itev. M Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26"— 0 Lluftljnnl, o sredo, m 28. junija 1905. za pol leta za ietrt leta za en mesec 13--6-50 220 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5-— sa en mesec ,, „ 1-70 Za poSIlj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez ~ „ nad tiskarno). - Rokopisi se Sle vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Leto XXXIII. Mitičen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ " trikrat .... g „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo J'e V Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -----Vsprejema naroinlno, Inserate In reklamacije. OpravnISkega telefona Stev. 188. Gospodarsko delo. Včeraj sta se vršila v Ljubljani v pro štorih „Uniona" dva velepomenljiva občna zbora. Dopoldne je zborovala »Zadružna zveza", popoldne pa „Gospodarska zveza". Poročila teh velikih organizmov, kakor tudi debate, ki so se vršile ob njih, so pokazale, kako se je smisel za gospodarsko delo pri nas uglobila in rodi že krepkih sadov. nZadružna zveza". Dr. K r e k otvori zborovanje in pozdravlja navzoče zborovalce. Z veseljem moramo konstatirati, da so porodne bolečine pri naši zve .i ponehale. Zveza raste in se krepi vsestransko. A ne le, da je njen obseg vedno večji, tudi njeno notranje delo vanje je vedno intenzivneje. Poslovanje zveznih članic je redno in težave, ki jih je imela zveza z laiki v zadružnem poslovanju, so vedno manjše. Tudi od strani nasprotnikov se zdaj zadružništvo presoja že trezneje in mirneje. Zadružništvo je glavno sredstvo za rešitev našega naroda A zadružništvo mora imeti svoje središče, mora imeti centralni organ, ki ureja, nadzira in vodi poslovanje vseh članic, da je redno in namenu primerno. Napredek se vidi tudi v ogromnem prometu, ki je znašal že 26 milijonov kron. v Ogromni promet čez 26 milijonov kron kaze živahnost zveznega delovanja. Reorganizacija je povzročila mnogo dela, a uspeh kaze, da se je vse dobro in po pravih načelih izvršilo. Zveza ie skrbela za ustanavljanje novih zadrug. Člani načelstva in urad niki zveze so predavali o tem pri shodih in društvenih zborovanjih in pomagali pri ustanovitvi. - Ze letos je rešila pisarna 5072 aktov Poslovanje s članicami vedno raste m če kaka stvar zastane, je krivo le to, ker je preveč dela, in bo vsled tega morala »Zveza pomnožiti svoje uradno osobje. Denarno in blagovno poslovanje je zdaj v popolnem redu, in če se kod pokažejo napake, so iste le formalnega značaja. A s treznim delom bomo pa izvršili nalogo, ki smo si jo stavili za zadružno organizacijo na avstrijskem jugu. Mi zaupamo pri tem v intelektualno in moralno moč svojega ljudstva. V tej stvari je vladalo včasih nespo razumljenje. Kdor izgubi stik z ljudstvom tudi ne umeva ljudske duše, in tak ne more imeti zaupanja in moči do zadružnega dela A ravno naša organizacija je pokazala, da je naše ljudstvo nadarjeno in zp0no za razumno gospodarstvo. - Mnogo talentov je vstalo, ki bi bili drugače pokopani in pozabljeni, in našli smo občudovanja vredno požrtvovalnost za skupni blagor. Take može iz l.udstva s ponosom lahko pokažemo nasprotnikom in vladi! (Živahno odobravanje.) G. uradni vodja I. R o ž m a n poda revizijsko poročilo. Zadružna zveza je članica ^srednje zveze avstrijskih zadrug * in je bila od nje natančno revidirana. Re vizijsko poročilo pravi o »Zadružni zvezi" Revizija je pokazala, da je zveza, zozirom nanotra-n j i razvoj znatno napredovala i n premagala tudi največ tezkoč, ki so se jej delale v zadnjih letih z ozirom na last ni razvoj. Načela, v katerih se sedaj izvršujejo zvezini posli, so popolnoma previdna in pravilna. To je sijajno izpričevalo, podano od strokovnjakov v zadružništvu, na katero more biti »Zadružna zveza" ponosna. Glede zahteve, da bi se Schultze De litscheve posojilnice razdelile r majhne rajfajzenovke, stoji zveza na tem stališču da se obe vrsti zadružništva lahko izpopolnjujeta, ker so ene ustanovljene bolj za personalni, druge za hipotekami kredit. Pač pa bo zveza delala na to, da se pomnoži število rajfajzenovk. Računski zaključek za I. 1904 izkazuje izdatkov K 13 334 249 76, ki so višji od prejemkov za K 3852 96 To je le tošnji primanjkljaj »Zveze«, pri katerem pa še ni vračunjenih 10.000 K državne podpore, ki jo je dovolilo ministrstvo za leto 1904., ki se pa prenese še le v račun prihodnjega leta. S primanjkljaji prejšnjih let znaša skupni primanjkljaj K 25.253 69 ki se zniza po državnem donesku že letos ' na K 15.253 69, ki pa bo kmalu izginil, ako »Zveza« napreduje tako, kakor zdaj, tako bo leta 1906. »Zveza« že popolnoma aktivna. »Zveza« je imela lani 224 članic, med njimt 131 posojilnic in 93 drugih zadrug ki so vplačale deležev za K 90 958- LISTEK. Dr. S c h w e i t z e r poda poročilo nadzorstva, ki je našlo poslovanje »Zveze" v popolnem redu. Dr. L a g i n j a pravi, da se pridružuje izvajanjam g predsednika. Ce se primeri Kdaj kaka nesreča ali kak polom pri kaki ZVeZni„ nici' se zaradi teSa ne sme obupati. Mi imamo tu poltretji sto zadrug. Da se semtertje po krivdi ali brez krivde pokažejo nedostatki, je to pri tolikem številu umljivo. Treba bi bilo nadčloveškega dela m nadčloveškega poštenja, da se ne bi med tolikimi zadrugami našel noben pogrešek A te pogreške je treba popraviti z bratsko ljubeznijo in očetovsko strogostjo. To je namen, ki ga izvršuje »Zveza". »Zadružna zveza" ne sme iskati od članic dobička, a tudi ne sme trpeti zaradi njih izgube; skrbeti mora, da zagotovi samo sebe in druge. Zato mora dobiti pri izravnavi denarja svoj delež, ker mora gledati da si pridobi rezervni kapital, s katerim more priskočiti na pomoč v slučaju potrebe ak.m društvom, ki so prišla v nevaren položaj, kar se zgodi često brez krivde. Tudi za zadruzno uradništvo, bodisi zvezino ali pa stalno uradništvo članic mora biti preskrbljeno, slasti za starost. Skrb načelništva bodi, da dobi kapital po najnižjih obrestih in naj stopt zato v zvezo s c. kr. poštno hranilnico. Zakon, po katerem je ta ustanovljena, določa, da more ona en del svojega dobička - in tega je na milijone, ker daje le 3% — porabiti za eskont menjic ali zadolznic poedinih gospodarskih zadrug 1 a k o velika in v e1e v a ž n a a k -cij^a, kakorje »Zadružna z v e -z a , pač zasluži da postane deležna te postavne ugodnosti. Nato govori dr Laginja o vladni dotaciji. Da dohodki ne pokrivajo vseh stroškov, to je naravno, ker izvršuje »Zadružna zveza" za državo važen uradniški posel Zato je pa vladna podpora 10 000 K odločno preneznatna. Država, ki daje na milijone kron velikim kapitalistom, naj vendar enkrat izpozna, da je najkoristneje delo za državo samo, združevati majhne gospodarske sile Kako ogromne vsote daje država „L!oydu" a kako neznatna je korist. Da bi imeli le malo tega, koliko bi lahko naredili! Odkar imamo zakon o prisilni reviziji, Pismo iz Makedonije. B i t o 1 j, 15. junija. Turška vojska se še vedno pomnožuje. Glavna sila je v Bitolju, odkoder odpošiljajo posamezne čete v Lerin Prilep in druge kraje. Skoraj v vsaki večji vasi so turški vojaki, ki ponoči pazijo na vstaške čete. Na eni strani nadlegujejo prebivalstvo razne čete, na drugi strani pa turški vojaki, ki kradejo in ubijajo. Turški vojaki imajo dovoljenje, da razrušijo vsako vas, koder zasačijo vstaše. Zato se tudi množe spopadi turških vojakov in vstaških čet. Pri vasi Dramče so turški vojaki pobili vso bolgarsko četo 19 oseb. V Blaniku so Turki ubili 5 četnikov. Pri Hivičanu je poginilo 24 bolgarskih četnikov, a še več Turkov. Pri Klisuri so Turki zadeli ob grško četo, ki je štela do 150 mož. pogi-nilo je 8 Turkov in 12 Grkov. Pri Rakovu so Grki ubili 2 turška vojaka in enega častnika ter pobegli. Pri čuvaju bolgarske cerkve v Bitolju so Turki našli tri bombe. Po nesreči se je njegovemu sinu razletela bomba ter ubila njega in še nekaj oseb. Policija je preiskala hišo in našla tri bombe. Policija trdi, da so Bolgari hoteli razrušiti grške ljudske šole v Bitolju. Isti čas so Turki po izdaji Bolgarov v Kosturu na posestvu Kire Karabik« našli do 250 pušk, mnogo municije in več bomb. Kira se je iz strahu pred Turki obesil, vodja grških čet dr. Genados Patrionos pa je zbežal iz Bitolja na Grško. ; Srbske čete so se večinoma umaknile iz bitoljskcga vilajeta, ker uvidijo, da stvari več škodijo, nego koristijo. Turški vojaki so zadnji čas imeli precej uspeha proti vstaškim četam. Bolgarom so pobrali do 2000 pušk, 135 konj, do 400 bomb m mnogo uniform. Grkom so odnesli 670 pušk, 30.000 patron, 35 bomb in 22 uniform. Srbom niso nič zaplenili, ker ti so v č sto srbskem Porečju, kjer jih Turki ne morejo zasačiti. Po veliki količini zaplenjenega orožja se da oceniti, da se tu pripravlja velik narodni ustanek. Turki se pripravljajo, da za-duše vsako vstajo. Mnogo kmetov je šlo v Carigrad, da dobč pomoč za svoje stradajoče družine. Toda vse so zapodili iz Carigrada, ker se boje, da so med njimi skrivni četniki, ki hočejo v Carigradu delati napade z bombami. Civilni agenti imajo posvetovanja s Hilmi pašo, kako bi preprečili ustajo. Grki dobivajo svoje čete večinoma s Krete. Vedno pogostejši so spopadi med Bolgari in Grki. Pri Trespi je poginilo 17 Grkov in 12 Bolgarov. Pri Djermanu so poginili trije Bolgari in en Grk. Znani bolgarski vojvoda Vlah je bil pri Konomletu ranjen. Boj je bil med Bolgari in Grki pri Trnavi, pri Leskovcu je bil ranjen bolgarski vojvoda Hristov. Grki so nedavno ubili bolgarskega trgovca Stojčeva. Grška četa je ujela 8 Bolgarov in dva dečka, zvezala jih m vrgla v reko Vardar, kjer so utonili. Bolgari so se maščevali in v Djermanu zaklali grškega duhovnika in učitelja. Drugim grškim duhovnikom in učiteljem so pisali Bolgari, da jih tudi pobijejo, ako ne pristopijo na njihovo stran. Grški odbor je razdelil svojim ljudem revolverje, da se branijo v sili. Sicer pa so bolgarski četniki sami razdvojeni ter se koljejo med seboj. Eni so pristaši Sarafova in Grujeva, drugi pa generala Cončeva. To pa je voda na mlin Grkov, ki napadajo Bolgare. Vsi srbiki duhovniki so iz okolice pribežali v Bitolj, ker so jih bolgarski vst aši obsodili na smrt, ako ne prestopijo na bolgarsko stran. Kdo pa vč, koliko ljudi so že Turki pobili zadnje dni. To je pač pasje življenje v teh krajih. Nihče ni varen življenja. In kedaj bode temu konec? je pa vlada še tembolj dolžna podpirati »Zadružno zvezo". Ce plača vlada onega, ki z bajonetom varuje nočni mir ali pobira davke aH ni dolžna plačati tudi one, ki izvršujejo tako težaven in odgovornosti poln posel v varstvo in gospodarski prospeh ljudstva, kakor je zadruzna revizija! Le ne bi »Zadružna zveza« tega izvrševala, bi morala vlada sama ustvariti tak urad. In ta bi bil velik in drag M. ne zahtevamo, da bi nam morala dati vlada toliko, kolikor bi njo stali državni revizorji, a če rečemo, da je nam dolžna dati vsaj pol tega, kar ji prihranimo, j e p o d -pora 1 0 000 kron očitno premajhna, (Odobravanje.) tembolj, ker ie »Zadružna zveza" tudi nekak k u r a t o r svojih članic. Vsaj 25 000 K bi morala pri spevati vlada. To je za revizijo, a pri tem še delajo popolnoma zastonj člani načelstva in nadzorni ti , deIuJeJ° ed'no le iz domoljubja in krščanske ljubezni do bližnjega. (Odobra-vanje.J Mi tega ne prosimo. Nihče ne more in ne sme take podpore »meno vati koncesijo kaki poji 11 č n x s t r a n k i. Mi nismo berači, mi le povemo, kaj je dolžna nam vlada, ki živi vanj?) g* JUdStV3' (Zlvahno . • .Dri 9ureS®ri<5. predsednik stavbinske družbe »Union« pozdravlja zboro-vavce v lastnem domu. Velika stavba Uni-ona" kaze, kaj se da doseči z združenim delovanjem. ,Union" je dobro in krristno podjetje, pri katerem morejo zadruge z dobro vestjo naložiti svoj reservni kapital. Računski zaključki naših denarnih zavodov kažejo, kako umno in previdno je njih gospodarstvo. Leto na leto se opazuje napredek tudi v njihovem premoženju, in če se to premoženje združi, imamo velikansko gospodarsko silo. Ne smemo se pa pri na-aganju denarja ozirati le na hipotekami kredit. Navajeni smo bili doslej, da smo žive h le drug od drugega, a odslej moramo ustvarjati podjetja, ki bodo prinesla nove vire dohodkov v našo deželo. Hipotekami kredit bo izčrpan, obrestna mera se bo z nizala, in zato bo bolj koristno nalagati reservni kapital v dobičkonosnih delniških podjetjih Tujci nam jemljejo zdaj naše najlepše kraje in naše vodne sile, a mi se moramo združiti, da našemu ljudstvu v korist izrabimo prirodne sile in postavimo Poročilo iz Prusije. Prusi so si sedaj . izmislili nov način, kako bi lažje