10. Straflta.
llaMlui, i tank, 11. febnisrfs 1913.
UIL leta.
.Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na don: dostavljen:
celo leto. pol leta . četrt leta na mesec
K 24-• 12-
. 2-
v upravniStvu prejeman:
celo leto.  • • • t • • K 22'—
pol leta •                       , 11 •—
Četrt leta                           m 5\S0
na mesec                       . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Unaflova ulica St. 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34.
Iibaja vsak dan ivećer lsvaemi! nedelje ls praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin   Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vii   Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari
———  Posameina številka velfa IO vinarjev. _
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st. 85.
,Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto . pol leta . četrt leta na mesec
K 25'-. 13-. 650 . 2-30
celo leto    .  . K 3(r—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ..... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. U?rav2i4tvo (spodaj, dvorišče levo), Hnaflova ctica št 5, telefon st. 85.
MM ministrsfca -konferenca.
D u n a j, 17. februarja.
Včeraj in danes se je vršila na Dunaju skupna ministrska konferenca. Ofieijalno se poudarja, da se je pcčaia z gospodarsko-političnimi zadevami, ki tangirajo razmerje med monarhijo in balkanskimi državami. Vprašanja nase trgovinske politike so zavzemala v posvetovanjih vodilnih državnikov monarhije odlično mesto, toda v položaju, v katerem živimo, jim ne gre tako velika aktualnost, da bi bilo verjeti, da so tvorila program dvadnevne konference.
Grof Bercbtold je marveč porabil priložnost, da naslika svojim tovarišem rravo in resnično sliko internacionalnega položaja. Zunanji minister je gotovo označil najbližje cilje avstrijske politike in nad vse zanimivo bi bilo izvedeti informacije, ki jih je podal o odnosa ji h med Avstrijo in Rusijo, o uspehu misije princa Hohenlohe, o težkočah na londonski konferenci in končno o svoj:h načrtih napram Balkanski zvezi in Albaniji.
Baš v tej točki se osredotočuie vsa te^a mednarodnega polo'Tajn in stvar stoji deiansko tako. da so Peć, Prizren, Skader zatočišča evropskega miru.
Od danes opoldne se je mnerie v poetičnih krogih zopet prevrnilo — včeraj so p^reeale zanesljive iu-formacije o globoko in črno zastr-nfe *cm političnem horizontu, danes sadi ofieijalno sitnaČno poročilo same rokice.
Resnico moramo iskali nekje t .cd tema dvema ekstremoma. Do-Vtz temu je že dejstvo, da je noro-Čj*n vojnega ministra na skupni mini konferenci naznanilo nadalj-n ' votaŠke i/redne izdaje: znameni c. Ha ritane »pripravljenost« še nadalle. Trdi se pač. da kažejo 1 remlienia sira Edvarda Greva, ki ' rbno i i pridno išče, kako bi zbb-7,! avstrijsko :r* rusko stališče, že p »Volikn pozitivnega uspeha. Av-stro-rn^ki sr>or te sedat restringiran ra naslednji pcdlasi: Rusija je pripravljena prepustiti Skader Alban-n, ?ko bi se Crnogorcem ne nosre-:,o ^a zavzeti, reklamira na Peć in P ■'T-n preznorroino za Srbijo. Av-
strija stoji glede Skadra na popolnoma intrartsingentnem stališču, glede Peči in Prizrena bi bila morda pripravljena se pogajati. Diference torej niso tako ostre, vendar pa se zdi, da bi se obe državi sporazumeli le pod zunanjim pritiskom, ki bi prihajal od medsebojnih zaveznic. V tem oziru smo že včeraj sporočili, da se trudi angleška vlada na vse načine preprečiti odkrit konflikt. Iz Be-rolina prihaja poleg tega vest, da se tudi Nemčija nikakor ne more spo-prijazniti z mislijo avstro-ruske vojne, ki bi potegnila v svoj vrtinec tudi nemško državo. Na karakterističen način nastopa oficijalna »Nord-deutsche Allgcmeine Zeitung« proti prepesimističn mu naziranju na inter-nacijonalni položat in trdi se, da je to svarilo »N, AUg. Ztg.« utemeljeno na dogo Ikih, ki so se v soboto izvršili. Nemška vlada, da je namreč tako na Dunaju, kakor v Petrđ&radu podala n-;'~v"-\e nasvete, kateri baje niso bili brc učinka. Informacija iz kro-
gov
:oske   diplomacije zatriuje
celo. da se ie spor skrčil na edino vprašnfe: Peć srbski ali albanski Ta informacija se nahaja v so-rr\: sju z današnjim oficijoznim avstrijskim poročilom, ki pravi, da se bodo sadovi Hohenlohefeve misije že v najbližjem času pokazali. Kakor \ i det i. govorijo merodajni krogi sedai že popolnoma drugače, kakor so to napisali pred par dnevi v »rremdenbfattu*.
V precejšnem nasprotju z lcrr "i besedami današniih sporočil se nahaja Še vedno defstvo, da se vojaške priprave
oiagoma sicer, toda vendarle nadaljujejo. Preko 480 milijonov izdaj v te svrhe bo treba delegacijam naknadno odobriti . . . Denar teče sedaj ro zatrdilu vladnih krogov iz blagajniških preostankov in reserv. ^odn v parlamentu je sek-ciiski šef Engel nedolgo temu ori-znal, da to ni popolna resnica. R^<=-ni "a je namreč ta, da se vf?da pogaja z Rotschildovo ba^rno skupino za 600 '-''i-orelio oosoiHo.
Skupna ministrska konferenc? se te obširno pečala s pripravami za bodoče trgovinske in sološno gospodarske odnošaje napram balkanskim državam. Balkanske države postaiajo po zmagoviti vojni za naše gospodarske razmere, našo trgovino ir industrijo popolnoma drugačen faktor kakor   so   bile   sedai. Velikanska
ozemlja bodo mednarodnemu prometu in urejenemu gospodarstvu odprta, tem širje. čim boljše in trdnejše si bedo posamezne evropske države uravnale svojo gospodarsko politiko napram Balkanu. Za Avstrijo prihaja v prvi vrsti v poštev Srbija. Državniki spoznavajo, da je treba trgovinske pogodbe sklepati na daljši čas, kakor se je to dosedaj godilo. Konferenca se je pečala s vprašanjem, kako bi bilo spraviti v sklad take dolgoobvezne pogodbe z desetletno gospodarsko bazo avstrijsko-ogrske nagodbe. Gleda Srbije špeei-jelno gre predvsem za zvišanje mesnega kontingenta, oziroma za uvoz živine, za ure lite v tarifni!: ir. Iran-sportnib pogodb, ki bi naj Avstriji za-sigurale ugodni položaj v internacijo-nalnem transiinem prometu na Balkanu. Končno reziiltirajo važna vprašanja iz dejstva, da zapadejo skoraj vsa evropska turška ozemlja s svojim za eksport ugodnim Uoroccntnim carinskim tarifam balkanskim državam in njhovi carinski politiki.
Ureditev teh vprašanj naj bi bila za enkrat — dokler ne poteče zdaj veljavna avstriisko-ogrsfca nagodba, t. j. do ieta 1917. — le provizorična in se naj izvrši potom naknadnih konvencij k sedaj veljavnim trgovinskim pogodbam. V kateri izmeri se naj uredi zlasti najvažnejše vprašanje uvoza mosa, oziroma živine iz Srbite, o tem se bodo ministri morda še večkrat pogovarfali, kajti baš tukaj se najostrejše križajo nazori o smereh in ciljih naše zunanje gospodarske politike
fenlfe smetao Kflnp
m ari
pote!
(Od slovenskega politika.)
Leopold baron Chlumeckv priobčil je v »Oesterr. Rundschau« članek, v katerem govori o vojaškem pomenu povečane Srbije glede na akcijsko zmožnost naše države. Moralna vrednost Leopolda barona Cblumeckega dokazala se je najbolje v znanej Friedjungovej pravdi; zato bi o njegovih člankih, katere semter-tja pošilja kot »Grossosterreichcr« v svet, ne bilo vredno govoriti, ko bi se ne vedelo, da ima stike z gotovimi, dandanes zelo merodajnimi krogi v
naši državi in. da njegovi članki izražalo naziranje teh krogov. Zato je jako interesantno spoznati* iz Cblumeckega članka, da gre avstrijskim diplomatom, ko zahtevajo močno Albanijo, samo za to, da napravijo — kakor se izraža baron Chlumeckv —■ v zmislu avstro-oarrske in — notabe-ne! — viied te^a tuđ: nemške politike, trdnjavo proti prodiranju Slovan-s<va. Baron Ćhlumecky to^ej naravnost priznava, da so vsa tozadevna prlzadevanfa Av^ro-Ogrske naperjena proti Slovanstvfl.
Za nas to ni nikaka posebna no-vica, ker vemo, da je Avstrija vedno smatrala za svojo tradicijo tlačiti lastno Slovanstvo in ovirati Slovan-stvo v njegovem razvoju sploh. Zanimivo je le, da to potrjnje sedaj tudi baron Chlumeckv: zanimivo zato, ker ima vsled a«- - in njenih zvez njegovo priznanje neoporekljivo vrednost. Baron Chlnmecky nam pripoveduje v svojem članku, da Albanija mora dobiti Peč, Djakovico, Pri-zren in Skader. Ni nam sicer znano, kako so se vršila posvetovanja na zborovanjih poslanikov v Londonu, kajti vse, kar se o teh zborovanjih pripoveduje po časnikih, so več ali manj zgol ugibanja. Kaj gotovega ne ve nikdo, ker poslaniki uporno molče. Mno pa pač vemo: da si na teh konferencah stojite nasproti dve skupini velemeči, in sicer trozveza in tro-snorazm i Itripelententa). Iz vstga dosedanjega razvoja balkanskih dogodkov pa ie videti, da \e trospora-zani dokaj nioči!e!ši od trozveze, in če — ravno včeraj — časniki poročajo, da se bode Albanija postavila jpod kontrolo vseh šestero velesil, je precej verjetnosti, da se to res zgodi. Če na je temu tako, treba se je vprašati, čemu vtika Avstrija svoje prste v žerjavico zaradi A'.barue. Mi smo itak mnenja, da bi Albanija tudi pod samim pokroviteljstvom Avstrije in Italije za našo državo in njene narode ne pomenila nič dobrega, kajti taka rešitev bi krila v sebi zarodek za bodoče konflikte. Na strani Avstrije in na strani Itasiie bi zaradi Albanije bilo še kedai krvavih glav. Ako pa Albanija pride pod kontrolo vseh šestero velesil, tedaj je čisto gotovo, da za Avstrijo tudi onega pomena ne bode imela, kateri jej vindikuje Chlumeckv, in za kateri se naša diplomacija bori tako krčevito. Ona nam-
reč ne postane trdnjava za zaviranje Slovanstva v njegovem napredku in tako naša diplomacija ne doseže nič drugega, ko da bode naša država na celem Balkanu — toda kaj pravimo na Balkanu — po vsem slovanskem svetu najbolj sovražena država, in da bodo posledice diplomatičnih zablod na lastnem telesu Čutili vsi avstrijski narodi.
Ves svet vid! danes, da se pripravlja slovanska zveza: ves svet ve, da ni daleč čas, ko balkansko zvezo nadomesti slovanska zveza. Samo pri nas na Dunaju in v Budimpešri tega ne vidijo. Avstrija, katera je po veliki večini svojega prebivalstva slovanska država, morala bi prva odnreti oči, da vidi, kar se pripravlja; toda njo utegnejo bodoči veliki dogodki ravnotako iznenaditi, kakor jo je iznenadila balkanska zveza in — nje posledica — vojna na Balkanu. Najbližji smo balkanskim državam, ali najslabše smo bili po svojih diplomatskih zastopstvih obveščeni o tem, kaj se snuje. Ako bi pri nas v meroćainlh krogih imeli količkaj Minevanja za interese države in dinastije ter za blagostanje državljanov, morala bi vsaj sedaj v poslednjem trenotku Avstrija krenUi na druga pota, kajti na? naša vojna stranka še (ako rožna z orožjem, naj se reptilije, ki žive iz dispozHiskega fonda, še tako repenčijo, eno je gotovo: Av-cfr"a ne bode nikdar izsilila, da bi Peč, Djakovica, Prizren in Skader pripadli Albaniji. Umakniti se bode morala naša diplomacija na celi črti. Še za eno blamažo bodemo torej bogatejši: prestiž naše države pa pade ne samo na Balkanu, temveč po celem svetu, globoko pod ničlo. Ali res še nimamo dosti neupeha, ki ga je dosegla misija kneza Hohenlohe v Pe-trogradu ?
Pravi se, da je zgodovina učiteljica narodov. Učiteljica avstrijske diplomacije gotovo ni, kajti ko bi ljudje, katerim so nesrečne okoliščine zaupale usodo naše države, bili količkaj zmožni upoštevati nauke zgodovine, spomnili bi se vzrokov, ki so dovedli do tega, da se je morala Avstrija sramotno izseliti iz Lombardije in Benečije. Kakor se je takrat pripravljalo osamosvojenje italijan-stva, cako se pripravlja dandanes osamosvojenje Slovanstva. Ali ne bi Avstrija, katera je poleg Rusije naj-
Shriunosf hiše št. m.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Kouec.)
-Gospa Molyneux in jaz sva se ljubila,« je ponavljal mladi mož sicer z žalostnim a odločnim glasom.
»Moja ... to se pravi Molyneux-ova žena in vi . . .?«
»Takrat nisem vedel, kako se pi-?c. Skrivala je, kdo da je. Pač pa sem od začetka slutil, da ima veliko taj-\ Sele na tisti večer, ki je bil zadnji njenega življenja, sem vse izve-(). zakaj mi ni zaupala! Morda bi jo bil rešil iz krempljev tega prokle-tega morilca."
hudiča . . .« je vzkliknil Moly-K,  a je hitro prišel zopet k sebi. Ta spletka me pa zanima.  Vi torej trdite, da vas je ljubila?«
I »a, gospod ChapeK« je ponos-i o odgovoril lord Francis, »ljubila me Je iskreno in presrčno.«
\ da je omožena, tega vam ni povedala?«
\Te;   niti tega mi ni povedala, da stanuje;  to sem šele izvedel, n sem jo nekega večera skrivaj zasledoval. Prihodnja novica, ki sem jo ^
izvedel o njej, je bila vest, da je — mrtva.«
:>Lord Francis, povejte: ali veste popolnoma zanesljivo, da govorite o gospe Molvneux, ki stanuje, to se pravi, je stanovala v tej hiši?«
»Žal, da vem to le preveč zanesljivo, gospod Chapel! Dognal sem, da razen nje ni nobena druga dama stanovala v tej hiši; dalje ... od ti- i stega dne mi ni nikoli več pisala ... nikdar več se nisva videla . . . nikdar več me ni poljubila . . .«
»Proklctje nad vas,« je zatulil Irvin Moyneux. »vi nesramni, ničvredni, lopovski zapel ji vec! Moja fiarriet! Moja Harriet!«
Kričaje je Molyneux hitel iz sobe in trenotek pozneje je lord Francis slišal, kako je zaloputnil za seboj najprej hišna in potem vrtna vrata.
