Številka 226 TRST, v soboto 17. avgusta 1907. Teftai XXX I Ishaja vsaki ću tvtfi ok nedeljah Iti prcznlklh tb 5., ponedeljkih •! t. tjutraj ?cB»KiBe številke se prodajajo po 3 av6. (6 stotin*) v mnogih tobakarnah v Trstu is okolici, Ljubljani, Gorici, Srnaju, Petru, Selani, Nabiežini. Sv. Luciji, Tolminu. AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu Itd. VENE OGLASOV »o računajo po Tratah (Široke 73 mm, visoke S1/« mm); m trgovinske in obrtne oglase po 20 atotluk ; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaae denarnih »vodov po 50 Rtot. Za oglaae v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na- 8. in pol url zjutrej v veliki dvorani „Narodnega doma*'. DNEVNI R E D t - - 1. Nagovor predsednika 2. Čitanje in event. sprememba pravil. 3. Poročilo predsednika volilnega odseka. 4. Volitve. 5. Slučajni predlogi. Pripravljalni odbor. BRZOJAVNE VESTI. Odlikovanja v armedi DUNAJ 16. „Fremdenblatt" poroča: Cesar je imenoval tajnimi svetniki: poveljnika 1. zbora Morica pl. Steinsberga, generalnega inšpektorja kavalerije FML vit. Bru-dermanna, poveljnika 6. zbora FZM Ivana M y borbi za narodno proeve-redo in Naktalvo. Lokomotiva, tender in trije ^ je državna banka dovolda sultanu en mi- ^„je, z jutrašnjim dnem se ispolnjujejo želje I- i —— <]„ m/1 VAoi-oi io rlnenol . . i l • > I______ * ____» Jr.l..t,nnn Nesreča na morju. S1DNEY 16. (Nem. kab. družba) Danska barka „Ingeborg" je pri Port Steph.nsu trčila skupaj s parnikom nArawatha". Kapitan in šest mornarjev je bržkone utonilo. Narodna delavska organizacija. Jutri se ima vršiti vstanovitev to nove organizacije, največe in najpomembnejše ... . --------------- » —---_ _ • j ub J C ui^ati uaiiM uwwu«i ouimhiu V« osebni vozovi so se pri tem razbili : Od po- | jjjon pe^ da napravi red. Včeraj je dospel tnikov je bila mrtva soproga profesorja Ka-, jz j^azagana parnik z begunci, med temi je rola Bergerja iz Kezthely-ja, profesor Berger, | Te&na lz nemške kolonije. Vsi Evropejci so neka odgojiteljica, imenom Elizabeta Kircher j ^potovali iz Marakeša ter se podali v Safi. iz Monakovega in deček Andrej Krestan iz j p^afeuje te begunce tudi iz Mogadoija. Turn-Severina so bili pa težko raujeii. Od, TANGER 16. (Ag. Havas) U Časa-železniškega osebja sta bila težko ranjena članke poročajo od 15. t. m.: V mestu in strojevodja in kurjač. Vsi ranjenci so bili! 0k0iici via(ja mir. Kakor poročajo iz Feza, odvedeni v bolnišnico v Czik-Szeredo. Nji-|je tlim05nje prebivalstvo razburjeno ter se hovo stanje ni opasno. Na mesto nesreče se j zbira ua 8h0de, ki se vrše burno. Iz Mara-je podala preiskovalua komisija. Vzrok ne- keSa poro£aj0) ja s0 v$i Evropejci zapustili sreči ni bilo možno še doslej konstatovati. mesto po(j ©skorto, ki jim jo stavil na razpo-V 48 urah se odstrane vse ovire na progi. ! jago Muiej Hamid. PODLISTEK. K vstaji na Maroškem. Maroška vojska. Spričo sedanjih dogodkov na Ha roškem utegne pač zanimati, kako je kaj z bojnimi silami te dežele. Evo nekoliko podatkov : Vrhovni poveljnik cele armade je sultan. Višji uradnik — ni treba, da bi bil vojak — u u stoji kakor vojni minister na strani. Ćete se sestavljajo iz regularnih in iregularnih. Samo prve so stalno podrejene vojnemu ministru. Iregularni oddelki stoje, dokler jih ne pokličejo pod orožje, pod komandom pilš ali kajdov posameznih okrajev. V mirnih časih se čete le malo vezbajo. Maroški častniki so se izobraževali na Španskem, na Francoskem in na Gibraltarju; vrb utega so v deželi posebni vojaški misjoni, in 6icer laški, angleški, Španski in francoski. Poslednji obstoja skoro vseskoz iz alžerskih Mohamedanov. Oficirska čarža je v uglednih rodbinah dedna. Pehota (askari) šteje baje okoli 12 000 mož. Razdeljena je v takozvane tabore po 500 mož} ki jih poveljuje „kajd-aga". Nado- Demonstracija proti kardinala Merry del Valu RIM 16. Listi so priobčili poročila o nekem dogodku, ki se je pripetil, ko se je držtvni tajnik kardinal Meny del Val, ki se je včeraj mudil v Castel Gandolfa, peljal v Marino obiskat škotski kolegij. Ko se je kardinal vračal, je v Larinu skupina anarhistov vzlic policijskim odredbam priredila kardinalu sovražno demonstracijo s kričanjem in žvižganjem. Prišlo je med policijo in izgredniki do spopada, pri čemer je bil neki policijski agent precej hudo ranjen s palico. En anarhist in MADRID 16. Francozi in Spanci so se glede uporabe čet v Casablanki popolnoma sporazumeli. Sodi se, da nastane splošno po-mirjenje, čim uvidijo rodovi, da je lrancosko-španska akcija omejena le na kraje, v katerih vlada nemir. PARIZ 16. Admiral Philibert je včeraj brzoj a vil da glasom poročila prvakov v Ma-gazanu ne marširaj o rodovi iz okolice proti Magazanu, kjer je sedaj mir. Evrope]ci Šo vedno zapuščajo mesto. Položaj v Casablanki, Safiju in Rabatu je povoljen naših vodilnih krogov in posebno delavcev samih. Jutri stopa v življenje plod težkega, požrtvovnega in nesebičnega dela. In to delo, iz naroda za narod, naj rodi bogatega sadu, naj nam ohrani, kakor je v statutih rečeno, krepko narodno in gospodarstveno zJravo delavstvo! To sj naše želje, to so želje vseh pravih narodnjakov v mesta in to bi morale biti želje vseh pravih Slovencev i n Jugoslovanov sfilob. Nemilo p.\ je moralo dirnoti vsakega zavednega S ovenča, ako je teh dnij čital liste, ki se niso — da si vedno povdarjajo svojo neizmerno zavzetost za narodno bodočnost — bali ae svojo ne-vmestno kritiko žaliti direktno to nesebično delo, ali pa se svojim ignoriranjem odreči indirektno priznanje temu združenemu prizadevanju delavcev in inteligencije. Da ne bo po volji to marsikateremu! Z novo organizacijo so tržaški Slovenci napravili veliki korak naprej ; oni i n 1 e oni so znali navdušiti za to humanitarno in narodno nalogo delavce — Irok, in delavce —uma! To ie ta -—-------j - ---j--------, i r u a, m u c m » v c » - • — ,i ~ — CADIX 16. Križarka „Numancia" je po ;markanmi, za nas tolažljivi moment, ki iz te Z. . J_1„l„ .. 