v trotov ini trto LM Jtev.ZZB V UoMIonl, v soboto 5. oktobra 1929. Ceno Din J.- Izhaja vsak dan popoldne, brzemli nedelje in praznike. — Inaerati do 90 petit a. Din 2.—, do 100 vrat Đin 2.50, večji inaerati petit vteta Din . Popnet po dogovora. In »ratni davek poeebej. >Slovenski Naro4« velja letno v Jugoslaviji 144,— Din, za inozemstvo 900.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — KaJe telefonske Številke so: 8122, 3129, 8124» 8126 in 3126. Velika železniška nesreča v Zagorju ob Savi Nabiralni tovorni vlak iz Maribora je zavozil ob 1.30 uri na postaji v Zagorju v tovorni vlak, namenjen v Ljubljano - Osem vagonov razbitih trije poškodovani, dočim sta se dva vagona prevrnila v Savo - Promet popolnoma ustavljen do 8.3 dopoldne - Človeških žrtev ni bilo - Škoda ogromna Zagorje ob Savi, 5. oktobra. Med potnikj na vseh postajah od Celja do Ljubljane so se davi bliskovito razširile vesti o težki železniški nesreči na postaii v Zagorju ob Savi. Vesti so bile prvotno nekoliko pretirane, ker je ves promet, osebni kakor tovorni, pooolnoma zastal za več ur. Tovorni vlak št. 666, ki je pri vozil na zagorsko postajo o^oli 0.45 ter bil nato vorjen z raznim blagom. Spredaj in v sredi z živino, zadai pa s premogom. Stal je na glavnem levem tiru ter bil pripravljen za odhod. OkolJ 1.26, ko bi imel prvi tovorni vlak zaputiti postajo, je pri vozil po istern tiru drue:: nabiralni tovorni vlak št. 68 i iz Maribora. Ta uabiralni tovorni vlak se jo z vso silo zaletel od zadaj v prvega. Sunek je bil sjiovit. Učinek grozen. N?stal je ropot tovornih vagonov, žele-je se je začelo lomiti in pojavilo spričevalo. Cena in fabrikacija kvasa Ravno pred tednom dni aaai sprožil j>e-reČe vprašanje regulacije naslovne za Jeva ter me dejstvo, da mi do dane* nikdo ni oporekal v mojem prepričanju, da sem živo zadel v meso, zelo utrjuje. Pal \ i sem žel obilo odobravanja od strani prizadetih in zato na tem mestu ponavljam ivoj klic po pravici in razčiščenju odnosno primerni regulaciji cone |g fabrikadje krat*, v preživi ljudstva tako pomembnega sredstva, ki že samo po sebi zahteva, da se mu posveča malo več pozornosti kot do sedaj. K^r so svoječasne tozadevne pritožbe prizadetih na kompetentnom mostu ostalo br?z odziva ter kratkomalo romale v koš, sklepam da si bom moral precej brusiti jezik 'n pete, predno bo moje prizadevanje rodilo zaželjene sadove, odnehal pa ne bom. dokler ne doaežem tega, kar mo čut pravičnosti zahteva, t j. da se temeljito pomete n takimi privilegiji, ki vzbujajo 7>ovRem utemeljen sum osebnih interesov poedineov in bi ti globlje proučeni in raziskani prinesli gotovo na dan presenetljiva in zelo zanimiva razkritja. Ako bo potreba, bomo pa le bolj razločni, od svoje zahteve, da se fnbri-kacijo kvasa dovoli prosta obrt, pa ne odstopimo! S. B. Iz policijske kronike Ljubljana, 5. oktobra. Tatvine koles, vlomi in žeparji — večna pesem. Na policiji je bila rudi davi manjša kopica prijav v vlomih, tatvinah, žepar-skih poslih in tatvinah koles. Manjši vlom je bil izvršen včeraj v opoldanski.! urah v Kambičevo delikatesno trgovino na Poljanski cesti 18. Med 12.15 in 12.45 je nekdo skozi vezna vrata vdrl v trgovino. Pobral je iz kontrolne računske blagajne 1200 Din. Na blagajni je vlomilec, ki ni poznal mehanizma, odvil železno dekorativno ploščico, vendar do denarja ni mogel. Končno se mu je posrečilo s pritiskom na pravi gumb blagajno odpreti in pobrati vso go* tovino. Razen denarja ni vlomilec, ki je vrata odprl s ponarejenim ključem, odnesel ničesar. 2rtev kolesarskih tatov je postal te dni mesarski pomočnik Rudolf Ocvirk, kateremu je drzen tat odpeljal kolo iz veže hiše štev. 1. na Starem trgu. Kolo je bilo znamke »Diamant, vredno okoli 1500 Din. V stolnici in v frančiškanski cerkvi že več mesecev »posluje« podjeten žepar ali žeparka, kateremu policija ne more do živega. Pred meseci so bile v obeh cerkvah žepne tatvine in tatvine ročnih torbic na dnevnem redu. Ko je pa policija začela cerkvi nadzorovati, je tat zavonal nevarnost in ga ni bilo več blizu. Te dni se mu je najbrž zdel zrak zopet čist. kajti včeraj je izvršil zopet drzno tatvino. Medtem, ko je bila Ljudmila Zupančičeva iz Most zatopljena v molitev, jI je nekdo odnesel torbico. V torbici je bilo 600 Din. več ključev ' in drugih malenkosti. Skupna škoda znaša 750 Din. Podobno smolo je imela tudi oostrežni-ca Karoltna Hren, stanujoča v Kolodvorski ulici. Pod blazino je v postelji hranila 300 Din. Ko ie včeraj segla pod blazino, I* presenečena opazila, da je denar izginil. Hrenova je bila na tak način že dvakrat okradena. Nedavno ji ie izginilo 60 Din. pred dverna mesecema pa 200 Din. Kakor je videti, tatovi tudi s siromaki nimajo usmiljenja. — Z dvorišča Kalanove gostilne je bil posestnikovemu sinu Francu Ka-stelicu ukraden Par čevljev v vrednosti 160 Din. Včeraj opoldne se je na Marijinem tt-gu pripetil manjši karambol. Na postajališču ie stal tramvaj, ko jo progo tik pred vozom prevozil tovorni avto 15—68 iz Kranja, ki ga je šofiral njegov lastnik Leopold Lenarčič. Sprevodnik Jakob Levičnik je istočasno pognal tramvaj in posledica je bila, da je električni voz butnil v zadnji del avtobusa tako, da se je skrivil blatnik levega kolesa. Lenarčič ima 2000 Din škode. Nesrečo je pripisovati samo naključju. Neznaten požar je nastal včeraj opoldne v Tavčarjevi ulici A. Goreti je začelo v kleti trafikantke Ane Mrzlikareve. Njena služkinja je namreč v kleti padla z gorečo vžigalico. Vžigalica je padla v zaboj slame, ki se je takoj vnela. Ogenj m> pogasili. Še predno so prispeli obveščeni gasilci. Škoda je neznatna. Gasilci so pa kljub temu hoteli za vsak slučaj pripraviti vodo in cestni vodovod odprli. Ker je začela voda z vso silo bruhati na cesto in gasilci so zaman napenjali vse sile. da vodovod zapro. Zapreti so ga morali na drugem kraju, da so vodo ustavili. Koledar. Danes: Sobota, 5. oktobra 1929, katoličani: Placid, pravoslavni: 22. septembra. Ivka i Jona. Jutri: Nedelja, 6. oktobra 1929. katoličani: Bruno, pravoslavni: 23. septembra. Zač. Sv. Jov. Kr. Današnje prireditve. Drama: Nevesta s krono. B. Opera: Švanda dudak. Kino Matica: Manolescu. (Bnante Helm). Kino Ideal: Tonijevo junaštvo (Tom Mix). Kino Ljubljanski Dvor: Tatarska kri. Šentjakobski gledališki oder: Igra s smrtjo. Predstavi cirkusa Konrado. Čajanka s plesom na Bellevue-iu od 17. do 20. Prireditve v nedeljo. Drama: Naš gospod župnik. Opera: Evgenij Onjegin. Kino Matica: Manolescu. Kino Ideal: Tonijevo junaštvo. Kino Ljubljanski Dvor: Tatarska kri Film ZKD: Pori. Ob 11. v kinu Matica, Predstavi cirkusa Konrado. Nogometna tekma Ilirlia - Primorje ob 16. na igrišču Ilirije. Plavalne tekme v kopališču SK Ilirije. Tombola društva Skrb za mladino. Sokolska veselica v Motah. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Trnkoczv. Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. »SLOVENSKI NAROD*, fee S. oftoba Stran 3 Joža Križat zopet medna Komaj siso ga dobili nazaj, že nam ga hočejo zopet ml Ljubljana. 5. oktobr*. Danns bo otvorena nova operna **?zo-na, ki jo vfi že težko pričakujemo, z vvein-bergerjev.m »Svanda dudakom-.. Hkrati «e nam predstavi * hvaiežoo vlogo »Vra^a« v tej operi pevec Joža Križaj ki je po 16 letih zopet angažiran v slovenski operi. Joža Križaj je zopet med svojimi starimi znanci in prijatelji Skoro aeverjetoo se je zdelo, ko je operno ravnateljstvo pred meseci javilo, da je pridobilo za naio opero Križaja iz Zagreba. Saj "je Sel od nas tja, čemu bi hodil nazaj? In res gre zahvala razmeram v zagrebški operi, da smo dobili Križaja vaaj za eno sezono; čudne razmere so pa v Zagrebu nenadoma prenehale in Križaja, ki se je v Zagrebu že nekako vdo-mačil kjer je preživel svoja najlepša leta in si pridobil simpatije publike kakor malo-kateri pevec doslej, že vabijo zopet nazaj. Komaj je stopil med nas, že nam ga. hočejo vzeti. Križajevc vloge v novi sezoni Sestala sva se v kavarni in pobaral sem ga predvsem o vlogah, ki jih bo pel. v letošnji operni sezoni. Joža Križaj se -menija, napravi-vtis dobrodušnega človeka, ki je zadovoljen s seboj. Izredno prijeten je v razgovoru, z njim se človek lahke pomeni -Cisto po domaČe. Tu pa tam rabi kako hrvatsko besedo, če mu slovenska ne pride več tako hitro na jezik. Sicer pa savije Se po ljubljansko in ne more zatajiti, da je >Kranjac<. — V Svanda riuuuiuj bom pel >Vraga<, mi je rekel, ki je prav za prav težka vloga, čeprav hvaležna. V enem tednu sem jo naštudiral, kajti prvotno je bila namenjena tovarišu Betetru, ki je pa med tem zbolel. Za »Svanda dudakonu vprizori opera najbrž >Normo< ali pa »Carja in tesarja*. V obeh komadih bom pel. Razen tega sem doslej po pogodbi obvezan za vloge v »Ka-valirju z rožo« in »Knezu Igorju<, ki sem ju že pel in v »Hasan AginicU ter ->Pohuj-šanjuc ki ju bom moral na novo naštudi-rati Tako bom povečal svoj itak velik repertoar kar za tri vloge. Obsežen repertoar Križaja odlikuje razen glasu, ki mu je težko dobiti primera, še ogromen repertoar, ki ga je naštudiral predvsem v Zagrebu. V Zagrebu je Križaj pel tudi po Šestnajstkrat mesečno in je naštudiral nad 80 različnih pevskih vlog. Rad pa študira svoje vloge polagoma in premišljeno. Zato mi je menda takoj omenil, da v ljubljanski operi mnogo, zelo mnogo Študirajo in to celo po Štiri različna dela hkrati. Križaj je pričel svojo pevsko karijero kakor znano v Ljubljani in celo v drami. Od 1. 