St. 2 (1744) Leto XXXIV NOVO MESTO	četrtek
13. januarja 1983 Cena: 12. din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom 7AS11IGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Počitnice čakajo na sneg
Se bodo tudi letošnje počitnice končale brez snega?____________________
Vremenski uri, ki na zemlji bije že milijone let, se že drugo leto zapored ni posrečilo razveseliti šolarjev s snežno odejo. Tako sc letošnjih in lanskih drži znamenje pomanjkanja snega in varčevanja kurjave, zato bi jih mirmo lahko imenovali kar ..energetske". Z mrzlo šolo so zamrznile vse aktivnosti v njej, zato tako učitelji kot učenci čakajo na rešitev „od zgoraj".
Za šolarje novomeških šol, pa tudi drugje po Dolenjski ni drugače, so pripravili dva počitniška programa. Dokler ne bo snega, bodo mladi lahko trikrat na teden brezplačno obiskovali kino-predstave v Domu J LA. Za ljubitelje iger z žogo bo tretji teden počitnic odprta športna dvorana, za rekreacijo pa nameravajo odpreti drsališče Na loki, seveda pa je pogoj mraz in drsalke, Jci • jih v novomeških trgovinah še ni videti. Nekatere šole nameravajo ob pomanjkanju snega voziti svoje vnete smučarje tudi na smučišča na Krvavcu. Vse take in drugačne tegobe šolarjev in učiteljev bi rešila že nekaj centimetrov debela snežna odeja. Šole bodo pripravile smučarske tečaje, za tiste, ki bodo pripravljeni prispevati 2000 din, pa tudi celodnevne enotedenske tečaje v Črmošnjicah.
J. 1*.
Na grmski osnovni šoli sc je delovna skupina CK ZKS že v prvih popoldanskih urah sestala s komunisti iz tozdov, ki tvorijo združene osnovne šole v Novem mestu. Beseda je tekla predvsem o pripravi in usmerjanju učencev za usmerjeno izobraževanje. Pri tem so poudarili,
(Nadaljevanje na 2. strani)
KAZALO DOLENJSKIH RAZGLEDOV
Od 13. marca 1980 do 23. decembra 1982 je izšlo osem številk 4. snopiča Dolenjskih razgledov, posebne publicistič-no-litcrarnc priloge Dolenjskega lista. Knjižničatje, bralce in druge, ki so shranili posamezne številke opozarjamo, da na 21. in 22. strani današnje številke Dolenjskega lista objavljamo kazalo omenjenega 4. snopiča. Ob tej priložnosti bralce znova vabimo k sodelovanju, prispevke za naslednjo številko Dolenjskih razgledov, ki bo izšla predvidoma marca, sprejemamo do konca februarja.
V današnji Prilogi vam glede na mraz najprej priporočamo za branje sestavek ..Najbolj požrešna so okna", v katerem zveste, kaj lahko v hiši ali stanovanju sami storite zoper uhajanje toplote in s tem denarja skoz okna in vrata.
„Kdo bo čuval čuvaje? “ je naslov akcije, s katero so inšpektorji novomeške uprave inšpekcijskih služb in miličniki preverjali budnost in najosnovnejša znanja čuvajev v nekaterih novomeških delovnih organizacijah. Akciji je prisostvoval tudi novinar in zbral za celo časopisno stran nepravilnosti.
Prispevek „Niso samo Žabjeki" govori o kulturnem življenju Romov po svetu in v Jugoslaviji. Romi so predvsem dobri pesniki, glasbeniki in plesalci. V Skopju deluje v okvirih KUD Pralipe (Bratstvo) tudi romsko gledališče, ki je poželo že številne pohvale gledališke kritike.
NEKJE DOBER, DRUGJE SLAB OBISK
V črnomaljski občini poteka obrambno usposabljanje nerazporejenega prebivalstva. Po prvih predavanjih je oddelek za ljudsko obrambo, ki je zadolžen za izobraževanje, zelo zadovoljen, saj je bila udeležba zadovoljiva. Nikakor pa ne morejo biti zadovoljni pripravljalni predavanj, ki so namenjena izobraževanju delegatov vseh treh zborov skupščine občine in sisov. V dveh delih se bo izobraževalo 1800 slušateljev; predavanj v KS Loka in Griček ter DO Belt, ki so jih že zaključili, se jih je udeležila le tretjina. Žal imajo v črnomaljski občini že slabe izkušnje s podobnimi predavanji, saj je bil tudi pri usposabljanju predsednikov delegacij maja lani obisk slab.
Poprijeli tudi med prazniki
V tovarni Djuro Salaj lani dobro gospodarili
Trdo soočenje z dediščino preteklosti
Letos bo še težje
Vsi računi kažejo, da ne bi smelo biti veliko sporov in dvomov o tem, kaj ima nesporno prednost v uresničevanju ekonomske in razvojne politike ter politike stabilizacije v letošnjem letu. Absolutno na prvem mestu je izvoz na konvertibilno območje, ki naj bi zagotovil uvoz repromaterialov in blaga, bistvenega za reprodukcijo in domače tržišče. Druga, nič manj važna in s prvo povezana naloga pa je odplačilo deviznih obveznosti v tujini. Na reprogramiranje dolgov ne moremo pristati ne iz ekonomskih ne t političnih razlogov, kot je v petek na sestanku sekretarjev OK ZK v Ljubljani dejal Zvone Dragan, podpredsednik ZIS.
Pozitivno je, da smo glavne elemente letošnje ekonomske politike uskladili brez začasnih ukrepov, v skupščini Jugoslavije smo pred koncem leta sprejeli vrsto pomembnih predpisov, vključno s kompromisnim deviznim zakonom. Veliko dela je ostalo tudi za januar in polovi- . co februarja. Gre za naloge, sporazume, dogovore in instrumente, ki temelje na resoluciji, deviznem zakonu in ključnih elementih letošnje ekonomske politike. Mnogih od njih najbrž ne bo lahko uskladiti, kopja se namreč raje lomijo ob konkretnih kot ob splošnih zadevah. Če v interesnih skupnostih za tujino, cene v republikah in pokrajinah, v združenju bank in med bankami v Jugoslaviji ne bo potrebnega soglasja, se kaj lahko zgodi, da bo moral ZIS intervenirati z novimi ukrepi
Seveda se bo zvezna vlada po besedah podpredsednika Zvoneta Dragana posvetila tudi bolj dolgoročnim nalogam. Sistemu cen, planiranju, kreditno-mone-tarnemu sistemu, srednjeročnemu in dolgoročnemu razvojnemu načrtu.
Revizija srednjeročnih planov je v delu, prekoračeni pa so vsi roki za revizijo družbenega plana Jugoslavije in dogovor o njegovih temeljih. Dragan je omenil dve alternativi. Prva je, da gremo po tej poti naprej in spreminjamo in dopolnjujemo srednjeročne plane na vseh ravneh, delo pa zaključimo konec tega leta z revizijo družbenega plana Jugoslavije. Druga možnost je, da sc vsi osredotočimo na protiinflacijski program, vzporedno pa se lotimo intenzivnih priprav za nov srednjeročni plan za obdobje 1984-1989 pa tudi priprav dolgoročnega razvoja Jugoslavije in vseh drugih dolgoročnih načrtov za obdobje do leta 2000.
Leto, v katero smo vstopili, imenujejo nekateri odločilno. Hipoteke preteklosti so res velike, zavedati se namreč moramo, da so tekoči trendi v gospodarjenju zlasti v industrij-ski proizvodnji na izvozu neprimerno slabši kot leto poprej, rezerve vseh vrst izredno izčrpane.
Kaj je možno zoper vse to storiti v enem samem letu?, bo kdo vprašal. Veliko bi že bilo, če bi kazalec, ki meri negativna gibanja, toliko zasukali, da bi vsaj začel kazati v pozitivno smer.
mlM
V drugi polovici tedna se bo vreme poslabšalo. Že jutri pričakujemo padavine; v nižinah bo sprva deževalo, nato pa snežilo.
V krški tovarni celuloze in papitja Djuro Salaj je več sto ■delavcev delalo tudi med novoletnimi prazniki, saj tovarna, razen ob remontih, ne pozna zastojev. Znova so sc izkazali delavci lesnega skladišča, saj so iztovorili vse vagone (79!), naložene z lesom. Lani so v največjem posavskem delovnem kolektivu naredili 133.430 ton časopisnega papirja, 118.000 ton celuloze, 18,500 ton valovite lepenke za embalažo, 1’apir-konfckcija pa je dodala k
Delovna skupina CK ZKS se je v dveh dneh obiska v novomeški občini sešla s komunisti v več delovnih okoljih
dobrim poslovnim rezultatom, kjer so vsi tozdi razen Celuloze dosegli lanski načrt, še 4.180 ton izdelkov.
Načrtujejo, da bo letošnja realizacija presegla lanskoletno za 11 odst., izvoz na konvertibilni trg pa naj bi od lanskih 32,5 milijona dolarjev povečali na 35 milijonov dolarjev. Čim več surovin bodo skušali zagotoviti doma in na klirinškem področju, zaradi velike devizne zadolženosti tudi ne bodo uvažali odpadnega papirja in lesovine. P. P.
Ne se mencavo obnašati
10.	in 11. januarja se je v Novem mestu s komunisti Novolesa, Gozdnega gospodarstva, krajevne skupnosti Drska, komunisti združenih osnovnih šol ter IMV srečala delovna skupina CK ZKS. Delovno skupino je vodil Ivo Marenk, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, člani pa so bili; Franc Šali, član predsedstva CK ZKS, Boris Gabrič, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, Vilma Manček, sekretarka predsedstva občinskega komiteja Novo mesto, ter Janez Krevs strokovno-politični delavec CK. Sodelovali so še Milan Kneže-vič,. predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Katja Vadnal, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS, Franci Kržan, stroko vnopolitični delavec CK.
Prvi dan popoldne je bil obisk istočasen. Komunisti Novolesa in Gozdnega gospodarstva so se sešli z delovno skupino centralnega komiteja pod vodstvom Iva Marenka, drugi razgovor, ki ga je vodila Katja Vadnal, pajc bil s komunisti združenih osnovnih šol.
V pogovoru s komunisti obeh lesarskih delovnih organizacij so skušali predvsem ugotoviti zakaj v praksi ni prišlo do razvitja dohodkovnih odnosov med obema delovnima organizacijama, saj so sc zanje opredelili že ob obisku podobne delovne skupine pred letom dni. Kot so tokrat ugotovili, je na obeh straneh dobra pripravljenost za tako akcijo, ki pa so se je doslej lotevali premalo smelo. Bilo je tudi nekaj objektivnih ovir za sklenitev sporazuma o dohodkovnih odnosih, predvsem zakonskih. V večurni odkriti razpravi so pohvalili dosedanje poslovno in siceršnje sodelovanje med Novolcsom in GG ter poudarili, da je nujno narediti korak naprej od nizanja izjav o dobri volji. Prave dohodkovne odnose namreč terjajo zdajšnje zaostrene gospodarske razmere. Menili so tudi, da kaže take odnose vpeljati med Gozdnim gospodarstvom in še ostalimi večjimi odjemalci njihove proizvodnje, kot so IMV, Pionir in Celuloza Krško.
LETOS SPET PUSTNE NOVICE
Pust je krivih in šegavih ust. Bo tako tudi letos 15. februarja? Svoj delež k pustnemu razpoloženju, ko na bolj ali manj šaljiv način pokritiziramo vsakdanjost in grde razvade, bodo spet pridjali veseljaki iz krške, sevniške in brežiške občine, ki že vrsto let sodelujejo s krškimi Pustnimi novicami. Če bi radi obogatili in popestrili vsebino letošnje številke, pišite turističnemu društvu v Krškem!
NA SNEG V KRANJSKO GORO Sto smučarjev, med katerimi je bilo največ osnovnošolcev, ki so se jim pravkar začele odštevati ..energetske" počitnice, se je v nedeljo zjutraj z novomeške avtobusne postaje odpeljalo v Kranjsko goro, kjer bodo Novomeščani tako kot že nekaj let zapored teden dni gostje v hotelu ,.Slavec". V organizaciji smučarskega društva ,Jtog“ je na smučanje odšlo 51 tečajnikov, 30 tekmovalcev, 8 članov alpske šole in 9 vaditeljev, vsakega izmed njih bodo take počitnice veljale 6.000 din. (Foto; Janez Pavlin)
SINDIKAT O AKCIJI .ZAKLJUČNI RAČUN 1982*
V petek, 14. januarja, bo medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje v Krškem razpravljal o političnem pomenu akcije ..Zaključni račun 1982". Ob razpravi o družbenem dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa v luči informacije o dosedanjih rezultatih dogovorjene akcije o prehodu na nov delovni čas pa bo na seji beseda tekla še o dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v tem letu.
Predsednik centralnega komiteja ZKS Andrej Marinc 10. januarja v Posavju — O konfekcijski in tekstilni industriji, kmetijstvu ter usmerjenem izobraževanju
..Vprašanje, kako uspešnejše gospodariti, je poleg izvoza drugo najpomembnejše. Ni drugega izhoda, kot reševati stanje v večjem vključevanju v mednarodno delitev dela. Izvoz je pogoj eksistence, zaposlitve, ter razvojno vprašanje Slovenije in Jugoslavije," je med drugim poudaril predsednik CK ZKS Andrej Marinc v novi tovarni pletenin Inplet v Dolnjem Brezovem.
Predsednika Marinca sta med po-	ZKS Ivo Marenk in Krnil Štern. Po
nedcljkovim obiskom Posavja	ogledu Inpleta, delovne organizacije
spremljala tudi izvršna sekretarja CK	v ustanavljanju, ki sojo postavila na
noge združena sredstva Lisce in Jutranjke ter metliškega Kometa, izdatno pa so s posojili omogočili naložbo vredno blizu 480 milijonov dinarjev še dobavitelji opreme in Temeljna posavska banka, sc je v tovarni pričel živahen in odkrit pogovor o položaju tekstilne in konfekcijske industrije.
Posavski konfckcijonaiji (Beti, Jutranjka, Labod in Lisca) so opozorili na nevzdržnost položaja, ko so že morali sklepati pogodbe s poslovnimi partnerji iz tujine, a še vedno ne vedo, s kolikšnim deležem ustvarjenih deviz bodo lahko razpolagali. Sistem ekonomskih odnosov s tujino kaže dograjevati, končno bi pa že moral pristati na čvrstejših in trajnejših temeljili. Delavci razumejo razne težave, kot je na primer pomanjkanje nekaterih repromateria-lov in druge motnje v proizvodnji. V Lisci skušajo del proizvodnje preusmeriti in že šivajo bluze za Muro, krila za MIK, lotevajo se predelovalnih poslov, kajti delavci pravijo, da je najpomembneje to, da imajo delo. Pripravljeni so tudi na nočno delo in delo ob prostih sobotah. V krškem tozdu Laboda, v Libni, so imeli dela čez glavo, saj so samo v zadnjih treh mesecih lanskega leta povečii izvoz za četrtino. Jutranjka ..otipava" zahodnoevropski trg prek znane trgovske tvrdke Qudle, toda zunaj znajo trgovci še kako izkoristiti naše težave, ko razglašamo izvoz za vsako ceno.
Preveč je bilo zapiranja v tovarniške. občinske in druge plotove in vse bolj se potrjuje, kako je gospodarstvo soodvisno, je dejal Andrej Marinc in poudaril, da je treba v tekstilni industriji priti do višjih oblik sodelovanja. Zlasti je nujno poceniti proizvodnjo in iskati rezerve v cenejši režiji, kajti delavkin dohodek je še preveč obremenjen z režijo. Jasno je tudi, da vsak zase ne
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prihodnost v prodoru na tuje
NADOMEŠČANJE UVOZA - Predsednik CK ZKS Andrej Marinc z gosti seje v Inpletu v Dolnjem Brezovem seznanil tudi z oskrbo tovarne, (poskusno naj bi pognali stroje že 17. januaija), z repromateriali. Poliamidni filament si obetajo od Julona, domača bo tudi bombažna preja. S konvertibilnega trga bodo morali uvoziti elastomeme niti. barve in nekatere kemikalije. 87-članski kolektiv naj bi letno naredil v novi tovarni okrog 1200.000 metrov elastičnih pletenin in le za 100.000 metrov manj neelastičnih pletenin (Foto: P. Perc)
Ljubljansko pismo
Prihodnost v prodoru na tuje
Nadstavba živi zunaj sistema nagrajevanja
Zakaj si tako težko utira pot svobodna menjava dela?
Po zakonu o združenem delu naj bi bil dohodek delovnih skupnosti v skoraj vseh organizacijah združenega dela odvisen od prispevka, ki jim ga v odstotnih deležih vplačujejo TOZD. To plačevanje je urejeno s sporazumom, toda koliko bo neka TOZD dala denarja za delovno skupnost v sestavi iste delovne organizacije, je odvisno predvsem od njenega celotnega prihodka, zelo malo ali sploh nič pa od obsega in kakovosti nalog, ki jih zanjo opravlja delovna skupnost. Najpogostejše opravičilo za takšen način plačevanja je, da še nimamo ustreznih meril, s katerimi bi lahko dosledno uresničevali svobodno menjavo dela.
Delovne skupnosti torej še vedno pridobivajo dohodek brez prave vzročne zveze s kakovostjo svojega dela. Za tem pa se skrivajo številne nevarnosti. Tako ima na primer delovna skupnost privilegiran položaj v razmerju do TOZD, za katere opravlja naloge skupnega pomena, to pa povzroča nezadovoljstvo med delavci v neposredni proizvodnji v isti delovni organizaciji. Tudi to nezadovoljstvo je razlog, da ustanavljajo v TOZD lastne administrativne službe s 60 in celo 100 zaposlenimi delavci. V nekaterih delovnih organizacijah podcenjujejo delo strokovnih delavcev, in to kljub temu da so rezultati njihovih prizadevanj vidni. Če pa gredo v TOZD, jih vrednotijo kot neposredne proizvajalce in da niso nikomur v breme, čeprav opravljajo enako delo kot prej v delovni skupnosti. Nasprotje od osipanja skupnih služb v OZD pa je njihovo ekonomsko neupravičeno razraščanje, čeprav se opravila bistveno niso povečala. Vpliv združenih TOZD na takšna gibanja v delovni organizaciji je zelo šibak in daleč od možnosti, ki jih daje zakon o združenem delu. Razlog za to je največkrat način financiranja, ki je podoben proračunskemu in prav nič povezan z usodo TOZD.
Pri nas je družbeno bolj cenjeno in više vrednoteno vsako delo, ki se oddaljuje od stroja. To pa negativno vpliva na gmotni položaj in družbeno uveljavitev proizvodnega dela ter ustvarjalnosti. To tudi povzroča, da se še naprej uveljavlja družbena zavest v prid skupinskolastniškim odnosom, krepitvi birokratsko-tehnokratskih vplivov, zmanjševanju pomena dela za uspešen družbeni in gospodarski razvoj, preveliki in neracionalni porabi, rasti prejemkov zunaj rednega delovnega razmerja in ustvarjanju dohodka ter osebnega dohodka brez dela. Vse to neposredno vpliva tudi na usmeritev mladih, ki bežijo od proizvodnega dela in poklicev, pa tudi na širjenje pojmovanja, da delo ni podlaga za določanje gmotnega in družbenega položaja delavcev.
Objektivni razlog, da delavci ne vplivajo dovolj na povečanje produktivnosti dela, je to, da še vedno ne razpolagajo niti s tistim delom dohodka (64 %), ki ostane združenemu delu, da je tu še vedno veliko administrativnih intervencij, delovanja inflacije. V Jugoslaviji živi še vedno več kot polovica zaposlenih -torej vsa nadstavba, od strokovnih služb do federacije - dejansko zunaj sistema nagrajevanja. Tu pa je največ strokovnjakov, ki so dolžni in plačani, da oblikujejo politiko in sistem nagrajevanja, pravilnike in vse drugo, kar predvidevata ustava in zakon o združenem delu, dejansko pa niso materialno zainteresirani za spremembe v korist proizvodnega dela.
VINKO BLATNIK
(N adaljevanje s 1. strani)
bo mogel voditi naložbene politike, zato je skupna naložba v Inplct hvalevredna.
Predsednik CK ZKS Andrej Marinc s sodelavci sije zatem v Leskovcu ogledal vinsko klet in polnilnico krškega Agrokombinata, tamkaj pa je tudi stekla razprava o idejnopolitični aktivnosti komunistov v pripravah na problemsko konferenco o kmetijstvu. Predsednik sc je čudil, ker je v kmetijskih organizacijah Posavja še vedno malo komunistov. Sicer pa je dejal, da je temeljni problem kmetijstva v nizki storilnosti. „Še vedno pridelamo malo na enoto površine ali pa na delavca. Znotraj kmetijstva kaže uvesti učinkovitejšo samoupravno organizira-
nost ter dohodkovno povezanost z večjimi organizacijami," je rekel predsednik Marinc in še dodal, da ne izvajamo dobre kmetijske zakonodaje, kajti urbanizacija, stanovanjska izgradnja se ne bi smela širiti na kmetijskih zemljiščih.
Svoj obisk v Posavju je predsednik Marinc končal v Brežicah, kjer je prisostvoval seji medobčinskega sveta ZK. Oceno političnih razmer v regiji je podala sekretarka Božena Ostrovršnik, nakar so jo dopolnili številni razpravljalci in pri tem opozorili na najbolj pereče probleme od preskrbe do energetike, izvoza, zdravstva in šolstva.
Gost Janez Šter je ob koncu združil vtise ugotovitev, da je bila aktivnost ZK v Posavju po obeh
Ne se mencavo...
{Nadaljevanje s 1. strani)
da poteka usmcijanjc tako rekoč od prvega razreda dalje. Seveda je v višjih osnovnošolskih razredih temeljitejše, učiteljem pa pomagajo tudi najrazličnejši strokovnjaki. Tako sc večkrat ve, za kakšen poklic sc bo kdo šolal, še preden konča sedmi razred. V razpravi so poudarili, da morajo upoštevati možnosti šolanja glede na dano mrežo šol usmerjenega izobraževanja, saj bi sc skoraj vsi radi za poklice usposobili doma, kar je tudi cenejše. Izkazalo pa se je, da so vezi s srednjimi šolami prešibke, zlasti še ni tako imenovanih povratnih informacij, ki bi povedale, ali usmerjanje učencev v osnovnih šolah ustreza ali ne.
Komunisti pa so spregovorili tudi o drugih vprašanjih. Predvsem se je pokazalo, da so osnovne šole, združene v eno delovno organizacijo, dobro uredile več samoupravnih in dohodkovnih zadev. L de n od dosežkov poenotenega delaje stalno združevanje sredstev. Med drugim so dosegli, da so na ta način zagotovili stanovanja vsem učiteljem. Marsikaj pa še ni razrešenega. Opozorili so na neustrezno vrednotenje dela učiteljev, ki delajo v celodnevni šoli. Menijo, da so do zdaj premalo upoštevali dodatno obremenjenost pedagogov in vzgojiteljev, ki so vključeni v celodnevno učnovzgojno delo.
Seveda so marsikaj dosegli, prene-katero zadevo so razrešili celo med prvimi v Sloveniji, tudi zaradi poenotenih stališč samih komunistov. Opozorili pa so, da akcijsko in idejnopolitično delo komunistov še ni dobro in da bi potrebovali nekakšen skupen organ, ki bi nadomestil vlogo nekdanjega sveta komunistov.
Tudi pri idejnopolitičnem usposabljanju bodo morali narediti kak korak naprej. Menili so, da obremenjenost s šolskim delom ne more biti pravo opravičilo.
NaDrski, kjer je pogovor s komunisti te 35-članskc osnovne organizacije vodila Katja Vadnal, so dokaj kritično razgrnili dosedanje delo.
. Kot eno glavnih napak so navedli dejstvo, da je na terenu, kjer živi 3200 ljudi, še nad 300 komunistov vključenih v osnovne organizacije v združenem delu, vendar z osnovno organizacijo na terenu, kjer živijo, ' nimajo pravih stikov in sodelovanja.
Drugi dan obiska sc je skoraj celotna delovna skupina sešla s komunisti novomeške tovarne 1MV. Razpravljali so o akcijskem povezovanju komunistov pri razreševanju izgube in uveljavljanju nove samoupravne organiziranosti znotraj delovne organizacije ter o urejanju odnosov s poslovnimi partneiji. Ob zaključku redakcije je ta razprava še trajala, zato bomo (kot o ostalih) obširneje še poročali.
R. BACER
1.	ZORAN
MARKO BULC OBISKAL TREBANJSKO OBČINO
Pretekli petek je trebanjsko občino obiskal Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. S tamkajšnjimi gospodarstveniki sc je pogovarjal o razmerah v gospodarstvu in uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Žal s tega srečanja ne moremo postreči s podrobnejšimi informacijami, ker (to se ni zgodilo prvič) nismo dobili vabila na razgovor.
sejah CK precej pojačana. Ocenjeval jo je tudi skozi delo socialistične zveze, skozi njene programske konference in delo delegatskih skupščin. Življenjskost akcij delovnih ljudi je tudi osnova za delo zveze komunistov. Nujna pa je enotnost znotraj ZK. ,.Spremeniti je treba ozračje, ki polarizira ljudi v sevniški občini," je dejal tov. Šter, „a tudi odnos med Bizeljskim in občinskimi organi v Brežicah." Jutranjki je po njegovem mnenju treba posvetiti več pozornosti, saj se ob sedanji izolaciji in majhni izvozni usmeritvi ugoden položaj lahko čez noč poslabša. Negativen vpliv posameznikov bo odpravilo samo neposredno delo z ljudmi. Janez Šter je opozoril tudi na zastoj pri obnavljanju članstva ZK, saj so v Posavju v 11 mesecih sprejeli v njene vrste le osem ljudi. Poudaril je nujnost tesnejših stikov z obmejnimi hrvaškimi občinami.
Predsednik Marinc seje strinjal z oceno, da se ZK spopada z bistvenimi vprašanji in ne prepušča reševanja problemov stihiji. V vseli občinah so prišli do spoznanja, da je večji izvoz naše osnovno strateško vprašanje. Kolektivi se morajo usmerjati na zahtevnejše tige, zato je povezovanje nujno. Veliko pripravljenost delovnih ljudi za stabilizacijsko obnašanje morajo poslovodni organi oplemenitili z boljšo organiziranostjo in boljšo izkoriščenostjo služb.
Tovariš Marinc je spodbudil Posavce k večji aktivnosti pri navezovanju stikov z občinami onstran Sotle kakor tudi pri spodbujanju geoloških raziskav za odkrivanje premogovih zalog z organizacijskimi prijemi in sodelovanjem v sisih. Glede preskrbe je dejal, da izhod ni v bonih, ampak v sproščeni politiki cen.
P. PERC J. TEPPEY
»
ČETRTI REFERENDUM
V ponedeljek sc je v Sevnici pri občinski konferenci SZDL sestala propagandna komisija za pripravo 4. občinskega samoprispevka v tej občini. Menili so, da naj bi krajani šli pred glasovalne skrinjice zadnjo nedeljo v februarju. K propagandi naj bi pristopili kar najbolj varčno; ne bodo izdali posebne brošure kot pri vseh samoprispevkih doslej, ker bi bilo to predrago, pač pa bodo pripravili za sleherno gospodinjstvo v občini ciklostirano gradivo, s krajani želijo vzpostaviti kar največ živega stika na zborih občanov in drugih sestankih. Poslužili se bodo tudi vseh drugih oblik obveščanja.
Ni denarja za stroje ne za ljudi
S seje medobčinskega sveta ZK za Posavje, kjer so strnili javne razprave o energetiki, kmetijstvu ter lesni predelavi in gozdarstvu
.Lesaiji in gozdaiji smo se v Posavju vsebinsko in tvorno pripravili na problemsko konferenco. V mnogo bogatejših gozdnih gospodarstvih, kot je brežiško, sploh niso imeli razprav, je dejal na seji medobčinskega sveta ZK za Posavje 6. januarja v Krškem član centralnega komiteja ZKS Jože Habinc.
Komunisti v Posavju, ki so na V medobčinskem svetu so sicer treh razpravah govorili o energetiki, ugotavljali, da ostaja prej ko slej še
kmetijstvu ter lesni predelavi in gozdarstvu, so po besedah poročevalcev in sekretarke MS ZKS Božene Ostrovršnik izrazili podporo gradivu. Marsikje pa so izrekli na račun materialov,-)ci sojih pripravile delovne skupine za problemske konference na republiški ravni, več tehtnih pripomb, v tem dograjevanju gradiva pa se kaže tudi tvornori.
največ neznank v energetiki, čeprav so pretežni del razprave spontano posvetili kmetijstvu. Clan CK ZKS Mirko Kambič je dejal, da vsaj za brežiške razmere lahko trdi, da ni konkretnih načrtov, kako obdelati več deset hektarov neobdelanih zemljišč. Okrog 20 je takih primerov, ko bi kmetje radi prodali zemljo, kmetijska delovna organizacija
(Iz zadnjega Pavliho)
* .	■	V-/’
“ IHm nit sprejeli. Pogo| |e bil, da zna kandidat mahati z repom Jaz, badak, pa sam rekel, da znam lajali!
GRE ZA DRUŽBENA SREDSTVA!
Komunisti iz osnovne organizacije ZK na Drski so lani pismeno zahtevali od ustreznih organov odgovor na vprašanje, kdo je kriv za večjo gmotno škodo, nastalo ob večkratnem prekopavanju komaj položenega asfalta pri gradnji komunalnih naprav in ceste v novem stanovanjskem naselju. Odgovor so sicer odgovorne strokovne službe pripravile in v njem je rečeno, da investitor, komunalna skupnost, teh nepotrebnih del ni plačal, temveč sta jih delno poravnala zavarovalnica in dobavitelji cevi, ki so bile iz slabega materiala. Tak odgovor, ki je bil posredovan delegatom že na zadnji lanski občinski seji, pa je do komunistov na Drski prišel šele ob obisku delovne skupine CK ZKS 10. januarja. Se več: komunisti Drskc menijo, da se s tem ne strinjajo in hočejo, da sc razišče odgovornost za škodo, ne glede kdo jo je plačal, ker gre za družbena sredstva.
KULTURNI VEČER V BOŠTANJU
Prosvetno društvo Anton Umek Okiški iz Boštanja prireja v nedeljo ob 17. uri v TVD Partizan v Bošta-nju zanimiv kulturni večer. Nastopile bodo vse tri folklorne skupine; starejša, mlajša in najmlajša (pionirska). folklora se je torej v tem kraju dodobra razmahnila. Sodelovali bodo tudi dekliški kvartet, Ingrid Redenšck s citrami in harmonikaši društva.
• ••
BO ŠOLARJEM NAKLONJENA ZIMA?
Kaj klavrno se je odrezala zima prve dni v šolskih počitnic. Se tisti sneg, ki je ostal po hribih, je skopnel. Bo kaj bolje proti koncu počitnic? Sevniška osnovna šola Sava Kladnika načrtuje od 17. do 21. januarja program smučarskih tečajev za učence 5. razredov na bližnji Lisci. V dveh skupinah naj bi z avtobusi zvozili na ta vrh 60 učencev. Poskrbljeno je za pedagoško vodstvo, kjer bodo poleg učiteljev pomagali tudi študenti oziroma dijaki.
Večje obresti?
Če bodo sprejeli spremembe in dopolnila, se bodo podražila bančna posojila
Bančniki pozorno sledijo gospodarskim gibanjem in tako so spoznali, da kaže k uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj pritegniti tudi obrestne mere. Na nedavni seji izvršilnega odbora Združenja bank Jugoslavije so pripravili predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma bank o politiki obrestnih mer. Ako bo predlog sprejet, bodo po novem obresti za vloge gospodar- j stva na vpogled skočile od 1 odst. na 4 odst., pri vezanih vlogah vseh uporabnikov družbenih sredstev pa bodo obresti višje za 5 (pri vlogah do enega leta) oz. za 9 odst. (pri daljši vezavi).
Predlog sc nanaša tudi na dinarske vloge občanov. Po novem bi za vlogo, ki „čaka“ dlje ko tri mesece, začele veljati 12-odstotne, za več ko pol leta pa 15-odstotne obresti. Za več ko leto dni vezane vloge občanov naj bi bile po novem deležne 18-odstotnih obresti, za nad dve leti 23-, za več ko tri leta pa 28-odstot-nih obresti. Tako povečanje obrestnih mer bi verjetno povečalo dinarsko varčevanje občanov. Denar za povečane obresti pa ne bi prišel sam od sebe, za kritje tovrstnih stroškov naj bi poslovne banke zvišale t. i. aktivne obresti, bančna posojila bi se tako podražila od S do 8 odst. Če bo šlo vse tako, kot predvidevajo, bo spremenjeni sporazum o politiki obrestnih mer začel veljati 1. februarja.
POSAVCANI NA SEKCIJI O REFORMI ŠOLE
Danes bo v Cankarjevem domu v Ljubljani drugi del sckcijske razprave SZDL o reformi tako imenovanega usmerjenega izobraževanja. Na precej burni in dolgotrajni kritični razpravi minuli četrtek sta sodelovala tudi dva Posavčana, ravnatelja dveh šolskih centrov, Jožica Šalamun iz Brežic in Lojze Štih iz Krškega. Prenesla sta ugotovitve podobne razprave v Posavju. Delo takš-i nih sekcij sta ocenila kot dobre* izhodišče za demokratično razpravo. Tovariš Štih je poudaril, da je mreža šol za manjše regije, kot je Posavje, nesprejemljiva. V Posavje je! v preteklosti prihajalo kar 50 od-i stotkov učencev iz sosednjih regij.' Pred nedavnim je delež teh prihaja-^ jočih učencev popolnoma padel.
J
pa je ne more odkupiti, ker nima denarja. Tako ostareli kmetje v brežiški občini prehajajo na pleča čiste „sociale", zemlja, predvsem v hribih, pa ostaja neobdelana.
Slišali smo več znanih resnic o kmetijstvu, od tiste, da je v tej gospodarski veji premalo dolgoročnega načrtovanja, pa do neskladja cen kmetovih pridelkov in zaščitnih sredstev ter gnojil na drugi strani. Dejstvo ostaja, da z limitriranimi cenami ne bodo spodbudili kmeta, da bi več pridelal. Več kaže storiti za izobraževanje kmetovalcev in tistih, ki se šele pripravljajo na ta težak poklic. Razveseljivo je vsaj to, da se zadnja leta vse več mladih pri poklicnem usmerjanju odloča ravno za kmetijstvo. Po razpisanih kadrovski štipendijah pa podatki zgovorno pričajo, da so nekaj storili le v brežiški občini, medtem ko v Krškem in Sevnici niso razpisali niti, ene kadrovske štipendije. Po besedah Pavle Vačovnik se v sevniški občini dogaja celo tako, da mladim pravijo, naj kar gredo štuoirat kmetijstvo, češ štipendijo boste pa že dobili iz združenih sredstev. Nemalokrat se pripeti, da tak študent ostane na cedilu.
Ivan Živič je opozoril na vrsto težav, ko, denimo, Slovin nima denarja za mehanizacijo, na posestvih Bizeljsko in Pišeec pa morajo najemati sezonske delavce iz drugih republik. Denarja ni niti za enostavno vzdrževanje strojev niti da bi zaposlili vodji teh posestev. Vse resnejši problem postajajo vikendarji z onstran Sotle, ki sc dogovorijo za licitacijo in odkupijo zemljo celo po izklicni ceni. Za arondacije, komasacije in podobna opravila so potem ob takih posestnikih vedno le težave.
P. PI RC
PRIZNANJA INVALIDOM ŠPORTNIKOM - Med kočevskimi invalidi-športniki, ki so prejeli priznanja za uspešno dvajsetletno delo na športnem področju, je tudi Alojz Rački (levi), ki je prejel zlato odličje predvsem za uspehe, dosežene pri kegljanju. (Foto: Primc)
Tudi invalidi tekmujejo
Skoraj vsak član društva invalidov se udejstvuje priv športu, rekreaciji ali na zabavnem področju i
Društvo invalidov Kočevje šteje 810 članov (od tega je 52 vojaških vojnih invalidov). V športnorekreacijskih sekcijah se jih udejstvuje 98, okoli 300 se jih udeležuje društvenih izletov, še nadaljnjih 300 pa prihaja na druge družabne prireditve društva.
Športne sekcije društva so imele lani 29 nastopov, od tega 11 meddruštvenih. Zelo uspešni so bili kegljači, ki so na raznih tekmovanjih zasedli 11 prvih mest in dobili 5 pokalov, šahisti so dobili dva pokala itd. Invalid Slavko Pavlič je na državnem strelskem tekmovanju s pištolo v svoji kategoriji invalidnosti osvojil lani bronasto, predlani pa celo zlato medaljo.
Tudi ostale sekcije so dosegale na tekmovanjih lepe uspehe. Skupno štejejo sekcije preko 150 članov (nekateri invalidi so člani dveh ali več sekcij). Največ jih je vključenih v kegljaško sekcijo, in sicer 53, v balinarsko 24, v plavalno 23, v strelsko 16, šahovsko 17, ribiško 12
 . j
m mnogoboj 13. Za udeležbo na! vseh tekmovanjih je društvo porabilo lani le 132.000 din, ker so tekmovalci invalidi večino stroškovb tekmovanj krili kar iz svojega žcpa,i Za letos so predvideli za tekmovanja nekoliko več stroškov, saj je pač vse dražje, in sicer okrog 200.000 din.
Razen za tekmovanja in vadbo bi potrebovali tudi denar za nabavo* nekaterih športnih rekvizitov, ven-‘ dar še ne vedo, kje ga bodo dobili/' Omenili smo že uspeh strelske sek->* cije (zlata in bronasta medalja na državnem prvenstvu), ki pa je še večji, če upoštevamo, da društvo nima ne pu^cc ne pištole in celo streliva ne.
Društvo invalidov Kočevje je pred kratkim podelilo priznanja svojim članom, ki so delovali na športnem področju od leta 1963. Zlato odličje so prejeli: Alojz Rački, Stane Erank, Ivan Mišič, Stane Berlan, Željko Šafar, Marjan Vidmar, Stane Podkoritnik, Karel Levstik in Jože Potočar; srebrno Stefan Sušnik in Alojz Henigman; zlato in srebrno Jaka Poje; zlato, srebrno in bronasto
pa Mile Opačič.
J . P.
JAVNE RAZPRAVE
Novomeška Kmetijska zadruga „Krka“, kateri se je pred letom dni pridružila dotlej samostojna žužemberška zadruga, pripravlja novo organiziranost, o kateri bodo januarja po terenu med kmeti in delavci javne razprave. V Suhi krajini bodo taki sestanki po opravljenih letnih inventurah, že zdaj pa je med ljudmi slišati prigovore. Komaj je minilo leto dni od reorganizacije, že spet pripravljajo novo, ki naj bi zdajšnjo postavila na glavo.
Še za tretjino povečan izvoz
Žužemberška Iskrina tovarna Keko v letu 1983 povečuje izvoz za 33 odst., domače tržišče pa osvaja z novim proizvodom: javljalnikom plina —
Sejmišča
BREŽICE — Rejci so na sejem prignali 488 prašičev, od tega je bilo 16 nad 3 mesece starih. Prodaja je šla dobro in lastnike je zamenjalo kar 429 mladih prašičkov in 14 starejših živali. Pujski so stali po 200 din kilogram žive teže, nad 3 mesece stari prašiči pa 111 din kilogram Sve teže.
NOVO MESTO - Dober promet je bil tudi na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu. Rejci so prignali 115 pujskov, prodanih pa je bilo 95 živali. Prašiči, stari od 8 do 10 tednov, so stali 3.500 - 4.500 din, nad 10 tednov stari prašiči pa 4.500 - 5.500 din. Kupci so lahko izbirali tudi med 43 glavami goveje živine, ki so jih rejci prodali po 110 - 120 din kilogram žive teže pri volih, na čez pa po 50.000 - 70.000. Krave so prodajali po 100 - 110 din kilogram žive teže, na čez pa po 40.000 — 50.000. Junci in telice so bili po 140 - 150 din kilogram žive teže.
Najbrž v Sloveniji ni veliko tovarn, ki bi si upale v letošnjem letu napovedati še za 33 odst. večji izvoz: Iskra Keko v Žužemberku ima tako povečanje v planu, po tihem pa računa celo na večji izvozni skok.
V nedavno minulem letu je ta tovarna prodala na tuje za 1,100.000 dolarjev izdelkov, v fizičnem smislu so izvoz povečali za 11 odst., vendar finančni rezultat ni bil temu primeren. Srečujejo se s težavami pri uvozu surovin in še z večjimi pri nabavi domačih materialov, od katerih so se neki podražili za štirikrat. Prav zaradi domačih materialov so bili že večkrat krajši zastoji v proizvodnji. Težave so s prodajo klasičnega proizvodnega programa, kajti domače tržišče je v letu 1982 zahtevalo polovico manjše količine. Tako iščejo nove proizvode in poti do kupcev.
Leto 1983 bo v zgodovini te tovarne zapisano z veliko začetnico. Ne samo zaradi tovarne, ki jo gradijo zraven stare in bo v njej že avgusta stekla poizkusna proizvodnja večslojnih kondenzatorjev, ampak tudi zaradi močnega prodora na tuji trg. Letos načrtujejo v Keku za 33 odst. večji izvoz kot lani. Osvajajo nekatera nova tržišča, naročila pa povečujejo tudi stalni kupci.
Ker že več let veliko vlagajo v razvoj, žanjejo tudi sadove. Letos uvajajo v proizvodnjo nov proizvod: javljalnik plina. Gre za napravo, ki
Kmetijski
Varljiv odstotek maščobe
Na videz nesmiselno, vendar je tako: beljakovine so najvažnejša sestavina mleka, saj dajejo mlademu organizmu gradivo za rast, toda mleka ne cenimo po njih, marveč po mlečni maščobi, ki je le kurivo v prehrani človeka ali: živali. Tudi plačevanje mleka sloni na količini maščobe, ta pa je odvisna od
mnogih vplivov. Njeno nihanje povzroča zlasti v poletnem času
ed reje
Predpostavljamo, da rejec in kontrolor mlečne masti pošteno
nezaupanje ali celo spore med rejci in mlekarnami.
delata — z barabami tako ne kaže imeti opravka — a vendar .lahko pričakujemo presenečenje predvsem na strani rejcev, ki premalo vedo, kaj vpliva na tolščo, in hočeš nočeš posumijo v mlečnega kontrolorja. Nevednost kaj rada rodi slabe odnose.
Količino masti genetsko določa že pasma krav. Jerseyka ima tudi do dvakrat gostejše mleko kot, denimo, holsteinka, ki pa se izkaže z večjo količino. Vobče znano je, da imajo živali poleti, ko so na sveži krmi, manj mastno mleko, zato pa več molzejo.
Raziskali so, da je tega krivo poslabšano razmerje med ocetno in propionsko kislino, ki nastajata pri prevrevanju krme v vampu. Če ni dovolj surovih vlaken — to pa je pri mladi sveži krmi — se ne tvori dovolj ocetne kisline, iz katere sicer nastaja mlečna maščoba. Že s te plati je zato poleti priporočljivo dodajati suho krmo, pa tudi krmne koncentrate, ki naj bodo čimbolj enakomerno razporejeni in večkrat pokladani.
Na vsebnost masti vpliva še čas molže (jutranja molža daje za tretjino odstotka več masti), nadalje faza laktacije, spremembe temperature in še nekateri vplivi. Eno z drugim: dosti je možnosti, da se odstotek in s tem zaslužek spremenita, ne da bi bil za to kriv mlečni kontrolor in jih slišal po krivici. Pa tudi kmetice ni treba takoj obdolžiti, da je dolila vode, če meritev pokaže manj masti, kot je sicer.
Inž. M. L.
odkriva še tako majhne koncentracije plina in je zelo iskana v industriji, uporabna pa tudi v gospodinjstvih. Prvih 2.000 kosov tega proizvoda gre na tržišče te dni. Izdelek je plod raziskav in dela elektrotehnika Alojza Mencina, vodje razvoja v tovarni. Sicer pa so z domačo konstrukcijo in izdelavo opremili že nad tri četrtine celotne avtomatizacije v tovarni. Pri izdelavi opreme in tehnologije za proizovdnjo kondenzatorjev imajo še velike možnosti tudi pri prodaji v dežele v razvoju. Tudi za novo tovarno bo ena tretjina celotne opreme izdelana doma. Krizo, ki jo občutijo v celotnem gospodarstvu, pa si po besedah direktorja Dušana Lavriča upajo prebroditi v letu 1983, če bodo razpolagali z zadostnim deležem ustvarjenih deviz. Zaenkrat pa je ob letošnjih gospodarskih razmerah še vrsta neznank, na katere zaposleni nimajo vpliva.
R. BAČER
obrnil na izvršne svete vseh občin predvidenega branjenega območja s prošnjo, da storijo vse, da bo skupnost zaživela do letošnjega poletja. S pomočjo občinskih konferenc SZDL morajo namreč izvoliti tudi delegate za novo skupnost. Skupščina naj bi se predvidoma oblikovala do maja.
Delovanje sistema ni ravno poceni, zagonske stroške ocenjujejo na 31 milijonov dinarjev. Ce bi sodelovali vsi (zakon predvideva tudi ,,prisilo“ v obliki odlokov), stroški za posamezno kmečko gospodarstvo letno ne bi znašali dosti več kot velja v gostilni liter vina. Na območju severovzhodne Slovenije, kjer tak sistem že nekaj let dela, so takšen prispevek po vrednosti izenačevali s ceno nekaj jajc. Vsekakor zanemarljiv znesek v primerjavi s škodo, ki. bi jo lahko povzročila toča!
k-t-
Obramba se snuje
Na potezi izvršni sveti
Poročali smo že o pospešenih pripravah, da bi naposled ujeli zamujeno pri ustanavljanju interesne skupnosti za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji. Iniciativni odbor v Sevnici se je
ČISTILNA
NAPRAVA
ZAČELA
DELOVATI
Pretekli petek je tudi dejansko začela delovati trebanjska čistilna naprava v Podborštu. Ob tej priložnosti naj povemo, da niso resnični glasovi, po katerih se nanjo naj ne bi hotela priključiti tudi Trimo in Novoles. Kako pa bo potekalo financiranje njenega delovanja, se bodo bržkone njeni uporabniki še dogovorili.
(Iz Večera)
ODSLEJ VSE NA ENEM MESTU - Vse zadeve okoli registriranja osebnih avtomobilov opravijo od novega leta dalje v Kočevju na enem mestu in sicer pri Avtu Kočevje. Prej si moral ob registraciji obiskati trafiko, pošto, zavarovalnico, Avto Kočevje in občinsko skupščino. (Foto: Primc)
PREVZELI VRTEC - V Kočevju je bil 10. januaija tehnični prevzem prenovljenega in dograjenega vrtca „Cebelica“. Vrtec je pridobil 5 igralnic, zbornico in razdelilno kuhinjo. Prej je bilo v tem vrtcu prostora za 90 otrok, zdaj pa boža 200. Dela in del opreme so veljala 25 milijonov din. (Foto: Primc)
GRADBENIKI NE ODNEHAJO - Lepo vreme in mila zima sta gradbeno sezono podaljšala v januar. Tako gradbeniki hite obnavljati prodajni oddelek novomeške IMV na Zagrebški cesti. Ker pa tudi taka mila zima tu in tam pokaže zobe, si gradbinci takole pogrejejo roke. (Foto: J. S.)
,JNIS“ SPET TOVARNA - Tovarna izolacijske volne v Bršljinu, ki je plod naložbe Krke, Termike in gradbenih podjetij Grosuplje in Pionir, je v ponedeljek, po zapetljajih glede dobave plina, le pričela s poizkusnim obratovanjem. Še letos naj bi na tržišče podali 8000 ton izolacije. (Foto: J. Pavlin)
- betonske cisterne 27 milijonov litrov, to je 27,7 % zmogljivosti	< >
- kovinske cisterne 44 milijonov litrov, to je 45,2 % zmogljivosti	< ►
- plastične cisterne 6 milijonov litrov, to je 5,9 % zmogljivosti	\	J
- leseni sodi 21 milijonov litrov, to je 21,2 % zmogljivosti	<	►
Skupaj 98 milijonov litrov
Zaradi obnove vinogradov v zadnjem srednjeročnem obdobju in zaradi vse večje preusmeritve zasebnih pridelovalcev grozdja na prodajo grozdja družbenim kletem ter upoštevajoč zaloge vina in obširen sortiment vin, v bogatih vinskih letinah na posameznih vinorodnih območjih družbene kleti težko zmorejo prevzeti tržne presežke grozdja. S tem je treba v bodoče računati.
Skoraj vse organizacije združenega dela načrtujejo v srednjeročnem programu 1981 - 1985 in v razdobju do leta 2000 povečanje kletarskih zmogljivosti na skupno 120 1 milijonov litrov vina, to je za 29 %. To je razumljivo, ker predvidevamo, da se bodo v naslednjih 20 letih kletarske zmogljivosti zasebnih vinogradnikov še zmanjševale. Predvidevamo, da se bodo pridelki v vinogradih povečevali in da se bo povečal tudi izvoz vina. Če upoštevamo še prodajo vina doma (znaša skupno do 190 milijonov litrov), bo potrebno povečati zmogljivosti družbenih kleti predvsem pri tistih družbenih kleteh, ki vino izvažajo.
Družbene kleti v Sloveniji oe-limo na
a) kleti za predelavo belega in rdečega grozdja, pridelanega v Sloveniji. Te kleti negujejo ir.
stekleničijo vino, ki je izključno < > pridelano v slovenskih vinogra- J J dih;	< ►
b) kleti, v katerih poleg prede- J; lave, negovanja in stekleničenja <, vina iz slovenskih vinogradov ne- < > gujejo in stekleničijo vina še iz J [ ostalih vinorodnih območji < > Jugoslavije, in to za domači trg, J J kakor tudi za izvoz;	< ,
c) kleti, v katerih negujejo in < > stekleničijo vino iz vseh vinorod- J | nih območij Jugoslavije za do- < ► mači trg in za izvoz.	J [
Vsaka izmed teh skupin kleti , , ima svoje trgovske namene in < > ima svoje značilnosti.	,,
Analiza opremljenosti in < > tehnološkega postopka v kleteh J J družbenega sektorja je nasled- < ►
"ja:	\ l
a) oprema je nemške, franco- , , ske in italijanske izdelave, stara < > 15 let, pa tudi novejša;	J J
b) v vseh vinorodnih območ- < > jih je opazna težnja k moderni- ; J zaciji predelave grozdja, uspeh , > pa je različen;	<►
c) osnovna prodaja grozdja J J postaja zaradi načina trgatve < ► grozdja (pri zasebnih vinogradni- J J kih trgajo grozdje pretežno v ,, razmiku dveh tednov, dveh pro- < > stih dni - sobota, nedelja) ozko J J grlo ob prevzemu grozdja, kar < > negativno vpliva na kakovost J J
predelave grozdja.
. (Dalje drugič)
Inž. JANEZ ISTENIČ
Nadaljujemo z objavo poročila (iz zadnje št. Dolenjskega lista) inž. Janeza Isteniča (Slovin Ljubljana), podanega na lanskem kongresu vinogradnikov in kletarjev Jugoslavije v Radencih o naslovni tematiki.
Promet vina
na domačem tržišču in izvozu znaša v SR Sloveniji v družbenem sektorju 140 milijonov litrov, to je 21S % normalne jugoslovanske pridelave grozdja. Iz načrtov do leta .2000 je razvidno, da imamo v SR Sloveniji velike načrte z izvozom vina, saj znaša porast (indeks) za leto 1985 v razmerju z letom 1981 135 %, z letom 2000 pa celo 225 %. Tako vidimo, da je slovensko družbeno kletarstvo že danes, še bolj pa v bodoče 'usmerjeno v izvoz vina.
Kletarske zmogljivosti
družbenih kleti v SR Sloveniji znašajo 98 milijonov litrov vina.
Kletarske zmogljivosti zasebnih vinogradnikov niso znane, toda če upoštevamo preteklost, tradicijo in trenutno stanje slovenskega vinogradništva in kletarstva, lahko ocenimo, da so kletarske zmogljivosti zasebnih vinogradnikov enake zmogljivosti družbenih kleti v Sloveniji. Tako lahko danes rečemo, da znašajo kletarske zmogljivosti v Sloveniji v obeh sektoijih okrog 200 milijonov litrov vina. Kletarske zmogljivosti zasebnih vinogradnikov se počasi zmanjšujejo, ker se vedno bolj uveljavlja odkup in predelava grozdja zasebnih vinogradnikov v družbenih kleteh.
V zadnjih 20 letih je bilo v Sloveniji zgrajenih več vinskih kleti v družbeni lasti, katerih zmogljivosti znašajo 98 milijonov litrov vina. Kletarske zmogljivosti so naraščale iz leta v leto. Vinska posoda se je pri tem preusmerjala od klasičnega materiala lesa in betona (leseni sodi, cementne cisterne) na modernejši material. Tako je stanje vinske posode v družbenih kleteh v letu 1981 naslednje:
EN
HRIBČEK BOM
Razvoj kletarstva v Sloveniji do leta 2000
KUPIL«.
Ureja Tit Doberšek
ČUDNA ZGODBA O MALEM ALEKSU
V Sloveniji živi 1435 Romov (po popisu iz 1981). Največjih je v Prekomurju in na Dolenjskem. ceprav je ta etnična skupina stalna tarča najrazličnejših predsodkov, se vse bolj vključuje v družbena dogajanja. Bilo bi naravno, da tudi sredstva javnega obveščanja razbijajo
firedsodke, ki so med Slovenci in ne samo njimi) stoletja nastajali o Romih. To nekateri listi že počno, so pa tudi takšni, ki pišejo tendenciozno in s svojim pisanjem delajo Romom škodo.
Največ takšnih zapisov je v nekaterih pokrajinskih listih, na primer v Dolenjskem listu iz Novega Mesta, ki o Romih pišejo največ v okviru „črne kro-nike‘.‘ /Zaradi kraje nekaj ko-
Ali kako se v nekaterih slovenskih listih piše o Romih
koši ali krompirjev novinar ne glede na vse novinarske norme piše o njih kot o že obsojenih za najhujša kazniva dejanja. Vedno izpiše celo ime in poudarja, da gre za Roma, drobno
vost takšnega načina pisanja o Romih. Največ pripomb je na pisanje novinarja B. Bude, ki je v eni od zadnjih številk „Do-lenjskega lista" objavil daljši tekst z naslovom ,,Dolenjski
BORBA
omam aocuACtonCKoe itmi badnoc naboda jugoblavub
tatvino pa prikazuje za nevaren kriminal.
V zadnjih številkah lista je bilo zaradi takega pisanja več protestov bralcev, ki argumentirano dokazujejo nesprejemlji-
Romi in kazenski zakon", v katerem skuša opravičiti svoje prejšnje pisanje o njih.
Tako zvemo, da organi pregona in sodišča Rome v Novem
NOVOMEŠKI VSAKDAN - Pod arkadami na Glavnem trgu. (Foto: J. Pavlin)
Mestu obravnavajo drugače kot druge dolenjske občane in da je je v zadnjem času kriminaliteta med Romi v velikem naraščanju kljub poskusom družbe za njihovo „prevzgojo“, ki je po mnenju pisca Bude brezuspešna.
On se najprej ukvarja z vprašanjem, ali so Romi narod, pri čemer poudarja, da daje popis prebivalstva popačeno sliko, ker komaj vsak peti ali četrti Rom priznava svoj materin jezik. Pisanje ilustrira z zgodbo o malem Aleksu, ki je kupil posebno kremo, da bi z njo postal bel; ko pa mu to ni šlo od rok, •je zapustil šolo. Pisec je nato ugotovil, da je Romom nesmiselno dajati moderna stanovanja, saj oni tako ali tako bolj ljubijo življenje pod šotori in v barakah v Zabjaku (naselje Romov na robu Novega Mesta), poleg tega pa so tudi delo-mrzneži in lenuhi •
S tem se sam po sebi ponuja sklep, da so naselja kot Zabjak žarišča kriminala. Da bi potrdil to tezo, pisec navaja vrsto podatkov o ,,domnevnem" porastu kriminalitete med Romi, vendar pozablja na primerjalne elemente, brez katerih vsi ti podatki niso prepričljivi.
Da bi bil bolj prepričljiv, je pisec v članek vstavil tudi citate iz poročila UNZ Novo Mesto, ki se po mnogo čem pokriva z njegovim načinom pisanja.
Ob tem pisanju o Romih in tudi ob vseh ostalih, ki jih je v tem pokrajinskem listu precej, bi se lahko vprašali, kakšni ljudje so to, ki tako pišejo, kakšen je sicer njihov odnos do ljudi, še posebej pa do pripadnikov drugih etničnih skupin in narodnosti. Postavlja se vprašanje, kje je njihova etika, etika novinarja. Pisanje o Romih, o tistih, ki so obtoženi ali osumljeni, da so storili kaznivo dejanje ali prestopek, bi namreč lahko označili za šovinizem, morda celo za rasizem; na tak način pišejo časniki belih rasistov o prestopkih črnega prebivalstva v južni Afriki. Morda je Aleksa iz zapisa B./Bude tudi zato kupil kremo in hotel postati „belec“!
ANDREJ DVORŠAK
NAŠ ODGOVOR
„Dajte mi šest vrstic, napisanih z roko največjega poštenjaka, jaz bom že našel razlog, da ga obesim."
Ta znameniti stavek je v 17. stoletju zapisal kardinal Richelieu, državnik, minister Louisa XIII., mojster obvladovanja (in zatiranja) ljudi in idej. Znamenit tudi za to, ker se k njegovi mračnjaški logiki še dandanes zateka tisti, kdor nima trdnih argumentov, kdor zavestno sprevrača ali zamolčuje dejstva in gradi svojo obtožbo nad nekom, ki je, denimo, daleč tam nekje v slovenskem regionalnem listu, ki se ne bo upal niti mogel braniti.
Richelieujeva metoda do novinarskega dela ni povsem neznana, obžalovanja vredno pa je, da seje oprime nekdo, ki naj bi bil stanovski tovariš, pisec pamfleta v Borbi - Andrej Dvoršak. Le-ta je na podlagi podtikanj, laži, neodgovornega sprevračanja v Dolenjskem listu zapisanih stavkov o tako delikatnem in čustva vzbujajočem problemu, kot je romsko vprašanje, v glasilu Zvezne konference SZDL Jugoslavije naprtil uredništvu Dolenjskega lista (kakšne nagibe je imel, ni jasno) nič več in nič manj kot šovinistično in rasistično uredniško politiko, „ker da na ta način pišejo le časopisi belih rasistov o prestopkih črnega prebivalstva v Južni Afriki".
Človeku se upira resno odgo-vaijati na za lase privlečeno, umetno konstrukcijo, ki je najbrž zrela za obravnavo na novinarskem častnem razsodišču, a življenje uči, da se je vendarle smiselno spoprijeti s še tako
očitnimi nesmisli, lažjo ali demagogijo.
Dolenjski list je objavil na stotine različnih novinarskih zapisov, reportaž, člankov, vesti, v katerih je obravnaval življenje Romov na Dolenjskem, njihov bedni položaj ter družbena prizadevanja, da bi se Romi postavili na svoje noge, predvsem ekonomsko, (saj največ konfliktov izvira prav iz njihove gospodarske odvisnosti od drugih ljudi), ob vsem pa naj bi vendarle ohranili svojo identiteto etnične skupine. Posebno pozornost je Dolenjski list posvečal konkretnim primerom, ki budijo upanje, da bodo Romi vendarle nekoč živeli človeka vredno življenje. Dolenjski Romi, zlasti tisti iz okolice Novega mesta, so, sodeč po razmerah, v katerih životarijo, zaostali bolj kot kjerkoli drugje v Jugoslaviji, zato je njihova preobrazba še težja in zahtevnejša in so o njeni uspešnosti podvomili celo nekateri odgovorni posamezniki. Ko smo objavljali reportaže, denimo, tisto z romskim naslovom „1 jamen hjamo bud“ (Tudi jaz sem človek), ali, denimo, cigansko poezijo, si je list prislužil očitek, da je idealističen zagovornik Romov in celo njihovih slabih dejanj. Bralci lahko potrdijo, da Dolenjski list skorajda ne izpusti priložnosti, če lahko opiše afirmativen primer reševanja romskega vprašanja, ki po svoje prispeva k strpnemu urejanju problemov in pritegne s svojim zgledom. To je mogoče dokazati tudi z analizo pisanja in osnovne tendence lista in to bi moral priznati vsak, kdor ocenjuje uredniško politiko Dolenjskega lista.