1?n« tnnniAa.tii nni/1a • • »- ■ 1 1 ___ 1__^ ----- 1-----J —- ---y " T, *------- ------v-----------r----------— -j i mariiau'll*j sauna lu^iuvuu, več izgredmkov je bilo aretovanih. Na lice | noči odplula v Tanger. Ena topničarka pojde Organizacije vstvarja delo, na kr.tero M.i a Kal . J yv nI n n vvrvli Aiinlvl lr/\fMin.l h 1*1 IfklA _ f ■ 1 A______. . . • %V * 11 1 ___- smemo ------------biti ponosni. »Narodna delavska organi sati j a« PARIZ 16. Glasom nekega poročila 1 specjfi5en tržaški produkt. Kaj lao.ga se Z Ll.i n n«v Z /> nkriH 11 I nm Ar rtl'On • * V V" 1 . _ _ _ A.__ _ 1_ 1 ..mrt Mft - mesta bil odposlan policijski komisar, ki ima! v Tetuan. stvar preiskati. w « I PAR.« — ----— ----o- r------- j« spemuccu u^nou ^ivunai. ■o- — t Slikar Ciril Hanael. I „Matina4' iz Feza se je shod ulemov pred je daj0 doseči le v mestu v katerem smn na- PRAGA 16. Danes je po kratki bolezni; sultanom odločno izjavil proti politiki mag- vajeni interesu skupnosti narodnim in r ,',lrr, • o a /1 _> 1 a L-r-n --J -----------O- --------- - UH3 putiuo. UUH03UII ««'1 «« rvu* »-"J— dogodkov v Casablanki nad Macleanom, ki za(j0§5enje pa tržaške Slovence: za delavce, je pod zaščito Riisulija. ki vidijo, za se skuša z vso vnem» novzdig- Štrajk talegrafistov v Severni Ane- ^ „j^ moraini in gospodarski n vo, za na- . 1 narodne boritelje, ki v tej organizaciji n.iidejo ClGAGO 16. Danes ob 1. uri 30 min. novo nezmerno moč v borbi za naše. t e p-zjutraj je naročil predsednik zveze telegrafi- tane pravice. Moment je vei.Ctveo za-8tov vsem vradnikom, ki so zaposleni v trgov- ra(jj tega in ne ozirajmo se na kritike, umskem brzojavnem prometu, naj nemudoma i k se Tese]imo! Živela „Narodna delavska pristopijo štrajku, ako niso bile sklenjene z org^jzacjjB!" _ .podnja sbomica j Hrvatsko - slovenskemu Istrskemu LONDON 16. Spodnja zbornica je vče- j fffilfffMfflll I raj po kratki razpravi vsprejela proračun v i UlJllSIvIl • drugem čitanju. ' Prvih dni tega meseca smo j a i ti v no- Cksplozije tovarne za dinamit. vinah, da se bo I. sestanek hrvatsko-slovea« DOEMITZ ob LABI 16. Potrjuje se, skega dijaštva obdržaval v Pazila dno 31. da je pri eksploziji dinamitne tovarne 12 avgusta in 1. septembra. Ali, čini je izšei oseb izgubilo življenje, 12 jih je bilo t^žko. naš poziv v novinah, so nas zaprosili od 41 pa lahko'ranjenih. mnogih strani — med katerimi je tudi odlič- Gozdi v ognju. nih rodoljubov —, da bi ta sestau. k odnesli TOULON 16. V gozdih v Pinsu, ki ob- na druge dni, a to iz razloga, ker se bo dajajo forta Faron iu Coudon je na več ravno na d.in 1. septembra vršilo v Vuloskem - j - mestih istočasno izbruhnil ogenj. Četni oddelki razvitje in proslava zastave »Sokola , v Trsta. MARIJINE VARI 16. Kralj Edvard je! so šli gasit Ob li. uri je ob silnem vetru pa proslava zastave „Del. podp. d;u-r.a, ker kralj in deputacija državnega zbora sta končala svoje potovanje po Islandiji ter sta sinoči odpotovala v domovino. Shod porenskih vinogradnikov. FRANKOBROD o M. 16. Okoli 1700 poreeskih vinogradnikov je imelo v Oestrichu na planem shod, ki je vsprejel resolucijo, v kateri se nujno prosi kompetentne oblastnije, naj vzamejo čim v roko revizijo sedaj veljavnega vinskega zakona. Nadaje se zahteva ? resoluciji več novih uvedb. Nemiri v Belfastu končani. BELFAST 16. Jutri «e prične zopet delati. Istočasno so delodajalci določili nov stalni plačilni tarif. Kongres socijalistov v Nancy-ju NANCY 16. Tukajšnji kongres socija-listov je bil danes zaključen. Prihodnji kongres se bo vršil v Tuluzi. PARIZ 16. Socijalistični kongres v Nanov je izvolil Herve-ja členom upravnega i odbora združenih socialističnih strank. Kralj Edvard v Marijinih varih. dospel semkaj ob 6. uri zvečer. Na kolo-' š4 gorelo. se one dni zbere mnogo naših \judij iu iiehote, seveda mora skrbet: vsak sam za vojna*4 zoper nevernike. Za vojno v gorah so svojega konja. jako porabni, gibčni in vztrajni. Zbog svoje Regularna konjenica nosi kaitan po- krvoločnosti so zelo nevarni in brezobzirni ljubne, a vedno žive barve, in £ezeqj bel nasprotniki. To bi bile torej vojne sile maroškega sultana — na papirju, da li tudi v r.mici, to pa se mora še-le pokazat*. Bombardiranje Kazablanke Pariški list „Figaro* je odpori zablanko posebnega poročevalca, ki zdaj živo sliko o tačasnem mestu. IM i Razdejanje, ki vlada v tem mestu, ki je štelo včeraj še prebivalstva 25.000 ilomači-'nov, 5000 židov in okoli 1000 E ropejcev razno narodnosti, je nepopisno. Kamnr človek pogleda, sledovi krogelj, razbita vrata, hiše brez oken, skrivljeni kosi železa, tlak ir.ruvan in čevelj visoko pokrit z ječmenom ki ro ga ' plepilci iz golega veselja do pokonča vanj h zmetali na cesto. Kar me je pa »»ajbolj ia delo, je težek smrad, ki mi jemal sapo in stiskal srce. Nisem niotzei zadušiti vzklika: »kakšen strašanski duh!' U mornar mi je odgovoril: „Duh mrl i ć o v !* Morali se bodete navaditi na to tuic.j"4. Kamorkoli gre človek, po v-od mu udarja naproti ta grozni dub. Na tleh je videti v vseh delih mesta mlake krvi. Boj ja d.vjal povsod. Najprvo okoli dohoda h konzulatu. Potem so postali plenilci gospodar i iuest;i in so pobijali brez izbiranja vse, k:tt- jim j« prišlo naproti, Francoze, Arabce i»li Žide. S posebno slastjo pa Žide. In potem je prišlo »EDINObT« St. 226 V Trstu, dne 17. avgnsta 1907 kov. Ta okolnost bi gotovo nepovoljno delovala na vapeh našega sestanka toliko v moralnem, kolikor v materijalnem pogledu. Zato smo bili prisiljeni odložiti naš sestanek na 7. in 8. septembra. Ob jednera razglašamo podrobni program in dnevni red sestanka. V soboto, dne 7. septembra: ob 9. uri predpoludne otvoijenje, konstituiranje in predavanja : I. Narodna zavest. Splošen opis razvoja cd prvih početkov do danes in današnje staqje. II. Kulturno-gospo-darske prilike: a) šola in narodno življenje, b) gospodarstvo. Ob 3. uri popoludne: IIL Narodna prosveta: a) ljudske knjižnice, b) ljudska predavanja, c) ostala sredstva za širjenje pru3vete. Ob 8. in pol uri zvečer k o m e r 8. V nedeljo, dne 8. septembra ob 8. uri zjutraj : IV. Istrsko dijaštvo: a) stanje r.a vseučiliščih v Zagrebu, Pragi, na Dunaju in v Gradcu; b) razgovor o ekonomskih momentih, ki vplivajo ua izvolitev stanu ; c) istrsko hrvatsko-slovensko dijaštvo na sred* njih in visokih šolah; d) naša naloga