1907 do 1913 je bil v Ljubljani, potem je pa odlel v Zagreb in ostal tam ves čas. Le eno sezono je pel 10 mesecev v Osjeku. Rad je v Ljubljani in Zagrebu Skoro se ga nisem upal vprašati, kje je rajši, v Ljubljani ali v Zagrebu. Toda kar mi je povedal o tem, priča, da mu je Ljubljana ravnotako pri srcu, kakor Zagreb, da ima rad Ljubljano, a da ljubi tudi Zagreb. — V Zagrebu sem bil nad 16 let in reči moram, da sem se v tem času ravno v Zagrebu spopolnil. Ves repertoar. sem naštudiral v hrvaščini; zagrebška opera mi je v nekem pogledu seveda vseeno še najbolj pri srcu, čeprav jo ljubljanska y marsičem prekaša. Glede temeljitosti in nivoja je ljubljanska opera prvovrstna. Ravnatelji, kakor je ljubljanski, so v operah redki Še nikjer nisem videl ravnatelja, ki bi delal za svojo opero s toliko ljubeznijo, vztrajnostjo in marljivostjo, kakor Polid Kdor se hoče temeljito naučiti in dobiti solidno podlago, ne more tega nikjer v taki meri, kakor v Ljubljani. Končno me vleče v Zagreb tudi družina, ki jo imam tam. Novi ravnatelj zagrebške cpere Krešimir Baranović, mi je pred dnevi pisal, kako bi se dalo urediti, da bi pel tudi v Zagrebu. Vabi me nazaj na mesto, ki sem ga zaradi prejšnjega ravnatelja Rukavine zapustil. Mislim, da bi se ialo urediti tako, da bi gostoval v Zagrebu Obe upravi bi se morali pač sporazumeti, S pogodbo sem,pa v Ljubljani vezan do konca julija 1930. Ljubim Ljubljano in njeno publiko, ki je, kakor sem imel priliko že večkrat ugotoviti pri zadnjih gostovanjih, visoko izobražena in globoko razumeva glasbeno umetnost, kakor malokatera drugod. Pa tudi zagrebška publika me ima rada. Prva vloga Na resnični oder sem stopil prvikrat, je odgovoril Križaj, ko sem ga vprašal, kako je pričel na deskah, ki pomenijo življenje, ko je pokojni Borštnik proslavljal 25Mnico svojega gralskega delovanja Tedaj sem igral prvikrat v drami nekega delavca. Za tem sem igral še dve vlogi v drami in 2. januarja 1908 pel prvikrat v operi kneza Eskalusa v »Romeu in Juliji«. Do te vloga sem prišel tudi popolnoma slučajno. Bui-šek je nenadoma obolel in Povhe ga je nadomestil, meni so pa poverili Povhetovo vlogo. Tedaj so namreč ie govorili, da imam tudi dober glas. Da smo igrali tedaj v drami in v operi, nam je samo koristilo. Operni pevec mora biti tudi dober igralec Zato bi tudi danea začetnikom v operi ne Škodilo, če bi igrali tudi v drami. Kot dijak sem pa seveda igral s tovariši kakor Milanom SkrbinJkom in drugimi po dezelskih odrih. Hodili smo- po provinci in igrali razne ljudske igre. Prvikrat sem igral tako v »Rokovnjačihc v Brežicah. Po predstavi smo priredili pa še koncert, na katerem sem zapel »Mornarja* in še nekatere druge pesmi. V realki sem malo pel. Učitelj Pavčič me je naučil kako cerkveno. Prof. Tavčar je pa prvi prav za prav sodkrik moj glas. Nekoč sem mu deklamiral >Jeftejevo prisego«. Ko sem končal, mi je rekel: »Res škoda bi bilo, Če ne greste h gledališču«. Tedaj o gledališču še sanjal nisem. Pa tudi nisem smel, kajti doma niso bili teatru posebno naklonjeni. Najljubše vloge — V vlogo se tako vživim, da pozabim, da sem v teatru. V >Borisu Godunovem< resnično jokam, ko se zbero otroci okoli mene, Čeprav vem, da je samo teater. Pojem pa rad vsako vlogo. Težke, dolge vloge zahtevajo telesne napore, so pa zato hva-leanejSe, ker nosijo same sebe, kakor pravimo v teatru. Majhne vloge so pa zato težke, ker se je treba res truditi, da pridejo do veljave. Cilj je seveda vedno zadovoljiti občinstvo in 6ebe. Vedno to ne uspe. Najtežje vlogi sta v »Kavalirju« in Kecal v »Prodani<. >Hofmanove pripovedke* in >Faust< sta muzikalno manj težki. Glede mentalitete imam pa najraje ruske opere in Wagnerjeve. \Vagnerjeve ope-rue sijajno dirigira zagrebški dirigent Sachs. Pod njegovo taktirko smo na št udirali Wagnerja v Zagrebu tako, da se sami Nemci niso mogli načuditi, ki 60 videli v Nemčiji njegove prvovrstne vprizoritve. Poleg Sachsa štejem med najboljše neprecenljive dirigente še Polica in Baranovića. Drugih toliko ne poznam, so pa med njimi gotovo še talenti. * S Križajem sva še kramljala o tem in onem. Da ni samo dober pevec, temveč tudi človek plemenitega srca s° kaj kmalu prepričaš. Kako bi rad, da bi te Zagreb in Ljubljana zbližala. Prihodnjo sezono bo najbrž že v Zagrebu, toda rad bi, da bi se obe operni upravi sporazumeli, da bi prihajal kot gost v Ljubljano, iz Ljubljane pa naj bi hodil gostovat v Zagreb predvsem Be- —nek. tetto in drugi. OTROŠKI MOGAVtCE til60M Najboljše, najtrajnejše, zato 13 Ne zatrite zdravilišča v Laškem! Laško, 4. oktobra. Iz Ljubljane je prišla v Laško prikrivana in nepričakovana vest da namerava OUZD kupiti naše toplice ter jih preurediti v okrevališče za njene zavarovance. Laškemu ne daje samo njegova brezprimerna lepa in ugodna lega in milo podnebje značaja priznanega letovišča in zdravilišča, marveč je pridobilo na glasu osobito radi zdravilnega vrelca, ki so ga ored več kot 80 leti zajeli in zgradili tam veliko kopali-ščei Takrat ie Laško postalo svetovno znano in čudovita zdravilna moč radioter-malne vode ie privabila vsako leto več in več tujcev, gostov, bolnikov in rekonvale-scentov. Vsi so našli v Laškem že povsod zaman iskano zdravje. Zlasti zadnja leta so pokazala, da se obeta Laškemu sijajna bodočnost če bodo lastniki vrelca kos svoji nalogi. Od skrajnih mej južne Srbije, Hrvatske pa tje gor do Duna'a in Berlina in do Londona so prihajali tujci ter se zo* pet vračali, ker so se počutili v Loškem, kot nikjer drugod: bili so na deželi in v mestu, pred nosom glavno progo in mesto Celje, termalne in hladne kopeli v idealno lepi Savinji krasne sprehode, navadno jasno nebo, toplo vreme, vse. prav vse jim je prljalo. Zdi se mi, da bi nikjer na svetu ne dovolili ubiti tako konaliSče." kakor se to sedaj namerava storiti. Kaiti če prevzame OUZD kopališče, bo isto lavnosti zaprte* in Laško nena biti letovišče in zdravilišče ter se bo spremenilo v navaden špital! Kdo bo občini nadomestil izgubo in škodo, ki jo bo s tem utrpela, kdo ji je pomagal, ko so ji ubili znano in prvovrstno Delniško pivovarno ter jo prodali konkurenci, da jo je zadušila?! Ali so se res vsi vragi zakleli nad to mestno občino, da io ubra j o, ali ni od nikoder spoznanja in moči. ki bi upoštevala položaj Laškega?! Laščani apeliralo na g. velikega župana, naj opozori ministrstvo za soc. politiko in narodno zdrav« je. da se tako važna Čhrenica narodnega zdravja, kot je kopališče Laško, javnost! se sme kar meni nič tebi nič vaatl. tn apelirajo na Zvezo za tajski promet* da zori vfado, da je Laško zdravilišče tako. važno za tujski promet, da se as srna kar tla v an dan spremeniti v spita*! Vsesa do. — Ah je ros, da financira novi film tvoj prijatelj? — Vsega ne, pač pa igralko, ki nastopa v glavni vlogi. Bled nai postane tudi zimsko letovišče Zfcnrfco-HKMli** tekmovanja aa Bledu in v Bohinju — Telcem se udeleži ttovtti skakač Ruuda Ljubljana, 5. oktobra« Pisati o zimski sezoni je še nekoliko prezgodaj, kajti oktobrsko solnce ie tako toplo in prijetno grede, da se hodijo navdušeni kopalci še kopat in da bomo imeH v nedeljo celo zadnjo plavamo tekmo na Iliriji. Toda v očigled obsežnega programa JZSS za letošnjo zimsko sezono in dejstva, da se bodo letos prvič v naši državi vršila mednarodna zimskosportna tekmovanja, je umestno, da spregovorimo o tem že sedaj. JZSS je začel namreč sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo sistematično delovati za razvoj zimske tuj-skoprometne sezone in za razmah zimskega sporta, zlasti smučarstva, ki je postalo naš nacijonalni zimski sport. V to svrho je ministrstvo trgovine sklicalo že dve konferenci na Bledu, kjer so razpravljali o vsem, kar je treba storiti, da se naš zimski sport čim bolj razvije. Na konferencah so skušali ugotoviti, koliko je sob na Bledu, ki pride kot zimsko letovišče poleg Bohinja v prvi vrsti v poštev, kakšen komfort lahko nudijo naša zimska letovišča. Razpravljali so tudi o smuških tečajih in izletih, zlasti pa o velikih mednarodnih tekmah na Bledu in v Bohinju. Sklenjeno je bilo, da se koncentrira tujski promet na Bledu, ki ima zadosti hotelov, čeprav primanjkuje kurjenih sob. Na Bled prihajajoče tujce bi se seveda tudi zainteresiralo za drugi dve naši prelepi letovišči Kranjsko goro in Bohinj. JZSS organizira v inozemstvu intenzivno propagando za naša letovišča in skušal bo privabiti goste tudi pozimi v naše kraje. V ta namen priredi že omenjeno zimskosportno tekmovanje na Bledu in v Bohinju. Program je že določenn. Tekmovanja se prično koncem januarja. Dne 30. januarja je prva prireditev in sicer smuško tekmovanje na 30 km v Bohinju. Drugi dan, 31. januarja, je smuško tekmovanje vojaških patrulj na 30 km, kombinirano s streljanjem. Potem se bo tekmovanje nadaljevalo na Bledu, kjer bo 1. februarja smuška tekma v kombiniranem tekmovanju na 18 km, istočasno pa tekmovanja v umetnem drsanju za dame in gospode. Dopoldanski program izpopolnijo drsalne tekme, popoldanski pa smuško tekmovanje vojakov - posameznikov. Atrakcija te zanirmVe mednarodne prireditve pa bodo nedvomno skakalne tekme, ki se bodo vršile istočasno na novo zgrajeni skakalnici v Bohinju. Skakalnica je moderno urejena in bo na njej mogoče doseči skoke mednarodne kvalitete. Za skakalno tekmovanje se je že prijavilo več odličnih mednarodnih skakačev, udeleži se ga pa tudi svetovni prvak, Norvežan Ruuda, nečak bivšega našega smuškega trenerja, inž. Hansena. (Ruudov rekordni skok je znašal 72 metrov.) Ker smo že pri Man senu, naj omenimo, da je JZSS tudi letos angažira! priljubljenega trenerja- Hansen je ponudbo sprejel in prispe že sredi decembra v Slovenijo. JZSS je povabil na sodelovanje Ceho-slovake, Avstrijce, Nemce, Poljake in Madžare, najbrž pa bodo sodelovali tudi Ru-muni in Francozi. Vsi ti se udeleže smuških tekem, na drsalnih pa bodo sodelovali Avstrijci, Cehi, Poljaki in Madžari. Smuška tekmovanja se bodo vršila za naslov prvaka države. Prvak bo oni, ki doseže največje število točk ne glede na narodnost Za prireditev vlada v športni javnosti že sedaj veliko zanimanje. Saj se naši mladi smučarji prvič na domačih tleh spoprimejo z močno internacijonalno konkurenco, ista prilika pa je dana tudi našim drsalcem, Blejčani in Bohinjčani se že pridno pripravljajo na tekme. Bohinjci, so zgradili in uredili najmodernejšo skakalnico v vsej državi, manjšo skakalnico grade tudi na Bledu, Stadion, ki so ga začeli graditi letos v Zaki na Bledu, za letošnja zimska tekmovanja še ne pride v poštev, pač pa je velike važnosti zgraditev umetnega drsališča pred krasno novo depandanco na dosedanjih teniških prostorih hotela »Toplice«. Inicijativo Blejčanov je treba pozdraviti in upati je, da jim pojdejo v tem pogledu oblasti na roko. Ministrstvo za trgovino in industrijo je že obljubilo svojo pomoč. JZSS, lokalni faktorji in ministrstvo trgovine in industrije delajo roko v roki in vse kaže, da bo to vzajemno delo rodilo lepe sadove. Na Bledu se bodo vršile smuške tekme v okolici, kjer je več prav krasnih in ugodnih terenov za smuko. Seveda bo pa Bled kot zimsko letovišče največ pridobil, ko bo zgrajena vzpenjača na Pokljuko, kjer je naravnost idealna smuka. JZSS pod vod- stvom predsednika dr. Pirca in savesnega referenta g. Gorca skuša pospešiti tudi to akcijo, obenem pa deluje za uvedbo motornih vlakov na gorenjski železnici. Če se oboje posreči, bo Gorenjski zagotovljena še lepša bodočnost in mrtve sezone ne bo več poznala. Kako veliko je zanimanje za zimski sport, zlasti pa za smučarstvo na Gorenjskem, najbolj dokazuje dejstvo, da se je JZSS prijavilo 16 sokolskih društev iz vseh krajev Gorenjske. Društva zaenkrat še niso sprejeta, ker baje JSS nasprotuje sprejemu. Upati je, da se bo zadeva mirno poravnala, kar bi bilo v interesu Sokol s tv a in smučarjev. Tudi Kranjčani so se začeli zavedati važnosti zimskega sporta. Sedaj grade na Smarjetni gori moderno skakalnico. JZSS je sprejel za svoja člana tudi SK Ptuj ter društvo Fruška gora v Novem Sadu. Ideja zimskega sporta je torej prodrla tudi na jug naše države, kjer je bilo dosedaj popolno mrtvilo, če izvzamemo Bosno in Hercegovino. Vse kaže, da se bo letos zimski, zlasti pa smučarski sport, še bolj razvil in da postane smučarstvo res nacijonalni sport Slovenije. (Pfosveta Repertoar Nanrl. gledališča v Ljubljani Drama. Začetek ob 2C Sobota, 5.: Nevesta s krono. Red B. Nedelja, 6.: Naš gospod župnik. Premij*ra. Irv. PoaedeHek, 7.: Strahovi. Red Z. Torek. 