Žal stopajo Romi v javnost najčešče s svojimi dejanji, ki
prizadenejo življenje drugih ljudi — s svojo delinkventnostjo. V teh primerih postanejo njihova dejanja javna zadeva, oziroma stvar ustreznih družbenih organov, o delu katerih smo dolžni poročati. List nima prav nikakršnega razloga, da bi delinkvenci Romov pripisoval večjo težo ali da bi o Romih pisal drugače kot o drugih občanih, kar zadeva novinarsko etiko in kazenski pregon. Pisec v Borbi ne le da neutemeljeno natolcuje o novinarskem delu, temveč postavlja pod vprašaj tudi organe pregona in sodišče.
Dvoršak piše, da bralci protestirajo zaradi takega poročanja o Romih, toda resnica je, daje doslej tako protestiral en sam, njegovo pismo pa je Dolenjski list redaktorsko nedotaknjeno objavil 25. novembra. V tem pismu očita piscu in Dolenjskemu listu napako, ki jo sprejemamo, čeprav v celoti ne drži. Trdi namreč, da Dolenjski list v svojih zapisih dosledno uveljavlja „prakso množinske oblike označevanja Romov, zlasti v poročanju izpred sodišča", kar je seveda nesprejemljivo po novinarskem kodeksu. Da to list počne dosledno, pisec ne more dokazati.
Posebno ..mojstrstvo" je sprevračanje misli iz prispevka ..Dolenjski Romi in kazenski zakon" (DL 16. decembra 1982), kar sije privoščil pisec v Borbi. Ne le da ne razume poante zgodbe o malem Aleksu, kar po vrsti potvarja v kontekstu prispevka zapisane misli. Na primer. Dolenjski list:	„Ko
malemu Aleksu ni uspelo spremeniti barve polti, se je odločil za bedno življenje. Takega, kot živi večina otrok dolenjskih Romov. Kot da se velika večina
dolenjskih Romov že rodi s trdnim prepričanjem, da se za nič na svetu ne izplača poskusiti zaživeti drugače. Tudi če mu ponudiš moderno, z elektriko in vodovodm opremljeno stanovanje v bloku, se bo večinoma raje odločil in še nadalje živel v Žabjaku." Iz teh, v Dolenjskem listu zapisanih misli A. Dvoršak abotno trdi, da je B. Budja v Dolenjskem listu ugotovil, „da je nesmiselno dajati moderna stanovanja Romom".
Take primere bi še lahko naštevali, seveda pa je vrhunec konec članka, tista posplošitev in etiketiranje, tista nečedna poteza, ki si jo dovoli pisec v Borbi, ko iz enega, po njegovem vprašljivega pisca, preide na vse in zapiše: „Katcri so ti ljudje, ki pišejo v Dolenjski list in kakšen je njihov odnos do soljudi? Postavlja se vprašanje njihove novinarske etike."
Mali Richelieu je torej dobil svojih šest vrstic, da je lahko razpisal tiralico na novinarske glave. Ne meneč se za to, kako je sam pogazil novinarsko etiko, ko je manipuliral z resnico, podtikal, sprevračal dejstva, škodoval prefesionalnemu ugledu novinarskega poklica, sejal nezaupanje do poklicnih tovarišev, jih prikazal v napačni luči in jim s tem povzročil moralno škodo (o čemer vse govorijo členi novinarskega kodeksa).
In ne nazadnje. V omenje nem zapisu pisec in Borba arogantno	spreminjata	imena
(Buda, Prekomuijc).	Menda
zaradi te ne tako nebistvene pripombe ne bomo spet obtoženi šovinizma.
MARJAN LEGAN
odgovorni urednik Dolenjskega lista
ŠOLSKA REKREACIJA V DVORANI IN NA DRSALIŠČU
Zaradi slabih snežnih razmer odpira novomeška TKS v zimskih počitnicah šolarjem vrata športne dvorane od 8.30 do 13 ure. Šolarji bodo lahko dvorano uporabljali od ponedeljka, 7. januarja, do petka, 28. januarja, po naslednjem urniku:
rokomet od 8.30 do 10.00 (ponedeljek, sreda, petek), atletika od 10.00 do 11.30 (ponedeljek, sreda, petek), košarka od
11.30 do 13.30 (ponedeljek, sreda petek), mali nogomet od 8.30 do 11.00 (torek, četrtek), odbojka od 11.00 do 13.00 (torek, četrtek) in namizni tenis od
8.30 do 13.00 (vsak dan v mali dvorani).
V sredo 19. januarja in 26. januarja bo ob 10. uri zimsko atletsko orvenstvo v atletiki za pionitje ŠŠD Katje Rupcna.
Drsališče na Loki bo ob hladnem vremenu na voljo vsak dan, rekreacija pa bo dovoljena le z drsalkami. Šolarjem bodo ob boljših snežnih razmerah na voljo tudi vlečnice na Javorovici, Gabrju, Crmošnjicah in Regerči
mm mmm
i
9/nz 3k
ti/toolmJLAjboo'
U/TOO/TUAMhz I
NAJVEČ PRVIH MEST V STARI TRG
Mladi šahisti črnomaljske občine so se prejšnji teden pomerili za občinske naslove v Starem trgu. Nastopilo je 92 pionirjev in pionirk iz vseh osnovnih šol, največ uspeha pa so imeli domačini. Med mlajšimi pionirji je ekipno zmagala vrsta Starega trga, pred Črnomljem in Draga-tušem, v posamični konkurentu pa domačin Žagar. Med starejšimi pionirji so prav tako slavili domačini, podobno kot med mlajšimi in starejšimi pionirkami. Tudi v posamičnih kategorij ali so bili domačini daleč najuspešnejši, saj so prva mesta pobrali tudi pri starejših mladincih (Štajdohar), mlajših pionirkah (Kolaričeva) in starejših pionirkah (Rauhova).	^
NOV GOSTINSKI OBRAT
Zadnje dneve lanskega leta smo v Krmelju končno dobili nov obrat družbene prehrane. Otvoritve se je udeležilo veliko ljudi, največ mladine. Gostišče ima naziv Barbara, slaščičarna pa Snežinka. Ime so izbrali z. nagradnim natečajem, ki so se ga udeležili tudi naši učenci. Med izžrebanimi predlagatelji sta bila tudi Branko Sandellari in Jože Zupančič.
Učenci OŠ Krmelj
RAZSTAVA
TEHNIČNIH
IZDELKOV
Ob zaključku prvega polletja smo na šolskem hodniku razstavili izdelke, ki smo jih naredili pri tehničnem pouku: Eifflove stolpe, pletene koške, grablje, lesene avtomobilčke in namizne svetilke.
VESNA ERJAVEC
RAZSTAVA V BANKI
Pred novim letom smo v banki razstavile izdelke, ki smo jih naredile pri krožku ročnih del. Razstavljale smo prtičke, pletene punčke in torbice.
JOŽICA KASTELIC
IZBOLJŠAN UČNI USPEH
Na redovalni konferenci smo ugotovili, da se je učni uspeh v primerjavi s prvim četrtletjem močno izboljšal. Na prvem mestu so učenci 3. in 4. razreda s 100-odst. uspehom.
ZDENKA LONGAR
moi otrok je drugačen
Na meji normalnih zmožnosti
V prejšnih sestavkih smo govorili o vseh štirih kategorijah umsko nezadostno razvitih otrok, od lažje do težke prizadetosti. Med otroki poprečnih intelektualnih sposobnosti in med umsko prizadetimi otroki pa sta še dve skupini otrok, in sicer: umsko podpovprečni in mejno umsko sposobni. Oboji spadajo med normalno razvite, vendar so na njeni spodnji meji. Ti otroci se všolajo praviloma v redne osnovne šole, vendar so nemalokrat velik problem. To so otroci, ki se težko učijo, imajo splošne učne težave in največkrat ne končajo osemletke v osmih letih (podpovprečni - ponavljano) ali pa sploh zaključijo šolanje v 6. in 7. razredu (mejni primeri). Oboji se običajno po končanem šolanju v osnovni šoli zaposlujejo kot nekvalificirani delavci in z veliko prizadevnostjo v kasnejših letih dosežejo polkvalifikacijo ali kvalifikacijo.
Točne rezultate njihovih intelektualnih sposobnosti lahko določimo le z natančnim psihološkim pregledom, preizkus osvojenega znanja pa opravimo s specialnim pedagoškim pregledom.
Zev prvem razredu ti otroci kmalu prično zaostajati za ostalimi (vseh je okrog 15 %). Njihove značilnosti so tele: v predšolski dobi ne odstopajo vidno od poprečnih otrok, v šoli pa odpovedujejo pri miselnih nalogah, so večkrat počasni, slabo logično sklepajo, snov počasneje in s težavo dojemajo, težje ločijo bistveno od nebistvenega, lahko pa so spretni pri telesni vzgoji, glasbi in pri ročni vzgoji. Že prvi razred običajno zaključijo le z zadostnim uspehom. Večkrat se sicer komaj uspešno šolanje popolnoma ustavi s prestopom na predmetni pouk — peti razred.
Otroci, ki so na meji normalnih umskih sposobnosti, se morajo po dveh, treh letih šolanja večkrat prešolati na šolo s prilagojenim programom, ker rednega šolanja ne zmorejo več, postanejo čustveno moteni zaradi prehudih pritiskov na njihove nižje umske sposobnosti, postanejo zagrenjeni in prično odpovedovati na vseh področjih, tudi na tistih, kjer so bili sicer še zadovoljivo uspešni.
Umsko podpoprečno sposobni otroci so v umskih zmogljivostih nekoliko sposobnejši od otrok na meji normalnih sposobnosti. Ti otroci se praviloma nikoli ne prešolajo na šolo s prilagojenim programom, čeprav so tudi učno slabše uspešni.
Vsi ti otroci, podpoprečni in mejni, zaradi stalnih neuspehov kljub velikemu trudu izgubijo voljo do učenja, pojavi se odpor do šole ali celo strah pred šolo, prično motiti pouk, izostajajo od pouka, lahko se pojavijo psihosomatske težave (slabosti, bruhanje, glavoboli, neješčnost itd.), prično gristi nohte, močiti posteljo, pojavi se blatenje itd.
Vse te in druge težave se lahko pojavijo zaradi prehudih obremenitev, ki jih ti otroci doživljajo v šoli - obremenitev pa zaradi svojih nižjih umskih sposobnosti niso sposobni premagovati brez posledic /Tem motnjam so na splošno bolj izpostavljeni čustveno manj odporni otroci.
K vsem tem otrokom z nižjimi umskimi sposobnostmi v redni šoli moramo pristopiti na primeren način v šoli in doma, če nočemo, da bi jih naredili nesrečne.
Več o pomoči in ravnanju s podpoprečno in mejno sposobnimi otroki bomo pisali prihodnjič.
VLADIMIR BITENC, defektolog
pisma
in
odmevi
V DRAŽGOŠAH
96 pionirjev in mladincev iz Novega mesta in Šentjerneja je v soboto, 8. januarja, preživelo na obronkih partizanske Jelovice. Obiskali so spomenik na Dražgošah in se povzpeli na Bičkovo skalo. Pohod so zaključili v Kropi.
BERNARDKA TURK OŠ Šentjernej
ŠOLARJI ZA SLO VIN
Slovinovi delavci so našo šolo poprosili, da bi jim pripravili kulturni program ob praznovanju novega leta. Zadnji dan starega leta smo se s kombijem odpeljali v Brežice, kjer smo delavcem zaigrali igrico „Maček gospe Vriskove" in zapeli nekaj pesmic. Na koncu so nas pogostili.
MATFJA BOGOVIČ OŠ Artiče
'NIKOLI NI PREPOZNO
November, mesec boja proti alko-holizrrfu.Je že davno 'mimo, vendar boja ni konec, zato smo se odločili za predavanje o škodljivosti alkohola. Predavateljica dr. T. Gazvoda nam je med predavanjem v domu kulture v Mirni peči razkrila marsikatero grenko resnico o alkoholizmu, ki se je razpasel tudi med mladino. Življenje je brez alkohola lepše in bolj zdravo
NATAŠA KREVS OŠ Mirna peč
ZDOMCA NA OBISKU
Z veseljem smo sprejeli pobudo koordinacijskega odbora za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini in na našo šolo povabili dva otroka: Roberta Levaka, ki živi v Nemčiji, in Denise Skok, ki živi v Švici. Oba zelo lepo govorita slovensko, čeprav ne obiskujeta slovenskega dopolnilnega pouka. Tudi brati znata slovensko, zato smo jima podarili knjige. V pogovoru z njima smo zvedeli marsikaj zanimivega, onadva pa sta bila vesela našega vabila.
SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče
PLANINSKA ČAJANKA
Zadnji dan minulega leta smo se planinci iz Artič, Brežic, Globokega in Dobove zbrali v Brežicah na sestanku. Po sestanku smo imeli planinsko čajanko.
IRENA ZORKO OŠ Artiče
HURA, POČITNICE!
V ponedeljek so se za osnovnošolce pričele tritedenske zimske počitnice. Vsi se jih veselimo. Odrasli so poskrbeli, da nam bo te dni lepo. V domu JLA bodo dopoldne filmi, drugi in tretji teden počitnic bomo lahko telovadili v športni dvorani. Škoda le, da ni snega.
ERIKA VRANIČAR
COŠ Grm, Novo mesto
DVAJSET LET KASNEJE
Ob novem letu 1983 je prav, da se spomnimo novega leta pred dvajsetimi leti in nekaterih besed predsednika Tita v njegovi takratni novoletni poslanici, ki imajo svojo veljavo še danes.
Med drugim je dejal, da lahko z olajšanjem gledamo na nevarno obdobje v letu 1962, ko je bil svet na robu vojne, ki bi lahko imela strahotne posledice. Na srečo je zmagal človeški razum.
Poudaril je, da smo v minulem letu morali ugotoviti nekatere pomanjkljivosti v našem razvoju in družbi, o čemer je že prej ljudstvu odkrito spregovoril. Posebno je poudaril: „Ce kdo misli, da je bila to samo začasna burja, ki bo minila, in bo šlo potem spet vse po starem, se moti.“ Poslanico pa je zaključil z besedami, da stopamo v novo leto z novimi nalogami, ki niso nepremagljive.
Poslanica predsednika Tita velja še danes. Takrat je nismo dovolj resno vzeli, zato imamo težave še danes.
ANDREJ ARKO, Kočevje
Res toliko malomarnežev?
Težko sprejemljiv razlog za slabo dobavo vode
Zahvaljujem se Komunali za odgovor, vendar z njim nisem čisto zadovoljna. Pišejo, da je vzrok 80-im odstotkom prekinitev dobave vode neodgovorno obnašanje občanov in nekaterih delovnih organizacij, ki pri zemeljskih delih zaradi nepazljivosti poškodujejo cevovode.
Ali je mogoče, da ostaja 80 odstotkov krivcev neznanih in nekaznovanih? In ali jo mogoče, da je toliko malomarnežev in brezvestnih graditeljev, ki jim ni mar, če ostane na stotine drugih občanov brez vode? Zdi se mi, da ne more biti dovolj, če pri Komunali samo prosijo občane in delovne organizacije, naj izvajajo zemeljska dela v bližini
cevovodov samo z našim soglasjem. Ali je soglasje že tudi garancija, da bodo pazili? Odlokov se pa ne držijo. Nemogoče je, da smo odvisni od ljudi, ki po svoje počnejo, kar hočejo.
Zdaj že nekaj tednov ni bilo prekinitev dobave vode, vendar so bile prejšnje take, da jih ni mogoče kar tako pozabiti. Ljudje so bili že čisto iz sebe, posebno še tisti z majhnimi otroki in tisti, ki morajo zjutraj v službo. Bilo je veliko godrnjanja in kritiziranja.
MARTINA KOVAClC Mestne njive Novo mesto
»Viharji” niso le sapica
Mozeljski „Viharji" vedno zanimivi — Pohvalila sta jih tudi pesnika Tone Pavček in France Forstnerič
Za novo leto je spet izšlo glasilo krajanov in organizacij Mozelj v kočevski občini, ki ima naslov „Vi-harji“, in to kar na 50 straneh.
Kočevske zdrahe zaradi kave
Rom ..zaslužil" pri pol kilogramu kave 225 din (carina pa še enkrat toliko) — Za kazen: kava iz tujine
Pred novoletnimi prazniki je bil v kočevskih trgovinah z živili tisto popoldne, ko so edini dan prodajali kavo, pravi cirkus. Vrste so bile debele in dolge po več deset metrov. Iz nekaterih družin je stalo vse v vrsti, od otrok do odraslih. Nakupili so si po kilogram in več kave.
Potrošniški svet je že prej sklenil, da se prejšnje nekulturno prodajanje kave ne sme ponoviti, zato so predlagali trgovcem, naj prodajajo kavo le popoldne.
Vendar ljudje se vedno znajdejo. Tokrat so bili najbolj iznajdljivi Romi. Medtem ko so občani disciplinirano čakali v vrstah, so se predvsem mladi Romi hitro pririnili do prodajalca, kupili kavo, slekli del obleke in se spet hitro pririnili (seveda mimo vrste) do prodajalca in kupili nov zavitek kave; nato so sneli z glave še kapo in spet vse ponovili itd. Romi te kave seveda niso popili, ampak so zavitek 20 dkg, za katerega so plačali okoli 160 din, prodali občanom po 250 din in tako ociganili občana pri pol kilogramu kave za okoli 225 din.
S kavo pa niso služili le Romi. Iz carinske deklaracije št. 19505 z dne 24. decembra 1982 lahko
prepišemo, da znaša vrednost 1/2 kg kave iz ZRN v dinarjih 250 din, na to pa so naslednje dajatve: carina 37,50 din, prometni davek 375,05 din, ležnina 6 din, taksa iz tar. št. 18 in 19 ZTZUT 12 din, davščina za carinsko evidentiranje 2,50 din, davščina za izravnavo davčne obremenitve 20 din, kar da
454,55	din; na ta znesek pa je treba prišteti še okoli 70 din poštnih stroškov, kar znese skupno (cena kave pri tem še ni všteta) preko 510 din.
S kavo se v Kočevju dogaja že vse mogoče. Zelo zanimiv je primer iz nekega kočevskega podjetja. Tisti, ki so potovali v tujino, so svojim sodelavcem, ki jih ne marajo, poaljali po kilogram kave. Za kilogram kave so v tujini odrinili tistih nekaj avstrijskih, nemških ali italijanskih novcev, naivni .priljubljeni" sodelavci iz domače tovarne pa so morali odšteti za paket iz tujine pravo premoženje domačih dinarjev. Nekoliko nenavadna, a učinkovita je taka kaznovalna politika: on tebi hudo besedo, ti pa njemu iz tujine kilogram kave!
JOŽE PRIMC
Posebno zanimivi in aktualni so prispevki o dotrajalosti mozeljskega vodovoda, o delu mladinske organizacije Mozelj (ki šteje zdaj 31 čla-. nov, ker so mladinci iz Rajndola ustanovili svojo organizacijo, ki šteje 11 članov; 5 članov pa so zaradi nedelavnosti ali drugih vzrokov izključili), o delovnih akcijah, o načrtu dela za letos in drugi.
V glasilu so tudi pesmi in drugi literarni prispevki (žal nekateri niso podpisani niti z imeni),ne manjka pa tudi humorja in satire ter kritičnih misli o delu delegacij v KS in o drugih zadevali.
Omenimo naj le še, da so v ..Viharjih" objavljeni tudi nekateri prispevki o tem glasilu. Med drugim lahko preberemo pismi oz. v glavnem pohvalni oceni pesnika Toneta Pavčka in novinarja, pesnika in publicista Franceta Forstneriča iz Maribora.
I. P.
Skrb za ostarele
Ciam odnora Društva upokojencev v Trebnjem so kot že mnoga leta obiskali svoje najstarejše člane in jim za novo leto zaželeli zdravja in zadovoljstva. Ob tej priložnosti so jih tudi obdarili z darovi, ki so jih prispevali delavci tovarne Dana in sindikalni svet občine Trebnje.
Obiskali smo 31 nad 80 let starih članov društva. Njihova skupna starost znaša 2.477 let. Najstarejša med njimi je Cecilija Augustinčič, ki je lani dopolnila 90 let in je kljub letom še vedno čila in zdrava.
Vsi ostareli, ki smo jih obiskali, so bili obiska veseli in pohvalno so se izrazili o društveni skrbi zanje. Nekateri so namreč zelo osamljeni, še posebno tisti, ki so privezani na bolniško posteljo. STANE KOŠTAL Društvo upokojencev Trebnje
„Samajama” in nov izum za krpanje cest
Iz luknje v luknjo po glavni cesti iz Predgrada proti Kočevju
Bela krajina je bila zibelka partizanstva. Na to sem se spet spomnil, ko sem se 27. decembra ..prijetno" zibal po beli cestici od Predgrada proti Brezovici in Kočevju.
Po cesti sem vozil slalom tako odlično, da bi naš prvak Bojan Križaj gotovo zaostal za menoj. Pa nisem vozil pod vplivom mali-ganov, kot bi si kdo lahko mislil po tem mojem pisanju. Ne, le večjih in manjših lukenj ter ponekod pravih brezen oz. prepadov na cesti sem se izogibal. Kljub mojim prizadevanjem pa sem z vozilom padal iz luknje v luknjo, saj se jamam na cesti sploh ni dalo izogniti, toliko jih je bilo. Ognil sem se le največjim.
Robantil sem nad odgovornimi, ki nič ne ukrenejo, da bi se stanje cest v občini izboljšalo, in ker nimajo za našo cesto nikoli denarja. Kaže tudi, da svojih cestarjev ne nadzorujejo in jim ne pomagajo. Cestarji namreč ne morejo, nočejo ali pa ne znajo pokrpati lukenj. Oh, oprostite, saj jih včasih tudi pokrpajo. To sem opazil tik pred novim letom, ko sem naštel kar sedem zakrpanih lukenj. Radoveden kot sem, sem si malo natančneje ogledal, kakšen material je cestar uporabil pri delu. To sem bil presenečen! Končno nekdo, ki se obnaša stabilizacijsko! Cestar je namreč zakrpal luknje z materialom, ki je v teh zimskih dneh pri nas najbolj pri roki in je tudi najcenejši — s snegom! Tale izum bi kazalo patentirati! Gotovo zasluži vsaj občinsko nagrado.
In če se ob zaključku povrnem spet k .zibelki partizanstva", naj ugotovim, da so partizani in druge vojske hodili po tej cesti peš ali pa so se vozili s konjskimi vpregami oz. tanki. Prav taka prevozna sredstva so primerna za našo cesto tudi danes, 34 let po osvoboditvi.
Lep novoletni pozdrav iz Poljanske doline, žal z grenkim cestnim humoijem, vam pošilja občan Poljanske doline
SPOSOJENO TRNJE
— Dva koraka nazaj je za nekatere zalet. A eden naprej — odpoklic.	(Iz	Študenta)
ZA OSTREJŠO KAZEN
Bral sem, da bodo po novem pešci nosili nekakšne kresničke, še posebno otroci, ki gredo v polmraku v šolo ali iz šole. Sprašujem se, ali bo to dovolj. Jaz sam sem 85-odstotni invalid zaradi prometne nesreče in resno dvomim, da bodo kresničke šolarje rešile pred slabimi vozniki. Mnogi vozniki so nesramni in brezobzirni. Le večja in ostra kazen bi kaj zalegla.
FRANC VELIČ Cerklje
DARILO UPOKOJENCEM
Tudi ob letošnjih novoletnih praznikih upokojenci metliškega Mercatorja nismo bili pozabljeni. Prejeli smo novoletno darilo, ki nam je predvsem pomenilo dokaz pozornosti, ki jo delavci Mercatorja čutijo do tistih, ki so nekdaj delali z njimi. V imenu vseh upokojencev se jim zahvaljujem.
MARKO BRDAR Metlika
NAMESTO ČESTITK
Društvo obolelih za multiplo sklerozo Slovenije se zahvaljuje Slavku Turku, gostilničarju iz Maharovca pri Šentjerneju, za prispevek 2.000 dinarjev. Denar je Turk nakazal društvu kot prostovoljni prispevek namesto novoletnih čestitk.
Zveza slepih Novo mesto se zahvaljuje Danici Lakner iz Novega mesta, ki je zvezi poklonila 1.000 din v spomin na pokojnega Nika Pavliča iz Novega mesta.
SKRB ZA OSTARELE
Člani podmladka RK na naši šoli skrbimo tudi za ostarele. Dolžni smo jih obiskati in kaj storiti zanje: nakupovati v trgovini, nanositi jim drva. Za novoletne praznike smo jim pripravili pogostitev in kratek kulturni program. Ostareli so bili dobre volje in ob zvokih harmonike so tudi zaplesali. Po končani zabavi smo učenci še pospravili dvorano.
VESNA ŽELEZNIK OŠ Krmelj
Dolenjski Romi in kazenski zakon
Iz odmeva na prispevek s tem naslovom /DL 16. XII. 82/:,,Morda bodo na republiki pa tudi pri SZDL in ZK le razu meli, da resnično ne gre za nekakšen neznaten lokalni, žepni problemček"_
Dolenjski list je zaključil polemi-9,,»Tudi kokoši na poskusni vožnji" s pripisom „ ... razen če ne bi kdo napisal kaj-bistveno novega ob obravnavanju 'romske problematike' na straneh Dolenjskega lista. V isti številki je izšel napovedani članek Bojana Budjc o dolenjskih Romih v luči kazenskega zakona, ki se nekoliko bolj argumentirano približa jedru obravnavane snovi, v vsakem primeru pa poskrbi za kontinuiteto v dvogovoru. ‘
Kakorkoli že jo obrnemo, je ta snov tako prepletena, pereča in vnetljiva, da je ni moči odpraviti z zgolj občasnimi članki in polemikami.
Nujno teija resno poglobljeno in vsestransko razpravljanje (in ukrepanje!), zlasti na Dolenjskem, kjer smo v dvajsetletnem zaostanku v primerjavi z drugimi področji v Jugoslaviji, tudi v Sloveniji (Prekmurje), kjer žive Romi. Želeti je, da bi Dolenjski list še naprej ostal odprt za dialog o tem slovenskem problemu, pa da bi se vanj vključili tudi ljudje, ki so po svoji delovni dolžnosti in izkušnjah poklicani, da o pjem javno spregovorijo tudi na straneh Dolenjskega lista, kajti kaza-no je, da se ga osrednji slovenski časnik Delo izogiba. Saj mimo novi- • ce o tem, da bodo na Hrvaškem Romom priznali status narodnosti in ustrezno novelirali ustavo, pri čemer je omenil še to, da so člani odbora za mednacionalne odnose RK SZDL Hrvaške predlagali, naj svoja stališča uskladijo vse republike in pokrajini, da bi Romi tudi v jugoslovanski ustavi dobili status narodnosti (to seje Delu najbrž zapisalo, saj po jugoslovanski ustavi Romi ne morejo biti kaj drugega kot narodnost), in prispevka v sobotni oriloci z lanskih lipovlianskih ste-
čapj o družbenem položaju Romov ne pomnim, da bi sc Delo poglobilo v te vode. V slovenski publicistiki imajo še vodene barve „Romi“ več prostora kot pa Romi v Sloveniji.
Ko sem v pismu uredništvu sobotne priloge Dela protestiral, ker je novinar izpustil iz svojega poročila z lipo vij anskih srečanj kritiko, ki jo je na račun položaja Romov v Sloveniji v luči slovenske ustave izrekel Dragoljub Lackovič iz Beograda, mi je tovariš Dolničar sporočil, da pisma ne bodo objavili, kajti po naši ustavi imajo Romi kot etnična skupina „vse možnosti za razvijanje romskega življenja, kulture, društev ali natančneje - vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu, narodnosti ali etnični skupini, goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo . ..“ Dragoljub Lackovič je trdil, da v Sloveniji ni razvito romsko življenje, da ni nobenega društva, itn., in če je že slovenska ustava pri tem nedolžna, kot pravi Dolničar, se postavlja vprašanje, ali vsebujejo statuti občin, kjer žive Romi, določbe o konkretizaciji ustavnih določb o pravicah etničnih skupin, kar velja tudi za statutafne akte občinskih konferenc SZDL. Podobno kot tovariš Dolničar je 'rešil’ romsko vprašanje v Sloveniji tudi predsednik odbora za mednacionalna vprašanja RK SZDL Slovenije tovariš Jože Hartman, ko je pred leti v svetu federacije lakonično poročal, daje romsko vprašanje v Sloveniji rešeno. In ali ni prav tako simptomatično, da so vrsto let na razpravah v novomeški občinski skupščini romsko problematiko največkrat obravnavali pod točko 'razno' ali pa jo prenesli na naslednje zasedanje? Politični larpurlartizem, slenota ali boiazen pred dejanskim
obsegom vprašanja?
Naj mi bralci oproste obširen uvod, venar tudi tovariš Bojan Budja začenja svoj članek o dolenjskih Romih in kazenskem zakonu na čisto drugem koncu. Vprašuje se, ali so Romi narodnost ter vprašanje dvoumno zaključi ,4n zakaj niso? “ Najprej sc mi zdi tu važno dejstvo, da poznejše ugotovitve o porastu kaznivih dejanj Romov na Dolenjskem na usoden način povezuje z vprašanjem ustavnega položaja. Pri nas ih v svetu je poznano, da so Romi edino v Jugoslaviji, kjer jih je okrog milijon, ustavno priznani kot narodnost. Tu ni kaj slepomišiti. V Sovjetski zvezi so Romi po revoluciji dobili status naroda z vsem, kar temu sledi, vendar je to Stalin korenito spremenil in uveljavil postopke asimilacije. Da sami Romi ne vedo, koliko jih je, sc mi zdi nekoliko norčav očitek. Več kot pol jih je nepismenih ali polpismenih - kako naj potlej vedo, koliko jih je. In če jih že preštevamo, kaj nimamo mi sami precej mešanih občutkov glede preštevanja Slovencev na avstrijskem Koroškem? Dotaknimo sc še ene plati tc čudne trditve. Mar ni ena izmed dolžnosti večinskega naroda in njegovih sredstev obveščanja tudi vsestransko obveščanje in osveščanje manjšine, četudi etnije, kot so Romi v SRS? Kako to, da dolenjski Romi ne vedo prav nič o sebi kot o zgodovinskem subjektu? Prav nič o drugih Romih v svetu, v Jugoslaviji (še o prekmurskih Romih skoraj nič), o naprednem gibanju svetovnih Romov za emancipacijo, kjer so vodilni prav jugoslovanski Romi? Za emancipacijo, Bojan Budja, ne za asimilacijo!
Ko smo že pri asimilaciji, ne moremo mimo trditve (verjetno se
je tudi njemu to zapisalo, sicer si res ne znam razložiti tega spodrsljaja), da je asimilacija tista, ki bo dolenjskega Roma iztrgala iz trmastega vztrajanja pri njegovem načinu življenja. Da so asimilirani Romi edini civilizirani Romi, tako rekoč. Ne bi zgubljal besed okrog tega, čeprav sc mi močno zdi, da ne gre tu za zgolj površno informiranost, oziroma popolno neobveščenost ali spodrsljaj, marveč za prikrito misel, daje edino asimiliran Rom, se pravi nerom, lahko dober Rom, kar je v drugačni propoziciji, „Cigan je cigan", zelo razširjeno na Dolenjskem in v Sloveniji. Da se piščevo razmišljanje dejansko giba v nakazanih okvirih, mi potrjujeta tudi obe 'anekdoti', ki ju navaja v ilustracijo. Obe sta ena in ista stran istega novca in se torej ne razhajata v ničemer bistvenem.
Nikakor pa ni nepomembna implikacija obeh zgodbic. Šola in predšolske ustanove kot začetek preobrazbe Romov. Hic Rhodus, hic salta! Po desetih letih ‘rednega* šolanja na bršljinski šoli sc izobrazbena in civilizacijska raven novomeških Romov ni dvignila niti za centim, bi si upal trditi. Nasprotno, v vse večjem porastu je mladinska kriminaliteta, ugotavlja pisec članka. „Znajo brati, znajo pisati, znajo računati -taki so najslabši!" preprosteje zaključuje krajan iz Bučne vasi. Zakaj? Kljub izrednim naporom že tako in tako hudo obremenjenega učiteljskega kadra na bršljinski osemletki in znatnim družbenim sredstvom?
Ali javnost ve, da so morale učiteljice same, zaradi nuje, prilagoditi učni program za romske otroke? Da ta prilagojeni učni program na žalost traja samo prvi dve leti in da sploh ni nikjer verificiran? Da rom-
ski otroci, ki zaradi popolnega neupoštevanja njihove materinščine, romani čib, zgubijo po ocenah UNESCA vsaj tri leta, preden sploh lahko ‘vštekajo*? Da v tretjem in četrtem razredu njihove glave (vedeti je treba, da so romski otroci zelo podvrženi občutku manjvrednosti, pri tem pa še močno samokritični) klonijo in je šolskega veselja konec? Da se vedno (pišemo leto 1983) prosijo, naj jih učiteljica med odmori zaklene v njihov razred, ker se bojijo objestnosti drugih otrok, in da prihajajo in odhajajo v šolo in iz nje pri zadnjih vratih? Na lastno željo. Ali je potrebno še kaj drugega navesti v smislu Alabame izpred let? In potem postanejo, če postanejo, delavci v združenem delu, zaradi slabe izobrazbe slabo plačani in na najslabših delovnih mestih.
Kriminalna dejanja in prekrški zlasti mladih in mladoletnih Romov so v skokovitem porastu, ugotavlja UNZ. Mar ni to naravna, če že ne logična posledica takšnega stanja? Pa obče bede in brezupa? Nič novega, o tem govori Marx, ko razčlenjuje položaj proletariata v Angliji. Ali pa je nemara Dolenjska tudi v tem pogledu nekaj izjemnega v svetu? Denimo, da so dolenjski Romi resnično najslabši v deželi in da so oni krivi za vse. Da sami nočejo ničesar storiti, da bi se njihov položaj izboljšal. Kdo in kakšni pa so ti Romi potemtakem? Tako se vprašuje novinar. Las Cassas pravi v knjigi o uničenju karibskih Indijancev (Brevissima relacion de la destruction de las Indias): „Na svetu ni naroda, naj je še tako grob, neuk, divji, barbarski, skoraj živalsko surov in krut, ki se ga ne bi dalo civilizirati in spraviti v red, tako da postane miroljuben in dober, če se pri tem poslužimo spretnosti in veščine in če uporabimo metode ljubezni in blagosti, ki so lastne in prirojene vsem ljudem." Tako v 17. stoletju. Pa mi?
Poleg tega, kako lahko kdo smiselno razpravlja o skokovitem porastu kriminalitete med Romi, če je vse skupaj docela iztrgano iz telesa celotne problematike? Niti primerjave ni s splošno kriminaliteto naših
državljanov, oziroma njenim porastom v zadnjih letih. Številke, takole osamljene, mahoma lahko zadajo svoj retroaktivni šnobrc. Podoben porast namreč ugotavlja pregled kaznivih dejanj Romov v letih 1966/ 1970 in 1970 / 1975. Vemo pa, da se je uradno število Romov v tem času podvojilo. Alije dejansko mora ugotoviti absoluten porast kaznivih dejanj? Verjetno je, vendar bi to lahko napravila samo nekoliko temeljitejša študija.
Poglejmo nekaj drugega! Zakaj je v letih 1979 - 1981 bistveno upadlo število kriminalnih dejanj Romov na področju postaje milice Žužemberk? V stari konjačiji v bližini Žužemberka so sanitarni organi odlagali poginule in za splošno potrošnjo oporečne živali. Romi so jih odkopavali in uživali, imeli so vojne med seboj, družbena in zasebna lastnina pa takrat nista trpeli. Za primer, če tovarišu Budji ta podatek spet zbuja pomisleke drugačne narave, naj dodam še to, da novomeške Romke skoraj vsak dan, zlasti pa po praznikih, nabirajo iz obloženih smetnjakov užitne odpadke, da ne bi njihovih otrok grudila lakota. In če so romski možje nasploh nepraktični, nespametni in ravnodušni do vsega (zakaj pa ne delajo, bi se lahko spet vprašal kakšen pravičnik - vendar pa o zaposlovanju Romov kdaj drugič), jih mraz in lakota, ki pesti zlasti njihovo deco, večkrat prisili v dejanja, ki so v nasprotju z zakoni. Zaradi precejšnje naivnosti in nemarnosti pri načrtovanju in izvedbi svojih podvigov, pa ne nazadnje tudi zaradi budnosti organov pregona, ostanejo ta dejanja redkokdaj nekaznovana; včasih so romski moški v preiskavi pripravljeni priznati še veliko več, kot so storili, samo da se izognejo še hujši budnosti organov.
Ne prideva na kraj, Bojan Budja Vendar se mi zdi važno, da se o tem * lahko javno pogovarjava, in nemajhna zasluga za to gre tebi. Morda bodo na republiki pa pri SZDL in Zvezi komunistov nekoč le razumeli, da resnično ne gre le za nekakšen neznaten lokalni, žepni problemček.
FILIl* ROBAR
(TELEVIZIJSKI spored1
14.1.
petek
9.00	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Koledar, Hiša brez številke, Z antibiotiki proti mikrobom, Obram-ka Klisa, Poročila
10.05	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE
17.20	POROČILA
17.25 DOMAČI ANSAMBLI: HENČEK IN NJEGOVI FANTJE
17.55	ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke
18.25 OBZORNIK
18.40	ARHITEKTURA: OBLIKO-
VANJE ARHITEKTURNE LUPINE, izobraževalna oddaja
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TRAVIS LOGAN, ameriški film
F ilm z gornjim naslovom je prva epizoda televizisjke nanizanke, ki je v ZDA doživela velik uspeh. Gre za pripoved o morilcu, ki je iz ljubosumja ubil ženo. Psihiater je prepričan, da je bil zločin storjen v duševni zmedenosti, javni tožilec pa preiskavo vodi, ko da gre za premišljeno dejanje. Izkaže se . . . Film je po scenariju Andyja Lesvisa posnel Paul Wendkos, igrajo pa Vic
Morrovv, Hal Holbrook, Brenda Va-ccaro in še kdo.
21.35	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.55	NOVE TIGROVE BRIGADE, zadnja oddaja iz francoske nanizanke
22.50	POROČILA
17.10	Test - 17.25 Dnevnik -
17.45	Palčki nimajo pojma - 18.15 Varnost v prometu - 18.45 Cez tri gore: Dekliški nonet Vitra iz Ribnice — 19.30 Dnevnik - 20.00 Baletna oddaja - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Porota - 22.10 Nočni kino: jPredstava (angleški film)
15.1.
sobota
8.25	POROČILA
8.30	KRPICA IN OBLAK, sovjetska lutkovna oddaja
8.50 CICIBAN, DOBER DAN: VESEL NA DELO!
9.05 MALI ODRED, skopska oddaja za otroke
9.35 ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke
10.05 VESOLJE: EN GLAS V VESOLJSKEM ZBORU, dokumentarna oddaja
11.05 NARAVOSLOVNI MUZEJ MAKEDONIJE V SKOPJU
11.35 PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE:	VEČER LJUDSKIH PLESOV
12.10	NIHALO MED SMEHOM IN SOLZAMI, dokumentarni film
12.50 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz VVengna
15.20	POROČILA
15.25 DELFIN FLIPPER, ameriški mladinski film
Keys, ribičev sin s Floride, se spoprijatelji z delfinom. Režiser James B. Clark je z izjemno prisrčnostjo prikazal vse značilnosti tega prijateljstva, v oporo so mu bili tudi igralci Chuck Connors, Luke Halpin, Kathleen Maguire in drugi, ne nazadnje izšolani delfin.
16.55 JUGOPLASTIKA: CRVENA ZVEZDA, prenos košarkarske tekme
18.30 SEBASTIJANOVA BABICA: KDO JE UKRADEL TORTO, risanka
18.45	MUPPET SHOW, gostuje ALAN ARKIN
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	TELEVIZIJSKA KRIŽANKA
21.35	NOČNI KINO: NAREDNIK, ameriški film
Glavni junak filma je narednik, ki 1952 pride v neko ameriško vojaško taborišče v Franciji. Tamkaj vlada nered, oficirjev nihče ne posluša. Narednik pa ima rad red, sprva mu uspeva držati stvari v svojih rokah, ko pa se izkaže, da ima homoseksualna nagnjenja, je kajpak ob dober glas in še kaj. Film je zrežiral John Fjynn, igrajo pa Rod Steiger, John Philip Law, Ludmila Mikael, Frank Latimore in drugi.
23.05	POROČILA
16.45	Test — 17.00 Otroška predstava — 18.00 O. Davičo: Pesem —
19.00	Bokeljska mornarica (narodna glasba) — 19.30 Dnevnik — 20.00 TV kaseta: Jadranka Stojakovič -
20.30	Poezija — 21.05 Poročila —
21.10	Človek in čas — 21.40 Športna sobota — 22.10 Povsem osebno
16.1.
nedelja 1
8.25 POROČILA
8.30 ŽIVŽAV, otroška matineja
9.25 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Schrunsa
9.55	SLALOM ZA ŽBM0MC, prenos 1. teka iz Wengna
11.25 SLALOM ZA ZENSKE, prenos 2. teka iz Schrunsa
12.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Wengna
13.30 625, oddaja za stik z gledalci
15.00	POROČILA
15.05	TELEVIZIJSKA KASETA:
MONI KOVAClC, zabavnoglasbena oddaja
15.30 HATARI, ameriški film
V afriških savanah pogumni in prebrisani lovci lovijo živali, da bi jih prodali živalskim vrtovom. Ob tem početju pa se* odvija ljubezenska zgodba. Ta film, ki ga je Hovvard Hawks posnel 1962, smo na malih zaslonih že gledali, igrajo pa John Wayne, Hardy Krueger, Elsa Marti-nelli, Red Buttons in še kdo.
17.55 NAŠ KRAJ: BORŠT
18.10 ŠPORTNA POROČILA
18.35	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
18.55 NE PREZRITE
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	OKUPACIJA V 26 SLIKAH, oddaja iz zagrebške nadaljevanke
21.05	ŠPORTNI PREGLED
21.35	ŽIVETI Z NARAVO, sarajevska dokumentarna oddaja
22.20	POROČILA
15.00	Glasbeno popoldne — 17.00 Mctaloplastika: Honved (prenos rokometne tekme) 1,8.30 lz kulturne zakladnice (dokumentarna oddaja) 19.15 Vreme in počitek -
19.30	Dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri
21.05	Slovo od miru
17.1.
ponedeljek
1
9.00	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Koledar, Živi svet v Jadranu, Duško Trifunovič, Risanka, Poročila
10.05	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE
17.20	POROČILA
17.25	MALI ODRED, skopska oddaja za otroke
17.55	Človekovo telo: koža, RANLJIVI VAROVALNI OKLEP
Gledalci, katere zanima, kako je ustrojeno in kako deluje človekovo
telo, bodo spet prišli na svoj račun. Televizijci so pripravili sedem novih polurnih oddaj, ki bodo prikazale anatomsko in biološko najbolj zapletena dogajanje v človekovem telesu. Da ne bo pomote, oddaje niso ljubljanske. temveč zahodno-nemške.
18.25 OBZORNIK
18.45	GLASBA ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	K. S. Djalski: DEKRETI Po novelah Ksaverja Š. Djalskega je scenarij za zagrebško televizijsko dramo spLsal Daniel Marušič. Gre za pripoved o tragičnem životarjenju
18. I.
torek 1
9.00	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Koledar, Na Sutjeski, Vse to je naredila človeška roka. Risanka, Poročila
10.05	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE
17.30	POROČILA
17.35	ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK BRANI KOKOŠI PRED LISICO
17.55	LJUDSKA GLASBILA IN GODCI NA SLOVENSKEM: CIMBALE
Gradivo za današnjo oddajo so televizijci posneli v Nemčevcih pri Murski Soboti, kjer živi najboljši dmablist pri nas. To je Miško Baranja, potomec stare godčevske družine, učitelj številnih prekmurskih cimbalistov. Tokrat se bomo seznanili s tem godcem in vsemi značilnostmi cimbal, prihodnjič pa bo nastopila še cimbalska Beltinška banda.
18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40	MALI SVET, zagrebška oddaja za otroke
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	D. II. Latvrence: SINOVI IN LJUBIMCI, oddaia iz angleške nadaljevanke
19. I.
sreda
1
9.00	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Koledar, Uganke, S čolnom po Aljaski, Poročila
10.05	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE
17.40	POROČILA
17.45	CICIBAN, DOBER DAN:
BELA VRANA
18.00	NAŠA PESEM Polurna oddaja bo vsebovala posnetek nastopov pevskih zborov na republiškem tekmovanju Naša pe sem, kije bilo v Mariboru. Tokrat se bodo predstavili zbori s Štajerske, in sicer dva celjska ter velenjski.
20. I.
četrtek 1
9.00	ZIMSKI SPORED ZA DIJAKE: Koledar, L. Paljetak: Mišin mačke, V iskanju preteklosti, Poročila
10.05	ZIMSKI SPRED ZA DIJAKE
17.20	POROČILA
17.25 VESOLJE:	HARMONIJA SVETOV, poljudnoznanstvena oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 TEDNIK
21.00 ZVOKI GODAL: VIOLINA IN NJENE IZRAZNE MOŽNOSTI
Violina je nedvomno najbolj priljubljen godalni inštrument, izjemna je njena spevnost. Slednjo bomo v drevišnji oddaji spoznali po izvedbah skladb Dvoraka, Bacha, Ravela in Debussyja. Govor bo tudi o načinu uporabe loka, o t. i. detachu, igranju preprostih ločenih not, o igri prek treh in štirih strun in še čem.
Oddajo bo vodil znani violinist Rok Klopčič.
21.35 V ZNAMENJU
17.25 Dnevnik - 17.45 Učitelj (otroška oddaja) - 18.15 Prehrana v naravi (dokumentarna oddaja) -18.45 Mali veliki svet - 19.30 Dnevnik - 20.00 F'. M. Dostojevski: Nastasja Filipovna (predstava Teatra Stary iz Krakowa) 21.15 Zagrebška panorama - 21.30 Panorama (kulturna oddaja)
hrvatskega uradnika v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so uradniške moči lahko napredovale le z dekreti predpostavljenih. Glavno vlogo igra Mate Ergovič.
21.00	SCHUMAN IN BRAHMS, glasbena oddaja
21.55	POROČILA
17.25	Dnevnik - 17.45 Zorn in Puk (lutkovna oddaja) - 18.00 Igračkanje - 18.15 Potpisi, kažipoti: Od Učke do Salvudrije - 18.45 Arioso (operna glasba) — 19.00 Športna oddaja - 19,30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Bolnišnica na koncu mesta
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAHI
KOTO
Koteks tobus in zbiralnico kmetijskih zadrug
VSEM KMETOVALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1983!
20.55 SEKCIJA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Sredi lanskega leta je 670 Slovencev podpisalo javno pismo v zvezi z nedoslednostmi in odstopanji pri temeljnih načelih šolske preobrazbe. Današnja oddaja bo povzetek javne razprave, kakor je ta o usmerjenem izobraževanju tekla v ustrezni sekciji pri RK SZDL.
21.55 POROČILA
17.25	Dnevnik - 17.45 Mali svet
18.15	Cas knjige - 18.45 Telestart 81	19.30 Dnevnik - 20.00 Na-
rodna glasba - 20.30 En avtor, en film: Opa, opa 20.50 Zagrebška panorama 21.05 Čas podvigov
&
MONTAŽNI DIMNIK
Z GIBLJIVO
KISLOODPORNO
OGNJE9TALNC)
SAMOTNO CEVJO
Uporablja se za peči in kotle od 4000 do IOO OOO Kcal / h
Proizvaja:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
61000 Ljubljana, Opekarska 13 Tel : 22-113 20-641 Teles: 31 429 YU KIP
Prodaja
in strokovni nasveti:
OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO Tel.: 21-403,22-291
18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
18.40	MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	35 MM - FILMSKA DELAVNICA
22.05	POROČILA
Pričeli smo izdelovati
ELEKTRIČNE GENERATORJE ZA MALE VODNE ELEKTRARNE
isa\
Naročila že sprejemamo
POZD Električni stroji
Ljubljana, Vodnikova 84
SLOVENSKI
Jubilejni — 30. koledar za Slovence po svetu je knjiga za vse leto. Zanimivo branje iz domovine in tujine, bogata barvna priloga s 50 barvnimi fotografijami slovenskih krajev, literarni almanah s prilogo za najmlajše Slovence po svetu, kronika slovenskih društev v zahodnoevropskih državah.
SLOVENSKI KOLEDAR '83
je primemo darilo vašim sorodnikom na tujem!
Cena Slovenskega koledarja za naročnike iz SFRJ je 250 dinarjev skupaj s poštnino.
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA 61001 Ljubljana | Cankarjeva 1/11 | p. p. 169
NAMESTO VAS LAHKO ODPOŠLJEMO KOLEDAR KOT DARILO VAŠIM SORODNIKOM!
>
SLOVENSKI KOLEDAR '83 pošljite na naslov:
Račun pošljite na naslov:
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTO
ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, n. sol.
TOZD ZA PROMET ZIDANI MOST, n. sub, o,
Obveščamo vse, ki jih veseli delo na železnici, da bomo v januarju 1983 organizirali tečaj za prometno-transportne delavce
premikač, zavirač, kretnik
Pogoji za sprejem so:
- starost najmanj 18 let
- posebna zdravstvena sposobnost
Tečaj bo v Zidanem mostu in bo trajal pribl. 3 mesece.
S pričetkom tečaja ste sprejeti v delovno razmerje.
Po uspešno opravljenem tečaju vas bomo razporedili na eno izmed postaj na območju od Zidanega mosta do Dobove, pri čemer bomo poskušali upoštevati bližino vašega prebivališča.
Po določenem času uspešnega dela je možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja.
- Za opravljanje navedenih del in nalog vam pripada benificirana delovna doba.
- V TOZD je organizirana družbena prehrana in možnost letovanja v počitniških kapacitetah.
- Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih z vlakom doma in v tujini.
Odločite se in postanite železničarji!
Prijave sprejema kadrovska služba TOZD za promet Zidani most,
Zidani most 9, do 20. 1. 1983
tura
n
bra-
anje
Počasen prodor novega
Kultura v črnomaljski občini poslej odvisna zgolj od dela ljubiteljskih skupin — Pozornost velja kadrom
V črnomaljski občini se zavedajo, da bodo imeli poslej predvsem tako kulturno življenje, kakršnega se jim bo posrečilo ustvariti z ljubiteljskimi kulturnimi skupinami. Teh imajo resda lepo število, zlasti še folklornih, glasbenih in gledališko-reci-tacijskih, vprašljivo pa je, ali bodo v razmerah, ko si tudi amaterizem, ki je vajen skromnosti, ne more obetati kaj več kot tanko rezino, sploh lahko pripravile kaj kvalitetnega.
Kot je pokazal novembrski posvet s. predstavnikom republiške ZKO, 'gojijo v društvih in sekcijah dejavnost, ki predstavlja na področju ljubiteljstva malone „železni repertoar" . ge pravi, da v črnomaljski občini pretežno plešejo, igrajo, recitirajo, pojejo in muzicirajo, medtem ko plesno (ne folklorno), filmsko, likovno, literarno, knjižno, arhivsko-dokumentacijsko in druge dejavnosti komajda poznajo. Ugotavljajo, da je za te manj možnosti, še posebej pa jim manjka denarja in usposobljenih kadrov.	"
Novo torej prodira, vendar zelo počasi. Črnomaljski ZKO si prizadeva, da bi področje ljubiteljske kulture popestrila z novo vsebino in novimi odlikami. Zaveda sc tudi, da se brez kadrov ne da naprej, zato že nekaj let posveča posebno pozornost izobraževanju in pridobivanju kadrov za ljubiteljske kulturne potrebe. V ta namen je, denimo, lani namenila kar 120.000 dinarjev ali več kot šestino vsega ljubiteljstvu namenjenega denarja. Med drugim je na republiški seminar za klubsko dejavnost poslala kar sedem ljudi.
Glede na povedano, je črnomaljski ZKO veliko do medobčinskega in republiškega sodelovanja, še zlasti pa do nadaljevanja izmenjave kulturnih ponudb z drugimi občinami, znane pod geslom „Spoznajmo se", ki je zadnje čase omrtvela. S tem želi ne le spodbujati skupine v svoji
občini, ampak z gostovanji skupin od drugod popestriti kulturno življenje v krajevnih skupnostih. Sicer pa bodo te in podobne reči napisane tako v letnem kot srednjeročnem programu ZKO, o katerih je tudi tekla beseda na omenjenem novembrskem posvetu.
Celiberti
V Dolenjski galeriji razstavlja italijanski grafik
V obeh dvoranah Dolenjske galerije v Novem mestu so od minulega petka na ogled barvne grafike sodobnega italijanskega oziroma furlanskega umetnika, 54-letnega Gi-orgia Celibertija iz Vidma. Na otvoritvi je o tem izredno plodnem in vsestranskem likovnem ustvarjalcu govoril umetnostni kritik Brane Kovič. Med drugim je dejal, da Celiber-tijevo umetnost hitreje in laže prepoznamo tudi zato, ker je v njej moč najti prvine, kakršne, denimo, uporablja tudi naš slovenski grafik Janez Bernik. Očitno je, da sta imela skupnega učitelja, vendar pa Celiberti na beneški umetnostni šoli ni dolgo zdržal. Kot je poudaril tudi Kovič, so bile njegove prave šole potovanja oziroma življenje samo. Tako se je razvil v svojskega ob-vladovalca likovnega prostora. Celi-bertiju je bila osebna izkušnja vseskozi temeljno vodilo pri iskanju in uporabi grafičnega rokopisa, če govorimo samo o tej strani njegove ustvarjalnosti. »Videti sliko, kamen
V obdobju zaostrenih gospodarskih razmer tudi kulturi ni lahko, saj postajajo curki iz denarnih pip iz meseca v mesec tanjši, poleg tega pa je čedalje bolj pod nadzorstvom tako rekoč že vsak dinar, ki ga kultura dobi na podlagi samoupravnih sporazumov oziroma s svobodno menjavo dela. Vedno manj dobrih obetov je tudi za preostala leta sedanjega srednjeročnega obdobja.
Najhuje bo nedvomno občinam, ki jih je republiška kulturna skupnost z letošnjim letom izločila iz ,,kluba" manj razvitih. To pomeni, da jim je ukinila denarno (solidarnostno) pomoč in jih prikrajšala za vrsto drugih ugodnosti. Ker so med temi občinami tudi tri iz dolenjske in posavske regije (trebanjska, brežiška in črno-meljska), naj se pri problemih, ki že nastajajo zaradi ukinitve ugodnosti, pomudimo še nekaj časa.
Brez ovinkov lahko zapišemo, da bo v teh občinah
trpela zlasti kultura v ožjem smislu, ker nimajo nikjer toliko lastnega denarja, da bi mogli zadržati njen dosedanji obseg. To pomeni, da bo manj prireditev, še posebej v nekaterih zvrsteh. Marsikje bodo prisiljeni črtati gostovanja poklicnih kulturnih skupin (gledališč, glasbenih ansamblov idr.), drugod bo tega zgolj za pokušnjo. Prizadeta bo razstavna dejavnost, saj tudi za likovne pri-
Razvitost -nazadovanje
reditve ne bo kje vzeti denarja. Nič bolje se ne bo godilo področju knjižničarstva. Glede na znano dejstvo, da je ta dejavnost v minulih letih na Dolenjskem ixi tudi v posavski regiji in na kočevsko-ribniškem območju bolj zaostala za razvi-*ostjo v republiki kot nekatere druge dejavnosti, bo napovedano oženje razvojnih možnosti zanjo še zlasti hud udarec.
Krčenje letnih in srednjeročnih programov bo skoraj neizbežno, kar velja po vrsti za vse občine, tudi za tiste, ki so že do zdaj delale družbo razvitim. Ob tem spoznanju, ki je vse prej kot prijetno, povsod iščejo rešilne bilke, da bi se obdržali vsaj na doseženi stopnji.
V sili se zatekajo k najrazličnejšim (po njihovem mnenju še sprejemljivim) rešitvam in ga, kot bi se že prej dogovorile med seboj, ponujajo v razpravo kot nekakšen „obrazec“./Po njem naj bi povsod res imeli manj prireditev, bi pa bila kulturna ponudba bolj kakovostna. Sicer pa bo treba še malo počakati, da se bodo razjasnile nekatere zadeve v zvezi s skupno in splošno porabo. Od tega bo namreč odvisno, kakšne bodo prispevne stopnje v letu 1983, oziroma koliko bo sploh denarja za kulturo. Šele ko bo na mizi hlebec, se bodo lahko pogovorili, kolikšen kos komu pripada.	L	ZORAN
Novomeški literati ustanovili klub
Delovanje dolenjskih besednih ustvarjalcev bo poslej organizirano teklo v literarnem klubu, ki nosi ime Dragotina Ketteja — Prvi predsednik je Vladimir Bajc
Dolgoletna želja dolenjskih besednih ustvaijalcev, da bi delovali organizirano, seje naposled izpolnila. Dobili so svoj literarni klub in ga na ustanovnem občnem zboru 6. januaija v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu imenovali po pesniku Dragotinu
kot so
ŠKORPIJONČEK
Metliško kulturno poletje je doživelo že nekaj uspešnih sezon, katerim naj bi sledila tudi letošnja. Težava je samo v tem. ker tisti, ki se proglašajo za nadvse glavne prireditelje, še nič ne vedo, kaj se v zvezi s tem kuha v glavi resničnega organizatorja. Ta nastopa vselej v eni osebi, in čeprav je tako rekoč povsod zraven, se Metličanom še ni posrečilo odkriti, komu morajo biti pravzaprav hvaležni za pravcato kulturno prebujenje. No, ko bodo veliki, se jim bo morda le posvetilo ...
Ketteju. Resda je bil ustanovni sestanek slabše obiskan pričakovali, vendar z zadostnim številom navzočih, da so lahko sprejeli klubska pravila kot temeljni akt za registracijo in določili podpisnike zanjo. Za prvega predsednika kluba so izvolili Vladimira Bajca.
prek začetnih motenj in težav, do katerih bo prihajalo tudi zaradi tega, ker klubu trenutno ni moč zagotoviti stalnih prostorov. Streho nad glavo bodo literati dobili šele v obnovljenem Domu kulture, in to čez nekaj mesecev,	I. 2-
Ena od Celibertijevih grafik, kakršne so razstavljene v Novem mestu.
ob reki, praske ali napis na zidu ali prebrati pesem, slišati neki zvok, naleteti na vznemirljivo besedo — vse to je furlanskemu umetniku neposredna pobuda, da zaznavo pretvori v vidljivo formulacijo, zdaj ekspresivno, zdaj poetično in refleksivno," je zapisal likovni kritik. In tudi pričujoča razstava dokazuje, da tako nastala dela delujejo odprto, sveže in sproščujoče, tak pa je navsezadnje tudi umetnik. Razstava bo odprta do 27. januaija in treba je reči, da je Dolenjska galerija z njo kar imenitno začelo letošnjo razstavno sezono.