in dolžnost. Ob 8. uri zvečer prične koncert, katerega vspored se objavi pravočasno. Stanovanja so za dijake brezplačna. Zato prosimo tovariše, da se prijavijo do 1. septembra. Prijave vsprejemlje : Pran S l o-k o v i ć, cand. iur., Pazin. V Pazinu, dne 14. avgusta liK)7. Pripravljalni odbor. Hrvatje in Srbi pa Bosna. V Bosni se je ustanovila nova srbska stranka, ki je zapisala na svojo zastavo geslo: „Bosna Bosancem !u Rojstvo te nove franke treba pozdraviti le z zadovoljstvom. Med Srbi in Hrvati v Bosni je bilo doslej skrajno napeto, strupenosovražno razmerje. Vzrok temu boju pa je bil zelo teoretične uuravi in brez vsake praktične vrednosti za sedanjost. Srbi in Hrvati v Bosni so se ljuto pobgali med seboj radi vprašanja: komu pripada Bosna po svoji zgodovinski minolosti — ali Srbom ali Hrvatom ? Ta boj je bil nezmiseln, ker je slabil Hrvate in Srbe, a smejal se je tretji in se okoriščal na tej nespametnosti in slepot*. Mej tem, ko so se Srbi in Hrvati pobijah med seboj radi zgodovinske minolosti Bosne, so tretji uživali in — uživajo. Nemci od jedne strani propagirajo in tudi dejansko izvršujejo germanizacijo vse uprave v Bosni in Hercegovini, od druge strani pa silijo Madjari z infiltracijo ma-djarstva. Dočim se je torej glasil bojni klic na hrratski strani: Bjsno Hrvatom! na srbski pa : Bosno Srbom ! — se je faktično Bosna preparirala za Nemce in Mađare. Nu, zdi se, da je v treznejih in raz?odnejih srbskih krogih začelo prodirati spoznanje, da medsebojnemu boju radi zgodovinske Bosne mora biti končna le ta posledica, da ne bodo ne Srbi, ne Hrvatje imeli Bosne — bodočnosti! Iz tega spoznanja se je očevidno rodila nova srbska strauka v Bosni, ki odlaga parolo: Bosno Srbom !, ampak je zapisala na zastavo bojni klic : Bosno Bosancem! Ali, kakor zelo karakteristično dejstvo moramo navesti tu, da je „Hrvatski dnevnik", glasilo škofa Stadlerja, nastopilo sovražno proti tej novi stranki in kriči, da Bosna spada Hrvatom! A človek se mora tu resno vprašati: izvira Ii to siljenje v stari greh, v samo ubijanje res le iz slepote ; je-li v teh ljudeh res verski fanatizem tako silen, da raje ubijajo skupni narodni interes, nego da bi v miru živeli z bratom druzega veroizpoved anjn ; ali pa nitopočenjanje po diktatu skupnega sovražnika, kateremu so se ti ljudje dali v službo in ki nas hoče razdvajati z^to, da nas nadvladqje in uničuje??! Jako dobro reaguje „Pokret" — s posebnim ozirom na znani govor ogrskega ministerskega predsednika Wekerla, ki je hotel ščuvati Hrvate proti Srbom — na to nezaslišano početje „Hrvatskega dnevnika". Piše namreč : Dokler obstoji današnji položaj Bosne in Hercegovine in Hrvatske, mari n^j bi mi grozno delo obstreljavaqje, ki je pač zahtevalo največ žrtev, ki je tla na gosto posedalo z mrliču Kjer že ni krvi, tam je najti vendar razvaline vsake vrste, strašne sledove ropanja in pustošenja. Ulice so kakor da je vse izumrlo. Edina živa bitja, ki jih zagledaš tu pa tam, so Židje, katere 83 oplenili do zadnje 6tvarice in kateri so potem od svoje strani plenili — a prepozno, ko so bile vse kaj vredne stvari že izginile in ko so Francoze zopet gospodovali nad mestom. Majhne samokolnice, vsaka spremlje-vana od treh vojakov, hodijo po mestu, da pobirajo mrliče. Bogato žetev imajo. A natančnih števil ne ve nihče, ne general Drude ne francoski konzul. Tudi se jih ne bo nikoh izvedelo, ka,ti z vso naglico se pobira in odvaža mrliče. Nihče ne misli na to, da bi jih štel. Samo cenitve govorć o številu mrli če v. Nihajo med šesttisoč in petnajsttisoč. Tako leži pred našimi očmi slika mesta, v katerem se zdi da je divjal kakšen Atila. Ničesar ne manjka — niti ognja ne. Kajti cel okraj Kazablanke je pogorel in ni drugega nego vrsta črnih zidov, iz katerih se dvigne še včasih tenek trak dima proti nebu, Med razvalinami leže sežgana trupla, iz katerih puhti neznosen smrad. raje naseli Wekerlu in Madjarom ter jih podpirati za prazno obečanje, da bodo v Bosni Hrvate protežirali, ali za priznanje pripadnosti Bosne Hrvatski! ? Ali pa se vsi upremo v to, da okupirani deželi dobita svobodomiselne reforme, da dobita ustavo, da dobita reprezentativen zbor in svojo avtonomno vlado, da bo imel v teh pokrajinah odločilno besedo samo domači element, bil katoliški, pravoslavni, muslimanski — da ta element pride do svojih pravic in svobode ter da v tem pogledu, v notranji politiki — pušča-jočza sedaj iz vida bodočo usodo Bosne, bodočo državnopravno politiko — proglasi in v resnici izvede načelo : Bosna Bosancem! — to je domačemu slovanskemu elementu, a proti tu-jinščini, naj pa že ta prihaja z Dunaja ali iz Pešte!! Da je to možno, dokazujejo že sedaj neki dobri simptomi. Hrvati, Srbi in Muslimani so složno postopali ▼ akciji za svobodo tiska, pa bodo mogli tudi ▼ bodoče. Dela in akcija se slažeta, teorija ločuje. Skupna podlaga je možna tudi v Bosni, kakor v Hrvatski. Treba jo le urediti in se na njej složno boriti za predpogoje vsake daljne politike. T o bodi v odgovor Wekerlu! To naj bo aktuvelna politika v okupiranih pokrajinah 1 Statistika bojev v Makedoniji. Iz Soluna poročajo, da je glavni turški poveljnik v Makedoniji, Hilmi paša obelodanil statistiko bojev in prask med turško vojsko in makedonskimi ustaškimi Četami za čas od meseca marca 1906 do konca junija 1907. Po teh podatkih došlo je z bolgarskimi četami do 73 spopadov, v katerih je bilo ubitih 291 ustašev, dočim so bili ujeti 3 ranjeni in 24 neranjenih. Turška vojska je zgubila 1 častnika, 5 orožnikov, 60 mož je bilo ubitih, 1 častnik in 13 vojakov pa ranjenih. Z grškimi četami je došlo šestkrat do boja, ubitih je bilo 218 Grkov, ujetih je bilo 20 ranjenih in 75 neranjenih. Turki so izgubili enega častnika, 3 orožnike in 35 vojakov, 40 vojakov je bilo ranjenih. S srbskimi četami je došlo do praske v 13 slučajih: ubitih je bilo 39 Srbov, dočim sta bila 2 ujeta. Turki so izgubili enega orožnika, enega vojaka in enega častnika, dočim stn bila ranjena dva orožnika in en vojak. Albanci in baaška konferenca. Albanci vseh veroizpovedanj so poslali mirovni konferenci v Haagu spomenico, v kateri pravijo mej drugimi tudi nastopno: „Mi se ne obračamo do vas niti kakor zmagovalci niti kakor premaganci, marveč v popolni zavesti o naši moči in o naših pravicah. Vi, ki iščete svetovnega miru, vedite, da se pripravlja v naših gorah vojna. Mi smo oboroženi in pripravljeni na vse. da izvojujemo svojo svobodo. Na Balkanu ne bo miru, do kler se nam ne povrnejo naše pravice. Mi nočemo ni kakega status quo. Ako ne dobimo naših pravic, tedaj izzovemo vojno". Potem navajajo Albanci v spomenici vse kar zahtevajo. Zahtevajo pa albanske šole, upravne reforme, avtonomno pravosodje. — „Naša je deviza : „Jedinstvo ali smrt!" Mi se ne obračamo do vas s prošnjo — tako zaključuje spomenica — marveč vam sporočamo, ako želite miru v svetu, da delate na to, da se nam naše pravice povrnejo. Vi boste krivi vseh posledic naše vojne za neodvisnost Albanije !" IZ BOL0ABSKE. Dvajsetletnic« vladanja bolgarskega kneza. Iz Sofije poročajo od 15. t. m. : Povodom 20-letuice vladanja kneza Ferdinanda je bil danes v stolnici slovesni „Tebe Boga hvalimo4*. Vse slavnosti so odložene na 28. t. m. MfnSsterska kriza v Bolgariji. Kakor javlja sofijski „Denw, je minister-ski svet sklenil, da sedanje ministerstvo pod vodstvom Gudeva odstopi, čim se knez povrne v Bolgarijo. Vzrokov temu odstopu je več. Med drugimi tudi ta, da je knez na svojo roko odložil slavje svojega dvajsetletnega vladanja. Gadeva bo baje nasledoval sedanji minister za vnanje stvari Stančov. Mednarodni kongres »ocijallatov. Te dui se v Stuttgartu sestane mednarodni kongres socijalistov. Govorili bodo vsi voditelji mednarodne socijalne demokracije, kakor Bebel, Singer, Jaures, Adler, Vander-velde (iz Braselja). Iz Nemčije je priglašenih 300 delegatov. Avstrija, Francija in Anglija bodo tudi močno zastopane. Istotako dospejo zastopniki iz prekomorskih dežel: iz Združenih držav, Japonske, Argentinije in Južne Afrike. Pred kongresom bodo zborovali socijalistični poslanci v parlamentih različnih dežel. Avstrijski državni zbor ima največ socijalističnih poslancev, namreč 87. Potem sledijo finski deželni zbor 80, francoska poslanska zbornica 52, nemški državni zbor 43, danska poslanska zbornica 34, gornja zbornica 4, grška zbornica 4, angleška spodnja zbornica 30, belgijska poslanska zbornica 30f italijanska zbornica s 24 poslanci. V razpuščeni ruski dumi je bilo 83 socialnih demokratov. Edina država, v kateri so socijalisti zastopani tudi v gospodski zbornici, je Danska. • Večina teh parlamentarcev pride na stattgarski kongres. Drobne politične vesti. ! Dunajski nuncij ne odstopi. • Nedavno so časniki zabeležili vest. da odstopi dunajski nuncij Granito di Belmonte. Sedaj se pa ta vest dementira. Mednarodni časnikarki kon g r e s bo letos v Bordeaxu na Francoskem in sicer od 24. do 25. septembra. Na dnevnem redu bodo med drugim razprave o ugledu časopisja in o znižanju poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Dogodki na Ruskem. Volilni imeniki za predstoječo volitev v dumo. Iz Petrograda poročajo, da so volilni imeniki za predstoječo volitev v dumo že skoraj povsod izloženi. „Rječ*, glasilo kadetov, pravi, da se je Število volilcev v 67 mestih evropske Rusije nasproti zadnjemu imeniku zmanjšalo za dobro tretjino. V 39 kmetskih okrajih se je zmanjšalo za 76 odstotkov, v drugih kmetskih okrajih še več. Izključeni so mali posestniki in koloni. Dnevne vesti. Na direkciji državnih železnic. Pišejo nam : Dne 6. avgusta sem bil po opravku na direkciji državnih Železnic. Dospevši v prvo nadstropje sem povprašal nekega gospoda, kje je dobiti tiskovino prošnje za polovično voznino. Gospod mi je odgovoril prav uljudno in po slovenski, naj grem v sobo številka 44. Jaz pa nisem prav umel in sem šel v sobo št. 40. Tu sem izrazil svojo željo v italijanskem jeziku in tudi tu mi je neki gospod prav uljudno odgovoril, naj grem v sobo št. 44. ter mi je celo z roko pokazal, kam naj grem. Vstopil sem. Notri sta bili dve gospici. Obrnil sem se do one na desni. Ta me je gledala, a ona na levi je menila : Ali ne znate nemško? Odgovoril sem, da znam le slovenski in italijanski. Gospića mi je rekla, da naj grem skozi prve duri naprej. Odh^jaje pa sem čul, kako je rekla gospica po nemški: Kako je vendar to, dac. k. služabnik ne zna nemški! Zabilježili smo ta slučaj, ker je značilen in tipičen za postopanje izvestnih go-spic po c. k. uradih. Taki izkušenj imamo na redarstveni oblasti, na pošti na telefonu itd., ko so izvestne gospice hujše slavofobke nego možki. Umrl je v četrtek viši rabinec tukajšnje židovske bogočastne občine Sabat Rafal Melli, ki je deloval kakor rabinec nad petdeset let. Zadnji krat! !! Še enkrat poživljamo slovanska društva (katera še niso doposlala), mesta in okolice, naj dopošljejo najkasneje do 31. t. m., zaprošene podatke za našo brošuro. Ona društva, ki ne bi hotela napraviti nam te male vsluge — ne bodo omenjena v brošuri. Do sedaj nam je doposlalo podatke — še ne polovica vseh naših društev !!! Po tem roku bomo imenovali javnosti vsa društva, ki ne pridejo v poštev v brošuri. Izdavatelj. Za „ljudske knjižnice" so darovali akad. fer. dr. „Balkan" v Trstu : slavno akad. dr. „Ilirija", Praga 2 zv. „Krsnika zbr. spisi", 4 letnike „Zvončka", 25 zv. „Slov. knjižnicu" ; dalje g. Prostoslav Radešček 10 knjig; slavna „Družba sv. Mohorja". 