h fiMen
0iiil * »talko*
glasilo slovenske: na
-yeah x. rs^'sss^ara: is^d^VM^n^r
dne: podporne jednote
Issued d ti If
except s Sundays and Holidays
, lowdbn he od OD IVO« ZAHTEVI.
tam6a koncem twtt
1 HI. — Governerji in Jbrtmbiil sveti srednje* držav, so sprejeli reeo-lt katerih izrekajo, (la iuie-petne države pravieo do-g»e premogu. Zastopniki raitktii operatorjev ao pogodbo z govemerjein p, ds se podvržejo raz • i ^dnik* Carterja, toda sdaj _iwwogoTiiiiki baroni skeli pravijo, da iz te moke ne
\ obrtna komisijs je brzo-i jovernerju in mu sugezti-j driara Illiuoia opusti ami-
lotu.	' v '
Mer je odgovoril na, brzo: ii je opraviceu, da dobi od komisije jasno sodbo o koli j& j« pod vzela drŽava , da zuiža ceno premogu, je, d* je prepričan, da po-aitta ceno premogu, ki ao :li on in zastopniki pre-:fli operatorjev, ivoiaki baroni so proro-, da h stavka rudniških in motorvodij razširi na rudnike, to »e ni zgodilo bodo koncem tedna al> tai prihodnjega tedna de» itt rudnikih.
Louisa prihaja vast, ki Mtfbi in zahteva, in povišali bodo
J. J- .. fciv-A ui f___I... ■ Ju ft jnan tik	niamtwi tlwtrtn va
lje, da ao v Bast Ht. Loui*u fbiro. ki določa cene za
Žganje prenehajo kuhati 8e septembra.
hoover js izdal potreb he določbe proti žganju.
igmnjarcki baroni najbrž izrabijo ugodno priliko sa podražitev žganja.
Waahington, d. o. — Herbert C. Hoover je iada'1 odredbo, da preneha kuhanje žganja in špirita sa opojne pijače v soboto, dne 8. septembra ob 11. p. m.
V	živilski predlogi je določeno, do prenefaa kuhanje žganja trideset dni po tem, ko je živilska pred-loga postala zakon.
<"'as poteče o polnoči dne 9. septembra. Dan pade na nedeljo, zvezni zakon pa prepoveduje kuhanje žganja od sobote 11. p. m. do prihodnjega pondeljka do 1. p. m. Vsled tega je živilski upravitelj izdal odredbo, da preneha kuhanje žganja ob 11. p. m. v soiboto pred dnevom, ko po zakonu preneha kuhanje žganja samo od s4be.
Kaj se bo sedaj zgodilo t
V	podučenlh krogih govore, da bodo žganja rski baloni odvezali velike množine žganja od poroštva. • Žganjepitije ne bo prene-helo, ko postava stopi v veljavo, ampak podražilo se bo le žganje.
Kuhanje žganja bo> prepovedano in to priliko bodo žganjaraki fyaroni iarablli po znanem sedanjem ekonomskem zakonu o po-
C HICAGO, ILL* SOBOTA 18. AVGUSTA (AUGUST) 1017 STEV.—NUMBER 114.
^ ob desetih dopoldne jf najvišji državni Midnik a javnim zaslišanjem.'; Za-Via udeleže premogovniški
toda s sebsj bodo imeli advokata, da jim ov*to«je Ijfvfc vprašanjih. Če bodo (ovniski baroni vattajali tji trditvi, da Be ne morejo po podpisani pogodbi, ae bko dogodi nekaj radikal* Nekateri celo prerokujejo, >ero*r prevzame rudnike v I drlave.
komisija je brzojavilk rju l« eden u, da naj le ivaaki komplikaciji iu da ga dpirsia pni njegovi akciji, to je odgovoril, da sodnik ,ki ima zadevo v rokah, ne Jverjal komplikacij in da z ' Wme sodelovanje zve-ae komisije.
Wuhingiona prihaja vest, »ni določen način, po kate• 'k- nema vlada določala ce-frt« obrtna komisija še ni predsednika navodH. 1 B,i »"»ja Pomerenovo do -1 r tipski predlogi.
ir neverozapadnih dr-Prepri6tnj( da predsednik "« radikalne korske že v
'togosti.
*»l®vniSkj operstorji iz dr-|Wntueky, ki ns giasu, da ^Mti organizacije ru -* pealsli senatorju Pome-» drtave Ohio prolCKt ridi
Predloga v živilski Ihtavi j« premog
kontrolo.
fymerene je odgovoril baronom:
,br*>javko*<|ne 7	.
U ne nsnašs ns
1 ozirom ns pre-i Jr 'aduAtrijo. Ik vsae rz-ir?;1®'4« Povite, d. so
^Vn nfpr,vi0nc- ***** u**"*- brzojsv.
tole:
*	Cezarji oplenjujeje
p. v| zahtevate Sporočam va« [^Mtreke, Vi jih je no-
-	Petrletiomo
w bili polevieo to-
w*>«nftomi kot .te pri ■jureeoo vi**fb ^ ipim sosedom, tedaj Au/ r. v **'«neoi raz-il	ravne
*	Mezu in je-
ceno žganju. Žgonjepivci 'bodo za svojo navado plačevali visok davek. -
Odprta bodo tudi vrata ponarejanju žganja. Nekateri ljudje, ne v*i, ki se preživljajo s tem, da prodajajo Žganje, bodo okušali z omotnimi sredstvi pomnožiti žganje. Ceio lesni alkohol, ki je hud otrup, bo pri tem igral veliko ulo-ga Ljudje, ki so udani žganje-pitju, ga bodo skrivaj kuhali doma, če ga ne bodo dobili na pto-daj. ;i
Vai ti vzroki so bili znani vladi, iu najbrž radi njih ni zahtevala, d* pridejo omejitve za kuhanje žganja v predlogo. Prepoved za knhanje žganja ao zahtevali pro -hiblcionisti pod pretvezo, da ostane več Žita za ljudsko prehrani-tev.
iDšlekovidni ljudje pravijo, da je prepoved za kuhanje žganja zmota, ki jo odpravi kongre«, ko se pokažejo zle posledice prepo-vodi.
ETVil KONQRESNIK OBTOŽEN PONEVERJENJA.
York, Pa. — Jacob Stair, vele-trgovec z mešanim blagom, obtožuje Rob. J. Lewisa, bivšega kon-greanika in advokata, da si je pri-držal 1600, katere je imel Cunningham plačati njemu po sodnij-ski razsodbi.
£klez*iAka družba je na-
stavila delavke na prool
Buffalo, n. Y. — Lehgih Valley železniške družba je naetavila de-vet delavk za popravljanje proge, ki izvršujejo vaa dela, ki so jih preje izvrševali delavei.
stavke v mhtnesoti
St. Panl, Minn. — Pred dobrimi štirhisjstrmi dnevi je zestsvkslo ns Oogebičevem renču do dva tisoč rudarjev. Za stsvko sts dvs vzroka: Prvič hočejo poboljšati avoj položaj, drugič je pa protest proti deportiran ju njih tovarišev ,ns jugozapsdu.
Atavka ae je rezftirile tudi na Cuyuna renč. Najprvo oo zastav kali mdsrji flnake in hrvatske na rodnosti, švedski rudarji so za-stavkoli kosneje.
Btovka mogoče izbruhne tudi vsek trenotek no Aureri, Biwo-biku hi HiHbingu. V zgornjem Mtchigsnu v okrajih fronton in Marquette ao rudarji odgiaaovali, da so pridružijo stavki.
V državi Colorais podraže pre
mog.
MED PREMOGOVNIŠKIMI ba-BONI NI NIKJER
Za podražitev premoga ni tahtaik razlogov in zato jo krivita«.
Denver, Oolo. — PremogovniM
baroni so skoraj povsod enaki ia plešejo krog zlatega teleta po znanem izreku markize de Pompa* dour, majtrese francoskega kra Ija Lj ude vita XV., "za nami ve soljni potop". V tukajšnji državi se priprav-
Na Španskem se ma|e kraljevski prestol.
SKLUNIOARJI SO PROGLASI U SPLOŠNO STAVKO.
Krita orodotva za poila6tnjo ro -voluo4onarnoga gibanja povs-roMjo majbri nasproten uttnok.
Madrid, Španija. — Vas znamenja kažejo, da h&ruhue revolucija v bližuji bodočnosti. Železničarji so progloaill splošen štrajk. Rudarji in kovinaki dela vel v severnem delu ftpanitfe slede naj-
ljajo, da podraže premog a prvim; brž zgledu Jeiesntčarjev. Vodite
septembrom za en dolar pri tonij če ne nastopi proti njim v tem času narodni obrambni svet ali po obrtna komisija.
Že zdaj plačujejo konzuraenti izredno vfeok davek premogovniškim baronom, kljub temu so po sklenili, da zahtevajo za tono premoga devet dolarjev po prvem septembru, ki zdsj stane osem do* larjev. Sorazmerno podraže tudi premog nižjih vrat.
Ce kdo dvomi, da premogovni* aki baroni ne nameravajo na za-rotniški način odreti k o nt u men -tov, naj le prečitajo rezolucijo, ki jo je sprejel odlbor organizacije premogovniških operatorjev v Denverju. Resolucija se glasi: '".Va zadnjem sestanku premogovniških operatorjev države Oo -lorade, obdržavane v Denverju, Colo., dne 20. julija 1917, je bila sprejeta sledeča resoQučijo:
Sklenjeno, da stopi taiooj v veljavo, da priporočamo, da naj bb maksimalna cena za "mine-run" pri rudniku $8,00, za premog v kosih in izbrane mere pa $4.26 za tono 2,000 funtov, »če se ga naroči železniški voz;	' 2 ' '
•nadalje, odbor una pravico «vprašati za javno zaslišanje pred 1. septembrom 1917, da rgzloii razloge, ki opravičujejo poviša-nje cene.	<
itona kopija te resolucije naj ae odpo&lje oblastim v Washington.
Odbor je sprejel številno komunikacije od operatorjev v drŽavi, ki zahtevajo, da podvzame akcijo za maksimalne cene, ki otopijo v veljavo s prvim septembrom 1M7.
Omenjene komunikacijo pravijo, da maj bo maksimalna cena sa mine-run" $3.50, za premog v kosifo in iitorane mere pa #5.00 pri rudniku, če se ga naloži železniški voz."
Po tej resoluciji bo stal lignit (premog naj/Haibše vrste) $5.76 tono. Leni je bil ta premog po $4.75. Premog, ki je atal $«, bo stal v Denverju $9.
Ko jc odsek za premogovo produkcijo v narodno obrambnem svetu dejal, do naj bo maksimalno cena za tono "intoe-run" premoga pri rudniku $».00 v državi Co-lorado, so premogovniški operatorji izjavili, da je le par konrpo-nij, ki ročunojo ved zo premog kot *i.00, druge kompanije oe po d rte te cene. To se je zgodilo pred dvema mesecema. Zdaj prihaja zhna in operatorji oo izrabili to priliko, da podraže premog.
Od novega davke, ki ga premogovniški baroni zahtevajo od ljudstva, pojde pri toni 78e pre-mogovniškim .baronom in 25c tr-govcem * premogom.
Premogovniški beroni nimojo nobenege provega vsroka za po dražitev prrmoKa. Vzrok je lo -komnost po večjem profitu!
avstralski parnik poote-šajo
Melbourne, Avstralija. - Brit-ski psmik "Mstongs", ki je pri hajsl iz Brisbsns, je oddal * sv-gusts brezžično brzojavko, da do-ape v hit o dne 7 svgusta. Psrnik še ni dospel v luko in iWojo go zomsn tudi ns morju.
delovotvo oo za oplotno stsvko, vlada jo proglasila vojno etenje.