V Literarnem klubu Dragotina Ketteja, ki bo deloval pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Novo mesto, se bodo seveda zbirali literarni ustvarjalci iz novomeške občine. Pomeni, da je klub namenjen predvsem njim, vendar pa so v skladu s
V TEŽAVAH TUDI REPUBLIŠKA KULTURA
O pomanjkanju denarja za kulturo poročajo od vsepovsod. Tudi republiška kulturna skupnost se otepa s takimi težavami. Vrednost njenega letošnjega programa, ki jo je moč denarno pokriti, je ocenjena na 1.133 tisoč dinarjev. To je za 12 odst. več kot lani. realno pa pomeni ta vsota znižanje za 6,6 odst. Potreb je skoraj polovico več, kot je možnosti. Ker denaija v nobenem primeru ne bo dovolj, bo ob neobhod-no večji selektivnisti programov nujno poudarek na kakovosti kulturne ponudbe. Kaže, da bodo tem razmeram prilagodili tudi kriterije za vrednotenje programov.
pravili njegovi člani tudi drugi, ki se s pisanjem ne ukvarjajo. Klub sicer ne bo togo zaprt v meje novomeške občine, saj je želja ustanoviteljev, da prerase vsaj v regijsko, se pravi dolenjsko združenje v širšem pomenu. Ne nazadnje je v tem smislu naravnano tudi njegovo delovanje za naprej.
V okviru kluba bo tekla najrazličnejša in pestra dejavnost. To bodo razprave o kulturnih oziroma literarno ustvarjalnih in poustvarjalnih vprašanjih, potem tečaji, seminarji, predavanja in druge izobraževalne oblike, v klubu pa se bodo člani dogovarjali za literarne večere, gostovanja in drugo. Poleg tega se bodo pojavljali v šolah kot mentorji v šolskih kulturnih društvih, pomagali mladim literarnim ustvarjalcem in se sicer tvorno vključevali v kulturno življenje. Pri tem bo klub najtesneje sodeloval z drugimi kulturnimi društvi in kulturnimi ustanovami.
Zdaj je seveda najpomembnejše z delovanjem potrditi, da je tak klub-Novemu mestu oziroma Dolenjski res potreben. Pogumno bo treba
Kolikšna bo cena sušnih let?
V Dolenjskem muzeju so lani več kot pol leta poslovali z izgubo, ki jim jo je »naložil" zakon — Srednjeročni program muzeja bo zaradi pomanjkanja
denarja bistveno okrnjen_____________
Zakon o zvišani amortizacijski stopnji za poslovne stavbe je lani pritisnil ob zid številne kulturne ustanove. Nekaterim od teh je obesil na vrat tudi večje primanjkljaje. V Novem mestu se je s to poslovno nevšečnostjo več kot pol leta otepal Dolenjski muzej, ena redkih ustanov v dolenjski regiji, ki jo sofinancira republilca kulturna skupnost. Najprej se je izguba pokazala ob prvem periodičnem obračunu, nato pa še ob polletju. Ob tričetrtletju je ni bilo več, saj je muzej prav tedaj dobil od občinske Kulturne skupnosti tako imenovano »razliko za nazaj" in z njo pokril primanjkljaj.
»Omenjeni zakon nas je udaril tako, da so se sredstva za amortizacijo kar čez noč povečala od 820.000 na 1,550.000 dinarjev ali za 730.000 dinarjev. Tega denarja seveda nismo imeli kje vzeti in tudi novomeška kulturna skupnost ga ni mogla zagotoviti, saj je zakon prišel potem, ko je poslovno leto že teklo po vnaprej sprejetih delovnih in finančnih načrtih," pravi prof. Ludvik Tončič,
ravnatelj Dolenjskega muzeja. Ugotavlja tudi, da je amortizacijski sklad hudo obremenil poslovanje muzeja po prevzemu novega oddelka NOB in ljudske revolucije v upravljanje pred tremi leti, in še, da so se sredstva za amortizacijo v tem času povečala za devetkrat.
Kljub omenjenim motnjam v poslovanju pa so v Dolenjskem muzeju brez prekinitev uresničevali delovni program in vse tisto, kar je bilo dodatno zastavljeno. Kajpak je delo teklo v okviru možnosti, zlasti še v okviru vsote, ki je bila na voljo za posamezna opravila. Dejstvo je namreč, da financiranje še daleč ne krije vsega, kar ima muzej v srednjeročnem programu in kar zastavlja iz tega za vsako leto posebej. Ker tudi letos in vse do konca tega srednjeročnega obdobja ni pričakovati več od skupnega denarnega »hlebca", ampak so napovedi take, da bo „kos“ realno še manjši od sedanjega, bo srednjeročni program Dolenjskega muzeja skoraj gotovo ostal neuresničen. Seveda se tega v muzeju še kako zavedajo.
,,V srednjeročni program smo zapisali, da je naša osnovna naloga postavitev novih razstavnih zbirk," razlaga prof. Tončič,,.razmere pa so nanesle, da na začetku tretjega leta srednjeročnega ob-
dobja lahko pričakujemo le ureditev arheološke in etnološke zbirke, medtem ko bo morala kulturnozgodovinska zbirka počakati na ureditev in odprtje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ta zbirka bo v križatijski stavbi, kjer so prostori zanjo sicer že pripravljeni, vendar je vse drugo še tako na začetku, da ni misliti na hitro dokončanje del."
Nedokončana ostaja tudi zbirka NOB in ljudske revolucije v ustreznem oddelku. Njen temeljni del, ki obsega vojaško-politično področje, je sicer zaokrožen in nared, manjka pa predstavitev posebnih tem - partizanskih delavnic, prosvete in kulture ter zdravstva. Za postavitev teh delov zbirke bi muzej potreboval več kot 600.000 dinarjev. Upajo, da bo to vsoto nakazala republiška kulturna skupnost, kdaj, pa ne ve nihče. Tako o oddelku NOB in ljudske revolucije še vedno ni moč reči, da že služi namenu, še zlasti pa mu marsikaj manjka, da bi bil sodobna učilnica zgodovine, kot so poudarjali ob načrtovanju. Med drugim se že dolgo kaže potreba po kadrovski okrepitvi v njem, še posebej potreba po muzejskem pedagogu. Muzeji, ki takega pedagoga že imajo, se lahko pohvalijo tudi z veliko večjim obiskom.
Prof. Ludvik Tončič
Povrhu vsega tarejo Dolenjski muzej problemi, ki se na prvi pogled zdijo sicer obrobnega pomena, pa vendar bistveno vplivajo na delovanje muzejskih oddelkov. »Čedalje bolj se namreč srečujemo z omejevanjem tako imenovanih materialnih izdatkov za dnevnice, kilometrine in podobno, kar prihaja pri našem delu, ki je precej terensko, zelo v poštev. Terenskega dela je čedalje več, nalaga ga tudi novi zakon o varstvu narave in kulturne dediščine, ki za muzeje določa, da morajo voditi evidenco o spomenikih in vsem, kar pač sodi na to področje. Ne nazadnje se moramo zamisliti, kaj bo z muzejskimi predmeti, če muzejski delavci ne bodo mogli do njih. Bomo morali spet ugotoviti, da je šlo toliko in toliko predmetov take in take vrednosti v zasebne (celo inozemske?), namesto v muzejske zbirke? Bo potem res samo muzej za vse kriv? “ se ob tem sprašuje ravnatelj Dolenjskega muzeja.	I.	ZORAN
Vladimir Bajc: novoustanovljeni Literarni klub Dragotina Ketteja v Novem mestu bo vodil prvi dve leti.
PREDSTAVITEV
KNJIGE
V soboto, 15. januarja, bodo Metličani deležni prvega letošnjega kulturnega dogodka, in sicer predstavitve pesniškega knjižnega prvenca Janija Bevka z naslovom »Potopljeno sonce". Prireditev bo ob 19. uri v hotelu Bela krajina v Metliki, v programu pa bodo sodelovali še: Toni Gašperič, Mateja Koležnik, oktet Vitis ter recitatorki Violeta Tomič in Sonja Strucelj. Obetajo si dober obisk, obiskovalcem pa bo na volio tudi pesniška zbirka - za vsega 80 dinarjev.
SEMINAR ZA ZBOROVODJE
V okviru priprav na letošnji že štirinajsti tabor slovenskih pevskih zborov bo v soboto, 22. januarja, v Šentvidu pri Stični seminar za zborovodje. Pričakujejo polnoštevilno udeležbo, saj bodo na seminarju med drugim pregledali tudi pesmi, ki jih bodo zbori prepevali v okviru letošnjega taborskega srečanja.
Novoletna
Razmerja
Tik pred novim letom je izšla 4. številka Razmerij, glasila osnovne organizacije ZSMS Metlika. Glavni in odgovorni urednik tega fotokopirnega lista je Rudolf Vlašič, za literarne prispevke odgovarja in skrbi Jani Bevk, medtem ko je Janez Vraničar tehnični urednik. V uredniškem odboru so poleg naštetih še Bojan Vraničar, Dani Orlič, Dušan Bečaj, Ivi Kukman in Goran Jarnevič- Razmerja 4 so izšla v nakladi 100 izvodov, naslovnico pa je natisnil Sitotisk Drago Pre-valšek. S prispevki sodelujejo: Jani Bevk, Danilo Orlič, Andrej Pečarič, Dušan, Boys, Matjaž Rus, Rudolf Vlašič, Goran Jarnevič, Jože Bukovič, se pravi domala vsi, ki sestavljajo tudi uredniški odbor.
In kakšna je vsebina Razmerij 4? Predvsem se lepo bere, sestavki so zanimivi, ponekod malce žgečkljivi, poskušajo pa biti tudi kritični, a se prehitro zadovoljijo z napol nabrušenim rezilom. Temo o stari kino dvorani, ki naj bi postala knjižnica, bi kazalo zastaviti tako, da bi porodila revolt in odgovor na govoričenja nekaterih občinskih funkcionarjev in plazeča se za vogali metliških bajt. Sicer je prispevek le zlivanje žolča na neimenovanega in na nepreverjeni stavek. To le za primer, ki pa ga je moč posplošiti na vse pisanje, dišeče po kritiki: Sioer -pa je več kot polovica Razmerij 4 zasuta z literarnimi prispevki, o katerih pa tukaj ne bi izgubljali besedi, kajti gre predvsem za duhovičenja, za »fiajerske" opise doživetij fantov, ki slučajno zdaj služijo vojaški rok in se srečujejo z vsem, kar jim je bilo doslej tuje, je pa napravilo nanje globlje vtise, največkrat z negativnim predznakom. V Razmerjih 4 ne manjkajo tudi karikature, neke vrste slikovni stripi, ki naj bi smešili medsebojne odnose: predvsem obrekovanje, ki ga je na tej strani Gorjancev (in ne samo tod) na pretek.
Sicer pa so Razmerja 4 simpatična številka. Razveseljuje predvsem dejstvo, da zaposluje priprava takega glasila lep krog mladih, pa še to, da izhajajo nepretrgano. Iz iskanj se bo porodilo gotovo kaj več, začetek pa je brez dvoma obetaven in vreden pozornosti.
TONI GAŠPERIC
NOVA RAZSTAVA „PRI SLONU V GOSTEH“
* V novomeškem razstavišču »Pri slonu v gosteh" nadaljujejo s fotografskimi razstavami. Prvo letošnjo bodo odprli jutri ob 18. uri. S kolekcijami kombiniranih fotografij, nastalih v letih 1978 in 1979, se bo predstavila Alenka Vidrgar. Razstava, ki si jo bo prav gotovo zanimivo ogledati, bo odprta do 3. februarja.
1		H	. a,	II	1		H	1	I	|		m
							Bill	lil	Silili			lltii
DVANAJSTIČ MALI ODRI -Prihodnji teden se bo začelo že 12. goriško srečanje malih odrov. Poleg slovenskih geldališč bodo na tej tradicionalni prireditvi v Novi Gorici nastopili gledališčniki iz Skopja, Beograda, Novega Sada in Zagreba, iz Zamejstva Stalno slovensko gledališče iz Trsta, od tujih pa gledališki mali odri iz ZR Nemčije in Španije (Barcelone). Program bo potekal v Novi Gorici in okoliških krajih, precej predstav pa bo tudi v Gorici na italijanski strani, kjer so Slovenci dobili nov kulturni dom.
NASA FOLKLORA IZ ARGENTINE - Ob koncu januarja bo v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopila jugoslovanska foolklorna skupina Triglav iz Buenos Airesa. Skupino so pred desetimi leti usta-
novili pod vodstvom Norme Tomič, štipendistke SIM za proučevanje jugoslovanske folklore, zdaj pa jo vodi Hector Arico, pred dvema letoma proglašen za najboljšega argentinskega koreografa, ki se je nedavno izpopolnjeval v Jugoslaviji. Folklorna skupina Triglav, ki jo sestavljajo potomci naah izseljencev, goji poleg jugoslovanske folklore tudi atraktivne argentinske plese s tradicionalno glasbo.
OB 80-LETN1CI MIHE MALEŠA - Slovenski slikar, grafik in publicist Miha Maleš slavi 80-letniso življenja. Ob tej priložnosti so pripravili več razstav del tega umetnika: v ljubljanski Mali galeriji Maleševe novejše grafike, v Galeriji DSLU, prav tako v Ljubljani, njegovih novejših olj in tapiserij, v Kamniku pa Maleševih avtoportretov.
1>«TA
dežu	•
poročaj	D
ZAMAN JE VLOMIL - V noči na 2. januar je neznanec vlomil v osebni avto Franca Bakšiča iz Dolnje Straže. Vozilo je stalo pred domačo hišo, vlomilec pa je razbil steklo na vratih, vendar iz avtomobila ni nič odnesel. S samim vlomom je naredil za 2 tisočaka škode.
PREPREČILI TRAGEDIJO - 4. januarja popoldne se je pokazal dim iz Kovinarjevega skladišča v Črnomlju. Na srečo so bili člani tamkajšnjega gasilskega društva dovolj hitri, da so ogenj pogasili in preprečili širjenje požara. Ta bi lahko imel hude posledice, saj je bilo pod isto streho še povsem polno skladišče. Okoliščine in vzrok požara še raziskujejo.
VDRL V GARDEROBNO OMARO - Neznan vlomilec je 6. januarja med popoldansko izmeno vdrl v garderobno omarico v IMV. Janezu Mauserju je odnesel 2.600 din gotovine.
BRATSKA SLOGA ODPOVEDALA
Pri	Femčevih na	Mah
Loki je prišlo v četrtek zvečer	do prepira	med
bratoma Antonom in Alojzom. Začelo se je s sporom zaradi poslušanja radijskega „Četrtko-vega večera", nadaljevalo pa tako, da je Anton na svoji strani odklopil električno varovalko. Alojz jo je seveda ponovno privil, zatem pa ga je Anton napadel z nožem in ga porezal. Rane so morah Alojzu zašiti v novomeški bolnišnici, Anton, ki je kazal zelo očitne znake vinjenosti, pa je moral najprej na „hlajc-nje", nanj pa čakajo še sodniki
KAJ PA V SNEGU? - S takšnimi gumami je bil nedolgo tega opremljen tovornjak beograjske registracije, ki so ga miličniki ustavili na Otočcu. Še sreča, da je zima letos brez snega!
S ščurki iztrebili tudi ribe
Pogojna zaporna kazen za Itala Morossinija, ki je ob dezinsekciji zdravilišča v Dolenjskih Toplicah zakrivil množičen pogin rib v potoku Sušica
Novomeščani in Topličani, še posebej med njimi pa ribiči, se še veijetno prav dobro spominjajo januarskih dni leta 1980, ko naj bi človeška malomarnost in nepazljivost zakrivili enega najhujših poginov rib v zadnjem času. Dolenjski ribiči so takrat iz potoka Sušica, ki ni kazal prav nobenih znakov življenje več, pobrali preko 1000 kilogramov rib, od belic do lipanov, sulcev in ščuk, še najmanj dvakrat toliko pa jih je s seboj v Krko odnesel tok.
Pred senatom novomeške enote nega doma v Dolenjskih Toplicah. Z
temeljnega sodišča v Novem mestu se je pred dnevi znašel 44-letni ltalo Morossini, vodja službe varstva pri delu v novomeški tovarni zdravil Krka, ki ga je obtožnica bremenila, da je zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov zakrivil množični pogin rib. Obravnava, predvsem pa številna izvedenska in strokovna mnenja so Morossiniju v celoti dokazala očitano krivdo. Morossini je namreč 10. januaija 1980 vodil in nadzoroval dezinsekcijo prostorov zdravstve-
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Prve novoletne dni so imeli mičilniki navzlic ..utrujenosti" občanov dovolj dela. Tako so novomeški miličniki ..ohladili" Novomeščana Julija, T., ki je razgrajal v domačem stanovanju, pretepal ženo in motil sosede. Ce je soditi po uvodu, se ženam v tem letu slabo piše.
• V lakirnici novomeške IMV so 6. januaija ugotovili, da sta jim zmanjkali pištoli za lakiranje, ki so ju prejšnji večer po končanem delu spravili v garderobno omarico.
• Delavci Agroobnove so konec decembra pustih buldožer pri Radoviči in ga niso pogledali vse do 5. januaija, ko so ponovno pričeli delati. Očitno pa je buldožerju le nekdo delal družbo, saj ga je olajšal za 160 litrov phnskega olja. Tudi iz bližnje kolibe je steklo nekaj htrov strojnega olja.
» Posebne vrste vlom so v noči na soboto doživeh Drabovi v Pristavi pri Podgradu. V sušilnici mesa je bila storjena neprecenljiva škoda. Tat je namreč odnesel 15 pravih domačih klobas.
njo so hoteh uničiti in iztrebiti ščurke, ki so se pojavih v zdravilišču. Dezinsekcijo so opravljali z o brizganjem tal, sten in opreme, za to pa so uporabljah 25-odstotni piretrinski ekstrakt. Vse analize so nedvoumno pokazale, da je piretrin hud strup za ribe. Zaradi opustitve najnujnejših varnostnih ukrepov je piretrin prišel skoz odtok v kanalizacijo, z njo pa v Sušico in po njej v
PADEL S STREHE
Med delom v dopoldanski izmeni v Iskri, tozd Tovarna napajalnih naprav, se je huje poškodoval električar, Novomeščan Ivan Kužem. Tega dne so delavci vlekh iz transformatorja kabel, Kužem pa je bil na strehi. Pri tem se mu je pod nogami vdrla salonitna plošča, tako da je padel dobre tri metre globoko. Zaradi poškodb je Kužem ostal na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Vse kaže, da je do nezgode prišlo zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov pri delu.
ZIDANICE PONOVNO TARČE
Koncem decembra ah prve dni januarja je bilo vlomljeno v zidanico Ljubljančana Staneta Nemaniča v Bušinji vasi. Vlomilec je razbil steklo na oknu, v notranjosti pa vse razmetal in odnesel le starejši radio-aparat, vreden 1000 din. Radio je neki občan Bušinje vasi našel v bližini zidanice. - V tem času je bilo vlomljeno tudi v zidanico Ljubljančana Adolfa Žgolina v Celevcu pri Zburaiu Tudi tuje vlomilec vdrl skoz okno, vendar je prostore zapustil brez plena.
OSIROMAŠEN KURNIK - V noči na petek je nekdo vlomil v kurnik Frančiške Sekula iz Regerče vasi. Izginilo je 5 kokodajsk, prav tohko perjadi pa je izginilo tudi Marjanu Bevcu v Martinji vasi.
Malomarno z viličarjem
Zaradi povzročene delovne nezgode pogojna zaporna
kazen
O sodnih epilogih številnih delovnih nezgod je na tej strani, roko na srce, bolj malo zapisanega. Pa niti ni bilo potrebnega kaj dosti brskanja po sodnih spisih, da pridemo do prvega primera. V drugi polovici decembra je namreč senat novomeškega sodišča razpravljal o krivdi 34-letnega Franca Palčiča iz Dolenje Stare vasi.
Po navedbah obtožnice bi naj Palčič 18. septembra 1980 nekaj po
Kupon namesto denarja
Vidmar in Kapš skušala prevariti zavarovalnico — Namesto denarja za povzročeno škodo dal kar kupon
Že veliko smo pisali o tem, da je poenostavljeno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov pri prometnih nesrečah s pomočjo kuponov prineslo vdelo organov pregona in sodišč veliko dela. Zdi se tudi, da so vsa opozorila in kazni kot bob ob sterlo, kajti število spisov s tovrstnimi kaznivimi dejanji se prav nič ne manjša. In to navzlic temu, da skoraj z gotovostjo ugotavljamo, da je velika večina goljufov „po-gruntanih" že pred samim postopkom za uveljavljanje škode. Tako je bilo nedavno v primeru 25-letnega Ivana Vidmarja iz Malega Podljubna in SO-letnega Stanka Kapša iz Prečne.
Vidmar in Kapš sta v prijavi škodnega primera odgovornosti neresnično navedla Zavarovalni skupnosti Triglav, da je Kapša med vožnjo z osebnim avtom od Prečne proti Novemu mestu zaneslo v levo in je tako zaprl pot nasproti vozečemu Vidmarju. Ta'naj bi pričel zavirati, zaradi česar ga je iz ceste zaneslo v jarek. Na avtomobilu je tako nastalo za 8.150 din škode, ki naj bi jo s pomočjo lažne prijave in priloženega Kapševega kupona dobil Vidmar povrnjeno. Kot že v mnogih primerih so v ..Triglavu" — Dolenjska območna skupnost prevaro pravočasno odkrili in zahtevek seveda zavrnili. Za vse ostalo so poskrbeli preiskovalni sodnik, tožilec in sodišče.
Preiskava je pokazala, da je Vidmar novo stoenko (zanjo je nekaj denarja posodil celo Kapš) posodil Romanu Kapšu. Ta je med vožnjo na poledeneli cesti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v jarek. Nadaljevanje je znano. Le da je dogovor med Romanovim očetom in Vidmarjem prinesel namesto pričakovane koristi obema nckohkanj tanjše denarnice. Sodišče, ki je goljufijo v celoti dokazalo, poleg tega sta jo odkrito priznala tudi obtoženca, je Stanku Kapšu odmerilo kazen plačila 15.000 din, medtem ko mora Vidmar odšteti 10 tisočakov.
Stroški za popravilo avtomobila so narastli za več kot trikrat.
Krko. Ni bilo potrebno dolgo, da Sušica od Dolenjskih Toplic pa vse do izhva v Krko ni kazala nobenih znakov življenja več.
O vseh podrobnostih tega dogodka smo obširno poročali že takrat, zato navedimo le še oceno povzročene škode, ki jo je na podlagi poslanih podatkov novomeške ribiške družine naredil Zavod za ribištvo v Ljubljani. Neposredno s poginom ribjega življa nastala škoda je ocenjena na 175.248,00 din, če pa k temu prištejemo še triletni izpad prirasta rib, potem je skupne škode že za 546.774,00 din. Seveda so pa to le številke.
Senat novomeškega sodišča je Itala Morossinija obsodil na pogojno zapoino kazen 10 mesecev zapora, ki pa se ne bo izvršila, če v dveh letih ne bo zakrivil nobenega kaznivega dejanja.
B. B.
ZAPRL POT
V soboto ob 19. uri je na regionalni cesti med Brežicami in Krškim pri vasi Cmcc prišlo do prometne nezgode. Marjan Poljak iz Nedelje se je namreč peljal z osebnim avtom proti Čatežu, v križišču pri Črncu pa mu je pot iz neprednostne oeste zaprl Jože Kostanjšek iz Dedne vasi 47. V trčenju se je Poljak laže poškodoval, nastalo škodo pa so ocenili na 110.000 din.
Občinski odlok nezakonit
Ustavno sodišče SRS razveljavilo odlok skupščine občine Brežice — V nasprotju z zakonodajo
Ustavno sodišče SR Slovenije je konec decembra razpravljalo o pobudi Brežičanov Miroslava Mikelna in Borisa Starihe, ki sta trdila, da je odlok skupščine občine Brežice, ki je pooblastil Posavski veterinarski zavod Brežice za opravljanje inšpekcijskih nadzorov pri nakladanju in prekladanju živali, namenjenih za izvoz, nezakonit.
Mikeln in Stariha sta menila, da navedeni odlok ni v skladu z zakonom o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi. Ta zakon namreč izrecno določa, da mora takšne veterinarsko-sanitarne preglede opravljati občinski organ veterinarske inšpekcije. Prav tako pa tudi zakon o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SRS ter o republiških upravnih organih dovolj razločno pove, da opravljanje takšnih pregledov enostavno ni združljivo s položajem, ki ga ima Posavski veterinarski zavod.
In kakšnega mnenja je bilo sodišče? Takoj povejmo, daje sodišče odločilo, da se sporni odlok brežiške skupščine občine razveljavi. Inšpekcijsko nadzorstvo, tako kot pravita tudi Mikeln in Stariha, sodi po zakonodaji med funkcije upravnih organov. Pač pa se lahko posamezna strokovna dela inšpekcijskega nadzorstva z zakonom ah odlokom občinske skupščine, ki pa mora temeljiti na zakonu, poverijo specializirani organizaciji združenega dela ah strokovni službi druge samoupravne organizacije ah skupnosti. Seveda le, če takšnih opravil zaradi tehničnih in drugih ovir ni mogoče opravljati v upravnem zavodu in če opravljanje teh del ni nezdružljivo s položajem teh organizacij. Že tukaj je dovolj jasno povedano, da ta zakon spornemu brežiškemu odloku ne more biti v oporo. Še manj pa zakon o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo. Ta določa, da je za „po51jke“ Živah, njihovih proizvodov, surovin, odpadkov in semen za oplojevanje, predvidene za izvoz, pri nakladanju, prekladanju in razkladanju obvezen veterinarsko-sanitar-ni pregled. Tega pa lahko po 22. členu istega republiškega zakona opravi le pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
Ob tako očitnih in močnih argumentih, ki jih daje zakonodaja, je pravzaprav čudno, da Brežičani svoje zmote niso uvideli sami in predvsem - pravočasno.
B. B.
Slabe strani nakita iz medenine
Zaradi medeninaste zapestnice za pet mesecev v zapor — Prepričljiva zgodba o nesreči
ga je kupil od nekega znanca. No, sodišče ni imelo na voljo posebnih razlogov, da bi mu verjelo, še posebej, ker je preiskava pokazala, da je Kovačevič z namenom preprodaje kupil v Zagrebu najmanj 13 zapestnic, moško uro in prstan.
Vasilij Kovačevič bo imel v zaporu kar pet mesecev časa za premišljevanje, ali se res splača prodajati za zlato vse, kar se sveti. B. B-
rečeno Dolenjski, kjer je v Novem mestu opravil nadvse uspešno kupčijo. Le da ni bila povsem v skladu z zakonom, zaradi česar je Kovačevič zadnje dni decembra sedel na zatožni klopi novomeške enote temeljnega sodišča v Novem mestu.
Kovačevič je 4. januarja lani okoh
19.30	pozvonil pred stanovanjem Jadranke K. na Ljubljanski cesti v Novem mestu. Z žalostnim in obupanim glasom je stanovalki potožil, da nujno potrebuje denar, ker se je zapletel v prometno nesrečo. V nezgodi naj bi bila po nadvse prepričljivem pripovedovanju hudo poškodovana njegova hčerka, katero so odpeljali v novomeško bolnišnico. Potožil pa je, da mu je zmanjkalo denarja za plačilo bolniških uslug, saj ga ne more nikjer dvigniti, ker so vse banke zaprte, zlatarji pa ob tej uri ne delajo. Zakaj zlatarji? Zato, ker je pripravljen prodati celo zlato zapestnico, samo da bi prišel do
denarja in pomagal hčerki. Zapestnico, ki je sicer vredna 4 tisoč dinarjev, a jo proda že za dva tisočaka, ker jih pač nadvse potrebuje. Jadranka K. je bila usmiljenega srca in je zapestnico kupila. Hudo pa je bila presenečena in razočarana, ko je zlatnino odnesla pokazat zlatarju. Da gre za navadno medeninasto zapestnico, vredno kvečjemu 50 din, ji je odgovoril. Naj še omenimo, da je Kovačevič še isti večer na novomeškem Glavnem trgu nekomu prodal podobno „zlat“ moški prstan.
Obtoženec sc je pred sodiščem zagovaijal, da je bil vinjen in da je bil prepričan, da gre za zlat nakit, ki
13.	uri povzročil delovno nezgodo v tovarni Novoles, tozd TSP v Straži. Palčič namreč kot voznik viličarja pri vzvratni vožnji iz proizvodne dvorane na dvorišče ni upošteval vseh predpisov. Tako je bila prva napaka v tem, da vilic viličarja ni spustil v zahtevani položaj, poleg tega je dopustil, da se je njegov sodelavec Ljuban Vardič peljal na levem blatniku stroja. Prav to dvoje pa je po zaključkih preiskave in obravnave zakrivilo nezgodo. Z dvignjenim teleskopom vihc vozila je namreč Palčič po izhodu iz dvorane zadel v prečni del okvira vrat, iznad katerih je pri tem padlo sedem težjih stekel. Ta so padla na Vardiča in ga hudo poškodovala, saj je za-dobil nekaj prelomov in ureznin, zaradi česar je bil začasno povsem nezmožen za delo.
Palčič se je pred sodiščem zagovarjal, da vožnje na viličarju Var-diču ni dovolil, povedal pa je tudi, da so bile takšne vožnje v dvoje v tistem času povsem normalen pojav in da so se na viličarjih prevažali tudi nadrejeni. Naj ob tem takoj dodamo, da je omenjena nezgoda med delavci močno odjeknila in da danes pri vožnjah z viličarji v Novo-lesu ni najti kršitev ali nepravilnosti.
Senat je ugotovil, da je šlo pri Palčiču za zavestno malomarnost (tudi zagovora, da Vardiču vožnje ni dovolil, sodišče ni sprejelo) in mu je odmeril kazen treh mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let.
BLAZINA SEJE PREGRELA
7. januarja zvečer je prišlo do požara v stanovanju Irene Završnik v Novem mestu na Ragovski cesti. Završnikova je namreč na omrežje priključila električno blazino in jo dala na fotelj ob postelji. Blazina pa se je medtem, ko ni bilo nikogar doma, pregrela, zanestila ogenj na fotelju, plameni pa so se razširili še na zavese, preprogo in posteljo. Škodo so ocenili na 100.000 din.
GNEČA NI NIČ MANJŠA - Takšna je domala vsakdanja podoba na novome&em Glavnem trgu: gneča parkiranih avtomobilov prav nič ne priča o kakršnikoli bencinski krizi. (Foto: B. B.)
TEPLI SO SE
Marjan Hudorovac je v nedeljo prišel z mladoletnima Borisom in Slavkom v Krupo k Jožetu Ivanetiču. Prosili so denarja in pijače, ko pa jim Ivanetič ni ustregel, so zagrozili s pretepom. Marjan se je polotil Ivanetiča, Boris pa je mahnil po njegovi ženi, potem pa je v osebni avto Ivanetičev vrgel še kamen.
NA CESTI GA JE OROPAL
60-letni upokojenec Anton Jeler s Senovega je 6. januarja prijavil krškim miličnikom, da je bil tistega dne oropan. Med potjo od rudniške restavracije do samskega doma ga je srečal neznani moški in od njega zahteval denar. Ko mu ga Jeler ni hotel dati, mu je neznanec kar segel v žep in vzel 1.150 din. Po opravljenih poizvedbah so še isti večer izsledili storilca. Dejanja je osumljen B. J., ki je dejanje že priznal in je preiskovalni sodnik zanj odredil pripor.
PREVEČ RAZŽARJEN KAMIN
Minuli petek je v Novem mestu ponovno zagorelo. V sobi Suzane Zevnik na Trdinovi cesti so namreč zakurili kamin. Med tem, ko so bili stanovalci v pritličju, pa se je iz sobe pričelo kaditi. Na pomoč so hitro prišli novomeški gasilci in ogenj zadušili, tako da je bila uničena le postelja in posteljnina.
Avtomobili na udaru vlomilcev
Poročila delavcev UNZ so zadnje čase ponovno vse bolj polna raznih manjših vlomov, predvsem v osebne avtomobile. Dogodki prejšnjega tedna to najbolje ilustrirajo.
V noči na 9. januar je nekdo vlomil v osebni avto Franca Župev-ca v Potoku. Vlomilec je vdrl skozi prednje okence in naredil škode za 1.500 din. Odnesel ni ničesar. Isti večer je bilo pri gostilni Selak na Dobravi vlomljeno v osebni avto Marjana Škode iz Ledeče vasi. Medtem ko je bil lastnik avta s prijateljem v gostilni, je vlomilec odnesel kasete, ključe, orodje, poleg tega pa iztočil iz rezervoarja še 5 litrov bencina. Živahno je bilo v noči na soboto tudi v Črnomlju. Tam je bil lastnik avta Vaško Damjanovič ob radijski aparat, vreden kakih 10.000 din.
OTROKA ZBIL PO CESTI -Šestletni Boštjan Krušič iz Kočevskih poljan je 4. januarja popoldne z očetom stopil iz avtobusa na postajališču v Kočevskih poljanah. Prečkal je cesto, takrat pa je po njej pripeljal z osebnim avtom Stefan Križe iz Občic in fantiča zadel. Boštjan se je pri tem hudo poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Nekaj škode je bilo tudi na avtomobilu; ocenili so jo na
7.000	din.
V KRIŽIŠČU TRČIL V soboto je Janez Gomilšek iz Dolnje Stare vasi vozil avto od Ločne po mostu čez Krko proti Gotni vasi, vendar je pri križišču v Žabji vasi zavozil na levo in trčil v avto nemške registracije. Gomilšek se je pri tem ranil, na vozilih pa je bilo za 20.000 din škode.
IZ JARKA V DREVO - Sentjer-nejčan Iztok Jerele je v nedeljo okoh 1. ure med vožnjo proti domu pri Mokrem polju zavozil v jarek, nato ponovno zapeljal na cesto, od tam pa naravnost v gozd, kjer je trčil v drevo. Skoda na vozilu:
80.000	din.
ZANAŠALO GA JE - Novomeščan Roman Doljak se je v soboto dopoldne peljal z osebnim avtom z Ruperč vrha, med zaviranjem v Škrjančali pa ga je pričelo zanašati. Zdrknil je na levo in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Franc Ilar iz Stranske vasi. V čelnem trčenju sta se laže ranila potnika Dragica llar in še ne dve leti star Tomaž Ferbežar iz Novega mesta. Škode na vozilih je bilo za 200 tisočakov.
-
OBAKRAT Z OBILO SREČE — V zadnjih srečanjih pred domačimi gledalci so se novomeški košarkaji dodobra poigrali z živci svojih navijačev. Tako so v zadnjih sekundah dosegli izredno pomembno zmago proti edinemu kandidatu za vrh lestvice, ekipi Domžal (posnetek zgoraj), pa tudi v soboto so po izredno slabi igri šele ob koncu strli odpor gostov iz Štor, ki so vodili že s 16 točkami razlike. (Foto: Pavlin, Budja)
Denarno plačilo tudi za prostovoljno delo?
Razmišljanje ob izplačanih denarnih nagradah funkcionarjem volonterjem v novomeških sisih
Pravzaprav ima tale zapis s telesno kulturo bolj malo skupnega, ali prav toliko kot s kulturo, socialnim skrbstvom, izobraževanjem itd., da ne naštevamo vseh sisov v novomeški občini. Skupnega s športom ima tudi to, da je bila neposreden povod temu razmišljanju zadnja skupščina novomeške telesno kulturne skupnosti, ko je beseda nanesla na nagrajevanje prostovoljnih obveznosti, ki jih nalagajo povsem amaterske funkcije, kot: predsednik skupščine sisa, predsednik predsedstva ali predsednik kakšne komisije ali odbora v okviru sisa.
Bodimo še jasnejši: posebna komisija podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem v novomeški občini, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu, je vsem sisom v občini poslala dopis, v katerem stoji približno takole:
„ Volonterjem, ki ne dobivajo mesečnega povračila za opravljanje funckij po 5. členu družbenega dogovora, se . lahko v letu 1982 izplača 12.500 din nagrade. Izplačilo naj temelji na resnični aktivnosti funkcionarja, ne pa le na formalnem članstvu.“
In tako se je koncem lanskega leta dogajalo verjetno ne samo v No verff mestu, da so predsedniki skupščin sisov dobili za prostovoljno delo po 12 tisočakov plačila, nekoliko manj pa predsedniki raznih odborov ali komisij. Žal ne razpolagamo z natančnimi podatki, navedimo le nagrade, ki so jih izplačali v novomeški te-lesnokulturni skupnosti, kjer
so se sprva nameravali plačilu v celoti odreči, kasneje pa so mgrade (toda bistveno nižje kot drugod) podelili takole: predsedniku skupščine TKS 5.000 din, predsedniku predsedstva 4 in predsednikom komisij ali odborov 2.000 din.
Če pustimo vnemar vprašanje o višini izplačanega denarja in tem, ali so nagrade upravičene, ko pa vemo, da ima vsak sis profesionalnega zaposlenega tajnika, katerega naloga je, da bdi nad delom sisa, pripravlja gradiva za skupščine, skratka, dela vse, kar mu nalagajo skupščina in delegati, skrbi tildi za zapisnike in in podobne pisarniške posle (za to ima na voljo tudi pomoč strokovnih služb skupnosti), ostaja vendarle odprto še eno vprašanje: mar nagrajevanje prostovoljnega dela v obliki plačila ne spodjeda tal eni osnovnih vrlin našega društva? Samoodrekanje, zagnanost, požrtvovalnost in uspešnost, ki so jih tekom leta pokazali funkcionarji volonterji, ob takšnem načinu nagrajevanja izgubljajo ceno. Konec koncev se lahko najde celo kdo, ki bo prostovoljnemu delu očital drugačen cilj - denar.
Mar ne bi bilo bolje in veliko enostavneje, ko bi se najzaslužnejšim funkcionarjem p sisih oddolžili s priznanjem, kot do delajo po krajevnih skupnostih in še kje, kjer je tudi veliko prostovoljnega dela in izgube prostega časa? Konec koncev pa je takšno priznanje ne samo trajnejša, pač pa tudi veliko bolj cenjena in spoštovana nagrada marljivemu delu, ki je tistih nekaj tisočakov še zdaleč ne more odtehtati.
BOJAN BUDJA
RADIČ ODSLEJ V LIPI
Z novim letom je Nikola Radič, nekdanji igralec in trener ribniških
rokometašev, prevzel treniranje dru- jcj0
gega slovenskega drugoligaša, Lipc iz Ajdovščine. Kot zanimivost omenimo, da je Radič pred leti že vodil ekipo Lipc in zato tudi tokrat od njega v Ajdovščini veliko pričaku-
Kljub podcenjevanju do točk
Nova srečna zmaga novomeških košarkarjev - Novoles - Kovinar 94:87 - Neresno tudi na treningih - V ženski SKL dekleta ponovno na dnu
Če so se novomeški košarkaji v soboto namenili, da bodo v igri s kvalitetno neprimerno slabšim nasprotnikom preizkusili živce svojih navijačev, potem jim je to v celoti uspelo. A vendarle je vzrok negotovosti v sobotnem srečanju v novomeški športni dvorani veijetno drug: podcenjevanje nasprotnika, ki tokrat ob veliki meri sreče vendarle ni bilo kaznovano.
NOVOLES - KOVINAR 96:87 od vseh, je prav v soboto prineslo
(35:49) - Verjetno je res težko v ligi, v kateri so morda samo trije kolikor toliko enakovredni nasprotniki, obdržati formo skozi celo prvenstvo. Prav zategadelj bi morali novomeški košarkarji na vseh tekmah zaigrati na vso moč, če želijo letošnje nastopanje v republiški ligi izkoristiti kot vadbo za morebitne drugoligaške nastope Toda Novo-meščani so očitno ubrali drugo pot. Neresnost in neprizadevnost na treningih, podcenjevanje nasprotnikov, češ saj smo vendarle toliko močnejši
KDO BO NAJBOLJŠI V RIKU?
V ribniškem Riku so prišli na zanimivo zamisel o izboru najboljšega športnika delovne organizacije. Do 20. januarja bo že znano, kdo med 50 tekmovalci bo zmagovalec v namiznem tenisu, šahu, kegljanju in streljanju. Rezultati in nagrade bodo prebrani na rednem občnem zboru Rika koncem meseca.
M,0—č
SEVNIŠKI PLANINCI NA BOHORJU
Sevniški planinci na pobudo rajnkega planinskega oskrbnika Pavleta Stergarja vsako prvo nedeljo v januarju (letos je bila to druga, ker je prva sovpadla z nOvim letom, ko je ravno tako tradicionalni pohod po Silvestrovem na Lisco) krenejo ne glede na vremenske razmere še na sosednji Bohor. Letos je ta pohod minil v znamenju skromnega jubileja, saj je bil že dvajseti po vrsti.
TUDI DOLENJCI V DRAŽGOŠAH
V okviru prireditev Po poteh partizanske Jelovice je bil v nedeljo na sporedu patruljni tek „Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta". Tek je bil namenjen članom ZRVS in ZSMS. Zmagala je ekipa Ljubljane - Viča-Rudnika, medtem ko so dolenjske ekipa zasedla naslednja mesta: Kočevci so bili peti, Breži-čani deveti in Trebanjci deseti.
V NEDELJO ZA ODBOJKARSKI POKAL
Odbojkarski delavci iz Slovenske Bistrice so v nedeljo organizatorji moškega dela odbojkarskega turnirja za zimski republiški pokal. Kar 18 prijavljenih ekip je razdeljenih v šest skupin, ki bodo igrale po bližnjih krajih. Odbojkarji novomeškega Pionirja so v skupini skupaj z Izolo in drugo ekipo Bleda, srečanja pa bodo igrali v Slovenski Bistrici. Pri ženskah je prijavljenih 11 ekip, med njimi tudi Kočevke, igrale pa bodo v ljubljanskem študentskem naselju.
GOLEŠ PODRL 918 KEGLJEV
V Ivančni gorici je bilo pred dnevi klubsko prvenstvo trebanjskih kegljačev, na katerem se je najbolj izkazal dolenjski prvak Niko Goleš, ki je podrl kar 918 kegljev in prepričljivo zmagal. Težko je namreč verjeti, da bi Bartolj, ki svojega nastopa še ni opravil, podrl 993 kegljev, kolikor bi triu jih bilo potrebnih za končni uspeh. Vrstni red: Goleš 3.472, Tratar 3.290, Gričar 3.276, itd.; ženske: Bukovec 1.480, Mezgec 1.372.
N. G.
dobro šolo. Resda zdesetkana novomeška vrsta je v prvem in začetku drugega polčasa bila videti včasih prav smešno, borbeni gostje, ki se borijo za obstanek v ligi, so jih včasih povsem nadigrali. Pa čeprav niso imeli v svojih vrstah enega samega višjega igralca, so kot za šalo pobirali žoge pod obema košema. In šele v zadnjih nekaj minutah, ko je pod košema zagospodaril oboleli Munih, ko je pričel zadevati Peljhan in ko je mladi Rihar potrdil svoje kvalitete dobrega graditelja igre, so
domačini povsem razbili goste, ki so na koncu le še brezglavo tekali po igrišču. Težko je nekoga ob tako bledi predstavi posebej pohvaliti. A vendar sc zdi, da je mladi Riliar s svojo borbenostjo in tudi natančnostjo odločilno prevesil tehtnico na sobotnem srečanju.
Novoles: Balažič 2, Bajc 18, Lalič 12, Rihar 14, Peljhan 20, Cerkovnik 11, Munih 19.
Po osmih odigranih kolih so Novomeščani, ki jim je v letošnjem prvenstvu velikokrat stala ob strani tudi športna sreča, še naprej edino moštvo brez poraza, vse pa kaže, da bodo prvi del prvenstva s takšnim izkupičkom tudi zaključili. V zadnjem kolu namreč odhajajo v goste Rudarju, ki sodi med slabša moštva v ligi. Upajmo le, da se ne bo ponovila sobotna slika.
Lestvica: 1. Novoles 16 točk, 2. Helios 14, 3. Zagorje 12, 4. Brnik Jeklotchna 10, itd.
V ŽENSKI SKL PONOVNO NA DNU - Potem ko je Novomeščan-kam z doslej edino zmago v prvenstvu uspelo začasno ubežati iz dna lestvice, so po nepopolnem desetem kolu z enim še neodigranim srečanjem Novomeščanke ponovno na repu. Močno jih je namreč premagala vrsta celjskega Kladivarja, kar s 107:55, tako da imajo Novomeščanke zaenkrat tudi najslabšo razliko danili in prejetih košev.
Lestvica: Rogaška in Kladivar 18 točk, ... 9. Maribor 4, 10. Slovan 4,11. Litija 2, 12. Novo mesto 2.
V naslednjem kolu igrajo Novomeščanke doma proti Slovanu in le z zmago lahko v nadaljevanju prvenstva še upajo na morebiten beg z dna lestvice.
Ljubljana: turnir Kočevju
Odigrana turnirja drugega kroga namiznoteniškega prvenstva ljubljanske regije — Pri pionirjih Kočevje, pri pionirkah Ilirija
Minuli vikend sta bila v Ljubljani in Novem mestu turnirja drugega kroga namiznoteniškega prvenstva ljubljanske regije. Nastopilo je 15 pionirjev in 8 pionirk, ki so prikazali dober tenis. V Ljubljani je edina neporažena vrsta ostalo moštvo NTK Kočevje, pri pionirkah pa ilke
TURISTIČNO
DRUŠTVO
POMAGA
KONJENIŠKEMU
KLUBU
Občinska Turistična zveza in Turistično društvo v Krškem sta priskočila na pomoč Konjeniškemu klubu Posavje že ob obnovitvi delovanja kluba, zdaj pa se je društvo odločilo, da s stotimi tisočaki dinarjev pomaga Konjeniškemu klubu pri urejanju lastne tekmovalne steze. Po vsej verjetnosti bo krško turistično društvo pokrovitelj prve konjeniške prireditve na nekdanjem dirkališču v Žadovinku, ki ga bodo obnovili.
so zmagale igralke Ilirije.
Rezultati - pionirji, skupina od 1. do 4. mesta: Kočevje - ŽNTK 3:2 Kočevjfc - Vesna 3:0 in Kočevje — Ilirija 3:0. Vrstni red: Kočevje 6 točk, ŽNTK 4, Vesna 2, Ilirija 0;
vrstni red skupine od 5. do 8. mesta: Novo mesto I 6 točk, Ilirija II 4, Ilirija III 2, Kočevje II 0; deveta je Olimpija, deseta Ilirija IV,
11. ŽNTK 2 in 12. Novo mesto II brez točke.
Pri ionirkah so bili v skupini od 1. do 4, mesta zabeleženi naslednji rezultati: Ilirija I Vesna 1 3:0, Ilirija Vesna II 3:0, Ilirija I - Ilirija H 3:0, Ilirija II - Vesna I 3:1, Ilirija II Vesna II 3:1, Vesna 1 Vesna II 3:0. Vrstni red: Ilirija I 6 točk, Ilirija II 4, Vesna I 2 in Vesna
II brez točke. V skupini od 5. do 8. mesta so zmagale Sodražanke pred Sodražico II, Olimpija II in Vesna
III itd.
Do zaključka prvenstva bosta na sporedu še dva kroga turnirjev.
„INVENTURA“ STRELCEV V RIKU
Občni zbor strelcev iz ribniškega Rika je bil najlepša priložnost, da ocenijo svoje dosedanje delo in uspehe, predvsem pa lani prehojeno pot. Društvo ima danes v svojih vrstah že okoli 80 prizadevnih članov, med njimi Adamiča in Samso, ki sta lani osvojila naziv odličnih strelcev, medtem ko so normo za značko dobrega strelca izpolnili: Bartol, Kozina, Samsa F., Zobec, Češarek in Pertot. Dovolj priložnosti za potrditev laaskih uspehov bo tudi v tem lestu, saj se bodo strcici Rika udeležili vrste tekmovanj, največ poudarka pa bo seveda dan občinski strelski ligi, kjer rikovci v streljanju z zračno puško branijo prvo mesto.
M. GLAVONJIČ
PO POTEH PARTIZANSKE JA LO VICE
Mentorji mladinskega odseka PD Novo mesto so v soboto popeljali 90 mladih planincev po poteh partizanske Jelovice od Dražgoš do Krope. Pri spomeniku v Dražgošah so mladi prisluhnili pripovedi o dogodkih iz januarja 1942, zatem pa so se povzpeli do Bičkove skale, v Kropi pa so si ogledali kovaški muzej.
W^9
M UM h 1111111
PRVI TEČAJ 15. JANUARJA
SD Rog iz Novega mesta obvešča prijavljene tečajnike, da bo prvi enotedenski smučarski tečaj od 15. do 20. januarja, drugi pa med 22. in 27. januarjem. Tečaja bosta v Črmošnji-cah, odhod avtobusa pa vsak dan ob 8. uri z '.ovomeške avtobusne postaje.
Prijave za tečaj še zbirajo, in sicer vsak ponedeljek od 18. do
19.	ure v domu TVD Partizan na Loki.
Stojana ni več
V naša srca in načrte modelarjev sc je pred dnevi zarezala tragična vest, da ležiš smrtno ranjen v novomeški bolnišnici. Vedeli smo, da ti ni več rešitve, pa vendar smo notihem upali, da bomo še kdaj skupaj rezali bab zo, stiskali pesti za zmage in rekorde in skupno nazdravljali najboljšim. Toda upanja so se razblinila; z umirajočim starim letom si sc poslovil tudi ti.
Se dobro sc spominjamo, kako si leta 1979 prvič prestopil prag novomeškega aerokluba. Povedal si, da želiš delati z nami, da si se že prej z modelarstvom ukvarjal v Sevnici in tam tudi tekmoval, bil član slovenske reprezentance v raketnem modelarstvu in leta 1978 postavil celo državni rekord. Se isti dan si začel delati in nato iz dneva v dan dokazoval svojo delavnost, tovarištvo in zagnanost, ki so jim strmo sledili tekmovalni uspehi. Že leta 1980 si bil 6. na državnem prvenstvu in od takrat ostal ne samo v jugoslovanskem, pač pa tudi v evropskem vrhu. Vseh tvojih zmag sc v teli vrsticah niti ne da našteti, vsi s tabo na čelu pa smo pričakovali, da boš vrhunec dosegel na letošnjem svetovnem prvenstvu v Avstraliji.
Stojan! Globoko smo ob tvoji smrti pretreseni vsi tvoji prijatelji, ljubitelji modelarstva. Nikoli si nisi želel zmage za vsako ceno, najboljši primer za to je zadnja tekma v Mostarju, ko si najhujšemu tekmecu za prvo mesto, kije razbil svoj model, posodil svojega-
Slava in uspehi te niso nikoli spremenili. Skromen in tih, predan in priljubljen - takega te bomo ohranili tudi v naših srcih. Tvojemu spominu bomo poslej posvetili eno naših tekmovanj. Tako boš še zmeraj z nami na prostranih livadah. Se bomo sku-
paj tekmovali!
Prijatelji
Dve zmagi Črnomaljk
Odbojkarice Partizana Belt so v dveh prijateljskih srečanjih premagale Koprčanke s 3:1
Črnomaljske odbojkarice so pred dnevi dokazale, da so na dobri poti, da povrnejo ime temu športu tudi v mestu ob Lahinji. Konec decembra so namreč Črnomaljke odigrale dvoje prijateljskih srečanj z odbojkaricami Kopra.
Igralke Partizana Belt so v obeh srečanjih pokazale, da so Koprčanke zanje lahek zalogaj. Prepričljivo so namreč obakrat zmagale s 3:1. Največ zaslug za uspeha črnomaljskih odbojkaric imajo Geltarjeva, Žuničeva in Satoškova. Srečanje si
je ogledalo kakih 300 gledalcev, sodila pa sta dobro Florjan Satošek in Marjan Černe.
PLUT
ZMAGOVALEC
NOVOLETNEGA
TURNIRJA
V Semiču je bil pred dnevi odigran novoletni brezpotezni šahovski turnir. Zmaga je pripadla L Plutu, 2. Macele. 3. Malnarič in J. Plut.
I. P.
Sevnica: Pinozi osmi memorialni kegljaSM turnir
34 tekmovalcev na memorialu Rudija Kepe v Sevnici
V spomin na soustanovitelja sevniškega kegljaškega društva so tamkajšnji športni delavci pripravili že osmi spominski kegljaški turnir Rudija Kepe. Omenimo naj, da je po njem poimenovano tudi sedanje sevniško društvo.
Tekmovanje je bilo na kegljišču hotela Ajdovec v Sevnici, nastopili pa so v disciplini 1 x 200 lučajev. Udeležilo se ga je 34 tekmovalcev iz zasavsko-posavske kegljaške tkemovalne skupnosti. Poglejmo rezultate:
1. Marjan Pinoza (KD Rudi Kepa, Sevnica) 860 kegljev, 2. Oto Goljuf (KD Rudar iz Trbovelj) 855, 3. Bojan Laznik (KD Bratstvo, Hrastnik) 834, 4. Franc Roštohar (KD Partizan, Brežice) 829, 5. Anton Roj (Bratstvo, Hrastnik) 824,6. Stojan Pešec (KD Rudi Kepa) 817,
V TRAJNO LAST - Marjan Pinoza si je pokal na letošnjem 8. memorialu Rudija Kepe priboril v trajno last.
7. Ljubo Čakič (KD Bratstvo, Hrastnik) 816 itd.
Marjan Pinoza, član domačega kegljaškega društva, sije tako priboril pokal in zlato medaljo v trajno last. Za odličja pa se je moral presneto potruditi, saj je šele v zadnjih lučajih premagal mnogo bolj znanega Trboveljčana Ota Goljufa, ki je samo dan poprej na kegljišču celjskega Gradisa podrl kar 950 kegljev. Zapišimo pa ob tem, da sodi sevniško kegljišče med najtežja, kar kaže tudi njegov rekord. Drži ga namreč Krčan Špiler že tri leta z 873 podrtimi keglji.
Pinoza je postal tudi najboljši tekmovalec domačega kegljaškega kluba Rudi Kepa za leto 1982.
J. BLAS
Na podlagi 136. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 42. člena Odloka o davkih občanov) izdajajo uprave za družbene prihodke občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1982 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1983 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1983.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1982
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982;
2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982;
3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982;
4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1982. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnim, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000 dinarjev, vsoto, določeno po občinskem odloku;
5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1982. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1982 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1982. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1982 presega 407.000 dinarjev.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri
upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
— zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v •letu 1982 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1983
. 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1983;
2.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim so odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1983.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 400 dmarjev.
Uprave za družbene prihodke občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
KIT Kmetijska zadruga Metlika TOZD VINSKA KLET
objavlja prosta dela in naloge
pomočnika skladiščnika v Ljubljani
Pogoji:
a) KV prodajalec ali KV natakar
b) 10 let delovnih izkušenj v trgovski ali gostinski dejavnosti prodaje pijač na veliko ali v potniški službi iste dejavnosti.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15-ih dneh po objavi razpisa na naslov KIT Kmetijska zadruga Metlika, Trg svobode 3.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
ISKRA,
industrija kondenzatorjev, Semič
Komisija za delovna razmerja v TOZD Mehanski deli in naprave
objavlja
več prostih mest za strugarje, rezkalce in brusilce.
Vljudno vabimo k sodelovanju zainteresirane kandidate, ki lahko dobijo vse dodatne informacije v kadrovski službi DO ISKRA, Semič.
Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj.
15/2-83
Obveščamo vse organizacije in skupnosti, ki vodijo knjige po kontnem planu, predpisanem za druge (oz. določene) uporabnike družbenih sredstev, da prirejamo v ponedeljek, 17. januarja, ob 8,30 v veliki sejni dvorani Ljubljanske banke, Kettejev drevored 1, (IV. nad.), Novo mesto, SEMINAR za pripravo in izdelavo zaključnega računa za leto 1982.
Predaval bo Franc Srakar, sam. ek. svetovalec pri ZRFD Slovenije, Ljubljana.
Društvo računovodskih in finančnih delavcev Novo mesto MAJDA PIRC, l.r.
„NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža, asol.a
Delavski svet
TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA
razpisuje prosta dela in naloge
delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA ODDELKA I. (1 delavec) VODJA ODDELKA II. H delavec)
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralno-politična neoporečnost
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVO LES, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom: Za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega roka.
11/2-83
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST BRE2ICE Stev.: 7-4/83 Datum: 10/1-1983
VSEM DRUŠTVOM UPOKOJENCEV V OBČINI BREŽICE
Na podlagi določil 6. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev v občini Brežice objavljamo
NATEČAJ
za pridobitev stanovanjske pravice do družbeno-najemnih stanovanj za upokojence in sicer za dve garsonjeri in eno enosobno stanovanje.
1. člen
Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice do družbeno-najemtih stanovanj za upokojence v občini Brežice so upokojenci, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja,
— da prosilec ali njegov zakonec doslej še hi imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivanje v občini Brežice,
— da nimajo otroci prosilca ali njegovega zakonca na območju občine Brežice primernega stanovanja oz. stanovanjske hiše, ki za 50 % presega standardno stanovanje, kjer bi lahko prosilec rešil svoje stanovanjsko vprašanje.
2. člen
Upravičenci s prednostne liste, katerim je bilo dodeljeno družbeno najemno stanovanje za upokojence, morajo ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja, oz. pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje vplačati sredstva lastne udeležbe. Višina in pogoji vplačila se določijo na podlagi določil citiranega pravilnika.
3. člen
Vloga mora biti opremljena s potrdili, dokazili in dostavljena matičnemu društvu upokojencev in sicer do 25.
1.	1983.
Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice bo obravnavala samo tiste vloge, ki ji bodo do zaključka natečaja dostavljene preko matičnih društev upokojencev.
4. člen
Prosilci morajo z vlogo za stanovanja dostaviti naslednja potrdila oz. dokazila:
— potrdilo skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja o višini prejemkov iz naslova pokojnine oz. invalidnine,
— potrdilo o prejemkih, ki se po predpisih štejejo kot osnova za obdavčitev skupnega dohodka občana,
— potrdilo zdravstvene organizacije o obolelosti prosilca, njegovega zakonca ali ostalega družinskega člana,
— potrdilo o premoženjskem stanju prosilca—zakonca,
— potrdilo oz. dokazilo o udeležbi v NOB,
— potrdilo oz. izjavo matičnega društva upokojencev, da so navedeni podatki prosilca preverjeni in da društvo upokojencev ugotavlja, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev stanovanjske pravice do družbeno-najemnega stanovanja za upokojence.
5. člen
Natečaj za pridobitev stanovanjske pravice do družbeno-najemnega stanovanja za upokojence v občini Brežice traja do vključno 25. 1. 1983.
Vse, po poteku roka prispele vloge, kakor tudi vloge, posredovane na samoupravno stanovanjsko skupnost Brežice, ne bodo upoštevane.
24/2-83
NOVOL ES lesni kombinat.
Novo mesto — Straža
razpisuje
NAGRADNI JAVNI NATEČAJ
o za najboljšo rešitev demontaže vseh tipov kopalniških omaric tozda TKO Metlika o za najboljšo rešitev demontaže jedilniškega stola MS—20 tozda TSP Straža
NAGRADA ZA VSAKO NAJBOLJŠO REŠITEV JE 50.000 DINARJEV.
Podrobnejše informacije o zahtevah in pogojih natečaja dobite v službah tehnološke priprave dela obeh tozdov. Nagradni javni natečaj je anonimen, interesenti naj podajo predlog pod šifro, poln naslov naj bo v posebni zapečateni kuverti, ki jo oddajo skupaj s predlogom rešitve.
Rešitve pošlite na naslov: NOVO LES, lesni kombinat Straža, kadrovska služba s pripombo „nagradni natečaj za tozd TKO" ali „nagradni natečaj za tozd TSP". Zadnji rok za oddajo predlogov je 28. februar 1983.
NOVO LES, lesni kombinat Novo mesto—Straža n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLU2B
delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA ANALITSKO - PLANSKE SLUŽBE
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralnopolitična neoporečnost
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
GASILCA (2 delavca)
pod naslednjimi pogoji:
— poklicni gasilec in 1 leto delovnih izkušenj
ČUVAJA (2 delavca)
pod naslednjimi pogoji:
— končana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj K sodelovanju vabimo še:
DIPL. EKONOMISTA
— za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na področju vodenja in organiziranja računovodskih del
DIPL. ELEKTRO INŽENIRJA (jaki tok)
— za opravljanje del in nalog s področja investicijskega vzdrževanja, tehnološkega razvoja in energetike
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVO LES, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po poteku roka objave.
m
KRKA, tovarna zdravil n. sol. o.