8.: Zaprto. Sreda, 9.: Faust. Red C. Četrtek, 10.: Veffika abeceda. Red D. Opera. Začetek ob pol 30. Sobota, 5.: Svaoda dudak. Premijera, Izv. Nedelja, 6.: EvgeiMj Onjeg-'n. rjudska predstava po zraižamh cenah. Izv. Ponedeljek, 7.: Zadrto. Torek, 8.: Jocy svita. Red A. Sreda, 9.: Zaprto. Četrtek, 10.: Svanda dudak. Red B. Ibsen in Strindberg v Ljubljani Zdaj Imamo kar oba obenem na našem fljub-Joansfoem odra, Norvežana m Šveda, Literarna velikana, medsebojna načelna nasprotnika, oboževana in besno odklanjana, ko sta še živela in razločno presojana, ko s-ta že mrtva. Zanimi/vv) je, da si ie tudi v Ljubljani ob pos!edn:i uprizoritvi Ibsen«vin »Strahov« sodba o Ibsen u tako nasprotiiTOča, da« smo si edini v največjem spoštovanju do norveSkega 'genija in v neomejenem priznanju njegovih zas-hig za moderno dra-mo. Seveda je čisto brez pomena* kako sedimo Slovenci o Ibsenu. Gotovo pa Je, da je žel Ibs^n največje zanag* in trkanfe v Nemčiji in sploh na nemficm odrih. In ker sem ravno jaz odkritosrčno povedal 'saj j« bil nekdaj nam >rri!a-dim« an kaj starim ni danes več ter sem n* ie radi :o po: : t sorsko partijo mladi domači pevec g. Qost c, U le :mel v tej partij: za časa predse v >«: ?~:>rbne za' tt ši smeha in je sprejet v repcrtOur \sch državmih zit-C" j!;sč. Nasiovno vlogo kreira c. Cesar. — žensko glavno vkvjo pa ^a. Nalf dva. Vsled navada pri večerni blagem: naj r4v;r!-sivo kuipire vstoemice v predproda;.i pr: &nc%r.. hJasajni v opernem giledalšou (relcNn 2334). Predelava se vrši iz»\eo abonmaja. Na5 komik Ivan Cesar s-pada rjed.omno med najbolj talentirane mhade ig-alce Mieft yledatisča. Kogar zanma opazova*; napredek n po z - -rv'.ev tega mladega umetni*a, naj si <*>gleda v nedeljo zvečer n»eg*wega župnika v komedij: »Naš gospod žuipnikt. Tudi ostali iajri so izredno napredovali kar je prizr.alo naje ob-čin^tvo s toplim odobra\anem in priz-nanje-m uspehov pri vseh dosedan.rb predstavah v no\. sezona. Repriza švedske pravljične drame »Nevesta s krono«, ki io je kritika sprejela z izredno pohvalo, bo danes v soboto 5. t. m. ob osmih zvečer. Glavne \ Io£e igrajo getepa Šaričeva, gospa Marija Vera, ga. Mira Danilova, ga. Rakarjeva in gg. Kralj. Cesar. Skrbinšek. Gregorin, DebV vec. Režija: Ciril Debevec. Predstava se vrši za abonente reda B. »Evgenij Onjegin« kot ljudska operna predstava. Jutri zvečer ob pol 20. se poje v ljubljanski operi pod taktirko kapelnika Stritofa in v režiji g. Kriveckega Cajkovskega lirična opera v sedmih slikah. »Evgenij Onjegina. Zasedba posameznih vlog je sledeča: Tatjano p-^je gdč. Majdi-čeva, Olgo goč. Španova, rihpjevno ga. Štagljarjeva, Larino gdč. žterniševa. Naslovno partijo Evgenja Onjegina poje ba-ritoništ g. Primožič. Lenskega g. Gostič, ki je žel ravno v tej partiji pri svojem prvem nastopu v resnici lep uspeh. Kneza Gremina poje po presledku večih let na našem odru zopet g. Križaj. Zareckega poje g. Janko, Triqueta g. Mohorič in stotnika g. Sekuia. Za predstavo veljajo znižane dramske cene. Pokojni kavdmal Dubois, knezoikoj pariški, o komediji ».Vaš gospod župnik«. Po premijeri te znamente komedije, ki se je vršila 6. maja 1925. leta v gledališču »Sarah-Bernhardt« v Pariza, je dvignilo zlasti katoliško časopisje velikanski hrup. Nekatera katoliška glasila so odločno zahtevala, da se igra takoj odstavi z reper-roarja. Igra je postala v kratkem času najpopularnejši ^šlager« sezone Odri \elikih in manjših francoskih mest so jo sprejemali v svoj repertoar. Katoliški listi so pojačili svojo kampanjo zoper »Našega gospoda župnika« ter zanesli spor iz svetovnega ^velemesta v najbolj zakotno provinco. Kjerkoli so imeli teater in vsaj dvoje glasil, tam so w prepirali in pravdah o prijaznem fajmoštru Pellegrinu, ki ga igra na našem odru priznani in priljubljeni komik Ivan Cesar. Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Pred kratkim umrli kardinal Dubois, ki je čital v časopisih nasprotujoča si mnenja o tej igri, je sklenil, da se oeebno prepriča, kaj je na stvari. Kupil si je ložo v gledališču »Sarah-Bernhardu ter prisostvoval s svojim koadjutorjem in tajnikom predstavi. Kakor so poročali pariški dnevniki, se je kardinal ves čas imenitno zabaval in smejal, po koncih akto\ pa navdušeno ploskal »gospodu župniku« in njegovim sotrudnikom, ki so se morali neštetokrat pojaviti pred zastorom, da se zahvalijo za burno priznanje in odobravanje občinstva. V naslednjem pastirskem listu je kardinal spregovoril o komediji »Naš gospod župnik«. Dejal je, da je bila vsa gonja katoliških časopisov zoper to komedijo ozkosrčna, pretirana in neiskrena. Igro je hvalil kot zabavno in vzgojno ter toplo priporočal vsem dušnim pastirjem, da si jo ogledajo. Kakor pravijo, se je duhovščina rada odzvala povabilu svojega kardinala. Publika, med katero so se zdaj pojavili mnogoštevilni duhovniki, je ^e bolj pritisnila na blagajne. Vso sezono leta 1925 so igrali »Našega župnika« v teatru »Sarah-Bernhardt« v sad dan zvečer, ob nedeljah in praznikih ter četrtkih pa tudi popoldne. Iz Št Pavla — Poziv vsem članom In prijateljem NSZ. Podružnica NSZ v Št. Pavlu se bo tudi letos udeležila kongresa v velikem številu. Članstvo St Pavelske nodružnice je še vedno pokazalo svojo zavednost in šlo v truman na velika zborovanja narodnega delavstva. Ker so zveze z vlaki neugodne, se je podružnica odločila napraviti Izlet v Kranj z avtobusi preko Trojan. Odbor podi užnice poziva vse članstvo, da se takoj piijavi za udeležbo na kongresu. Informacije Se dobe pri vseh odbornikih pri po-družnicih. Skrbite, da bomo v Kranju častno zastopani. — Odbor. Dnevne vesti. U— Geometrska srednja šola v LJubljani. Direktor srednje tehniške šole naznanja vsem učencem, ki so se prijavili za vpis, da je ministrstvo trgovine in industrije odredilo otvoritev geometrskega odseka Še s tekočim Šolskim letom. Odsek se otvori v najkrajšem času. čim bodo izvršene vse Priprave za reden pouk. Vsi prijavljeni učenci odseka naj se zbero na tehniški srednji šoli v ponedeljek, dne 7. oktobra ob 18. v učilnici, pritličje št 5, desno od gL vhoda. Na tem sestanku bodo učenci prejeli vsa potrebna obvestila in se bo odločil definitiven sprejem. — !i državne službe Za stalne so potrjeni davčni pripravniki Viktor Martinak v Ljutomeru, Anton Baškovč v Laškem in Slavko Fajdign v Novem mestu; za pregled mka v moški kaznilnici v Mariboru je imenovan pristav iste kaznilnice Anton Moč nik, — V naše državljanstvo sta sprejeta bivši sodnik v Ljubljani dr. Josip Kernev in poljedelec .z Sv Krištofa Anton Kleč. — Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine« št. 231. z dne 3. tm. objavljajo zakon o pogodbi o socijalnem zavarovanju, podpisani v Berlinu 13. decembra 1°28 med kraljevino S-HS in Nemčijo. — Konkurzl v septembru. V septembru je bilo v naši državi 51 konkurzov, dočim je bilo lani v septembru 68. od tega odpade na Hrvatsko in Slavonijo 6. na Srbijo in Crno goio 35, na Slovenijo in Dalmacijo 5, na Vojvodino 5 V prvih devetih mesečin tekočega leta ie bilo otvorienih 842 konkurzov. lani v istem času pa 673 Od teh odpade na Srbijo in Črno goro 677 na Hrvatsko in Slavoniio 64, na Slovenijo in Dalmacijo 48 na Bosno in Hercegovino 10, na Vojvodino 43. — Josip PavčiČ, Slovenske narodne pesmi za en glas s sprem I je v aniem klavirja. V založbi *Jug< v Ljubljani je izšel L zvezek Pavčičevih Slovenskin narodnih pesmi za en glas s spremi je vanj em klavirja. Zve zek obsega osem znanih in priljubljenih slovenskih narodnih napevov v izredno lepi obdelavi, ki so vredne izvaianja tudi na najbolj resnih umetniških prireditvah. Glasovno so postavljene za srednji glas, klavirski pakt pa je izredno učinkovit, čeprav razmeroma zelo laviko napisan. Vendar ni izkliučno podrejen., temveč izvrstno ilustrira veselo ali žalostno melodijo. Zbirka bo brez dvoma občinstvu zelo ugajala, saj so pesmi znane tudi iz radijskih koncertov. Cena 1. zvezku, ki je orav okusno opremljen, je Din 12 fn je na proda; po vseh knjigarnah. Naroča se je pri založbi »Juge v Ljubljani. Selenburgova ul. 7-II. — Poroka. Danes se poroči blagajničar* ka naše uprave gdč Fanika C 1 r m a n o-v a, sestra zobozdravnika dr. Cirila Cirma-na z železniškim uradnikom k. Mirkom Š i r c 1 j e m. Novoporočencema želimo obilo sreče. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta večinoma jasno in toplo vreme. Po dolgem Času je bilo včeraj po vseh krajih naše države lepo vreme Temperatura je povsod še poskočila. V Beogradu je znašala včeraj najrvišja temperatura 28, v Splitu in Skoplju 25. v Zagrebu 24, v Ljubljani 23 8, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.3, temperatura je znašala 14.3 stopinj — Zima Je vojvodinsko diviad malone ugonobila. Vojvodinski listi poročajo o žalostnih posledicah hude zime. ki ie med divjačino povzročila ogromno škodo in jo malone ugonobila Šele sedaj poznajo posledice strahovite zime. Vojvodinsko lovsko društvo je v svrho zaščite diviačine letos podaljšalo lovopust še do l. oktobra. V normalnih okolnostih poteče lovopust že 15 avgusta. Lovci, ki so šli te dni na lov, so bili pa razočarani Večina se 'e vrnila praznin rok domov. Zajci so skora« izumrli, še boli so trpele iereb'ce Lovci so sicer pozimi divjačini nastavljal' hrano toda vse kaže da ie nI ugonobila lakota, temveč mraz Glede na brezupen položaj je vojvodinsko lovsko društvo sklenilo predlagati ministrstvu za kmetijstvo, da letos sploh prepove lov v Vojvodini. — Paradižniki na cesti. Potnikom, ki so te dni potovali v Pančevo, se !e nudil pred mestom zanimiv prizor Vsa cesta je bila daleč naokoli nasuti s paradižniki, ki so lin razmetale seljakinje v znak protesta proti povišaniu mitnine in prispevka za stolnice na trsu. kar ;e odredila mestna občina. — Brezbrižna mati. V Senti se je te dni pripetil žalosten primer brezbrižnosti Vdova Luksc-Ba^tai je odšla z doma. pusteč svoje tri nedoletne otroke brez nadzorstva Otroci so našli steklenico z lužno raz-stopino in so pili iz nie. Vse tri so morali prepeljati v bolnico, kjer ie eden že umrl, dva se pa borita s smrtjo. Policila je uvedla oreiskavo — Župan In bivši tainik oblastne skupščine korupcijonlst Sara;evski »Jugo-slovenski list« poroča, da *e bil te dni are* tiran župan in bivši poslanec ter tajnik sarajevske oblastne skupščine Muhamed Fej-zič in izročen državnemu oravdništvu radi izsiljevanja in korupcije Nefa Jusufovič invalidova vdova je prijavila, da Je nedavno pre ela poštno nakaznico, naj dvigne invalidsko pokojnino Ker ie nepismena, je prosila župana naj uredi to zadevo za njo Fejzič ie vzel nakaznico Šel na pošt-n; urad in dvignil 2463.75 Din. Jusufovi pa ie izplačal samo 1000 Din, češ. da ni več prejel. €eni se je to zdelo sumljivo in informirala se ie na pošti. Tam ie zvedela resnico Ko ie Fejziču zagrozila, da ga ovadi orožnikom, se je udal in ji izplačal še 1300 Din, pridržal si je še 163 Din. Zupan je tudi razdeljeval žito siromakom *po 1.50 Din, dasi ga ie plačal po l Din kg. — Ddužba sv. Cirili in Metoda Je prejela 540 Din. katere Je nabrala šolska mladina v Kranju za monsignora Tomo Zupana sklad.' Iskrena hvala 1 — Velik vlom v Ptnju. Te dni je bil izvršen velik vlom pri trgovcu Stanku Mur lovišču v Ptuju. Vlomilci, ki so se najbrž pripeljali z avtomobilom, so odnesli železno blagajno z 10.000 Din gotovine, dalje razne pletenine, tobak in cigarete. Skupna škoda znaša 40.000 Din. Blagajno so našli včeraj kakih 500 m daleč od trgovine. O vlomilcih n' sledu. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 „TATARSKA KRI" Sovjetsko - ruski zgodovinski fakm iz Časov TIMURKANA. tfudoiestveniki' Balalajke I Ob 4 četri na 7, pol 8., 9. Iz Ljubljane —lj Po generalni skušnji opere »švauda dudak«. Snoči se je vršila v opernem gledališču generalna skušnja za novo VVein bergerjevo Češkoslovaško narodno komično opero »Svanda dudak« Opera je anoČi pod taktirko g. ravnatelja Poliča dosegla največji učinek Godba je čisto čeiko narodnega značaja, vedno iznova zajeta iz čeških narodnih pesmi in plesov, spominjajoča na Smetano in Dvofaka izvrstno efektno orkestrirana, za pevce vseskoz hvaležna in silno simpatična Inscenacija je naravnost krasna in izredno bogata. Vsi solisti so odlični, zbori imenitni, balet jako priden. Ce bodo vsi solisti drevi zdravi in če pojde vse po sreči, se smemo nadejati velikega uspeha, in ostane Svanda dudak dolgo ljubljen na našem odru. —lj Zdravstveno stanje Ljubljane v septembru. Mestni fizikat je sestavil zdravstveni izkaz za september, iz katerega posne mamo, da je bilo rojenih 55 dečkov in 48 deklic, a umrlo je 44 moških in 38 Žensk Mrtvorojenih je bilo 5 dečkov in 2 deklici. Jetika na sopilib je zahtevala 10 žrtev, rak in druge zle novotvorbe tudi 10, prirojena slabost in prirojene telesne hibe 9, bolezni na srcu 6. driska in vnetje črevesa 6, nezgode 5, razne nalezljive bolezni 5 itd. V splošnem 60 nalezljive bolezni v Ljubljani v primeri z drugimi mesti zelo redke. —lj Z ljubljanskih eest in ulic. Na Domobranski cest. kopljejo cesto, da se vlo-že v njo plinske cevi. Za Gradom (cesta ob Grubarjevem prekopu) je železna ograja, ki ni več kos svoji nalogi. Traverze, navpične in vodoravne, so od rje preluknjane ter polne škrbin Nekatere so skrivljene, ena je pa celo izpadla Na Rimski cesti tik Val-vazorjevega trga in ob KriŽevniški cerkvi je narejen nov hodnik iz poriirnih plošč. Valvazorjev trg ravna in gladi cestni valjar. Knežja ulica je na debelo posuta z gramozom, ki ga bo cestni valjar izravnal in stlačil Pri Napoleonovem spomeniku stoji na temelju že šest kvadrov Ostali kvadri so domala gotovi in pridejo kmalu na svoje mesto Zdaj se zlatijo v napisu črke. Arhitrav je že z malimi izjemami gotov V kratkem bo stal pred nami krasen trg, ki bo ponos slovenske prestolnica Danes v hote: u ,Bellevu« od 17.-20. ure čajanka h plenom Five ol clock Thea po 20. uri običajni ples. —lj Obnova hiš in vil. Na Prulah dobiva novo zunanje lice Rusova enonadstropna vila (štev. 17). Pred Skotijo stoji oder ob Škofovi trinadstropni hiši (štev. 16), da jo bodo po potrebi popravili in prebelili. Na Kette-Murnov cesti je prebeljena pritlična hiša (štev. 4), ki je lastnina Marije Novak Na Karlo vški cesti je postavljen oder ob enonadstropni hiši (štev. 28) Marije Do-linšek. Tu se popravi omet in zidovje pobe li. _ Na Mišičevi cest je okusno prebeljena dvonadstropna hiša (Štev. 23). last Kar line Freoer —U Prvi družabni večer trgovskega društva »Merkur< v Ljubljani se vrši v sredo dne 9. oktobra 1929 v prostorih restavracije »Zvezda« ob pol 9. uri zvečer. Na red pride predavanje gospoda dr. Blaža Svete-la profesoria na Trgovski akademiji o aktualnem predmetu. Napoleon In Slovenija. Po predavanju petje društvenega zbora in godbene točke Vstop je brezplačen In so gostje dobrodošli Družabni večeri Merkur-jevi prineso ponosno vrsto zanimivih predavanj naših odličnih mož Postaneio naj zbirališče osobito naših trgovskih in obrtniških krogov. Združena bo izobrazba z razvedrilom. 562-n —lj Film »Manolescu«, kralj pustolov cev, ki ga predvaja te dni kino Matica, je doživel tudi v Ljubljani velik uspeh. Do-sedaj so bile še vse predstave razprodane. Film predstavlja v nasprotju s filmi iz »nižjega sveta« življenje >višjega svetac Glavne vloge igrajo Brigita Helm, Ivan Možu-hin in Dita Parlo, najboljši igralci berlinskega Ufa filma. Režiser V. Turzaniki. —lj Dramska šola ZKD. V torek l. oktobra je otvorila ZKD svojo pet mesecev trajajočo dramsko šolo ki jo vrši režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g- Osip Sest. Pouk se vrši redno ob torkih in sioer odslej ne več na Srednji tehniški šoli temveč že e prvo prihodnjo uro t j. od S. ak-tobra dalje v predavalnici v tajništvu ZKD (Kazino II. nadstropje). Gojenci naj torej k prihodnji nri pridejo sigurno io vsi ▼ Kazino, šola ima dva tečaja in sicer prvi letnik za začetnike in drugi letnik kot nadaljevanje lanskoletnih študij za one, ki so obiskovali dramski tečaj ZKD v preteklem letu. Prvi letnik ima pouk od 7 zvečer do pol 9 zvečer, drugi od pol 0 zvečer do 10, oba letnika redno ob torkih. Oni, ki tele, lahko obiskujejo tudi oba letnika naenkrat Šolnina znaša mesečno 30 Din za en letnik, za one, ki žele obiskovati oba letnika 50 Din meseend. Vpisnina enkrat za vselej 10 Din za osebo. Oni, ki se žele le naknadno vpisati v Šolo naj pridejo k prihodnji vaji v torek 8. oktobra v Kazino ali pa se lahko še vse te dni vpišejo v tajništvu ZKD ob dnevnih uradnih urah od 9 do 12 in od 3 do 6 ure zvečer. Po terminu 8. oktobra se ne bo sprejelo nikogar več. — Učni no morajo vsi gojenci brezpogojno redno mesečna plačevati Do 8. oktobra mora biti poravnana vpisnina in učnina za mesec oUto-ber; plača so jo lahko v pisarni tajništva ob zgoraj omenjenih urah ali pa pri prihodnji uri v torek 8. oktobra Naprošamo vse gojence brez izjeme, naj redno posečajo vaje. Le na ta način je mogoče doseči uspehe, katere želimo imeti ob zaključku *ole. tajništvo ZKD. —lj Ravnateljstvo opere prosi cenjeno občinstvo, da pri predstavah pravočasno zasede ovoja mesta. Med ouverturo in dejanji bo vstop zabranjen. —lj Uprava Narodnega gledališka v Ljubljani prosi vse p. n. abonente, da poravnajo svoj 2. obrok najkasneje do 14 t. m. —lj Otvoritvena vaja plesne šole na Taboru bo jutri zvečer ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma. Vabljeni vsi dosedanji obiskovalci, dobrodošli pa tudi 1rugi, ki se zanimajo za lep ples Posebne vežbe za začetnike. Ples bo poučeval priznani plesni mojster g. Košiček. Odbor 567/n M A KREDIT p i o d a i a o d 1 m dalje po istih cen*h kot za gotovino! Manufaktura Gašperček išče stanovanje«, veseloigra v 3. dejanjih. Rdor hoče izvedeti kako Gašperček rešuje stanovanjsko krizo, naj pride na Tabor Da ne bo navala 6e bodo sedeži določili od 11. do 12. ure predpoldne. Vhod iz Verhovčeve ulice (glavni vhod). —lj Pojasnilo. Ravnateljstvo mestne plinarne nam piše: V četrtek ste priobčili poročilo o zastrupljenju s plinom v plinarni. Ker to poročilo ne odgovarja točnosti prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo: V notici omenjeni delavec je skupno z drugimi delavci izmenjaval Čistilno maso v Čistilnikih za žveplavodik Pri tem delu je postalo samo temu delavcu 6labo, onsvestil se je, predno pa je prispel poklican rešilni avto, se je ie zopet zavedel- Ne gre torej v tem slučaju za zastrupljenje s plinom in še manj odgovarja resnici poročilo, da 30 delavca našli v nezavesti. Delavec je včeraj že zapustil bolnico in je zopet nastopil službo. —lj »Pori«. Danes ob 14.30 popoldne in samo še jutri ob 11 uri dopoldne predvaja ZKD v prostorih kina Matice najnovejši pravkar posneti film, ki nam nazoruje in v prekrasnih slikah odkriva tajnosti črnega kontinenta, Afrike. Film ee prvič predvaja v Ljubljani in zasluži radi svoje slikovitosti in zanimivosti naše najtoplejše priporočilo za ogled vsem onim, ki hočejo pogledati v skrivnosti tamkajšnega eksotičnega življenja. Divje zveri, kače. opice, črnci, njih življenje, vso to je nanizano na tem zanimivem filmskem traku in to na tak naraven in prepričevalen način, da ima človek utis, da sam živi tam daleč pod ekvatorjem, pod vročim tropičnim nebom. — Nihče naj torej ne izostane fn pozabi ogledati si to najnovejše filmsko delo. zlasti pa ne mladina 1 —lj Klavirski koncert Arturja Rubin-stelna. V Jugoslaviji je Rubinstein koncer-triral edinole v Zagrebu leta 1927 in zagrebški kritik piše o njem: Prvi Rubinstei-nov koncert je bil čist in velik umetniški užitek in publika je bila navdušena za simpatičnega, izvrstnega in velikega umetnika. Rubinstein je prvoklasni pianist, umetnik in virtuoz vse obenem, tako da ga po vsej pravici štejemo med prve svetovne pianiste. Kakor virtuoz obvlada instrument z dovršeno tehniko, za njega ni nikakih tež-koč, vsako tudi najkompliciranejšo nalogo obvlada z lahkoto. Tehnični virtuoznosti pa je popolnoma enaka tudi čustvena stran, Rubinstein je odličen interpret poljskih, ruskih In drugih skladb. Za LJubljano si je izbral program, Id obsega Brahmsova, Schu-bertova, Debussjrjeva. BussoniJeva, Stra-vinskega, Chopinova in Albenizova dela. Posamezne točke sporeda Je Igral že marsikateri pianist v Ljubljani, a tako dovršeno in umetniško popolno kakor jih bo Rubinstein, pa skoro gotovo ie nihče. Vstopnice v Matični knjigarni —lj Za sdravje otroka naj položi vsakdo danes in jutri, na nabiralni dan Atene svoj obolns! 