ponemčili poljske otroke; hočejo jih namreč ponemčiti s pomočjo' mo-litvenikov. Vsi poljski otroci, ki so se pripravili za sv. izpoved in sv. obhajilo v nemškem jeziku, dobijo kot nagrado lep molitvenik, seveda v nemškem jeziku. — Dočim pruska vlada na eni strani se trudi ponemčiti Poljake s pomočjo molitvenikov, na drugi strani dovoljuje, da se katoliška vera na ostuden način sramoti in blati. Na Saksonskem v Monastirju se je vršila pred nedavnim pred vojaškim sodiščem obravnava zoper protestantskega pastorja Bachsteina, ki je bil obtožen radi nečuvenega sramote-nja katoliške vere ob priliki nekega katoliškega zborovanja. - Ker pa je Bachstein nemški pastor, bil je oproščen. — Za to pa je na drugem mestu pruska vlada obsodila nekega Poljaka k denarni globi zavolj tega, ker je nosil na glavi poljsko kapo tako zvano „maciejo\vka". - V Zabrzu je pruska sodnija obsodila 11 Poljakov, ker so nosili v ovratnicah bucike s poljskim orličem in z napisom »Bože coš Polsk^". S podjetja, ki so prava skupna last vsega naroda. Govornik dokazuje s številkami, da se bo hotel »Union" rentiral. Družba ima v svojih načrtih že nova podjetja, a to se more izvršiti le, ako naši denarni zavodi pristopijo k »Unionu", ki lahko prevzame vsako stavbo. Dr. Krek priporoča misel dr. G r e-g o r i č a , da bi posojilnice reservni zaklad nalagale v delnicah »limona". Namestu izžrebanih odbornikov so izvoljeni : Fr. Demšar, Janislav V r s a 1 o v i č (Spljet), Ant Korošec, Fr. Grafenauer, Matej Sila; v nadzorstvo pa : dr. S c h w e i t z e r , J. Hladnik, Rihar in }. J a r c. Zadružna zveza je revidirala 136 zadrug, izmed teh 87 posojilnic. Ker je to prva revizija, se je izvršila s posebno natančnostjo in strogostjo. Glede nadzorstev pri zadrugah naznani dr. Krek, da zahteva „Zveza", da nad zorstva vsaj dvakrat na leto pregledajo poslovanje načelništev in jih bo .Zveza" na to opozarjala. Dr. L a g i n j a predlaga, naj revizorji posebno pazijo, kolikokrat se je kak član nadzorstva udeležil sej, da se nemarni nadzorniki odstranijo. Uradni vodja J. R o ž m a n opozarja na konvertiranje kmečkih dolgov. Naj načelstva posojilnic pregledajo zemljiške knjige in konvertirajo dolgove, za kar so dovoljene posebne pristojbin-ske olajšave. G. Rihar predlaga, naj načelstvo izda kmalu poslovnik za posojilnice. Revizija se vrši odslej redno vsako leto. Ako kaka zadruga ne izvrši dolžnih izpre-memb, se ji pošlje nova revizija na njene stroške. G. Trpin vpraša, ali je res, da se snuje nova zveza mlekarskih zadrug nasproti zadružni zvezi? Dr. Krek odgovori, da je izvedel, da se od neke strani poizkuša osnovati taka zveza. Reči pa moramo takoj, da bo ta zveza, če se osnuje, mrtvorojeno dete, ker nje snovatelji greše proti načelu, postavljenemu od c. kr. poljedelskega ministrstva, da je »Zadružna zveza" zveza naših zadrug. Obžalujem, pravi dr. Krek, da med c. kr. kmetijsko in družbo in med »Zadružno zvezo" od države priznane zastopnice naših kmetijskih zadrug, še ni onega razmerja,ki je potrebno za koristni razvoj našega kmetijstva. Zadružna zveza se je obrnila glede mlekarn do c kr. poljedelskega ministrstva s prošnjo, naj nam dd na razpolago osebo, ki bi delovala za mlekarne. Ministrstvo ni nasprotno, da ne bi dalo podpore za tako osebo. Ce se s kmetijsko družbo ne pride do soglasja, bomo šli svojo pot! Fr Cesar (Metlika) vzpodbuja k zadružnemu delu, ki rešuje ljudstvo iz oderuških rok. G. Janislav Vrsalovic kot zastopnik dalmatinskih zadrug se zahvaljuje, da ga je občni zbor izvolil v odbor. Dalmacija se nadeja od zadružništva velikih koristi in Dal-matinci se bodo tudi krepko odzvali. Čudim se velikemu občekorist-neru delu, ki ga izvršuje »Zadružna zveza". Zato bom z veseljem poročal v Dalmaciji o njem in priporočal »Zadružno zvezo". (Živahno odobravanje.) Dr. Krek naglaša k sklepu še, kako je potrebna ena velika in mogočna zveza na avstrijskem jugu. Ne jemljemo nikomur potrebne avtonomije, a veliko delo se more izvršiti samo z velikimi združenimi silami. (Živahna pohvala.) O občnem zboru »Gospodarske zveze" poročamo prihodnjič. Državni zbor. Dunaj, 27. junija. Domžalski dogodki. Danes je »Slovanska zveza" imela dolgo sejo, v kateri so bila na dnevnem redu razna pereča vprašanja. Kakor je znano, je minister grof Byland.t minoli teden odgovoril na dotične interpelacije glede dogodkov v Domžalah. Na prvi pogled je vsakdo mogel soditi, da je minister le tako odgovoril, kakor so mu poročali iz Ljubljane. To poročilo politične oblasti pa nikakor ne odgovarja vsem dejstvom, marveč je previdno zavito in prikrojeno. Po poročilu politične oblasti so bili le Slovenci volkovi, ki so kalili vodo jagnjetom. Sicer pa bode nadaljna preiskava dognala resnico. Da slovenski poslanci niso bili zadovoljni z odgovorom vlade, to je jasno. Vendar pa ni kazalo, da bi zahtevali nujno razpravo o vladnem odgovoru. Prvič bi za nujno razpravo ne dobili dvetretjinske večine, in drugič končni resultat preiskave ni znan. Da pa hoče osrednja vlada dognati golo resnico in da sama dvomi o popolni objektivnosti dotičnega poročila, izpričuje to, kar je včeraj minister grof Bylandt v za- > sebnem razgovoru naglašal poslancu dr. Šusteršiču. Rekel je, naj naznanim klubu da je prečital le poročilo politične oblasti o izidu »dosedanjih poizvedeb" in hoče objaviti končni resultat vseh preiskav. To lojalno izjavo, ki ne potrebuje komentara, je »Slovanska zveza" uzela na znanje. Slovenska univerza. To vprašanje je že več mesecev glavni predmet razgovorov, posvetovanj in pogajanj »Slovanske zveze" z vlado, osobito z g. min. predsednikom baronom Gautschem Iz raznih razlogov nismo obešali na veliki zvon vsega, kar je bila v tem oziru sklenila in storila »Slov. zveza" in v njenem imenu načelnik g. dr. Šusteršič pri g. min. predsedniku. Iz zadnjih pojasnil v »Slovencu" pa more slovenska javnost razvideti, da je »Slovanska zveza" povsem storila svojo dolžnost in da je osobito dr. Šusteršič od vlade dosegel znano izjavo gledč slovenske univerze. Končno v tej izjavi je, da je sedanja vlada vsaj enkrat javno in slovesno priznala kot opravičeno to zahtevo slovenskega naroda. Vlada je tudi Ljubljano priznala kot sedež bodoče univerze, oziroma pravoslavne faku ltete. Nepovoljna pa je izjava, ker govori tudi o nemških predavanjih, torej o utrakvistični univerzi in o korakih, ki jih hoče vlada storiti v »d oglednem času". Ta »dogledni" čas bi mogel trajati tudi deset, dvajset let. Ako vlada tako tolmači svojo izjavo, potem pač slovenski poslanci ž njo nikakor ne morejo in ne smejo biti zadovoljni. To je včeraj dr. Šusteršič izpovedal g. mini-sterskemu predsedniku, to je danes soglasno izjavila »Slovanska zveza" in sklenila, d a vzdržuje svoj sklep, ki jev zvezi z italijansko fakulteto. Kvotno vprašanje. Tudi to za Avstrijo jako važno vprašanje je bilo danes predmet razgovora v »Slovanski zvezi". Avstrijski parlament je izvolil deputacijo, ki naj z ogrsko deputa-cijo določi kvoto, to je porazdelitev obe stranskih prispevkov za skupne državne izdatke. Ogrska vlada pa je do 15. septembra odgodila ogrski državni zbor, preden je izvolil svojo kvotno deputacijo. Kdo naj sedaj določi kvoto, ki poteče s 30. junijem ? S 1. julijem kvota nima zakonite podlage in obestranski vladi si hočeta pomagati z »automatom", to se pravi: Obe vladi bodeta plačevali skupnemu finančnemu ministru vsaka svojo kvoto, dasi ni zakonito določeno. Taka »automatična" kvota je protizakonita. G. P o v š e je kot član kvotne deputacije dobil nalog, da to mnenje izrazi v kvotni deputaciji. Isto bodo storili člani »Slov. zveze" v novem nagodbenem ali tako-zvanem Derschattovem odseku. Ogri in armada. Vojni odsek je imel danes sejo. Poslanec Stein vpraša ministra za dež. brambo fcm. Schonaicha, kaj hoče vlada ukreniti, ker ogrski parlament letos ni dovolil vojaških novincev. Minister je odgovoril, da je zastopnik le avstrijske dež. brambe, katere pa se ne tičejo dogodki na Ogrskem Sicer pa je vlada storila vse potrebno, da se ne oslabi vojna moč države in ne ruši zveza z drugimi državami. Stein s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je predlagal, naj pride v bodočo sejo vojnega odseka skupni vojni minister ali njegov namestnik, da pojasni stvar. - Ta predlog je obveljal z desetimi proti devetimi glasovom. To je menda prvi slučaj, daje sklenil odsek avstrijske zbornice,naj pride v sejo minister za obe državni polovici. Začasni proračun. Današnja seja se je pričela šele ob 12. uri, ker so bili mnogi poslanci v klubih in raznih odsekih Predsednik grof V e 11 e r je začetkom seje obžaloval ta nedostatek. — Nato sta govorila glavna govornika dr. M e n g e r in nemški dr H e r o 1 d. Dr. Menger je govoril o kvoti, jezikovnem in vseučiliškem vprašanju. Dr. Menger se je zadnja leta jako unesel ter zagovarja n a -rodnostni zakon, ki naj bi tudi Slovanom določil nekaj pravic. Zbadljiveje pa je govoril dr. Herold proti češki univerzi na Moravskem, slovanskim vspored-nicam v Sleziji in sploh ostro napadal Čehe, ki so mu ogorčeno ugovarjali. Bil je velik hrup, posebno ko so Heroldu v stvarnih ! popravkih odgovarjali Fresl, Pontuček, Ko-! udela in Hruby. Največji krik je nastal, ko je dr. G r o s s izjavil, da nemški uradniki ! zvesto izvršujejo sv®je dolžnosti, dočim so češki uradniki le narodni agitatorji. — Po sklepnem govoru poročevalca dr. Barnrei-therja je zbornica z veliko večino sklenila nadrobno razpravo. Govorili so dr. P o m -mer, Schrottin vitez W a s s i 1 k o. Dr. Pommer je strahovito zmedeno rohnel proti sloven- ski univerzi ter vladi napovedal najhujši odpor in boj. Zaničeval je po svoji navadi slovenski narod z „bindišarji" in pretepači, ki ne zaslužijo niti slovenske srednje šole, ampak le otroške vrtce za zanemarjeno mladino, norišnice in kaznilnice. Zastopnik celjskega mesta se je norčeval tudi iz slovenskega jezika, ki je po njegovi trditvi le mešanica češkega, ruskega in hrvatskega jezika. Govor gosp. prof e s or j a Pommerja je bila res taka mešanica, da ni bila vredna resnega odgovora. Hotel mu je odgovarjati naučni minister dr. vitez Ha r tel, a je uvidel, da bi metal le bob ob steno. Tudi slovenski poslanci, ki so poslušali Pommerjevo »govorico", niso hoteli poučevati Pommerja o slovenskih razmerah ter umivati zamorca. Pommerju je priskočil na pomoč še profesor K i e n m a n n, ki je vladi pretil z največjim odporom, ako ugodi Slovencem gledč univerze. Nato je zbornica v drugem in tretjem branju odobrila začasni proračun. Prihodnja seja jutri. Cerkveni letopis. K slavnosti 200letnice Božje poti v Kropi. Kakor nevesta v bogati poročni obleki in z deviškim vencem na glavi pričakuje prijazna cerkev »Kapelca" v Kropi častilcev Marijinih ob slovesnosti dvestoletnice Božje poti. Za to slovesnost je »Kapelci" preskrbel kroparski župnik novo obleko. Prezbiterij je lepo poslikan, okrog oltarja šamotni tlak okna slikana in za vso olepšavo in lepe vence je preskrbela kroparska mladina. Slovesnost se vrši 30. junija, 1. in 2. julija. Vsaki dan bodo tri pridige in več sv. maš. V nedeljo popoldan pa bo po sklepni pridigi, katero bo imel gospod svetnik Ažman iz Gorij, procesija z Najsvetejšim. Vse mogoče zgodovinske podatke o Božji poti je zbral župnik Hoenigman v knjižici »Spomin na dvestoletnico Božje poti v Kropi". Začela se je Božja pot leta 1705. Kakor navadno na Marijinih Božjih potih (n. pr. Lurd, sv. Gora in drugod) je tudi v Kropi Marija razodela svojo željo, da se ravno na tem kraju časti nevednim nedolžnim otrokom fantičem, ki so 22. rožnika 1705 našli podobo »Matere usmiljenja", ki je še sedaj v velikem oltarju. Slika se je na čudežen način ohranila. Vsled ©čividnih in izpričanih čudežev se je takoj pričela Božja pot na oni kraj, kjer se je našla in častila čudežna podoba. V malo letih se je sezidala cerkev in od daleč in blizu so romali ver niki k »Materi usmiljenja" in so pri Njej dosegli obilo m losti. * Čudeže in prva romanja popisuje zgoraj imenovana knjižica in vse je bilo popisano tudi v zadnjih »Do moljubih." Navdušenje za božjo pot k »Materi usmiljenja je koncem 18tega stoletja ponehalo, vendar ne popolnoma. Iz gotovih krajev so še do zadnjih let prihajali pobožni romarji h »Kapelci". Posebno pa imajo veliko ljubezen in spo;tovanje do Matere Božje pri »Kapelci", Kroparji sami. Da, oni so nekako ponosni na svojo »Kapelco". Povsod se spominjajo »Marije iz Kapelce" — povsod jo kličejo na pomoč. V vsaki hiši imajo njeno podobo, ce ima Kropar le kaj časa. jo mahne h »Kapelci". Če pride