76 knjig, g. cand. iur. Maks Obersnel — 7 knjig, g. Vremec Anton, sodni poverjenik, Opčine — 50 knjig; g. Malalan Kristjan, Opčine — letnike „Dom in Sveta". Društvo se vsem cc. darovalcem zahvaljuje za toliko požrtvovnost, ter grosi nadaljne podpore na naslov : Ivan M. (Jok — Narodni dom, Slav. Čitalnica. Naslov naj bode natančen, da se tako izognejo neprilike. Komur bi bilo nepripravno nositi ali pošiljati nam knjige, naj izvoli po dopisnici naznaniti naslov, da lahko sami pridemo ponje. Dne 18. avgusta vsi meščani ven na plan, kjer je svet krasan I Pol ure od Opčin oddaljena se nahaja ob glavni kraški cesti prostorna gostilna g. Štefana Ozbiča. Blizu gostilne pa leži krasna, senčnata dolina — kakor malo enakih po širnem Krasu. I, t a je že od narave tako ustvarjena, da je za prirejanja veselic in druzih zabav kakor nalašč. V tej dolini bo v nedeljo velika veselica, na kateri bodo sodelovala sokolska društva iz Trsta, Gorice ter Solkana in še par pevskih društev iz bližnjih krajev. To lahko trdim, da bo ta prireditev ena naj znamenite-jih za Kras, ker se je udeleže tri sokolska društva. Kdor torej ni še nikoli videl „Sokola", bo imel priliko to nedeljo na Repen-tabru nagledati si ga in občudovati njegovo izurjenost in gibčnost njegovega telesa. Priliko bo imel tudi poslušati krasno umetno petje, proizvajano po raznih društvih;J a med vsem tem se bo lahko zanimal za šaljivo pošto in šaljivo loterijo. Cenjenim g o- 1 atom bo vse preskrbljeno, tudi za telesne potrebe. V hladni senci starodavnih hrastov so pripravljene lesene klopi za cenjene gledalce, odkoder bo lahko vsakdo videl na veselični oder in na telovadišče, kjer bode telovadilo čez 70 Sokolov, ob enem pa si bo lahko gasil žejo z vrčkom frišnega piva. Po končanej veselici, začne ples in sicer t omenjeni dolini na dveh plešiščih. Mislim, da na Krasu ni bilo še take prireditve v svobodni naravi, kakor se bo baš vršila v nedeljo na Repentabru; zato pohi-1 ti te, dragi tržaški Slovenci, s svojim dičnim Sokolom na čelu v velikem številu med KraŠevce, kjer va3 sprejmo z odprtimi rokami i ii veselim srcem. Kraševce pa poživljamo, da se v kolikor možno velikem številu udeleže nedeljske prireditve na Repentabru, da s svojo prisotnostjo skupno pokažemo svoje simpatije in medsebojno bratsko ljubezen. — Vsem kličemo: „Na svidenje" prihodnjo nedeljo! Rodoljubi! Slovenci! in Slovenke! i Dan 25. avgust ostane zapisan z zlatimi črkami v zgodovini tržaškega Slovenstva. Tega i dne razvije pevsko društro „Ilirija*4 v Trstu j svojo zastavo na vrtu „Narodnega doma44 pri J sv. Ivanu. Vsakdo ve, kakšen hud boj bijejo ■ tržaška pevska društva za svoj obstanek, da se ne izgubi naša lepa slovanska pesem v morju potujčevanja, s katerim nas sovrag obkrožuje od dveh strani, hoteč nas vsmrtiti narodno. Pevska društva so ognjišča, okoli katerih se zbirajo možje in mladeniči z gojenjem slovenske pesmi. Pevsko društvo „Ilirija" v Trstu nabavilo si je konečno svoj prapor, katerega razvije slovesno dne 2*. avgusta s sodelovanjem nad dvajset raznih bratskih društev. Do sedaj prijavljena društva so sledeča: SI. pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane korporativno; 2. Del. podporno društvo Trst; 3. Del. pod. in bralno društvo Trst; 4. „Prešern" iz Boljunca ; 5. „Hajdrih* s Prošeka ; 6. ,,Zarja44 iz Rojana ; 7. „Kolo44 iz Trsta; 8. „Vodnik" iz Doliue vsa društva z zastavami. Nadalje korporativno naznanjena: 9. „Zvezda" iz Kopra; 10. »Čitalnica" sv. Jakob Trst; 11. „Zvonimir" iz Rocola ; 12. „Mladina" od sv. Ivana pri Trstu ; 13. „Slovan44 iz Padriča ; 14. Kolesarko društvo „Balkan" Trst; 15. Pevsko društvo „Slavec" iz Ricmanj. Po deputacijah prijavljena : 16. „Škojj1* iz Šmarij na Vipavskem; 17. »Lipa14 iz Bazovice ; 18. „Velesila" iz Skednja ; 19. „Zo-rislava" iz Sežane ; 20. „Draga44 iz Orleka pri Sežani ; 21. „Del. kons. društvo44 sv. Jakob; 22. Obrtuijsko društvo »Jadran"* Trst. Nadalje se vdeleže tudi 23. „Solkanski Sokol" korporativno ; 24. pevsko dr. „Slavau od sv. M. M. spodnje z zastavo. Slovenci in sploh Slovani ! Pohitite dne 25. avgusta na naše narodno slavje, da nas s tem okrepite in oživite v hudem boju proti našemu krvnemu sovragu. Zato bi bilo umestno, ako bi nas obiskali tudi naši goriški bratje. Saj nas vseh veže ena misel, ena ideja, ki je : boljša bodočnost naroda. Vsprej-memo Vas odprtim srcem in slovansko gostoljubnostjo, v kolikor nam bodo dopuščale naše razmere. Dne 25. avgusta na slavnosti pevskega društva „Ilirija44 in dne 1. septembra na slavnosti „Del. podpornega društva44, pokažimo pod okriljem naših praporov, ki se bodo vili po tržaških ulicah, da smo tu doma in da smo vredni spoštovanja, ter da so minuli časi, ko se nas je stiskalo in zaničevalo od vseh strani. Odbor pev. društva „Ilirija'' v Trstu. Zopet roparski napad o belem dneva. Eden roparjev aretovan. V bližini železniškega mosta preko ceste v Rocolu, namreč blizu ondotne postaje, sta včeraj ob 2. uri popoludne dva zlikovca napadla železaičarja Walterja Knapelja. Vrgla sta ga na tla in mu vzela srebrno verižico in niklasto uro, v skupni vrednosti 27 kron, in pa iz žepa novčarko, v kateri pa ni bilo več, nego za krono drobiža. Videča, da nima pri sebi ničesar druzega, sta ga pustila in bežala. Knapel je pa vstal in zdirjal za njima. Roparja sta bežala proti ondotni vojašnici. A ljudje ki so videli to gonjo, so se pridružili Knapel-ju in kmalu je bil eden roparjev obkrožen. A ker ljudje niso vedeli, zakaj da se gre, bi bili pustili vjetega roparja gotovo bežati, da ni bil tam slučajno neki policijski uradnik, ki stanuje tam blizu. Tam je roparja takoj aretoval in si potem dal od Knapel-ja povedati, kaj da 6e je bilo zgodilo. Le temu Blučaju se treba zahvaliti, da je eden roparjev aretovan, dočim se je drugemu posrečilo pobegniti. Aretovani je približno 30 letni Alojzij Lecce, doma iz Reggio di Calabria. Bil je seveda odveden na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem dali odvesti v zapore v ulici Tigor. TEŽAČKA MALA KKONIKA. IzmlSljen roparski napad. Kakor smo že pisali pred nekaj dnevi, ]e večina teh roparskih napadov le plod domišljije. Tako je na primer neko noč tega tedna nekdo v ulici Torquato Tasso — mej ulico Bel veder e in miramarsko cesto — v pijanosti zaspal na cestnem tlaku. Imel je pri sebi le 9 stot. A dva zlikovca, ki nista vedela, da ima tako svoto denarja pri sebi, sta mu šla preiskovat žepe. Na tem poslu pa ih je zasačil neki redar se stražnice v ulici del Belvedere, ju aretoval, vzbudil spečega in odvedel vse tri na stražoico. Seveda so onega, ki j 9 prej spal na cesti le zaslišali in ga po tem pustili domov. In o tem slučaju smo mi tudi poročali. A kar je najlepše, je to, da je do-tičnik, prišedši domov, rekel svoji ženi: „Boga zahvali, da sem prišel živ domov S*4 in ji potem povedal, da sta ga napadla dva roparja, a on da jima je vendar srečno všel. Drugi dan se je pa po onem okraju, v katerem stanuje dotični k, govorilo le o tem roparskem