Nemiri po voej državi narašča jo. V zadnjih petih letih oo ae ne-mšri večkrat pojavili, in pri teh nemirih je bila gonilno silo revolucionarno gibanje. Do sedaj se je vladi še vselej
Karetiilo s kruto «Ho zatreti gl-njo, oli letos kožejo znomenjs, da vlada najbrže podleže revolu. cionamemu gibanju. Minietratvo, ki oedoj vlado, je slabotno ln ne Utivo še zaupanja nazadnjaških elementov. Ministrstvu predseduje Eduordo Doto, vodja konzervativne stranke. Poznan je kot Šiovek brez barvo, ki je prevzel vladne vojeti v trenotku, ko ao podlegli močnejši ljudje in nisi mogli združiti poriamentarnih frakcij.
'Doto je bil ministrski predsednik prod vojno, ne doiigo po umoru Conolejoaa, znanego voditelje MVevotoev, ko je dosorgoniairal politiko. Pokazal ao je olabiča in — je moral umakniti grofu de Ro-toneeu. Zodnjl je v<idil Apsni-ko je nevtralnost Aponije do v ln centrahiiih zavezni -važfco vprašanje. (Ijjudatvo v splošnem je zo An • glljo in Fraoeijo. Tudi Romano-nea je Ibil Zkrivaj za allirance, to-da dvoma klika je za centralne zaveznike. Sedanji kralj je v tea-nem eorodu s habsburško »hišo. To je povzročilo, da je Romonones podel. Po poiakusu t markijeni do Prieto kot minkrtrakim pred -sednlkom, je Doto postal ministrski predsednik.
Iv letu 1916, ko je Romonones bil ministraki predsednik, je iz* bruhnila otovko železničarjev, ki jo bila ztru a tako brutalnostjo, da nima para na avetu.
Takrat ni bvlo proglašeno le vojno etenje, ampok tudi vse u * stavno zajanečene pravice ao bile odpravljene. Prepovedano je bilo, da oe sme na ulici sestati več kot tri osebe.
iNa cestnih vogalih so bili ns-biti lepaki e proklamocijo in vo • jokom jo bilo ukazano streljati na ljudi, Četudi oo bile med njimi žene n otroci, £e jih je več skupsj kot trije. Romonones je poklical vse itrajkujoče delavce v vojaški steroeii pod orožje.
Te ostro odredbo so zlomrle hi b-tenko stavki in potlačile zs nekoj čssa revolucionarno gibsnje.
Zdaj oo je to gibonje ponovilo z ješjo oilo, Doto pa ni Romanone«. HebilUiroi jo tudi ŠArojkujoče de-Isvee, todo agitacija za revolucijo ni utihnilo.
Vojaki oo prepojeni s revolucio-namim duhom In prav lahko se dogodi, da zrestejo borikode na olieak v Madridu, Barceloni, Bilbao, Baregoeei in drugih večjih mesUh. Homo iskre je še trebe, da zapeli smodnik, ki ae nahsjs pod razpadajočim španskim siste-mom, dii vzplsmti revolucijo ln požene kroljo.
Položaj za kraljs In dvorsko kliko je aelo opoaen,
OHIO EA JEKLO DOLOCUO V WASHDIOTONU
Dsnes lepo vreme in višje tem-persturs v Illinoisu ; vetrovi oe mogoče spremene v julne
Holnčni vshod ob S a. i aolnč-ni zohod ob «48 p. «.
D. 0. — Vojni in-duatrijslni svet je rszpravljel o produkciji jekls Hvet je določil $65 sa leno jekls. vender ps čsko še aa potrdile Iz Bele hiše.
Piedukeijaki troški zo tono je-kis znašajo $40 In vojni industri-jahrf avet meni, da $» proflu zadostuje pri Umi jekla
Prijaleljski odmevi papeževe note v Nemčiji.
PAPEŽ SE BOJI SOOIJALIZMA KOT KAPITALISTI,
Nota je mogoče v zvezi s konferenco evropakih finačnlkov v ftvl-ei.
Rim, 17. avg, — Katoliški list "Oorriere d'Italia ", ki jo polu radno glasilo Vatikana, tolmači papeževo mirovno noto v smislu, da papež ne zahteva statuaa quo, temveč jo njegova želja, da Pran-olja dobi Alzacijo. Poljaka da jo neodviana in da Italija dobi južni Tirol in Trot.
Kodanj, Danska, 17. avg. — Po vesteh iz Berlina je dobilu papeže-va nota v Nemčiji precej simpatičen sprejem. Uradni krogi in veČine listov se rezervira s komentarjem, toda ostali so precej zgovorni in pravijo, dn je papeš vsekakor prej izvedel o mnenju vodilnih državnikov na obeh straneh ln da ni poalal note brez upnnja na uspeh.
iJIssilo katoliškega cent ruma "Oermania" jc zelo zadovoljna a noto, izvzemši, da je nota v eni tofiki pomanjkljiva. Socialistični "Vorwaerts" pravi, da Je nota morda v zvezi z euano konferenco vodilnih evropskih finančnikov \ ftviei, ki ao izjavili, da Je takojšen mir potreben zaradi nevarnosti revolucije ln socializmu, kl je toliko močnejši čim dalj traja vojna. List zshteva, dn notranji mini-ater pouči javnost, če mu Je kit j znano o tej konferenci.
V zelo uiučnlh škripcih ao pa katoliški junkerji. 'Volkazcitung' v Kelniorajnu, glasilo katoliških vsenomcev. ju pravkar obelodanilo rtiflgd 'iur ^rzbergerja, voditelja katoliškega eentruma, kateremu očita, da ni vreden papeževe podpore ali simpatij za svojo sgi-tscijo v prilog miru brce aneksij. Obenem piše, du papež le podaja nekaj nasvetov, ki ps niao mero-dajni. Omenjeni liat namreč zagovarja Hindonburgov mir z uuek-sijami,
Berlinski "Lokalanzelger'* se postavlja na piotivuo stališče in piše, da papeževa nota nI druzega kakor enostranska mirovna demonstracija, kakršno je opariti v zavoziiiakili državah. Hugestiju, da Nemčija dobi muzaj svoje kolonije, je po iiiiiciiju tt'K'i lista edina točka, ki se dotiku vitalnih Intere* sov Nemčije.
London, 17. avg. — Londonski listi še vedno pret resa jo papeževo noto v antipntičnciu duhu. Loti-donaki list "Times" pravi, da dela papež krivico katoličanom v zavezniških državah, ker Jih spravlja v veliko zadrego;NJIm Je dra* ga zavezniška stvar lu zato Jih boli, da jih papež ne razume. — "Dolly New*" piši«, da Je nota "alab in površen dokument". V splošnem vlada velika nezadovoljnost, ker je po pel proti vsskl po-vrnitvi škode To pomeni, da on postsvlju niipadovalea in naps-denes ns eno iu isti stališče, kar je krivično,
Washington, 17. avjr — Predsednik Wilson Ae vedno molči o papeževi noti In ravno tako val Mani vlade, Kvideutno Je, da se prednedulk ne bo tako hitro vrgel v mirovno razpoloženje In njegov odgovor bo v«eknkor odvisen od stoliš/a, ki ga oastops Amerike v vojni, čeprav ne bo oziral na ofi* eijelna mnenje zaveznikov. 11 H*, le hiše in državnega oddelka so prišle aiigeatlje, da ae Amerlks naj ne npui's v nobene mirovne špekulevije glede us papeževo no to.
VA PET LADU ČAKAJO, OAS PRIHODA ZANJE JE PO- * TEKEL
Paeifična luka Pet ladij, tr» ameriške, ena britaka in eriu japonska, ni d "šlo v luko, ki bi imele že sdsvnsj pnplutl vsnjo. V mornarskih krogtti govore, de so bile nsjtrrž uničen«* z boartieml, ki došle nsnje z Msgom.
Zavezniki drže o-svojene postojanke«
ZAMAN SE ZAGANJAJO VA-NJE VALOVI NEMŠKIH OET.
Cilj angleško franoooko armado
sta menda železniški oporišči Staden ln Rouleri.
London, 17. avg. Prvi deu bitke v novi anglešku-frajiuoski o-feuzivl un hclgijnki fronti so oa-vesnlki prodrli ua nekaterih krajih več kot eno miljo v nemftkt linije. Nemei so furijozno itdriholi nazaj in vao noč so se vršili siloviti boji, t ml a angleško In francoske Čete so obdržale vee okupirane policije. 2000 Nemcev Jo bilo ujetih v včerajšnji bitk).
Angleži ao osvojili velik koo teritorija v okolišu St. Julleno In Langemaroka. Vas Lan gem a rek je tudi v njihovih rokah. Na drugi strani no Kraueoai prodrli od Dreigrachtoua do poplavljene pokrajine nu levem bregu roke Bt. Janisbeek; na desnem bregu ao prekoračili Nteeitfbekc in okupirali nemško pozicije na tisog jardov dobri črti. Bojna fronta jo dolgo enajst milj, Najljutejši boji oo bili včeraj ob eesti is YpfOOO V Alenin iu v okolici l^tngemoroke. V zadnje imenovanem kroju jo bavarski kronprinc Kupreoht vrgel v boj velike valove nemških čet z namenom, da rookupira io* gu hijene pozieije, toda vos njegov napor je Idi zastonj.
Medtem ko je ena anleŠko av* maila operirala v Belgiji, oo vodile kanadske Čete vea dan efdlt boj v Lonau. Južna pokivioa meato* v rokah Kanadčanov, a Ua severu ae še držo Nfincl Kanadčani op o svojIII tfekajjlotlb pozlouTn T>Wl okrog tisoč mol.
(Hj angleško-franeoske armade v Belgiji ato menda nemlka iolei niška o{>orlšča Htadeu In Roulera. Od Longemareka, kjer oo ae vlo-raj Nemei umaknili, do AtadOaa je pet milj daljave,
(Dalje na .1. str., 1. kol,)
ZADNJE VESTI.
Kopohagon, 17. avgnvta. — Nemško ministrstvo aa aanaaje zadevo je podalo izjavo Časopisja da Nemčija lahko odgovori na pa peževo mirovno nolo šolo polom, ko ae Je poovetovala o svojimi zavetniki.
Petrograd, 17. avgnela. — ruski torpedni razruševalao "Lajt-nant Bovrakov' 'je zadal na aam* ško mino v Baltiškem morja la oe pogreenil. Nezgoda oe je pripetila pri Aloadzkem otočja. Sledilo am Je brodovje razrnševaloev, na katerem je bil lajtnaat Lebedev, mornariški minister.
Rim, 17. avguzta — Papež Benedikt je potrt, ker je bil njegov poziv za mir povsod neprijazno opre jot.
London, 17. avgusta — Brttokl vojni atan porote, da ao Nemei sinoči Izvršili dva protinonadi proti novim britakim pomjA«. Začasno oo dobili nektere prido bltvo, toda kmalu oo J0» Izgubili.
Pariz, 17 avguzta. — Vojoi atan poroOa, da ao oomfte lala
napadle ainošl nove pridobljone franoooko postojanka ob reki Šlo-en boke v Belgiji, toda napadi oo bili popolnoma odbiti.
Kansas Ctty, Kana. 17. avgooU SUvka oeatnoželeznlikln uolnl beooev je končana Družba je odnehala in priznala jo organioaef jo uslužbencev
Ohloago, 111 17. avgaota — Oo-na sa praJiOe gre navzgor. Dom« oo bili na klavnižkem trga pa $18.60 ilo funtov živo tele. Ma trg je prišlo U 7,000 praAUov.
MešetarJI ia mesarji obetajo, da dosežejo kmalu $20 se zlo fnotew žive teže
PROSVETA
9L0VENSKC NARODNE PODI
IE JEDNOTE
Ithaja dr.rvno
asdalj ta
LAETWTWA SLOVENSEE NAEODffE PODPORNE JEPNOTE Cans oflmot po dogovora. Eokopi* — aa vračaj«.