kak tujec v Kropo, gotovo ga znanci peljejo h »Kapelci". S posebnim bogastvom se Kroparji ne morejo ponašati. Večkrat jim je že huda predla, pa v svoji skromnosti in uboštvu so vedno ostali zvesti »Materi Božji iz Kapelco". Mati usmiljenja jim je bila v tolažbo v žalostnih dnevih. Industrija je v Kropi zadnja desetletja propadla in žalostno so Kroparji zapuščali domači kraj, zapuščali »Kapelco". Hodili so po slovo k Mariji in šli so po svetu iskat vsakdanjega kruha. Komaj polovico toliko ljudij ni sedaj v Kropi, kakor jih je bilo nekdaj. Vsi ti kroparski rojaki so si gotovo v spominu ohranili »Mater Božjo iz Kapelce". Ona jih je vodila in marsikaterega obvarovala, da se ni pogreznil v valovih zapeljivega sveta. Matere, rodom Kroparce, v tujini pripovedujejo svojim otrokom o »Materi Božji iz Kapelce" in če je le mogoče jih pripeljejo v Kropo, seveda h »Kapelci" Tudi mn»go izobražencev je dala Slovencem Kropa. A ti vkljub svoji izobrazbi niso pbzabili na Mater Božjo. Nobenega ni bilo, ki bi se bil sramoval, ampak vsak jo je ohranil v hvaležnem spominu Poleg inteligence je imela in ima še Kropa primerno veliko duhovnikov. Nekateri izmed njih so dospeli na odlična mesta 1 in so bili veliki dobrotniki svojemu rojstve-nemu kraju; kakor prošt Zupan, deželni šolski nadzornik Šolar, monsignor Potočnik in drugi Spodobi se, da se jih Kroparji ob dvestoletnici hvaležno spominjajo. Sedaj živi devet duhovnikov iz Krope. Oi>em od teh jih deluje v ljubljanski škofiji. Vse po različnih krajih v različnih službah razpršene Kroparje vabi prijazna »Kapelca" na slavnost prihodnjih dni. Oi trgajte se te dni svojim skrbem in pohitite v Kropo k »Materi usmiljenja". Vsi, do katerih pride ta glas, bodisi da so domačini ali tujci, nekdanji romarji ali njih otroci, pridite k dvestoletnici Božje poti in gotovo vam ne bo žal, da ste počastili »Mater usmiljenja". Tudi duhovniki domačini, kakor čujemo, skoraj polnoštevilno pohite v svoj rojstni kraj h »Kapelci". Vse drugače, kakor navadno, bodo peli te dni „kapelski" zvonovi. Saj nas bodo vabili k slavnosti, kakršne še ni bilo v tej cerkvi. Zbrani pred čudodelno podobo »Matere usmiljenja" bomo klicali: Pod Tvojim varstvom, Mati mila Ne zmaga nas nobena sila. Slovenska Kršč. socialna zveza. Slavnost v Gorjah. Gorjanci po krepkih postavah in trdnem značaju pravi bratje naših značajnih Bohinjcev so preteklo nedeljo praznovali slavnost 25letnice svojega »Katoliškega bralnega in izobraževalnega društva". Spodnje in Zgornje Gorje so vse pokrasili z narodnimi zastavami in mlaji, kjer pa ni bilo zastav, tam pa je bilo vse v zelenju. Slabo vreme je motilo slavnost, zadržalo marsikaterega gosta, vender je bila z ozirom na slabo vreme udeležba bratskih društev kaj častna. Iz Ljubljane je prihitela »Slov. kršč soc. zveza" z zastavo z okolu 30 člani, »Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov" iz Ljubljane z zastavo in svojim pevskim zborom. Rokodelski pomočniki bili so predmet posebne pozornosti in kadarkoli se je oglasila njihova vzne-šena pesem, dvignila so se srca v navdušenju. Prihiteli so na slavnost belanski ognjegasci z zastavo, »Iiobraževalno društvo" iz Mengša z zastavo in večjo deputacijo »Izobraževalno društvo" viz Preske z zastavo, »Bralno društvo" iz Železnikov z zastavo in »Kat. delavsko društvo" z Jesenic zastavo in tovarniško godbo, ki je tekom slavnostnih točk ves čas vstrajno svirala, dalje zastopniki izobraževalnega društva z Bleda, zastopniki delavstva iz Krope, Kamne Gorice in Vevč Na čelu z godbo in belan-skimi ognjegasci, korakala so društva proti Spodnjim Gorjem. Na meji gorjanske župnije čakali so ob slavoloku udeležnike po-nositi gorjanski fantje v narodni noši na konjih na čelu z veliko slovensko troboj-nico. Njihov govornik je s krepkim glasom pozdravil goste, vabeč jih naj slede fantovski kavalkadi, ki jih povede med slovenske gore. Po okusnem zajtreku v Jano vi restavraciji, podala so se društva v Gorje, kjer jih je čakal žijpan Žumer na čelu občinskega odbora, domače bralno društvo in ognjegasci z zastavama, dekleta v narodni noši in trobojnimi trakovi preko prs Prisrčen je bil pozdrav. Slovensko dekle je ponudilo slavnostnemu cerkvenemu govorniku g prof. Tomo Zupanu v znak slovanske gostoljubnosti hleb črnega kruha s soljo. Na poti v cerkev so domači ognjegasci vzorno delali red. Na poti v cerkev mimo prijaznega društvenega »Gorjanskega Doma" so gostje z navdušenimi »Zivio"-klici pozdravljali posebno gorjanske fante, ki so s svojim nastopom vse očarali. V cerkvi je bilo zbranih devet društvenih zastav. Cerkveni propovednik monsig. gospod Tomo Zupan je pozival zbrane, da lepi kakor naša domovina, bodimo lepi tudi mi napram sebi in svojemu bližnjemu. Zaključil je s pozivom slovenski mladini, naj pomni, da rešitelj svetu bode Slovan. — Po sv. maši, pri kateri so prepevali gorjanski pevci, so se društva pedala pred dom v Gorjah umrlega pisatelja Tonejca Samostala, ki je ustanovil gorjansko bralno društvo, iz katerega so vzklila potem ostala gorjanska društva. Slavnostni govor je imel tu društveni ustanovnik nadučitelj iz Št. Vida, gosp. Janko Žirovnik. »Slava Tonejcu Sa-mostalu" je zaorilo iz grl zbranih Gorjancev in njihovih gostov, zastave so se klanjale pred domom moža, ki je dejansko ljubezen izkazoval svojim rojakom. Slavnostni banket se je radi slabega vremena moral vršiti v lepi hranilnični hiši. Postrežba gostilničarja g. Kunsteljna je bila izborna in naravnost velikomestna. Domači kapelan g. Capuder je nazdravil gostom, monsig. Zupanu, nad-učitelju Žirovniku, ljubljanski »Zvezi" in ostalim društvom, ter povdarjal potrebo skupnega dela na verski podlagi. G. prof. Tomo Zupan je napijal domačemu župniku svetniku čast. g. Janezu A ž m a n u, županu Ž u m r u, obč. tajniku g. Z u m r u, domačemu kapelanu in vsem, ki so se trudilivza prospeh društva. Nadučitelj g. Janko Žirovnik se je zahvaljeval za povabilo in klical »Bog daj G»rjancem še veliko blagra od društva!" Č. g. župnik Ažman je razvijal, kako se je iz tega društva razvilo vse drugo. Naj bi društvo delovalo dalje v do-sedaniem smislu: »Za krst častni in sladko besedo materino". Nato so nastopili jeseniški tamburaši, katerih dovršeno sviranje je izzivalo splošno odobravanje. Popoludne so domači igralci igrali igro »Divji lovec", katero je pa m< tilo deževje. Kolikor smo mogli v takih razmerah videti, smo opazili, da so bili vsi igralci vešči svojih nalog. Vmes so zapeli nekaj lepih pesmi pevci »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane" ter tako povzdignili slavnost. Naj bi še velikrat pohiteli na take slavnosti, bodreč ljudstvo za dobro in lepo! Na slavnost je došlo tudi več brzojavk. »Bralno društvo iz Železnikov" je^ klicalo v svoji brzojavki med drugim: »Živelo bratsko društvo, živela katoliško-narodna misel, živeli zavedni Gorjanci!" Brzojavke so nadalje poslali: »Kat. izobraževalno društvo na Mirni", iz Ljubljane: Soukal, Bizjak, Misič, Gostinčar, Ra-kovec, Mesar, Loboda; iz Mengša Baloh. Poročilo zaključujemo z brzojavko dr. Š u-steršiča, ki se glasi: Iskreno pozd ravlj am velezaslužno društvo in zbrane goste. B « g pomozi še nadaljnih 25 let! Ži-rela slovenska domovina! »Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Devici Mariji v Polju" in »Krščansko socialno strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah" vabita na slavnost blagoslov-ljenja zastave, ki se vrši v nedeljo, dne 9. julija 1905. Spored: D o -poldne. Zborovanje zastopnikov slovenskih delavskih d r u š t e v. Ob 8. uri s v. m a š a v župni cerkvi pri Devici Mariji v Polju za udeležence zborovanja zastopnikov slov. delavskih društev. Cerkveno opravilo je tudi ob 10. Ob 9. otvoritev zborovanja zastopnikov slovenskih delavskih društev. Govore delavski zastopniki iz vseh slovenskih pokrajin. — Popoldne. Ob pol 2. popoldne zbiranje udeležencev pred »Društvenim domom" in skupni pozdrav vseh društev. Ob '/42. odkorakajo udeleženci z zastavami na čelu v cerkev pri D. M. v Polju. Nova zastava se blagoslovi ob lepem vremenu pred cerkvijo na prostem, ob neugodnem pa v cerkvi. Po blagoslovljenju zastave: Slavnostni govor, govori dr. Janez Ev. Krek. Po slavnostnem govoru: Obhod od cerkve po bližnji okolici na vrt gosp. župana Dimnika, kjer se vrši ljudska veselica s petjem, svira-njem slavne tovarniške godbe in tambu-ranjem. Delavsko in izobraževalno društvo v Preski priredi prihodnjo nedeljo, 2. julija izlet na Brezje, kjer bo ob 10. sv. maša, popoldan pa lita-nije. Vabimo vse, ki se zanimajo za društvo. Strokovno društvo za delavstvo kranjske industrijske družbe na Savi pri Jesenicah priredi prihodnjo nedeljo predavanje. Predaval bo g. JožefGostinčar iz Ljubljane. Hvala vrlemu možu. Iz Gorij smo dobili naslednjo izjavo: O priliki 251etnice »Bralnega in katol. izobraževalnega društva v Gorjah" je bilo sklenjeno v odborovi seji poslati posebno zahvalno pismo častnemu članu, tukajšnjemu rojaku gosp. Ivanu Zalokarju, duhovniku v B r i d g e v i 11 e v Ameriki za njegovo naklonjenost, podporo in požrtvovalnost, ki jo je izkazoval društvu od njegovega početka do danes s prošnjo, da ostane društvu zvest in naklonjen tudi še za naprej. Bog ga živi še mnogo leta! Veselica »Delavskega bralnega društva v Kamni Gorici je v nedeljo, dne 18. t. m dobro uspela. Vrlo dobro so igrali domači igralci in tudi mešan pevski zbor je pel krasno pod spretnim vodstvom svojega pevovodje Kappusa. Tudi gmotni uspeh je bil povoljen, ker je bilo približno ICO kron čistega dobička. Kandija in Nouo mesto. Iz Kandije pri Novem mestu, meseca junija. Nekateri poredneži so na čast in zasluge g Plantana za dolenjsko železnico, prekrstili novomeški takozvani „Ge-mište Zug\ to je večje število malih hišic nad obrežjem Krke v »Plantanov vlak", kar bode edino ostalo Novomešča-nom od svojega poslanca-rojaka v spomin od poslaniškega delovanja. Pač drag spomenik ! Sedaj čakajo, da si ga pride gosp rlantan ogledat in da prevzame častni posel tega vlaka kot .zugfirer" in da izreče sladkodoneči »fertik", jo popihne čez Gorjance k našim sosedom Belekranjcem, kateri bodo skoro s tem zadovoljni, ako ne bode golaž pomagal. Kandija napreduje! Neverjetno vehko se izdd za nase okolnosti v Kandiji. Meščani nas tudi v tem oziru zavidajo. Le zal da ni pravega situacijskega stavbenega načrta za vse stavbene parcele. V korist bi bilo posameznim posestnikom in občnemu gospodarskemu napredku. Stavbe bi imele veliko večjo vrednost, ako se stavijo v redu in v pravilni črti, kar se pozneje težko popravlja. Obenem se dela lahko kanalizacija m potrebni dohodi, česar vsega sedaj ni Gospodarski odsek Kandije bi tega ne smel prezreti, dasi gre na roko kjerkoli more stavbujočim s prijaznimi nasveti in opomini Kavno to je privlačna moč, ki ljudi nagiba da zadnje čase raje vsak tu zida nego v mestu, ker se na ta način umakne nepo- trebnim sitnostim, kakor se dogaja v mestu, posebno zadnji čas. Kandija se še ne združi takoj z Novim mestom! Veseli smo Kandijanarji, da nismo šli v past, ki so jo nam bili nastavili Novomeščanje, četudi jim je bil prišel za vado g. Hein sam. Znano nam je, kako postopa vladajoča novomeška stranka s svojimi mestnimi posestniki in obrtniki, ter davkoplačevalci sploh, katere terorizira, kjerkoli more. Nasprotno dela izjeme pri uradništvu, če tudi ne plačujejo uradniki vinarja občinskih prispevkov Uradništvu prepušča večino v mestnem odboru, ki svojevoljno gospodari, brez ozira na davkoplačevalce, da se le njihovim ugodnostim ustreže. Stranka, ki ima sedaj mestno upravo v svojih rokah, je liberalna in ima v svojem programu svobodo in napredek, kakor se pa opazuje, nima tega za občane-davko-plačevalce, ker jih prezira povsod in jim odteguje svobodo. Se več drugih vzrokov smo imeli, vsled česar smo odklonili zdru ženje z mestom. Dokler se razmere ne pre-drugačijo, naj meščanje nikar ne pričakujejo, da bi se jim izpolnila njih vroča želja. Mi smo za svobodo in napredek v pravem pomenu, i to ostanemo ! Hleščanje pa nam groze z bojkotom, ako se ne vdamo! Pogosto povdarjajo, da živimo Kandijanci od mešča nov, da nas odslej ne bodo več podpirali, ampak nas celo bojkotirali. To so sploh grožnje brez smisla, kajti meščanje niti mestnih obrtnikov ne marajo podpirati; ampak raje ti'jce, četudi so isti dražji in njih izdelki slabejši. Dokaz temu so stavbena dela pri mestni hiši. Vsa dela so se oddala tujcem, domačine so odklonili iz neznanih vzrokov. Kako se naj ponašajo potem, da nas Kandijance žive, ko še domačih ne marajo? Dela se pa tudi kar očitno proti nekaterim mestnim ali domačim obrtnikom, baje radi tega, ker se ne marajo slepo pokoriti nekaterim kolovodjem. Strašilo z bojkotom proti nam Kandijancem je brez smisla, dokler bodete delali proti domačim obrtnikom in proti meščanstvu. Zakaj Kandija tako narašča? Tega so meščan sami krivi, ker delajo stavbujočim brez potrebe sitnosti. Sliši se večkrat tarnanje, da bi rad ta ali oni zidal, pa si ne upa radi nekaterih občinskih odbornikov in raznih nepoklicancev, ki delajo zapreke v kvar stavbitelju in gospodarju. Nekemu peku so naročili, da ima za peč zidati 20 metrov visok dimnik v tovarniš kem smislu. Drugega so kaznovali za 100 kron, ker ni zidarje naznanil, katerim je delo izročil. Tretjemu so preklicali stavbeno dovoljenje ko je stavbo dovršil po prvotno dovoljenim obsegu. Četrtemu ne puste niti hiše na pročelju osnažiti, dasi je ista na javni cesti in skrajno potrebna. Enemu so izposlovali, da je bil primoran zapreti svo o gostilno katera je obstala že nad sto let, itd. Vse to je krivo, da si slednji pomaga iz mesta. Nasprotno ni tega pri nas v Kandiji; zato bode kmalu Kandija obsežnejša nego mesto. Pravični smo pa tudi vsem enako, pri nas ni razlike vsled političnega mišljenja. V mestu imajo dve meri: eno za liberalne Slovence in Nemce, drugo pa za kat.