564/n -lj Risalna oradja kipite najboljše pri Fr P. Zajee, izprašan optik, Ljubljana, Stari trg 9. 35 T —lj Danes in iutri vprizon Šentjakobski gledališki oder izbrano in velezabavno komedijo »Igra s smrtjo«. Občinstvo se bo sigurno do dobra nasmejalo kupčij skemu človeku — malo omejenemu Taldikinu, 'ki ga igra g. Košak, — agilnima zavarovalnima agentoma Glibovču in Notkiuu, ki ju predstavljata tg. Lavrič in Moser — zaljubljeni Olgi (gdč. Modičevi) i. dr. Saj je komedija polna duhovitih in nadvse komičnih prizorov. Opozarjamo posebno na naravnost klasično sceno v 3. dejanju, ko se srečata dva zavarovalna agenta in skušata zavarovati drug drugega. — Pred-prodaja vstopnic v trgovini Sterk nas. Miloš Karničnik, Stari trg 18. Posetite predstavo in nasmejali se boste do solz. —lj Christofov zavod. Ljubljana, Domobranska 7, sprejme še nekaj gojencev v večerni tečaj. Pouk se bo pričel 7. oktobra ob 7 uri zvečer 555-n —IJ Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, j- izposodila meseca septembra 1929 na 3322 strank 11.931 knjig, od januarja do konca pr. m. pa 23.211 strankam 120.162 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvaške, češke, ruske, poliske. nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se izposojujejo tudi na deželo po pošti. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. Knjižnica kupuje anti-kvarično slovennske knjige po najvišji ceni. 565'n —lj Sokolski pevski zbor iz Moravske Ostrave, ki nastopi v Ljubljani v sredo, dne 9. t m. v filharmonični dvorani, dirigira skladatelj F. M. Hradii, ki spada med najmlajšo generacijo moravskih skladateljev. Dirigent Hradii je bil učenec slavnega komponsta in pedagoga Janačka, ki je umrl lansko lesen. Kot skladatelj je napisal celo vrsto simfoničnih, komornih in vokalnih skladb popolnoma v duhu in stilu svojega velikega učitelja. V češki kulturni Javnosti je kot dirigent sokolskega pevskega zbora, ki je eden najboljših pevskih zborov moravske zemlje. Predprodaja vstopnic za ta koncert v Matični knjigarni. Cirkus Konrado Ljubljana T nedeljo ob Vs 4. uri in ob 8. uri zvečer, kakor v ponedeljek zvečer ob 8. uri zadnje g-ala - predstave. —lj Proruenadni koucert muzike dravske div. v Zvezdi v nedeljo 6. oktobra ob 11. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin. Spored: 1- Čerin: ^Slovenski fantje«, marš. 2. Fetras: »Kraljičina*, valček. 3. Mozart: Ouvertura k operi »Titus«. 4. Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. 5. Ama-dei: Serenada. 6. Fetras: Od odra do odra, operni potpuri. 7. Cerin: »MiljencU, slovenske pesmi. _lj žensko vigojevalno in podporno društvo »Mladika« v Ljubljani razpisuje za šolsko leto 1929/30 štipendije za 2 oziroma 3 gojenke tukajšnjih srednjih šol, oziroma slušateljice tukajšnje univerze. Prošnje s spričevali in ubožnim listom naj se pošljejo potom šolskega ravnateljstva do 12. oktobra t 1. na naslov: >Pisarna društva »Mladika« v Ljubljani, Beethovnova ulica štev. 2, pritličje.« —1J Brez sledu Izginit Krojaški pomočnik Viktor Miškot iz Zgornje Šiške, pristojen v Ljubljano, je Že 24. septembra zvečer izostal od dela in se ni več vrnil. Miškot je star 18 let, visoke, boli šibke postave, podolgastega, bledega obraza in kostanievih las. Nosil je ponošene svetle hlače, enak telovnik, moder suknjič s pre* cej kratkimi rokavi in pisano srajco. Ko je odšel z doma. Je bil gologlav. Ce bi ga kdo srečal, naj ga opozori, da se mora vrniti domov, ker je še šoloobvezen. Iz Celja —c Elektrifikacija malostanoranjske kolonije. Mestna občina bo na svoje stroške uvedla v nove hiše na Spodnjem Lanovžu, ki jih je zgradila v svoji malostanovanjski akciji, električno razsvetljavo. V poštev prihaja 10 hišic. Finančnemu odseku mestnega občinskega sveta je bilo naročeno, da najde kritje za te stroške v prihodnjem proračunu. — Pod okoliškim pokopališčem sta dovršeni dve veliki stanovanjski hiši tovarne VVesten, v katerih bo nastanjeno uradniitvo Westnove tovarne. Tudi li dve hiši bosta v najkrajšem času dobili električno razsvetljavo. —c Propaganden opis Celja in njegove bližnje ter širše okolice v večjem slogu z ilustracijami objavi v eni prihodnjih številk nova tujsko-prometno propagandna revija »Naše banje i turizam«, ki izhaja v Splitu. Ker več ne izhaja znana naša revija z istim smotrom »Slovenija«, je celjski mestni občinski svet naklonil omenjeni reviji enkratno podporo v znesku 2000 Din. —c Celjskim akademikom in javnosti! V Celju ustanavljamo akademski klub. Nocoj ob 20 zvečer se zberemo na informativnem sestanku v Gozdni restavraciji. Novp-mu klubu bomo sestavili pravila in mu določili namen, da bo kakor nekdaj »Klub naprednih celjskih akademikov« vršil svojo kulturno prosvetno, nacijonalno in socijalno nalogo. Prepričani smo, da je uasa akademska omladina idealna v svojih mislih in težnjah in da zato ne bo manjkal nihče izmed celjskih akademikov na tem sestanku. —t Iz celjskega Matbnega gibanja. I j i Schulzevi je podaljšan termin za zgradbo stanovanjske hiše Zagradom do 1. januarja 1931. — Mestna občina je odprodala Ferdu Kautzu na Joželovem hribu potrebno parcelo za zgradbo dvoatauovanjske hišice po 1.50 m2. Pod istimi pogoji je bil odprodan svet na JoŽefovem hribu še poštnemu uradniku Albinu Della Mei, ki je z zgradbo pričel. —c Deiurno lekarniško >lužbo v Celju ima od danes do prihodnja sobote lekarna t Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trg* _c Bojevniki za severuo na-o mejj. Vabimo vse tovariše iz Celja in okolice, ki to se v letih 1018—1920 bojevali /a naio spremo mejo (na Koroškem, v Podravju, v Mariboru, ob Muri in v Prekmurju), na važen sestanek, ki se vrsi M predvečer obletnice koroškega plebiscita v sredo 9. oktobra t. 1. ob 20 uri v rdeči sobi Narodnega doma v Celju. Pridite polnoštevilno! —c Preselitev lekarne »Pri kritu t, Znana lekarna >Pri križu*. Ui je la-t "Vr ph. FeHorja Gradišnika, so preseli 5 ponedeljkom 7. t. m. iz dosedanjih lokal)v na Cankarjevi ce=ti 2 v novo palačo Ljudfke posojilnice na Kralja Petri ce^ti —c Preselitev uremija trgovcev Olje. Gremij trgovcev Celje razglaša, da se pr* seli v lastno h:?o štev. S v RailagOtj jlici v pritličje na levo in da izključno v t^m prostoru posluje od 7. oktobra t. 1 ne samo z* Lrremijalne zadeve, temvč tudi za Trgovsko društvo v Celju in za po.-dovalnico Trgov* skega bolniškega in poipornega društva v Ljubljani. Več sokolske reklame! sDobro blago se «amo hvalit je veljalo nekdaj, toda zdaj je to naziranje popolnoma premagalo ameriško, ki pravi: »Kdo naj vo za tvoje blago, če mu tega sam ne poveš?< Reklama je veljala vedno za nekaj nečednega, za nekaj, Čemur se pošten in odkrit človek izogne, za nekaj, kar spad.i samo na sejme in pred komedije. Ta ča^ je minul. Danes je že zelo vsakomur jasno, da uspeva samo tisto podjetje, ki «i dela dobro reklamo. Podjetje brez reklame pa samo životari, in naj izdeluje so tako solidno blago. Mi Sokoli Še vedno ne razumemo prav dobro velikega pomena reklame, da, mi se je skoraj bojimo kakor nekaj nečastnega. Mi znamo pripraviti sijajne kulturne prireditve edinic in žup, mi znamo pripraviti naše javne nastope tehnično do najmanjše podrobnosti, mi znamo izbrati izvrstne govornike za naše 6plošnonarodne proslave — toda le redkokdaj znamo napraviti zanje primerno in učinkovito reklamo. — Se danes naletimo po veliko društvih na lepake od raznih župnih iu saveznih zletov ter prireditev, ki bi bili morali biti nalepljeni, ali na kup sokolskih časopisov, ki bi bili morali biti že davno razdani za propagando sokolskega tiska. Zato se tudi v zadnjem trenutku pred kakšno sokolsko slav-nostjo dele letaki kar po deset naenkrat, »samo da se jih znebimoc >Na vsak dolar, ki ga založiš v podjetje, žrtvuj enega za reklamo!< pravi American. Tudi mi moramo videti v reklami dobrega pomagača, ne pa potrebno zlo, in v denarju, ki ga zanjo izdamo, moramo videti zakopan talent. .Vaše prireditve imajo vedno stalno število obiskovalcev, mi pa moramo pritegniti v naš krog nove in nove interesente in iz njih napraviti Sokole. Zato nikakor ne zadostuje — zlasti za nase kulturne prireditve — izvesek v omarici, napis na deski, objava v časopisih ali poziv pred dvoredom v telovadnici. Naša naznanila na vogalih se morajo iz-ticati izmed množice drugih lepakov po svoji enostavnosti in jasnosti. S preprostimi in jasnimi črkami morajo vabiti k čitanju in delovati ie iz daljave z barvnimi efekti. Pa tudi vsaka druga vrsta reklame mora biti učinkovito prirejena. Delajmo za vsa poštena sokolska podjetja in prireditve pošteno, toda smotreno in učinkovito reklamo! — Seja sokolskih prednikov COS bo dne 5. in 6. septembra 1929 v Tvrševem domu v Pragi. Te seje se bodo udeležili odgovorni in vodilni uredniki Časopisov COS, odgovorni uredniki župnih vestnikov, poročevalci sokolskih žup, uredniki sokolskih rubrik v dnevnem časopisju, člani predsedstva COS, člani prosvetnega zbora COS in uredništvo Vestnika sokolskega. Razpravljali bodo med drugim tudi o sokolskem poročevalstvu, o razmerju sokolskih urednikov do sokolske organizacije in o njih neodvisnosti ter o načrtu za prirejanje e 10-dnevnih župnih poročevalskih šol v letih 1930 in 1931. Fiignerjev sklad. COS je ustanovila sklad Jindficha Fiignerja, iz katerega se bodo podeljevale podpore starim in onemoglim sokolskim delavcem, ki so najmanj 15 let uspešno delovali v sokolski organizaciji. Podpore se bodo izplačevale vsako leto na dan Flignerjeve smrti — Kakor posnemamo iz zadnje Številke t Sokola« je tudi Sokol I ustanovil za svoje Članstvo tako institucijo pod imenom >Sklad za zaslužne onemogle Sokole*. Ta korak Sokola I naj-iskreneje pozdravljamo in želimo, da bi ga posnemala tudi druga naša društva Li pa Savez. Pota želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajale žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje, odipravi naravna »Franz-Josefova« grenčica in zmanjša budj naval krvi na možgane, oči, Dijuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri i>udeh, ki morajo mnojjo sedeti, z »Franz-Josefovo« vodo. »Franz JoSefova voda se dobi v vseh lekarn aR, drogertjaih in špecerijskih fcrgovfnato \ Sfev 228. *t r an I>AME ! GOSPODJE! Vsled preureditve konfekcijskega oddelka se prodajajo najnovejši plašči in toalete oo najnižjih cenah Oglejte si razstavo v nedeljo 6. oktobra 11*2». PiaSči Ilin :»HO-_ . Večerne obleke Din 195*— Obleke „ 240-— Biaze .... „ OO-— 1». HAdiDIC . Ljubljana Aleksandrova e. 1 Moda