XXXVIII.
Lord Francis Phiilimore je bil dosti preveč začuden, da bi bil sledil bežečemu Chapelu, čigar vedenja si nikakor m mogel raztolmačiti. Ali je bil Chapel samo iz moralnih nagibov tako ogorčen? To je bilo zelo neverjetno. In dalje, kaj je pomenilo, da je dvakrat zakričal: moja Harriet?
»Tega ne razumem in ne razumem,« si je rekel mladi mož in je razmišljajoč o tej uganki hodil po sobi gor in dol. »Kaj si je mogel . . .«
Naenkrat je nehal hoditi in misliti; zadržuje sapo je strmel na dolgo zaveso pred oknom, izpod katere je
bilo videti majhno — žensko nogo, Položaj je bil mučen, vendar si je znal lord Francis pomagati. " Z največjo obzirnostjo je rekel:
»Milostiva — morda ne veste, da se vidi ena vaša noga.«
Noga je izginila, zato pa se je slišal globok vzdih in trenotek na to je dama stonila izza zavese.
»Lord Francis,« je rekla z drhtečim glasom, »pojasniti vam moram . . .«
»Mariia!« j 3 zakričal.
Ona je molčala in sramežljivo povesila poglede na tla.
»Marija — ti živiš?!«
»Žalibože, da,« je odgovorila nežno.
Planil je k njej — razprostrl roke — a se ustavil.
»Gospa Molyneux,« je začel.
»Ne, ne, ne,« ga je prekinila. »Ti se motiš, Francis. Jaz nisem gospa Molyneux. Zmota M ^a naravna. Gospa MoIvneux je bila res edina dama v tel hiši, jaz sem bila samo njena služkinja.«
»Ti? Ti si bila služkinja?«
»Da! To je bil vzrok, da ti nisem hotela ničesar povedati o svojih razmerah. Hotela sem dobiti prej tako službo, da bi se tebi ne bilo treba sramovati svoje ljubice. A nisem te nalagala. Francis; kar sem ti povedala, te bilo resnično. Vedela sem ...«
»Marija! Marija! Zopet te imam — to je vse, kar hočem vedeti. Ti si živa — več ne želim.«
XXXIX.
Tekel je po ulici Hiacint kakor da je zblaznel. Kar je bil Irvin Moiv-neux zapustil šolo, se mu še ni primerilo, da bi bil tekel; vsled tega ga je tudi kmalu začelo bosti. Zaletel se je v neko damo, odletel ob bližnji zid in imel le še toliko sape, da je mogel dihniti: »Oprostite, milostiva.«
Dama ga je komaj pogledala pa je že polglasno vzkriknila.
»Irvin! Še spoznala te nisem. Za Boga. kako pa izgledaš in kam tako tečeš?«
Gledal jo je z debelimi očmi; zdaj jo je Šele spoznal, svojo nezvesto soprogo.
»Harriet,« je ječal težko sopeč, »jaz vem vse!«
»Kaj pa?« je vprašala.
»Lord Francis mi je priznal — vse povedal.«
»Lord Francis Phiilimore?« se je ona začudila. »Kaj je bil pri tebi?«
»Da . . . sedaj se mudi v mojem stanovanju, čigar svetost je oskrunil.«
»Ljubi Irvin.« je rekla soproga z nežno skrbnostjo, »tebi je gotovo slabo ... kaj si pa hotel reči?«
»Harriet, povej mi resnico, popolno resnico,« je prosil.
»O čem?«
»O lordu Francisu Phillimoreju in o tebi!«
»A saj si rekel, da ti je že sam vse povedal!«
»Vedeti hočem popolno resnico,« je rekel MoIyneux.
»Slušaj torej,« je rekla gospa. »Ta mladi človek je bil tako besen, da me je zadrževal deset dni zaprto v neki vili in je hotel na vsak način od mene izsiliti kako priznanje. Ko je končno izvedel, da so na ladji »Rou-melija« prijeli zakonsko dvojico So-per, se mu je začelo svitati, da jaz vendar nisem Eva Wilson. In na to me je izpustil. To je vse! Kaj je pa tebi povedal?«
Molyneux je s slovesnim glasom ponovil, kar mu je bil povedal lord Francis. Pri tem je gledal svoji ženi neprestano v obraz, da bi zapazil tudi najmanje zarudenje. Toda na njegovo veliko začudenje ni niti najmanj zarudela, pač pa mu pazno pogledala v obraz in se potem začela smejati, na ves glas in tako od srca, da je bil ves zmeden.
»Pojdi, Irvin,« mu je rekla, »mislim, da boš hitro na svoje oči spoznal resnico.«
»Ali, Harriet — najprej mi moraš vendar odgovoriti, če si me goljufala ali ne. Ali si mi bila nezvesta?«
»Irvin — ali je to verjetno?« mu je odgovorila. »Pojdi, pa ne bodi otročji. In lepo te prosim, vrzi te ponarejene brke stran.«
»Seveda — brke stran — da me bodo snoznali!«
»To je pač že nujno potrebno. Konec romana si boš že izmislil. Ne
večja slovanska država, mogla pri tem sodelovat!, mesto da ta naravni
raz vol ovira? Ali se res ne more najti potov za odkritosrčno zbliža-nje z Rusijo? Vodili smo že vojske z raznimi državami, z Rusijo nikoli. Še več: tudi ko Je grozil naši državi pogrom, bila ie Rusija, ki Jo le rešila. Ali bi torej res ne bilo mogoče najti potov za prijateljske razmere med slovansko Rusijo in med Slovanom prijazno Avstrijo? Toda hic Rho-dus! Slovanom prijazna Avstrija!
Iz zgodovine se naša diplomacija ni ničesar naučila in do take državniške modrosti, da bi zadovoljevala svoje slovanske narode, se nikdar povsnela ne bode. To zahranju-jeta nemški furor in madžarski imperializem. Najsijajnejši dokaz za to nam daje ravno te dni početje naše vlade v Bosni in Hercegovini. Kakor na celem Balkanu, tako je tudi v teb dveh deželah švabstvo skrajno pp-stujeno; vendar jim hočejo vsiliti nemški jezik za uradni in poslovni jezik pri železnicah Bosne in Hercegovine.
Vseskozi verjetne vesti pripovedujejo, da se je na posvetovanju poslanikov v Londonu — dasi jako ranio,pa vendar—začelo razpravljati tudi o avstrijsko - jugoslovanskem vprašanju. Kako poniževalna ie ta vest za našo državo! Poslej se o notranjih zadevah velesil na posla-niških konferencah ni smelo govoriti: Tt«rčiia *Hlna te H1a »zje*r»a. AH ne čutiio na Dunaju, kako da1*** »e Avstr;;a rritfrala s «vo»o notu;ko proti Slovakom, da se že ce'o diplomatski areor*ag utnešava v njene no-tranie zadeve?
Dasi skrajna ura, vendar ie še Čas. Al« ga bodo ^erodajni kroči spoznali? Ai^o odbije ura dvanajst, izgubljeno bode vse!
Demisija plišfcena m. namestnika?
: Herold Polskie^ objavlja poročilo svojega dunaiskega poročevalca, da bo ces. namestnik dr. Bo-brzvnski v kratkem dermsiiomral. Kot vzrok tej demisih* navajajo okolščino, da je prišel dr. Bobrzvn-ski z dvornimi krogi v nasprotje. Princu Hohenloheju so namreč v Pe-trocradu izročili več želi. katerih izpolnitev b; bila nredpo^oi. da se zopet ustvariio ožji stiki med dunajskim in petrogradskim dvorom. Ena glavnih zahtev je, da vlada ne tolerira več znanih poljskih organizacij in strelskih zborov. Temu se je unrl dr. Bobr? mskt ter izjavil, da so fr orr*anizac;ie refleksno ri^a'Me političnega instinka gaHških Pollakov, izvor nafidealnejših sani o svobodi in tako gibale se ne more zagreti z vladnimi odloki. Po naziraniu dr. Bob^zvnskega se nroti tem ore^ni*. zaciitm ne sme v Onliciii vporabiti nikakih represalii. Oibanie se bo samo poleglo, kakor hitro bodo nastale normalne razmere. Br. Fobrzvn-ski ie dni to izjavo baje v trko določeni obliki, da so se merodaim kro<rt odloČili v interesu dobrih orlrošalev pnrram Pustit sprejeti demisijo dr. Bobr/vnskega.
Uo?n?? ip Ealkann.
Skozi Dardane!e.
Stari Ilion bo videl zopet grške čc+e. Na ladjah so pripluli čez Egej-sko morje in zonet se bo razvila veli-
*■--—-!-;-—"-—-:-;-"
vem sicer, če ti je že dovolj, da te imajo za morilca, a meni je dovolj, da veliam za umorjeno.«
»A — a — kakšen smisel pa imajo oot^m obdoi/itve, ki jih je izrekel lord Francis?«
Zopet   se  je zasmejala na ves
glas.
»Kaj ti to še ne gre v glavo, Irvin?   No, detektiv ti pač  nikoli ne
boš. ;
... Lord   Francis   je vendar
mislil na Evo.« »Na Evo!«
»Brez dvoma! Med tem jo je gotovo naše! — sat si rekel, da je bda nri tebi — in če stopiva mnlo hitreie, jih lahko še vidiva pri objemam" in poljuhuvanju.«
To se te tudi uresničilo.--
Prijetna in vesela veČina v hiši št. 47 v ulici Hiacint ie zaključila ta dan in vse ponisnne dogodke. Najsrečnejša na je bila Fva, oziroma Marila. Od časa do časa se ie nasmehnila tako. da so h oči zažnrele sreče. A ko ie izrekla svoie pomisleke, če se rrore odličen či*n an^le-?ke *v«|iMir$tokracile noroČiti z btv-fo V*f*fna jo je lord Francis pomiril, rekoč *
To bo niisiiair»el*a n^rtna. kar < ,> \\h r^odllo V -7-idniib letih v na-ci f^ovi^?: v«? mo?i br*He so se no-rn£i1i 7 r.«.^rU?k?nM*    koris^ininmi in
tfv«   mn*\ teti s** bavita z izdelova-m klobukov. Ti boš ponos našega rodu.«
ka bitka na historičnem bojišču. Kakih 8 km od prvih turških utrdb ob Iardanelah Kumkalesi leže razvaline stare Troje, kjer je oblegal Menelaj z veliko grško vojsko nezvestega gosta in njegovo hišo. Deset let je trajala vojna in končno je padlo mesto z zvijačo. Na teh tleh se bodo vršili tudi sedaj boji Grkov, da prisilijo oliolega Turčina, da prizna balkanskim narodom njih pravice. V zalivu B.zika so izkrcali Grki 40.000 mož s tepovi in brzostrelnimi puškami. Njih namen je udariti proti utrdbam Kum-kalesi, da na ta način pripravijo pot svoji mornarici skozi Dardanele Od tod se bodo obrnili Grki proti severovzhodu pred Kale Sultanie, kjer jih čaka druga vrsta utrdeb. Če je v r-jeti poročilom, da so utrdbe na maloazijski strani Dardanel stare in slabe, se bo Grkom v kratkem posrečilo pognati Turke nazaj. Da pa more grško vojno brodovje nemoteno skozi Dardanele, osobito da mu ni pričakovati obstreljevanja z obrežja, je treba, da Bolgari zavzamejo Galipoli in vs; druge utrdbe na Kerzonezu, ki se približa maloazijski obali ponekod na tri do štiri kilometre. Pasti morajo utrdbe pri Maidosu in Kilid Bahru in tudi utrdba Sedil Bahr. Potem je pot prosta, iz države Balkanske zveze lahko pripravijo glavni napad na Carigrad s kopnega in z morja.
Brezdvomno je sicer, da je Carigrad in vhod v Bosporus v \e'ikem krogu obdan z minami, toda navzočnost močnega sovražnkovega bro-dovja pred glavnim mestom bo prisilila turško vojsko, da ob pravem času misli na povratek. Trenutek, ko bodo zasedene vse turške utrdbe ob 1'ardanelah, bo odločilen za celo vojno in blaznost bi bila, če bi se hotela Turčiia š? nadalje upirati.
Grki pa so izkrcali tudi 10.000 mož pri Aivalfku, nasproti Mitilenam. O izkrcanju teh čet poroča neki gr^ki parnik, ki je dospel izpred otrka Mi-tilene v Rodos. sledeče: Grške čete so bile že deli časa zbrane na neob-Hudenem kram otoka. V noči od sobote na nedeljo pa so dospeli tja grški transportni narniki, ki so prepeljali vse te grške oddelke s topavi, živilom in ambulancami na rnalo-aziisko obal. Čete so se izkrcale še ponoči in niso naletele nikjer na odpor: ali pa so grške čete zasedle tlldi mesto Aivalik, do sedaj ni znano. Pcmnevanie. da hoče korakati ta oddelek proti Smirni. pač ne bo odgovarjalo rsnici: brez dvoma pa ima ta oddelek "amen, prepree;ti vsako preseneteme s strani onih turških čet, ki se zbirajo v Smirni.
Pri Čata'dži.
Vsak dan izvedo v Cargr^du nekaj novega izpred Čatald^e. Enkrat so vjeli pri Čataldži cel oddelek Rolcfi "ov, v Carigrad na pripehejo pozneje samo kako majhno bol^ar-sko patruljo, drugič se posreči Turkom predreti bolgarsko črto, toda iz taktičnih ozirov se morajo vrniti. Včeraj je poročal »Ikdam« o novem junaštvu. Turškim oddelkom se je baje posrečilo vdreti v bolgarski tabor pri Derkosu, umoriti enega častnika bolgarskega generalnega štaba tn sfrnžo ter odnesti razne načrte. Najin^eresantneiše na je, da se je temu oddelku posrečilo vse to kar p^d roko, tako, da Bolgari Turkov niti zapazili niso in da so pustili Turke nemoteno nazaj.
*
Enver beg.
»Lokaianzciger« poroča iz Londona, da se je skril Enver beg po ponesrečenem poskusu izkrcati turške čete v Galipoliitt na turško voino ladjo »Hejreddin Barbarossa«, ker se boji pred maščevalnostjo gotovih častnikov, ki mu ne morejo odpustiti smrti bivš ga vojnega ministra. Glasom drugega poročila se je vrnil Enver beg v četrtek v Carigrad, ker so bile njegove lastne čete demonstrirale proti njemu. Londonska »Central N \vs« pa poroča iz Carigrada, da je bil izvršen predvčerajšnjem na Enver bega atentat in da je bil pri tem težko ranjen.