-narodne Slovence. Ta mera je pa jako pičla in se večkrat čisto izgubi. Ako bode šlo tako naprej, bodo kmalu silili novomeški posestniki, da oni pristopijo h Kandiji, kjer bi brezdvomno dobili več svobode in pravice. RusRo-japonska vojska. Ruska obramba. London, 27. junija. »Daily Tele-graph* javlja iz Tokia : Rusi, ki so prodirali črez Nančančen proti jugu, so pa s težkimi izgubami v divjem neredu bežali proti severu, so šteli 3000 mož. Tvorili so del frontne črte, ki se razteza 12 in pol milj severno od Nančančena. Namen opera cije ni bil samo poizvedovalen, ampak nameravali so ustaviti japonsko prodiranje. V nančančenski črti je nastavljenih 20.000 mož pehote in topništva, med njimi general Madorilov, ki je organiziral kitajske roparje. Mesto je eno najimovitejših na cesti iz Bujana v Kirin. Ima 800 hiš; v mestu je nagromadenih sila veliko živil in poljskih pridelkov. Griči so kaj pripravni za vojaška opirališča in tu poizkušajo Rusi zasesti ozemlje in se kolikortoliko ustavljati. Napad na levo rusko krilo. Peterburg, 27. jun ja. Peterbur-ška brzojavna agentura poroča, da so v Gcdstadanu zapazili, kako se močne japonske čete k o n c e n t r u j ejo proti levem ruskem krilu. V Koreji so prodirajoči Japonci naskočili 22. t. m. kazake, ki so se umaknili proti severu. Japonska predstraža stoji ob črti Cačudegi-Pugotin. Angleške želje. London, 27. junija. .Times" razpravlja čisto resno o že večkrat diskutira- nem vprašanju, da Japonci nameravajo napasti Ruse v baltiškem morju in obstreljevati celo obrežje. List se bavi z vprašanjem, kje si bo Togo izbral opira lifiče za brodovje in meni, da di zato bili najbolj pripravni Allandski otoki. Japonski gtesovi o japonskih uspehih. L o n d o n , 27. junija. List -Iiji Shimp", ki izhaja v Tokiu, poroča: General Linjevič zapušča svojo prvo črto in Japonci bodo kmalu zasedli Hailunčen, kjer obkoljujejo od dveh strani neki ruski polk. Ruske pred straže so od Godokana oddaljene okoli 42 angleških milj. — Neki ruski častnik, ki je došel v Moji, zagotavlja, da Japonci zelo napredujejo. Neprestano trčijo skupaj poiz-vedovalci s pehotnimi polki. Med majem in junijem je deževalo samo dvakrat. — List »Nippon" trdno upa, da bo Ojama porazil Linjeviča tako usodno, kakor Togo Roždestvenskega Japonska armada, ki je zasedla v severni Koreji Kyongsyong, je prodrla že 25 milj proti severu. Preiskava o Steslju. Peterburg, 26. junija. Preiskovalna komisija, ki raziskuje kapitulacijo Port Arturja, bo prihodnji teden zaslišala generala Steslja. Ponosni zdravniki. Peterburg, 27. junija. Kuropatkin in Linjevič sta večkrat predlagala, naj več zdravnikov in bolniškega osobja dobi odli kovanja ali pa kak red Toda vojaški zdravniki v Mandžuriji odklanjajo vsako odlikovanje, češ, da store le svojo dolžnost in služijo domovini in človeštvu. Na Koreji. Peterburg, 27. junija. V korej skem ozemlju se je vrglo na naše čete severno od Siaiušena 200 sovražnikovih konjenikov in en polk pehote, ki je prišel iz Kaušena. Položaj na bojišču. L o n d o n , 27. junija. Iz Tokia poročajo „Daily Telegraphu", da se po vseh japonskih mestih zbirajo čete, ki so odposlane na pomoč Ojami. Domneva se, da je ruska vojska, ko je prevzel poveljstvo Linjevič, štela 117.000 mož. Odtedaj je dobila 135 000 mož ojačenj. Tem je treba prišteti 50000 ranjencev izza Mukdena, ki so se povrnili k vojski. I z Rusije je prišlo okoli 60 topov, tako da ima Linjevič 900 topov. Na Japonskem je 70 000 ruskih vjetnikov. Kako je v Vladivostoku. London, 27. junija. »Daily Tele-graph" poroča iz Nagasakija: Ruski vjetniki pripovedujejo, da sestoji vladivostoška posadka iz treh korov in da prihaja vsak dan okoli 1000 mož ojačenj iz Ruske V pristanišču so usidrane križarke »Bogatir" „Rossia" in »Gromoboj", potem dve oklopni križarici in pet torpedovk. Torpedovke in podmorski čolni semtertja zapuščajo luko in gredo na visoko morje. Nedostatki pri ruskem rdečem križu. O nedostatkih med ruskimi vojaškimi zdravniškimi napravami na bojišču piše strokovnjak dr. Pezold v »Miinchner Medi- j zinische Wochenscbrift." To poročilo se na- I slanja na uradne referate ruskih vojaških in prostovoljnih zdravnikov. Ruski rdeči križ ima 166 kolon, 22 400 postelj, 455 zdravnikov in 15 milijonov premoženja. Doslej je porabil deset in pol milijona rub- j ljev. Kakor znano, se je tu mnogo pone- j verilo; tudi druge potratnosti so se godile ! Tako je n. pr. opremil nek ruski nadkonje-niški mojster kolono 5 zdravnikov in 50 bolniških postelj; sam pa je zase rabil 4 konje, 2 kuharici, 2 služabnika in 13 veli- i kanskih zabojev. Delovati ta oddelek sploh ni zičel, ker so jo lepega dne popihali vsi ti zdravniki in uslužbenci. Vojaška zdravniška organizacija je zelo nedostatna, čreznjo se pritožujejo vsi zdravniki. Vodstvo ni j enotno, šefni zdravniki niso neodvisni, trans-port bolnikov, prva pomoč in uprava bolnic ni urejena. Zdravniki ječe pod zabito rusko birokracijo; pisarjenja imajo črez glavo, pravo potrebno delo pa pri tem trpi. Če pomanjka v bolnicah prostora, pa brezobzirno pomečejo ven vse druge ranjence; tako pridejo iz bolnic še ne popolnoma ozdravljeni in zanemarjeni vojaki; Japonci jim pravijo »razcapani". Ruski zdravniki so požrtvovalni in stoič kar morejc; tožijo, da jim ne dajo potrebnih inštrumentov in da so živila neprimerna za bolnike — zato nastanejo med bolniki griža, črevesni katar in legar. Bolniški vozovi Rusov so popolnoma nepripravni, posluževati se morajo dvokol-nic, ki jih rabijo Mandžurci in nimajo peres. Japonski rdeči križ pa je izborno organi-zovan. Mir se bo sklenil? Washington, 26 junija. (Reuter.) Rusija in Japonska sta obvestila Roosevelta, da se bodo sešli pooblaščen- ci miru v prvi tretjini meseca avgusta v severnih zveznih državah. Roosevelt je odgovoril obema državama, da želi, naj se snidejo pooblaščenci že 1. avgusta ali pa kmalu zatem. Pričakujejo, da bodo že jutri proglasili imenovanje pooblaščencev. Nagodbeni odsek v državnem zboru. Zbornica ima dva nagodbena odseka. Nove,ši se imenuje tudi Derschattov, ker ga je ta sprožil z ozirom na ogrsko krizo. Zboroval je takoj po javni seji. Min. predsednik baron Gautsch je izjavil: Avstrijski parlament je izvolil kvotno dep utacijo, ki pa sama brez ogrske deputacije ne more določiti kvote Obe vladi hočeta prispevati v dosedanjem razmerju v pokritje skupnih državnih stroškov, ker tako določa pragmatična sankcija in nagodba iz 1. 1867. Vlada pa upa, da v d< glednem času tudi na Ogrskem nastopijo normalne razmere. Vlada je tudi vprašala ogrsko vlado, kaj misli storiti tflede trgovinskih pogodb. Dobila je odgovor, da se ogrska vlada udeleži obravnav, ko jo povabi minister za vnanje stvaii. Ker potečeta trgovinski pogodbi z Bolgarijo in Š/ico. treba bode začasno podaljšati pogodbi do 1. sušca 1906. Poslanca Stranskyin Bareuther sta naglašala, da s 1 julijem nastane med Avstrijo in Ogrsko razmerje, ki ne soglaša z zakonom. Dr. Šusteršič izjavi, da s 1. julijem nastopi v važnih vprašanjih „ex lex", to je situacija izven zakona. Da se to prepreči, morda le kaže, da avstrijski parlament zakonitim potom določi kvoto, seveda v taki obliki, da si ne veže rok glede nadaljnih pogajanj z Ogri. Dr. Krama f predlaga pododsek 9 članov, ki naj čimpreje sestavi konkretne predloge. V podod-;ek so bili izvoljeni: Ax m a nn. Bareuter, Bobrzyo-ski, Fort, Menger, Morsey, Prade, S c h w e g e 1 in Šusteršič. Min. predsednik baron Gautsch je še enkrat naglašal, da je vlada, oziroma Avstrija, dolžna in ne samo opravičena, še nadalje prispevati k skupnim troškom. S to izjavo pa mnogi poslanci niso zadovoljni, ker s 1. julijem v istini nastane »ex lexM. Izjava nemškega cesarja. »Petit parisien" poroča, da je izjavil nemški cesar zastopniku neke velevlasti : »Mi vzdržujemo z domoljubnimi žrtvami nemškega ljudstva vedno za vojsko pripravljeno mogočno armado. A kljub temu ima armada nalogo, da je pripravljena le za obrambo. Nemčija ne bo nastopala v Evropi nikdar agresivno, če ne bo prisiljena, kar pa je malo ver-jitno, ker naši sosedni narodi trajno napredujejo v civilizaciji. Revolucija na Ruskem. Dne 26 t. m. je nastal v Lodzu po štiridnevnih bojih počasi mir. Proglašeno je vojno stanje in došli so trije generali. Po polnoma je ustavljen železniški promet, cestna železnica ne vozi in plinove razsvetljave ni. Vojno stanje je razglašeno za celi lodški okraj. Varšavski generalni guverner je dobil pravice višje vojaške oblasti. — V Čensto-hovu so predvčera)d, ki so ga razgnali kazaki in ob tej priliki ustrelili 28 oseb med njimi tud otroke in žene. V Kovelu in Jiisu'>lu so b li veliki prntijudov-ski izgredi. Mm tstvo za notranie stvari je prepovedalo izd ) ti za dobo enega meseca moskovski list ,Večernaia posta". Lvovska »G zeta Narodova" poroča, da izpremembe določil za Poljsko niso zadovoljile in ne bodo pomirile prebivalstva, marveč bodo povzročile še hujšo agitacijo proti obstoječemu državnemu redu. »Vossische Ztg." poročajo iz Peterburga: Rusija stoji pred važnimi dogodki. Nazadnjaške vladne odredbe, ki so sledile carjevemu govoru zastopnikom zemstev, se razburile do skrajnosti duhove. Vse sili k odločitvi. V Moskvi se je včeraj sešel nov shod zastopnikov zemstev, 30. t. m. se vrši shod zastopnikov mest in 3. julija splošni shod ruskih plemiče v. Resni možje, ki niso pristaši prekucije, zagotavljajo, če car ne zagotovi do takrat ustave, nameravajo proglasiti v Moskvi začisno vlado. Razne stranke se se že sporazumele. »Ljubši nam je grozen konec, kakor pa vedni strah brez konca" je geslo strank. Pri tem načrtu računajo tudi na sodelovanje vojaštva. Proti vstašem na Kreti. Carigrad. V Kaneji delajo vele vlasti priprave, da ojačijo z internacionalnimi četami orožništvo v Sfakiji, kjer Ken-duros zbira vstaško četo. Spor med Švedsko in Norveško. V včerajšnji seji švedske zbornice je naglašal Berg, da švedski državni zbor na more priznati toliko časa Norveške kot samostojne države, dokler ne bodo izpolnjene opravičene švedske zahteve. Liebhan der je izjavil v imenu desnice, da se mora odločno nastopiti proti prekucijskemu nastopu Norveške. Spletke radi Maroka. Iz Pariza poročajo, da se ugodno reši spor med Nemčijo in Francoske zaradi Maroka. Španski minister za zunanje stvari Montero Rios se je posvetoval z nemškim poslanikom Radovitzem o maroškem vprašanju. Madridski list »Herald" poživlja Francosko, naj se udeleži konference, ki jo želi maroški sultan, da ne bo odločevala Nemčija sama. Prihodnjo sredo izroči nemški poslanik francoski vladi odgovor na njen dopis glede maroškega vprašanja. Francozi trdijo, da vztraja Nemčija pri zahtevi, naj se skliče konferenca, na kateri naj bo zastopana tudi Francoska. Če se Francoska ne udeleži konference bo nadaljevala Nemčija sama pogajanja in ne bo priznala pogodbe, ki sta jo sklenila z maroško vlado Angleška in Španska. Dasi upajo na mirno rešitev spora med Francosko in Nemčijo, se vseeno Francozi boje, da vzbruhne zaradi Maroka vojska med obema državama. Da računa Francoska na vojsko, dokazuje poročilo iz Peterburga, ki naznanja, da je pozval francoski generalni konzulat v Peterburgu reserviste, naj podpišejo izjavo, da vstopijo za slučaj mobilizacije v armado. Iz