Hujšarji aktivni do konca
str. 36-37
■o
-r<">
im
■in
-C-» ■r-
Naj maturanta
potujeta v Pariz str. 35

90,6 95,1 95,5 100,3
Zaupate nam že 68 let
□
m_
PRILOGA
• I • 1 I •
PRILOGA
praz
PRILOGA
Št. 29 / Leto 68 / Celje, 20. junij 2013 / Cena 2,30 EUR
Mu bo uspelo?
Spretnemu kajakašu, ki se je znašel kar sredi celjskega letnega bazena, zagotovo. Koliko enotnega nepremičninskega davka pa bodo lahko »pogoltnili« lastniki nepremičnin in pri tem še vedno ostali nad vodo, pa je že druga pesem. str. 2-3
Rečica ob Savinjpaznuje
►
k.
str. 12-17
Sankaku navdušil str. 20
Inovacije soQjiQQS kruh str.
NASA TEMA
Javni prevoz kot znanstvena fantasti H?
str. 44-45
CELJE
Konec lomljenja nog pred Rimljanko? str. 6
ŠMARJE PRI JELŠAH
Ajda v novih prostorih
str. 7
Muzeji oživeli pozno v
v
noc str. 18
Kemoterapije zdaj
bliže domu str. 52
Modne zapovedi kozjanske metropole
str. 38
GOSTUJOČE MNENJE
Izkušnje iz nizozemske
ekovasi str. 46
Druženje pod rožnato
plani no str. 34
Pošljite SMS na 4246 § s ključno besedo NASVET!
s
Čaka vas jasnovidna Kara,	£
ki vam pove vse o vašem	0T zdravju, financah, ljubezni,
prijateljstvu...	£
2
AKTUALNO
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNiK
_ V	■	a	BVV
Začne se pri straniscu
Prav vse res ne, marsikaj pa se začne tam, kamor gre še cesar peš. Doma je ponavadi kar vrsta, predvsem zjutraj. Ko se odpraviš na dopust s prijatelji, pa je kljub druženju eden od razlogov za lastno namestitev prav ta, da ne bi bilo drenjanja pred straniščem. No, bilo bi preveč nesramno, če bi trdila, da smo si tudi Slovenci po osamosvojitvi želeli vsak svoje stranišče in nam je Jazbin-škov zakon poceni odkupa nepremičnin, v katerih smo bivali, to tudi omogočil.
Pri tem se na prehodu v kapitalističen sistem, kjer velja, da je lastnina tudi dolžnost in ne le pravica, verjetno nismo vsi zavedali, kaj pomeni odkup starih stanovanj. Marsikdo, ki je gradil večnadstropno hišo, ker bodo tudi otroci potrebovali stanovanje, prav tako ni razmišljal o tem, da bo dom sameval, ker se bodo zanamci razpasli po svetu. In zdaj, ko bijemo plat zvona zaradi davka na nepremičnine, kaj radi pozabimo, da se kot lastniki nepremičnin pogosto obnašamo nerazumno. Tista njiva za starejšega »pjeba« in še nekaj zazidljive parcele za mlajšo hčer... bosta zdaj pač dražja naložba kot pred enotnim davkom na nepremičnine. Ta seveda ni udaril kot strela z jasnega. O njem se je govorilo, se z vrednotenjem nepremičnin nanj pripravljalo in pravzaprav ni nek nov davek, saj bo le nadomestil tri dosedanje dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga vse občine še vedno ne obračunavajo, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in premoženjski davek. Tisti, ki pravijo, da bo ta davčni trojček v enotni podobi pravičen, poudarjajo, da so bile vse tri obstoječe dajatve zdaj zelo subjektivne, pač po presoji občinskih administrativnih izračunov, in zato krivične. Zakaj potem takšno razburjanje?
Nevarna je lahko logika razmišljanja, da je treba vzeti tistim, ki imajo več. Predvsem, če pojasnilo razumemo v smislu, da so si na nepremičninskem trgu ustvarili več pač lopovi, ki jih je treba kaznovati, saj z njihovo sposobnostjo in z delom nepremično premoženje naj ne bi imelo nič skupnega. Ampak že pri kmetijah velja, da dober gospodar imetje pač vzdržuje, ga celo povečuje še za prihodnji rod in premoženja ne prodaja po koščkih. Zagovorniki številnih izjem so prepričani, da si nove mantre »kdor ne prodaja, ni Sloven'c« ne smemo privoščiti. Vprašanj pred enotnim nepremičninskim davkom je prav tako veliko.
Ali bo davek na nepremičnine uredil razmere na nepremičninskem trgu ali želi država z njim le polniti proračun? Ali bodo lastniki poslovnih in industrijskih objektov res plačevali približno toliko kot zdaj ali pa se bodo nekateri proračunski prikoritniki nehali posmehovati tistim podjetnikom, ki lahko kakšnemu sodišču svetujejo tudi iz stanovanja, kjer delo opravljajo za računalnikom in za svoj prestižni status ne potrebujejo fikusa in velike pisarniške nepremičninske galeje v središču prestolnice? Ali bomo torej zaradi obdavčitve nepremičnin po novem ravnali bolj razumno? Zgodbi, ki ju objavljamo v Novem tedniku, dokazujeta prav slednje, torej da je treba ne glede na davke z nepremičnino pametno gospodariti. V prvem primeru se je naša sogovornica iz Šmarja pri Jelšah že pred leti odločila, da bo veliko hišo prepustila hčerini družini, sama pa se je preselila najprej v večje in na koncu še v manjše stanovanje. V drugem, celjskem primeru se je mlada družina po rojstvu tretjega otroka odločila, da bo zapustila najemniško stanovanje in se odselila k moževi mami v enodružinsko hišo.
In pri razpravah o nepremičninskem davku pravzaprav gre za to straniščno logiko, ki sliši na ime razum. Vsi radi sedemo na čisto, dišeče, v tistem trenutku, ko storitev potrebujemo, brez čakalne vrste in si oddahnemo na svojem. A kljub temu nimamo ravno treh ali štirih stranišč v dvosobnem stanovanju. Priznam pa, da se je v teh časih težko odločati razumno, ko se vsi zavedamo, da bodo tokratni dopustniški časi precej drugačni. Za naša naj maturanta v spodbudnem pričakovanju nove študijske poti, za naše hujšarje prav tako optimistično, ker so dojeli, da se kilogrami topijo po sistemu manj jej in več migaj, za nas ostale pa ... Že julija bomo občutili višji davek na dodano vrednost, obljubljajo nam rebalans proračuna in posledično dodatno stiskanje, podjetnikom pripravljajo pregledno poslovanje prek davčnih blagajn, vmes pa ... ja, najboljšega soseda smo menda le prodali sosedom - vsaj umetniški vtis je takšen - medtem ko jim menda mešamo štrene na energetskem trgu z najcenejšo energijo. Skratka, grelo nas zagotovo ne bo samo od zgoraj. In prepričana sem, da pri srcu ne bo stiskalo le poslanca Matjaža Hana.
Z enotnim davkom
Januarja 2014 naj bi davek na nepremičnine nadomestil tri dosedanje dajatve - Pr čemer bo skupaj zbranega vsaj dvakrat več denarja kot doslej
Finančno ministrstvo je pripravilo predlog Zakona o davku na nepremičnine, ki bo nadomestil tri dajatve, s katerimi so v Sloveniji zdaj obremenjene nepremičnine. Obdavčene bodo vse vrste stavb in zemljišč, prihodke pa bodo dobile država in občine. Davek naj bi bil uveden leta 2014, predlog zakona pa bo do 28. junija v javni obravnavi.
Davek na nepremičnine naj bi nadomestil zdaj veljavne dajatve - davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in
pristojbino za vzdrževanje gozdih cest. Vse te dajatve so danes v celoti prihodek občin, enoten davek naj bi dobile državna in občinske
Če nekateri predvidevajo, da bo nov davek uredil razmere na nepremičninskem trgu, nasprotniki zakona opozarjajo zlasti na razdvajanje in razslojevanje državljanov. Veliko očitkov je izrečenih na račun razlaščanja državljanov in razprodaje nepremičnin tujcem, saj zdajšnji lastniki preprosto ne bodo zmogli novih obremenitev. Po drugi strani se že sliši tudi to, da bodo lastniki, ki oddajajo svoje nepremičnine, skušali novo obdavčitev prenesti na najemnike.
blagajne. Občine o višini zdajšnjih dajatev samostojno odločajo, po predlogu novega zakona pa bi jim ostal manevrski prostor le glede morebitnega zvišanja oziroma znižanja davčne stopnje pri njihovem deležu.
S 192 na 470 milijonov evrov
Z vsemi tremi dajatvami, ki naj bi jih davek na nepremičnine nadomestil, smo v Sloveniji lani zbrali 192 milijonov evrov. Po oceni finančnega ministrstva naj bi se z novim davkom v državnem proračunu zbralo 240 milijonov evrov, prihodki občinskih proračunov pa naj bi bili
višji za 40 milijonov evrov. Skupaj bi torej v državi zbrali približno 470 milijonov evrov. Obdavčene bodo vse vrste stavb, a tudi zemljišča - tako kmetijska kot gozdna. Zbran davek se bo v enakovrednem deležu delil med občine in državo, izjema bo le prvo leto uvedbe, ko bodo občinam ostali enaki prihodki, kot so jih imele lani, državnem proračunu pa bo pripadla razlika.
davčna stopnja od 0,15 do 0,8 odstotka
Osnova za obdavčitev bo posplošena tržna vrednost nepremičnine, kakršna je
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK		TOREK	SRED«
			(2$	H		III	
[HEJ	BHadEHEaig			iT	E	HMMžl	[EIES
Po starem, po novem
Pogosto jemljejo sapo številke, ki se pojavljajo v javnosti ob preračunavanju razlik med zdajšnjimi dajatvami in enotnim davkom na nepremičnine.
Gre namreč tudi za štiri- ali petkratnike zdajšnjih zneskov, rekorder pa je menda kmetija z Gorenjske, ki naj bi se ji obremenitev z nekaj 10 evrov povečala celo na 5 tisočakov. Primera za stanovanje in stanovanjsko hišo v Celju nista tako drastična, vseeno pa bosta lastnika obeh prihodnje leto plačevala več kot doslej. Za 68,5 kvadratnega metra zdaj lastnik plačuje nekaj centov manj kot 53 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, nov davek pa naj bi ga letno olajšal za približno 112 evrov. Pri stanovanjskih hišah se - to velja zdaj in enako bo ostalo tudi v prihodnje - upošteva neto tlorisna površina objekta. Lastnik stanovanjske hiše s 174,5 kvadratnega metra tlorisne in malo manj kot 100 kvadratnimi metri uporabne površine tako zdaj plačuje 136 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter 2,35 evra davka od premoženja, saj je neto tlorisna površina hiše nekoliko »prevelika«. Prihodnje leto naj bi tako namesto zdajšnjih 138,35 evra lastnik plačeval nekaj centov manj kot 221 evrov enotnega davka na nepremičnine.	IS
AKTUALNO
3
Trgajo si
Direktor podjetja Kapitol nepremičnine Janko Par-fant pravi, da ljudje s prodajo nepremičnin pogosto odlašajo vse do zadnjega, dokler ne zbolijo ali ko jim zaradi drugih razlogov vzdrževanje hiše že pošteno zaškripa.
Takrat postane njihovo zanimanje za selitev v manjše stanovanje večje, nepremičninski posredniki tedensko beležijo njihova povpraševanja. Selitev v ustrezno nepremičnino, ki predstavlja manjše stroške vzdrževanja in jim je tudi všeč, pa je v praksi včasih težko izvedljiva. »Večinoma zato, ker želijo svoje nepremičnine le zamenjati. Težje se odločijo, da bi staro nepremičnino prodali in s kupnino kupili drugo. Tega jih je strah, kljub temu, da je za nepremičninska podjetja to vsakdanja praksa, ki od nas sicer res terja časovno usklajenost in izvedbo zapletenih postopkov, a starejšim za to pogosto zmanjka volje,« pojasnjuje Parfant.
od ust ...
Svojo hišo cenijo, kot bi bila zlata
Starejši imajo, kot opažajo v omenjeni nepremičninski agenciji, večinoma nerealno visoka pričakovanja o vrednosti svoje nepremičnine. Realna cena se jim zdi pod ceno, čeprav njihova hiša zahteva temeljito prenovo. »Veliko je starejših, ki bi radi vrednosti svoje nepremičnine dodali še vrednost pohištva, ki so ga kupili pred 30 leti. Morda je to res še celo in vrata še ne padajo iz omar, a je kljub temu njegova oblika zastarela. Ko pride na ogled mlajši kupec, zato pride do različnih pogledov.«
Tipično za hiše iz 60. ali 70. let je, da so prevelike, energetsko potratne in nefunkcionalne. Parfant pojasni, da nimajo neposrednega izhoda iz dnevne sobe na zelenico, v pritlični etaži so pomožni prostori, na podstrešju pa dodatni prostori, ki so lahko izkoriščeni ali tudi ne. Realna vrednost takšne starejše zgradbe znaša okoli 120 tisoč evrov. A ker jo lastniki prodajajo od 150 tisoč
evrov naprej, težko najde novega lastnika.
Leta se poznajo kljub obnovam
Najpomembnejša kriterija pri nakupu starejše nepremičnine sta njena vrednost in kasneje tudi vrednost njenega vzdrževanja. Kupci so, kot pravi Parfant, vse bolj ozaveščeni, da slednje zahteva mesečno plačevanje položnic za hlajenje ali ogrevanje in druge stroške. Nakup starejšega objekta s sabo čez nekaj let prinese obnovo napeljave, kljub vsem preureditvam pa v hiši najpogosteje ostane stara razporeditev.
Sogovornik je prepričan, da bo nov davek na nepremičnine starejše najverjetneje prisilil k prodaji nepremičnin, saj bo še dodatno obremenil njihove pokojnine. Po njegovih izkušnjah številni že zdaj vse svoje prihranke in dohodke vlagajo v nepremičnino, čeprav to pomeni, da si težko privoščijo kaj zase ali za svoje zdravje.
TV
do več denarja
'vi izračuni kažejo, da bodo več plačevali tisti, ki imajo več, pri
razvidna v registru nepremičnin. Zavezanec za plačilo davka bo lastnik - fizična ali pravna oseba - stopnje davka pa bodo odvisne od vrste nepremičnin. Z najnižjo 0,15-odstotno stopnjo bodo obdavčena stanovanja, z najvišjo 0,8-odstotno stopnjo poslovni in industrijski prostori. Druge vrste nepremičnin, na primer za javno, kmetijsko in podobno rabo bodo obdavčene z 0,5-od-stotno stopnjo. Ta stopnja bo veljala tudi za zazidljiva
stavbna in tudi vsa ostala zemljišča.
Vendar bosta ti davčni stopnji za stanovanja in zazidljiva zemljišča veljali le v primeru, da bo stanovanje zasedeno, stavbno zemljišče pa pozidano.
»Kazen« za lastnike, ki premoženja ne uporabljajo
Ker je v Sloveniji uradno ogromno praznih stanovanj in nepozidanih zemljišč, ki
so v prostorskih dokumentih opredeljena kot stavbna, predlog Zakona o davku na nepremičnine predvideva tudi svojevrstno kazen za lastnike teh nepremičnin. Lastniki praznih oziroma nezasedenih stanovanj bodo tako namesto z 0,15-odstotno obdavčeni z 0,45-odstotno stopnjo. Delež pri obdavčitvi zemljišč z neizkoriščeno rabo pa se bo z 0,5 dvignil na 1,5 odstotka posplošene vrednosti zemljišča.
IVANA STAMEJČIČ
Skupaj pod isto streho
Mladi se v teh časih vse pogosteje odločajo, da si bivališče uredijo pod domačo streho, sploh če je to večja hiša. Nekateri pa se celo nekaj letih ločenega življenja odpovedo najemniškemu stanovanju in se vrnejo k staršem, ker ugotovijo, da je takšna rešitev v teh časih še najbolj racionalna. Takšen je primer mlade družine iz Celja, ki je po premisleku in tehtanju različnih možnosti izbrala prenovo podstrešja pri tašči.
Petčlanska družina je doslej živela v najemniškem stanovanju, ki je v državni lasti. Ker je trisobno stanovanje s 60 kvadratnimi metri postalo premajhno, so iskali druge možnosti. Če bi bili lastniki
stanovanja, bi se verjetno odločili za njegovo preureditev, tako pa vanj niso smeli posegati. Vprašali so sicer Stanovanjski sklad RS, ali ga je pripravljen prodati, vendar ta ni bili zainteresirani. Očitno kriza le še ni tako huda ...
Na trgu praktično ni štirisob-nih (ali več) stanovanj oziroma so v zelo zelo slabem stanju. Najemnine, če že najdeš tako veliko stanovanje za najem, pa so za štirisobna stanovanja gromozanske, sta ugotovila mlada zakonca. Po daljšem premisleku sta se zato odločila, da se preselita k njegovi mami v mansardo hiše. Enodružinsko hišo so zato preuredili tako, da ima mlada družina svoj vhod, tašči pa so v pritličju uredili sobo in večjo kopalnico. Vse
skupaj jih je stalo okoli 50 tisoč evrov, kar je bistveno manj, kot če bi kupili štiri-sobno stanovanje, ki bi ga morali skoraj zagotovo obnoviti. V hiši bodo imeli okoli sto kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki bo po vrhu vsega nekega dne njihovo. Ob tem poudarjajo tudi to, da ima na srečo mož dobre odnose s svojima sestrama, s katerima so se dogovorili glede lastništva hiše oziroma mansardnega dela.
Tako za mlado družino kot za taščo, ki bi sama težko zmogla vzdrževati hišo, je taka rešitev gotovo najboljša, pomeni pa ne le finančne prednosti, pač pa tudi vrsto drugih, ki jih prinaša sobiva-nj e več generacij.	TC
NE PREZRITE
Hišo otrokom, sama v stanovanje
Upokojenka iz Šmarja pri Jelšah Milena Vrečko živi v enosobnem stanovanju. Ravno prav veliko je zanjo. Priznava, da se na blokovsko življenje tudi po 12 letih sicer še ni povsem navadila, a odločitve, da je hišo predala hčeri in njeni družini, niti za hip ne obžaluje. Sama hiše danes zaradi visokih stroškov nikakor ne bi zmogla vzdrževati.
Milena Vrečko je 15 let živela v hiši, ki sta jo zgradila z možem. Potem ko se je hči odselila in je mož umrl, je v njej ostala sama. Po štirih letih se je začela resno poigravati z idejo, da bi hišo predala hčeri in zetu, ki sta prav takrat pričakovala drugega otroka, živela pa sta v blokovskem trisobnem stanovanju. Hiša ji takrat, kot pravi, še ni
predstavljala pretiranega stroška, saj je še hodila v službo, bilo pa je preveč dela v hiši in okoli nje za enega človeka. Še bolj jo je gnala misel na to, da je hiša za eno osebo prevelika, za mlado družino pa idealna.
Težka, a racionalna odločitev
»Odločitev ni bila lahka in v svoji glavi sem jo premle-vala in premlevala in šele, ko sem bila povsem prepričana, sem hčeri in zetu predlagala, da naredimo zamenjavo. Jaz jima dam hišo, ona pa meni stanovanje v bloku,« razlaga. Leta 1991 se je Milena tako preselila v trisobno stanovanje, a sčasoma ugotovila, da je tudi skoraj 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje preveliko za eno osebo. A tokrat razlog ni bila preobilica dela
s pospravljanjem, temveč denar. V pripravi je bil zakon o uvedbi upravnika ter obveznega plačila rezervnega sklada in izračunala si je, kakšen strošek bosta predstavljala za veliko in kakšen za majhno stanovanje. Na mesečni ravni razlika morda res ni bila tako velika, na letni ravni pa bi z manjšim stanovanjem precej privarčevala.
Hiša bi propadala
Nasmehnila se ji je priložnost, saj je družina iz istega bloka iskala večje stanovanje. Tako se je leta 2002 ponovno preselila, tokrat v enosobno stanovanje. »To je bila resnično modra odločitev, saj so stroški nižji, manj je potrebnega denarja za redno vzdrževanje in, kot kaže, bi tudi napovedanega davka na
nepremičnine, ki bo odvisen od vrednosti stanovanja, plačevala veliko več, če bi bila v večjem stanovanju,« pravi. Obenem poudarja, da si niti slučajno ne predstavljala, da bi še vedno živela v hiši. Čeprav točnih izračunov nima, ve, da plačevanja vseh mesečnih stroškov in vlaganj, ki so slej ko prej potrebna, z eno pokojnino ne bi zmogla. »Mesečne položnice bi še nekako zmogla plačevati, strehe, oken ali na primer pohištva pa gotovo ne menjati. Hišo bi dobesedno morala pustiti propadati,« še pravi Vrečkova in pristavi, da lahko, ker živi v manjšem stanovanju, danes denar, ki ostane po plačilu nujnih izdatkov, porabi za stvari, v katerih neizmerno uživa.
ANJA DEUČMAN
Pa industrija in kmetijstvo?
Kako na uvedbo davka na nepremičnine gledajo v občinah na Celjskem, bomo preverjali v prihodnji številki Novega tednika.
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot opozarja na še en zelo pomemben vidik, ki ga prinašata uvedba novega davka in ukinitev zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vsaj v gospodarskem sektorju bo torej uravnilovka pri plačilu davka na nepremičnine posegla v pravice občin, da same odločajo o tem, katerih dejavnosti si na svojem območju želijo in so jih doslej lahko privabljale z znižano stopnjo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Raziskali bomo tudi, kaj uvedba enotnega davka na nepremičnine pomeni za pretežno kmetijske občine in kaj konkretno za nekoliko večjo kmetijo z več gospodarskimi objekti ter nekaj nezazidanimi stavbnimi zemljišči.
4
GOSPODARSTVO
Za najboljšega inovatorja na Celjskem se je letos potegovalo 46 inovatorjev iz 16 podjetij.
Inovacije so njihov kruh
Cetis in Cinkarna Celje vstopila v svet nanotehnologije - Podjetje Vivapen ves dobiček vlaga v razvoj
Skupina inovatorjev v podjetju SwatyComet je izboljšala rezalko za nerjavna jekla, s katero je rezanje bolj natančno in hitrejše, v podjetju Container so naredili povsem drugačno ogrodje železniškega vagona, inovatorji iz podjetja Joser so izdelali brezžični sistem za nadzor porabe vode, v podjetju Kočevar in sinovi so izdelali ultralahke varilne klešče za varjenje potniških vagonov, v podjetjih Bosio, Štore Steel, Emil Bučar, s. p., in Novem car pa so z inovacijami občutno izboljšali lastne proizvodne procese. V podjetju Ursa so poskrbeli za povsem nov način preganjanja vlage iz bivalnih prostorov, v podjetju Cent SI so izdelali programsko opremo, ki tudi majhnim trgovinam in barom omogoča takšno nagrajevanje zvestih kupcev, kot to počnejo veliki, mladi inovatorji iz Šolskega centra Celje pa so izdelali električno samokolnico.
Zaradi umnih in drznih posameznikov na Celjskem bo tiskanje denarja ali potnih listin še bolj zaščiteno pred ponarejevalci, rezanje nerjavnih jekel bo bolj natančno in hitrejše, odstranjevanje različnih organskih in plinskih onesnaževalcev bolj uspešno, senčilo na terasi pa se bo lahko v hipu spremenilo v trdno streho, odporno tudi na točo. To je le nekaj od devetnajstih inovacij, ki so jih inovatorji v podjetjih na Celjskem razvili lani in bodo izboljšale proizvodni proces v njihovih podjetjih ali olajšale delo in življenje drugim. Inovacij v regiji je bilo lani zagotovo še več, devetnajst je pač tistih, ki so jih podjetja prijavila na razpis Regionalne gospodarske zbornice Celje.
Zaradi dveh inovacij, ki ju je zbornica nagradila z zlatim in s srebrnim priznanjem, bodo v podjetju Vivapen v naslednjih letih za petino povečali prihodke od prodaje, za 8 do 9 odstotkov bo večji dobiček, večja bo tudi dodana vrednost na zaposlenega. Izboljšali so namreč orodje za izdelovanje dvostranskih pisal in oblikovali napravo, s katero lahko hitreje pakirajo svoje izdelke. V podjetju Vivapen, kjer že skoraj pol stoletja razvijajo in izdelujejo črnilne vložke, nalivna peresa in druga pisala, večinoma za blagovne znamke tujih kupcev, ves svoj obstoj
naslanjajo na inovacije in nenehne izboljšave proizvodnega procesa. Zato v razvoj že vsa leta vlagajo celoten dobiček in približno 5 odstotkov letnega prihodka od prodaje. Veliko denarja namenjajo izobraževanju zaposlenih, poleg tega imajo v podjetju tako imenovani sistem NIP, nenehno izboljševanje procesov. Gre za organizirani sistem inovacij, kjer vsako koristno idejo nagradijo z dvajsetimi evri. Uporabne ideje so, seveda, nagrajene še bolje. Direktorica podjetja Petra Melanšek pravi, da je njihova najpomembnejša inovacija zadnjih let dovajal-ni sistem za pisalo s kroglico, ki so ga patentno zaščitili v Nemčiji.
Korak v prihodnost
Kar dve podjetji, Cetis in Cinkarna Celje, sta s svojima razvojnima oddelkoma vstopili v svet nanotehnologije. Rezultat sta inovaciji, ki navdušujeta domačo in tudi tujo strokovno javnost. Cetis je že vrsto let med najbolj inovativ-nimi podjetji pri nas, tudi po zaslugi raziskovalca Vladana Mladenoviča, ki se je razvoja intaglio tiskarske plošče tokrat lotil s povsem svojo vizijo in tehnologijo. Intaglio tiskarska plošča je osnova za izdelavo varnostnih elementov, ki se uporabljajo pri tiskanju bankovcev, potnih listov in drugih varnostnih tiskovin. Mladeno-vič je namesto mikro obdelave
Znani so tudi najboljši inovatorji Sa-vinjsko-šaleške regije. Znova so s svojimi inovativnimi idejami blesteli v velenjskem Gorenju in nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, kjer so prejeli po dve zlati priznanji, peto zlato priznanje pa je šlo v roke inovatorjem Premogovnika Velenje. Letos so v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici na razpis prejeli nekoliko manj prijav, vseh skupaj je bilo 13, vendar so vse prijavljene inovacije izjemno kakovostne. Skupno je inovacije prijavilo deset različnih predlagateljev, pri delu pa je sodelovalo 109 avtorjev.
površin uporabil nanotehno-logijo in s tem v Cetisu odprl povsem novo razsežnost pri razvoju intaglio tiska. Kot pojasnjuje, je zaradi nove tehnologije odtis bistveno bolj kakovosten in bolj stabilen skozi celotno tiskano naklado, omogoča tudi izdelavo dodatnih varnostnih elementov, ki jih z dosedanjo tehniko ni bilo mogoče izvesti.
Gre za popolno novost pri tiskanju varnostnih tiskovin, ki je v svetu še ne poznajo. V Cetisu upajo, da bodo zaradi tega pridobili še več naročil, odprle pa so se jim tudi možnosti trženja novih plošč ali prodaje pravic do intelek-
tualne lastnine. Z razvojem, ki mu v podjetju namenjajo okrog dva odstotka skupnih letnih prihodkov, se ukvarja 19 strokovnjakov, od tega jih je pet zaposlenih samo na področju novih tehnologij. Pri svojem delu sodelujejo z več fakultetami in raziskovalnimi ustanovami, s katerimi, kot pravi Mladenovič, delijo velike in male skrivnosti.
Inovacija za manj onesnaženja
Podobno močan raziskovalni oddelek imajo tudi v Cinkarni Celje, kjer poudarjajo, da jim inovacije prinašajo kruh. Zato ni presenetljivo,
da so že vsa leta, odkar celjska gospodarska zbornica izbira najboljše inovacije, med vodilnimi v regiji. Med tremi doktorji znanosti, ki delajo v oddelku, je tudi Dejan Ver-hovšek, ki ga je v podjetje pripeljal državni projekt za mlade raziskovalce. Tako kot Cetisovi razvojniki se je lotil področja nanotehnologije in prišel do novih materialov, ki imajo tako izboljšane kemične in fizikalne lastnosti, da je odstranjevanje organskih onesnaževalcev v okolju veliko bolj uspešno. To je cinkarnin prvi komercialno dosegljiv izdelek z visoko dodano vrednostjo, za katerega je, kot pravi Verhovšek, doma in v tujini že kar precej zanimanja.
Senčilo, odporno na točo
»Moji starši so pred 35 leti kot senčila vgrajevali roloje, danes za senčenje objektov nameščamo tako imenovane brisoleje, senčila prihodnosti, ki so izredno energetsko učinkovita, odporna na vse vremenske razmere in tudi lepa,« razlaga razvoj na področju senčil Zdene Vrbovšek, lastnik družinskega podjetja Inoxvrbovšek iz Laškega. Ker je Vrbovšek nemiren duh, ki želi ves čas delati nekaj novega, je za terase izdelal senčilo, ki se lahko v nekaj sekundah spremeni v trdno streho, odporno na dež, sneg, točo in celo orkanski veter. Inovacijo, ki jo je tudi patentiral, je
razvil skupaj s sodelavcema. Delali so eno leto, na mesec so povprečno porabili po 50 ur. Novega senčila še ne prodajajo, saj ga želijo najprej predstaviti na jesenskem obrtnem sejmu.
Peta vrsta jedilnega pribora
Damjana Ružiča iz Tovarne izumov Atena je javnost spoznala pred nekaj leti, ko je izumil in patentiral tehnologijo NEPS, to je poseben postopek predelave bencinskih motorjev z notranjim izgorevanjem. Znan je tudi po patentih, inovacijah in izboljšavah pri orožju in strelivu. Na tokratnem izboru inovacij gospodarske zbornice je bil bolj »skromen«. Predstavil se je namreč s parom jedilnih paličic, za katere trdi, da so peta vrsta jedilnega pribora. »Ko sem pred leti delal na ladji, sem jedel samo s paličicami. Počutil sem se veliko bolje, pa še manj kilogramov sem imel. Ker se po svetu sprehaja preveč debelih ljudi, sem se odločil, da bom naredil paličice, s katerimi bi lahko jedel vsak,« pojasnjuje Ružič zamisel za svojo inovacijo. Gre za povezani jedilni paličici, s katerima je mogoče jesti vse, izjema so le redke juhice. Za zdaj lahko to peto vrsto jedilnega pribora uporablja le sam, saj o tem, kako »zagnati« serijsko proizvodnjo, še razmišlja.
JANJA INTIHAR Foto: Arhiv RGZC
V pričakovanju druge dražbe
Druga javna dražba Vocovih delnic, ki jih ponuja materinsko podjetje Ceste mostovi Celje v stečaju, bo 18. julija.
Gre za malo več kot 66-odstotni delež v družbi Vzdrževanje in obnova cest, izklicna cena pa bo malo več kot 600 tisoč evrov. Na prvi dražbi, ki je bila marca, je bila izklicna cena za paket delnic 870 tisoč evrov, vendar takrat nihče ni vplačal varščine. Takrat so ocenjevali, da za delnice ni bilo zanimanja, ker ima družba Ahac v Vocu malo več kot četrtinski delež, zaradi česar morebitni kupec ne bi mogel prevzeti nadzora nad podjetjem. Lastnik družbe Ahac Roman Moškotevc, ki je tudi direktor Voca, je takrat ocenjeval, da je cena delnic previsoka. Glede na to, da se je stečajna upraviteljica CMC Milena Sisinger odločila za precej nižjo
ceno, mnogi napovedujejo, da bo komplet Vocovih delnic julija prodan.
Garant ni prodan
Poslovno-proizvodni kompleks polzelskega Garanta še vedno nima novega lastnika, saj zavezujoče zbiranje javnih ponudb ni bilo uspešno oziroma se za kompleks, ovrednoten na 3 milijone evrov, ni nihče potegoval.
Kompleks, opremljen za opravljanje dejavnosti proizvodnje raznega pohištva, so prodajali v kompletu kot celoto. Podobno je tudi z milijon evrov vrednotenimi premičninami, kot so stroji in oprema, namenjeni za industrijsko izdelavo raznega pohištva, ter pisarniška, skladiščna in transportna oprema. Je pa stečajni upravitelj Garanta Tomaž Kos v preteklosti uspešno prodal več drugih premičnin, kot so viličarji, elektro delavnica, kuhinja in še več druge opreme, in to po višji ceni, kot so jo določili cenilci.
Cetisovi delničarji bodo dobili več
Tudi Cetisovi delničarji so na skupščini izglasovali višje dividende, kot je bil prvotni predlog.
Na predlog uprave naj bi namreč bilančni dobiček v višini 644 tisoč evrov iz leta 2011 razporedili kot preneseni dobiček. Na predlog večinskega lastnika, družbe Gorenjski tisk, so tudi del tega dobička, in sicer 400 tisoč evrov, porabili za plačilo dividend, in sicer 2 evra na delnico.
Za dividende bodo namenili še 400 tisoč evrov lanskega bilančnega dobička, 263 tisoč evrov pa razporedili v druge rezerve. Cetis naj bi dividende izplačal v dveh obrokih, in sicer polovico do konca novembra, drugo polovico pa do konca junija prihodnje leto. Za nasprotni predlog je glasovalo tri četrtine delničarjev, trije pa so zaradi sprejetega sklepa napovedali izpodbojno tožbo.	US
GOSPODARSTVO
5
V Laško več kot sto milijonov
Načeloma devetič le prodan?
Prodaja Mercatorja še vedno buri duhove. Trenutno se s tem vročim kostanjem ukvarjajo politiki, vendar načeloma velja, da je v devetem poskusu Mercator vendarle prodan. Agrokor je namreč za nakup malo več kot 53-odstotnega deleža podpisal kupo-prodajno pogodbo s konzorcijem 12 delničarjev, med katerimi so banke in Pivovarna Laško s Pivovarno Union in Radensko.
Dosežena cena je 120 evrov na delnico, člani konzorcija pa so prepričani, da so pogo-
ji transakcije najboljši izid, ki ga je bilo mogoče doseči glede na okoliščine. Po tej ceni je Mercator vreden 452 milijonov evrov, konzorcij prodajalcev bo za svoj večinski delež iztržil 240 milijonov evrov. Družbe iz pivovarnine-ga kroga imajo v Mercatorju približno 24-odstotni delež, kar pomeni, da bodo s prodajo iztržile malo več kot 105 milijonov evrov. Jasno je, da pivovarna želi prodati delnice, saj od nje to že nekaj let zahtevajo tudi banke upnice.
Visoka zadolženost namreč močno bremeni poslovanje skupine. Kot je omenil predsednik nadzornega sveta pivovarne Vladimir Malenkovic, je za sanacijo Skupine Laško ključnega pomena kakovostno in temeljito dezinvestiranje ter zmanjševanje obveznosti do bank. Po njegovem pojasnilu so visoke obveznosti pivovarne nadzornike prepričale, da so se po tehtnem premisleku vseh argumentov za in proti odločili, da podprejo prodajo Mercatorjevih delnic. Brez
razdolžitve bi bile namreč razmere za Pivovarno Laško zelo zahtevne.
V konzorciju prodajalcev so prepričani, da bo s partnerstvom družb Agrokor in Mercator nastala vodilna trgovska skupina z močno tržno pozicijo v jugovzhodni Evropi. Z združitvijo poslovanja bosta imeli obe podjetji koristi. Rezultat takšnega delovanja se bo odražal tudi v večji ekonomski učinkovitosti, konkurenčnosti in ustvarjenem denarnem toku. Tako konzorcij kot Agrokor se zavedata pomena transakcije za številne deležnike družbe Mercator, med katerimi so dobavitelji, zaposleni, upniki in potrošniki. Zato je Agrokor v okviru transakcije sprejel določene zaveze, ki potrjujejo njegovo zavezanost glede prihodnjega uspeha in nadaljnje podpore zaposlenim ter dobaviteljem družbe Mercator.	US
Hišni aparati nadaljujejo svojo zgodbo
V teh časih so slovesnosti, kakršni smo bili v petek priča v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, zelo redke. V Nazarjah so namreč slavili 20-letnico, odkar je tovarno za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov prevzela nemška lastnica, skupina BSH.
Vezi med nemškim kon-cernom in tedanjo tovarno v Nazarjah so se začele tkati že dve desetletji prej. V zadnjih letih je nazarsko podjetje prava zgodba o uspehu, saj se je razvilo v enega kom-pentenčnih centrov skupine BSH. Izdelke proizvajajo pod blagovnima znamkama Bosch in Siemens. V tem času se je število zaposlenih povečalo skoraj za trikrat, saj zaposlu-
Goste so sprejemali Boštjan Gorjup, predsednik produktne divizije koncerna BSH dr. Ralf Fuchs in direktor področja tehnike Peter Eisermann.
jejo približno 1.200 ljudi. Za naložbe in razvojne projekte so v tem času namenili 185 milijonov evrov, proizvedli 78 milijonov kosov aparatov
in več kot za 14-krat povečali prihodke. Lani so ustvarili 316,8 milijona evrov prihodka in s tem za odstotek presegli pričakovani rezultat. Ob tem
so pridelali več kot 30 milijonov evrov čistega dobička. »Tkemo lepo zgodbo o uspehu, kar vsako leto dokazujemo s konkretnimi rezultati,« je pokomentiral direktor področja gospodarjenje Boštjan Gorjup.
Ob tem smo v petek prvič od nemških lastnikov slišali poziv slovenski vladi, naj s svojimi odločitvami bolj podpre izvoznike. »Po dolgih letih, ko je bila Slovenija neke vrste vzorna učenka v razredu, se pri lastnikih pojavlja skrb, kdaj bomo uredili stanje, v katerem smo se znašli. Seveda želimo, da država izpelje reforme, ki si jih je zastavila. Vendar ne na način, da bi gospodarsko obremenjevala z dodatnimi davki, saj se s tem zmanjšuje naša konkurenčnost,« je pojasnil Gorjup.
US
Kmalu nov lastnik Energetike Vransko?
Energetiko Vransko so leta 2001 ustanovili za potrebe daljinskega ogrevanja in upravljanja z nepremičninami v občini Vransko. Ker je bila država pripravljena pomagati s finančnimi vložki pri projektu daljinskega ogrevanja le v primeru, če bi se podjetje ukvarjalo izključno z distribucijo pare in tople vode, so na Vranskem leta 2004 ustanovili še podjetje Energetika projekt.
Lastniki Energetike Vransko so občina, ki ima v lasti 45-odstotni delež, Kiv Trade z 18-odstotnim in Kiv v stečaju s 36-odstotnim lastniškim deležem, kar znaša približno 6 tisoč evrov. Ker se je Kiv pred časom znašel v stečaju,
je delež v podjetju Energetika Vransko postal stečajna masa, s katero zdaj upravlja stečajni upravitelj. »Stečaj Kiva trenutno še ne vpliva na delovanje Energetike Vransko. Kaj bo, ne vemo. Upamo, da bomo z morebitnimi novimi lastniki korektno sodelovali,« je pojasnil Marko Krajnc, bivši direktor Energetike Vransko, katere vodenje je lani prevzel Ludvik Krajnc, ki je poleg mladega raziskovalca, ki se ukvarja z raziskavami termične obdelave odpadkov in s študijami na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, tudi edini zaposlen v tem podjetju. Šest delavcev, ki so bili še lani zaposleni v Energetiki Vransko, se je zaposlilo
v Energetiki Projekt, kar naj bi bila po besedah Kranjca njihova svobodna odločitev.
Preusmeritev v druge dejavnosti
Kot pojasnjuje Marko Krajnc, je recesija zelo prizadela trg nepremičnin, ampak to nikakor ne pomeni, da bo dejavnosti prevzelo podjetje Energetika Projekt. Ker so se prodaje zemljišč trenutno skoraj zaustavile, se je Energetika Vransko intenzivneje usmerila v nove dejavnosti, kot so vzdrževanje lokalnih cest, javnih površin, izdelave študij, elaboratov, vodenje razpisov in ostalo tehnično svetovanje. Lani je poskusila na trg prodreti z energetskimi obnovami zgradb in energet-
skim upravljanjem. Izdelala je lokalne energetske koncepte za občine Vransko, Tabor in Braslovče. V prihodnje se želi podjetje predvsem usmeriti v intenzivno sodelovanje pri različnih projektih, povezanih s trajnostnim razvojem, in nadaljevati razvoj ter raziskave na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Lani so znašali skupni prihodki malo manj kot 275 tisoč evrov in se niso niti povečali niti zmanjšali glede na leto prej. Energetika Vransko je tako lani zabeležila dobiček v višini 1.774 evrov iz rednega poslovanja. Osnovni kapital s kapitalskimi rezervami je ostal nespremenjen.
ŠPELA OŽIR
Sedež naj ostane
Računovodski servisi v Savinjsko-šaleški regiji se v zadnjem obdobju ubadajo zlasti s problematiko nelojalne konkurence, zniževanja cen računovodskih storitev in predvidene selitve davčnega urada iz Velenja v Dravograd.
V sekciji sicer ne nasprotujejo racionalizaciji državne uprave, ki naj bi bila motiv za združitev davčne in carinske uprave. Vendar so glede na število poslovnih subjektov v regiji, njihovo vlogo in pomen v državnem merilu ter oddaljenost nekaterih delov regije,
zlasti Zgornje Savinjske doline, prepričani, da mora sedež davčnega urada z vsemi funkcijami in pristojnostmi ostati v Velenju. Navedeno stališče je na zadnji seji podprl tudi upravni odbor savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice.
US
NA KRATKO
Čebelnjaki na ogled
VELENJE - Čebelarska zveza Slovenije in javna svetovalna služba v čebelarstvu sta s čebelarskimi društvi po Sloveniji organizirala dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev.
Namen tega dogodka, ki je potekal v več kot 90 čebelarskih društvih po Sloveniji, je izobraževanje in informiranje splošne javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Predvsem so želeli lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem predstaviti čebelarsko dejavnost, prikazati postopke pridobivanja medu, ki je kot čebelji pridelek edino popolnoma naravno živilo, saj mu čebelarji v postopkih pridelave nič ne dodajajo niti ne odvzemajo. Vrata čebelnjakov so med drugim odprli čebelarji v Mozirju, Gornjem Gradu in v čebelarskem centru Saša regije v Lučah. Akciji so se pridružili tudi velenjski čebelarji, ki so poleg treh zasebnih čebelarjev svoje delo predstavili tudi na Grilovi domačiji v Vinski Gori.
V novo knjižnico
ŠOŠTANJ - Od jutri bodo najbolj navdušeni bralci in izposojevalci knjig lahko obiskovali novo, predvsem prostornejšo knjižnico.
Knjižnico v Šoštanju so v zadnjih letih že večkrat selili, nazadnje pa je bila v domu kulture v utesnjenih prostorih. Zdaj so s pomočjo občine knjižnico uredili v nakupovalnem centru Tuš, kjer so pridobili 400 kvadratnih metrov. Tako bo več prostora za knjige, poleg tega bodo lahko uredili tudi čitalnico in našli prostor za računalnike, hkrati pa bo to primerno okolje tudi za manjše prireditve. Kot pravijo knjižničarji, novi prostori niso idealni, so pa optimalni.
Most v boljši kondiciji
REČICA OB SAVINJI - Občina je v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala Mozirje sanirala leseni del vozišča na mostu v Spodnji Rečici.
Most je bil po poplavah in zaradi preobremenjenosti precej poškodovan. Že večkrat so ga občasno zaprli. Gre za most, ki povezuje zaselke na desnem bregu Savinje s središčem Rečice, zato je njegova prevoznost še bolj pomembna. Zaenkrat so na mostu popravili samo vozišče, v bližnji prihodnosti pa bo tudi ta most potreben temeljite obnove, saj ga ogroža vsaka večja poplava.
Dobro obiskan muzej
NAZARJE - Na zadnji seji so svetniki prisluhnili poročilu o delu muzeja gozdarstva in lesarstva, ki ga vodi Barbara Šoster Rutar.
V času od ustanovitve se obisk v muzeju povečuje, saj nenehno skrbijo za obogatitev vsebin, ki jih ponujajo obiskovalcem. Posebej odmevna so praznovanja otroških rojstnih dnevov, sicer pa v nazarskem muzeju ponujajo vsebine za različne starostne skupine. V muzeju so s partnerji pridobili evropski denar za projekt Obrazi dediščine, v okviru katerega bodo med drugim izdelali novo brošuro, ki bo predstavila turistične znamenitosti v vseh zgornejsavinjskih občinah. Tudi finančno je muzej precej uspešen, saj so lani ustvarili več kot 5 tisoč evrov plusa.
Po asfaltu na Golte
MOZIRJE - Delavci podjetja Brlec so minuli teden pospešeno urejali zadnje metre ceste na Golte in sanirali tri plazove, ki so se sprožili po lanskih poplavah.
Tako so asfaltirali slaba dva kilometra ceste med kmetijama Jesevnik in Šumečnik, ki je bil na cesti od Mozirja do Golt še zadnji makadamski odsek. Cesto do turističnega centra Golte so modernizirali in širili več let, saj je bila to precej zahtevna naložba. Zdaj je cesta dokončno urejena. Naložbo je poleg mozirske občine sofinanciral največji lastnik Golt, družba PV Invest.
Obnovljena Juvanova hiša
LUČE - V središču kraja so odprli povsem obnovljeno Juvanovo hišo, ki je najstarejša posvetna zgradba v občini Luče in ima status kulturnega spomenika.
Iz ohranjenih baročnih elementov zgradbe sklepajo, da je bila hiša zgrajena sredi 18. stoletja. Pripadala je edini dolinski kmetiji v Lučah, ki sta ji gospodarsko trdnost zagotavljala tudi žaga in mlin. V bližini hiše je tudi lepo ohranjeno vaško perišče. Hišo sta lastnika Bernarda in Jakob Matijovc preuredil in ji namenil nove vsebine, podrobneje pa bomo obnovljeno hišo predstavili v eni prihodnjih številk.
US
Obnova starega mestnega jedra je odlična priložnost za ustreznejšo predstavitev rimske ceste, ki se izpred Rimljanke nadaljuje proti Gosposki ulici.
Pred Rimljanko nič več lomljenja nog?
Rimska cesta bo predstavljena na drugačen način - Stroka našla novo rešitev
Rimska cesta v Celju je široka skoraj 14 metrov in se z območja Savinove ulice nadaljuje proti Gosposki ulici. Tako velikega območja ni mogoče prikazati »in situ«, seveda pa je nanj treba opozoriti. Redka so namreč mesta, ki se lahko pohvalijo s tako širokimi ulicami, kot jih je imela Celeia. Glede sedanje predstavitve rimske ceste so tudi v stroki enotni, da gre za zastarelo rešitev, zato zdaj predlagajo način, kakršen je uveljavljen tudi drugod po Evropi.
CELJE - Več kot 20 let so stara negodovanja zaradi tlaka, ki ponazarja rimsko cesto pred poslovno-stano-vanjsko stavbo Rimljanka v Savinovi ulici. Hoja po njem je milo rečeno neprijetna, v visokih petah skorajda nemogoča. Ob tej ureditvi je kri zavrela lastnikom poslovnih prostorov v stavbi, negodovali so obiskovalci, stroka pa je vedenje v teh dveh desetletjih dopolnila z novimi spoznanji in za predstavitev rimske ceste pripravila novo rešitev.
Eden tistih, ki menijo, da je prav obnova dela starega mestnega jedra v Celju tudi priložnost, da enkrat za vselej rešijo neposrečeno urejen dostop do Rimljanke, je Bogdan Baburski. Lastnik dveh poslovnih prostorov v Rimljanki živi v Švici in med obiskom v domačem mestu se je spraševal, ali ni prav zdaj največ možnosti, da se to uredi. Kot poudarja, z ostalimi lastniki oziroma najemniki prostorov podpira predstavitev rimske ceste, a na drugačen način. Meni, da je mestu in meščanom v ponos in bi tako mo-
ralo ostati tudi za zanamce, hkrati pa bi morali najti način, da bi bila ta njena predstavitev čim manj moteča za vsakodnevno življenje. »Morda je to postavitev kakšne vitrine ali predstavitev manjšega kosa ceste, ne na celotnem območju pred vhodom v stavbo,« se sprašuje Baburski, ki je prepričan, da če se drugačna rešitev ne bo našla sočasno z obnovo tega območja, potem se bo nanjo spet čakalo leta in leta.
Za predstavitev na drugačen način
Kot pravi vodja območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Tanja Hoh-nec, je na osnovi novih arheoloških odkritij ob obnovi starega mestnega jedra že sprejeta strokovna odločitev o konservatorski in muzejski posodobitvi predstavitve rimske ceste v Savinovi ulici, ki je bila del glavnega mestnega karda. Strokovnjaki v zavodu in Pokrajinskem muzeju Celje so uskladili stališča in kot najprimernejši način predlagajo posodobitev predstavitve tako, da
zajame celoten potek rimske ceste vse do južnega roba Prešernove ulice. Kot pravi direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, je treba zdaj v Celju v čim krajšem času pripraviti izvedbeni projekt, kako to storiti, saj je možnosti več. Sestavni del predstavitve bi vsekakor bila tudi informativna tabla, na kateri bi bilo predstavljeno celotno cestno omrežje takratne Celeie. Ko
bo projekt potrjen, bodo obstoječi tlak pred Rimljanko odstranili in tudi teh nekaj kvadratnih metrov uredili enako kot ostalo območje. Za to usklajeno stališče stroke zdaj v mestni občini še preverjajo, kaj zanje finančno pomeni, vendar kot poudarja Rozman, »predlagana rešitev zahteva minimalen denarni vložek«.
IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA
NA KRATKO
Odkrivanje Matkovega škafa
SOLČAVA - Matkov škaf, svojevrstno naravno znamenitost, vsako leto obišče več planinskih navdušencev.