*    *    * <
Skader.
Uradni črnogorski krogi poročajo, da bombardira topničarstvo Martinovičeve kolone z raznih strani mesto, pri čemur pa strogo pazi na to, da krogle ne padajo v mesto, kjer so razobešene na strehah mnogo hiš bele zastave. Turki rabijo v boju krogle dum-dum, zlasti so jih rabili pri zadnjih bojih na Tarabošu. Tudi inozemski zdravniki so imeli priliko konstatirati na ranjencih učinke teh krogel. Turki grade v neposredni okolici mesta utrdbe, znamenje, da s; že pripravljajo na padec Taraboša.
»Ham'.die.«
Zaradi popravil na strojih mera ostati turška križarka »Hamidie« še v Malti. Pristaniški poveljnik je obiskal križarko s tremi inženirji, ki so
konstatirali, da se dado popravila na
strojih izvršiti tekom treh dni. Poveljnik turške vojne ladj? Je očividno zelo razburjen zaradi govorice, di čakata na »Hamidie« dve grški tor-pedovki. Ko se je približala križafki barka carinskega urada, so začeli s križarke streljati na bližajoče se carinske uradnike. Pristaniški pove'j-nik je priporočil poveljniku turške križarke večjo pazljivost, ker se kri-žarki v angleškem pristanišču ni ničesar bati.
Kako je v Odrinil?
(Pismo Bolgara, ki je dne 23. Januarja pobegnil iz Odrina.)
Štiri meseci so že potekli, odkar se je pričelo cblegovanje odrinske trdnjave.
Preden je bolgarska vojska obkolila mesto, so civilne in vojaške oblasti skrbele za to, da zbero čim največ živil iz sosednih vasi in mest. Ker pa so se vojne operacije nepričakovano hitro pričele, ni moglo njihovo delo docela uspeti.
V tem času so hodili vladni agenti okrog po vaseh ter svetovali ljudem, naj zapuste svoja bivališča in s^ presele v Odrin, ako si hočejo rešiti življenje. Tako se je pričelo pravcato preseljevanje v Odrin. V mesto je privrelo iz bližnje in daljne okolice ekrog 30.000 liudi. Menda v zameno za to so oblasti dne 19. oktobra 1912. dale aretirati vse bolgarske učitelje in uglednejše bolgarske meščane — vseh skupaj jih je bilo 262 — ter jih poslale v Malo Azijo v prognanstvo.
Ko se je bolgarska armada jela bližati mestu.sta se v trdnjavo umaknili dve turški diviziji, dočim je ena divizija bila že preje v mestu.
Vsa posadka v trdnjavi je ob začetku obleganja štela 60.000 mož.
V tem času je znašalo število celokupnega prebivalstva — mastno stanovništvo, vojaštvo in priseljenci — v celem 170.000 duš.
Oblegovalna armada ie zatekla mesto v popolni nepripravljenosti.
Najpotrebnejših stvari kakor sladkorja in soli r nedostajalo v mestu še pred obleganjem. Zlasti sol je bila že naravnost vebka redkost.
Neslan kruh in neslana jedila so povzročila razne bolezni. V m^stu je jel razsajati grozen legar. ki je ne-usmljeno kosil m d voiaki in naseljenci, in to zategadelj, ker so Bolgari mestu odvzeli vodo.
Kmalu je nastalo pomanjkanje živil.
Jeli so klati konje. Dan za dnevom so vodili artilerijske in kavale-riiske konje ven iz irrsta ter jih tam ubijali Ulice v mestu in ceste pri kolodvoru so bile posejane mrtvih živalskih trupel.
K vsemu temu se je pričelo Še bombardiranje mesta, ki je povzročilo grozno paniko med prebivalstvom.
Dvanaist dni — do premirja — so moški, ženske in otroci kakor blazni begali iz en ga mestnega okraja v drugi, samo da si rešijo življenje.
Turški del mesta, kamor so po-naiveč padale granate, je bil mahoma prazen. Mnogo hiš in prodajalen je bilo razrušenih.
Med prebivalstvom j" bombard-ma zahteval razmeroma malo žrtev: ubitih je bilo samo 30 oseb.
Koncem meseca novembra je bolgarska granata zadela eno izmed kupol mošeje sultana Selima ter napravila mnogo škode.
V času premirja je jel vedno bolj in boli razsajati glad. Jedilne porcije za vojake so jele padati od 200 na 150. 100 in končno na 75 gramov v 24 urah.
Število smrtnih slučajev je poskočilo in Šukri paša nima danes več kakor k večjem 25 do 30 tisoč boriteljev.
Bolgari iz okoliških vasi so od prvega do zadnjega pobegnili v času premirja. Za učence in učenke bolgarskih šol, ki so ostali v mestu, je ruski konzul Klenieko preskrbel 25 do 30 stotov moke.
Ujetnikov je v trdnjavi v celem 32, med temi so trije Srbi.
Sprva so zelo slabo z njimi ravnali. Čim pa je za to zvedel ruski konzul Klemenko, se je energično zavzel za ujetnike in od tistega časa dobivajo redno hrano in pijačo, a tudi ravna se z njimi bolje.
Legar in dezinterija razsajata naravnost strahovito med prebivalstvom, zlasti med vojaki in priseljenci.
Zdravil je nedostajalo takoj spočetka, ko se je pričelo obleganje m -sta, a dva zaboja zdravil, ki so jih prinesli po sklenjenem premirju iz bolgarskega vlaka, to je bila sama kaplja v morje. Danes je armada in prebivalstvo brez vsake zdravniške pomoči in smrtnih slučajev je med bolniki več kakor 50%.
V času premirja, ko je turški divan sklenil, da odstopi Odrin, je Šu-
kri paša, glavni poveljnik trdnjave, trikrat sklical častniški zbor na posvetovanje, da zavzemo stališče glede tega vprašanja.
Tretjemu zborovanju so prisostvovali vsi častniki in vsa turška duhovščina.
Ker pa je večina častnikov Mla-doturkov, je nato tudi večina sklenila, da se mesta tudi ne preda za nobeno ceno, dasi so bili Šukri paša in drugi nasprotnega mišljenja.
Trdnjava je v zvezi s Carigradom potem brezžičnega brzojava, ki je nameščen na utrdbi nad vasjo II-derm, zapadno od mesta.
Ker je vojska vsled pomanjkanja hrane fizično in moralno propadla, j položaj trdnjave tak, da se bo moga držati k večjemu še do konca meseca februarja.
Na stvari bi se ničesar ne sore-menilo, ako bi bilo še v veljavi premirje, kamoli sedaj, ko se je obstreljevanje mesta znova pričelo.
Tako je bilo v Odrinu takrat, ko se mi je posrečilo pobegniti v noči od 23. na 24. januarja, t. 1.
I. D.
Sfniersho.
Iz Celja. (Avtomobilna zveza Celje - Ljubljana.) Kakor čujemo, ;»e sestavlja konsor-cij uglednih mož iz raznih kmečkih in trških občin, ležečih ob državni cesti Celje-Ljubljana, da bi začel z avtomobilnim prometom med Celjem in Ljubljano. Namerava se kupiti tri velike avtomobile in sicer dva za službo, enega pa za reservo. Zveza bi bila dvakrat na dan. Ako se bo posrečilo spraviti skupaj potrebno glavnico, se bo načrt izvedel. Novo podjetje toplo pozdravljamo: nedvomno bi se z njim tujski promet no lepi Savinski dolini zelo povišal in bi se ustvarila ena gospodarska zveza s kranjskimi Slovenci več.
Iz laškega okra»a. Dopisniku iz Laškega trga, ki sprašuje, kaj je s političnim društvom za laški okraj, odgovarjamo: skoro bo že eno leto minilo, kar se nas je zbralo pri Juvan-čiču na Zidanem mostu dokaj zaupnikov narodne stranke, da se pogovorimo o Uotanovitvi potrebnega političnega društva. Bili smo zaupniki iz Loke, Zidanega mosta, Hrastnika in Trbovelj. Iz Laškega trga ni bilo nikogar, ker so se ondotni narodnjaki udeležili m nda nekega isti dan vr-šeče^a se zborovanja (shod obrtnikov?) v Cehu, pač pa se je udeležil sestanka odnoslanec izvrševalnega odbora Narodne stranke dr. Zd. iz Celja. Sprožila se je na tem sestanku marsikatera pametna misel in zlasti smo z veseljem opažali, s kakim zanimanjem in navdušenjem slede razgovoru kmeje iz Loke in okolice in kako pridno so se udeleževali debate, tako, da smo se nadejali najlepših uspehov. Zedinii smo se, da se ustanovi dvoie društev: eno za Trbov-lje-Hrastnik, Dol in Sv. Krištof, in eno za ostali 6 \ lahkega okraja z Loko na čelu. Ses+avdi smo celo pripravljalni odbor, fiksirali pravila, katera se je zavezal odposlanec izvrševalnega odbora ooslati na c. kr. na-mestništvo ter jih odobrena vročiti nripravlialnemu odboru. Na to se pa menda še dnnes čaka ... — Udeleženec dofo^ega sestanka.
Iz Žetal. Vprašanje glede nove šolske s+avbe je sedai končno rešeno. Zidati se bo pričelo takoi spomladi, tako da bo do ieseni poslopje gotovo. S tem se ie odnomoglo malo-dane neznosnim dosedanjim ra^me-rm in ustreglo otrokom in učitelj-stvu.
Iz Ptu«a nam pošiljajo nekoliko neverjetno vest, da se misli senatni predsednik, g. dr. Friderik P l o j zopet posvetiti političnemu živlienin in kandidirati ob prihodnjih dežel^o-zborsk;h volitvah skupno s kakim nijednim kmetom v ptutsko-ormo-škem okratu. Mnoei kmetie si žele zopet dr. Ploja kot deželnega poslanca, ker so s sedanjima nezadovoljni.
Iz ?etal. V nedeljo, dne 16. februarja je priredilo politično in gospodarsko društvo za šmarski. rogaški in kozjanski okrai pri Berlis^u v ?etalah javen društveni shod, ki je m*l iako dobro ob;skan. Vodil ga ie društveni odbornik, posestnik Simon Potočnik. Govoril je urednik V. S p i n d 1 e r o posledicah balkanske vojne in na o domačni naših političnih vnra^nuh, osobito o brezplodni klenkalni obstrukeiii v štajerskem deželnem zboru. Zboro-valci so teca priljubljenega litidske-^a ^ovormka z naneto pa7lnvostjo posb'Sab* in mu živalmo pritrtevali.
Iz Grobel^epra nam noroe>io: V ^t. Vidu se vrše dne 17. februarja občinske volitve, na katere se na-rodniak* in klerikalci nrav živahno nrinravliaio. Doslei ie Hto v občinskem odboru 5 naprednjakov in 7 klerM'°ie^v.
Trdi rasvet. V št. 7. »Slov. Oo-cno^arla« n^svet"ie neki vsc*°"a dobrega sit golobradnež,  naj liberalni <
advokati, trgovci in krčmarji del svojih dohodkov prepustijo učiteljem za zboljšanje njihovih plač, kmeti, rokodelci in delavci pa se naj obvarujejo novih bremen. Ker več glav več vć, nasvetujemo, naj duhovniki za pogrebe, poroke, krste i. dr. računajo po dosedanji navadi, a obdržijo si naj samo postavno določene pristojbine in vso milostno dovoljeno bero, preostanek pa naj prepustijo učiteljem, od katerih ima vsak najmanj petkrat več dela od duhovnika, dohodkov pa vse učiteljstvo večrazred-nih šol komaj enako enemu župniku, kateremu še povrh tega ni treba skrbeti za robino. — Vprašanje je le, če bi hoteli učitelji kljub svoji bedi na tak način večinoma na stroške kmetov, rokodelcev in delavcev »pridobljen« denar sprejeti! Kdor izmed klerikalnih petelinov pa misli, da ga liberalni advokati, trgovci in krčmarji po oderuško spravljajo ob denar, nai se jim ne vsiljuje, ampak se nai obrne v sili na svoje pristaše, saj dobi pri njih vse zastenj! — Enako nerazsodnemu ljudstvu vidijo tudi mogotci okrog »Slov. Gospodarja« le od dežele najslabše plačane ushj>bence — učitelje ter se še poleg teea norčuieio iz učiteljske btde! Da jih le ni sram!
Iz Ptuta. (Nekoliko odgovora) Mariborska »Straža« poroča iz Št. Vida pri Ptuju, ka^o se je nosrečilo šentvidskemu nemškntarju ^oštariču in ptuiskemu šnaosfabri-kantu Strašilu preprečiti definitivno imenovanje narodnega učitelia g. Malenška na šentvidski šob. List to ,jrraia. kar te njegova dolžnost. Ne more na strneti, da se ne bi tudi ob t^j priliki zaletel v dr. Kukovca in b^eralce, češ. kako moreio biti kot Slovenci za ta^o nemško gospodarstvo v Gradcu? Kakor se strelja k nnm, tako moramo mi ustreliti na-?at* nrvič ni res, da bi dr. K^kovec in b'beralci odobravali nemško eo-snodarstvo v Oroden, temveč se bore le proti obstrukeiii klerikalne stranke: drugič se niti dr. Kukovec niti k^k drn^ liberalec ne spominia. da bi klen^lei obstruirali v Gradcu zaradi političnih in gospodarskih krivic, ki se ^ode slovenskemu uči-telistvu: narobe, ravno zadnje mesece smo doživeli dva žalostna slu-enin. ko te štaierski nemški deželni šolski svet vsIpH rtenunei»ir»'i^ dvph <dovensko-kJppkrdnih deželnih poslancev prptr*pQ+il dva    Zpvedna np-
ro^na nadnčitelta. In tretiič ie bilo toliko mani umestno se zadirati v na-nrertninVe. frf»f io v k^^^e"1 šoJs^e**! svp*h šer»t^r'^cl*orri jri^ova! zp^uc
rsptnr*rnor^  roftn^p'1")  »e^'^R.     A^'O hf
to Storil V^k 7aslenU^r» Vmet. bi mu ne bilo tol'lco zampri+i ko slovenskemu  i*7on^p ^"nCU.  Šočtnfir čpntvjftctn
in na S+rp^il sta o t<*m Voraku slo-vpnskeca kateheta v st. Vi^u z velfr h'fn v'pseh'em noročala v -'Suteren«. Tn na to ni »^r^a« niti besedice orio*ovorila. Pričakovati bi na bilo. ^a bi »Strada« teo-a izdai^^ke^a da-novn;Vq no zp«!n"eriem vsnt tako tr-Ho nriiela ko dr knl-ovca in naprednjake po nezasbtžnem.
Foroško.