napadu. A sedaj pride drugi šo grši slučaj. Predsinočnjim okolu 9. ure je prišel na policijo neki človek. Rekel je. da je mebant- kar, da stanuje v ulici dei Montecchi št. 23 \ ilatu, dru 17. avgusta ISCH *fcDlMOST« 'tv. 226 Stran IIT in d;* it.u je iuie Ivan Petruzzi. Na to je( povedal, da ko je šel malo prej po trgu sv.' Ciprijana (blizu crkve jezuvitov) sta ga napadla dva roparja, Najprej da sta se mu približala, eden njiju da ga je poprosil, naj | um dovol' zapaliti cigareto ob njegovi, a za ! tem da mu je drugi rekel z grozilnim glasom : „Daj nama denar, ali se boš pa valjal na tleh !u On da je pa na to vzel iz žepa ključ in da je z istim vdaril po obrazu one-f ija, ki mu je bil to rekel, a zatem da je pobegnil. S policije so takoj poslali dva redaija s tem človekom, da preiščeta razna skrivališča po starem mustu, češ : morda nalete na la dva roparja, o katerih je oni človek trdil,! da bi ju takoj spoznal. In res je oni človek! pokazal redarjema nekega človeka v neki' he^nici v starem mebtu. Redarja sta pokaza-! nfga človeka takoj aretovala in ga odvedla' na policijo. A tu so v aretovanem spoznali! 20 letnega Antona Ghersetič-a, ki je doma z-Reke in izgnan od tu. Ghersetid je mislil, da je aretovan zato, ker je kršil izgon, a ko sot mu povedali, da je aretovan ne le radi krše-j nja izgona, ampak poglavitno radi roparakega; napada, je Ghersetić najodločneje protestiral proti tej obdolžitvi. Bil da je ves večer se; svojim bratom in da ima priče za vsako mi-( nuto, kje da je bil. Tožitelj, ki se je izdajal za Petruzzija, je seveda uradniku potrdil, da je aretovam eden onih dveh, ki sta ga bila napadla. A kmalu za tem je prosil, da bi se smel oddaljiti za hip. Seveda mu tega niso ujogli zabraniti, a on je odšel in — na policiji čakajo še sedaj, da se vrne. A ne bo se vrnil, kajti dognalo se je, da je bilo izmišljeno vse, kar je on povedal in najbrže celo njegovo ime in priimek. Ghersetić je bil prišel predvčerajšnjim popoludne skrivaj v Trst, da obišče tu svojo mater. Seveda so ga pridržali v zaporu in bo tudi kaznovan radi kršenja izgona. O roparskem napadu blizu Nabre-žine vemo poročati, da ni bil to nikak roparski napad. Dotični voznik — ki ni mladenič ampak 70 letni starec — je vozil zaklana teleta iz sv. Danijela v Furlaniji v Trst. Mej potjo se mu je splazil na voz neki /likovec in mu pobral drob — namreč jutra, pljuča, srce — iz kakih šestih telet. Ko je ■.tarec to zapazil, je našel tatu še na svojem! vozu. Tat ga je milo prosil, naj ga pusti, a' :«tarec ga je najprej naklestil z neko gorjačo, sa } otem zvezal in ga izročil orožnikom. To se pa ni vršilo na samotni cesti, ampak v Devinu in vpričo več druzih ljudij. Včerajnji plohi. Od 4. t. m. naprej j*1 vladala silna vročina, ki je postala v zadnjih dneh neznosna. Včeraj ob 11. uri pred-poludne in potem opoludne sta bili dve i/.-datni plohi, ki sta temperatura precej ohladili. Tudi popoludne se je parkrat usul dež. Med prvo ploho zjutraj je začela padati tudi toča, vendar je kmalo prenehala in ni napravila Škode- Smeinlca. Pri slikahu. Slikar (obiskovalcu) : „Evo tukaj portreta, ki si gJ 1. ^^ 0 tem 8e je že 0 založbi „TISKARNE EDINOST" v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 9 je izšel v sloven. prevodu VOHU« ROMAN Auleški spisal J. r. COOPER. Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane 1 krono 60 st. po pošti 20 s.ot. več. B«M m s* ▼ t*«1i kojiffarnafc po HoT«aik«a. Razpošilja so lo proti povzetju alt naprej poslanama znesku Z2I022 ti- in iMemstii! m, spžnte in in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via dell'Acque Stv. G. (laSprOtl Ilffe CeitTUl). Velik izhor francoskega Sampan ca, penečih desertnih Tf>lijan#*kib in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, But tuzder renskih vin, Mosella in Chianti. — BuxaP i ( cjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, «livorec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli it dotičnih krajev. Vsaka naročba ee takoj izvrSi. Raz pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo io franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Usaka ekonomična družina nakupi Kaj smo mi Slovani res take VERMOUTH v velikem skladiSču v ulici San Nico16 12 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine ▼ zobarskem krtki«tu Dr. J Čcrmak«g. Tuscher ulica TRST dalla Caserma ttav. 13, H. natfst K i janskim napisom. — Ravno . . . .. , .. , 0 i pisalo v „Edinosti". A kaj pomaga, ker, če nam nočejo dati radovoljno kar nam gre po- je keđo Iub ne sliši. _ Tudi na učiteljišču' skrbimo si sami na eden ah. d rug način ker je bflo n|kaj ^ . d jutr0 60 JnaSli: to kriči do neba. Glede Wieseria v Gorm prjjto z bary0 i bo pa govoril parlament Naj ne ostane sam o j '' Da bi 8e' ođpraviie ^ „ekatere nedo-' pn tem slučaju ampak Slovani naj zahtevajo : 6tatnogti v škod(f SlovenceJmj katere nedo- jednakopravnost pn vseh uradih. .'stalke hočemo grajati prihodnjič, da bi se x Leopold Pečenko, župnijski uPra^idalje vsaj deIom6a J k;i?ica w nain telj v Kanalu, je tam dne 13. t. m. ob 9. ^ „nAi jan na „ uri zvečer kopije se pod mostom črez Sočo utonil. Rojen je bil 26. avgusta 1869 v Ri- se godi dan za dnevom na davkariji v Kopru, z ozirom na princip jednakopravnosti, kateri . . ... , „„ . ... , ne bi smel ostati le na papirju na c. kr. hembergu, v mafimka posvečen 28. julija uradjh in skdnjič % ozirom |ja dejsjtv0j da Slovenci tvorijo veliko večino v tem okraju : 1895 ter je vedno kaplanoval v Kanalu. Bil je sicer imenovan lansko leto za kurata v Marijino Celje pri Kanalu, ali ker mu je bilo tamošnje prebivalstvo nasprotno, ostal je na starem mestu. Ko je leto* 22. januvaija umrl kanalski dekan-župnik Fran Vidic, imenovan je bil Pečenko župnijskim upraviteljem. Meseca maja je napravil župnij sld izpit, bil i je dober, prijazen in družaben človek ter | dober administrator. Pokopali so ga v velikem ( sprevodu v četrtek ob 6. uri zvečer. Vesti Iz Istr«. Bednemu prebivalstvu v pomoč. PobI. M a n d i ć, dr. L a g i n j a in prof. S p i n č i ć so stavili v zbornici poslancev | nastopni nujni predlog : Dolgotrajna suša, ki vlada