Škaf v Matkovem kotu je kraterju podoben snežni kotel, ki ga v spomladanskem času izdolbe močan, približno 40 metrov visok slap. Razsežnosti škafa so sicer odvisne od snežnih razmer, v povprečju pa je krater globok od 10 do 20 metrov, širok pa od 20 do 30 metrov. Letos je zaradi obilice snega škaf precej velik, globok je dobrih 25 metrov, starejši domačini pa vedo povedati, da je bil včasih globok tudi do 38 metrov. Do naravne znamenitosti se pohodni-ki odpravljajo junija, letos pa bo zaradi nenavadno dolge zime ta turistična znamenitost še kar nekaj čas privabljala obiskovalce.
US
Srebro za orla v letu
LJUBNO - V Gradišču nad Stično so pripravili festival kiparjev z motorno žago, na katerem se je predstavilo 16 udeležencev, med njimi tudi dva iz Zgornje Savinjske doline.
Festival je pripravilo Društvo kiparjev z motorno žago, ki je organiziralo tudi državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju z motorno žago. Med osmimi tekmovalci je Tadej Brgles z Ljubnega ob Savinji osvojil drugo mesto, iz lesa pa je oblikoval orla v letu nad gnezdom. Društvo vodi Šoštanjčan Vlado Cencel, med člani pa je tudi Vera Benda z Rečice ob Savinji, ki se s tovrstnim kiparjenjem ukvarja že 11 let.
US
Zasebni vrtec brez koncesije
ŠMARTNO OB PAKI - Že pred časom so občinski svetniki prisluhnili direktorici zasebnega vrtca Bambi v Šmar-tnem ob Paki Taji Steblovnik glede razlogov za podelitev koncesije za vrtec.
Kot je takrat povedala, 85-odstotno poplačilo stroškov, ki jih pokrivajo občina in starši za otroke iz občine, ne zadošča za celotno oskrbo in ne zagotavlja obstoja in razvoja vrtca. Svetniki so obljubili, da bodo o koncesiji spregovorili po razpravi v odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. V odboru predlog o podelitvi koncesije ni dobil potrebne podpore, zato postopka ne bodo nadaljevali. Vpis otrok v javni vrtec za prihodnje šolske leto je namreč manjši od vpisa v enakem lanskem obdobju, in sicer kar za cel oddelek. Tudi to je eden od razlogov, da se svetniki niso odločili za podelitev koncesije.
US
Novo priznanje Remšaku
GORNJI GRAD - V gledališki skupini kulturnega društva se veselijo še enega priznanja, saj je igralec Jože Remšak - Zotler na regijskem srečanju gledaliških skupin v Šentjurju znova prejel priznanje za najboljšo moško stransko vlogo.
Remšak, ki je na gledaliških odrih prisoten že več kot štiri desetletja, je prejel že tri podobna priznanja, tokrat pa so ga nagradili za vlogo kmeta in splavarja Jožeta v komediji Zadrečke zdrahe. Ljudsko komedijo v treh dejanjih Carla Goldonija Le baruffe chiozzotte sta po slovenskih priredbah Nika Kureta in Mirka Rupla med zadrečke »flo-sarje« presadila Vida Cajner in Jože Venišnik leta 1983. Od takrat predstavlja ta igra železni repertoar kulturnega društva, saj jo uprizarjajo vsakih deset let. Dejanje se godi v Bočni in Gornjem Gradu po prvi svetovni vojni. Remšak je nastopil v vseh izvedbah Zadrečkih zdrah, tokrat že četrtič.
US
Skrbijo za prometno vzgojo otrok
DOBJE - V tamkajšnji osnovni šoli so za učence izvedli prometnovarnostni program Jumicar. Z osveščanjem otrok o prometni vzgoji želijo prispevati k njihovi varni udeležbi v prometu, ne glede na to, ali so otroci vanj vključeni kot potniki v vozilu, pešci ali kot kolesarji.
Otroci so v teoretičnem uvodu spoznavali vlogo pešca v prometu. V praktičnem delu pa so se preizkusili v vožnji z mini avtomobilčki z bencinskimi motorji, ki imajo vse elemente pravega vozila, od varnostnega pasu, zavornega pedala do pedala za plin. Učenci so kot vozniki doživljali dogodke, kot jih opaža in zaznava voznik v prometu. Program sta finančno omogočili občini Šentjur in Dobje.
TV
NA KRATKO
Odprli prenovljeno šeneško pokopališče
POLZELA - Kulturna dediščina je pomemben graditelj sodobne družbe kljub temu, da na prvi pogled nanjo nima neposrednih učinkov. Tega se dobro zavedajo tudi na Polzeli, zato se je občina odločila obnoviti star, šeneški del polzelskega pokopališča.
Predstavniki občine, občani in šolarji so obnovljeno staro pokopališče slovesno odprli prejšnji teden. Občina je prenovila 113 metrov dolg šeneški zid, ojačala temelje in zamenjala betonske »kapice«. Prav tako je obnovila ograjo in lapidarij s starimi grobovi, nekatere je tudi premestila. Pri projektu, ki je občino stal malo manj kot 40 tisoč evrov, je sodeloval arheolog Blaž Podpečan. Občina v prihodnje želi obnoviti še preostali del pokopališča.
ŠO
Na obisku pri čebelah
PREBOLD - Čebelarsko društvo Prebold, ki je lani praznovalo 60-letnico, je v soboto pri društvenem čebelnjaku, ki so ga odprli leta 2006 v času občinskega praznika, pripravilo dan odprtih vrat.
Čebelnjak, ki stoji v neposredni bližini preboldskega žu-pnišča, ima posebno vlogo pri pridobivanju novih članov, pogostejšem druženju čebelarjev in nenazadnje promociji čebelarstva med mladimi. V društvenem čebelnjaku člani namreč pripravljajo predavanja in različne predstavitve čebel za šolsko mladino. Vsako leto v juniju v okviru občinskega praznika organizirajo tudi dan odprtih vrat. Tako je bilo tudi to soboto, ko so obiskovalcem predstavili delo v čebelnjaku in s tem povezan proces nastajanja medu.
ŠO
Med vročino o ogrevanju
KOZJE - V občinskem središču se pripravljajo na daljinsko ogrevanje s pomočjo lesne biomase, s katero želijo pridobiti cenejše ogrevanje in cenejšo toplo vodo. V preteklih dneh je občina z investitorjem, z domačim podjetjem Top-ko, sklenila pogodbo o koncesiji za 25-letno obdobje.
Investitor je že kupil parcelo v obrtni coni Kozjega in pridobil gradbeno dovoljenje, kar je med pogoji, da bo lahko kandidiral za državno sofinanciranje za izvedbo projekta daljinskega ogrevanja. V primeru, če bo uspešen, naj bi se Kozjani ogrevali s pomočjo daljinskega ogrevanja že prihodnjo kurilno sezono. Po koncesijski pogodbi bi med javnimi objekti ogrevali šolo, vrtec, zdravstveno postajo, novo večnamensko dvorano in občinska stanovanja. Te zdaj večinoma ogrevajo s kurilnim oljem. Investitor se prav tako dogovarja z zasebnimi lastniki.
BJ
Kmalu prenovljeno
■ ■ w ■ v v
križišče
BRASLOVČE - Na Gomilskem že nekaj časa urejajo in prenavljajo križišče na regionalni cesti Celje-Ljubljana.
Do sredine julija, ko naj bi se dela tudi predvidoma končala, bodo križišče opremili s semaforji, uredili površine za pešce in kolesarje in lokalne ter hišne priključke, obnovili vozliščne konstrukcije in postavili vso potrebno prometno opremo. Gradbena dela, ki jih opravlja podjetje Eprojekt s partnerji VOC Celje in CGP, bodo stala malo več kot 313 tisoč evrov, plačala pa jih bo Direkcija RS za ceste. Pri obnovi in ureditvi križišča sodeluje tudi braslovška občina, ki bo namestila in uredila novi avtobusni postaji. Stroške postavitve in nabave, ki bodo znašali malo manj kot 9 tisoč evrov, bo »pokrila« iz občinskega proračuna.
ŠO
Pot do »historične zgodbe«
ŽALEC - Komaj so prejšnji ponedeljek Žalčani začeli prenavljati mestno središče, že so pri izkopu ob Roblekovi hiši naleteli na arheološko najdbo, za katero zaenkrat še ne vedo točno, kaj je.
Kot je povedala Danijela Brišnik iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, gre za odkritje precej dolge kamnite strukture pod zemljo, ki je vse presenetila. Glede na položaj pri izkopu so s podjetjem Arhej, ki opravlja arheološke raziskave, že ugotovili, da ne gre za najdbo iz antičnega obdobja, bolj se zdi, da gre za najdbo iz obdobja srednjega veka. Občina, arheologi in izvajalci so se dogovorili za minimalne zaščitne ukrepe najdbe, ob katerih lahko nemoteno delajo naprej. Sicer je Danijela Brišnik nad najdbo navdušena, saj obeta zanimivo doslej neznano »historično zgodbo« Žalca.
ŠO
Če lahko, priskoči na pomoč
Občina pomaga društvom pri urejanju prostorov
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je Društvu kmetic Ajda pomagala do novih prostorov. Uredila jih je v pritličju znamenite Ska-zove hiše v središču kraja, kjer naj bi v prihodnjih letih svoje domovanje našlo še Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta.
Z ureditvijo prostorov v Skazovi hiši, zgrajeni že v 18. stoletju in nadgrajeni v drugi polovici 19. stoletja, želi občina na enem mestu združiti dejavnosti dveh izjemno aktivnih društev in tako poskrbeti, da bo hiša po dolgem času ponovno postala pomembno stičišče Šmarčanov in obiskovalcev iz sosednjih krajev in občin. Zaenkrat bodo v prostorih domovale le članice Društva kmetic Ajda, ko se jim bodo pridružili še vinogradniki, pa bodo prostori zaživeli pod imenom Šmarska klet.
Pomagala Evropska unija
Del prostorov je Društvo kmetic Ajda uredilo samo, vsakdo zagotovo opazi ročno izdelane zavese na oknih, večino potrebnega denarja pa je zagotovila občina. Na razpisu Leader kmetijskega evropskega sklada, ki ga je razpisala Lokalna akcijska skupina Obsotelje in Kozjansko, je dobila 18 tisoč evrov, sedem tisočakov je prispevala iz občinskega proračuna. Veliko večji zalogaj, potrebnih bo več kot sto tisoč evrov, bo ureditev prostorov za Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta. Projekt namreč med drugim predvideva obnovo več kot 200 let stare kleti ter ureditev vinoteke. Občina je na enem od razpisov že poskušala pridobiti denar, a neuspešno, zdaj čaka na novo priložnost. Kdaj lahko vinogradniki pričakujejo svoje prostore, vodja oddelka za gospodarstvo mag. Zinka Berk še ne upa napovedati, zagotovo pa bo moralo društvo, kot pravi, del denarja prispevati samo.
Za aktivne se najde denar
Omenjeni društvi nista edini, ki jima šmarska občina pomaga pri pridobivanju in urejanju prostorov. Že pred leti je na primer uredila del stare šole v Šmarju pri Jelšah, kjer je prostor našlo nekaj društev, redno pomaga
Francki Javeršek, ki vodi Društvo kmetic Ajda (nekoč še aktiv) vse od njegovega začetka, se je z odprtjem prostorov uresničila največja dolgoletna želja. Iz kuhinje v Skazovi hiši bo, kot zagotavlja, pogosto prijetno zadišalo.
Društvo kmetic Ajda, ki združuje okoli 300 članic ne le iz šmarske občine, temveč tudi iz sosednjih, je po 37 letih delovanja vendarle dobilo svoje prostore. Doslej so se članice zbirale kar po domovih, odslej pa bodo lahko dobrote, s katerimi razvajajo obiskovalce na praktično vsaki prireditvi v Obsotelju in na Kozjanskem, pekle in kuhale v društveni kuhinji. Ob njej je v hiši še večji prostor za druženja, izobraževanja in ustvarjanja, saj kmetice pripravljajo tudi več tečajev in delavnic, na katerih različne generacije učijo veščin, ki jih je na Kozjanskem nekoč znala praktično vsaka ženska.
gasilskim društvom, pravkar ureja prostore za lovce na Tinskem. »Če bo na vrata potrkalo kakšno društvo, ki je aktivno in ki predstavlja
pomemben dejavnik druženja občanov in uresničevanja njihovih interesov, menim, da je prav, da mu priskočimo na pomoč,« pravi župan
Jože Čakš, a dodaja, da je pri zagotavljanju denarja sploh v teh težkih časih potrebna potrpežljivost.
ANJA DEUČMAN
Dokončno bo mag. Alenko Obrul za direktorico Zdravstvenega doma Celje imenoval svet zavoda, ki je zdaj spet popolnjen. Po odstopu treh članov - dvema predstavnikoma zaposlenih se je pridružila še predstavnica uporabnikov, ki jo imenuje zdravstvena zavarovalnica - zaradi izbire Obrulove za direktorico, so namreč v svet ob dosedanjih štirih predstavnikih mestne občine kot ustanoviteljice že imenovali nove tri člane.
Enotnost in mir ali nova metla?
Mestni svetniki z 18 glasovi za in 9 proti podprli imenovanje mag. Alenke Obrul za direktorico Zdravstvenega doma Celje
CELJE - Čas bo pokazal, kako uspešna bo pri svojem delu nova direktorica Zdravstvenega doma Celje mag. Alenka Obrul, je bila sklepna ugotovitev precej dolge razprave mestnih svetnikov. Ti so v torek odločali, ali naj podajo soglasje k njenemu imenovanju na čelo »najpomembnejšega javnega zavoda v občini«, kot so sami poimenovali zdravstveni dom, in ga nazadnje podprli z 18 glasovi za in 9 proti.
Svet javnega zavoda je že v začetku maja Alenko Obrul med tremi kandidatkami izbral za direktorico Javnega zavoda Zdravstveni dom Celje. Pred dokončnim imenovanjem so morali k izboru podati pozitivno soglasje še mestni svetniki. Ker Obrulo-ve kot najprimernejše bodoče direktorice niso sprejeli zaposleni v zdravstvenem domu in so se na župana Bojana Šrota in mestne svetnike obrnili tudi z javnim pismom, je bilo na seji mestnega sveta pričakovati vročo razpravo.
Nova direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul
Uspešno vodenje brez podpore?
Svetniki so opozarjali, da je Zdravstveni dom Celje najpomembnejši javni zavod v občini in da morajo biti za njegovo dobro delovanje zainteresirani prav vsi. Večina je bila prepričana, da je to nemogoče doseči, če znotraj kolektiva obstajajo trenja. Zato je glasovanje proti po-
zitivnemu soglasju napovedala svetniška skupina De-susa, saj je svetnica Štefka Presker z več kot 30-letnimi izkušnjami z vodstvenega položaja v bolnišnici opozarjala, da mora biti vodenje zdravstvenega zavoda čim bolj enotno, zaposleni pa pri svojem zahtevnem delu potrebujejo zlasti mir. Ostali razpravljavci so zvečine terjali, da se pred glasovanjem razjasnijo zadeve, saj zapleti po prvem odločanju članov sveta zavoda in vse informacije, ki so se pojavljale v javnosti, kažejo, da ostajajo številna vprašanja brez pojasnil. »Glasovala bom proti, ker nimam pojma, kaj se dogaja,« je bila jasna Marijana Kolenko. Da bi bilo takšno pojasnjevanje oziroma celo predstavitev Obrulove na seji mestnega sveta, kar je pričakovala svetnica Brigi-ta Čokl, sicer unikum glede na formalne pristojnosti mestnega sveta, je opozarjal župan Bojan Šrot. Se je pa župan strinjal, da je za uspešno vodenje katerega
koli kolektiva potrebna si-nergija.
Nova metla?
Razloge, zakaj so se v svetu zavoda odločili, da v zdravstveni dom spustijo novo metlo, je pojasnil svetnik SLS Brane Nezman, ki svet kot predsednik vodi že osem let. Menil je, da je, potem ko so v občini kot ustanoviteljici prav na željo iz zdravstvenega doma ločili poslovno in strokovno vodenje zavoda, zdaj pravi čas, da za uspešno delovanje poskrbi nekdo, ki »prihaja od zunaj« in ne pozna utečenih tokov poslovanja. Poudaril je, da imenovanju Obrulo-ve za direktorico nasprotuje manjša skupina, veliko od okrog 350 zaposlenih pa je spremembam v zdravstvenem domu naklonjenih. Ali bodo te res v prid uspešnega in kakovostnega dela zdravstvenega doma pa bo, kot so ugotavljali tudi že mestni svetniki, pokazal čas.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 19. 6. 2013
n	n n	a r n	n	n
U	U /	J U	U	U
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Spoštovani bralci, naročniki, poslovni partnerji ... Prijazno vabljeni, da se nam vse do konca leta pridružite v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
Veliko smo že zbrali od januarja do maja letos in hvala vsem, ki ste
po svojih močeh in zmožnostih že donirali. Zelo ustvarjalni so bili doslej tudi šentjurski skavti, ki so posebej za našo akcijo izdelali papirnate rožice in jih po simbolični ceni prodajali so-krajanom ter tako zbrali več kot tisoč evrov za ultrazvočni aparat. Zagotovo se tudi v vašem kraju, društvu, podjetju dogaja marsikaj zanimivega,
polni idej ste in tudi dobrega srca ... Pridružite se nam na svoj, ustvarjalen način v naši skupni dobrodelni akciji, v Novem tedniku pa bomo o vaših prizadevanjih za skupno dobro bolnikov, ki trpijo zaradi bolečin, o tem z veseljem poročali.
UREDNIŠTVO
NA KRATKO
Vsak opravil svoje delo
ROGATEC - Železniška nesreča v bližini železniške postaje, v kateri je vlak iztiril in podrl bližnji leseni objekt ter zanetil požar, je zahtevala več lažje in težje poškodovanih. Na srečo je šlo le za vajo.
Vaja, ki jo je pripravil skupni organ občinske uprave za civilno zaščito in požarno varnost občin šmarske upravne enote, je bila namenjena preverjanju usposobljenosti pristojnih služb za posredovanje v tovrstnih nesrečah. Na kraj nesreče so pridrvela vsa tri prostovoljna gasilska društva iz občine Rogatec, pomagali so tudi gasilci iz Šmarja pri Jelšah in s sosednje Hrvaške ter prostovoljno gasilsko društvo Steklarna Rogaška, ki je omejilo iztekanje nafte iz vlaka v okolje. Za ponesrečence so poskrbele enote nujne medicinske pomoči šmarske reševalne postaje ter ekipi prve pomoči PGD Rogaška Slatina in Rdeči križ Šmarje pri Jelšah. Ujete pod ruševinami lesenega objekta so iskali člani Civilne zaščite, na pomoč jim je priskočilo Kinološko društvo reševalnih psov Celje. Vodje vseh sodelujočih služb so podrobno analizirale postopke reševanja in ukrepe, pa tudi medsebojno sodelovanje ekip, tako da bodo lahko te, če bi do podobne nesreče resnično prišlo, pri svojem delu še bolj učinkovite.
AD
Povečan obseg dejavnosti
TABOR - Svetniki so se na seji včeraj zvečer seznanili z letnimi poročili javnih zavodov za preteklo leto, med drugim tudi s poročilom Javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola Vransko-Tabor.
Celotni prihodki Osnovne šole Vransko-Tabor so v letu 2012 znašali 3.064.405 evrov in odhodki 3.028.244, kar pomeni, da je leto zaključila z dobrimi 36 tisoč evri presežka. Stroški so v primerjavi z letom prej zaradi povečanega obsega dejavnosti narasli za malo manj kot 50 tisoč evrov. V POŠ Tabor je bilo na začetku lanskega šolskega leta vpisanih 117 otrok in v vrtcu 76.
ŠO
Priporočila po notranji reviziji
VRANSKO - Revizijska družba Revidera je maja opravila notranjo revizijo občinskega zaključnega računa.
Ugotovila je, da je občina v času od zadnje revizije leta 2008 odpravila veliko napak in pomanjkljivosti pri vodenju poslovnih knjig ter uvedla notranji nadzor. Kljub temu je revizijska družba vranski občini tudi tokrat podala nekaj priporočil. Med drugim tudi to, da mora občina zagotoviti revizijo vsako leto, upoštevati z zakonom o izvrševanju proračuna predpisan rok plačil, pridobiti mnenje o zastaranih terjatvah, dosledno upoštevati določbe zakona in uredbe za ravnanje s stvarnim premoženjem občine zaradi priprave seznama nepremičnega premoženja in nenazadnje opredeliti določene kontrolne postopke.	ŠO
Potratnih stavb ne bo več
ZREČE - Občina je podpisala pogodbo za energetsko obnovo vrtca. Izvajalec, GES iz Rogaške Slatine, bo delati začel prihodnji teden.
Za investicijo je občina uspela na razpisu za pridobitev evropskih in državnih nepovratnih sredstev v vrednosti 225 tisoč evrov. Letos poleti bodo zamenjali stavbno pohištvo ter poskrbeli za izolacijo podstrešja, prihodnje leto bo na vrsti izolacija fasade. Sledila bo še druga faza, med drugim z zamenjavo kotlov, za katero bodo letos objavili še en razpis za izvajalca. Prihodnji teden bodo z izvajalcem podpisali še pogodbo za energetsko sanacijo osnovne šole, ki bo prav tako trajala dve leti.	BJ
Za boljšo oskrbo s pitno vodo
LAŠKO - Nekaj občanov Jagoč je imelo vrsto let težave z oskrbo s pitno vodo. V teh dneh je občina obnovila 800 metrov vodov in zgradila črpališče. Vrednost investicije znaša slabih 50.000 evrov.
Prvotni vodovod so s pomočjo takratnih premožnih kmetov zgradili med 2. svetovno vojno, cevi pa niso ustrezale današnjim merilom in kriterijem. Zato se je občina že dlje z lastniki zemljišč usklajevala glede nove položitve vodovodnih cevi. Obnovo vodovodnega omrežja bo občina nadaljevala še proti Rifengozdu, kjer občanom ob sušnih letih oskrba s pitno vodo še vedno predstavlja težave. Za ta predel mora še pridobiti služnostne pogodbe, projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje.
TV
NA KRATKO
Z veseljem so poklepetali
PODČETRTEK - V župniji so v nedeljo pripravili srečanje starejših in invalidnih krajanov. Najprej so se zbrali v župnijski cerkvi, kjer je bila maša z možnostjo bolniškega maziljenja, nadaljevali so kulturni program s štirimi domačimi pevskimi zbori oziroma z vokalnimi skupinami.
Nastopili so cerkveni zbor Zvon in otroški cerkveni zbor, moški pevski zbor Terme Olimia in vokalna skupina Osti jarej, zbranim je zaželel veliko zdravja župan Peter Misja. Sledilo je kosilo, po njem so starejši občani še dolgo klepetali. Na srečanje, ki sta ga organizirala Karitas in župnija, so posebej povabili več kot 80 let stare krajane. Najstarejša udeleženka bo letos stara 92 let, prišlo je več devetdesetletnikov.
BJ
. i ■ v	v v	i	■ v v
Nie vec cez dvorišče
ŠMARJE PRI JELŠAH - S postavitvijo gradbene table se prav danes začenja obnova še zadnjega odseka izjemno prometne lokalne ceste Šentvid-Spodnja Ponkvica. Dela bodo zahtevna, ker bodo obsegala prestavitev dela ceste in potoka.
Občina cesto postopoma ureja že več let in po obnovi še zadnjega približno pol kilometra bo vožnja prijetnejša in predvsem varnejša. Obstoječa cesta vodi praktično čez dvorišče domačije Senica, zato bodo traso po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Petra Planinška zdaj prestavili v bližino potoka. Ker bo tudi tega treba delno prestaviti, je morala občina pridobiti soglasje Zavoda RS za varstvo narave, zato je projekt zahteval toliko več priprave zahtevne projektne dokumentacije. Naložba, ki predvideva tudi gradnjo novega mostu, bo stala okoli 300 tisoč evrov.
AD
Akti na ogled
RADEČE - Društvo likovnih umetnikov je v četrtek, 13. junija, v prostorih tamkajšnje Caffe galerije odprlo razstavo z naslovom Akti. Sedem avtorjev je za razstavo poleg aktov pripravilo tudi svoje avtoportrete.
Razstava je zaključek likovne delavnice, ki je trajala od začetka aprila do začetka junija pod vodstvom likovnega pedagoga Toneta Zgonca. Člani društva so na njej spoznali, katere so specifične zahteve pri slikarski upodobitvi človeškega telesa. Razstava bo na ogled do septembra, člani društva pa se bodo avgusta odpravili na tridnevno likovno delavnico v Fieso.
TV
Na igrišču spet živahno
ŠENTJUR - Vrtcu Slivnica, ki sodi pod okrilje Vrtca Šentjur, je inšpekcija kot mnogim drugim vrtcem po državi prepovedala uporabo igral zaradi podlog, ki niso ustrezale standardom. Da bi se lahko otroci čim prej spet gibali na igrišču, so starši sami pomagali pri ureditvi ustreznih podlog.
Delovanje enote slivniške enote vrtca je v letošnjem letu močno zaznamovalo povezovanje s krajem, kjer vrtec deluje, in s starši otrok. Prav z njihovo pomočjo so pod dvema igraloma naredili izkop. Krajevna skupnost Slivnica pri Celju je prispevala prod za podlogo, strokovno vodenje obnove pa je bilo v domeni vrtca. Igrišče je bogatejše še za novo večnamensko igralo za otroke do treh let, obnovili pa so tudi leseno mizico in klop, ki sta bili zaradi vandalizma uničeni.
TV
Tone papirja v predelavo
CELJE - Konec šolskega leta je tudi čas, ko so v javnem podjetju Simbio ocenili, kako uspešni so bili letos šolarji pri zbiranju odpadnega papirja. Letošnje šolsko leto zaznamuje podatek, da so se vrtcem in osnovnim šolam prvič pridružili tudi dijaki.
Tako so odpadni papir letos zbirali učenci 19 osnovnih šol, 9 podružničnih šol, dijaki štirih srednjih šol in malčki iz šestih vrtcev ožjega celjskega območja, Savinjske doline ter občin Šentjur in Dobje. Skupaj so zbrali približno 530 ton odpadnega papirja, kar znaša 80 kilogramov na otroka oziroma mladostnika. Pri zbiranju so bili spet najuspešnejši v celjski OŠ Hudinja, kjer so ga zbrali kar 175 ton, sledijo učenci z Ljubečne in iz OŠ Glazija. Podobno kot pri osnovnih tudi pri podružničnih šolah zadnja leta prva tri mesta zasedajo bolj kot ne iste šole. Najuspešnejši so bili učenci iz Socke, sledita podružnični šoli Kompole in Letuš. Kot še poudarjajo v podjetju Simbio, ki skrbi za odvoz in ravnanje z odpadki na Celjskem, so se letos zelo izkazali malčki iz vrtcev, saj so v Celju, Vojniku, Gorici pri Slivnici in na Blagovni skupaj zbrali kar 10 ton odpadnega papirja.
IS
Drevesa na mestnem trgu so prerasla okvire prostora.
Odstranitev korit le začasna rešitev
Celovita preureditev upravnega središča bo sledila v prihodnjih letih
Na preureditev upravnega središča že dlje opozarja Mestna skupnost Šentjur, njegovo celostno preureditev pa dolgoročno načrtuje tudi občina, ki v tem sklopu načrtuje rekonstrukcijo mostu čez Pešnico, novo zasnovo trga s pripadajočo infrastrukturo in z novimi zelenimi zasaditvami. Ureditev bo Šentjur-čanom nudila tudi primeren prostor za prireditve in druženje.
ŠENTJUR - Občina je v središču mesta, na mestnem trgu, odstranila del betonskih korit z zeleno na-saditvijo, ki jih je že močno načel zob časa. Tako bo trg bolj uporaben tudi kot prireditveni prostor.
Podoba šentjurskega mestnega trga - območja med parkiriščem, nekdanjo trgovino Resevna, prostori upravne enote in občine ter mostom čez Pešnico - je bila zasnovana v 80. letih prejšnjega stoletja, zato sta mestna infrastruktura in parkovna ureditev že močno dotrajani. Betonska konstrukcija kot tudi ozelenitev sta odslužili, rastlinje pa nima več pogojev za rast in razvoj.
Odstranitev korit je, kot je povedal župan občine mag. Marko Diaci, le začasna rešitev. Pri načrtovanju celostne preureditve poleg omejenih
finančnih sredstev, ki jih občina vlaga v trenutne projekte, po njegovih besedah težave predstavlja lastništvo mestnega trga. »Na drugi strani ob-
činske zgradbe je naša soseda Resevna, d. d., ki ima trenutno težave pri poslovanju, tako da v tem konkretnem primeru za preureditev še nimamo sogovornika.«
Lepšo podobo upravnega središča si želijo tudi v Mestni skupnosti Šentjur. Predsednik Jože Štiglic je doslej večkrat opozoril na ponudnike, ki občanom sredi mestnega trga svoje storitve ponujajo v različnih kioskih. Štiglic je prepričan, da središče mesta ni primerno za takšno prodajo, če pa ne gre drugače, bi morali ponudniki po njegovem mnenju kioske urediti tako, da bi se zlili s podobo trga.
TV, foto: Občina Šentjur
Manj denarja, a več opravljenega dela
CELJE - Splošna bolnišnica je v prvih štirih mesecih letos v celoti uresničila program dela in ga na nekaterih področjih celo presegla. Iz rdečih številk se po drugi strani še vedno ni uspela izkopati.
Izguba v prvi tretjini leta znaša okoli 330 tisoč evrov, nanjo pa je po besedah direktorja mag. Marjana Ferjanca vplivalo predvsem zmanjšanje vrednosti posameznih storitev. Z začetkom leta je
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč znižal cene storitev za dodatne tri odstotke, ob tem so se za 20 odstotkov znižala sredstva za amortizacijo, za 10 odstotkov je manjši tudi delež priznanega administrativno-tehnič-nega kadra. Prihodki celjske bolnišnice so letos tako za približno pet milijonov evrov nižji kot lani.
Varčevanje je nujno, prihranke pa vodstvo bolnišnice po zagotovilih išče na podro-
čjih, kjer jih bolniki, vsaj kar se zdravstvene oskrbe tiče, ne občutijo. Manjša pa se standard nemedicinske, tako imenovane hotelske oskrbe. Bolnišnica varčuje tudi tako, da je prilagodila delovni čas zaposlenih, saj prav plače predstavljajo največji strošek bolnišnice, posebej aktivno pa je vodstvo pri dogovorih z dobavitelji zdravil, zdravstvenih materialov, živil in energentov za znižanje cen. Stroške poslovanja so tako v prvih štirih
mesecih letos zmanjšali za dobrih 1,2 milijona evrov.
Bolnišnica, kot poudarja Ferjanc, kljub težkim časom izpopolnjuje programe. Med drugim bo tako letos povečala program magnetne resonance za dodatnih 200 preiskav in prav za toliko tudi program ultrazvoka dojk. Nekaj prostora je v proračunu namenjenega tudi za razvoj in investicije. Pravkar se končuje projekt primarne energetske sanacije, ki vključuje namestitev sistema sočasne proizvodnje električne, toplotne in hladilne energije. Bolnišnica je že objavila tudi javno naročilo za gradnjo in opremo dolgo pričakovanega urgentnega centra.
AD
Za manj denarja manj »muske«
V Vitanju so doslej plačevali za odpadke po 1,5 evra na osebo, s stoodstotno podražitvijo bi 3,5 evra, po kompromisni rešitvi bodo 2,52 evra. Tričlanska družina, ki zaenkrat plačuje za odpadke 4,5 evra, bo torej po 60-odstotni podražitvi morala plačati 7,56 evra. Po tamkajšnjem občinskem odloku je namreč predvideno še plačevanje po osebi in ne po volumnu posode, kar bo prihodnje leto treba spremeniti.
VITANJE - V občini ne bodo zvišali cen ravnanja z odpadki za sto odstotkov, kot je želel tamkajšnji koncesionar, podjetje Saubermacher. Med občino in koncesionarjem je namreč prišlo do kompromisne rešitve, vendar bodo z njo Vitanjčani dobili manj storitev. Cene bodo zato podražili »le« za 60 odstotkov.
Ko so svetniki za prejšnjo, to je majsko sejo prejeli Sa-ubermacherjev elaborat, s katerim je koncesionar predlagal od junija stoodstotno podražitev, so bili večinoma ogorčeni. Treba je povedati, da je družba Saubermacher obenem s tako visoko podražitvijo ponudila nov sistem zbiranja odpadkov, s katerim bi že od avgusta odvažali mešano embalažo tudi iz vasi izven občinskega središča, prav tako bi posebej poskrbeli za papirne
odpadke in uredili zbirni center. Iz Saubermacherja so predlagano podražitev utemeljevali tudi s tem, da se cene ravnanja z odpadki niso spremenile že več kot desetletje in da poslujejo z izgubo. V prvih štirih mesecih je tako po Sauberma-
cherjevih podatkih nastalo pet tisoč evrov izgube, ki bi jo po koncesijski pogodbi morala pokriti občina.
Občinski svetniki v Vitanju so za svojo junijsko sejo pred nekaj dnevi znova prejeli predlog za stoodstotno podražitev in ga ponovno večinoma
odločno odklanjali. V Vitanju so bili namreč nezadovoljni že s prejšnjim koncesionarjem, z Javnim komunalnim podjetjem Slovenske Konjice, zato so v razpravi zahtevali vsaj podobne cene - to je nižje cene - kot jih imajo v bližnji konjiški občini. Na seji je nato prišlo do kompromisne rešitve, s katero se je strinjal tudi predstavnik Sau-bermacherja. Cene ravnanja z odpadki bodo tako lahko podražili »le« za 60 odstotkov, vendar novega sistema ravnanja z odpadki ne bodo uvedli. Tako bodo mešano embalažo še naprej odvažali le iz občinskega središča, zbiranja papirja na individualnih prevzemnih mestih prav tako ne bo. Pojavlja se vprašanje, kako dolgo bodo lahko ohranjali takšen sistem ravnanja z odpadki, saj je zakonodaja vse strožja.
BRANE JERANKO
Varuhinja za zdravje ljudi
CELJE - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob rednem mesečnem srečanju z nevladnimi organizacijami s področja okolja tokrat obiskala Celjsko kotlino. Izbrala jo je zaradi onesnaženosti in prizadevanj Civilne iniciative Celja, ki je zelo aktivna. S sodelavci si je ogledala Staro cinkarno, okoliške kraje in odlagališča. Prepričala se je, da gre za obsežno območje, ki po njenem mnenju predstavlja pravo ekološko bombo.
Zdravje slehernega je treba postaviti pred vsako ekonomsko kategorijo, meni
Nussdorferjeva, ki so jo predstavniki različnih inštitutov in civilnih iniciativ seznanili z razmerami. Ugotovila je, da so izsledki o razmerah in možnostih sanacije znani, da pa je treba pospešiti delo posebne komisije, ki jo sestavljajo sekretarji ministrstev za kmetijstvo in okolje, zdravje ter gospodarski razvoj. Na potezi je namreč politika, ki odloča o denarju in prednostnih nalogah, pri tem pa mora biti glavna skrb za zdravje ljudi.
Na skupnem srečanju so izpostavili problem, da revni na vrtičkih v Celju gojijo zelenjavo, ki je vse prej kot zdra-
va. Dotaknili so se tudi strategije, ki bo varovala okolje do leta 2020, v kateri je treba upoštevati vse ukrepe za odpravo onesnaževanja in določiti degradirana in prekomerno onesnažena območja ter vse to finančno ovrednotiti, da bi lahko kandidirali za evropska sredstva.
Danes, v četrtek, se varuhinja ponovno mudi v Celju, zato bo o teh problemih govorila tudi s celjskim županom. Na srečanjih z ministri pa bo v prihodnje opozarjala, da bo dosledno bdela nad bojem za čisto okolje in sanacijo Celjske kotline in drugih območij v Sloveniji. TC
Velik zalogaj za občine, še večji za ljudi
Zaokrožen projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini
Po številnih zapletih zaradi razveljavitve razpisa in pritožb na državno revizijsko komisijo so s podjetjem Kolektior Koling le podpisali pogodbo za gradnjo vodovodnega omrežja.
Podjetje bo zgradilo 43,5 km magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja. Dograditev vodooskrbne-ga sistema Šaleške doline bo vključevala vse najpomembnejše vodovodne povezave od zajema pitne vode do končnih uporabnikov in bo zagotavljala dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo.
Med podpisnike se je vključil tudi minister za kme-
tijstvo in okolje Dejan Židan, ki je z velenjskim županom Bojanom Kontičem podpisal pogodbo o sofinanciranju gradnje čistilnih naprav. Pogodbena vrednost presega 15 milijonov evrov. Iz kohezij-skega sklada Evropske unije bodo prejeli več kot 10,5 milijona evrov, država pa bo prispevala več kot 1,8 milijona evrov. Ostala sredstva, ki predstavljajo razliko med neto pogodbeno vrednostjo in javnimi upravičenimi stroški, in znesek davka na dodano vrednost (v skupni višini okoli 5,9 milijona evrov) bodo zagotovile občine sofinancerke, torej Mestna občina Velenje, Občina
Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki.
Dobrih 42 milijonov vreden projekt
Minister Židan je izrazil veselje ob podpisu pogodbe, saj bo gradnja čistilnih naprav omogočila kvalitetno pitno vodo 45 tisoč prebivalcem Šaleške doline. Izpostavil je, da bo treba tudi v prihodnje pitno vodo ohranjati kot naravno dobro in ne kot tržno blago. Seveda se v šaleških občinah zavedajo, da s podpisom pogodb še niso dokončali dela. Jasno je, da bodo občani, ki se bodo priključili na vodovod ali ka-
»Rezultati oziroma delo na terenu bodo najbolj vidni v poletnih mesecih in šele takrat se bo videlo, kako velik projekt je,« je omenil župan Bojan Kontič.
nalizacijo, morali priključke financirati. V občinah se dogovarjajo, da bi preko skupnega projekta poskrbeli za enakomerno obremenitev, je pa seveda odvisno, koliko bo k posameznemu priključku prispevala katera od občin. »Za občane bo to velik zalogaj, želimo pa si, da bi bili stroški priklopa na kanalizacijo na dolgi rok primerljivi s stroški gradnje male čistilne naprave,« je napovedal župan Kontič.
URŠKA SELIŠNIK
NA KRATKO
Imajo nova zvonova
VOJNIK - V nedeljo je bila slovesna blagoslovitev dveh novih zvonov v podružnični cerkvi sv. Tomaža, ki je nad občinskim središčem. Tam po novem zvonijo po trikrat na dan trije zvonovi.
V cerkvi sv. Tomaža je že zvonil zvon iz leta 1961, cerkvena ključarja sta dala pobudo, da bi pridobili še dva nova, za katera so prispevali verniki. Nova zvonova tehtata 530 in 230 kilogramov, z njima so želeli tudi počastiti 70. rojstni dan vojniškega rojaka, celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Slovesen blagoslov je opravil celjski škof, z njim sta somaše-vala vojniški rojak dr. Bogdan Kolar, ki je profesor teološke fakultete, in domači župnik Anton Perger. Pri obredu je sodelovala pihalna godba, pomagali so planinci, ki so poskrbeli za pogostitev, gasilci in občina. Eden od novih zvonov je posvečen škofu Slomšku, drugi sv. Tomažu.
BJ
Dom z gradbenim odrom
ŠTORE - V kulturnem domu, ki ga bodo celovito prenovili, so začeli obnavljati fasado, prav tako urejajo pododr-je, v društvenih prostorih opravljajo pleskarska dela.
Med obnovo, ki bo trajala do konca septembra, bodo med drugim poskrbeli še za zaodrje, odrsko razsvetljavo, ozvočenje, elektroinštalacijska dela, prezračevanje in zunanjo ureditev. Obnova kulturnega doma je največja letošnja občinska naložba, vredna več kot štiristo tisoč evrov. Dela opravlja podjetje CE-invest iz Trebnjega.
BJ
Veliko so raziskovali
ROGAŠKA SLATINA - Učenci osnovnih šol in šolskega centra so predstavili raziskovalne naloge, ki so nastale v iztekajočem se šolskem letu. Učenci in dijaki so spoznavali najrazličnejša področja.
Svoje znanje je pod vodstvom mentorjev širilo 41 učencev in dijakov, ki so izdelali devet raziskovalnih nalog. Raziskovali so predvsem tematike iz lokalnega okolja. Tako so spoznavali, kakšen je vpliv mineralne vode na razvoj Rogaške Slatine, kako bogato zapuščino so v kraju pustili domači književniki, katere so značilnosti kraških jam Boča in Formil-ske doline, kakšna je ekološka ozaveščenost osnovnošolcev v Obsotelju in kakšna je zvočna onesnaženost Šolskega centra Rogaška Slatina. Mladi so raziskovali tudi odnose med mladostniki in njihovimi starši, možnosti pridelave vina z različnimi enološkimi sredstvi, brezperspektivnost mladih izobražencev in pomen na porokah nekdaj nepogrešljive kulinarične posebnosti, poročne štruce. Kot poudarjajo v šolah in občini, ki raziskovalno dejavnost tudi finančno podpira, raziskovalno delo utrjuje metodološka znanja in mlade uči razumevanja, analize, interpretacije in razvijanja veščin, hkrati pa jim daje tudi v današnjem svetu prepotrebno strokovno samozavest.
AD
S pojočimi lovci
BISTRICA OB SOTLI - Kraj je bil konec tedna ena od štirih prizorišč 40. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov iz štirih držav. Nastopili so v treh krajih Posavja in v Bistrici ob Sotli.
Na mednarodnem srečanju, ki ga pripravlja Lovska družina Globoko iz brežiške občine, so nastopili pevski zbori iz Slovenije, s Hrvaške, iz Italije in Avstrije. Vsega skupaj je bilo okoli šeststo nastopajočih. V kulturnem domu v Bistrici ob Sotli so nastopile slovenske skupine, med njimi trije zbori ter pet skupin rogistov, ki so se predstavile s po dvema skladbama. V bistriški dvorani se je najprej predstavil dekliški pevski zbor La vita, ki je zmagal na letošnjem Marijafestu, festivalu Marijinih pesmi. V Bistrici lovskih glasbenih skupin namreč nimajo.
BJ
os^rta s plinom in toploto
Smrekaijeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ö.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
Z uradne predaje nove državne gozdne ceste v Rakovcu, na 1300 metrih nadmorske višine, ki je v marsičem nekaj posebnega.
Edina nova državna
Sm ^^ ^^ ^F	Na Pohorju edina nova državna gozdna cesta v Sloveniji -
^	Rakovec je nasploh nekaj posebnega
VITANJE - V preteklih letih so v kraju predali namenu novo državno gozdno cesto, za katero je poskrbel sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Gre za 1,1 kilometra nove gozdne ceste, edine lani in letos v Sloveniji zgrajene državne gozdne ceste, ki je pomembna za pohorski zaselek Rakovec.
Cesta, ki je na 1300 metrih nadmorske višine, bo zaselek prometno razbremenila, saj je bilo tovorjenje lesa skozi vas zelo moteče. Nova državna gozdna cesta, ki je stala 130 ti-
ČETRTEK, 20. junij
soč evrov, je nasploh nekaj posebnega. Med njeno gradnjo so namreč v Sloveniji prvič uporabili spiralne prepuste, ki omogočajo hitrejšo vgradnjo, lažje čiščenje in vzdrževanje ter enako življenjsko dobo. Cesta je prav tako v bližini izvira Hudinje, kjer je pomemben vir pitne vode za del Celja, zaradi česar so morali upoštevati stroge tovrstne predpise. Ob predaji ceste namenu so pripravili še strokovni ogled nove pridobitve, ki so se ga udeležili predstavniki zavoda za gozdove, sklada kmetijskih
20.30, STARI GRAD CELJE
SLOVESNA OTVORITEV POLETJA V CELJU, KNEŽJEM MESTU 2013
KONCERT SKUPINE NUDE IN SIMFONIČNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE CELJE Z GOSTI OB 20. OBLETNICI DELOVANJA SKUPINE NUDE
Gosti: Oto Pestner, 6pack Čukur, Bilbi, Samo Šalomon, Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju, Plesna šola Superstar
V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Golovec.
zemljišč in gozdov ter gozdnega gospodarstva.
V pohorskem zaselku Rakovec, kjer je do leta 1979 delovala osnovna šola, danes stalno živi le še ena družina. Tam je bilo živahno že od leta 1781, ko je bila ustanovljena »glažuta«, ena največjih steklarn na Slovenskem, z njo je vas doživela gospodarski razcvet. V vasi je takrat živelo približno dvesto prebivalcev, zato so ustanovili šolo. Pozneje so se preusmerili v predelavo lesa, zato so zgradili žage, mline in kovačnice ter proizvajali svojo elektriko.
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info TIC Celje, www.celeia.info
4 [\| llfr r .<I!J- I
M
ZAVOD CELEIA CELJE
h ttqqh T n h.-/d, j 1FJ
I ijuiaau-^
povescenost
BS I! K,! i 1 M.J i M.« MH: WWWHHllOMi jexfUII
PONEDELJKOVO
DOPOLDNE
VSAK PONEDELJEK od 10.1 S dO 11.iS
V vasi so za zaposlene celo zgradili do danes ohranjeni »haus«, ki velja za enega od prvih stanovanjskih blokov v Sloveniji. Zaradi lažjega življenja se je večina ljudi preselila v dolino, danes se srečujejo na vsakoletnem srečanju nekdanjih prebivalcev. Nekatere stare rakovške stavbe so spremenjene v počitniške hišice, druge, med njimi nekdanja šola in blok, samevajo. V občinski upravi razmišljajo, da bi bila vas v prihodnosti turistična zanimivost.
BRANE JERANKO
Seli se
CELJE, ŽALEC - Te dni se končuje pouk tudi za učence prvih dveh razredov Waldorfske šole Celje. Ta se bo septembra preselila v Žalec, kjer bo delovala kot Waldorfska šola Savinja, za predšolske otroke pa bodo v kraju zagotovili tudi starostno mešano skupino vrtčevskega varstva.
Kljub želji učiteljev in staršev namreč v Celju niso našli prostorov, ki bi šoli omogočali rast in širitev tudi v naslednjih letih. V Žalcu bo tako zaenkrat za tri razrede waldorfske šole pouk v prostorih Upi, ljudske univerze, kjer bodo imeli na voljo tudi telovadnico, evrit-mijsko dvorano in ograjene zelene zunanje površine, radi pa bi si uredili še vrt in njivo. Šolo obiskujejo otroci iz 14 občin in kot pravi ravnatelj mag. Boštjan Štrajhar, bodo septembra v Žalcu odprli tudi waldorfski vrtec, ki bo sprejel eno starostno mešano skupino otrok.
IS
NA KRATKO
Več o osamosvajanju
DOBRNA - Na vsakoletnem srečanju veteranov iz časa osamosvajanja, ki so z območja nekdanje velike celjske občine, so podelili priznanja. Srečanje pripravljata Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje.
Zlati znak policijskega veteranskega društva Sever sta za delo v društvu prejela Silvo Dobrajc in Anton Ferme. Prav tako so podelili srebrni znak in po tri bronaste znake ter pisne zahvale. Spominski znak območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je letos dobila leta 1990 ustanovljena enota za posebne namene, ki je varovala vojaške kartoteke slovenskih nabornikov. Vsakoletno srečanje pripravljajo v spomin na dogodke iz časa osamosvajanja zaradi druženja veteranov in v počastitev dneva državnosti. Letošnje je bilo tudi v počastitev občinskega praznika Dobrne. Slavnostni govornik je bil Franc Bevc, dolgoletni predsednik društva Sever in nekdanji organizator manevrske strukture narodne zaščite v takratni milici. Med drugim je poudaril, da učenci v osnovnih šolah premalo izvejo o obdobju osamosvajanja.
Nova skulptura
SLOVENSKE KONJICE - V občini so se začele številne prireditve Konjiških dni, ki jih vsako leto pripravljajo v okviru praznovanja občinskega praznika. Med več kot štiridesetimi dogodki so odprtja novih pridobitev, več kulturnih dogodkov in rekreativnih prireditev.
Tako so v preteklih dneh med drugim slovesno predali namenu novo igrišče v Kajuhovi ulici, novo mestno tekaško stezo, obnovljeno cesto Loče-Lipoglav, pločnik Loče-Mlače in obnovljeno javno razsvetljavo. Pripravili so več kulturnih prireditev, v torek pa so v Žički kartuziji odkrili skulpturo Opus Humanum, ki je darilo Kartuzije Pleterje in delo patra Janeza Hollensteina. Opus Humanum, kar pomeni človekovo delo, je kamniti monolit, ki je ostanek kamna med drugo svetovno vojno požganih celic pleterskih kartuzijanov.
Po jamstvu začetek del
VITANJE - Vitanjčani so bili zaskrbljeni, ker se težko pričakovana gradnja novega Pirhovega mostu še ni začela. Izvajalka, družba Nivo, je bančno poroštvo prejšnji teden končno uspela pridobiti, takoj nato so se začela dela. Gre za most v središču kraja, na državni cesti.
Nivojevi delavci so tako v preteklih dneh začeli graditi začasen nadomestni most, ki bo končan v tem tednu. Nato se bodo nadaljevala hidrotehnična dela na strugi Hudinje, kjer bodo v širši okolici mostu poskrbeli za nove zidove. Gre za državno naložbo, za katero je bila za izvajalca izbrana družba Nivo, ki je z deli zamujala zaradi dolgotrajnega pridobivanja bančnih poroštev. Po opravljenih delih, še pred koncem leta, naj bi bila Hudinja bolj pretočna.	BJ
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
oÖ
9EL
9*1
V »t
* 1 '(O I

Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
Vrača se optimizem
Vinko Debelak: »Občina je in mora biti predvsem zaradi ljudi, drugače je ne potrebujemo.<
V času hitrih sprememb, zniževanja življenjskega standarda in posledično vse večjih pritiskov, ki smo jih deležni kot posamezniki, smo se pogovarjali z županom Občine Prebold, v kateri gospodarski kazalci kljub težkim časom kažejo rast. Dolgoletni neprofesionalni župan Vinko Debelak nam je zaupal, kako vidi trenutno stanje in razpoloženje v občini.
»Iz pogovorov z občani lahko razberem, da ljudje kljub trenutnemu stanju v družbi niso tako črnogledi. V krizi ni samo Slovenija, je pa res, da je pri nas precej huje kot drugod, saj smo nekatere stvari resnično napačno zastavili. A v Prebold se že vrača optimizem. Kriza nas je dosegla malo prej, s propadom tekstilne industrije v občini. V tistem obdobju smo doživljali najtežje čase in danes je večina ljudi prepričanih, da je najhujše že za nami. Nenazadnje to potrjujejo tudi številke. Brezposelnost je nižja kot pred nekaj leti in se še zmanjšuje. Smo tudi med tretjino slovenskih občin z zagotovljenim lastnim financiranjem. A kljub temu moramo biti previdni. Gospodarstvo, ki je zraslo na pogorišču nekdanje tekstilne tovarne, je usmerjeno na zahtevna področja avtomobilske industrije in obnovljivih virov energije (sončna energija), kjer so možni hitri zasuki navzgor in navzdol. Na sre-
Vinko Debelak
čo se v občini razvijajo manjša ter srednje velika podjetja z visoko dodano vrednostjo.«
V duhu varčevanja država nekatere obveznosti prenaša na občinsko raven. Kako ste pripravljeni na to?
Viri, ki polnijo naš proračun - to je v veliki meri dohodnina - omogočajo nemoteno poslovanje. Upam, da bo tako tudi ostalo, da bodo naši občani imeli dobro plačano delo, saj to pomeni, da so tudi prihodki v občinski proračun višji. Višino socialnih transferjev in ostalih oblik pomoči pa smo v občini izpostavili že predleti.Prepričani smo namreč, da mora občina v prvi vrsti delovati v dobro občanov. Ljudje potrebujejo vodo, kanalizacijo in asfalt, a v krizi posameznik potrebuje predvsem osebno pomoč. Tako na primer zagotavljamo nižje plačilo vrtca. Če družina sama z najetjem kredita rešuje stanovanjski problem, je to še dodatna olajšava pri plačilu. Ker zakonsko sredstev družinam ne moremo kar deliti, pomagamo otrokom s počitniškim delom. V okviru občinske uprave namreč vsako leto razpišemo skoraj sto počitniških delovnih mest. Res je država s spremembami pri izplačilu socialnih transferjev še nekoliko bolj obremenila lokalne skupnosti, a mi, vsaj za zdaj, to zmoremo.
Kaj bi v zadnjem letu izpostavili kot najbolj pozitivno in kaj si zasluži kritiko?
Kot pozitivno zagotovo pred kratkim končano prenovo vrtca. Projekt smo tudi zaradi evropskih sredstev končali predčasno. Ne gre pa samo za obnovo, tudi celotna organizacija, povezana s predšolsko vzgojo, se mi zdi dobro zastavljena. Zagotovo pa se že predolgo vleče gradnja kanalizacije.
Kateri projekti so še predvideni?
Upam, da država ne bo še naprej zniževala občinske prihodke in bomo lahko dokončali začete projekte ter da bo do leta 2015 resnično končana vsa obnova kanalizacijskega ter cestnega omrežja v ravninskem in delno tudi v hribovitem delu občine. Imamo še nekaj domačih nalog, predvsem s področja požarne varnosti, kjer bomo morali kupiti še kakšno večje in dobro opremljeno vozilo. Eden večjih, regijskih projektov je tudi povezava vodovodnih sistemov v celotni dolini, s čimer bomo zagotovili nemoteno oskrbo s pitno vodo. Morda bi lahko še dodatno znižali tudi stroške dela in življenja v občini ter tako postali še bolj zanimivi za gospodarstvo. Na voljo je namreč še nekaj zemljišč, namenjenih proizvodnji, obrtni dejavnosti in podjetništvu.
LEA KOMERIČKI Foto: GrupA (arhiv NT)
SPODBUDNA ZGODBA
Z dobrim izdelkom in reklamo do uspeha
V desetih letih od prvega stroja do vodilnega mesta v proizvodnji in prodaji panelnih ograj
Pred desetimi leti so v družinskem podjetju Ko-čevar & Thermotron, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo strojev za uporovno varjenje kovin, z domačim znanjem in dobrim poznavanjem elektrouporovnega varjenja izdelali prvi stroj za avtomatsko varjenje panelnih ograj. To je pomenilo prelomnico v njihovem delovanju. Zakonca Koče-var sta zakorakala vsak po svoji uspešni podjetniški poti. Jože Kočevar se je usmeril predvsem v strojegradnjo, medtem ko se je podjetje Ograje Kočevar, ki ga vodi direktorica Zdenka Pečnik Kočevar, specializiralo za proizvodnjo panel-nih ograj.
Kot pravi tehnični direktor in pomočnik direktorice David Lesjak, so edini proizvajalec panelnih ograj pri nas, ki celoten proces od izdelave, varjenja, barvanja in montaže opravi sam. »Naša konkurenčna prednost je, da delamo sami. Ograje ustrezajo vsem standardom za za-
V teh dneh je proizvodnja panelnih ograj v podjetju Ograje Kočevar na vrhuncu. Po besedah tehničnega direktorja David Lesjaka bo izdelava ograj kmalu še hitrejša, saj bodo konec junija zagnali nov zmogljivejši stroj, ki je plod njihovega razvoja.
gotavljanje kvalitete, imajo dolgo življenjsko dobo, so skoraj neuničljive in so privlačne na pogled,« pravi Lesjak. Podjetje se je v zadnjem času močno uveljavilo v domačem prostoru, uspehe
pa že žanje tudi v tujini. »Že nekaj časa dobro poslujemo v sosednji Avstriji, izpostavo imamo tudi v Italiji. Odpirajo se novi trgi v državah nekdanje Jugoslavije in tudi v Švici in na Cipru.«
Ne samo proizvodnja, tudi razvoj
Ker uspeh ne pride in ne ostane sam po sebi, se vsakodnevno prilagajajo potrebam in željam trga. Tako so dejavnost, ki je bila sprva vezana na panelne ograje, hitro razširili še na proizvodnjo drugih tipov ograj. Predvsem je pomemben razvoj, pravi Lesjak. »Tako smo med drugim razvili ozko kamnito ograjo, ki služi za varovalo pred tujimi pogledi in hrupom.« Zdaj razvijajo tudi nove protihrupne ograje, za katere so vzorci že v izdelavi. Kot pravi Lesjak, imajo v podjetju, ki zaposluje 40 ljudi, manjšo razvojno skupino, ki skrbi za novosti. Slednje niso povezane zgolj s končnimi izdelki - ograjami - temveč tudi
s proizvodnimi stroji. Tako bodo konec meseca zagnali nov, osemkrat zmogljivejši stroj za izdelavo panel, ki so ga tudi sami razvili.
Na mladih svet stoji
V podjetju si želijo predvsem inovativnih, zagnanih mladih sodelavcev, zato tudi sodelujejo s strojno fakulteto. »Študentje lahko pri nas opravljajo diplomska dela, seminarske naloge in tudi prakso. Tako se spoznamo. Oni spoznajo vse procese dela in v kolikor je interes obojestranski, imajo možnost zaposlitve,« pojasnjuje Lesjak, ki je v podjetje prišel pred šestimi leti kot oglednik na terenu. Kot pravi, je
tovrstno sodelovanje velika prednost, ki omogoča lažje in kvalitetnejše kadrovanje. »Velikokrat se zgodi, da študentje diplomirajo z odliko, ko pa stopijo v halo, so povsem izgubljeni. Če želiš biti uspešen, moraš poznati vse dele proizvodnje,« pravi.
Kriza znižala le cene
Kot pravi naš sogovornik, jih kriza na srečo ni preveč prizadela. »Pozna se edino pri cenah, ki so padle, a to je vse. Na srečo se lotevamo dobrih projektov, kjer so sredstva zagotovljena.« Kar 50 odstotkov domačih naročil je namreč vezanih na javna naročila, ki so v večini podprta z evropskim denar-
jem. Dobro poslovanje zagotavlja tudi redne plače. Urejena plačna politika podjetja pa je po Lesjakovem mnenju nujna za nemoteno delovanje. »Trudimo se, da bi bili delavci primerno plačani in zadovoljni. Za zdaj so stvari urejene s kolektivno pogodbo in pripomb ni,« še pravi.
LK, foto: GrupA
* " * ^ HA
V podjetju priložnost dobijo tudi študentje strojništva. Kot pravi Lesjak, je praktično delo v sklopu študija izjemno pomembno. »Velikokrat se zgodi, da študentje diplomirajo z odliko, ko pa stopijo v halo, so povsem izgubljeni. Če želiš biti uspešen, moraš poznati vse dele proizvodnje.«
PREBOLD PRAZNUJE
13
Podeželsko naselje s 450 prebivalci se nahaja na robu Spodnje Savinjske doline. Gonilo in hrbtenica družabnega življenja je gasilsko društvo, v katerega je včlanjen kar vsak tretji vaščan. Večine društvo ne povezuje le na gasilskem področju, temveč tudi na kulturnem in športnem. V okviru PGD Sv. Lovrenc namreč delujeta dve sekciji - kulturna in športna.
Gasilski dom, ki je poleg vaške cerkve sv. Lovrenca središče kraja, tako ni namenjen le gasilskim in družabnim aktivnostim, ampak tudi kulturnim. V največjem prostoru je oder, na katerem Lovrenčani pripravljajo številne prireditve. Lovrenški gasilci so namreč že dolga leta znani po tem, da skoraj vsako leto uprizorijo kakšno novo gledališko predstavo. V zadnjih desetih letih so člani začeli sodelovati tudi pri organizaciji občinskega mi-klavževanja. Glede na to, da gre za majhen kraj, se morajo prebivalci vsako leto pošteno potruditi, da pripravijo kulturni program in darila za vse
otroke, ki jih je vsako leto več. Če so leta 2001 razveselili 60 otrok, se je ta številka zadnja leta povzpela do 300 obdaro-vancev.
Nekoč Gorenja vas
Prvi pisni viri o cerkvi sv. Lovrenca so iz leta 1247, kar pomeni, da je vas med najstarejšimi naselji v tem delu Spodnje Savinjske doline. Njeno središče že vsa ta stoletja predstavlja prav cerkev, po kateri je kraj v 13. stoletju dobil tudi ime. Po drugi svetovni vojni so ga oblasti zaradi spremenjenega političnega režima preimenovale v Gornjo vas, kot se je naselje nato imenovalo vse do začetka 90. let. Le redkokdo ve, da so na Kanclerjevi kmetiji našli ostanke gradu Žažen-berk iz 12. stoletja. Njegovi najznamenitejši lastniki so bili grofje Celjski, ki so imeli v lasti tudi ostale podobne utrdbe po Spodnji Savinjski dolini. Zanimivo je, da naj bi od gradu, ki je ležal na manjši vzpetini pod Golavo, vodili skrivni rovi do drugih grajskih posesti iz tega časa. Da po vsej verjetnosti ne gre
»V Sv. Lovrencu se povezujemo. Zavedamo se namreč, da smo skupaj močnejši. Vezni člen je gasilsko društvo,« pojasnjuje Igor Novak, predsednik PGD Sv. Lovrenc.
»Na organizacijo tekmovanja koscev, grabljic in >štangarjev< se začnemo intenzivno pripravljati že v začetku leta. Pri organizaciji prostovoljno sodeluje sto vaščanov. Veseli smo, da se čedalje bolj vključujejo tudi mladi,« njihovo delo razkriva Andreja Kumer, ena glavnih pobudnic številnih družabnih prireditev v kraju.
PGD Sv. Lovrenc, v katerega je trenutno včlanjenih 140 vaščanov, je ob praznovanju 90-letnice obnovilo in razširilo gasilski dom. Preuredili so notranjost in zunanjost, občina pa je poskrbela za odstranitev dotrajane sušilnice v neposredni bližini.
Družabno življenje, kot je bilo nekoč
Ob občinskem prazniku Prebolda smo obiskali Sv. Lovrenc
zgolj za še eno v vrsti legend, dokazujejo besede domačina Ivana Žličarja, preboldskega svetnika in bivšega predsednika krajevnega odbora Sv. Lovrenca, ki se še vedno spominja, kako je z vrstniki kot majhen deček raziskoval rove in se plazil vanje.
Kosijo, grabijo in »štangajo«
Danes Sv. Lovrenc v širšem slovenskem okolju ljudje poznajo predvsem po zaslugi tradicionalnega tekmovanja koscev, grabljic in »štangar-jev«, ki ga Spodnjesavinjčani že vrsto let pripravljajo vsako prvo nedeljo v avgustu. Po pripovedovanju starejših domačinov tradicija tovrstnih tekmovanj sega že v začetek 30. let prejšnjega stoletja. Prvo tekmovanje iz kmečkih opravil, kot so tekme oračev, koscev in grabljic, so namreč organizirali že leta 1932. Po nekaj letih premora so gasilci tradicijo ponovno začeli obujati pred 32 leti. Igre so počasi prerasle lokalne meje in tako postale ena večjih poletnih prireditev v Savinjski dolini. Udeleženci v tekmovalnem duhu prikažejo in obujajo spomine na nekdanja ročna kmečka opravila, vse skupaj pa popestrijo še z zabavnimi igrami.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Športna sekcija, ki deluje v okviru gasilskega društva, je ob koncu 70. let v Lokavcu, enem izmed delov Sv. Lovrenca, na ozemlju nekdanje opekarne, ki so jo opustili v 80. letih 20. stoletja, uredila športno igrišče. Na njem vsako leto poleg rekreacijskega igranja nogometa in zadnja leta še odbojke mladi člani društva organizirajo generacijski turnir v malem nogometu za vaščane Sv. Lovrenca.
»Veseli smo, da imamo v Sv. Lovrencu bolj kot ne urejeno vso potrebo infrastrukturo. Urediti si želimo še eno od makadamskih cest, ki vodi do nekaj kmetij, do katerih je to edini dostop,« pravi Dani Dolinšek, predsednik krajevnega odbora Sv. Lovrenc, ki je vezni člen med krajem in občino.
V cerkvi sv. Lovrenca je bandera iz leta 1879, ki so jo Lovrenčani obnovili pred tremi leti. Do druge svetovne vojne je bila skrita v cerkvenem zvoniku, saj so se verniki bali, da bi jo med vojno uničili. Čisto po naključju so jo našli pred približno desetimi leti, ko so čistili cerkev.
Slavnostna seja združena s proslavo ob dnevu državnosti
Občina Prebold praznuje zadnjo soboto v juniju. Tudi letos bo slavnostno sejo, na kateri bo podelila občinska priznanja, združila s proslavo ob dnevu državnosti. Osrednja prireditev bo tako v petek, 28. junija, ob 19.30 v športni dvorani Osnovne šole Prebold.
Letošnja občinska priznanja bodo prejeli Milko Herodež za vestno opravljanje dela praporščaka in poverjenika v medobčinskem društvu invalidov ter dolgoletno članstvo v PGD Sv. Lovrenc, Jožef Štrakl za aktivno delo v PGD Sv. Lovrenc, Olga Dragar za delo v občinskem odboru RK Prebold, Ferdinand Škrabe za dolgoletno vztrajno reševanje lokalne problematike v Marija Reki, Alojz Zmrzlak za dolgoletno udejstvovanje v KUD Svoboda Prebold in na ostalih kulturnih področjih, IGPD TT Prebold ob 140-letnici, PGD Matke ob 80-letnici delovanja in Medobčinsko društvo Sožitje ob 40-letnici delovanja.
Se odpravljate na dopust in ne veste, kam z vašim hišnim ljubljenčkom?
Hotel Canls Iz Prebolda
kvalitetno poskrbi zanj.
Osebje z izkušnjami v Etnologiji fiboksevzapse Sprehod 3x dnevno Striženje in nega po dogovoru Bivanje psa možno tudi v hiši
Matjaž Verdev
Kaplja vas 56, Prebold
Tel.: 031/559-449,041/917-017,03/57246 85
E-pošta: matjaz.verdevpgmall.com
'ečna uuuuuj.hotelpes.si
»Brez problemovni napredka«
Tako pravi župan Vitanja Slavko Vetrih - V občini se je od lanskega občinskega praznika veliko zgodilo - Imajo »svoje« vesolje
V	pohorski občini se dolga leta ni dogajalo nič odmevnejšega, če izvzamemo zelo odmevno prerekanje o čistilni napravi, ki so jo letos vendarle uspeli »zagnati«. Lani so kot šesta slovenska občina pridobili širokopasovno telekomunikacijsko omrežje, nato so septembra odprli še Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, KSEVT, za širši svet vesoljski center. O utripu občine pred občinskim praznikom smo se pogovarjali z županom Slavkom Vetrihom.
»Od lanskega občinskega praznika se je zgodilo veliko pozitivnega, za Vitanje prelomnih dogodkov,« ugotavlja. »Eden takšnih je bilo zagotovo septembrsko odprtje Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, KSEVT, kar je spremenilo življenje in utrip kraja. Prvič v njegovi zgodovini so začeli prihajati številni obiskovalci. Obenem je to spodbudilo nekatere druge investicijske naložbe, ki jih drugače ne bi bilo. Ne smemo prezreti zasebnih vlaganj, ki so kraj in življenje v njem polepšala.«
V	vesoljski center je bilo vloženega veliko državnega in tudi nekaj občinskega denarja. Koliko se to vlaganje že upravičuje?
S pogodbo o upravljanju, ki je bila sklenjena z zavodom KSEVt, je zadoščeno vsem razpisnim zahtevam in to je eden prvih primerov v državi, kjer je tako. V skladu s projektno dokumentacijo mora KSEVT zagotoviti štiri delovna mesta, kar je storjeno. Prav tako je treba zagotoviti določeno število obiskovalcev, kar je celo bistveno preseženo. Od odprtja, od septembra, je obiskalo KSEVT 16 tisoč obiskovalcev. To seveda ne pomeni, da lahko zaspimo na lovorikah, saj je treba razmišljati
o novih razstavnih vsebinah, ki niso ravno poceni.
V	občino je torej začelo prihajati veliko obiskovalcev. Ste se Vitanjčani na to dovolj pripravili?
Ne morem reči, da smo v celoti pripravljeni, vendar se uspešno odzivamo. Povečan promet opažajo predvsem v gostišču Kuzman in na turistični kmetiji Črešnar, povečan je obisk Beškovnikove kašče in še kje. Pospešenopri-pravljamo različne promocijske dejavnosti za dodatno seznanjanje o kraju, med drugim resno razmišljamo o promocijskem filmu in materialih.
In koliko je naložba v vesoljski center vplivala na zadolževanje občine, na občinski proračun?
Zaenkrat obrokov za kredit v višini 560 tisoč evrov za gradnjo KSEVT še ne odplačujemo, saj velja triletni moratorij. Po njem bomo znesek odplačali v petnajstih letih in za občinski proračun ne bo zelo obremenjujoč. To je tudi celoten finančni vložek občine v KSEVT, ki služi obenem kot nov vitanjski kulturni dom na lokaciji starega, katerega popravilo bi bilo precej dražje.
Koliko znaša trenutna zadolženost občine?
Trenutno znaša približno osemsto tisoč evrov. Ta znesek bo s prodajo prostorov dosedanje zdravstvene postaje znižan za približno sto tisoč evrov. Zadolženost občine je absolutno pod mejo dovoljenega limita.
V	občini ste prav tako poskrbeli za nove prostore zdravstvene postaje. Kako je z vselitvijo v nove prostore?
Novi prostori so bili urejeni v roku, do
Slavko Vetrih
15. aprila, ko sta bila opravljena tehnični prevzem in predaja ključev. V preteklih dneh so se preselili zdravnik, zobozdravnik, zobotehnika in patronažna služba. Veseli smo zelo pozitivnega odziva prvih obiskovalcev, kar potrjuje, da smo ravnali prav, ko smo se odločili za nakup stavbe na tej lokaciji. Posebej so zadovoljni glede vstopanja v novo stavbo, vstopanja brez
stopnic, za razliko od prejšnje stavbe.
V kraju ste letos rešili dolgoletni problem »zagona« čistilne naprave, kar je bilo za del občanov nesprejemljivo. Tehnična oprema je desetletje mirovala, od letos čistilna naprava poskusno obratuje. Kako ste zadovoljni?
Izpolnila je večino pričakovanj, trenutno pospešeno gradimo hišne priključke.
Problemov v občini zagotovo ne manjka. Kaj so po vašem mnenju v občini Vitanje največje težave?
Če ne bi bilo problemov, ne bi bilo napredka. Z njimi je tako, da ko rešiš enega, se pojavi drug. Lepo je, če so vsi rešljivi, vmes je kakšen nerešljiv. Problem številka ena so številne potrebe na cestah, na posameznih območjih je problem oskrbe z vodo, tudi vodotoki so precej neurejeni.
Kako boste te probleme reševali?
Po tehnični plati so ti problemi zlahka rešljivi, problem nastane pri zagotovitvi denarja, ki ga za vse naše potrebe ni in ga še ne bo tako kmalu, pa saj ga ni nikjer. Veliko problemov je rešljivih z dobrim medsebojnim sodelovanjem, s strpnostjo, složnostjo in potrpežljivostjo. Vsega tega je, na srečo v naši občini toliko, kot ne pomnim.
In kako ste zadovoljnisstanjem vitanj-skega gospodarstva, ki je za občino velikega pomena?
Vsi gospodarski dejavniki s sedežem v občini so sorazmerno zdravi in dobro gospodarijo. Med njimi po obsegu prednjači podjetje Kovinar Vitanje, pridružujejo se mu uspešni obrtniki.
BRANE JERANKO
SPODBUDNA ZGODBA
Kovinar za vse čase
Največja gospodarska družba s sedežem v Vitanju uspešno posluje
Vitanje je od nekdaj kraj kovačev, ima starodavno kovaško tradicijo. Kovačije so nastajale ob vodotokih, saj so potrebovali vodno energijo, zato je ob vitanjski Hudinji nastal današnji Kovinar Vitanje. Podjetje ima korenine v daljnem letu 1932, družba uspešno gospodari tudi v razmerah sedanje splošne gospodarske krize.
Predhodnik današnjega Kovinarja se je pred drugo svetovno vojno ukvarjal s kovaštvom in z izdelavo kmetijskega orodja, nekoč »socialističnemu« podjetju je nato uspelo preživeti tudi razpad jugoslovanskega trga. Takrat je precej podjetij iz kovinarske stroke propadlo oziroma so spremenila programe, v Vitanju pa so preživeli vse do danes. Kovinar se ukvarja s proizvodnjo industrijskih jeklenih in aluminijastih odkovkov za potrebe
v različnih panogah. Njihove polizdelke, utopno kovane, tako uporabljajo v prevoznih sredstvih notranjega in cestnega transporta, elektrotehniki, strojni industriji, gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu ...
Spogledovanje s Skandinavijo
Kovinar Vitanje je izrazito izvozno naravnano podjetje, ki ustvari na slovenskem trgu komaj dva odstotka prodaje. Skoraj vse proda na najzahtevnejših tržiščih zahodne Evrope, v Nemčiji, Avstriji, Švici in na Nizozemskem. »Podjetje redno sodeluje na različnih specializiranih sejmih,« odgovarja direktor Anton Kokol na vprašanje o iskanju trga. Pred nekaj dnevi so tako sodelovali na sejmu v Skandinaviji, saj računajo še na najsevernejši evropski trg, kjer je konkurenca, tudi z Daljnega vzho-
da, ne le iz zahodne Evrope, zelo močna. In kako so lahko v takšnih razmerah na trgu uspešni? »Menim, da nas odlikujejo tradicija, znanje in kakovost,« odgovarja prvi mož gospodarske družbe. V Kovinarju poleg tega poudarjajo velik pomen spoštovanja dobavnih rokov na teh najzahtevnejših trgih. Za kupca so jamstvo med drugim različna potrdila o standardih kakovosti, ki jih je vitanjsko gospodarska družba pridobila v zadnjem desetletju.
Dragocene službe
Vsega tega ne bi bilo brez dobrih kadrov v podjetju. Temu posvečajo v Kovinarju ves čas posebno pozornost, zaradi nadaljnjega razvoja družbe razmišljajo celo o zaposlitvi novih. Na kovaškem področju so posebne razmere, saj zanj v šolah ni več toliko programov kot nekoč, zato svoje kadre sami dodatno izobražujejo. Del zaposlenih dela v družbi vrsto let ter ima tako dolgoletne izkušnje. Pred nekaj leti, na samem začetku splošne gospodarske krize so imeli v Kovinarju manjše težave, ki so jih uspešno prebrodili. Za Vitanjčane in druge domače občane, ki med zaposlenimi prevladujejo, je seveda posebnega pomena, da so obstoječe število zaposlenih takrat uspeli ohraniti. Kovinar Vitanje, z okoli petdesetimi zaposlenimi tako ostaja največja gospodarska družba, ki ima sedež v občini Vitanje (poleg obrata zreškega Unior-ja, ki prav tako spada v kovaško industrijo). Za vitanjske občane so delovna mesta v bližini doma seveda posebej dragocena. V kraju z bogatimi gozdovi je bila včasih zelo močna lesarska industrija, vendar se je njen obseg danes žal močno zmanjšal.
BRANE JERANKO
»Večina društev je dobila svoj prostor, ki ga želi, za tiste, ki ga še nimajo, pripravljamo nove rešitve. Nekaterim smo dodelili prostore v KSEVT ter uskladili njihovo uporabo. Sicer ne poznam občine, ki bi imela rešene želje po lastnih prostorihza vsa društva.«
Iz proizvodnje Kovinarja Vitanje, največje gospodarske družbe s sedežem v vitanjski občini. Na fotografiji direktor Anton Kokol.
VITANJE PRAZNUJE
15
Na Hudinji obnavljajo podružnično cerkev sv. Vida, kjer so pred nekaj dnevi odkrili fresko sv. Krištofa. Pred cerkvijo predsednik gradbenega odbora Viktor Kotnik.
Po hribih Hudinje
Na Hudinji nad Vitanjem je od lani marsikaj novega - Pred nekaj dnevi odkrili fresko sv. Krištofa
Hudinja? Ob tem imenu najprej pomislimo na mestno četrt v Celju ter na 32 kilometrov dolgo reko, ki teče s hribov nad Vitanjem vse do knežjega mesta. Hudinja je seveda veliko več kot to, enako se imenuje idilična vas nad Vitanjem, ki smo jo obiskali.
Na Hudinji nad Vitanjem seveda ni takšnega živžava kot v celjski mestni četrti, ki se ponaša z istim imenom. »Treba je povedati, da skoraj nobena domačija ni zapuščena, vendar se bojimo, da ne bo vedno tako,« je izrazil zaskrbljenost predsednik vaške skupnosti Hudinja Ignac Laznik. V vasi so se potikali že stari Rimljani, ki so kopali bel pohorski marmor, dve rimski nagrobni plošči so pozneje vgradili v tla Beškovnikove kapele. Od lani je v vasi kar nekaj novega, saj so pridobili širokopasovno telekomunikacijsko omrežje, obnavljajo starodavno cerkev sv. Vida, lani jeseni je bila obnovljena še preužitkarska hiša starodavne Beškovnikove domačije ...
V Vitanju imajo širokopasovno telekomunikacijsko omrežje kot šesta občina v Sloveniji, vendar so z njim prišli tako zadovoljstvo kot posamezne težavice. Telefonsko zvezo s svetom so pridobile še zadnje domačije, ki so nad tisoč metri nadmorske višine, kar nekaj starejših občanov si prizadeva, da bi se od malih
Spomin na hudinjske nabiralce mravljinčjih jajc, na prepovedano početje.
vnukov naučili brskanja po internetu. »S tem smo dobili enakovreden stik s svetom. Težko je najti gospodinjstvo, ki še ni priključeno,« je zadovoljen Hudinjčan Milan Hrovat, ki je občinski svetnik in podžupan. Posamezniki se na račun vsestranske zakladnice svetovnega spleta radi pošalijo, da si nekateri samski fantje namesto v živo poiščejo ženske kar tam. To seveda še zdaleč ni posebnost Hudinje.
Sv. Krištof iz pozabe
Hudinjčani so prav tako ponosni, da imajo na ozemlju občine najstarejšo cerkev. To je podružnična cer-
Srečanje na Hudinji nad Vitanjem. Od leve proti desni Martin Hrovat, župan Slavko Vetrih, Viktor Kotnik, Ignac Laznik in Jože Kušar
Osrednja slovesnost letošnjega občinskega praznika Vitanja bo v nedeljo, 23. junija, ob 19. uri. Najprej bo slavnostna seja občinskega sveta, ob 18. uri bodo odprli novo zdravstveno postajo. Na osrednji prireditvi bodo podelili letošnje občinsko priznanje, zlati grb občine, ki ga bo za delo na različnih področjih prejel Viktor Kotnik. Med drugim je ustanovil in dolgo vodil Kulturno-turistično društvo sv. Vida, prizadeval si je za različne naložbe v vaški skupnosti, trenutno je tudi predsednik gradbenega odbora za obnovo cerkve sv. Vida ... Letošnja priznanja župana bodo prejeli župnik Lojze Cvikl, športnik Jaka Mlinšek in Aktivno društvo Vitanje.
kev sv. Vida, poznogotska. »Zadnjič je bila obnovljena leta 1896, zato smo se lotili obnove strehe in fasade,« pojasnjuje gradbene odre ob cerkvi predsednik gradbenega odbora, Hudinjčan Viktor Kotnik. Med obnovo jih je presenetilo veliko odkritje, saj so našli tudi starodavno fresko sv. Krištofa. V teh dneh bodo streho cerkve pokrili z avtohtonim domačim skrilom iz domačega kamnoloma, ki ga kot podjetnika izdelujeta domačina, brata Klemenc. Cerkev naj bi obnovili do konca avgusta.
Predsednik Kotnik je za Hudinjo nasploh zaslužen, med drugim je bil dolgoletni
predsednik vaškega Kulturno-turističnega društva sv. Vida. Med njegovim vodenjem so uspeli obnoviti več objektov starodavne Beškovnikove domačije, med njimi znano kaščo, preužitkarsko hišo in kapelo, ki si jih turisti tudi najraje ogledajo. Novi predsednik društva, v katerem poskrbijo tudi za obiskovalce Beškov-nikove kulturne dediščine, je zdaj Kotnikov sin Roman. Kot je povedal Roman Kotnik, društvo pripravlja poletni prireditvi Srečanje Rakovčanov in Srečanje ljudskih pevcev in godcev pri sv. Vidu.
Kot v starih časih
Beškovnikova domačija s turistično uveljavljeno kaščo je skorajda bolj znana kot vas Hudinja. To je zadnja kmetija, ki je ohranila podobo značilne stare pohorske domačije v tolikšnem obsegu, njen današnji gospodar je mladi Jože Kušar. Jože je tam že četrti rod, ki še vedno kmetuje na desetih hektarjih zemlje. Povsem se je posvetil kmetijstvu, živinoreji in gozdarstvu. »Ta dediščina mi veliko pomeni, spremlja me vse od rojstva,« pravi mladi gospodar, ki mu je v precejšnjo oporo domače kulturno-turistično društvo.
Na kmetiji, ki je sedem kilometrov iz Vitanja, imajo od nekdaj do kulturne dediščine poseben odnos, zato se je iz starih časov ohranilo veliko zanimivega. Za turistične oglede sta obnovljeni kašča ter preužitkarska hiša, zraven so še starinska stanovanjska hiša (pravijo ji gospodarska hiša), hlev in svinjak. Leta 2005 so obnovili kaščo, lani še preužitkarsko hišo, pripravljajo se na obnovo stanovanjske hiše. Na Hudinji se poznajo ugodne posledice še ene velike lanske vitanjske pridobitve, nove stavbe vesoljskega centra, saj se vse več obiskovalcev odloči še za obisk Beškovnikovih stavbarskih dragocenosti.
Pridni Pohorci
»Ljudje na Hudinji so prijazni in izjemno pridni,« pravi o sovaščanih sogovornik Viktor
»Skoraj nobena domačija ni zapuščena, vendar se bojimo, da ne bo vedno tako,« pravi predsednik vaške skupnost Ignac Laznik.
Kotnik, ki je bil v mladih letih med tistimi iznajdljivimi, ki so si v starih časih pomagali do dodatnega zaslužka z nabiranjem in s prodajo mravljinčjih jajc. To je bilo strogo prepovedano, vendar so ljudje jajca nabirali kar trikrat na leto in jih prodajali posredniku v Vitanje, ki jih je odkupoval seveda na črno. To nevsakdanjo dejavnost prikažejo tudi obiskovalcem Beškovnikove domačije.
Večina Hudinjčanov živi med službo in kmetijo, kar
nekaj je takšnih, ki živi samo od kmetovanja, sicer pa med njihovimi dopolnilnimi dejavnostmi prevladujeta izdelovanje skrila in predelava lesa. Za hudinjske ceste pravijo, da bi lahko bile boljše, vendar bi zanje potrebovali še več denarja. V hudinjskih hribih je takšnih makadamskih izzivov še kar nekaj, čeprav so lani že preplastili kilometer ceste Draški gra-ben-Kušar, leto prej dve cesti .
BRANE JERANKO
\	/ZDRŽEVANJE HIŠ II	NC	IBJEKTOV
Marjan Pesjak s.p.; 041440 693, marjan_pesjakpvah00.de			
-	OGREVANJE (plin, olje, peleti)	- PREZRAČEVANJE
-	VODOVOD, 00T0KI, ČISTILNE NAPRAVE	-TOPLOTNE ČRPALKE
-	SANACIJA KOPALNIC IN DIMNIKOV	- SERVIS GORILNIKOV -CENTRALNI SESALNI SISTEMI
PRILOGA
Rečica ob Savinji
►
Samostojna občina ne pomeni samo cest
Praznični pogovor z Vinkom Jerajem, županom Občine Rečica ob Savinji
Občina Rečica ob Savinji je med mlajšimi v Sloveniji, saj deluje od leta 2007. Praznik občine častijo s številnimi prireditvami, kar 29 so jih našteli, a večjega rezanja trakov v tem času ne bo.
Nekoliko se je zataknilo pri največji naložbi, gradnji Trnovčkega mostu z navezo-valnima cestama. Gre za 1,3 milijona evrov vreden projekt, k čemur bo 220 tisoč evrov primaknila država, ostalo bo morala poravnati občina. Poleg že znanih težav z lastniki zemljišč je na gradnjo vplivala neugodna zima ter lanske poplave. »Mesec dni skoraj ni bilo mogoče izvajati gradbenih del. Tudi to je eden od razlogov, da mostu ne bomo odprli v času praznovanja, temveč predvidoma konec avgusta,« napoveduje župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki v ospredje postavlja skupne projekte, med njimi obnovo in razširitev čistilne naprave v Lokah pri Mozirju.
Menda bo poslanstvo občin z zgraditvijo osnovne infrastrukture končano. Vendar Občina Rečica ob Savinji še ni opravila teh nalog. Se pozna, da je zaživela precej kasneje?
Zagotovo. Sami smo na primer brez posebnih težav na 3. javnem razpisu pridobili denar za gradnjo Trnovčkega mostu, potem se je ustavilo. Menim, da je bilo v prejšnjih letih na voljo precej več denarja, sploh za infrastrukturo. Zdaj je to bistveno bolj pro-
blematično in žal ne moremo slediti vsem potrebam. Dogaja se namreč, da tudi če presežemo zastavljeno število točk, denarja ne dobimo. Vendar občina ni samo neke vrste infrastrukturni servis, temveč je pomembno, da se občani dobro počutijo. Jasno, da se trudimo za gradnjo kanalizacije, vodovodov, obnovo cest in podobno, vendar je delo širše zastavljeno.
Ob vseh pripombah brez državnega denarja seveda ne gre.
Z državo smo dogovorjeni, da bo na glavni cesti, na tako imenovanem Reneku, za vstop v občinsko središče zgradila krožišče. Do kilometer oddaljenega središča občine bomo zgradili pešpot in kolesarsko stezo. Odprta imamo še dva druga projekta, in sicer pričakujemo preko javnih razpisov sofinanciranje oziroma denar za ureditev medgeneracijske-ga centra in trškega jedra. Še eno prijavo bi omenil - z zavodom za varstvo narave imamo kar nekaj načrtov v območju Nature. Gre za nekdanjo gmajno od Spodnje Rečice do Grušovelj, kjer je veliko edinstvenega živalskega življa. V načrtu je gradnja razglednega stolpa, kolesarske steze in sprehajalnih poti, postavitev klopi ... Seveda bi istočasno v tem delu poskrbeli za ureditev kopališč.
V Sloveniji ima urejen status kopalnih voda zelo malo naravnih kopališč. Nekaj naj bi jih nastalo ob Savinji. Zakaj se vam je zdelo potrebno, da ste se prijavili?
V občini imamo dva kampa. Turisti se, podobno kot domačini, radi kopajo v Savinji. Ker nihče točno ne ve, kakšna je kakovost Savinje v tem delu, in ker so tudi v kampih zainteresirani za ureditev statusa, smo se prijavili za projekt s štirimi naravnimi kopališči. Zdaj nas čaka nekajletno merjenje kakovosti voda, in če bodo rezultati ustrezni, bomo pridobili dovoljenje. Prve meritve bomo opravili junija, tako da računam, da bodo prvi rezultati znani do poletja, ko je na našem območju kar precej kopalnih navdušencev.
Za občino je znano, da ima precejšnje težave z lastniki zemljišč. Se premalo dogovarjate?
Demokracija je silno dobra, vendar je je včasih preveč. Res se pri pridobivanju potrebnih zemljišč srečujemo z veliko ovirami. Če omenim samo agrarno skupnost, se je za vsak kvadratni meter treba dogovoriti z vsemi posameznimi lastniki. To v nekaterih primerih pomeni več kot 50 dogovorov, prav toliko pa je interesov in želja. Tudi zasebni lastniki se danes vse težje odločajo za prodajo zemljišča. Če pa ga že dobimo, ga moramo ne dobro plačati, temveč preplačati. Znano je, da v Savinjski regiji urejamo kolesarske poti od Rogatca do Logarske doline. Bojim se, da bo, kjerkoli že bo tekla kolesarska steza, problem dobiti zemljišča.
Vinko Jeraj
Kaj kažejo odzivi občanov, ki ste jih povabili k pripravi razvojnega programa do leta 2020?
Jasno je, da želimo v razvojni program za prihodnje obdobje vključili kar največ predlogov, kako izboljšati življenje v občini. Občani vidijo največ priložnosti v mali obrti in turizmu. V bistvu smo šele zbrali predloge, zdaj nas čaka nekoliko težje delo: vse te želje in pobude bo treba uskladiti s finančnimi in drugimi možnostmi. Prepričan pa sem, da se da s skupnimi močmi in z roko v roki veliko postoriti. In želel bi, da bi projekte spremljali z nekoliko več dobre bolje. Čeprav sem bil vesel ugotovitve občanov, da je ena od razvojnih prednosti naše občine pripravljenost za udarniško delo. V teh časih je tudi to pomembno.
URŠKA SELIŠNIK
Iz krajev, ki slišijo na ime Pobrežje
Med tokratnim obiskom kraja v občini Rečica ob Savinji smo obiskali kar tri zaselke
Trije zaselki ležijo na desni strani Savinje.
Pobrežje je čisto poseben zgornjesavinjski kraj, saj uradno ne obstaja, čeprav le malo ljudi zna potegniti ločnico med Spodnjim in Zgornjim Pobrežjem ter Tr-novcem, torej med zaselki, ki jih domačini imenujejo z enotnim imenom.
Gre za gručaste zaselke na desnem bregu Savinje, ki ležijo na robu visoke prodne terase in sodijo v občino Rečica ob Savinji. Od matične občine jih loči reka Savinja, po izgradnji Trnovčkega mostu pa se bodo precej približali občinskemu središču - seveda, kar se tiče cestne povezave. Območje se razpre v prostrano Pobreško polje, pod zaselki pa so velika prodišča in opuščena Pobreška gmajna. Vasi so bile nekdaj izrazito kmetijske, danes pa so čiste kmetije zelo redke. Mnogi domačini so se preusmerili v prevozništvo in predelavo lesa, zato Pobrežje veljajo za rečiško obrtno središče.
Med posebnostmi Pobrežja domačin Janko Žuntar omenja melioracijo, ki so jo izva-
Janko Žuntar poleg aktivnega dela v različnih društvih in občini gospodari na domači, Dobrovčevi kmetiji.
jali v letu 1989. V akcijo so zajeli 294 hektarjev zemljišč, od tega je bilo 50 hektarjev mejnikov. Za to območje je bila značilna tudi izredna razdrobljenost lastništva, znani so primeri, da je bilo na enem hektarju sedem parcel. In seveda sedem lastnikov. Verjeti je, da pogajanja in dogovori o menjavi zemljišč niso bili
preprosti. »Ženske imajo v našem kraju od nekdaj izredno moč. Mnogi se spominjajo časov, ko so se jezile zaradi dogovorov in trdile, da je njihova zemlja najboljša,« se je nasmejal Žuntar in obudil še en spomin. Pred to akcijo so bili vsi kozolci na levi strani ceste, vendar, ker so potrebovali več zemlje, so kar nekaj
REČICA OB SAVINJI PRAZNUJE
17
SPODBUDNA ZGODBA
Lesarstvo ni od včeraj
Obiskali smo Mizarstvo Potočnik, kjer Janez Potočnik nadaljuje tradicijo predelave lesa
Potočnik ceni slovensko lesarstvo, ki je v 70. letih prekašalo avstrijsko. Potem so se dogajale spremembe, sosedje so napredovali, Slovenci pa stopicali na mestu. »Problemi v lesarstvu so se začeli že v prvih letih samostojne Slovenije, ko je bil tolar precenjen, večina lesarjev pa je svoje izdelke izvažala. Zato nismo bili več konkurenčni, podjetja so začela propa-
Podjetnik Janez Potočnik
Pri Potočnikovih na Rečici ob Savinji so les in leseni izdelki doma že več let. Kdaj je oče registriral dopolnilno dejavnost in pred domačo hišo začel predelovati les, se podjetnik Janez Potočnik niti ne spomni. Jeseni 1990 je v bližini Rečice ob Savinji, v Poljanah, začel rasti obrat, v katerem 14 zaposlenih v podjetju v Mizarstvu Potočnik še danes izdeluje lepljene profile za stavbno pohištvo. Večino izdelkov izvozijo.
Očetu, ki je pogosto delal pozno v noč, je včasih na pomoč priskočil tudi Janez. Delala sta v manjši delavnici, potem so na domačem dvorišču potegnili nekaj dodatne strehe ... Sicer je Potočnik kot diplomirani inženir lesarstva svojo poklicno pot začel v tedanjem lesnem gigantu, nazarskem Glinu, kjer je preživel osem let. »Ko se je rodil starejši sin, sem sodelavcem povedal, da imam naslednika in da bom zaključil >šiht<. Res se je to kmalu uresničilo.«
Tako je Potočnik šel na svoje pred propadom tega
Predlagajte podjetja,
ki so za vas spodbudne zgodbe .
tednik@nt-rc.si
lesnega podjetja. Ker je na domačem dvorišču zmanjkalo prostora, je začel graditi delavnico v Poljanah. V mizarstvu so kmalu našli zaposlitev prvi sodelavci. »Nikoli mi ni bilo žal, da sem pustil službo. Res je, da sem bil od doma navajen dela. Tudi to, da je bilo treba delati potem, ko sem prišel iz službe, je bilo nekaj samoumevnega. Oče je zastavil temeljno usmeritev, sam pa sem v Nemčiji poiskal kupce. Z nekaterimi danes, po 20 letih, še vedno dobro sodelujem. Treba se je pač držati rokov in dogovorov, izdelek mora
biti tak, kot ga naročijo, in s tujimi kupci ni težav. Seveda morajo biti cene konkurenčne, saj danes cela vzhodna Evropa, tudi baltske države, sili v Nemčijo.«
Začaran krog
Tudi to je eden od razlogov, zaradi katerih izvozniki nenehno opozarjajo, da mora Slovenija postati bolj konkurenčna država. Kot
pravi Potočnik, bi morali najprej poskrbeti za fleksibilno delovno zakonodajo, saj je bil doslej z vsakim spreminjanjem zakona položaj še slabši. »Večina ne razume, da bi morali imeti bolj proste roke pri zaposlovanju. Zaradi toge zakonodaje si niti ne upaš zaposliti novih sodelavcev. Pogosto se zgodi, da čeprav se delo ponuja, ga raje odkloniš. Ne sliši se
lepo, nekaterim niti ni logično, vendar če bi zaposlene lažje odpustili, bi bilo več zaposlovanja. Skupno število brezposelnih bi se zagotovo zmanjšalo.«
Vsem so znane težave lesne industrije, ki vsak dan bolj propada. »Vendar bolj kot se govori o ukrepih v lesarstvu, slabše je,« pravi Potočnik, ki je prepričan, da bodo, če bo s pomočjo nepovratnega denarja zrasla nova večja žaga na Gomilskem, ostali lesarji v Zgornji Savinjski dolini propadli. Po njegovem prepričanju rešitev ni v podarjanju denarja, temveč v ugodnih, predvsem pa za vse enakih pogojih za gospodarjenje in v konkurenčni državi. »Kdor bo dobro delal, bo obstal. Moti me tudi, ker se v državi govori na tak način, kot da lesarstva v preteklosti ni bilo oziroma se vsega lotevamo tako, kot da gre za nekaj novega. Lesarstvo je razcvet doživljalo kmalu po vojni, zdaj pa propada znanje, tudi kadra kmalu ne bo več.«
Ker gre za dejavnost s tradicijo, je Potočnik prepričan, da ni treba izumljati novosti: »Dovolj bi bili ugodni krediti, ki bi jih namenili lesnim predelovalcem. Resda bi lahko tudi rekel, da naj država vsakemu podari 50o tisoč evrov, pa bi se lahko v lesarskih obratih vrhunsko opremili in bili bolj konkurenčni. Vendar potem pač ne bi potrebovali delavcev in krog bi bil kmalu sklenjen.«
Potočnik se seveda zaveda, da so izdelki iz lesa v primerjavi z umetnim materialom v trgovinah dražji. »Potrošnik se seveda odloči, ali bo kupil omaro iz masivnega lesa ali tri drogove. Vendar bi se morali kupci, če pustimo vnemar druge razloge, zavedati, da gre pri lesenih izdelkih za bistveno manjšo obremenitev okolja in tudi porabo energije. Saj ne rečem, da se v državi ne trudijo - že s tem, ko se več govori o lesu in njegovih prednostih, se ustvarja neke vrste promocija.«
URŠKA SELIŠNIK
i
Uh
Vzletišče Pobrežje
Pobrežje je najbolj znano po vzletišču, ki so ga najprej zasnovali v društvu letalcev Zgornje Savinjske doline, dokončno pa ga je uredil in opravil ustrezno registracijo Stanko Kopušar, sicer tudi najbližji sosed ob letališču.
Vzletišče je uporabno za dnevno letenje v vizualnih meteoroloških pogojih, vsi pristanki pa so na lastno odgovornost. Dolžina je 350 metrov, zaradi zaostrenih pogojev pa si zelo prizadevajo, da bi dolžino steze še podaljšali. Reden gost na tem vzletišču je tudi Matevž Lenarčič, ki so mu po lanskem podvigu domačini pripravili prisrčen sprejem. Da je vzletišče res živahno in izjemno priljubljeno, je dokazovalo tudi sobotno dogajanje, ki smo ga ujeli na posnetku.
kozolcev prestavili. Seveda jim je danes žal.
Med željami in zanimivostmi
Ena največjih težav in neuresničenih želja Pobrežanov je cestna povezava, ki zaradi lukenj in uničenega asfalta med domačini vzbuja precej nejevolje. Cesta, ki vodi skozi vsa tri naselje, je precej dotrajana. V občini se tega problema še kako zavedajo, vendar bo urejanje pomenilo precejšen finančni zalogaj. Popravilo ceste bo uvrščeno tudi v razvojni program, seveda pa
bo je gradnja povezana tudi s Trnovčkim mostom in na-vezovalno cesto na Trnovec. »Prihodnje leto se verjetno še ne bomo mogli lotiti obnove, vendar bo tudi ta cesta slej kot prej na vrsti,« napoveduje župan Vinko Jeraj.
Žuntar med željami domačinov omenja še vodovod, ki so ga Pobrežani zgradili sredi sedemdesetih let in je precej dotrajan. Kdaj in kako se bodo lotili obnove, v tem trenutku še ni jasno.
Kljub trem zaselkom je Pobrežje majhen kraj, vendar je v njem moč odkriti cel kup
zanimivosti. Na spodnji terasi ob Savinji je manjši turistični kamp Savinja, ki že nekaj let privablja goste. Na prostoru opuščene Pobreške gmajne so tudi opuščeni številni mlini in žage, ki so nekdaj delovali ob umetni strugi, ki se združi s Savinjo v Spodnji Rečici. Nekdaj je imela praktično vsaka kmetija svojo žago, tako da so bili ljudje precej odvisni od Savinje. »Vendar so nekdaj ljudje držali Savinjo v šahu, danes pa, če se spomnimo poplav, reka drži nas,« je omenil Žuntar.
URŠKA SELIŠNIK
Ob prazniku Občine Rečica ob Savinji so z županovim priznanjem mladim nagradili šest najbolj uspešnih učencev v vseh letih šolanja in lanskega zlatega maturanta Blaža Jezer-nika. Županovo priznanje je ob 10-letnici dela prejel KUD Utrip. Bronasti grb sta za delo v društvih prejela Stanko Tir-šek in Miran Račnik. Srebrni grb je šel v roke Jožici Jeraj za delo v društvih in podjetniku Janezu Potočniku, z zlatim grbom so nagradili zgodovinarja in publicista Zdravka Novaka, ki je s svojim delom pomembno prispeval k ohranjanju zgodovinskega spomina Rečice ob Savinji.
Na svoji zemlji
Ponos Pobrežanov je tudi domače gasilsko društvo in tamkajšnji gasilski dom. Kot je povedal Žuntar, sicer tudi predsednik gasilsko organizirane regije Savinjsko-Šaleška, si v PGD Pobrežje ne želijo strmih vzponov in padcev.
Gasilce združuje želja po druženju, tudi želja po dodatnih znanjih, hkrati pa se zavedajo, da je gasilstvom postalo resna stvar in velika odgovornost, zaradi česar se nekateri posamezniki že umikajo iz gasilskih vrst. Pobreški gasilci se lahko pohvalijo s primerno opremljenostjo. Zanimivo je, da gasilski dom stoji na občinski zemlji, tako da jo bodo sami odkupili, saj želijo urediti potrebno dokumentacijo. Poleg tega gasilci pridobivajo tudi potrebno dokumentacijo za gradnjo centra za usposabljanje in vaje, ki bi ga lahko uporabljala tudi druga gasilska društva. domačinom pa bi služil tudi prostor za športna druženja.
rečica ob savinji 97 • 3332 rečica ob savinji t. 03 83 88 045 • 05 99 69 391 • f. 03 83 88 046 m. 041 680 832 (andrej) • 041 419 097 (blaž)