Izgubljen ženin. V Volšnerku se ie ho^el poročiti min d krojaški mojster Bartl. Natel st ie lepo stanovanje, katero je tudi lično z vsem potrebnim opremil. Par dni pred poroko pa ie neznnno kam izrinil. Do se-riai nimato o niem še nobene sledi. Dobavitelji, ki so mu opremili stanovanje, so vzeli svoie stvari nazaj.
Samomor vojaka. Iz strahu pred kazniio — prišel je zvečer eno uro prepozno domov — se je ustrelil v celovški voiašnici infanterist 6. stotniie Viktor Moser. Moser je baje izvršil samomor v pijanosti.
Zmrznjenega so našli v nekem r^ozdu bbzo Celovca neznanega, približno 50 let starega moža. Ležal je že najmanj tri dni v gozdu. Pri njem niso našli ničesar, da bi mogli dognati, kdo je ponesrečenec.
Primorsko.
Čuki zblazneli? Iz Vipavskega nam pišejo: Pred nedavnim časom je hodil po Vipavskem berač, kateremu se je bil oniračil um. Ta revež je nosil s seboj prstan iz navadne kovine, katerega je bil našel na nekem starem pokopališču. Kazal je ta »zaklad« kamor je prišel in pravil, da je vreden nad milijon kron in sicer posebno z ozirom na orjaško belo stklo na prstanu, ki da je največji briljant na svetu. Zraven tega je pravil, da ima za ljubice najbogatejše grofice, katere pa da še od daleč ne pogleda. Vse to je revež sam sebi veroval in srečen je bil nadvse. Še le smrt, katera ga je dohitela v nekem hlevu, ga je rešila te »sreče«. Na tega reveža smo se spomnili te dni, ko smo dobili v roke neko cunjo, ki nosi na glavi napis »Mladost« in zraven smo dobili tudi koledarček S. k. s. z. Tu smo Či-
40 štev
SLOVENSKI NAROO.
Stran 3.
tali statistiko slovenskih čukov. Kar cele tisoče telovadcev imalo čuki tu notri »na papirju«. Pregledali smo v
tej statistiki čukovske luknje po vipavskih vaseh — o jej, kar počt smo hoteli od smeha Kjer poznamo te lože do obisti, smo gledali in čitali in se smejali. Kjer ni o telovadbi ne duha ne sluha, izkazuje statistika po 10 do 15 »telovadcev«. Kjer se pa zbere vsake kvatre po 4 ali 5 čukov, tam je zapisanih kar po 20 do 30 »telovadcev«. Kar se tiče pa Dornberga, je pa naravnost škandal, kako ti ma-meluki slepe javnost in sebe. MJ vemo, ker vidimo vsak dan, da se sploh pri čukih v Dorubergu ne telovadi. Ce se pa zbere vsak mesec po 4 do 5 čukov v telovadnici (brez orodja) in tu dirindajajo in osljajo, je že dosti. Vzemi pa statistiko v roke v koledarčku S. k. s. z. leta 191,3. in boš tam videl črno na belem, da je v Oornbergu pri čukih 40, in če se ne motimo, celo 45 telovadcev. Bože mili, niti ciganka, ko meeČ za kos speha karte tercijalkam in starim devicam, jih ne vleče tako za nos Pa se primerjajo ti ljudje \ njih cunji niih vrste s sokolskimi! Dragi ober-čuki. če so vaši debeloglavi, topi ma-meluki tako zanikani, da vam verjamejo, jim to iz srca privoščimo, a vseeno vas prosimo, imejte jih tnalo bolj za ljudi, ne kar naravnost za kostni ne. Pa mogoče delate to z božjo pomočjo, saj Človek tako ne more napraviti iz nič kaj. No, potem pa bomo mogoče čitali v vaši statistiki prihodnje leto: 100.000 članov in 500.000 telovadcev. Saj papir je potrpežljiv, kaj ne? Ha-ha-ha! Samo to je čudno, da ti vaši ljudje, če ima biti kakšna vaša »manifestacija katoliške mladine«, hitro obole. Leta 1911. jih bila prijela kolera, leta 1912. tifus, letos bode pa griža, gospodje. No, pa če pomislimo, da kjer je toliko tiso-Cev, se rade izcimijo bolezni, pa se nam nič več čudno ne zdi. Samo v pratiki sv. Jožefa pišite (katera izide že meseca julija 1913.), zadnje dni avgusta se je vršil v Ljubljani velik tabor krščanske mladine. Sprevod Orlov« in društev po mestu je bil sijajen. Bilo je na miluone ljudi. Izbirno je izpadla telovadba in sploh drug prireditve. Slovenska mladina naprej! Ali mislite, da je med vami kdo tako neumen, da vam ne bode veroval, vsi bodo verovali, mi pa smejali.
Goriški Vipavci. Albanski kongres v Trstu. V soboto 1. marca se snide v Trstu takozvani albanski kongres, katerega se hodo udeležili tudi zastopniki vseh albanskih kolonij izven mej bodoče avtonomne Albanije. Prišli bodo kakor poročajo nekateri nemški listi, ki seveda ta kongres z veseljem pozdravljajo, zastopniki albanskih koloni' iz Italiie, Egipta, iz Švice, iz s deške itd. Provizorična vlada albanska, katero vodi sedaj, kakor smo že svoiečnsno poročali Ismaii Kemal beg pošlje tri delegate in sicer Pahsi bega. bogatega veleposestnika iz okolice preveške, urednica listov »Turquie« in »Liberte« Fi-Noga in bivšega turškega konzula v Varni in Konstanci Mehmeda :co bcea. Kongresa se udeleži haie tudi zastonnik Albancev na lon-1 i mirovni konferenci Favk beg Konica. Poleg teji se udeleže ofici-Ino kongresa tudi več žurnalistov, olitikov in strategov, med temi znani albanski banditski poglavar Bajan Doklani, ki je znan po svoji na-vlnosti zlasti izza zadnje albanske je. Program kongresa še ni do-inčen, in ga bo moral določiti šele tik pred kongresom poseben komite, ki bo obstojal iz 7 članov. Gotovo ie, da bodo protestirali ti miroljubni in človekoljubni Albanci proti okupaciji svoje domovine, proti Srbom, Crnogorcem in Grkom, in da se bodo zavzele te mirne albanske ovčice, kamere so svoiečasno nazivali neVn-ški listi dosledno vedno le kot »roparsko druhal«, za varstvo svojih privržencev in obsojali dozdevna na-silstva balkanske vojske, o katerih vedo seveda samo Albanci in pa njihovi patroni, nemški listi. G tem fa-moznem kongresu bomo še poročali.
Umrl je v Trstu ravnatelj »Riu-nione Adriatica«, bivši Član trgovske zbornice in eden najbogatejših meščanov Henrik Salem, star 87 let.
Pevsko društvo »Trst« v Tistu priredi v nedeljo, dne 2. marca ob II. nri zjutraj ljudski koncert v g'eda-dvorani Narodnega doma. To bo Drvi koncert takšnega stila v Trstu, a bo to res lep moraličen užitek, jamči že spretna roka našega ■ i   komponista   gosp. prof. ' asilia Mirk, ki vodi ta zbor. Da bo moino vsem prisostvovati temu koncertu, se je določila zelo mala vstopnina, 20 vinarjev. Upamo, da bodo tržaški Slovani znali ceniti trud tega, t Trst tako važnega pevskega društva. Društvo ima redne pevske vaje vsak torek in petek v prostorih Delavskega  podpornega društva« (Varodni dom).   Novi pevci dobrodošli!
Puljska afera pred sodiščem. — izpoved sodnih izvedencev. Po zaslišanju prič so izpovedali svoje mnenje sodni izvedenci. Glasom njihove izpovedi je moral vladati na puljskem magistratu že več let strašen nered. Ta nered se opaža v vseh pisarniških oddelkih, najbolj občuten pa je ta nered pri blagajni. Veliko pa je zakrivilo te ogromne poneverbe dejstvo, da so delali uradniki na magistratu skoro brez vsake kontrole. Goljufali pa so z malimi izjemami vsi, kajti podpirali so eden dtugega, goljufali sporazumno, dobiček pa so si seveda delili po šar-žah. Za koliko so pravzaprav ti vzorni laški gospodarji ogoljufali občino in davkoplačevalce se natanko sploh ne more dognati. Da je vsota velika, kaže že dejstvo, da so vsi ti goljufi živeli na stroške občine tako udobno kot bogataši in da imajo skoraj vsi še poleg tega več ali manj prihrankov odnosno posestev. Poleg goljufij, ki jih navaja že obtožnica, so našli izvedenci še več drugih, tako na primer, da je občina neki zaupani ji legat v znesku 14.000 kron dvakrat izplačala, pri čemer so obtoženci zaslužili 14.000 kron, da je županu dr. Varetonu, ki je sedaj, kot smo že poročali v sanatoriju v Bologni na Laškem, plačevala občina ložo v gledišču itd. Revizije, ki so se izvršile na magistratu so bile po mnenju izvedencev skrajno površne in so ti gospodje prišli na magistrat, bržkot-ne samo pogledat, če so sploh še mestni uradi tam, ali če jih že niso premestili v kake kavarne ali gostilne. Pri prihodnji obravnavi pride na vrsto obtožba državnega pravdnika.
Dvojni samomor. V vasici Dre-novac pri Reki so našli v neki mali kapelici trunio lSletnega Ivana Dunlikarja. Bi! te ustreljen v glavo. Poleg njega ie ležala tudi smrtno ranjena krojačica Palmira Trusič. Izvršila sta, kakor je razvidno iz poslovilnih pisem sporazumno samomor, ker so iima starši branili, da bi se poročila. Trusičevo so odpeljali v brezupnem stanju v bolnišnico.
Nesreča na modu. Parnik »Titan«, ki je peljal proti Piranu dva velika tovorna čolna ie prehitel na višini Omaha strašen viher. Oba čol-na sta se odtrgala, parnik se je z veliko težavo rešil, tovorna čolna pa je ^nal vihar ob istrski obali. Ko ie vihar ponehal sta se odneliala »Titan« in vladni parnik »Pelagosa« iskat izgubljene čolne.
)n©vn© vesti
s
~r Deželnozbor=ka volitev v mestni skupini Karnnik-Radov!jica-Tržič je razpisana na dan 4. marca. C iraška »Tagespošta« javlja danes, da bo kandidat klerikalne stranke za ta mandat ljubljanski zdravnik — dr. G r e g o r i č. Je-li to mogoče? Dr. Gregorič, imenovan dr. Pogorc-to. ker je že neštevilnokrat kandidi- i ral, a še vselej pogorel, pa naj zopet nastopi kot kandidat, dasi se ie že stokrat zarotil in zaklel, da več ne gre na led? Mi tega skoro ne moremo verjeti. Dr. Gregorič je tako skozinskoz ljubljanska srajca, da Ra-Covljice.Tržiča in Kamnika morda še sploh nikoli ni videl, vsekakor po se ni za te kraje nič več zanimal, kakor za severni tečaj ali pa za nove zvezde na nebu. Dr. Gregoriča zanima ljubljanska bolnica, kjer so ga klerika!, ako nelepo na stran potisnili, zanimajo ga ljubljanske stavbe in ljubljanske naprave, zanimajo ga razmere ljubljanskih hišnih posestnikov in osuševanje ljubljanskega barja, zanimajo ga sploh samo ljubljanske zadeve, za Tržič, za Radovljico in za Kamnik pa se ni še nikoli zmenil. Stavili bi glavo, da ne ve o Radovljici dosti več, kakor da leži blizu Bleda, o Tržiču, da imajo tam bogatega Mal-lvja in da se kamniška železnica konča v Kamniku. Kdo je pa že sploh dr. Gregoriča videl zunaj ljubljanske mitnice, odkar ga kot zdravnika več ne kličejo v okolico? Zdaj pa naj bo deželnozborski kandidat za Kamnik, Tržič in Radovljico? Ne, verjetno to ni, a mogoče je, zakaj človeška neči-mernost in častihlepnost sta dve tako velikanski gonilni sili, da spremenita tudi naibolj neverjetne stvari v možne. In zato ni izključeno, da bo dr. Gregorič vnovič poskusil, kar se mu je v njegovem rojstnem kraju že neštetokrat ponesrečilo in bo kandiriral v mestni skupini Tržič-Kamnik-Ra-dovljica, misleč si: če me že tisti ne marajo, med katerimi sem zrasel, med katerimi živim, ki me poznajo skozinskoz, me bodo pa morda tisti izvolili, ki me nič ne poznajo, ki me še nikoli niso videli in vedo o meni samo to, da sem jo tekom 20 let še pri vsaki volitvi polomil.
+ Zvišanje duhovskih plač. Tik pred koncem starega parlamenta in neposredno predno je stopila v veljavo splošna in enaka volilna pravica, so klerikalci porabili ugodno priliko in zvišali duhovske plače. Takrat se je reklo: Zvišajmo hitro duhovske plače; zakaj čim bo uvedena splošna
in enaka volilna pravico za državni zbor, ne bo to nikdar več mogoče. Zgodilo se je tako in država, ki nima denarja ne za svoje uradnike in ne za svoje uslužbence, je takrat, v smrtnih urah kurijainega parlamenta hitro še zvišala duhovske plače. Od tedaj je poteklo komaj nekaj let, pa glej — zopet zahtevajo duhovniki, naj se jim kongrua zviša in klerikalni državni poslanci se pehajo za to na vso moč, kakor bi se duhovščini tako slabo godilo, da še komaj vsled samega stradanja na nogah stoji. Tisti klerikalci, ki delajo z vsemi močmi zoper zvišanje uradniških plač, tisti klerikalci, ki se ustavljajo zboljšanju dohodkov železničarjev, tisti klerkalci, ki trpinčijo učitelistvo z lakoto, so vsi vneti za zvišanje duhovskih plač. In tista vlada, ki se brani vsakega izdatka v korist svojim uslužbencem in uradnikom, ki za nobeno dobro stvar nima denarja, tista vlada je že pripravljena iz novih davkov, ki jih hoče navaliti ljudstvu, žrtvovati lepe milijone za zvišanje duhovskih plač.