v večem delu Istre od meseca maja pak vse dosedaj, prov-zročila je tudi v krajni občini Pomjan, politični okraj Koper v Istri, težke posledice. Prebivalstvo te občine, ki je že sedaj radi slabih letin jako zadolženo, pade v §c veče dolgove, ker je tudi predstoječa letina grdo prevarila. Po filokseri uničeni so že davno vinogradi, katerih kmet absolutno ne more sam obnoviti z ameriškimi trtami, ker nima pomoči ne od dežele, ne od države. Ono, kar je storil v tem pogledu s težko muko in izposojenim denaijem, mu ie dolgo ne bo nosilo niti toliko, da bi mogel plačevati obresti od izposojenega denarja. K vsemu se je pridružila sedaj huda suša, ki mu je prinesla veliko škodo na senožetih in pašni je nujno potreba, da se imenuje Slovenec na mesto višega davkarja. Ako pa ni Slovenca, naj se imenuje moža, ki v prvo, če tudi je Italijan, ne sovraži nas Slovencev, v drugo \ (Dalje na 4. strani). Tovarna pohištva ulica detla rasa SI. 46 Z A L O G A : Piazza Rosario št. Katalogi načrti in proračuni MT NA ZAHTEVO. $ a o s p PETER VERĆ0N autor iz. pečarski mojster Trst, ulica Chiozza št. 18-14 - TELEFON štev. 19-32 = NAJVEČJA TOVARNA v štedilnih ognjišč TRSTU v vseh oblikah in veličinah od navadnih d > najbolj k onv pliciranih načrtov. IV ZALOGA iz prvih čeških tovarn v vseh veličinah, načrtih in barvah, s vpoitoTiJujtm v mest* la na deiell po lastnih, uto Isnrjenlh nonterjih. POklatfanj« zidov x belimi Email plo&iieoml za kuhinje, kopeljne »obe, klosete itd. glinastih peči H O CL 3 P •a O M. 0* 0 O Naznanjava, da odpreva * dnem 20. t. meščanom in okoličanom dob roman o gostilno „NUOVA ABBONDANZA" nL 6. Cartncci fJbrrcate) $*. 2Z Točita bova njMjU kraik! ttraa. Mrsko Ni »ajflaejia dalaatiaaka vlaa ia DREH0UEVO PIVO prva vrata. — mC Vroča In mrzla kuh'nja ob vsakem časur Priporočava ao sa obilo« oblak DOBIVA 8E V VSEH LEKARNAH. DOBIVA SE V V8BH LJEKAjOL revmatlzmu in protm ► TEKOČINA GODINA ■Strati IV EDINOST« 226 V Trsta, dne 17 avgusta i 90? HOTEL BALKAI "S Str-TaMS HOTEL ISA LKAH pa, da res popolnoma umeje jezik strank, češki rodoljub. Rojenje bil leta 1841 v Hra-Finanč. ravnateljstvu pa se priporoča, naj se bovcu na Moravskem. Leta 1863 je bil po- ganin prepriča (kakor se je že zgodilo s slov. uradnikom, da-li zna italijansko), če zna do-tičuik slovensko, ker dandanes ne zadošča, da stoji le v kvalifikacijski tabeli, da zna slovenski. V počeščenje spomina Slavoja Jenka. V izkazu darovateljev za družbo sv. Cirila in Metodija v počeščenje spomina pokojnega Slavoja Jenka je bilo izpuščeno ime gosp. adjunkta Srečka Bisaila, ki je daroval 10 kron. nofiti* lfesti iz Kranjske. Malo špasa mora bit! Sedela je vesela družba pri širom znanem gostilničarju „Oefideljnu" v BrŠljinu [„Čefideljna" se je gvoj čas spominjal celo nek podlistkar v „Edinosti" v svojih spominih na dijaška leta.] Pa je potožil originalni „birt", češ, toliko imam drv, pa sekačev mi manjka. „No, če dobro plačate, očka Čefiidelj", je menil trgovec, kije znan hudomušnež, pa Vam pridem rad pomagat". „Dobro I" je odvrnil očka „Čefidelj", pa drva morajo biti prej sežagana, in tu morata bit dva zraven ! Za dobro plačo, ponudil se je prvemu ponudniku njegov svak, istotako trgovec, pod imenom „der Franzl", znan hudomušnež št. 1. Pogodili so se v vsej resnosti, da dobita vsak obeh »ža- j farjev" po 40 kron za en dan, delati pa' morasta od 5. ure zj. pa do 7. ure zvečer.! Ako bi se pa skesala, plačati morata oba dvoj-1 n;«to piačo nazaj t. j. vsak po 80 K. -Žagarja* sta dobila — tako se nam j poroča od sicer zanesljive strani — obljub-. ljeno plačo „na roke" in s tem je bila po-! godba sklenjena. Delo prevzameta baje že; te dni. Ta špas najnovejši obeh omenjenih hu-j donjušnežev vjteh hudih vročih pasjih dnevih! povzroča ne samo v Novem mestu marveč j tudi v Ljubljani, kamor se je bil potom slu-j čajno navzočih Ljuljančanov zanesel, mnogoj zanimanja. Tudi mi smo radovedni, kako bc ; ta špas izteče. Neznosna vročina in suša po Dolenjskem. Z veliko gotovostjo pričakovani vremenski preobrat je donesel v nedeljo dop. »a Gorjanskem pogorju le nekaj kapljic de^ja, xvečer močan piš, ki se je pa — kakor .mano — razljutil v Kamniškem okraju v strašen orkan. Vročina traja in narašča dalje, polje bo skoraj vse vničeno studenci in potoki se suše. Sicer globoki potok pri Prečini, ki Goni ob izviru 2 mlina, je skoraj do cela *uh ; tudi veliki potok Težka Voda izpod Gorjancev se v okolici Novega mesta zdatno osuša. Na Topolu pri Ilirski Bistrici je zađe* v*, lik tržaški avtomobil ob cestni kanal. Trije i gospodje in ena dama so bili občutno ranjeni. | Vendar so vsi krvavi nadaljevali svojo vožnjo i v Trst. _ lfesti iz Štajerske. Vlak je povozil blizo Rogatca neznanega moža, ki je ležal na progi ter mu' zmečkal obe nogi, da mu jih bodo morali odrezati. Na Bizeljskem upajo letos na zelo bogat pridelek na vinu. Tupatam se že dobi < ajo skoro popolnoma sladke vinske jagode. Ponekod se vendar pritožujejo vinogradniki, «ia jim grozdje črni. Razne vesti. Otok ae pogresnil, „Franki. Zei-tung* poroča iz New-Yorka : Glasom nekega poročila iz Honolula je neka barka dvanajst] r. Bauer se je pokazal vedno kakor odločen svečen v mašnika, več let je bil profesor na bogoslovni fakulteti v Olomucu potem na praškem vseučilišču. Leta 1882 je postal ško-dotičnik fom v Brnu, leta 1904 pa nadškofom Olomucu. Bivii ogrski minister za trgovino Ladislav Voros je obolel vsled prekomernega kajenja na zasttupljeniu z nikotinom. Zastrupila se is žalosti za sinom Iz Nyiregyhaze poročajo; Pred nekoliko tedni se le vstrelil husarski nadporočnik Ziebrik, ker mu ni mati dovolila ženitbe z neko deklico. Nesrečna mati si je vzela ta osodepolni udaiec tako k srcu, da se je pred par dnevi zastrupila z morfijem. Plačilo r>a obroke Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne x6. avgusta : Hicbel E., urad., PRAGA ; Nt uburger J., potomec, BIOKAKOVO ; Htimcr W., uradnik, NEW-YOKK; Weinberger A., z&pebnik, ZNOJNO ; Cvetoik V., uradnik, LJUBLJANA ; TJrban E., u;ado:k, PRAGA; PetriČ F., trgovec, LJUBLJANA; plem. Gauss F, častnik. PULA; Peitler F., posestnik, j KAMNIK; Moldovan