WE SS
Šport, tekstil, d.o.o.
v VZGLAVNIKI I ODEJE & POSTELJNINA i SEDEŽNIKI
ROLO IN DOJILČEK

Uporabljamo kakovostne materiale iz 100 % bombaža, kar kupcu zagotavlja udobje, zdravo uporabo ter enostavno vzdrževanje • pridobljen imamo certifikat ISO 9002, ki nam omogoča, da naše izdelke najdete v večjih prodajnih centrih. V
ni.;^Wl.UBijin. m ,■ ------------>
e. info@weiss.si • prodaja@weiss.si
18
KULTURA
Čigavi talci smo
danes? Noč v muzejih
Avtor razstave Puške in pisma je zgodovinar Tone Kregar, strokovnjak za področje novejše zgodovine.
»Ob teh pismih sem poglobila svoj odnos do smrti na eni strani, na drugi pa spoštovanje do ljudi, do preprostih ljudi, ki so bili junaki tistega časa,« je zapisala Spomenka Hribar, ena izmed gostujočih esejistov.
»Poslovilna pisma žrtev za svobodo so del moje duše. V meni živijo naprej kot vrednota. Njihova življenja niso bila žrtvovana zaman,« je prepričan Vinko Möderndorfer.
»Slovenci smo zgodovinsko dokazali, da je vsak padec lahko tudi nova rast. Vselej, ko je bilo treba, smo zmogli stopiti skupaj. Za skupno dobro. In tako si zelo upam verjeti, da bomo tudi tokrat,« se je na zbirki odzvala Anita Ogulin.
Na poletno muzejsko noč so v Muzeju novejše zgodovine Celje, ki letos praznuje 50 let, odprli letošnjo osrednjo razstavo Puške in pisma, s katero želijo poudariti vlogo muzeja ob njegovem nastanku in kako si muzejski delavci njegovo vlogo predstavljajo danes.
Kot pojasnjuje avtor razstave, zgodovinar Tone Kregar, želijo obiskovalce z razstavo popeljati v čas, ko je muzej nastal, opozoriti na zgodovinski kontekst in jasno opredeliti njegovo takratno vlogo. Kot Muzej revolucije je namreč imel eno izmed osrednjih nalog, da s prikazovanjem vsebine druge svetovne vojne, anti-fašističnega boja in delavskih gibanj predstavlja temelje, na katerih sta zrasla Jugoslavija in komunistični režim.
Puške in pisma v sodobni preobleki
Razstava Puške in pisma je sestavljena iz dveh zbirk. Na eni strani gre za zbirko orožja in na drugi strani za poslovilna pisma ustreljenih talcev. Zbirki so, kot še dodaja Kregar, želeli postaviti v sodoben kontekst. K sodelovanju so tako povabili 16 slovenskih intelektualcev in jih zaprosili, da na njuni osnovi razmišljajo o aktualnih problemih. Zastavili so jim vprašanji, pred katerimi puškami stojimo danes in čigavi talci smo. Namen razstave je torej, da poveže preteklost s sedanjostjo in da s pomočjo zbirk, nastalih v preteklosti, odpira nova vprašanja in podaja odgovore na aktualna družbena vprašanja. Na ta način želijo namreč osmisliti vlogo Muzeja novejše zgodovine Celje v 21. stoletju.
ŠO
Foto: SHERPA
V projekt Poletna muzejska noč so vključeni slovenski muzeji, med njimi tudi Pokrajinski muzej Celje, ki je tudi letos pripravil tradicionalno vožnjo z muzejskimi avtomobili.
Muzeji oživeli pozno v noč
Tretja junijska sobota je bila že enajsto leto zapored muzejsko obarvana. V okviru Poletne muzejske noči, skupnega projekta vseh slovenskih muzejev in galerij, namenjenega širokemu krogu obiskovalcev in predstavitvi muzejskih vsebin, so imeli muzeji brezplačno odprta vrata vse tja do polnoči.
Kot pojasnjuje Tanja Rožebergar, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, je podaljšan odpiralni čas med
drugim odgovor na kritike, ki letijo predvsem na kratko odprtje muzejev. Na muzejsko poletno noč so si tako lahko muzeje ogledajo tudi tisti, ki si jih zaradi službenih obveznosti ne utegnejo v rednem urniku. Muzeji in galerije so se tudi letos še posebno potrudili. Pripravili so najrazličnejša javna vodstva, programe in otvoritve razstav.
ŠO
Foto: SHERPA
BUKVARNA
Od zvezd do blata
V osemdesetih letih je bil eden najbolj prepoznavnih in šarmantnih obrazov jugoslovanskega filma. Dekleta s(m)o sanjala o njem, fantje so ga občudovali, kritiki nagrajevali za njegove vloge. Črnogorski igralec Žarko Lauševič je bil zvezda nadaljevanke Sivi dom, nepozaben v vlogi partizanskega poročnika v filmu Oficir z vrtnico in še mnogih drugih. Toda v usodni noči 30. julija 1993 se je njegovo življenje v hipu sesulo. V Podgorici je bil namreč z bratom vpleten v pretep, v katerem je v samoobrambi ustrelil dva fanta, tretjega pa ranil. Začela se je njegova sodna kalvarija.
Od kod mu pištola, se bo ob tem marsikdo vprašal. V tistih časih je Lauševič igral v gledališki igri Sveti Sava. Preveč posvetna predstavitev glavnega lika ni bila po volji vse bolj vročekrvnim nacionalističnim skrajnežem. Ne samo, da so prekinjali predstave, grozili so mu celo s smrtjo. Zato si je nabavil pištolo.
Knjiga Leto mine, dan nikoli, ki je pred kratkim izšla v slovenščini, ima podnaslov Dnevnik nekega kaznjenca. Nastajala je namreč v času njegovega prestajanja pripora, ko je čakal na začetek sojenja, in je vmes zapisoval vse, kar se mu je dogajalo. Naenkrat se je znašel v zaporu, ki ga je še pred letom spoznal pri snemanju enega od filmov, le da je bilo tokrat dogajanje še kako resnično. S pisanjem si je pomagal ohranjati zdrav razum. Pripoved je prepletel z razmišljanji o različnih življenjskih temah, s spomini na študij, delo, družino ... Več kot leto čakanja na sodbo je tako zajel v knjigi, ki se konča s sklepom sodišča, da je kriv in da mora v zaporu odsedeti 15 let. Bratu so dosodili dve leti.
Tej knjigi naj bi sledilo nadaljevanje, v katerem bo lahko opisal, kako so nato mleli sodni mlini, ki se že v prvem delu pokažejo kot zelo problematični. Že na začetku procesa zamenjajo sodnika, Lauševič pa se sam odloči za drugega odvetnika, ki naj bi ga resnično branil, ne le služil in skrbel za lastno promocijo. Sledijo zapleti s sodnimi izvedenci, kar opiše na ironičen in humoren način o tem, kako so psihiatri ugotavljali njegovo prištevnost. Najhuje je, da se dnevi v priporu neznosno vlečejo in da se zdi, kot da so vsi pozabili nanj. Vse velike vloge na odrih in v filmu so nepomembne, zdaj je le eden od kriminalcev, na katere so vsi pozabili. Nič čudnega, na tleh bivše Jugoslavije so se takrat dogajale spremembe, ki so v temeljih spremenile nekoč skupno državo in krvavo zaznamovale mnoga življenja. Tudi Lauševičevo, ki je v eni sami noči spoznal, kako tanka je meja med običajnim življenjem igralca in zapornikom. Če ga je še nekaj dni nazaj skrbelo le to, ali bo pravočasno prišel na vaje in predstavo, je zdaj razmišljal, kako preživeti še en dan brez svobode. Vmes spoznava sojetnike, ki so od vsepovsod in s pestrimi kriminalnimi dosjeji, od morilcev do posiljevalcev in tatov. Toda z njimi nima posebnih težav, huje je, ko mora na sodišče, kjer ga pričakajo krvi željni sorodniki ubitih. Vmes mu tudi razpade zakon.
Toda najtežja je lastna vest, tista, ki ne dovoli, da bi človek, ki je ubijal, še bil kdaj svoboden. Pa čeprav so mu na pritožbo kazen znižali s 15 let na 13 in nato na štiri. Ko je prišel iz zapora, se je odselil v Ameriko, medtem pa so mu v odsotnosti kazen ponovno spremenili na 13 let. Po odcepitvi Črne gore je ostal brez veljavnih dokumentov in večkrat mu je grozil izgon, saj so zanj razpisali mednarodno tiralico. 53-letni Lauševič je šele letos dobil dovoljenje za bivanje v ZDA.
TC
RADIO, KI GA BEREMO
19
90.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ROMANA Z ROMANTIKI IN BORISOM KOPITARJEM: Venček Nika Zajca
2.	EURO KVINTET: Objem, dotik, poljub
3.	ANS. JURČKI: Zlato pero
4.	NOVI SPOMINI: Nisem mačo
5.	POTEP: Ljubim te
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	WAITING ALL NIGHT -	
	RUDIMENTAL FEAT. ELLA EYRE (6)	
2.	WALKS LIKE RIHANNA -	
	THE WANTED	(5)
3.	LOVE SOMEBODY - MAROON 5	(4)
4.	LA LA LA - NAUGHTY BOY	
	FEAT. SAM SMITH	(2)
5.	IF YOU COULD SEE ME	
	NOW - THE SCRIPT	(2)
6.	ONE LIFE - MADCON FEAT.	
	KELLY ROWLAND	(3)
7. DEAR DARLIN' - OLLY MURS		(3)
8.	GET LUCKY - DAFT PUNK	
	FEAT PHARRELL WILLIAMS	(7)
9.	BLURRED LINES - ROBIN	
	THICKE FT. T. I., PHARELL	(1)
10.	RISE UP - BEYONCE	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	VSTATI IN OBSTATI - MI2	(6)
2.	NOVO UPANJE - MOMENTO	(5)
3.	BREZ TEBE PADAM -	
	MATJAŽ JELEN	(4)
4.	ODPRI OČI - NEOMI	(1)
5.	DEKLE Z NASLOVINCE - ANU	(3)
6.	STRAIGHT INTO LOVE -	
	HANNAH	(4)
7. NE SEZUVAJ SE - FIREFLIES		(3)
8.	ZOMBI V KATAKOMBI -	
	SELL OUT	(2)
9.	SIJ SEVERNI - IN & OUT	(2)
10.	PELJI ME - DA PHENOMENA	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	ONLY YOU - CEE LO GREEN FEAT.	
	LAURIANA MAE	
	BLURRED LINES - THICKE ROBIN	
	FT. T. I., PHARELL	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	OD LJUBEZNI ZADET - DAŠA	
	ZNUCANA - KATARINA MALA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Obiskovalce bomo tudi tokrat razveselili s torto velikanko.
V pričakovanju piknika Katrce
Letos bomo skupaj spisali že sedmo tradicionalno glasbeno zabavo. Ko smo pred mnogimi leti zasnovali idejo in se srečali na Svetini, si seveda nismo predstavljali, da nas bo pot vsako leto znova pripeljala na veliko glasbeno prizorišče, kjer se družijo družine, sorodniki, prijatelji, sosedi in nenazadnje tisti, ki imajo radi slovensko glasbo, ter tisti, ki so zvesti poslušalci Radia Celje.
Tudi letošnji piknik Katrce prinaša zanimiv in pester program. Za otroke smo pripravili zabaviščni park, kjer se bodo lahko zabavali na vrtiljakih, toboganih in vlakcih. Lahko bodo jezdili ponije ter se sladkali s sladoledom in sladkorno peno. Na prizorišču bo za malčke poskrbel tudi Mali Bu, ki bo skupaj z otroki zapel in zaplesal.
Malo starejše obiskovalce bomo sladkali s torto velikanko
in s kar petindvajsetimi glasbenimi točkami. Solisti zabavne glasbe, narodnozabavni ansambli, humorist Gasilec Sašo in Klobasekov Pepi ter ekipa Radia Celje pa bomo poskrbeli, da vam v nedeljo med 14. in 23. uro zares ne bo dolgčas.
Na našem odru bodo zaigrali mladi ansambli, kot so ansambel Potep, Klateži in Fantastičnih 6. Za glasbene spomine bodo poskrbeli člani Ansambla Zajc, kjer nastopajo vnuki legendarnega Nika Zajca. Z nami bodo tudi Naveza, Pogum, Novi Spomini, Toni Sotošek z družino, Werner, Domen z Vižarji, Kolovrat, Špela Grošelj, Vitezi Celjski, Erazem, Irena Vrčkovnik, Manca Špik, Ansambel Mira Klinca, Rubin, Skater, Ansambel Petka, Krajcarji in Ansambel Svetlin.
Posebni častni gostje letošnjega piknika so zagotovo Štirje kovači, ki bodo v pri-
hodnjem letu obeležili 60 let glasbenega delovanja.
Glede na to, da smo vajeni, da se gostiteljica Klavdi-ja Winder Pantner vsako leto na piknik Katrce pripelje malce drugače, vas tudi letos čaka njen svečan prihod. Na sedmem pikniku bo bodoči mamici družbo delal gasilec Sašo, zato je prav, da je letošnji prihod povezan z gasilci, ki bodo tudi pokazali, kakšno je njihovo poslanstvo.
Vsi torej že nestrpno pričakujemo Piknik Katrce Radia Celje 07. Naj vam to nedeljo med 14. in 23. uro lepšamo tisti, ki smo se za vas trudili kar nekaj časa. S svojo glasbo in dobro voljo bodo svojo piko na i zagotovo dodali naši glasbeni gostje.
Dobrodošli na Pikniku Katrce Radia Celje 07, saj tega preprosto ne smete zamuditi!
KWP
Foto: Nataša Müller (arhiv NT)
POGLED! |UBJ;S
VSAK ČETRTEK ob 12,15
Imamo v Sloveniji preveč občin?
So po letu 1995 ustanovljene pretežno majhne občine Sloveniji prinesle razvoj in razcvet tudi tistih območij, ki so se prej dolga desetletja čutila zapostavljena, ali imamo vseeno preveč občin - sta osrednji vprašanji, na kateri bomo odgovore iskali v četrtkovi oddaji Odmev na Radiu Celje.
Ob pobudi ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta, da je treba zmanjšati število slovenskih občin in tudi tako nekaj privarčevati, bomo pogledali, kaj je ustanovitev samostojne občine prinesla ljudem v majhnih krajih, koliko kilometrov asfalta in koliko vodovodnih priključkov več imajo zaradi tega. Kako gledajo na morebitno združevanje v večjih občinah? Minister Virant si nove podobe lokalne samouprave želi že do lokalnih volitev v prihodnjem letu, a vprašanje je, ali bi se vsi postopki v tem času sploh lahko izpeljali. Kakšna bi bila torej optimalna podoba lokalne samouprave v državi, bomo vprašali tudi poslušalce in z veseljem prisluhnili kakšnemu pametnemu receptu.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 20. junij_
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 21. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 22. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 23. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Branko Vivod, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 24. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Branko Vivod, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 25. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 26. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
20
ŠPORT
Žgank: »Dlake so mi šle pokonci!«
Sankaku navdušil organizacijsko in tekmovalno
Za ogled najboljših celjskih judoistov so se morali ljubitelji tega športa odpeljati v Podčetrtek, kjer je bila prvič tekma evropskega pokala. Celjsko dvorano Zlatorog namreč preurejajo za potrebe septembrskega EP v košarki.
Klub Z'dežele Sankaku je skupaj z Judo zvezo Slovenije v soboto in nedeljo že devetič gostil tovrstni turnir. Proračun tekmovanja je bil 60.000 evrov.
Zdravljica štirikrat
Znova so daleč največ prikazali borke in borci domačega kluba. Na najvišjo stopničko so stopili Petra Nareks, Lucija Polavder, Tina Trstenjak in Mihael Žgank, Nina Miloševič in Matjaž Trbovc sta bila srebrna, Ana Velenšek in Anka Pogačnik pa bronasti. Brez bojev za odličja je prvi dan tekmovanja ostal evropski prvak Rok Drakšič, ki si je poškodoval prepono. Urška Žolnir je pomagala pri organizaciji, tekmovala pa ni. Doslej je zlata olimpijka nastopila na vseh osmih tekmovanjih v domačem okolju in na vseh tudi zmagala.
Direktorica dvorane Lucija Polavder je finalno borbo nad 78 kilogramov zaključila že po poldrugi minuti: »Lepo je vse skupaj končati predčasno, pa še odziv občinstva je bil bučen. Že zjutraj sem se počutila zelo močno, priznati pa moram, da so bile tekmice mlajše in
še neuveljavljene.« Prijetno je z zmago presenetil Mihael Žgank: »Začel sem slabo, potem pa iz borbe v borbo nadaljeval vse bolje in v finalu mi je uspel celo ipon proti kakovostnemu Rusu. Zmago bi dal ob bok osvojenima bronastima medaljama na mladinskih evropskih pr-
Miha Žgank (drugi z leve) je navdušil.
Po poldrugi minuti je morala mlada Nemka pohiteti s trepljanjem blazine in predajo, kajti njena roka je bila vkleščena v prijemu Lucije Polavder.
vestvih. Zdaj bom vse moči usmeril proti mladinskemu SP, ki bo oktobra v Ljubljani. Finale? Upam!« Kako se je počutil pred domačim občinstvom? »Občutki so neopisljivi. Navijanje je bilo zelo glasno. Napela se mi je koža, dlake so mi šle pokonci. Takorekoč cela dvorana
je ponorela, ko mi je uspel zaključni met v finalu.«
Še v Celju?
Alfa in omega Marjan Fabjan je bil navdušen tudi nad prizoriščem, namreč ogrevalni prostor je bil v zadnjem delu dvorane, odkoder se vidi na tekmovališče: »Bilo je odlično, deležni smo bili izjemnega gostoljubja v Podčetrtku in posledično smo kot klub bili pravi gostitelji turnirja. Domačini, od župana do direktorja term, so nam stali ob strani, nas nenehno spraševali, če še kaj potrebujemo. Vse je super uspelo, organizacijsko in tekmovalno!« Štirikrat je bila zaigrana slovenska himna, dodana vrednost pa sta bili
zmagi veteranke Nareksove in mladega Žganka. »Res je, Petra že dlje časa ni imela vidnega dosežka, Miha pa se je prav tako lepo boril.« Sodeč po zadovoljstvu vseh v Podčetrtku, ni pravih razlogov, da bi se prireditev naslednje leto vrnila v Celje. Dvorana Zlatorog je, roko na srce, celo prevelika.
Na Sredozemske igre bodo s trenerjem Igorjem Trbov-cem odpotovali Polavderje-va, Nareksova, Miloševičeva, Pogačnikova in Trbovc, kasneje pa na SP Velenškova, Trstenjakova in Drakšič. »Fabi« in Urška bosta del ekipe odpeljala na priprave v Francijo.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
V Celju ena najbolj zanimivih skupin
Za spremljanje predtekmovalnega dela EuroBasketa 2013 veliko zanimanje - Za pripravo dvorane Zlatorog 500 tisoč evrov
EUROBASKET 2013
Celjska dvorana Zlatorog bo za septembrsko evropsko prvenstvo v košarki pripravljena že konec julija, prvi preizkus pa bo doživela v začetku avgusta, ko se bo slovenska reprezentanca na pripravljalnem turnirju pomerila s Srbijo, z Latvijo in s Turčijo.
To je bilo osrednje sporočilo ponedeljkove celjske predstavitve priprav na EuroBasket 2013, ki jih Košarkarsa zveza Slovenije pripravlja v vseh mestih gostiteljih septembrskega evropskega košarkarskega prvenstva. Zveza je tako z mestno občino ter mestnim organizacijskim odborom predstavila priprave na enega letošnjih največjih športnih dogodkov v državi. Kot je poudaril direktor EuroBasketa 2013 Aleš Kri-žnar, se je Celje kot organizator predtekmovalnega dela prvenstva res med zadnjimi pridružilo dogodku, vendar priprave v mestu ne zamujajo, ampak so celo v prednosti pred katerim od drugih mest organizatorjev predtekmovalnega dela.
Veliko zanimanje
Glede na reprezentance, ki se bodo pomerile v Celju, je razumljivo tudi veliko zanimanje za spremljanje tekem, tako je zaenkrat akreditiranih že 250 novinarjev. V Celju pričakujejo v času tekmovanja polno dvorano, saj je povpraševanje po vstopnicah že zdaj zelo veliko. Ne drži sicer podatek, da bi bile vstopnice za tekmo slovenske in hrvaške reprezentance že razprodane, kot se
je zareklo celjskemu županu Bojanu Šrotu, saj se bo
prodaja vstopnic začela šele 1. julija, a povpraševanje po njih in možnosti rezervacije je res veliko. Da je mesto tudi sicer znano po košarki - zadnja leta zlasti ženski - je še poudaril župan Šrot, generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Iztok Rems pa ga je dopolnil, da s Celjskega prihaja tudi polovica vseh dosedanjih selektorjev slovenske košarkarske reprezentance. Tudi kot gostitelj prvenstev se je knežje mesto že izkazalo - saj je bilo leta 1980 v Celju evropsko prvenstvo v košarki za mladince, sledilo je še kadetsko in letos člansko.
Ne obnova, le priprava dvorane
Za razliko od drugih mest gostiteljev predtekmovalnega dela prvenstva v Celju priprave dvorane niso tako zahtevne, saj dvorane Zla-torog ni treba obnavljati. Predsednik mestnega organizacijskega odbora Ivan Pfeifer tako napoveduje, da bodo popravki na deset let starem objektu opravljeni do konca julija, prav tako bo v tem času nakupljena in nameščena vsa športna oprema
Predstavitev pred Celjskim domom na Krekovem trgu - z leve Iztok Rems, Bojan Šrot, Aleš Križnik, Ivan Pfeifer in predstavnik Palme, uradne turistične agencije EuroBasketa 2013, Marko Sikur - je nadzorovala maskota prvenstva Lipko.
s certifikatom Fiba. Trenutno v dvorani že opravljajo elektroinštalacijska dela in prenavljajo prvi dve garderobi, ta teden bodo prišli na vrsto še semaforji, konec meseca pa bo izbran izvaja-
lec prenove parketa. Celotna naložba je ocenjena na 500 tisoč evrov, s 120 tisočaki pa jo sofinancira Fundacija za šport. Po pripravljalnem turnirju štirih reprezentanc, ki bo hkrati tudi generalka
za prvenstvo, bodo pred koncem avgusta postavili še začasno novinarsko tribuno in v dvorani uredili novo kli-matizacijo.
IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA
ŠPORT
21
Samo še 14 dni do štarta
Celjski nogometaši so začeli trenirati pred osmimi dnevi, le še dva tedna pa jih ločita do uradnega štarta v novo sezono, ko bodo odigrali prvo tekmo uvodnega predkroga kvalifikacij za evropsko ligo.
Za tekmeca bodo izvedeli v ponedeljek, na žreb v švicarski Nyon se bosta odpeljala oba direktorja kluba, Borut Arlič in Ambrož Krajnc. Tekmi bosta odigrani že 4. in 11. julija, zato se trenerju Milošu Rusu mudi z začetkom dela s svojimi varovanci. »Menim, da smo zadnjo tekmo prejšnje sezone, finalno slovenskega pokala v Kopru proti Mariboru odigrali zelo dobro in ta predstava bo merilo za vse naslednje. Kar bo slabše, nas ne bo zadovoljilo,« pravi Rus, ki mu zaenkrat vse teče po načrtih. Njegovo moštvo je dobilo popolno obliko konec prejšnjega tedna, ko sta se pridružila še Benjamin Verbič in Blaž Vrhovec, ki sta po končani sezoni oblekla dres reprezentance do 21 let.
Tekmeci Celja
Nogometaši Rudarja so se zbrali v petek, v torek pa so že odigrali prvo pripravljalno tekmo. S Hrvatskim dragovoljcem so se razšli brez golov, danes se bodo s povratnikom v 1. hrvaško ligo pomerili še Celjani v Slovenj Gradcu. Rumeno-modri bodo v petek v Velikovcu igrali z Wolfsbergom, petim moštvom 1. avstrijske lige, v nedeljo v Zrečah s Slave-nom Belupom (8. v 1. HNL), v ponedeljek v Kidričevem z Zoryjo in čez teden dni še z Vorsklo, 10. in 12. ekipo ukrajinskega prvenstva. Še vedno je cilj vodstva kluba okrepitev v napadu, med kandidati pa ostaja izkušeni Dragan Čadikovski, ki je nazadnje nekajkrat celo navdušil v dresu Domžal. Želijo si sicer mlajšega nogometaša, toda pod določenimi pogoji bi v svoje vrste sprejeli tudi
Trenutno je edini novinec pri NK Celje Igor Jugovic.
»Čadija«, ki pridno trenira s celjskimi fanti.
Negotovost
Tudi žreb razporeda 1. SNL bo v ponedeljek. Uvodno dejanje domače nogometne sezone bo tekma superpokala, Maribor in Olimpija se bosta 7. julija spopadla v Areni Petrol. Prvak Štajerske nogometne lige je Šentjur, ki je v soboto doma v boju za prvo mesto
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Celjanke s Tunizijko
Najbolj obetavna afriška košarkarica, Tunizijka Houda Hamrouni, je nova članica celjskega Athletea. Podpisala je štiriletno pogodbo.
19-letna in 188 cm visoka krilna igralka je bila na lanskem mladinskem prvenstvu Afrike najboljša strelka in skakalka turnirja. Pred tremi leti je bila izbrana za najboljšo igralko afriškega kadetskega prvenstva.
Celjski klub bo tudi v novi sezoni nastopal v Jadranski ligi. Skupščina mednarodne regionalne lige je bila pred 13. sezono v Slavonskem Brodu. 13 ekip bo v prvem delu razdeljenih v
dve skupini. Celjanke bodo igrale v skupini B, kjer so še Radivoj Korac, Crvena zvezda, Sloboda, Čelik, Budučnost in Skopje. Skupino A tvorijo Partizan, Vojvodina, Mladi Krajišnik, Triglav, Grosuplje in Medveščak. Najboljše štiri ekipe iz vsake skupine bodo igrale četrtfinale (1-4,2-3) na dve dobljeni tekmi. Zmagovalci se bodo uvrstili na zaključni turnir. Predsednik lige je Srbobran Filipovic, direktor pa Celjan Uroš Kranjc. Predvidoma se bo tekmovanje začelo oktobra. Poudariti je treba, da je celjski klub edini nastopal vseh 12 sezon.
DEAN ŠUSTER
Šlutej novi predsednik
Na skupščini šoštanjske-ga košarkarskega kluba Elektra je predsedniško mesto prevzel Peter Šlutej, podpredsednik je odslej Goran Halilovič.
Termoelektrarna Šoštanj je pokrovitelj kluba kar 53 let in bo še naprej. Od začetkov igranja košarke v Šoštanju je minilo že 65 let. »Skrajni čas je, da preidemo od besed k dejanjem in začnemo tudi v praksi graditi razvoj in obstoj
kluba na kombinaciji mladostne energije in poleta mlajših ter modrosti starejših članov kluba!« je poudaril Šlutej, ki je nasledil Marka Štrigla. V naslednjih dneh naj bi izbrali športnega direktorja kluba, ki bo nato določil novega trenerja.
Vodstvo KK Tajfun se z Damjanom Novakovicem ni
uspelo dogovoriti za nadaljevanje sodelovanja in išče novega trenerja. Novakovic je v
Šentjurju pustil globoko sled najprej kot igralec, potem pa še kot trener. Leta 2011 je bil sotvorec največjega uspeha šentjurskega kluba, uvrstitve v polfinale končnice državnega prvenstva. Predsednik upravnega odbora kluba bo še naprej Igor Jecl, nov član upravnega odbora pa je Iztok Špan, direktor podjetja Tajfun, ki ostaja generalni pokrovitelj kluba.
DEAN ŠUSTER
»Bego« trener članic
premagal Šoštanj z 2:0. Strelca sta bila Jevšenak in Belak. Šentjurčani so novi člani 3. lige vzhod, Šoštanjčani pa se zanjo borijo v kvalifikacijah. Prva tekma v Turnišču je bila včeraj, povratna pa bo v soboto v Šoštanju. Marsikaj še tudi ni jasno v 2. SNL, kar pa tudi ne čudi, saj NZS še zdaj ne ve, kdo bo igral v elitni druščini.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Novi trener celjskih roko-metašic je Rajko Begovič. Bivši rokometaš Celja Pivovarne Laško je na celjski klopi zamenjal Uroša Priv-ška.
Begovič je letos s kadeti-njami celjskega kluba osvojil prvo mesto v državnem prvenstvu. S predsednikom Celja Celjskih mesnin Izidorjem Krivcem se je dogovoril za enoletno sodelova-
nje. Kandidat za trenerja je bil tudi Sebastjan Oblak, ki je pred leti že vodil »mesnin-ke«. Več o igralski zasedbi,
pripravah na novo sezono in ciljih bo znano naslednji teden.
DŠ
^dežele
celjske mesnine
Sto smeri za obletnico
Plezalec Sašo Ocvirk, ki je lani z Jakobom Jovanom v južnoameriškem Peruju preplezal novo prvenstveno smer Driska, danes pripravlja poseben podvig.
28-letni gorski reševalec namreč obeležuje 20. obletnico začetkov plezanja. Ob
Šesterica v Kaunas
tej priložnosti se je odločil izpeljati projekt, ki mu je vzel kar nekaj mesecev priprav. Ocvirk bo namreč v enem dnevu, natančneje danes, v plezališču Kotečnik preplezal sto različnih smeri težavnosti, od vključno 6a do vključno 8a.
»20-letnica se mi zdi idealna priložnost, da uresničim
projekt, o katerem razmišljam že dlje časa. Upam, da mi bo uspelo, saj sem dobro pripravljen in motiviran,« je povedal Ocvirk. Pri projektu mu bodo pomagali prijatelji, saj bo samo varovanje in prestavljanje iz sektorja v sektor Kotečnika kar zahtevno.
MD
Panorama
Na atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici so bili tako atleti kot atletinje Kla-divarja tretji, Velenjčanke so bile četrte.
V celjski ekipi je najboljši izid dosegla Martina Ratej. Njeno kopje je trikrat preletelo 60 metrov, najboljši izid je bil 61,86. Zmagali so še Marina Tomič v teku na 100 m z ovirami (13,39 sek), ki ji je v prsi pihal veter z močjo poltretjega metra na sekundo, Špela Hus v suvanju krogle (13,20 m), Andrej Batagelj v troskoku (15,65 m) in Mitja Krevs v tekih na 1500 m (4:05,76) in na 800 m (1:53,38). Drugo mesto je z odličnim časom
- še ni polnoleten - v teku na 200 m osvojil Luka Ja-nežič (21,34 sek). Vsi bodo konec tedna oblekli reprezentančne drese in skušali Slovenijo vrniti v prvo ligo evropske atletike v Kauna-su v Litvi. Janežič bo tekel na 400 m in v štafeti 4x100 m.
Tako kot Ratejeva ima normo za člansko svetovno prvenstvo tudi Robert Renner, vendar je trenutno povsem izven forme. V skoku s palico je preskočil zgolj 460 cm, kar je dober meter manj od njegovega osebnega rekorda. Nikakor mu ne uspe, da bi vbodel palico po daljšem zaletu. »Letos je najboljši izid
postavil s 16 koraki zaleta, potem pa sva ga podaljšala za dva koraka. Začele so se težave. Upam, da se mu bo pravi občutek kmalu povrnil,« je dejal Rennerjev tre-
ner Milan Kranjc. Mladinsko EP v Rietiju bo v mesecu juliju (18. do 21.), člansko SP v Moskvi pa avgusta (10. do 18.).
DEAN ŠUSTER
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
NOGOMET
3. SL - vzhod, 26. krog: Čarda - Zreče 3:2 (0:2); Bo-ček (18), Marinšek (34), Kovinar Štore - Šmarje 1:8 (1:3); Drobne (18-11 m), Firšt (6-11 m, 61), Asllanaj (41, 45, 48), Neskič (56, 75), Vraničar (63). Vrstni red: Veržej 50, Odranci, Šmarje 47, Beltinci 46, Dravograd 45, Čarda, Ljutomer 38, Tromejnik 37, Malečnik 34, Bistrica 32, Grad, Zreče 29, Rakičan 25, Kovinar 20.
Štajerska liga, 21. krog: Šentjur - Šoštanj 2:0 (2:0); Jevšenak (39-11- m), Belak (54), Žalec - Marles hiše 5:1 (4:0); Lampret (17, 23, 37), Govejšek (40), Naprudnik (84). Vrstni red: Šentjur 45,
Šoštanj 42, Pesnica 41, Žalec 40, Marles hiše 37, Radlje 34, Pohorje 32, Peca 29, Slovenj Gradec 20, Lenart 19, Paloma 18, Tezno 14.
MNZ MČL Celje, 21. krog: Krško B - Mons Claudius 4:2 (0:1); Močnik (19), Krivec (70), Vojnik - Pivovar 6:0 (2:0); Pusovnik (10, 71), Sokolovski (44), Motoh (57-ag), Hodžič (67), Kovač (78), Rogaška - Kozje 11:0 (4:0); Vtič (8, 26, 33, 55), Krsnik (29), Hernavs (61-11 m), Špoljar (69), Rafaj (75, 88), Grošič (79), Kidrič (86). Vrstni red: Krško B 46, Mons Clauidus 34, Vojnik 30, Rogaška 29, Kozje 18, Radeče 17, Pivovar 4. (MiK)
22
KRONIKA
Denar in zlatnino
v sef in ne v nočno
■
^^	I ^^ Poznate razliko med prostim in nasilnim
WHICH ILV vstopom?
Na Celjskem je v zadnjem času manj vlomov v vozila. Avtoradii danes niso več toliko vredni, vedno več je takšnih, ki so prilagojeni le za določen tip vozila. Tudi njihova cena je padla, zato se vlomilcem več ne splača toliko krasti iz vozil. Še vedno pa izkoristijo neprevidnost lastnikov, ki v avtomobilih pustijo torbice, mobitele ali denarnico, saj lastniki s takim početjem nepridiprave tudi sami vabijo.
Na Celjskem ne mine dan, da ne bi bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo. Televizije in mo-biteli niso več tako privlačni za storilce, iz hiš največkrat odnašajo zlatnino ali denar. In vlomilci so že stari mački, saj zelo dobro vedo, kje stanovalci hranijo vredne stvari, zato ni nujno, da jim vlom vzame veliko časa. Povzroči pa veliko škode.
Glede na prijave oškodovancev na Celjskem je mogoče domnevati, da veliko občanov doma hrani ogromno vrednih stvari. Ravno zato postanejo tarče vlomilcev, pri čemer se redkokdaj zgodi, da vlomilci zapustijo hišo praznih rok. Večinoma so izkušeni, povratniki in specializirani. Slednje pomeni, da natančno vedo, kaj iščejo, in praviloma to tudi najdejo. Specializirani vlomilci se osredotočijo predvsem na iskanje zlatnine ali denarja. Med vlomilci pa so tudi odvisniki, ki predmete prodajo ali zamenjajo za drogo. Prekupčevalci, ki jim mamila priskrbijo, ponavadi ukradene predmete prodajo naprej. Tisti, ki takšne predmete kupijo, tudi vedo, da stvari izvirajo iz kaznivega dejanja. Tako se je že zgodilo, da so
Pred
dopusti ...
Najboljše varovanje doma je alarmna naprava, največja napaka pa puščanje ključev na skritih mestih, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože in podobno. Slaba lokacija za denar ali zlatnino so nočne omarice, dobra pa sef.
Nepriporočljivo je, da na spletnih omrežjih ali kako drugače nekdo objavi, da odhaja na dopust, je pa priporočljivo, da tak človek pred odhodom na dopust poskrbi, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (praznjenje poštnega nabiralnika, dvignjene rolete, avto, parkiran pred hišo ... Dobro je iz okolice hiše odstraniti orodje ali druga priročna sredstva, ki vlomilcem pridejo prav, ko morajo splezati do balkonskih vrat ali si pri vlomu z njimi pomagati.
Spomladi in poleti so aktualni tudi stanovanjski bloki, iz katerih največkrat izginjajo kolesa. Jeseni in pozimi pa iz blokovskih kleti vlomilci odnašajo največkrat smuči. Kaj nekdo ukrade, je včasih odvisno tudi od tega, po čem je na črnem trgu največ povpraševanja.
imeli kriminalisti opravka z nekaterimi gostinci, ki so odkupovali ukradene cigarete in jih nato prodajali v lokalih. V kolikor kdo odkupi takšne predmete, stori kaznivo dejanje prikrivanja.
Kaj je tatvina in kaj vlom?
Vlomilci se za kazniva dejanja tudi organizirajo. Ravno te dni so celjski policisti ovadili tri tuje državljane. Medtem ko je eden skrbel za prevoz, sta druga dva kradla. Vendar je v tem primeru šlo za drzno tatvino, saj so kradli po trgovinah. Drzna tatvina je tudi standardni vzorec kraje na Celjskem, ko nekdo s pogovorom zamoti lastnika hiše, drugi pa vstopi v hišo in krade stvari. Razlika med vlomom in tatvino je - po domače rečeno - v primeru kraj iz hiš ta, da pri
Slabe ključavnice - hiter vlom
V prvih treh mesecih je bilo samo na območju Celja 153 vlomov, k čemur so všteti tudi vlomi v ostale objekte, vozila, trafike in ne le v hiše. Preiskanost je dobra, saj kriminalisti pogosto ugotovijo, da ima en vlomilec na vesti več kaznivih dejanj.
tatvini vlomilcu ni treba premagovati kakšne ovire ali v objekt vstopiti nasilno, kot je to značilno pri vlomu. Nekateri vlomilci objekte izbirajo naključno, medtem ko nekateri hiše celo dalj opazujejo, preden se lotijo kaznivega dejanja. Na našem območju je kar nekaj primerov, kjer so vlomili v isto hišo. Mnogim nepridipravom tudi lastniki sami nevede sporočijo, da so lahka tarča. Bežen pogovor z nekom lahko vlomilcem da ogromno podatkov o tem, kdaj koga ni doma, kaj si je nekdo pred kratkim kupil ali prodal in ima zato morda doma večjo količino denarja. Vlomilci na zelo lahek način pridejo do informacij, ki jih zatem spretno izkoristijo. Se pa dogaja tudi to, da nekdo vlom prijavi, policisti pa kasneje ugotovijo, da sploh ni šlo za vlom, ampak le za poskus goljufanja zavarovalnice. Včasih stvari iz hiš izmakne tudi kdo od domačih .
SIMONA ŠOLINIC Foto: GrupA (arhiv NT)
Tovšakova in odškodnina
Ima popolnoma vse možnosti
Hilda Tovšak, ki je bila več kot mesec neupravičeno priprta zaradi zadeve, v kateri ji očitajo kazniva dejanja pri urejanju delavcev za gradbišče Teša, zdaj od države zahteva odškodnino. Njen primer preučujejo na Državnem pravobranilstvu RS, saj Tovšakova za 35 dni neupravičenega bivanja za zapahi zahteva kar 16.350 evrov.
Tožilci ji očitajo kaznivo oziroma sprejemanja daril, dejanje nezakonitega dajanja vendar so jo med preiskavo
obtožili milejšega, a istega kaznivega dejanja. Ker se je s tem zmanjšala zagrožena kazen, se je posledično skrajšal tudi čas pripora, ki ga lahko odredijo za takšno kaznivo dejanje. Kot je znano, se je izkazalo, da je bila v priporu 35 dni predolgo. Torej neupravičeno.
Že maja smo pisali, da ima Tovšakova kot vsak državljan
Hilda Tovšak bo morala na sodišče tudi danes, in sicer zaradi očitane goljufije v primeru Rimskih term, jutri pa zaradi očitanih nepravilnosti pri obnovi Betnave.
v enaki situaciji pravico zahtevati odškodnino in jo tudi dobiti. Zahtevek je že vložila na državno pravobranilstvo, kar nam je potrdil tudi njen odvetnik v tem primeru Boris Kandutti, vendar o vsebini zahtevka ne želi govoriti niti o tem, na kakšen način sta prišla do zahtevanega zneska.
Na pravobranilstvu imajo zdaj tri mesece časa, da ji pošljejo poravnavno ponudbo. Ce se Tovšakova s pravobranilstvom ne bo sporazumela, lahko za odškodnino toži državo. Za vsak dan nezakonitega pripora naj bi zahtevala malo več kot 460 evrov, kar ni ravno v skladu z dosedanjimi primeri pravobranilstva. To namreč za začetne tri dni odvzema prostosti posamezniku ponudi 300 evrov, za vsak nadaljnji dan 42 evrov. Ti zneski nikjer uradno niso zapisani, so le povprečna vsota dosedanjih dodeljenih odškodnin. In ravno to bo moralo pravobranilstvo pri odločanju tudi upoštevati.
SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA
Odvetnik Boštjan Verstovšek: »Zakaj je bila v priporu in ne že v zaporu?«
Narobe svet!
»Iz pravnega vidika je utemeljeno, da Hilda Tovšak dobi odškodnino, iz moralno-etičnega pa je to absurdno,« meni odvetnik Boštjan Verstovšek. Njegova odvetniška pisarna zastopa številne Vegradove delavce, ki so utrpeli v delovnih nesrečah doživljenjske hude zdravstvene posledice. »Ti ljudje so ostali brez vsega, tudi brez evra odškodnine, nimajo niti za osnovne medicinske pripomočke. Po drugi strani nas odškodnina nekomu, ki je vodil podjetje, v katerem so se dogajale takšne stvari in ni bilo ustrezno poskrbljeno za varstvo pri delu, vodi v narobe svet,« je zgrožen Verstovšek.
Odškodnino bo dobila
Tovšakova bo odškodnino dobila v vsakem primeru, vendar ne v znesku, ki ga zahteva, še meni odvetnik. Vse to je posledica sodstva in ne le napake, ki naj bi jo na sodišču storili pri prepozni odpravi njenega pripora, še dodaja Verstovšek. »Tovšakova je bila obsojena že več mesecev prej v primeru Cista lopata. Vrh sodstva bo zdaj ukrepal proti sodnici, ki je pripor odpravila prepozno, kar je primerno glede na napako. Ampak zakaj si nihče ne postavi vprašanja, zakaj ne ukrepajo proti sodnikom, ki so mencali glede odločitve, ali naj gre Tovšakova na prestajanje zaporne kazni v zapor ali naj jo odsluži z alternativnimi oblikami dela. Zakaj je bila v priporu in ne že v zaporu in zakaj so cincali s to odločitvijo? O tem bi se morali odločiti takoj po izrečeni sodbi in ne šele nekaj mesecev po njej,« razmišlja sogovornik in zaključuje, da država, ki plačuje odškodnine tistim, ki se pojavljajo kot krivci v ozadju tako slabega stanja v Sloveniji, ni država, ki so si jo ljudje želeli.
KRONIKA
23
k
Bo zaveza pokazala pozitivne
učinke? Rezultate pričakujejo že prihodnje leto
Ali so pričakovanja o tem, kaj bo reforma sodstva prinesla Slovenija, previsoka?
Kot je znano sta se slovenska vlada in vrhovno sodišče pred javnostjo zavezala, da se bo sodstvo izboljšalo in povečalo svojo učinkovitost. Na devetih straneh zaveze sta državljanom med drugim obljubila skrajšan čas obravnave posameznih zadev na sodiščih.
Povprečen čas reševanja pravdnih zadev na okrožnih sodiščih je trenutno 15,2 meseca, naslednje leto želijo skrajšati ta čas na 11,2 meseca. Gospodarske kazenske spise zdaj okrožni sodniki povprečno rešujejo 14,2 meseca. Po novem naj bi na prvostopenjskem sodišču 30 odstotkov vseh primerov rešili že v dveh ali treh mesecih, polovico pa v letu, ostali »večji« primeri pa bodo v reševanje sodnikom dodelili v manj kot 9 mesecih.
Na kazenskih oddelkih okrožnih sodišč sodniki trenutno razsojajo oziroma vodijo primere 18,3 meseca, naslednje leto naj bi se bolj podvizali in to za najhujše primere storili že v šestih mesecih od pravnomočnosti obto-
žnice, za ostale zadeve pa velja enoletno obdobje. Krajši čas za reševanje zdaj velja tudi za višja sodišča. Ta so o pritožbah v civilnih zadevah odločila v 4,6 meseca, v gospodarskih povprečno v 4,7 meseca v kazenskih zadevah pa v 2,8 meseca. Zdaj bodo morala odločiti v vseh primerih že v treh mesecih. Zaveza narekuje tudi, da čas od prejema kazenskega spisa na sodišču do razpisa prvega naroka ne bo smel biti daljši od treh mesecev, če gre za hude primere organiziranega ali gospodarskega kriminala, pa do naroka ne sme preteči več kot 45 dni.
Sodišča bodo morala obvezno objavljati na spletnih straneh svoja letna poročila, kar zdaj ni bila ravno praksa. Odpravili naj bi tudi javno anonimnost sodnikov, ki v senatu odločajo o primerih na višjih sodiščih in vrhovnem sodišču. Z anketami pa naj bi merili kakovost poslovanja sodišč.
Razprava o spremembah v sodstvu
Kot ukrep tudi do 20-odstotno znižanje plač
Poslanci so na dnevni red svojega zasedanja ta teden uvrstili tudi razpravo v prvi obravnavi o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih ter predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi. Oba dokumenta sta glede na ukrepe v sodstvu med seboj neločljivo povezana, zato je hkratna sprememba nujna. Spremembe zakonov naj bi prinesle povečanje učinkovitosti sodne veje oblasti, kakovosti nadzora nad sodstvom in njegove odgovornosti.
Ostreje naj bi opredelile tudi prav naj bi predsedniki sodišč
zakona pa bi bilo imenovanje izključno v domeni predsednikov sodišč. Na njih bo padla tudi večja odgovornost pri kadrovanju znotraj sodišča. Predvsem pri tem, da bo predsednik okrožnega sodišča okrajnega sodnika razporedil
tudi na sojenja v zadevah iz pristojnosti okrožnega sodišča. Delo okrajnega sodnika se bo zatem upoštevalo pri oceni sodniške službe. Sodišča bi se morala po predlogu sprememb zakona še bolj odpreti javnosti, saj bi se moralo na spletu
objavljati več podatkov o delu sodišča in o letnem razporedu dela sodnikov, med drugim tudi pravila o dodeljevanju zadev sodnikom.
Zakon o sodniški službi naj bi prav tako bolj dorekel linijo odgovornosti od pred-
sednika vrhovnega sodišča do predsednikov okrožnih in okrajnih sodišč v Sloveniji. Poostrili naj bi predvsem nadzor nad sodstvom in kriterije pri ocenjevanju sodniškega dela. Če bi dve zaporedni oceni sodniške službe pokazali, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, se zanj po novem predvideva ukrep znižanja plače do 20 odstotkov, ukrep pa lahko traja eno leto. Do zdaj takšnih ukrepov namreč ni bilo.
SŠol
Foto: SHERPA (arhiv NT)
naloge predsednikov sodišč, predvsem pa dorekle njihovo večjo odgovornost za poslovanje sodišč. Hitreje bi jih lahko razrešili v primeru napak oziroma če sodišča ne bi dosegala zastavljenih letnih načrtov. Če-
že zdaj imeli pomembno vlogo pri imenovanju direktorja sodišča, naj bi - če bo zakon po obravnavah sprejet - tudi to doživelo spremembo. Do zdaj je direktorje imenoval pravosodni minister, po sprejemu
Pripravljavci sprememb zakonov so ugotovili, da se je na višjih sodiščih zmanjšalo število rešenih pomembnejših zadev, na okrožnih sodiščih pa naj bi bilo število rešenih zadev dokaj nespremenjeno, kar kaže na to, da se ob večjem pripadu primerov hitrost reševanja ni ravno izboljšala. Nekoliko boljše stanje naj bi bilo na okrajnih sodiščih, vendar kot opozarjajo, je to zaradi manjšega števila zadev in ne zaradi boljše učinkovitosti dela. Dodajajo še, da sodstvo sicer poudarja nekatere pozitivne trende na področju zmanjševanja sodnih zaostankov. Vendar imajo ti pozitivni trendi tudi negativne značilnosti. Nanašajo se namreč večinoma na skupne seštevke zadev, medtem ko pri pomembnejših zadevah, ki so za delovanje pravne države daleč najpomembnejše, trendi niso pozitivni.
Policija preiskuje, Rotnik zanika
Minuli teden je v javnosti odjeknila novica o hišni preiskavi in kasneje tudi pridržanju nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroša Rotnika.
Zaradi sumov storitve kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete so kriminalisti v petek opravili več hišnih preiskav na območju Celja, Ljubljane in Murske Sobote. Dvema osebama so odvzeli prostost, Rotnik pa je v policijskem pridržanju ostal 31 ur, do sobote popoldne. Preiskave so bile - podobno kot pred letom - povezane z domnevnimi nepravilnostmi pri vodenju in organiziranju gospodarske dejavnosti v Tešu, med drugim tudi pri projektu gradnje bloka 6.
V sobotnih večernih urah se je na dogajanje odzval tudi Rotnik, ki je zapisal, da je policija v hišni preiskavi iskala dokumentacijo v zvezi s sumom storitve istih kaznivih dejanj kot pred natančno letom dni. Takrat mu je policija že zasegla obsežno listinsko dokumentacijo. Očitki so še vedno povsem enaki, in sicer da je prejel provizijo pri sklepanju pogodbe z Alstomom, kar Rotnik odločno zanika. Policija ga je zaslišala tudi v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem, za katerega Rotnik trdi, da je zakonit in preverljiv. Premoženje, ki ga ima, naj bi v pretežni meri ustvaril pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Kot je še dodal Rotnik, je z organi pregona vedno sodeloval, zato hišno preiskavo in pridržanje ocenjuje za nepotrebno.
US
V	požaru za najmanj 150 tisoč evrov škode
V podjetju Energoles iz Šentjurja, ki se ukvarja z lesno industrijo, med drugim s proizvodnjo lesnih pelet, se je minulo soboto malo po 15. uri vnel požar. Pri tem ni bil nihče poškodovan, je pa nastalo za najmanj 150 tisoč evrov materialne škode.
Po prvih podatkih je do požara prišlo zaradi samovžiga lesnega prahu in žagovine v neprodušno zaprtem kovinskem silosu. Iz celjske policijske uprave so sporočili, da se je ogenj nato razširil še na sistem za pakiranje peletov. Materialna škoda je ocenjena na približno 150 tisoč evrov. Kot so sporočili iz podjetja, bodo natančno škodo lahko ocenili šele takrat, ko bodo poskušali zagnati stroje in opremo, ki so se zmočili pri gašenju. Pod silosom ima podjetje namreč nameščeno programsko opremo za vodenje proizvodnje in stroja, s katerimi proizvajajo pelete.
Požar je gasilo 56 gasilcev prostovoljnih gasilskih društev Šentjur, Gorica pri Slivnici, Kalobje, Lokarje in Prožinska vas, ki so imeli ta dan v bližini podjetja gasilsko vajo.
V	podjetju bodo poskušali nastalo škodo sanirati čim prej in po tednu ali dveh nadaljevati s proizvodnjo bukovih peletov.
TV
Psihiatra na sodišče ni bilo
V Celju bi se moralo konec preteklega tedna nadaljevati sojenje celjskemu policistu Mateju Boberi, ki je obtožen povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Pred 14 leti je zaradi strelskih poškodb, ki mu jih je med sledenjem zadal Bobera, umrl Naser Beri-ša. Sojenje se bo nadaljevalo šele po sodnih počitnicah.
Za Berišo naj bi bila takrat razpisana tiralica in sklep o odreditvi pripora. Boberi so do zdaj že sodili, pred leti celo zaradi umora, nato so spremenili obtožbo v povzročitev posebno hude poškodbe, nakar je bil policist oproščen. Višje sodišče je predlani sodbo razveljavilo in postopek vrnilo v ponovno sojenje. V petek bi moral svoje izvedensko mnenje predstaviti psihiatrični izvedenec Gorazd V. Mrevlje, ki je po pogovoru z Bobero presodil, v kakšnem psihičnem stanju oziroma prištevnosti je bil v času dogodka. Vendar Mrevljeta na sodišče ni bilo, saj je bil službeno zadržan, odvetnik Bobere Daniel Pla-ninšec pa vztraja pri neposrednem zaslišanju psihiatra. Ta bi moral mnenje na sodišču podati že aprila, a so tudi takrat obravnavo preklicali zaradi njegove odsotnosti. Je pa Planinšek umaknil vse dokazne predloge, ki jih je podal na začetku sojenja, saj pravi, da si s svojo stranko želita, da bi se postopek čim prej končal. Naslednjo obravnavno je sodišče tako razpisalo šele za avgusta, po sodnih počitnicah.
SŠol
Sojenje spet »stoji«
Na Okrožnem sodišču v Celju bi se moralo minuli teden nadaljevati tudi sojenje Fadilu Omicu in desetim soobtoženim, ki jim očitajo prekupčevanje z mamili. Omic namreč na sojenje ni prišel kar dve leti, v tem času pa sodnik ni mogel sojenja nadaljevati, saj naj bi bil ravno Omic vodilni člen kriminalne združbe. Toda zdaj sojenje ne »stoji« zaradi njega, ampak zaradi predloga o izločitvi dokazov.
Združbo so ovadili leta 2009, ker naj bi na Celjskem in tudi drugod po Sloveniji preprodajala drogo, obtoženi so bili takrat tudi v priporu, a so jih nato zaradi predolgega sodnega proces izpustili na prostost. Nihče od obtoženih krivde ni priznal. Tako kot Omic se večina ostalih obtoženih brani s prostosti. Obravnava pa naj bi trenutno obstala, saj sodišče še ni odločilo o izločitvi nekaterih dokazov iz kazenskega spisa. To je bil predlog odvetnikov obtoženih. Iz istega razloga bo odpadla tudi jutrišnja (petkova) sodna obravnava.
SŠol
24
RAD DOBRO JEM
Ob množici informacij, kaj vse je dobro in zdravo, je treba preprosto uporabljati svojo pamet in prisluhniti sebi.
Maji Podjed, direktorici podjetja Zdrav in pika iz Celja je jasno, daje najboljša zelenjava tista, ki jo dobi od babic. Ve se, kako je bila pridelana. Zaradi kratke poti od vrat do krožnika tudi ni izgubila pomembnih vitaminov in hranilnih snovi. Pri mlinarju kupuje domačo, sveže mleto moko. Živila rada kupi neposrednopripridelo-valcu, ker dvomi o vseh eko in bio oznakah - tudi bio banane so morale prepotovati lep del sveta in vprašanje je, kako in kje so bile shranjene.
Podjedova je poudarila pomen pitja vode. V šali je to razložila z vprašanjem, tako kot pove hčerkama, kadar se jima namesto vode zahoče soka. »Kaj je v naših celicah, sok ali voda?« Pravilen odgovor predstavlja tisto tekočino, ki jo telo potrebuje.
JEŠPRENJEVA SOLATA
Sestavine:
1 skodelica ješprenja paradižnik
paprika (rumena, rdeča in zelena)
sveže kumarice
por
bučke
limonin sok
sol
poper oljčno olje
Priprava:
Ješprenj se namoči, nato skuha in ohladi. Narežemo paradižnik, papriko, kumarice in por. Tega lahko predhodno malo poparimo ali popražimo. Bučke narežemo in popečemo (na žaru ali v ponvi). Vse sestavine med sabo pomešamo in začinimo z limoninim sokom, soljo, poprom in oljčnim oljem. Solata naj počiva v hladilniku vsaj dve do tri ure, da se okusi dobro povežejo.
Sestavine (za 1 pekač):
Testo:
300 g pirine ali polnozrnate moke, pol kocke kvasa, sladkor, sol, žlica olivnega olja, voda
Nadev:
šunka ali puranje prsi
bučke
koruza
čebula
paprika
gobice
manj masten sir paradižnikova omaka
Priprava:
Zamesimo kvašeno testo iz navedenih sestavin in pustimo počivati 20 do 30 minut, da vzhaja. Medtem narežemo zelenjavo. Pečico ogrejemo na maksimalno temperaturo in damo vanjo pogret pekač. Nato na pekaču (previdno, je vroč!) raztegnemo testo, ga namažemo s paradižnikovo omako in obložimo z dodatki. Pečemo približno 13 do IS minut. Skrivnost dobro zapečene, hrustljave pice je ravno v ogretem pekaču in maksimalni temperaturi pečice.
NL
V.
r
OOsV^mprenoc^
Bohorč "ffta
domala kuhinja, mauce, ran, kosila, au cam., «IllWOi tpnjia.au «wähn vrfj* i^utm
iefwrf Mifan Lp.r BÜäanj Xvtdr« 44, 3S30 Stmlur prt CtJju W, ++386 {0)3 Iti 14 30, Mobfc ++364 (0)41 666 7S6
KOSILO GRATIS
Ob nakupu treh kosil
J
OVA RECEPTA IZ NAŠIH KUHARSKIH BUKEV:
OVSENI KRUH (recept Jožice Strut}) Sestavine:
30 dag ovsenih kosmiče v, 5 del vrele vode, 70 dag krušne
TESTO ZA PICO (recept poslušalke Barbare)
Sestavine:
pol kilograma moke I jajce kvas 2dlpiva Idi olja Idi mleka
I mala žlica sladkorja ščepsoli
rr
DNEVI PIRANSKEGA
vzhajamo, ponovno pregnetemo, oblikujemo vštruco, ki jo spečemo v pločevinastem modelu 50 do BO minut pri 190 stopinjah Celzija. Pred peko testo prebodemo z zobotrebcem.
Priprava:
Nastavimo kvaseč (mleko, moka, sladkor) in ho naraste, ga vmešamo v moko ter iz vseh sestavin vgnetemo testo. Morda bomo morali dodati še malo moke Testo naj vzhaja, nakar ga pregnetemo in pustimo, da še enkrat vzhaja Navedene količine zadoščajo za dvakratno peko. Polovico testa lahko torej mirno zamrznemo. Ko ga želimo uporabiti, ga zvečer vzamemo iz zamrzovalnika, nasiednji dan pa spečemo.
oo< 3
-S
CO —.
M
o m
N3 O
>
o o
> co
O
3D >
O
ro
CJl
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
VARNA VOŽNJA UUBECNA
CPP: 1. 7.2013 ob 15. uri Varna vožnja za voznike začetnike: 22. 6. in 29.6.2013 ob 8. uri in 28.6.2013 ob 13. uri Varna vožnja za izbris kazenskih točk; ponovno pridobitev in' odložitev vozniškega dovoljenja: 20.6.2013 ob 16. uri
DAN ODPRTIH VRAT CENTRA VARNE VOŽNJE ZŠAM CELJE, petek, 21.6.2013, ob 15. uri.
Vabljeni!
www.zsam-celje.si • 031 618 926
CENTER VARNE l2^ VOŽNJE V. 4
VRTNI RASTLINJAKI
RASTLINJAK 3X4m S KROJENO UV tfgMpO,
impregniranimAesenimt JeSSS^
in veznimi elementi naredi s^m
m
msmmiMmm
www. dr t us. s t www. rtaredisa m.
, TelM 20 59 92C: 070 369-5S2
BURSKE koze z mladiči in odrasle z rodovnikom prodam. Telefon 041 649-414.
Š 123
KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopita-nje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
TELIČKO simentalko, staro 12 dni in bikca simentalca, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1961
ČETRTEK, 20. junij
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, dostava, prodamo. Kupimo bikce od 10 do 14 dni: simentalec, limuzin, šarole, dobro plačilo. Telefon 031 311-476. p DOMAČE očiščene piščance, 2 do 2,5 kg, 4 EUR/kg, Šentjur, prodam. Telefon 041 951-527.	1991
DVE kozi molznici in dva kozlička prodam.
Telefon 031 682-973. 2007 JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Informacije po telefonu 031 312-796.	2015
PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodam. Kupim krave in telice za zakol in suhe za dopitanje. Telefon 031 743-351.
2018
TELIČKE simentalke prodam. Telefon 070 364-288.	2027
BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam. Telefon 031 823-820. 2031
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1
18.00, MESTNA PLAŽA, Savinjsko nabrežje LUTKE VABIJO NA PLAŽO: O PALČKU
(po motivih pravljice bratov Grimm) Gostuje: Družinsko gledališče Proleki
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
PETEK, 21. junij 21.00, VODNI STOLP NORA, NORA (E. Flisar) GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Režija: Tomaž Krajnc
Igrajo: Člani gledališkega ansambla KUD »Zarja« Trnovlje- Celje
Prireditev bo v vsakem vremenu.
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info TIC Celje, www.celeia.info
wmi
ZAVOD CELEIA CEDE
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo.
Telefon 031 832-520. 1922 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
PRODAM
SENO v okroglih balah prodam. Telefon 070 403-057, Celje. 2016 JABOLČNI sadjevec in belo vino mešanih sort prodam. Telefon 031 768-175.
2022
VINO, rdeče, iz neškropljenega grozdja, 0,50 EUR/liter, prodam. Telefon (03) 5821-535, 041 720-499. 2035 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino ugodno prodam. Telefon 031 815-897. 2037
OSTALO
PRODAM
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA
INAROČ.LN.CA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let -
novi tednik
DOMAČE neškropljene češnje in mlade gosi prodam. Telefon 041 500-394.
2038
OSTREŠJE, 9 * 8 m, s kritino, staro 6 let ter lesena garažna vrata prodam. Kličite po telefonu 041 733-288. 2041
Dnevno sveža sezonska zelenjava na tržnici v Celju
vsak torek, petek in soboto, ob sredah na »svinjskem« sejmu.
Kifeljček krompir, stročji fižol, solata... Domačija Strašek, GsM.: 040 842-188
Najugodnejša domača zelenjava v Celju!
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator in tovorno vozilo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
1748
KUPIM
BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 051 666-908.	2012
BIKCA, 140 kg, mini koze in silažne bale prodam. Telefon 031 424-547. 2014 PASJO uto in štiri solčavske jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 801-960.	2034
LES na panju ali kamionski cesti, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958.
1626
OČE želi spoznati žensko, ki nima svojih otrok, staro do 43 let. Telefon 041 229649.	1930
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO samostojnega avtokleparja. Avto Princ, d. o. o., Bukovžlak 63 a, Teharje, telefon 041 372-085. 1835 IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pospravljanje, pomoč starejšim osebam. Sem natančna in zanesljiva. Telefon 041 857-309.	1943
Kugln* «3.o.a. a.OW-TB,5 r
K^TTYiMTFi
Wmm

vedeževanje, astrologija, feng stiui
astrologinja UACA
vtdeiet/alka JASNA
l.iral C rjiViVike kiirtr
U .anCrolQcp
DANIEL
»(rofogifii
p fercg shu
ggfecWdkii
LEA
afl§felsk£ Ear?-.' cigansko ik ar le I
vcdcifvalk.1 KARINA
vcdt!£vvalka
EM A
Mr M c-ganskc karte
ANA
vi'dezevjlkj
ULA
cigamk* kri <t L*
Pokličite nas ceneje!
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Ni besed več tvojih, draga mama, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, ki kaže nam življenja pot.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene in mame
JUSTINE GRIL
z Brega
se zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam oddelka za lab. medicino SB Celje in Pokrajinskemu muzeju Celje, družini Selič, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iskreno sožalje, tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala pogrebni službi Veking, govornici Mojci Grušovnik za besede slovesa, župniku g. Koširju za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od naše drage mame in jo pospremili k večnemu počitku, še enkrat prisrčna hvala.
Najbolj jo bomo pogrešali: mož Rudi, hčerka Irena in sin Dušan
2025