NOVO MESTO
OBJAV UA
PROSTA DELA IN NALOGE	is~niš~A
KRKA
V OBRATU IZOLACIJSKIH MATERIALOV
1—3 vodje izmene v skladišču surovin in gotovih izdelkov
(delo se opravlja v 4 izmenah, zato je primerno le za moške)
2. — livarja v rotorski delavnici
3. — več elektromehanikov ali obratovnih elektri-
karjev (dela se opravljajo v eni izmerri in v štirih izmenah)
V TOZDU BIOKEMIJA
4. — strojnika tehnologa
5. — več kemijskih tehnikov (zaradi pogojev dela je
delo primerno le za moške
Pogoj i:
pod 1., da imajo končano poklicno šolo za prodajalce
1 leto delovnih izkušenj
pod 2., da imajo končano poklicno šolo kovinske smeri
2 leti delovnih izkušenj
pod 3., da imajo končano poklicno šolo elektrosmeri
2 leti delovnih izkušenj
pod 4., da imajo končano fakulteto strojne ali elektro smeri
3 leta delovnih izkušenj
pod 5., da imajo končano srednjo kemijsko šolo 2 leti delovnih izkušenj
Vse, ki se zanimajo za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo in izpolnjujejo zahtevane pogoje, vabimo, da svoje ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v kadrovsko službo v Novo mesto. Cesta herojev 45, v 8 dneh po objavi.
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem GORJANCI Novo mesto — Straža
vabi k sodelovanju:
1. referenta za tahografsko službo
2. delovodjo
3. več avtomehanikov
4. vulkanizerja (za priučitev)
5. čistilca
6. več voznikov tovornjaka za opravljanje špedicij-skih prevozov v mednarodni špediciji in tuzem-stvu
7. razdeljevalko malice
8. 12 voznikov avtobusov
9. obračunovalca—blagajnika
10.2 natakarja — 1 delavec za določen čas za nadomeščanje delavca na odsluženju kadrovskega roka v JLA
11.2 snažilki za določen čas — nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu.
Pogoji:
1. ekonomski ali strojni tehnik ali gimnazijski maturant
2. strojni tehnik ali avtomehanični delovodja
3. in 10. poklicna šola
4. 5. in 7. osnovna šola
6.	vozniški izpit C in E kategorije ter po možnosti končana šola za poklicne voznike motornih vozil, prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na območju sedeža delovne organizacije in s prakso v špedicijskih prevozih
8. vozniški izpit D kategorije
9. ekonomski tehnik
11.	nedokončana osnovna šola
Dela in nalftge od 8. do 11. se opravljajo v Novem mestu. Za vse delavce je določeno trimesečno poskusno delo. Vsi moški kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja v Straži do zasedbe prostih del.
SREDNJA SOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIŠKE
USMERITVE, KRŠKO, p.o.
KRŠKO Hočevarjev trg 1
razpisuje prosta dela in naloge:
1.) učitelja slovenskega jezika
2.) učitelja matematike
3.) učitelja obrambe in zaščite
4.) dveh učiteljev praktičnega pouka — strojne stroke
5.) strugarja
Pogoj i:
pod tč. 1., 2. in 3.
— visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri pod tč. 4.
— višja strokovna izobrazba ustrezne smeri
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj pod tč. 5
— končana ustrezna poklicna šola eno leto delovnih izkušenj odslužen vojaški rok poskusno delo en mesec
Dela in naloge pod 1. do 5. razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o odločitvi komisije za medsebojna delovna razmerja v petnajstih dneh po poteku razpisnega roka.
16/2-83
Komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge:
1. zastopnika za zastop Adlešiči
2. zastopnika za zastop Semič
3. življenjskega zastopnika za zastop Novo mesto
POGOJI:
Za objavljena prosta dela in naloge pod zaporedno številko 1 in 2 se zahteva poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj, pod zaporedno številko 3— srednja ali poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo za objavljena prosta dela in naloge pod 1 in 2 je dva meseca, pod 3 je tri mesece. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj ponudbe s kratkim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom pošljejo v roku 8 dni na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Cesta herojev 1, Novo mesto.
Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
16/2-83
KONFEKCIJA ..KOMET"
METLIKA
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in
naloge
vodje kadrovsko-splošnega sektorja
Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat
izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na zahtevnejših pravnih, kadrovskih in splošnih opravilih
— da je moralno in politično neoporečen
— da ima organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh objavljenih
pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh.
14/2-83
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Mercator—Agrokombinat Krško razpisuje razpisna komisija
prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višješolsko izobrazbo pravne, upravne, ekonomske, organizacijjske ali politološke smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi;
— srednješolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi.
Dela in naloge vodje splošno-kadrovskega sektorja se razpisujejo za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom delovnih izkušenj na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, kadrovska služba. Krško, Cesta krških žrtev 52, z oznako „Za razpisno komisijo".
Rok za zbiranje prijav je 15 dni.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.
21/2-83
Komisija za delovna razmerja KIT, KZ Trebnje
objavlja prosta dela in naloge
REFERENTA V RAČUNOVODSTVU
Kandidati za objavljena dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev po zakonu imeti:
— srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri
— dobro znanje strojepisja
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh na naslov:
KIT, Kmetijska zadruga Trebnje, komisija za delovna razmerja, Baragov trg 3, 68210 Trebnje.
Direktor
Kotar Drago, dip. ing. agr.
20 /2-83
OKLIC O JAVNI DRAŽBI
Na podlagi 196. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 44/82) bo javna dražba zarubljenih predmetov za dolžne zneske, prispevke in stroške v gostilni C. 4. julija 22, Krško, pri Dušanu Bobiču dne 20. 1. 1983 ob 10. uri.
Dolžnik Dolžni znesek	Zarubljeni	Cenilna
priimek in ime 669.625,80 din	predmeti	vrednost
Bobič Dušan.	D TV sprejemnik	
C. 4. julija 22,	2)* Gorenje, color	30.000,- din
Krško	Zmrzovatna	
	3) skrinja 350 1	20.000.- din
	Kavni aparat	
	4) „FAEMA"	30.000,- din
	Likalni stroj	
	5) „FAF"	50.000.- din
	Električni stroj	
	6) za mletje mesa	15.000.- din
	Pekač za piščance	
	7) „MAGNOHROM"15.000,- din	
	2 x FLIPER	
	1(1 x mehanični)	
(1 x elektronski) 00.000.- din
Kupnino morate položiti na javni dražbi. Dražba se ne bo izvršila, če se ne doseže niti polovica cene, ki je bila določena s cenitvijo.
5/2-83
V STANOVANJU NAŠLA NEZNANCA
68-lctna A. M. iz okolice Krškega je v petek krškim miličnikom prijavila, da je 5. januarja nekaj po 20. uri prišel v njeno stanovanje neznan moški. Srečala gaje na hodniku, od
tam pa pred njim zbežala v sobo. Neznanec jo je tam našel, vrgel na posteljo, pričel pretepati, na koncu pa naj bi jo še posilil. Kasnejši zdravniški pregled na ženski ni ugotovil poškodb, kar postavlja pod vprašaj trditev o posilstvu. Miličniki zadevo še raziskujejo.
foto slišal Milan Markelj
fJEJTANA, KAM NAJ ZDAJ GREM?
Bronasti zven davnih tisočletij
Končane so strokovne obdelave arheoloških najdb iz Ban Chianga, ki so presenetile svet — Dobri metalurgi in poljedelci — Detomor kot nadzor
dolenjski list pred 20 leti
Nori plaz zaposlovanja |
Brezglavemu zaposlovanju je odklenkalo — V lovskih * družinah se je razpasel lov na ..staroslovanski" način J
VSE BI RADO v tovarno. „Brezposelni“ zmajejo z glavo, ko jim ponudiš poklic gospodinjske pomočnice ali delo v kmetijstvu, gradbeništvu, gozdarstvu in pri komunalnih gradnjah. Vrata v tovarne pa so se zaprla — čas brezglavega zaposlovanja je minil. Tovarne in stroji v njih so nas veljali milijone, ko smo jih gradili. Za stroji v proizvodnjih dvoranah se dan za dnem bije bitka za plan, za to_, da bi naredili več, boljše in ceneje. Delavci so se dolgo učili in preizkušali, preden so doumeli in spoznali: najprej jaz družbi, družba nato meni po mojem delu. Tako pojo stroji, tako govori ritem dela. Brezglavemu zaposlovanju s pomočjo znancev, stricev, tet in zvez je odklenkalo. Delovni kolektivi naj zaustavijo plaz.
PRAV NOBENA lovska družina ni imela finančnega poslovanja usklajenega s predpisi. Povsod se je močno razpasel „staroslovanski“ način lova: puško na rame, v gozd, pok po divjadi in s plenom domov. Na tak način se divjad v loviščih hitro zredči, podmladka ni, razpasejo se bolezni in podobno. Lovci so očitno pozabili tudi to, da bi lahko s prodajo uplenjene divjadi (zlasti srn in jelenov) za izvoz prispevali družbi dragocene devize.
NENAVADEN MRAZ, ki je pritisnil po oblačni noči v nedeljo, je v ponedeljek zjutraj presenetil marsikaterega vremenskega preroka in napovedovalca letošnje zime. Starejši ljudje se spominjajo, da je bilo tako mrzlo tam okrog leta 1939. V Novem mestu so v ponedeljek zjutraj namerili 20 stopinj mraza, v Kostanjevici je živo srebro padlo na -22 stopinj Celzija, medtem ko iz Trebnjega poročajo, da je ta dan termometer pokazal — 24°C in da je pri tej temperaturi kar rezalo.
GOSPODINJE PRAVIJO, da so v novi samopostrežni trgovini v Novem mestu že večkrat videle v pripravljenih vrečkah gnile limone,, pomaranče in drugo sadje. Seveda nobena tega blaga ne vzame.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. januarja 1963)
*
!
S
S
S
*
S
SVETU OKOLI
B REZ PRIVILEGIJEV - Ta
mesec morajo davčni zavezanci pri nas oddati davčne prijave. Neobdavčljiva osnova je sicer visoka, vendar pa se lahko pripeti, da se -komu zdelo kljub lepemu dohodku škoda odriniti davčni dinar državi. Čaka ga kazen. Na popuščanje pa ne gre računati, saj so davčne službe stroge in neomajne. O tem se je lahko prepričala tudi švedska kraljica, ki je dobila opomin, naj plača 140 din neporavnanega davka na lanski dohodek. Če ni plemenita kri v lastni kraljevini izvzeta, potem tudi navadna ne more biti.
HVALA ZA IME! - Lahko bi zapisali, da bodo poseben davek plačali tudi nekateri otroci, in sicer davek na norost svojih staršev. V Sovjetski zvezi imajo nekateri navado dajati čudna imena svojim otrokom. Tako so državljani te največje dežele na svetu ljudje z imeni, kot so Genij, Elektron, Komen-tariia. Bajadera ipd.
KRVAVI DAVEK je plačal nesrečni poštar Ole Godt-friesen, kije po Goerlevu raznašal pošto ljudem v radost, psom, tem večnim in zakletim sovražnikom poštarjev, pa v srd. No, eden od srditih štirinožne-žev je poštarja ugriznil v nogo. Ko se je ogrizeni sklonil, da bi si obrisal kri, ga je pes ugriznil še v uho. Bila je pač priložnost, da malo takih.
PO ANGLEŠKO - Da so Angleži veliki ljubitelji živali, je splošno znano, zato ne bi smelo nikogar čuditi, da se je med pismi bralcev v slavnem Timesu našlo tudi pismo, ki ga je podpisal gospod C. Woolf. V njem je predlagal, da bi bilo dovoljeno loviti muhe samo s teniškim loparjem, ostale oblike lova pa bi prepovedali, ker niso dostojne pravega Angleža. Vemo za še bolj „angleško“ obliko plemenitega in gentlemenskega lovljenja muh: gospod Woolf (Volk) naj poskusi muhe loviti z zobmi.
Kar je pokvarljivo in podrejeno naključju, ne more biti nikoli vir sreče, ker ne smemo zamenjevati sreče, ki mora biti trajna, s slastjo, ki je nujno minljiva.
R. F. A.SULLY -PRUDHOMME
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Ilovice.
Ker smo postali vsi malomarni
Namesto krajcarja za tobak dajte raje krajcar prelepi družbi — Nova altarna podoba v Kapitlju je prav svitla — V Ameriki je postopač ukradel lokomotivo
(Slovenci!) Družba sv. Cirila in Metoda, katera oskrbuje in brani naš mali narod, da nam ne pokradejo naši sovražniki še tega, kar nam je ostalo, se obrača s prošnjo do vseh vrlih slovenskih src, da ji pomagate iz zadrege. Družba ima stroškov in to vsak mesec povprečno 2600 K; kje pa naj vzame dohodkov, ker smo postali vsi malomarni! Poglejmo Čehe naše brate. Pri njih velja pravilo, da tudi iz novčičev rastejo tisočaki. Posnemajmo jih tudi mi Slovenci. Vsak Mohorjan naj da vsaj en krajcar in nabralo se bo veliko in pri vas, ali se bo kaj poznalo? Koliko krajcarjev vam gre v dim, iz česar ni nobene koristi. Kadimo vsak dan za 1 krajcar manj tobaka in naši prelepi družbi bode pomagalo.
(1 rgovinske) pogodbe z Italijo naša vlada ne odpove. Skušala bode glede vinske klavzule doseči sporazumljenje, da se vsaj deloma zviša carina na uvoz italijanskega vina. Da bi
I
r
I
Sedemnajst let je minilo, odkar je študent harvardske univerze Stephen Young na svojem obisku pri sinu ameriškega ambasadorja na Tajskem slučajno naletel na košček stare lon-čevine, ko je obiskal tajsko vasico Ban Chiang. Na sprehodu se je spotaknil ob drevesno korenino, pri tem pa zagledal lon-čevinast rob, ki je gledal iz zemlje. Izkopal je lonec in ne-pološčena lončevina se mu je po videzu_zdela stara, da jo je shranil. Že prej so namreč Američani, ki so se na tem koščku sveta zapletli v tragično vietnamsko vojno, pri vasi Ban Chiang naleteli na koščke lon-čevine neznanega izvora, vendar se niso zmenili za črepinje. Harvardskemu študentu pa se je lončevina zdela toliko zanimiva, da je z njo seznanil strokovnjake. In začelo se je eno najbolj presenetljivih arheoloških raziskovanj v zadnjih desetletjih, ki se je zaokrožilo in zaključilo šele lani, ko so tajske najdbe pripravili za arheološko razstavo. Razstava bo letos obiskala več ameriških mest, potem pa jo bodo prenesli tja, kamor tudi spada — na Tajsko v Bangkok.
Med največjimi arheološkimi presenečenji, ki jih je ponudila novoodkrita civilizacija, ki je cvetela na Tajskem pred pet tisoč leti, je ugotovitev, da so pripadniki civilizacije odkrili neodvisno od drugih način pridobivanja brona in vlivanja bronastih izdelkov. Doslej so namreč zgodovinarji domnevali, da so odkrili bron na Bližnjem vzhodu. Razumljivo je, da so se zato strokovnjaki še posebno skrbno lotili obdelave vsega izkopanega gradiva.
Čarobna zrna za kmetijstvo
le bilo res! Sicer je ves trud naših vinorejccv zaman.
(Novo) podobo za altar Marijanske kongregacije v kapiteljski cerkvi v Novem mestu je naslikal gospod slikarski mojster Koželj. Podoba predstavlja brezmadežno Devico Marijo, kakor se sicer slika in jo opeva pesem: „Katero venček zvezdic krasi in na lunci stoji . ..“ Podoba prečiste Device je posneta po znani sliki Muril-lovi z nekaterimi malimi spremembami j. Mojstrsko je delo napravil gospod Koželj. Podoba je prav svitla, vse je luč in življenje, a vendar ne kriči. In ta lepa harmonija med barvami, ki se zlivajo v jako prijetno celoto.
(Lokomotivo ukradel.) Ameriški tatovi se pečajo z velikimi tatvinami. V Albert Lea, Minnessotto, je ukradel neki postopač lokomotivo in se na njej odpeljal. Kaj takega se še pri nas ni slišalo. V Ameriki pač znajo!
( z DOLENJSKIH NOVIC I januarja 1903)
Umetne snovi za ozelenitev puščave in še kaj
Svet je bogatejši za dvoje novih plastik, ki bodo morda pomagale, da bodo puščave ozelenele ali pa bodo vsaj omogočile sobnim rastlinam, da bodo preživele brez dolivanja sveže vode daljšo odsotnost svojih skrbnikov. Obe plastiki imata namreč to odlično lastnost, da lahko vsrkata tridesetkrat večjo težo vode, kot pa sta težki sami, rastlina pa vsrkano vodo dobi le, če njene korenine prodro v plastiko.
Obe novi umetni snovi spadata med polimere polia-krilinide, njun oče pa je britanski strokovnjak Allan Cooke. Prvo je nazval agro-soke in je uporabna v obliki topljivih kroglic, ki jih pomešajo s peskom. Tako dobijo prst, ki odlično ohranja v sebi vodo in druge hranljive ali zdravilne raztopine.
Rastlina, posajena v takšni prsti, črpa vse, kar potrebuje za dobro in zdravo rast. Možno pa je tudi preko rastlin dajati živini zdravila, seveda če jih prej v raztopinah dajo prsti, pomešani z agro-sokom.
Drugi polimer, erosel, ni topljiv. Nahaja se v obliki drobcenih zrn, namenjen pa je mešanju s semeni pred sejanjem. Ko ga skupaj s semenjem posejejo po njivi in jo dobro namočijo, se zrnca erosela spojijo v trdno prevleko, ki onemogoča, da bi puščavski veter raznesel plodno zemljo in semena, medtem ko rastlina, ko vzkali, zlahka predre zaščitno plast.
Za obe umetni snovi vlada med strokovnjaki za kmetijstvo veliko zanimanja, čeprav je tona erosola ali agro-soka razmeroma draga — 8 dolarjev.
Predvsem je šlo za čimbolj natančno ugotovitev starosti najdene keramike. Te zahtevne naloge se je lotila posebna skupina na arheološkem središču pennsylvanijske univerze. Ta skupina je razvila novo metodo ugotavljanja starosti keramike - termoluminescentno metodo, zato je uporabila ta način tudi pri ugotavljanju starosti tajske keramike. Ugotovitve so bile presenetljive. Izmerili so, da so bili lonci in druge posode iz Ban Chianga narejeni okoli leta 4630 pred našim štetjem. Kasnejše meritve so sicer pokazale, da so se za celo tisočletje zmotili, vendar je tudi popravljena starost ostala presenetljiva.
4000 let stara bronasta konica sulice in okrašen vrč — izdelka doslej nepoznane civilizacije.
Ko se je zvedelo za raziskave in ugotovitve, je prišlo do škodljivih stvari. Američani in domačini so začeli kar poprek izkopavati lončevino in druge predmete v okolici Ban Chianga, na črno skopane starine pa so se tako z veriženjem preselile namesto v znanstvene laboratorije v zasebne zbirke. Plenjenje najdišča je seveda zapustilo strahotno razdejanje, saj je bilo po črnih izkopih najdišče praktično uničeno za pravo znanstveno izkopavanje. Ko se je tajska vlada zganila in začela stopati na prste prekupčevalcem z arheološkimi predmeti, je bilo že prepozno in mešana ekipa arheologov s pennsylva-nijske univerze in iz Tajske je pobirala lahko samo drobtine, ki so ostale po ropanju.
Svetovna zgodovina bi bila ob veliko odkritje, ko bi se arheologom le ne nasmehnila sreča. Našli so še nedotaknjeno najdišče. V letih 1974 in 1975
so ga strokovno obdelali in izkopali za zgodovinopisje zelo dragocene stvari. Vrhunsko presenečenje so bile bronaste sulice, puščice, zapestnice in obeski. Dokaz, da teh predmetov niso dobivali od drugod, so našli, ko so izkopali kamniti model za vlivanje brona. Model je bil star 4000 let.
„Nemogoče!“ so zatrjevali zgodovinarji širom po svetu. V skladu s tradicionalnim zgodovinopisjem so prve bronaste izdelke vlili na Srednjem vzhodu okoli leta 3000 pred našim štetjem. Od tu se je nova tehnologija počasi širila na vzhod in je segla do Kitajske šele okoli leta 1450 pred n.š. (Toliko so stari najstarejši bronasti predmeti, izkopani na Kitajskem). Pri vsem tem pa je bila jugovzhodna Azija za zgodovinarje mrtev rokav, do katerega so civilizacijske pridobitve prispele z veliko zamudo. Zdaj pa so se naenkrat znašli pred dejstvom, da so v tem mrtvem rokavu poznali bron skoraj istočasno kot v zibelki civilizacij. In še več, da so ga izdelovali sami. Resnično, pravo premoženje za strokovnjake.
Nadaljnje raziskave so pokazale, da je bila starodavna tajska civilizacija tudi poljedelsko visoko razvita. Na osnovi riževih luščin, ki so jih našli v keramiki, strokovnjaki sklepajo, da so že v tistem času poznali sistematično poljedelstvo in visoko stopnjo pridelave riža. Po nekaterih drugih ostankih, predvsem delov bivoljih kosti, pa domnevajo, da živali niso gojili le kot klavno živino, marveč so jo uporabljali tudi za vleko in druga opravila, kar je še eno znamenje razvite civilizacije.
Žal, pripadniki banchianške civilizacije niso pustili nobenega pisnega dokumenta, zato ni mogoče sklepati, ali so poznali kaj pisavi podobnega ali ne. O razvitem čutu za ornamentiko pa pričajo lepo okrašene lončene posode.
Med zanimivostmi naj omenimo še eno domnevo. Arheologi, so našli razmeroma veliko grobov, v katerih so bili pokopani otroci in novorojenčki. Domnevajo, da so davni prebivalci Tajske morili otroke in tako z detomorom nadzorovali število prebivalstva v svojih skupnostih.
MiM
(Vir: Discover)
Z genskimi farmami do mesa
V laboratorijih so znanstveniki z genskim manipuliranjem zredili miš velikanko — Kdaj krave velikanke?
Znanstvenikom, ki se ukvarjajo /. genetiko, je uspel še en naravnost fantastičen podvig. V laboratorijih so ustvarili hibridno žival, kakršne mati narava doslej ni poznala. V zarodek miši so vsadili gen, nosilec sporočila o proizvajanju hormona rasti, ki so ga vzeli iz podgane. Vsajeni del DNK je naredil svoje: miška, ki je dobila podganji gen, je zrasla v še enkrat večjo žival, kot so njene sestrice.
Miš velikanka in njena navadna sestrica.
Za tem uspehom ležijo leta in leta marljivega raziskovanja in poskušanja treh biokemikov, Richarda Palmitera, Ronalda Evansa in Neala Birnberga. Genski vsadek so pozorno pripravljali, dokler jim ni uspelo vsa-
dek sestaviti iz podganjega gena in mišjega gena. Slednji je služil le kot stikalo, ki je sprožile delovanje podganjega gena v mišjem zarodku. Ta vzorčni genski vsadek so v več primerkih poslali *v pennsylvanijsko univerzo, na oddelek za veterinarstvo, kjer so vsadke vcepili 170 mišjim zarodkom, nakar so zarodke vrnili v maternice samičk. Tako so se miške normalno razvijale do skotitve. Skotilo se je 21 miši velikank.
Morda bo kdo dejal: „Cemu so nam potrebne velikanske miši, ko sc še teh ne moremo znebiti, ki nam zdaj odjedajo kar precejšen kos kruha? “ Odgovor seveda ni, da je opisani znanstveni podvig brez vrednosti. Nihče ne namerava rediti in gojiti velike miši, možno pa je, da bodo na osnovi teh uspešnih poskusov strokovnjaki izdelali zanesljiv način vzreje velikih živali, primernih za zakol in prehrano. Kar zamislimo si še enkrat večjo kravo, kokoš, zajca, prašiča, ovco!
Res je, da so časi, ko bodo na farmah gojili živali velikanke, še daleč, a na obzorju le vstajajo tudi takšne možnosti, ki jih velja pozdraviti, še posebno, ker je znano, da lakota ne izginja s sveta.
MiM (Vir: Time)
Rešitev prejšne križanke
frt-				..		2E		JS			■aihtt		k;
	1	1	j	S‘	R	0	V/	K	A		S	P	A
				To«	A	N	1	O	M	SŠ	t	R.	A
V		k		.T	p	1	R.	H	A	M	J	e.	H
		l		h-	o	K	AJ	o	!==	J	A	M	A
		*-		D	K	S	A	N	3	č		O	T
tu	st.		H	l	r	SvSi	-	T	A	6.	o	K	f.
253	\	E>	A	£	Ib!	P	R.	1	AJ	O	A	«5 S	•ss
	T	1	L	or	S	O	e.	R.	‘S	&		M	A
	A	N	e	m		L	M	e	N	$	B	1	K
s	K	0	t>	e	K	S		N	A	V	e	2	A
•*/«	A	M	v	L	C	T		A	T	A	K	A	“
NEKD
|L)ueu4-
NA
fTTTTTTTTTTTTT
prgišče misli
KRILO RIM. JBGIJE
S
VINSKI
CVET
D L
Človek je peklenski zvarek laži in umorov.
M. KRLEŽA
Ženske so sedaj kakor nekdaj poguba naša.
I. TA VČAR
Država ni vedno isto kot domovina.
O. p. BABLER
Dogaja se tudi, da otroci pojedo revolucijo.
M. KRLEŽA
3ERM.
BOG
CIGAN
NORV. DRAMA TIK
OTOKI V
EGEJ
MORJU
MIN.
SALO-
VEC
mn
VRSTA ANTI -LOPE DOfjip
5TVAR
Ž.IME
KING
COLE
DL
SKUPIN r LJUDI! I
GLINA-
ISS
NAZORI
VLADI
MIR
NIVO
GERM.
OREL
NEFRIT
BAJKA
DL
IGRALK/'
RINA
NADAV
mk
GLODA
LEC
SVETILO
HRANH
NERV
ŽIME
j L. M. 3RČIJE
KRAJ
PRILJU
3UANI
TOVARNI
VMIRNI
DL
NADST-
ROPJE
*
Vaški otroci ob kantah za mleko. V primerjavi z usodo milijonov otrok po svetu so srečni.
Vsak dan umre 40.000 otrok
Unicefovo svetovno poročilo o položaju otrok — Žalostne številke — Z malo truda veliko uspeha — Dojenje
Čeprav je mogoče diarejo učinkovito zdraviti z zdravili in s pravilno prehrano, pa vsako leto zaradi te zdravstvene nadloge trpi pol milijarde otrok. Če k tej najbolj razširjeni bolezni prištejemo še oslovski kašelj, koze, jetiko, davico, otroško paralizo in tetanus, dobimo seznam bolezni, ki leto za letom pomore 15 milijonov otrok po vsem svetu. Največji del te nadvse žalostne armade mrlič-kov odpade na revne dežele in na dežele v razvoju. Vsak dan "mre 40.000 otrok, in to v svetu, ki je razvil medicino do neslutenih meja in ki pozna učinkovita zdravila za vse omenjene bolezni.
Te številke so pobrane iz Unicefovega svetovnega poročila o položaju otrok, ki je izšlo pred kratkim. Vendar se poročilo ne ustavlja le ob ugotavljanju dejstva, marveč ponuja nekatere rešitve, ki so primerne tudi za revne dežele. Večino do 5 milijonov otrok, ki vsako leto umro zaradi dehidracije, posledice driske, je mogoče rešiti s cenenim sredstvom — z mešanico čiste vode, glukoze in soli. Zdravljenje te vrste so izpopolnili prav za potrebe revnih dežel že pred desetletjem, in v nekaterih deželah, kjer so speljali program ,ustne rehidracijske terapije11, kot ga strokovnjaki imenujejo, pomre zaradi driske in dehidracije polovica manj otrok.
Poročilo tudi ugotavlja napredek v svetovni imunizaciji pred boleznimi, kot so da vica, otroška paraliza in koze. V Braziliji so s široko akcijo, v katero se je vključilo 400.000 prostovoljcev, dosegli, da se je število smrtnih žrtev zaradi teh bolezni med otroki zmanjšalo od vsakoletnih 3.400 na zgolj 26 v predlanskem letu, če zapišemo le ta razveseljivi podatek.
Strokovnjaki, ki so napisali Unicefovo poročilo, ponovno pozivajo k dojenju. Hranjenje po steklenički se ne more primerjati z dojenjem. (Otrok namreč z materinim mlekom prejme tudi protitelesca, ki ga ščitijo pred boleznimi. Za nameček
pa je dojenje bolj higiensko. V revnih deželah, kjer so higienske razmere slabe tudi zaradi pomanjkanja vode, se otroci dostikrat okužijo prav s stekleničko, s katero jih matere hranijo. Na Filipinih, kjer so izpeljali program vrnitve k dojenju otrok, se je smrtnost dojenčkov zmanjšala za osupljivih 95 odstotkov. Vendar pa program v mnogih deželah noče in noče oživeti, ker ljudje mislijo, da je hranjenje dojenčkov po steklenici bolj »znanstveno" in moderno.
Namesto objemov tatvine
Zaradi
ljubezni
pomanjkanja kradejo kot srake
Strokovnjakov pravzaprav niti niso presenetile ugotovitve, Ja po trgovinah krade največ žensk, saj so ženske tudi v večini, ko gre za nakupovalce. Vendar pa se za tem podatkom skriva še nekaj: med ženskami je mnogo bolj kot med moškimi razširjena bolezenska strast po kraji -kleptomanija. Dr. Clcmens Amelunxen ugotavlja v svoji knjigi ,,Kriminaliteta žensk", da odpade kar 40 odst. vseh prestopkov, ki jih zagreše ženske v Zahodni Nemčiji, na tatvine po trgovinah.
Kleptomanija je bolezen. O tem so si strokovnjaki edini. Niso pa vsi enakega mišljenja, ko gre za vzroke te grešne strasti. Za Amelunxena kradejo po trgovinah tiste ženske, ki pogrešajo sproščujočo spolno ljubezen. Kleptomanka menda doživlja pravo spolno razburjenje v trenutku, ko seže po prepovedanem blagu in ga ukrade. V nekaterih primerih naj bi vznemiraje-nje pri kraji pripeljalo tudi do orgazma.
Zdaj morda razumemo zanos tiste naše popevke, ki poje o Anki kleptomanki. No, bolezen je ozdravljiva.
Korenček bi rešil Titanic
Pomanjkanje vitamina A krivo za brodolom
Po sedemdesetih letih smo končno le zvedeli za pravi vzrok velike pomorske nesreče, ki se je pripetila 14. aprila 1912, ko je v Atlantiku trčila luksuzna potniška ladja Titanic v ledeno goro in se potopila, v ledeni grob pa potegnila s seboj še 1514 ljudi. Nesreče je bilo krivo pomanjkanje vitamina A v prehrani ladijske posadke.
Tako trdijo strokovnjaki ameriške ustanove „Smith Kline". Proučevanje ladijske kuhinje je namreč pokazalo, da je posadka prejemala v rednih obrokih zelo malo zelenjave, sadja in rdečega korenja, torej rastlin, ki dajejo telesu prepotrebni vitamin A. Če tega vitamina ni dovolj, nastopi tako imenovana kurja slepota; tak človek zelo slabo vidi v polmraku.
Mornar, ki je bil usodnega dne na opazovalnici, ni mogel pravočasno opaziti ledene nevarnosti, in Titanic je trčil v plavajočo ledeno goro. Vse ostalo je dobro znano, tisočkrat napisano in pogreto. O korenju in zelenjavi pa doslej res še nismo slišali.
I
<n
s
<K
*
*
!
I
I ■ #,
VAŠA ZGODBA
JANTAR
Kot mnogo drugih sem tudi jaz imel navado, da sem se v prostem času ob nedeljah odpeljal iz mesta na morje.
Brzi vlak - pol ure!
In tako sem neko nedeljo popoldne ležal v toplem pesku na plaži, imenovani „Pod starim pokopališčem" - noge napol v vodi, pod glavo brisača, zraven torbica in slamnik. Nedaleč proč so klepetala tri dekleta. Rahel vetrič, rahlo valovanje vode in od morske izparine rahlo zastrto sonce je vabilo k dremoti.
Z napol zaprtimi očmi sem gledal, kaj delajo. V okroglo platneno torbo so sipale pesek. Ko je bila torba polna, so pritekle k meni in vsipale pesek na moj trebuh. In vsi smo se smejali. Napol sede sem metal pesek nazaj dekletom. A pri enem od teh metov sem začutil, da med prsti držim kamenček. Od kod kamenček? Odprl sem pest in na dlani je zablestelo kot lešnik veliko zlatorumeno zrno.
Jantar!
Zakričal sem dekletom: ,,Poglejte, kaj sem našel v vašem pesku!"
Dekleta so se zastrmela v zlato zrno na moji dlani.
„Pa to je jantar!" je vzkliknila prva in strogo dodala: „Naš je, v našem pesku je bil!"
Stisnil sem dlan in vstal. Troje deklet je stalo pred mano. Vsi smo gledali drug drugega in se smejali.
„Skupen je - naš material, njegovo delo," je strokovno dodala druga.
„Prav,“ sem rekel. „Moj stric je zlatar, razbil ga bo na štiri zrnca."
,,To pa ne! Žrebajmo!" je predlagala tretja.
»Žrebajmo," sem pristal, »ampak s pogojem - katera dobi jantar, dobi tudi trenutnega lastnika tega bisera."
Med smehom sem poiskal šibice. Eno sem pustil celo, od dveh sem odlomil konček. Kot prva je tudi druga deklica izvlekla kratko. Tretji sem izročil jantar in šele pri tem dejal, da stoji pred mano živ, še lepši jantar. Ta jantar se je razjokal. In prvič sem videl solze sreče.
»Zakaj pa jokaš, Jane, saj si zmagala? “je vprašala ena od deklet in tako sem prvič slišal ime, in bo zame ostalo nepozabno. Svetoval sem ji, naj si da iz jantarja napraviti zapestni obesek. Dal sem ji stričev naslov in dogovorili smo se, da se čez sedem dni spet srečamo na istem mestu.
V soboto sem se oglasil v zlatarni. Stric je potrdil, da je v ponedeljek prevzel jantar za izdelavo zapestnega obeska na srebrni verižici in da je naročilo že izvršil. Povedal je, da je naročnica prosila, naj obesek napravi čimprej, pa da se doslej še ni oglasila. Povedal sem stricu, kako smo našli jantar, kako se je iztekel srečelov in da se v nedeljo srečamo. Stric je iz steklene omare vzel jantarjev obesek in se smehljal: »Glej," je rekel, »ker zdaj poznam zgodbo tega kamna in ker sama ni prišla po obesek, ga izročam tebi kot darilo za tvojo Jane in vedi, da imaš zdaj dva jantarja."
V nedeljo popoldne sem ob dogovorjeni uri že hodil po zbitem, trdem pesku obale. Namesto kopalk sem imel na sebi lahek dežni plašč. Že ponoči se je ohladilo in dopoldne je deževalo. Morje, težko kot svinec, je mirovalo v sivi megli. Obala je bila prazna. Prepričan, da bo Jane le prišla po svoj obesek, sem dolgo hodil po prazni plaži z občutkom zapuščenosti. Pogostoma sem gledal na uro. Neusmiljeno je hitela. Nedaleč od obale je že večkrat mimo zaplul kontrolni čoln.
Bori so molčali.
Nehalo je pršeti.
Prevzel me je čuden nemir. Že sem slutil - ne bo prišla. Da bi jo poiskal na domu in tam izročil obesek? Nekje za obalnimi bori nedaleč od Starega pokopališča je stanovala.
Po strmi peščeni stezi sem odšel med borovce, ki so rasli pred pokopališčem.
Tam je bil urejen prostor za izletnike - klopi, mize, točilnica, kiosk. Od tam je bil razgled na morje in plažo. Zdaj je bilo to razgledišče prazno kot obala. Sedel sem na prvo klop, da bi še počakal. Možno, da še pride .. .
Spet je zabrnel patruljni čoln. Rahel veter se je oglasil v mokrih kronah dreves. Megla se je dvigala. In tedaj sem nenadoma zagledal nekaj, kar me je vrglo pokonci: iz morja, izpod megle je proti obali plavalo kot jantar od sonca zagorelo dekle. V trenutku je stopila iz vode in šla po peščeni sipini proti meni. Začuden sem gledal prikazen in zavpil: »Jane!"
Sla je mimo mene. Pozlačena senca. V srce pa me je zbodel pogled solznih oči. Na pokopališču se je ustavila pri nekem grobu in ugasnila kot plamenček v vetru.
Omamljen in ohromljen od groze sem odtaval k temu grobu. Bilje pokrit s še neuvelim cvetjem. Na svežem hrastovem križu je bila pribita ploščica iz črnega marmorja z napisom:
Tukaj počiva
Jane....
.... Ostalo, kar je bilo napisano, sem prebral, ko hrastov križ že dolgo ni bil več svež.
ANTON DAUGUL
\»
S
*
*
I
Janez Irdina
Črtke in povesti iz narodnem življenja
PTIČJI SVAT
To se razume
samo ob sebi, da je prebrisani deček tudi dobro ogradil svoj gaj, da mu ga ne popase in potepta kako živinče. Razne veselice je imela zanj tudi Krka. Od konca se je le umival v njej, sčasoma je zagazil globoče in poskusil plavati. V poldrugem mesecu je že štrkal in štival po vodi kakor riba — riba, ki ga je tako neskončno mikala, da so se mu kar sline pocedile, kadar je ugledal katero. Stoječ na tanki veji kakega visečega drevesa, je privabil marsikatero ščuko na svoj trnek in jo nesel gospodu Balasu, ki mu jo je vselej prav dobro plačal.
V Seči je vse mrgolelo vsakovrstnih ptičkov. Marko je že od nekdaj ljubil te nežne stvarce in njihovo gostolenje; ni jim razmetaval nikoli gnezd, ni jim jemal jajčkov ali mladičkov niti ni lovil, trpinčil in moril starih.
Kaj rad in dobro pa je posnemal njihovo petje. Izuril se je v tem tako dovršeno, da še kak ptičar ne bi bil lahko razločil njegovega glasu od škrjančevega, siničjega ali kosovega. Ali to so znali tudi nekateri drugi fantje in ni bilo tedaj nič posebnega. Marko pa je dosegel tako umetnost, kakršne ni razumel noben človek v tej duhovniji. Naučil se je namreč po dolgih vajah oponašati sladke harmonije slavčkove. Radi te nenavadne mojstri je je prejel dosti grošev od Balasa in njegovih gostov, katerim je dostikrat v nedeljo popoldne prepeval po slavčevo. Kakor Dolenjci sploh, je gorel za godbo tudi Marko. Godci sodijo po njegovi misli med najsrečnejše ljudi na svetu, ker si lahko zmerom sami delajo kratek čas in tedaj ne trebajo iskati drugje zabave.
Vrb je raslo došti ob vodi. Marko si je torej kmalu naredil celo zalogo piščalk. Prve so bile proste, navadne, ker se je držal tujih zgledov. Ali on je bil vajen dalje misliti, zvrševati se in napredovati. Po lavi mu blodi: »Kaj, ko bi se dalo napraviti kako umetnejše glasbilo, če ne čisto godčevsko, vsaj tako, ki bi bilo godčevskemu nekoliko podobno v moči in blago-glasju? " Premišljuje, zarezuje, poskuša, dolgo brez uspeha, ali ker ne odneha, se mu nazadnje vendarle posreči. Iznašel je
piščalko nove vrste z raznimi dirami in zatiki, ki je dajala tako poln in zvoneč glas, da je Marko kar strmel. Sedeč na svoji klopi, je godel po cele ure na novo piščalko. Donela je tako silno, da se je razlegalo tja do Mete. Kadarkoli je starka začula to mogočno sviranje, je prišla na mostovž in je poslušala s solznimi očmi dostikrat do konca. Tako je preteklo čredniku prvo leto službe v kratkočasnicah in zabavah, ki so bile zanj vse enako mikavne, nekatere pa zraven tega koristne in dobit-ne. Vaščani so bili z njim tako zadovoljni, da so mu dali premožnejši še več plačila, nego je bilo uganjeno. Vsi so govorili, če ostane pri njih, da si ne bodo iskali nikoli drugega pastirja.
Ali hvalili so ga tudi z dobrim razlogom. Živina se jim je na paši zlepšala in odebelila, da niso imeli še nikoli take. Borne petice si je fant pošteno zaslužil. Razen tega ni godrnjal za nobeno reč na nobenega gospodarja kakor drugi služabniki. Užival je zadovoljno in v slast tudi netečno in včasi skoraj gnusno hrano. Krompir je bil dostikrat na pol gnil. kruh trd in plesniv, jed sploh malo slana in slabo zabeljena. Noben hlapec ne bi bil prebil ob tej hrani. Marko je molčal, dobro vedeč, da revni kmetje sami nimajo nič boljšega.
V tem je ostal vedno enak; zmeren, trezen, neizbirčen, z vsem zadovoljen je bil v devetnajstem kakor v štirinajstem letu, v starosti kakor v mladosti. Ob nedeljah in praznikih se je rad nosil prav lepo; omislil si je sčasoma kastorov klobuk, kratke irhaste, zraven pa tudi svetle suknene hlače, dragoceno janko, več svilnatih robcev in pavolnatih srajc. Za delovno opravo ni trosil veliko, imel je rad tudi grobo in garavo, samo da je bila trdna in trpežna. Če se mu je razparal čevelj ali obleka, ni klical precej čevljarja ali krojača, ampak si je po-mogel sam, saj je znal rabiti oboje, šilo in šivanko. Tudi zaplato si je navadno sam prisil. Plača res da ni bila sijajna, ali ker ni zapravil ne krajcarja na vino in drugo potrato, si je lahko vsako leto prihranil polovico, dasiravno ga je nedeljska oprava drago stala. Vendar se ne sme prezreti, da brez obilnih darov Balasovih ne bi bil tako lahko zdelaval.
Zimski čas mu je ugrabil marsikatero ugodnost, ali nikoli se mu ni tožilo, ker je imel opravil in naukov zmerom čez glavo. Iz hiše v hišo ni rad pohajkoval, pa niti ni potreboval. Mnogo
srenjčanov ga je vabilo in prosilo, da ostane pri njih cel mesec ali dokler hoče. Marko ni jedel nikjer kruha zastonj. Razumel je izvrstno vsak kmečki posel, zraven pa mu ni bilo dano, da bi postajal in lenobo pasel. Najrajši je prebival pri ključarju in mizarju. Dajala sta mu dosti boljšo hrano od drugih in vina toliko, da ga ni mogel popiti.
Ali k njima ni zahajal zato, da dobro je in pije, ampak da se nauči kaj novega. Vsako nedeljo je popotoval več ko uro daleč k samouku, ki je izdeloval orožje. Z njim se je ne le seznanil, ampak tudi prav prisrčno sprijaznil. Puškar je kmalu trdil, da ga bo dejal Marko v koš. Komaj da je pregledal desetkrat njegove izdelke, že je znal skoraj ravno toliko kakor mojster.
Da je jako rad opazoval ure, sem že povedal. Cerkveno uro je poznal popolnoma od zunaj in znotraj, on jo je navadno tudi navijal. Bila se je nekaj pohabila, zato pošlje župnik po mestnega urarja in povabi Marka, naj pride gledat popravljanje. Njegov namen je bil, da izuri njega za popravljača, kajti res je bilo sitno, klicati za vsak kvar iz take daljeva urarja. Bil je preverjen, da se bo ženialni fant kmalu naučil — in ni se motil. Mestni mojster je spravil v red tudi dve žepni uri Bala-sovi. Tudi ta gospod ga je povabil, da pride opazovat in se vadit. Marko ni prezrl najmanjše stvarce, neprenehoma je po-praševal, čemu služi in kako se nareja in popravlja to kolesce, to peresce ali kaj drugega takega. Mojster je obšel zaradi ur še več drugih vasi. Marko ga |e spremljal povsod. Časa je imel za to dosti, kajti službena pogodba ga ni vezala na nobeno hišo in službo tiste mesece, ko je prenehala paša.
Če se je napotil proč iz vasi, se ve, da je moral živeti ob svojem Ali to ga ni brigalo. Kadar je hotel videti kaj novega in se navaditi, je malo maral, če je kaj kuhanega ali nič. Kupil si je za groš kruha, napil se na vodnjaku vode in želodec je prejel svoj del. Večjih filozofov ni na svetu, nego so pravi samouki. To zimo se urarstva ni še naučil, niti sledečo ne, ali tretjo je bil že toliko izurjen, da je lahko sam popravil cerkveno uro.
Balas ga vpraša enkrat: »Marko, kaj praviš, ali bi mi mogel kaj pomoči? Glej, moja žepna ura mi že spet nagaja." Fant odgovori: »Če se ne bojite zanjo, dajte jo sem, bom poskusil."
ČETRTKOV INTERVeJU
sHmmm
Telefonija pred razmahom |
PTT N. mesto bo nad enkrat višji prispevek za nove telefonske naročnike porabila za uresničenje plana
Od novega leta dalje velja prispevek za razširjeno reprodukcijo, ki ga plača novi naročnik, 21.500 dinarjev, dotlej pa je znašal samo 9.000 din. Zakaj se je skupščina PTT odločila za tako povišanje in kako bo ta denar porabljen, je povedal elek-troinženir Anton Bajec, vodja tehničnega sektorja PTT Novo mesto.
..Povedati moram, da je bil doslej tovrstni prispevek na novomeškem območju najnižji v Sloveniji in da so na drugih
Dipl. inž. Anton Bajec: „Do leta 1985 bo v novomeški telefonski centrali še 4.000 novih priključkov."
območjih že dobro leto dni plačevali novi naročniki telefona po 20.000 din in več prispevka. Novomeško povišanje je torej predvsem uskladitev na ravni republike, res pa je, da potrebujemo tudi več sredstev za uresničenje srednjeročnega načrta, čemur je prispevek za razširjeno reprodukcijo namenjen. Stroški za nove avtomatske telefonske centrale ali za rekonstrukcijo in »povečanje starih central so vedno višji. Kar pa zadeva plačilo novega telefonskega naročnika, še to: že omenjeni in nedavno povečani prispevek ni edini. Poleg tega mora novi naročnik telefona plačati še 12.480 dinarjev stroškov za vključitev v telefonsko omrežje, telefonski aparat pa nabavi sam.Teh 12.480 din plača tisti naročnik v omrežju, s katerim razpolaga PTT, medtem ko je predvsem na podeželju obračun drugačen."
- Ko ste omenili podeželje, ah mislite s tem na krajevne
skupnosti, kjer sami financirajo gradnjo omrežja?
„Seveda! V takih primerih je način poračunavanja stroškov za nove naročnike drugačen, navadno pa so znatno višji in dosegajo od 50.000 do 100.000 dinarjev na posameznika."
- Kako je bilo v letu V982 z uresničevarjem srednjeročnega plana razvoja omrežja PTT s posebnim poudarkom na novomeški občini?
„Na območju novomeške občine je bilo lani malo novega, veliko več pa v Sevnici in Krškem. Tik pred zaključkom pa je montaža ATC s 600 telefonskimi priključki v Šentjerneju. V planu je bilo še nekaj rekonstrukcij in rezširitev central, vendar s tem kasnimo, ker v manjše centrale montiramo opremo iz večjih, ki jih preurejamo. Po končanih delih v Šentjerneju bomo s staro šentjernejsko opremo lahko opremili dve manjši centrali. Interes je povsod velik, mi pa upoštevamo srednjeročni plan in pa večjo aktivnost pri gradnji omrežja v krajevnih skupnostih."
Kaj bo na področju telefonije na novomeškem območju novega v letu 1983?
„V planu je razširitev centrale v Brusnicah za 60 priključkov in pa razširitev novomeške centrale za 400 priključkov. Novomeška centrala ima zdaj 5.000 telefonskih priključkov, vendar je povsem zasedena."
- Slišati je tudi, da bo PTT v Novem mestu dogradila stavbo za nadaljnjo širitev glavne telefonske centrale. Kako kaže s tem?
1 „2e tečejo priprave za razširitev glavne telefonske centrale za 4.000 priključkov, za kar je potreben prostor. Ker je nameravana novogradnja na Novem trgu začasno padla v vodo, bomo zdajšnjo stavbo PTT dozidali. Ta dela naj bi se začela letos, do konca leta 1985 pa naj bi nova centrala začela delovati. Da bi lahko uspešno uresničili to veliko razširitev novomeške centrale, moramo vzpostaviti tudi dodatne medkrajevne zveze z vozliščem in centralami v Posavju in Trebnjem, kar pa bo omogočil radiorelejni sistem, ki ga gradimo na Trdinovem vrhu."
R. BAČER
NA LEDU BREZ DRSALK — Otroci iz osnovne šole na Prevolah v Suhi krajini se zadnji dan pouka pred počitnicami med rekreacijo drsajo po zaledeneli površini igrišča. Kajpak brez drsalk, toda veselja ni zato nič manj! (Foto: R.Bačer)
En dan vsi v proizvodnji
V tovarni Krka postajajo prostovoljne akcije za izpolnitev proizvodnega plana tradicionalne - Konec leta 1982 je 2019 zaposlenih opravilo 12.782 prostovoljnih ur
V tovarni Krka so že lani in prej preizkusili solidarnost s prostovoljnimi delovnimi akcijami v tistih tozdih, kjer je za izpolnitev planskih obveznosti do tujih kupcev in domačega trga potrebna dodatna delovna sila. V zadnjemtričetrtletju lani so imeli spet tako akcijo, ki je dala presenetljivo hp odziv.
V novomeških tozdih in v Ljutomeru, kjer je skupno zaposlenih 2931 ljudi, se je v proizvodnji zvrstilo v 44 dneh poprečno po 46 dodatnih domačih delovnih moči.
V tozdu Zdravila, kjer je bilo dela največ, je vsak dan delalo po 40 (poprečno) dodatnih delavcev prostovoljcev, sicer pa so nekaj udarniških del opravili tudi v tozdih Izis, Zelišča in Kozmetika. Akcija je bila sprva zamišljena samo kot pomoč re-žijcev proizvodnji, pobudo sindikata, ki je bil glavni organizator zamisli, pa so povzeli tudi delavci iz proizvodnje. Posebej velja omeniti, da so se dela v proizvodnji udeležili tudi direktorji tozdov in vodilni ter vodstveni delavci nasploh.
In kaj so delali? Proizvode za izvoz, da bi pravočasno lah-
ko kupcem dobavili izdelke in da bi s tem izpolnili sprejeto obveznost do devizne bilance v republiki. Delali so tudi zdravila za domači trg, predvsem take iz domačega asortimenta, ki jih je v lekarnah primanjkovalo. Končno pa so ustvarili tudi nekaj zalog za prvo trimesečje 1983, namenjenih izvozu in domačemu trgu.
Po besedah dipl. farmacevta in direktorja tozd Zdravila Stje-pana Pavišiča je akcija zelo uspela; ,,Cilj pa ni bil samo delo, ampak tudi ta, da se med seboj spoznamo, da spoznavamo delovne razmere v proizvodnji in, poudariti moram, doseženo utrditev sodelovanja med sindikatom, ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in vodilnimi iz tozd, ker smo akcijo vodili skupno. Trdim, da je bila akcija vsestransko upravičena."
R. B.
Drva so najzanesljivejša
Na premog čakajo stranke še od leta 1981 — Tudi drva je letos teže dobiti, ker ljudje znatno več kurijo na trda
goriva
OGLAŠUJTE V DL!
Brez bona niti do zdravnika
V oddaljenih suhokranjskih vaseh, kjer ni avtobusnih zvez, so z uvedbo bencinskih bonov nove težave: ne moreš k zdravniku ne opravljati delegatskih dolžnosti
Zveza komunistov v Hinjah je nedavno prisluhnila željam krajanov in predlaga za krajevno skupnost dodatne rezervne bone, ki bi jih dobivali za prevoze v izrednih primerih, in poizkusno uvedbo javnega prevoza s šolskim kombijem po brigadirski cesti do Žužemberka, od koder je možno z rednimi avtobusnimi programi dalje.
V hinjskem koncu je po oceni krajevne skupnosti čez 40 odst. krajanov ostarelih; ti nimajo niti lastnih prevoznih sredstev in so zaradi let pogosto bolni. Odkar so uvedeni bencinski boni, jih sosedje večinoma nočejo in ne morejo prevažati do zdravnika ali bolnišnice v Novo mesto, kajti 70 kilometrov vožnje vzame dosti bencina, ki ga za lastne potrebe nimajo dovolj. V zadnjem času so imeli že nekaj primerov, ko bi bil prevoz do zdravnika nujen, pa je vsak naprošeni
ZDAJ PA ZARES ...
V Žužemberku obnavljajo zadružno gostilno in predvsem kuhinjo tega obrata družbene prehrane, dela pa bi morala biti že decembra lani končana. Tako s silvestrovanjem, ki je v tem lokalu že tradicionalno, ni bilo nič. Ni pa to najhuje. Ker je v gostišču 12 zaposlenih in za časa obnove nimajo kaj delati, prejemajo osebne dohodke večinoma kar doma. In tudi zaposleni, največ pri GG in Gradbeniku, ki so vsa leta malicali v tem lokalu, pogrešajo hrane. Nejevoljni pa so tudi kmetje, saj so zadružno gostišče smatrali „za svoj" lokal, kjer so se kaj pomenili, ko so opravili po uradih in trgovinah. Vse to vzbuja nejevoljo, vendar kaže, da bo adaptacija zares kmalu končana. Rečeno je bilo, da bo še pred 20. januarjem lokal znova odprt.
šofer rekel: „Nočem denarja, bone mi dajte."
Ker do Novega mesta ne pelje noben avtobus, s katerim bi lahko isti dan prišel nazaj (zanimivo, da so za Ljubljano redne dvakratdnevne avtobusne zveze), je krajanom težko opravljati tudi delegatske dolžnosti.
Zaradi vsega tega v Hinjah predlagajo, naj bi, denimo, krajevni skupnosti poverili nekaj rezervnih bonov, ta pa bi jih dala tistemu, ki soseda pelje k zdravniku ali za podobne nujne primere. Razen tega že tečejo priprave za poizkusno obratovanje avtobusne proge s šolskim kombijem. Vozili naj bi od Žvirč, Prevol, Hinj, Visejca Sel, Vrha, Lopate in Lipja do Gradenca in Žužemberka. Tako bi ugotovili, koliko potnikov in v katerih dneh se prevažajo, na osnovi podatkov pa bodo šli dalje v akcijo za stalen prevoz iz večjih suhokranjskih vasi do Žužemberka, od koder so zveze tudi z občinskim središčem v Novem mestu.
Velike težave imajo trenutno tudi študentje. Prejšnja leta so večinoma študirali v Ljubljani, odkar je usmerjeno izobraževanje, so v Novem mestu, Črnomlju itd. Ti prihajajo ob koncu tedna domov (pomagajo delati), ob nedeljah pa se vračajo. Zdaj se ti otroci do Smuke pripeljejo z avtobusom, ki vozi v Kočevje, od tam pa vsak po svoje peš na razne konce. Vasi pa so oddaljene več kilometrov in pot vodi čez hosto! Ob nedeljah pa morajo priti do
Dvora, če hočejo pravočasno drugi dan priti v šolo.
Večina takih nevšečnosti bi odpadla, če bi uvedli prevoz po brigadirski cesti do Žužemberka. Ljudje pričakujejo, da bo zamisel vsaj poizkusno uresničena.
R. B.
Ko so v novomeškem izvršnem svetu konec leta 1982 delali analizo oskrbljenosti, so tudi pri kurivu prišli do zanimivih podatkov. Vil mesecih prejšnjega leta so na primer pri Kurivu, ki novomeške občane edino oskrbuje s premogom, prodali 1.100 ton rjavega premoga in 2.800 ton lignita, leto dni prej pa 1.700 ton rjavega premoga in enako količino lignita.
Pri Kurivu so imeli v začetku decembra na spisku še 1.300 kupcev - čakajočih naročnikov za premog še iz junija 1981. Trenutno je v prodaji lignit, ki ga stranka dobi v 14 dneh po vplačilu. Če bi hoteli potrošnike zadovoljiti, bi v novomeški občini potrebovali 2.800 ton rjavega premoga, verjetno pa bo povpraševanje še naraščalo, kajti potrošniki se ob pomanjkanju (in cenah!) kurilnega olja očitno preusmerjajo na kurjenje s trdimi gorivi.
To kaže tudi prodaja drv pri GG Novo mesto. Računali so na 40-odstotno povečano prodajo drv,
vendar so do decembra lani že za 107 odst. presegli letni plan prodaje. Prodali so 26,750 kubikov drv, leto dni prej pa je bila količina prodanih drv za več kot polovico manjša. Pri GG menijo, da si nekatere stranke tudi pri drveh delajo zalogo že za prihodnjo zimo. Drva, ki pa so znatno dražja, imajo v prodaji pri Kurivu, kjer pa so jih spravili v promet samo 130 kubikov.
Ker na srečo lesa na Dolenjskem ne manjka in je tudi doslej zima bila mila, tako da s spravilom lesa iz gozdov niso imeli težav, je računati, da bo tudi Gozdno gospodarstvo lahko še dobavljalo kurjavo kupcem.
Počitnice ob zobotrebcih
Otroci iz osnovne šole na Prevolah v Suhi krajini imajo te dni šolske zimske počitnice. Prav nihče ne gre na Gorenjsko ali še kam dlje na smučarijo in zimske športe, ampak je za kraj in otroke že velik napredek to, da šola premore 12 kompletov smučarske opreme in da organizira med počitnicami smučarski tečaj. Kajpak doma in brez vsakih stroškov. Večina otrok pa niti doma ne bo smučala, ampak bo delala zobotrebce. To pričajo tudi odgovori naših anketirancev.
IVANKA STRUNA z Vrha, hodi v 8. razred: ..Zobotrebce bomo delali kot vsako leto med počitnicami. Če bo sneg, se bomo tudi sankali, in če mi bo sreča mila, bom šla v Ljubljano k teti na krajši obisk. Do smuča-rije mi ni in tudi opreme nimam."
IRENA PELC z Lopate, hodi v 6. razred: „Nas ni potrebno spraševati, kaj bomo delali, saj se ve: zobotrebce! Poleg tega bo ostalega dela dovolj. Imamo 13 glav živine, smo tri sestrice z očetom, mama pa nam je umrla. Dela čez glavo!"
STANKO TEKAVČIČ iz Žvirč, hodi v 7. razred: „Zobo-trebce bom delal. Jih rad in tudi moram, da kaj zaslužimo. Smučam pa rad in tudi smuči imam. Če bo le sneg, bom popihal z doma za kakšno uro, da se naužijem veselja. Smučamo seveda na klancih v domači vasi. Tudi na šolski smučarski tečaj ne bom šel."	R.	B.
Novomeška kronika
NALOŽBA V RAZVOJ SE IZPLAČA - Posnetek je iz Novoleso-vega kemičnega laboratorija v razvojnem oddelku v Straži, kjer so v letu dni zastavili veliko obetajoče delo. V dobro opremljenem laboratoriju dela tudi močna strokovna ekipa. (Foto: R. Bačer)
PRISILNO VARČEVANJE. V naselju Drska že nekaj časa ne gorijo luči cestne razsvetljave vse od odcepa glavne ceste pri trgovini do vrtca. Ker je zdaj že ob 17- uri temno, je pokvarjena razsvetljava vz rok mnogim negodovanjem.
SE PRAZNIČNO VZDUŠJE Medtem ko so novoletne okraske z ulic in stavb odstranili takoj po novem letu, pa v nekaterih izložbah še ..strašijo" dedki Mrazi in novoletni aranžmaji. Čas bi bil, da jih zamenjajo.
NOBENIH NOGAVIC Ženske že nekaj časa po novomeških trgovinah zaman iščejo hula hop hlačne nogavice. Jih ni, razen črnih, in še te je dobiti samo v nekaterih velikostih. Če bo šlo tako dalje, bo ena že pozabljenih obrti - pobiranje zank — spet postala donosna.
BO CIFRA ALI MOŽ? - Za 11. blokom na Mestnih njivah gradijo zaklonišče, očitno pa je, da z organizacijo dela na tem gradbišču nekaj ni v redu. Kadar dela ni, ljudje lahko z oken opazujejo delavce, kako preganjajo dolg čas z metanjem dinarjev v zrak.