Naročnin«: Zadinjana držav« (isrea Chicago) ia Caaada M aa Mo, 11 60 t« pol lata te 7f>c sa trt ainm Cbteaga te liti sa pol lata, |Llf sa tri
^fttttft^^^ SA	J^Jfc^š a^Jll R
"PROSVfcTA*
EW la Uaifcli Aw <
"THE ENLIGHTEN
I "THE ENLIGHTENMENT"
•f tkm SlorvaU NalteMlH
Xssaad dally axeapt iuadhy and HoUdsya.
Advertising rates on
Sabacricttea; United States (szeept < >CoandJoratjrn eoantrlaSt M.ta par
Chicago) aad Oaaada U p« year;
Addrs*t
TROSVtTA-


CE ODLOČA FAMET
Pred dobrim tednem smo čitali, da je stavka rudajev v Leadvillu končala po večtedenskem sporu. Preden je bila proglašena stavka, je kapitalistično časopisje pisalo ščuvajoče in podžigajoče proti rudarjem. Lagalo je, da plačani agitatorji podpihujejo rudarje v interesu Nemčije. S takimi lažmi je hotelo kapitalistično časopisje nahujskati predvsem meščanstvo v Leadvillu in okolici, da vidi v štraj-kajočih rudarjih zaveznike Nemčije, ki so ustavili delo, da pomagajo sovražniku Združenih držav.
Stavka je izbruhnila, toda hujskarija ni dosegla uspeha. V času stavke ni bilo najmanjšega nemira, ni bilo izgredov. Zastopniki rudarjev so sedli z zastopniki rudniških operatorjev k mizi, da se razgovarjajo z njimi o zahtevah rudarjev. V začetku je izgledaj, da ne pride do sporazuma in da se pogajanja razbijejo, če so vesti resnične, ki so jih prinašali listi velekapitalističnih interesov. Razburljive vesti o pogajanjih so kmalu izginile v kapitalističnih listih, in preje kot je kdo pričakoval, so listi prinesli vest, da je prišlo do sporazuma med zastopniki rudarjev in rudniškimi operatorji.
Odločila je pamet!
Rudniški operatorji so prišli do spoznanja, da morajo rudarji delati, če hočejo obratovati rudnike. Ako pa rudarji delajo, potem mora biti mezda tudi tako visoka, da lahko izhajajo z njo in prežive pošteno sebe in svojce.
V Leadvillu ni bilo žalostnih in obsojanja vrednih izgredov kot v Gallupu, New Mex., Bisbee, Ariz., in Buttu, Mont. Nihče se ni oborožil in kar tjevendan izgnal štrajkujoče rudarje iz mesta, dasiravno je kapitalistično časopisje zakričalo, da so rudarji izdajalci.
Hujskajoči in podžigajoči glas časopisja, ki je zagovarjal velekapitalistične interese, je ostal glas vpijočega v puščavi. To dokazuje, da se lahko spori med delavstvom in podjetniki izravnajo mirno, če se podjetniki ne postavijo na stališče, da delavci niso brezpravni sužnji, ki imajo le garati in vbogati, ampak da so ljudje, ki imajo pravico zahtevati, da žive v človeških razmerah.
. Podjetnik, ki verjame, da imajo vsi ljudje pravico do življenskih sredstev, ne glede na to, če imajo polne blagajne zlata ali če so siromašni delavci, ki si s trdim delom služijo svoj vsakdanji kruh, bo sedel z delavci ali z njihovimi zastopniki k mizi in se razgovarjal z njimi mirno o njih zahtevah. Poslušal bo argumente, s katerimi delavci podpirajo svoje zahteve. In če argumenti drže, tedaj jih bo priznal, ne bo iskal praznih izgovorov, še toliko manj »e bo pa postavil na brutalno stališče gospodarja in odklonil vtemeljene zahteve delavcev.
So pa delodajalci, ki se postavijo na brutalno stališče, kedar delavci zahtevajo zboljšanje življenskih razmer, in ki pravijo ošabno: "Tukaj ni nič za uravnati, še manj se pa pogajati s kom, kajti gospodarji smo mi in kar rečemo, to velja."
Taki delodajalci tvorijo v vojnem času največjo nevarnost za deželo. Oni izzivajo delavstvo z brutalnim nastopom in so povzročitelji delavskega nepokoja v industriji. Njih besede niso le skrajno sirove in brutalne, ampak so tudi poniževalne in žaljive za delavstvo. In če se delavstvo noče odpovedati vsem ustavno zajamčenim pravicam, če se noče odreči pravici do življenja, če noče postati ponižen rob podjetnikov, tedaj se posluži stavke kot zadnjega orožja, da ošabne podjetnike privede do spoznanja, da so delavci tudi ljudje z vsemi pravicami do življenja. Tak ošaben in brutalen nastop podjetnikov povzroči dolgotrajen štrajk, pri katerem trpe interesi podjetnikov in delavcev, in se pojavijo tudi izgredi. Kajti podjetniki, ki tako nastopajo, najamejo privatne stražarje iz velikomestnih človeških nižin, katerim je toliko napasti in ubiti štrajkajočega delavca kot lačnemu človeku pojesti kos pečenke.
Pri takih podjetnikih ne odloča pamet, ampak vodi jih slepa strast, kateri pravimo brezmejna lakomnost po
večjem profitu. Kjer pa odločuje slepa straat, ni prosUrt za pametno besedo, tam je nemogoče poravnati spora z mimo in preudarno besedo.
Mirno izravnanje spora med rudarji in rudnfBkimi baroni v Leadvillu dokaaujt, da se dajo indurtrijskii »pori poravnati mirno, če so podjetniki dostopni pametni beaadi in jih ne vodita lakomnost in brepenj« po večjem bogastvu.
lenska bolje. Raditega je bilo'mo-^
DOPISI.
zopet pons vi js štrajk, eo ga gotovo hoteli spraviti na varno sa omreženo okno, toda saenkrat se je družbenim klaUvitesem pone-
ko ('sna žrtvoval sa delavstvo, do kler mil bodo pripuščale moči.
Ker je bilo ie precej poano v noč uva se odpravila spat. Jaa ia dovolj, da •em ne spravil v postelje, katero brr kupčije s *«> prej prerahljaU tarifi. Povem vsm, ds tako dobro še nisem nikjer «pal kot tukaj, ker je bila postelj tako dobro prerahljauš,
je prvo delo zjutraj, ko ee prebu dim, da sem se na tihem zahvalil dotičnemu šerifu, kateri ja pre metsval posteljo.
Zjutrsj vprašam mojega prijatelja, kje je tukaj stavka, ker jat nisem nič opaail. Toda pojaaneval mi je, da splošne stavke nI nikjer, ampak samo pri posameznih rudnikih.
Rudarjem polagam na sree, da so pložnt v vseh osirih, kajti Y slogi je moč. Ob enem poživljam rojake, da ne hodijo v sedanjem času v Minneeoto, ker aa bo najbrže razširila stavka po vsem o-krožju, da ne bodo imeli kake neprilike. Tukajšnje rojake pa poživljam, da bodite mirni in tre-sno misleči. Čimbolj bodete mirni in složni, tem več bodete dosegli.
Naročajte se na delavske Časopise, Prosveto in Proletarea in držite se gesla, eden sa vs«, vsi za enegs.
" Louis Zakrajšek, potovalni zastopnik "Prosvete".
E pota. — Eo sem obiskal več
kIovenskih naselbin v državi Illinois, sem se podal tudi v mil-jonsko mesto Chicago. Ravno ob čaau mojega bivanja je vledala taka vročina v tem zakajenem i nest u, da sem komaj lovil sapo. Videl nisem prav nič posebnega. Vedno gost dim, ropotanje in Hum, da me še sedaj boli glava in zveni po usesih od aamega ropota. Seveda je bil moj prvi cilj glavni urad S. N. P. J. Vsedel sem se torej v voz električne železpiee in se popeljal v češko Kalifornijo, kjer stoji poslopje 6. 'N. P. J. Ko sem prišel tja, so me sprejeli vsi prsv prijszno. Raditega moja najlepša zahvala vsem za prijazen sprejem. Posebno se moram zahvaliti bratu F. Godinu aa prenočišče. Terbovčevemu Tone* tu, bratu Tavčarju in Keržetu pa ne bom nikdar odpustil, dokler mi ne dajo zadoščenja, ker so napravili s svojim pristnim humorjem toliko smeha, da me je ves teden bolel trebuh.
'Ne morem razumeti, kako more pl. Gajžla stanovati v Chicagi, kjer je tako vedno grozovit ropot in tako gost dim. Ker sem se naveličal tega vednega hrupa in trušča sem se napotil proti Wisoon-sinu med deteljo. Obiskal sem Racine, kjer sem dobil mojega prijatelja Joe Radelja in se mu prav prisrčno zahvaljujem za prijazen sprejem.
Nato sem se napotil dalje pro* ti seycru in sem obiskal Milwaw* kcc. Mislil sem, da bom v tej na* selbini dobil kako cvetko in srce mi jc kar veselja utripalo, ko sem samo mislil ua to, kako srečen bom v Milwaukee. Toda bil sem tako razočaran, ker še nobene videl nisem. Raditega sem se takoj napotil dalje proti mrzli Minne-Koti, da si ohladim razburjeno siv ce. Napotil sem se proti Biwabi-ku, kjer sera takoj poiskal glavarja vseh pečlarjev F. A. Ko pridem k njemu, ga takoj vprašam, kje živi ideal mojega prejšnjega bivanja. Toda, ko mi je začel pripovedovati "pečlarSko kroniko", nem točil take bridke solze, kot jih je Gajžla, ko je umri Francelj Jožetov, oče vseh pravovernih Avstrijakantov. Nato mi je velel, da naj se grem zapisat v črno knjigo prejšnje rožice. Komaj odidem v malo sobico, začu jem naenkrat nekak km in ropot v stranski sobi. Radoveden, kaj se godi, grem gledat, ali se ni mogoče pripetila kakšna nesreča. Ko stopim v sobo, vidim deputy-šerife, kako so stikali zs prepovedano pijačo. Obstopili so nas in nam zaukazali, da moramo biti popolnoma mirni toliko časa, da vse preiščejo. Rekli so, ds so prišli v imenu postave in da se sedaj nc sme piti, ampak braniti denar. Nekdo je tako pridno premetaval posteljno opravo, ds je jrrekoscil vaako služkinjo, katera vredujc postelje. Meni se je zdelo, da on bolj stika za dolarji kot pa za pijačo. Ko so vse preobrnili, niso našli drugega, kot nekaj-praznih steklenie. Vzeli so tndi čašo, katero rabijo za vodo in gospodarja. Toda sodnik ga je takoj ispustU, ko je sprevidel, da je popolnoma nedolžen človek. Seveda je bilo i^eni to nerasuat Ijivo in raditega sem takoj vpra* šal, ko se je povrnil domov, kaj ds je naredil, da so ga vseli s seboj ns Rodnijo. On mi pravi, da najbolj gotoyo raditega, ker je bil prešnjo leto odločen stavkar in so ga ža takrat uko preganjali kot Judje Kristnsa. Dobil j« delo potem drugje, da mu ni treba de- ftnlki vseh delavskih Isti za to družbo. Sedaj pa, ko se fedino raditega, kar vedo, da čim
ka ni more a obe na sila vstavili in tudi napredka deLavtnwa ne ba ustavila nebeaa aila. Ako se lmči delavstvo osvoboditi vseh pij**, kateri mu sedaj sessjo kri, se mora izobraževali. In tv dosežemo e-dino le s tem, sko pridho beremo delsvsko časopisje. Raditegs poživljam vse delavce, naročajte se na delavsks časopise in uajbolja sta "Prosvets" in "Proletarec". Naročnjmo, agitirajmo in podpiramo ta dva časopiss, ker sts vornika delavskega
Sterling, HI. — V tukajšnjem mestu je nekaj jako lepih izpre-hsjališč, kjer se človek lahko iz-prehaja ob prostem čaau. Najlepše izprehajal&e je pa ob reki "•Rook Island River". Tukaj se ljudje zabavajo na vse mogoče načine, nekateri z ribolovom, drugi s kopanjem in tretji s tem, da se vozi v čolnu po reki itd. Veli kokrat se prigodi, da katerega v jame j o ribe mesto, da bi on v je ribe. Tako se je zadnjič nekomu pripetilo, aa ime ne vem in tudi ne veto, kake narodnosti je bil ko js šel loviti ribe, da so ga odnesle s seboj. Mbgoče ga je pa vzela morska deklica in ga odne sla s seboj v kristalni grad. Na zaj ga ni več in tudi ne morejo Jtejti sledu za njim. Sicer se je prigodilo že več slučajev nesreč Pred krotkim sta utonila dva de cka.