Varšave pa poročajo, do so dobili francoski reservni častniki povelje, naj takoj odpotujejo na Francosko, kjer vstopijo v armado. Razni listi trde, da delajo Angleži za vojsko med Nemci in Francozi. Baje želi Angleška tudi novetro-zveze, ki naj bi jo tvorile Rusija, Francoska in Angleška, ker se boje vedno vplivnejše Nemčije, ki jih izpodriva na svetovnem kupčijskem trgu. Poljaki na Nemškem. Nemški Poljaki se branijo tako junaški da razumni Nemci sami u videvajo brezuspeš nost šovinistiške politike. Nemški centrum se odkrito in z vso eneržijo poteguje za Poljake. (Koln. Volksztg. št. 504) Sedaj so se pa oglasili celo nemški učitelji na Po-znanjskem. Posener Lehrerverein se je izrekel proti zatiranju Poljakov, pred vsem proti temu, da se bije v obraz vsem načelom pedagogike in zahteva nemški pouk v ljudski šoli. Učiteljske društvo je namignilo .Ostmarkvereinu", naj se ne vtika v šolo, g rektor Driesner je označil politiko vlada kot »šovinistično" in »zbadljivo." Resolucija protestira proti temu, da se v šolo uvajajo politiški nacionalni boji. Dnevne novice. Liberalci in slovensko vseučilišče. „Slov. Narod" se jezi na naš I članek o slov. vseučilišču, ki je pa popolnoma resničen. „Narod" pravi, da mi ne ▼emo, da je dež. zbor soglasno sklenil naj se nekateri predmeti na bodočem vseučilišču predavajo v nemškem jeziku. Take resolucije dež. zbor ni nikdar sklenil, pač pa je dež. zbor sprejel dr. Tavčar-j e v (!) predlog: Vlada se pozivlje, da čim prej pri drž. zboru izposluje ustanovitev vse-čilišča v Ljubljani z bogoslovno, pravo-slovno in modroslovno fakulteto, koja bi ustrezala zahtevam slovenskega naroda, ki bi ustrezaje zahtevam celokupne države združevala pod svojim okriljem mladino vseh narodov avstrijskega juga". Kakor smo že včeraj omenili, se je pokazalo sedaj iz te resolucije kopito nemško-slo-venske zveze in je morda Schvvegel, ko je zanjo najel dr. Tavčarja, mislil na nemška predavanja, katerih pa v besedilu resolucije ni. S tako zahrbtno akcijo liberalno nemške slovenske zveze nikakor ni identično sedanje zastopstvo katcl.-narodne stranke v kranjskem dež. zboru niti naše parlamentarne zastopstvo. Kar se tiče spomenice župana Hribarja, je dobil takoj, ko je poizvedoval pri našem državnozborskem zastopstvu glede nemškega pouka na »slovenskem" vseučilišču odgovor, da bi bila to prenevarna koncesija in se tudi nikdar ni izjavilo naše parlamentarno zastopstvo v Hribarjevem smislu. Kljub temu se je župan Hribar usiljeral vladi s takimi koncesijami. In to moramo odločno zavrniti. Naši liberalci uživajo neomejeno slavo, da so take neopravičene koncesije prinesli vladi kar na krožniku Cemu torej zdaj »Narod« izpre-vrača resnično dejstvo in se take žene za nemška predavanja, da celo podtika kranj skemu dež. zboru resolucijo, ki je nikdar sklenil ni? Ce se je v predloženi resoluciji pokazalo samo kopito slovensko nemške zveze, se pa v tem postopanju kaže že ves tihotapski značaj te za slovenstvo tako škodljive zveze. Kaj je resnica o vladni izjavi glede slovenskega vseučilišča. Ker zadnji čas »Narod" hoče slovensko javnost slepiti z raznimi v uredništvu izmišljenimi pripovedbami, med katerimi tudi trdi, da je baron Gautsch dr. Šu-steršiča „kratkomalo ven vrgel", podamo v naslednjem kratko resnično poročilo v zadevi slovenskega vseučiliškega vprašanja izza zadnjega časa. Iz tega sledi, da je edino .Slovanska zveza" tista, ki je res delovala za slovensko useučilišče in dosegala v s p e h o v. Vse drugo, kar si »Na-rod« izmišlja, je sad fantazije onemoglih ljudi, ki so s svojo nesposobnostjo temu vprašanju le škodovali. Stvar se je tako razvijala: Že v zadnji dobi Korberjevega ministrstva, ko se je »Slovanska zveza" združila z Mladečehi v obstrukcijo in je Korber poizkušal doseči ustavljenje obstruk-cije se je od »Slov. zveze" Korberju naznanilo, da »Slov. zveza" temeljem znanega pakta z Mladočehi privoli v opustitev ob-strukcije pod raznimi pogoji, med katerimi je stal v prvi vrsti kot „conditio sine qua non", da se osigura ustanovitev slov. vseučilišča. Po dr. Korberjevem padcu je dr. Šusteršič min. predsedniku Gautschu podal pismeni promemoria, v katerem je kategorično zahteval oživotvorjenje slov. vseučilišča. Baron Gautsch se je že takoj takrat prijazno izjavil o tej zahtevi, pozneje pa ko se je šlo za prvo branje vladne predloge o Roveretu so zastopniki »Slov. zveze" oflcijelno intervenirali pri vladi za slovensko vseučilišče. — Dobili so takrat in sicer je to bilo meseca aprila letošnjega leta dokaj povoljne izjave od min. predsednika barona Gautscha in med njegovo boleznijo od začasnega voditelja ministrstva ministra za notranje zadeve grofa B y 1 a n d t a. — — Bolezen barona Gautscha je onemogočila nadaljne korake, vendar so tedanje izjave barona Gautscha in grofa Bylandta napotile „Slov. zvezo", da je v prvem branju vladne predloge o Roveretu podala le kratko izjavo. Ko se je potem začulo, da bo baron Gautsch v debati o proračunskem provizo-riju podal izjavo glede moravskega vseučilišča, je »Slov zveza" soglasno sklenila zahtevati od min. predsednika, "da poda pri prvem branju proračuna tudi obvezno izjavo glede slov. vseučilišča. Baron Gautsch je bil takrat to zahtevo odklonil in pristavil, da ostane pri svoji prvotni izjavi, oddani spomladi dr. Su-steršiču, da bode vlada podala izjavoo slovenskem vseučilišču v proč. odseku povodom razprave o proračunu a visoke šole, kar pa bi bilo sedaj šele v jeseni. Nato je, kakor znano, dr. Šusteršič v zboru načelnikov, dne 20. t m. ugovarjal zoper vladni program parlamentarnega dela v tem zasedanju, v katerem se je nahajala tudi predloga v Roveretu. V i klubovi seji je potem „Slov. zveza" enoglasno sklenila, da se ne zadovolji s tem, da bi vlada še le povodom razprave proračuna visokih šol podala izjavo glede slov. ( vseučilišča. Dr. Šusteršič je potem baronu Gautschu ta sklep »Slov. zveze" pismeno naznanil Posledice vsega tega položaja so dogodki v znani seji proračunskega odseka in hladna izjava o slov. vseučilišču. Edina zasluga »Slovanske zveze" je, da se je doseglo, kar je bilo sploh mogoče v tako neugodnih razmerah, koje so zakrivili zgol; naši liberalci po izdajalski zvezi z Nemci. Presmešno je torej, ako .Narod" Hartlovo izjavo pripisuje Plantanu. Kaj takega niti »Narodova" »inteligenca« ne more verjeti. Plantanova nerodnost je tudi to akcijo le kvarila, kakor vse, kamor se utakne ta po šteni notar. Med jugoslovanskimi poslanci vlada vsled »Narodove" pisave obča ve-selost. Alojznik dr. Tavčar Dr. Tavčar neče prej mirovati, dokler se ne zvleče v javnost vsa njegova klerikalna biografija. Nismo mu hoteli očitati v .Slovencu" doslej, da je star Alojznik, a on nam pripoveduje zdaj to na način, ki kaže njegovo omiko v kaj čudni luči. Dr. Tavčar pravi, da je bil res dve leti v Alojzijevišču. Eiini spomin, ki nam ga pri bčuje, je ta, da je jedel v škofovi hiši salato in fižol. Kaj je jedel, to edino mu je ostalo v spominu. Potem pripoveduje, da je kot odvetnik pisal knezo-škofu dr. Missii, „da bi rad plačal, kar je svoj čas v Alojzijevišču zajedel." Torej samo kuhinjo je spoštoval v Alojzijevišču ta čudni Alojznik. O tem, kar se je v zavodu naučil, ne pripoveduje nič; morda res ni bilo mnogo, če ga sodimo potem, da je tudi tedaj mislil le na to, koliko bi zajedel... Kakor kmet v gostilni zarožlja v žepu s tolarji, tako je torej dr. Tavčar vprašal dr. Missio: Koliko sem zajedel? Dr. Missia kot inteligenten mož se je silno začudil nad takim kuhinjskim vprašanjem, in mu je rekel, da seveda nič ne računa, če pa hoče za hišo kaj dati, svobodno mu! In zdaj se baha dr. Tavčar, da je dal denar za — klavir! Upajmo, da ima ta klavir boljši glas, kakor pa tisti stari politični fagot, na katerega igra dr Tavčar v Schvveglovem orkestru! Dr. Tavčar pokaže nazadnje vso svojo omiko v sklepnem stavku: »Pač res, pop ostane pop, če ga tudi ocvreš" Tako se on ne more v svojih mislih ločiti od kuhinje. Njegova domišljija se bavi torej z vprašanjem, kak bi bil pop, če bi ga ocvrl. Ocvrte piške se mu znane, a ocvrt pop — še tega manjka na njegovi mizi. Koliko bi to stalo — fc&h, saj imamo denar! Pač res: Dr. Tavčar je bil samo dve leti v Alojzijevišču. Edino na ta način si moremo razlagati, da se njegova omika ni povzdignila na višjo stopinjo. Misleč le na cvrtje, solato in fižol, ni prišel še do zavesti, da bivajo višje moralne dobrote in obveznosti, ki se ne dajo plačati tako, kakor »furman" v gostilni plača klobaso in šnops A česar se Janezek ni naučil, tudi Janez ne zna. Želimo mu dobro kuhinjo in izvrsten apetit. To je vse, kar moremo želeti takemu človeku. Praška »Politik" o slovenskem vseučilišču. Dunajski kores-pondent »Politike" piše : Vsa prizadevanja vlade in Nemcev, da Hartlovo izjavo oslabijo, so zares popolnoma odveč, ker jugoslovanski, posebno pa slovenski poslanci, ne prikrivajo, da Hartlova izj iva na njih ni napravila tistega vtisa, o katerem poročajo nemški poslanci in listi. Edino, kar Slovenci konštatujejo, je to, da je ta izjava prva javna, čeprav dana v odseku. Privatno so jim dajali tozadevna zagotavljanja že Korber in Gautsch. Sedanja izjava Hartlova pa ne more zadovoljiti, kakor nam poročajo interesevani krogi, ker je ni dal sam ministrski predsednik, ki je očitno zato ni dal, ker se ni maral za vedno vezati. Zato je potisnil naprej Hartla, ker je ta ravnotako kakor dr. Kosel in bar. Call sedaj le provizoričen. Izjava ministrskega predsednika ni omajala prvotnih sklepov Slovencev in zato še sedaj vztrajajo na stališču, da se ne sme rešiti italijanska vseučiliščnapred-loga,dokler ni rešeno vprašanje slovenske pravne fakultete v Ljubljani. Ta njihov sklep bodo podpiraliče-ški poslanci, ki so v tem vprašanju edini z jugoslovanskimi klubi. Imenovanje tajnika finančne pro-kurature v Ljubljani g. dr. Rudolfa Thomana za finančnega svetnika. _ Profesor na drž. gimnaziji v Novem mestu g Jakob Zupančič je prestavljen v Gorico. — Franc Vidic žel. pristan v Celju imenovan je postajenačelnikom y Borovnici in obenem pomaknjen v viš;i plačilni razred. — Hinko Rebolj asistent drž žel. v Kranju je imenovan ad-junktom v IX. plačilnem razredu. Vseslovenski dijaški shod? »Zora", glasilo slovenskega* katoliško-na-rodnega dijaštva piše: V dunajskih dijaških krogih se je sprožila misel, sklicati po preteku 10 let zopet enkrat v Ljubljano vseslovenski dijaški shod. Ljubljana bi gotovo z veseljem pozdravila v svoji sredi združeno slovensko mladino, zlasti sedaj, ke je vse-učiliško vprašanje na dnevnem redu. To bi moralo biti tudi glavna točka zborovanja. Drugo nič manj važne vprašanje, ki bi se naj obravnavalo, pa bi naj bilo gmotno vprašanje. Katoliško narodno dijaštvo pozdravlja to misel, ker je tak shod v interesu sloven. dijaštva in tudi velikega pomena za ves narod — Napredno svobodomiselno dijaštvo ji menda tudi ne nasprotuje, narodnoradikalno pa o tem — premišljuje Kaj bo rezultat, bomo videli in potem — govorili. Upamo pa, da bomo v tem najbrže vsi edini. — Dal Bog! — Iz Novega mesta se poroča, da se je včeraj g. Anton Mullerju, gostilničarju pri kolodvoru v Novem mestu um omračil Spravili so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Vsem znancem je to žal, kajti bil je jako prijazen družabnik in postrežljiv svojim gostom. — Nemški napisi padajo! Iz I Brna poročajo: Češka večina občine Morav- I ska Bela Cerkev je sklenila mesto dosedanjih dvojezičnih napisov napraviti samo češke. Stroške zato je prevzel vrli tovarnar Kune. — Godci stavkajo. Po procesiji ' v Šmihelu-Stopičah je 12 mož novomeške godbe prineslo poveljniku svoja godala nazaj. — Umrl je včeraj po kratki bolezni v Zatičini vrl mož in posestnik Jožef ^ a m p r e t. N. p. v m.! — Umrl je v Celovcu svetnik dež. sodišča g. d r. V i n -cenc Schmid. — V Zgornji Šiški se snuje prostovoljno gasilno društvo. — Krška meščanska šola. £ uvodnemu članku, priobčenem pod tem nadpisom v št. 142, 2 dni 23. t. m. se nam jiše^ s poučene strani: Vaša v tem članku izražena bojazen je docela opravičena, ven-der zaenkrat prenaglena. Ravnateljevo mesto na zavodu namreč še ni izpraznjeno. Ravnatelj je vložil zoper pokojninski dekret )ritožbe, katero ima odloživen učinek; do njene pravomočne rešitve se mes'a ni smelo razpisati in se ga dalje oddati ne more. Vrh tega se je mesto nepostavno razpisalo, ter razpisa ni sklenil pristojni okrajni šolski svet, temveč ga je ukrenil brez in proti njegovi volji predsednik okr. šolskega sveta sam. Ob sebi je umevno, da tak ra-pis ne more služiti za