+ Angleški list o avstrijski balkanski politiki. Eden najuglednejših angleških listov »Revie\v of Re-views« je priobčil pred kratkem serijo člankov o avstrijski balkanski politiki. Priporočamo našim državnikom in politikom, naj si preskrbe »Rivievv of Revie\vs« in naj pazno prečitajo one članke, morda se bo zgodil čudež, da bodo končno vendarle spregledali. »Review of Revi e\v s« piše med drugim: »Treba je priznati, da si je težko zamisliti težjo pozicijo od one, v kateri se v tem trenotku nahajajo oni, ki odločujejo v avstrijski politiki. Ti ne vedo, kaj bi storili: zdi se jim, kaker da bi padlo nebo nanje ali kakor da bi se bila zemlja podsula pod njimi: propadle so jim vse teorije traJicijonalne politike in gospodom na Ballplatzu je zastala sapa v grlu. Ker ne vedo kam, ne kod, rabijo grožnje, spletke in psovke v nadi, da si bodo s tem pridobili dovolj časa za kak protiuda-rec ter si zopet priborili nazaj svoje stare pozicije. Zavest nesposobnosti in nemoči jih vodi na rob blaznosti. Propad Turčije jih ne vznemirja toliko, kakor vstajenje Srbije. To se mora za vsako ceno preprečiti, zato so Arnavti tako prirasli avstrijskemu srcu ... Avstrija ne more navesti dr:':<■'■ : za razlog svojega nastopanja v srbskem vprašanju kakor svoje sosedstvo. Naša ušesa so se že tako privadila dunajskim izjavam, ki se pričenjajo tako-Ie: »Srbija ne sme tega storiti.... Romunska to lahko stori... Evropa to hoče...,« da moramo že v resnici domnevati, da si Avstrija res domišituje, kakor da bi ona imela glavno besedo v evropskem koncertu.« Razpravljajoč o vprašanju, zakaj ni Avstrija začetkoma balkanske vojne takoj vdrla v Novi pazar, pripominja »Re\vie\v of Revievvs«: »Zanimivo bi bilo vedeti, dali je Avstrija pozabila, da je leta 3881. podpisala s Srbijo tajno konvencijo, s katero je Avstrija ne sanic priznala pravico srbskega naroda na kosovska vjlajet in -;a Vardarsko dolino v Makedoniji, marveč se tudi obvezala, da se bo zavzela za te srbske zahteve na prvi evropski konferenci, ki bo odločevala o usodi balkanskih deže'a. Ta pogodba je bila obnovljena večkrat, zato se nam zdi umestno, da spomnimo, na to pogodbo grofa Berchtolda, da da v tem oziru potrebna navodila avstrijskemu poslaniku v Londonu.« Kakor se vidi, nima angleški list ravno prelaskave sodbe o avstrijskih državnikih.
rb Od resnosti do smešnosti je samo en korak, to se je pokazalo tudi včeraj, ko je visoka deželna vlada dala zapleniti po prodajalnah papirja in knjigarnah državi nevarne srbske razglednice. Nekatere teh razglednic so sicer izšle že pred leti in sicer na Ogrskem, ne da bi bile zaplenjene, toda pri nas v Avstriji se je hotela kakšna posebno brihtna glavica odlikovati, zato je proglasila razglednico, na kateri je naslikan car Dušan Silni in drugi srbski vladarji, za skrajno nevarno obstoju avstro-ogr-ske monarhije, vsled česar je bilo treba to opasno razglednico zapleniti. Do tu je bilo vse v redu: vse se je izvršilo tako resno, kakor to zahteva veleresna, obstoja države se tičoča stvar. Konfiskacijo je moral izvršiti poseben organ, ki je imel na posebnem fermanu natanko napisano, katere razglednice mora zapleniti. Toda izdajatelji onih razglednic so bili — da se milo izrazimo — tako hudomušni, da so razglednice tiskali samo v cirilici. Te preklicane cirilice pa od naših državnih organov nihče ne zna. Kako sedaj iztakniti, katera razglednica je zapadla roki postave? Da, če bi vsi prodajalci znali cirilico, potem bi že šlo, toda tako si je izvršilni organ moral pomagati z ugibanjem in sam bog ve, če ie zaplenil res prave razglednice. Seveda tudi gospodje, ki so odredili konfiskacijo, ne. vedo, če so bile zaplenjene prave razglednice, ker niso vešči — cirilice. In tako se je nemara zgodilo, da je
državna oblast v Ljubljani zaplenila docela druge razglednice, kakor bi jih imela. In obdržali bodo te razglednice kot državi nevarno blago na deželni vladi, ker ne znajo cirilice. Res, ta prokleta cirilica, te preklicane ruske črke, še tako daleč bomo prišli, da bodo še pri c. kr. državnem policijskem ravnateljstvu v Ljubljani morali nastaviti uradnika, ki bo znal Čitati pismenke sv. Cirila! Pravemu patri jota se vzpričo takih možnosti res kar lasje ježe!
* + Šovinizem nemških nadute-žev. V nedeljski številki graškega »Tagblatta« se v članku: »Obnovitev poljskega kraljestva« pisatelj Wahrberg pritožuje, da Nemci iz raj-ha vse premalo žrtvujejo za nakupovanje slovanskega ozemlja. Svetuje — čujte in strmite! — nič drugega, kakor da bi naj onih 2000 nemških milijonarjev, ki jih imajo Hamburg, Liibek in Bremen, kupilo pas zemlje, ki bi segal od Maribora do Trsta, kjer bi se naj naseUii Nemci. Primerjaj k temu članek »glasovitega« pisatelja političnih člankov Chlumeckega v 4. zvezku »Osterreichische Rundschau« z dne 15. februarja na strani 256., kjer rrdi, »dass der deutsche EInfluss bis an die Adria reichen muss« - in videl boš, kak; o so skromni ti Nemci. Ampak tako gotovo, kakor »status quo«, tako se njim bo tudi poželjenje po Trstu skiraio.
+ Bivši splitski župan pred sodiščem. Meseca novembra lanskega leta je prišlo, kakor je znano, v Splitu do navdušenih manifestacij vzpričo sijajnih srbskih in bolgarskih zmag nad Turki. Pri tej manifestaciji je govoril tudi mestni župan Vicko Kata-Iinić, izražajoč simpatije bratskim balkanskim narodom in žeieč njihovemu orožju zmago. Radi one manifestacije in županovega govora je bil splitski občinski svet razpuščen, proti županu Kataliniću pa so uvedli kazensko preiskavo. Sedaj pa je državno pravdništvo definitivno dvignilo proti bivš mu županu Katiliniču obtožnico zaradi pregreška po § 305 kaz. z., to je zaradi ščuvanja proti napravam ali ustanovam zakona, do-čim je glede Gstaiih točk, radi katerih je bil Katalinić v preiskavi, odstopilo od tožbe, V Splitu se bo torej v kratkem vršil zanimiv političen proces, ki bo zopet pokazal, da smo Slovani v Avstriji državljani druge vrste.
+ Kako vpoštevalo časnikarje na Ogrskem in kako pri nas. »Neues Pester Journal« poroča, kako vpošte-vajo na Ogrskem časnikarje. Pred par dnevi je pristopila k penziiskemu diuštvu ogrskih časnikarjev kot ustanovni član s prispevkom 40H0 K budimpeštanska tvrdka Jakob Kohn in sinovi, k; se peča z lesno trgovino. In pri nas na Slovenskem!? Tudi tu morajo časnikarji vršiti veliko nalogo, poročati morajo o najrazličnejših prireditvah, dogodkih itd. — toda kateri zavod, katero društvo, katera tvrdka itd. se spomnilo »Slov. časnikarskega društva«?
+ Stavka v Vevčah končana. Kakor smo že v petek poročali, je stavka v Vevčah končana in so začeli delavci včeraj zopet normalno delati. O stvari bomo še izpregovolili.
+ Iz Ijudskošolske službe. Namesto prostovoljno odstopivše učiteljice Angele K u h 1 j e v e je imenovana za provizorično učiteljico v Kostanjevici izprašana suplentinja Marija Hladnikova, za suplenta na ljudski šoli v Trebelnem pa je imenovan z dovoljenjem deželnega šolskega sveta, ker ni druge izprašane učne moči na razpolago, absolvi-ran gimnazijec Vencel S k e b e. Za suplentinjo na 5razredni dekliški šoli pri Uršulinkah v Ljubljani je imenovana namesto obolele učiteljice Ksa-verije Finžgarjeve izprašana učiteljica Marija Kastelčeva.
— Zopetna preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913. Z ozirem na razglas tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 1. decembra 1912 št. A I 4223, in z dne 28. decembra 1912 št. 2052/Pr, priobčena v uradnem delu »Laibacher Ztg.«, se naznanja, da je c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne 13. februarja 1913, št. 10. 933, rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine ža leto 1913, na dobo od 1. do 31. marca vnovič preložilo.
— Pred 26. leti. Danes je 26 let, kar je pogorelo staro ljubljansko gledališče. Stalo je tam, kjer je danes Tonhalle. Goreti je začelo ponoči od 17. na 18. februarja pod odrom v garderobi; sprva se je valil samo gost dim proti nebu, kakor iz ognjenika, šele čez nekaj časa je švignil tudi plamen kviško; žareči metulji so leteli daleč na okoli ter ogrožali ves okraj, pogled na ta prizor je bil plašen, posebno v temni noči. Bila je to zadnja predstava gledališča. Gorelo je potem celi dan, mraz pa je pritiskal tako hudo, da je gasilcem voda v ceveh zmrzovala. Ker je tudi letos te
dni hud mraz in piha močna burja, se starejšemu človeku ta spomin nehote vriva. Gledališče je bilo zelo prikladno, predstave so bile skoz in skoz nemške, a tudi Slovenci so radi tja zahajali. Slovenske predstave so bile redke izjeme. Dandanes imamo slovensko gledališče, a vseeno obiskujejo nekateri Slovenci nemško gledališče.
— Trpinčenje živali. Piše se nam: V četrtek 13. t. m. imeli sme« piiliko videti, kako ravna neusmiljeni človek z živaljo. Omenjeni dan pripeljal se je na praznem, zelo težkem tovornem vozu gosp. K., prodajalec premoga, po Tržaški cesti. Cesta je močno posuta s kamenjem, kar povzroči včasih zelo mučne prizore. Ubogi konj (bil je samo eden) ni mogel voza čez obilo kamenje izvleči ter je obstal. V prvo je gospodar precej lepo ravnal, ker pa žival le ni mogla z vozom naprej, je pa postal rabijan-ten. Ovil je konju okolu vratu debelo verigo ter jo tako močno potezal in z njo konja neusmiljeno otepal po gobcu, da slednjič žival ni mogla več prenašati in je začela biti s kopiti ter konsenk ventil o ostala na mestu. Mimo idoči so se zgražali nad takim početjem. Ako ne bi slučajno v bližini zaposleni delavci iz prisilne delavnice priskočili na pomoč in pomagali čez gramoz spraviti voz, bi se konju skoraj gotovo tako slabo godilo.
— Društvena statistika. V nimo-lem letu je bilo v Ljubljani 321 društev, ki so štela 144.667 čianov, torej 1346 več kakor leta 1911. — 271 slovenskih društev je štelo 138.422 članov (95*62^6). 50 nemških pa 6245 čianov (4*3S%). Vsako slovensko društvo je imelo povprečno po 511, vsako nemško društvo pa po 125 članov.
Južna železnica. V št. 37. vašega cenjenega lista se pritožuje »slovenski politik« o nemških napisih po Slovenskem in zlasti o čudnih, nas ponižujočih razmerah pri južni železnici K temu bi še jaz napisal sledeče: Pred kakimi šestimi tedni, menda je kilo 3. prosinca zjutraj, sem se peljal iz Hrastnika proti Ljubljani. V vozu je sedel tudi približno loletni deček. Ko srno se odpeljali od Trbovelj proti Zagorju, je začel deček prav obupno jokati. Na Vprašanje, kaj mu je, je povedal, da bi bil moral v Trbovljah izstopiti, da pa ni vedel, da je bila ta postaja Trbovlje, ker je sprevodnik klical drugo ime (»TrifaiK). Še le iz pogovora svojih sosedov je uvidel deček, da se vozi že naprej od namembne postaje. Deček je bil brez sredstev in glasno so se zgražali potniki čez upravo železnice. Prijeli smo sprevodnika, da pojasni zadevo v Zagorju in spravi dečka nazaj v Trbovlje in pri tem se je pokazalo, da ni znal sprevodnik ne besede slovenski, dasi je spremljal vlak po izključno slovenski progi od Maribora dalje proti Ljubljani. To pač že ni več samo norčevanje iz našega naroda, temveč naravnost nameravano oškodovanje slovenskega prebivalstva dežele, po kateri teče južna železnica. Dolžnost občin je, varovati interese svojega prebivalstva, in ravno na občine, čez kojih ozemlje gre južna železnica, apeliramo, naj z vso odločnostjo direktno ali po svojih poslancih na direkcijo ali upravni svet ružne železnice pritisnijo in to glede aradništva, ostalega personala, kakor tudi glede napisov po postajah, še vrag ni, da bi ne dosegli svojih pravic vsaj tam, kjer žive od nas! Naj bi trboveljska občina, kot ena naj-zavednejših in kot prva, kjer se izključujejo dvojezičnosti, pričela to akcijo. Slovenske potnike pa prosimo in pozivamo, naj se čim največ poslužujejo pritožnih knjig, ki morajo biti in so na razpolago vsakomur, vsikdar in na vsaki postaji. Če ne bo uradnik znal slovensko ali če ne bo sprevodnik le hotel razumeti ali odgovarjati slovensko — vse v pritožno knjigo.
Glavni nabori. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je določila dneve in kraje glavnega nabora vojni dolžnosti zavezanih na Kranjskem za L 1913 tako - le: I. naborna komisija c. in kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva Ljubljana. Nabori bodo: v Kamniku dne L, 3., 4. marca; v Lukovici dne 6., 7., 8. marca; v Tržiču dne 10. marca; v Kranju dne 11., 12. marca; v Škof ji Loki dne 14., 15. marca; v Metliki dne 17. marca; v Črnomlju dne 18. marca; v Radečah dne 27. marca; v Krškem dne 28., 29. marca; v Kostanjevici dne 31. marca; v Mokronogu dne 2. aprila; v Višnji gori dne 4., 5. aprila; v Litiji dne 7., 8., 9. aprila; v Kočevju dne 1L, 12. aprila; v Ribnici dne 14., 15. aprila; v Velikih Laščah dne 16. aprila; v Radovljici dne 17., 18., 19. aprila; v Trebnjem dne 21. aprila; v Žužemberku dne 23. aprila; v Rudolfo-vem dne 24., 25., 26. aprila. II. naborna komisija c. in kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva Ljubljana, Nabori bodo: v Ljubljani dne 17., 18., 19. aprila; na Vrhniki dne 21., 22. aprila; v Ljubljani dne 24, 25., 26.,
28. aprila. Naborna komisija c. in kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva v Trstu. Nabori bodo: v Vipavi dne 27., 28. marca; v Postojni dne 29., 31. marca in 1. aprila; v Ilirski Bistrici dne 2., 3. aprila; v Logatcu dne 7. aprila; v Ložu dne 9. aprila; v Cerknici dne 10. aprila; v Idriji dne 12., 14. aprila. Glavni nabori za mesto Ljubljano se vrše dne 17., 18. in 19. aprila. Pne 17. aprila pride k naboru l. in 11. razred domačih, dne IS. III. razred domačih in I. razred tujih in dne 19. aprila II. in III. razred tujih nabornikov k naboru.