mm
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure.
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
ADAPTACIJE: kompletna prenova stanovanj, hiš, kopalnic, fasad, streh, beljenje sten, fasad, elektro, zidarska, keramičarska, vodovodna dela. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
Poroke
Celje
Poročila sta se: Tanja RE-BERNIK in Sandi KEBER, oba iz Celja
Laško
Poročili so se: Katja BELEJ iz Brstnika in Robert STR-MLJAN iz Jablaniških Laz, Kaja IVANOVIČ iz Celja in Georg HALUŽAN iz Pongra-ca, Narcisa TALIČ iz Celja in Admir FILOVIČ iz Štor, Šejla OGREŠEVIC iz Ljubljane in Almir KERANOVIČ iz Celja, Antonija ŠUC iz Slovenskih Konjic in Luka KOLENC iz
V SPOMIN
Težko je verjeti, še težje sprejeti, da mineva eno leto, kar si odšel od nas, naš dragi
PRIMOŽ NEMEC
iz Sedraža 3, Brdce (25. 12. 1969 - 23. 6. 2012)
Hvala vsem, ki obiščete njegov grob, mu prižgete sveče ali se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas,
stol prazen tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe, dragi ati, ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, brata, strica in svaka
JOŽETA MARŠNJAKA
iz Vodiškega 3 a, Rimske Toplice (24. 1. 1977 - 27. 5. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Remonta Celje, sodelavcem rimskih Term, vrtcu Ostržek Rimske Toplice ter sošolcem 8. a in b razreda OŠ Antona Aškerca. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za vso denarno pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja. Iskrena hvala sosedu Juretu Aškercu za besede slovesa, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, pevkam KPD Lažiše ter pogrebni službi Komunale Laško.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Dragica, hčerki Suzana in Ana ter ostalo sorodstvo
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976.	1971
IŠČEM varuško iz Celja za občasno varstvo otroka. Telefon 070 280-073. 2010 PO konkurenčnih cenah polagamo vse vrste parketov, brusimo in lakiramo tople pode, opaže, keramiko in ostale talne, stenske stropne obloge. Prevzamemo vsa druga obrtniška dela. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon, s. p., Gomil-sko 80 a.	2025
Celja, Barbara RUČMAN iz Suhadola in Janez IVANUŠA iz Šentjurja, Daša KOVAČIČ in Miloš BEKOVIČ, oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Barbara REŽEK in Rok JANČAR, oba iz Leskovca.
Žalec
Poročili so se: Lučka DRNOVŠEK in Iztok PEPEL-NJAK, oba iz Šempetra, Saša MASTNAK iz Marija Dobja in Benjamin KOS iz Studenc.
Mozirje
Poročili so se: Anja ŠKAFAR iz Slovenj Gradca in
Nejc PEČNIK iz Dravograda, Petra TONKOVIČ iz Vinarja in Marko DEDIČ iz Dobrovelj pri Mozirju, Barbara JAGER in Mihael JOŠT, oba iz Lat-kove vasi, Boštijana PETROVIČ in Alen TOMIČ, oba iz Velenja, Anja UGOVŠEK iz Gornjega Grada in Alojz ER-MENC iz Meliš, Petra DRO-BEŽ in Matej RAKUN, oba iz Varpolja.
Velenje
Poročili so se: Ana HOZ-JAN in Darijan BOŽIČ, oba iz Topolšice, Jerica REŽEK in Matjaž PODJAVERŠEK, oba iz Velenja, Katja JAGER in Evgen KOZELJ, oba iz Šmartnega ob Paki, Anja HRIBERNIK iz Velenja in Bojan ANŽEJ iz Šoštanja, Karmen KLANFER iz Topol-šice in Dejan VOGRIN iz Mi-slinje, Mirela HASANOVIČ iz Velenja in Ahmed ČANDIČ iz BiH, Ermina DOGIČ iz Velenja in Ismet HAMZIČ iz BiH, Nastja JELEN in Marko PODVRATNIK, oba iz Šoštanja, Metoda ZAVERŠNIK in Denis ŠTEMBERGER, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Drago JESENŠEK iz Velenja, 82 let, Margareta
ZANOŠKAR iz Celja, 73 let, Albin ČATER iz Celja, 81 let, Marija KROBAT iz Medloga, 80 let, Milka LEBIČ iz Celja, 87 let, Pavla LONČARIČ iz Paneč, 88 let, Radomir KU-KIČ iz Celja, 80 let, Štefanija FERK iz Celja, 86 let, Vida CVEK iz Globokega, 47 let, Justina GRIL z Brega, 62 let, Marija OGRAJENŠEK iz Celja, 86 let, Danijela REBER-NIŠEK iz Celja, 82 let, Anton SUHAR iz Celja, 86 let, Roza-lija IRŠIČ s Hudinje, 91 let, Avguštin PEČNIK iz Mozirja, 61 let, Angela KOROŠEC iz Velenja, 66 let.
Laško:
Umrli so: Ervin ŽEBELA iz Šentruperta, 69 let, Ana ŠI-PEK iz Laškega, 93 let, Ludvik VEZOVIŠEK iz Dobrave, 61 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija DROB-NAK iz Pilštanja, 84 let, Štefanija KLAVZAR iz Štor, 78 let, Terezija ZAPUŠEK iz Škarnic, 90 let, Ana LESJAK iz Rogaške Slatine, 88 let.
Žalec
Umrli so: Marjan VERDEV iz Kasaz, 45 let, Urška VERDEV iz Galicije, 30 let, Marija VREČKO iz Pariželj, 61 let, Srečko OJSTERŠEK iz Trna-ve, 43 let, Ivan BRINOVŠEK iz Lepe Njive, 34 let, Ludvik
SPOMIN
je človeku najzvestejši prijatelj, najdražja moja
VITKO VITANC
(22. 10. 1960 - 18. 6. 1982)
in soprog
FRANCI VITANC
(7. 12. 1919 - 25. 9. 2010)
Odšla sta tiho, kakor snežinka, ki pade na dlan, se
stopi in je več ni ... Toplina vajinega srca, dobrota, spoštovanje in velika ljubezen pa ostajajo vedno z mano v uteho in kot stalni
spremljevalec mojih žalostnih dni. Prisrčna hvala vsem, ki se ju spominjate in globoka zahvala RD Celje za izvedbo memorialne tekme Fran-ciju v spomin.
Z vso ljubeznijo večno vajina mami in soproga
2019
Naj dež rosi, se ne ugasi trepetajoča lučka tvoja in v vetru bolj še razžari bleščanje tvojega se soja. O, dvigni se zato v vsemir, neugasljivo ti svetilo in poleg meseca zvečer kot zvezdica zasveti mila.
ZAHVALA
Tiho je odšla naša ljuba mama
DANIJELA REBERNIŠEK
rojena Knez (1931 - 2013)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljicam, sosedam, bivšim sodelavkam Ingrada in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zboru APZ Celje, župniji sv. Danijela, požrtvovalnemu osebju oddelka za žilno kirurgijo bolnišnice Celje in osebju Špesovega doma v Vojniku, kolektivoma SŠGT Celje
in Domu Nine Pokorn Grmovje. Srčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo imeli radi.
Žalujoča: Irena in Damjan z družinama
URH iz Pariželj, 79 let, Dra-gotin NATEK iz Latkove vasi, 65 let, Ivanka VEBER z Brega pri Polzeli, 97 let, Pavla ŠELEKAR s Podvina, 93 let, Marija DOBRIHA iz Dolenje vasi, 95 let.
Mozirje
Umrli so: Zvonko JELEN iz Nazarja, 56 let, Miha GO-STEČNIK iz Vologa, 22 let, Marija Burja iz Nove Štifte, 100 let.
Velenje
Umrli so: Anton SKORN-ŠEK iz Šoštanja, 78 let, Pepca OŠTIR iz Velenja, 77 let, Marija STANKOVIČ iz Gornjega Grada, 64 let, Ivan ROŽIČ iz Rečice ob Paki, 74 let, Ivana ŠEMENC iz Nazarij, 78 let, Angela BRAVIČ iz Ljubljane, 92 let, Srečko BOLHA iz Šoštanja, 56 let, Olga MEH iz Šoštanja, 81 let, Franc ŠMIGOC iz Šoštanja, 75 let,
Tomasz Arkadiusz BIALAS s Poljske, 44 let, Gizela ŠIMON iz Ljubljane, 82 let, Milena KOMPAN iz Šoštanja, 58 let, Jožef MEKLAV iz Rečice ob Paki, 80 let, Frančiška SVATI-NA z Brega pri Polzeli, 89 let, Mile BOŽIČEVIČ iz Šoštanja, 80 let, Valter HUDOURNIK iz Velenja, 71 let, Danica GA-BERŠEK iz Braslovč, 78 let, Katarina DEŠMAN iz Velenja, 79 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMLj|
L 90
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR - DELO V BELGIJI - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE BETONSKEGA IN OPEČNEGA ZIDAKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.6.2013; KASTL, STORITVENO PODJETJE, D.O.O., BEZOVICA 2, 3212 VOJNIK
ZIDAR - FASADER - DELO V BELGIJI - M/Ž; ZIDANJE FASADNEGA ZIDAKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.6.2013; KASTL, STORITVENO PODJETJE, D.O.O., BEZOVICA 2, 3212 VOJNIK
STROJNI MEHANIK
MEHANIK, ORODJAR, MONTER, DELO V TUJINI - M/Ž; MEHANSKA DELA, MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTA, 22.6.2013; PRO MON-TING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ORODJAR
"ORODJAR - M/Ž; ROČNA POPRAVILA ŠTANČNIH ORODIJ, VZDRŽEVALNO BRUŠENJE IN STRUŽENJE REZERVNIH DELOV. OZNAVANJE MATERIALOV (ORODNA JEKLA) IN POSTOPKOV TERMIČNE OBDELAVE. PO MOŽNOSTI IZKUŠNJE NA ŽIČNI EROZIJI (NI POGOJ)." DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2013; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA BRUSILEC
BRUSILEC - M/Ž; BRUŠENJE VZMETI NA BRUSILNEM STROJU. POTREBNO ZNANJE BRANJA NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2013; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - DELO V CELJU - M/Ž; UPRAVLJANJE STROJEV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE PRI IZKOPIH, ZASIPIH IN OBLAGANJU BRE-ŽIN, DNEVNI PREGLEDI IN SODELOVANJE PRI TEKOČEM VZDRŽEVANJU STROJEV, VODENJE SPREMNE DOKUMENTACIJE ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2013; EURO INFO PROJEKT, GRADBENA OPERATIVA D.O.O., KUNAVERJEVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA VOZNIK
VOZNIK - STROJNIK TGM - DELO V CELJU
-	M/Ž; UPRAVLJANJE S TOVORNIMI VOZILI IN STROJI TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE, SODELOVANJE PRI VZDRŽEVANJU LE-TEH, VODENJE DOKUMENTACIJE ..., VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS,
3 MESECE, 20.6.2013; EURO INFO PROJEKT, GRADBENA OPERATIVA D.O.O., KUNAVERJEVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/ Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 28.6.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
MONTER TRANSPORTNE TEHNIKE - M/Ž; MONTAŽA TRANSPORTNE TEHNIKE IN KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS,
6 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 22.6.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
PRODAJALEC TURISTIČNIH ARANŽMAJEV
-	M/Ž; PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV, NEDOLOČEN ČAS, 4.7.2013; INTELEKTA, PODJETJE ZA ORGANIZACIJSKE IN INTELEKTUALNE STORITVE, MURSKA SOBOTA D.O.O., PREŽIHOVA ULICA 5, 9000 MURSKA SOBOTA
VOZNIK C IN E KATEGORIJE - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2013; PEČAR TRANSPORT PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., VIŠNJA VAS 2, 3212 VOJNIK MESAR
MESAR, MESAR KLAVEC - M/Ž; ZAKOL ŽIVINE, IZKOŠČEVANJE MESA, PAKIRANJE MESA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.6.2013; CELJSKE MESNINE D.D. CELJE, CESTA V TR-NOVLJE 17, 3000 CELJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNJIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.6.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
ELEKTRIKAR - M/Ž; IZVAJANJE PREVENTIVNEGA ELEKTRO VZDRŽEVANJA, ODPRAVLJANJE INTERVENTNIH OKVAR, IZVAJANJE REMONTA, OBVLADANJE ELEKTRO IN CO2 VARJENJA, ZNANJE STROJNEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVANJA V INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.7.2013; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 12.7.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR, KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI, ORGANIZACIJA DELA. NADZOR IN SHRANJEVANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, SKRB ZA KUHARSKO HIGIENO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.6.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE GRADBENI TEHNIK
LABORANT V BETONARNI - DELO V CELJU
-	M/Ž; IZVAJANJE PROCESOV V LABORATORIJU BETONARNE, IZDELAVA RECEPTUR ZA BETONE IN ANALIZ VZORCEV TER TESTOV NA MATERIALIH V PROIZVODNJI BETONOV ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2013; EURO INFO PROJEKT, GRADBENA OPERA-TIVA D.O.O., KUNAVERJEVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
"PRODUKTNI VODJA ZA TEHNIČNI MARKETING/PRODUCT MANAGER FOR TECHNOLOGY MARKETING - M/Ž; STRATEŠKO UPRAVLJANJE BLUETRAKER LINIJE PRO-DUKTOV-CILJNE BRANŽE, CILJNE SKUPINE, CILJNI TRGI, VKLJUČEVANJE SPECIFIČNIH ZAHTEV V NADALJNEM RAZVOJU PRODUKTOV. UPRAVLJANJE IN SKRB ZA PRODUKTNO DOKUMENTACIJO, PRIPRAVA PREDLOGOV ZA NOVE PRODUKTE. USPOSABLJANJE MEDNARODNE MREŽE DISTRIUTERJEV ZA PRODUKTE BLUETRAKER S PRED PRIPRAVLJENIMI DELAVNICAMI. PRIPRAVA STRATEGIJE RAZVOJA POSAMEZNE PRODUKTNE LINIJE V SKLADU Z RAZVOJEM KONKURENCE, POTREBE PODJETJA PRI PRODAJNIH AKTIVNOSTIH IN DOLGOROČNEGA NAČRTA RAZVOJA PODJETJA. IZVAJANJE STROKOVNIH PREDAVANJ NA RAZNIH DOGODKIH. AKTIVNOSTI OB UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG - TUDI V POSTOPKIH REGISTRACIJ IN CERTIFICIRANJU PRODUKTOV NA POSAMEZNEM LOKALNEM TRGU. TEHNIČNA PODPORA PRODAJI. UDELEŽEVANJE STROKOVNIH KONFERENC, SEJMOV, RAZSTAV IN SREČANJ. PRIPRAVA ČLANKOV IN MARKETINŠKIH GRADIV S POUDARKOM NA STROKOVNIH VSEBINAH", NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
"VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPO IN NAPRAV/SENIOR ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANALOGNIH IN KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ. SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ. PRIPRAVA PROTOTIPOV. IZVAJANJE MERITEV. DELO NA RAZVOJNO
-	RAZISKOVALNIH PROJEKTIH", NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
"VODJA PROIZVODNJE /HEAD OF OPERATIONS INDUSTRIAL /AUTOMOTIVE, ELECTRONICS, MANUFACTURING - M/Ž; 1. ORGANIZIRANJE PROIZVODNIH PROCESOV, 2. VPELJAVA PROGRAMSKE OPREME ZA TERMINIRANJE PROIZVODNJE, 3. VPELJAVA
SISTEMOV KVALITETE: A) SUPPLIER RELATIONSHIP MANAGEMENT, B) SPC - STATISTICAL PROCESS SYSTEM, C) QIS - QUALITY INFO. SYSTEM"; NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE ARHITEKT IN RAZVIJALEC KLJUČNIH APLIKACIJ NA PODROČJU VGRAJENIH SISTEMOV (EMBEDED SYSTEMS)/ FW SOFTWARE DESIGNER - PROGRAMMER - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APLIKACIJ NA PODROČJU M2M. OBVLADOVANJE ZAHTEVNIH PROGRAMERSKIH DEL, ZLASTI NA PODROČJU VGRAJENIH (EMBEDDED) SISTEMOV. NAČRTOVANJE IN DOKUMENTIRANJE PROGRAMSKE OPREME V SMISLU MDA PRISTOPA (MODEL DRIVEN ARCHITECTURE). IZDELAVA "SPECIFIKACIJE ZAHTEV" (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE. VERZIONIRANJE, SLEDENJE NAPAK, EVIDENTIRANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAV, VALIDIRANJE POSAMEZNIH RAZVOJNIH STOPENJ IN TESTIRANJE MODELOV TER PROGRAMSKE KODE POD REALNO OBREMENITVIJO S PREDLOGI ZA OPTIMIZACIJO. NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O
-	OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1
C,	3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
RAZISKOVALEC- RAZVIJALEC RF SKLOPOV IN NAPRAV/ SENIOR RF DESIGNER - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH RF SKLOPOV ZLASTI NA PODROČJU M2M APLIKACIJ. IZDELAVA "ZAHTEVNIKA" (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE PROJEKTE. KREIRANJE POTREBNIH RF ARHITEKTUR ZA FREKVENČNO PODROČJE 0,1- 3 GHZ. ODLIČNOST V SIMULACIJAH EM POLJ, ZLASTI ANTENSKIH Z UPORABO ANSOFT ALI PODOBNE PROGRAMSKE OPREME ZA FREKVENČNO PODROČJE DO 3 GHZ. OBVLADOVANJE MICROSTRIP STRUKTUR Z NAČRTOVANJEM IN MERITVAMI NA PCB LAMINATIH. MERITVE V CELOTNEM FREKVENČNEM SPEKTRU Z UPORABO KLJUČNIH RF INSTRUMENTOV (NPR. VNA). KREIRANJE IN VODENJE CER-TIFICIRANJA TER IZDELAVE UPORABNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA IZDELANE PROTOTIPE IN REŠITVE. SODELOVANJE NA RAZVOJNO
-	RAZISKOVALNIH PROJEKTIH. NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
"VODJA MEDNARODNE PRODAJE - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN ŠIRITEV DISTRIBUCIJSKE MREŽE EMA ZA PRODAJO TELEMATIKE. POSPEŠEVANJE PRODAJE NA CILJNIH MEDNARODNIH TRGIH. SKRB ZA KLJUČNE STRANKE (KEY ACCOUNTS). PRODUKTNO VODENJE ZNOTRAJ PODJETJA IN TEHNIČNA PODPORA KUPCEM ZA PODROČJE TELEMATIKE. IDEJNA ZASNOVA MARKETINŠKIH MATERIALOV, SPLETNIH VSEBIN, SEJEMSKIH NASTOPOV IN OSTALIH ELEMENTOV MARKETINGA. PRIPRAVA PRODAJNIH IN PROJEKTNIH PONUDB. VREDNOTENJE IN RANGIRANJE DELA DISTRIBUTERJEV. PROAKTIVNO ISKANJE NOVIH TRŽNIH IN MARKETIŠKIH PRILOŽNOSTI. KOORDINACIJA S PRODAJNIM TIMOM EMA." NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA
D.O.O	- OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
"SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Ž;
-	KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, - PRIPRAVA DAVČNIH OBRAČUNOV, - PRIPRAVA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV, - OBRAČUNAVANJE PREJEMKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA IN POROČANJE ZA ZUNANJE IN NOTRANJE POTREBE, DELO SE OPRAVLJA TAKO ZA DELUJOČA PODJETJA KOT TUDI ZA STEČAJNE DOLŽNIKE." NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2013; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
STROJNI INŽENIR V RAZVOJU - M/Ž; RAZVOJ OHIŠIJ IN STROJNIH REŠITEV ZA NAPRAVE V RAZVOJU. KOMUNIKACIJA S STRANKAMI. ANALIZE IN VEŠITVE V LOGISTIKI PODJETIJ. PRIPRAVA STROKOVNIH ČLANKOV ZA POTREBE MARKETINGA. NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
UE LAŠKO
PROFESOR DEFEKTOLOGIJE-SPE-CIALIST
DEFEKTOLOG - M/Ž; SPECIALNI PEDAGOG - DEFEKTOLOG, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.6.2013; VRTEC LAŠKO, CESTA NA SVETINO 2 A, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; NAKA-DANJE, RAZKLADANJE V MEDNARODNEM PROMETU, AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA FRANCIJA IN ROMUNIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
POMOČNIK DIREKTORJA - M/Ž; ORGANIZACIJA DEL, NADZOR, RAČUNOVODSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 20.6.2013; TI & MI TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. DOBRU-NJE, ZAGRADIŠČE 12 A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KOTLOV, TOPLOTNIH ČRPALK, KOLEKTORJEV IN KLIMATSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VARILEC - M/Ž; VARILEC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.6.2013; MS-MN, ELEKTRO, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 90, 3250 ROGAŠKA SLATINA
EKONOMSKI TEHNIK
TRGOVSKI POTNIK - M/Ž; SAMOSTOJNO PRIDOVIVANJE NOVIH STRANK, SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2013; AS SISTEM TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 14, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ELEKTROTEHNIK
ELEKTRIČAR - M/Ž; VEZANJE OMARIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.6.2013; MS-MN, ELEKTRO, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 90, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETA-VANJE
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.6.2013; SKUPINA OAZA, GRADBENIŠTVO IN LESARSTVO, D.O.O., STARI TRG 35, 3320 VELENJE TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.6.2013; SKUPINA OAZA, GRADBENIŠTVO IN LESARSTVO, D.O.O., STARI TRG 35, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2013; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
KONSTRUKTER - RAZVOJNIK - M/Ž; NAČRTOVANJE, KONCIPIRANJE, SNOVANJE NOVIH IZDELKOV IN PRIPADAJOČE TEHNOLOGIJE, OPTIMIZIRANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV Z OPTIMIZACIJO DELOVNIH STROJEV, ODPRAVA KONSTRUKCIJSKIH IN TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV IN NAPAK V PROIZVODNJI, OPERATIVNA IZVEDBA RAZVOJNIH NALOG PO RAZVOJNIH NALOGIH, ODGOVORNOST ZA IZVEDBO POSKUSNE PROIZVODNJE IN EVIDENTIRANJE, PRIPRAVA IN NADZOR NAD IZDELAVO ZAHTEVNEJŠIH IZDELKOV IN NAPRAV, ITD., KONSTRUIRANJE NAPRAV, ORODIJ IN PRIPRAV ZA KAKOVOSTNO IZVAJANJE PROIZVODNIH PROCESOV PRIPRAVA IN DOLOČITEV TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV Z IZDELAVO USTREZNE DOKUMENTACIJE, MERJENJE PROIZVODNIH PROCESOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.6.2013; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.6.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIC S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC TESAR
TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC
ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
ELEKTROINŠTALATER MONTER - DELO V NEMČIJI, ŠVICI - M/Ž; ELEKTROINŠTALA-CIJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2013; SONER 55 INŠTALACIJSKA DELA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 106, 3313 POLZELA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; SAMOSTOJNI INSTALATER VODOVODNIH IN OGREVALNIH INŠTALACIJ, PRENOVA KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.7.2013; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA MALIC IN JEDI PO NAROČILU, SKRB ZA UREJENOST KUHINJE, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 21.6.2013; GOSTILNA GOMLANKA DARJA KOŠENINA S.P., GOMILSKO 45, 3303 GOMILSKO
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC IN JEDI PO NAROČILU, SKRB ZA UREJENOST KUHINJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2013; GOSTILNA GOMLANKA DARJA KOŠENINA S.P., GOMILSKO 45, 3303 GOMILSKO
FASADER - DELO V NEMČIJI - M/Ž; FASA-DERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC KUHAR
PICOPEK - M/Ž; PICOPEK, KUHAR PRIPRAVA TER PEKA PIC TER PRIPRAVA MALIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.7.2013; LIDIJA REPAS, S.P.; PE PIZZERIA ZANZIBAR, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC
BLAGOVNI MANIPULANT
MANIPULANT (M/Ž) - DELAVEC ZA DELO V ZUNANJEM SKLADIŠČU Z IZPITOM ZA DELO Z VILIČARJEM - M/Ž; DELO V ZUNANJEM SKLADIŠČU, RAZTOVARJANJE OPREME ZA GRADBENIŠTVO IN GRADBENIH STROJEV, KVANTITATIVNI IN KVALITATIVNI PREGLED VRNJENE OPREME ZA GRADBENIŠTVO, PRIPRAVA OPREME ZA GRADBENIŠTVO IN GRADBENIH STROJEV ZA SKLADIŠČENJE (RAZSTAVLJANJE, ČIŠČENJE, IZVAJANJE ENOSTAVNEJŠIH POPRAVIL ..., SKLADIŠČENJE - SORTIRANJE IN NALAGANJE), NATOVARJANJE, IZVAJANJE INTERNEGA TRANSPORTA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.6.2013; VIBAU D.O.O. GRADBENI STROJI IN OPREMA, ČEPLJE 50, 3305 VRANSKO
Spored od 20. 6. - 26. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Čas po Zemlji - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.55
petek: 18.55, 21.55
sobota: 13.50, 18.55, 21.55
nedelja: 13.50, 18.55
Hitri in drzni 6 - akcijski, tri-
ler
od četrtka do srede: 21.15 Izhod - akcijski, drama, komedija
od četrtka do srede: 17.00 Jekleni mož - akcijski, avantura
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.05, 19.00, 20.20 petek: 16.05, 19.00, 20.20, 22.30
sobota: 16.05, 19.00, 20.20, 22.30
Jekleni mož - akcijski, avantura, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.30, 21.20 sobota, nedelja: 12.30, 15.40, 18.30, 21.20 Mojstri iluzij - triler od četrtka do srede: 17.45, 21.00
Najboljša ponudba - drama od četrtka do srede: 15.10 Pošasti z univerze - animirana komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.00 sobota, nedelja: 11.10, 12.05,12.40, 13.25, 15.40, 18.00 Pošasti z univerze - animirana komedija, 3D četrtek: 15.20, 17.40 petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.00
ČETRTEK
20.00 Čudežu naproti - drama PETEK in NEDELJA 19.00 Čudežu naproti - drama 21.00 Drevo življenja - drama SOBOTA
18.30 Drevo življenja - drama 21.00 Čudežu naproti - drama PONEDELJEK, TOREK, SREDA 20.00 Razglasitev vojne - dra-
ma
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Krudovi - animirana družinska pustolov., sinh. 18.30 Vaje v objemu - ljubezenska drama
20.00 Pozaba - ZF akcija 20.30 Ljubimci nad oblaki - komedija SOBOTA
18.00 Ljubimci nad oblaki - komedija
18.30 Krudovi - animirana družinska pustolov., sinh. 20.00 Pozaba - ZF akcija 21.30 Vaje v objemu - ljubezenska drama NEDELJA
16.00 Krudovi - animirana družinska pustolov., sinh. 18.00 Pozaba - ZF akcija 19.00 Vaje v objemu - ljubezenska drama
20.30 Ljubimci nad oblaki - komedija
PONEDELJEK
20.00 Lore - drama, triler
sobota, nedelja: 13.00, 15.40, 18.00
Prekrokana noč 3 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.15 petek, sobota: 20.15, 23.10 Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.30, 16.40 Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00 sobota, nedelja: 11.40, 15.00 Svetovna vojna Z - drama, grozljivka
četrtek: 16.15, 18.40, 18.50, 20.00, 21.05
petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.40, 18.50, 21.05 sobota, nedelja: 13.30, 16.15, 18.40, 18.50, 21.05 Svetovna vojna Z - drama, grozljivka, 3D
petek, sobota: 20.30, 23.05 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30
PRIREDITVE
ČETRTEK, 20. 6.
16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej
Celje_
Izdelajmo čelado rimskega vojščaka
otroška delavnica za otroke od 5. do 12. leta
17.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Alica Čop: Metuljček Cekinček
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje
17.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Metuljček Cekinček
premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje
18.00 Mestna plaža
O palčku (po motivih pravljice bratov Grimm)
lutke vabijo na plažo; gostuje družinsko gledališče Proleki
VODNIK
29
18.00 Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva
Proslava ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta
18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo in igramo
19.00 Terasa kavarne Miško Knjižko Celje
Adi Smolar
kavarniški koncert
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
informativno predavanje 19.00 Dvorec Novo Celje
Revija Vpogled
večer rime s predstavitvijo revije
19.00 Pri lipi samostojnosti Velenje
Občinska prireditev ob dnevu državnosti
19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Bontonolog Saša Županek
kulturni večer
20.00 Nekdanja Knjižnica pri Mišku Knjižku
Mešani pevski zbor Celeia Celje
letni koncert
20.30 Stari grad Celje_
Skupina Nude in Simfonični orkester Glasbene šole Celje z gosti
koncert; slovesna otvoritev Poletja v Celju, knežjem mestu
PETEK, 21. 6.
16.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Osrednja proslava s kulturnim programom
praznik KS Trnovlje 17.00 Plesni forum Celje Na krilih plesa
zaključni nastop otroških in mladinskih plesnih skupin
17.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek Proslava ob dnevu državnosti
18.00 Ploščad v Ulici V.
prekomorske brigade Celje
Ob kresu se dan obesi
folklorna prireditev folklorne skupine mestne četrti Slavka Šlandra z gosti
18.00 Levstikova dvorana
Osrednje knjižnice Celje
Kulturna dediščina Celja
odprtje fotografske razstave Francija Horvata
19.00 Kulturno društvo Svoboda Griže
Anica Trivan
odprtje likovne razstave
19.00 Prostori KD Pod gradom
Celje_
Tone Partljič: Čistilka Marija
gledališka predstava, monokomedija
19.00 Narodni dom Celje_
Slovesnost ob dnevu državnosti
19.00 Kulturni center Laško
Proslava ob dnevu državnosti
19.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje Gibajmo se skupaj
predavanje
19.30 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Učna ura
predstava gledališča Hiše kulture Celje
20.00 Mestna četrt Nova vas
Kako ponovno prebuditi človečnost?
delavnice osebne rasti zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem
20.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Pogovori Berta Savodnika s prijatelji
gost Borut Alujevič 20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna
Glasbeno poletje
nastopa Moški pevski zbor KUD Dobrna s pianistko Petro Rebernik
21.00 Vodni stolp Celje_
E. Fliser: Nora, Nora
gledališka predstava gledališke skupine Zarje Trnovlje Celje
21.00 Dvorec Novo Celje Kresnični večer in druženje ob dnevu državnosti
21.00 Parkirišče pred
Citycentrom Celje
Nina Pušlar in Rebeka Dremelj
koncert
21.00 Titov trg Velenje
Novi fosili
poletni koncert
SOBOTA, 22. 6.
od 10.00 ure dalje Žalec_
Žalska noč in dan
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice
10.00 do 12.30 Celjski mladinski center
Sobotnice za najmlajše
11.00 Vodni stolp Celje_
Mali strah Bav Bav otroška predstava gledališke skupine Zarje Trnovlje Celje 11.00 Mestni park Celje
Slovesnost ob dnevu državnosti in srečanje veteranov mestne občine Celje
17.00 Pod Gradom Vrbovec
Iz roda v rod
srečanje družinskih duetov in predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 18.00 Dvorana KZ Šempeter
Marta Vošnjak
odprtje razstave portretov
19.00 Celjski mladinski center Koncert ob zaključku šolskega leta
nastopajo mladi umetniki pod okriljem Vocal BK Studia in številni gosti
19.00 Kulturni dom Rečica ob Savinji Kresn ga
večer stand-up komikov 20.00 Vodni stolp Celje_
T. Partljič: Ščuke pa ni
komedija, igrajo člani Mladinskega gledališča Pandam
20.00 Središče vasi Gotovlje
Svečana akademija pod stoletnimi lipami ob prazniku KS Gotovlje
20.00 Slivniško jezero Kresna noč ob Slivniškem jezeru
animacija za otroke, zabava z ansamblom Zupan in skupino Victory
20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje
Kresni večer na Kavčnikovi domačiji
21.00 Klub Žafran Terme Olimia
Skupina Odbeatli
koncert
NEDELJA, 23. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
11.00 Rimska nekropola Šempeter
Rimska nekropola z okolico
odprtje razstave likovnih del udeležencev ex tempora
15.00 Park pred velenjsko gimnazijo
Reaggae inna di Park
reggae ritmi
PONEDELJEK, 24. 6.
10.00 do 13.00 Celjski mladinski center
Kreativne počitnice v MCC-ju
ustvarjalnice in igre od ponedeljka do petka
10.00 do 13.00 Mestna četrt Slavka Šlandra Celja
Kreativno v četrtnem mladinskem centru Slavka Šlandra
ustvarjalnice in igre od ponedeljka do petka
10.00 do 13.00 Lava_
Kreativno v četrtnem mladinskem centru Lava
ustvarjalnice in igre od ponedeljka do petka
12.00 Park pred velenjsko gimnazijo
Konec šole
igrajo gimnazijski Drotarji
16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus
16.30 do 17.30 Ustvarjalni pristan
Celje_
Likovna delavnica
za predšolske in mlajše šolske otroke
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Kresovanje in praznik domovine
slavnostni govornik Janez Janša
17.00 Slovensko društvo Hospic
Celje_
Doživeti žalost
večeri hospica, gostja Renata Jakob Roban
18.00 Mestna plaža Celje
Oblikovanje mavčnih reliefov za najmlajše in odrasle
delavnica pod vodstvom akademskega kiparja Simona Macuha
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
19.00 Policijska postaja Šentjur Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
19.30 Kulturni center Laško
Celjski godalni orkester, solist pianist Benjamin Govže
koncert
20.30 Mestni trg Šentjur
Prireditev ob dnevu državnosti
koncert Pihalnega orkestra Šentjur z gosti in moškim kvartetom
TOREK, 25. 6.
15.00 Park pred velenjsko gimnazijo
Obudimo Slovenijo
slovenska glasba, recitiranje...
18.00 Mestna plaža
A. H. Benjamin: Čisto majhna račka
lutkovna predstava v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje
18.00 Ustvarjalni pristan Celje Lutkovna delavnica
za šolske otroke
21.00 Terme Olimia Podčetrtek
Slovenski večer v počastitev dneva državnosti
SREDA, 26. 6.
13.00 eMCe plac Velenje_
Ola Bičola vol. 4
španska glasba
16.30 do 17.30 Ustvarjalni pristan Celje_
Delavnica oblikovanja z glino
za starejše predšolske in šolske otroke
18.00 Mestna plaža Celje Šiviljica in škarjice
ustvarjalne delavnice; vodita jih Brina in Barbara Repinšek
18.00 Krajevna knjižnica Griže
Po pravljici diši
Pravljična ura z Ireno Štusej
19.00 Ustvarjalni pristan Celje Ustvarjalnica za odrasle
Društva vabijo
PETEK, 21. 6.
8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem
17.00 Ribnik Vrbje_
Jezdenje ponijev
SOBOTA, 22. 6.
8.00 Atrij centra Nova Velenje
Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 do 13.00 Mestna tržnica
Celje_
Podeželje v mestu
predstavitev ponudnikov s podeželja, turističnih kmetij, društev, rokodelcev .
15.00 Mala Breza pri strelskem domu
Druženje z društvi ob ročni košnji
ŽALSKA NOG
SOBOTA, 22.6. 2013
*	RAZPNIMO JADRA Sponah™
M vseflenoj-Mijp
-	PREDSTAVITEV MALIH PIVOVARJEV
-	RAZSTAVA STARIH VW VOZIL - HROŠČEV *IN&0UT * UROŠ ZAGOŽEN - SKATER
*	ROCK PARTYZANI * GODBA NA PIHALA
*	HLAPCI
• ■■.hi-1,1	poveiuje Franci Padbreinik
*	SKEC - igra Pohorski hlapci	VIŽARJI
Vstop prost na vsa prizorišča!
Več na www.zkst-zalec.st
Y	Mwrlina tkuprosl
Občina ŽaSc« IjLvc M«t.ijifci spoiugr
ŽKiT Zavud tu h u1.lun, iipcrl ir Ilir iffcPfi Zflkč, AL^-e* i! vvn ^-a, 33 ra
ft s™ M
-------- ELMAR
i sfUHiigr	j^pS
17.00 Ribnik Vrbje
Jezdenje ponijev
NEDELJA, 23. 6.
10.00 do 17.00 Grad Podsreda Festival ekološke hrane
ekološka tržnica in spremljevalni program
17.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške delavnice
PONEDELJEK, 24. 6.
9.00 do 12.30 Dom sv. Jožefa
Celje_
Poletna šola angleščine za otroke
voditeljica Gabi Čakš, od torka do petka
TOREK, 25. 6.
18.45 Avrora, Center zdravja in znanja Celje Vadba joge smeha
oblikovalca Jožeta Domjana, do
16. 8.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Muzej Laško: razstava Naravoslovje v Vrtcu Laško, do 22. 6.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1. 9.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava slovenske slikarke, grafičarke in violinistke Avguste Šantel ml., do 30. 6.
Grad Podsreda: Heroji časa, razstava slikarskih del Jožeta Marinča, do 23. 6.; Darovi narave, fotografska razstava Ivana Tomšeta, do 30. 6.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava akademske slikarke Klementine Golija, do 30. 6.
Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9.
Razstave
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan; Čas za igro - It's playtime/Umetniška interpretacija II., zbirka Otroško življenje, do do 30. 6.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica
Center sodobnih umetnosti, Likovni salon: razstava Radioaktivnost, Simona Macuha, do 21. 6.
Galerija Plevnik - Kronko-vska: fotografska razstava Atelier 339/II, do 16. 7.
Kvartirna hiša Celje: razstava Sekvence, slikarja Janka Kastelica, do 1. 7.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 27. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: pregledna fotografska razstava Majnice, likovnih del akad. slikarke Ivane Andrič Todič ter slikarja, kiparja in lončarja Roka Komela, do 30. 6.
Galerija Mercator centra Celje: razstava slikarja Rajka De Martija, do 27. 6.
Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje: razstava Oko. Misel. Roka., grafičnega
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih ( prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
POIŠČITE in POKLIČITE

Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem
lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz. kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke na katerih najdete ugodnosli ki vam jih oglaševalci nudijo.
Oglaševalci, hodite konkurenčnejši in dostopnejši -pokličite telefonsko Številko
031 692-860
ZlAW&fVO TAJNSEK
Romana Tajnšek - Korošec
Gbnitig /7, 30Q0 Cetje OJ 544 17 fš 041 634 lfJ4
Navede
oria
MIKLOŠIČEVA ULICA S 3000 CELJE TEL.: 01 £3 00 701 E-POiTA: zavcie.gloria t*amia.ri«t
PROIIVO&MJA (H PRODU U YSLH VISI UMIXATHJ H IN S II NÜ4Ü DM IH
UMSO) ■ «UM «Kitt iron KOV
ŠIVANJE IN PRODAJA ZAVES KARNISE [AMELNS ZAVESE
-	ROIjO -žaluzue IZDELAVA PUSSEJEV PROWA VOLNE. KVACfCANCOV ZADRG. SUKANOTTRAKCM ÜPKE
-	GQBEUNI TAPETNIŠKO BLAGO TAPETNIŠKE GOBE PREDPASNIKI
10% popust na vse izdelke v mesetu Juiljju.
Www.z*VtK-£loria. »i
-J
www.gric-i.com Žl£BOI/i GBi£ d.o c . trgovina - piönvödnj»
^LESOVt, OBROBE. CEVI, KWHSK STREKf, VUAK}r KOVICI, SILIKONI, ORODJI..
|j}l|ovillllijHtiHftifilo
illbtK'KIlJW
pwlwlnitl MmnU
poiloYjInics C(l|(

f vi UIČAhNA IN liAHILNI BUTIK ^
Nitasa Hnbernik s. p. Poslovne enote: Kalobje-Sencjur-Celje Kontakt: 031-363-S06 in 031 '302-666 01/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64

RDJEPIflSIlHfl
HITRO, KVALITETNO IH II G D D H DI
t a»^'^™™1"	gl,do
itfcfar«i5Bw	na vrrto materiala
<Z-M1 HI m	' ^rvanje po ML- Itstvlci- POSEBNI EfEKTl!
www.strojepfastika.sl
PRI UHfDiri/f GROBoi/FDEIO brfzpuično! ■ BREZPLAČNO SI/FTOIMAIJE
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668-
■ tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠCMI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o
2m strešnih cevi Vm PODARIMO
pri zamenjavi strešne hritine.
i:

KI A MOTORS avt( J )hiša škorjanec
TT» ftiwpr toSurprhrnm / Mariborska 115,Celje. 03/426 0S B4P 031 609 416
VELIKA IZBIRA LETNIH GUM IN PLATIŠČ
Ugodne cene - možnoit nakupa do 12 obrokov brez obresti
i B B to H	H n H v HT m rr* mr —■	■
Za 22 let Avtohiše Škoijaiiet vam podajamo
Vrednostni bon
v vrednosti 22 EUR.
ton wlji pri lutucu iud 1 OCCUR h if «town v trgcndiuli a iu «frtsu. V<lia»n«Tbpna:dg30/IJ6rai3	Nnsljaraaligovihifi.
I
Lepotni center Ba Mercator center Store	rs
IMfJite v emisij nn/te^e iwwi^enifT fnsreft'f? snlawv, j tjBfSd vam na SfevM Jtatitttitte sJsrifve J iniKvosmouiictoiceni	M
041/675-556 wm GSnzNMBtH «pj Cutesp. mhww «n»a asom	
STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dolžin . -,. . ,vi ^ j	
OKNA - VRATA - STEKLO
rn\
OD PROIZVODNJE, DOSAW DO
L:
KUP ON: ob naročilu oken do 30.6.2013 vam v okna GRATIS VGRADIMO VARNOSTNO SKRITO OKOVJE
p6 VWIftn|a (031 477 70«) In p6 Sior» (051 610 353) -

KLEPARSKA, KROVSKA IH TESARSKA DELA
lgor60MINSEKs.p
lož ni ca pri Žalcu na, 3310 Žalec GBM: 031 592 573; E-mail: IGDfl.SKG®GMÄ1LCDM
HHÜiRl Do-35% popusta
na vsa kritino

■ STFUHKE V OPTIKI THUD V)
. srajtio^ipfleetws/ieAjjioCÄU
• KVJU.rTftHASTOtU IN DKVIHJE ZA IKWEKCUSKAOCAL*
. BTI»K»tffKičGl£0»K«nNCn€l£CE
■	KVAJ.ITETOE KONTAKTNE LEÄE
■	fitSTXA ZA KOMJKTNC LEČE
■	KX^MOCAuPfllZUHIHPflOTvuuJCEv
<Ptikn
Z^tüwv MARJAN TERŽAK.t.f
Marfeoratca Si p.p. 1013, 3102 CELJE Tat.: 03491-38-00, Fax: 03/495-30-01
DELOVNI ČAS: delavniki od a.00-1 B Ü0, sobota od 6.00-12.00
10% popust* nakupu
-k Horeftcijsfnh in sončnih očal
- LASTEN FWIKinra PROSTOR ZA STflANKE OPTIKE-
VSI NAŠI MOJSTRI
31
V ¥ •
• v
Zaščitite se pred komarji
Končno so napočili vroči dnevi in toplejše noči, ki pa ne prinašajo samo prijetnih stvari, so tudi manj prijetne in mednje sodijo tudi komarji, ki nam lahko s svojimi piki povzročijo nemalo težav. Malemu brenčečemu mrčesu se zelo težko izognete, saj nikoli ne veste, kje vas lahko preseneti. Male nadloge na svoje človeške žrtve prežijo tako zunaj kot tudi v notranjosti stanovanj in čeprav jih lahko odženete na stotine, vam Lahko že eden povzroči kar nekaj neprijetnosti, saj mesto vboda srbi še nekaj dni.
Komarji so prisotni v vseh predelih sveta, razen na Antarktiki, ki je zanje veliko premrzla. Razmnožujejo se v različnih stoječih vodah, tudi če so zelo onesnažene, v slanih vodnih močvirjih, slankasti vodi in celo v vodi, ki se nabira v odvrženih posodah in starih pnevmatikah.
Tako samice kot samci komarja se hranijo s cvetnim ali sadnim nektarjem, pikajo pa le samice, ki vsake tri do Štiri dni potrebujejo obrok krvi, saj ta vsebuje protein, ki je nujen za proizvajanje jajčec. Komarje na splošno lahko razdelimo v dve skupini - tiste, ki se hranijo ponoči, in tiste, ki pikajo Čez dan. Navadni komarji se hranijo ob mraku in ponoči, tigrasti, ki prenašajo dengo in rumeno mrzlico, pa podnevi.
Dostop do stanovanja jim najlaže preprečite z nakupom mrež proti komarjem za vrata in okna, Preženete jih lahko tudi tako, da na okensko polico in v biižino vrat postavite svečko, ki diši po limonski travi (citroneli).
Zaščita na prostem-
Ker se poleti večino časa zadržujete zunaj, je dobro, da se zaščitite. Nosite oblačila, ki prekrijejo vso kožo - to je najbolj učinkovita zaščita telesa, ki pa je obenem tudi najmanj priljubljena, saj nikakor ni prijetno nositi oblačil z dolgimi rokavi in dolgih hlač. ko je zunaj vroče. Tudi pri kratkih majicah in hlačah je priporočljivo. da ne nosite temnih, saj komarje temne barve, še posebej črna, privlačijo, kar je verjetno posledica tega, da so najbolj dejavni ponoči. Če imate temne lase in običajno nosite svetla oblačila, ste verjetno že opazili, da se najraje zadržujejo okoli vaše glave - kot temna oblačila jih privlačijo tudi teinni lasje.
Poleti ne uporabljajte močnih parfumov in se ne mažite z odišavljenimi kremami, saj komarje privlači sladek vonj takšnih izdelkov. Privlačijo jih tudi izdelki za lase, odišavljene kreme za sončenje in cvetlični vonji, po katerih dišijo mehčalci in detergent! za pranje perila in posode ter mila.
Privlači jih znoj... -
Komarje privlačita vlaga in mlečna kislina, ki jo vaše telo izloča z znojem, Bolj kot se potite, bolj ste zanimivi zanje. Mlečna kislina pa se iz telesa izloča tudi takrat, ko pojeste kaj, kar vsebuje veliko kalija in soli, zato se izogibajte tudi temu.
Če ste zunaj, pomaga, če prižgete kadila ali sveče z naravnim vonjem po limon ski travi. Dim namreč deluje kot naraven odganjalec mrčesa.
Kaj jih moti? _
Čeprav nekateri vonji komarje privlačijo, pa obstajajo tudi takšni, ki jih odbijajo. Obstaja veliko olj, zelišč in živil, ki naravno odbijajo komarje, če jih nanesete na kožo ali jih uživate, med drugim bazilika, mačja meta, olje cedre, cedro vina, olje iimonske trave, evkaliptusovo olje, beli vratič, česen, olje pelargonije, brin, sivkino olje, limona, mira, olje drevesa ni m, palmarosa, olje plazeče mete, olje poprove mete, borovi-na, rdeča cedro vina, rožmarin, olje navadnega VTatiča, olje čajevca, timijanovo olje in izvleček vanilije.
Tigrasti komar
je prenašalec virusa Chikungunya, ki povzroča akutno vročinsko stanje. Bolezen običajno spremljajo vročina, glavobol, utrujenost, slabost, bruhanje, bolečine v mišicah, izpuščaji in bolečine v sklepih. Inkubacijska doba je običajno od 3 do 7 dni, bolezen pa lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov. Za zdravega človeka bolezen ni nevarna, nevarna je lahko za starejše in mlajše ljudi ter tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem. Manj nedolžni sta denga in rumena mrzlica, ki ju prenaša okuženi komar.
Pri tigrastih komarjih napada predvsem samica, ki pika v spodnje dele telesa (noge in stopala), saj živi le 5 cm od tal. Svoja jajčeca najraje izleže v prostorih, kjer se nabira voda, zato bodite pozorni, če voda zastaja na vrtovih in v bližini hiš, predvsem avgusta in septembra.