podlage legalni od- j daji službe. j — Požar v Trstu. V Trstu je iz-1 bruhnil požar v prodajalnici Franca Grana-tillija v ulici degli Artisti, laškega podanika. Ker je bilo v prodajalnici v različnih kotih razpostavljenih mnogo vžigalnih predmetov in je v tej trgovini že v tretjič v kratkem času izbruhnil ogenj, so zaprli prodajalni-čarja in njegovo ooprogo. Granatelli je bil zavarovan za 40000 K. — Sam se je ubil Franc Oej iz Šempasa. Oženil se je bil z mlado in razkošno ženo, ki ga je kmalu zapustila in šla v Aleksandrijo, kamor gre m»ogo goriških deklet. Svojemu možu je poslala vsak mesec po 30—40 goldinarjev. Mož, ki je sumil, da si žena služi denar nepošteno, ji je opetovano pisal, naj se vrne. Ker ni nič pomagalo, je obupal in so vrgel raz strehe svoja [ hiše. Pobil se je tako, da je kmalu umrl. — Ustrelil se je dne 27. t. m. v sv< jem stanovanju v Celovcu oženjeni računs'- i podčastnik I Michitsch od brambov-skega pešpolka št. 4, doma iz kočevskega okraja. — Beračico je umoril. Iz vasi Živine, okraj Kotredeš, se poroča, da je ondi posestnik Janez Borštnar umoril 35 let staro beračico »Lizo" iz Moravč. Možu se je omračil duh, ker je mislil, da mu je njegov« bolezen beračica pričarala. Borštnar se je sam javil orožnikom. — Toča je pobila v petek, dne 23. junija popoldne krog 5 ure v mekinjski občini. Padala je med silnim nalivom prav gosto Bilo je vse pobeljeno kakor pozimi. Mnogo poljskih pridelkov je uničila. Škodo cenijo približno na 10 000 kron. — Na naslov c. kr. pošt< , nega in brzojavnega ravnatelj* stva v Trstu. V Spodnji Šiški pri Ljubljani se nahaja eden nabiralnik za pisma na poštnem lokalu in drugi na drž. kolodvoru. Ker je Spodnja Šiška na Kranjskem eden največjih krajev za Ljubljano, šteje namreč nad 4000 duš in ima čez 220 hiš, in ker je notri večina inteligentna in i velik* obrtnikov, se je zapazila potreba po več tacih nabiralnikov. Vsled tega se je odposlala že novembra 1904 peticija na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trst, da bi se vpeljalo vsaj 5 novih nabiralnikov ali do zdaj se še ni prav nič ukrenilo. Vele-slavno c kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo se naprosi tem potom, da bi čimpreje ustreglo opravičeni želji Sišenčanov. — Kako skrbi laško gospod-stvo v Trstu za gmotni blagor mesta. V Trstu deluje zavod za malo obrtništvo. V tem zavodu je mnogo risb v vseh slogih, ki imajo poučni namen za male obrtnike, zlasti mizarje, cene izdelkov, proračuni itd. Dasi je ta zavod velevažen, ga tržaški magistrat in njegova glasila ignorirata in ne podpirata, to je vzrok, da poseča večerno šolo tega zavoda komaj 12 ljudi. — Otvoritev predora. Vest, da so dne 20. t. m. prodrli skozi Mangart, ne odgovarja istinitosti. Prodrli so samo gorovje, katero loči Koroško od Primorske in sicer v rudniške svrhe — kakor se sliši — da se bo preobilna voda iz rudnikov v Rajblju odtekala v Log. Predor je okrog 5 km dolg, slovesna otvoritev istega bode konec meseca ; k veselici pričakuje se več dostojanstvenikov z Dunaja. — Mangart je okrog dve uri oddaljen od novega rova, torej ni v nikaki zvezi s predorom. Llubllanske novice. lj Družba sv. Cirila in Metoda toži trgovca g. Jebačina za raz-veljavljenje pogodbe in za zbrisanje varstvene znamke. Družbo zastopa dr. Hrašovec, g. Jebačina dr. T a v č a r , ki je govoril za poravnavo. Dr. Hrašovec je predlagal kot priči za to, da so Jebačinovi potniki priporočali „Zvezdno" kavo, češ da je tudi v korist družbe sv. Cirila in Metoda trgovca gg. M a j d i č a in Grašeka, trgovca v Kamniku. Grašek je naročil Ci-rilovo kavo, dobil je pa »Zvezdno". Tudi Hinko Schmidu, trgovcu pri sv. Ivanu pri Trstu se je nekaj sličnega zgodilo. lj Pokroviteljstvo razstave obrtnih izdelkov mojstrov in pomočnikov, ki bo otvorjena dne 6. avgusta t 1. v »Mestnem domu" povodom petdesetletnice »Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani", je blagovolil prevzeti visokorodni gosp. deželni glavar Oton p 1. Detel a. lj Prisiljeneo pobegnil. Dne 26. t. m. je pobegnil od Deghenghijeve hiše v Dalmatinovih ulicah prisiljenec Ivan Sever iz postojnskega okraja. Pobegli prisiljenec je po poklicu klepar. lj Umrl je v bolnici zidarski polir Anton Stupar, star 63 let ' lj Nevaren tat aretovan. Ivanu t* Zupanu, potniku, je bilo v ponedeljek po-l* r°'dne ukradeno iz neke veže na Starem trgu kolo vredno 120 K. Tat je odpeljal I kolo med tem, ko je Zupan v gostilni pil četrt vina. Iz nasprotne hiše je videl neki moški nekega mladega človeka, ko se je vsedel na kolo in se odpeljal. Poškodovani je sumničil, da se je storilec mogoče odpeljal proti Trstu, se takoj podal na Vič k žendarmeriji in med potjo tudi poizvedel, da se je tat res odpeljal po Tržaški cesti z bi-cikljem. Brzojavil je takoj v Postojno. Žen-darmerijski postajevodja je zasledil kolesarja, ko se je peljal skozi Postojno. Tatu je potem žendarmerija s kolesom zasledovala in ga aretovala v osebi Fiiedrika Oster-rcicherja iz Weidna na Bavarskem. Isti dan je tujec prodal eno kolo za 50 K nekemu tukajšnjemu trgovcu, kateremu je pripovedoval, di je elektrotehnik pri firmi Siemens & Halske. Tatu je žendarmerija izročila tu-kejšnjemu c. kr. dež. sodišču, kateri se bode moral zagovarjati najbrže tudi radi tatvine prodanega kolesa. lj Zrelostni izpiti na tukajšnjem uršulinskem učiteljišču so se pod predsedništvom deželnega šolskega nadzornika F r. L e v c a vršili dne 19. in 21. t. m. Zrelostno spričevalo so dobile vse gospodične kandidatinje in sicer • Albrecht Antonija iz Kamnika, Arzenšek Marija iz Trbovelj, Bahovec Marija iz Ljubljane, Beguš Nežika z Dobrave pri Kropi, Belič Ana iz Ljubljane, C u n d e r č Margareta iz Gorenjih Gori j (z odliko), Drobnič Antonija iz Laškega trga, Egger Hilda iz Trsta, Habč Marija iz Črnega vrba nad Idrijo, H u b m a y r Frančiška iz Linca, »verni g Nežika iz Beljaka, Kavčič Alojzija iz Št. Jurija ob južni železnici, M a h r Hilda iz Radeč, Majcč Mariia iz Ljubljane, Potočnik Katarina s češnjS pri Podnartu, Rupnik Albina iz Crnomelja, Schoavvetter Viktorija iz Kočevja. Treo Emilija iz Ljubljane, Urban Cecilija iz Divače, Vodušek Eleonora iz Pišec, Vrče Jožefa iz Dobrniča, Windischer Marija s Kranj- ske gore inZhuber pl Okrog Marija iz Šoštanja. Izmed maturantinj ima 17 spričevalo za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, 6 pa za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. — Dne 23. junija pa se je pod istim predsedništvom priznala učna usposobljenost za r o č n a d e 1 a n a 1 j u d s k i h inme-ščanskih šolah štirim gospodičnam (ena je bila reprobirana) in sicer so dobile spričevalo usposobljenosti N a s k o Marija, Neuwirth Atice in Roth Pavla za nemški učni jezik, Sirca Julijana pa za slovenski in nemški učni jezik. lj Dekletov napad. Nek ključarski pomočnik se je bil zagledal v neko pošteno dekle, ki s prva ni hotela slediti njegovim prijaznim besedam. Ključar je pa začel dekletu pripovedovati, da bode kmalu dosegel 400 kron mesečne plače, kmalu potem pa dobi mastno penzijo. To je tudi dekleta napotilo, da mu je postala prijazna. Toda bogati ključar se je kmalu zagledal v lepše dekle, ki nosi ob nedeljah klobuk, okrog vratu pa zlato verižico. Ko je o tem prvo dekle izvedelo, je ključarskega pomočnika v soboto zjutraj, ko je šel na delo, počakala in ga v pričo pasantov tako obdela-vala, da je bil ubogi ključar rdeč kot kuhan rak. Vihtela je nad njim tudi dežnik, ki se ga je pa ključar vselej izognil. Okrog njih se je bilo nabralo polno ženic, ki sedaj po mestu pripovedujejo, kak imeniten špas so imel1 v soboto zjutraj. lj Tatvina. Natakarju Levu Selernu so bili dne 25. t m. ukradeni iz spalne sobe rumeni čižmi, vredni 8 kron. Tat je neznan. lj Noč v Ljubljani. J Stadler in Iv. Kune oba iz Ljubljane sta dne 16 junija ob 2 po polnoči po »Zvezdi" hodila. Pri tem je pa Stadler začel premetavati klopi in prevrnil štant, ki stoji nasproti „Tonhali\ Obsodba: J Stadler je bil obsojen na 10 K globe lj Tatvina. Dne 24. t. m. je bila ukradena dijaku Ant. Vertačniku iz žepa srebrna ura vredna 10 K, dijaku Leopoldu Stibilu pa istotako iz žepa denarnica, v kateri je imel 60 v. lj Zastrupljenega psa je naše. pred dnevi konjač za Bežigradom. Pes je Bernhardinec. Ali mu je kdo podvrgel, ali je tako poginil, ni znano. lj Izgubil je neki trgovec nekje v mestu knjigo Ljudske posojilnice v kateri je bilo 800 K v bankovcih po 100 K in 55 K drobiža. lj Našel je Anton Miklavčič užitni-ški paznik srebrno verižico z dvema obeskoma. Za Razne stvari. Najnovejše. rektorja na nemški univerzi v Pragi je bil izvoljen teolog prof dr. JožefRieber, za rektorja na češki univerzi v Pragi pa teolog profesor V r e s t a 1. Oglušil in onemel je H Ottin-ger na Ogrskem, ker se je prestrašil, da mu je v dvoboju nasprotnik s sabljo odsekal brke. Zakonska drama. Na Dunaju je ustrelil trgovec Moric V e c h i a 11 o svojo spečo ženo in nato tudi sebs. Vzrok strašnega dejanja je slaba kupčija. Pobegnil je z Dunaja policijski koncipist Franc G r i 11 i t z. Ogoljufal je mnogo žensk pod pretvezo, da jih bo poročil. Za vojno službo sposobni švedski mornarji, ki naj bi šli na dopust, morajo vsled sklepa drž. sveta še nadalje služiti. Devet oseb zgore lo.IzFranko-broda poročajo da je pri Herrenbergu ogenj uničil hišo vinotržca Stuferja. V hiši so zgoreli Stufer, njegova žena in še devet drugih oseb. Vojaški boben bodo odpravili na Francoskem. Vsi obžalujejo to naredbo, vendar je namestu zato, ker so vojaške oblasti uvidele, da se v dveh službenih letih ne more vzgojiti dobrih bobnarjev. Boben ima v francoski vojni zgodovini častno mesto, posebno v času revolucije in Napoleonovega cesarstva. Eden najslavnejših bobnarjev je bil Andrč Estienne, ki je v avstrijsko francoski vojski dal pri Arcolu na Laškem signal, ki je provzročil poraz Avstrijcev. Bonaparte se je pri Arcolu boril s 15 000 možmi proti 40.000 Avstrijcem celih 33 ur. Kar zapazi grenadirski bobnar Estiene, da Avstrijci ne morejo opazovati francoske vojske, ker je gost dim omračil vse obzorje. Opozori seržanta, da bi se lahko preplavalo reko in napadlo Avstrijce v hrbtu. Seržant je plaval čez reko, bobnar je pritrdil boben na njegovo tornistro in plavajoč z eno roko krepko mahal po bobnu Ko so Avstrijci slišali boben, so mislili, da jih obkoljuje velika vojska in so razdelili svojo vojsko. Ko Napoleon to zapazi, jih napade z vso silo, porazi in zavzame Arcole. Estiennu so podarili tambursko palico iz slonove kosti in zlatd. Pozneje mu je Bonaparte podelil tudi križec častne legije. Organizovani tatovi psotf. V Londonu so tatovi psov izborno organizovani. Zinske gredo okoli, da si ©gledajo najlepše pse, drugi del pse izvabi za seboj in jih ukrade, tretji pa jih prodaja. Ti prodajalci so imeli nekdaj navado, da so pse po ovinsih prodali nazaj gospodarju, ki je rad plačal za ukradenega psička lepo vsoto. Sedaj so pa to opustili, ker so prišli temu početju na sled. Tatovi jih kar mogoče hitro prodajo in si razdele dnbiček Sijajni uspehi francoskih podmorskih čolnov. Podmorski čolni bodo v prihodnjih pomorskih bitkah igrali še večjo in usodnejšo vlogo, kot so jo v Korejski cesti, kjer so bajč odločili zmago japonskega brodovja. Nedavno so se vršile v Tulonu vaje francoskih podmorskih čolnov, ki izkazujejo velike uspehe. Določili so na morju veliko okrožje, ki naj bi ga nadzorovalo šest torpedovk, dočim je imelo pet podmorskih čolnov nalogo, pluti pod to morsko površino, ne da bih torpedovke zapazile Morje je bilo zel6 mirno in prozorno, torej je bila naloga za čolne zelo težka. In vendar seje vkljub vsej pazljivosti torpedovk posrečilo vsem petim podmorskim čolnom čisto neopazovano pluti ood površino. Ženska z največjo plačo. Mis Ana Amendt v Newyorku, tajnica zavarovalnice „Equitable" ima na leto 48 000 mark plače. Pred dvanajstimi leti je zapo-čela svojo delavnost kot stenograf.stka s 15 dolarji plače na teden. Kakor je razvidno, se ni dolgo borila za eksistenco. Prepogosta romanja in duhovno pastirstvo. Glasilo nemškega centra prinaša sledečo dogodb co, ki je prav značilna za papeža Pija X Nedavno je prišel nek gornjeitalski župnik z romarji iz svoje župnije že drugič v teku enega leta poklonit se sv. očetu Po avdijenci je dejal sv. oče župniku : „Ti pač nimaš v župniji nobenega reveža ?" »Da, da, sv. oče, mnogo jih imam." »Ali je pa tudi mnogo otrok v tvoji fari?" „Gotovo, sv. oče." »Potem, moj sin", pravi papež resno, „napravi manj romanj v Rim ; denar, ki ostane, porabi za reveže v tvoji župniji, čas