OBDOBJE FANTOV V zadnjih 14 dneh je bilo v novomeški porodnišnici z območja mesta rojenih 6 otrok, od teh kar 5 fantov. Rodile so: Slavojka Savič z Zagrebške 15 -Vladimirja; Alenka Piškur s Ceste herojev 52 Miho; Vida Mamilovič iz Tavčarjeve 3 Jano; Slavica
Markovič iž Kristanove 37 - Aleša; Sonja Hosta z Drejčetove poti 13 -Aljaža in Vida Novak z Ragovske 10 a - Janeza.
ŽENSKt PREVEC ZEBE -Novomeška tržnica je zadnje dni nudila kupcem slabo izbiro. Prodajalke iz okolice preveč zebe, da bi prodajale na odprti Tržnici. Medtem pa na stalnih stojnicah dobiš vsega ob vsakem času. Tem prodajalcem ne pride do živega nobeno slabo vreme. Na srečo! Kioska s perutnino sta spet bolje založena, tako da pred njima ni dolgih vrst.
Ena gospa je rekla, da sicer ne ve, kako se piše predsednik republiškega komiteja za tržišče in cene, vsekakor pa je zanjo bolje, da je v teh časih na tekočem z imeni poslovodij novomeških štacun.
od delegatovi za delegate
Manj denarja za raziskave
Novomeška raziskovalna skupnost bo tudi v letošnjem letu s finančno podporo pomagala izvesti nekatere, sedaj najbolj aktualne in zanimive raziskovalne projekte v občini, ki jih raziskovalci lahko prijavijo do srede januarja. Na tej osnovi bo izdelan tudi natančni delovni program skupnosti za letos.
V okvirni program je zajeta raziskava vplivov poostrenega varstva kmetijskih zemljišč na razvoj urbanih naselji. Nadaljevali naj bi z raziskavami s področja prestrukturiranja gospodarstva V občini s pospeševanjem razvojne in raziskoval-
ZA DRAGE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: OK SZDL Novo mesto 1.500 din, TGP Metlika, tozd Transport,
2.000 din in Tone Škerlj, Vrhov-čeva 1,1.500 din namesto novoletnih čestitk; OŠ XII. SNOUB Novo mesto 1.500 din namesto cvetja na grob očeta sodelavke Ljudmile Lah in 1.500 din namesto cvetja na grob, očeta sodelavca Pera Jokiča; DITC, tozd Tiskarna Novo mesto, 2.000 din namesto cvetja za pok. Richlev v Krškem; Milica Šali, Majde Šilc 6, Micka Zupančič, Mestne njive 12, Jožica Kristan, Koštialova 33 in Jožefa Junc, Gor. Kamen-ce 21 po 500 din, skupina zdravnikov predavateljev prve pomoči 700 din, Marica in Edo Trele, Mestne njive 9 in Anton Može, Dol. Kamence 41, po
1.000 din — vsi namesto cvetja na grob Jožeta Možeta.
ne dejavnosti v gospodarstvu. Na področju varstva okolja jc predvideno raziskovanje racionalne porabe in varnega deponiranja ali uničevanja tekočih in trdih odpadkov ter možnosti zaščite reke Krke. Ponovno so v programu raziskave s področja energetike, pospeševanja razvoja kmetijstva ter raziskave o smotrni uporabi surovin na Dolenjskem. Nekaj sredstev naj bi namenili za raziskave zgodovinskih virov NOB na Dolenjskem za arheološke raziskave in za proučevanje problematike zaposlovanja Romov. Poleg tega bo skupnost nudila strokovno pomoč pri ustanavljanju in delovanju društev izumiteljev, klubov mladih raziskovalcev, pri uvajanju raziskovalnega dela v usmerjeno izobraževanje itd.
Prispevna stopnja za raziskovalno skupnost naj bi bila 0,08 odstotka od dohodka in tako bo skupnost letos zbrala predvidoma 7,76 milijona dinarjev. To je res za 15 odst. več kot v letu 1982, a ker lanskoletna višina sredstev ni bila valorizirana, se realna vrednost sredstev, namenjenih za raziskovalno dejavnost v občini, celo znižuje. Za konkretne raziskovalne naloge naj bi skupaj namenili okrog 5,2 milijona, kar seveda pomeni, da bo vsako nalogo možno le sofinancirati, ne pa v celoti podpreti.
Z. L--D.
V TOVARNI NOVOTEKS
Učenci četrtih razredov smo v četrtek obiskali tovarno Novoteks. Razkazal nam jo je vodič, ki nam je povedal veliko zanimivega o delavcih, delu in o razvoju tovarne. Takih poučnih izletov si še želimo, ker se na njih naučimo veliko novega.
JASNA JAZBEC COŠ Grm, Novo mesto
ROKAVICE KAR TAKOJ NA ROKE - Na novome&i tržnici se zadnji ponedeljek ni prav nič
Konec pomoči v suhem denarju
Starši v novomeški občini, ki imajo otroke v vrtcu in so upravičeni do otroškega dodatka, ga z majem ne bodo več dobivali „na roko" — Se manj upravičencev
Z letošnjim majem naj bi v novomeški občini uveljavili že kar precej staro republi&o usmeritev o preusmerjanju denarnih pomoči predšolskim otrokom (otro&e dodatke) v funkcionalne oblike pomoči. To je gotovo tudi najpomembnejša sprememba, ki se v prihodnje v vsej Sloveniji obeta iia področju dodeljevanja denarnih pomoči otrokom, ki jo zares potrebujejo.
Z majem naj bi starši za otroke v vrtcih v novomeški občini, ki so upravičeni do otroškega: dodatka, ne dobivali pomoči več v obliki denarja v kuverti z osebnim dohodkom, temveč jih bo občinska skupnost otroškega varstva nakazovala neposredno v vrtce za pla-
„Suha” leta tudi za komunalo
Srednjeročni načrt vlaganj v področje komunale v novomeški občini je zmanjšan za 360 milijonov — Večina investicijskih sredstev povsod že porabljena
Čeprav se je zadnja leta v novomeški občini razmeroma precej vlagalo v področje komunale, pri čemer imajo velik delež zaslug same krajevne skupnosti in ljudje s prostovoljnimi prispevki in delom, so razmere na področju cestne, vodovodne in kanalizacijske mreže še vedno marsikje slabe ali celo kritične. Kaj vse in kje bi bilo še potrebno narediti, nenazadnje odraža vsakokratna skupščina novomeške komunalne skupnosti, predvsem pa tiste, na katerih delegati sprejemajo plane.
cestni programi, medtem ko bodo tovrstni letni načrti poslej stvar pred kratkim ustanovljene cestne skupnosti.
Najbolj, kar za 217 milijonov, je okleščen načrt vlaganj v komunalne objekte in naprave kolektivne rabe. Program izgradnje vodovodov je manjši za 54 kanalizacije pa za skoraj 90 milijonov. Kajti poleg že omenjenih izpadlih sredstev se za gradnjo vodovodov naglo manjša tudi delež investicijskih sredstev iz vodarine. .Že letos jih
V načrt za sedanje srednjeročno obdobje že ob njegovem nastajanju in sprejemanju ni bilo mogoče spraviti marsikatere povsem upravičene želje in potrebe. Kljub temu se je že v drugem letu petletnega obdobja pokazalo, da niti takšnega plana ne bo moč uresničiti. Vzrok je seveda jasen: pomanjkanje denarja. Kreditov takorekoč ni več, 1,4-odstotni prispevek za vzajemno programiranje pa ne doteka po predvidevanjih. JCer nekatere delovne organizacije
rrazuma sploh niso podpisale sredstev ne združujejo kljub podpisu, IMV pa je bilo plačilo zaradi izgube oproščeno, se ga letno zbere kar 56 milijonov manj od načrtov.
Zaradi tega je bila potrebna sprememba srednjeročnega načrta komunalne skupnosti. Predlog je že bil v javni razpravi, pripomb, ki so jih imele predvsem posamezne krajevne skupnosti na črtanje predvidenih del, pa v glavnem niti ne bo mogoče upoštevati. V celoti se srednjeročni načrt komunalne skupnosti zmanjšuje za 360 milijonov. Pri tem naj omenimo, da so še vedno všteti tudi
KAKO OBRAVNAVATI ZAKLJUČNE RAČUNE
Približuje se čas obravnave zaključnih računov za lansko leto. Cemu naj bi delavci v razpravah posvetili največ pozornosti, bodo predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij v novomeški občini zvedeli na današnjem posvetu, ki ga pripravlja občinski sindikalni svet. Poleg tega bodo govorili o pripravah na članske sestanke osnovnih sindikalnih organizacij oz. na letne seje sindikalnih konferenc, ki se bodo zvrstile v februarju.
skoraj ne bo, saj bo potrebno ves tako zbrani denar usmeriti v vzdrževanje že obstoječih vodovodov, ki so mnogi v zelo slabem stanju. Podobno je s sredstvi za gradnjo kanalizacije.
Ne gre se torej čuditi, da bo na področju kanalizacije do konca leta 1985 izpeljan le še referendumski program v Novem mestu in da se pri vodovodih posamezni odseki precej skrajšujejo, medtem ko sistemi ostajajo, kot so bili načrtovani. Pa še za to bodo morale več prispevati krajevne skupnosti. Tudi iz cestnega programa so črtane skoraj vse modernizacije, saj je jasno, da bo denarja ne glede na novo organiziranost cestnega gospodarstva zmanjkovalo celo za vzdrževanje.
Z. L.—D.
Pomoč le najpotrebnejšim
Dodeljevanje denarnih pomoči potrebnim otrokom z ugotavljanjem dejanskega stanja družine se je obneslo
Odkar so se pred približno dvema letoma močno zaostrili dohodkovni pogoji za prejemanje otroškega dodatka, da bi najpotrebnejši otroci iz socialno šibkih družin lahko dobili izdatnejše pomoči, se je število upravičencev do dodatka tudi v novomeški občini občutno zmanjšalo, skoraj za polovico. Dodatek sedaj prejema 2.811 staršev za 6.308 otrok, od tega 568 delavcev iz drugih republik za 1.624 otrok.
Dodeljevanje družbenih denarnih pomoči najpotrebnejšim otrokom je dobilo tudi novo kvaliteto. Medtem ko je prej za dodelitev otroškega dodatka in določitev višine zneska zadostovalo že potrdilo o osebnih dohodkih
staršev, morajo biti sedaj vse prošnje dopolnjene z mnenjem kadrovsko-socialnih služb delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti. To je bilo sprva težko doseči, sedaj pa težav skoraj ni več. Poleg tega je tudi veliko preverjanja razmer na terenu. Tako komisija za pomoči, ki deluje pri občinski skupnosti otroškega varstva, lahko dejansko dodeli pomoč otroku na osnovi socialnega stanja družine. Nič novega namreč ni, da samo osebni dohodki staršev niso pokazatelj dejanskih življenjskih razmer neke družine.
To potrjuje nenazadnje tudi 175 ugodno rešenih prošenj (od 200) za dodelitev otroškega dodatka otrokom, ki jim le glede na dohodek staršev ne bi šel.
čilo vzgojnovarstvenih storitev. Starši, ki otrok nimajerv vrtcih, pa bodo dodatek še- naprej prejemali po starem./
V novomeški oblini sedaj prejema otroški dodatek 2.811 staršev za 6.308 otrok, kar pomeni po zaostritvi kriterijev in uveljavljanju načela, naj pomoč dobe najpotrebnejši v večjih zneskih, zmanjšanje prejemnikov za 42 odst. Število le-teh-se bo še zniževalo, pomoči socialno najbolj šibkim otrokom pa zviševale. Od maja naprej bodo do otroškega dodatka upravičeni otroci iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 4,^00 dinarjev.
Kako se bo predvidena preusmeritev otroškega dodatka iz plačilne kuverte staršev v neposredno plačilo dela oskrbnine za otroka v vrtcu obnesla, je sedaj še težko govoriti. Ne glede na dobro sprejeto usmeritev je jasno, da prizadeti starši ne bodo veliko ne pridobili ne izgubili in da ostaja vprašanje, če ne bodo starši, ki imajo otroke v praviloma dražjem zasebnem varstvu, spet na slabšem Poleg tega čaka skupnost otroškega varstva že pri izračunavanju lestvice, koliko bodo morah plačevati za oskrbnino starši, veliko dela. Pri tem bo morala vsekakor upoštevati tudi socialno strukturo otrok, ki so sedaj v vrtcih. Ker se le-ta stalno slabša, dobe vrtci od staršev vse manj denaqa, skupnost otroškega varstva pa sredstev v te namene ne sme in ne more pretirano povečevati.
Zaenkrat je jasno, da bo pri otrocih iz družin z nizkim povprečnim dohodkom otroški dodatek povsem zadostoval za plačilo soudeležbe oskrbnine v vrtcu, tisti z dohodkom blizu 4.700 din pa bodo morali še nekaj primakniti. Starši z dohodkom na družinskega člana
2E JANUARJA PRVI KLJUČI
S stanovanjskim blokom A, v katerem bo skupaj 115 stanovanj, bo zaključena izgradnja nove stanovanjske soseske ob Cesti herojev. Blok mora biti zgrajen do konca marca letos. SGP Pionir pa je že dokončal prvi del bloka s 23 stanovanji (predvsem dvosobnimi, enosobnimi in garsonjerami), ki bodo vseljiva okrog 20. januarja. Koliko stanovalcev bo zares dobilo ključe že čez nekaj dni, pa je še odvisno od končnega plačila stanovanj, v katerih je cena kvadratnega metra 3,2 milijona dinarjev.
med 4.7/00 din in zakonsko določenim minimalnim osebnim dohodkom (sedaj znaša 7,393 din) bodo še naprej plačevati soudeležbo za otroka v vrtcu na osnovi lestvice, in sicer od 25 do 70 odst. ekonomske cene, vsi ostali z višjimi dohodki pa 70 odst. ekonomske cene oskrbnine, medtem ko 30 odst. sredstev za vzgojo za vse prispeva skupnost otroškega varstva. Natančno lestvico soudeležbe pa mora skupnost, kot že rečeno, še izdelati.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
KAKO DO DENARJA?
Da bi Splošna bolnišnica Novo mesto pokrila vsaj najnujnejše stroške in opravljene storitve v lanskem letu, ji manjka najmanj 16 milijonov dinarjev. Ta sredstva naj bi zbrale vse občinske zdravstvene skupnosti, združene v medobčinski skupnosti za Dolenjsko, med njimi seveda tudi novomeška. Le-ta naj bi prispevala dobro polovico vsega zneska ali 8,5 milijona dinarjev. Kako bo to zmogla, je težko reči, saj je znano, daje tudi sama zaključila preteklo leto s primanjkljajem.
V iskanju cenejših rešitev
Februarja začne z delom varstvena družina na Dvoru — Jeseni še vrtec v šoli
Pisali smo že, da je pomanjkanje denarja skrčilo tudi programe izgradnje novih vrtcev v novomeški občini in 'da so jasli ob Cesti herojev v Novem mestu, ki bodo začele z delom 15. februarja letos, zadnja večja naložba v nove vzgojno-varstve-ne zmogljivosti v občini do konca leta 1985.
Ker pa potrebe po organizira-neri varstvu predšolskih otrok stalno naraščajo celo v manjših podeželskih krajih, kjer to doslej ni bilo problem, krajevne skupnosti in občinska skupnost otroškega varstva iščejo še druge, cenejše možnosti za vključitev čim večjega števila malčkov v organizirano varstvo.
Tako bo 1. februarja na Dvoru začela delovati ena varstvena družina za dojenčke, kateri ji je sredstva za ureditev pogojev zagotovila skupnost otroškega varstva. Ker pa je na Dvoru in v okoliških krajih tudi precej nekoliko starejših otrok, ki jim starši v času službe sedaj zagotavljajo varstvo kot vedo in znajo (v poletni brigadirski vrtec je bilo vključenih 35 otrok), je že dogovorjeno, da bodo za varstvo enega oddelka predšolskih otrok, starih nad tri leta, uredili prostor za igralnico v šoli na Dvom. Vsa potrebna dela naj bi bila zaključena že do 1. septembra letos. Sredstva za adaptacijo bodo prispevale skupnosti otroškega varstva ter osnovna šola Žužemberk in občinska izobraževalna skupnost, saj gre adaptacija tudi za potrebe šole. Poleg tega so sami krajani pripravljeni na akcijo zbiranja denarja po tamkajšnjih delovnih organizacijah in na prostovoljno delo.
MARIN BERO VIČ SPET RAZSTAVLJA
V galeriji Kmetijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani so predvčeraj šijim odprti novo razstavo slikarskih del Marina Beroviča, novomeškega rojaka.
SPOSOJENO TRNJE
— Po vsem sodeč je bilo 1982. leto dobro. Če za primerjavo vzamemo 1983. leto.
(Iz Večernjih novosti)
Ljudje spet cenijo kruh
Tončka Sintič je več kot 20 let prodajala kruh
Poslednji dan starega leta je bila zadnjič za pultom prodajalne kruha na Glavnem trgu v Novem mestu Tončka Sintič, ki je tako po več kot dvajsetih letih dela v fej Dolenjkini trgovini iz-pregla in odšla med upokojence.
Zaradi prijaznosti in vesele narave jo pozna veliko
Tončka Sintič: „Delala sem z veseljem, zato mi bo v pokoju dolgčas."
Novomeščanov. Prodajalna kruha je namreč ena redkih trgovin v mestu, ki jih mora človek kljub vsem zalogam in skrinjam obiskati vsaj enkrat na dan. „Kruh je treba znati prodajati. To niso čevlji, ki jih zložiš pred kupca in čakaš, da jih pomeri. Ves kruh ni vedno svež pa topel in dovolj lepo zapečen; prodati pa moramo vsega. Za malo slabšega je res potrebno nekaj več prijaznih besed,“ se je pošalila
Tončka, ki ima vedno rada zadnjo besedo in ne ostane rada dolžna.
Morda zato, ker je Tončka še iz stare generacije, tudi ne more pozabiti stare prodajalne, ki res ni bila v ponos mestu, je pa slovela po vrstah in ročno narejenem kruhu. V novi prodajalni je drugače. ..Velikokrat sem jih poslušala, kakšen kruh prodajamo, čeprav sem bila le prodajalka, ne pek. Za slabo kakovost peke je bila menda kriva moka, saj je sedaj veliko manj pritožb, čeprav so ostale iste peči in peki. Ljudje se sedaj ne pritožujejo več, hvalijo pa črnomaljski, trebanjski in mirenski kruh. Težko je vse razumeti," pove in pokaže na štruci, kako mora po njej potrkavati, če prav zveni; marsikaterim nezaupljivim očem pa mora štruco tudi prerezati.
Ob odhodu v pokoj je Tončka vesela, da ljudje spet cenijo kruh. Manj ga kupijo, zato pa ga je tudi manj v kantah. Ob novem letu ga je po poticah vseh prodajaln v Novem mestu ostalo le 500 kilogramov, še za praznike ob dnevu republike pa so ga morali vrniti v pekarijo skoraj 3 tone.
J. PAVLIN
VSELEJ NARED — Pevski zbor iz Artič veliko nastopa na domačih prireditvah, hkrati pa je pripravljen sodelovati tudi v drugih krajih. Na sliki: posnetek z nedavnega nastopa v Brežicah.
V obrti imamo še rezerve
Hitrejši razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti bo povečal zaposlovanje
..Zasebna obrt v brežiški občini zaposluje za veliko tovarno ljudi," je dejala predsednica obrtnega združenja Jožica Žagar in to svojo izjavo podkrepila s številkami:
..Samostojnih obrtnikov je 380, pri njih pa dela 400 delavcev. Število delovnih mest bi se ob spodbudnejši davčni politiki še povečalo in to bi omililo krizo zaposlovanja. Na združenju upamo, da bodo novemu zakonu o davkih občanov sledili tudi spodbudni občinski odloki in zaustavili nazadovanje storitvene in proizvodne obrti. Storitveno dejavnost najbolj omejuje pomanjkanje poslovnih prostorov. Združenje je zato predlagalo občinski skupščini, naj bi povečali zanimanje za deficitarne obrti z davčnimi olajšavami za začetnike. To naj bi trajalo tri leta."
Glede zaposlovanja pa je Žagarjeva menila, da bi kazalo spremeniti dosedanjo omejitev delavcev pri zasebnikih od pet na sedem. Razvoj obrti bi se hitreje razmahnil tudi s hitrejšim izdajanjem lokacijskih in drugih dovoljenj, saj so se do zdaj nekateri interesenti že preselili v drugo občino. Za storitvene delavnice je največje zanimanje v mestu, za proizvodne obratovalnice zunaj. Mnogi začetniki si investicije za ureditev lokalov ne morejo privoščiti, zato obrtno združenje predlaga zbiranje sredstev za lokale. To
bi bila za začetek učinkovita pomoč. Za storitvene obrti, ki izumirajo, pa jih občani pogrešajo, predlaga združenje tudi manjšo obdavčitev, saj na primer nekateri še sebe komaj preživljajo (krojači ipd.)., Združenje se nadalje zavzema za olajšave tudi pri tistih proiz-
vodnih obrtnikih, ki naredijo več kot polovico izdelkov za izvoz. Za oprostitev prometnega davka pa se združenje zavzema tudi pri nakupu poslovnih prostorov za obrt. S temi pripombami in še nekaterimi drugimi predlogi so se v to organizacijsko obliko združeni obrtniki vključili v nastajanje programa razvoja malega gospodarstva v občini.
J.T.
NAČRT BREŽIC ZA TURISTE NATISNJEN
Te dni je občinska turistična zveza v Brežicah dobila iz tiskarne težko pričakovano karto Brežic. Izdelal jo je Geodetski zavod Slovenije. Načrt vključuje tudi naselje Čatež ob Savi. Na njem so vrisane že vse nove ulice, zato ga bodo z veseljem kupovali celo domačini.
Besedni del vsebuje zgodovino mesta in pokrajine do prvih znanih naselitev v tem svetu. Zgodovinski pregled je napisan v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku, da si bodo z njim tujci zares lahko pomagali. Načrt vsebuje tudi naslove in telefonske številke pomembnejših uradov in ustanov.
Koliko je letos zbral dedek Mraz za otroke
Ponekod so delavci dali denar iz svojih žepov
,Večina delovnih kolektivov in posameznikov je do 6. januarja nakazala denar za novoletno obdaritev otrok Zvezi prijateljev mladine v Brežicah, Skupna vsota je znašala tisti dan 602.975 dinarjev, vendar še ni zaključena, ker nekateri podpisniki sporazuma svojega deleža še niso nakazali.
Posebno zahvalo izrekajo delavcem tistih delovnih organizacij, ki so iz lastnih žepov prispevali po 100 din na zaposlenega, To so delavci Aerodroma Cerklje in člani kolektivov, ki so poslovali z izgubo. Med njimi so Terme Čatež, Tovarna prikolic IMV in Posavski veterinarski zavod. Lahko so dober zgled tistim delovnim organizacijam, ki so imele možnost prispevati do-
govorjeni znesek, pa so dale le po 60 dinarjev na zaposlenega. To so Zdravstveni dom. Služba družbenega knjigovodstva in Šolski center v Brežicah, ki je dal po 65 dinarjev na delavca.
Nobenega prispevka za te namene niso dali Šolski računovodski servis oziroma VIZ, Remontni zavod Bregana, Opekarna Brežice in dislocirane enote.
Svojo dolžnost je zelo vestno izpolnila krška tovarna „Djuro Salaj", saj je nakazala dogovorjeno vsoto za vse zaposlene iz brežiške občine. Med obrtniki so največ prispevali Milan Kasič iz Brežic (5.000 din), Jožica Žagar iz Brežic (2.000 din) ter Stane Strgar iz Črnca in Anica Butara iz Krške vasi (po 1.000 din).
NAPOL PRAZEN INTERNAT
V Brežicah se upravičeno boje, da bo Šolski center kmalu izgubil trgovsko usmeritev. Z Novomeščani se bodo poskušali še enkrat sporazumeti, da bi jo zadržali, saj imajo na voljo prostore in kadre, pa ne samo učilnice, ampak tudi internat. Sola za blagovni promet ima v Brežicah dolgoletno tradicijo, zato odpiranje novih oddelkov enake usmeritve v Novem mestu zagotovo ni najbolj smotrna naložba, če so se prej dogovorih, za kakšne poklice bo kdo izobraževal.
Z darili do prepotrebnih pripomočkov
Boljša oprema bolnišnice zagotavlja boljše delo
NOVO V BREŽICAH
ZAKAJ NIKOLI POPOLDNE? -Zaposlene gospodinje in matere, ki med službo ne utegnejo skočiti do Kokine prodajalne na tržnici, bi rade, da bi bila tudi zanje kak dan odprta. Ob takem delovnem času, kot ga ima varaždinska Koka zdaj, se jim dobri piščanci vedno izmuznejo.
MALE ŽIVALI NA RAZSTAVI - V soboto in nedeljo (15. in 16. anuarja) bodo rejci malih šivali v »snovni šoh bratov Ribarjev razstavljali kupce, perutnino, golobe in ptice. Pokroviteljica je Agraria Brežice, TOZD Kmetijstvo. Število rejcev se veča. Tokrat se bodo gojitelji potegovali tudi za ocene in prizna-ija. Razstavljene živali bodo ocenje-'ali sodniki republiške Zveze malih avali.
VSE LETO ROŽE NA OKNIH -Prebivalci mesta vsako leto polepšajo ulice s cvetjem na oknih. Zasebni lastniki jeseni umaknejo korita z uvelim cvetjem. Tudi na občini to vzorno naredijo, na nekaterih drugih hišah v družbeni lasti pa posušene rože krasijo njihova pročelja vso zimo.
SOZD JE DAL.EČ. Zveneče ime Emona gostincem <aj malo pomaga, kadar so v zadregi za preskrbo. Delavce Turist hotela tedaj potolažijo z izjavo, da jv v Brežicah tako ah tako vsega vdč kot pri njih v Ljubljani in potem se skušajo znajti po svojih močeh. Kupujejo tam, kjer je ceneje in boljše in pazijo da ne naredijo preveč kilometrov.
BREŽIŠKE VESTI
Brežiška občina sledi zgledom nekaterih drugih krajev v Sloveniji s tem, da zbira denarne prispevke namesto vencev za pokojnike za nakup nekaterih nujno potrebnih medicinskih aparatur za bolnišnico. Občinska skupščina je sprejela tako pobudo žc oktobra lani. Delavski svet Zdravstvenega centra - TOZD Splošna bolnišnica pa je na svoji seji 30. decembra sklenil, da mora odbor za upravljanje s temi sredstvi enkrat mesečno poimensko objaviti darovalce posameznih zneskov in vsoto zbranega denarja v našem hstu in po lokalnem radiu. Za svojce pokojnikov je odbor dolžan dajati obvestila v mrliško vežico.
Darovalci lahko vplačajo denar na tekoči _ račun številka 51620 603-30848 - Zdravstveni center Brežice, tozd Splošna bolnišnica. Enak naslov velja za obveznice in darila, ki jih posamezniki ah kolektivi volijo bolnišnici. Zraven naj pripišejo oznako „Za humanitarne namene".
Bolnišnici manjkajo nekateri dragi pripomočki, zaradi katerih zaostaja za drugimi zdravstvenimi ustanovami. Kvahteta dela trpi, zato želi zdravstveni center iz tako zbranih sredstev izpopolniti opremo bolnišnice z aparatom za preiskavo notranjih organov z ultrazvokom, z odelca kamero za odkrivanje pljučnih obolenj, s kardiografom za spremljanje srčnih utripov plodu pri nosečnosti ter z monitorsko aparaturo za intenzivno nego bolnikov.
Ko čaka fante vojaška suknja
Večji družbeni vpliv na naborno politiko v krški občini daje dobre rezultate
Nabor je za mladeniče zrelostni izpit posebne vrste. V krški občini, kjer je letno 210 do 245 nabornikov, so zadovoljni, ker se nenehno zvišuje število fantov, ki kasneje oblečejo vojaško suknjo.
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo je dosegel iepc uspehe tudi zavoljo vse večjega podružbljanja nabora, kajti pomoč družbenopolitičnih in delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti omogoča večjo kakovost pri izbiri in razporejanju nabornikov v posamezne rodove JLA. Kadrovska naborna komisija je zamenjala poprej izključno referentovo opravilo. V veliko pomoč komisiji so podatki iz vprašalnikov, čeprav je v mnogih primerih preveč podatkov o starših, bore malo pa o naborniku. Ob proučevanju izvajanja naborne politike v lan-
ODLIKOVANJI LEŠNJAKU IN ŠUNTI
Predsedstvo občinske konference Zveze rezervnih starešin Krško je predlagalo za svoja prizadevna člana Martina Lešnjaka iz osnovne šole Raka in Štefana Šunto iz Elektra Krško podelitev visokih državnih odlikovanj. Predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc je izročil Lešnjaku red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Šunta pa je dobil red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Hosta je zlata rezerva
Obisk na zaščiteni kmetiji
V Stranjah, hribovski vasici pod glavnim slemenom Bohorja, je še precej čistih kmetov. Tudi
57-letni Anton Kočevar gospodari na zaščiteni kmetiji. Značilno za Kočevarjevo kmetijo, ki Se razteza kar na 48 hektarih, je podobno, kakor za večino domačij pod Bohorjem, da jim večji kos kruh daje les iz lepih, pretežno listnatih gozdov, nekaj pa je tudi živine.
„Živeža seveda ne kupujem. Lani sem vzredil 6 telet in tri
Anton Kočevar: „Trosilec za hlevski gnoj imava skupaj s sosedom, zdaj pa nas bo 9 kmetov, tako rekoč cela vas, imelo v strojni skupnosti še posodo za gnojevko."
oddal. Pri teletu se še nekaj zasluži, pri govedu te pa oskubejo. Ljudje bi dajah veliko več živine v klavnico, če bi bilo plačilo po živi teži, ne pa po tisti, ko je bil mesar na kmetiji. Sicer pa sem le gozdni kooperant. Hosta je zlata rezerva. Pride ujma, ali kaj podobnega pa nimaš nič. Kmalu po vojni so nam gozdne miši požrle skoraj ves pridelek. Običajno smo pospravili okrog sto škafov pšenice, leta 1947 pa so miši pustile le osem škafov," pripoveduje gospodar Anton.
Precej škode naredijo tudi divji prašiči. ,,Lani so do tal uničili pridelek zrele pšenice. Jeseni so prašiči pospravili polovico koruze." Odškodnina lovcev res nekaj povrne, toda če ne bi bilo gozdov, bi bohorski kmet še težje živel. Zato si je že marsikdo poiskal delo v dolini, v Sevnici ali na Senovem. Tja lahko pridejo le po zelo slabi cesti, precejšen del te pa morajo sami vzdrževati. To pa je že nova zgodba; o tem več v eni izmed naslednjih številk naše Priloge.
P. PERC
skeni letu so ugotovili, da v marsikateri krajevni skupnosti še niso zaživeli koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja. V krajevni skupnosti Raka so, denimo, navkljub več pozivom, da bi vrnili vprašalnike o svojih nabornikih,ostali gluhi.
Zanimivo je, da je naborna komisija lani ugodila dobri tret -
• Kljub preseljevanju, ki je pri mladih toliko večje, se je odziv nabornikov na razne naborne postopke izboljšal. Podobno velja za vpoklic in odhod na služenje vojaškega roka. Nekaj zapletov povzročajo le naborniki, ki so s svojimi družinami v tujini, čeravno jim novi zakon o vojaški obveznosti med drugimi ugodnostmi omogoča tudi to, da se sami odločijo, kdaj bodo oblekli vojaško suknjo.
jini nabornikov, ki so že prej izrazili željo, v kateri rod ali službo JLA bi bili radi razporejeni. Kot po tradiciji je tudi lani največ fantov hotelo odslužiti kadrovski rok v prometni službi in vojaški milici.
Večja skrb upravnega organa in drugih družbenih dejavnikov se kaže tudi pri izbiri nabornikov za posebne enote in šole za rezervne oficirje, saj so bili lani
sprejeti vsi kandidati. Med lemi je še zmeraj zelo malo komunistov, kar potrjuje domnevo, da se mladinske organizacije na terenu in v srednjih šolah marsikje še niso ovedle svojih nalog pri kadrovski politiki.
P. P.
RIBNIK RESA TUDI ZA TURISTE
Krško turistično društvo je ponudilo pododboru Ribiške družine Krško Brestanica v upravljanje ribnik v Resi. Ob ribniku ne bodo dobrodošli le domači ribiči, marveč tudi turisti. Tudi tako si turistični delavci v Krškem prizadevajo obogatiti turistično ponudbo v mestu.
KONTINUITETA ODGOVORNOSTI
Zadnje čase vse bolj poudarjamo težave, ne pa tudi, kako priti iz njih „Kontinuiteta odgovornosti, ki jo daje določena funkcija, je nujna. V krajevnih skupnostih pravijo: .Zdaj ste pa drugi prišli, onih ki so obljubili to in ono, pa ni več med nas! “ je dejal na programski konferenci občinske konference SZDL v Krškem Jože Peterkoč, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje. Kaj pa, če bi potegnili za rokav kakšnega izmed takih, ki so radi ljudem toliko obljubljali, da ni bilo moč uresničiti niti polovice obljub, saj se z zaupanjem ljudi ne kaže igračkati!
TUDI MOJSTER SEDE ZA STROJ 53-letni tapetnik Janez Pislak (na sliki za strojem šiva avtomobilsko prevleko) pravi, da ima dela več kot preveč. ,,Več nas bi moralo biti, da bi se lahko bolj specializiral. Zidaj je še vse preveč raznih malenkosti, ki jih moramo postoriti štiije delavci in jaz." Pislaka in njegove fante poznajo ne le v krški občini, marveč tudi drugod v Posavju še po izdelavi zaves, žaluzij in rolet. Pri obrtnem združenju in obrtni zadrugi „Resa“je bil med ustanovnimi člani, zato še tem bolj cenijo delo skromnega in marljivega mojstra. (Foto: P. Perc)
KRŠKE NOVICE
ZAKAJ V SPODNJICAH? Ko so delegati zbora krajevnih skupnosti razpravljali o poročilu o izvajanju naborne politike v minulem letu, je predsednik zbora Eranc Rakar menil, da bi lahko bila tehnična plat nabora nekoliko drugačna. „Ni prav, da prihaja nabornik v veliko svečano okrašeno dvorano pred komisijo v samih spodnjicah. Da bi morali to spremeniti, smo pred leti opozarjali že pri Socialistični zvezi," jc dejal Rakar. Nekdo se je po seji pošalil, naj bi se tudi člani komisije zavoljo enakopravnosti pojavili slečeni tako kot naborniki. Kravate bi lahko obdržali .. .
PREPOZNE INFORMACIJE LE ZA V KOS Skupno delegatsko glasilo ,,Naš glas" si prizadeva, da bi zaposlili še tretjega sodelavca. Dokler pri 1NDOK centru še nimajo te pisarniške moči, bi morali vsi pri
dodeljevanju dela misliti tudi na to, da dva delavca ne zmoreta postoriti vse obsežnejših nalog. Težava je zlasti v tem, da razna gradiva prihajajo v 1NDOK center z zamudo, zato je težko vedno pripraviti povzetke v poljudnem jeziku. Ker ni določen stalno isti datum zaključka redakcije glasila, to nemalokrat zamuja, krivda pa pade na pleča uredništva, čeprav gre „zahvala“ zamudnikom . ../
POZIMI NE ZAUDARJA? Krajani Rese se hudujejo na stanovanjsko skupnost, češ da si jih tam podajajo kot žogice, ko sc hočejo dogovoriti, da bi uredili kanalizacijo za Reso. Ponikalnica, ki poleti že ogroža zdravje, je dovolj tehten razlog, da se krajani Rese že glasno sprašujejo, če bo potrebna repriza Poišče, kjer so poklicali na pomoč sanitarno inšpekcijo, .;.
L
„BARBARA“V KRMELJU
Sevniško Gostinsko podjetje (ABC Pomurka) je pred novim letom delno odprlo novo gostišče v Krmelju. V tem delu Mirenske doline so že težko čakali takšen družbeni objekt. Žal se je otvoritev objekt je kot Noe barko gradilo Gradbeno opekarsko podjetje z Mirne — hudo zavlekla. Pravzaprav niti tokrat ni bilo mogoče izročiti namenu celotne gostilne. Del, kjer naj bi bil snaek bar, namreč še vedno ni nared. Nekateri pravijo tej pridobitvi kar hotel. Hvalevredno je, da so mu dali tudi lepo domače ime Barbara. Slednja ni bila le zaščitnica rudarjev, temveč tudi ime prve jame v tem kraju. /
LEPI IZDELKI — Ob otvoritvi nove kuhinje v loškem Trubarjevem domu je tamkajšnja delovna terapija pripravila lepo razstavo svojih izdelkov. Gostje, med njimi tudi predsednik trboveljskega društva upokojencev Jože Piki (na desni), so si z zanimanjem ogledali tudi umetniško dognane izdelke. (Foto: A .Železnik)
LE DVA ZDOMCA
Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na tujem v sevniški občini je tudi tokrat pred novim letom pripravil pogovor z našimi delavci na začasnem delu v tujini. V salon hotela Ajdovec sta na sestanek prišla le dva. Res je, da je letos za praznike prihitelo domov manj naših ljudi, vsekakor se ni mogočo znebiti vtisa, da so takšni pogovori v krizi.
NAGRAJENA VINA
Na zadnjem zboru društva dolenjskih vinogradnikov ožjega vinorodnega okoliša Sevnica — Boštanj so bila med več kot 50 ocenjenimi vini podeljena priznanja najboljšim. Najboljši cviček so donegovali: 1. Alojz Klenovšek iz Trnovca, 2. Jure Šlogar iz Boštanja in 3. Tine Klemenčič iz Lamperč. Pri belih vinih je bilo na lanskem ocenjevanju najbolje ocenjeno vino Avgusta Sinkoviča iz Brezovega, 2. je bilo vino upokojenega gostilničarja Antona Kragla iz Sevnice, 3. pa kapljica Tineta Klemenčiča. Nekateri so ponudili tudi dobra črna vina. Prvo mesto sta si delila Ivan Možic in Milan Rihtar, 2. je bil Franc Repar, 3. pa Albert Rupar, vsi iz Sevnice.
OPRAVILI ZBORE
Na območju sevniške krajevne skupnosti, največje v občini, je bilo uspešno opravljenih vseh 6 zborov občanov o spremenjenem programu 4. samoprispevka v tej občini. Razprave so bile vsepovsod živahne in tudi dokaj dobro obiskane. V starem delu mesta so medflfrugim predlagali, naj bi ta veliki ulični odbor v bodoče razdelili na več manjših. Samo v mestu živi tretjina volilccv vse občine.
Kuhinja za toplo starost
Sodelovanje, ki je lahko za zgled drugim regijam — Nova kuhinja Trubarjevega doma v Loki pri Zidanem mostu
Postopoma prerašča Trubarjev dom v sodoben dom za starostnike. Pravzaprav je ostalo več ali manj po starem samo še v nekdanji graščini.
Nova kuhinja, ob njej imajo slednjič svetlejše prostore tudi domska uprava, zdravniške ordinacije in še kaj, je pridobitev, ki so jo prisrčno izročili namenu ob sklepu minulega leta. Predsednik trboveljskega društva upokojencev Jože Piki je v imenu slovenske zveze upokojencev izrekel laskave besede o tukajšnjem in sosednjem impoljškem domu. „Vaše sodelovanje je lahko za zgled, kako je treba delati drugim regijam “ je pribil tovariš Piki in izročil zlate znake obema domovoma.
Direktorica loškega doma Zofija Koren se je zahvalila vsem petim občinskim skupščinam, njihovim skupnostim so-
cialnega skrbstva, delegatom skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter društvom upokojencev. Ob novem traktu pred leti je nova kuhinja res lepa pridobitev. Dograjevanje loškega doma s tem še ni končano, pred vsemi je namreč sanacija graščine. Teh del ravno tako ne bodo zmogli brez sodelovanja vseh, ki so jim tako uspešno stali ob strani pri vseh sedanjih prezidavanjih in dozi-davanjih.
Daleč so že časi, ko so bili takšni domovi zlovešče hiralnice. Kako je ustvarjalno zaokrožen vsakdanjik upokojencev in varovancev tega doma, je pokazala tudi bogata razstava njihovih izdelkov, ki jih prav gotovo ne bi zmogle niti mnogo mlajše roke.
A Ž.
Pogumneje po poti razvoja
Kljub že dvema obravnavama, resolucija o gospodarjenju za letos še ni sprejeta
Znano je, s kakšnimi težavami so se ob sklepu leta rojevali v skupščini dokumenti o smernicah razvoja v tem letu. V sevniški občini so imeli ta gradiva pravočasno v delegatski razpravi, skoraj že ob tričetrtletnih razpravah o gospodarjenju.
Kljub posebni razpravi o tem janj, čeprav so cilji marsikje
na ločeni seji zbora združenega dela in zatem še na zasedanju vseh treh zborov ta dokument še vedno ni sprejet. To se ni zgodilo zaradi kakšnih razha-
visoko zastavljeni.
V sevniški občini se z vso zavzetostjo lotevajo prednostne naloge v vsej državi, povečanja izvoza. Povečanje naj bi namreč
SEVNIŠKI PABERKI
PES IN OBČINSKI AVTO -Tegobe butalskega policaja kar zbledijo ob nedavnih težavah voznika skoraj nove občinska lade. Le ta mora kdaj popeljati tudi inšpektorje. Vse ne bi bilo pisanja vredno, če v druščino nc bi pripeljala svojega psa vodnogospodarska inšpektorica. Šofer je bil kajpak pripravljen popeljati vse, le psa ne, češ da ima nalog le za prevoz ljudi, nc pa tudi živali. Ni pomagalo nobeno zapisniško utemeljevanje, saj ne gre, da bi na mestu, kjer se kdaj pa kdaj pelje župan, sedel pes. Zaenkrat ni znano, kako so prišle skozi stranke, kamor je nato peš, seveda s psom, odhitela inšpektorica.
SMUČARSKI AVTOBUS Sevniški Integral vzdržuje ob ugodnih snežnih razmerah smučarski avtobus za Kope na Pohorju ali Rogljo. Avtobus odpelje izpred poslovalnice
v Sevnici vsako soboto in nedeljo. Za Kope je odhod iz Sevnice ob 6,20 (cena paketa velja za osebo 530 dinarjev), iz Kop pa se vrača ob 17,30. Za Rogljo odpelje iz Sevnice ob 6.30, vrača pa sc ob istem času. Cena tega pakete je 500 dinarjev. Avtobusa pcijeta vse od Brežic. Za ta denar sc smučarji lahko do mile volje nasmučajo, saj dobijo dnevno karto za vlečnice, okrepčajo pa se lahko tudi z enolončnico.
SPET NESOL1DARNI	Uo
boštanjskega pokopališča pelje sedaj tudi asfaltirana cesta. Krajevna skupnost je predlagala, da bi vsak lastnik groba prispeval po 500 dinarjev. Večina oddaljenih krajanov z Jablanice je segla v žep kar po tisočaka in več brez negodovanja. Tako pa ni mislilo nekaj Boštanjča-nov. Torej nesolidarnost tudi za poslednjo pot.
SI3VNI&KI VESTNIK
znašalo kar 38,6 odst. v primerjavi z lanskim letom. Vrednostno naj bi samo na konvertibilno območje izvozili za 434 milijonov dinarjev blaga. Tokrat se med delovne kolektive ponovno vključuje Jugotanin. Načrtuje kar 77,9 milijona dinarjev izvoza, kar je skoraj trikrat toliko kot leta 1981. Nekateri opozarjajo na težave, ki jih ima z repromaterialom Lisca. Zadnje dni imajo v tej tovarni polne roke dela pri dobavi bluz za švicarsko tržišče po izredno kratkih rokih. Tudi v Zvezni republiki Nemčiji so se jeli zopet izredno zanimati za izdelke lisce, £ato ženske delajo celo ponoči. Veliki izvozni uspeh se uresničuje tudi kmreljski Metalni.
Pogumne načrte ima tudi kmetijstvo. Na prvi pogled ni videti tako. Če pa upoštevamo, da sta bili lanski hmeljarski in sadjarski proizvodnji izredni (nekateri so jo označevali za rekordno v stoletju), pomeni cilj - enaka proizvodnja kot lani - napet program. Kljub nekoliko manjšemu zanimanju Kmetov za setev pšenice načrtujejo, da bodo tudi letos pridelali 150 ton.
Pomembna bo naložbena dejavnost. Nekateri objekti in projekti še niso gotovi. Letos bo ta poraba dosegla četrtino družbenega proizvoda občine za to leto, kar le kaže na pogumneje razvoj.	AŽ,
Denarja bo premalo za vse potrebe
Trebanjska zdravstvena skupnost ima premalo denarja za pokritje vseh potreb — Zastavlja se vprašanje ali povečati prispevne stopnje ali pa zmanjšati obseg zdravstvenih
storitev
Na zadnji seji skupščine trebanjske zdravstvene skupnosti, kije bila lani ob koncu leta, so bili delegati obeh zborov večidel tiho, kot bi se ne zavedali težav, v katerih seje znašlo zdravstvo. Dejstvo je namreč, da vsi računi niso poravnani niti za lani, kako pa bo z denarjem za zdravstvo v tem letu, ne more nihče kolikor toliko veljavno napovedati. Že zdaj je jasno, da bo trebanjski zdravstveni dom dobil precej manj denarja, kot bi ga bil upravičen dobiti glede na obseg opravljenih storitev, luknje v proračunu pa se bodo pokazale tudi, ko bo treba sanirati denarne zadrege v novomeški Splošni bolnišnici.
'Že lani od julija naprej niso nikogar poslali na klimatsko zdravljenje, paradoks pa je tudi, da se je število ležalnih dni v bolnišnicah zmanjšalo, zmanjšalo se je tudi število postelj. Zaradi tega bi morali v trebanjskem zdravstvenem domu okre-
lzvršni svet za skupno
Trebanjski in komisija porabo ter zdravstveni delavci st°je Pred dilemo, ali zmanjšati obseg storitev ali pa povečati prispevno stopnjo, s katero zdaj ni mogoče pokrivati vseh potreb po denarju. Več kot očitno je, da bo zelo težko poseči v že pridobljene pravice zdravstvenega varstva, kako pa bo s povečanjem prispevne stopnje, bodo odločali v kratkem na skupnem sestanku predstavnikov zdravstvene skupnosti in že omenjene komisije.
Občinska zdravstvena skupnost je že ob devetmesečnem obračunu izkazala primanjkljaj okoli dveh milijonov dinarjev, /a pokrivanje izgub v novomeški bolnišnici pa bi morali zbrati nekaj čez poldrugi milijon dinarjev. Kot pravijo zdravstveni delavci, so že izkoristili , vse notranje rezerve, ogroženi so menda celo skladi.
Vsaj tako je bilo slišati v trebanjskem zdravstvenem domu, kjer je pomočnica direktorja Milena Zalar povedala, da jim je občinska zdravstvena skupnost lahko dala le 24 milijonov dinarjev ža pokrivanje stroškov v lanskem letu, to pa je manj, kot so opravili storitev. Za ta denar so svoje opravili že v desetih mesecih preteklega leta, vse ostalo je bilo presežek. Ob tem je treba povedati, da so se prihodki povečali za dogovorjene stopnje, vendar so materialni stroški naraščali veliko bolj, kot je bilo teh prihodkov. Podražilo se je čisto vse, od kurjave do gaze, mimogrede pa je treba povedati, da nekaterih potrebščin niti ni mogoče dobiti.
Sklepi oživljajo
Slabe povezave med OO ZK in vodstvom so sokrive za težave — Slabi samoupravni položaj obratov
Čeprav ni mogoče reči, da so sedanje aktivnosti članov predsestva občinskega komiteja ZK Trebnje že posledica kritike, ki jo je bilo slišati na zadnji seji najvišjega partijskega telesa v občini, pa je vendarle res, da je delo komunistov v občini na novo oživelo. Pred dnevi je bil skupen sestanek političnega aktiva inokro-noške krajevne skupnosti in predsedstva občinskega komiteja, na vidiku so konkretne naloge v združenem delu. Skratka, sklepi, sprejeti pred koncem preteklega leta, stopajo v življenje.
V Mokronogu so na sestanku odpravljali stare napake. Prav lahko bi namreč rekli, da je do spora med tamkajšnjimi družbenopolitičnimi organizacijami in vodilnimi telesi krajevne skupnosti prihajalo prav zaradi slabih povezav znotraj ZK. O globini spora govori tudi dejstvo, da se tega skupnega sestanka ni udeležil sekretar mokronoške osnovne organizacije. Sicer pa bomo o sestanku še poročali, čeprav uradnega vabila nanj nismo dobili.
Precej nalog čaka trebanjske komuniste tudi v združenem delu, kjer opažajo, da sporazumi o svobodni menjavi dela med tozdi in skupnimi službami še niso zaživeli. Največ težav pa imajo pri tem tisti tozdi, katerih skupne službe stolujejo izven domače občine. Zanje gre kar precej denarja, za kaj in za katere potrebe pa ni vedno jasno. Po oceni . občinskega komiteja ZK se slabša tudi samoupravni položaj obratov ki pogosto ne vedo, koliko narode, koliko zaslužijo in podobno. Za zdaj je menda najbolj pereče v obratu . Induplati v Mokronogu, kjer imajo pogoje za svoj tozd, a menda obstajajo nepremostljive težave.
O vsem tem bo v prihodnjih tednih v trebanjski občini še precej govora, zato je tole pisanje samo začasna napov cd dejavnosti v ZK. f Kaj pa sc bo določenega dogajalo,
Ibomo še poročali.
J. SIMČIČ
piti nego na domu, pomnožiti število obiskov patronažnih sester, vsega tega pa je zaradi pomanjkanja denarja precej manj kot / normalnih razmerah.
Ker je občinska zdravstvena skupnost poleg izobraževalne skupnosti tudi v precejšnjih težavah, bo pač treba počakati, kaj bo rekla komisija o skupni porabi v občini. Tedaj bo tudi mogoče izvedeti, ali bodo v trebanjski občini povečali prispevno stopnjo ali pa bodo v resnici še skrčili pravice iz zdravstvenega varstva.
J. S.
Jih bo zagrnila tema?
V trebanjski krajevni skupnosti so lani ves denar porabili za mrliško vežico — Za razsvetljavo ga pa
ni!
„V krajevni skupnosti smo lani kar precej naredili. Dogradili smo mrliško vežico na trebanjskem pokopališču, v vasi Grmada, Vrhtrcbnje, Repčc, Medvedje selo in Dol smo napeljali 49 telefonskih priključkov. Žal pa se nam zatika pri rednih dejav-
ifSSR
FRANC POLANKO: denarja nam manjka za redno dejavnost, saj iz proračuna ne prihaja toliko, kolikor bi moralo."
nostih!" je dejal tajnik krajevne skupnosti Trebnje Franc Polanko.
„Tako smo v največji zadregi, ko gre za redno vzdrževanje ulic v občinskem središču. Od komunalne skupnosti smo za to prejeli
samo 260 tisoč dinarjev, porabili pa smo jih preko 600 tisoč. Podobno je s plačevanjem računov za električno razsvetljavo po ulicah. Računi so iz leta v leto večji, ustreznega pritoka iz občinskega proračuna pa ni in jc vprašanje, ali bomo v tem letu sploh lahko še razsvetljevali ulice. Denarja pa manjka tudi za SLO, kjer smo izvajalci mnogih akcij, med drugim tudi izobraževanja, a denarja za te namene ni,“ pravi Polanko.
Čeprav so te vsote, ki jih v Trebnjem namenjajo za redno vzdrževanje, sorazmerno majhne, pa so za krajevno skupnost vendarle velike, šc posebej, ker so v krajevni skupnosti vložili veliko denarja v izgradnjo mrliške vežice, letos pa jih čaka tudi obnova kulturnega doma, kjer bodo morali prispevati 4 milijone dinarjev. Hkrati jih čakajo obnova pokopališkega zidu in podobna dela.
Ob vsem tem pa se zastavlja vprašanje, ali je za kolikor toliko ustrezno podobo Trebnjega kot občinskega središča v resnici odgovorna samo krajevna skupnost. Končno bodo žrtve slabo osvetljenih in nasmetenih trebanjskih ulic vsi občani, ki vsaj enkrat na leto morajo priti v občinsko središče. In če je tako, ali bo res treba čakati z urejanjem toga vprašanja do tedaj, ko se bo Trebnje dušilo v smeteh?
J. S.
1
1
NOVI BLOKI SE POČASI POLNIJO - Novi stanovanjski bloki na Pavlinovem hribu v Trebnjem se počasi polnijo. Najprej so se v njih naselili vsi tisti, ki so jih dobili po poti solidarnosti. Vsi ostali pa bodo morali nanje še počakati, da bodo delovne organizacije pokrile vse obveznosti do gradbenega podjetja. (Foto: J. S.)
PO SLEDI MOKRE NOGE
MORDA BI JIH RESlL DEDEK MRAZ? - V mokronoški Iskri imajo prav vse, kar so si nekdaj želeli. Dobili so novo tovarno, vanjo so postavili najsodobnejše japonske stroje in lahko bi lepo ter srečno živeli, če bi jim ne manjkalo uvoženega materiala in surovin. Vse to pa jim je povzročilo toliko skrbi in tekanja okoli po svetu, da so čisto pozabili na zadnjo možnost, na dedka Mraza.
DA, TEŽAVE Z MATERIALOM SO VELIKE - Medtem ko se marsikatera tovarna brezuspešno tepe za material in surovine, se bo mokronoški gostilničar Peter Deu znašel čisto drugače. Za svojo tovarnico drobnih lesenih izdelkov ta naj bi
začela poslovati v kratkem - bo surovino dobival kar s svoje žage, ki jo namerava spet obuditi v življenje. Tako mu materiala verjetno ne bo zmanjkalo, hkrati pa bo menda zdravo konkuriral žagi GOP, ki že deluje.
SPET TEŽAVE Š KADRI Komaj so na mokronoški osnovni šoli zadovoljivo rešili težave s kadri, že spet izgubljajo ravnatelja. Nace Sila je bil namreč izvoljen za profesionalnega sekretarja občinske konference SZDL, novega ravnatelja pa nc morejo in nc morejo dobiti. Temu pa se v resnici lahko čudimo, saj je, sodeč po dosedanjih izkušnjah, to ravnateljsko mesto prava kovačnica za še višje kadrovske položaje.
TREBANJSKE NOVICE
Komasacija olajšala obdelavo
V črnomaljski občini začeli postopek za komasacijo gribeljskih polj — Spomladi na terenu — Sedaj parcele po 5 arov, potem po 2 hektarja
V gribeljski krajevni skupnosti so tako rekoč že zaključili komasacijo na Cerkviščih, kot nadaljevanje le-te pa v isti krajevni skupnosti pripravljajo združevanje zemljišč v Gribljah. Komasacija bo zajela 161 hektarov obdelovalne zemlje, na kateri ima 136 lastnikov iz Slovenije in sosednje Hrvaške več kot 800 parcel.
Da je komasacija več kot uvedbi komasacijskega postop-
potrebna, pove že podatek, da so na tem ravninskem delu Bele krajine, ki bi ga lahko imenovali kar belokranjski Banat, zemljišča izredno razdrobljena, saj ima posamezni lastnik po 15, celo 20 parcel.,Ko bodo ta zemljišča združena, bo kmetu prihranjenih veliko naporov, a tudi dragocenega goriva, ki ga potrebuje danes za obdelavo teh ,,drobtinic“, (Površina sedanjih parcel je namreč le okrog 5 arov, po novem pa naj bi merile vsaj 2 hektarja.
Kot je povedala Anica Kapele iz kmetijske zemljiške skupnosti, so odgovorni že pripravili informativni sestanek z lastniki zemljišč, izvoljen je bil tudi vaški odbor za komasacijo. Črnomaljska občinska skupščina je decembra sprejela odlok o
ka, kmetijska zemljiška skupnost pa pripravlja zemljiškoknjižne izpiske. Trudijo se, da bi bila do pomladi, ko bi začeli dela na terenu, vsa predhodna opravila zaključena. Po predvidevanjih naj bi zaokroževanje raztresenih zemljišč za lažjo obdelavo trajalo dve leti, saj je zaradi velike površine, ki ga zajema, zelo zahtevno. Urediti pa bo potrebno tudi nove poti, če ne bo nobenih sprememb in pritožb, bi torej začeli kmetje sejati po novem v jeseni prihodnje leto.
Zaenkrat težav sicer še ni bilo, a se pri kmetijski zemljiški skupnosti boje, da brez njih ne bo šlo. Lastniki so v glavnem starejši ljudje, ki so močno navezani na svojo zemljo in težko razumejo, da dobijo nazaj zem-
ZEMEUSKA DELA ZA KOTLOVNICO KONČANA - V jeseni so začeli na Čardaku v Črnomlju z izkopom za kotlovnico, ki bo končan konec tega tedna. Hkrati že opravljajo dela na temeljni plošči za dimnik, ki bo meril v višino kar 32 metrov. Po besedah ing. Kavška, ki nadzoruje gradnjo, bo začela kotlovnica predvidoma poskusno obratovati maja ali junija letos. (Foto: B. M.)
Bo samokritika pomagala?
Na volilno-programski konferenci, ki je bila konec preteklega leta, so mladi Črnomaljci zelo kritično ocenili svoje delo v preteklem mandatnem obdobju. Neizpolnjevanje dogovorjenih nalog s strani osnovnih organizacij ZSMS, nesklepčnost konferenc, slabo delo področnih konferenc, pomanjkanje dela in kolektivnosti, vse to so „napake“ mladih, s katerimi so se zadnje čase preveč pogosto srečevali, kar pa se je najbolj odražalo v slabih rezultatih dela.
Pri akcijah, ki si jih zastavijo, je premalo čutiti množičnost mladinske organizacije, tako celo v pripravah na kongres ZSMS, pa četudi so se mnoge teme dotikale povsem
specifičnih problemov mladih. „
Tudi
v delegatski sistem so mladi slabo vključeni; v skupščinah DPS je mladina zastopana le z 18 odstotki, skupščinah sisov s 16 odstotki, za
DPZ pa so bili evidentirani le 3 mladinci.
V konferencah mladih delavcev, ki štejejo 2000 članov, je bilo delo le delno uresničeno, vzrok za to pa je v slabem oz. neustreznem kadrovanju. Med 30 osnovnimi organizacijami v krajevnih skupnostih pa jih je po pridnosti izstopalo le 8. Vendar postajajo zlasti v manjših krajevnih skupnostih prav mladi nosilci kulturnega življenja, njihovo prostovoljno delo pa sestavni del programov razvoja na vasi. Pohvala velja tudi konferencam mladih v vzgoji in izobraževanju ter mladim zadružnikom, katerih delo je po daljšem mrtvilu znova zaživelo.
Če so v Črnomlju izrekli negativno kritiko tudi kadrovanju mladih, vključevanju le-teh v družbene organizacije in društva in pomanjkljivemu informiranju, pa so na drugi strani pohvalili delovanje na kulturnem področju, mladinsko prostovoljno delo., organizacijo mnogih pohodov in predavanj.
B- M.
ČRNOMALJSKI DROBIR
NA ZADNJI SEJI črnomaljskega izvršnega sveta v preteklem letu je prisotne obiskal tudi dedek Mraz ter jim, kot je zadnje čase pri nas v navadi, prinesel pakete - otipljive seveda. Tistim, ki si bodo zaželeli v prihajajočem letu potovanj, je poklonil prospekte za potepanje po domovini, tistim, ki bodo ostali doma, pa je namenil svinčnike. Prav gotovo pa bi vsem prišli najbolj prav bencinski boni, a sc jih je dedek Mraz žal usmilil le s preslikanimi.
VAL INVENTUR je prvi torek v letošnjem letu zajel viniške trgovec. Vse tri trgovine v trgu, torej obe špeceriji in železnina, so v istem dnevu zaloputnile vrata pred kupci.
Krajani so tako že prvi delovni dan po praznikih ostali brez osnovnih živil. Da o dogovarjanju tako rekoč na enem dvorišču sploh ne izgubljamo besed . . .