Kinematograf »Ideal«. Danes nov jako bogat senzacijski spored s krasno, velezabavno komedijo »Dolarska princesa«, z gospo Claro Wieth v giavni vlogi. — Dalje naravni posnetek »Pot brzojavke«, priljubljeni »Pathe Žurnal«, komična učinkovitost »Vezna ura« in »Usojam se prositi za roko Vaše hčerke« ter končno velekomičita učinkovitost »Morlc kot kinematografični posn-inalec na Balkanu« z znanim komikom Princem.
Najden vtopljenec. Ko se je včeraj okoli pol 8. zjutraj ribič Ivan Sedel s čolnom peljal po Ljubljanici, je ob Trnovskem pristanu, kjer izklada-jc iz čolnov kamenje, v vodi opazil mrtvo truplo nekega moškega, katero so potegnili na suho, in ga agnosei-rali za mestnega delavca Frana Mo-dica roj. 20, oktobra 1S73 v Ljubljani, stanujočega v Črni vasi št. 2, katerega pogrešajo že od 31. decembra 1912, Policijska komisija jc odredila, da so njegovo truplo prepeljah v mrtvašnico k Sv. Krištofu. V.odic je bil strasten alkoholik in jc bržkone v pijanosti zabredel v vodo.
V Ameriko se je hotel v nedeljo odpeljati Jure Prebilič. rojen 1894. 1. v Radencah pri Črnomlju ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Da bi jo bii lažje izpeljal, je vzel vozni listek samo do Jesenic. Nakano mu je pa na južnem kolodvoru prestrigel nad-siražnik Večerin s t m, da ga je aretiral. — V soboto je pa nadstražnik Kržan na južnem kolodvoru zaradi enakega delikta aretiral Ivana Vido-viča iz Kotora na Hrvaškem. Prvrga so izročili tukajšnjemu deželnemu so-dišču, drugega so vrnili pa v njegovo domovino, kjer bo proti njemu postopala tamošnja oblast. — Isti nadstražnik ie tudi včeraj ar tiral Jožefa Majerleta roj. 1892. v Dolu pri Čr-n miju, Edvarda Kcrošiea iz Pivnice pri Slatini in Petra Haima iz Pakraca, ki so se istotako hoteli izogniti vojaški suknji. Od teh so prvega oddaii sod- cu, zadnja dva pa vrnili v njuno domovino.
Čigava ie zapestnica? Pred kakimi 14. dnevi je nekje v mestu neki premogarski hlapec našel srebrno črno emajlirano zapestnico, katero je dal popraviti nekemu zlatarju. Ko je ta dognal, da ie hlapec zapestnico našel, je bil tako pošten, da jo je oddal policiji, kjer naj se lastnica čim-preie zglasi.
Tatv-na. Predvčerajšnjim ie bila Šarabonovernu hlapcu Ivanu Ogrinu iz zaklenjene spalne sobe na Zaloški cesti št. 1 ukradena rjava z;mska suknja s črno podlago in monogra-mom 1. P., vredna 46 K.
Aretiran c'.gan. V petek je na Ambroževem trgu policija aretirala 35-letnega cigana Frana Hudoroviča iz Slavine, ker j? posestnika Ivana Hribi, rja iz Smolnika z izsiljevanjem pripravil ob 26 K. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. V nedeljo je šlo v Ameriko 25 Hrvatov, 17 Makedoncev in 4 Ogri. V Hcb je šlo 17, v Inomost 14, v Buchs 17, v J^udolfovo 37, v Kočevje pa 25 Hrvatov. V Line se je odpeljalo 16, na Dunaj pa 27 Ko-čevarjev.
Izgubila je učenka Pavla Zida-nova bankovec za 10 K.
Tiskovna pomota. V včerajšnji notici ->K železniški nesreči itd.'< se ima glasiti »dasi ga veter in solnce sušita^, pa ne »rušita«.
Harodno oforomlR
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Alojzij Hofbauer v Do.u K) K, katere je nabral v Hofbauer-jevi gostilni v Hrastniku. V gostilni gosp. Ivana Rcclja v St. Jerneju je na nekem sestanku nabral gosp. Fr. Schmit 53 K 79 vin. — V veseli družbi v gostilni gosp. Ig. Kovačiča na Idriji ob Bači je nabral pri domači zabavi gosp. slikar Tratnik od Sv. Lucije ob Soči 5 K 37 vin. Zavedni fantje v Škofljici povodom ovrženih viditev so darovali 2 K 80 vin. Hvala! — Podružnica Ciril - Metodove družbe v Matenji vasi ima tudi zunaj svojega okoliša mnogo zvestih prijateljev. Ker se niso mogli udeležiti predpustne veselice, katere podružnica ni priredila, so poslali po njenem vabilu »vojno odškodnino« družbi sv. Cirila in Metoda gg.: Fr. Dekle-va v Slavini, 5 K; Leopold Kraigher v Matenji vasi, 5 K; Josip Dovgan v Postojni 1 K; Jos. Lavrenčič v Postojni, 5 K; Fr. Gornik, postajena-čelnik v Prestranku,  5 K; Rusjan
Postojna, 2 K; A, Cič, Prestranek, 1 krono; Andrej Smrdu, Postojna, 1 K; Iv. Zwolf 1 K' g. dr. Fr. Trampuš, Postojna, je poslal 5 K, ne 1 K kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Društvena naznanila.
IV. redni občni zbor »Sokolske župe Ljubljana I.« se je vršil v nedeljo, dne 16. februarja ob 10. dopoldne v restavraciji hotela Tratnik na Sv. Petra cesti. Starosta br. dr. Josip Piptnbacher pozdravi vse navzoče ter došle delegate v župi včlanjenih društev, iz poročila staroste posnamemo, da je brat St. V i d -m a r, podnačelnik župe, odnesel prvenstvo iz vseslovanskega sokolske-ga zleta v Pragi. Nadalje omenja še dobro uspele župne izlete v Velike Lašče in Šmartno pri Litiji. Zlasti lepo se je razvijal v minolem letu Sokol v Štepanji vasi, ki bi marsikateremu sokolskemu društvu lahko služil v zgled. Dalje omenja, da je težka kriza glede telovadnic rešena, ter da oruštva zopet telovadijo v šolskih te-lovadnicah.Snominja se nato še umrlega, velezaslužnega brata Petri-n a, nakar se zborovalci v znak so-žalia dvignejo s sedežev. — Zap'sn'k zadnjega občnega zbora se brez ugovora odobri. — 'I ajniško poročilo izkazuje, da je bilo v minolem letu v /upi včlanjenih 8 društev in 4 odseki. Omenja nato še župne prireditve in LCicležbo župe pri zveznem izletu na B'edu. — Načelniško poročilo cme-;?;> lepe usp he pri župni tekmi v Šmartncm pri Litiji, kier je odnes?l prvenstvo **r, Buh Sokola II. in pri tekmi naraščaja gojenec Sokola I. Ob priliki vscslovansk ga zleta v Pragi jfi postavila župa višjo in nižjo vrsto ter dosegla z njima časten uspeh. Dalje priporoča načelnik društvom in odsekom, da si kmalu nabavijo zemljišča, ter jih porabijo vsaj za igrišča, ako že ne morejo pričeti s stavbam5. — BlagainiSko poročilo izkazuje za leto 1912. 2333 K 08 vin. dohodkov in 2482 K 92 vin. izdatkov, torej 149 kron 84 vin. primanjkljaja, ki je na-stal vsled krize in ki se pokrije iz prebitka leta 1911. Na predlog pre-elednikov računov se da blagajniku absolutorij. — Nato predlaga br. dr. P e^to t n i k, da se da v župi včlanjenem društvom za prodane župne razglednice 15' popusta. Glede revizije društvenega delovanja se sklene, da se bo revizija vedno dotične-mu društvo naprej naznanila. Dalje se naroča društvom, da si tekom enega leta nabavijo strokovno knjižnico. — Pri nato sledečih volitvah je bil izvolien sledeči odbor: starosta br. dr. P i p e n b a c h e r; I. podsta-{ rosta br. An L Schiff rer: II. pod-starosta br. dr. F e 11 i c h - F r a n k-| h e i m; tajnik br. J. M u la ček: na-| čelni br. dr. Pestotnik: zapisni-I kar br. J. K 1 e p e c: blacaimk br. I. i K e n d a: predsednik izobraževalne-! ga odseka br. prof. J. R e i s n e r; namestniki br. R. R o z m a n, administrator župnega vestnika, dr. Gv. S a j o v i c in dr. J. Lavrenčič; pregledniki računov br.: J. Z a j c, Iv. Smole in Anton N o v a k. — Žun-ni z!et za leto 1913 se vrši dne 20. iulja v R.bnici. — Po zaključnem govoru staroste br. dr. Pipenhncher-ia, ki se zahvali za izvolitev in še posebno delegatom raznih društev za njih požrtvovalnost, se je zaključil i zborno uspeli IV. občni zbor župe Ljubljana I.
Občni zbor gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okrai je bil v nedeljo popoldne ob 4. pri Šarcu na Karlovški cesti. Povabilu so se odzvali vsi ljubljanski deželni poslanci, dokaz, da hočejo biti z volilci v stiku ne samo tik pred volitvami, ampak tudi v mirovnem času. Vlado je zastopal vladni detektiv Gerlovič. Po predsednikovem pozdravu je poročal tajnik in knjižničar Rode o delovanju društva v preteklem letu. Priredila se je običajna poletna veselica v prid knjižnici, Martinov in Miklavžev večer ter fantovski ples šentjakobskih fantov s sodelovanjem društva. Društvo je pošiljalo napredne časopise na Barje ter napravilo množico prošenj in vlog na mestni magistrat, obč. svet. deželno vlado in na druga pristojna mesta. Za deželnozborske nadomestne volitve je razvilo društvo živahno agitacijo v svojem okraju, da sta kandidata gg. profesor Reisner in tržni nadzornik Ribnikar zmagala s še večjo večino kot prvikrat. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Knjižničarsko poročilo naznanja, da se izposodi iz knjižnice vsak teden nad 500 knjig in ker vsako knjigo bereta gotovo po dve, tri osebe, se lahko trdi, da se prebere iz društvene knjižnice 5000 knjig vsak mesec. Knjižnica ima 1750 vezanih in okoli 400 nevezanih knjig (lani 900 in 200) ter 530 vpisanih obiskovalcev, lani 235. Knjižnica je koncesijonirana javna ljudska knjižnica in ima vanjo pristop vsakdo. Da se knjižnica tako razvija, je pripisovati agilnosti šent-) jakobskih fantov, ki vedno z vso
vnemo delujejo v knjižnici, da ogromno delo ne zastaja. Izreče se jim iskrena zahvala za neumorno požrtvovalnost. Tudi to poročilo se je sprejelo z odobravanjem. Blagajnik Verbič je poročal, da je imelo društvo 293C K prejemkov 2420 K izdatkov, torej 510 K prebitka. Ker so pregledniki našli račune v popolnem redu, se da blagajniku in tajniku, ki je vodil knjižnično blagajno, absolutorij. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor, v katerega sta vstopila gg. Hinko F r a n z 1 mlajši, trgovec in Filip K e r š i č . instalater. Tudi pregledniki so ostali isti. Pri slučajnostih je pozdravil zbor v imenu naprednega nolitične-ga društva za Krakovo in Trnovo g. Smole, v imenu izvrševalnega odbora nar. napredne stranke je pa poudarjal gosnod, »katero ime nam ie žal odšlo, kolikega pomena so politične organizacije za stranko, ki so njena moč in sila. Zato vedno z veseljem prihaja eksekutiva k svojim zvestim somišljenikom, da ostane z njimi v trajni zvezi. G. obč. svetnik L i k o z a r je poročal o svojih predlogih v obč. svetu za šentjakobski okraj, na kar se mu je polagalo na srce, naj z vso vnemo deluje, da se vsem njegovim predlogom ugodi. Za njegovo dosedanjo delovanje se mu ie izrekla zahvala. Odbornik Frane B e r g a n t je poživljal navzoče, naj se obračajo na merodajne faktorje, da j;m nomorejo v sili in potrebi; on da se ni nikoli zastonj obrnil na odločilne osebe. Ko je končno poudarja! še g. Menart velik pomen ljudske izobrazbe, zaključil je g. predsednik občni zbor med splošnim navdušenjem, g. Menart ie pa nabral za društveno knjižnico 6 K 16 v.
Muzejskega društva za Kranjsko občni zbor se vrši v sredo, dne 19. februarja ob 6. zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleiweiso-ve c°ste). Spored: Predsednikov nagovor. Poročila odbornikov. Referat o znanstvenem delovanju Muzejskega društva. Slučajnosti. — Vse p. n. člane vabimo k mnogobrojni "de-ležbi; gostje, ki se zanimaio za društveno delovanje dobro došli!
Prasneta.
Iz gledališke pisarne. Nocoj v torek se (za abonente nepar) prvič v sezoni uprizori Leharjeva kratkoča-sna in splošno priljubljena opereta »Grof luksemburški« z gosp. operetnim tenorjem Ljubišo Iličlćem iz Trsta kot gostom. Kapelnik gosp. Niko Štritof, režiser gosp. I. Povhč. — V sredo zvečer se izven vsakršnega abonnementa kot kronska predstava prvič in zadnjič v sezoni ponovi Schwayerjeva drama iz dijaškega življenja »Red v nravnosti«, ki je ob svoji nedeljski premieri splošno prav zelo ugajala. Tudi to pot nastopi gospod Šest z Dunaja v vlogi dijaka Feliksa. Začetek ob pol 8. zvečer. — Aled odmori koncertira orkester »Slovenske Filharonije«. — V četrtek se zopet z gosp. Iličičem kot gostom prvič ponovi Leharjeva me-lodijozna opereta »Grof luksemburški«.
Umetnost.
Koncert za mladino. Odgoja naše mladine naj bo vsestranska, manjkati ne sme tudi umetniške. Moderna pedagogika ne zahteva samo pametnih, temveč tudi blagih in značajnih ljudi, in zato je želeti, da se da mladini tudi po možnosti umetniške odgoje, ker s tem se ji dobi brezkončn-vire uživanja, povzdigne jo nad vsakdanjost in blaži. Tudi muzikalna odgoja je tedaj potrebna. In samo iz tega stališča se mora razmotrivati koncerte za mladino. Taki koncerti se prirejajo po vseh večjih mestih, vendar veliko pogosteje,, kakor pri nas, kjer primanjkuje izvršujočih umetnikov, ki bi se žrtvovali. Pri nas se vrši sedaj tretji tak koncert, ki je dostopen vsled malenkostne vstopnine pač veliki množici naših učencev in učenk. Iz sporeda omenjamo samo večje skladbe. Pianist gosp. A. Trošt, ki je pri zadnjem koncertu »Glasbene Matice« s tako bravuro igral Lisztov klavirski koncertt je izbral dvoje skladb, katere naj napravita na mladino vsled izrednega temperamenta najglobokejši učinek. Te skladbi sta: Fr. Liszt: Le Carneval de Pesth in Chopin: Scherzo op, 29. M°d vokalnimi skladbami so tri daljše: C. Loenerjeva balada: Zlatarjeva hčerka, večno lepi »Erlkonig« mojstra Schuberta in slikoviti Griegov »Jesenski vihar«. Dalje so še na sporedu pesmi Adamiča, B. Ipavca, Cur-schmana, Wolfa, Rubinsteina in Pvoraka. Za prijatelje glasba Je rezerviranih nekaj sedežev, kateri se dobe po 1 K pri gosp. knjigotržcu L. Schwentncrju.