Kar ' se tiče delavskih razmer so še nekoliko povoljne, samo ko bi take draginje ne bilo, katera nas tare. Vse tovarne obratujejo s polno paro. Ako je kateri Slovenec brez dela, ga lahko dobi tu jtaj* Edino stanovanje s hrano bo moral iskati pri.drngih narodih, ker ni še tukaj nobene slovenske naselbine.
(Ko čitam "Prosveto", vidim nekatere tako neumne dopise ravno glede 0. N. P. J., da se ini jih ne adi vredao čitati. Ne vem kaj taki mislijo, ko pišejo take bedastoče. Vsak naj bi raje vsako stvar prej tresno premisli in prevdaril, preden M poslal v jav nost. S tsm le Škodujejo S. N. P Jednoti in članstvu. Vsak čisn st more nekoliko premisliti, da se nsrtisjamo v jako kritičnih Časib, ker nas današnji sistem vedno bolj vleče v nekak nejasen položaj in moramo biti pripravljeni Hm vsa.
Posebno za naa delavce prihajajo vedno bolj kritični časi in raditega moramo delovati v slogi, dn pridemo do svojega cilja Ne smemo poslušati itaše naaprot-nike, kateri bi najraje videli, da iičinpo še vsdao v oni srednjeveški temi, da bi ne zahtevali dragega, kot to> kar bi bili sami pripravljeni dati, da bi čakali na plačilo na dragem svetu. Mi de-livoi moramo iti a duhom časa naprej in se isobrsševati, ker ravno potom itobraabe lahko dosežemo to, kar nam prietoja po vseh <Deveških in bošjifc postavah Vsakdo lahko isprevidi, da čim bolj je delavstvo itofrraženo, tem lažje irvojnje smago nad svojimi govrainiki, kapkaKeti Radi če-oa so ps kapitalisti taki sovra-
ns j večja rtsreda.
Pl«*.
.bolj je delavsko časopisje raašir jeno, tem boi j se delsvstvo iso-braluje in čim bolj je deiavetvo itodraženo, tem večjega nnsprot-
«re*Ho. Izjavil ae je, da se bo t nik aika vidi, katerega je jako teike
ocir. nemogoče premagati In ne samo kapitalisti, tndi drugih nasprotnikov delssmkega časopisja lažje delajo do-neizobraženimi de-lavei. Čim bolj je delavstvo ito-bra žen o, tsm manj se da voditi sa naa, tem manj as da slepiti f repičnimi obljubami najboljše
ds ne verjamam. da bi jo kaka življenje na onem svetu. Nepred
ta delavske Časo-
Frank Košir.
Zelo redko se člta ksk dopis ia tukajšnje nesel-bine, kjer traja Še ves čes štrajk. Vsakemu rojaki je gotovo že znane, da se je pričel tukajšnji šfrajk 12. junija in smo še vedno v tem položaju, kot smo bili ob začetku stavke.- Rudarski baroni S0 preeej trmoglavi iu nočejo ničesar slišati e naših zahtevah, povišanje plače in boljše delavske razmere. Ampak kričijo samo po lažnjivihf kapitalističnih li-stih, da smo izdajalci domovine, da smo kajasrjevi a gen L je in da debi varno denar iz, nemških bank v Meksiki v ta namen, de bi ustavili vso ameriško industrije Tbda vse te laži ne pomagajo dosti in mi staricarji sme še ravno take složni, kot smo bfli prvi dan stavke. Ker pa vidijo rudarski baroni, da je naša slogs njih poraz, so raditega pričeli postopati zelo brutalno s stavkarji. Pomožni družbeni deputiji pobijajo s količki na tla možke in ženske. Neko žensko, katera je imela v svojem vozičku dva meseca staro dete ter se sprehajala po mestu in razdel jevala stavkarske letake, sta zagrabila dva drušbina klatmteza, jo vlekla v zapor in pustila dete samo na ulici. To je lepa kapitalistična demokrscijs. Eno največji kapitalističnih brutalnosti, ksr jih zgodovina pozna, sc je pa pripetilo v Butte, Mont. 1. avgusta t. 1. Ta dan bo gotovo trajno zapisan v proletarski zgodovini. Na ta dan «o kapitalistični najemniki ali klateži limčali Frank Littla in sicer ob treh zjutraj. Ti krvoloki so vdrli v njegovo sobo ob 3. uri zjutraj ga takoj napol pobili na tla, zvezali so mu usta, da ni mogel klicati na pomočena-; to so ga vlekli iz sobe in ga vrgli na nek avtomobil ter ga od peljali ven iz meets. Ko so prišli dovolj daleč iz mesta so mu vrgl i vrv okoli vratu ter ga vlekli nekake dve milje do nekega mosta, kjer so gs Še enkrst pretepli, na kar so ga obesili. Kakor so se izrekli zdravniki iu mrliška komisija, so ga ti klativitezi potegnili od tal in ga niso vrgli iz mosta, da je revež tem bolj trpel.
Frank Little je bil deportiran iz Bisbee, Ariz, v Columbus, N. M. pri zadnji deportaciji v A-rizoni in od tsm je prišel v Butte, Mont. Bil je zelo priljubljen med delavstvom po celi Ameriki. Vsi zavedni delavci protestirajo radi tega brutalnega čins.
Dne 4. avgusta je bil pogreb nesrečne žrtve kapitalistične bru-talnosti. Sprevoda se je vdeležilo približno 8000 rudarjev in drugih delavcev in smo na ta način tiho protestirali proti kspitalisti-čnemu grozodejstvu. Ta sprevod je bil eden najk resnejši h, ksr jih je bilo še kedaj v tukajšnjem metu. Klrsto je neslo sto delavcev in sprevod se je vršil po glavnih
mi
ulicah mesta na 4 milje oddaljeno pokopališče. Pogrebcf so imeli vsi rdeče znake na asbi. Ne pokopališču mu je naredH eden ismsd naših brstov krasen govorr v katerem je orissl delovanje Frank Little, ki je moral dati življenje sa pfoletarske pravice in svobodo.
Kapitelkti ss sedej čudijo, ks ko je to mogoče, da ee je udeleiilo pogreba tega '4 anarhista'' toliko ljudstvs. Fotografi sa premikajoče slijce ss eelo fotografirati sprevod in te slike se bodo ksssle po vsem svetu, in s tem se bo kasalo kapitalistične brutalnosti.
Cas je de se delsvei vsega sve. ta sdrušijo v eno svetovno unijo in An Uko o vrle jo kepitslistično avl okrasijo.
Louis Htuein.
O. —• Ear ss tišs da-lavskik ra«er v tej neeelbini še nieo prsetak*. Dal amo vsaki dan, alf kaj nam u pemage, ker je teko neznosna draginja, de ee komaj borno preiivimo. ffspkali-esm nas izkorišča na vseh konci k in krajih, fa iets sedsj bogato le Uv vsepovsod E odrom aa^Hovpnaka podpor-
t na ^etovjM
if društva «a ftfc,
» »«*e društvo IV štev. 277 S. N	S
bro napreduje v vsak PflV 1
mmZ je ^ gozdno veseli,o, Uj,r Z, prsv dobro zabaval, pJT * ie žalosti,o, ke^^fe' venskih deklet tuksj, l £ fante jako nepH^^
ai slovenskih evetk, ko grSIV t* us nabore iu ni niko^ pripenjel šopke Ako
i| da *e »adonti starokrajaki fi tovski navadi.	*****
Delavci se vedno bolj jejo ia pridno pristopajo v H«ični klub št. 62, k.r JtfTf s« je delavstvo začelo zavedli, da spoznava, da je delavska str. ks neobhodno potrebna za deli ce, sko se hoče otresti kapltalut ntga jarma. Čim močnejfc stiranka, tem lažje vodi boj pr kapitalizmu. Sicer spada ta ** listični klub pod Joungstown, mo aeje se obdržavajo v tej na< bhii in sicer samo za nedolc čas.
Pred kratkim je priredil ta k veselico v korist društvene b gsjne, katera se je tudi prav bro izvršila.
Kakor pri vsakej stvari, ti so ue našli tudi tukaj nekateri vešljivci, kateri so delali na kriplje, da bi ja čim ve? 5ko< vali tej veselici. Raznašal! m novrstne neresnice okrog tn s t toliko pripomogli, da ni prišel to veselico govornik, kateri je prej obljubil. Toda vse splet niso dosti pomagale, veselica se višils v največjo zadovoljn vseh vdeležencev, ker suio i vsega dovolj na razpolago; ed govornika nam je manjkalo. , Dosti oueb je še tukaj, kateri rsdi uničili naš klub, toda mt bo njih trud. SI. soe. klub »e kljub vsem zaprekam lepo ru jal, ker gre z duhom časa nap in na tej poti ga nobeden ne mogel ustaviti.
Poživljam pa slovenske dela po širni Ameriki, pustimo na st ni taka medsebojna nasprotst Vssj smo vsi delavci in nan skupno zatira in izkorišča ka lizem, pa naj si bo eden nsjb verni katoličan ali pa najvi brezverec. Kapitalizem pri tem pozna razlike. Zakaj bi se ne gli skupno boriti za delavske risti in pravice. Vzemimo *f za gled kapitalistične stranfce. teh strankah ne poznajo strank stva ali verskega prepričanja, njih igra največjo, prvo in » njo ulogo — sveti dolar. Kapi listične stranke, katere imajo cilj, boriti se proti delavstvu vprsšsjo kakega verskega prep čanja je ta ali oni kapitalist, r pak samo, ako si pripravljen bojevati za nsše interese. In r no tako bi morali biti mi deli složni v tem boju. ln ker nismo ko složni, ravno radi tega i*vo jeino tako malo uspeha
Prebudimo sc hi vrzimo v«s< ga strankarstva na stran In i"' mo le ta cilj edino pred očmi, boljša nje delavskega stanu. ! stopajmo v delavsko borimo se skupno prot! nato največjemu sovražniku - k»P« lizmu, kateri zasužnjuje ve* Pristopaj mo v delavsko stran da bo ns odločilni dan. dan v tev, prodrla na*a stranka, d« bomo priborili pravice, kstenh vsakdo upravičen doMtl. ds
tudi mi živeli življenje do ks
rega smo istotako o/.ir. fr ts, j pravičeni, kot p« kapitalta«. « ri le žsnjejo in nič ne ^ iz delsvskih rok pride rsr, Ur potrebno in nepotrebno u Ško Življenje.
Ovrzimo ono P-^^/ ^J kater, toliko	*
rszredti in bodimo v jej ^ M kot en maš in
naš cilj in praznovslo Ho at vo velik dsn -	1
i, pod kapitalisti^^'
p^saddsv-ke^^
vojki tajhie j* ^ moralni tab unit
ŠEA TAB0EI** ^
t\ n — Vojn*
Washington. V. C	^
„,k Bsker je	-
Milini vojaških	t
ril« prsvi ds so rslne razmere ^f^^kta
župani se dobil, »f k« je treba rsvnaU t^l parni .»kali vsjsšS®
d.
aa evropskem
Mi*®-
_„.„._ I r.dnu po-
K^j . bilko v BelrJiin
1 ""T "J?