INVENTURO PA BI MORALI narediti še kje v črnomaljski občini, na primer na oglasnih deskah, kijih je v občinskem središču sicer dovolj, a so kaj neokusno urejene. Mimoidoči sc mora na hitro odločiti, ali bo v naslednjih dneh žalosten, vesel ali kako drugače razpoložen, saj ga napisi na oglasnih tablah v isti sapi vabijo na pogrebe, veselice, kulturne. športne in druge prireditve. Vsaj za osmrtnice bi se gotovo še kje našla kakšna posebna deska!
ljo, ki ima enako vrednost kot pred posegom, ne pa nujno tudi enakih površin.
M. BEZEK
"" ’ goriva in voznikov
V črnomaljski avto šoli v zadnjih dveh letih za tretjino manj kandidatov
Avto-moto društvo Bela krajina iz Črnomlja bo letos praznovalo 36-letnico obstoja. Le leto mlajša pa je avto šola, ki je ena od dejavnosti tega društva in ki je v tem času izšolala okrog
7.000	voznikov motornih vozil iz obeh belokranjskih občin.
Vendar se je pritisk bodočih voznikov na avto šolo v zadnjih dveh letih močno zmanjšal. Kot je povedal Lojze Gabrovec, ki je že devet let neprofesionalni predsednik društva, je vzrokov, da je interes ljudi za opravljanje vozniških izpitov upadel, več: zaostreni pogoji za nakup avtomobilov ter visoke cene le-teh, podražitev goriva in padec življenjskega standarda. Pritisk bodočih voznikov na avto šolo, ki je trajal kar 15 let, se je končal šele leta 1981. Še leto poprej se je na desetih avtomobilih učilo spretnosti v vožnji kar 500 do 600 kandidatov, čakalna doba pa je bila pol leta in več. Lani je bilo učencev manj kot dvesto, zanje pa so zadostovali trije fiati 750 in ,,stoenka“. Enemu redno zaposlenemu inštruktorju je po potrebi priskočilo na pomoč 14 honorarnih, ki pa se jim v tem letu ne obeta prav veliko dela.
Lojze Gabrovec: „V črnomaljski avto šoli izšolamo na leto povprečno 200 do 250 voznikov."
„Danes prihajajo k nam v glavnem mladi ljudje, tisti, ki končujejo srednjo šolo. Vozniški izpit ni nič več statusni simbol, ampak potreba. Pred leti se je posameznik počutil manjvrednega, če ni imel v žepu vozniškega dovoljenja, pa če tudi ni imel namen kupiti prevoznega sredstva. Danes se zaradi dražjega življenja, a tudi zaradi dokaj visokih stroškov, ki so povezani s pridobitvijo dovoljenja, za to odloča manj ljudi," je razpredal Gabrovec.
A četudi bi bilo danes v črnomaljski avto šoli prijavljenih toliko kandidatov kot pred leti, željam vseh ne bi mogli ugoditi v kratkem času. Nasprotno, čakalna doba bi se le še povečala, kajti tudi avto šola se je morala vključiti v akcijo za manjšo porabo goriva. Tako so že v začetku decembra porabili ves bencin, ki jim je bil odmerjen za preteklo leto, in zadnje tri tedne pred novim letom so avtomobili počivali v garaži. Letos se to ne bo zgodilo; zagotovljeno jim je sicer 10 odst. manj goriva kot preteklo leto, a ga bo glede na upad kandidatov gotovo dovolj.
M. BEZEK
DVA NOVA PREDSEDNIKA
Na zadnji seji občinske konference SZDL Črnomelj so izvolili novega predsednika te DPO. Prejšnjo predsednico Ivanko Moljk, ki te funkcije zaradi zdravstvenih razlogov ne bi mogla več opravljati, je nasledil Jure Damjanovič, pravnik v SCT tozd Kovinar. Na nedavni pro-gramsko-volilni konferenci občinske konference ZSMS pa so izvolili novo mladinsko vodstvo, ki mu bo predsedoval Tomislav Stonič, tehnik iz semiške Iskre; sekretar je ostal dosedanji sekretar Jože Stegne.
NIČ VEČ VRST ZA PLIN — V prodajalni plina pri Kremeščevih v Metliki poteka prodaja plina zopet po starem. Nič več ni nepotrebne panike, seznamov kupcev in vrst, saj imajo polnih jeklenk vedno dovolj na zalogi. Tovornjak Plinarne se ustavi pri njih dvakrat na teden, če pa se prodaja poveča, tudi trikrat. Pretekli teden je v eni izmed ,.pošiljk" pustil pri njih 230 jeklenk. (Foto: B. M )
METLIŠKI MLADINCI NA TRADICIONALNEM POHODU
Metliška ekipa, v kateri so bili trije mladinci in trije rezervni vojaški starešine, se je preteklo nedeljo udeležila patruljnega pohoda „Po poteh heroja Kebeta" s startom v Kropi in ciljem v Dražgošah. Pohod sodi v sklop tradicionalnega pohoda „Po poteh partizanske Jelovice". /Na progi, dolgi 11 kilometrov in z višinsko razliko pa 400 metrov, so pohodniki reševali topografske naloge in teoretična vprašanja o neoboroženih oblikah odpora na začasno zasedenem območju, streljali pa so tudi z malokalibrsko puško. Za uvrstitev fantom ni uspelo zvedeti, menijo pa, da so sc med tridesetimi ekipami uvrstili okrog petnajstega mesta.
Osebni dohodki odraz poslovanja
V Metliki optimistično zastavljena resolucija o politiki izvajanja družbenega plana — Za pol odstotka več zaposlenih — Manjši realni osebni dohodki
Na zadnji lanski seji vseh zborov občinske skupščine v Metliki so delegati soglasno sprejeli resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine v letošnjem letu. Resda je resolucija zastavljena za sedanje razmere dokaj optimistično, vendar so na seji poudarili, da je bolje „ciljati“ malo višje in si z vsemi močmi prizadevati za dosego zastavljenega cilja, kot pa si postavljati premajhne zahteve, ki lahko delujejo nespodbudno.
Tako so si v resoluciji zadali, da bo v letošnjem letu rast realnega družbenega proizvoda 1,5-odstotna, nominalno pa naj bi družbeni proizvod porasel za 22 odst., prav toliko, kot naj bi znašala nominalna rast dohodka. Po predvidevanjih bo vrednost družbenega proizvoda združenega dela v metliški občini v letu 1983 znašala dobrih 1,5 milijarde dinarjev. Število zaposlenih naj bi se letos povečalo za pol odstotka, izvoz na
konvertibilno tržišče bi se moral realno povečati za 18 odst., uvoz pa le za 2 odst., in tako bi pokrivanje uvoza z izvozom v metliški občini znašalo 85 odst. Za naložbe namerava združeno delo nameniti 22 odst. družbenega proizvoda.
Rast osebnih dohodkov bo odvisna od delovne produktivnosti, od povečanja izvoza na konvertibilno tržišče, boljšega gospodarjenja, smotrne in učinkovite izrabe delovnega časa in
Vsake osme ne zanima nič
Zanimivosti iz ankete, ki so jo izvedli med 142 učenkami srednje šole tekstilne usmeritve Beti iz Metlike
Zvone Kambič, učitelj samoupravljanja s temelji marksizma na srednji šoli tekstilne usmeritve Beti Metlika, je izvedel med 142 učenkami anketo, iz katere bomo izvlekli najzanimivejše. Na vprašanje: Ali si aktiven član OO ZSMS v svojem kraju, je 76 učenk odgovorilo pozitivno, 66 pa negativno. Anketirane v življenju najbolj zanima šport (24), na drugem mestu je glasba (20), prihodnost je na tretjem mestu (11), medtem ko so dobili ribištvo, kultura, preteklost, bitja z drugih planetov le po en glas. Zaksrbljujoč je podatek, da kar sedemnajstih učenk ne zanima na tem svetu prav nič, za ljubezen pa se jih je odločilo devet. V disco jih hodi 22, 97 jih ni bilo še nikoli v tem hramu plesanja, 29 pa jih občasno zavije v dvorane, kjer je
glasba tako močna, da je pogovor skoraj nemogoč. So pa zato dekleta aktivnejša pri zaljubljenosti. Kar 106 jih je že oplazila Amorjeva puščica. Tudi štopalo jih je že veliko: nič več in nič manj kot 85. Po dvajseti uri jih zahaja v javne lokale le osem, medtem ko kadi kar 89 anketirank, in to več kot deset cigaret na dan. Od časopisov oziroma revij so najbolje brani: Antena (106), Jana (69), Dolenjski list (55), Stop (27), Dnevnik (18) in tako dalje. Zanimivo je, da kar 106 učenk ne bere Mladine, četudi je tednik namenjen njim. Ker je bila anketa izvedena brez podpisov izpolnjevalcev, gre verjeti resničnosti odgovorov, ki jih bodo prosvetni delavci šole analizirali in na podlagi ugotovitev ukrepali.	T. G.
SPREHOD PO METLIKI
KREPKO SMO ŽE ZAKORAČILI v januar, zato ni nič čudnega, če imajo kulturno-umetniška društva letne konference, na katerih pretresajo delo v preteklem letu in si zastavljajo naloge za trajajoče. Delovnega načrta ni težko napraviti, obrazi postanejo potni šele takrat, ko steče beseda o denarju, vladarju tega sveta. Resnica je, da društvom veliko pomagajo delovne organizacije, posebno Beti, sicer bi bilo postorjenega veliko manj, kot sicer, kajti pri Zvezi kulturnih organizacij je na razpolago tako malo cvenka, da bi ga bilo dovolj kvečjemu za delo_ kakšne vaške igralske skupine. Pa še ta bi morala biti presneto skromna v zahtevah.
VITRINA, V KATERI JE SVOJ CAS RAZSTAVLJAL FOKUS UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE, služi zdaj drugim namenom. Trenutno je v njej razstavica pesmi izpod peresa Janija Bevka pa še ilustracij lvija Kukmana. Oboje je sicer najti tudi v pesniškem prvencu Janija Bevka Potopljeno sonce, toda vsem tistim, ki zvežčiča še niso kupili, zadošča tudi vitrina. Potopljeno sonce prodaja Bevk sam (zaposlen je v Železnini nasproti bencinske črpalke), pomagajo pa mu tudi prijatelji. Za Potopljeno sonce je treba odšteti 80 dinarjev.
metliški tednik
še česa. Vendar je jasno, da bodo realni osebni dohodki v primerjavi z lanskim letom za kakih 8 odst. manjši; v Metliki se zavzemajo, naj se v tistih delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo, to čuti tudi pri osebnih dohodkih. /
Tako kot vsa zadnja leta bo tudi letos industrija nosilec družbenega in gospodarskega razvoja metliške občine, saj bo ustvarila okoli tri četrtine družbenega proizvoda, nikakor pa ne zanemarjajo razvoja kmetijstva, Tako naj bi bil v letošnjem letu pridelek osnovnih poljščin v družbeno organizirani proizvodnji za najmanj 5 odst. večji, kot znaša letno povprečje v preteklem srednjeročnem obdobju.
A. B.
V 4. ŠTEVILKI RAZMERIJ, GLASILA METLIŠKE OOZSMS, je moč prebrati, da ustanavljajo mladi že celili sedem let radioklub, ki pa ne more in ne more zaživeti. Da so krive subjektivne, objektivne in druge bla bla težave, trdi pisec člančiča Jože Bukovič. Zaželi si inkubatorja, iz katerega bi se morda le kaj izvalilo. Pa se ne bo. Zadeve bi se bilo treba lotiti s pravega konca, besede bi bilo treba zamenjati z dejanji, sanje pa z resničnostjo. Mladi našega mesta so že nič kolikokrat dokazali, da to zmorejo, če je le dovolj zanimanja in volje. Sicer je vse skupaj tuljenje v luno.
GOTOVO NE VESTE, da ima mladinski klub tudi likovno sekcijo. Res šteje samo enega člana, a je ta na moč dejaven. Njegovo ime je Ivi, piše pa se Kukman. Njegova naloga je oblikovati plakate, skrbeti za opremo Razmerij in še kaj. Bo pa odšla likovna sekcija mladinskega kluba vsak čas - o, ne rakom žvižgat, ampak k vojakom. Nekaj časa bo pozdravljala in odgovor-jala:	„Razumemf“ potem pa bo
kovala načrte za čase, ko bo uniforma le še spomin.
Letos trikrat več krvodajalcev
Delo občinskega odbora Rdečega križa v Metliki je preteklo leto zaspalo, zato so na pobudo občinske konference SZDL sklicali skupščino, na kateri je bilo izv^eno novo vodstvo. Predsednik je postal Martin Kramarič, sekretar pa Jože Nemanič, ki svoje delo opravlja profesionalno. Seveda pa so si zastavili tudi nov program, ki bi razgibal delo v vseh trinajstih krajevnih organizacijah RK v občini.
„V letošnjem letu bomo pripravili več tečajev, tako 20- in 80-umi tečaj prve pomoči, 18-urni tečaj nege bolnika in poškodovanca na domu ter predavanje o zdravem načinu življenja in prehrane," je dejal Nemanič. Poleg tega bodo nadaljevali s tečaji in izpiti prve pomoči za voznike motornih vozil. V krajevnih odborih RK pa se bodo letos ekipam civilne zaščite pridružile še ekipe Rdečega križa za nudenje prve medicinske pomoči.
Jože Nemanič
V preteklem letu je dalo kri v metliški občini okrog 200 krvodajalcev, letos pa se bo to število po predvidevanjih kar potrojilo, že januarja bo aktiv RK tovarne Beti organiziral prevoz 50 krvodajalcev v Novo mesto, februarja pa bo dalo kri v Novem mestu še 50 delavcev iz Beti, Kometa in ostalih delovnih organizacij.
Nemanič je povedal, da so v delovni program vnesli tudi organizacijo letovanja socialno šibkih otrok. Pri tem bi polovico stroškov prispeval občinski odbor, drugi del pa starši. Sicer pa pri RK na najmlajše nikoli ne pozabijo. Tako so jih vključili tudi v akcijo nege bolnika. Podmlad-karji, ki delujejo na osnovni šoli, sc na akcije odzivajo v velikem številu.	B-	M.
bilno območje in 465.364.000 din uvoza. Kočevske delovne organizacije so v devetih mesecih leta dosegla v primerjavi z načrtom ugoden rezultat, saj so izvozile za 461.546.000 din, uvozile pa za 303d6A9.000 din.
V bodoče bo treba postopno spremeniti politiko izvoza. Izvažali naj bi le tisto, kar prinaša dohodek, in temu je treba prilagoditi tudi gospodarstvo.
J. F.
Več izvozili, kot uvozili
Dolgove naj plačajo tisti, ki jih delajo — Za svetovni trg proizvajati tisto, kar ta trg potrebuje
V prvih devetih mesecih lani so kočevske delovne organizacije izpolnile skoraj 90 odst. načrta izvoza in dobrih 70 odst. izvoza na Vzhod. To so ugotovili na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje 28. decembra, na kateri so razpravljali med drugim tudi o izvozu in dohodkovnem povezovanju gospodarskih organizacij občine Kočevje.
Letni načrt izvoza so že v devetih Mesecih presegli v Itasu (za dobro polovico), Opremi (za 8,6 odst.) in Melaminu (za 2 odst.), zelo uspešni Pa so bilj še pri Tekstilani, Inkopu W “Gozdnem gospodarstvu, medtem ko načrtovanih nalog niso povsem dosegli pri Trikonu in UK.
Ugoden podatek je tudi, da je bil uvoz s konvertibilnega območja Manjši od načrtovanega in je dosegel te 65,24 odst. letnega načrta. Manj °d načrtovanega so uvozili v LIK,
OšKOP, Melaminu in Gozdnem gospodarstvu, medtem ko so ostali uvozili več.
Največji izvozniki (na konvertibilno območje) v občini Kočevje so LIK, Tekstilana in ITAS, Paleč naj-večji uvoznik je Melamin, za njim pa Tekstilana, ostali pa za njim močno zaostajajo. SISEOT je za kočevsko občino načrtoval za lani 517.497.000 din izvoza na konverti-
Preveč je sej
REPUBLIŠKO
PRIZNANJE
Republiški štab teritorialne obrambe je v decembru podelil KS Ivan Omerza Livold v občini Kočevje priznanje za sodelovanje in pomoč pri krepitvi moralnopolitične enotnosti in borbene pripravljenosti enot in štabov teritorialne obrambe. Priznanje je bilo podeljeno na svečanosti v Kranju, prevzela pa sta ga predstavnika KS Alojz Kordiš in Dušan Jančevski.
I. G.
Iz KS Ivan Omerza
IZVOLILI SVET POTROŠNIKOV - V decembru smo v naši krajevni skupnosti izvolili nove vodstvene organe KS. Tokrat smo prvič tzvolili tudi potrošniški in poravnalni svet.
POHVALA IN PREDLOG -Večkrat slišimo razne pripombe na račun Komunale Kočevje, češ da ne odvaža redno smeti. Te kritike pa Komunala v naši krajevni skupnosti ni bila deležna, saj to delo na območju naše KS redno in vestno opravlja že vse, odkar imamo z njo sklenjeno posebno pogodbo. Negle-de na vremenske in druge razmere Pridejo po smeti vsako sredo dopoldne. Krajani pa pogrešamo še, da bi nam vsaj dvakrat na leto odpeljali tudi večje smeti oz. neuporabne predmete, kar imajo v mnogih drugih krajih že urejeno. Upamo, da nam bo Komunala tudi pri tem pomagala.
MOZELJČANI NE BODO VEC Brez VODE - Prva večja investicija v KS bo letos izgradnja in obnova vodovoda za Mozelj. To je nujno, saj so Mozeljčani poleti pogosto brez vode.
NOVOLETNA PRAZNOVANJA ~ Na območju KS smo imeli v Dolgi yasi mladinsko silvestrovanje, v Moz-Iju proslavo in silvestrovanje, v Livoldu so proslavo pripravili pionirji (pod vodstvom mentorice Marjane Farkaš), v Črnem potoku pa so mladinci in pionirji pripravili proslavo in silvestrovanje z obiskom dedka Mraza, ki je obdaroval tudi najstarejšo vaščanko teto Progarjevo.
VLEČNICA DELALA - Pri brunarici v Dolgi vasi je med novoletnimi prazniki dva dni obratovala mala vlečnica, ki je privabila veliko mladih iz Kočevja. Če bo sneg, bosta obratovali obe vlečnici, v Sky baru Pa bo na voljo tudi topla malica.
. IRENA GORNIK
SPET VLAGAJO RIBE
Kočevski ribiči so konec minulega leta vložili v Rinžo in rudniško jezero okoli 800 kg krapov, največ porcijskih, za kar so plačali skupaj s prevozom okoli 70.000 din. Razen tega so vložili v Rinžo tudi 175 kg amuijev, ki jih je plačala krajevna skupnost. Amurje vlagajo zato, da popasejo rastlinje in tako ni treba Rinže že več vsako leto po večkrat kositi. V usklajevalnem odboru ribiških družin Kočevje, Brod na Kolpi in Čabar pa so se dogovorili, da' bodo v letu 1983 vložili v Kolpo 30.000 mladih lipanov, 10.000 mladih postrvi in 30.000 zaroda postrvi ter 5.000 mladih sulcev.
Učinka pa malo — Zato so sestanki nesklepčni
Sestanke je treba bolje pripraviti, njihovo število pa zmanjšati Zdaj porabimo na sestankih veliko časa, učinek pa je skromen. Vsi smo preobremenjeni z branjem gradiv in sestanki. Iskati je treba rešitev, kako ljudi s sestanki razbremeniti, hkrati pa doseči večji delovni učinek.
To je nekaj misli Andreja Kluna, člana občinske konference ZK Kočevje (po novem se ta organ imenuje občinski komite ZK), kijih je izrazil na zadnji seji, ko so razpravljali o slabi udeležbi na sejah tega organa. Poseben pregled je pokazal, da se je lani udeležilo 10 sej tega organa povprečno le 69 odst. njegovih članov in da kar tri seje niso bile sklepčne, ker se jih ni udeležilo dve tretjini članov, kolikor je najmanj potrebnih za sklepčnost. Le štirje izmed 29 članov so se udeležili vseh 10 sej. Vsi, ki so manjkali štirikrat in več — teh je 13 — so morali na seji podati obrazložitev. Po temeljiti razpravi je bilo ugotovljeno, da so nekateri preobremenjeni s svojimi dolžnostmi in da bo treba 4 člane zaradi preobremenitve zamenjati.
Verjetno pa neudeležbi ni vzrok le preobremenjenost. Nekdo je v razpravi dejal: „Rad delam, če vidim, da naredim kaj koristnega/4 Ta misel dovolj jasno pove, da je vrsta sestankov nekoristnih in zato tudi nepotrebnih.
J. PRIMC
Nova metla dobro pometa
V Itasu so se med uvedbo družbenega varstva resno lotili odpravljanja slabosti, ki so jih privedle v težave
Začasne ukrepe družbenega varstva v Združenem KGP Kočevje je občinska skupščina Kočevje na zadnji seji zborov ukinila. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenovan Alojz Petek, ki bo to dolžnost opravljal, dokler v ZKP ne bodo izpeljali volitev v samoupravne organe, ki bodo nato imenovali tudi direktorja.
Delegati so sprejeli poročilo o delu organa družbenega varstva in gospodarskem položaju delovne organizacije ITAS. V programu so najprej ugotovljeni vzroki, ki so prepeljali ITAS v težak položaj, trenutni položaj v tej delovni organizaciji, nato pa sprejeti ukrepi za rešitev iz težav in kako te ukrepe uresničujejo. V Itasu so osvojili stališče, da bodo proizvajali le tisto, kar lahko prodaio. saj so jim v
Drobne iz Kočevja
VELIKO GOLOBOV - MALO HRANE - Jate golobov posedajo Po strehi novih silosov mešalnice wmil ZKGP. Prestradani in izčrpani čakajo, da bodo pri raztovarjanju koruze in drugega žita prišli do kakšnega zrna. Golobov ie v mestu te preveč, nihče pa ne skrbi zanje.
občan
vprašuje
medved odgovarja
- Kako to, da imaš za novo leto tako pravilno ohlajeno vino?
— Ker ga hladim ob grelcu centralnega gretja.
Izjema so le nekateri posamezniki, v glavnem upokojenci.
NEIZPLUŽENA POT - Nova asfaltirana pot do pokopališča je zasnežena in zaledenela, da se po njej ne da hoditi. Pešci hodijo zato kar po cesti, ki pa je tudi bolj na ozko splužena. Po njej pa avtomobilisti hitro vozijo. Odkar je bencin na bone, je prometa manj, zato vozijo hitreje. Pešci so zato v veliki nevarnosti. Sicer pa so medčloveški odnosi žal na vedno nižji ravni. Vsak gleda le nase, prav to pa bi moralo biti v socialistični družbi tuje.
DEDEK MRAZ DELAL NADURE — Novoletna praznovanja so se vrstila skoraj ves december. Po kolektivih je bilo tudi precej pojedin in obdaritev. Dedek Mraz je moral delati nadure, da je raznesel vse pakete, namenjene otrokom in odraslim. Trgovine so bile še kar dobro založene. Žal so ostale brez dela le ,,šlogarice iz kofeta“. jKer je bilo kave malo, mnogi radovedneži ne morejo izvedeti, kaj jih čaka v novem letu.
minulem letu največ težav povzročali neprodani proizvodi. Preosnovali bodo komercialno službo, obveznosti do kupcev bodo dosledneje spoštovali, v režiji so že zmanjšali število zaposlenih, sprejemajo ukrepe za zniževanje stroškov in za povečevanje izvoza. Pripravljen imajo tudi dopolnilni proizvodni program.
Na seji so še ocenili akcijo NNNP-82, delegati so se seznanili z izvajanjem davčne politike v občini. Na dnevnem redu sej vseh treh zborov so bile tudi kadrovske zadeve in delegatska vprašanja ter odgovori. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta izglasovala odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje (se pravi o občinskem proračunu) za prve tri mesece letos in odločbo o splošnem družbenem interesu za dograditev pošte v Kočevju.
2E DRUGIČ POKAL ELEKTRU
Decembra je bilo zaključe- sindikalno šahovsko prvenstvo občine Kočevje. Udeležilo se ga je 9 štiričlanskih ekip. Zmagala je ekipa Elektra s 24 točkami, 2. občinska skupščina 18,5, 3. Snežnik 18, 4. Zidar 17, 5. Trgopromct 16 itd. Za zmagovalno ekipo so nastopali Mestek, Podkoritnik, Komac, Janša in Rus. Prve tri ekipe so prejele diplome, prva pa še (že drugo leto zapored) pokal občinskega sveta Zveze sindikatov.
Obračun ob 900-letnici Ribnice
KOČEVSKE NOVICE
PLINA DOVOLJ
V Kočevju že okoli mesec dni ni nobenih težav z nakupom plina. Ukinjene so tudi ..prednostne liste" in tudi o drugih ..načinih pravičnega razdeljevanja plina" ni več slišati. Novost je le, da zdaj prodajajo plin vsak delovni dan, samo popoldne, ob sobotah pa dopoldne. Vrste zanj skoraj ni, oziroma je rekdokdaj.
Vrsta velikih prireditev — Ribničanje odlični organizatorji
Skozi vse leto 1982 so krajani Ribnice in vse občine slavili 900-letnico svojega občinskega središča. V minulem letu je bilo zato v Ribnici več prireditev, ki niso bile Ie krajevnega, ampak tudi republiškega ali celo zveznega pomena. Ob zaključku jubilejnega leta naj se spomnimo le nekaterih.
Prva večja proslava je bila že ob občinskem prazniku 26. marcu, ko so pred novo veleblagovnico v središču Ribnice odkrili spomenik revoluciji in prvi ribniški četi, delo akademskega kiparja Aladarja Zaha-rijaša.
BREZPOSELNOST
NARAŠČA
V ribniški občini je bilo konec junija lani (ko so prišli novi mladi iz šol) 72 brezposelnih, sredi decembra pa že 101, medtem ko se je lani zaposlilo skupno 56 občanov, ki so prvič iskali zaposlitev. Med nezaposlenimi je 47 moških in 54 žensk. Med nezaposlenimi moškimi jih je 19 priučenih, 11 jih ima poklicno šolo, 7 jih ima srednjo šolo, 7 jih je brez poklica, 2 imata višjo šolo, 1 pa visoko. Med ženskami je kar 23 priučenih, 13 s srednjo šolo, 11 brez poklica, 4 s poklicno šolo, dve imata višjo izobrazbo, ena pa visoko. Med nezaposlenimi jih je 36 takih, ki iščejo delo prvič; 33 pa je »problematičnih", se pravi takih, ki so težje zaposljivi.
HOČEJO BOLJŠO CESTO
V Loškem potoku v ribniški občini je preko 1500 prebivalcev (ali 16. odst. prebivalstva občine). Tu je tudi 13 odst. industrije ribniške občine. Cesta pa je do Loškega potoka zelo slaba, makadamska. Zato je ob malo bolj nevšečni zimi to območje kar četrt leta odrezano od sveta. Zaradi vsega tega in še drugih vzrokov Potočani upravičeno že več let zahtevajo, da je treba cesto od Sodražice do Loškega potoka končno asfaltirati, laj bi v Sloveniji težko našli tako naseljen in gospodarsko razvit kraj, do katerega še ne vodi asfaltna cesta.
Največ prireditev je bilo v septembru. Najprej je bU tradicionalni (že sedmi po vrsti) Ribniški sejem suhe robe in lončarstva, ki ga je obiskalo nad 25.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije pa tudi od drugod. Le teden dni kasneje, 13. septembra, so odprli v ribniškem gradu Park kulturnikov.
Septembra je izšla težko pričakovana knjiga Ribnica skozi stoletja. Čeprav je med nekaterimi doživela kritiko, je bila kljub temu hitro razprodana.
26. in 27. septembra pa je Ribnica gostila gasilce iz vse Jugoslavije.
Tu je bila vrsta prireditev ob dnevu gasilcev Jugoslavije.
Zadnji večji prireditvi ob 900-letnici pa sta bili 11. in 12. decembra, in sicer .Jugoslovansko telovadno tekmovanje" in ..Pionirski pokal Slovenije", in sicer v dvorani ribniškega športnega centra.
Bilo je še več manjših prireditev, za vse pa je značilno, da so se Ribničanje ponovno izkazali kot odlični organizatorji.
M.OLAVONJIČ
SPOSOJENO TRNJE
— Revolucija vedno traja — je rekel tovariš, ki je enkrat že zamudil priložnost.
(Iz Študenta)
— Čas je na naši strani, denar na drugi.
(Iz Študenta)
Standard bo še padal
Delati in izvažati bo treba več — Cene bodo še rasle
„V zapisnikih sej občinske skupščine naj ne bo zapisano le, kdo je razpravljal in kakšni so sklepi, ampak tudi, o čem je razpravljal, kar je najpomembnejše. Ker v sedanjih zapisnikih (skrajšanih), ki jih delegati dobe, razprav ni, izzvene besede delegata v prazno." To pripombo delegatke smo slišali na zadnji skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica.
Na seji so sprejeli tudi osnutek resolucije o izvajanju načrta občine za letos, ki predvideva realno rast družbenega proizvoda za 3 odst., kmetijske proizvodnje za 4 odst. zaposlenosti za 2 odst. (se pravi za 70 novih ljudi), izvoza za 21 odst. Skupna poraba in osebni dohodki bodo višji nominalno za 11,5 odst. ter splošna poraba za 10,7 odst.; dejansko pa to (zaradi naraščanja cen) pomeni padec za 7 do 8 odst.
Drobni problemi žulijo
Majhne težave so za „male" ljudi velike
Delovni ljudje in občani imajo še premalo možnosti, da bi razpravljali o svojih drobnih težavah in jih tudi reševali. To so ugotovili na zadnji seji programske konference SZDL občine Ribnica.
Občane žuli vrsta majhnih težav, kot so sporne zadeve okoli vaških poti in drugi komunalni problemi, pa tudi težave na področju kmetijstva, gozdarstva, preskrbe, celodnevne šole itd. Te zadeve so v preteklosti ocenjevali razni odgovorni organi kot majhne in nepomembne. Zato so se ljudje, ki so ostali brez pomoči, počutili nezmožne in uveljavilo se je prepričanje, da sami ne morejo rešiti ničesar, pač pa lahko vse le „občina“. Pot do te „občine“ pa je bila običajno dolga, zamudna in brezupna.
Norčij je konec
Delegati so sklenili, da je treba krepiti delo v krajevnih konferencah SZDL in tako dati ljudem možnost, da v okviru SZDL in krajevne skupnosti rešujejo vse zadeve. Delovni ljudje in občani so namreč na svojih konferencah pokazali, da se zanimajo za vse zadeve v svoji krajevni skupnosti, da so jih pripravljeni reševati, le možnost za to jim je treba dati.
Že na programskih konferencah je bila dana vrsta predlogov in pobud, ki bi jih morali že prej reševati. V preteklosti niso bile izkoriščene vse obstoječe oblike organiziranosti, ki bi omogočile uspešnejše delo.
J. P.
Pomembnejše investicije bodo v Inlesu (obnova žage v Ribnici), R1KO (nova dvorana za proizvodnjo nakladalcev) in ITPP (emajlirnica, orodjarna). V Dolenji vasi bo zgrajena samopostrežnica s poštnim uradom in avtomatsko telefonsko centralo. Stanovanj (družbenih) bo zgrajenih 29, začeli pa bodo obnavljati staro mestno jedro v Ribnici. Graditi bodo začeli še zadrževalnik v Prigorici. Načrte bodo naročili za novi vrtec v Sodražici in za dozidavo vrtca v Ribnici.
V razpravi je bilo danih še več pripomb, ki bodo upoštevane v predlogu resolucije. Tako je bilo poudarjeno, da je treba izdelati študijo o možnosti izgradnje toplarne (ali razširitvi sedanje) na lesne odpadke za potrebe Ribnice. V Riku bodo proučili možnost za gradnjo tovarne motoijev. V skladu z razpoložljivim denarjem pa bodo posodabljali cesto Sodražica-Lošk potok. Mladinci so predlagali, naj napravijo resne ukrepe za zaposlovanje mladine, saj je zdaj med nezaposlenimi nad polovico mladih. Razvoj kmetijstva bo možen, če bodo na kmetijah ostajali mladi, če bo zagotovljena sodobna strokovna kmetijska služba in seveda če bo na razpolago denar.
J. PRIMC
VEC MLADINSKEGA KRIMINALA
V ribniški občini v zadnjih tieh letih še posebno hitro narašča število kaznivih dejanj in prekrškov med mladoletniki, starimi od 14 do 18 let. Leta 1980 je bilo takih,otrok 86, predlanskim 101, lani pa že 141. Lani seje zagovarjalo pred sodiščem 22 mladoletnikov, od katerih so petim izrekli ukrep strožjega nadzorstva socialnega skrbstva. V vzgojnih zavodih so trenutno štirje mladoletniki.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Za novo leto začasno pozabljena stabilizacija
Novoletne ,.norčije", značilne za vse ljudi na svetu, seveda niso obšle niti Ribniške doline, kjer je že od nekdaj med novoletnimi prazniki zelo zabavno.
Najdalj so novo leto slavili otroci, za katere so več dni predvajali v domu JLA filme in jim pripravili še drug zabavni program. Vrhunec prireditev za najmanjše je bil sprevod dedka Mraza in zaključna svečanost v dvorani športnega centra, kjer so otroci (pa tudi starši) u avali ob pripovedkah dedka Mraza, živalski olimpiadi in nastopu ritmične skupine osnovne šole Ribnica.
V dneh pred prazniki je dosegla vrhunec potrošniška oz. nakupovalna mrzlica. Trgovine so ostale prazne, saj so ljudje pokupili skoraj vse.
V ribniških gostilnah so v dneh pred novim letom gostje pili in se nalivali, kot da bo jutri konec sveta. Kljub vsem tem pripravam pa je večina Ribničanov pričakala novo leto doma v copatah. Na to so jih verjetno prisilili drugi novoletni izdatki pa tudi cene silvestrovanj v
fostišah. Veliko bolj svečano in ivahno je bilo 1. januarja zvečer na mnogih plesiščih po vsej občini, saj ni manjkalo zabave, veselja in čestitanja. Vsak se je zabaval po svoje, da bi pozabil na težave in stabilizacijo, ki se je ob splošni potrošniški zmedi nekje (začasno? ) potuhnila.
M. GLAVONJIC
GRAD NE BO VEC STRAŠIL -Spodnji onneški grad ne bo več strašil prazen, kot je že več let. Dotrajalo streho so lani popravili in tako delno že preprečili nadaljnje propadanje gradu. Zdaj pa je treba lepo zgradbo ohraniti in koristno uporabiti. Po nekaterih še nepotrjenih vesteh bodo v grajskih prostorih uredili prostore za pošto, trgovino, gostilno in za potrebe krajevne skupnosti Velike Poljane, v katero sodi Ortnek.
VARČEVANJE PO VOJAŠKO -Vojaška enota Miroslava Liliča iz Ribnice je bila ob minulem dnevu JLA proglašena za najboljšo v ljubljanski armadni oblasti. Zanimivo je, da vojaki niso le pridno vadili vojaške veščine, ampak so tudi na razne načine varčevali. Kot posebno zanimivost naj omenimo, da so med drugim vojaki tudi kmetovali in da so kar 30 odst. krompirja, ki so ga pojedli lani, sami pridelali na svoji vojaški ekonomiji.
NI VEC JAVNIH TEHTNIC -Včasih so bile javne tehtnice v vseh večjih krajih ribniške obč>ne. Na njih so najpogosteje tehtali živino in druge kmetijske proizvode. Danes sta v vsej občini baje le še dve, in sicer v Sodražici in Dolenji vasi. Potrebe za tehtanjem, spet predvsem kmetijskih proizvodov, pa so
vedno večje. Morda bi kmetijska zadruga laliko kaj ukrenila?
LETOS MANJ PROSLAV -Usklajevalni odbor za proslave, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, se je odločil, da letos večjih proslav v občini ne bo. Po krajevnih skupnostih pa bodo pripravili spominske dneve, na katerih bodo dali poudarek na 404etnico bitke v Jelenovem žlebu in 40-letnico II. zasedanja AVNOJ.
M.G-č
— Po čem sklepaš, da avto-busarji dovolj zaslužijo in da zato nočejo privabiti novih potnikov?
- Ker celo v Ribnici, ki je občinsko središče, na avtobusni postaji nimajo več voznega reda.
REŠETO
Četrtek, 13. januarja Veronika Petek, 14. januarja Srečko Sobota, 15. januarja - Pavel Nedelja, 16. januarja - Marcel Ponedeljek, 17. januarja - Anton Torek, 18. januarja - Suzana Sreda, 19. januarja - Marr) Četrtek, 20. januarja - Boštjan
l. NINE MENE 1. januarja ob 6.08 - mlaj
BRESTANICA: 15. 1. italijanski rvni film Robin Hood nikdar ne
are.
BREŽICE: 14. in 15. 1. jugosio-,ki film Maratonci tečejo častni og. 15. 1. angleški film Ugrabitev. , in. 17.: 1. hongkonški film Pest
maščevanja. 18. in 19. 1. ameriški film Krč strahu.
ČRNOMELJ: 13. in 16. 1. francoski film Mladost norost. 14. 1. film Draga njuška duška. 14. in 16. 1. francoski lil ni Žandar iz Saintro-pcza. 18. 1. italijanski film Žena ljubica. 20.1. film Dolina smrti.
KOSTANJEVICA: 15. 1. nemški film Dekleta gredo v Muenchen. 16. 1. italijanski film Jaz in nilski konji.
KRŠKO: 13. 1. francoski film Kralj zapeljivk. 16. 1. ameriški film Beli Rufalo. 19. 1. ameriški film Dirka Canonball. 20. I. ameriški film 1-J.S.T. Matineje: od 13. do
17.	1. mladinski film Sreča na vrvici. Od 17. do 23. 1. Risanka Popajc-ve neumnosti.
NOVO MESTO - KINO KRKA: od 14. do 16. 1. ameriški film Telo in duša. Od 17. do 19. 1. hongkon-ški film Veličastveni.
SEVNICA: 14. 1. angleški film Od pekla do zamge. 15. 1. italijansko -francosk i film Lulu. 16.	1.
hongkonški film Mister Boo. 19. in
20.	1. nemški film Lady Drakula.
LUZBO DOBI
LEKTROINSTALATER J A z vozniškim dovoljenjem B kategorije zaposlim za nedoločen čas s 1. februarjem 1983. Zaposlim tudi enega za pogodbeno delo. Elektroinstalacije in popravila gospodinjskih aparatov IVAN PETRIČ, CBE 46. Metlika.
KLE, staro od 17 do 20 let, za lelo v slaščičarni v Mariboru po-rebujemo. Hrana in stanovanje ugotovljena. Telefon (068) 15-891 (po 16. uri).
VŽILKO za čiščenje bloka išče kupnost stanovalcev Ragovska 6, Novo mesto. Informacije dobite .iefonsko na številko 24 -322 po 16. uri).
TOKLEPARJA, kvalificiranega Ji priučenega, takoj zaposlim, v /tokleparstvo in ličarstvo Vvgust KOŠAK, Ločna 16, Novo mesto.
• VINOSTRUGARJA, strojnega liučavničarja ali orodjarja zapo-,lim. Ivan SLAPNIČAR, Cegelni-ca 39 a, Novo mesto.
RJACA za izmensko kuijenje v urilnici stanovanjskih stolpičev na Zagrebški cesti 11, 13 in 15 iščemo. Prijave pošljite na Ivan Oštir, Zagrebška 13, Novo mesto. OSTILNA CIRMAN, Medno 15, Ljubljana - Šentvid, sprejme takoj v redno delovno razmerje natakarico, laliko priučeno. Hrana in stanovanje v hiši, OD po dogovoru.
RIZERSKO POMOČNICO išče salon Franja, Maistrova 7, Novo mesto, telefon (068) 23 -745.
STANOVANJA
IBO, ogrevano, oddam samskim. Naslov v upravi lista (49/83). JOSOBNO STANOVANJE v No-
vem mestu, z vrtom, prodam. Naslov v upravi lista (53/83).
DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem zamenjam za stanovanje na Senovem. Informacije dobite na telefon 71-010, interna 243.
Diplomirani inženir agronomije iz Zagreba z družino vzame v najem garsonjero ali enosobno stanovanje v Krškem ali Brežicah. Ponudbe na telefon (041) 315-381 od
18.	ure dalje ali na telefon (068) 72-972 do 15. ure. Zoran Hotko, Omiška 6, Zagreb.
Medicinska sestra nujno išče stanovanje v Novem mestu (okolica bolnice). Telefon (064) 50-328, Aljana Simec, Partizanska 37, Tržič.
OPREMLJENO SOBO in kopalnico oddam dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (46/83).
SOBO v Novem mestu za določen čas (10 mesecev) išče dekle. Informacije na telefon 57-731.
Motorna vozila
P 126, v dobrem stanju, prodam. Muhič, K Roku 21, Novo mesto.
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, registrirano do novembra, prodam. Ogled popoldne. Jože Gorjanc, Dol. Prekopa 31, Kostanjevica.
ZASTAVO 125 P, letnik 1978, prodam ali menjam za ZASTAVO 750. Mirko Godler, C. 4. julija 46, Krško.
R 4, letnik 1975, prodam. Telefon 22- 344.
SPAČKA, letnik 1974, in diatonično harmoniko prodam. Branko Kolenc, Dol. Kamence 61 b, Novo mesto.
ŠKODO, letnik 1974, obnovljeno in nanovo registrirano, prodam. Zvone Gačnik, Sela pri Ratežu.
FIAT 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Rudi Ferlin, Dol. Leskovec 79 pri Brestanici.
BELO ZASTAVO 125 P, letnik 1979, prodam. Pokličite po 18. uri na telefon 24-403!
FIAT 850, letnik 1971, neregistriran, vozen, pločevina obnovljena,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITEU LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in AlfrecJ Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomske propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din - Za delovne in družbene organizacije 960 din Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednos ti) — Devizni račun 52100-620—170—32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 —1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI 'RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100 603- 30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave (DSSS): Germova 3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22-551 Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-610 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
poceni prodam. Vavta vas 9, Straža.
ZASTAVO 70, letnik 1979, prodam. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto.
126 P, letnik 1980, prodam. Naslov v upravi lista (51/83).
VW PASSAT, letnik 1975, in FIAT 132 (1800 ccm), letnik 1976, prodam. Marjan Dlešič, Purga 5, Adlešiči.
ZASTAVO 101, po delih, prodam. Brane Markelc, Brinje 32, Šentrupert.
PRODAM Mini 1300, karamboliran, registriran do 15. 7. 83, celega ali po delih s širokimi platišči. Motor 1500 km po generalni. Novak Jože, Brod 47 a (pri Kranjčevih), Novo mesto. Tel. dopoldan Iskra
21-050 interna 70.
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750 in R 8. Branko Dragman, Bršljin 36, Novo mesto.
ŠKODO 105 L, staro 5 mesece, prodam ali menjam za FIAT 750 z doplačilom. Ivanja vas 18, Mirna peč.
KADETA, dobro ohranjenega prodam. Telefon 22-415.
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Andoišek, Vel. Bučna vas 48, Novo mesto
R 4, letnik 1976, kovinsko zelena, prodam po ugodni ceni. Slavko Judež, Šentjernej 256.
ASCONO 1200, letnik 1974, in harmoniko (Železnik) po ugodni ceni prodam. Jože Novak, Gor. Straža 33.
GOLF, letnik 1977, prodam. Ločna 12, Novo mesto.
OPEL REKORD, letnik 1965, registriran do julija 1983, v voznem stanju, prodam. Jože Medic, Hrastje 49, 64000 Kranj.
ZASTAVO 750, letnik 1980, ugodno prodam. Bojanci 35, Vinica pri Črnomlju.
Z 750, letnik 1972, in Z 101, letnik 1973, karamboiirano, prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje, v soboto in nedeljo cel dan. Gričar, Mikote 7, Raka.
ZASTAVO 101 v nevoznem stanju prodam. Martinčič, Dobrava 10, Škocjan.
LADO 1200, karamboiirano, prodam po zelo ugodni ceni. Fakin, Šentlenart 86, Brežice.
PRODAM generalno obnovljen motor za Z 750 in jeklenki za avtogeno varjenje. Starič, Radna vas 10, Trebelno.
FIAT i 750 v odličnem stanju, lahko tudi po delih, prodam. Vinko Zlobko, Gazice 8, Cerklje ob Krki,
LADO 1200, letnik 1976, prodam. Hudoklin, Loka 18, Šentjernej.
FIAT 750 v nevoznem stanju prodam. Lavrič, Podlipa 15, Dvor.
-GOLF JGL, letnik 1981, kot nov, prodam. Telefon (068) 24 483.
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1975, v odličnem stanju, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
RENAULT 16 TS, zelo dobro ohranjen, garažiran, prodam. Lavrin-šek, 4. julija 35, Krško, telefon 72-658.
PRODAM	karamboiirano
KATRCO, letnik 1977. Cena okoli 40 tisoč dinarjev. Ponudbe na telefon 24—200, ali 23-606, dopoldne.
TOVORNA AVTOMOBILA VW nosilnost 1000 kg, letnik 1981 in mercedes nosilnost 1500 kg, letnik 1974, prodam. Vinko Novak,
, prod,
Lebanova 37, Novo mesto.
j| Kmetijski stroji jj
TRAKTOR Tomo Vinkovič (18 KM) prodam. Gabernik 2, Škocjan.
Motokultivator MAB Lombardini dicscl (10 KM), s priključki in dodatnimi kolesi, malo rabljen in BCS kosilnico, še pod garancijo, prodam. Alojz Bec, Breg 12, Loka pri Zidanem mostu.
TRAKTOR znamke Porsche (28 KM), v dobrem stanju, prodam. Telefon (068) 56-684.
OBRAČALNIK za BCS prodam ali zamenjam za traktorskega. Telefon (061) 869 233. Kličite popoldne!
TRAKTOR DEUTZ (18 KS) s koso prodam. Matjašič, Arnovo selo, Srtičc pri Brežicah.
PRODAM
PRODAM dve telici simentalki, stari dve leti. Ivan Volovcc, Gaberje 46 pri Dobovi.
PRODAM 120 m podzemskega kabla (2 x 6). Franc Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej.
RJAVE JARKICE HISEX, stare dva meseca, prodam. Stanonik, Log 9, 64220 Škofja Loka.
HRASTOVE DESKE, debeline 4 cm. prodam. Naslov v upravi lista (47/83).
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Jablan 25, Mirna peč.
AVTOPR1KOLICO, rabljeno, nosilnost do 700 kg, po ugodni ceni prodam. Telefon 84 313.
AVTOPRIKOLICO, lahko, nosilnosti do 600 kg, prodam. Meglič, Kettejev drevored 43, Novo mesto.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
TERMOAKUMULACIJSKO PEC in kucperbusch prodam. Milan Badovinac, Stopiče 34.
PRODAM dobro ohranjen črno-bel televizor in harmonij. Franc Grubar, Partizanska cesta 21, Novo mesto.
KOZO in KOZLA prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (48/83).
TRAČNO ŽAGO prodam. Jože Fele, Cankarjeva 13, Sevnica.
DVA PRAŠIČA, težka okrog 170 kg, prodam. Zupančič, Jablan 5, Mirna peč.
SPLOŠNO ENCIKLOPEDIJO jugoslovanskega leksikografskega zavoda (v srbohrvatskem jeziku), 7 knjig, ugodno prodam. Informacije po telefonu (068) 71-794, Krško.
NUJNO PRODAM ogrodje za leseno barako (4x8 m), streha 116 salonitnih plošč. Anton Pompe, Heroja Maroka 20, Sevnica, telefon 81-269.
KOZOLEC v izmeri 16 \ 9,5 m, s šestimi okni, prodam. Alojz Bec, Breg 12, Loka pri Zidanem mostu.
KOZOLEC (cvitar), nov, prodam. Naslov v upravi lista (52/83).
JABOLKA, ncškropljena, več vrst, prodam. Franc Šinkovec, Potok 5, Straža pri Novem mestu.
PRODAM večjo količino kostanjevih vinogradniških kolov po ugodni ceni. Ponudbe na telefon (068) 69-837. Karel Kerin, Podbočje
10.
POCENI PRODAM rabljen štedilnik (2 plin, 4 elektrika), in peč kueperbusch. Dol. Kamcnce 70, Novo mesto.
UGODNO PRODAM dve rabljeni peči (3 in 6 W), 5 oken, zastekljenih, dvoje balkonskih vrat brez podbojev. Jože Janisc, Kostanjevica na Krki.
BARVNI TELEVIZOR (prenosni) na senzorje in akumulator, baterije 220 voltov, ekran 12 cm, in elektronska ura, radio s tremi vali in na kasete, prodam. Fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmarješke Toplice.
UGODNO PRODAM originalni smučarski prtljažnik in vlečno kljuko za R 14. Informacije po telefonu
22-887.
KRAVO s teletom prodam. Jablan 41, Mirna peč.
KUPIM
R 4, karamboliran, novejši letnik, kupim. Vinko Šušterič, Šmarjeta n. h., telefon 22-152.
MLATILNICO s popolnim čiščenjem kupim. Naslov v upravi lista (50/83).
SAMONAKLADALKO, malo rabljeno, tip 17 — 19, kupim. Navedite ceno! Ciril Kranjc, Dol. Vrhpolje 14, 68310 Šentjernej
POSEST
PARCELO (35 arov) na Hudem prodam. Dovoz z vsakim vozilom. Parcela je v bližini postaje. Franc Kic, Hudo 3, Novo mesto.
PRODAM 25 arov vinograda na 6 terasah, starega 6 let, v Grabrovcu pri Metliki. Marjan Turk, Stopiče 35, telefon 43-716.
PRODAM 5 arov vinograda z nedokončanim vinskim hramom na Dvoru pri Žužemberku. Telefon (061) 47-181.
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Črešnjieah pri Cerkljah na Dolenjskem prodam. Informacije dobite pri Marjanu Zupančiču, Dol. Maharovec 27 pri Šentjerneju (v večernih urah).
ZIDANICO, novo, pri Starem gradu prodam. Telefon 23-523.
RAZNO
IZGUBILA sem zapestnico, zelo drag spomin, z vgraviranim imenom „Brigita“ in datumom 1 2. 9. 1980. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne ali sporoči na naslov Mileva Petrič, CBE 46, Metlika, telefon
58-467.
JIREKUCI'
FRANC in TONČKA K1RAR, Kle-novnik 13, Škocjan, prepovedujeva vožnjo po najinem vrtu, delanje kakršnekoli druge škode, predvsem pa odkopavanje zemlje. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
JANEZ OPARA, Biška vas 5, Mirna peč, prepovedujem vožnjo in hojo po mojih parcelah številka 190/1, 210, 209, in 497/10 k. o. Mirna peč. Proti kršiteljem bom uvedel sodni postopek.
FANI BARBO, Mali kal 7, Mirna peč, preklicujem trditev, da je Jože GRABNAR iz Malega kala 6 odnesel mojo moko iz Košakovega mlina.
mmmnm
Dragi in skrbni mami NEŽKI FRANKO iz Vel. Brusnic 68 za njen 70. rojstni dan in god vse najboljše in še mnogo zdravih let želijo otroci Tone, Mimi in Veri z družinami. Vnučki pa ji pošiljajo poljubčke.
I^OBVESTILAl
roku za oblačila ne odgovarjamo, ker bo čistilnica do nadaljnjega zaprta.
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od
14.	januarja dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek od 15. do 17. ure. Valimo bele težke „ROSS“ in rjave srednje težke nesnice „H1SEX“. Naročila sprejemamo osebno, pismeno ali po telefonu (068) 79-375. Priporoča sc Mijo GUNJILAC, valilnica, 68281 Senovo!
VALILNICA v Cegelnici 20 sprejema naročila za enodnevne piščance (krmila zagotovljena). Informacije po telefonu (068) 23-385 ali na naslov: Gizela PETELIN-KAR, Cegelnica 20, Novo mesto.
Prisrčno se zahvaljujem vsem za številne novoletne čestitke in darila. Moia vsakoletna voščila je preprečila bolezen. Vse lepo v letu 1983 vam želi hvaležna Julka KOŠČAK, Novo mesto.
BR€ŽIŠK€<k P0R00N l§N IC€
lejks
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem zapri RTV SERVIS v Trebnjem. Strankam sporočam, da lahko dvignejo svoje aparate od 17. do 22. januaija in to od 14. do 17. ure na servisu. Srečko ŠTRICELJ, Trebnje.
KEMIČNA ČISTILNICA OBERČ, Novo mesto, obvešča vse cenjene stranke, naj dvignejo svoja oblačila do 22. januarja. Po navedenem
V času od 25. 12. 1 982 do 4. 1. 1 983 so v brežiški porodnišnici rodile: Smiljka Jelenič iz Podvrha — Gorana, Jasmina Mogulič iz Samo-bora - Mija, Elizabeta Ložar iz Jelš - Milko, Božena Matijaščič iz Otru-ševea - Julijano, Julijana Fuks iz Trebeža - Tadeja, Gordana Popovič iz Šibic - Denisa, Branka Raškaj iz Klanjca - Silvijo, Bernarda Peteline s Sel - Erika, Lidija Rožman iz Črnca - Davorja, Ana Vukovič iz Ludviča - Danijela, Antonija Penič iz Pokleka - Natalijo, Nada Budi iz Strmca - Daria, Jožica Polovič iz Rigonc - Natalijo, Anica Katanica iz Slapnice Nikolino, Pavla Arh iz Gržečc vasi — dečka, Jadranka Ba-bojelič iz Samobora - Nikolino, Katica Cimperšek iz Oplaznika — Tomislava, Dragica Novosel iz Peri-šča - Jerneja, Stanka Novak iz Blatna - dečka, Lilijana Juras iz Bukoška - Klementino, Lilijana Do-ber.šek iz Trnja - dečka, Stanislava Mačkovič iz Dobove — dečka. Vera Tucovič z Bizeljskega Nino, Dušanka Dekanič iz Siska Marijo.
Čestitamo!
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica
MARIJA GOVEDNIK
iz Gor. Lokvice pri Metliki
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli od nje poslovit od blizu in daleč ter našo pokojno mamo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. Iskrena zahvala velja zdravstvenemu osebju iz zdravstvenega doma v Metliki za lajšanje bolečin v težki bolezni, ZZB, sodelavcem LB, poslovne enote v Črnomlju, in sodelavcem Novoteksa za izkazano pozornost, govornici Nemaničevi za besede slovesa, pevcem za zapete žalost-nike in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob izteku leta smo izgubili našo najdražjo ženo, zlato mamico, hčerko,sestro
in teto
IDO POREDOŠ
roj. Janc s Šegove 6, Novo mesto
Še vedno zazrti nekam, odkoder bi vendarle morala priti, se v tem težkem trenutku zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje in vence. Neizmerno smo hvaležni vsem članom kolektiva tovarne zdravil Krka, posebno še tozdu Kozmetika, učiteljem in učencem osnovne šole Brusnice, skupnim službam Dolcnjsko-informativnega centra Novo mesto, stanovalcem bloka s Šegove 6 in sosedom. Zahvalo izrekamo tudi pevcem, godbi in govornici na Idini zadnji poti. Vsem, ki ste nam pomagali, nas tolažili, našo Ido spoštovali in jo imeli radi, še enkrat iskrena zahvala.
Za njo žalujejo: mož Zoran, hčerkica Ksenija, mama, sestra Irena z družino, brat Lado,
Zoranovi starši in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo pretani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina brata in strica
LADISLAVA ZUPANA
Podboršt 5, Šentjanž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izražali sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni trgovskemu podjetju Mercator Sevnica, DO ATP Ivančna gorica, IMV Mirna in učencem 1. a KS Krško za podarjene vence. Najlepša hvala tudi duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pepca, sinova Srečko z družino in Lado, hčerke Stanka in Milka z družinama,
mama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 53. letu starosti smo nenadoma izgubili našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA KOVAČIČA
z Vrha pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom IMV Novo mesto, Iskri—tozd UPORI in HIPOT Šentjernej, trgovskemu podjetju Emona Dolenjka in ŽRK Šentjernej, medicinskemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, godbi iz Šentjerneja in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Zapustila si ms, toda v srcih boš ostala vedno z mml
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nadvse ljubljene
MARINKE KRAKAR
se iskreno zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste pokojni darovali cvetje ter sočustvovali z nami.
Posebna zahvala velja sodelavkam WE Žužemberk, mladincem KUD-a in OŠ Žužemberk.
NJENI
Žužemberk, 7. januarja 1983
ZAHVALA
V 43. letu starosti nas je zapustila naša zlata mama, žena, hči, sestra in teta
MARIJA ZAMIDA
iz Polhovke 10 „
Iskreno se zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom in prijateljem za izkazano sočustvovanje, pomoč in podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni učiteljem in učencem osnovne šole Šentjernej, zdravniku iz ZD Šentjernej, sodelavcem CP-tozd Vzdrževanje Novo mesto in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, babica in teta
IVANA GRGURIČ
roj. Briški (Stnižnka) iz Dolge vasi pri Kočevju
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih dneh. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, godbi, govornikoma za poslovilne besede in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: hčeika Anica z možem, vnuk Marko in Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA AMBROŽIČ
roj. Škrbec iz Žeijavina, Brusnke
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami sočustvovali v težkih trenutkih, pokojnici darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivu IMV, župniku za opravljeni obred in pevcem.
Žalujoči: sinovi Jože, Ivan, Martin, hčerki Marija in Fani z družinami, sestra in ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dobri ate, dedek, pradedek, stric in
bratranec
VIKTOR TEROPŠIČ
iz Črešnjic 5, Otočec
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam karkoli pomagali, nas tolažili in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja Zvezi borcev Otočec, kolektivoma Novoteksa, IMV, osnovni šoli Stopiče, Novolesu in vaščanom za podaijene vence in cvetje ter sveče. Hvala tudi govorniku Jožetu Košaku, Straški godbi in župniku za govor in lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
17. januarja bo minilo žalostno leto, odkar si nas tiho zapustil naš dragi mož, ata, tast, stari ata
FRANC
MISLAJ
Rogačice 5
Kadarkoli se vračamo domov, ne moremo verjeti, da te ni več. Nikdar te ne bomo pozabili, da smo te imeli radi. O tem govori le še cvetje!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCA MARKELCA
zidatja v Dahi Mirna iz Šentruperta, Brinje 32
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sodelavcem kolektiva Dana Mirna in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo pokojnega na njegovi zadnji'poti. Zahvala velja tudi pevskemu zboru z Mirne in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Gabrijela, sinova Brane in Martin, hčerki Marija in Mateja, bratje in sestre
ZAHVALA
V 82. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi stric
TONI
ŽNIDARŠIČ
iz Log 66
Iskrena hvala vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, posebno družinama Sovine in Jeraj ter sosedom za vso pomoč. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: nečakinja Marija z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 76. letu starosti je umrl
ALOJZ TRATNIK
posestnik in mesar v pokoju z Rake
Vsem, ki so mu v bolezni pomagali, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi
zadnji poti — iskrena hvala.