Koncert »G!asbene Matice« dne 7. marca 1913 v LJubljani Kakor čujemo, je operni pevec gosp. Josip Ri-javec, sedaj na Dunaju, dobil od »Glasbene Matice« povabilo, da so-
deluje pri velikem koncertu »Glasbene Matire*,pri katerem se bo izvajala svetovnoslavna Dvofakova zborova balada »Mrtvaški ženin«. Gosp. Rijavec bo pel eno glavnin partij tega dela, namreč ženina. Gosp. Rijavec je pred kratkim priredil v Ljubljani v zvezi z nadebudnim mladim skladateljem in pianistom gosp. Ravnikom v vsak m oziiu lepo uspel komorni koncert in dosegel vebko in povse opravičenega priznanja. On že danes lahko velja za najodličnejšega interpreta moderne slovanske pesmi. Njegov nastop v koncertu »Glasbene Matice« vzbudi brezdvemno vsestransko zanimanje.
RnUževnost.
— »Slovenski Trgovski Vestnik« ima v št. 2. sledečo vsebno: 1. M.: t Ces. svetnik Ivan M urnik. 2. F. Štupar: Letina na Kranjskem leta 1912. 3. B. Skalickv: Lanska vinska letina in naša vinska trgovina. 4. Val. Žun: Nekatera poglavja iz finančne vede. 5. Raznoterosti: Proti uvedbi obligatornega vpogleda v kupčijske knjige. — Pogled na gospodarsko leto 1912. — Razstava vajeniških del v Ljubljani. — Predaja ajdove moke, ki je mešana z riževo. — Davek na vžigalice. — Opozorilo. — Znižana voznina za trgovske potnike. 6. Statistika: Falimenti leta 1912. 7. Slovensko trgovsko in obrtniško društvo v Mariboru. 8. Društvene vesti.
Razne stmri.
* Avstrijski ?viatik nadporočnik Nittner smrtno ponesrečil. Z Dunaja poročajo: Eden izmed naipogumnej-ših avstrijskih vojaških pilotov, nadporočnik Nittner, se je včeraj na letališču v Fischamendu smrtno ponesrečil. V nedelio je prišel iz Gorice, da preskusi neki nov aparat. V navzočnosti poveljnika tukajšnjega -'rakoplovnega oddelka stotnika Tauberja in ostalih zrakoplovnih častnikov se je Nittner ob polu 5. vzdienil s svoiim novim aparatom. V višini sto metrov je nanravil več k.ogov. Naenkrat so videli, da pada aparat z vso hitrico proti zemlji. Obenem so 7anazili. da je nadnoročnik Nittner odletel iz aparata. Ogniičar Winkler. ki je bil v neposredni bližini, ie hitel na kraj resreče ter našel pilota kakih šest metrov daleč od popolnoma razbitega aparata mrtvega. Nittnerievo trunio je bilo grozno razmesarjeno. Vrteči se propeler mu je raztrgal trebuh. Tudi prsa so bila do vratu pretrgana. Kri je vrela iz trupla. Vzroka nesreče dozdaj še niso mogli natančno dognati. Kakor znano, ie izvršil Nittner z nadnoroč-nikom Blasebkeiem polet iz Beroli-na na Dunaj. Takrat se ie moral v temni noči spustiti pri Gauserndorfn na tla. Poškodoval se tedaj ni. Tudi na letališču v Diinaiskem Novem mestu ie ponesrečil, ko se ie dvignil s tržaškim zrakoplovcem Mosco. Ana-rat ie padel na tla, Mosca se je ubil. Nittner Da ie ostal nepoškodovan. Nittner ie bil prvi, ki ie meseca maia pr. 1. iz Dunaiskega Novega mesta preletel na noletu v Gradec, Sem-mering. — Nadnoročnik Nittner ie četrta žrtev, ki io je zahtevala aviati-ka v Avstriji. Naiorvo se je ubil Vin-cenc Wiesenbach meseca junija 1911 v Dunajskem Novem mestu, temu je sledil 29. novembra 1911 Aleksander Mosca. trotii se ie ubil nadporočnik Arist;dos Petrovič.
* Maščevanje za Schuhmeieria. Z Dunaia poročajo: Tukaišnia poli-ciia je dobila v nedeljo zvečer iz Mo-nakove^a brzoiavno poročilo, da se ie odpeljal 581etni mizarski pomočnik Freiberger na Dunaj z namenom, da maščuje Srhuhmeierievo smrt in umori morilčevega brata dež. poslanca Leopolda Kunschaka. Policija ie takoj to sporočila dunajskemu žu-nanu dr. Weisskircbnerju in posl. Kunschaku. V nedelio zvečer je policija v nekem prenočišču zasledila Freiber^eria in r/a drugi dan zjutraj ob šestih aretirala. Pri njem je dobila revolver z dvema patronama in ostro nabrušeuo pilo. Freiberger je nri zasliševanju priznal, da je hotel maščevati Scnuhmeierjevo smrt ter umoriti Kunschaka. Freiberger je bil že 20krat kaznovan. Med drugim je sedel tudi deset let v ieči zaradi požiga. Več let ie bii tudi v prisilni delavnici. Klerikalci hočejo skoro gotovo pozornost odvrniti oo političnega umora, ki ^a je izvrši Kunschak. ter se poslužiti v to svrho tega individua.
* Senraclonelen proces *a Odrskem. — Vladna koruncHa. Včeraj se ie nrlčela pred budimpeštanskim sodiščem senzacionelna raznrava. Kakor znano, le to*il ministrski predsednik Lukacs bivšega drž. tajnika m poslanca Košutove stranke, Zol-tana pl. Desvia zaradi razžaljenja Časti. Desv hoče svol dokaz resmVe porazdeliti v pet skunin. Desy do1*; ministrskega nredsednika. da le 1 sklenil z Odrsko bančno in trgovinsko akcijsko družbo pogodbo, vsled
katere je ta družba v najem vzela solne dohodke, vsled tega, ker je banka dala delavni stranki štiri milijone v volilne svrhe: da je 2. pošiljal po pošti nadžupanom denar za volilno agitacijo, da so kupovali glasove za kandidate delovne stranke; da je 3. vlada ustanovila paketno transportno družbo ter jo podpirala z državnim denarjem, da pospešuje s tem interese delovne stranke; 4. da je min. predsednik pl. Lukacs prodal svoji dve hiši v Zalatni, pri čemur sta bila oba objekta iz državnih sredstev zelo prenlačana: 5. da je min. jredsednik Lukacs, ki je bil prej član ravnateljstva ogrske razrednoloterij-ske akcijske družbe, zagotovil tej 'ru''bi posebne ueodnosti. Sodišče je K tei obravnavi povabilo mnogo prič. Zaslišan bo kot priča tudi Lukacs. Značilno pa ie, da glavne tri priče, predlagane od za^ovorništva. bančni ravnatelji Be'a Szalav, Adolf Ull-mann in Pavel Elek, ne bodo prišle k razpravi, ker so v inozemstvu. Pod obtožbo je diana izjava Desvjeva, da ie Lukacs največii panamist v Evropi, ki io obtoženec na razpravi ponovi. Odvetnik dr. Vaszonv je ponudil dokaz resnice v navedenem obsegu ter opozonl drž. pravdnika, ^a leži poudarek na besedi »nana-mist«, ker za dokaz, da je največji nanamist v Evroni. bi bilo treba sklicati evroosko anketo.
* Ogleduštvo r?a Romunskem. Iz
Bukarešta noročaio, da so tam aretirali stotnika Gilieska, ko je hotel odnesti iz urada generalnega štaba važne listine. Giljesku ie rodom Po-liak in je niegovo nrvotno ime Dob-zon. Ta aretaciia ie vzbudila no celi de^eh veb'ko senzacijo. Praviio, da ie bil nodkupb'en od ruske vlade, da ii preskrbi va^ne listine romunskega ^eneralneea štaba. Voiaške oblasti so s+otnika imele že dali Časa na sumu. Govori se tudi. da se ie hotel Gi-liesku polastiti mobilizacijskega načrta in načrta o koo^eraciii avstrii-ske in romunske vo;ske v sNčaiu voine z Rus«»o. Stotnik Gilies^u ie znan kot aviatiČm tehnik. Izvršil je važen izum v zrakonlovstvu, za kar ie dnhjl vladno podnoro v znesku ^O.ooo frankov in veliko darilo od krahX V to afero ie zapletenih več voi^ških oseb in se bo v prihodniih dneh naibr^e izvršilo več senzacionalnih aretacij.
* Tai"ik okr. s^avprstva — ogle-^uh. Iz Lvova noročaio: V mestecu pochafvn so tainika okr. glavarstva ^omamka zaradi oededuštva aretirali. Pomanik ie bil šele nred kratkim '»retiran. Preiskava ie domala, da ie bil v zvezi z ne^im voiakom Ivov.ske ^arniziie. ki ie bil v ondotnem kor-nem novelmi^tvu 7anosien kot risar in ki mu ie dal va^ne akte in psnriie. T"di voi^k"« so areHrali. Pri Poma-niku so na^li zelo obrprn^mlo kores-nondenco in pn lir-nUniško knjižico, glasero se na 70.000 K.
* P. Ga'en — oMože*.  V Pragi
izhajajoča »Bomfazius - Korresnon-denz« ie objavila v prvi številki le-tošnieorn letnika porodilo o sp^iemu oortugiške^a senatorja dr. Manpdi. Lime v Budimpešti ter pristavila onombo. v kateri se imenuje Sima »dieser Kom^smorder«. Nato ie tožil senator dr. Lima n. Avguština Gale-na. izdaiatelia »Ponjfazius - Korres-nondenze« no nr^škem odvetniku dr. Rončku. Predvčeraišniim ie bil d. Oalen v tej zadevi zaspan nri dež. sodišču, kier ie i^iavik da takr^f, ko ie omenjeni članek izšel, ni bil v Praei in da vsled too-a ni prebral om^ni^Tieca članka. Nadnb'e ie pater °rof Galen i^iavil. da snioh ni odgovorni urednik korespondence. Prav liguriinnsko!
* Dobro delo. Iz Varšave poročajo: Posestnika 7ofija Schlenker je sezidnla za 437.000 rubliev otroško bolnišnico ter jo darovala mestni občini.
* 7e!ežn«ška nesreča. Iz Krakova noročaio: V železniški postu ii Ko-nionka je uvozil tovorni vlak ob osebni vlak. Več vozov je bilo razbitih, trideset oseb Da več ali manj ranjenih.
* Težka eksplozija v livarni alu-ininiia. Iz Pariza poročajo: Včeraj zjutraj ie v mestnem delu Roouette v neki livarni aluminija izbruhnil požar. Pri gašenju se je zgodila velika eksnlozija, ker je raztopljeni aluminij prišel v dotiko z vodo. Trinajst ognjegascev in policistov je bilo težko ranjenih.
* Svojo hčer ustrelil. Iz Inomo-sta poročajo: V Montebelluno je posestnik Bonetto vsled neprevidnega ravnanja s puško ustrelil svojo lastno hčer Marcello, ki je bila zadeta v prsa.
* Upor v vasi zaradi slabega gospodarstva. Iz Inomosta poročajo: V italijanski občini Seren bk*zu tirolske meje je prišlo zaradi nezadovoljstva z   ondotnim   finančnim gospodarstvom do velikih demonstracij prof** obč. svetu. Razburjena  množica k vdrla v občinsko sejnico ter demo1* rala vse, dokler niso  prišli kar;' nierji ter več oseb aretirali Občir svet je demisioniraL
40 štev.
SLOVAŠKI  H AH MII
i i    ■ ...... .....■ ■ ........
Stran o.
* Požar v Carigradu. Velike hladilnice v Stambulu so v nedeljo ponoči zgorele. Škoda je velikanska.
* Zopet ponesrečena ekspedicija na severni tečaj, iz Kristianije poročajo: Norveška pomožna ekspedicija, ki je Je bila odposlana na pomoč Schroder - Stranzevi ekspediciji, se je vrnila. Iz eroSkega zaliva so brzo-javiii, da od tam ne morejo zaradi pomanjkanja psov in sanji poslati ekspediciji nikake pomoči. Če ne pride pravočasno pomoč, je ekspedicija izgubljena.
* Nova ekspedicija na severni tečaj. Iz Pariza poročajo: Sin Avstrijca Payeria, ki je odkril Franc Joželovo deželo. Julij Payer namerava prirediti ekspedicijo v to deželo. Francoska vlada mu le poverila znanstveno vodstvo te ekspedicije. Brezžična brzojavna naprava bo omogočevala zvezo med postajo v Franc Jožefovi deželi z Eifelnovim stolpom.
* Bulair — sreča te išče. Bulair
ie mestece, kier so Bolgari v zadnjem času izvojevali veliko zmago :ud Turki. V sofijskem »Miru« čitano o Bulairu to-le: »Pravo ime tega / ;odovinskega mesta, kjer je Sulej-man paša pred 500 leti poklal kristjane, je > Bul - Hair«, kar pomema toliko, kakor »sreča te išče«. Turki so torej započeli bitko pri mestecu, ki nosi pomenljivo ime — »sreča te išče« ter so se nemara nadejali, da se bo na tem mestu preokrenila vojna sreča niim na korist. Sreča jc si-c t opoteča. toda. kakor se zdi, Turkom se noče več nastnehljati v Evropi in vse ka*e na to, da bodo sre-Čo odslei morali iskati samo Še v Aziji.
| lopnite pridno srečke „Splot.
%ff ženskega društva" v korist slovenskih umetnikov. 200 krasnih dobitkov, slik donta-
fil   čih slikarjev. Srečka a 1 K.
Telefonsko in brzojavna
3.
Vojna na Balkanu.
Paslč^v poset na Dunaju.
Praga,   IS. februarja. »Narodni
r isty« poročajo iz Belgrada, da je dala avstrijska vlada srbskemu mi-strskemu predsedniku Pasiču v primerni obliki zagotovilo, da bo do-brodošel na Dunaju. Sedaj je odvi-sno samo od Pasića, če pride na Dunaj.