C Mi front« J-too od
jL so itirikral proti-rr„r,Mh Maw pri \>r-
če« Landou, ^ wyeljni4tvo javlja, da ae Jaki napadi v Belgiji * ^ velikimi izgufcssai sa
J, orzamii ob kanalu Y-,„iioli.i Laugenmareka, , govrainik pridobil nekaj r Bitka »e tam ae nadalju-S, Jnliena do Warnetosa av«iuski napadi odbiti. jUlurkem in Unworn *o vče-^r štiri kanadske divlai-pot V naae prve po-ined silnim ognjem in k po-(vedno dohajajoč ill svežih merilni je sovražnik sade-vrteli na svoji vojni čr-w od Hull neha in zapadno m je imel sovražnik velike s m njegovi napadi ao bili i Blizo St. Quentina je bila pka artilerija zelo aktivna; ije 3000 granat v mesto, ki liple katedralo. Na.griših ja-des-Damesa smo odbili i francoski napad.
hnooii na ruski fronti.
irra, 17. avg. — Danes Jav-i Berlina, da ae bore fran-ifctt z Rusi in Rumunci vred wldivski fronti. Nedavno je psočtno, da britiški topni« poiagajo Rusom. Najnovej-brniva maršala Mackensena Kanila Ruse in Rumunce ns a breg reke Seret. V Berlinu je, da je bilo v sredo in še-ujetih 3500 Rusov in Ru-m lz Dunaja poročajo, da sike in avstrijske čete oku-
i	Baltaretu iu Strakani in »romunske divizije so se u-uit zapadno od črte Negrile-seja.
»tin. 17. h v g. — Uradno po-e pravi, da
mo nemške in av-sgreke čete zlomile rusko-ru
ii	odpor v dolini Trotu«. Po-100 ujetih mož na bojni črti artu znssa avstro-nemški M topov in čez 50 strojnih
L
Nrad, 17. avg. — V okoli-¥Hnf, Dvinska in Baranovi-
»topniški boji. Na romunski li med Seretoru in Prutom je artilerijsko bojevanje. V li ®b Sabrežine je na« "bata-aati" naskočil sovražnika in i«! vee pozicij pet vrst od 'Rermalui. Runtttnske Čete so bstegi<*nih orirov izpraznile Jrtiroslava-Kosaki-Lakral, ki 'I linije Soveja-Monastirsk-M»ni. Vho prednjo noč in ves je sovražnik napadal m ob reki Sušici, toda Ruti w odbili vse napade. V Fokianija so Nemci po-I ofenzivo in naperili več lju-•«P»'l«v proti Stnakanon in lp*iso»'i,sovražnika so se na-* umaknile do Munčelija in ** Ruuiunri pa do Movili-
n bombardirali Jasenioe Avstrijci pa Bsnatka.
iz iMzemstva.
NIKOLAJ
ROMANOV RLTI
V 8IBI-
17 *vg. - Avatrljake
Poveljništvo poroda, da rril1' *«<lnjr dn! številni ^padi, pri katerih Ja bl-Pet italijanskih ero-' Av«'rijaki letalci so maš-
mIT1 Puli* M
P* <*Ukali Benetke m vr-' h"ad, na mornariški ar-JMrug. vaina poslopja. O-V^ v«»ke požare. Itall-r^baj, bila huda in na "no ix^biu 1rl ^
Petrograd, 17. avg. — Caa široke severne stepe drdra danea vlak bres kakšnih okraskov iu v vlaku gadi Nikolaj Romanov, nekdanji car vseh Ruaov, a svojo nemško leno, štirimi Isčframi iu malho ekscarevIČem. Njegova pot drži v Tobolsk, Sibirija. Kam pojde od tam, ne ve nihče. Provizorič-ua vlada, ki je poslala bivšega earja v Sibirijo ,ue pove, kje bo ockdej njegovo bivališče. Najbrže gs bode nastanili v kakšnem za kotnem, sibirskem mestu, daleč pftoč od istsanice in vsake zveze t zunanjim svetom.
Nikolajev* deportacija je prišla ns ukaz saišaane vlade, kateri na-čeluje Kerenakij. Vaa afera je še aavita v misterijoznoat in najbr-še ostane slisterljozna. Poveljni-št vo garnisije v Carskem Selu je dobilo povelje, da posadi Nikolaja na vlak v sredo zjutraj. Od vsakega bataljona v garniziji so iakrali po enajst vojakov, o katerih lojalnosti napram svobodni Rusiji ni nobenega dvoma. Ti vojaki ao imeli nalogo stražiti cesto od carjeve palače do kolodvora, kjer je čakal vlak. Nikolajevi rodbini je bilo dano ua it-bero, da lahko ostane ali odide z njim, kakor jim ljubo. Vsi od prvega do zadnjega so se odločili, da gredo z Nikolajem. Ko so nekdanjemu mogočnemu carju preči-tali odlok provizorične vlade, da mora iti v Sibirijo, je padel na stol vsled velike potrtosti, toda ugovarjal ni z eno semo Ibeaedico. Prosil je, če sme pred odhodom fee enkrat pogledati vrt, kjer je sadit ia okopaval krompir in drugo zelenjavo. Drage volje so ustregli njegovi prošnji. Nikolaj je korakal po vrtu in najhujše mu je bilo, ker se mora ločiti od njega. Njegova žena, bivša carica, je bila videti vesela, češ, da bo vaaj nekaj spremembe, ker se je zadnje čase preeej dolgočasila v Carskem Selu.
Namesto sijajno opremljenega vlaka, brez kakršnega se ni Nikolaj Romanov nikdar vosil po Rusiji ,je stopil v nsvaden vlak na postaji v Mohilevu. Vlak je bil sestavljen iz treh spalnih vo-zov^ enega jedilnega in treh vagonov tretjega razreda; takoj za njim ie odšel drugi vlak, na katerem je bila njegova prtljaga in petdeaet služabnikov, ki bodo z dovoljenjem revolucionarne vlkde delali družbo Nikolaju v Sibiriji. Na kolodvor so ga pripeljali v avtomobilu, v katerem sta ga spremljala knez Dolgorukov in grof Beckendorff. bivši dvorni maršal, ki sta bila ves čss z njim zaprta v Carskem Selu. Močni kordoni vojaštva so spremljali avtomobil do postaje. V drugem avtomobilu je sedela njegova žens Aleksandra a hčerkami in sinom v sprematvu grofice Narižkinove, bivše dvorne dame; v družbi je bil tudi kore-njaški mornar Derevenko, ki je bil carjevsšev telesni Žuvaj že od dečkovega rojstva. Tudi on ac je ponudil, da odide a carjem v pregnanstvo.
Prebivalstvo ni nič vedelo o Nikolajevem odhodu. Ko so csrja odpeljali, so ostale straže naokrog palače kakor prej, da bi ne bilo suma. Nihče še ne ve, zaksj je vlada poslala Roinanovca v Si birijo. U gibljejo pa, da je njegova deportacija v zvezi s pismom generala Gurkota, ki gs je vtiho tapil zaprtemu Nikolaju v Carsko Selo, prisegajoč mu zvestobo in obljubljajoč, da pride čas, ko bo do revolueionarji plačani zs svoj "zločin"., Gorko je bil aretiran Naj ho kar hooe, fakt je, da se bivši ruaki avtokrat danes vozi po širokih etapah proti nrslskemu orovju — v Sibirijo, deželo muk in sol ta, kamor je on še pred pol le-tom poWJat druge v pregnanstvo in muke. Zdaj bo okuftal tudi on mrala sibirsko sitno lu zsprt od vsega sveta ho lahko premišljeval he ha* prijetno usiato, ki je zs-čela mahati pn kronanih glavah ..
stro ožigosanje zsveaniškjh vlad, ki so trmoglave v tem oziru.
Tedenske izgube na morju.
London, 17. avg. — Prežnji teden so 8ubmarinke potopile 16 parnikov nad 1«00 tonami, to je dve ladji manj kot predzadnji teden.
Him. 17. avg. — Sovražne sub-marinke so prešnji teden potopile sest italijanskih parnikov in pet jadernie. V tem čaau je priplulo v laška pristanišča 550 in odplulo 50» ladij.
Pariz, 17. avg. — Francoska tr-govska mornarica beleži izgubo štirih ladij v prešnjem teduu.
Kerenakij Js aa mirovni laoagrsa
London. 17. avg. — "Daily News" ima brzojavko ic Petro-rada, ki vaebuje izjavo Kerenski-ja, da on smatra mednarodno de-luvako kouferenco v Stockholmu zelo važno in veliko ljubše bi mu bilo, če bi se bila konferenca že vršila ob čaau, ko so Ruai prodirali v Ualiciji. Dalje je rekel Kerenskij, da vsako nasprotovanje od strani zavezniških vlad in stavljenje ovir zavezniškim delegatom, ki so namenjeni v Stockholm, najbolj koristi Nemčiji. Že-lja ruske vlade je, da se čim prej prične z delom za splošen mir.
«vr - Vojni ursd ja-* J'»ika /ra*na flotila I**" "" Harf (aa Oo-ta. z nameaom, dn
C ** Avijatiki ao vrgli
na tn M i

Llloyd George prerokuje ša eno lato vojne.
London, 17. avg. — Premier Lloyd Geore je dejal včeraj v parlamentu, da bodo zavezniki z A-meriko vred dosegli svoj cilj v prihodnjem letu 1918. Nemške subinarinke ne bodo izatradale prebivatelstva Ani ije — je nadaljeval George — in bojnr položaj je dober. Letošnji pridelek pšenice je večji kot je bil lani in tudi drugi poljski pridelki so se pomnožili. Situacija na ruski fronti je res slaba, kar pomeni, da morajo zapadni zavezniki izvršiti toliko več dela na bojišču. Tež-koče zaveznikov sc bodo odslej manjšale, medtem ko bodo raale v Nemčiji v obliki notranjih nemirov. Največ, kar more Nemčija zdaj storiti, je, da se vzdržuje proti napadom Augležev in Francozov, pa še tega ne more.
V Avstriji primanjkuje železniških voz, rsditega primanjkuje soli, ker jo ne morejo dovižuti dovolj iz šolnin v meats. In ravno pri tem se občuti največji ue-red pri prometnih sredstvih. Menda ni dježele na svetu, katera bi imela take zaloge soli ko* ravno Avstrija iu ljudje jo morajo strs-dati. V več krajih ljudje žive ž<i mesece brc/, soli. Edino prebiva'H krajih, kjer se sol prideluje, imajo zadosti, toda v drugih kra-jih jo pa le redko kedaj dobei
KADAR «» ZGODI »M
^	ISfSSll
jfcjajn ■ nSf.it^J^TŽŽ
POZOR!
Vsem Slovsaeem in Hrvatom v La Sails, 111. in okolici sa toplo priporočam« za nabavo NOVS •BLXKS ali SUKNJI. Poatreže-
ni boste najboljše, pri meni čistim« likam in popravljam atara obleke. Cena zmerne« postrežbs tečna, dalo in blago prva vrata.
Slovanski krojač.
JOHN B1MBNO, Narodni Dom-Ln Salle, lil
VI IMATE
MRZLE NOGE.
. «
Pasite nanje predno bo prepozno,
Kdor ne pazi na svoje noge, ni dovolj irdbražen. X|ož bres nog ni mož in mož s slabimi nogami je ravnotako, kot da je brez nog. Dandanes ima le čvrsti delavec prednost. Le taki imajo boljša de-la iu imajo boljše zaslužke. I'a-zlte na vaše noge ac danes, ako se vain potijo, pečejo, so ožuljene, i-majo kurja očeaa ali saguljke, to pomeni, ds njih Živci polagoms lzmirsjo. S takimi4 nogami ,ste napol pots v grobu.
INo, uko veste vse to, torej čemu ne osdrsvite vaših nog t T Ns-ročite si takoj veliko škatuljo PEDIS I NA r.a en dolar. PKD1-SIN je zdravilo izključno sa noge. Zavaruje pred potenjem nog. smradom, utrujenimi počutkl in pred žulji, zaguljki hi kurjimi o-čini. Naročite takoj. Naročite še danes!