tov nahaja v Planetu Tili v te!|u, vam ob nakupu korektnih očal trikrat tedensko nudi brwplaüil «Sriraiiki pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na idravnHU pregled I nj AT H Q7 Afl in za informacije ita telefon: I "J OZU 7/ OU
06 nakupu enih toreKrijskifi očal i/am dmga z enako enožariično dioptrijo podarimo.
zrm.vvii išči: u4ko
14
fill-RMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja; On. A. VERSlNIN ortoped revmatolog
F1TE-X Ü-O-O-. Dunajska 1W A, 1000 IJUHJAJ" ■ret.: (B /7^4-^7-00,031 566 SUIT: wm^.fitt*_sj; c-ptWr*: Frrew-Infi
BREZPLAČEN osteopatsW pregled
INSTMICUE »§«
inon
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TEH SANACIJA KOPALNIC
Prtiinita vas 34M- Šlore. ysm: Ml GB2 907
Kupon za 25 FI/B0I/
Pri norodlu storite v nad 500 evrov
PrOiirtSkS V34 S? 3I20STOAE
d.o.o.
■«"«m.
Okrasni strešni elementi
Internet; www.itreha-metalko.ii
GSM:+186 (0)41131 611
PODARIMO l/fl/M ŽIEB01/E
Pri nakupu strehe METfliHO.
jMLjflCi gfcVK FUkCA
m M. fcfflW, t Td.: 031 W OtH
Njvs WC0 Cdjt	--
kMJ^ANje HLAČ
POPOLNI f^VKTBOTLNlH \N ^NJENIH OBLAČIL
DELOVNI £At:
pen. - pet: cd/, der 12mhi in od l'f-d/T"\$ wrffi set: od f.dfft?. ttrt
VSE NA ENEM MESTU
SnSjP •KSK®.
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 17 10
MULEJ DEJAN s.p, Ul. Točke Čečeve 17, 323Q ŠENTJUR
32
ZANIMIVOSTI
Gasilska avtopralnica ni bila enkraten preblisk
Gasilci na Ljubečni so minulo nedeljo zavihali rokave, od doma pripeljali nekaj sesalnikov ter pripravili cevi, ki jih sicer uporabljajo v povsem drugačne namene. Že pred tem so nakupili šampone in pralne gobe ter se oskrbeli z zalogo aperitivov. Potem pa so se dobrih 11 ur, vse od 9. ure zjutraj dalje, »šli« brezplačno avtopral-nico. In bili zvečer z odzivom krajanov, pa tudi z okrog 400 evri izkupička, ki so ga zbrali s prostovoljnimi prispevki, več kot zadovoljni.
Si predstavljate, da pripeljete svoj umazan avtomobil v avtopralnico, vam tam postrežejo aperitiv in vas za ta čas, ko vaše vozilo dobiva nazaj prvoten lesk, prijazno povabijo v muzej na ogled gasilske in »ciglarske« zbirke? Prav to so sokrajanom v nedeljo ponudili ljubečanski prostovoljni gasilci in kot pravi Jaka Kopitar, je bil odziv tolikšen, da bodo domiselno akcijo zagotovo še ponovili. Svoja vozila je v čiščenje pripeljalo kar 53 voznikov oziroma »vsaj polovica več, kot smo najbolj optimistično pričakovali«. Nekateri so brezplačno čiščenje vzeli dobesedno, drugi so v škatlo s prostovoljnimi prispevki odlagali tudi po več kot deset evrov, vsekakor več, kot bi znašal račun v avtopralnici. So pa gasilci čiščenje vozil opravili temeljito in po pra-
nju zunanjosti skrbno očistili ter posesali še notranjost prav vsakega avtomobila.
Povezovanje s krajani
Kot je pojasnjeval poveljnik PGD Ljubečna Dejan Brecl, so se akcije ob krajevnem prazniku domislili, da bi v gasilski dom privabili čim več ljudi. »Ni namreč prav, da se srečujemo le takrat, ko nas kličejo na pomoč, ali pa, ko decembra po hišah zbiramo prostovoljne prispevke za naše delovanje.« Ob lanski 90-letnici društva so v gasilskem domu uredili muzej in ob gasilski zbirki razstavili še »ciglar-sko«. Za Ljubečno je namreč bila dolga desetletja značilna izdelava zidne in strešne opeke in krajani tudi praznujejo v spomin na stavko opekarskih delavcev junija 1935. Včasih je bilo na območju Ljubeč-ne kar 46 poljskih opekarn, od teh danes delujeta samo še dve. Prav domači prostovoljni gasilci pa že vseskozi skrbijo, da tradicija »ci-glarstva« ne bi izumrla. Zato so vrsto let prirejali tekmovanja »ci-glarjev«, v zadnjem obdobju pa so ta nasledili prikazi ročne izdelave opeke. Prvo tekmovanje »ciglarjev« na Ljubečni je bilo že leta 1937, v medvojnem in povojnem času je malo zastalo, od leta 1964 pa znova sledi vsako leto tekmovanje ali prikaz.
Za najtežji dve minuti v gasilstvu
Vozniki, ki so se v nedeljo ustavili pred gasilskim domom na Ljubečni in gasilcem prepustili v
pranje svoje vozilo, so si tako lahko ogledali gasilsko in »ciglarsko« zbirko. Izkupiček od prostovoljnih prispevkov pa bodo gasilci namenili nakupu opreme za društvo in zlasti za treninge nove gasilske adrenalinske veščine. Od leta 2010 je namreč tudi v Sloveniji poznano tekmovanje Firefighter combat challenge oziroma najtežji dve minuti v gasilstvu, ki je dodobra zasvojilo tudi nekaj ljubečanskih gasilcev. Ti se že udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj, da bi
dosegali še boljše rezultate, pa nujno potrebujejo potrebno opremo. »In morda sčasoma tudi vadbeni stolp, ki ga imajo zaenkrat v Sloveniji le v Radovljici. Če ga uspemo postaviti še pri nas, bi lahko na Ljubečni vadili gasilci z vsega vzhodnega dela Slovenije,« razkriva želje za prihodnost Jaka Kopitar, ki prihodnji teden skupaj z gorenjskimi kolegi odhaja na to tekmovanje na Poljsko.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Si predstavljate, da pripeljete svoj umazan avtomobil v avtopralnico, vam tam postrežejo aperitiv in vas za ta čas, ko vaše vozilo dobiva nazaj prvoten lesk, prijazno povabijo v muzej na ogled gasilske in »ciglarske« zbirke? Na Ljubečni bodo gasilci nedeljsko brezplačno avtopralnico še ponovili.
FOTO TEDNA
Nekateri so za vroče!
Foto: SHERPA
Majhna dejanja v veliko pomoč
stran 39
Šolo komaj prepoznajo
stran 42
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
»Rada imam, če vem, da je v redu in dobro skuhano, na ocenjevanje pa te marmelade dajem zaradi lastnega veselja. Doma jih veliko pojemo, jasno je, da jih veliko tudi podarim, a jih ne prodajam.«
Že lani smo v akciji Dobrote slovenskih kmetij odkrivali pridne roke gospodinj na Celjskem, ki so z vlaganjem, s kuhanjem, z mešanjem in še s čim pridobile znak kakovosti za svoje dobrote. Akcijo bomo nadaljevali tudi letos, ko bomo predstavili 12 dobitnikov znaka kakovosti z letošnje razstave na Ptuju.
Ponosna prejemnica znaka kakovosti z možem Janezom. Sicer smo oba, tako Janeza kot Jožico, v preteklosti srečevali na različnih prireditvah. Hčeri Mojca in Mira sta bili med boljšimi citrarkami v širšem okolju, seveda pa sta tudi velikokrat nastopali. Danes se z glasbo ukvarja samo Mojca. Tisti, ki pozna razmere in ve, koliko prevozov, čakanja in stroškov se pojavi, če želijo starši otroku omogočiti tovrstno izobraževanje, bo razumel Jožičino pripombo: »Dobro, da človek pozabi.« Sicer je glasbenik Janez, ki igra kitaro, večkrat pa ga srečamo tudi v vrstah Kulturnega društva Ljubno.
Marmeladna zlata jabolka
Lasten recept za mešano marmelado iz kuhinje Jožice Lenko
Jožica Lenko je prepričana: »Nekaj moraš imeti zase, za svojo dušo. V veselje so ti lahko rože, branje ali kaj drugega. Meni dneve lepšajo knjige, ki me vedno počakajo in so pripravljene, lahko jih odložim in potem znova začnem brati. Sicer veliko časa preživim doma in nekaj moram imeti zase.«
Za začetek smo se ustavili v Teru pri Ljubnem na idilični domačiji, kjer domujeta Janez in Jožica Lenko. Jožica je v družini tista, ki nabira, kuha in vlaga. Znak kakovosti, kar pomeni trikrat zapored zlato priznanje, je prejela za mešano marmelado. Mešanica jabolk in malin je tudi tokrat navdušila komisijo.
Pridna gospodinja je sicer že večkrat sodelovala na razstavi na Ptuju. »Doslej nisem bila tako uspešna,« skromno pove, čeprav so številna priznanja dokaz, da v kuhinji na ljuben-ski domačiji nastajajo izjemno okusne marmelade. »Kakšnih posebnih skrivnosti ni. Je pa res, da sem v preteklosti marmelade kuhala po receptih. Borovničevo, malinovo, ribe-zovo, slivovo ..., vendar sem za vse prejela samo srebrno
priznanje. Potem sem sestavila ocenjevalne zapisnike, se poglobila v pripombe, ugotovila, kaj je treba izboljšati, in potem mešano marmelado naredila nekoliko po svoje.«
Nabiralka gozdnih sadežev
Jožico je kuhati učila že mama na domačiji v Primožu, še enem od zaselkov v bližini Ljubnega. Tri sestre so kuhale, vlagale, mešale ... že od malih nog in tako dodobra osvojile kuharske veščine. Zdaj Jožica, mati petih otrok, kuha za dom. A ne samo v mamini kuhinji, Jožica je skrivnosti kuharskih mojstrov osvajala v šoli v Šentjurju, čeprav pove, da v domači kuhinji ne pripravlja kakšnih posebnosti. Predvsem prisega na domače jedi in jedilnike, značilne
Ker zdaj še ni čas za zlata jabolka in maline, je Jožica za fotografijo kozarca z marmelado segla v svoj arhiv.
za zgornjesavinjsko okolje. Za marmelado sama nabira maline. Nekaj grmičkov ima
doma, nekaj sadežev nabere v bližnjem gozdu. »Sicer je nabiranje gozdnih sadežev
moja posebna strast. Seveda v mejah normale, torej toliko, kot potrebujemo in porabimo doma. Ko so bili otroci manjši, sicer ni bilo toliko časa, zdaj pa večkrat stopim pogledat, če kaj raste. Lani sem kar pogosto gobarila, letos pa gob še ni,« je pribila Lenkova gospodinja.
Utrinki z domačije
Kmetija Lenko je ena tistih, kjer domačini spoznavajo vse pasti in prednosti čistih kmetij. Domači se ukvarjajo s pridelavo mleka in tako je med našim obiskom v hlevu čakalo na molžo 18 krav. Prav toliko imajo tudi telic. Na kmetiji, ki je med redkimi, kjer je vsa zemlja v enem kosu, je dela veliko, denarja pa bistveno manj, pove Jožica. V teh dneh imajo obilo dela s spravilom sena, a tudi
sicer so lahko roke polne dela cele dneve. Da je odkupna cena mleka nizka, je znano, na turizem pa pri Lenkovih niso računali: »Nikoli nismo imeli veselja za sprejemanje gostov.« Vseeno v domačih kuhinji velikokrat zadiši po kruhu iz krušne peči in še kakšni drugi domači dobroti.
Na Lenkovi domačiji je zraslo pet otrok, eden od sinov si je na domači kmetiji že ustvaril družino. »Včasih sem se pošalila, da bodo vsi skupaj imeli samo pet otrok, a so mi odgovarjali, naj se pustim presenetiti.« Glede na naravno okolje, v katerem bodo rasli otroci, predvsem pa zaradi Jožičine gostoljubnosti in prijaznosti bo okrog domačije zagotovo tudi v prihodnje tekalo veliko otroških nožic.
URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv Jožice Lenko
34
AKCIJA
Pod rožnato planino ...
Nabiranje znanja o zdravilnih rastlinah, pesem, harmonika in dobra volja pletli venček z Zelenim valom
Minulo soboto, na dan sv. Vida, je sonce zgodaj gori šlo, že ob 5.10. In če se po jutru dan pozna, kot pravi pregovor, je napovedovalo lep, dolg in vroč dan. Po koledarju je bila to zadnja pomladanska sobota.
Štirideset izžrebanih potnikov za 11. izlet z Zelenim valom, ki ga organizira naša medijska hiša, je ta dan, ki je bil proglašen tudi za svetovni
dan sonca, preživelo v naravi. A najprej smo bili deležni zajtrka in slastnih izdelkov vsakoletne gostiteljice, Pekarne Kuder iz Levca. Dobra volja in Slavkova harmonika sta nato zeleno karavano spremljali ves dan ...
Ko zadiši po zdravju
»Od Celja do Žalca je ravno polje,« se je spet oglasila
pesem v slovo in za zahvalo družini Kuder in v pričakovanju drugega postanka na naši s soncem obsijani poti. Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu z vodjo vrta mag. Natašo Ferant nam že vse od prvega izleta na stežaj odpira svoja vrata. In učna ura s pripovedovanjem o zdravilni moči rastlin, ki jih gojijo
v tem edinstvenem vrtu, vedno znova pritegne pozornost obiskovalcev. Tudi naši izletniki niso bili izjema, saj jih je zanimalo vse, o čemer jim je pripovedovala Nataša Ferant.
Naše izletnice, pa tudi nekaj moških poznavalcev zdravilnih rastlin je bilo med njimi, so z obhodom med gredicami oglednega vrta, kjer raste okrog 250 skrbno obdelanih in z latinskimi imeni napisi označenih rastlin, pokazale ne samo veliko zanimanje zanje, ampak predvsem tudi znanje o njih.
Spet se je oglasila harmonika našega izletnika Slavka Jeriča iz Rogaške Slatine. Imel je srečo, je rekel, da je bil izžreban. »Mi pa še večjo,« so komentirali potniki zelene karavane, da je svojo »ljubico«, kot jo imenuje, vzel s seboj. Preden je bilo sonce v zenitu, smo ušli pripeki pod košate košnje brez, češnje in mladih bukev ob domu Lovske družine Griže, kjer nam prav tako vsako leto nudijo prijazno zavetje.
Več glav več ve
Zeliščarki Faniki Burjan, ki nas vsako leto vodi ob poteh z zdravilnimi rožicami in ki že od začetka sodeluje v oddaji Zeleni val, se je letos pridružila še Dragica Kerec, članica celjskega društva zeliščarjev Ginko in mentorica zeliščnega krožka v Šmarju pri Jelšah. »Več glav več ve,« sta rekli in popeljali skupino navdušenih in radovednih izletnic in izletnikov v čarobni in čudežni svet zdravilnih rož in zeli.
Kot vsakič na tem sprehodu je bil najprej na vrsti poduk o pravilnem nabiranju rastlin s škarjami in polaganjem v košarico ter o pravilnem sušenju, shranjevanju in seveda o pripravi čajev, saj »za vsako bolezen raste rožca«. A vmes je lahko tudi kakšna strupena. »Narava nam veliko ponuja, le pravo rastlino ob pravem času moramo znati prepoznati, nabrati in pripraviti,« sta poudarjali Dragica in Fanika.
Bil je pravi čas za krajši počitek, pesem in harmoniko. In tudi za okusen golaž, ki se je prilegel v jedilnici na prostem ob vonju po posušenem senu.
Modre glave o zeleni
»Naš« Slavko je spet raztegnil meh, pesmi, nekatere že skoraj pozabljene ali redkeje slišane, so kar vrele iz grl spontano nastalega in ubranega zborčka. Sonce je bilo še visoko na nebu, zato se v dolino s prijetnih 23 stopinj Celzija ni nikomur mudilo. Plesišče pred domom je vabilo na ples. Dobro voljo smo podkovali še z znanjem in se v družabnem delu popoldneva domislili še kviza iz prepoznavanja in poimenovanja zdravilnih rastlin iz Fanikine košarice.
Hitro so se staknile modre glave za zeleno znanje in za nagrade iz trgovinice z zdravjem, Biotopic iz Celja, ki je tudi že vrsto let sponzor naših oddaj. Čeprav je bil kviz mišljen bolj za šalo kot zares, v resnici ni bilo tako, kajti vsi trije prijavljeni kandidati so si z znanjem prislužili ne samo nagrade, ampak tudi bučen aplavz ob spremljavi harmonike. V kvizu so svoje znanje za oceno odlično pokazali Milena, Nada in Marjan.
V takšnem vzdušju in s takšnim znanjem, z izmenjavo nasvetov in receptov, je minevalo popoldne v zelenem. Pesem tudi v avtobusu, na poti v dolino, ki ga je varno krmaril Izletnikov šofer Gregor, ni utihnila .
MATEJA PODJED Foto: MP
Učna ura v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu z mag. Natašo Ferant.
Družinska Pekarna Kuder iz Levca nas je tudi letos povabila na zajtrk ob bogato obloženi mizi z dišečimi izdelki, ki jih kar nismo mogli prehvaliti. (Foto: ZLATKO BOBINAC)
Dragica Kerec in Fanika Burjan sta združili znanje in ga delili izletnikom.
AKCIJA
35
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT
V prvem, februarskem krogu glasovanja sta bila zmagovalca meseca Lidija Lubej in Anže Brezovšek, ki sta tudi končna zmagovalca akcije. Marca sta finalista postala Mojca Bezgovšek iz Ekonomske šole Celje - lokacija Vodnikova in Žiga Deršek iz I. gimnazije v Celju. Aprila sta z največ kuponi slavila dijaka Srednje zdravstvene šole Celje Aleksandra Cmok in Luka Rošer. Letošnja novost je, da so lahko tekmovalcem sto točk za dober učni uspeh podelile šole oziroma razredniki.
V Lidijinem razredu so imela glavno besedo dekleta, v Anžetovem pa so kraljevali fantje. Takole so se skupaj postavili pred fotografski objektiv.
Do zmage z ekipnim duhom
Zmagovalca letošnje akcije sta Anže Brezovšek z Gimnazije Lava in Lidija Lubej iz Šolskega centra Šentjur
Poštarji so imeli zadnje štiri mesece, ko je trajala naša akcija Naj maturant, naj maturantka, veliko dela. V uredništvu Novega tednika smo namreč prejeli kar 7.400 kuponov, od tega v finalnem delu več kot 2.400. V akciji je sodelovalo 116 maturantov iz 15 srednjih šol s Celjskega. Zmagovalca nadaljujeta tradicijo lanskih, oba namreč prihajata iz občine Šentjur.
Lidija Lubej s Kalobja je bila vso srednjo šolo odličnja-kinja in predsednica razreda. V šoli so jo razglasili tudi za naj športnico, poleg tega je sodelovala na različnih tekmovanjih in pomagala pri promociji šole. Prav s svojim značajem si je po besedah razredničarke Darinke Tepeš več kot zaslužila ta naslov. »Je skromna, vestna, ima resen odnos do dela, poleg tega je bila vedno pripravljena pomagati drugim učencem, ves razred je držala pokonci.« Še en presežek je Lidija osvojila pri glasovanju, saj je prejela kar tisoč kuponč-kov in tako poslala absolutna rekorderka. »Z domačimi smo naredili akcijo po vsej vasi,« je povedala in dodala, da so glasovnice zanjo zbirali tudi sošolci, svoje pa so dodali še bralci Novega tednika.
Je bil pa Novi tednik najbolj vroča stvar tudi v Dra-mljah, v še eni krajevni skupnosti občine Šentjur, kamor
je romal naziv naj maturanta. Anže Brezovšek si ga je priboril predvsem po zaslugi stare mame, ki se je v lov za našim časopisom in kuponč-ki podala dobesedno od hiše do hiše. Seveda so svoj glas za uspešnega dijaka oddali še starši, sosedje in sorodniki. Da je Anže dober prijatelj, dober športnik in obetaven študent, ki je razred povezal v celoto, so zatrdili tudi njegovi sošolci. Morda pa je Anže kakšno oboževalko in s tem njen kuponček pridobil kot član akrobatske skupine Skokci.
Tudi na starost mladostno igrivi
Podelitev naziva naj maturant in naj maturantka je so-vpadel še z zadnjimi preverjanji na maturi. Tako Lidija kot Anže sta skozi obveznosti zrelostnega izpita dobro krmarila in na podelitvi brezskrbno uživala v družbi
sošolcev. Lidiji bo srednja šola v lepem spominu ostala zaradi stkanih prijateljskih vezi, maturantskega plesa in seveda zmage v akciji za naj maturantko. Ta je po njenih besedah dokaz, da lahko tudi šola iz malega kraja s skupnimi močni doseže veliko. Tudi Anže se je strinjal, da je to obdobje zaznamoval nepozaben maturantski ples, šolske klopi pa je lažje gulil v dobri družbi sošolcev in si za življenje pridobil pomembno popotnico znanja.
Pohvale za vztrajnost, ki je dijake pripeljala do tako pomembne prelomnice, kot je matura, je v restavraciji Hotela Štorman mladim predal direktor naše medijske hiše Srečko Šrot. Zaželel jim je, da bi tudi kot odrasli ohranili vsaj nekaj mladostne igrivosti, ki jo nosijo s seboj na pragu študentskih let.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Lidija bo študirala živilstvo, Anže pa se bo preizkusil v strojništvu. Prihajajoče počitnice bosta lahko izkoristila za potovanje v Pariz in tako izkoristila nagrado Turistične agencije Palma, ki sta si jo prislužila za zmago v akciji Naj maturantka, naj maturant.
Zmagovalca akcije sta nazdravila v družbi odgovorne urednice Novega tednika Biserke Povše Tašič, Lidijine razredničarke Darinke Tepeš, direktorja NT&RC Srečka Šrota, fotografinje Nataše Müller in namestnice odgovorne urednice Novega tednika Tatjane Cvirn, ki je letos bdela nad kuponi in pravilnim potekom akcije.
36
AKCIJA
(S)hujšajmo
k Novim tednikom In Radiem Celle
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
Vse najboljše
THE
ms^
BIKESHOP ŠEMPETER Tel.: 03-700-11-20
SHDPj
Veseli vsakega izgubljenega grama
Akcije ne bi bilo brez tesnega sodelovanja številnih strokovnih sodelavcev, ki so »huj-šarje« s številnimi nasveti in informacijami popeljali na zdravo pot hujšanja. Nekateri so z nami že vse od začetka, drugi so se akciji letos pridružili prvič. Vsi pa so z jubilejno akcijo zelo zadovoljni.
Brigita Fižuleto, kineziologinja in profesorica športne vzgoje:
»Pred desetimi leti me je k sodelovanju povabila dr. Govčeva in z veseljem sem se odzvala. Kar ne morem verjeti, da je za nami že deset akcij. Vsako leto znova se razveselim, ko ob koncu akcije vidim spremembe na ljudeh, ki so odraz dela na samem sebi in zdravega življenjskega stila. Res s ponosom gledam te nasmejane obraze in veselim se z vsakim udeležencem posebej. Prepričana sem, da bodo uspeli tak način življenja ohraniti in ga, če ga še niso, prenesti tudi na svoje družine in v svoje delovne sredine.«
Primož Klančar, inštruktor v Top-fitu:
»Bili so odlična ekipa, ki se je znala pozabavati, hkrati pa tudi trdo delati. Moram reči, da so bili treningi, tako individualni kot skupinski, kar naporni, ampak so uspeli udeleženci na koncu prebroditi vse težave, zato sem zelo ponosen nanje. Sam sem pri akciji letos sodeloval prvič in izjemno jo pozdravljam, saj je hujšanje v skupini veliko enostavnejše, kot če se v fitnes ali v telovadnico odpravimo sami. Čeprav je na trenutke morda težko, je motivacija v skupini veliko večja in nas žene proti cilju. Več takšnih akcij bi moralo biti.«
Tatjana Škornik Tovornik, strokovnjakinja za zdravo prehrano:
»Vsako leto je nekaj posebnega, saj je vsaka skupina nekoliko drugačna. Letošnja je bila izjemno prijetna, lahko pa rečem, da si jo bom gotovo zapomnila tudi po tem, da je tehtnica vedno pokazala najboljši rezultat prav tistemu, ki je, preden je stopil nanjo, nekoliko trepetal, ker je bil v preteklem tednu na kakšnem pikniku. Na ta račun smo se vsak torek precej nasmejali. Uspeh je seveda čudovit, posebej sem vesela, da so z nami do konca vztrajali prav vsi. Se pa na teh naših akcijah vsako leto tudi sama nekaj naučim in to mi ob pozitivizmu skupin gotovo daje zagon za naprej.«
Poleg Viktorije Tavzes (20,9 kilograma) se z največ izgubljenimi kilogrami ponašata še Katja Skerbiš (na sredini), ki je v treh mesecih izgubila okroglih 16 kilogramov, ter Helena Fužir (levo), ki je lažja za 15,5 kilograma. Obe sta presegli svoja pričakovanja. Heleno je sicer najbolj navdušilo, ker so se kilogrami topili, ne da bi stradala, Katja, najmlajša v skupini, pa je poleg izgubljene teže še kako hvaležna tudi za nekaj novih iskrenih prijateljstev.
Odvrgli skoraj 200 kilogramov!
Zaokrožili smo jubilejno akcijo hujšanja - Ne le lepši, tudi bolj zdravi
Deseta akcija hujšanja je pod streho. Rezultat pa odličen, saj je 20 udeležencev skupaj izgubilo natanko 196,4 kilograma, obseg pasu pa se jim je skupaj zmanjšal za 83 centimetrov. Prav vsi so vztrajali do konca in prav vsakemu tehtnica danes kaže vsaj nekaj kilogramov manj kot pred dobrimi tremi meseci, zato je bil aplavz na torkovi zaključni prireditvi v celjskem Citycentru še kako zaslužen.
»Bilo je naporno, a tudi zelo lepo in predvsem učinkovito,« je bilo slišati iz ust letošnje skupine »hujšarjev«. Dobre tri mesece so se vsak torek družili na delavnicah, kjer so jim številni strokovnjaki predstavili pomen zdrave prehrane, lastnosti posameznih živil, nevarnosti, ki jih za zdravje predstavlja odvečna telesna teža, ter pomen redne telesne aktivnosti. Manjkali niso niti nasveti, kako poleg telesa poskrbeti še za svoje duševno zdravje, razvajanje pa je bilo v središču pozornosti na kozmetični delavnici ter ob obisku Term Dobrna in Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. To pa še ni bilo vse. Ker učinkovitega hujša-
nja ni brez športa, saj je poleg izgube teže pomembno tudi pridobivanje mišične mase, so udeleženci akcije obiskovali celjski Top-fit, kjer so jim pripravili individualne in skupinske treninge, zelo dobrodošlo pa je bilo, da so vsak dan vsaj pol ure migali tudi v naravi.
Ne konec, pač pa začetek
Glavni cilj akcije ni le izgubiti odvečno telesno težo, pač pa predvsem življenjski stil, pridobljen v zadnjih mesecih, ohraniti za vse življenje. Le tako težav s težo ne bo več in se kilogrami ne bodo vrnili. »Naj to ne bo konec, pač pa začetek nečesa novega, novega življenja, ki bo napolnjen z zdravo prehrano in rednim gibanjem,« je ob zaključku akcije povedala vodja in pred desetletjem pobudnica akcije zdravnica družinske medicine prim. asist. Jana Govc Eržen, ki ji je uspeh »hujšarjev« na obraz zarisal velik nasmeh. Zavedati se namreč morajo, kot je dodala, da so v zadnjih mesecih naredili ogromno ne le za boljši izgled in samozavest,
pač pa predvsem za zdravje. Z zmanjšanjem telesne teže in zamaščenosti telesa se namreč bistveno zmanjša možnost za razvoj kroničnih
Ob začetku akcije sredi marca je 20 udeležencev skupaj tehtalo 1.872,1 kilograma, danes je seštevek precej manjši, 1.675,7 kilograma. V povprečju je vsak »huj-šar« izgubil 9,82 kilograma.
bolezni, kot so sladkorna bolezen ter srčno-žilne in rakave bolezni. Tudi »hujšarji« so že po treh mesecih zaznali splošno boljše počutje, povečanje kondicije, nekateri so lahko celo zaživeli brez zdravil za zmanjševanje krvnega tlaka.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Ob podpori skupine je vse lažje
Hujšanje ni bilo tekmovanje, morda na trenutke le tekmovanje s samim seboj, saj je na pot skoraj vsakega udeleženca priletela kakšna skala. A uspešno so jo odstranili ali kar preskočili. Danes se tako veselijo izgubljenih kilogramov, pa naj jih bo več ali nekoliko manj.
Milena Papež, shujšala 9,1 kg
»Shujšala sem več, kot sem mislila, da bom. Bilo je precej naporno, ampak ob podpori skupine je šlo veliko lažje, kot če bi se hujšanja lotila sama. Gotovo bi mi nekje na pol poti zmanjkalo volje in bi si rekla, da ne zmorem več. Skupina pa te neprestano žene, kar je odlično. Vidim pa danes, da so moje odvečne kilograme zagrešile predvsem sladkarije, pa tudi gibala sem se premalo. Zdaj se več gibam, sem pa tudi vesela, ker mi je med akcijo uspelo najti službo in nisem več neprestano doma in v bližini hladilnika.«
Emil Kačičnik, shujšal 9,5 kg
»Tako hudo naporno ni bilo, gotovo pa ob začetku akcije nisem pričakoval, da bom tolikokrat >zašvical<, da bo torej treba tako veliko telovaditi. Mi je pa tak način hujšanja všeč. Ob tem je izredno spodbudo predstavljala tudi skupina, saj sem sam doslej hujšal že velikokrat, a neuspešno. Dejstvo je, da sem si zadal nek cilj, ki pa trenutno, čeprav sem z doslej izgubljenimi kilogrami zadovoljen, še ni dosežen, tako da me čaka še nekaj dela. Prepričan sem, da ko se bova naslednjič srečala, se bom lahko pohvalil še z nekaj kilogrami manj.«

Dragica Kovač, shujšala 14 kg
»Super je bilo, izjemno sem zadovoljna, tako da sem zmagovalka. Po pravici povedano, ne vem, kako bi mi uspelo brez akcije, ker so mi tako strokovni sodelavci kot ostali>hujšarji< dali številne spodbudne besede. Cilj sem skoraj dosegla, morda bi se lahko otresla še kakšnega kilograma več, ampak za to bo še čas, saj se bo treba še naprej veliko gibati in paziti na prehrano. Priznam pa, da sem se srečala na poti tudi z manjšo krizo, ki pa sem jo uspela ob pomoči domačih in skupine uspešno prebroditi.«
Alenka Humar, shujšala 7,4 kg
»Veliko sem se naučila. Predvsem to, da diete niso pravi način hujšanja, pač pa se je treba tega lotiti na zdrav način, ki pomeni tudi veliko gibanja. Če se danes pri prehrani kakšen dan nekoliko
pregrešim, vem, kako izgubiti odvečnih kalorij. Gotovo bom nadaljevala takšen način življenja, saj želim izgubiti še nekaj kilogramov in prepričana sem, da ne bo težav. Če zdaj kakšen dan mine brez športa ali vsaj dolgega sprehoda, namreč prav pogrešam miganje. Moram pa reči, da bo toliko lažje, ker novega življenjskega stila nisem prevzela le jaz, pač pa celotna družina.«
AKCIJA
37
TOP FIT I
■ center za zdravje in rekreacijo
Poleg prim. asist. Jane Govc Eržen, Tatjane Škornik Tovornik, Brigite Fižuleto in Primoža Klančarja so v akciji sodelovali še inštruktorji fitnesa Maida Ramič, Kaja Potušek in Matej Senica, psiholog mag. Drago Tacol, specialistka javnega zdravja zdravnica Nuša Konec Juričič, kozmetičarka Kaja Tavčer, diplomirana medicinska sestra Nataša Medved in učitelj praktičnega pouka kuhanja Boštjan Bezgovšek.
Prej fitnes naprave le gledala, zdaj jih pridno uporablja
Vseh 20 udeležencev akcije je zmagovalcev. Če smo v preteklih letih našteli tudi kakšnega »odpadnika«, je bilo tokrat drugače. Prav vsi so namreč vztrajali do konca in dobre tri mesece upoštevali pravila o zdravi prehrani s čim manj maščobami in o rednih obrokih, šport je postal pomemben del vsakdana. Nekdo pa je vendarle izstopal in si z 20,9 kilograma manj prislužil posebno nagrado, kolo.
Zgodba Celjanke Viktorije Tavzes, med »hujšarji« poznane kot Vikica, je prav posebna. Je praktično edina med udeleženci, ki je pred začetkom akcije že videla notranjost Top-fita. Že 16 let namreč skrbi, da se naprave vsako jutro bleščijo kot nove, da so tla zloščena, ogledala pomita in garderobe pospravljene. Ker samo gledati fitnes naprave ni dovolj, so se kilogrami nabirali. Vse dokler se ni odločila, da je treba nekaj storiti za svoje zdravje in boljše počutje. Ujela je zadnji vlak, saj je s prijavo v našo akcijo čakala prav do zadnjega možnega trenutka. Takoj, ko je postala del skupine, je nalogo vzela zares. »Včasih sem bila jezna na tiste, ki so hodili zelo zgodaj zjutraj telovadit, zdaj pa sama skoraj vsako jutro ob pol sedmih, ko končam delo, grem še za kakšno uro potelovadit, šele potem domov,« razlaga Vikica in dokazuje, kako lahko, če je volje dovolj, človek spremeni svoj življenjski stil. Tudi popoldnevi so zadnje mesece športno obarvani, takrat si privošči predvsem dolge sprehode, kolesarila pa doslej ni, ker ni imela kolesa. Tako bo nagrada še kako prav prišla in zagotavlja, da kolo ne bo stalo v kotu. Kljub temu pa Vikica, ki je prepričana, da brez naše akcije ter podpore strokovnjakov in skupine ne bi uspela shujšati, priznava, da pot ni bila vedno lahka. Tu in tam jo je prijelo, da bi pojedla kup sladkarij ali kakšno drugo redilno hrano, a uspela se je zadržati in se je hitro potolažila s sadjem ali zelenjavo. Tako bo, kot zagotavlja, tudi v prihodnje, saj se s skoraj 21 kilogrami minusa in ob aktivnem življenju še kako dobro počuti.
Viktorija Tavzes (levo) ob novem kolesu, ki ji ga je podaril Bike shop iz Šempetra. Njenega uspeha se je izjemno veselila tudi vodja akcije Jana Govc Eržen.
Udeleženci akcije so tudi na zaključni prireditvi dokazali, da jim šport ni nič več tuj. Verjemite, dvigovati takšne uteži ni mačji kašelj. Ker po vadbi prija okrepčati želodec, so jabolka Kmetijske zadruge Petrovče še kako teknila.
38
REPORTAŽA
Modne zapovedi iz kozjanske metropole
Od okrašenih krinolin do chanelovega minimalizma
Alfonz Jurše je dokaj neznano ime spretnega fotografskega mojstra, ki je skozi objektiv zabeležil zgodovino Planine pri Sevnici v prvi polovici 20. stoletja. Njegova zapuščina, poleg fotografske opreme gre za 3553 negativov v obliki starih fotografskih plošč, priča o zgodovini kraja in hkrati odstira kulturo oblačenja. Modne zapovedi med leti 1900-1945 smo spoznavali na odprtju istoimenske razstave, ki je zaznamovala poletno muzejsko noč v Šentjurju.
Alfonz Jurše je živel na prelomu stoletja. Rodil se je leta 1869, na Planino je prišel leta 1903 in tam kot vodja orožni-ške postaje deloval skoraj 43 let. Odlično se je izkazal tudi kot avtor večine fotografij iz prve polovice 20. stoletja, ki izvirajo iz tega kraja. Njegova zapuščina bi po smrti njegovega zadnjega dediča najverjetneje za vedno izginila v plamenih, če je pred uničenjem ne bi rešil Janez Šmid, ki je na Planini od leta 1969 opravljal zdravniško službo. Leta 2005 je Šmid celotno zbirko poklonil Pokrajinskemu muzeju Celje,
ki je fotografije pred dvema letoma oblikoval v digitalno obliko, da jih lahko danes občudujemo tudi s pomočjo sodobnih medijev.
Planinčani so vedeli, kaj je »šik«
Fotografije so pomemben dokument zgodovine kraja in njegovih prebivalcev, črno-bele podobe pa med drugim odstirajo tudi takratno kulturo oblačenja. Ta po besedah Janeza Šmida priča, da je bila Planina tedaj metropola zahodnega dela Kozjanskega. Njeno bogastvo, predvsem les, je namreč tja privabljalo tuje lastnike, ki so s sabo prinesli tudi modni »šik« evropskih prestolnic. Ko je umrl zadnji grof, ki je na Planini gospodaril 40 let, so tja prišli potomci zadnjega beneškega doža s svojimi družinami in učitelji. »V graščini na Planini so si ustvarili svoj dom in prinesli na Planino značilen slog oblačenja. Z njimi so se družili predvsem zdravniki, duhovniki, učitelji, a tudi trgovci. Slednji so na Planini zaslutili klientelo, ki je bila dovzetna za novosti. Skupaj so tvorili elito, ki se je oblačila po modi in dajala zgled tudi
ostalim tržanom,« je pojasnil Šmid.
Brki, kot jih je imel Franc Jožef
Medtem ko danes modne hiše zapovedujejo smernice oblačenja, so bili v prvi polovici 20. stoletja modne ikone vladarji. Fotografije Alfonza Juršeta pričajo, da so moški svoje brke privihali kot cesar Franc Jožef, pri urejanju brade so posnemali Maksimilijana I. Mehiškega. Ženske, ki so se sukale v visokih krogih, so nosile pričeske kot madam Pompadour, svoja lica pa so pred soncem skrivale z različnimi pokrivali, med njimi tudi s florentinskim klobukom, obvezni so bili tudi sončniki.
Fotografije od začetka stoletja do leta 1910 izkazujejo tako imenovano zapeto modo. Ženske so takrat nosile predvsem visoko zapete bluze, imenovane ko-čemajke, in izjemno dolga krila, preščipnjena v pasu. Gospe so se kitile s klobuki, z rokavicami, s pahljačami, torbicami. Poleg visoko zavezanih gležnjarjev so za posebne priložnosti obule lične čeveljce.
Žensko modo prevetrila Coco Chanel
Sestavni del moške garderobe so bili plašči, ki so jih na ramena oprtali s posebnimi naramnicami, in visoki nabrani škornji, imenovani »meksi-kajnarji«. Tudi gospodje niso zaostajali za damami, kar se tiče modnih dodatkov. Kot posebnost je Šmid izpostavil uhane za en uhelj, na katerih je bila podoba zamorca, okoli elegantnih ovratnikov so zavezali kravate ali pentlje, srajce so okrasili s širokimi pasovi. Krajša in ožja krila pri ženskah so postala modna zapoved z začetkom prve svetovne vojne, ki je s sabo prinesla tudi ekonomsko krizo in posledično tudi krizo z blagom. Tudi bluze so se kasneje zapenjale nižje pod vratom in po zaslugi novih smernic so se dame nekoliko lažje oblačile.
Kot pravi modni strokovnjak Anžej Dežan, Šentjur-čan, ki svoje znanje zadnja leta predaja v modni hiši Burberry, je modo tistega obdobja na glavo postavila Coco Chanel. Z ženskih pasov je pregnala steznike in z minimalističnimi kosi nakazala hrepenenje nežnejšega spola po modni in širši družbeni svobodi.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Moda se ponavlja
Modna oblikovalka Maja Štamol pravi, da letošnje modne smernice deloma obujajo 40. leta. Prava izbira so namreč ženstvene oblekice in krila, podložena ramena suknjičev z nabranimi naborki, retro vzorci - potiski cvetlic ali pik. Nasploh so letos zelo priljubljene žive barve, barve neona, trendi pa se malce spogledujejo tudi s 60. leti, ko je modne brvi osvajala Twiggy. Modni boste tudi, če boste izbrali oblačila s črtami v črno-beli kombinaciji ali črne črte v kombinaciji z rumeno. Oblikovalci narekujejo tudi športni stil, od teniškega do tekaškega videza, sicer pa so letošnji modni kosi še dolga krila, dolge obleke, prevelike jakne in nepogrešljiva bela bluza, med materiali pa ne boste zgrešili z usnjem, ki ga lahko popestrijo neti.
Alfonz Jurše je prvi trenutek časa v fotografijo ujel dve desetletji pred znanim celjskim fotografom Josipom Pelikanom. Kljub temu, da je bil samouk, je imel mojstrsko oko in roko. Janez Šmid je poudaril, da je planinski fotograf za razliko od ostalih mojstrov, ki so delali v ateljeju, ljudi fotografiral na prostem, tapete je položil na drevo ali ob steno, posnetke pa je razvijal kar v domači kuhinji. S preprosto opremo se je izpopolnil predvsem v ostrenju obraza, za vsak primer pa je za vsak posnetek napravil tudi dvojnik. Kot je zapisal mojster fotografije Jure Kravanja, je Jurše s skromnimi materialnimi možnostmi, oddaljen od vseh umetniških centrov in informacijskih tokov, tiho ustvarjal, ne da bi vedel, da bo s svojim delom pustil pomembno sled časa.
Ideja, da s fotografijami Planinčanov pogledamo, kako so se nekoč oblačili, pripada Janezu Šmidu. Med opravljanjem zdravniške službe na Planini je spoznal Juršetovo hčer Elo Jurše Milavec in se seznanil z dragoceno zbirko fotografij in opreme njenega očeta. Poleg fotografij je leta 1999 pred uničenjem rešil nekaj aparatov, stativov in posodic za razvijanje filmov.
Vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša, ki je poskrbela za izdajo kataloga in organizacijo razstave, je njeni rdeči niti z »vintage« pričesko, obleko svoje mame in primernim modnim dodatkom sledila tudi sama. Na fotografiji je z dvema otroškima oblekama, ki bosta po razstavi obogatili Etnološko zbirko Šmid na Planini.
REPORTAŽA
39
»Živim in delam v Indiji. Pomagam otrokom, da se lahko šolajo, kar se nam v Sloveniji zdi naša pravica in povsem samoumevno. Stisne me pri srcu, ko vidim otroke, ki bi se radi naučili pisati, a jih starši ne morejo vpisati v šolo zaradi revščine. Da lahko obiskujejo pouk, namreč potrebujejo šolsko torbo, vse šolske potrebščine, učbenike, denar za malico ... Torej se naslednjič, ko zagrabite svoje torbe in odidete v šolo, spomnite, da so nekje tudi otroci, ki so brez njih in zato ne morejo k pouku. To je resnica, ampak s tem, ko ste zbirali denar za naše učence, ste pripomogli, da lahko to resnico počasi, z majhnimi koraki skupaj spreminjamo,« se je mladim v pismu zahvalila Mojca Gayen.
Z leve: dr. Romana Jordan, indijski veleposlanik v Sloveniji Jayakar Jerome, ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc in Tanja Užmah Mosquera s simboličnim čekom
Majhna dejanja v veliko pomoč
Prva leta je bilo indijske otroke treba v šolo vabiti s piškoti, zdaj jih starši sami želijo vpisati - Šola Piali Ashar Alo pomaga tudi odraslim vaščanom
»Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji,« je okoljsko-hu-manitarna akcija, ki se je že peto leto zapored pod častnim pokroviteljstvom slovenske poslanke v Evropskem parlamentu dr. Romane Jordan letos končala v Celju. Odpadni papir so po vsej Sloveniji s pomočjo družbe Dinos zbirali v vrtcih, šolah, podjetjih, različnih organizacijah in tudi posamezniki. Prav vsak zbran cent - in pri štetju so bili zelo natančni, saj je bila na čeku zapisana številka 2.700,80 evra - bosta Slovenka Mojca Gayen in njen soprog Anup namenila za gradnjo šole Piali Ashar Alo v Indiji.
Akcija je močno povezana s v akciji med skupaj 20 šolami
Celjem. Ne le, da sta ena najbolj zvestih pomočnic Mojce Gayen Tanja Užmah Mosquera iz društva Luč upanja in pokroviteljica akcije dr. Romana Jordan bivši dijakinji I. gimnazije v Celju, v tej šoli so zbrali tudi največji posamični znesek pomoči. Sicer so letos
sodelovale še tri celjske. Indijskim otrokom so do šolskega poslopja pomagali učenci OŠ Frana Kranjca in dijaki Gimnazije Lava ter Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje. Sodelujoči so skupaj zbrali več kot 30 ton odpadnega
papirja, s prodajo papirja in z drugače zbranim denarjem pa so pod črto našteli natančno 2.700,80 evra in vse že nakazali v Indijo. Zanimiva je odločitev dijakov I. gimnazije v Celju, ki so se namesto za zbiranje odpadnega papirja odločili, da v posebno škatlo na šolskem hodniku raje mečejo kovance. In v centih - ne v evrih - se je v njej nabralo natančno 551 evrov, kar je največji posamični prispevek v tem šolskem letu.
Od dvoma do trdne odločenosti
Ob koncu akcije je njena pokroviteljica dr. Romana
Jordan pošteno priznala, da je imela letos sprva kar nekaj pomislekov, ali naj ob vse bolj zaostrenih razmerah doma in naraščajoči revščini tudi v Sloveniji naši otroci in mladostniki sploh še pomagajo graditi šolo v Indiji. »Ampak pomisleke je razblinilo Moj-čino sporočilo, da je sicer vsak darovan evro dragocen, a ogromno jima s soprogom Anupom, ki je bil tudi sam sponzoriran otrok z botrom iz Nemčije, pomeni že to, da ju podpira toliko ljudi.
Podobno je o akciji sprva dvomila tudi Tanja Užmah Mosquera, ki je zdaj gonilna sila v društvu Luč upanja.
Zaključne prireditve v Celju se je udeležil tudi indijski veleposlanik v Sloveniji Jayakar Jerome, ki se je slovenskim otrokom in mladostnikom zahvalil za pomoč. Poudaril je, da jo v Indiji znajo ceniti, še zlasti, ker prihaja tudi zdaj, ko je Slovenija sama v hudih težavah: »Prav zaradi tega je, ne glede na trenutne težave, prihodnost Slovenije zelo svetla. Naša dolžnost je, da pomagamo graditi lepši svet.«
»Kot prostovoljka sem avgusta 2009 obiskala Mojco in Anupa ter se na lastne oči prepričala, kako hudo je pri njih,« je povedala in dodala, da je Indijo in Piali doslej iz Slovenije obiskalo že 20 prostovoljcev, ki pomagajo pri delu z otroki. In če sta Mojca in Anup prve tedne in mesece v svojo šolo otroke, nevajene pouka, v strganih oblačilih in bose z ulice še vabila s piškoti, je danes drugače. Če so jih piškoti premamili kakšnih deset, je zdaj število učencev že preseglo sto, starši pa sami prihajajo v šolo in
želijo vpisati svoje otroke. V šoli dobijo učenci dva obroka dnevno, poskrbljeno je za njihovo zdravstveno oskrbo, daleč najbolj dragocena popotnica za življenje pa je znanje, ki ga osvojijo. Šola, ki je začela delovati praktično na travniku in pod zasilno streho, se je kasneje selila v najete prostore. Zdaj pa Mojca in Anup komaj čakata, kdaj bo dograjena lastna stavba, v kateri bodo pogoji za delo z otroki in tudi odraslimi še boljši.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Akciji Ohranjajmo Slovenijo, pomagajmo Indiji smo se kot edina medijska hiša pridružili tudi v našem uredništvu. Skoraj tono zbranega odpadnega papirja v enem dopoldnevu sta v službeni avto skrbno zložila Nina Pader in Branko Ogrizek.
Tanja Užmah Mosquera je avgusta 2009 Piali obiskala kot ena prvih prostovoljk iz Slovenije in tam spoznala revščino, ki si jo človek le stežka predstavlja. V šoli Piali Ashar Alo, kar v prevodu v slovenščino pomeni luč upanja, zadnje čase vse pogosteje odpirajo vrata tudi odraslim vaščanom. »Zlasti za ženske pripravljajo različne delavnice, učijo jih, kako bi si s prodajo domačih izdelkov lahko vsaj malo popravile družinski proračun,« pravi Tanja Užmah Mosquera. Izobrazba, ki je na podeželju še toliko bolj težko dosegljiva, je zlasti pomembna za deklice, saj so številne raziskave pokazale, da se vsaj malo izobražena dekleta kasneje poročajo in tudi potem zmorejo bolje poskrbeti za družino.
40
AKCIJA
Gremo, akcija!
Dobre stvari so vedno VSAJ TRI.
Navdušite nas s potopisom!
Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako?
Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 15. julija 2013. Objavljati jih bomo začeli 19. julija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. Potopise bomo oštevilčili in jim dodali kupon za glasovanje. Glasovanje za najboljši potopis bo trajalo ves julij in avgust, ko jih bomo tudi objavljali. Septembra bomo razglasili zmagovalca. Avtor bo prejel nagrado s pridihom po potovanjih, med bralci, ki boste glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje.
Torej: vsi, ki ljubite potovanja in - pozor, to je pogoj za sodelovanje - živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik, ter ste obiskali katerikoli kotiček sveta, lahko sodelujete v akciji.
Za dodatna pojasnila pišite in povprašajte na e-naslovu tednik@nt-rc.si. Potopise je treba oddati v elektronski obliki na omenjen naslov. Posebej priložite tudi fotografije v čim večjem formatu. Pripišite še svoje podatke, tudi kraj bivanja.
vsaj.zaien
»n dan!
Že drugo poletje zapored akcija, ki jo je predlagala Simona Šolinič. Tudi letos se bo podala z vami na teren. Vrata k novim šefom vam bo odpirala na prav poseben način: s Tednikovo dovolilnico!
Z njo lahko spet za en dan zamenjate svojega šefa in se skupaj z nami podate v spoznavanje poklica, ki vas je že od nekdaj veselil, pa se morda niste mogli ali upali odločiti zanj.
Lani smo bralcem omogočili, da so za en dan postali policist, gasilec, igralec, laborant, tv voditelj in tajnica. Komu vse bomo tokrat uresničili željo in jim polepšali poletje? V Novem tedniku boste tudi letos našli kupone, ki jih izpolnite in nam ji pošljite na naš naslov. Ne pozabite opisati, zakaj vaš določen poklic v katerem bi se radi preizkusili vsaj en dan in na svoji koži občutili novega šefa,pravzaprav tako neizmerno privlači.
Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do 15. julija 2013
Sicer pa
tednik ova
Dovolilnica
Skupaj z vami bomo preživeli dan,
v katerem koli poklicu
si boste zaželeli.
saj veste že od lani:
»Kdor prej iride, prej ielje!
Med prispelimi kuponi bomo izbrali le tiste, ki nas boste z odgovori najbolj prepričali. Kdo ve, morda boste tako »padli v izbrano delo«,
da boste po krivdi Tednikove dovolilnice celo zamenjali službo. Ali pa jo dobili. Zakaj pa ne?
Izberite naj knjigo Poletnebukvarne!
V prihodnji številki Novega tednika bomo objavili spisek knjig, ki smo jih novinarji naše medijske hiše v letu 2013 že prebrali in predstavili v rubriki Bukvarna.
Glasovali boste lahko za knjigo, ki bo navedena na spisku in jo boste tudi vi prebrali ter vas bo najbolj navdušila. Ni dovolj, da boste le označili zaporedno številko knjige, na kupon boste morali zapisati tudi misel, ki se vam bo najbolj vtisnila v spomin. Pri glasovanju bomo upoštevali le pravilno in v celoti izpolnjene originalne časopisne kupone.
Glasovanje se začne v četrtek, 27. junija!
Kupone, ki nam jih boste pošiljali, bomo zbirali vse do konca avgusta. Potem bomo razglasili zmagovalno knjigo Poletne bukvarne. Prav tako bomo med vsemi bralci, ki boste glasovali, izžrebali enega, ga obiskali na domu, skromno obdarovali in poklepetali le o čem drugem kot o ... knjigah.
REKREACIJA
41
Potem ko so v soboto v Celju odprli letno kopališče, so že ta teden sledile prve spremljajoče aktivnosti. Včeraj je namreč dogajanje na bazenu spremljala promocijska prireditev Voda za vse.
Organizacijo teh prireditev na kopališčih po vsej Sloveniji pod okriljem Sokolske zveze in Fitnes zveze Slovenije prevzamejo lokalni organizatorji - v Celju so bili to športna zveza, družba ZPO
in domača športna društva. Vse od zgodnjih dopoldanskih ur so se vrstili prikazi veslanja in tehnik plavanja, predstavitev programov Fitnes zveze Slovenije, obiskovalci pa so se lahko učili tudi igranja vaterpola. Sočasno so bile na zunanjih športnih površinah kopališča predstavitve igranja odbojke na mivki in košarke, vstop na letno kopališče pa je bil dopoldne za vse obiskovalce brezplačen. Sicer pa spremljevalni
Od dveh kopališč bo delovalo eno
Na območju Slovenskih Konjic imajo dve krajevni kopališči. Na konjiškem potekajo zadnje priprave na odprtje, ki bo v soboto, 22. junija, bazen na Zbelovem bo letos ostal zaprt, ker nima uporabnega dovoljenja.
Konjiški bazen, ki bo konec tedna sprejel prve letošnje kopalce, na splošno ni v najboljšem stanju, saj vanj v zadnjih letih niso veliko vlagali. S pripravami na odprtje se ukvarjajo že dobra dva tedna, med drugim so zamenjali stenske ploščice, bazen so barvali, v preteklih dneh so ga še polnili z vodo ter opravili njene analize. Kopalno sezono na letnem kopališču bodo slovesno odprli s simboličnim odprtjem
ključavnice, kar bosta storila župan Miran Gorinšek ter slovenska vinska kraljica Neža Pavlič, ki je domačinka. Prva dva dneva odprtja, v soboto in nedeljo, se bodo kopalci lahko kopali brezplačno.
Drugače je na Zbelovem, v vasi ob cesti proti Poljčanam, kjer je kopališče doslej služilo predvsem za poletno ohladitev in zabavo okoliške mladine. »Že februarja sem poslal dopis na občino in na krajevno skupnost, da v primeru, če uporabnega dovoljenja ne bo, Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice ne bo sodelovalo pri nobeni aktivnosti v povezavi z zagotavljanjem vode ali z oskrbovanjem bazena,« odgovarja novi direktor
Kilometri do cilja
S čolni po bazenu? Brez skrbi, na celjskem letnem kopališču zagotavljajo, da tako ne bo vsak dan - včeraj ob prikazu veslanja na prireditvi Voda za vse pa je bilo dovoljeno tudi to.
V vodi in ob vodi za vse
Glede na to, da so organizatorji 4. malega maratona Mozirje spekli šeststo postrvi, predvidevamo, da se je na 6, 11 ali 24 kilometrov dolge proge podalo prav toliko tekačev.
Na srečo so še pravočasno štart maratona prestavili v sobotne poznopopoldanske ure, sicer bi mnogi tekli z dežniki, ki bi služili kot sončniki. Sicer to ne bi predstavljalo večjih težav, saj so se dežniki znašli v darilni vrečki, ki so jo organizatorji pripravili za vse udeležence. Da je trasa mozirskega maratona ena lepših, so se strinjali številni tekači. Mnogi med njimi so se na preizkušnjo pripravljali dlje
časa, mirno pa lahko zapišemo, da so vsi, brez izjeme, z največjim veseljem pozdravili cilj. Sledila sta nasmešek in zadovoljstvo, kot že dolgo ne. Vsak, ki preteče maraton, se namreč počuti kot zmagovalec.
Na četrti maratonski preizkušnji je zmagal Klemen Matkovič, ki s časom 1:19:49 ni premagal lanskega zmagovalca in rekorderja proge Janija Muleja. Približno tri minute za zmagovalcem je ciljno črto pretekel Blaž Brečko, tretje mesto pa je osvojil Miha Anžik. Med ženskami je Sanja Mandic s časom 1:34:12 postavila nov rekord proge v Mozirju. Precej tesno za njo sta v cilj pri-
tekli Silvija Fanžol Dunjko in Andreja Žerjav.
Če se povrnemo na začetek: organizatorji Malega maratona Mozirje se vsako leto trudijo pripraviti kakšno novost, ki bo pripomogla k uveljavitvi te prireditve na vse bolj zapolnjenem koledarju tekaških prireditev. V ta namen so se letos odločili, da v ceno štartnine vključijo tudi neklasičen topel obrok. Z mozirsko ribiško družino so se dogovorili za posebno poslastico, pečeno postrv. Ker pravijo, da mora postrv trikrat plavati (najprej v vodi, nato v olju in nazadnje v vinu), so na tokratnem maratonu plavale tudi ribe.
US, foto: STANE MEŽA
program na celjskem letnem kopališču pripravljajo vso kopalno sezono. Tako bo poskrbljeno za varstvo otrok, ustvarjalne delavnice in animacijski program, letošnja novost pa je vodna animacija oziroma aerobika v in ob bazenu in možnost masaže. Stalnica poletnega dogajanja ob bazenu pa bodo tako kot v prejšnjih letih tudi letos koncerti ter druge zabavne prireditve.
IS, foto: SHERPA
V pričakovanju ...
komunale Franc Dover. Komunala je namreč upravljavka konjiškega kopališča in je bila v preteklosti pogodbena upravljavka zbelovskega. Tam se namreč bojijo, da bi se jim še kdaj poškodoval kdo od kopalcev, kar se je v preteklosti enkrat že zgodilo, primer na sodišču pa je še brez epiloga. V primeru, če ni zadostne upravne dokumentacije namreč direktor in javno podjetje jamčijo z svojim premoženjem. Za odpravo pomanjkljivosti na zbelo-vskem kopališču bi bilo treba zagotoviti več kot osemdeset tisoč evrov, a tega denarja za zdaj ni na razpolago.
BRANE JERANKO
Maraton
državnosti že jutri
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje (DMPC) bo v petek popoldne pripravilo maraton državnosti, ki bo 22. po vrsti.
Štart bo ob 18. uri pred dvorano Zlatorog. Lani sta bila najhitrejša Ljubljančanka Nataša Ančič in Robert Kotnik iz Lukovice. Že prejšnja leta se je izkazalo, da je za tekmovalce ugoden kasnejši začetek, saj se izognejo visokim temperaturam. Tako bo tudi letos. Podpredsednik DMPC Ivan Žaberl pa vabi mlajše že ob 16. uri: »Otroški teki bodo razmejeni v pet starostnih kategorij. Vodila jih bo bivša vrhunska atletinja Anica Živko. Štartnine ne bo, vsi pa bodo dobili spominske majice in medalje.«
Proga maratona bo potekala proti Šmartinskemu jezeru mimo Gostilne Grad nazaj do Celja. Za mali oziroma polovični maraton bo treba preteči dva kroga, se pravi 21 kilometrov. Sprememb na progi ne bo. V ospredju bosta rekreacija in skrb
za zdravje, toda tek bo štel tudi za Štajersko-koroški pokal (10,5 km). Zamudniki se bodo lahko prijavili uro pred štartom (20 evrov). »Najboljši bodo denarno nagrajeni, 22. prireditev bomo zaklju-
čili z družabnim srečanjem,« je poudaril Žaberl in dodal, da bo zdravniško službo, ki bo še bolj pozorna zaradi visokih temperatur, vodil dr. Ivan Žuran.
DŠ
Koledarček rekreativnih prireditev
9. splavarjev tek v Radečah, ob 18. uri na Hotomežu pri ribiškem domu, info: Atletski klub Radeče (041 880 140).
22. junij
SAH
Ekipni turnir v aktivnem šahu ob 60-letnici društva, ob 9.30 v Športnem parku Šentjur, info: Šahovsko društvo Šentjur.
POHOD
Nočni pohod na Goro Oljko ob kresni noči, info: PD Polzela (041 754 778)
Pohod na Rutarski Vršič. Zbor ob 6. uri na slatinski avtobusni postaji, info: PD Vrelec Rogaška Slatina (041 525 901)
42
INTERVJU
»Zadnja leta je velik osip v generacijah in v vseh šolah se moramo zelo boriti, da dobimo dijake. Tudi mi. Imamo sicer srečo, da smo šola s tradicijo in ugledom, a brez sprotnega dela in truda samo to ne bi bilo dovolj. Za športni oddelek imamo tudi letos omejitev vpisa, saj so normativni manjši, oddelek pa je edini v Celju. Kljub temu, da v ostalih programih ni omejitve, je v vse dovolj vpisanih. To ohranja delovna mesta in šolo pri življenju. Neslute-ne probleme potegne za seboj že to, če šola izgubi samo en oddelek.«
Dr. Anton Šepetavc: »Čeprav nimamo primerne telovadnice, smo bili nekajkrat najbolj športna srednja šola v državi in tudi letos smo med prvimi tremi. O tem kroži anekdota, češ da zato, ker naši dijaki nimajo pravih pogojev za športno vzgojo, potem ko pridejo v pošteno, dobro opremljeno telovadnico, tako dobro igrajo zato, ker so končno na pravem terenu. A šalo na stran - ni vse v opremi, zelo veliko je tudi v pripadnosti šoli in naši dijaki so ji res pripadni.«
Bivši maturanti šolo komaj prepoznajo
Po štirih desetletjih obljub naj bi prihodnje leto končno zgradili telovadnico pri I. gimnaziji v Celju - V šestih letih v obnovo šole 3,5 milijona evrov
Prenovljena ploščad s Kajuhovim spomenikom pred glavnim vhodom v častitljivo stavbo I. gimnazije v Celju je bila pred petimi leti darilo mestne občine ob praznovanju 200-le-tnice šole. Odtlej se v šoli obnove vrstijo kot po tekočem traku, včasih celo prehitevajo druga drugo in ravnatelj dr. Anton Šepetavc pravi, da si bodo pošteno oddahnili, ko bodo končane in bo v šoli spet bolj mirno. Kot zaenkrat kaže, bo to kmalu. Čez poletje bi namreč v šoli radi uredili novo knjižnico v še zadnjem neizkoriščenem delu podstrešja, potem pa ... Državni sekretar na šolskem ministrstvu Aljuš Pertinač je za leto 2014 napovedal gradnjo telovadnice in ko bo ta zgrajena, bo tudi v celoti zaokrožena nova podoba šole.
V tem šolskem letu je v gimnaziji 905 dijakov v 32 oddelkih, pri čemer je I. gimnazija v Celju
ena redkih srednjih šol, ki ji gre financiranje po sistemu glavarine na roko. »Veliko načrtovanja, odrekanja in spretnosti je treba, a če z denarjem, ki ga dobimo od države, pametno ravnamo, ga tudi nekaj ostane,« pravi dr. Anton Šepetavc in dodaja, da so tako v šestih letih v šoli opravili veliko dela.
Napovedi o gradnji telovadnice v prihodnjem letu ste torej veseli, kajne?
Sam bi zelo rad verjel, da bo tako, in upam in si želim, da bi se to res zgodilo. O tej telovadnici se namreč govori že toliko let, da je res že zgodba z dolgo brado. O njej sem poslušal že leta 1973, ko sem se vpisal v prvi letnik gimnazije. A očitno se je drži smola in je zato še nimamo. Jo pa težko pričakujemo vsi, zdajšnji in verjamem, da tudi bivši gimnazijci, naši sosedje v mestni četrti in najbrž celo Celje.
V preteklosti so bili enkrat ovira različni dokumenti, drugič spet denar. Zdaj imate dokumentacijo v celoti pripravljeno.
Pravzaprav že tri leta. Res pa je, da je bilo vanjo vloženega ogromno dela in nenazadnje tudi denarja. Tik pred 200-letnico smo v letu 2007 začeli pripravljati projekte, sledilo je iskanje soglasij za izdajo gradbenega dovoljenja. A potem se je zamenjala vladna ekipa in leta 2008 še zakonodaja s področja poplavne varnosti, kar je terjalo popravke projekta in ponovno iskanje soglasij. Zlasti Arso nam je dobesedno pil kri, saj je trajalo dobro leto, da smo dobili soglasje. Leta 2010 smo plačali komunalni prispevek in jeseni dobili gradbeno dovoljenje, ki mu bo letos potekla veljavnost. Pred oktobrom bomo tako zaprosili za njegovo podaljšanje oziroma obnovo veljavnosti, da bi prihodnjo leto res lahkoza-čeli graditi. Glede na to, da je bila telovadnica leta 2010 že v proračunu, smo izkoristili vsaj del denarja in 500 tisoč evrov vložili v obnovo zunanjih šolskih igrišč. Zaradi telovadnice smo jih morali prestaviti 15 metrov bolj zahodno in tako imamo zdaj nova, moderna športna igrišča s tartansko atletsko stezo, košarkarskim in z odbojkarskim igriščem ter nogometnim igriščem z umetno travo. Po prvotnem projektu je bila vrednost telovadnice načrtovana za približno 5 milijonov evrov, zdaj v časih suhih krav seveda ne bo tako. Projekt smo vmes kar nekajkrat pocenili in zdaj smo njegovo vrednost zakoličili na največ 2,7 milijona evrov.
Prav telovadnica bo zadnja v nizu naložb, ki so se vrstile v obnovi šolskega kompleksa, kajne?
S tem bomo zaključili 6-letni cikel, ko smo v šoli dobili tudi kar nekaj novih prostorov. Med tistimi, ki smo jih najbolj nujno potrebovali, sta zagotovo jedilnica z razdelilno kuhinjo in večnamenska dvorana Gimnazijka. Odkar imamo to
dvorano, smo si zelo oddahnili. Prej v šoli ni bilo pravih pogojev zlasti za delo kulturnikov, zdaj v Gimnazijki lahko prireditve spremlja 320 ljudi. V dvorani so oder, ozvočenje, osvetlitev, z vso potrebno multimedijsko opremo je primerna tudi za različna predavanja. Kulturno življenje v šoli je bilo že brez telovadnice bogato in raznoliko, a Gimnazijka mu je dala dodaten zagon. Z novo telovadnico pa bi končali tudi zunanjo ureditev in šolski prostor nekoliko bolj zaprli. Tega bi bili veseli tudi okoliški stanovalci, ker bi imeli več miru.
V šestih letih je bilo torej v šoli kar za 3,5 milijona evrov naložb. Glede na to, da le približno polovica obdobja sega v čase bolj debelih krav, verjetno vsega le niste uspeli narediti zgolj z rednim državnim financiranjem?
Večino denarja je prispevala država, ureditev ploščadi pred glavnim vhodom nam je ob 200-letnici podarila mestna občina, predlani pa smo uspeli še na razpisu za energetsko obnovo šole in pridobili pol milijona evropskih evrov. Intenzivno smo začeli energetsko obnavljati šolsko poslopje lani, ko smo na strehi nad jedilnico namestili 16 sončnih kolektorjev, ki jih uporabljamo za pripravo tople vode in nam služijo tudi kot alternativni energetski vir. V jedilnici smo vgradili konvek-torje in tako naredili prezračevalno-ogrevalni sistem, na radiatorje, več kot 220 jih imamo v šoli, smo namestili ventile za uravnavanje toplote in uravnotežili zelo razvejan sistem centralnega ogrevanja, saj šola meri skoraj 6 tisoč kvadratnih metrov. Prav tako smo v celoti zamenjali prav vsa svetila v šoli, številka gre v stotine, delo pa je trajalo celo lansko poletje. Ob tem smo v šoli povsem prenovili še toplotno postajo, vključno s centralno nadzornim sistemom, zamenjali še preostalih 28 oken v kleti od skupno več kot 220, ki so jih že v letih od 2007 do 2010, in toplotno izolirali še zadnji del podstrešja v južnem traktu ob Trubarjevi ulici.
»Imamo izjemno sposobne in tudi pridne dijake, zasluge za njihove uspehe pa imajo seveda tudi naši odlični učitelji oziroma mentorjih. Spet imamo kar nekaj dijakov na olimpijadah, že tradicionalno na matematični, prvič imamo državnega prvaka iz astronomije, zelo močni smo v kemiji in biologiji, pri jezikih, v športu, kulturi ... Na to sem zelo ponosen in upam, da bo še dolgo tako.«
Pri vseh teh delih je meščanom morda najbolj padla v oči obnova dvorišča, ki je bilo prej dokaj zanemarjeno, s postavitvijo dvigala in zunanjega stopnišča do Gimnazijke.
Vsako pomlad prihajajo v šolo bivši maturanti, letos je bilo med 11 skupinami kar sedem takšnih z več kot 50-letnico mature, in ko gledajo šolo, jo komaj prepoznajo. Od dvoriščnih vrat do obeh ohranjenih lip na dvorišču je položena granitna pešpot z logotipom šole, polkrog pred vhodom v šolo je tudi talno ogrevan, tako da se bo pozimi v snežno-deževnih dneh v šolo vnašalo čim manj vode. Na dvorišču nam zdaj manjka še malo »šminke«, nekaj dodatnih rastlin bi radi zasadili. Za obnovo pa nam ostaja tudi še del podstrešja v traktu ob Trubarjevi ulici, kjer bomo uredili sodobno, večjo knjižnico in v tisti del se bodo selile tudi slavistke. Znotraj šole bo še nekaj selitev, tako da bomo uredili tudi ustrezen prostor za arhiv. Če na grobo ocenim, pomeni to še okrog 80 tisoč evrov, saj smo vsa pripravljalna dela vključno z izolacijo tudi v tem delu podstrešja že opravili. Razmišljamo še o postavitvi nižje ograje na zid okrog šole, kakršna je sodeč po starih fotografijah nekoč že stala. A odločitev še ni, tudi zato, ker smo odprta šola in takšna želimo tudi ostati.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
»Šola ni odprta le v domače okolje, ampak vse bolj tudi v svet. V zadnjem času nas je dvakrat obiskala francoska veleposlanica, gostili smo brazilsko, letos so nas obiskali še z ameriškega veleposlaništva. Pred kratkim so bili v šoli na obisku Irci, ker smo letos v okviru Evropske vasi predstavljali Irsko in smo, ker je ta država največkrat zmagala na Evroviziji, pripravili tudi festival irske popevke. Tu je še Comenius, kjer smo v drugem krogu skupaj z Nemci, Poljaki, Turki in Italijani. Pred kratkim smo bili v Turčiji, kjer so dijaki pripravili skupno predstavo Sen kresne noči Williama Shakespeara. Februarja smo bili gostitelji mi in pri nas je bila rdeča nit - glasba. Prav je, da gimnazijci spoznavajo ljudi in življenje v drugih državah, v povezovanju in sodelovanju se najlažje izgubljajo predsodki in pomisleki.«
43
PORTRET
Naj dijakinja izbrala kemijo
Gimnazija je za tiste, ki se še niso odločili - Anja Tanšek, odličnjakinja ves čas šolanja, osvojenih priznanj na državnih tekmovanjih ne šteje
Anja Tanšek pravi, da je bilo za dosedanje uspehe potrebnega še najmanj učenja in sedenja za knjigami, saj če v šoli poslušaš in sodeluješ, potem vse, kar je napisanega v učbenikih, tako ali tako že slišiš.
Zadnji dnevi so bili za Anjo Tanšek polni stresa, a se ni pritoževala. Še več, kot je priznala, ga pravzaprav ni čutila. Letošnja slovenska naj dijakinja, maturantka Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, je opravljala izpit iz biologije kot peti predmet in na rezultate splošne mature bo morala počakati do 15. julija. A je ne skrbi preveč, pri čemer tudi učenja za maturo ni jemala kot nekakšen velik bavbav. »Če delaš sproti, snov pri posameznih predmetih le še ponoviš,« pravi in v isti sapi dodaja, da se »zabušavanja« v preteklih štirih letih tudi v zadnjem mesecu ne da nadoknaditi.
No, vsaj z dobrim rezultatom ne! In teh je Anja vajena, saj so se ji prva priznanja z državnih tekmovanj v znanju različnih predmetov začela nabirati že v osnovni šoli, potem pa tudi v srednji šoli vse od prvega letnika naprej. »Takrat v šoli še vprašajo, kdo želi na tekmovanje, medtem ko se od drugega letnika to od tebe že pričakuje,« pravi in dodaja, da so tekmovanja po svoje odlična tudi zato, ker se ob pripravah še veliko naučiš, in zdaj za maturo pravzaprav ni bilo nobenega dodatnega učenja več. Priznanja je praktično vsa štiri leta osvajala na tekmovanjih iz matematika in kemije, tudi logike, biologije, slovenščine in angleščine. Koliko jih je zbrala? »Ne vem, ne štejem jih,« je skromna in ob tem doda, da jih skrbno zlaga v mapo, potem pa »uporabi«, ko je potrebno. Tako so ji prav prišla, ko je kot nadarjena osnovnošolka zaprosila za Zoisovo štipendijo, nazadnje pa spet letos, ko je na pobudo mentorice šolske dijaške skupnosti Klavdije Špur Jereb kandidirala za naziv naj dijakinje v državi.
Preizkušen izvoz Dramlje
Anja prihaja s kmetije v Vodulah pri Dra-mljah. Pravi, da je prijetno živeti v kraju, kjer te obkroža narava in kjer za sprostitev lahko vsak trenutek sedeš na kolo ali se z domačim psom podaš čez travnike in v bližnji gozd. Zdaj ko ima maturantka in letošnja naj dijakinja v žepu tudi vozniški izpit in ji starša zaupata avto, je nedvomno veliko lažje, a tudi prejšnja leta se ni pritoževala. Ob sobotah ali popoldne, ko šolski avtobus ni vozil, sta bila mama in oče pač tudi v vlogi taksista. »Če je bilo treba, sta me peljala v Celje, najbolj preizkušen recept, če smo s šolo odhajali na tekmovanje v vzhodni del Slovenije, pa je bil kar avtocestni izvoz Dramlje, kjer sta me odložila ali pričakala,« se nasmeje in doda, da se je kdaj pa kdaj zgodilo tudi, da so jo domov pripeljale kar mentorice.
Pomembni niso le učni rezultati
Petčlanska komisija Dijaške organizacije Slovenije je letos sicer prejela 24 vlog dijakov in dijakinj, ki so jih v prvem krogu izbrali v matičnih srednjih šolah. Ocenjevali so jih po natančno opredeljenih kriterijih - vse od učnega uspeha, dosežkov z različnih tekmovanj, štejejo tudi športna in glasbena, iz raziskovalnega dela, upoštevali so njihovo sodelovanje na različnih natečajih in nastopih, pomembni so tudi uspehi na družbenem področju. Med dijakinjami je najbolj prepričala Anja Tanšek, ki je imela poleg odličnega uspeha v šoli v svoji zbirki dosežkov tudi zmagi z državnega tekmovanja kemijskih tehnikov in srečanja mladih kemikov; zlato priznanje z državnega tekmovanja iz matematike in srebrno z regijskega tekmovanja iz matematike; srebrno priznanje z državnem tekmovanju iz logike in bronasto s šolskega tekmovanja iz logike; bronasto Pregljevo plaketo; bronasto Cankarjevo priznanje in bronasto priznanje s tekmovanja mednaro-
dni matematični kenguru. Vsa ta priznanja je osvojila zgolj v lanskem šolskem letu, a Anjo sošolci in učitelji cenijo tudi zaradi pripravljenosti za pomoč in sodelovanje v prostovoljnih projektih, poznajo jo po nesebični pomoči sošolcem pri učenju in še po čem ...
Gimnazija je za tiste, ki se še niso odločili
Naj dijakinja Anja Tanšek končuje šolanje za poklic kemijskega tehnika, jeseni pa jo čaka študij biokemije. Po svoje jo zanima ogromno stvari - a kemija je vendarle tisto, kar jo najbolj veseli. Zanjo se je odločila že veliko pred koncem osnovne šole, potem pa se je njena ljubezen do te vede le še stopnjevala.
Tudi študija ji ni bilo težko izbrati, vedela je, da bo nekaj v zvezi s kemijo, ker pa ima zelo rada tudi biologijo, je izbrala biokemijo. Čeprav ves čas odličnjakinja, se je že v osnovi odločila za program kemijskega tehnika, ker je prepričana, da je gimnazija za tiste, ki še ne vedo, kaj bi radi počeli v življenju. »Tako pridobijo štiri leta za razmislek, mene pa je ves čas veselila kemija,« pravi in dodaja, da so ji bila že v osnovni šoli velik izziv vprašanja, iz česa je kaj narejeno, kako stvari delujejo, kako so zgrajene, in sploh raziskovanje. V srednji kemijski šoli je bilo pri pouku več dela v laboratoriju in čeprav tudi program kemijskega tehnika sloni večinoma na teoriji, je bilo zlasti pred tekmovanji laboratorijskega dela še več.
Bodoči kemijski tehniki imajo tudi po 14 dni praktičnega pouka v 2. in 3. letniku pri
delodajalcu. In čeprav je Anja v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu začela s pomivanjem zelo umazanega laboratorijskega posodja, ji ta praktični pouk ostaja v lepem spominu. »Tudi zato, ker sem prakso konec 2. letnika nadaljevala še takoj za 3. letnik. Rastlinje pač lažje proučuješ junija kot decembra, ko ni vegetativne dobe,« pravi in še danes se nasmeje ob predlanskih tritedenskih počitnicah v decembru.
»Ni samo šola tista, kjer se nabira znanje. Če te nekaj zanima, potem iščeš še dodatne podatke. Zdaj ko je internet, se ogromno gradiva najde tudi tam, veliko se izve na forumih... V slovenščini sicer ne prav veliko, a zato vseeno veliko več v angleščini.«
Majhen, a složen razred
Tako kot hrani lepe spomine na osnovnošolska leta, bodo Anji ostali prijetni spomini tudi na srednjo šolo. Pri pouku jim je profesorica najprej razložila postopke, potem pa so v laboratoriju delali v skupinah. »Ostali smo majhen razred 15 sošolcev, a imeli smo se zelo lepo, dobro smo sodelovali,« že zdaj obuja spomine in poudari, da je bilo po svoje dobro to, ker so imeli vsi radi kemijo, ker so vse zanimale iste stvari.
Čeprav številčno najmanjša generacija bodočih kemijskih tehnikov v zadnjih štirih letih, so bili, kot pravi, večinoma zelo priden razred in zato tudi izbrani za demonstratorje na informativnih dnevih ter številnih predstavitvah poklica za osnovnošolce. »Te je bilo treba pripraviti čimbolj zanimivo. In nekoč so kristalčki, ki pokajo, ko se jim približaš z roko, kljub posebej strogemu naročilu mentorice, naj se odmaknemo od njih dokler ravnatelj ne konča govora, eksplodirali že po nekaj njegovih besedah,« se spet nasmeje in hudomušno doda, da so imeli morda tudi zato letos skoraj omejitev vpisa za bodoče kemijske tehnike.
Od DNK in želeja za lase do ...
Anjo je že sredi osnovne šole za kemijo navdušila televizija, zlasti program National Geografic, pa različne forenzične nanizanke, ko je kar požirala delo v laboratorijih, proučevanje DNK in podobne analize. Še dodatna srečna okoliščina je bil odličen učitelj kemije, fizike in biologije Ivan Čede v drameljski osnovni šoli, ki je znal te predmete narediti zanimive. »Če si ga kaj dodatnega vprašal, je znal to razložiti s takšnim navdušenjem, da te je še bolj potegnilo .«
Tiste, ki se v program kemijskega tednika vpisujejo zdaj, na informativnih dnevih skušajo pritegniti s skupnim izdelovanjem želeja za lase, krem za roke, parfumov . Kemija je pač nekaj takšnega, kar se mora vonjati, videti in tudi slišati, navdušeno našteva Anja, ki o študiju biokemije, ki jo čaka jeseni, še nima pravih predstav. A ker je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani tudi aktivna skupina mladih raziskovalcev, ji izzivov zagotovo ne bo manjkalo. Čeprav zamahne z roko, češ »to je še daleč in tam so itak tako dobri, da me ne bodo potrebovali«, je najbrž to spet ena od njenih plati skromnosti, saj ji oči kar zažarijo . Samo za izpite na fakulteti bo učenja zanjo zagotovo premalo.
IVANA STAMEJČIČ Foto: US
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
DELAVNICA ODLIVANJA MAVČNIH RELIEFOV ZA NAJMLAJŠE IN ODRASLE, pod vodstvom Simona Maucha Ponedeljek, 24. junij, ob 18.00, MESTNA PLAŽA
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
ČISTOMAJHNARAČKA (A.n. Benjamin) LUTKE VABIJO NA PLAŽO Torek, 25. junij, ob 18.00, MESTNA PLAŽA Režija: Damjan M. Terbovc,Vito Rožej Gostuje: Škratovo lutkovno gledališče Celje
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
ŠIVILJICA IN ŠKARJICE, USTVARJALNE DELAVNICE Delavnice vodita Brina in Barbara Repinšek iz Delavnice mode. Sreda, 26. junij, ob 18.00, MESTNA PLAŽA
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo delavnica v Delavnici mode na Bregu 13 v Celju.
Več info TIC Celje, www.celeia.info
*-im p»n.ii.»
WMi
ZAVOD CELEIA CELJE
44
NAŠA TEMA
Z dojenčkom čez tire
Ozka vrata ali prehodi in stopnice ter druge razlike v ravni tal so ovire, s katerimi se osebe na vozičkih srečajo že pri vhodu do postaje javnega prevoznega sredstva.
■v-„
fi.v ■
Dostop do javnega prevoza ni pereč le za gibalno ovirane osebe, ampak tudi za druge skupine uporabnikov, kot so starejši in družine z majhnimi otroki.
Medtem ko se je Manji Koren Kodel iz Šentjurja vožnja z vlakom nekoč zdela pravi balzam, se je to spremenilo, ko je dobila otroka. »Dostop do železniške postaje, tirov in naposled vlaka je pri nas zelo slabo urejen. Samo enkrat sva se s sinčkom peljala iz Maribora v Šentjur, saj sem morala do vlaka mimo službenega prehoda, kjer je bilo treba prečkati tire, pri čemer je bilo vse prej kot varno. Dvigala žal nimajo. Pri vstopu na vlak mi je prijazno pomagal strojevodja. Prijaznost osebja, udobje vožnje, prijetna temperatura v poletnem času in tudi navdušenje otrok nad takšnim prevozom so velik plus uporabe javnega prometa, ovira zaradi katere večkrat pomislim, če bi se sama z otrokom še odločila za vožnjo z vlakom, pa je dostop. No, z vlakom se bova zagotovo kmalu spet peljala, vendar v družbi moža, s katerim bova lahko voziček nesla po stopnicah.«
Manja Koren Kodele pravi, da ima javni prevoz številne prednosti, slabost, zaradi katere večkrat pomisli, če bi se sama z otrokom še odločila za vožnjo z vlakom, pa je dostop.
Javni prevoz kot znanstvei
Ali ste kdaj, ko ste sedli na vlak, pomislili, kako lahko to prevozno sredstvo uporabljajo invalidi na vozičkih?
Kako se naj na primer pri prehodu na peron znajde mamica z vozičkom, vam odkrivamo v uvodni zgodbi, ki nam jo je zaupala bralka Novega tednika iz Šentjurja. Čeprav bi moral biti javni promet, kot pove že njegovo ime, namenjen vsem državljanom, je omenjenim osebam zaradi ovir pri dostopu do postajališč in vozil kljub željam po samostojni uporabi pogosto dostopen le pod določenimi pogoji.
Kadar za prevoz namesto avtomobila izberemo vlak ali avtobus, nismo obremenjeni z dogajanjem na cesti, izognemo se iskanju parkirnega prostora, med potovanjem lahko opazujemo okolico ali čas izkoristimo za druge dejavnosti, na primer branje časopisa. Z izbiro javnega prevoza manj obremenjujemo okolje, njegova uporaba ima prednost tudi zaradi debeline naše denarnice. Zgoraj naštete prednosti so le nekateri od razlogov, zakaj bi javni prevoz, kot pravijo v Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske, z veseljem
uporabljali tudi invalidi, ki so vezani na uporabo invalidskega vozička. Vzrok, da se k zdravniku, v zdravilišče ali po drugih opravkih raje odpravijo s svojim avtomobilom ali s kom-bijem društva, je neustrezna prilagojenost javnega prometa. »Ko govorimo o ovirah, vedno govorimo o dostopu, vstopu in uporabi prostora ali infrastrukture. Pri javnem prevozu bi bila nujno potrebna prilagojena postajališča in prilagojena vozila. Tako bi ga lahko samostojno ali z minimalno pomočjo uporabljali kljub svojim omejitvam,« pojasnjuje predsednik društva Janez Hudej.
Slaba ponudba ...
Zveza paraplegikov Slovenije posreduje pristojnim ministrstvom in ponudnikom javnega prevoza prošnje in priporočila za sistemske ukrepe, s pomočjo katerih bi dostop do javnega prevoza zagotovili invalidom. Odgovor na njihove apele je po besedah Hudeja najpogosteje vprašanje, koliko invalidov bi potem uporabljalo javni promet. »Da lahko invalidi
Janez Hudej je v tujini že večkrat izkusil, kako zanimiva in prijetna je lahko uporaba javnega prometa. Invalidu potovanja ni treba načrtovati, prav tako med opravki nihče ne gleda na uro, kako dolgo se bo zadržal in kdaj se bo vrnil. Hudej pravi, da je bil javni prevoz v Atlanti za invalide izvrstno prilagojen že pred 20 leti, medtem ko je v Sloveniji to še vedno znanstvena fantastika.
uresničimo svoje potrebe, je treba najprej zagotoviti ustrezne pogoje za naše samostojno in neodvisno življenje. Nič ne po-
maga, če so urejene le nekatere postaje ali pa vse postaje razen ene. Kakršnokoli improviziranje je nesmiselno, potrebna so ustrezna vozila in ustrezna postajališča. Ko bodo zagotovljene možnosti, se bo vsekakor povečalo tudi število uporabnikov javnega prometa med invalidi. Nenazadnje se prebivalstvo stara, s čimer se posledično manjša gibalna sposobnost ljudi.«
... slabo povpraševanje
Koliko je invalidov, ki namesto zasebnega prevoza izberejo javnega, ni znano. Tako v podjetju Izletnik, ki avtobusni linijski javni prevoz zagotavlja na območju Celja, Velenja in Krškega, kot v podjetju Slovenske železnice s konkretnimi številkami ne razpolagajo, pravijo pa, da je zanimanje gibalno omejenih oseb za potovanje z vlaki relativno majhno. Iz poročila Slovenskih železnic o doseganju kakovosti lahko razberemo, da je lani vlak kot prevozno sredstvo v notranjem prometu izbralo 177 gibalno oviranih oseb. Devet oseb pa
z vlakom najmanj enkrat na teden iz Ljubljane potuje proti Mariboru.
Le z določenimi vlaki in avtobusi
Prevoz potnikov, ki za gibanje potrebujejo invalidski voziček, je mogoč na večini potniških vlakov na glavnem prometnem križu. Omenjene osebe lahko potujejo z nizkopodnimi garniturami na progah Ljublja-na-Maribor, Ljubljana-Dobova, Ljubljana-Jesenice in Ljublja-na-Sežana. Njihov prevoz je mogoč tudi na vlakih InterCity Slovenija, na večini vlakov EuroCity in na nekaterih vlakih InterCity. Vlaki, ki imajo v sestavi vagone za prevoz oseb na invalidskih vozičkih, so v voznih redih posebej označeni. Boris Kočevar, direktor prometa v podjetju Izletnik Celje, je pojasnil, da je v njihovem voznem parku le pet odstotkov vozil opremljenih za vstop gibalno oviranih oseb. Gre za nizkopodne avtobuse mestnega prometa, ki imajo ustrezno nakladno rampo in prostor za invalidski voziček.
Dvigala imajo samo večje postaje
Z ustreznimi dvigali so opremljene železniške postaje Ljubljana, Celje in Maribor, sicer pa je dostop do peronov in do vlakov možen s pomočjo železniškega osebja. Da je to zagotovo na voljo, potnikom na invalidskih vozičkih priporočajo, da vsaj 48 ur pred potovanjem o tem obvestijo Slovenske železnice. Osebam z omejeno mobilnostjo, ki svojega potovanja ne najavijo, lahko pri dostopu do peronov in vlakov pomagajo le v okviru trenutno razpoložljivih možnosti. Za potovanje z avtobusom osebam na vozičkih ni treba predhodno najaviti potovanja, pri vstopu ali izstopu pa jim prav tako pomaga vozno in prometno osebje.
Dvignite več kot sto kilogramov
Medtem ko osebje lahko ponudi pomoč invalidu na navadnem vozičku, je po besedah Hudeja druga zgodba dvigovanje osebe, ki uporablja električni voziček. Ta ima namreč že sam okoli sto štirideset kilogramov,
NAŠA TEMA
45
Osebam, ki za svoje gibanje uporabljajo invalidski voziček, težave pri uporabi javnega prometa povzročata še slaba opremljenost objektov z dvigali, ki bi prepeljala do peronov, ali pomanjkanje dvigal za nakladanje oziroma razkladanje vozičkov na vozilo ali z njega.
na fantastika
Sporočilo invalidov je: najprej nam zagotovite možnosti, potem bomo lahko govorili o pogostosti uporabe javnega prevoza. Potrebne so sistemske, ne pa hitre in nepremišljene rešitve, prebivalstvo se stara, potreb, tudi finančnih, po uporabi javnega prevoza bo vse več tudi med gibalno oviranimi državljani.
skupaj z osebo pa lahko celotna teža hitro preseže dvesto kilogramov. Da to ni enostavno in je lahko celo nevarno, pravijo člani društva paraplegikov, ki se še spominjajo primera pred nekaj leti, ko si je oseba, ki je pomagala pri dvigu električnega vozička, zlomila nogo.
Dobre prakse kot kaplja v morje
Da bi v vožnji z vlakom uživale tudi gibalno ovirane osebe, različna društva, ki jih povezujejo, zanje organizirajo izlete. Člani društva paraplegikov so se pred dnevi tako z vlakom podali iz Ljubljane v Hrastnik, konec maja pa se je 32 oseb na vozičkih pod okriljem mariborskega društva za cerebral-no paralizo Sonček odpravilo na izlet z vlakom iz Maribora v Zagreb. Taki izleti zahtevajo dobro organizacijo tako društva kot prevoznika. Čeprav gre za dobre prakse in svetle izjeme, si gibalno ovirane osebe želijo, da bi bila takšna potovanja pravilo in ne izjema.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Res prednost za vse?
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je sredi maja začelo s kampanjo Javni promet - prednost za vse. S kampanjo želi ministrstvo približati številne prednosti, ki jih javni potniški promet prinaša za okolje, zdravje in kakovost bivanja širše družbe ter v javnosti sprožiti razpravo o tem, kakšne so možnosti njegove izboljšave v prihodnosti.
Od začetka kampanje po- nost za vse akcija zbiranja nega potniškega prometa. Poteka na spletni strani Pred- predlogov za izboljšavo jav- samezniki so doslej na strani
oddali več kot 330 predlogov za izboljšavo železniškega ali avtobusnega prevoza v navezavi z regijo v kateri prebivajo. Nobeden od predlogov se ni nanašal na izboljšanje dostopnosti javnega prometa za osebe z omejeno mobilnostjo. Ob zaključku kampanje bo mi-
nistrstvo, skupaj s partnerji projekta, na podlagi oddanih predlogov in priporočil stroke pripravilo Belo knjigo za boljši javni potniški promet, dokument, ki bo služil odlo-čevalcem kot izhodišče pri ustvarjanju javnega potniškega prometa v prihodnosti.
Kaj pravi zakonodaja?
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki je bil sprejet leta 2010 v sklopu o javnem prevozu, navaja, da mora biti invalidom v cestnem in železniškem prometu zagotovljena enaka dostopnost do prevoza.
Upravljavec javne železniške infrastrukture in prevoznik javnih linijskih prevozov v železniškem prometu morata prilagoditi vlake in drugo železniško infrastrukturo za gibalno in senzorno ovirane invalide ter jim nuditi informacije o možnosti uporabe železniškega prometa v prilagojenih oblikah. Na avtobusnih postajah in pomembnejših avtobusnih postajališčih je treba gibalno in senzorno oviranim invalidom ter psom vodnikom in drugim psom pomočnikom zagotoviti nemoten vstop in izstop ter tudi dostopnost informacij v njim prilagojenih oblikah. Za uporabo pripomočka za premagovanje gibalne in senzorne oviranosti (psi vodniki in drugi psi pomočniki, invalidski voziček) ponudniki prevozov ne smejo zaračunati dodatnih stroškov.
Obnove se vrstijo postopoma
Med ukrepi, s katerimi bo vožnja z vlakom prijazna in bolj dostopna invalidom, na Slovenskih železnicah načrtujejo nakup dodatnih dvigal.
Pri celovitih obnovah postaj oziroma postajališč zadostijo pogojem za samostojno uporabo gibalno oviranih oseb. Trenutno obnavljajo postajo v Poljča-nah in postajališča ob kočevski progi med Grosupljem in Kočevjem. Nakupa dodatnih elektromotornih potniških garnitur, ki bi bile prilagojene za prevoz invalidov, v tem letu ne načrtujejo, saj zanje ni na voljo razpoložljivih sredstev. Pojasnili so še, da so postaje kot del javne železniške infrastrukture last države in ne Slovenskih železnic. Zato je višina vlaganj vanje odvisna od državnega proračuna.
Vožnja z vlakom od Celja do Ljubljane pogosto zahteva tudi prestopanje. Na Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da so vozni redi oblikovani tako, da je za prestopanje dovolj časa. Kadar gibalno oviran potnik, ki ne bi mogel pravočasno ujeti naslednjega vlaka, svoje potovanje predhodno najavi, ga vlak počaka.
46
GOSTUJOČA MNENJA / PODLISTKI
GOSTUJOČE MNENJE
Preko spleta do Leonarda da Vincija
Koristna izkušnja v nizozemski ekovasi (1. del)
Evropski programi usposabljanja in izobraževanja so za številne mlade izobražence lahko izziv. Izbrala ga je tudi Jasmina Jakopič, ki z nami deli svojo mednarodno izkušnjo in nabiranje dodatnih kompetenc, s katerimi bo na slovenskem trgu dela lahko še bolj zanimiva za morebitne delodajalce.
Že vrsto let spremljam spletno stran Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), kjer so objavljeni različni programi usposabljanja v tujini. Udeležila sem se že podprograma Erasmus, na izbiro pa sta bila še podprograma Comenius, ki je namenjen učiteljem in vzgojiteljem, in Grundtvig, ki je usmerjen v izobraževanje odraslih. Sama sem se prijavila v četrti podprogram Leonardo da Vinci, katerega namen je usposabljanje mladih diplomantov in brezposelnih oseb.
Na izbiro je bilo šest držav, kamor te pošlje organizacija pošiljateljica (v mojem primeru Turistica), ta pa ti poišče delodajalca in stanovanje; skratka uredi vso logistiko. V kolikor kandidati želijo opravljati pripravništvo v kateri drugi EU-državi, si pripravništvo poiščejo sami. Delovne izkušnje so izjemno pomembne in jih v kriznih časih po študiju mladi diplomanti težko pridobimo.
»Delodajalec« preko spleta
Štipendija, ki jo izbrani kandidati pridobijo z vključitvijo v program, je odvisna od države gostiteljice in delno zadostuje za stroške bivanja. Ker sem želela pripravništvo opravljati na Nizozemskem, sem si morala delodajalca poiskati sama. Sledilo je ne-kajtedensko pošiljanje prošenj in motivacijskih pisem po različnih ustanovah in društvih, povezanih z mo-
jim študijem in interesi, kar vedno ni obrodilo sadov, saj marsikomu kot pripravnik na kratko obdobje predstavljaš zgolj dodatno breme. Nisem se vdala, saj je »tudi po slabi žetvi treba sejati«. Našla sem organizacijo z glavno dejavnostjo permakultura (načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave). Po skypu, torej preko spletne komunikacije, sem imela razgovor, ki se je zaključil z dogovorom o delu in načrtovanjem dvoinpolme-sečnega usposabljanja.
Koliko denarja je potrebno porabiti za življenje na Nizozemskem zavisi od potreb posameznika. Sama sem mesečno za vse stroške porabila približno 1000 evrov. Stroški najema stanovanj na Nizozemskem se razlikujejo glede na lokacijo, urejenost in veli-
kost. Mesečna najemnina se giblje od 500 do 1000 evrov. V samopostrežnih trgovinah lahko kupuješ hrano po cenah, ki so primerljive slovenskim, čeprav so določeni izdelki, na primer mesni, nekoliko dražji. Hrana in pijača v gostilnah je precej dražja, in za skodelico kave na primer odštejete od 2,5 do 3 evre.
Več kot zgolj ekovas
Imela sem priložnost sodelovati na projektu ekovas De Kleine Aarde (Mala zemlja), ki se nahaja v občini Boxtel. Predstave večine ljudi o ekovasi so predvsem vezane na ekološko gradnjo, gre pa za širši pojem. Glavno načelo je v vnovičnem iskanju sožitja človeka z naravo. V ekovasi se običajno naselijo ljudje, ki želijo živeti samozadostno, kar pomeni, da niso izkoriščeval-