Elegantne promenadne obleke Dnevne in večerne žene V sezoni družabnih prireditev delajo damam največje preglavice večerne toalete, ki morajo biti iz prvovrstnega materijala O večernih toaletah bi moral pešati pesnik, ne pa suhoparen m-odrri referent. Za večerne toalete prav za prav ne veljajo modni predpisi in edini cilj, ki naj ga dosežejo, je lepota ženske, katero morajo PrVT'd'srnit: kakor povzdignejo sornčni žarki lepoto pokraiine. Glede večernih toalet razločujemo večerne in dnevne žene, ki se spoznajo na prvi pogled. Dnevni ženski večerna toaleta ne pristoia. ker ie nekoliko robustna :n ker nosi niziVc pete in ve, kaj fe delo. Zna se požuriti, zna misliti, vse. kar dela. ie dobro premišljeno in stvarno. Večerna žena pa hodi čez dan nališpana in vstaja ob 11. Sama dobro ie ve. kal počet5 s svetom, če ni osredotočen okrog n ie. Trna visoke In tanke noge in na nizkih petah ne zna hoditi. Njene roke so vedno skrbno negovane, s sportom se peča samo tcl'i-ko, da ima lahko vse športne drese in da se da v niih fotografirati. Smučat se hodi na Semmering aLi v St. Mori-tz. če k) mika morje, se napoti v Biaritz. Afere spadajo na dnevni red njenega življe- nja, afere ji pomagajo preganjati dolgčas, afere preganjajo osamljenost njenih noči. Otrok nima, pač pa ima avto, ki ga pošilja na razstave elegance. Kakor vse na svetu, tako lahko raz-deliimo tudi žene v dve skupini. Večerna žena koketira, dnevna ima rodbino, moža. otroke in morda rudi domačega prijatelja. Večerna žena ima kavalirje, dnevna domače prijatelje. Poljnb^i večerno ženo je prijetna epizoda, ki ničesar ne pomeni. Poljubni dnevno ženo pomeni strogo obveznost. Čudno je, da je dnevna žena lahko elegantna v večerni obleki, čeprav je nekoliko otročja in plaha. Večerna žena pa v dopoldanski ali popoldainski toaleti nikoli ni elegantna, ker je preveč lahkomiselna, ker nosi nakit k angleški btoj in diši po parfemu na sto korakov, tudi če hodi v smučarskem dresu. Večerna žena širi vedno okrog sebe erotično atmosfero. Vede se drugače v ženski nego v moški družbi. V dobri izdaji je to fino čuteče bi'tje. posajeno neposredno v družabno - erotične funkcije, bitje, ki Jean Bonot Slika Stara pevka z obrabljenim glasom je nehala kruliti, sedla je na svoje mesto in samozavestno sprejemala čestitke. Po tem se ie pojavila v ozadju dvo* rane domačinka prirediteljica glasbe* nih iti literarnih večerov Vlekla je za seboj nekako opotekajoče se motovi* Io, ki je Ie nerado prestopalo z noge na nogo, kakor da se pokori nasilju. Ko je bila premagala odpor plahega mladeniča, je gospa Laplanche zmago* vito naznanila gostom: — Pesnik Oscar Bidoit bo nam kot debutant recitiral nekaj svojih urno* tvorov. Potem ga je postavila k peči, ne* rodnega, bledega in skuštranega, kakor so vsi mladi pesniki. Kakih petindvajset gostov, večino* ma skromnih meščanov, ki so se zbi* rali vsak četrtek pri znameniti mada* me Laplanche, je umolknilo v nestrp* nem pričakovanju recitacije. Debutant ie imel tremo. Pokašlje* val ie in si nervozne gladil levjo grivo. Slednjič ie z drhtečim glasom oznanil: Izgubljeni in uničeni ljubezni. Začel je nekaj jecljati Poslušalci so ga slabo razumeli. Recitacija je bila zelo dolga in uspavajoča. Vendar so pa nekateri ploskali. Gospodje iz vljudnosti, dame iz sočutja. Ploskanje, ki se mu je zdelo trium* falno. je pesnika vzpodbudilo tako. da ie sklenil recitirati še Sonet na prenasičeno ženo. Ta pesem, recitirana z nekoliko si« gurnejšim glasom, je ugajala, posebno ker je bila kratka. Po zadnji kitici se je začulo šušljanje v znak odobrava* nja. Gluh gospod je dejal: — Zelo lepo! Zelo lepo! Debela blondinka je bila tako gi* njena, da se je hotela onesvestiti. Oscar Bidoit se ie na vse strani za* hvaljeval... in zatekel se je k buffetu. V grlu je imel sušo, v srcu ponos. Zdaj je ponosno dvigal glavo, na kateri je že slutil lavorjev venec. Sprejel je od gospe Laplanche opoj* no pijačo iz pomarančnega soka in sladkorja. Gospod Laplanche mu je ponudil debelo cigaro z zlatim pasom. Mala Renee Laplanche je izmoledova* la od njega avtograf. A debela blon* dinka, ki se je bila ta čas zavedla, je povabila mladega pesnika na svojo bo* dočo čajanko. To vam je bila slava! Kar je pristopil k zmagovalcu mon* sieur Bec. < T iz tretjega nadstropja. Položil mi. ko na ramo, ga poteg* nil v kot ir ..u zašepetal na uho: — Čujte, vi, ki ste tako talentirani, se ne smete zadovoljiti z odobrava* njem tehle dedov in starih devic, ki jih povabi vsak četrtek pedantična že* na trinajste vrste. Da sem jaz na va* sem mestu, dragi moj, bi poskrbel, da bi šlo moje ime od ust do ust, da bi prepevali moje pesmi po vsem svetu in da bi se moja slika vtisnila v srca vseh žen. je že po naravi ustvarjeno, da >e lepo, kar se pozna v vsem mišljenju m nena-nju. V slabi izdaji jc to nafišpano in naduto bitje, ki skrbi od jutra do večera saano zase in zapravlja denar. Večerne obleke žen so v popolnem ■protislovju z večernimi obldkami moških. Fraki m smokingi ostanejo v modi enkrat za vselej in to je večerna uniforma moških. Treba je samo tu pa tam obnoviti kravato, srajco ali kaiko malenkost, drugače po visi večerna Obldka vedno pripravljena v omari. Ženske večerne toalete so pa največja sknb celega leta. kajti b?ti morajo take. da čuti žena v večerni družbi pod seboj trdnejša tla. Žena mora imeti občutek, da je najmlkavnejša in najbolj dražestna žena večera. Menda so vse oficijelne večerne čajanke, vsi plesi in receipcije samo pretveza, da more družba pokazati razkošno oblečene žene kot najbolj rafinirano in popolno čudo civilizacije in kulture. Večerne toalete letošnje sezone so dotee, zgoraj se tesno oprijemljejo telesa, spodaj so pa resaste in kot dopolnilo imajo kratek plašček ,ki sega komaj čez kolena. Jese/ni je ta plašček iz brokata, pozimi bo Da iz krzna. Za ve- I Černo toaleto je treba mnogo blaga, ker | ie krilo bogato okrašeno z vdani. Navadno se rabi dvojno blago, za ES del kompaktnejše, za resasto krilo pa prozorno. Plašček iidnmonira v materialu z zgornjim delom toalete. Zadnji modni žunali prinašajo čudovite kombinacije pen teli. volanov, res in gub na naikočljivejših kraj':h. presenetljive okraske in priveske, orišite na trebuhu ali zadaj pod hrbtom, na j različne; še vlečtke od ušel do pasu. nemogoče oz.na-ke nečesa na rokah in najčudovitejše aramžmaje v pasu. V vsem tem kaosu nove mode je malo lepesa in modne revije velikih salonov prineso najbrž mnogo presenečenja in zaćndenia. Tu in tam pa vendar vidimo sMco krasne, vitke žene. zavite v pravljične resaste gube m volane, lesketajoče se v svitu električnih žarnic. Vidi se. da gre, samo hoteti je treba. Tudi v tem kaosu dozdevno neskladnih in nemogočih linij najdemo gladko linijo, ki odgovarja i modi i okusu i zahtevam lepote in plemenite preprostosti. Kakor vedno, tako velja tudi letos načelo, da ie potrebno za prvovrstno toaleto prvovrstno blago. Za angleško obleko je samo Anglež Angležem je zadnja moda vse, kar se nosi že leta in leta, a vendar je Anglija merodafna za moško modo Pariz je merodajen za damsko mo* do in k nesmrtnim članom Francoske akademije bi lahko prištevali še slav* nejša imena nekaterih krojačev, tako Patona, Redferna, \Vortha, Lanvina, Poireta itd. To so imenitni gospodje, ki diktirajo modo damam vsega sve* ta. Parižani so tiči. Ves svet so znali prepričati, da je pariška moda vzor vse ženske elegance. In kakor je Pariz me* rodajen za damsko, tako je Anglija merodajna za moško modo. Človek bi mislil, da so Angleži pravi gizdalini in da skrbe za svojo zunanjost vsaj pri* bližjio tako, kakor Parižanke. V res* niči se pa nikjer na kontinentu ne zmenijo za modo tako malo, kakor v Angliji. Nikjer na svetu nimajo proti modi toliko svobodomiselnih predsod* kov, kakor v Angliji. In vendar bi za* man iskali po svetu tako okusno in elegantno oblečene gospode, kakor so Angleži. Celoten pogled na Angleža je zelo žalosten. Anglija je zastrta z dimom tovarniških dimnikov in neštetih pip. To je dežela sivih mest, megle in dima. Londonske ulice so tako prepletene, da se zde iz ptičje perspektive podob* ne peppita blagu. Anglež ne trpi pestre, kričeče obleke. V Angliji so zima, me* gla in dež na dnevnem redu. Vsi ev* ropski krojači, vsaj vsi večji, imajo nad svojimi delavnicami ponosen na« pis »English tavlor« in vendar se brez* nibne angleške obleke odlikujejo baš v tem, da nimajo nobene prave oblike in da na moškem tako rekoč vise. Na tem se ne da nič izpremeniti, čeprav bi vsi evropski krojači res delali po angleškem kroju. Sele če bi bili vsi njihovi odjemalci Angleži, bi hodili po svetu samo lepo in okusno oble* čeni moški. Vsak človek ima telo, dušo, svo* bodno voljo, klobuk, srajco, ovratnik, kravato suknjič hlače, nogavice in čev« lje. Francoz ima poleg tega še poseb* no moderno kravato, Rus izredno ši* roko dušo, Nemec zelo praktične no« gavice, Čeh najcenejše čevlje, Anglež pa nosi trpežne čevlje, lepe nogavice, solidne hlače, udoben suknjič, lepo kravato, izborno srajco, brezhiben klo* buk ter ima krepko telo in čisto dušo, a kako svobodna je njegova volja, te* ga si nihče še misliti ne more. Nje* gova notranjost in zunanjost je name* njena solidnosti materijala. Njegova koža je gladka, skoro dekliška, ali pa zagorela na potovanjih okrog sveta. Odločno je pa Anglež vedno skrbno — Ouah! — je odgovoril pesnik ponosen na svojo slavo. — Razumem vas, — je nadaljeval monsieur Bec. — Kdor hoče delati re* klamo in postati slaven, mora imeti polno mošnjo denarja da lahko plaču* je oglase. — Ali jaz žal nimam denarja. — Vem, da ga nimate. Že zunanjost sama priča dovolj jasno, da z denar* jem niste nič kaj preveč založeni. To* da pripravljen sem storiti nekaj za vas. — Ah, gospod! — Dam vam petindvajset fran« kov... da, petindvajset frankov, toda pod pogojem, da bom imel pravico ovekovečiti v vseh večjih listih sliko pesnika Oscara Bidoita in napisati pod njo nekaj vrstic, da opozorim nanj ves svet. — Oh, vi ste pravi mecen! — Nikakor ne, Sem samo spreten in podjeten človek. Podpišite se na tale papir. Dajte mi svojo fotografijo in nekaj osebnih podatkov, pa boste videli... v Četrtek se prične v »Večer* nem odmevu« velika reklama. Ves navdušen in srečen se je Oscar podpisal in izročil plemenitemu sosedu svojo fotografijo, za kar je dobil 25 frankov, od teh 4 v poštnih znamkah, 4 pa v voznih listkih podzemne želez* niče. Za ta denar si je kupil naš pesnik pipo, zavojček tobaka in široko krt* vato. Nestrpno je pričakoval četrtka. Končno je nastopil tako težko pri« umit in