OJIOWN PHARMACY, 3812 K. 70. ST. N., Cleveland, Ohio.
LISTNICA UPRAVNltTVA.
Nekaj navodil glfda oglasov.
Uredništvo in upravništvo ne jamči in ne odgovarja za oglase v listu. Vaak naj ai zapomni, da aa oglase ao odgovorni oglaševalci Vaak naj paai, prodno ao kam poda, naj piše po pojasnila predno aa poda na pot. Oglasi so vodno tako spisani, da zapeljivo vladajo aioer ae jim ga na nna nikdar dosti verjeti. Toraj ditataljl bodite previdni, prodno sa dajte sapeljati od raanih oglasov. Potem aa pritoževati prav malo pomaga. Pazita, predan alaaata v paat. Toliko v pojasnilo, da aa m bo pozneje kdo jeaU vsled ogla-sov.
FAP BI IZVBDBL
avojega brata Peter Ko-
^ lko kdo izmed čitateljev 'njegov naslov, prosim, da •naznani ali pa naj ae ml aam
Javi na naslov: Trttsn KoaeJI, / O., OoslUHi, Okla.
(Airg. UM0-2MI)
DOBRA FLfČA!!
VARNI PRSMOGOROV!!
ZASTONJ PREMOG
RUDARJEM!!
DOSTI VOZOV!!
STALNO DELO!!
Nt ODLAGANJA Z DELA!
Ni STAVKE!!!
Dobra stanovanja, za nizko ceno v najem. Ni delavskih neredov v premogorovu HEVERLEY COAL CO., v Heverley, Pa.
100 SLOVENSKIH PREMOGARJEV POTREBUJEMO.
Pridite pripravljeni za delo a železnico P. R. R. Izgla-site se pri Superintendent Heverley Coal družbe
v CO ALPORT, PA., ali pa pi&ite na naslov Frank Zala, 805 House Bldg., . ia«.. u-is» Pittsburgh, Pa.
iatfMmamayNBanaiMMMMMMMMMMMM
Slmnki Hindu
Padperaa
if. jealja leoT v M. nMaola.
ulaviu staji i war—ao ao, lawndalb at*, ohioauo, ilunoir.
OriATVI ODBOR:
PradaedalSi Joka Vogrl«, box SSO, Le HaUa, OL L red*ee*aedafc: J. BraUovU, B. r. D. 4, box IS, OUarž, Km KL Podprodaednis: Jolaf Kuhelj, »««0 Bwlag ava. So. Okieago, III. Tajalki Joka Vardorbar, iTO* So. Lawadala Ava« OMeago, lil. BUfoJoik: Aatoa J. Tarbovoa, P. O. Boa 1, QUaeo, IU. Sapiaaikar: Joha Molek, 400S W. Slst Ht., Oblaago, IlL
MADBOBJII ODBBK i • • Jolo Ambroži I, 151 boa, Osaoaabarg, Pa. Paul Borgor, T41—la% BL, La Salla, JXL t. S Tauchor, «74 Ahaay Aro., Rockaprlag, NWfo.
voboth1 odbbk i Aatoa Hraat, 811—§5U Ave, New DOatk, Maa Jolo BaAliok, boz 4S1, Hmlthtoa, Pa.
Badolf PlatorSak, 4lfl bes, BrižgeotBe, Po.	! \
Jakob MlklavAl«, L. Boa I, WUloek, Pa. M. Potrovlob, laail Halo Ave., OoUlawood, a
Ježe
''l
vrhovni KDBAfBlKt V. j. Kem, M. d., otofl St. CUir Ato., VBB DBNABMS ZADBVB ih 8TVABX, M m Msje gi apsvesge odbora la S. N, P. j. aaj ee poSljaJo aa aaalevt
JO«* VBBDBKBAB, UST SI Ba. Lasadsla AVS, CMiaga, IS.
PRlTOiBI OLBDB OBRKKALVBOA VOgMVtANVA SI Majajo aa aaslovi
JOŽB AMBBOftlC, BADBVB PBBPXBXjJTVB VBBBXKB, kl Sla JIH staaoa, aa pollljajo aa aaslovi
AKTOM KRAST, ail — SS* AVSs VSI DoriSZ. raspeavo, filaakl.
geta m draga aa
VBB VPBAVKXSn STVAKL UFKAVKlSTVO "PBOSVBTB", 9007-V ketsssodsaul a tajalltvoa B. M. "Proeveke" se rsbiu laaaa des ako ftehte, ds bo vaška slvar Utre Baje glavaaga apravaoga eSbesa aa vHtje
M, aa Mfinwl>" aa ae«ua)a
Ata« oaiasgo, Ullaaia as »eCttlale as aaslovi Lanadale Ava, Ohieago. in 'i apravsUivoai be Jo la save
IB tretji
NAPREDEK.
Prosveta piše aa blagostanje ljudstva. Ako ae atrinjal a njenimi idejami, podpiraj trgovoe, kl oglažajo v prosveti V salogl l-mam vae za vaakdanja potrebščine po zmerni oanl.
ANTON ZORNIK Herminie, Pa. ..
Hill's Studio
(FOTOGRAF) 1034 W. Michigan St. vogal Tyme
Slika tudi več skupno. Fotografije iu dopisnice, Povečuje ir. uinlHi na velike slike. Podpirajte onega, ki oglušii v "Prosveti". (Aug. 11, 1H)
Stovenfcs-HrvaMl Pogrebnih I bstos—vsi
mmmmmimammimmm^mmtmmmmm mmm^amrnmmmmmm aa wmmmimmmammmmmma
Naš pogrebnlžkl urad je uie jen % v win i potrebščinami za POGREBNE SPREVODE.
Posebno za društva in za one, kl nimajo prostoru v avoji hiši za pokojnika, Imum lepo svojo kapelo. AutomoblH In kočija hu dobe pri meni vaak čas. Se priporočam
Jožef Pavlak, lastnik
Tel.: Canal 6008 962 W. lS,h SI. :s :: Chlcago. III.

Ki
MI ŽELIMO
obvestiti vae naše brate rudarje, du smo letos žs trikrat
povišali plačo. r—.....-	u
Iz razloga, da bomo lahko zadisttili našim vuUkim nato
Čllom
burgh, Ps
venec,'
gorovih.
čovljev. Idi
smo si ustanovili brezr^nl^ur^za^Hdo-Vodja te posredovalnice za dalo je Slo-
čllom promega, smo si usianov bivanje premogarjev ln sicer na
te pos io dal
Premog v naših rudniki Oaemurno delo in prosta Pridite ali pa pišete na:
vence.' kateri vam bode dal vsa pojasnilo o nažlh promo-
^^ -	.....1 je visok od 4 i do 0
vožnjs na želoxnlcl.
Stockholmski
morda
StAokholaa. 17. avg. — Sklica-tel jI' mednsrodnras dHsvsloega kaugsanir ki ss ima otvoriti 0.
septembra, resno razmišljajo, da ni (,	bo treba sberovanje aopet prelo-
- ^STtSSSi ^ t
KADITE TILLMAN CWAM. S. N. t. /. CTgam
i ,....«.•.
i ...•*• •
Op* Os.
ROBERT W. LAYER
ARCWttCT
zadel
War
kolodvor.
"i "paziti je bi-
'S ^ VlJ
in

ia aeti aaale^
so Anciija, PranoLia. folija Amerika ponovno sabraoile prosto | ^ pot daisgatam ic teh držav, je pri sililo- eoeialist ično eksekutivo, da nekaj ukrene fMtliestelji ne ma rajo, da hi bili is vOjaknjočih se držav n^vseo« Miao	tn
si ia aem pal ja je sllžati preeej o
m a. u tam tt.,
Ja MSW nsfrt
^N. P. J. ss p
T1L. NA DONU AUSTIN
The New River Collieries Co.
EMPLOYMENT ODDELEK
4 Grand §1.. Plllsburflh, Pa.
50 Slovenskih premogarjev potrebujemo.
Mi jam'imo našim delavcem zs Stalno in dolgo delo in ml imamo vedno d<mti vozov za premog. Naši premogarji zaslužijo skoro najboljše plače v tem okraju. Hudnlk je varen, premog jc visok, stanovanja so po uizki ceni in dobra pitna voda j<* tukaj Premogorovovi m, v Hindi Kun, O., m v (JQIanvale O poleg P H. K in W. k L. C. Magnipa. Pridite pripravljeni j sa d« lo all |«s sc uglasifr pf. Supt. C. W. Maurar
The Glens Run, Codl Company
$$$009040	»#»»• M»MH»I
NORTH SIDE STATE BANK
noc*i stuimgs. wyo. ima kserrsta in aezssvs nw,a«.h
ml
ria*aUw« I alslale« •broell mm Seals vMge.
mo< *a ki/nzaavaifvna in NAraausa isatirvcila
0»
V službi kalite.
Ž|i<i»k«Ur»sii .........................
St rezin j« ps vrie rez aebe uisako Iu te pri-pogne k zlstu.
— Bil bi bogat, ako bi bili ti denarji laoji Ali te denar ui polten. Ko ae vrnem, poafivim z njim cerkvico as najlepšem mestu avoje domovi-ue. Morda mi bo Bog dobroti ji v, da ml dodeli Fetimo.
4 XXV,
Ku ae je Strezinja drugo jutro vzbudil as iuu je zdelo vae to, ksr oe je dogodilo, kakor »en. A hitro »e je apomnil vaegs. Izmolivši svojo Jutranjo molitev je zsjshsl konjs in odjezdil v smeri proti Kordovi. Tokrat ni slišal nobenega bojnega hrupa, nobenega vpitja v šotorih. Morda Je le vse dokončano — pomisli — in nam Bog ve» kako? Ali je zniagsl Muhamed ali 8olimsnf In če se je bitk s sploh odločila t To bi bilo dobro, če bi vedel. Lahko bi javil Wadhi el Ameriju. Njegovo odpo-slsnstvo obvisi prav za prav v tem, kdo Je zmagovalec. Ta misel nm ni šla iz glave. Ako se vrne v bližino bojišča, bi bilo lahko nevarno zanj. Pa tudi Soliman bi ga vprsšsl, kaj je dalsl eeti dsn. kaj še le prejšnji dan in eelo noč, Vaekakor je bilo nevarno izvedeti, ksj ae Je dogodilo, a v nje-go vi glavi se je vgnezdUa »Isel, da je nujno In tudi cdluo pametno, ds sve za zmagovalca. In obrnil je konja proti bojišča, ...
Ni se zmotil. Niti dobre četrt ure ni jezdil, ds je prišel v podnožje brega, s katerega Je lahko ptfgleda bojišče. Bilo je nastlano « trupli. Osvrsni so se piali po njih in solnee Je mililo kri v odprtih rsuah, A drugače je bilo bojifte pusto. Vojske so se oddaljile. Neverjetno se mn Je zdelo sicer to, a vendar je ty!a resnica.
Stopil je a konja in vodeč konja aa uzdo, je šel na bojišče, da vidi mrliše. Sirese gs, ko Je videl mtrvs trupla ljudi, ki ap ic včeraj gledali zdrs vi in veseli božje solnse. Da bi lahko gore-rili, vprašal bi mrliče, ds mu povedo resnlfco. A mrliči molče, ln Uko je stopal od mrliča do mrliča in gledsl V njih neme lies, s odgovora n! dobil. Bog ve, kje so sedaj v*Še duše in sdl se mu, da sliši udarec src od tfsoč in tisoč ljudi In poslu-še glssno dihanje njihovih prsi. Njih lica se au zdijo, kakor bi )e reials, lasje ježili, njihove oči, kskor ds ae odpirajo, s roke dvigajo proti njemu. Zdi ae mu* da mu kličejo: Tujec, po ksj si prišel, da uam kališ mir. Tn Streziajajdvifcne roko in se pobožno prekriža. Neumnost! Mrtvi ne govore in kaj mu naj store, ko ni ničesar »skrivil.