JASMINA JAKOPIČ
Že med študijem je bila mednarodno aktivna, saj se je udeleževala številnih konferenc za študente v tujini, zadnje študijsko leto pa napisala mednarodno diplomsko nalogo v Gradcu na temo ekologija in si pridobila naziv profesorica geografije in slovenščine. Odločitev o nekajmesečnem bivanju v tujini in pridobitev dodatnih kompetenc ji je prinesla novo izkušnjo, ki jo v tej in prihodnji številki Novega tednika deli z našimi bralci.
ski, ustvarijo le toliko, kolikor potrebujejo. Najpomembnejša vrednota skupnosti je moralen in skrben odnos do narave in drugih bitij ter pravična delitev dobrin.
Permakultura - kaj je to?
Pojem permakulture je uvedel avstralski ekolog Bill Mollison s svojim študentom Davidom Holmgrenom. Izhaja iz angleškega izraza »permanent agriculture« v prevodu »trajnostno kmetovanje«, to je gospodarjenje v sozvočju z naravo, ki temelji na naravnih krogotokih in ekosistemih (Holzer, 2010). Permakultura nas uči, da moramo porabiti zgolj toliko, kot lahko narava obnovi in kot lahko recikliramo. Eden pomembnejših principov permakulture je tudi odgovorno izkoriščanje naravnih virov in energije s poudarkom na obnovljivi energiji. Zavedati pa se moramo tudi pomena ekološkega kmetovanja, ki temelji na izmenjavanju več kultur v kolobarju, uporabi avtohtonih in domačih vrst, gnojenju z organskimi gnojili rastlinskega in živalskega izvora, izogibanju uporabe mineralnih gnojil in sintetičnih farmacevtskih sredstev.
Poklic prihodnosti — permanavt
Mentor mi je predstavil delo permanavta, strokovnjaka za permakulturo, me vključil v projekt obuditve ekovasi Boxtel in me seznanil s podobno mislečimi na sestankih skupnosti perma-navtov na Nizozemskem. Zanje je torej značilno, da živijo naravi prijazno, pridelujejo ekološko hrano, odpadke reciklirajo, pridelujejo zgolj za svoje potrebe, viške pa delijo z drugimi. Zavedajo se, da je izobraževanje o drugačnem, sonaravnem načinu življenja izjemno pomembno, zato organizirajo seminarje o tovrstnem, trajnostnem kmetovanju. Leonardo da Vinci program se mi zdi pozitivna priložnost za vse, ki si želijo mednarodnih izkušenj, spoznavanja tuje kulture in delovnega okolja ter morebitne nove priložnosti za delo v tujini. Po zaključku usposabljanja sem prejela tudi priporočilno pismo mentorja in Europass potrdilo.
Prihodnjič: Življenje na Nizozemskem - priložnost ali nevarnost?
Ekovas Boxtel: Leta 1995 so v občini Boxtel na jugu Nizozemske zgradili Informacijski center za promocijo ekološkega načina življenja De Kleine Aarde (Mala zemlja), kjer si je možno na enem mestu ogledati trajnostne principe, ki jih je moč prenesti na svoje domače okolje oziroma vrtove.
Spoznala sem delo permanavtov, strokovnjakov za premakulturo, ki živijo v sožitju z naravo in soljudmi. Zavedajo se, da je izobraževanje o drugačnem, sonaravnem načinu življenja izjemno pomembno, zato organizirajo seminarje o permakulturi.
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (7)
Mleko in mlečni izdelki
Mlečno gospodarstvo je med vsemi področji kmetijstva v 19. in 20. stoletju doživelo največje spremembe - tako glede proizvodnje kot tudi porabe. Mleka je bilo v kmečkem okolju naše regije v drugi polovici 19. stoletja še v izobilju, vendar so ga morali pridelovalci porabiti sami. Transport mleka in mlečnih izdelkov na mestno tržišče je bil namreč zaradi transportnih možnosti precej omejen. Razvoj transporta in hladilnih naprav pa je spodbudil preobrazbo, ki je privedla do komercializacije mlečnega gospodarstva in s tem do sprememb pri porabi mlečnih izdelkov.
Celjani so se sredi 19. sto- Savinjske in Zadrečke doline
letja oskrbovali z mlekom večinoma sami, saj so imeli v mestu po statističnih navedbah 121 krav, v predmestju in v okolici pa še 801. Zelo pomemben izdelek je bil sir, proizvajali so ga zlasti kmetje s hribovskih predelov Zgornje
ter Pohorja; gorski pašniki na obrobju obeh dolin in na Pohorju so namreč v poletnem času preživljali precejšnje črede ovac, koz in govedi. Pri nas so v planinah pasli predvsem jalovo govejo živino in ne krav, kot je bil običaj
Posoda za mleko
drugod. Na Menini planini se je konec stoletja paslo še več kot tisoč ovac.
Zaradi sezonskega pomanjkanja mesa sta bila na podeželju maslo in smetana pomemben nadomestek, saj sta dvigala energetsko vrednost sicer skromne in enolične prehrane. Predvsem to velja za gorate predele, kjer so mnogim jedem dodajali kot zabelo smetano ali »puter«, to je stopljeno surovo maslo, če je svinjske masti primanjkovalo. Surovo maslo bi se namreč hitro pokvarilo. Vse od srednjega veka je bilo mleko na podeželju pomemben del
osnovne prehrane. Zaradi hitre pokvarljivosti tega živila je bila poraba mleka na podeželju do druge polovice 19. stoletja zelo velika.
Mleko je v 19. stoletju postalo sestavni del zajtrka, medtem ko je pri kosilu izgubilo svoj pomen; ponovno pa je bilo na mizi pri večerji. Na podeželju je bilo kot kislo mleko dostikrat sestavni ali osnovni del malice. Ob novih pogojih gospodarjenja, s komerciali-zacijo mlečne proizvodnje in s prodorom kave ter krompirja se je marsikaj spremenilo. Mlečno juho s kruhom je pogosto zamenjala krompirjeva juha, mleko pa kava. Komercializa-cija mlečne proizvodnje je na podeželju omogočila, da so za prodano mleko lahko kupovali kavo in kavne nadomestke. Surovo maslo je na kmečkih mizah zamenjal nov izdelek - margarina.
Desertni krožnik in posoda za maslo
PISMA BRALCEV
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
V spomin
Janko Poklič
Jutranje sonce je vzšlo nad Konjiško goro in poslalo svoje prve žarke nad spokojno mesto. 12. junija zjutraj naš ravnatelj Janko Poklič ni več ugledal sonca. Zaspal je za vedno. Vedeli smo, da je hudo, da ga zahrbtna bolezen vse bolj stiska, a vseeno smo močno upali, da se mu bo zdravje le povrnilo. Njegov boj in naše upanje sta se sesula v prah.
Janko Poklič je bil 26 let ravnatelj Srednje ekonomske šole Celje, ki jo je vodil preudarno in z izostrenim posluhom za pravičnost in dobre medsebojne odnose.
Svojo poklicno pot je začel kot sanitarni inšpektor v občinah Celje in Laško. Po nadaljnjem študiju se je kot univ. dipl. sociolog zaposlil v občini Celje, na oddelku za družbene dejavnosti. Bil je tudi podpredsednik IS Občine Celje. Leta 1986, ko je postal ravnatelj, se je dokončno zapisal šolstvu in pedagoškemu poklicu. Takoj se je vključil v delo
Skupnosti ekonomskih, trgovskih in upravnih šol Slovenije. Prevzel je aktivno vlogo pri oblikovanju programov srednjih šol in tako postal soavtor vseh novejših sprememb programov na področju ekonomije.
Janko Poklič je bil tudi dolgoletni predsednik Skupnosti ekonomskih šol Slovenije. Vlada Republike Slovenije ga je imenovala za člana strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, kar zagotovo pomeni veliko priznanje za njegovo dolgoletno strokovno delo. Njegovo vsestransko angažiranost na šolskem in kulturnem področju je spoštovala in cenila tudi Mestna občina Celje, ki ga je leta 2002 odlikovala s srebrnim celjskim grbom.
Celjske srednje šole so v slovenskem prostoru prepoznavne kot dobre in uspešne, kar je tudi posledica tega, da med sabo dobro sodelujejo. Janko Poklič je več kot 20 let vodil aktiv ravnateljev celjskih srednjih šol in tako aktivno oblikoval povezanost, organiziranost in enoten nastop v slovenskem šolskem prostoru. Kot dolgoletni uspešen ravnatelj je tudi dobitnik priznanja primus - zaslužni ravnatelj, ki ga podeljuje društvo Ravnatelj.
Vrsto let je bil aktiven tudi na kulturnem področju, saj je bil skoraj 40 let član mešanega pevskega zbora France Prešeren, ki se je kasneje preimenoval v KD Celjsko pevsko društvo. Kar 15 let je bil predsednik zbora in 17 let njegov podpredsednik. Vrsto let je bil tudi predsednik Sveta javnega sklada RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Celje. Nadvse mu je bila pri srcu slovenska narodna pesem. Za vedno nam bodo ostala v spominu skupna družabna srečanja, ko je ravnatelj zaigral na harmoniko in nas spodbujal k petju.
Šolski hodniki so lahko kljub množici dijakov pusti, hladni in brezosebni. Lahko pa se v njih razlije svetloba, jih objameta toplina in srčnost, ki se kot ma-
vrica razširita navzven iz ljudi, ki ju nosijo v sebi. Janko Poklič je bil prav tak človek - človek, ki je širil svoj topel nasmeh in nagovarjal s pomirjujočimi očmi. Njegova umirjenost in strpnost sta bili zgled vsem. Njegova topla človeška energija nas je ovijala v težkih trenutkih in nam odprla novo pot. S svojimi kvalitetami je kot ravnatelj mojstrsko obvladoval svoj položaj, reševal probleme in povezoval vse, ki smo dihali zrak Srednje ekonomske šole Celje.
Lani se je konec julija upokojil po skupaj 47 letih delovne dobe in se veselil obdobja, ko bo imel več časa za družino, za raz-vajanje svoje male vnukinje, za vrtnarjenje, obiske kulturnih prireditev in še marsikaj, kar mu je bilo ljubo. A usoda je žal hotela drugače. Moral je v bolnišnico in hudo trpel vse do zadnjega jutra.
Hvaležni smo, da smo ga lahko spremljali na njegovi poti, in ponosni, da je bil naš ravnatelj. Vedno ga bomo nosili v svojih srcih, spominjali se ga bomo kot plemenitega in modrega človeka. In zelo ga bomo pogrešali.
MARIJA SODIN LIDIJA ŠOBER
Prejeli smo
Propadajoči dom na Svetini
Današnje stanje Alminega doma na Svetini kaže žalostno podobo. Jaški in odtoki so zamašeni z listjem, strešni žlebovi so odtujeni in tako meteorna voda zaliva zidove in najbrž tudi notranjost objekta. Bakreni stre-lovodni odvodi so odtujeni, zato obstaja velika nevarnost požara ob udaru strele. Prostor cisterne za plin je nezaklenjen, poln gorljivega materiala, brez strelovoda pa je nevarnost eksplozije ob udaru strele velika. Okolica cisterne je polna razmetanih drv in listja. Prav bi bilo, da si stanje ogleda požarni inšpektor. Vsako leto se na objektu »pridela« od 10 do 20 tisoč evrov škode. Morda je zdaj lastnica katera od bank, ki zahtevajo dokapitalizacijo, medtem ko v danem primeru denar zgubljajo z neodgovornim ravnanjem.
Predlagam, da se objavi razpis in najde najemnik za srednjeročno obdobje oziroma do prodaje vsaj za kletni del, kjer je pivnica. Najemnina mora biti simbolična. Pivnico naj odpre javnosti z delovnim časom, primernim za klasične planinske koče. Najemniku se naj ponudi bivanje v hotelu z letno najemno pogodbo v simboličnem znesku 12 evrov na leto. Najemnik pa naj se »zaveže«, da bo va-
roval objekt, čistil njegovo okolico, notranjost, jaške, odtoke, prezračeval prostore in plačeval vodo, elektriko in odvoz odpadkov.
Nenaseljen objekt hitreje propada od naseljenega in letna škoda se bo z naselitvijo razpolovila. Lastnik bo prihranil 5 do 10 tisoč evrov na leto, obiskovalci pa bomo veseli ponovnega odprtja doma.
Javnost tudi obveščam, da so tatovi vlomili v počitniško hišico v neposredni bližini hotela, razmetali so tudi klopi ob njej. Nevarnost je, da se lotijo tudi notranjosti hotela, zunaj dostopnih stvari so se že. Alarmi jih niso ustavili.
Prosim za odgovor lastnika hotela, vas, spoštovani bralci, pa prosim, da ocenite moje razmišljanje.
FRANC GODICELJ, Štore
Skrb za živali v vročih dneh
Skrajni čas je, da priznamo, da imajo tudi živali pravico do svojega dostojnega življenja, kajti tudi one občutijo žalost, trpljenje in bolečino kot človek, pa tudi radost, če jim je dano. Žal so grozodejstva, ki jih trpijo milijoni nedolžnih živali, delo človeških rok in njegove objestnosti.
Ponovno opozarjamo, da v vročih dneh živali zelo trpijo, prepogosto so izpostavljene žgočemu soncu in žeji. Zaščitniki živali pozivamo vse lastnike, naj posvetijo rejnim
in drugim živalim več pozornosti, kajti počutje teh nebogljenih bitij je odvisno od vas, saj si same ne morejo in ne znajo pomagati. S tem, ko smo si nabavili živali, smo prevzeli popolno odgovornost za njih in njihovo dobro počutje. Naj živijo v svojem okolju zdrave, zadovoljne, brez trpljenja in bolečin.
Žrtve vročinskega vala so predvsem psi čuvaji, ki svojemu gospodarju služijo
oziroma čuvajo njegov dom ter imetje. To bitje, ki je človeku najbolj zvesto, je zaradi krutosti in malomarnosti nekaterih lastnikov najbolj zapostavljeno. Opozarjamo vas, da ne puščate psa na sončni pripeki, posebej takrat, ko je sonce najbolj žgoče. Poskrbite mu senčni prostor! Na razpolago mora imeti dovolj sveže, pitne vode ter dvakratni obrok izdatne, zdrave hrane. Mlade
psičke hranite večkrat na dan z njimi primerno hrano. V kolikor mora biti pes priklenjen na verigo, naj bo le-ta lahka, dolga vsaj 4 metre, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Pse mlajše od osmih mesecev je prepovedano privezovati. Tisti, ki bivajo zunaj, morajo imeti izolirano leseno uto njim primerne velikosti s predprostorom in ležiščem ter dvignjeno od tal. Za pse, ki so noč in dan priklenjeni na verigo ali bivajo v pretesnih pesjakih, velja, da jih telesno in duševno mučijo. Pes je družabno bitje in si želi bližine svojih ljudi, čutiti mora, da je član družine. Ne pustite ga osamljenega. Prav tako potrebuje veliko gibanja in najbolj srečen je, ko se z njim igrate in ga vodite na sprehode. Potrebno ga je redno pregledovati in sproti odstranjevati zajedalce: klope, bolhe ... Vse to velja tudi za nekatere pse, ki večji del dneva samevajo v stanovanjskih naseljih - blokih.
Zaščitniki živali prosimo, da na svoje živali pazite v času parjenja, kajti skoti se več mladičev, kot je zanje na razpolago domov in ljudi, ki imajo živali radi. Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastku, dajte samičke sterilizirati ali samčke kastrira-ti, da ne bo vedno več trpečih sirot. V primeru obolelosti živali jim takoj priskrbite veterinarsko pomoč.
Nikakor ne smemo pozabiti, kako so žejne naše ptice. Nastavimo jim nizko, plitko in nekoliko težjo posodo s svežo vodo, da se v teh prihajajočih vročih dneh lahko odžejajo. Verjemite, hvaležne vam bodo.
Za zaključek navajamo še geslo svetovne zveze društev za varstvo živali, ki se glasi: Ne le človek, tudi žival ima svoje pravice!
Društvo proti mučenju živali Celje
Zahvala
Nesebična pomoč
Zahvaljujem se dermato-loškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, zdravnikom in medicinskim sestram za nesebično, požrtvovalno in prijazno obravnavanje. Prav tako se zahvaljujem patro-nažni sestri Suzani in ZD Celje za enoletno nesebično pomoč. Iskrena hvala.
MARTA JUSTIN, Celje
Bilo je zelo lepo
Po šmohorskih travnikih nas je vodila znana zeliščar-ka Fanika Burjan in nam delila svoje bogato znanje. Prijetno sta nas grela sonce in spoznanje, da si lahko marsikaj olajšamo z zelišči, četudi so naše denarnice bolj tanke, saj nam narava ponuja široko paleto zdravilnih zelišč. Organizator tega prijetnega druženja je bila Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica, ki ji gre prisrčna zahvala za piknik, ki smo ga bili deležni. Z pridnostjo, prijaznostjo smo se družili v objemu jablan pri lovski koči in se popoldne razšli z lepimi spomini in obogateni z znanjem gospe Burjan. Iskrena hvala vsem.
ANICA BRECKO, Laško
Bližnjica do dobrega/curtomobilcu
48
BRALCI POROČEVALCI
Del ustvarjalcev nove zgodbe o modnih velikanih. Ustvarili so pletenine, s katerimi so oblekli drevo v parku v Topolšici, ograjo mostu med termami in PV Zimzelenom, smreko ob mostu ter naredili pleteno in kvačkano zgodbo v obliki zaves v senčnici na domačem dvorišču.
Oblačila za drevesa
V Šoštanju in Topolšici so odprli tri razstave v okviru projekta Iz preteklosti v prihodnost z modnimi velikani, ki ga je koordinirala Ljudska univerza Velenje s finančno pomočjo Društva za razvoj podeželja Šaleške doline LAS - Leader, zasnoval pa ga je Miha Cojhter, šaleški oblikovalec, ki študira interaktivno umetnost v Linzu v Avstriji.
Gre za projekt, ki ohranja domačo obrt, stare običaje - pletenje, kvačkanje, šivanje - spodbuja zanimanje za volno, oblikovanje izdelkov iz nje ter ekološko predelavo starih pletenih izdelkov. Ob tem se je porodila še ideja, da bi polepšali okolje na zanimiv in ekološki način z oblačenjem dreves, pri čemer bi ljudje vseh generacij intenzivno
kvačkali, pletli, šivali in oblikovali izdelke.
Projektu so se pridružili šoštanjska osnovna šola ter Terme in PV Center starejših Zimzelen. Porabili so 282 kilogramov preje in 50 kilogramov gline, za delo pa so uporabljali pletilke, kvač-ke, juto, tkanine, žico, mrežo, odslužene pletene šale, puloverje, pregrinjala in še marsikaj drugega. V centru
starejših je bilo v pletenje vključenih 34 stanovalk in stanovalcev, 13 zaposlenih ter 9 prostovoljk Veronik.
Oblikovalec Miha Cojhter je na odprtju razstave pri Pv Zimzelenu poudaril, da je bil »osnovni namen projekta ohranjanje znanja ročnih del in druženja različnih generacij, ob tem pa tudi, da sodelujoči v projektu osnovno idejo oblačenja dreves razširijo, dodajo svoje ideje.«
US foto: TR
Končno očiščena sramota sredi Celja
Končno se je našel nekdo, ki je očistil dolgoletno sramoto sredi Celja, to je vhod v bunker iz druge svetovne vojne v parku nasproti avtobusne postaje. Območje je v lastni župnije sv. Daniela. O tej packi je že bilo pisano v NT v Pismih bralcev in rubriki Bralci poročevalci, a so se kar nekaj let delali odgovorni in lastniki gluhe. Je pa bunker še vedno na stežaj odprt in ga bodo lahko še naprej uporabljali narkomani in nepridipravi za skrito druženje.
JOŽE JURC
Nočni pohod na Babo
Zdravo hujšanje v ZP Štore
Planinsko društvo Laško je 1. junija organiziralo že 11. nočni pohod na Babo. To je vrh, ki leži v območju zasavske transverzale, med Govškim brdom in Ostrim vrhom, od katerega se pot nadaljuje na Kal in naprej proti Mrzlici in Gozdniku ter Šmohorju, kjer ima društvo svoj planinski dom.
Navkljub slabim napovedim vremena in seveda posledično glede udeležbe se je vse izteklo idealno oziroma ravno nasprotno: vreme je bilo kot naročeno in tudi število udeležencev je bilo rekordno, približno 60.
Pred pohodom je bil kulturni program, v katerem sta nastopila pevski zbor iz Sedraža in harmonikar-
ski duo iz Rečice (Lucija in Žiga Planinšek), podelili pa so tudi priznanja in značke za več kot petkratno udeležbo na zahtevnem pohodu po Rečiških poteh (letos bo 29. junija 2013 ob 7. uri izpred sindikalnega doma v Hudi Jami - vabljeni vsi dosedanji in novi udeleženci). Udeležence je pozdravil še predsednik KS Rečica, gospod Matjaž Pikl, ki je vse prisrčno povabil na prireditve ob prazniku KS Rečica in zaželel dober in varen korak na poti na Babo. Pohodnike so vodili usposobljeni vodniki PD Laško: Marko Mavri, Tomaž Krašek in Jože Krašek.
Bilo je prijetno, veliko smeha in prijateljevanja, kar vse je namen takih pohodov, ki razvedrijo dušo in razmigajo telo. Nasvidenje torej ob naslednjem dogodku: pohodu po Rečiških poteh 29. junija, ki se bo začel v Hudi Jami in nadaljeval čez Tovsti vrh, Šmohor, Gozdnik, Mrzlico, Kal in Ostri vrh, Babo ter se končal na Govškem brdu, medtem ko bo zaključek na Zavratih s pogostitvijo udeležencev.
ZDENKA PEŠEC
Kot vsako leto je ZP Štore pripravila seminar o zdravem hujšanju. Voditeljica seminarja je bila Maja Čre-tnik, dipl. medicinska sestra, ki je tudi odgovorna sestra ZP Štore. Za našo kondicijo in zdravo vadbo pa je poskrbela fizioterapevtka Mira Podgoršek.
Seminar je bil enkrat tedensko po dve uri. Sestra Maja nas je strokovno poučila o prehrani, za katero večkrat po-
zabimo, da je nezdrava in povzroča prekomerno težo. Težo smo preverjali s tehtanjem in se obenem veselili uspeha. Sestra Mira je organizirala test hoje na začetku in koncu seminarja. To je bilo preverjanje naše kondicije. Pomagala nam je enourna tedenska telovadba, ki je bila ob ritmu glasbe prijetna. Naša srečanja so bila iz tedna v teden bolj vesela, saj je bil napredek viden. Seminar smo zaključili na kmečkem
turizmu Dobrotin v Vojniku. Sestra Maja nam je podelila priznanja za trud.
Zahvaljujemo se vodstvu ZP Štore, da nam je omogočilo ta seminar, saj menimo, da je za osveščanje o prekomerni teži to zelo pomembno. Prav tako se zahvaljujemo voditeljicama za strokovno in potrpežljivo vodenje seminarja, ki nam je dal misliti, da prekomerna teža ogroža naše zdravje.
STANISLAV ŠTEFANEC
BRALCI POROČEVALCI
49
Šaljivo in igrivo na Sladki Gori
Že nekaj let so na prvo junijsko nedeljo na Sladki Gori šaljive kmečke igre, ki jih organizira Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora ob pomoči športnega društva, prostovoljnega gasilskega društva in krajevne skupnosti. Tudi letos so bile igre pred domom krajanov in gasilcev.
Moči je merilo sedem ekip iz okoliških vasi, ki so bile sestavljene iz dveh žensk in štirih moških. Ekipa Sladke Gore je le za točko premagala Polžansko Gorco in že četrto leto slavila zmago, tretje mesto je osvojila ekipa Dolge
Gore. Sodelovale so še ekipe iz Pijovc, Polžanske vasi, Nove vasi in Lemberga. Ekipe so moči merile v petih igrah, in sicer žaganju hloda, molzenju koze, luščenju koruze, hoji po deskah in prevažanju vode.
V času iger so imeli obiskovalci možnost sodelovati pri prašičji stavi. Tisti, ki se je najbolj približal teži prašiča z zabojem, je žival za nagrado odnesel domov. Ker sta tokrat pravo težo uganila dva obiskovalca, to je 97,60 kg, je prašiča odnesel domov Sandi Javor-nik, ki je vložil stavo pred Alojzom Gunzekom, ki je za tolažilno nagrado dobil zajca.
Jože Javornik je stavil na 97,40 kg in se kot tretji najbolj približal teži, za tolažilno nagrado je dobil petelina. Napeto je
bilo tudi pri vleki traktorja. Tu so posebno pozornost vzbudili otroci. Združili so moči in povlekli traktor za kar nekaj
metrov in s tem dokazali, da je v slogi moč in da se da vsaka ovira premagati. Otroci so se pomerili tudi v nošenju jajc.
Dogajanje na igrah je povezoval Igor Habjan.
POLONA BERCKO Foto: JANKO CAHON
Joga smeha v Pegazovem domu
V Pegazovem domu smo se udeležili skupinske vadbe joge smeha. Čeprav na začetku z mešanimi občutki in malo sramežljivim nasmehom na ustih smo se po nekaj minutah vaj že glasno smejali. Na koncu smo bili vsi zadihani, sproščeni in dobre volje.
Kaj smo storili? V skupini zaposlenih smo preverili, ali drži vsa teorija o smehu in jogi smeha, ki smo jo slišali na začetku. Ta teorija trdi, da človek s smehom izraža
zadovoljstvo in srečo, da je smeh nalezljiv in da že ena oseba, ki se smeje, lahko izzove isti odziv pri drugih, da ima smeh od srca veliko pozitivnih učinkov na naše telo, in sicer nas sprošča, prekrvavi telo, uravnava krvni tlak, pomaga pri huj-šanju, kar je bilo najbolj zanimivo, potem krepi imunski sistem in tudi odnose tako na delovnem mestu kot doma ...
In ravno zaradi tega obstajajo klubi joge smeha, kjer se lahko tako smejiš, ne da bi te kdo začudeno gledal. V teh klubih se smeje brez pravega
razloga, z očesnim stikom in otroško igrivostjo pa se narejeni smeh zelo hitro prelevi v iskreni smeh.
Jogo smeha lahko izvajamo povsod, tudi v domovih za starejše. Nekaterim stanovalcem je bilo čudno, nekateri pa so se smejali, sprostili in zdaj veselo prihajajo vsak teden na urico smeha.
Ugotovili smo, da je bila odločitev več kot pravilna, in dokazali, da je joga smeha resnično čudovita tehnika za veselje, radost in sprostitev, ki jo v domovih za starejše še kako potrebujemo.
RENATA BERDNIK
Podjetništvo ključno za prihodnost
V okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2013 so v UPI - ljudski univerzi Žalec v začetku maja izvedli okroglo mizo z naslovom Mladi in podjetništvo.
Navkljub naslovu je okrogla miza povezovala podjetnike različnih generacij in predstavnike podpornih ustanov, ki so se izkazali kot neprecenljiv vir izkušenj za vsakega mladega podjetnika. Na okrogli mizi so sodelovali Tatjana Štinek, samostojna svetovalka na Območno obrtno-podjetniški zbornici Celje, Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja, Svetlana Lazovič, bodoča podjetnica, Savinka Geratič, večinska lastnica podjetja Nieros Metal v Slovenj Gradcu, in Matjaž Šta-mulak, samostojni podjetnik, premoženjski svetovalec. Z okroglo mizo so želeli poudariti pomembnost podjetništva za prihodnost. Prepričani so namreč, da bomo potrebovali veliko pozitivnih idej in sodelovanja, da bomo lahko bolje in lepše zaživeli.
Vsi govorniki so poudarili, da je v samostojnem podjetništvu najbolj pomembna samodisciplina. Večina dela več kot osem ur na dan, saj so uspešni le tisti podjetniki, ki so poleg navdušenja in zaljubljenosti v svojo idejo pripravljeni tudi plačati ceno. Največkrat je to cena časa, nekateri pa zaradi svoje ideje izgubijo družino, zdravje ...
Večkrat slišimo izgovore, da so za neaktivnost krive slabe tržne razmere, ovire in trenutna svetovna kriza. Vendar do cilja vodi več poti - če je na eni ovira, moraš do cilja poiskati drugo pot. Torej ne obstajajo dobre in slabe tržne razmere, obstaja samo napačna strategija.
Sodelujoči na okrogli mizi so se strinjali, da se lahko veselimo prihodnosti. V ljudeh bo namreč ponovno prebujena želja po sodelovanju in podjetnosti, ki vzame tam, kjer na videz ni nič, in iz tega naredi delo in zaslužek. Prav na to je opozoril že Prešeren v svoji poeziji, da so zvesto srce in delovne ročice dota, ki je nima milijonarka.
ILR, BNH
Šestdeset let po maturi
Ob 60. obletnici konca srednje šole in velike mature na koncu šolskega leta 1952/53 na I. gimnaziji v Celju se je zbralo 40 nekdanjih maturantov. Srečanje je bilo v Hotelu Štorman v Celju v soboto, 1. junija.
V juniju 1953 je v treh paralelkah opravljalo maturo 94 maturantov. Danes je, žal, živih le 62, od katerih se
je srečanja udeležilo 40 jubilantov. To je prva generacija po vojni, ki je končala celotno srednjo šolo (tri razrede nižje gimnazije z malo maturo in pet razredov višje gimnazije z veliko maturo).
Na srečanju so sprva počastili spomin na svoje pokojne profesorje in sošolce. Kot zanimivost naj dodamo, da sta dve
profesorici še živi. Nato so z nič kaj tresočimi se glasovi (pravzaprav zelo strumno) zapeli himno Gaudeamus igitur. Prijetno druženje in obujanje spominov se je končalo v poznih popoldanskih urah s sklepom, da se odslej dobivajo vsako leto in ne na vsakih pet let kot doslej.
Dr. ARMIN TOMAŠIČ
50
OTROŠKI ČASOPIS
Šola za življenje
Z letošnjo šolo v naravi v Baški smo bili zelo zadovoljni. Kljub slabemu vremenu v začetku tedna so naše pedagoške in športne dejavnosti potekale nemoteno.
Da je bilo vse zares na visoki ravni, gre v veliki meri zahvala pedagoškemu vodji Tonetu Ojsteršku in njegovi ekipi. Plavalni učitelji in reševalec iz vode so bili učite-
Vtisi otrok
Ana-Mari Bajde: »V Baški je bilo zelo zabavno. Šli smo na pohod, imeli smo izlet z ladjo, kolesarili smo na bližnji hrib, plavali v morju in na bazenu, ustvarjali z barvami ... Najbolj smo bili veseli, ko smo šli v mesto in si kupili razne spominke ter sladoled.«
Sara Bednjički: »Učitelji so bili super. Veliko smo bili na plaži, čeprav ni bilo najbolj toplo. Odhajamo z lepimi spomini.«
Matija Pilko: »Zelo mi je bilo všeč. Veliko smo plavali. V sredo smo z ladjo odpluli v Velo luko. Vozili smo se dve uri. Vožnja je bila super, na poti nazaj pa sem zaspal.«
ljicam in otrokom vselej na voljo. Poleg poučevanja plavanja so poskrbeli za športne vsebine z zabavnimi igrami, ki so bile otrokom res pisane na kožo. Organizirali so tekmovanje za mis in mi-stra Baške, jih spremljali na večernih izhodih ter dajali nasvete ob nakupih drobnih spominkov. Otrokom so pokazali, da so veliko več kot le učitelji plavanja.
Posebna zahvala gre tudi osebju Celjskega doma v Baški. Kuharice so nas razvajale z odlično hrano, katero bi nam zavidali tudi gostje kakšnega prestižnega hotela.
Za male in večje zdravstvene težave - teh na srečo ni bilo veliko - je z vso ljubeznijo do svojega poklica poskrbela medicinska sestra Ruža, ki je
Izpeljali vse aktivnosti
Kljub spremenljivemu vremenu smo dejavnosti izpeljali tako, kot smo si zamislili. Plavanje smo izvajali v bazenu in morju, ki je bilo bolj hladno kot običajno. Tukaj so še kako prav prišli kanuji, ki so zelo popestrili dogajanje v vodi. Dejavnosti so bile zelo pestre, tako da ni bilo nikoli dolgčas.
Vesel sem, da so bili otroci pri dejavnostih samostojni in jih ni bilo treba voditi na vsakem koraku. Šola v naravi ni le skupek dejavnosti, ampak je šola za življenje, saj otroci za pet dni odidejo od doma, kar je sicer stresna, a hkrati pozitivna izkušnja za vse.
TONE OJSTERŠEK
Navdušila strokovno Italiji
žirijo v
imela vedno na voljo vse potrebne sirupe, kreme, obliže in kapljice. Še posebej dragocene so bile njene tople in ohrabrujoče besede, ki otrokom še posebej pomagajo.
Hvala za vse in upamo, da se naslednje leto ponovno vidimo.
MARJANA TURNŠEK, I. OŠ Celje
Mlada celjska pianista Neža Pogačar in Vitomir Janez Zagode sta ponovno dokazala, da se s trdim delom, talentom in z nesebično pomočjo odličnih mentorjev Melite E. Villasanti in Primoža Mavriča da premagati kakršnokoli konkurenco in zmagati doma ali v tujini. Iz Italije sta se namreč vrnila s prvo nagrado (diplomo in medaljama) ter s pokalom in z denarno nagrado za prvo mesto v kategoriji B1 - klavir štiriročno.
V Malborghettu je bilo od 30. maja do 2. junija 1. mednarodno glasbeno tekmovanje Tomaža Holmarja, namenjeno mladim pianistom in harmonikarjem iz raznih držav. Tokrat sta se Neža in Vito odločila, da bosta po številnih letošnjih zavidljivih rezultatih z velikih mednarodnih solističnih klavirskih tekmovanj še enkrat za-
vihala rokave in združila moči ter se po dobrem letu ponovno preizkusila v komorni zasedbi - klavir štiriročno.
Neža Pogačar je v letošnjem šolskem letu poleg številnih nastopov, sodelovanja na koncertih in revijah simfoničnega orkestra GŠ Žalec in nedavnega samostojnega koncerta Odraščanje v razprodani dvorani celjskega Narodnega doma osvojila kar šest najvišjih uvrstitev na državnem tekmovanju in mednarodnih solističnih klavirskih tekmovanjih. Vitomir Janez Zagode se je v letošnjem šolskem letu poleg ostalih nastopov prav tako pomeril na državnem tekmovanju in dveh mednarodnih tekmovanjih in osvojil najvišja priznanja. Oba sta v začetku maja 2013 štiriročno in solistično igrala še na koncertu nagrajencev 1. mednarodne revije mladih pianistov v Rogaški Slatini Pegasus.
MJP
Neža Pogačar in Vitomir Janez Zagode v Italiji (Foto: Grega R.
Vrtec za starše - Razigrani gozd
Celje je eno srečnih mest, ki ima ohranjene gozdove v svoji neposredni bližini. Vrtec Anice Černejeve je ločen od Mestnega gozda le nekaj korakov, zato lahko njegovo zavetje uporabimo kot igralnico na prostem. Naravno in bogato učno okolje, ki ga nudi gozd, spodbuja otroško domišljijo in kreativnost ter nudi izzive in nova spoznanja na vseh področjih razvoja otroka.
Zato vsako leto v našem vrtcu skupaj s celjskimi goz-
darji v tednu gozdov za otroke drugega starostnega obdobja in njihove starše organiziramo Vrtec za starše - Razigrani gozd. Srečanje je tokrat vodil gozdar in gozdni pedagog Boštjan Hren v sodelovanju s svetovalno delavko Sanjo Slapar.
Otroci in njihovi starši z dejavnostmi v gozdu kot najbolj ohranjenem naravnem okolju spoznavajo pomen igre v tem okolju. S čutnim doživljanjem sprejemajo gozd kot živo enciklopedijo. Prihod v gozd je za otroke vstop in pogled v zanimiv, skrivnosten in nekoliko
drugačen svet. Kljub preživljanju časa brez igrač in uporabi naravnih materialov v igri ni otrokom v gozdu nikoli dolgčas, saj vedno zmanjka časa za odkrivanje in spoznavanje novega.
Odzivi staršev in otrok so bili pozitivni, udeležba na srečanju pa je vsako leto večja, kar potrjuje, da pomembno pripomoremo k zavedanju pomena gozda in gozdne pedagogike. Igra v razigranem gozdu tako predstavlja učenje v resničnem svetu, učenje za trajnostni razvoj.
SS
ŠTIRINOŽCI
51
O pasji vzgoji je na našem trgu kar prej knjig. Toda tudi na tem področju očitno prihaja do novih pogledov. Nekateri menijo, da je sta kakršnakoli vzgoja psa in njegovo šolanje pravzaprav mučenje, zato ga razvajajo in ko postane življenje z njim neobvladljivo, se ga znebijo. Drugi zagovarjajo t. i. dominančno teorijo, ki trdi, da naj bi človek svojega psa nujno nadvladal in s tem preprečil ali odpravil njegove vedenjske težave.
Mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med., pa pravi, da je njen pristop drugačen, ker zagovarja izključno vzgojo na prijazen način, brez neprijetnih vplivov na psa, denimo grobega kaznovanja ipd. Že
nekaj let se ukvarja s svetovanjem lastnikom psov in mačk, ki imajo težave zaradi vedenja svojih živali. Zato tematiko dobro pozna in o tem je pred kratkim izšla njena knjigo z naslovom Vzgojimo psa - učinko-
vito, a prijazno. Prepričana je, da je psa mogoče učinkovito vzgojiti le na prijazen način, ki pa mora temeljiti na doslednosti. Za razliko od mnogih drugih knjig se zato avtorica ne ukvarja s tem, kako bi človek, ki ima psa, moral postati vodja krdela, da bi lahko svojega psa
Ugotavlja, da se v Sloveniji uporablja tako prijazno šolanje kot, žal, še vedno tudi tisto, manj prijazno: uporaba kovinske ovratnice na zateg, bodičaste ovratnice, t. i. »naravne« kazni (stresanje za vratno gubo) ipd.
»Tako kot ljudje so tudi psi socialna bitja; tudi pri njih veljajo določena pravila obnašanja med posameznimi člani skupine, pri odnosu do drugih skupin in do drugih vrst. Ljudje sicer drugače imenujemo lastne čredne nagone, tekmovalnost, nagon plena, nagon ozemlja, skrb za naraščaj, sovražnost do drugih skupin, plenilstvo itn., vendar gre za iste mehanizme, s katerimi narava skrbi za nadaljevanje in evolucijo vrst. Podobna socialna pravila, dobre možnosti komunikacije z ljudmi in uspešna socializacija v človeški skupnosti so v največji meri prispevali k temu, da je pes danes v prvi vrsti družabna žival in ne čuvaj ali pomočnik pri lovu. V knjigi mag. Stariha Pipan podaja najnovejša dognanja o načinih komunikacije s psi in njihovi pripravi za življenje med ljudmi. Novost so predvsem prijazen pristop in učinkovite tehnike učenja, s katerimi lahko ustvarimo kontakt, odpravimo neželene vedenjske oblike, ter psa na prijazen način vzgojimo v prijazno družabno žival,« je zapisal dr. Pavo Zaninovic, dr. vet. med., ob izidu knjige.
Mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med., od leta 1990 svetuje skrbnikom psov in mačk z vedenjskimi težavami. Je članica mednarodnih združenj veterinarjev, ki se ukvarjajo z obnašanjem živali. Zaposlena je na Prva-K, Kliniki za male živali, v Ljubljani. Je ponosna skrbnica dveh psičk in mačke.
Prijazno in dosledno
Takšno naj bo vodilo pri vzgoji psa, meni mag. Sabina Stariha Pipan
uspešno vzgojil. Po njenem je pomembno to, da dosledno nagrajuje vedenje, ki mu je pri psu všeč, po drugi strani pa poskrbi za to, da neželeno vedenje nikoli ne bo nagrajeno. Hkrati pa psu na prijazen način pokaže, kako želi, da bi se vedel.
Vzgoja od prvega dne
In kaj svetuje lastnikom? Še preden se odločijo za psa, morajo vedeti, da ga posvojijo za njegovo celo življenje in da so s tem povezani velika odgovornost, ogromno dela in tudi stroški. »Pav zato, ker se ljudje tega ne zavedajo, konča veliko psov v zavetiščih,« ugotavlja Stariha Pipanova. Poudarja tudi velik pomen izbire prave pasme. »Idealno bi bilo, če bi se vsak, preden si nabavi psa določene pasme, prej podrobno pozanimal o njej pri vsaj šestih lastnikih ali vzrediteljih.« Posebej je treba biti pozoren, če so v družini otroci. »Takoj, ko pride pes v naš dom, pa se je treba zares lotiti vzgoje, in to velja za vse pse,« poudarja. Napake pri vzgoji se večinoma da popraviti s pravilno prevzgojo, ne pa z grobim kaznovanjem, kot to včasih nekateri poskušajo.
Pes kot vesoljček
Slovenci smo po njenih izkušnjah zelo različni skrbniki
živali, od tistih zelo skrbnih, ki morda celo pretiravajo, do drugih, ki brez težav zavržejo nezaželene mladiče. Med napakami, ki jih počnejo lastniki psov, omenja tudi počlovečenje živali. Meni, da ljudje prepogosto gledajo na psa kot na majhnega, kosmatega, štirinožnega človeka. Pripisujejo mu določene naše lastnosti in ga temu primerno tudi vzgajajo. Izhajajo iz tega, da pes natančno ve, kaj od njega pričakujejo in ga v tem smislu tudi po nepotrebnem kaznujejo, če jih ne uboga. »Bolj pravilno bi bilo, če bi na psa gledali kot na malega, kosmatega vesoljčka in ga vzgajali tako, da nas bi razumel - prijazno, kot je opisano v knjigi ...« Nasilje nad psom namreč povzroči le odpor pri živali, ki se potem mnogokrat brani z napadalnim vedenjem. Grobo ravnanje z živaljo pa hkrati uniči njeno zaupanje do lastnika in skrha odnos med njima.
TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Četrtek, 20. junij: Luna bo še vedno v znamenju škorpijona in bo močno povečevala intuitivno stan narave. Pozitiven aspekt Lune z Venero in Merkurjem bo prinašal priložnost, da se v tem času uskladijo kakšna večja nasprotja, še posebej v ljubezenskih razmerjih.
Petek, 21. junij: Merkur in Venera v medsebojnem objemu v znamenju raka bosta naredila dan zelo lep in harmoničen, kot se za prvi uradni poletni dan spodobi. Sonce bo vstopilo v raka ob 7.05 in s poletnim solsticijem prinašalo najdaljšo in tudi zelo romantično noč v letu. Luna bo vstopila v znamenje strelca ob 10.32, kar bo poudarjalo zelo veliko strast in ljubezenske prigode.
Sobota, 22. junij: Luna bo v živahnem strelcu, kar bo odličen položaj za dinamiko
in raznovrstnost dogajanj. Energija bo naraščala, zato se bodo ideje uresničile in dan naredile originalen in nenavaden. Luna bo v dopoldanskih urah v opoziciji z Marsom, kar bo lahko prineslo nekaj nenavadnih okoliščin in povzročilo nekaj zmede na poti.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
Nedelja, 23. junij: Ob 10.
09 bo nastopila polna luna v znamenju kozoroga. Luna bo v opoziciji z Jupitrom, kar pomeni, da se sreča lahko poigra z nami, torej bo previdnost na vseh življenjskih področjih nujna.
Ponedeljek, 24. junij: V
nočnih urah se bosta srečala Luna in Pluton, kar bo aspekt nezavednega in bo lahko povzročilo dvig kakšnih blokad iz podzavesti. Kasneje bo Luna v kvadratu z Uranom lahko še poslabšala situacijo, zato naj bo umirjenost vodilo tega dne. V večernih urah bo Luna v opoziciji z Merkurjem zmanjševala stopnjo miselne koncentracije, zato velja previdnost na vseh področjih.
Torek, 25. junij: Ob 9.28 bo Luna vstopila v znamenje vodnarja, v katerem bo poudarila moč originalnih zamisli. Pojavili se bosta lahko svojeglavost
in seveda originalnost, zato bo treba skleniti nekaj kompromisov. V popoldanskih urah bo Luna v kvadratu s Saturnom prinašala moč avtoritete, zato ne bo dobro izzivati sreče.
Sreda, 26. junij: Jupiter, planet ekspanzije, bo zapustil znamenje dvojčkov in vstopil v znak raka ob 2.41, po katerem bo potoval prihodnje leto. Njegov vpliv se bo odrazil na številne pozitivne načine, vsekakor pa bodo postale tradicionalne in družinske vrednote pomembnejše. Sonce v trigo-nu s Saturnom bo prinašalo umirjenost in discipliniranost, kar se bo odlično odrazilo na delovnem področju. Ob 15.09 se bo retrogradno obrnil Merkur, zato bodo motnje v komunikaciji v prihodnjem obdobju pogostejše.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
DELOVNI ČAS tel. 03/7493210 pon.- pet. 7. -19. ure gSm 041-618-772 \V) sob. 7.-12. ure ~ ned. 7. - 8. ure veterinarskabolnicašentjur dežurstvo 24 ur www.vb-sentjur.si	
	