obrit. Blago njegove obleke in perila, usnje čevljev in rokavic je pristno, trpežno, pristno angleško. Samo trpežnost postave in obleke je taj* na njegove elegance. Toda baš trpežnost blaga že sama izključuje modnost. Hlače, ki drže de* setletja. Anglež nerad zamenja za druge, kajti svojih starih hlač se je na; vadil in duševni boj, ki je potreben pri vsaki zamenjavi obleke, bi preveč izčrpal mirne trenutke njegovega živ* ljenja. Nihče ne sluti, kako previdno kupuje Anglež vse, kar potrebuje. Vsako stvar desetkrat obrne, potežka. preizkusi, primeri in pregleda, predno jo kupi. Saj gre za korak v življenje, kajti obleko, ki jo kupi za potovanja, odloži šele pred svojim zadnjim poto* vanjem. Njegove obleke ne morejo bi* ti sezonske. Tudi ekscentričnost traja pri Angležu vse življenje. Ekscentrič* ni so pa v Angliji samo državniki in Člani kraljevske rodbine, dočim jih med ljudstvom ni. Anglež ima samo pleča in brado, vse drugo so pa udje. Iz antropološkega vidika ima najlepšo lobanjo, a pri vsej sebičnosti dobro srce. Njegova čista duša, lepo osna* žena obleka in najlepše osnaženi čev* Iji so vedno mladi in novi. Če bi mu ne rasli iz rokavov in hlačnic dolgi udje, bi bil še vedno oblečen tako, ka* kor je bil lord Robert ali lord Derby. Duh Angležev ne raste iz oblek naiv* ne mladine in ni podvržen tako izpre? membam nazorov, kakor nestanovitni, nervozni Človek s kontinenta. Logika Angleža raste iz prastarih korenin, njegov sako in klobuk imata že od pamtiveka isto obliko. Zadnja moda v Angliji je vse, kar se že leta in leta nosi. od čevljev do čepice. Tendenca zimske mode Tendenca letošnje zimske mode je daljše krilo in više pomaknjen pas. Pas je pomaknjen dokaj visoko nad boke. skoro na najožji del telesa. Zato so ži-votki zelo skrajšani, posebno spredaj. Dame so se preveč navadile ravne linije, da bi kar čez noč sprejele tako temeljito izpremembo silhuete. Krilo promenadnih oblek se je podaljšalo za nekaj centimetrov, pri večernih pa sega do tal. Konture krila so običajno skrajšane ob straneh in krilo je mnogo daljše zadaj, nego spredaj. Najnovejša moda pa prinaša krila okrog in okrog enako dolga m se vrača k naravnim proporcijam telesa, katerih done /e vei let niso vajeno. Druge i/spiemenibe siliiuete so žc mani biMvene. Gre v tfavnem za rokave, ki s<> bogato okrašeni M ;>rci-lakti, za visoke kožuhonvnaste ovratnike in manšete kimono kroja te: za ovratnik a ia Medici, ki ie spredaj p -daljšan v oblati Sala. knlo se iaz>in zelo nMko. Umed barv bo prevladovali na prosnenadnHi plaščih zopet fif L večernih toaletah tjola. Za športne plašče in kostume je pripravila moda zopet tweed. a kot najnovejše se ;c pojavila v Parizu nova tkanina, namreč volna, tkana s perjem. Zanimive letalske prireditve v Ljubljani Aero-Klub -Naša Krila« v Ljubljani praznuje petletnico uvojeea obstoja In to pomembno obletnico pionirskega dela na polju avijatike hoče proslaviti z risoind prireditvan!, ki nai pokažek* naiširši javnosti plod dolgotrajnega podrobnega dela na področju, ki ie žal trenotno mi nas $e zelo malo upoštevano, a zahteva pozornosti baš iz razlosn. ker je letalstvo kot prometno in športno ter obrambno sredsn i za bodočnost vsake države naivečje važnosti. Prva prireditev v nizu crnslavnili prlre* ditev in tekma aeroplansk h modelov, ki se vrši jutri ob 10. dop. na letnem telovadi-šču L'ubljanske;a Sokola. Poleg tega razstavi klub se Ia mesec svo.'e novo brezmo-torno letalo obenem 7. raznimi modeli la slikami sporini.i, potniških in vojnih letal, dne 2i>. oktobra pa priredi II. \eiikl letalski dan ob sodelovanju najboljših nem-ških akrobatov - letalcev na znanih aerr> planih tipe Raah - Katzenstein »Schwalbe« in >Pelikan* ter -Dietrich« in brezmotor-nim letalom, s Kakršnim so dosegli v inozemstvu letalske rekorde z \ztra:nnjem v ziaku brez motorja po več ur. Točen program, ki bo vseboval izvajanja, katerih v Jugoslaviji doslei vobCe 5e nismo imeli piilike videti, objavimo ka^neie. Za sedal pa lahko ugotovimo, da bo Aero-klub .Na ša Krila« dostojno proslavil petletnico svojega obstoja s prireditvLo. ki bo v vsakem oziru ustrezala javnosti in kar ie najvažnejše, klub bo javnosti nudi! vse. kar bo b-javil na programu tako, da ie izključeno razočaranje, kakršnega smo bili doslej več ali manj vajeni ob slični.i rrireditvni; izven Ljubljane. Kot zaključna prireditev proslave bn pa krst našega novega letala, ki ga ie konstruiral ing. Bloudek v Ljubljani in ki je bilo tudi doma zgrajeno. .lavnosr. prosimo, da posveti težiram Aero-kluba čim več pozornosti ter ga pr! delu, ki je namenjeno splošnosti in napredku, gmotno in moralno podpre z mnogobrojnim posetom prireditve. Tekma acroplansldh modelov AeroJciVuh >*Na4a kr:!a« v Ljuljani je i>r*ed:l v lanstoemi le«u svoj II. tečaj za gradnjo asrofUUn-sflušh modelov. Namen :ega -.c^a.ia >e bil s^ananiti na najbolj praktičen rućifl iiednieioLsko n»!a. z zaikoni letasrfa. P«) nekaj predavanih <*> nanvre-ć udeleženci tečaja sajrfci Mcfovsfl pod nadzorstvom mode-le leta! ki so sposobni za samostojen let Ln na katerih lahko ^ud'Vramo prav vse pojave ki nasto-paijo pri veliikih tetaiHh. V drt>8Jih državah rjredvsem v Ameriki ki Mem-čtfi je mo-deknd spop*. ravno zato ze+o razvito, de-ionva pa sJiudbi celo v znanstven« »vrhe. Na modelu je mogoče studirati mnoraokrat posebnosti povsem novega letala. Ker j« laosiki tečaj dobro uspe-!, namerava prirediti Aero-ifclub tudi letos tečaj za znčetnik« «n nadaljevalno vežban!e za vse dilbsVtvo na sTeo>nr*ih in meščaralkih šolah. Da Ni pa tmdi občinatriro «ne'!o pirihko videli usipeh tihega dela. priredi kl'uih z brtsflcoletmhni udeleženci v nedeijo, dne 6. t. m. ob 10. dopoldne na letnem te!o*v«ni4du Ljubljanskoga So«kola v Tnvi>!i}u Kvno tetam aero-planskih modelov, ki so juli zjpradih udeležene i sami. Javljenih je oko!: 20 modelov, ki so lete h že deloma pri prvih poskusih do 100 m daleč, tako da >e pričakovati »efo z*od«mvo tekmovanje. Da omogočimo dostop tud»i najširšim slojem, priredimo tekmo bT«*plačno in Iona n> telovadni prostor dostop vsakdo. Sffvejemacno ke dobrovojhre prispevke on:h, ki razumejo potrebo podpore našemu Aero-kiubu. Aero-«kJuriiela malarija, kateri je podlegel, zapuščen in 'pozabljen, daleč od svojcev. Pokopan je na pokopališču pri Sv. Krištofu. Nesrečrlež ie držal zjutraj, ko so ga našli mrtvega, v roki zadnji zdravniški recept, "na katerem je napisal prošnjo svojim otrokom, naj ne pozabijo, da je izumel vijaka on. Šele po Resslovi smrti je dobil avstrijski konzulat v Londonu od angleške admirali-tete obvestilo, da niso mogli najti do-knrrnentov, katere ie bil priložil Ressel svoji prošnji. ...... Taka je bila usoda moža, ki je dal Človeštvu eno največjih tehničnih pridobitev. Žrtev Alp Slušatelja tehnike v Inomostu Lutza, ki so "ga pogrešali že dober teden, je našla rešilna ekspedicija mrtvega v Zillertateikih Alpah. Lutz si je zlomil v gorah nogo in pozneje je zmrznil. Njegovo truplo je bilo v novem snegu tako zamrznjeno, da" so ga morali rzse-kati. Pri ponesrečenem turistu so našli pismo, v katerem opisuje svoj tragični konec. Hotel je splezati na Gross-Loffner, pa se je moral vrniti in v nedeljo popoldne je zdrknil v prepad. Padel je sicer 60 metrov globoko, toda ubil se ni. ' Rešilna ekspedicija ie našla pri njem pismo, v katerem pravi, da zapušča vse svoje imetje bratu za primer, če bi zmrznil, m prosi rodijtelje odpuščanja, da je napravil turo brez njihovega dovoljenja. Rešilna ekspedicija ie ugotovila, da je Lutz zablodi! na strmi steni, katere niti nafrpUši turist sam ne more preplezati. Ko se je vračal, je zdita: 1 s 60 metrov visoke, skale. Kljub temu se je vlekel še dobrih 100 metrov daleč, toda pečina med ledeniki mu je zapirala por. Pičle pol ure od kraja, kjer je nesrečnež zmrznil, je planinska koča, v kateri bi bil lahko prenočil. Trgovina s sužnji človek bi ne verjel, da v 20. stoletju prodajajo sužnje na sejmu, kakor živino, in vendar je res. Komisiji za. zatiranje trgovine s sužnji pri Drušcvu narodov so izvedenci poročali o stanju tega sramotnega -pojava. Trgovina s sužmi cvete najbolj na obali Rdečega moria, v Zajordaniji. Hedžasu, Sudanu itd. Tam prodajo letino do 2000 sužnjev. Sužnji, moški in ženske, so večinoma iz Srednje Afrike in prodajajo jih -po 12 do 75.000 frankov. V Hedžasu prodajajo sužnje celo javno in skoro ob uradni asistenci, kajti oblasti pobirajo od vsakega prodanega sužnja po 250 frankov davka. V pristanišču Džidde je trg sužnjev nekaj korakov od konzularnega okraja. Starejše sužnje prodajajo po 12 do 15.000 frankov, mlajši so pa seveda dražji. Telesna straža kratja Iben Sauda je iz samih ■sužnjev. Trgovina s sužnji je zelo razširjena tudi v YememL Vsak musliman ima sužnja, premožnejši jih imajo pa celo po več. _ Razporoka po pošti Neka dama v Newyorku se je dala ločiti od svojega moža pred sodiščem v Mehdki. V Mehiko sploh ni odpotovala, temveč je poslala sodišču prošnjo, naj jo reši moža, češ da ne more več živeti z njim. Sodišče je prošnjo pročitalo in v 24 urah je bila zadeva rešena. Možu in ženi sta bila določena sodnim potom zastopnika, toda mož s tem ni bil zadovoljen in zahteval je od ne\v-yorškega sodišča, naj razporoko razveljavi. _ Prošnja je bila pa zavrnjena in mož se je pritožil na vrhovno sodfšce. pa tudi tam mo. Slo mu je samo za to, da pride čimprej proč od nje, daleč proč. Čudno je bilo, da ga zavest, da je zločinka, ni jezila tako, kakor spoznamje, da je izigrala njega. še predno je pa prestopil prag, je bila Rosamunda pri njem. Električna svetilka je ugasnila in njena roka je krepko stisnila njegovo. — Ne odidite, gospod Hepburn. Ne smete kar tako oditi. Govoriti moram z vami. Glas se j» je tresel, toda Hepburn 'je takoj pomisEl, da gre osefl samo enkrat na led. Ko je slišal prvič njen drhteči gks, je bil takoj-pripravljen storiti zatnjo vse, zdaj se >e pa samo pomilovalno nasmehni*. ~ Kaj. bi mi pa radi povedali? Mi-snm, da je med nama vse jasno, r "T Morite se, če mislite, da sem zločinka! — je dejala samozavestno, skoro izzivajoče. — Prepričan sem, da je vam pač vseeno, kakšno mnende imam o vas. Nastala je tišina. Slišal je utripanje njenega srca.. Toda na njegovo vprašanje ni odgovorila. — Mislite, da sem vlomilka — vem, da ste prepričani o tem. Povem vam pa, da, imam pravjco bits tu. To je hiša mojega očeta. MJ ne verjamete? Štev. 22% •SCOVENSKT MAROD« dne 5. oktobra 1929 Stran 7 ftfe;e voditelj ateljeja 2tttm v l ne pozabite, da Vam bo pri tem najboljši pomočnik in sodelavec Gostilno or »UNIVERZI" na .iovo preurejena; točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov, kakor tudi domači rizfioc: novi most. črni in beli. Viško Peto čez ulico ........ Din 12.— črnina la. čet ulico.......Diti 11.— dingač specialni 14.5 Din 16.— Vedno SVEŽE MORSKE RIBE! Danes SARDELE. porcija Din i.—, velika Din 5.—. Danes TUNINA, porcija Din 6.—, velika po-rcija Din 10.—. Sprejemajo s« abonenti po zelo zmernih cenah. Za postrežbo m prvovrstno blaso iamč; In se priporoča za obilen obisk tvrdka LOZIC m PADOVA N venska vetetTffovJna Ljubljana. Dimajska cesta it. 9. m Slovenci! Velika jugoslor. uacljoiialna raz^ava narodnih motivov in slik v dvorani Kazine. V petih dneh jo je posetilo 10 oseb, ob istem času pa cirkus 12.000! ZAKAJ? ZAKAJ? SI VALIM i s r ROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne — 15detna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI »ADLER« - KOLESA iz prvih tovarn »Diirkopp«. »Stvria,«. — PLETILNI STROJI vedno v zalogi - Po* samezni deli kules in šivalnih strojev. — Daje se rudi na obroke — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX i SIN, LJUBLJANA, Gosposvetska 2 □□□□□□□□□□□□□□□□^ Cenjenim iiam m se priporoča modni salon damskih k3obukoir A. PEK OLJ haja odšle- U1JBL.IA\A. Mestni trg 17 (hiša g. Kende.) Sprejema: 8.—12. in 14.—18. Brzojavi: Smerkolj Ljubljana 7 — Telefon: 34-48 Račun poštne hranilnice: Ljubljana št 15.307 fc otvorit APof Ccutni godni ateCfe >misali og1asi< Vsaka beseda 5© par* Plača srn lahko tadi » —— ■ ■■ Za odgovor znamko t - Na vprašanja brez znamko mm .,■ odgovarjamo - Najmanjši oAlas Ot» * — Na obroke kopita po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana. Cuzaletova nI 1 80/L Miss Farler Angleščina. Dvofakova ulica IL 3. III nadstr. 2092 Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju ki drugim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli lekarna* v Ljub-| a ni. 87-L Peci na žagovino najboljšega sistema m najbolj trpe ž>ao iiadeluje io po zete maki ceni razpošilja tuda na posflcnSnjo R. JakeJsj, Slovenj gradeč 2111 Ladijskega poda (30 nun) vaiona proda Prane Post. Str etika rite« it 33. 3068 Dekle (siroto), staro 16 do 20 let, U tu tudi nekoliko kuhati, sprejme tako] boljša družina Naslov pove oprava »Slov. Narodac. ^IMLVJ FOTELJI I M H AH1 PfiJI patent otomane v najnovejših oblikah in najtinejši izdelavi dobite samo pri RUDOLF SEVER, Marijin trg 2 2 avtogen. varilca in 2 zakovičarja (Vernieter), ki so vešči v poslu s komjporrriranirn zrakom, sprejme ♦Jasenica« d. d. v Smed. Palanki. 2131 Hotel »Bellevue« odda par lepib mesečnih sob s dobro hrano in poceni. 2119 Vpeljan a, znana trgovina detfkates in slaščic sredi Ljubljane, 2 prostora, klet, velike izložbe, kjer se lahko uvede še kak drug predmet, samo radi bolezni naprodaj. Ponudbe pod »Vpeljana trgovima 100 — 2122« na upravo >S1. Nar.« Za lov iščemo diva dobra uvedena brakirja (po možnosti istrijanca), najmanj 2 leti stara, v prvi vrsti zajčarja, kar bi odgovarjalo gr i čast emu terenu v Bosni. Poaui/dbe na naslov: Jospp VVevgang. Z a vido viči, Bosna. 2130 Čajno maslo fino, prvovrstno blago, od-likova.no z zlato kolajmo, prima »JmperiaU sir ter traipistovski sir razpošilja v vsaki rrmož-ini najugodneje mlekarna L. Horvat. Središče clb Dravi. 2\29 Sadno drevje vseh obLiik ki vrst, vrtnice konfe-re, perene, okrasno grmičevje, vrba ža-hitfka, clernaths, dahMe, ligu-ster da naiLepše zove meje in drugo. Cenik brezplačno. M. Podloga:, drevesničar in vrtnar. Dobrna pxi Celju. 2131 Peči na žagovino najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje Ln po zelo nazflci ceni razpošilja tudi na poskusno R. JAKELJ. Stovenfenadec. 2128 Prodam za polovično ceno elektro grelec (Warmer), Thermal električni kuhalnik, vse za 150 volt, moške popofaoma nove prvovrstne jahalne hlače z gamaSamd. Ahac lijeva 10, stopnišče IV.. vrata 30. 3123 Gospodično z letnimi izpričevala, perfetotao v nemščini. Iščem k dvema majhnima deklicama. Ponudbe s prepisi izpričeval in sinko na dr. Krauss, Osijek, Jagrova 5. 2126 Zelo prikupna nova hišica kri Odlikma za DtrisUJ btefbf Cjtild tako. Klavirji! Svarim pred nakupom oavidezoe-ra blaga, se ni h klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400-— prve svetovne fabrikate: B5sen-dorter, Stelaway. FSrster. HOlzl, StlnfJ original, ki so nesporno nalboti&l (lahka, precizna meha-nika). Prodaja Jih Izključno le sod. izvedenec ki brv. učk. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trt 3 Najcenejia posojevalnica. ie dosegla (glasom zahvalnice) gd. dr. L. z zdravniško priporočeno lepotno mažo Rros<. Mnogo pismeni.i priporočil. Ako kaze vaš obraz ogrci, zajedale:, gube ali druge neprilično*ti polti, jih takoj odstrani lepotna maža »Eros*, sicer povrnemo denar. Lonček 14.— Din. 3 lončk! 45.— Din. Dr. Nikol Kemeny, Košice. Postf. 12/E5ĆSR. rnrriiTTmiTTiiTTTTTi ■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■gi W ^a JAVA" pšenična kava je izvrstna, zelo redllna in okusna Zahtevajte K> pri vseh trgoverh. RazpodUdaimo Jo tudi po po&ti v zarvojih po S kg za 70 Din, trn se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povnotje je 5 Din draije. Poitnioo plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoja »Javac pšenične kave je kot darilo pride jana lepa skodelica za kavo. Kdor posije 1 Din v znamkah, dob' vzorec 100 graimov »Java« p$en»5ne kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak ve-ojj kraj zastopnika. PRAZIONA K ar t „JAVA" K. D. BEOGRAD, Lomi na ul, 11 O p ■ i iin m mm |fjgggg ggrjggrjjg firitzncrt Heier n Hayscr iioalnl sir»)l ter kolesa so najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačilni po-g ji - lstotam švi-carsk' p leti ini stroji „DUBIED" edino pri tvrdki JOSIP PETELIIK # LJUBUHnn OB VODI POLEG PREŠERNOVEGA SPOMENIKA TEL.2913 JUUUU i 11 UJUUUUUUUUL^^ ■*• Willman strojno podjetje Ljubljana, Mloinškova ulica št. 3 Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, kakor beneške i are molke, krožne žage, nihalne žage, nadalje stroje za brušenje žagnlh H»tov, avtomatične brusilne stroie za nože skobelnikov, naprave žag In mlinov z vodnim, parnim in motornim obratom, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst. dvigala za sode, frikcifcka dvigala; rebraste cevi za sušilnice ter v obče za razgrevanje prostorov. Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav. Vsa v strojno stroko spadajoča dela m popravila fzvršnle točno, solidno m no možnosti najhitreje. i ■ s ■ n ■ ■ i i i Orazer VVaggon- und Maschinen Fabriks-Actiengesellschaft vorm. JO H. WE1TZER 0IESEL0VI MOTORJI S KOMPRESORJEM ALI BREZ NJEGA. 00 30-2000 HP Izvrstni stroji - Najboljie reference Brezplačna pojasnila in ponudbe dajo naša zastopstva: BEOGRAD, Knez Mihajlova 49 Ing. O Meinhard ZAOREB Gajeva ulica štev. 82 „SNOP" Hrvatska Gospodarska Prometna Zadruga 26 1278 FC 47 Stran S .S T O V F NS K T K A R 6 D«,- dne 5. oktobra 1929. Stev. 22& Za nasipanie potov, zasipanje iam in podobno dostavlja najceneje špedicija TURK. Masarvkova cesta Štev. 9. Kajenje je strup! Vsak se igraje lahko odvadi zdravju škodljivega (nezmernega) kajenja V 14 dneh postane tudi najstrastnejši kadilec nekadilec, ako uporablja trikrat na dan naše tablete »Ex«. Docela neškodljivo (se ne požira!) Zavoj Din 30.— in poštnina, celo zdravljenje 5 zavojev Din 145;— poštnie prosto. Pišite še danes. — »Aurora« sekt 42, Novi Sad, Železnička 38. Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji za šivilje, krojače in Čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to tzrednos: pri tvTdki LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova oOca 61. Brezplačen pouk. 15Ietna garancija Telefon št. 3980 21-L prodaja po najugodnejših cenah samo nadebeio: Premog domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premog Koks Brikete vseh vrst Hvarniški, plav-žarski in plinski Prometni zavod za premog d .d. v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/1 ........Illllllllllllllllllllllllllli Dvokotesa najboUsitb tvefrovnub znamk v retfld izbiri zelo poceni. Najnovejši nodeti otroških ro-»čkov. od preprost*!* do najfinejšega, ki tgracni vozički w zalogi. Več znamk Ihralndn strojev oajnovejStb modelov, del to pnevmatika CeniU franko Pro-__ daja na obroke. « TRIBUNA« F. B. L* tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlo vsk- c. 4. ItajboliSi brnski Masovi Zaaiučeno cisto volnene moške In damske blago ve zadnjih novosti za lesensiio in zimsko sezllo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Slegpel - Imhof — Brno Palackeho tr. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnejša izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštn ne prosto. ; 'GLEJTE 51 •NAfo BOGATO IZBIRO A.LE. tKADIRN UUBLTANfl I SStovooti §a ptes in gCedaCUee! .LUTZ' peci peči Monolit in Ekonoma Velika; zaloga! Ing. GUZELJ Ljnbl ana VII. Sv. Jerneja c 5. — Tel. 3252 Proda se šolsko poslopje s ca. 5000 kv. m zagrajenega zemljišča vred ob Celovški cesti v Zgor. Šriki štev. 70, na obljudenem kTam, lepe stavbene parcele, primerno za kako večjo trgovino ali termi enako, za lep večji dom, postaja cestne železnice, katera se ogradi prihodimje leto. Ponudbe, kolkovane s 100 Din, je vložiti do 15. oktobra t 1. do \2. ure opoldne na Krajevni šolski odbor v Zgornji Šiški. Istotam se dobe pogoji. Krajevni šolski odbor v Zgornji Šiški, dne 2. oktobra 1929. Zanesljiv pomoček za nego las ž*. i: II Z rabo na oovo iznajdeoc francoske pomade »MISEL« ao ustavi Upadanje f' hi siviafc las, povrnejo m tzsablieni laale. odstranijo s« r%i pojavi, ki ur»<3 •'jj f 'A "'v^^^.* -as'e »O^ajo In live Uapeh te zanesljiv pri 60 do 160 erimih. kakor se %<>jT'^' so ie komu da H časa sivea aE tzpadal taste. Cene i dostavitvijo vsake m o naročnike na dom: 60 cr 115 Din. 60 er. 150 Din. 100 jr IS5 3in. 160 & 290 Din. Vsakemo oarocite priložimo raranctio sa popoln aspeb an ta tek. Za tkočat da ta o« bOo i spe ha. vrnemo denar a poravnamo vse stroike V tuzemstvo oo&Ija rx> »vzetjo Depo ta Jugoslavijo potrudi »MISEL«. Beograd Vasm* s — V Beogradu prodaja lekarna DeHni. Knez MIha ilova I Inserirajte v »Slov. Narodu !M zastopnika za vso Slovenijo išče l druga brodskih vinogradara Brod na Savi Ustanovljeno leta 1900 Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja nasloviti na ravna-leljstvo najkasneje do 10. t. ni. Kreditni zavod za trgovino m industrijo LJUBU AN A Prešernova ulica *tev. 5© Mi-itd itd itd Brtojavke: Kredit. Ljubljana .Telefon ;t 204i» 2457 9548 Interurhan 270S 2S«»f 37 L 54