—	Glej, se pripegae nad nekim mrličem — ali ui to sioovee silnega Sancha? V resnici — in fftreslnja je sposnal mladca. — Koliko let bi le lahko živel! Kako slavno bi p lahko vojakova! ?* krst čaatni in avobodo zlato, a glej, tako mlad jc moral oditi "k očetom. ,
Na bledem Heu niao ,več ovetela roža in junaška desnica jc bila odsevna. Dolgi lasje so biji pr<; pojenl s krvjo. Oei 'so wfe odprta in steklene, h usta odprta, kakor da Šele*še,nekaj povedati. Zaman, mladi dpanjalec. Nikdar teč ne boš .govoril s Hrvatom, in kdo ve, morda bi mu sedaj poVedal marsikaj aa eelo njegovo bodočnost. Kaka bo ta bodočuoat? AH pride srečno do Wadhe cl AmerijšT Ali bo videl kdaj avojo Fntfahot
, Smrt ralsdafa junaks je globoko pretresi^ Strfzinjo. In dolgo ja gledal v lice mrličev. ICo sc je zopet v zdramil in ae ogledal, je zapasi], ds ho-dita med mrliči dva vaššana in jih plenita. Odlo-Či se, da ju vpraša, kdo je zmagal.	|
Ko sta ga snpaatls. sts ae vstrašila in hotela pobegniti, a Strezinja J» zaktiešl:
—	Ne bojta ae! Povejte ml, kdo Je zmagat, Muhamed sli Soliman.
Vsšoana pokimata e glavo in molčita.
—	Zakaj ne gotoriu Jas sem pravksr dospel sem in ne morem vedeti, kdo je zmagal.
—	A Uko — reče sUrsjši vsščan. — Zmagal je Holimsn in je že krenil proti Kordovi.
—	Za Boga — vaklikne Strezinja sam pri tebi. Morda le pridem celo prepoano v to nesrečno Kordovo. Tega bi mi še tre balo, da ae osramo tlin, V tej prokleti službi kalifa se mi je to že enkrat primerilo. Ako bi bili vsi poslanci taki, potem gorje kalifom.
Poslov i vii ae od vaščans, je zajshsi konjs in v urnem diru odjezdil proti Kordovi
tEOSVETA naaaaea
XXVI.
t
Hsm sebi se ja čudil, da je prišel tako nsglo do Kordove. A še bolj se Je čudil ko so ga straž* tiki pri vratih spustili urno v mesto.
A to se mu Je takoj pojainilo, ko nc inu je približal vratar in mu reke!:
—	Oospodar, ako hočeš, pa me osrečiš
—	Nag sem in bos in denar, ki ga zaslužim mors m vrsti v Žrelo svojih otrok.
-- Jteliš torej, da ti dam miloščino"
—	O ne! Debro vem, kaj govorim. Po vnem opisu, kl mi ja poanea. po tvoji lepoti in jeaiku, po nsglanu in vaem vidim, da d ti Hrvat Ti si St t r sinja ... Ti si Hirat . . .
—	Ds, Hrvat aem. Ponosen aem relo na te, sa-ksj veliki ljudje v rsšem cesarstvu so ba! Hrvati. —
—	Tegs nikdo ne taji hi ramo to je vsrok, esksj te presita.
—	Govori torej, čess želiš Ako ml Je v moči, ti pomorem.
Hvala ti . . . Razpisana je velika nagrada onemu, kl najde lagabljenega Stresiujo, Hirsts
—	Ksk tlodsj js rasplasl nagrado?
—	O prosim, te je storil »srn veliki hadžib. ki. kskor ne vidi. močno ljubi in eeni svoje ro Jake.
—	On, da je to sterilf
—	Da. Narod pripoveduje da je storil to na prošnjo svoje nove favorita
—	Favorite! — vaklikne Streainja. — Kaj se asuiissjo za ae favorite? Wadha el Ameri me ljy-bi sam, ni potreba nobenih favorit — se nasmeh-ue Strezinja. .
—	Sicer pa — reče vratar — se ue gre za to. Naj te je priporočil angel ali vrag, glavno Je, da je Wadha el Ameri razpieal nagrado. Ker aem te pa jas prvi spoznal, gre ta nagrads meni, seve, ako ti izjaviš, da bi se ti sam nikdar ne Jsvil, nego aerii te jaz nagovoril za to. Drugega dela pri tem nimaš, nego da pričaš in vse bo dobro.
—	A to je nemogoče.
—	Kako to?
—	Zato, ker sem poslan k Wadhi H Ameriju kot poslanik od Solimana. Kako naj poslanik priča, da ne gre tja, kamor je poslau.
—	Razumem. Ali morda bi se dsio vendar kako narediti. MoJih dvanajstero otrok . . .
Razumem te — reče Strezinja in vrže stražniku nekaj denarja. Hotel je že iti, ker se obrne k stražarju.
—	Prijatelj, ali bi mi ne hotel povedati Ime 'one favorite, Jri »e je zavzels ta me pri mogočnem hadŽibu.
—	Zakaj ne. Slišal sem, da »e imenuje Fa t ima. » • ><
Kakor grom so zadele ta besede Strezinjo. Prebledel je kskor atena." ' / V f- ? '
—	Gospodar, tebi je slabo. Dolga pot. Morda si lačen? '	f,
A Strezinja je že zbral svoje moči ter odvrne na videz mirno. , '
—	Fatima! Rekel si Fetiuisf Ali odkod jo je hsdžib dobil ? i
—	Če se ne motim, dobil jo je od pokojnegs Abubekra, zarotnika. To se pravi, podedoval jo Je po njegovi smrti.
—	Tristo zlodjev, ona je — vaklikne »Strezinja in oddirja proti Alkezirju. Kakor da bi gorela pod nJim aemlja, je hitel po ulicah, da je stražnik mrmral:
—	Ta človek je snorel, ali pa ima tako važne vešti, za Wadho el Amerija, da Uko hiti.
A Strezni ji je plamtelo srce. To jr ona. Nje« govs Fstims, ps v hsremu človeka, o katerem je mislil, da je plemenit človek. O usoda ... Vsa bolest, ki jo je pretrpel de sedaj, ni bila nič proti tej, ki jo čuti sedsj. — O Bog, o Bog! — je v a-dihoval — ta prokletnica me je prevarlla! In ta moj rojak, mesto da mi reši drago, jo vaarae za svojo favorito. O zakaj me Mao požrli morski valovi, ko sem potoval v to p^okleto zemljo, v kateri me bije nešreča za nesreče. Zakaj nisem umrl v ječi Abubekr jo vir . , . Kda ve, a(f je postala Fit ima bedžibova žena po svoji volji ali s *rtot Gotovo ao jo odvedli k hadiibu, kakor jsgnje v klavnico in morala se je, ket sufrj*M*,lastne volje, slepo pokoriti ukazom na tilnika. A vendai ki lahko vzela nož in mu ga aaAsdiU r pral. Pre-kletnica, nezvesta ! Prelomila je zvestobo, ki mi jo je dala, zakaj, ako bi hoUla, bi našla gotovo na-čin, da se reši objemov hadžibovih.
"v ~ A Kaj sedaj, kaj sedaj? V, je vzklikala duša Strfzinje. V prsih mu je kipelo in žile ao m mu nabrekle od jeae. Čutil je, da stori nekaj strešnega.
—	Ubijem gs, ubijem njo in njegst '
Prsd seboj je ssglsdsl Alkasar iu sdelo se mu
je, da bo aamo takrat zopet dobro, ko uniči hadžiba In njegovo favorit o. In on prime teaneje avoj inei in aree mu utriplje močnejše pri misli na oeveto.
S Umi mislimi se je pribiižšl Alkeaarju. Ker je Ugledal amuČeno in razmršenih las e besnečim pogledom, ga straža ni hetela spustiti naprej. A ko je rekel: — Puatite rae, jaz aem Strezinja, Ht-Vit; ki je poslan kot poslanik Solimanov k hadži-bu. Važ>rte stvžri prinašam hi vsak hip, ki ga zamudim, je lahko uaoden za državo.
Trenutek nato je bil v predsobi hadžiba, Wadhe el Amerija, svojega gospodarja, svojega dobrotnika, svojega vraga in največjega sovražnika, kakor je govoril sam pri sebi.
XXVII.'
* « , »>
Strealnji je drhtela roka, držeče meč, ko je čakal na Wadho. Ta je bil ravno zaposlen a df žavnimi posli in ni mogel tsko j priti.
Strezinja je moral dalj čaaa čakati v predsobi. Ali to čakanje nI umirilo njegove Jeze, nego še rszpsljevalo mržnjo do Wadhe e! Ame rija in Fatimo. Sprva je mislil, ds takoj pisne na hadžiba in ga ubije. Napoaled pe si js domialil, da bi bilo to bedasto, zaksj prepričati se mora, če je vse to res, kar ja slišal od stražnika. Mor-da je katera druga, ki se imenuje Fatima? Zaksj bi morala biti baš njegova ljubljenka?
Lovil se je za vsako bilko nade, kakor utopljenec. AH apomnil se, ds je rekel stražnik, da je Fatima, ki jo je Wadha viel od Abubekrja. Ne, tu ni mogoča nobeno nesporazumljenje. To je njego va Petkna.
V tem stopi v predsobe Wedhs el Ameri. Vzklik iskrene rsdosti se isvije hadttbu ia prs. ko sapssi Atrezinjo. Razširi toke in koče objeti mladega Hrvat s.
AH Stresinja.je stal v kotu nepremično.
Sinko, kaj U je? — vaklikne Wadha el A-meri — take bled si in tvoje oči ae tako motne. All se vračaš tako, k svojemu drugemu očetu? Ali ai Uliko pretrpel r te« času, odkar U nisem rideM O veruj mi, strašne osvetim troje trpljenje . . .
—	Dovolj, mogočni hsdžib — odvrne Stresi-nja in glss mu je drhul Očividno se Je trudil, da osUae miren, a ni šlo. — Prihajam v službenem poslu. Ne vprašuj me, kako m* prišel v Soli-»osnov tabor. On me pošilja k tebi.
—	On, zmagovalec!
—	Da. Porpča ti, da te obdrži še nadalje v časti hadžibs, hoče te obsipati a svejimi milost-mi, ako ukrene«, da oatane K »rdova mirna In fs predaš mestne ključa.
(Dalje aša4L)
v tnale
T
Kovačev Jernej se je privkar vrnil k .mesta. Ve* je bil if pust in dolgočaasn, sam sebi v nadlogo in v napet je. Vaški mir mu je bil aopern, dasi js v mestu neštetokrat zahrepenel po nJem. In vss tista neokretne prijaznost preprostih ljudi gs je taoriU. Zdele se mu je zavratna hi hinavska, čeprav je vedel, da deU lju-dem krivico. Zato jie posedal po cele dneve doma in predel avoje dolgošasae misli; samo vsak večei je šel ven na poljš. Tu in tam je srečal kmeta, ki ae je vračal domov.