Žalujoči: sinova, vnuki, snahi, sestra in bratje ter ostalo sorodstvo
Raka, 2. januarja 1983
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in
teta
ANA HLUPAR
Krupa 4 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam nesebično pomagali v teh težkih trenutkih in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi govornikom Tončki Mihelčič, Nežki Bezeg in Ivanu Malnariču, GD Stranska vas za organizacijo pogreba, godbi na pihala iz Novega mesta in dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ANA NOVAK
Čeprav je A m Novak s trebanjskega sekretariata za ljudsko obrambo že utrujena S od pisarniškega dela, se ne-J kako težko poslavlja od nje-S ga. A ne samo zaradi dela ' samega, marveč zaradi svoje-S ga odnosa do sotovarišev. { Čeprav so njene roke že J utrujene in vsak dan težje S brskajo po kartotekah, je te J dni še priskočila na pomoč S nekdanjim kolegom in kole-^ gicam. Na začetku leta je S treba napisati poročila o ^ delu v preteklem letu in Ana ^ je rada spet za nekaj dni
I %
prišla v „službo‘
Sicer pa je zgodba njenega življenja kaj običajna. Tudi pri njih doma je bila številna družina, ki je skopa zemlja v Stranjah pri Dobrniču ni mogla preživeti, vsaj spodobno ne. In ko se je začela S vojna, je vseh osem članov ^ Novakove družine začutilo, £ da se je začel boj za boljše S življenje. „Z narodnoosvo-^ bodilno borbo smo se pove-\ zali, da bi nam bilo bolje", ^ pravi danes Ana. Toda sama N je bila še premlada za resnej-č še akcije, čeprav je bilo tre-J ba raznašati pošto, poskrbeti \ za hrano in podobno. Brat ^ pa je moral že s sedemnajsti-
1
mi leti v partizane, sicer kdo ve, kako bi končal:
„Po vojni smo začeli z velikim poletom z delom v mladinski organizaciji. Sodelovali smo pri odkupu in drugih akcijah, ne da bi spraševali za delovni čas ali plačo. Delovali smo kot pravi komunisti," pravi danes. In potem se je zgodilo celo to, da je bila kot predstavnica revne Suhe krajine članica centralnega komiteja slovenske mladinske organizacije,
. kjer je končala tudi politič-^ no šolo. Čeprav bi lahko S postala tudi sekretarka parti-X je v Trebnjem, se ni hotela ^ tako riniti v ospredje, ker je
\
X
\
SODIL SI JE SAM
Poročali smo, da je že 3. maja 1979 v Kočevju vgostilni-Pod Sojno Darko Zupančič ustrelil Boruta šimca. Za Zupančičem je bil nato organiziran pravi lov, vendar se je sam prijavil znancu in se strinjal, da se preda miličnikom. Zupančič je bil sicer miren fant, njegova stalna družba pa ga je zapostavljala in izkoriščala, zaradi česar je tudj pri-■ šlo do uboja. Kazen za uboj je prestal. Kaže pa, daje uboj močno vplival na duševnost storilca Zupančiča, ki si je končno sodil sam. S pištolo se je ustrelil v Kočevju 25. decembra.
RATE2:
PODRL PEŠCA
V ponedeljek nekaj čez 17. uro sta 45-letni Jože Plavcc iz Novega mesta in tri leta mlajši Jože Markovič iz Ragovega pešačila od Rateža proti Novemu mestu. Na Ratežu ju je dohitel osebni avtomobil, ki gaje peljal 47-lctni Ivan Smolič iz Ragov-ske ulice v Novem mestu. Ker mu je nasproti z dolgimi lučmi pripeljal drug avtomobil, je Smolič pešca zagledal na kratko razdaljo in ju kljub zaviranju zadel in zbil po tleh.
Plaveč in Markovič sta bila poškodovana in soju prepeljali v novomeško bolnišnico. Nekaj škode je utrpel tudi avtomobil, ocenili so jo na 15.000 din.
menila, da je še dovolj drugih, sposobnejših od nje. Zato pa jo je bilo najti v Dobrniču, kamor je hodila tudi peš, pa po krajevnih uradih v vrsti današnjih krajevnih skupnosti. Potem se je nekako „ustavila“ na odseku za ljudsko obrambo in sedanjem sekretariatu za LO.
„ Vedno sem rada delala z armado. Mnogi so se čudili, kako to, da lahko delam s „ tistimi dedci", a jaz sem prav z moškimi najlepše sodelovala. V zadnjem času so mi nekako opešale moči, kar je tudi posledica precejšnje obremenjenosti. Dolgih 25 let sem imela na skrbi vso vojaško administracijo na občini, napisala sem vse zapisnike. “
Lani je poleg nekaj drugih priznanj dobila priznanje 'republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Sama pravi, da ne mara nobenih časti. Vsak naj bi dobil priznanje, ko dela, ne pa potem, ko se poslavlja. S priznanji je treba omogočiti normalno delo, ne pa z njimi nagrajevati preteklost.
Zdaj skupaj z bratom živi v lastni hiši. Morda bi bila še zdaj podnajemnica v kakšni zasebni hiši, če se ne bi lotila gradnje. Toda to je edina odkrita zamera, ki jo ie slišati v pogovoru z njo.
A to so samo spomini, ki jih greni tudi spoznanje o minljivosti let. Zdaj kakšnih posebnih načrtov nima. Morda bo pomagala pri urejanju administracije krajevnega odbora ZZB, veliko bo brala na novo naročene časopise, nabirala gobe in podobno. Najraje pa jo bo mahnila čez Grmado na nekdanjo domačijo. Tako kot včasih, pred tridesetimi leti, ko je začela delati v Trebnjem.
J. SIMČIČ
Iz ledene Rinže rešili žensko
S hitrim ukrepanjem rešili 60-letno Marijo Klepec - Pogum Edvarda Plešnarja
Do ključavničarske delavnice centra poklicnih šol v Podgorski ulici v Kočevju je v petek, 7. januarja, okoli 10. ure pritekla vse zasopla Barbara Bohnec iz Podgorske ulice in razburjeno nekaj vpila, kar so učenci tega centra, ki so prav takrat zaključevali z malico, razumeli kot: ,Malica! Palica! Voda, Utapljal
Utapljajočo žensko je Rinža hitro nosila naprej, saj je bila takrat, ko jo je opazila Bohncčeva, le kakih 30 m od mostička, ko so pritekli učenci, že okoli 100 m, in ko je prispel 34-letni strugar Edvard Plešnar pa že okoli 150 m daleč. Naglo seje slekel in skočil v mrzlo vodo. Mraza ni čutil. Vrv, s katero so ga skušali privezati, seje med plavanjem zgubila in jo je odnesla Rinža. Utopljenko
NEVARNA BRV - S te brvi, ki je močno poškodovana, zaradi poledenelosti in delno odlomljene ograje ni težko pasti v vodo. Na fotografiji sta še Barbara Bohnec, kije opazila utapljajočo se žensko in njen rešitelj Edo Plešnar. (Foto: Primc)
je zgrabil in z njo splaval do nasprotnega brega, kjer sta mu jo pomagala spraviti iz vode člana kolektiva delavnic centra poklicnih šol Franc Lovšin in Alojz Košir, pri nadaljnjem reševanju utopljenke pa je pomaga! še član kolektiva CPŠ Franc Štefanič. Tudi ostali so pomagali s tem in onim, nekdo je že prej z mopedom odšel po rcšilca in zdravnika v zdravstveni dom, drugi pa je telefoniral po pomoč v to ustanovo. Rešilec je hitro pripeljal, da je vsa akcija — kot domneva rešitelj Plešnar — odkar je ženska padla v vodo pa do prihoda rešilnega avtomobila trajala le kakih 10 minut.
Rešitelj Edvard Plešnar, kije rešil žensko gotove smrti, nam je skromno dejal: „Za rešitev smo zaslužni vsi, ki smo bili tam, saj je vsak prispeval po svojih močeh in znanju. Do vode sem pridivjal tako hitro zato, ker sem mislil, da sc res utaplja eden izmed naših učencev. Kaj bi rekli starši, če bi res kdo utonil? Potem sem videl, da je v vodi ženska. Seveda sem skočil v vodo in
OGLAŠUJTE V DL!
Oropan pred domačo hišo
Štirje mladeniči oropali 72-letnega Alojza Hrena Miličniki o ropu obveščeni šele po sedmih dneh
Čeprav ni znano, zakaj tolikšna zamuda, so trebanjski miličniki šele 5. januarja zvedeli, daje bil lanskega 30. decembra zvečer oropan 72-let-ni Alojz Hren iz Zagorice. Navzlic temu da je od dogodka preteklo že sedem dni, je bila preiskava še istega dne uspešno končana.
Pokazalo se je, da je Hren 30. decembra dobil pokojnino in z denarjem obiskal Merkatorjev bife v Dobrniču. Kmalu so sc mu pridružili še štirje mlajši moški, ki jim je Hren dal za pijačo. Možakar se je nato okoli 19. ure odpravil domov, za njim pa tudi četverica mladeničev. Hrena so dohiteli pri domu. Starec se je od dogodkov pred domačo hišo spomnil le, da ga je nekdo od zadaj udaril po glavi, še vsemu omotičenemu pa so iz zadnjega hlačnega žepa potegnili denarnico z 8.200 din gotovine.
Se istega dne, ko je bila postaja milice obveščena o tem dogodku, so ropa utemeljeno osumili 20-letnega Jožeta Stojka iz Korit, leto dni mlajšega Milana Šabiča iz Šmihela pri Novem mestu, 18-letnega Šmi-helčana Igorja Brajdiča in mladoletnega D. S. Jožeta Stojka in Milana Šabiča so žc prijeli in ju predali
preiskovalnemu sodniku, medtem ko sta ostala dva na prostosti.
jo rešil. Če je ne bi, bi se žrl vse življenje."
Rešene ženske ni nihče poznal. Po obrazu jc bila krvava, zabuhla, modra. Zavedla se ni in sama ni mogla povedati, kdo je. Tudi v zdravstvenem domu v Kočevju se ni zavedla, pač pa šele naslednji dan v Ljubljani ... in takrat je bi! Plešnar zelo presenečen, ko je zvedel, daje rešil svojo 60-1 etno sosedo Marijo Klepec, kije težki invalid.
In kako jc do nesreče prišlo? Sklepati se da, da je na poledeneli
leseni brvi ženski spodrsnilo ali pa je stopila v eno izmed dveh lukenj na brvi in je padla v vodo. Brv je namreč že precej trhla, zato mladim, ki se tu shajajo, ni bilo težko polomiti precejšen del ograje in nekaj desk v podu. Taka brv jc nevarna ne Ie za invalide in starejše ljudi, ampak tudi za mlajše.
Morda bo nesreča pripomogla, da bo ta sicer redko naseljen del mesta - le dobil bopi mostiček.
J. PRIMC
Vedno ima kavo in pralni prašek
KIT Kmetijska zadruga METLIKA TOZD VINSKA KLET
OBVEŠČA VINOGRADNIKE,
da so v prodaji naslednje sorte TRSNIH CEPLJENK iz LASTNE zadružne proizvodnje:
modra frankinja- podlaga B x R 5
žametna črnina - podlaga B x R 6 M,
šentlovrenka
Portugalka
game
laški rizling kraljevina
- podlaga B x R 6 M,
- podlaga B x R 6 M
- podlaga B x R
- podlaga B x R
- B x R 5 C.
M,
M, SO 4, 5 C,
Za prvorazredno kakovost GARANTIRAMO!
Cepiči in ključi so iz lastnih matičnih rastlin iz zadružnih nasadov, ki so pod kontrolo od 5 do 11 let. Količine so omejene.
Prodaja je na posestvu Vinomer, 3 km od Metlike. Telefon št. 58-158, vsak delovnik, zjutraj od 7. do 8. ure.
Henček, Toni in črnina
Plodno sodelovanje med Henčkom Burkatom in Tonijem Gašperičem — Po Metliški črnini še Noč na Kolpi
Da jc sodelovanje med harmonikarjem in skladateljem Henčkom Burkatom in Tonijem Gašperičem posrečeno, je dokazala tudi zadnja velika Henčkova plošča z naslovom ..Metliška črnina", ki je prišla na svetlo proti koncu lanskega leta in sc je ljudem očitno žc priljubila, saj jo sproti pokupijo.
Nosilna pesem, po kateri je plošča dobila tudi ime, ..Metliška črnina", pa gre še posebej v ušesa, tako melodija kot Tonijevo besedilo. „Ne samo v Beli krajini, povsod, kjer nastopamo, ljudje zahtevajo, da jo zaigramo," je povedal Henček. „Pted nekaj dnevi pa so mi iz Kanade sporočili, da ploščo vrtijo tudi na tamkajšnjem radiju in jo naši izseljenci zelo radi poslušajo." Na tej plošči, ki je že šestnajsta velika Henčkova, je 12 pesmi, od tega jih je 8 Henčkovih, po dve pa sta napisala Berti Rodošek in Henčkov sin Tomaž. ,Jaz sem popoln samouk, starejši sin, ki žc redno nastopa z mano, pa hodi v Ljubljano na srednjo glasbeno šolo, on mi tudi pesmi notno zapiše."
Henček in Toni sodelujeta žc lep čas. Na plošči „Vesela druščina" pa Toni ne nastopa le kot pisec tekstov, marveč te svoje pesmi tudi sam poje. „Povsod, kjer nastopamo, bi ljudje najraje videli, da bi bil zraven tudi Toni. Pred leti pa sva prišla tudi malo navzkriž. Imeli smo nastop, pa
jc bilo na Gorjancih 2 cm snega in ga ni bilo." „Daj, daj Henček," je ogorčen Toni, „tri centimetre ga je bilo ..."
Kakorkoli žc, sedaj Henček in Toni spet sodelujeta. Ta „kombina-cija" je očitno posrečena: Henček že od malega igra, Toniju pa sc ljudje že od malih nog smejejo, razen mame, ki nad njim večkrat vzdihuje. ,,Ko jc Henček nehal vleči dudo, je začel harmoniko," pravi Toni. ,,Če bi bil smeh greh, Toni ne bi nikoli dobil odveze," odvrne Henček.
Henček že misli na novo, sedemnajsto veliko ploščo, ki bo tudi povezana z Belo krajino, pokrajino, ki je Henčka močno prevzela. Nosilna pesem bo Noč na Kolpi, ki jo jc napisal sin Tomaž, besedilo pa seveda Toni.
A. B.
Zasebni trgovec v odmaknjenih Pečicah
Že kakšnih trinajst let je od tega, kar ni hotela nobena družbena trgovska organizacija imeti trgovine v Pečicah v brežiški občini. Kot ena izmed najvišje ležečih je bila težko dostopna in nerentabilna. Tamkajšnji krajani pa se niso dali. Hoteli so tigovi-no in so zato nagovarjali Stanka Peniča, naj odpre zasebno prodajalno.
Čeprav jc Penič že prej delal v istih prostorih za Agrario in druga podjetja, ga ni bilo lahko pregovoriti. Čeprav sc pri nas zasebna dejavnost krepi, jc zasebnih trgovin vendarle tako malo, da bi jih lahko prešteli na prste ene roke. In morda jc Penič okleval tudi zaradi tega. Toda danes o tem ni niti sledu. Pečiški trgovec se ponosno postavi pred svojo trgovino.
TTftiŠftgSSg8-'
PRED SVOJO PRODAJAL NO — Stanko Penič pred svojo prodajalno v Pečicah.
„Pri meni se ni zgodilo, da bi kdaj zmanjkalo pralnega praška ali kave. Če ni šlo drugače, sem tudi kilogramske zavitke praška „razvagal“ na manjše količine in vsi so ga dobili. Malo sicer, a vsi. Podobno je bilo tudi s kavo, nekdaj pa sem si pri njej pomagal tudi z nakupom čez mejo," pravi Stanko Penič.
Čeprav Penič nima kdove kako velikega prometa - pozimi, kojc najslabše,ga ima 100 tisoč dinaijev - se mu trgovina vseeno izplača. Poleg trgovine sc ukvarja še z jagodičevjem in, kmetijstvom, ki sta primerno dopolnilo tigovinc. Ko imajo kmetje delo, lahko tudi on zapre prodajalno, zato pa jo odpre tudi zvečer ali sredi noči, kot pač narekujejo potrebe tamkajšnjih krajanov.	J.	S.
SPOSOJENO TRNJE
— Ne razumem, zakaj je na bencinskih črpalkah kajenje še vfedno prepovedano.
— Neki funkcionar je pred kratkim predlagal, naj bi trajal delovni dan štiri ure. Za začetek veliko.
(Iz Komunista)
PESEM O VINU - Avtoija pesmi sta tako prepričana, da „metliška črnina kraljica je vina", da sta to brez strahu prišla oznanjat tudi v tradicionalno cvičkarsko trdnjavo pod novomeški kapitelj.
Nemogoče, da je tako neumen
Spoznala ga je v discu. V soju light showa, kije odseval v njegovih plavili laseh, se ji je zdel super: imel je grški nos, močno poudarjene obrvi, kot lutka dolge trepalnice in sočne, polne ustnice. Pod puloverjem je začutila moške mišice, in kar se ji je zdelo najimenitnejše, je bilo to, da je bil velik. Postaven, z dolgimi nogami, rahlo pozibavajoč se pri hoji. Zatrapala se je vanj na prvi pogled in minilo je le nekaj trenutkov, ko sta že plesala tesno objeta. Šepnila je: „Kako ti je ime? “ Ni ji odgovoril, ker je ni slišal, glasba je šibala na vso moč. Zavpila je: „Kako ti je ime? “
Ni trznil, ker vprašanje ni prišlo do njegovih boben čkov, kaj šele v zavest. Rada bi vedela vse o njem: od kod je, kaj ga veseli in kaj žalosti, kje je v službi, kakšno barvo ima najraje, katero knjigo bere zadnji čas, kam hodi smučat, kje se sonči, da je tako porjavel v obraz, kaj najraje posluša ... Toda - pogovor je bil nemogoč, zdelo se ji je, da tudi on premika ustnice, a ga ni slišala.
Niti sama ni vedela, kako se je znašla v njegovem avtomobilu. Do nje je prihajala le glasna muzika iz radia, ki ga je prižgal, brž ko je zaprl vrata.
„Kako ti je ime? “je poskusila. Nič. Ni je mogel slišati „Kako ti je ime? “ je iztisnila močneje. Njegove sočne ustnice, lepo rdeče, so se premaknile, a glasu ni razločila. Kmalu zatem jo je povaljal na spuščenem prvem sedežu.
Naslednjo soboto je bil spet tam. Divje sta plesala, zabavala sta se noro, trikrat je na vso moč zavpila:	„Kako	ti	je
ime? “ a ji ni odgovoril, ker je enostavno ni slišal, a bil jc tako lep, fantastično postaven. V avtomobilu je dvakrat s peto leve noge udarila po hupi, a piska ni bilo slišati, ker ga je preglasila vrteča se kaseta . . .
To se je ponavljalo skoraj pol leta in bila je že tri mesece noseča. Pred kioskom ga je uzrla v sončni svetlobi in zamajala so se ji tla.
„Zdravo. Povedati ti moram, da sem noseča," je izrabila relativno tišino.
„Kuga pravš? “ Prvič je slišala besedo iz njegovih ust.
„Noscča sem, to."
„Pa ravn men to pravš," je spravil skozi odprtino med rdečimi ustnicami in žvečilnim gumijem. /
Nenadoma se ji je zazdel totalno neumen.
TONI GAŠPERIC
tokovi in gibanji v avtomobilski industriji in (celotnem gospodarstvu pri nas in v svetu. Poleg tega je sanacija v veliki meri odvisna od francoskega partnerja Renaulta, ki vendarle kaže dovolj zanimanja za obstoj in normalno delo IMV.
Prve ukrepe za odpravljanje vzrokov izgube in zagotovitev uspešnega poslovanja so v IMV sprejeli julija 1981. Nekateri njihovi elementi že prinašajo rezultate, drugi pa so izgubili aktualnost ob stalno spreminjajočih se razmerah. V tem času vseskozi nastaja tudi sanacijski program. Izdelali so že nekaj konceptov, dokončnega pa naj bi javnost dobila v obravnavo že v januarju. Izdelava čim boljšega sanacijskega programa (idealnega v teh razmerah ni mogoče narediti) in sanacija IMV je najtežje delo, ki ga opravlja kolektiv pod vodstvom začasnega kolektivnega organa. O proizvodnih okvirih sanacijskega programa, ki začrtuje vrsto in obseg proizvodnje tja do leta 1986 in še dlje, smo na kratko že poročali in bomo še, ko bo program dokončno sprejet. Tokrat o tem le toliko, da ostaja jasna usmeritev v proizvodnjo avtomobilov, in to varčnih (R4, R18, R9, novo vozilo Rx in gospodarska vozila) ter prikolic, katerih proizvodnjo pa bo nujno tehnološko in organizacijsko posodobiti, saj je bil razvoj v zadnjih letih skoraj povsem zanemarjen. Program obsega tudi velikoserijsko proizvodnjo sestavnih delov za avtomobile. Prav tako je jasna tudi usmeritev velikega dela proizvodnje v izvoz ter zmanjševanje deleža uvoznih reproma-terialov, čeprav so domači enkrat in več dražji od tujih.
V okviru temeljnih sanacijskih nalog ima seveda vidno mesto in velik pomen ponovno organiziranje raziskovalne in razvojne dejavnosti s pridobitvijo kadrov zanjo ter nova organiziranost IMV, ki so jo delavci že sprejeli na referendumu ob koncu leta 1982. Dosedanja namreč iz več razlogov ni več ustrezala. VednO večja potreba po smotrnejšem razvoju tehnič-no-tehnološke osnove dela, boljši organizaciji in delitvi dela, ki bi omogočala nadaljnjo specializacijo, je narekovala prilagoditev dela, poslovanja, organiziranosti in vodenja tako velike proizvodne celote, tako da bi vzajemno odvisno in povezano proizvodnjo (enake ali sorodne proizvodne programe) uspešneje vodili po programskih, delovnih in poslovnih celotah, ki bi bile med sabo še vedno povezane na podlagi jasnih dohodkovnih odnosov.
, Tako je IMV s 1. januarjem 1983 vsaj formalno že organizirana kot sestavljena organizacija združenega dela. Znotraj nje sta sedaj dve temeljni reprodukcijski verigi, proizvodnja avtomobilov in proizvodnja prikolic, vsaka preko številnih, že doslej obstoječih tozdov ali obratov združeni v dve proizvodni delovni organizaciji: Tovarno avtomobilov in Tovarno mobilnih bivalnih enot. V sestavi sozda sta tudi dve enoviti delovni organizaciji skupnega pomena: Razvojni institut in Tehnoservis. Novo organiziranost naj bi z vsemi potrebnimi samoupravnimi akti spravili dejansko skupaj v nekaj naslednjih mesecih, natančni proizvodni programi pa bodo v celoti in po posameznih enotah opredeljeni v sanacijskem programu.
Sprememba organiziranosti je seveda sestavni del sanacije IMV. Razloge zanjo s proizvodnega, delovnega in poslovnega vidika smo v kratkem že navedli. Gre pa tudi za to, da bi le dosegli, da bo čimveč delavcev v IMV dejansko mislilo s svojo glavo, da bodo na osnovi celovitih in dobrih informacij samoupravno sprejemali čim boljše odločitve, naj gre za proizvodne programe, pridobivanje in razporejanje dohodka ali investicije itd. Ce bi bilo tega že v preteklosti več, se IMV skoraj gotovo ne bi znašla v takšnih težavah, kot je sedaj.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
zaostajanje prodajnih cen za hitro rastočimi cenami repromateriala in energije, zamude pri investicijski gradnji, neusklajene in neizrabljene proizvodne zmogljivosti, visok delež fiksnih stroškov, stalno pomanjkanje obratnih in lastnih sredstev, zaostrovanje pogojev za pridobivanje deviznih pravic itd.
Zelo težak, skoraj brezizhoden položaj tega skoraj 60G0-članskega delovnega kolektiva z veliko nedokončano investicijo, v veliki meri zamrlo razvojno in raziskovalno dejavnostjo, ki omogoča napredek in konkurenčnost proizvodnih programov, z neurejenimi notranjimi samoupravnimi in dohodkovnimi odnosi ter slabo seznanjenostjo delavcev s celotnim dogajanjem v kolektivu, s slabimi odnosi s kooperanti itd. je seveda narekoval zelo resne in temeljite napore za sanacijo IMV. Le-ta še zdaleč ne bo lahka, saj so vzroki za veliko izgubo, kot že rečeno, globoki in v marsičem v zvezi tudi s splošnimi
O malokateri slovenski delovni organizaciji je bilo v zadnjih dveh letih prelitega toliko črnila in izrečenih toliko besed kot o novomeški Industriji motornih vozil. Vzrok je seveda velika, že v milijardah -eovih dinarjev merljiva izguba, s katero se je novomeški proizvajalec avtomobilov in prikolic prvič ..uradno" srečal leta 1980 in ki je doslej kljub velikim naporom samega kolektiva ter pomoči vsega slovenskega združenega dela ni uspelo odpraviti. To bo komaj mogoče v prihodnjih dveh letih. Vzroki za izgubo, tako subjektivni kot objektivni, so namreč globoki in segajo precej daleč nazaj v leta pred 1980.
V sami IMV velja kot vzroke poudariti zainvestiranost ter šibko kadrovsko zasedbo, ki je kot posledica slabe kadrovske politike v preteklosti resno zavirala delo na mnogih področjih gospodarjenja in notranjega razvoja. Med vzroki za izgubo gre ponovno navesti tudi
DVOJČKA
V
ENAKEM
Če sta dvojčka istega spola, potem ni težko oba oblačiti v enaka oblačila, kot je navada. Če pa gre za fantka in dekletce, se mame ne znajdejo. Pa je enostavno. Iz enake volne ima dekletce obleko in daljše dolge moderne hlače, čez pa brezrokavniček z norveškim vzorcem. Fantiček bo lahko imel iz enake volne pulover po fantovsko ukrojen, krasi pa ga enak norveški vzorec kot na se-stričinem brezrokavniku. Oblačili sta različni, pa vendar že na pogled povesta, da njuna lastnika sodita skupaj.
prehitro in, zaradi neznanja ter slabo podkovanih trgovcev, napak.
Izbira smuči za tek je na našem tržišču dovolj pestra. Pri izbiranju moramo upoštevati, za kaj nam bodo tekaške smuči rabile: za hojo po snegu in manj zahtevne množične smučarske prireditve ali pa za tekmovalni tek. V prvem primeru bomo namreč posegali po smučeh, širokih med 53 in 66 mm, v drugem pa bodo srrjuči ožje (46 do 53 mm). Pri rekreativnem smučanju upoštevamo tudi, naj drsna ploskev ne zahteva posebnega mazanja, saj vzame to opravilo precej časa in živcev, še posebno, če snega nismo dobro ocenili in izbrali pravšnje maže.
Dolžina smuči je zelo pomembna. Smučarski strokovnjaki, kot je na primer profesor Vogel, priporočajo, da smučke ne smejo biti niti prekratke niti predolge. Pravšnje so take, ki človeku, visokemu do 170 cm, presegajo višino za 35 do 40 cm, pri postavi nad 170 cm pa 30 do 35 cm.
Ena od pomembnih lastnosti tekaških smuči js njihova prožnost. Seveda jo bomo preizkusili, čeprav v tovarni zelo skrbe za prožnost.
Vezi za tekaške smuči so preproste in razmeroma poceni, seveda pa_ moramo imeti za tek tudi primerno obutev. Čevelj je lahek in tako pripravljen, da ga zataknemo v čeljust vezi in da nam potem dovoljuje svobodno dvigovati peto do poljubne višine. Poznamo visoke in nizke tekaške čevlje, oboji pa so zelo lahki.
Začetniku priporočajo strokovnjaki take čevlje, ki sežejo čez gleženj in ga varujejo. Taki dajejo namreč boljšo oporo in tekač z njimi laže vzdržuje ravnotežje pri teku. Ker pa je čevelj višji, je tudi primernejši za sprehajanje po manj zvoženih in slabše pripravljenih stezah, s kakršnimi se rekreativec pravzaprav največkrat srečuje.
Veliko pozornost moramo posvetiti izbiri pravšnjih palic. Te so izdelane iz različnih snovi, morajo pa biti trdne in nelomljive. Dolžino palice izmerimo tako, da jo postavimo na tla, ročaj naj seže do podpazduhe.
Osnovno opremo za tek torej imamo, potrebujemo le še smučarsko obleko. Ker je tek na smučeh manj zahteven, je tudi obleka bolj preprosta in cenejša. Nasploh velja, naj bo obleka udobna in zračna. Zadoščajo nam že pumparice, ustrezne nogavice in zgornji del trenirke. Če pa smo pripravljeni na nekoliko večji izdatek, si lahko kupimo pravi tekaški
NAKUPO -
VALNA
TORBA
NAJBOLJ • POTRATNA SO OKNA
Toplotno najbolj kritična mesta vsakega poslopja so okna in vrata. Posebno velike so toplotne izgube skozi onka (glej razpredelnico, ki prikazuje, kolikšne so toplotne prehodnosti za različne vrste oken).
Primerjava kaže, da gre skozi dvojno okno starega tipa na kvadratni meter toliko kot skozi 30 cm debel opečni zid, vezano leseno okno je že za 13 odstotkov slabše. Leseno okno s termopa-nom, ki ga napačno imenujemo termoizolacijsko okno, je slabše od dvojnega za 30 odstotkov, od vezanega, ki ga hočejo nadomesti-
Vrsta okna________________________ Toplotna	prehodnost	k	(W/mJ	K)	Razmerja
1. Dvojno leseno okno	2,3	1.00
2 vezano leseno okno	2.6	1.13
3. leseno okno s »termopanom«	3.0	1.30
4. vezano leseno okno z enim steklom zunaj		
in »termopanom« v notranjem okvirju	1.9 ’	0 83
5. vezano leseno okno s »termopanom«		
zunaj in znotraj (4 steklo)	1.5	0.65
6. Leseno okno s trojno zasteklitvijo	*• S , - . . •	
(»»termopan« z dvema zračnima slojema)	2,3	1 00
7. zunanja lesena vrata	3,3	1 43
8 zid iz modularne opeke 30 cm	2.3	1.00
TEK PO SNEGU
Zima je v svojih ,,rtajboljših letih", malo več snega bo sprožilo plaz množičnih zimskih športnih tekmovanj, predvsem rekreativnih in spominskih smučarskih tekov. Po programu se bodo smučarski teki vrstili daleč v april, kar govori, da je ta športna panoga pri na; vse bolj priljubljena. Vsakoletnega Trnovskega maratona se na primer udeleži več tisoč mladih in starih, predvsem pa zagnanih smučarjev.
K množičnosti srpučarskih tekov pa nista prispevali samo moda ter želja za bolj zdravim načinom življenja, ampak tudi ne tako nevažno dejstvo, da imamo Slovenci odlično smučarsko opremo, ki je povrhu še sorazmerno poceni. Za kompletno tekaško opremo je treba odšteti več kot polovico manj kot za povsem povprečno opremo za alpsko smučanje. Tokrat bi nekaj zapisali o izbiri tekaške smučarske opreme, pogosto se namreč zgodi, da se odločamo
dres. Vsekakor dres ni pogoj, ugodno vadbo in rekreacijo nam omogoči že navadna trenirka.
Izkušen smučar tekač in rekreativec bo potreboval k opremi le še maže, če’ se je seveda odločil za smuči, ki mažo potrebujejo. Maže p3 že zahtevajo znanje, izkušnje. Pravilno mazanje izboljša drsenje in zmanjša podrsavanje pri odrivih.
V strokovnih priročnikih svetujejo, da se morajo pri vsakem odrivu snežni kristali vtisniti v mažo na drsni ploskvi, da smučka ne zdrsne. Pri drsenju pa morajo kristali z maže. Torej je od vrste kristalov in snega odvisna tudi maža, ki jo bomo uporabili. Če je maža premehka, snežni kristali ne gredo proč, smučka je lepljiva, drsna ploskev zaledeni. S tako smučko ne bomo dosegli ne vem kakšnih rezultatov. Nasprotno pa se dogaja, če izberemo pretrd vosek, da se kristali ne vtisnejo v mažo, smučar med tekom zdrseva nazaj, ker je smučka pregladka.
Če seveda mislite, da ste v teku na smučeh že nekakšen tekmovalec, je najbolje, da mažo prepustite izkušenim kolegom ali pa celo strokovnjakom. Začetnik in rekreativec pa naj se z mazanjem ne preobremenjujeta. Saj gre največkrat še preveč.
Odkar več hodimo peš in zavoljo nakupov ni mogoče vsak dan z avtom do trgovine, veliko gospodinj pogreša močnejšo nakupovalno torbo, ki prenese tovor tudi do deset kilogramov. Pogosto kaj pravšnjega v trgovinah ni najti, zato se boste morda odločile tako torbo narediti same. Iz močnejšega platna, ki ga podložite še s plastificiranim materialom, ukrojite torbo, jo ob robovih obšijete. Ne samo zaradi lepšega, ampak predvsem zaradi trdnosti. Morda se odločite še za okrasek s črtami in za ročaje namestite trdnejše, vendar tanjše palice. Eno med mnogimi možnostmi za tako torbo ponazarja slika.
ti z njim, pa za 17 odstotkov. Za 17 odstotkov pa je boljše od klasičnega dvojnega okna vezano okno z enojnim steklom zunaj in termopan steklom znotraj (trojna zasteklitev).
Že vgrajena okna lahko izboljšamo tako, da vstavimo v vezano okno dodatno steklo ali prozorno plastično folijo, debelo 0,4 mm.
Stara okna najpreprosteje tesnimo s samolepilnim tesnilnim trakom (termoband). Pri tem je važno, da tesnilni trak nalepimo na notranjo pripiro (če sta dve), sicer pa lahko nalepimo tesnilni trak na okensko krilo. Zunaj smemo tesniti le, če je okno zaščiteno pred dežjem. Novejša okna imajo vgrajena posebna gumijasta tesnila. Če so preperela ali strgana, jih zamenjajmo.
Kako zatesnimo reže med zidom in okvirom? Odstranimo krovne letve (če so) in stik zalijemo s termoplastičnim kitom ali zapenimo s poliuretartom. Nato krovne letvice vrnemo na svoje mesto. Tesnimo vedno z zunanje strani.
Posebej je treba opozoriti, da je vdor zraka skozi stike med okenskim okvirom in zidom navadno bistveno večji kot skozi okenske pripire. To je posebno opazno pri suhomontažnih oknih. Zaradi tega je tesnenje stikov med okvirom in zidom zelo pomembno in precej zmanjšuje toplotne izgube, posebno v vetrovnih krajih.
Pri varčevanju s toploto precej pomaga tudi zunanja okenska na-vojnica (roleta). Če jo spuščamo pozimi, seveda v času, 'ko ne potrebujemo dnevne svetlobe, prihranimo letno 6 do 9 odst. goriva. Posebno pozornost moramo po- f svetiti toplotni izolaciji omarice. Vanjo vdira hladen zrak. Zato jo moramo toplotno izolirati zunaj in razen tega nalepiti mehko tesnilno gumico ob vstopu rolete v omarico. Pri novogradnjah mora biti omarica že toplotno izolirana in zatesnjena, zato si pri nakupu dobro oglejte, kaj boste vgradili.
VOJAŠKI
Pri starejših zgradbah, ki nimajo okenskih navojnic, jih lahko vgradimo tudi nateunanji strani zidu. Na voljo so še navojnice, ki so polnjene s poliuretanom in so toplotno enakovredne lesenim.
Za ogrevali vseh vrst, ki so pogosto postavljena v hiše pod okni, je stena zelo topla in izgube sorazmerne temperaturni razliki. Če tako segrevamo zunanjo steno, je treba to seveda preprečiti. Izoliramo jo" z 2 do 5 centimetrov debelo termoizolacijsko ploščo, ki ima na strani, ki je obrnjena proti ogrevalu, prilepljeno aluminijasto folijo. Ta odbija toplotne žarke v prostor, kar je dodaten izkoristek.
Nameščanje samolepilnega tesnilnega traku.
Tesnjenje reže med zidom in okenskim okvirom
260
priloga dolenjskega lista
priloga	dolenjske
S takimi pripravami si pomagajo v Gorjancih v Bučni vasi. Tam, kjer je predlani požar delavnice povsem uničil.
Takole je bilo v lakirnici Iskre. Poleg nereda na tleh še odprte posode z barvami in razredčili.
Kopirnica Iskre je bila nastlana s papirjem, aparati pa priključeni na električno omrežje.
KDO BO ČUVAL ČUVAJE?
torej nahajal v priključenih ceveh? Zraven pa stroji, 'priključeni na elektriko. Omenimo naj še, da so bile v skladišču založene hidrantne omarice, nekateri gasilni aparati so ležali kar po tleh, v lakirnici in pralnici so bile odprte plastične posode z razredčilom, brez pokrova pa so bile tudi posode z barvami.
O tem, da je v kuhinji zaudarjalo po vseh mogočih vonjavah, o tem, da je miličnik Mišo za delovnim strojem odkril krožnik nedotaknjene jetrne omake (vsaj po vonju bi se dalo tako sklepati), in še čem pa raje molčimo.
Iz parkirnega prostora Iskre se namenimo proti Dinosu. Pa ugotovimo, da je bila pot zaman. Povsod tema, vhodna vrata zaklenjena, čuvaja pa od nikoder. Očitno ga pri Dinosu nimajo. Nekdo iz skupine hudomušno pripomni, da je tako stanje še najbolj pogodu Romom, ki ponoči tisto, kar podnevi prodaju Dinosu, nemoteno odnesejo. V zapisnik je šla tudi pripomba, da so bili na dvorišču Dinosa postavljeni tovornjaki, tako da bi bilo sleherno posredovanje v primeru požara onemogočeno.
SE MILICE NE ZNA POKLICATI
Za naslednjo postajo smo si izbrali skladišče Novoteh-ne in Dolenjke. Še dobro, da si v popolni temi in neredu kdo ne zlomi noge! Sam sem bil najbliže temu. Nočnega čuvaja Jerneja Šuštarja najdemo v tesni, a topli, ogrevani čuvajnici. Morda je bil zmeden ali prestrašen, toda iz njega je bilo moč dobiti le redko katero besedo. O alarmnih znakih doslej ni kaj dosti slišal, tudi o klicnih številkah miličnikov, gasilcev in reševalcev ni prav nič vedel. Možakar sam je za to verjetno še najmanj kriv. Pa ogled?
Nakladalna ploščad je bila založena s številnim materialom na paletah, pred ploščadjo so bili postavljeni tovornjaki, tako da bi bil dohod v primeru nesreče skorajda nemogoč. Tudi gasilnega aparata ni bilo nikjer videti. Sila po domače, raje recimo nestrokovno, je narejena glavna razdelilna plošča, saj na njej sploh ni stikala za izklop. Če je treba izklopiti elektriko, je pač potrebno odvijati varovalke in avtomate. Nepomembno ni tudi to, da čuvaj sploh nima na voljo ključev nrav nobenega prostora. Ne le da nismo mogli opraviti pregleda skladišč, zanimivo je tudi vprašanje, kako bi bilo mogoče ukrepati ob, denimo, požaru.
Čez cesto so ..Gorjanci". Predlani je ogenj tamkajšnje delavnice povsem uničil. Kot eden od vzrokov je bila navedena vratarjeva nebudnost. In tokrat? Kar močno smo morali povzdigniti glasove, da je čuvajnica pokazala znake življenja. S krmežljavimi očmi nas je pozdravil paznik Franc Zupančič, Morda je bila zaspanost kriva, da je pozabil na alarmne znake, zato pa bi znal poklicati miličnike, reševalce in gasilce. Ko ga inšpektor Andrej povpraša za glavno stikalo, je možakar očitno v zadregi. Še bolj pa bi morali biti tisti, ki so v delavnicah pustili odprte ventile na jeklenkah varilnega aparata, oni, ki uporabljajo povsem dotrajane male električne pripomočke, itd.
Ura se je nagibala k polnoči. Kar peš jo od ,,Gorjancev" mahnemo k skladišču Petrola. Vhodna vrata so navidezno zaklenjena. Kako torej priti do čuvaja? Pa se na srečo dtien naših nasloni na vrata in kaj hitro ugotovimo, da je obešanka samo za kamuflažo. Nobenih problemov torej, da pridemo v skladišče. Začnemo iskati čuvaja. Pisarne so osvetljene, vendar zaklenjene. Nekdo nekje mora biti. Pisarne zaklenjene, skladišča pa ne. Odpiramo vrata za vrati. Ogledujemo si zaloge
hladilne tekočine, olj, petroleja, sprehajamo se po glavnem skladišču. Razen nas nikjer žive duše. Neverjetno! Ni preostalo drugega, kot da je sden odšel nazaj v ..Gorjance" in poklical poslovodjo. No, tokrat se je prikazal tudi čuvaj. Ivan Eršte sploh ni bil presenečen, ko nas je zagledal. Mimo nas se je napotil v pisarno, rekoč, da mora naviti kontrolno uro. Kasneje je v razgovoru pojasnil, da je bil pač na obisku pri čuvaju v javnih skladiščih. Poslovodkinja je, navzlic temu da seje ura bližala eni zjutraj, hitro prišla. Odveč je pripomniti, da je bila nad povedanim zaprepadena. Poleg vsega napisanega je namreč zvedela, da' čuvaj slabo pozna alarmne znake in klicne številke, da je imel pištolo v času, ko ga ni bilo, spravljeno kar v predalu mize, itd. Za resnejši pogovor z uslužbencem vsekakor dovolj gradiva.
SAMO HIŠNI TELEFON
Priznam, da smo se vsi utrujeni in prezebli odpravili še k zadnji postaji našega obhoda: Pionirjevi žagi v Bršljinu. Tokrat je bilo s čuvajem vse v redu. Franc Robek je bil buden v čuvajnici, zato pa z znaki ni največji prijatelj. Pregled žage je pokazal, da so bila vsa glavna stikala pod napetostjo, tudi tista, ki ne bi smela biti. Zaradi obilice lesa in žagovine je nujno breznapetostno stanje na žagi predvsem zaradi protipožarne varnosti. Še nekaj je bilo potrebno zabeležiti na žagi; da ima namreč čuvaj le interni telefon, nima torej nikakršne možnosti neposrednega posredovanja preko telefonskega omrežja!
Za premišljanje tja do jutra sem imel več kot dovolj gradiva. Tolažil sem se pač s tem, da sem imel nesrečno roko pri izbiri skupine in da so drugi ob pregledih našli bistveno boljšo podobo. Pa sem bil z nekaj izjemami pošteno razočaran.
V zdravilišču Dolenjske Toplice je bilo potrebne pol ure, da so našli receptorja. Skupen pregled je nato pokazal, da so v zdravilišču povsem nared za boj s požarom.
Povsem drugače pa je bilo v Soteski, v Novolesovem tozdu TPI, obrat Žaga. V starem delu obrata je med upravnimi prostori in kurilnico pravo skladišče lahko vnetljivega materiala, ob tem pa je ves objekt brez enega samega ročnega gasilnega aparata. Na prostem imajo jeklenke za avtogeno, varjenje, elektrovarilni aparat, električno rezilko, pripravo za polnjenje akumulatorjev, dostop do vsega tega pa je neoviran, saj obrat s te strani ni ograjen. Nekaj pripomb je bilo tudi na novozgrajeni objekt obrata Žaga, predvsem na površno in malomarno čiščenje odpadkov. Še posebej, ker je prav to med drugim zakrivilo požar, ki je pred leti uničil staro žago.
upina je imela veliko dela tudi v obratu ..Plastificirane iverice", kjer se viličarji polnijo iz nedostopne elektro razdelilne omarice, kar je za nastanek požara stalna nevarnost. Ob tem še, da sta zasilni izhod in gasilna naprava povsem založena in v primeru požara neuporabna.
„PRESENEČENJA" IZ GORJANCEV
Gorjanci v Straži so inšpektorjem že doslej povzročali veliko dela in preglavic, nočni pregled pa je pokazal, da se tam za pripombe in ukrepe ne zmenijo. Izredna neurejenost in nepospravljenost sta glavni „odliki" Gorjancev. Lakirnica, glavno skladišče, skiadišče tehničnih plinov in skladišče barv so zaklenjeni, ključi teh prostorov pa so doma pri odgovornih osebah, ki pa jih v primeru kakršnekoli nezgode ni mogoče poklicati drugače kot s kurirjem. Neodgovorno! Naj k temu še dodamo, da je skladišče tehničnih plinov kar poleg skladišča gum in drugega vnetljivega materiala, da sta mehanična in
Takole smo ob 0.30 v poslovnih prostorih skladišča Petrola v Bršljinu čakali upravnico.
Nekdo si je še nerodno mencal zaspane oči, spet drugi je presenečeno gledal v bolj ali manj znane obraze, zbrane za mizo kletne sejne sobe v novomeški občinski stavbi. Nič čudnega, kajti za kakršenkoli sestanek na občini res nenavaden čas: kazalci na uri so namreč kazali deseto uro zvečer. Toda že bežen pogled skozi poklicno sestavo sedemnajsterice zbranih je vso zadevo hipoma naredil manj skrivnostno: po štirje člani občinskega štaba za civilno zaščito, uprave inšpekcijskih služb, zavoda za požarno varnost in postaje milice, zraven pa še novinarska beležnica in pero. Vsa nadaljnja pojasnila so dala vedeti, da nas čaka res naporna noč. Občinski štab za civilno zaščito je namreč pripravil akcijo po nekaterih delovnih organizacijah in skladiščih na novomeškem območju, ki naj pokaže, kako imamo organizirano protipožarno zaščito, kako varujemo družbeno premoženje, in konec koncev, kakšen je naš odnos bo varnosti nasploh.
Bila je ena zadnjih noči starega leta. Verjetno najbolj hladna dotlej. Po štirje so se spravili v vsak avto, le nas je bilo pet. Še prej je bilo treba očistiti zamrznjena stekla in narediti načrt obhodov. Našo ekipo je pot vodila v Bršljin, druga je šla proti Dolenjskim Toplicam, tretja v Ločno, medtem ko je četrta skupina.,,obdelala” hotele in dijaški dom.
PRAVILNO UKREPANJE
Andrejeva lada se je najprej ustavila pred bršljinsko Iskro. Ura je bila 22.20. Ob vhodu nas je prijazno pozdravil čuvaj Franc Cesar. Edini od vseh je od nas zahteval potrebne papirje za obisk tovarne in šele potem dovolil ogled prostorov. Ko mu je vodja naše skupine Franc Hribernik zastavil nekaj vprašanj, se je pokazalo, da možakar ne pozna najbolje alarmnih znakov, bolj pa je doma pri poznavanju nekaterih pomembnih telefonskih številk. In kar je najpomembnejše: čuvaj res dobro pozna tovarno, prostore, razporejene hidrante, glavna stikala ipd. In kaj je pokazal ogled?
Že v prvem prostoru, kopirnici, je bilo vse nared za požar. Stroji so bili priključeni na omrežje, na tleh pa je bil razmetan odpadni papir. Tudi v proizvodnih in vzdrževalnih prostorih so bili strdji pod napetostjo, niti ni biio izklopljeno glavno stikalo pri razdelilcih. Za nameček sta bila vključena še kalorifer in ventilator s plastičnim ohišjem. Tudi drugod podoba ni bila kaj prida boljša. Navzlic noči je bila kompresorska postaja priključena, za nameček pa je bilo po tleh razlito olje. Tudi s pospravljanjem so v Iskri očitno skregani. Viličarji so stali kar na transportnih poteh, tako da bi bil v primeru nezgode sleherni poseg otežen. Svoje o neredu priča tudi 'te, da se viličarji polnijo kar v skladišču repro materiala.
Se je/jflar čuditi nenadnemu požaru ali eksploziji, ko pa je/TOŠ obisk odkril celo rezilni aparat na acetilen in kisik, ki je imel na jeklenkah odprte ventile, plin se je
mizarska delavnica v prostoru, ki nima skoraj nikakršne ognjevarnosti. Navzlic temu da se v tem prostoru vsakodnevno vari ob hkratnem obdelovanju lesa nekaj metrov stran. Vse elektro naprave so bile med obiskom priključene, delovni jaški na debelo prekriti z odpadnim oljem in mastjo, hidrant pri glavnem skladišču je bil založen s kontejnerjem(I) itd. Koliko je še potemtakem do nesreče!?
Naj navržemo še nekaj ugotovitev. Pionirjeva mehanična delavnica v Ločni je dokaj slabo vzdrževana, Iskrin tozd Ela v Grabnu ima priročno kuhinjo kar v proizvodnem prostoru itd. V Dijaškem domu Majde Šilc ni uspelo ekipi nikogar priklicati, v hotelu Kandija se je pokazalo, da tam nimajo 'Organizirane nočne dežurne službe, da zidne hidrantne omarice niso opremljene, da gostišče Pri vodnjaku sploh nima stalnega nočnega receptorja in da dekle, ki ga nadomešča, ne zna opravljati tega dela. Nima niti odklenjenega telefona niti rezervnih ključev od sob. Tudi Metropol je pokazal nekaj pomanjkljivosti (gasilskih aparatov je premalo, omarica z varovalkami je bila odprta itd.), ki pa so po svoji teži za nekaterimi prejšnjimi ugotovitvami skorajda le lepotne. Zaključimo ta zajeten spisek nepravilnosti še z eno veliko neprevidnostjo: receptorka hotela Kandija mora po končanem delu, največkrat okoli 24. ure, sama odnesti dnevni izkupiček v blagajno SDK (I).
Gradiva za razmišljanja, predvsem pa za ukrepanje je dala akcija več kot dovolj. Če drugega ne, se lahko vprašamo, ali res potrebujemo čuvaje, ki še sami sebe niso sposobni čuvati.
BOJAN BUDJA
Ivan Eršte se je v Petrolu pokazal šele, ko smo si skladišče 2e dodobra ogledali.
kot 110.000, živi v Srbiji, sledi ji Makedonija. Inž. Balič pravi, daje nomadskih Romov pri nas samo še okoli tri tisoč. Razumljivo je torej, da so se začeli Romi kulturno prebujati najprej prav v Srbiji in Makedoniji. Prva in edina „revolucija" s. pesmijo in plesom je bila v šestdesetih letih v Nišu. Danes deluje v Srbiji že 40 romskih društev z več kot 6 tisoč člani, ki se ukvarjajo največ s' folkloro, v zadnjem času pa tudi s poezijo in slikarstvom. Nadvse pomemben je vsakoletni pregled kulturnega ustvarjanja Romov Srbije. Prireditev, ki zbere tudi pripadnike drugih narodov in narodnosti, je bila lani v Novem Sadu.
V naselju Šuto orizari v Skopju živi okoli
25.000	Romov. Hiše so narejene po načrtih in lepo urejene. Vse ulice skozi naselje so asfaltirane, glavna nosi ime Novo življenje; tu so kinodvorana, dve šoli, predavatelji so Romi, kulturni dom itd. Precej prebivalcev tega naselja hodi v službo, srednješolci, študentje in intelektualci niso redkost. Prav v Skopju so že 1949 ustanovili KUD Pralipe (Bratstvo), ki je sodelovalo na številnih prireditvah doma in po svetu, v okviru društva deluje tudi priljubljeno romsko gledališče, ki ga hvalijo tudi neromski kritiki.
V Beogradu deluje društvo Rom, eno najstarejših pri nas. Pred dvema letoma je začelo delovati še v Zagrebu, poleg glasbene in folklorne sekcije ima tudi baletno.
Veliko spodbudo pisanju na romskem jeziku je dal akademik dr. Rade Uhlik iz Sarajeva, ki ježe 1947 objavil naš prvi povojni romski besednjak. Ta priznani romolog je zbral 30 knjig romskih ^ pripovedk in deset knjig romskega ljudskega pesništva; za tisk je pripravljen tudi novi hrvat-sko-romski slovar s 15.000 besedami. Malokdo ve, da smo pri nas tiskali Romani gramatiko (romsko slovnico), prvo slovnico, pisano z romsko abecedo. Sestavil jo je Šaip Jusuf, profesor iz Skopja in donedavni predsednik Svetovnega kongresa Romov.
Pesniki, ki pišejo na romskem jeziku, so bolj prijeli za peresa po letu 1968. Najbolj znani med njimi so Rajko Djurič, Slobodan Berberski, Rasim Seidič in Ali Krasniči, ki je napisal tudi prve drame na romskem jeziku. Najbolj znani sta Romska krvava svatba in M3I0 jaz, malo ti. Najbolj znan romski slikar je Slobodan Karadžič. Po daljšerr^premoru je v Nišu spet začel izhajati časnik Glas Romov, tečejo tudi pogovori o romskih radijskih in televizijskih oddajah.
Zal se niti ena jugoslovanska znanstveno-raz-iskovalna institucija ne ukvarja posebej z Romi in romologijo. Svoj čas so poskušali v Beogradu, vendar ni bilo prave vztrajnosti. Nedvomno bi jezik, kultura, zgodovina in umetnost jugoslovanskih Romov zaslužili znanstveno pozornost. Še posebej, ko imamo čas in denar za številne druge reči, ki so bistveno manj važne od še tako majhnega naroda.
M. B.
KMETUJE SAMO ŠE VSAK DESETI SLOVENEC
Po dokončno obdelanih podatkih je 31. marca 1981 v Sloveniji živelo natančno 1,891.864 stalnih prebivalcev, poleg teh pa še 81.592 začasno naseljenih. To pomeni, da živi v Sloveniji za slabih 10 odst. več ljudi kot pred desetimi leti. Najbolj je število prebivalcev naraslo v občini Ljubljana—Moste—Polje, v tolminski in ormoški občini pa živi manj ljudi kot ob popisu 1971.
Žensk je v Sloveniji dobrih 50.000 več kot moških, čeprav se na 100 rojenih punčk rodi 106 fantkov. Presežek Slovencev pa se z leti zmanjša in med štiridesetim in petdesetim letom izgine. Umrljivost moških je pač večja. Ženske so nadštevilne v vseh slovenskih občinah, razen v
radeljski, kjer je močnejšega spola za stotnijo več kot šibkejšega. V času popisa nekaj več kot
120.000 prebivalcev Slovenije ni živelo v kraju stainega bivališča, od tega jih je bilo dobrih
55.000 na delu v tujini. S trebuhom za kruhom so odšli predvsem prebivalci pretežno kmetijskih občin, z našega konca iz brežiške, krške in črnomaljske.
Z demografskega stališča velja prebivalstvo Slovenije za staro prebivalstvo. Povprečna starost prebivalca ob zadnjem popisu je bila 34 let (moških 32 in žensk 35 let). Ob popisu leta 1961 je bil povprečni Slovenec star 30, Slovenka pa 33 let. Slovenci se kot ljudstvo staramo. V naseljih z mestnim značajem je delež starega prebivalstva bistveno manjši kot na podeželju. Starostna struktura prebivalstva je zelo pomemben podatek, predstavlja namreč okvir za ugotavljanje delovne sile. Narodi, ki imajo večji delež delovno sposobnega prebivalstva, imajo običajno tudi več aktivnega prebivalstva. Kot delovno sposobne štejemo moške med 15. in 65. letom in ženske moH 15. in 60.
Število delovno sposobnega slovenskega prebivalstva narašča od popisa do popisa. Ob zadnjem popisu je za delo sposobna armada štela že več kot 1,200.000 ljudi. Seveda to ne pomeni, da so vsi ti Ijudj^tudi zaposleni. Slednje kažejo podatki o aktivnosti prebivalstva.
Za aktivne štejejo vse tiste, ki so si s svojim delom zagotavljali sredstva za preživljanje. Sem
štejejo tudi ljudi, ki iščejo zaposlitev preko skupnosti za zaposlovanje, in fante, ki so prekinili delo zaradi služenja vojaškega roka, tiste, ki so na prestajanju kazni. Delež aktivnega prebivalstva se je v primerjavi s prejšnjimi popisi podobno kot delež delovno sposobnega prebivalstva večal. Če upoštevamo kot aktivne še vse slovenske zdomce, je leta 1981 od dela lastnih rok živela natanko polovica prebivalcev Slovenije. Delež aktivnega prebivalstva se povečuje kljub znatnemu povečanju deleža ljudi z lastnimi dohodki in kljub zniževanju števila kmetov. Intenzivnejše je zlasti zaposlovanje žensk; kar 44 odstotkov slovenskega aktivnega prebivalstva je ženskega spola.
Kaj je v naši republiki s kmečkim prebival-
stvom, ki so ga po zadnjem popisu tvorili tisti, ki so opravljali poklic kmetovalca, ribiča ali lovca, ter vsi tisti, katerih vzdrževalci so imeli te poklice. Po končnih podatkih popisa je bilo v Sloveniji natančno 173.364 kmečkih prebivalcev. V desetih letih se je torej delež „kmetov" od več kot 20 odst. znižal na 9 odst. Več kot 30 odst. kmečkega prebivalstva imajo v Sloveniji samo še občine Lendava, Lenart, Ormož in Murska Sobota. V omenjenih občinah je pred desetimi leti kmetovalo še več kot polovica aktivnega prebivalstva. Zanimiv je tudi podatek, da je med aktivnim kmečkim prebivalstvom več kot polovica žensk, še večji pa je njihov delež v vzdrževanem kmečkem prebivalstvu.
ska inteligenca se je pojavila v Sovjetski zvezi, ih to takoj po oktobrski reyoluciji, v kateri je sodelovalo precej Romov. Po revoluciji so osnovali romske šole, ustanovili romski časnik Rdeča zvezda, začeli tiskati romske učbenike. Pojavili so se prvi romski pesniki, vse pa se je ustavilo konec tridesetih let, ko je Stalin obelodanil svoja stališča do narodnostnih manjšin. Kljub temu so prav v tem času v Moskvi ustanovili prvo romsko gledališče na svetu Teatar Romen, ki je zbralo okoli sebe najboljše romske pevce in igralce. Gledališče je danes bolj živo kot kdaj, njegova članica je tudi znana umetnica Raya Udovikova, ki jo profesorji igralskih akademij študentom postavljajo za vzor. Gledališče je v Moskvi tako priljubljeno, da so predstave razprodane tudi po tri mesece vnaprej.
Kako je z romsko inteligenco in kulturo pri nas? Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva živi v Jugoslaviji 168.000 Romov, po drugih podatkih pa še precej več. Predsednik Svetovnega kongresa Romov inž. Sait Balič iz Niša namreč trdi, da živi v jugoslaviji 700.000 Romov, vendar se iz najrazličnejših razlogov ne deklarirajo za pripadnike svojega ljudstva. Največ Romov, več
ustanovili tudi drugod po svetu, od Južne Amerike, preko Evrope do Avstralije. Močno društvo deluje v Parizu, v znamenitem Heidelbergu, v Švici, v ZDA in Sovjetski zvezi, radijska postaja na romskem jeziku oddaja celo v Avstraliji.
Posebno pozornost posvečajo v zadnjem času Romom v njihovi nekdanji domovini Indiji, kjer po nekaterih podatkih še vedno živi 14 romskih plemen. Od teh plemen, ki so si seveda podobna po jeziku in načinu življenja, se je dvoje skupnosti izreklo za Rome in pristopilo k Mednarodnemu kongresu Romov. Eno od teh plemen živi v Pendžabu, drugo, po imenu Bandjarasi (22 milijonov pripadnikov), pa ima sedež v Bombayu. V Chandigarhu, mestu v Pendžabu, deluje tudi inštitut za romološka raziskovanja, izhaja časopis Roma itd.
Za razliko od Indije, Anglije, Francije in do neke mere tudi Poljske, kjer imajo na krakovskem vseučilišču tudi en semester romologije, se romska inteligenca v večini drugih držav v glavnem zbira okoli svojih časopisov.
V svetu število izobraževih Romov narašča, med pripadniki tega ljudstva so tudi znani književniki, slikarji, glasbeniki, igralci itd. Prva rom-
SAMO
ŽABJAKI
V svetu (in tudi pri nas) vse bolj narašča zanimanje za Rome in njihovo kulturo. Poleg društva za proučevanje romske folklore, ki izdaja v Angliji celo svoj časopis, so podobna društva
MOŽ
ZA
VSAKO
PRILOŽNOST
*>
Če za koga, potem za Luko Dolenca zagotovo velja psihološka ugotovitev, da se v enem človeku skriva več osebnosti. Kdor Stanislava Dolenca — tako je njegovo uradno ime — Novomeščana in Kandijanarja, pozna samo kot neizčrpnega in odličnega pripovedovalca vsakovrstnih „vicev", si težko predstavlja v njem resnega gospodarstvenika in letošnjega dobitnika Kraigherjeve nagrade. Kdor ga pozna s športne plati, si ga spet ne more zamišljati drugače kot vnptega samo za šport. Pa je, mimogrede povedano, k enako strastjo zapisan še lovcem in gobarjem. Ta človek se izredno hitro prilagodi situaciji.
Prav splet vseh teh sicer običajnih človeških lastnosti je gotovo pripomogel k njegovim uspehom tudi na gospodarskem področju. Hitro prilagajanje razmeram, pčedvsem v izvozu in posebej za tekstilce, je dandanes nepogrešljiva lastnost vseh vodilnih v tej stroki.