J., zdravnik, DUNAJ; Hecht deutsche, Jf urftdnik> OLOMUC ; Gro er W., uradnik, DUNAJ; Fopovid D., učitelj, RUMA ; Zupana«* A.» zasebnik, CELJE ; Feinknopf L, trgovec, KRAKOVO ; Česuta I., inšp. ZAGREB; Stefančić F., učitelj, VELIKE LAŠČE; eahl I., potovalec, ZAGREB ; Fuzich L., trgovec, REKA ; Fr»g:accmo C., trgovec, REKA; W oger M., trgovec, CELOVEC; Rubel Ph., potovalec, DUNAJ; Kmetetz S., potov., LJUBLJANA; Harris H., potovalec, LONDON ; Kump W., uradnik, PROTIVNI; En gel H., zasebnik, BUDIMPEŠTA. MaLi oGLasi. Mali c-glasi računajo te po 3 sfcou besedo; icaistnotiskane bc?ede se računajo cnkrsi več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. -----— Plaća se takoj. — F. Ščuka Farriera Ste v. 25. prodaja kuhinjsko opravo: omare > mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Na prodaj S je 20 bi kraškega terana Naslov pove »Inseratni oddelek Edi- 963 tedenske in mesečne i Pro lajamo: dežnike blago za ženske, zavede, odeje platno, trliž. klobnke za možke, slike, držala za zavese. Ulica Madonnina i-ev. 43, L nad Levi Biccbi. 894 i Išče se mltidtrtifa od lb—17 let, pol težaka, veščega slovenskoga in ital janekega jezika. Naslov pove „IoBeratnt oddelek Edinosti". 961 Nova hiša v Rojanu, cenjena po sod. cenilcu K 150*000, se proda za kron l3o 0C0. Za natančneje informacije se je zglasiti pri gosp. K a i n d 1 v upravništvu „Trieeter Zeitung*. Za vsakovrstne naročbe mine-j ralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod-- Angelo Devetnk - Trst ulica Aoqnedotto 22 — Tel. 14 1448 Pozor gospe! Čast mi je javiti svoji cenjeni kljen-teli, da prodajam prave izvirne vzorce iz Pariza in Dnnaia; tudi vspre-jemam vsako naročbo — Kakor že znano — po najnižjih cenah. Udana EUSA FERTOT Modni salon Barriera vcecliia St. 29, I. nadst 1 (Umetni fotograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 4a (pritličje) TRST. Izvriuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost Pokalo v,porcelanaste,ploSče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsatatere fotografije. Radi udobnosti P. N. narednikov sprejem narečbe la Jih Izvriuje u dem ali zunaj mesta. Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici Igrač in drobnarij se nahaja vedno ■V VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, ranili lišpoT« predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter plsarniSklh predmetov in Izbrana zaloga krasnih razglednic « Via Farneto štev. 3 gostilno; velik dobiček, blizu južnega kolodvura, radi odpotovanja. Naslov Inseratni oddelek Edinosti". 948 Prodam daje # Podpisana opozarja pIaveo klijentelo na odpretje gostilne „Alla Carmen" (ex Continentale) v ulici Torre bianca št. 36 Gostilna bo preskrbljena z izvrstno kuhinjo, dobrim vinom, monakoiim in mp.rčaim pivom 1 vrste V nadi, da bo gostilna obilno obi-irana re bilježi udana Marija Vaacellari lastnica gostilne „ALLA PALESTRA". I- Največja prihranitev časa. ===== (SE" za izpit vojaškega dobrovoljstva - ——— Tečaj za sprejem v zadnji razred kake srednje šole. = fNaučni jezik; italijanski in nemški) Paralelni tečaji — itilijatisko in nemško — za zrelostni izpit na srednjih šolah Avtorizovani visoke 'R c. kr nauieftniStva, pod ravnateljstvom prof. R HARDA MiCKS. usr.»osobljonih in v službi stoječih profesorjev. TRST, ulica rielle Poste 10 TRST, ulica delle Poste IO Ćutim se dolžnega, da opozorim svoje cenjene odjemalce, posebno okoli dane, da sem naročil veliko izbero izgotovljenih oblek in zamorem vsled tega prodajati obleke po jako nizkih cenah. Prodaja se je pričela v soboto dne II. maja t. 1. Vittorio Fiscur, Crst, ulica brcata št. 1. A ■ I Eodolphe Maas, Crst - ulica farneto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. = - osebno sa žage na paro in mline. ===== Nit ni bombaž za čiščenje strojev. AVAV A Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francsco d' Rssisi štv. 7 — Prodaja moko I. vrste, slaščice in hiskot* n^jfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin — Pivo v steklenicah. — Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom Ako hočete imeti pod iz dobrega suneg: jalovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi Josip Vigiioiritz; TRST, ulica Dante Alighieri št. 3 Razpošilja se tndi dr dežeiv. FILIP IVANIŠE^iĆ zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omiša v ulici V&ldlrlvo it. 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav; občinstvu svoje gostilne ..VIVAdrf»■ alicti Nuova 5t. 11 in „Al fratcll dalmatl,. ulici' Zudecchc 5t. S. v katerih toči svoja vina I. vrst*; 80B1SKA "LJDDŠU ImEMk vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Cosp o ska ulica st. ~ 1. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. ----^-- Vsled sklepa skupne sejo načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907 : Hranilne vloge se obrestujejo po 4Vi®'« Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru Rentni davek plačuje pos. sama. Hranilne vlog« se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižb-po sVa°/oj na varščino ali zastave in n;t menjice po 6°/0. Glavni deleži obrestujejo st* konce«, leta po 5 V.^- Stanje 31. decembra 7906. : Z odru ž n ih > > 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790— kron. — Hranilne vloge: 2) 1,675.18882. — 1' -sojila : 3) 1,617.190-37. — Beservui sukUvt-82.382-63. — Vrednost hiš: 112.26523- — & V pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. Stoppar, Trst (Korzo) s podružnico v ulici fiiuseppe št. 9 (ex ulica Erta) sladčic in vsak dati svežih Prepefencl (blikofl) za ladlje, f ulica S. Giacomo štev. 7 Caprin najde ne veliko izbero hlStlenltnlli bISkotov. kakor tudi kruh 4--krat na dan. Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon ue4. m i a © Sf ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne i Bratov Eeiningfhaas === v Gradcu ===== in iz uicšćauske tovarne „Filsner Urqueil^ — v Plznu v -odčekih kakur tudi v but-eljk;iii ZALOGA s MoiiiGiesshabler ARISTiDE GUALCO Trst, ulica S. Servoto ■ x tovarna cevi m prešanih plošč. x ■ ANTONIO DEJAK junior se kuiikuretice. -" ' • I Trst. via Uegli ArtisL. St. 9 in 13 boji mBFOI it. SOS.