"Dober večer vam Bog daj/' "Dober večer. No, kaho je oče, kako?" " , ''	' * t
"I, kakor Bog hoče. S*J veste, zrnetom je raje več slabega ko de-breg*,1' je odvrnil kmet t utrujenim glasom. A on je $util» 4a bi mo« povprašal in povedsJ še marsikaj, toda ni se mu h rte|o razgovore. In kakor da se je apom nH česa, bogve k\iko važnega in nujnega, je odgovoril v naglici: "No, no. kendn ne bo tav[o ho do. Sicer se pa še k*j pomšuimo Lahko noč." Tj
"Lahko noč -7 pa pridtye,]*ej k nam:"
"Da, da. Vsega be ie dovolj,' u. odgovoril že polome in je šel dalje. Is mraku ss je sadaW pe4 jc koscev. Nekolike pretrdi ,in malo preraskavi so bUi glasovi, njemu so ugajali. Zdifevje ln je švttieU h njih. Vmes je bilo
ZZEl^Z*^ hihiia ^^ ^ opravile njene be-
T&^toZtifttf	^'»*	Njaam je pa bi-
nje razposajenih grafcljie.	g^ in Merodno ^^ ^ M
s6
nje razposajenih grafcljfe
Ko se je vfšičal, je Mla že sko ro popbhiama noč. Na ne%u 0 mežikale zvezde kakor sveti«, U malce zaspana otfesca. Vzduh je bil topel in prijeten, da M Človek legel v travo, za-strmtj nekam v L d in easadjaL^ In tiate 1>i
" T&o:h. V*** Ne dvorišču ga -ji uktvtik' »Urit dek
"Dober večer. Tttta Biff*)a pri nas Jn vžs Saka ^/ V' ' r
"Katera Barba?- .
rušil Jšlajn ,
Zaradi.dekleta bi oienda vorfla i vami. Vn<X da'ijfs
od timMif» ■
"Od; katere:?", jc v^ttl Jer-hej 'aač udcno»" vssks-besedi^ln Je svetlela nthlfMšd™ iti ae mu je zaadeld, ds Mi! ,v ivMv, ki |š> ni videt svoj,žiV dan. tfe-nšdo^s so pilite ^nj^J^lh dol gočašje Iii obšla ga je žšlis, d* b se nekjollko .^gledal. v te«u $ud nem svetu. Vft da bi čAal dekli nega odrfovofa, je poizvedoval br-
"Kje pa je BarbAf"
MV hiši sedi. Tudi delavei Ic notri in vtčetjajd. Pa veste ^
Dekla je k govorila, ali on je 4 več poslclšal. Urno je stopil proti hiši. V prostorni, nizki sobi je sedejo zs jarvorjevo niso precej its jsmnikov. Vsi so molče zajemali is velike, glinaste .sklede. Pri vratih pate stala Barba In razklada la vzrok erojega , prihodi. Zalo akrivnoetno in vašu^ aS ji je moralo sdeti njeno oprsailo, kajti ko je Jemej vsjtopii, je Čhl, kako jr zanmila delavee.
''To pa vsa ne sme nič briga-
trf;;a
In ko jc esglcdsla njega, gs je ogovorila, še vedno proti onim o brnjena: :: . 1 .
"To je prihranjeno temu." Zadovoljen smehljaj je spremlja) aadnje besede.
"Do trdne teme ste hodili, jae vas čakam že o& m faks." je nadaljevala, da bi »e čimptej znebi la svojih naklepov.
"Kaj pa bi s menoj, mati, kaj? Zamakojetrke imate v fari, kakor aem ravnokar čul," je hitro aačet Jernej, da bi ji nekoliko pomagal preskočiti Uroke stranpoti kme-tiikih običajev in čiapreje priti de gladkega raagovora. , Barba ni odgovorila Sklenila je a životom na levo, glava je nagnila na de*no in palec ka ka* aalee desniee sta začela neuami-ljkne mečkati prtdpssnlk. Meato ma m« je pegledsU nenadoma naravnost v oči, potem ps js halknil ujsu pogled v stran preti delav-
so vežo in po temnih, nekoliko tesnih stopnicah v zgoruo Izbo, ki je bils pripravljene nalašč za Jer aeia.
Ko je pri&gal luč in se je svet loba razlila po ne preveč prostorni sobi, je Barbin pogled takoj ob-atfl na kopi knjig.
"Ali je vse to vsše?" je vprašala z nekoliko plahim glasom.
"Vse. Ali se vam zdi mnogo?" ae js nssmehnil Jernej.
Joj, joj. Ps morate vae to zna tif" Je nadaljevala ženica.
Se veda." ' "Če ne boste hudi, kako visoko pa atc že adaj v šolah in kje?" j« dalje poizvedovala starka, med tean ko ji je Jernej ponudil stol, da aede.
"Na Dunaju sem. Še eno leto in potem bo konce za vedno."
BarbS ga je pogledala spoStlji-vo, ukoraj boječe.
■1' Vidite, kdo bi ai bil kdaj mogel misliti, da prispete tako viso-ko. Veste, jas sem vas ie pesto-v4ar •'
^Takol" ae je veselo začudil Mtiej." Pa takrat še ni bilo pri iter-Ukih čudovitosti, kakor jib i tafce aMsj." '
; Batys gs je mo.toila z veliko pozornofctjo, ker je dvomila, če še veruje v čudeže in svetost; kajti po me&tih se ljudje izpridijo in akvarijo, tako da jim nI noibcoa reč več SV*U. Tods v veliko za dovoljuoat ni opazila v črtah Jer rtejevega obraza niti sence zasme hljivega in povedali mu je saupno in tfkovaj Šepetaje;
"Recite karkoli, naša fara je srečna. Sam Bog .u je ponižal, da nam govori po tej trpiultf." Potem je molčala, da bi videla,
sasmejal in razjokal ob enem. Sočutje in taržnja, zaničevanje in U aniftjenje mu je polnilo dušo. tto-^el je že spregovoriti in z eno ss-rtio besedo s Si loma razdreti vrs InirSke^ sanje »tarkine. Toda v is tjfetn hipu ae je pretnisHl ln mol-
je nadaljevala: .<"Saj jo gotovo posnate tisto Franco Korenovo. Tam pri misijonskem križu je vedno stsls ob nedeljah med mašo — ona je tako srečna, da sluti že tukaj neba*,"
Zdfcet je umolknila in čškala Jenicjcvega odgovora. Seie, ko je t|i jjokimal, je povzela besedo in dvorila dalje;	^ •
/"♦•Vidite, čudno je res vse tp, to (U k-do nsj sodi bo^je ukrepe, i Tata spomladi je nehala hoditi na v§a, še v cerkev ni prišla nič V<sč. In kmalu ae je raznesla nb Vtea, da se je zamaknila. Spočet ka s4 nibče verjel, a sčasoma so le ziCeli ljudje hoditi k nji. In tisti, k} s* ie prepričali na lastne oči, »o fdtem pripovedovali, da govori med ssmaknjenjent z Jezusom, di hodi'njen duh po nebesih ln ds občuje z rajnimi. Enkrat jo jc nekdo zbodel c iglo — gosposki človek je bil — ps ne vem, kdo in kaj — s ona ni niti trenile. Mirne je sedela in atrraela predse in njen obraz je bil tako lep in oči tako žsreČe in polne bleženosti, ds si ni mogel človek m Wit i dru-gegs, kot ds jih obseva žarek božje svetosti."
'Koiikokrst se pa zamakne?" je povpraial Jernej.
V začetku se jc po enkrat ns dsn," je odvrnila Barba vaa vesela, ko je spoznala, da Jo KovaCev gospod, ki je že tsko učen tn Je že mersikaj izkusil po svetu, posluša z zanimanjem, —M v sačetku po enkrat, sdaj pa Že po dvakrat, tudi trikrat na dan. Včaaih J! stopijo med zamaknjenjem solze v o-čii ne govori pa nič. Kar pove, pov f vse šale jjotem."
"tako, tako," je zamrmrsl Jernej kakor sam zase, s etsrks jc be-*di&i!a vedno umeje:
"Zdaj hodijo od vseh krajev ljudje k njej. Se Um iz Ogrskega so zadnjič priiH in od Gorice, pt Istre; tudi domačinov je vsak dan nekaj pri njej.1* "Kaj pa delajo?" "Kleče in molijo po pet rožnih-veneav po vrati. Ko mine tleti čas in <ma epet oživi, pa pove vaeke-mu vse, kar jo vpraša. O. že marsikoga je ob varevsla neareče." I Barbs je povedsls še mnogo, da se je Jemej nehote zdrsnil. In vse, kar js isgovorils, je izrekle t Uko zegriseno vsro, ds Jernejo ni 1 ksjrtv.
bodimo, ttmo
VHCira A i., . J ''
BsrbafU.jf pivaiakakaos,
, dolulco potegnila »Unem robu, kakor bi ^ tikaU primerne b* ^
(Dalje prihodu j ic.
Aoieriške vcal
ZAHTVE RUDARJKV V )Q
Osemurni delavniž; NDUi rudarjev v rudnik iu driViT njega gre na kooipanijski
♦5 mezde za delo pod ztasi osemurni delavnik; $4.50 n na površju.
za sedem urno dtlo v« rudnikih in na mokrli kraji
Odprava kontraktmega
Nobene razlike med unia delavci.
Pravica da unijski delegat šče delavce na kompaaijtkii štoru.
Zažiganje nabojev opokim po končanem delu.
Odprava obligatn« «<inni preiskave.
Odprava listkov z« d^lo uHi listin.
Sanitarne naprave v hit« kopališčih. <
Oficijelno priznanje unij» se lahko vbodOce s pogaja rešijo spori.
■Pogodba ni veljavna, doklt ue sprejme centralna orgaaii ja "hiduatrijalne unije lovi rudniških delavcev štev. 4 W, W., >
Kasnejša poročHa ^naauuij da so zastavkali rudarji v Oi tu in AurorL Šerif Mieniaf četo deputijev na razpolago.
V:.Virginiji.au zaštrajkali raj dva tretjini ruda*jev.
'Na Caypna renču je. zastav 700 rudarjev, stavki te pridn jejo vedno novi rudarji, Ca; je majhen rudniški okraj kopljejo .uionganeško rudo, k je preje dobivali.it Norvefte.
prišle ua nisei, da bi jI ugovar-"fa pojdivs gari," Je SapealadI jal. Poslušal jo je dolgo, napo
aaenil Jernej, ko «e mti ade'o Barhine zadrege dovolj, ženina je vsaelo prikimala in mu Je brea besed filedfls iz htte skezt prestar
sled pa jo je vprašal: "Kaj pa župnik?" "O, goepod eo bili nekaj časa hudi Zdaj pa prsvtjn, d* k njej
kapitalistični tVJ
Washington, D. C. - -vu
Aahurst je predložil »euatu 1 učijo, ki jo je sprejela trfd zbornica v Phoeputu, Ariz. T> ska zbornica priporoča, da grea sprejme postavo, da bi la(liko delavce industrijalno a lizirati in jili prisiliti, da delaj rudniške barone v Arsoui nizki mezdi
(gospodje priznajo, da ruda baroni ne morejo defoiti delat« odkar so deportjrali rudarje, da ppčivata trgovina ki obrt.
Ce so rudniški baroni mu da bodo delavei kar drli v Ar no, ko ao deportirali nad 12UQ darjev in malih bzinisuienov, se hudo zmotili.
Seveda imajo kapitaliati pr eo povedati tvoje zelje, tli notako imajo delavci pravico reči avoje zalliteve. Delavci no javili, da ae takoj vmiejo na <1 če zvezna vlada prevzame nK ke.
Proti lakomnosti rU,J'";k*-ronov je edina odpouioč Hrt Ijenje rudnikov.
STAVKA SE RAZVIJA VOC EO ZA LESKI DELAVCI
Seattle, Waah. - Stavka » godno razvija za leane «lcla^ državi Washington. Seatllf«« svojimi delsvskimi P^mioj»r csmi, ki jih vodijo profit«»U nekakšen trg delavske teh posredovslnie stoje rta**1
zne ntraie, ki sv.re ne Hprejmejo del. , boriSčih in tovarnah «« delke. v katerih >0	^
kali.	, , jm
V splošnem je poU**J suvksrje. ker druibe n'
dobiti stsvkokszev.
n«tu Meat - ti"*0'"
JSn tukaj
Delo v rudnikih t^ ^ nikov topilnic ne prihsJ«« Jamo mnenje je as »trsi.
ijrev.	-
Oljni operstor Ai« .
n Ir^rins.
dolsrjevnsr^/-^«. da infomaciK. ^ J^g ali vae morilce, ki Littls.