Ko je v prednovoletnih dneh z vnukom Tomažem v svojem novomeškem domu napravljal novoletno jelko, je spet dajal vtis, kot da na vsem ljubem svetu ne počne nič drugega, kot da se ukvarja z otroki. V takem vzdušju sva začela resen pogovor, v katerem zanj tako značilni krohot mrkne v hipu kot sonce, kadar zaide za oblak. Namesto tega se mu gube na čelu često napno in geste z rokami rade podkrepijo njegove besede.
Kot eden prvih tekstilnih tehnikov povojne generacije je postal direktor Novoteksa, ko še ni imel 27 let, in se je s tem zapisal v slovensko knjigo rekordov. Bil je najmlajši direktor v republiki, v kolektivu s 170 zaposlenimi. Tistih časov se spominja takole:
,,Začeli smo širiti proizvodni program, ki je bil za takratne pojme zelo zahteven. Delali smo volnene česane tkanine, za katere smo vse surovine uvažali. To sploh ni bil problem, vendar nas je
spodbudilo, da smo začeli razmišljati o lastni proizvodnji take preje in tako se je rodila predilnica v Metliki. Osebno menim, da je bil eden največjih in pomembnih Novoteksovih uspehov v tem, da je že leta 1955 začel izvažati, in to v Anglijo. Za izvoz smo delali blago s posebno apreturo proti mečkanju. Delo je bilo večinoma ročno in s takimi kemičnimi sredstvi, da so našim delavcem povzročala ekceme. Zaradi tega smo morali proizvod opustiti.
Poudaril bi rad, da so v gospodarstvu zlasti važne poslovne odločitve, bolj kot trenuten uspeh, in med take je šteti v primeru Novoteksa modernizacijo in rekonstrukcijo obrata v Novem mestu, za kar ima zasluge takratno vodstvo z direktorjem Fajfarjem. Jaz sem bil takrat že v Ljubljani. Opravljal sem profesionalno funkcijo predsednika odbora za industrijo in kmetijstvo pri republiškem zboru skupščine SRS. Takoj po izteku mandata pa sem se odločil za stroko. Takrat sem že imel pred seboj vizijo, da slovenski tekstilci morajo v izvoz, in sem se rade volje vključil v zunanjetrgovinsko podjetje."
Ko so se slovenski tekstilci na zahodnem trgu začeli srečevati s konkurenco, so morali po besedah Luke Dolenca naglo spremeniti tehnologijo in tudi poslovne običaje. Ker so že vse to prebrodili pred petnajstimi leti, danes tudi nimajo posebnih težav z izvozom, ko je ta postal državna naloga številka ena.
,,Mislim, da sem se ogromno naučil v času, ko sem delal v zunanji trgovini. Obšel sem ves svet, se srečeval z mnogimi zunanjimi kupci in proiz-
vajalci tekstila in uspelo nam je, slovenskim tekstilcem, prodreti v klan tekstilne trgovine v svetu, ki je v glavnem v rokah Židov. Glede stikov z zunanjimi partnerji pa po mojem globokem prepričanju ni dovQlj, da mnogo veš, ampak moraš imeti tudi srečo. Uporabljaš vse mogoče načine, da bi posel sklenil. Dostikrat spoznaš, da gre za neke vrste podzemlja, v katerega je res težko prodreti."
Luka Dolenc se je znova pojavil za stalno v Novem mestu, ko je Novoteks leta 1976 in 1977 zašel v hude težave.
,,Ko sem pomagal analizirati težave v Novo-teksU in ugotovil, da je v kolektivu še vedno polovica tistih delavcev, s katerimi smo pred leti premagovali hudo resne situacije, sem se odločil spet za Novo mesto. Bistveno v sanaciji se mi je zdelo, da mora tovarna proizvajati, kar tržišče zahteva, in ne, kar si tehnologi izmišljajo. Če upoštevaš staro trgovsko načelo, da ima kupec vedno prav, in temu podrediš poslovno politiko, moraš uspeti. Res smo v času sanacije v Novo-teksu naredili ogromen prodor v izvozu, in to na ameriški trg. Za en milijon jardov metrskega blaga smo prodali v Ameriko (30 odst. celotne proizvodnje v Novem mestu), poleg tega pa namenili izvozu celotne storitve tozda vTrebinju in pol zmogljivosti tozda konfekcija Novo mesto in Vinica. Poslovna odločitev za tak preobrat pa je zahtevala spremembo miselnosti ne samo kroga vodilnih, ampak tudi planerjev, tehnologov, vse do računovodij. Sanacija je bila za kolektiv Novoteksa težka. Odrekali smo se povišanju osebnih dohodkov, regresom in še marsičemu, da bi popravili finančno stanje. Sanacija je trajala tri
leta, v tem času pa je bila ena najtežjih nalog, spraviti skupaj toliko dohodka, da bi lahko odplačevali anuitete za pred leti uvoženo opremo. Ni šlo samo za odplačilo glavnice in obresti, kajti največji del dohodka je šel za pokrivanje tečajnih razlik."
In kakšna je po mnenju enega najboljših poznavalcev tekstilne stroke v Sloveniji bodočnost za to panogo v zdajšnjem gospodarskem trenutku?
,,Brez modernizacije nobena tekstilna tovarna v bodoče ne bo mogla konkurirati na tujem. Tekstilci smo si vztrajno prizadevali dokazovati v gospodarski zbornici, da mora ta panoga dobiti mesto, kakršno ji gre v slovenskem izvoznem gospodarstvu, in da ni za odpis, kot so smatrali nekateri. Ko smo uvideli, da z besedami ne moremo prepričati, smoT dokazali z dejanji, da v najtežji situaciji tekstilci in čevljarji tako rekoč rešujemo slovensko plačilno bilanco."
Tovariš Dolenc je zadnje mesece spet uradno Ljubljančan. Prevzel je dolžnost direktorja po- ' slavne skupnosti tekstilne industrije Slovenije, ki združuje okrog 77 organizacij združenega dela. Tu usklajujejo razvoj tekstila, načrtujejo planske izvozne obveznosti in uvoz surovin. ,,Organizirani smo dobro, saj imamo v eni hiši vso zunanjetrgovinsko operativo in opravljamo vsa dela za zbornični mehanizem in splošno združenje," je rekel. Ne glede na tako zahtevne obveznosti v Ljubljani, pa Luka Dolenc niti za hip ni prenehal biti Novomeščan. Za takega se šteje od nekdaj in domačini qa imajo za svojega.
RIA BAČER
Pri starih Novomeščanih
Moj mož je po zadnji vojni še nekaj časa opravljal zasebno^ zdravniško prakso, potem je zbolel na srcu. Se ko je ležal na postelji, so stranke prihajale k njemu. Nekoč je prišla ženica s podeželja, ki je k njemu hodila v ordinacijo vrsto let, pa se ni dala odgnati, češ da je zdravnik sam na bolniški postelji. Peljala sem jo k njemu v sobo, pa ji je kar s postelje dal potrebne nasvete. Moj mož je umrl leta 1949. Ostal pa mi je sin in njegova družina."
Ko takole umsko povsem sveža žena, ki je nagajajo edinole noge, reče: ,,Začela sem pospravljati fotografije in drugo šaro, da ne bom pustila za seboj nepotrebnega dela," te stisne pri srcu. ,,Zaenkrat sem še kar dobra, ne morem pa računati, da bo dolgo tako in raje ukrenem potrebno, dokler je čas." Ko obrne vsako med neštetimi fotografijami, se zazre v čas, ki je bil in minil. Nihče več ga ne prikliče nazaj, razen spomin.
R. BAČER
KO JE BILA KRAVA
BOLJ
POMEMBNA
KOT 2ENA
Pogovor z Milico Gostiša, vdovo po primariju dr. Janezu Gdstiši, ki je pred zadnjo vojno vodil hovomeško žensko bolnišnico, je prav prijeten in osvežujoč, čeprav ima za seboj že 85 let. Lepo je videti ženo, ki se zaveda svojih let in tegob, pa je kljub temu tudi doma urejena. Sodi v .tisto generacijo ljudi, ki jih je v mladosti življenjska pot zanesla v Novo mesto in so tu doživljali vse lepo in slabo, pa hudo v medvojnem času.
Njena življenjska pot se je začela v Ljubljani, v meščanski družini, kjer so po takratnem običaju dekleta šolali v samostanu, jih dajali nato še učit petja, jezikov in ročnih del. Med prvo svetovno vojno se je zaposlila v Ljubljani na pošti. ,,Delala sem v blagajni za štetje denarja, ki smo ga odpremljali v avstro-ogrsko banko. V oddelku sem imela še štiri dekleta, in denar smo štele skoro hireje, kot ga danes strojčki," je povedala. Ko se je prva svetovna vojna končala in so začeli prihajati domov fantje, je spoznala moža. Kot zdravnik se je vrnil z Dunaja, dobil zaposlitev v novomeški bolnišnici in tako sta prišla na Dolenjsko, ki je ni za stalno nikdar več zapustila.
,,Hišo,- k|er se vedno domujemo, smo kupili od dr. Straška, primarija bolnišnice, ki je umrl po letu dni, ko sva midva prišla v Novo mesto. Mož je imel tudi zasebno prakso, jaz pa sem mu
drugače kot Mihec. Zanj je trepetala posebno med vojno. Napredno usmerjenega fanta so odgnali v italijansko, potem še v nemško internacijo, starša pa sta doživljala zlasti za časa nemške in domobranske vladavine hude šikane. Zasedli so vso prostorno hišo in ju izrinili takp rekoč v kot, da sta morala spati v kuhinji.
„Med zadnjo vojno je bil zame najhujši čas. Mihec je bil v internaciji, moža so nekajkrat odgnali in zasliševali, v hiši pa sem bila včasih sama z vojaško svojatjo. Pa vendar je življenje nekako teklo dalje.-Ob večerih je mož hodil v gostilno Dane Osolnikove po mleko in na običajne tri deci vina, ob nedeljah ali sobotah pa sem šla z njim in sva tam večerjala. S suhim mesom, sirom, klobasami nam je Osolnikova veliko pomagala, da sva lahko pošiljala pakete tudi sinu v internacijo. Pa tudi gostilničarke Drenikove iz Bršljina ne smem pri tem pozabiti. Pri Osolnikovih pa smo se shajali: dr. Ravnikar z ženo, dr. Slavko Perko z ženo, Ciril Dular, Mirko Jarc z ženo, dr. Furlan in morda še kak Novomeščan. Pogovarjali smo se vse mogoče, pazili, da nas ne bi kdo slišal, pa so druščino kljub temu'dvakrat (morda ne v točno istem sestavu) odgnali na zaslišanja."
Najsrečnejši dan zame je bil, ko sem po osvoboditvi dobila listek, ki ga je iz Ljubljane prinesel neki novomeški sodnik, poslal pa ga je sin. Pisalo je: ,,Pridem domov!" Fant je bil že v Ljubljani.
pomagala. Izurila sem se za pomoč kot neke vrste sestra ali instrumentarka. Prekuhavala sem „špri ce", sprejemala stranke, pomagala držati otroke ali paciente in podobno. Pa neštetokrat ponoči sem vstajala, kadar je kdo pozvonil in klical moža. Tega sem se kar navadila. Moram pa reči, da nikdar nisem bila neprijazna do strank, kot so danes nekatere sestre v zdravstveni službi, in tudi moj mož si je kot zdravnik vzel čas, da se je z bolnikom pogovoril. Bili so drugačni časi. Lepi! Takrat, ko vse to doživljaš, se ne zavedaš, da ti je lepo.
Ljudje pa so v predvojnih časih nasploh redkeje iskali zdravniško pomoč kot danes. Meščani še še, ampak za kmete je moj mož vedno rekel, da bodo pravočasno poskrbeli za kravo, če se teli, poklicali živinozdravnika, medtem ko lastne žene skoro nihče ni pripeljal rodit v bolnišnico.
Zelo je bil hud tudi na mame, če so otroka prinesle prepozno. Dobro se spominjam primera;
zaslišala sem kričanje v ordinacijski sobi, pa sem stekla po stopnicah pogledat. Neka mati je v naročju držala otročka, mož pa jo je kregal, kje je bila toliko časa, ker je imel otrok davico in je že tako rekoč umiral."
Še vrsto podobnih spominov hrani umska. zakladnica Gostiševe Milice, rada pa se je razgovorila tudi o družabnem življenju v Novem mestu, ki je bilo baje svoje čase res prijetno.
,,Običaj je bil, da so meščani hodili na krajše izlete do znanih turističnih točk ali gostiln. Nič kolikokrat smo šli na Trško goro pa na nedeljske sprehode do gostišč v okolico, kjer smo vedno našli znance. Najprej smo pomalicali, malo popili, otroci so se igrali, potem pa smo se veseli in zadovoljni vračali domov."
Otroci! Bistvo vsega življenja v Gostiševi hiši je bil za mamo vselej sin Miha, ki se je rodil leta 1924. Danes je že osivel možak z dvema hčerama, ki imata končano fakulteto in sta že v poklicu, ampak mama svojemu sinu ne reče
Dragoceno spoznanje
Bilo je okrog šeste popoldan. Vzdušje v parku je bilo mračno, kajti pred eno uro je dež ob silovitem treskanju namočil peščene poti. Nad mestom je še vedno počivala temna zarja. Na nebu se je zarisal večer, medtem ko je včasih zavel vetrič.
Mateja je počasi stopala po vlažnih poteh. Objemale so jo sence starih dreves z debelimi hrapavimi debli in širokimi krošnjami. V rahlem vetriču so listi pozibavajoč se šumeli. Ura v bližnjem zvoniku je odbila. Mateja je vznemirjeno pogledala proti mestu, kjer se je prestopala sloka, v predvečer zavita postava. Matjaž je zaslišal škripanje peska in se ozrl. Mateja se mu je plaho nasmennila. Kratek pogled ob snidenju je izdal, da je obema nelagodno. Od pozdrava sta prešla na veder pogovor, ki je v obeh zadušil, a le za trenutek, tisto mračno razpoloženje, ki ga je ustvarilo vzdušje v opustelem parku. Medtem ko sta stopala po praznih poteh, je Mateja pripovedovala, kako je preživela svoj dopust na morju, Matjaž pa se je razgovoril o svojih doživljajih v brigadi.
Sčasoma ju je tesnoba popolnoma zapustila. Oči so se jima smehljale. Skoraj nikogar ni bilo v parku ta večer. Samo enkrat sta srečala starejšo žensko, ki je vodila svojega malega psa na vrvici. Zagnal se je v njiju, ko so se srečali, a ga je lastnica z grobim sunkom roke zopet pripravila, da je hodil ob njenih nogah. Mlada dva je pogledala z radovednim vprašujočim pogledom in stopila dalje. Ta čas je njunemu pogovoru zmanjkalo niti. Sedla sta na bližno klop, ki je bila malo osušena, a'še vedno vlažna. Vsak zase sta se zazrla v okolico, v kateri sta se znašla, in morda pri sebi pomislila: „Kako je čudno in temno!" Počasi, kot bi se bala naglih dejanj, sta se ozrla drug proti drugemu. On z ljubeznijo, ki je žarela iz toplih rjavih oči, ona z bojaznijo, ki jo je tesnila vsak hip, da ga ne bi morda pogledala toplo in čutno. Njen pogled je bil radoveden. Nasmehnila se je, on pa ji je stisnil dlani. Začutila je vznemirjenje, ki jo je vso prevzelo po telesu. Pustila je njegovim suhim prstom, da so božali njene in pričakovala navala čustev. Pogledal jo je kratko, a v njegovem resnem izrazu oči, ki so postale čisto mehke, kot bi jo božale, je zaznala njegove misli. Ni mogla odvrniti svojega pogleda od obraza, ki je zasijal v svetlobi, ki jo je razsipala neonska luč v bližini. Postalo je že temno. Razločila je dvoje svetlečih se oči, ki so žarele izpod močnih obrvi. Lasje so mu vihravo štrleli iznad ušes in čela. Veter jih je še bolj razmršil. Močan vrat se je naslanjal na plečato atletsko postavo, ki je bila sedaj sključena v skoraj ganljiv priklon. Mateja ga je ves čas opazovala z nenakšno zavzetostjo in presojala v njem vse tiste drobne nravi, ki jih je že spoznala.
Njuno prvo snidenje je bilo tako, kot ga doživljajo drugi mladi pari. Spoznala sta se na drsanju. Na prvi pogled se ji je zdel prav simpatičen fant, ki se ji je lepo smehljal. Nagovoril jo je nič kaj sramežljivo. Prej ga je opazovala, ko je drsal z nekim privlačnim dekletom in ji je vztrajno nekaj dopovedoval. Prav smešne so bile njegove kretnje, a dekle ni razumelo slovenskega jezika, saj je bila iz Nemčije. V Slovenijo je prišla le na tedenske počitnice. Matjaž ji je skušal dopovedati, da je med njima konec, a ona je gledala začudeno vanj. Zato je vprašal Matejo, ki mu je s svojo ustrežljivostjo rada pomagala. Ko je videla uspeh svojega napredovanja, se je le morala vprašati, čemu je to storil. A njega ni nikoli vprašala, čeprav so se njuna skupna srečanja nizala drugo za drugim. Prav dobro sta se razumela, dokler ji ni izpovedal .svoje ljubezni. Sicer pa jo je že davno prej zaslutila, a z njim je hotela pridobiti le novega prijatelja. Ko sta se smejala šalam, ki sta jih skupaj zbijala, se je pod to krinko nabiralo nelagodno občutje, ki sta ga hotela premagati in zadušiti. Iskal jo je z očmi in spraševal po njej, a ona se je skrivala pod krinko ravnodušnosti. Ni želela, da bi ji-' nova čustva preplavila telo. Ko se nista več videvala, sta si pisarila dolga pisma, v katerih so prevladovali občutki, ki sta jih oba prav dobro poznala. A ostajala sta na istem. Četudi je njegov pogled še toliko spraševal in iskal odgovora, mu ga ni mogla povedati.
Nehala je premišljevati in zadela ob Matjažev strmi pogled. Ves čas jo je opazoval, kako se je nasmihala nečemu lepemu, ne da bi se tega zavedala. — Kaj si premišljevala, je vprašal. Rahel smehljaj je spreletel njen obraz. — Mislila sem na najino prvo srečanje. Veš, kar smešno se mi zdi. Posmehnil se je: — Kaj pa si premišljevala tako lepega? Ni vedela, ali naj mu pove ali ne. Slednjič je sklenila, da mu le pove. — Tvoj način mi je bil tedaj strašno všeč. Tako odločno si se približal in na tak nenavaden način. Redko je kdo tako pristopil. — Kaj pa meniš glede mojega vprašanja? se je pričakujoče ozrl vanjo. Razklenila je svojo dlan in jo izmaknila njegovi. S tankimi prsti si je popravila dolge svetle lase, ki so ji siliti na čelo. — Ne vem še. Veš, nisem prepričana, če bi bilo to prav. — Kaj imaš drugega fanta? je z rahlo zadržanim glasom izdavil Matjaž. — Ne, niti ga nisem iskala. V tfebi sem tudi hotela samo prijatelja. Zdaj vem, da si ti menil drugače. Strah me je, da te ne bi razočarala ... Ne morem ti lagati. To, kar občutim, ni prava ljubezen. Ljubezen je nekaj več. — Res je, kar praviš. Jaz tako pojmujem ljubezen šele sedaj. Vsa dekleta, ki sem jih imel do sedaj, so kakor piš vetra. Imel sem jih, le da nisem bil sam. Zdaj v
VASA
ZGODBA
tebi ne vidim takega cilja. Ne maram te kazati ljudem in izkoriščati. In prav dobro te razumem, ko ne veš, kaj pravzaprav želiš. Mateja je še vedno ostala negibna. Prizadevala si je, da bi zadržala vse take misli, ki bi ji navdahnile nemočno idejo. Matjaž je nadaljeval. — Sicer pa te ne silim, da priznaš nekaj, kar bi te potem težilo. To bi najin odnos samo še poslabšalo.
Sam sebi se je čudil, da je zmogel izreči te besede. Ura je odbila sedem popoldan. Večer se je že razpasel po nebu. Oba hkrati sta vstala in se nemo spogledala. — Greva? je vprašala Mateja. — Da, pojdiva. Krenila sta nazaj po poti, ki se je malo osušila. Obema je bilo čudno pri srcu in vedela sta, zakaj.
Drevesa pa so kljub njunim mračnim mislim dobivala lepše in bolj starikave oblike, ko so ju spremljala na poti. Kako čudno vzdušje! Tudi prej sem ga začutila, ko sem prihajala, se je z vzdihom, pomešanim z občutkom neugodnosti oglasila Mateja. — Res je, lepše je, ko je dan in sije sonce. Verjetno ne bom več prišel v ta park, je še grenko dodal Matjaž. Zamišljeno je spremljal ves park, ki je že izginjal za njima.
Cesta je bila razsvetljena. Stopila sta proti postaji, kjer je že bilo nekaj ljudi, ki so čemerno gledali na cesto, sicer pa ju je vsak sprejel po svoje. Nekateri hladno, drugi spet z rahlim zanimanjem. Preden se je avtobus ustavil na postaji, je Mateji še uspelo izreči poslovilne besede. — Bodi mi prijatelj, Matjaž, je rekla, — in ne zavrzi poslednjega upanja na boljše življenje, kajti še je sreča na svetu, in če je nisva zmožna ustvariti midva skupaj, jo boš z drugim dekletom.
Zadnjič ga je še pogledala z dolgim pogledom, potem pa stopila v avtobus. Matjaž je nekaj časa zrl za avtobusom, potem pa se je tudi on odpravil proti domu.
MARTA KOGOJ
Moji znanci v hribih
Ko potujem po že znani gozdni poti proti Jelenovemu studencu, kjer sta že nekoč hodila Veronika Deseniška in Friderik Celjski, srečujem stare ljubke znance. Vsakega se razveselim. Pripovedujejo mi svoje zgodbe. Pri prvem vzponu stoji na previsu košarasta smreka. Ker se je ravno ulil dež, me povabi pod svoje košate veje. Pripoveduje mi, koliko je trpela v svoji mladosti. Velika sečnja jo je pustila na soncu. Tisto zimo se je močno upognila zaradi obilice snega. Treba je bilo napeti vse sile, da se debelce ni zlomilo. Spomladi se je spet dvignila, popolnoma zravnati se ni mogla. Ko se je deblo okrepilo že toliko, da je ni mogel sneg več upogibati, sta jo pričela bičati burja in vihar. Debele kaplje so ji pritekle po deblu ob spominu, kaj vse sta počenjala z njo Ko je bila že velika in močna, se je nanjo prevrnila votla bukev in ji z vejo odbila vrh. Od takrat ne more več kvišku, a njene veje so postale goste in bujne in marsikomu je že postregla s streho in senco. Ko jo na svoji občasni poti v hribe zagledam na starem mestu, sem vesel ob spoznanju, da sem že pri stari košarasti smreki.
Ko stopam tako po stari gozdni poti naprej, me pozdravi gorski javor, ki mu je v deblo vrasla v mladosti prva spodnja veja. Tako je dobil ročaj, kot likalnik. Čudno oblikovano deblo in veje, ki štrlijo iz njega kakor polomljeni udje telesa, kljubujejo zobu časa.
Zatem srečam staro potlačeno bukev, ki moli od sebe debele veje in se s koreninami krepko ovija okoli velike skale, kjer je voda izdolbla koritce za vodo, da lahko pijejo ptički vodo iz njega v vročih poletnih mesecih. Strela ji je odbila vrh. Napravila je dva nova vrha, ki rasteta naprej in strelo naravnost izzivata. Kolikokrat
pridem mimo, mi pripoveduje svoje doživljaje, a jaz moram naprej. Pridem do jelke, ki je nekoč rasla lepo pokonci. Dosegel jo je vihar in vrgel čez skale. Kakor z eno samo roko se je obdržala z eno korenino na zemlji. Veje, ki štrle pokonci, so ustvarile nova debelca. Videti je kot harfa. Veter brenka nanjo svoje melodije. V vrsti so drug za drugim zrastli novi vršički, štirinajst po številu.
Na visokem panju okrog 160 let stare jelke se je zasidrala jerebika. Čez leto jo mrcvari veter in debele kaplje dežja nadstojne jelke. V dolgi zimi jo zvija in tišči k tlom težak sneg. Panj pod njo je dotrajal. Jerebika se je tako sama znašla na šibkih nogah. Ni mogla več vzdržati. Prvi močnejši veter jo je vrgel ob tla.
Vsak ima svoje življenje. Vsi kažejo silno voljo do življenja. Zadovoljni so z majhnim prostorom, ki jim ga je odmerila mati narava. Če gre za obstoj, se zavrtajo v živo skalo, da lahko stoje.
Ob poti tik pred ciljem stoji košata, mogočna jelka močnega debla, bujnih vej, zarasla skoraj do tal. Ko počivam v njeni senci, mi pripoveduje svojo zgodbo. Moja detinska leta so bila zelo revna. Ozelenela sem res na lepem mestu, a tam so se zadržale zaradi zavetne iege srne vse letne čase. Pozimi, ko jim je trda predla s hrano, so mi odgrizovale veje in vršiček. Koliko bolečin sem pretrpela, koliko solz pretočila! To se je ponavljalo leto za letom. Najprej, kvišku sem želela, a nisem mogla nikamor. Komaj sem vršiček pognala za kak centimeter, že je bila tu srna in ga priščipnila. Preklinjala sem te nesrečne srne bolj kakor bradati gozdar. No, on je preklinjal samo domače koze, jaz oboje. Moje debelce je ostalo kratko in tršato, a krepko, moje veje bujne in ukoreninila sem se močneje ko drugi.
Končno sem kljub vsemu priščipavanju toliko odrasla, da srna mojega vršička ni več dosegla. Od takrat je šlo naprej kar lepo. Moje veje so se zgostile, moje korenine so postale krepke. Pozimi varujem pod seboj srnjad. Toda kljub vsemu temu me bo našla sekira in nasilna smrt, ki mi jo pripravlja človek.
PETER VOLK
Naj ljubši vnuk!
Prikradel se je v sobo tiho, skoraj neslišno. Dolgi, naravno nakodrani lasje so mu neurejeno padali vsevprek. Oblečen je bil v izprane modre kavbojke, na nogah pa je imel nepogrešljive „superge".
Pogledala ga je skozi naočnike. Najprej ga ni spoznala. Malo slabo je že videla, pa tudi na naočnikih se je često nabiral prah. Kadar jih je očistila, je menila, da še slabše vidi kot običajno. Nato pa so se ji oči ljubeče nasmehnile.
,,Marko, kaj pa je tebe prineslo? Toliko časa te nisem videla, da te skoraj ne bi spoznala."
„Malo sem prišel na obisk. Kje pa je ata? "
,,V mestu, vendar se bo kmalu vrnil. Lepo, da si prišel. Vsakega obiska sem vesela, ker zaradi starosti ne morem toliko od doma kot včasih."
„Tu blizu delam, pa sem imel še nekaj časa."
To jo je spomnilo, da kljub mladim letom zelo trdo dela. Skoraj cele dneve. Spomnila se je dni, ko so ga vsi silili, naj študira, naj se vsaj izuči, da ne bo navaden delavec. Bil je dovolj pameten, ni pa se mu ljubilo ure in ure sedeti v šoli in misliti. Mislil je že, vendar ne na predmete, ki so jih učili. Osnovno šolo je komaj izdelal.
„lz tega fanta ne bo nikoli nič," je rekla soseska. Ona pa je vedela, da je dobrega srca in priden za delo.
„Tudi delavci morajo biti," jim je ponavadi odgovarjala.
Takrat tudi ona ni vedela, kako pridno bo zagrabil za delo. Medtem ko so njegovi vrstniki še gulili šolske klopi, je on že delal in precej bolj trezno gledal na življenje.
; -v
mm
Dolgo sta se pogovarjala. O vseh težavah in radostih je vedno najraje govoril z babico. Ko je nazadnje vstal, sta bila oba presenečena, da je minila že dobra ura.
Preden je odšel, ji je sramežljivo podaril šopek rožj „Babica, vse najboljše za dan žena!"
Še dolgo potem, ko je ostala sama, je čutila njegove tople ustnice na svojem obrazu. Prinesel ji je topel sončni žarek kljub zimi in mrazu, ki še nista odstopila prostora pomladi.
MARINA
Potepuh
Pravzaprav so take vrste ljudem rekli „fren-tarji". V časopisu Domoljub, ki je bil takrat menda edini tednik na kmetih, sem bral, da po Hrvaškem in Bosni straši ropar, po imenu Prpič Mali. Pisalo je, da ga ne morejo izslediti, ker se pojavi enkrat kot dimnikar pa želežničar, tudi kot oficir in celo duhovnik. Zaščito da ima tudi pri nekaterih preprostih in revnih ljudeh, katerim deli v bankah in poštah naropani denar. Ko sem to bral, se mi je tako priljubil, da bi ga ščitil, pa čeprav za ceno življenja. Vzeti tam, kjer je veliko, pa dati tja, kjer je malo ali pa nič, se mi je zdelo pošteno in pametno. Po mojih pojmih je bila največja krivica, ko država ne da denarja potrebnim, ko ga je v bankah in poštah v obilju. Vlomiti v banko se mi je zdelo tako enostavno kot vdreti v zidanico, kar se je pri nas takrat tudi dogajalo. Vse dneve in noči sem mislil samo na to, kako priti s Prpičem v stik. Rad bi bil njegov pomočnik, in ko bi naj on opešal, bi jaz s pajdaši prevzel „komando".
S to zavestjo, sem se odpravil na pot. Le nekaj postaj naprej od Karlovca sem potoval z vlakom, potem pa pešačil po Hrvaški, Bosni in delno po Liki. Moj trud je bil brez uspeha. Tisti, bolj pri mestih, so vedeli za Prpiča, vendar le po imenu. Nihče pa ga ni videl. Oni, tam po hribih, kjer bi moral biti, pa o njem niti niso vedeli. Rad bi našel koga, ki je bil deležen naropanega denarja. Tu in tam sem dal „kovača" (10.- din.) tistemu, ki sem ugotovil, da se strinja z menoj, in ki je bil med revnimi najbolj reven. Takih pa ni bilo malo. Vse, kar sem na tej pustolovščini pridobil, je bilo, da sem svoje znanje v srbohrvaščini izpopolnil. Nihče mi ni hotel več verjeti, da sem Slovenec.
,,Priznaj, da si Bosanec", so trdili povsod. Ni mi kazalo drugega, da sem začel tudi sam verjeti v to, pa sem povedal, da sem iz Tuzle.
Petnajst dni sem že taval naokrog, ampak o Prpiču ne duha ne sluha. Pošel mi je denar. Zadnja dva dinarja sem porabil za prevoz iz Bosanskega v Slavonski brod. In takrat se je začelo. Bila je nedelja. Moji pošvedrani čevlji, zguljena obleka in umazana srajca so bili dokaz, da sem spal v kupih sena ali na klopci pred kakšno železniško postajo.
Lačen in brez dinarja v žepu sem poskusil posnemati tiste prave potepuhe in „žicati" Zavil , sem v gostilno. Namesto v lokal kar v kuhinjo kjer je „gazdarica" ravno zanetila ogenj v štedilniku. Zblebetal sem, kakor sem slišal frentarje: „Brezposelen sem, iščem zaposlitev, nimam denarja pa lačen sem ..." Zavaljena gospa mi je pokazala stopnice in ukazajoče rekla: „Tukaj gori, tu boš dobil jesti in delo ti bodo priskrbeli." Ko pa sem stopil na zadnjo stopnico, bi me kmalu kap. Pred mano je stal - orožnik. Popeljal me je na konec hodnika v pisarno. V sosednji sobi sem videl dva mlajša, ki sta igrala šah. Zaslišanje od kod in kam. Pazljivo me je poslušal, potem pa rekel: „Kar po naše se bova pogovarjala!" Bil je namreč Slovenec s štajerskim narečjem. Odprl je predal mize in mi pomolil pod nos izrezek iz časopisa. Tam je pisalo, da sem neznano kam pobegnil, v kakšni obleki in čevljih, kakšne imam lase itd., s ..prošnjo, naj vsakdo, ki bi me videl ali kako drugače vedel, kje sem, sporoči to najbližji orožniški postaji." Odpeljal me je v kuhinjo in ženi naročil, naj mi pripravi kaj za pod zob. Tudi njej sem povedal, da sem iskal Prpiča. Smejala se mi je in rekla, da ga bodo zagotovo ustrelili, ker se ne bo dal aretirati.
Komandir, ki me je zasliševal, še en orožnik in jaz smer vstopili v pritličju v gostilno. Onadva sta popila „šlivovico", jaz dva deci in spravil sem cigarete, ki mi jih je kupil.	j
Do Zagreba sva potovala z mlajšim orožnikom v zadnjem kupeju zadnjega vagona. Dobil sem vtis, da ljudje niti ne vedo, da me on vodi kot j lopova. Govorila sva kot stara prijatelja. V Zagrebu pa je na moje začudenje čakal pred vrati ] vagona velik orožnik z mrkim pogledom. Odšli \ smo v posebno sobo restavracije na kolodrovu, kjer je bilo nekaj fjudi, pa sta jih izgnala, tako da smo bili sami. Naročila sta mi obilno malico in tudi sama sta nekaj malega pojedla. Poslovil sem se od tistega prijaznega orožnika in se čudil, ko je I le-ta dajal neka navodila tistemu, ki me je prevzel in mu tudi podpisal list, katerega je potem skrbno spravil.
Zopet v zadnjem vagonu in kupeju. Moj spremljevalec ni hotel z menoj nič govoriti. Ko sem slutil, da bi morala biti kmalu postaja, sem šel v stranišče. On pa za mano in se je postavil pred vrata. Odprl sem okno, se skobacal čez, tako da sem visel na rokah in nihal. Zdaj ali nikoli. Pred župana, kakor mi je bilo rečeno, v spremstvu žandarja NE, rajši smrti Vlak je zmanjšal brzino — in zadršal sem z vsem telesom po nasipu ostrega gramoza. Vlak je spet pospešil vožnjo. Bil sem pred mostom, ki so ga, kakor je bilo videti, popravljali. Šel sem čez in ugotovil da je to Dobova. Čeprav je bila že tema kot v rogu, sem jo mahal naprej — brez spremstva. Župan, ki je bil iz naše vasi, pa o tem ni nič vedel
FRANC LUZAR
3001
priloga	dolenjske
Mariin Žnideršič
recenzija
bistvo
krščanstva
Pred desetimi leti je kulturni svet počastil stoletnico smrti Ludvviga Feuerbacha. Ob tej priložnosti so izšle številne monografije, spominski zborniki in knjige o tem miselcu, pripravili so kongrese o njem, vse to pa je jasno pričalo, da Feuerbach ni Pozabljen in da ni presežen s filozofskimi tokovi, ki so se oplodili v njegovi misli. Še več, kaže, da se zanimanje zanj povečuje, da njegova misel, ki jo označujejo kot vrh meščanskega materializma, iztekajočega se v zgodovinsko-dialektični materializem, ostaja v nekaterih pla-
steh aktualna in sveža. Pozdraviti gre torej odločitev Slovenske Matice, da je izdala v svoji Filozofski knjižnici kot 25. zvezek Feuerbachovo najbolj znano delo „Bistvo krščanstva". Za 110-letnico njegove smrti se na jugoslovanskem knjižnem tržišču prvikrat pojavlja to delo v celoti prevedeno. Matičina izdaja zapolnjuje precejšnjo vrzel, ki zeva v* klasični filozofiji, dostopni slovenskemu bralcu.
Izredno težko prevajalsko delo sta opravila Frane Jerman *n Božidar Kante, ki sta po oceni poznavalcev uspešno prelila terminološko zahteven, slogovno pa nabrekel Feuerbachov jezik v slovenščino. Prevod tega dela lahko označimo za slovenski kulturni dogodek, saj se nemški mislec s tem svojim delom vključuje v našo miselno dediščino na dveh ravneh, obravnava krščanstvo, ki je del
naše stoletne kulture, in prea-stavlja vire marksizma, ki je del naše sedanje kulture. Iz enakega razloga sta prevodu priloženi-obsežnejši spremni besedi, v katerih Andrej Kirn in Marko Kerševan predstavita Ludvviga Feuerbacha, njegov pomen za razvoj materializma in se še posebej ustavita ob njegovem temeljnem delu o bistvu krščanstva.
V središču „Bistva krščanstva" je Feuerbachova misel o bogu, ki je človek, oziroma o človeku, ki je bog. S to antropološko redukcijo religije je avtor, kot je sam zapisal, „izdal samo skrivnost krščanske religije, razkril protislovno pajčevino laži in prevar teologije." Religija po svojem pravem bistvu ne veruje v nič drugega kot v resnico in božanskost človeškega bitja, bistvo religije je bistvo človeka, bog in človek sta si v svojem bistvu istovetna.
Ta sijajna misel postavlja človeka pred dejstvo, da je sam odgovoren za svojo moč ali nemoč za lastno srečo. To je bil v 19. stoletju velik korak,,,vreden, da ga človeštvo nikdar ne pozabi" (A. Kirn), zato je razumljivo, da so bili odzivi na knjigo temu primerni. Po eni strani se je na misleca zlival žolč, po drugi pa navdušenje. Kasnejši čas je z Marxovo in Engelsovo mislijo prinesel poglobljeno obravnavanje religije, ker so marksistični misleci človeka ugledali v njegovi zgodovinskosti in ne kot nezgodovinski subjekt, kar je v Feuer-bačhovi filozofiji, vendar pa to pomena, ki ga ima ta mislec, nikakor ne briše.
Upati je, da bo knjiga, ki je „tako silovito, prepričljivo in jasno izgovorila notranjo človeško slutnjo . .., da so mnogi preprosti ljudje, kmetje, delavci, gospodinje navdušeno sprejeli in brali Feuerbacha" (A. Kirn), doživela vsaj delček tega tudi v našem prostoru, čeprav ta hrupni čas ni tak, da bi bili ljudje nagnjeni k tihotni misli.
M. MARKELJ
prebrali smo
potopis
Miran Ogrin, znani slovenski popotnik, ki svoje vtise s svetovnih potepanj predstavlja bralcem najbolj razširjenega slovenskega ted ni ka. Nedeljskega,
jih je tokrat združil tudi v knjigi „Po stopinjah Aleksandra Velikega", ki jo je letos v redni letni zbirki izdala Prešernova družba.
„Ogrinovi potopisni zapisi od Carigrada do Indije govore o tistih azijskih deželah, o katerih vsak dan beremo in poslušamo," predstavlja knjigo zapis na ovitku ter nadaljuje, da „so za nas ti zapisi toirko dragocenejši.
po stopinjah
A1ukeNgDaRa
ker je njihov avtor gledal z očmi našega človeka. Hkrati pa razkrivajo preteklost prepotovanih dežel, prav zato, da bi nam bila bliže njihova sedanjost."
Lepo je predstavljeno knjižno delo, gotovo je tudi avtor želel, da nam s svojih potovanj prinese čimveč, vendar bralec že po nekaj straneh branja ugotovi, da se Ogrinu to ni popolnoma posrečilo. Popotnik želi povedati čimveč njegovo pripovedovanje pa ima prav nasproten učinek. Iz sedanjosti namreč „skače" v preteklost, tudi v druge dežele, ter se po nekaj odstavkih znova vrne v prejšnji tok pripovedovanja . .. Bralec pa je zmedem, ne ve, kaj je hotel avtor povedati s stavkom, ki je mnogokrat na silo prekinjen. Pravzaprav tega večkrat ne ve niti &vtor sam, saj se kar sredi stavka vpraša: „Kaj sem že hotel reči? " Tudi grafično, ne le vsebinsko, so stavki prekinjeni s premnogimi pomišljaji, kar dekoncentrira še tako zbranega bralca.
Potopis bi moral biti gotovo napisan bolj poljudno, bralec bi moral dobiti ob njegovem prebiranju vtis, da mu hoče avtor zares predstaviti prepotovane dežele. Ne pa, da se ob branju počuti kot nebogljenec, ki ga želi potopisec zmesti na njegovi poti do cilja.
M. BEZEK
iz izložbe
O tem, da se je iz več razlogov zavleklo izhajanje posameznih letnikov zbirke Nobelovci, smo pisali že pred letom ali kaj, zato okoli tega nevšečnega dejstva, katerega potrjuje tudi nedavni izid novih štirih knjig, ne kaže spet izgubljati besed. Prej velja poudariti, da se zbirka zlagoma zaokrožuje, docela sklenjena pa kajpak ne bo, dokler bodo švedski akademiki obdarjali književnike z najvrednejšo literarno nagrado, Cankarjeva založba pa sledila' temu vsakoletnemu dogodku. V desetem letniku zbirke so od predvidenih osmih zdaj dostopni tile pisci:
Giosue Carducci (nobelovec je postal 1906), italijanski pesnik in literarni zgodovinar. Njegova pesniška tvornost je na Slovenskem prisotna že od začetka tega stoletja dalje, obsežnejšega izbora je bila deležna tik pred zadnjo vojno, še izčrpnejše predstavitve pred dobrim desetletjem, pričujoča knjiga pa prinaša temeljit razgled po dor..ala vseh Car-duccijevih pesniških zbirkah. Razviden je pesnikov razvoj, ki sega od mladostnega ogorčenja nad klerikalizmom in verskim mračnjaštvom do monarhičnosti oz. nacionalistič-nosti, kakršno je Carducci dosegel kot t. i. uradni pesnik Italije. Značilnost te poezije je, da se obrača h klasikom, tudi antičnim, da se pesnik manj usmerja vase, bolj pa k zunanjemu svetu. Izbor, opombe in spremna beseda so delo Cirila Zlobca, preglednico o prevodih in slovenski literaturi o pesniku pa je (kot za vse nobelovce) sestavil Jože Munda.
Eugene 0'Neill (1936), nesporno največji ameriški dramatik prve polovice tega stoletja. Na slovenskih odrih so doslej uprizarjali že osem njegovih del, izjemno obsežno je kritiško spremljanje teh uprizoritev, v knjižni obliki pa so izšle vsega tri enodejanke. Ta vrzel je zdaj deloma zapolnjena s prevodom šestih dram: enodejankama ,,Pred zajtrkom" in „Olje" sledita „Cesar Jones" in „Kosmata opica", ki kažeta 0'Neillovo začetno eksperimentiranje v dramatiki, stopnjevanje slednjega pa je še očitnejše v ..Velikem bog^Brovvnu" in „Čudni medigri". Po tri drame sta poslovenila Dušan Tomše in Janko Moder, zadnji je prispeval tudi spremno besedo.
Aleksander I. Sofženicin (1970), hudo sporen sovjetski nobelovec. V čem je (bila) ta spornost, o tem pisatelj sam do podrobnosti razlaga v knjigi ..Teliček in hrast". To seveda ni umetniško delo, temveč skupek literarnozgodovinskih dokumentov, iz katerih je raz-
vidno, kako in s kakšnim (ne)uspehom se je Solženicin od 1965 do 1974 bojeval za pisateljsko uveljavitev, kajti tedaj je doživljal zvečine politične, manj pa umetniške odmeve. Na Slovenskem sta Solženicinovo pripovedništvo in omenjeni boj znana z vseh poglavitnih plati, ob pričujoči kniiai pa se vseeno zastavlja vprašanje, zakaj je prevajalec (in pisec spremne besede) J. Moder dal prednost zgolj dokumentarnosti, ..pozabil" pa je, da še zmeraj ni poslovenjeno z literarnega in dokumentarnega gledišča vrednejše ..Otočje GU-Lag".
Elias Canetti (1981), svetovljan. S kolikšno ..pronicljivostjo" Slovenci spremljamo literarna dogajanja po svetu, se je ob nobelovcih izkazalo že večkrat, nazadnje lani, saj pred dodelitvijo nagrade od Canettija nismo premogli več ko tri literarne drobce v Delu. Tako je roman ,,Slepitev" prva priložnost za pogled v literarno delavnico tega pisatelja brez domovine. Delo, spisano „iz hotenja in življenja ob koncu dvajsetih let, iz tedanjega iskanja oblike in sloga" (prevajalec J. Moder v spremni besedi), je svojevrstna trilogija norosti, njen junak je sodobni don Kihot, iz katerega norosti diha prenekatera resnica sveta.
D. R.
knjiga in trg
„Kljub številnim družbenim akcijam v korist knjige. . . ostaja status knjige in s tem založništva v naši kulturni dejavnosti nedorečen." Te besede Martina Žnideršiča niso govorjene na-pamet, najdemo jih v njegovem delu „Knjiga in trg" (izšla je pri Državni založbi Slovenije), ki ob upoštevanju vsakršnih družbenih in ekonomskih značilnosti podrobno razčlenjuje zdajšnje stanje slovenske in jugoslovanske založniške dejavnosti.
Tega posla se je lotil pravi človek, Žnideršič je namreč s področja založništva napisal doktorsko disertacijo, sodeloval pri raziskavi odnosa slovenskega
sence na mavrici
Hudo dolgo se zdi od takrat, ko je Anica Zidar prenehala Dolenjskemu listu pošiljati kratke zgodbe. To so bili prizadeto opisani drobni izseki iz vsakdanjega življenja, kakršno teče na podeželju in ga je avtorica kot učiteljica v Mokronogu dobro poznala. Toda že ti navidezno skromni zapisi so napovedovali, da se v Anici Zidar prebuja pisateljica in da je pravzaprav le še vprašanje časa, kdaj se bo pojavila daljša zgodba, njena samostojna knjiga. In danes govorimo o njej čedalje bolj kot o pisateljici, izpovedovalki življenja in Opisovalki usod „nekje na Dolenjskem".
Življenje, ki ga opisuje, je Anica Zidar spoznavala od malega. V njenih spominih je živo zasidrana narava, pravzaprav Dolenjska sama, in kmečko življenje je pognalo vanjo tako globoke korenine, da je z njimi ovita tako rekoč vsaka njena misel. In med temi spomini
je tudi vojna, tisti hudi čas, ki je prekrižal toliko poti k človeški sreči in zasekal toliko nezaceljenih ran. V pisanje vgrajuje Zidarjeva delčke iz svojega življenja, ljudi iz spominov in okolice. Opisuje tudi negativne strani teh ljudi, „sence na mavrici življenja". V njenih
zgodbah se prepletajo svetli in temni liki, v ospredju katerih pa je ljubezen.
„Sence na mavrici" je njena peta knjiga, kije izšla v okviru Kmečke knjižne zbirke pri založbi Kmečkega glasa. Pred tem so izšle tele njene povesti oziroma romani: ,,Umirajoča kmetija", ..Strasti v grapi", ..Pomladne vode" in ..Začutila sem tvojo ljubezen". Knjiga ,,Sence na mavrici" je na lanskem nagradnem natečaju ČZP Kmečki glas prejela drugo nagrado za najboljše izvirno slovensko literarno delo s kmečko tematiko.
Rdeča nit pripovedi v povesti „Sence na mavrici", ki je do zdaj tudi najobsežnejše delo Anice Zidar, je življenjska zgodba bratov Vinka in Anzeta. Prvi je stremuško zazrt v grabežljivost in moč, vendar je njegova preteklost krvava. Vinkova usoda je pravzaprav tista senca na mavrici, po kateri je dobila knjiga naslov. Anze je kajpak pravo bratovo nasprotje. Zgodbo zapletata njuni ženi, pri čemer Anzetova -Francka prav duši svoje nagnjenje do Vinka. Usoda staršev se po svoje prenaša na njihove otroke, akoravno hočejo le ti živeti v svojem, drugem svetu.
življa do knjige ter spisal več-publikacij o založništvu. Dobršen del pričujočega dela smo imeli priložnost prebrati že v Knjigi, kot celota pa pred nami razgrinja širok splet dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na izdelavo in razpečevanje knjig. V začetnih poglavjih Žnideršič opredeljuje vlogo in pomen knjige v samoupravni socialistični družbi, značilnosti založniške dejavnosti s posebnim ozirom na redakcijsko pripravo knjige, težišče pričujočega dela pa je prikazovanje sestavin mehanizma marketinga in možnosti vključevanja slednjih v založniško dejavnost, da bi tako dosegli kar največje uspehe pri izdajanju in širjenju knjige.
igmanci
Kolona borcev Prve proleter-ske brigade se je v zasneženem januarju 1942 počasi pomikala svojemu cilju naproti. V tej koloni je bil tudi Živojin Gavri-lovič, takrat dvajsetletni Više-grajčan, ki je 37 let pozneje v Beogradu izdal monumentalno delo v spomin na ta dogodek, Jgmanci". Lani je ta roman izšel tudi .v slovenskem prevodu v redni knjižni zbirki Prešernove družbe.
Gavrilovič v delu živo riše prizadevanja ilegalnih borcev,
da bi omogočili prehod partizanom preko Igmana, ter borbe Titovih borcev na eni strani, na drugi strani pa sodelovanje ustašev in četnikov z okupatorjem. V romanu, ki je začel nastajati kot monumentalno delo iz drobne knjižice šele v sedemdesetih letih, pohod preko Igmana ni le rdeča nit, ampak kaže tudi pot naše revolucije.
Ko dandanes prebiramo Igmance, smo pretreseni, saj čutimo, kot da smo se sami udeležili tega legendarnega pohoda, kajti avtor tako spretno prepleta prizore, bogastvo njegovega izražanja je enkratno. Skratka, gre za pripoved, podano iz prve roke. Ta igmanski
snežni pejsaž, ti ljudje v partizanski koloni, navadni, vsakdanji ljudje, a vendar heroji; vse to je prepričljiv dokument, eden najboljših, kar smo jih kdaj brali o narodnoosvobodilni borbi. Za nas Slovence je še posebej pretresljiva tragična drama Slovenke Julije, sina Albina ter očeta Albina
Ta čudoviti roman, ki je hkrati dokument in literarna pripoved, je bil pred dvema letoma nagrajen z nagrado Zveznega odbora NOV Jugoslavije „Četrti julij", ki je najvišja jugoslovanska borčevska nagrada.
B. M.
priloga	dolenjske
w
H
| ' Jlk’
OČE JE KR Oš N JARI L NA »PRAGERSKEM
/ Življenje je krhka in minljiva stvar, in ko ga smrt enkrat preseka, ga preseka tako dokončno, da človek pred to težko doumljivo dokončnostjo vedno znova nemočno ostrmi. To spoznanje me je prešinilo, ko sem se pred dnevi poslavljal od devetinosemdesetletnega Janeza Kužnika iz Dobindola. „Se bom že še kaj oglasil, da se bova pogovorila," mu pravim, ko mu sežem v roko, on pa mi z globokim znanjem in sprijaznjenjem z zakoni življenja zabiča: ,,Pa kmalu pridi, da homo še živi!"
Janez Kužnik je v svojem življenju videl mnogo smrti, pa tudi sam je bil velikokrat prepričan, da je sedaj on na vrsti. V strelskih jarkih v Galiciji in v Karpatih so se v prvem letu prve svetovne vojne okoli njega poslavljali tovariši z razmesarjenimi telesi in steklenimi očmi. Še huje je bilo pozneje na italijanski fronti. Ko so na Kalvariji pri Gorici petnajstega leta Italijani prodrli do strelskega jarka, v katerem so tičali avstrijski vojaki, je smrt kosila vsevprek. Janez se je zatekel v napol porušen - rov in to ga je rešilo. Od tam so ga. potem Italijani sicer zbezali, vendar je ostal živ. Ko je pozneje z Italijani korakal po italijanski strani Kalvarije v ujetništvo, so dolgo dobesedno gazili po truplih, toliko življenj je uničil samo tisti napad.
V italijanskem ujetništvu je ostal Janez kar pet let. Težka leta so bila to, polna neizmernih naporov in pomanjkanja. Vendar mu je tudi iz teh let ostalo nekaj svetlih spominov. Tako na italijanska dekleta, ki so glasno vabile postavne slovenske fante, naj bi jim delali malo družbe. Italijanski možje in fantje so bili pač vsi na fronti. „ln marsikateri ujetnik bi se rad odzval vročim obljubam, pa kaj, ko smo imeli vedno puške za hrbtom!" se še sedaj z obžalovanjem v glasu spominja Janez tistih dni. Kljub temu so ujetniki dostikrat dobili dokaze, da tudi v težkih časih dobrota in človekoljubje nista popolnoma zamrla. Pod kamni na delovišču so dostikrat našli skrite fige in druge sadeže, ki so jih tam ujetnikom pripravile italijanske žene in otroci. Darovi so bili dobrodošel dodatek k skromnim ujetniškim porcijam.
Enkrat je bilo Janezu vsega dovolj. Skupaj z Drgancem iz Semiča sta se odločila, da bosta pobegnila. Našla sta tudi izhod, ki je edini vodil iz taborišča na prostost — skozi taboriščno latrino. Vendar se je izkazalo, da ta izhod le ni tako dober. Visoko sfa zagazila v človeško blato in res ušla, vendar pa ni bilo nikjer nobene vode, da bi se umila. Smrdela sta, da ni bilo moč prenašati. Vojaki so ju kmalu izsledili. Pred njimi sta se skrila v majhno leseno barako, ki pa je bila polna kostanjevih ježic. Tako sta bila še vsa opikana povrhu. Njun pobeg se je končal s štirinajstdnevno temnico in kruhom in vodo. Ker pa je bil v taborišču kuhar Rotar iz Gotne vasi, jima skrivni priboljški tudi v temnici niso ušli.
Šele leta 1920 se je Janez preko Dubrovnika in Bosne vrnil v rodni Dobindol. Tu je pomagal doma na kmetiji, ker pa kmetija nikoli ni dajala dovolj kruha in zaslužka, je po malem drvaril. Taki dodatni zaslužki so bili že takrat potrebni, prav tako, kot je še danes skoraj iz vsake kmečke hiše vsaj eden zaposlen. Janez se dobro spominja, kako je tudi njegov oče ob koncu prejšnjega stoletja skrbel, da je imela družina dodatni dohodek. Skupaj z Blatnikom je hodil „menzirat na Pragersko", se pravi, da je skozi vso zimo po nemških deželah krošnjaril, ko pa se je na pomlad vračal domov, je bila njegova mošnja polna cekinov, pa tudi za otroke se je našlo kaj igrač ali oblačil. Dolge so bile za otroke tiste zime v čakanju na očeta. V družini je bilo takrat šest otrok, od teh so živi še trije. Janez ima eno sestro v Ameriki in brata v Zagrebu.
Tudi Janezu se je potem, ko je zagospodaril na domači kmetiji, rodilo šest otrok, sedaj pa že poseda ob peči skupaj z vnuki in jim pripoveduje svoje zgodbe. Njegovo življenje dobro poznajo in ga kdaj pa kdaj spomnijo na to ali ono podrobnost, ki je že ušla staremu spominu. Janez pa •vsekakor ne pozabi sam pripomniti, da v Dobin-dolu še sedaj ni vodovoda. Pred mnogimi leti je to stalo njegovo ženo življenje. Pozimi sta šla z njo po vodo na izvir Bič nedaleč od vasi. Ko sta polnila voz, je ženi ob zaledenelem izviru spodrsnilo in padla je v vodo. Janez jo je z rateljnom sicer potegnil iz hladnega objema, vendar je potem zbolela in umrla za pljučnico.
Sedaj je doma na kmetiji sin Domine z ženo Hildo. Janez je ponosen na vseh šest otrok, vendar verjetno še posebno na starejšega sina Ivana, katerega sliko, na kateri sta naslikana skupaj, z veseljem pokaže. Sin je bil v partizanih sedemkrat ranjen in je potem, ko so ga v Bariju pozdravili, prišel v Titovo gardo. Od leta 1949 pa vse do žalostne vožnje, ko je svojega Maršala zadnjič zapeljal na ljubljansko postajo, je bil Titov osebni šofer.
TONE JAKŠE
Daprefy
JUGOSLOVANSKI TELEVIZIJSKI SATELIT?
So možnosti, da Jugoslavija v kratkem dobi satelitsko televizijo? Diplomatski odgovor je, da velika pričakovanja, po katerih naj bi se jugoslovanska televizija vključila v evropski sistem TV, niso niti propadla niti niso uresničena. Preprosto ni denarja.
Na pogovorih v Ženevi leta 1977 so evropskim državam dodelili mesta v zemeljski orbiti. Pri tem so se dogovorili, da se je treba čim bolj truditi, da bodo nacionalni satelitski televizijski programi čim manj prekrivali tuja ozemlja. Jugoslavija je takrat dobila dovoljenje za dva satelita s po pet kanali, skupaj torej 10 kanalov. Osem kanalov bi dobila republiška in pokrajinska televizijska središča, dva kanala pa bi uporabljala radiodifuzijska mreža. Tako se bi vsak od naših televizijskih kanalov videl po vsej Jugoslaviji. Dovolj bi bilo pritisniti gumb na sprejemniku in v Ljubljani gledati Skopje in obratno. Poleg tega v Jugoslaviji ne bi bilo več območij, kjer vidijo televizijski program slabo ali pa sploh ne.
Zdaj je že jasno, da do leta 1985 (tako je bilo predvideno leta 1977) evropska raketa Ariane v zemeljsko orbito ne bo zanesla dveh jugoslovanskih televizijskih satelitov. Vprašanje pa je, ali se ne bomo vključili v nekatere skupne eksperimentalne programe posameznih evropskih držav. Od ženevskih pogovorov do danes se je namreč pokazalo, da zaradi finančnih ujm ne bodo lansirale svojih televizijskih satelitov tudi številne precej bogatejše države kot je Jugoslavija, razmišljajo pa o skupnih vlaganjih in naporih.
Tako se ZR Nemčija in Francija skupaj trudita okoli svojih dveh satelitov. Zbrali sta že 520 milijonov mark, satelita bodo poslali v krožnico do leta 1985.. Skupen jezik iščeta tudi Švica in Avstrija. Otoška Anglija tudi ne ve, kje naj bi dobila 750 milijonov mark, kolikor bi stal njen satelit, in zato razmišlja, ali ne bi raje lansirali televizijskega satelita zasebnih investitorjev. Nordijske države tudi razmišljajo o satelitski televiziji, hkrati pa se boje, kako bo ta ..televizija brez meja" vplivala na njihovo kulturno dediščino.
Jugoslavija ima zdaj dve televizijski mreži (kanala), po dogovoru bi lahko imela še tretjo. Stroški za tretji kanal bi bili seveda velikanski. Zato zdaj razmišljajo, kaj se bolj izplača: ali vlagati denar v zemeljski prenosni sistem in sistem za emitiranje ali v satelit, ki bi z eno frekvenco prekril vso državo.
Kaj bi prinesla dva predvidena jugoslovanska televizijska satelita? Najprej je treba povedati, da ima Jugoslavija za satelitsko televizijo zelo primerno obliko. Podolgovato, kot je, bi snop žarkov s satelita dobro
prekrival in le malo silil na ozemlje sosednjih držav. Dilema je seveda, ali naj ima vsak satelitski kanal svojo zemeljsko satelitsko postajo s televizijskim središčem, ki emitira program, kar bi pomenilo osem takšnih postaj, ali pa eno samo postajo, preko katere bi šli do satelita vsi programi. Med tema dvema skrajnostima se je slišal celo predlog, naj bi naše programe najprej poslali Rimu ali Dunaju, od tam pa bi šli v vesolje.
V pogojih stabilizacije so še najbolj stvarna razmišljanja, po katerih bi se Jugoslavija pridružila nekaterim skupnim evropskim satelit-sko-televizijskim prizadevanjem. Manj kot dve leti je še do izstrelitve L—sata (Large Comu-nication Satellite), sistema, ki bo poleg televizijske difuzije nudil tudi poštne zveze. Če se bi poskusno vključil v ta sistem, bi bilo hitro bolj jasno, kaj vse potrebujemo in kaj od tega lahko naredi domača industrija. L—sat vodi italijanska televizija, satelit bo imel dva kanala. Eden je namenjen italijanskemu programu, drugi pa bo emitiral evropski skupni program. Ker t^ satelit ne bo pokrival vse Jugoslavije, je to nekaterim kar prav prišlo kot razlog, da nismo plačali 176.000 švicarskih frankov. Toliko bi bilo namreč treba plačati za 20 minut satelitske televizije na teden. Pri nas se tudi nekako bolj nagibamo k tretjemu zemeljskemu kanalu, čas in razvoj pa delata za vesolje.
V
!
	
	HV m- m
	
	
sr«