pa za to, da boš bolj poučeval otroke v krščanskem nauku. Tako razveseliš sv. očeta." Umoril lastno dete. Čeh Frančišek Krejčik, iztočno v Ncw Yorku se bode moral zagovarjati pri sodišču radi umora. Obdolžen je namreč, da je usmrtil svojo novorojeno hčerko. Temu činu sta baje prisostvovali dve sosedi. Umor je izvršil, ko je prišel domov pijan, in ko je našel hčerko mesto pričakovanega sina. Prijel je dete, ž njim zavihtel krog glave in je vrgel v drugo sobo. kjer je obležalo na mestu mrtvo. Japonsko spoštovanje. (Cegre na Japonskem oče na daljno pot, posvetijo njegovemu spominu vzvišeni del sobe, kjer se zbere družina, slavi odsotnega očeta, poklanja nenavzočnemu očetu malih, ličnih darov. Sedaj, ko je toliko očetov v vojski, obhaja nad 100.000 hiš to malo, iskreno slavlje. Darovi. Poslani našemu upravništvu. Duhovščina iz Zarga poslala 20 K za Družbo sv. Cirila in Metoda". Za Prešernov spomenik so poslati četrtošolci iz Novega mesta 26 K. Telefonska In brzojauna poročila. Trst, 28. junija. „Piccolo" z vese ljem pozdravlja nemško agitacijo proti slovenskemu vseučilišču in pravi med drugim : Treba je, da se proti slovanskemu naporu, staviti zapreke hitri rešitvi italijanskega vseučiliškega vprašanja, združijodruge moči, ki bodo preprečile, da se italijanski fakulteti stavijo tiste težkoče, ki so vzdignile proti njej takrat, ko se je pojavil projekt slovenske univerze". Dunaj, 28. jun. Danes se je vršila seja načelnikov klubov, ki je sklenila, da se danes reši prvo branje trg. pogodbe z Nemčijo, kateri so tudi Čehi dali prosto pot. Danes se torej vrši prvo branje te predloge. Zbornica je že izvolila glavna govornika. V torek bo prihodnja seja. Na vrsti bodo v torek nekatere manjše gospodarske predloge in imunitetne zadeve. V sredo bo drugo branje predloge o trg. pogodbi z Nemčijo, od torke do sobote je določen čas za alpske železnice. Če bo to v soboto teden že rešeno, se v soboto teden zaključi zasedanje, sicer bo pa trajalo zasedanje še nekaj dni v bodočem tednu. Dunaj, 28 junija. V včerajšnji seji kvotne deputacije sta poslanca Povše in Fort odločno ugovarjala, da je predsednik pripustil samo konstituiranje, a nobenih izjav. Dunaj, 28. junija. Koncem današnje seje je vprašal grof Sternberg predsednika kaj namerava storiti jtfoti temu, da sta AiU bila iz njegovega pulta v zbornici ukradena dva važna dokumenta o njegovi častni zadevi. Predsednik je dejal, da je napram temu brez m«či. Sledila je interpelacija kaj namerava storiti zbornični predsednik napram včerajšnjemu impertinentnemu postopanju predsednika kvotne deputacije. Predsednik je dejal, da je brez moči. Na to je bila seja končana. Dunaj, 28. junija. Poljski klub je sklenil resolucijo, naj se prekoračenje kre dita pri zgradbi alpskih železnic v sedanjem zasedanju ne reši in da se napravi iunktim med alpskimi železnicami in vodnimi cestami. Dudimpešta, 28. junija. Govori se, da bodo v kratkem pozvani k vladarju voditelji vseh strank in da ni izključeno, da bo vladar imenoval parlamentarno ministrstvo. O novih vojaških koncesijah pa vladar noče nič slišati. Dudimpešta, 28 junija. V Dombo-varu je stavka poljedelskih delavcev vedno večja Aretiranih je bilo 28 oseb. — Tudi v vesprinskem okraju in v okraju Zolnar se širi stavka. Delavci so se oborožili s kosami in vilami ter vdirajo v poslopja. Gospodarji zahtevam ne morejo ugoditi, Mr zahtevajo zvišanje plače za polovico in san ) 4 dni dela v tednu. Več stotnij vojaštva jt odposlanih med stavkujoče. Budimpešta, 28 junija. V prepiru je v Miskolzu na Ogrskem s sekiro ubil kmet Julij Nemez svojo 841etno mater in 87 let starega očeta. Morilec je pobegnil. Gradec, 28. junija. Vojak J. Lip ko je skočil v Muro. Ko je bil v vodi, se je hotel rešiti, a je utonil. Zagreb, 28. junija. Sprejem celjskih Slovencev bo jutri ob 3 uri 40 minut popoldne. Stokholm, 28. junija. Vlada je naznanila svojim zunanjim zastopnikom, da vladar smatra, dokler švedski državni zbor ne pritrdi ločitvi Norveške, sklep norveške zbornice za nepostaven in sklepov nove vlade ne priznava. London, 28. junija. Predlog naj se radi poneverjenj v Južni Afriki vladi izrazi grajo, je bil v angleški zbornici odklonjen. Berolin, 28. junija. V prihodnjih dneh se pričakuje, da bo spor med Nemčijo n Francjo radi Maroka poravnan. Odesa, 28. junija. V predmestju Odese je včeraj 2000 delavcev sklepalo o nameravani stavki. Došlo je vojaštvo in pričelo streljati. Dve osebi sta obležali. Danes je v Odesi splošna stavka. Velike množice delavcev hodijo po mestu in ustavljajo tramvaj. Vse prodajalnice so zaprte. Lodz, 28. junija. Včeraj je vojaštvo obkolilo neko hišo, o kateri je sumilo, da se notri vrši zborovanje anarhistov. Vojaštvo je streljalo v temo in mnogo prebivalcev ranilo. Vse prodajalnice alkohola so v Lodzu zaprte. V nekem gozdu so kozaki obkolili shod socialistov ter večkrat ustrelili. Ranili so 20 oseb in 180 oseb aretirali. Lodz, 28 junija. Danes je zapustilo mesto zopet 2000 Židov. Konigsberg, 28. junija. Vse proge, ki vodijo v Rusijo so pod vojaškim nadzorstvom Nemiri se raztezajo tudi na prusko ozemlje. Število ruskih beguncev v Šleziji narašča. Peterburg, 28. junija. V peterbur-škem okrožju so danes pričeli s sklicevanjem reservistov, katerih število je okolu 80 tisoč. Tokio, 28 junija. Ker sedaj ne bo Japonska več potrebovala za prevažanje vojaštva toliko transportnih parnikov, se prične zopet redna vožnja jap. trg. parobrodnih družb. London, 28 junija. Japonska se udo-mačuje v Mandžuriji, katero smatra že za svojo. Sedaj napravlja poštne in bizojavne zveze za trgovski promet. Peterburg, 28. junija. Novo Line-vičevo poročilo potrjuje japonske vesti iz Tokia o ruskem umikanju. Japonci so potisnili Ruse proti severu; ruske predstraže so se morale vse umakniti. " Tokio, 28. aprila. Za japonskega mirovnega posredovalca je imenovan baron K o m u r a. Književnost In umetnost. * »Die franzosische Literatur". V. zvezek :j„Geschichte der Welt-literatur". P. B a u m g a r t n e r S. J. 748 strani, cena 12 mark ; vez. 15 mark. Sedaj je izšel peti zvezek ogromnega dela P. Baumgartnerja, zgodovine vseh svetovnih literatur. Prvi zvezek obravnava literaturo zahodne Azije, drugi literaturo Indije in vzhodne Azije, tretji grško in latinsko klasiško slovstvo, četrti latinsko in grško slovstvo t krščanski dobi. V kratkem času so doživele te študije, dolge po 700 strani in strogo znanstvene, v štirih izdaje. Peti zvezek, zgodovina francoskega slovstva, je tudi že izšla štiri izdajah. P. Baumgartner nariše v par konturah cele dobe, značilna mesta navaja v prvotnem tekstu, dikcija je krasna. Delo priča o silnem poznavanju vseh del. tudi najminucjoznejših. Z napetostjo pričakujemo zvezka, ki bo obravnaval s 1 o v a n sko slovstvo. Baumgartner je pred leti objavil študije o Dostojevskem, Tolstoju, Gogolju i. dr. * Nov vladni list bolgarski je začel izhajati v Sofiji v francoskem jeziku z naslovom „L e Courrier de S o p h i a". Bavi se s politiko, književnostjo in trgovino. * Praznovanje sv. Ahca v Idriji popisuje Peter pl. Radics v zadnji Oesterr. Rundschau". »Kotoiiihfl Bukvama" v Ljubljani. /fctedtoldjl&id poročila. ViSina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm 3 a Čaa opazovanja Stanje barometra ▼ mm Temperatura po Celziju Vetrovi N.b. ?1f ■53- B. 27 9. zveč. 735-9 +18 8 sl. jug. jasno 28 7. *)utr. 7359 + 16 3 sl. vzhod soparno 00 2. pop. 733 8 +25-2; sl. jug. sk. obl. Srednja včerajšnja temp. +19 5°, norm. +18 9». Zahvala. Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu so darovali: a) Ljubljanska kreditna banka . . 100 K, b) Glavna slov. hran. in posojilnica 50 c) Fužinska tovarna za barve, poleg povrnitve vseh stroškov pri ognju (3 63 K)......ioo d) Stavbeno podjetje Gross-Bach-stein na Hrušici..... 50 V imenu društva se za te izdatne in nepričakovane podpore najtoplejše zahvaljujeva ter prosiva še nadaljnje naklonjenosti. V Ljubljani, dnč 26. junija 1905. Blagajnik: 1303 1—1 Načelnik: Fran Barlč. Ludovik Stricel. S/V" Mednarodna panorama Idubljana, Pogačarjev trg. Oblak, Golica in Kadilnikova koča. Zgodovinske in potopisne črtice K 1.—, — Sien-kievvicz, Brez dogme. Roman K 3.—, — Sien-kiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I knjiga K 3 60, — Premru, Laški-nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika. K 2.-, — Stepan, Novy kapcsni slovnik česko-nčmeckv a nčmecko-českv, ktery ca zaklade novdho pravopisu c. k. ministrestvem osvčty za/edendho. Oba dela v enem zvezku ve zana K 3.—, — ŠtžpuD, Taschenworterbuch der deutschen un bdhmischen Sprache. Nach den besten Quellen (krajši slovar). Oba dela v enem zvezku vezana K 2. — , — Suchenius, No-tizbuch fUr Studierende (z raznimi podatki) Vezano K —.80, — Wacker, Geschichten ftir Neukommunikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten heiligen Kommunion. Vezano K 2.16, — Smiles - Schramm, Der Weg zum Wohlstand. K 4.80, | Smiles - Schramm, Der Weg zum Erfolg durch eigene Kraft. Vezano K 4.80, -Widmann, Geschichte des deutschen Vol-kes. K 9 60, - Kerp, Lehrbuch der Erd-kunde. Ausgabe A Mit 69 Abbildungen K 4.80, — Hansjakob, Wilde Kirschen. Erziihlungen aus dem Schwarzwald Vezano K 6.—, — Intrus, Passyrion iiber Deutschland. Beobachtungen und Kritiken eines Marsbewohners. K 3.—, — Hackmann, An den Grenzen von China und Tibet. Von Omi bis Bhamo. Wan-derungen an den Grenzen von China, Tibet und Birma K 9.60, - Reusner, Die russischen Kampfe um Recht und Freiheit K 2 64, — Neuer Rechenmeister fiir die Kronen-Wahrung. Vezano K .50, — Schmalix, Brixen. Neuester Fuhrer durch Stadt und Umgebung K 1.—, — Spillmann, Geschichte der Katholikenver-folgung in England 1535- 1681. Die englischen Martyrer seit der Glaubensspaltung. I. Teil: Die Blutzeugen unter Heinrich VIII. — II. Teil die Blutzeugen unter Elisabeth bis 1583, III. Teil die Blutzeugen der letzten zivanzig Jahre Elisabeths 1684-1603, IV. Teil die Blutzeugen unter Jakob I. Kari I. und dem Commonwealth 1603 — 1654, V. Teil die Blutzeugen aus den Tagen der Titus Oates Verschworung vseh 5 zvezkov K 2160, (dobe se tudi posamezni zvezki), — Pilatus, Der Je-suitismus. Eine kritische Wiirdigung der Grund-siitze, Verfassung und geistigenEntwicklung der Gesellschaft Jesu, mit besonderer Beziehung auf die wissenschaftlichen Kiimpfe und auf die Dar-stellung von antijesuitischer Seite. K 9.—, — Pilatus, Ouos ego I Fedebriefe wider den Grafen Paul Hoensbroech K 7.20, — Spillmann, Ein Opfer des Beichtgeheimnisses. Frei nach einer wahren Begebenheit erzuhlt K 2 88, — Hattler, Ernste Worte an Eltern, Lehrer und alle Kinderfreunde K 1,92, - Hockenmaier, Der beichtende Christ. Moralisch-aszetische An-leitung zur I.osung der Z\veifel im christlichen Leben. Vezano K 2.40. — .Katoliška Bukvama" u LJubljani. Pilfo O ob- rlon pri vinu ali mleku, konjaku, llllc VodK. UdII sadnih šokih rogaški „tem-" pljev vrelec", in dobili boste poleg prijetno žgetajočega okusa osveževalne pijače tudi prednost edino dietetičnega učinka, ki se pojavlja v dobri slasti, lahki prebavi in urejenem menjavanju snovij. 1120d 1— 1 poročila. Ta teden konec sezone. Razstavljeno do I. julija 1905: Potovanje po slikoviti Italiji. Lago Maggiore (Lokarnsko ali vel. jezero), Luganško in Leško jezero. Zahvala. Tudi to leto si ne morem kaj, da ne bi izrekla slavnemu p. n. občinstvu Ljubljane in okolice kakor tudi slavni posadki svojo najprisrčnejšo zahvalo na mnogobrojnem obisku in živahnem priznanju, ki se je naklanjalo mojemu podjetju. Zlasti se čutim zavezano zahvaljati se visokim oblastim na njih naklonjenosti in spoš.ovanim članom časnikarstva na njih podpori. Zopetna otvoritev sredi septembra. Vstopnice v abonementu ostanejo veljavne i nadalje za prihodnjo sezono. Z odličnim spoštovanjem V. Fessi 1307 lastnica mednarodne panorame. m... ■ ■ i^, „ iivn^iui^^. Kipi Matere božje m sv. Janez Nep. v naravni velikosti in več manjših kipov, ter sv. razpela od 120 cm do 10 cm so poceni naprodaj pri Leopold Tratniku sv. Petra cesta 27 v Ljubljani in pri g. Tončiču v Kamniku. 1308 3-1 V najem se da m3 3-1 ali pa tudi pod ugodnimi pogoji proda v prijaznem kraju ob okrajni cesti ležeče in v prav dobrem stanu se nahajajoče malo posestvo z gostilno lepim vrtom, kegljiščem, potrebnimi gospodarskimi poslopji pol ure oddaljeno od železniške postaje. Kje pove upravništvo tega lista. Proda se odprta kredenčna omara, polit, železen umivalnik, več obleke za gospode in gospe, čevlji, igrače in knjige J306 1-1 v Frančiškanskih ulicah 6, II. nadstr. levo. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 7 F. H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo Lepo posestvo na lepem prostoru na Gorenjskem pripravno za vsako obrt ali trgovino se proda takoj iz proste roke. 1294 3-1 Več se poizve v upravništvu. obstoječe * iz 2 sob, pritiklin tonovanje kuhinje, ter drugih se odda za avgust-termin Več se poizve Tržaška cesta 13. Ker imam na razpolago 3 harmonije, prodam ali zamenjam za ■■T dober klavir svoj še nov harmonij ^^ od J. LenaršiČa. Izvrsten za pevovodje. Franc Gerden, pevovodja v Radovljici. 1270 3—2 iz dobre hiše sprejme takoj 12*7 3-2 Karol Puppis, trgovec z mešanim blagom v Gor. Logatcu. vO -J C* Globin je najboljše in najfinejše čistilno sredstvo. Enonadstropno, novozgrajena hiša v Spodnji Šiški št. 22 ob glavni cesti, pripravna za vsak obrt, posebno še za gostilno in kavarno se proda takoj pod ugodnimi pogoji. 1221 4-4 Pojasnila daje lastnik Anton Štlrn ravnotam. Zahvala. Mnogi dokazi odkritega sočutja med boleznijo in povodom smrti naše iskreno ljubljene nepozabne soproge ozir. matere, gospe Ivane Komp roj, Vehovec krasne darovane vence in številno častno spremstvo na zadnjem potu drage po-kojnice se čutimo dolžne izreči tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo, 1314 Ljubljana, 27. junija 1905. Globoko žalujoči ostali. Priporočilo. Podpisani se priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisk gostilne na na Glincah št. 20 »pri Bobenčku" kjer je jako lep senčnat vrt in drugi pripravni prostori. Točijo se zajamčeno pristna vina vsake vrste in obenem postreza z izvrstnimi gorkimi in mrzlimi jedili. 1305 3-1 Postrežba točna! Velespoštovanjem Andrej Mrak, gostilničar. Razglas. Županstvo v Mengšu okraj Kamnik naznanja, da je podeljen še eden nov živlnsJii sejni, kateri se bode vršil, dnč 5. julija vsakega leta; če bi bil pa ta dan praznik ali nedelja — se vrši semenj dan pozneje. Prodajalo se bode vse tako blago, kakor po navadi že obstoječe smajne dneve. Franc Orel 1285 3—3 župan. Iz proste roke se pod jako ugodnimi pogoji proda -^f hiša z vrfom v Ljubljani, Vel. čolnarske ulice St. 5. Več se izve pri lastniku F. Kozina istotam. 1287 3-2 Enonadsfropn* 1291 3-2 hiša na Vrhniki s hlevom, kosom vrta, travnikom in z delom gozda m«* radi rodbinskih razmer iz proste roke. Več se poizve pri lastniku Franc Tomšiču v Polhovem gradcu. Posestvo naprodaj blizu Rake, obstoječe iz okrog 14.000 □ m vinograda, popolnoma z amerikansko trto zasajenega in zagrubenega, ene njive za 7 mernikov posetve, lepega vrta v obsegu 15 arov, z lepimi in žlahtnimi jabolki in hruškami, zelenjadnega vrta, lepega mladega gozda, hiše, čumnate, vinske kleti z opravo ali brez oprave in hleva. Vse posestvo se drži skupaj ter leži ob glavni cesti Raka-Studenec. Najlepša lega, z lepim razgledom. Plačilni pogoji ugodni, tudi na obroke. Proda se le vsled družinskih razmer. Natančna pojasnila daje 1274 3-2 Županstvo Studenec, p. Radna pri Sevnici Dol. Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilustrovanl glavni ccnik z nad 100 slikami vseh vrst iilki.luaHlih, srebrnih in zlatih ur z znamko Itosknpf, Ilubn, Ornega, Srhnflrhauscn, OlaHhiitto kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnin j.o Izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3 — sist. Roskopf patent ura . . . . „ 4 — „ „ črna jekl. rem ura „ 4'— švic izvir. Roskopf pat. ura . . „ 5'— Ooldin rem. ura „Luna" kolesje „ 7 60 srebr. „ „ „Glorla" „ „ 7-60 „ „ dvojni plašč . „ J1-50 — • „ oklep, verižica z rlnčico na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 53 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ Q'50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, Svarcvaldska ura K 2 -. Za vsako uro Hletuo pismeno Jamstvo! Nikak rislko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100-4 VINO rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm - Krško ima naprodaj vinska zadruga v L«-skovcu pri Krškem. Kdor ga vame več kot 10 hI ga dobi še vel*° ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj ^ malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pr*vo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokai gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (7) Fnaneovi vat*i. HUDr. Emil Olivo em. asistent na kliniki prof. RubeSkega in hospitant odbor, klinik v Herolinu, Stockholmu n Parizu ter člen prvega shoda srbskih lekarnarjev v Helemgradu, ordinira zopet v Francovih varlh „Hotel Stadt Leipzig". Na vsa vprašanja odgovori, event. preskrbi stanovanje. 1150 9—9 [j®? Restavracija „pri Levu" prej Košenina. — Marije Terezije cesta 16. ?b Vsak dan večkrat sveže Puntigamsko marčno in bavarsko pivo. Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec. Izborna jako cena kuhinja Velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice i. t. d. na razpolago. Večkrat v tednu domače godbene zabave. 1220 10—5 & K obilnemu obisku vabi najvljudneje A. Kos, restavrater. --—» Dražbeni razglas. V svrho stavbenih del pri zidanju novega poslopja za c. kr. urade v Gorenjem Logatcu vršila se bode v torek, dne 4. julija 1905 v občinski pisarni v Gorenjem Logatcu ofertna obravnava. Stavbena dela so proračunjena: 1. Zidarska dela......................53421 2. Tesarska dela......................2841 3. Krovska dela......................2485 4. Kamnoseška dela..................1224 5. Mizarska dela 6134 6. Ključavničarska dela................2269 7. Kleparska dela..........2110 8. Pleskarska dela....................1055 9. Steklarska dela....................910 10. Pečarska dela......................1712 U. Slikarska dela . . . . .............616 12. Železnina (traverze in drugo).....2180 13. Kopalna in stranjška priprava.....1286 14. Strelovodi..........................531 K 80 h. K 40 h. „ 72 „ „ 60 „ „ 20 „ „ 60 „ „ 91 „ „ 84 „ n 81 „ ,, 03 „ „ 40 „ Skupaj 78780 K 31 h. Vsak ponudnik mora vložiti 5% varščine in ponudnik, kateremu se bode oddalo delo v izvršitev pa ima isto popolnjti v 8 dneh po podelitvi na 100/0. Načrti in natančni pogoji leže pri županstvu v Gorenjem Logatcu in pri arhitektu g. Karol Hulinski v Ljubljani. Zadnji rok za vlaganje ponudbe je do 2. julija t. I. Na pozneje vložene ponudbe se ne bode oziralo. Županstvo si pridrži pravico, da ni zavezano oddati stavbe najcenejemu ponudniku. Vsa stavba se bode oddala skupno ali tudi posamezno. Ztipoo^tuc p Cjcrenjem Lcgateu, dnč 23. junija 1905. Župan: 1283 2-2 Julij Lenassi. Založnik c. kr. drž. uradnikov. Ljubljana I K F" R F" R Ljubljana Stari trg št. 9 J ■ l\l- LJ L-1 1 stari trg št. 9 priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—30 suknenega, platnenega in perilnega blaga po izredno nizkih stalnih cenah. ♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦ Kmetska posojilnica Ijljiste okolice registrovana zadruga z neomejenim poroštvom •/"Ni |tlastnibišl| v iijubijani lastni liisi •vwvwv« evvvvvvv na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 2 0 2 52-36 41 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. US8T Uradno ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske V i\n t >710 0 a posojilnice znaša A /1UZ4./IO staXhran- K 7,651.915-41. promet K32,03976r84. tkJ.eadaez- K 120.8?8'l5. v Varnost hranilnih vlog Je tudi z^amčena po zadružnikih. Poštno-hranilnifinega urada št. 828.406. —Telefon št. 185 Otvoritev gostilne! Usojam si javiti častitemu občinstvu, da sem staro^nano gostilno V Komendi pri Kamniku 3opet otvoril in sicer v novi moderno 2grajeni hiši tik okrajne ceste. Prosim, da se bkaje mojemu nasledniku isto zaupanje, ki se je skasovalo svoj čas meni. Velespoštovanjem Andrej jv(cjač. 1278 3-2 vinotržec. 2 ozirom na poleg navedeno javljam, da sem to gostilno na svoj račun prevzel. ločil bodem prignana jY(eja-čeva vina, izborno pivo ter postregel vsikdar 2 gorkimi in mrzlimi jedili po smerni ceni. J^asen lepih gostilniških sob je na razpolago prostoren vrt ter ja konje zračni hlev. Slavno občinstvo pa prosim prav obilnega obiska/ Udani j.akob W[alovrh, gostilničar. "V sredo 28, ju nija 1 vojaški koncert 9C brez vstopnine ""■•»» 1302 2—2 icarija. s V četrtek:, 29 junija koncert društvene godbe brez vstopnine. Začetek ob pol i. url pop. K obilni udeležbi vabi najvljudneje |B Kendč). Razpis. 1284 3—3 posojilnica V f^ddOVljiCI, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, oddaja konkurenčnim potom v svrho zgradbe n©ue Iji^c naslednja stavbinska dela: 1. Zidarska dela, 2. Tesarska dela, 3. Kamnoseška dela, 4. Krovska dela, 7. Kleparska dela, 8. Mizarska dela, 9. Steklarska dela, 10. Pleskarska dela, 5. Dobava železnine, 11. Slikarska dela. 6. Lončarska dela, Ponudbe se sprejemajo le do 8. julija 1905 Natančni proračun in načrti so na razpolago v posojilnični pisarni. Stavbinski odbor si izrecno pridržuje pravico, oddati vsa dela enemu podjetniku ali pa posamezno. Vsak oferent mora položiti 10% ponudene vsote kot varščino. Stavbinski odbor. Ernest Hammerschmidta nasledniki fl\adile Wufscher & K trgovina železnin in kovin, --Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga poljcfnc,^Lhdjirojcv Nizke cene! F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, opekarna .n tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino 742 40—21 opeke (Strangfalzziegel). Sprejmejo .e "Z "'J° <""<•>«•">■ " ^ ^ lanojsnja in najzanesljivejša postrežba. wr - J—— H »we*oa. aser- Sprejmejo se zastopniki. L«toui$če jLauereei' ima najlepši senčnati vrt v okolici, z lepo lego, krasna sprehajališča po gozdih in ravnini in je za izletnike v ljubljanski okolici najprijetnejši kraj. Pot čez Golovec preko Orlov na Laverco je prijateljem pešcev zelo priporočljiva, ker se izletniku nudi krasen razgled. Dolenjska državna cesta proti La-verci je najboljša v okolici, zato se tudi kolesarjem, izvoščekom posestnikov ekvipaž in pešizletnikom najbolj priporoča. Prihod na Laverco je tudi zelo ugoden po železnici, ker stane vožnja od dolenjskega kolodvora 20 v. Vlak prihaja ob i/22 popoldne in odpelje v Ljubljano ob 8. uri 13 minut zvečer. Za vožnjo nazaj dobi se tudi om-nibus, ako se oglasi 15 do 24 oseb. V Lenčetovi restavraciji pod vodstvom gospe Antonije Kink, se dobivajo dobra okrepčila s fino pijačo in jedili, ter je pri dobri kapljici finega vina prijetno bivanje v prijaznem vrtu in tik njega se na-hajajočem logu. 1183 10_5 Posvetovanja med rodbinami in prijatelji, kam da bi bilo napraviti nedeljski izlet, se toplo priporoča rešiti tako, da se odloči izlet napraviti v prijazno Laverco. Pomladanska in Jesenska doba 1 9 0 5. 343 40—36 Pristno brnsko blago. Velecenjene gospodinje! Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene. Odlikovan Z ZiMo kolajno In casfno diplomo V Parizu. 1045 26—7 Anton Presker UBLJANSKE TESTENINE pripoznano najboljše! krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške oblek* Iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 1 uradnikov. 920 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. NRjFINEJŠE TELEFON 154. En kos Mtr. 3.10 dolg, zad. za kompl. obleko za gosp.(suk-nja, hlače, telovnik) stane le K 7, 8, 10 iz dobre K 12, K 14 iz boljše K 16, K 18 iz finejše K 21 iz najboljše En kupon (kos) za irno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike turist loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno Slejel-Imhof v Brnu. Vzorci zastonj in franko. Z^Jamf, poSIIJater po vzorca. Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne. SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IM VSE DRUGE POTREBŠČINE 7 Krojaških ulicah v Ljubljani f kateri se izvšuje gostilniška obrt se vsled ;mrtnega primerljeja proda prostovoljno in eno. J293 3_2 Pojasnila daje pisarna ces. kr. notarja lr. f rana Vok-a v Ljubljani. BRRVE ZR UMETNIKE DRfl. SCHOENFELDfl & KO. V DflSSELDORFCJ FINE OLJNRTE BRRVE ZR ŠTUDIJE DRn' SCHOENFELDfl & KO. V DdSSELDORFU p^ (PUŠICfl 20 VIN.) - mečila aparate, barve im predloge ZA ŽGRLNO SLIKANJE veliko izbiro ' LESEMIH IZDELKOV " za vžiganje in poslikanje IMRTR RRHTB F R F PI t0vflrfw olnjatih barv, uiv' lili ldli\l lakov in firmežev MIKLOŠIČEVR CESTR 6 LJCIBLJRNR. ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. « fl Zahtevajte pm nakupu chicht-ovo štedilno 671 60-98 Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. z znamko ,Jelen". Kdor hoče dobiti zares jam 6 en o pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko »JELEN' največja tovarna te vrste na evropski celini Varstvena znamka Dobiva se povsod! v.''<4. . i ■ >'