Setveni koledar ^	
Čas za presajanje je do 22. junija ob 15. uri.	
20. ČE	od 15. ure cvet
21. PE	list
22. SO	list
23. NE	
24. PO	plod
25. TO	korenina
26. SR	korenina do 13. ure, od 14. ure cvet
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Onkologinja Albina Rezar Planko pravi, da imajo bolniki v dnevni bolnici ustrezne pogoje za prejemanje terapije in predvsem dovolj miru. (Foto: SHERPA)
Kemoterapije zdaj bliže domu
Letos v Celju zdravljenje 99 bolnikov z rakom
Onkološki inštitut v Ljubljani je izredno obremenjen, zato državni program obvladovanja raka predvideva decentralizacijo sistemskega zdravljenja onkoloških bolnikov. Tako se del dejavnosti seli v regijske bolnišnice. Od prejšnjega meseca se bolnicam z rakom na dojki in bolnicam in bolnikom z rakom črevesja s Celjskega na kemoterapije ni več treba voziti v prestolnico.
Letos bodo v Splošni bol- paj pa bodo opravili okoli nišnici Celje predvidoma 700 aplikacij kemoterapije. zdravili 62 bolnic z rakom Gre za pomemben korak, dojke in 37 bolnic in bolni- ki pomeni zmanjšanje strokov z rakom črevesja, sku- škov Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije zaradi voženj v Ljubljano in nazaj, za bolnike pa prinaša zdravljenje bližje domu.
Dnevna bolnišnica
V bolnišnici so morali novi dejavnosti prilagoditi ne le organizacijo dela, temveč tudi prostore. Uredili so jih v starem delu bolnišnice in jih poimenovali dnevna bol-
nišnica. V njej so med drugim ambulanta za preglede pred aplikacijo terapije, soba s šestimi počivalniki za aplikacijo zdravil in čakalnica. Dnevna bolnišnica deluje pod okriljem oddelka za hematologijo in onkologijo, kemoterapije pa bodo zaenkrat izvajali od ponedeljka do petka med rednim delovnim časom. Strokovni direk-
tor celjske bolnišnice asist. Franc Vindišar ob tem razlaga, da bodo novi prostori v prihodnosti služili tudi za aplikacijo zdravil bolnikom z drugih oddelkov, predvsem tistim, ki potrebujejo biološka in hormonska zdravila, tukaj bodo tudi nadomeščali kri in krvne komponente pri ambulantnih bolnikih.
Cilj odstraniti rakave celice
Bolnicam z rakom dojke in bolnicam in bolnikom z rakom črevesja terapijo predpiše zdravnik onkolog, odvisna pa je od histoloških značilnosti tumorja. Kemoterapija po operaciji tumorja se imenuje dopolnilna kemoterapija, njen cilj pa je, kot razlaga specialistka interne medicine, onkologinja Albina Rezar Planko, uničiti in odstraniti tiste rakave celice, ki bi po odstranitvi tumorja potencialno še lahko ostale v telesu, in s tem zmanjšati možnost ponovitve bolezni. Kemoterapijo zdravniki predpišejo tudi pri napredo-valnih boleznih, kjer je cilj doseči nadzor nad rakom in bolniku zagotoviti čim daljše preživetje. Bolnik praviloma potrebuje od štiri do šest kemoterapij, pri čemer gre za aplikacijo zdravil, tako imenovanih citostatikov, in po potrebi tudi bioloških zdravil. Posamezna terapija traja načeloma od pol ure do ure, odvisno od kombinacije zdravil, nekatere terapije pa lahko trajajo tudi nekaj ur, čemur prilagodijo delovanje dnevne bolnišnice. Med aplikacijo zdravil je ob bolniku sicer prisotna posebej za to delo dodatno izobražena
diplomirana medicinska sestra, čemur so v celjski bolnišnici namenili posebno pozornost, v bližini pa je, kot zagotavlja Rezar Plankova, vedno tudi zdravnik, ki posreduje v primeru kakršnih koli težav.
Pika na i sodelovanje s psihologi
Že pred kemoterapijo bolnik praviloma dobi zdravila proti slabosti, saj je prav slabost eden najpogostejših stranskih učinkov tovrstnega zdravljenja. Slabosti in bruhanje tako v zadnjem času dobro obvladujejo, prinaša pa kemoterapija še številne druge težave. Odvisne so sicer od vrste raka, a najpogostejši so splošno slabo počutje, izguba las in po zdravljenju poslabšanje krvne skupine ter velika možnost okužb. Omenjene težave, a tudi zavedanje, da ima nekdo raka, močno vplivajo na človeka, šoku lahko sledijo tudi različne psihične težave. Zaposleni v dnevni bolnišnici morajo biti tako posebej sočutni, do bolnika morajo znati pristopiti. »Psihološke pomoči za bolnike z rakom zaenkrat še ni. V načrtu je tudi ta pristop, a denarja še žal ni,« razlaga onkologinja in dodaja, da jim tako zdravniki in medicinske sestre pomagajo po svojih najboljših močeh in jim marsikdaj tudi priporočijo obisk pri psihologu. Sicer pa imajo predvsem mlajši bolniki, kot ugotavlja Rezar Plankova, več težav kot med terapijo pri vrniti v vsakdanje življenje, predvsem na delovno mesto.
Ste vedeli?
Raka so v celjski bolnišnici v preteklosti že zdravili.
Sistemsko zdravljenje onkoloških bolnikov v splošni bolnišnici pravzaprav ni novost. Že pred nekaj desetletji so kemoterapije izvajali v okviru kirurškega oddelka. Z leti je kompleksnost kemoterapije postala preobširna za kirurške stroke, saj imajo številni rakavi bolniki še pridružene bolezni, zato so to dejavnost prevzeli internisti. Prav raka dojke in črevesja sta najpogostejša, način zdravljenja obeh pa že dobro ustaljen, zato so zdravljenje prevzele regijske bolnišnice. Ljubljanskemu onkološkemu inštitutu bo s to potezo ostalo več časa za ukvarjanje predvsem z redkejšimi vrstami raka.
Svit gost poletnih prireditev
Preventivni program Svit, program presejanja in zgodnjega odkrivanja predra-kavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, je iz leta v leto bolj prepoznaven. Povabilu na pregled se je na Celjskem lani odzvalo 61 odstotkov povabljenih, za še boljšo osveščenost pa Zavod za zdravstveno varstvo Celje v sodelovanju z zdravstvenimi domovi bo v prihodnjih tednih pripravil promocije programa na treh večjih prireditvah.
V celjski zdravstveni regiji so leta 2009 raka debelega črevesa in danke na novo odkrili pri 268 ljudeh, vsako leto pa zaradi te vrste raka umre okoli 130 oseb. Strokovnjaki opozarjajo, da je zdravljenje tem bolj uspešno, čim prej je rak odkrit. V okviru programa Svit so na presejalne teste vsaki dve leti povabljeni občani med 50. in 69. letom, tako
moški kot ženske, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Test odkriva prikrite krvavitve v blatu, ki še ne pomenijo raka, temveč se takšno osebo napoti na nadaljnje preiskave. Na tako imenovano kolonoskopijo so lani napotili 1.282 oseb s Celjskega, pri 37 ljudeh je bil odkrit rak debelega črevesa in danke. Test je sicer preprost, posameznik ga opravi v intimi svojega doma. Pripomočke in navodila za odvzem dveh vzorcev blata dobi namreč na dom, vzorca pa nato brezplačno pošlje na program Svit.
Odzivnost v celjski regiji je za odstotek slabša od slovenskega povprečja, opažajo pa na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo precejšnje razlike med občinami. Najvišjo, več kot 70-odstotno, odzivnost beležijo v Radečah, Rečici ob
Savinji in Gornjem Gradu, najnižjo, okoli 53-odstotno, pa v Rogaški Slatini, Rogatcu in Kozjem. Ker želijo o pomenu preventivnih pregledov in možnostih opravljanja testa seznaniti čim širšo javnost, pripravljajo številne promocije v lokalnih skupnostih. Poleti bodo program Svit predstavljali tudi na množičnih prireditvah v regiji. Že to soboto med 8. In 13. uro bo stojnica na prireditvi Razpri-mo jadra v Žalcu, 17. julija bodo obiskali Noč pod kostanji na Dobrni, 28. julija pa še prireditev Pokaži, kaj znaš v Dobju.
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 -35 P
u	www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o., Razlagova 29, Maribor
NA KOLESIH
53
®®GD@WI ©QDIID
(MSSKiSi? mim
JEflTJUR C.toono Dobrotin/ko >7 imniuE Rogaška ce/ta 16
/£]t46^ÖÖ]	vežkotlO
d.o.o.
let z vami.
/
Da bi bilo takšnih prizorov čim manj.
Na cestah spet več pijanih kršiteljev
Je sprememba zakonodaje učinkovita rešitev ali začaran krog?
Letos je na cestah območja, ki ga pokriva Policijska uprava Celje, umrlo že dvanajst ljudi, med njimi pet voznikov oziroma potnikov v osebnem vozilu, trije pešci, trije motoristi in voznik traktorja. V enakem obdobju lani je na naših cestah umrlo osem oseb. Ti podatki kažejo, da se je stanje prometne varnosti v zadnjem letu izjemno poslabšalo, in sicer spet najbolj v naši regiji. Na cestah je tudi več pijanih in prehitrih voznikov.
Enake podatke je pokazala tudi analiza varnosti v cestnem prometu Javne agencije RS za varnost prometa v celotni državi. Z analizo se je pred dnevi seznanila vlada. Dejavnik, ki so ga še posebej upoštevali, je sprememba prometne zakonodaje leta 2011 in 2012, ker se je namreč stanje poslabšalo
ne glede na to, da so pričakovali pozitivne učinke ravno zaradi strožjih predpisov. Zaradi ponovnega poslabšanja prometne varnosti so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor že pripravili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa. Spremembe se obetajo tudi Zakonu o voznikih in Zakonu o prekrških. Pri slednjem predvsem v delu, ki ureja postopke v zvezi z odločanjem o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Začaran krog?
Toda vprašanje je, ali je spreminjanje zakonodaje rešitev ali le začaran krog. »Zakonodaja je učinkovit ukrep, ki deluje le kratkoročno. Dolgoročno pa
Število nesreč se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem najbolj povečalo na območju Celja, Žalca, Velenja in Slovenskih Konjic, manj nesreč pa so obravnavali v Laškem, Šmarju in Mozirju. Za Laško veljajo ti podatki zgolj pogojno, saj je bilo resda manj nesreč, a sta letos v njih umrli že dve osebi. Smrtne nesreče so se letos dogajale po vseh občinah na Celjskem, razen v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini.
morajo biti prisotni in delovati ostali ukrepi. Bolj kot višina kazni je pomembno, kolikšen odstotek verjetnosti je, da bodo nekoga zalotili pri prekršku. Pomembna je tudi učinkovitost izterjave kazni. Tako radi se primerjamo z ostalimi drža-
vami, češ da imajo tam nižje kazni. Res jih imajo, vendar je pri njih verjetnost, da voznike zalotijo pri kršitvi, krepko višja v primerjavi s Slovenijo,« meni Robert Štaba iz AMZS in Zavoda Varna pot, ki pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim svojcem. Tudi
družba si bo morala zastaviti ničelno toleranco do alkohola, saj se z njegovo uporabo kaže tudi stanje duha, še meni sogovornik.
Celjski policisti so zaradi slabše prometne varnosti, ki so jo zaznali že lani, v celotnem lanskem letu izvajali številne preventivne akcije, vendar policija sama globalno prometne kulture ne more spremeniti. Povečala je tudi nadzor prometa. V letošnjem letu se je kar za 74 odstotkov povišalo število ugotovljenih cestno-prometnih prekrškov. Na Celjskem se največ nesreč zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, nepravilne strani oziroma smeri vožnje, neupoštevanja prednosti, prehitevanja, premajhne varnostne razdalje in nenadnih premikov.
Štaba sicer poudarja, da je Slovenija naredila korak naprej pri prometni miselnosti v zadnjih desetih letih, torej da napredek v prometni kulturi je, vendar je državo na realna tla spet postavil niz prometnih nesreč v zadnjem obdobju, v katerih so umirali predvsem mla-
di in v katerih je bil posredni ali neposredni vzrok nesreče alkohol. »Svetla točka je resolucija Nacionalnega programa RS o varnosti v cestnem prometu, ki so jo sprejeli v državnem zboru. V tej so jasno določeni nosilci in roki nalog za večjo varnost v prometu, določena je njihova odgovornost, toda reakcije morajo biti hitre. Ne moremo in ne smemo čakati na posledice, ampak moramo nevarnosti preprečevati v cestni infrastrukturi, z vzgojo, izobraževanjem in preventivo. Rezerv v nizkocenovnih ukrepih ni več, treba je poseči po ukrepih, ki zahtevajo znanje, vsebine in denar, predvsem pa po tistih, ki so sistemsko delo na dolgi rok,« pravi Štaba.
Kakšna bo učinkovitost nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, bo mogoče videti šele čez nekaj let, še posebej, če se bodo v državi dosledno držali ukrepov in s prstom pokazali na tiste, ki v programu začrtanih nalog ne bodo izvajali. Kot pravi Štaba, je Slovenija doslej bolj kot ne plavala v temi, zdaj pa so nastavljene pravilne strokovne usmeritve, ki jih je treba v praksi čim hitreje začeti izvajati.
SIMONA ŠOLINIC Foto: Arhiv NT (TimE)
city/center
Policisti na cesti s POS-terminali
Spremenjena prometna zakonodaja na Hrvaškem
1. junija so na Hrvaškem začeli uporabljati nov zakon o prekrških. V primeru, ko bo kršitelj kazen za kršitev plačal policistu na kraju, kjer ga bo ustavil, bo višina globe prepolovljena. Polovična kazen bo možna samo za prekrške, kjer je zagrožena kazen do 2 tisoč kun (okoli 260 eur). Hrvaški policisti bodo na terenu opremljeni tudi s t.i. POS terminali, torej bo mogoče kazen plačati tudi z bančno kartico.
Kot navajajo pri avto-moto zvezi, kjer so preučili hrvaško prometno zakonodajo, bo kršitelj - če ne kazni plačal takoj - dobil plačilni nalog. V osmih dneh bo imel možnost
nakazati le dve tretjini globe. Ce tudi v tem časovnem roku globe ne bo poravnal, bodo hrvaški organi kazen izterjali ali jo po določenem roku tudi spremenili v javno dobro delo oziroma tudi v zaporno kazen, še pišejo pri AMZS. So pa v zakonodaji sosedje uvedli še eno novost. Ce hrvaški voznik kazni ne bo plačal, ne bo mogel registrirati svojega vozila ali obnoviti vozniškega dovoljenja. Za takšno spremembo predpisov so se na Hrvaškem odločili, ker so se na sodiščih nakopičili zaostanki ravno iz prometnega kaznovanja, bilo pa je veliko neplačnikov. Z novim načinom naj bi razbremenili tudi sodišča.
Za prekoračitev dovoljene hitrosti 50 km/h v naselju je kazen: do 10 km/h 300 kun, od 10-20 km/h 500 kun, od 20-30 km/h 1000 kun, od 30-50 km/h 2000 kun, za več kot 50 km/h pa od 5-15 tisoč kun oziroma 60 dni zapora. Če voznik prekorači hitrost na avtocesti za 10-30 km/h, bo plačal 500 kun. Še večja prekoračitev pa ga lahko po žepu udari za od 1000-7000 kun.
KONCERT NINE PUŠLAR IN REBEKE DREMEL)
21.6. OB 21. URI
Poslušajte in osvojite vstopnice za koncert!
_
•• V,	www. city<enter.si [S
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Manj zahtevno
Vernik je prosil Boga: »Nikoli v življenju nisem grešil, naj malo uživam pred smrtjo. Vedno sem želel videti Havaje, ampak se zelo bojim letala, tudi na ladji mi ni dobro. Ali lahko narediš most do Havajev, da bi tja šel z avtom?«
Bog mu reče: »To je zelo zahtevna želja. Kje bi bili podporni stebri, kje bencinske črpalke? Pa še morje je nemirno. Kar želiš, je tehnično skoraj neizvedlhjuvo,. neizvedljivo. Ali ti lahko izpolnim kakšno drugo željo?«
»Dobro,« reče možakar, »želel bi razumeti ženske ... Zakaj govorijo eno, mislijo pa drugo? Zakaj stalno jočejo? Zakaj imajo drugačno logiko od nas moških? Zakaj narobe razumejo naše izjave? To si želim. Razumeti ženske!«
Bog pa mu odgovori: »Koliko voznih pasov naj ima tisti most: dva ali štiri?«
Dobro pozna ženo
»Kaj je narobe?« vpraša mož ženo.
»Nič,« odgovori ona.
»Ali sem kaj narobe rekel?«
»Ne!«
»Ali česa nisem rekel?«
»Ne!«
»Mogoče sem kaj narobe naredil?«
»Ne!«
»Mogoče bi moral kaj narediti, pa nisem?«
»Ne!«
»Mogoče sem kaj rekel o čem, kar sem naredil, pa ne bi bilo treba tega narediti, ali pa bi moral to drugače narediti, tako kot si ti želela?«
»Mogoče!«
»Vedel sem!« reče mož z olajšanjem.
Radijska pomoč
»Dober dan, je to oddaja v živo?«
»Ja, želite?«
»Me zdaj vsi slišijo?«
»Seveda!«
»Tudi v vseh trgovinah?
»Vsekakor.«
»Odlično. Aleks, ne kupuj mleka in sira, babica je to že vse nabavila!«
Spraševali smo vas, kdo sta zmagovalca izbora naj maturantke in naj maturanta.
Pravilen odgovor se glasi: Lidija Lubej in Anže Bre-zovšek.
Knjižno nagrado bo za pravilen odgovor po pošti prejela Marija Kolar, Rifnik 13, Šentjur.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Za koliko kilogramov je lažja zmagovalka akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Zmrznil ali stopil?
Urednica NT Biserka Povše Tašic: »Računalnik mi je zmrznil!«
Urednica RC Bojana Avguštinčič: »Pa ne menda pri tridesetih stopinjah!?«
Šolske težave
Pogovor sodelavk pred koncem šolskega leta:
Prva: »Sin me sprašuje, ali se lahko gre igrat, ko ima štiri predmete zaključene 5 ...«
Druga: »Mene je pa obvestil, da mu je zelo dobro šlo na izpitu, kar me, glede na pretekle izkušnje, vedno zaskrbi .«
Tretja: »Ko moj reče, da samo enega vprašanja ni znal, že vem, da bo šus .«
Četrta: »Če bi hotela napisati vse o šolskih zadevah svojega sina, bi potrebovala cel Novi tednik .«

Vsi ližejo
Kako spretni smo v Sloveniji pri opletanju z jeziki, lahko občutimo vsak dan bolj. Predvsem po praznini v žepih. V Mozirju pa jim gre dobro od jezika tudi lizanje. Še več. Za pravcati prometni zastoj v središču mozirskega trga je namreč »kriv« Mango. Tako zveneče se imenuje namreč nov »sladoled« s koreninami iz Velenja. Iz tamkajšnje znane slaščičarske družine, kjer gre ponudba sladoleda iz roda v rod, so se namreč odpravili še na malce bolj oddaljen mozirski trg. In uspeli! Iz vseh koncev prihajajo Zgornje-savinjčani s svojimi jeklenimi konjički, parkirajo sredi ceste, mame in otroci hitijo lizat topečo se dobroto, ko pa je gneča na cesti le prehuda, se šoferji lotijo manevriranja kar s sladoledom v eni roki. Obstaja resna nevarnost, da bo Mozirje po tamkajšnjem gaju in bližnjih Golteh zdaj prepoznavno predvsem po ... lizanju! In morda bodo vsi imeli bolj polne žepe. Ponudnik sladoleda, ki je za oživitev trga očitno poskrbel za pravo storitev, zagotovo. Ostali slaščičarji v kraju pa v jok .
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 25. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjižno nagrado.
	4	1			9		8	
	3						6	
				2	5		9	
				3	1	9	5	
1	9	8				4		
				6				
		9	2					3
6	8		1					
		4				2		8
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Otroška akcija na
Le kdo se lahko upre prikupnim malim nekajletnim srčkom, ki s svojo iskrenostjo sežejo do srca tako rekoč prav vsakomur? Tako tudi s fantom občasno popaziva njegova nečaka, s tem narediva uslugo njunim staršem, obenem pa si vsaj za kakšno leto potešiva apetite po lastnih otrocih, ob zadnjem varstvu celo za desetletje.
Tako sva na petletnega nečaka in triletno nečakinjo nazadnje pazila prvi konec tedna v juniju. Seveda se vsi veselimo druženja. Nečaka predvsem zaradi tega, ker vesta, da so obiski pri stricu pravi rajski odklopi. A tokrat sta naju presenetila in ga pripravila tudi nama.
Na varstvo sva se s fantom začela skrbno pripravljati že nekaj dni prej, saj sva se odločila, da se jima bova popolnoma posvetila. V trgovini sva nakupila karseda različnega sadja, zelenjave, pripravila družabne igre, žogo, knjige in nenazadnje na podstrešju poiskala stare igrače in risanke, ob katerih se je zabavala najina generacija. Želela sva jima namreč pričarati akcijo, ki sva jo nato dobila midva.
Ob brisanju prahu s črnega Petra, z družabne igre človek, ne jezi se, s plastičnih palčkov, ki piskajo, in z zbirk prtičkov ter albumov s sličicami sva se nostalgično spominjala svojih otroških let. Prepričana sva bila, da ju bova s tovrstnimi igračami, kot so naju nekoč strici in tete, še kako presenetila. In res sva ju. »Kaj pa so to za eni predmeti?« ju je zanimalo. »Igrače,« sva jima odvrnila vsa ponosna. »Igrače?!« sta se začudila in že v naslednjem trenutku vprašala, kdo se je z njimi sploh želel igrati. Kljub temu, da na njunih obrazih ni bilo zaznati navdušenosti, sta jih zdolgočaseno razmetala po vsej sobi. Ko se je le zdelo, da ni več prostega niti enega kotička, je njuno pozornost pritegnila tanka ploščica, na prvi pogled še veliko bolj neprikupna in toga kot t. i. socialistične
REŠITEV SUDOKU 54
7	8	6	3	9	2	4	5	1
4	2	1	6	5	8	3	9	7
5	9	3	7	4	1	2	8	6
8	4	9	2	7	6	1	3	5
3	7	2	8	1	5	9	6	4
1	6	5	9	3	4	7	2	8
9	3	4	5	8	7	6	1	2
2	1	8	4	6	9	5	7	3
6	5	7	1	2	3	8	4	9
igrače. V hipu sta planila nanjo in začela kričati ter se prerekati zanjo. Vsak bi namreč raje, kot se igral s klasični igračami, uporabljal tablični računalnik. Ker cviljenja in prerekanja nikakor ni bilo konec, nama ni preostalo drugega, kot da njuno pozornost preusmeriva drugam, tablico pa pospraviva na vrtno mizo.
Prepričana sva bila, da bo strasti potešil mlečni napitek s svežim sadjem. A sva se očitno zmotila. Fant je najprej v želji, da bi jima ustregel, odhitel po šop pisanih slamic, od zelenih, vijoličnih, modrih, oranžnih do rumenih. Le ena pa je bila roza. In prav slednjo bi rada imela nečakinja. »Roza je za punčke,« je odvrnila, ko je ugotovila, da se bo morala sprijazniti zgolj z vijolično. Roza za punčke?! Ker nama je bilo počasi dovolj njunih kapric, ji nisva zamenjala slamice. V tistem trenutku je zamahnila po napitku in ga treščila ob tla ter začela kričati. Če sem se še pred časom zgražala nad resničnostnimi oddajami, v katerih izkušene varuške nemočnim staršem pomagajo brzdati otroke, bi bila v tistem trenutku najraje del tega šova.
Pograbila sva ju in ju odpeljala na sprehod. Kljub temu, da je po dolgem času zunaj sijalo sonce, jima svež zrak ni dišal. Nečak se je tako iz kljubovanja pognal po travniški poti, se pačil in nagajal. Počasi nama je popuščalo potrpljenje. Po nekajminutni pridigi, ki jo je presenetljivo dobro sprejel, sva začutila zadoščenje, a ne za dolgo. Takoj ko smo želeli nadaljevati pot, smo vse trije v en glas zakričali: »Kje je?« Preiskali smo vsak kotiček, preleteli vsak delček poti, a bitjeca ni bilo nikjer. V glavi se mi je odvil scenarij in že sem sestavljala govor, kako bom nastalo situacijo pojasnila njunima staršema. Stekli smo proti domu in jo zagledali, kako sedi za mizo in se igra s tabličnim računalnikom. Nisem vedela, ali naj se smejim ali jezim. A ko sem pogledala na uro in ugotovila, da bo kmalu napočil čas njunega odhoda, sem se le sesedla na stol in si oddahnila.
MARELA
radiocelje
-z-
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
2.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju
3.	nagrada: bon za pico v gostišču Hochkraut
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 24. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 28
Vodoravno: ODBOJNOST, BRONHITIS, LAGO, KOPE, AKA, IČA, CEKUTA, TELL, ODPIRAČ, LESKA, NE, MORGAN, BANKA, SIT, ILIR, COL, JEMALKA, KILA, UTA, ETIKA, AVE, ANITA, OSKAR, POK, POSILNI, ME, IŽ, BOJ, ITA, OMEN, DEAN, OMARAR, MARA, IZTOK PUC, KAD, LIU,
OLIVIA, OSA, RN, GL, TOKAJ, TNT, POIROT, ACAPULCO, ARA, COMET, GOLT, LADA, USMRČENEC, ATENE, ORA.
Geslo: obmorska mesta Mehike Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Angela Podgoršek, Dom ob Savinji Celje.
2.	nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Helmut Skutnik, Klanc 17, Dobrna.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Marija Topličanec, Galicija 85, Žalec.
Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, drugo in tretjo bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
		17	18	19	20		
Ona: Če mislite opravljati ljudi, boste morali izklopiti svojo vest, drugače se vam prav lahko zgodi, da boste postali živčni. Nekdo si bo to zapomnil in kdove, kdaj vam bo vrnil milo za drago. Vsekakor previdnost ne bo odveč...
On: Spustili se boste v flirt s prijetno neznanko, ki bo nenadoma vstopila v vaše življenje. Pazite, da ne bo vse skupaj prišlo na napačna ušesa, saj to ne bi vplivalo najbolje na odnos z vašo partnerko.
Ona: Zakaj se jezite na ostale - kar ste iskali, ste tudi dobili. Kdor se igra z ognjem, se na koncu ponavadi pošteno opeče! Ne bodite trmoglavi, ampak čim prej spremenite dosedanji način življenja. Lažje bo!
On: Ukvarjali se boste predvsem z vsakodnevnimi malenkostmi, zato se vam bo zgodilo, da boste nekaj pomembnega povsem spregledali. Poslušajte nasvet prijateljice, ki vas bo opozorila na nastalo situacijo.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: V vas se bo naselil občutek, da vas nekdo stalno zasleduje. Pustite se mu ujeti, pa ga boste ujeli tudi sami. Konec tedna boste preživeli v družbi daleč od vsakodnevnih tegob, ki so vam že dodobra zagrenile marsikatero priložnost.
On: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vam bo v veliki meri olajšala trenutno poslovno situacijo, saj boste pridobili kar precejšnjo prednost pred konkurenti. Vse vam bo šlo kot po maslu!
msm
Ona: Iz posledic nekega doživetja se boste sicer veliko naučili, vendar kljub temu ne precenjujte svojih modrosti. Skromnost se vam bo vsekakor obrestovala in to prav na tistem področju, kjer si najbolj želite .
On: Prijatelj vam bo sicer voljan pomagati, vendar bo zahteval tudi precejšnje plačilo. Premislite, preden se boste odločili, da vam kasneje ne bo žal. Kdor ima takšne prijatelje, ne potrebuje sovražnikov!
DVOJČKA ftft ■ STRELEC ^
Ona: Čeprav se zelo trudite, da bi si povrnili to, kar ste pred časom izgubili, vam to na žalost ne bo uspelo. Še najbolje bo, da se za nekaj časa potuhnete in si naberete novih idej za prihodnost.
On: Avantura, v katero ste se zapletli, je začela počasi preraščati v nekaj več. Toda še vedno se lahko rešite iz nastale situacije, zato dobro premislite, preden storite naslednji korak. Morda bo prav ta odločilen.
Ona: Poskusite se vsaj malo umiriti, saj boste v nasprotnem primeru kaj kmalu občutili vso težo nekdanjih neodgovornih dejanj. In tudi vaša trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot ste si prizadevali .
On: Kdor veliko tvega, lahko veliko izgubi ali tudi veliko pridobi. In zgodilo se bo prav slednje, zato začnite počasi misliti na precej lepše čase, ki so pred vami. A nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pomagali.
Ona: Zamislite se nad svojimi postopki in se hitreje skušajte prilagajati spremembam. V nasprotnem primeru boste kar naprej stopicali na mestu, življenje pa bo šlo mimo vas. Bilo bi resnično škoda.
On: Novo prijateljstvo vam bo prineslo prijetno presenečenje, vezano na poslovno življenje. Presenečeni ne boste samo vi, ampak tudi druga stran, kar vam bo v veliki meri odprlo vrata v prihodnost.
KOZOROG
Ona: Ker boste prehitro prišli, boste ugotovili stvari, ki jih že dolgo sumite, vendar niste imeli pravega dokaza. Ohranite trezno glavo in skušajte zadevo rešiti na miren način. Bolje bo tako, kot da za vedno izgubite partnerja!
On: Na potepanju po trgovinah boste spoznali prijetno neznanko, ki vas bo povsem očarala s svojim izvirnim pristopom. Nikar ne skrivajte svojega zanimanja, saj se vam lahko pretirana sramežljivost kar precej negativno obrestuje.
Ona: Pri delu boste dosegli nadvse ohrabrujoče rezultate, ki vam bodo na široko odprli možnosti za napredovanje. Sicer vas bo nekdo od nevoščljiv-cev spravil v slabo voljo, vendar ta ne bo trajala predolgo.
On: Obetajo se vam večja denarna sredstva, ki bodo prišla na povsem nenadejan način. Toda nikar naj vas to ne vrže iz tira, saj ste tudi vi sposobni investiranja v prav pripravne posle. Potrebno je le malo poguma.
DEVICA ^
Ona: S popolnoma novim pristopom boste napravili na prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristili boste trenutno situacijo in prav hitro se boste znašli v prijetni moški družbi. Pazite na čustva.
On: Prijetna neznanka vam bo pošteno spremenila trenutne načrte, kar bo za vas nadvse prijetna zadeva. Nenazadnje si tudi zaslužite, da je kakšen teden tudi malo bolj sproščen in lenoben.
VODNAR
Ona: Nobena skrajnost ni dobra. Ne prenaglite se, vendar vam lahko predolgo oklevanje škoduje v isti meri. Ponudila se vam bo priložnost, zato jo poskušajte izkoristiti. In spet bo vse po starem.
On: Nekdo vas bo skušal izkoristiti, zato bodite previdni in opazujte dogajanja okoli sebe. Vse to namreč lahko preprečite - treba je le pravočasno reagirati. Bolje je preprečiti, kot zdraviti!
Ona: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo v kratkem času odprla izredne možnosti na poslovnem področju, s tem pa tudi omogočila precejšnje zaslužke, ki vam bodo prišli še kako prav.
On: Partnerka postaja nestrpna, saj si od vas obeta vse mogoče koristi. Poskrbite zanjo in poskrbeli boste tudi zase. Šele proti koncu tedna boste prišli v tisto pravo razpoloženje, ki vam bo zagotovilo dokončen uspeh.
56
RUMENA STRAN
Kaj druži zgodovinarja in arhivista Bojana Cvelfarja in Aleksandra Žižka ter oblikovalca Jožeta Domjana? Kozarec v roki! Pa ne samo to, gotovo so kakšno rekli o zanimivi razstavi in lepo oblikovanem katalogu.
Razstava, vino in kruh
Prireditve poletne muzejske noči so v Celje privabile kar nekaj obiskovalcev, ki so si lahko brezplačno ogledali razstave in se popeljali s starodobniki. V muzeju novejše zgodovine so ta dan odprli novo razstavo o zbirki orožja in poslovilnih pisem talcev, ustreljenih med drugo svetovno vojno vojno. Z razstavo obeležujejo svojo 50-letnico, zato tudi tokrat ni manjkalo vina in kruha.
NC, foto: SHERPA
Pesnik Ervin Fritz se ni držal za glavo ob poslušanju pesmi slovenskih pesnikov v izvedbi Jureta Longyke, pač pa ga je verjetno nekoliko zdelala vročina. Ali pa kak spomin na očetovo zadnje pismo, o čemer je pisal tudi v svojem razmišljanju ob razstavi.
Z maturantom iz leta 1934
Radi imajo modo
V Šentjurju so poletno muzejsko noč obeležili modno, saj s pomočjo starih fotografij spoznavali modne smernice iz začetka prejšnjega stoletja.
TV, foto: GrupA
Modne zapovedi preteklosti, ki jih je na svoje fotografije ujel Alfonz Jurše s Planine pri Sevnici, so privabile tudi umetnostnega zgodovinarja Aleša Stoparja, publicista Janka Germadnika in zgodovinarko Rolando Fugger Germadnik.
Mojca Zupanc je kolegu v Mladinskem centru Šentjur Vidu Slani ponudila, da mu za posebne priložnosti pomaga z nasveti kot stilistka.
Pred odhodom na AGRFT se je letošnji maturant Tomaž Krajnc z igra-no-dokumentarnim filmom Odsev preteklosti poklonil najstarejšemu maturantu I. gimnazije v Celju, Milanu Stantetu, ki letos praznuje - verjeli ali ne - 79-letnico svoje mature.
Stante je po odhodu iz Celja svoje življenje poklicno zapisal sodstvu, a tudi
glasbi in filmski umetnosti. O svojih letih, ki jih več kot odlično skriva, nerad govori - zato bomo o njih molčali, dokler se mu ne bodo kmalu zapisovala s trimestno številko. Sicer pa je režiser Tomaž Krajnc v filmu, ki aktualizira problematiko mladih in vseživljenske-ga učenja in vsebuje vrsto intervjujev, slikovnega gradiva, prizorov iz filmov
in gledaliških iger, v katerih je v preteklih desetletjih sodeloval Milan Stante, v celoti poobjavil še kratki film Zeleno zlato. Ta prvi barvni filmski zapis o Savinjski dolini je namreč režiral Milan Stante, za kamero je skrbel Rudi Vaupotič, glasbo pa je napisal mojster Bojan Adamič.
IS, foto: GrupA
Po premieri filma Odsev preteklosti v celjskem Mestnem kinu Metropol Milan Stante v družbi mladih ustvarjalcev - drugi z desne je režiser Tomaž Krajnc.
Ne menjujeta poklica
Brez skrbi - Janko Požežnik ostaja zvest svojim poklicnim gasilcem in tudi Milena Čeko Pungartnik z vodstvenega položaja v Zavodu Celeia Celje ne bo prestopila med televizijske snemalce. Oba pa sta ob predstavitvi priprav na EuroBasket 2013 svoj prostor pod soncem našla le v kotu pred Celjskim domom, ki so ga že prej zasedli snemalci. Menda tudi ostalim ni bilo kaj dosti bolj udobno, a vseeno večjih pritožb čez dopoldansko sonce ni bilo. Pa še zidana ograja pred Celjskim domom je prav priročna za posedanje ...
IS, foto: SHERPA