Češka zdravniška ekspedicija.
Praga,   18. februarja. >,Narodni I istv« poročajo,   da   so v Zemunu ustavili petčlansko češko zdravniško ekspedicijo, ker ni imela potrebnih kumentov.   Interveniral je poslance Mastalka pri baronu lieinoldu, ki : obljubil, da bo preiskava glede vojske obveznosti   nekaterih članov ekspedicije v kratkem končana in da > dobilo praško rumestništvo nalog, ročati organizatorju ekspedicije o uspehu preiskave.
Hakki paša.
London, IS. februarja. Hakki pa-' i je dospel predvčerajšnjim v London.
Bolgarsko - romunski spor.
Bukarešta, 18. februarja. Zboren je sprejela zakonski načrt, s ka-rim se izpremeni železniški zakon ko, da so v slučaju vojne vsi želez-
n ski uslužbenci vojaki.
Bukarešta, IS. februara. Mero-dujni krogi zatrjujejo, da bolgarske oncesije niso zadovoljive in se zde :m krogom nezadostne. Danes popoldne i-e vrši kronski svet, ki bo Mepal o nadaljnih korakih romun-sks viade. Časopisje se drži popolnoma rezervirano.
Sofija, IS. februarja. Kakor zatrjujejo ine rodajni krogi, bo bolgarski odgovor na romunske zahteve odposlan £ele danes. Diplomati sodijo o položaju zelo optimistično in so mne-j, da bolgarsko - romunskega spora ne bo mogoče poravnati mirnim
POtOitl.
Carigrad, 18. februarja. V infor-
iranih krogih zatrjujejo, da je roka mobilizacija končana in da pričakovati v   najkrajšem času da na Bolgarsko.
Srbsko - bolgarsko obmejno vprašanje.
Belgrad, 18. februarja. Tukajšnji rodajni politični krogi zatrjujejo, ic dozdevni srbsko - bolgarski ob-
i spor, o katerem posebno mno-vtdo nemški listi, za enkrat po-
oma brezpomemben, ker se bodo je balkanskih držav definitivno ločile šele po sklenjenem miru in
odo takrat upoštevale tudi vse
Lvičene zahteve zveznih balkan-iii držav. Za podlago razdelitve za-
ega ozemlja se bo vzelo razmer-- vojnih sil zedinjenih balkanskih (Jržav.
Angleška posreduje v Bukarešti in v Sofiji.
Dunaj, 18. februarja. Iz dobro poučenih londonskih političnih krogov prihajajo vesti, da je prevzela Angleška inicijativo glede posredovanja velesil v bolgarsko - romunskem konfliktu. Angleška vlada je obema državama nujno nasvetovala, da naj se v najkrajšem času mirno sporazumeta. Če bi pa to ne bilo mogoče, je nasvetovala Angleška, da naj se obrneta obe vladi na angleško, ki je pripravljena, izposlovati posredovanje velesil. Angleška bi bila v tem slučaju pripravljena, storiti vse, da se diference mirnim potom poravnajo.
Berolin, 18. februarja. V diplo-matičnih krogih so prepričani, da se ni treba bati, da bi se prekinile diplo-matične zv ze med bolgarsko in Romunijo, tudi če se prekinejo pogajanja v Sofiji. Bolgarska je namreč pripravljena, da odstopi še več obrežja, kot ga je ponudila prvotno, vendar pa ne odstopi Silistrije. Zadovoljna pa je, da se porušijo utrdbe Silistrije. Odstopa Balčika pa Romunska sploh ni zahtevala.
20.000 mož padlo!
Carigrad, 18. februarja. Pri vasi Velika na galipoljskem otoku so Bolgari izkrcali veliko vojsko, ki so jo prepeljali iz Dedeagača grški parni-ki. V soboto je pršlo do bitke, ki Je trajala ves dan. Na obeh straneh je padlo okrog 20.000 mož. Iz Galipolija beži prebivalstvo v Malo Azijo.
Sofija, IS. februarja. Carigradska vest, da je bila v soboto na polotoku Galipolija velika bitka, ne odgovarja resnici. Ta dan so se vršile samo neznatne praske med sprednjimi voji.
Skader.
Cetinje,   IS. februarja. Uradno
poročajo, da se Turki v Skadru ne upajo več nanadati črnogorskih in srbskih pozicij. Vsled pomanikanja modernih topov, so nadomestili na nekaterih novih utrdbah stare topove, katerih krogle črnogorskih okopov niti ne dosegajo.
Enver beg.
London, 18. februarja. »Dailv Ne\vs« poročajo, da Enver beg ni bil usmrčen, marveč samo težko ranjen. Kje se nahaja sedaj, ni mogoče izvedeti, ker oblasti prikrivajo njegovo bivališče.
Nov bolgarski uspeh.
Carigrad, 18. februarja. Snoči je dobilo vojno ministrstvo obvestilo, da so Bolgari po hudem in skrajno krvavem boju osvojili utrdbi »Viktorija« in »Napoleon«, od koder obvladujejo ves morski zaliv Saros.
O bitki pri Bulairu.
Carigrad, 18. februarja. Uradno izjavljajo, da so bolgarski podatki o turških izgubah v bitki pri Bulairu pretirani. Res je sicer, da sta dve turški diviziji napadli Bolgare in bili po hudi bitki odbiti, vendar pa sta izgubili samo 400 mož.
Izgubljena turška križarka.
Carigrad, 18. februarja. Križarka »Asar i Tevfik« je, kakor se uradno priznava, popolnoma izgublj na. Posrečilo se je sicer spraviti z ladje male topove, vsi večji topovi pa so ostali na križarki, ki bo gotovo padla v roke Bolgarom.
Razmerje med Avstrijo in Rusijo.
Petrograd, 18. februarja. Glasilo kadetske stranke in Miljukova, »Rieč« piše o razmerju med Avstrijo in Rusijo: Avstrija zahteva, da pozabi Rusija na balkanska vprašanja. Rusija hoče svojo zgodovinsko naloga zasledovati tudi naprej. To je jedro spora in omejuje medsebojni sporazum. Sedaj ne gre za posamezna vprašanja, t mveč za življenjske interese obeh držav. Obe državi sta kakor v vreči, iz katere ni izhoda, razen z orožjem.
Ruski poslanik v Bukarešti.
Bukarešta, 18. februarja. »Ade-verul« piše, da bo sedanji ruski poslanik v Bukarešti v kratkem odpoklican in da pride na njegovo mesto član dume Krupenskv. Ruska vlada je baje s sedanjim poslanikom nezadovoljna, ker se mu še vedno ni posrečilo, Romunske odtrgati od tro-zveze ter jo približati tripelententi.
Veliki vezir o položaju.
Carigrad, 18. februarja. Veliki vezir Mahmud Šefket paša je posetil komite za narodno obrambo ter imel tam govor, v katerem je rekel med drugim: »Moja politika naj vas ne vznemirja. Narod ne sme misliti samo na vojno, marveč tudi za bodočnost domovine.«
Sneg v Traciji. Sofija, 18. februarja. Iz Traci je poročajo, da silno otežkočajo operacije v Traciji snežni zameti.
Požar v Carigradu.
Carigrad, 18. februarja. Včeraj je izbruhnil v Štambidu velik požar, ki se je bliskoma razširil. Ognja še
danes ni bilo mogoče pogasiti. Požar se širi od Hagije Sofije proti Ahme-dovi mošeji in Hipodromu. Doslej je ogenj uničil nad 200 hiš.
Carigrad, 18. februarja. Požar se vedno širi. Ogenj se bliža Hagiji Sofiji. Vsa gasilna dela so brezuspešna. Sedaj gori okrog 300 hiš. Tudi mo-šeja sultana Ahmeda je v nevarno- , sti.
« *
*
Skupni ministrski svet.
Dunaj, 18. fefruarja. O skupni ministrski konferenci je bil izdan sledeči oficijozni komunike: Ministrska posvetovanja, ki so se pričela v nedeljo in nadaljevala včeraj, so privedla v posameznih gospodarsko-političnih zadevah do popolnega sporazuma.
Imenovanja. Dunaj, 18. februarja. Justični minister je premestil okr. sodnika Šti-tomirja Dolenca iz Podgrada v Sežano, okr. sodnika Albina K o -mavca iz Trsta v Gorico. Pride-b*en je okrajni sodnik dr. Janki v Trstu dež. sodišču v Trstu. Okr. sodnik in ptedstoinik dr. Lavrenčič ie premeščen iz. Komna v Podgrad. Dr. Milic iz Pulja ie premeščen v Buzet, okrajni sodnik Prati pa k dež. sodišču v Trstu, namestnik dr-^avne^a pr^vdnika B e u c h i g pa iz Rovinja v Trst.
Imenovanje.
Dunai. 18. februarja. Justični minister ie imenoval sodnika S a n d r i • j a v Voloski za namestnika državnega pravdnika v Rovinju.
Fina^čH odsek. — Vno<rIed v trgovske kn.uge.   — Osebnodohod-inski davek.   —   Rre^odkazi deželnim blagajnam.
Buna?. 18. februarja. Finančni odsek nadaliuie danes razpravo o oseb^odohodninskeni davku in o vpogledu v trgovske knjige. v odseku se diference glede vpogleda v tr-erovske knjitre še niso izravnale. Pred seio so se sestali zastonuiki strank večine, da se nosvettneio o ključu, po katerem bi bilo razdeliti takozvane predodkaze dednim blazinam. Do snorszuma ni nnš>o. Tudi Poliaki so se iz nova sestali, da označijo svo-ie stab'šče. Pobaki zahtevajo, da naj se še ta mes^e sestane gali^ki deželni -'bor. Vlada na stoii na strašen, da nai «e sestane državni zbor tako\ ko reši finančni odsek davčno predlogo.
Ods'oo admira'* <*rofa Montecucco'Ha.
D«f"aj, IS. februarja. Mornariški noveHmk grof MontecuccoH je izjavil, da bo prosil ??. t. m. ko doseže 70. leto za vpokoutev. Njegov naslednik bo nodadmiral in mornariški nadzornik Haus.
Afera Kunschak.
Dunai, 18. februarja. »Reicbs-nost« se trudi, da bi ranravila iz dozdevnega nanada na Kunschaka veliko afero ter slika zadevo tako, kakor da ie Kunscbnku Grozila smrt. Zadostuje na konstatacija, da Kunschaka snloh ni na Dunaju, marveč da je pred par dnevi odpotoval.
Češko - nemška sprava.
Dunai, 18. februarja. Danes po-nold^e se vrše po^aiania med no-trannm ministrom Hemoldom in knezom Tbunom ter s češkim komitejem osmerice zaradi Jezikovnega vpra-"ania pri državnih uradih na Češkem. Vlada hoče predložiti češkim ^-umnikom svoj minimalni program ^lede obsega nemškega notranjega poslovnega jezika.
Afera Lukacs - Desy.
Budimpešta, 18. februarja. Začetkom današnje obravnave je razglasil sodni dvor sklep, da ne pripušča dokaza resnice v nobenem drugem shjčaiu, kakor samo v slučaju °roda!e hiše v Zafatav. O onih dokazilih, ki so se izvršila, ko je bil Lukacs še finančni minister pa ne dovoli dokaza resnice. Desvjevi zagovorniki so zapustili sodno dvorano.
Budimpešta, 18. februarja. Senat te proglasil razsodbo, s katero se spozna Desv kriv razžaljenia časti in se obsodi na 1 mesec zapora in 400 kron globe.
Nova francoska vojaška predloga.
Pariz, 18. februarja. »Temps« priobčuje informacijo, glasom katere bo predložila vlada tekom prihodnjega tedna tri važne vojaške predloge. Nova predloga obsega takojšnji izdatek 70 do 80 milijonov frankov za izpopolnitev zalog municije, zlasti za težko artilerijo, za nujne utrdbe in za razne nove uvedbe. Še pred Veliko nočjo pa bo zahtevala vlada kredit 500 milijonov za izvedbo dalekosež-nega vojaškega programa. Zlasti glede trdnjav bo več izpretnernb, razširi se vojaško zrakoplovstvo irt izpopolne municijske in orožne tovarne, pri čemer se bodo vpoštevale tudi privatne tovarne. Tretja pred- ( loga obsega zvišanje efektivnega ' stanja armade, ki pride v sklad z nemško vojno močjo. i
Faliičresovo slovo.
Pariz, 18. februarja. Danes nastopa novi predsednik republike Revmond Poincarč svojo službo. Predsednik Falličres je sprejel včeraj dopoldne diplomatični kor, od katerega se je poslovil. Nagovoril ga je angleški veleposlanik. V svojem odgovoru ie predsednik Faliičres na-glašal: Ce ljubimo svojo domovino, ni večjega zadoščenja, kakor da sodelujemo v zunanji politiki pri mirnih rešitvah, ki pomagajo domovini k blagostanju in koristijo človeštvu.
Nemška brambna predloga.
Berolin, 18. februarja. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, se bo končno ugotovila v prihodnjem času vsebina nove brambne predloge. V mirovnem času naj bi se moč nemške vojske dvignila za 144.000 mož, t. j. na 649.000 mož. Nemška vojna uprava namerava uvesti tudi nadomestno rezervo po avstrijskem vzorcu.
Revolucija v Mehiki.
Mehiko, 18. februarja. Včeraj dopoldne je bilo proglašeno premirje za končano in boji so se na obeh straneh zopet pričeli z vso Ijutostio.
Washington. 18. februarja. Ma-dero je brzojavil predsedniku Zedi-njenih držav, da ni nevarnosti za podanike Zedinienih držav. Vlada prevzame vso odgovornost za materijalno škodo inozemcev.
Waschinpton, 18. februarja. Kabinet Zedinjenih držav je brzojavno naznanil mehikanskemu predsedniku, da bodo vztraiale Zedinjene države pri oni politiki, ki so jo zasledovale zadnii dve leti.
VVashin^ton. 18. februarja. Glasom brzojavke dr. Wilsona iz Mehike, se je vršila tam konferenca angleškega, nemškega in španskega poslamka °"lede položaia.
New Ycrk, 18. februarja. Premirje, ki je bilo določeno do včeraj donoldne so prekršile še pred potekom čete /Viaderove. ki so začele zo-oet bombardirati mesto in se snusti-1e nonovno v pou-ične boie. Več kro-f^eli ie zadelo tudi ameriško noslani-štvo, poleg te^a na je bilo ubitih več oseb — med temi tudi več inozemcev, — ki se niso udeležile pouličnih boiev. Tuji noslaniki so se sešli k posebni koherenci, katere rezultat še ni zn^n. Znano pa ie. da zastooa ^meriSki kabinet stališče, da mehi-kanska vlada lahko sama zadevo uredi.
Washir*gto*1. 18. februarja. Vojna unrava ie odnoslala v Vera Cruz dve vebki ok1onm>k da ščitita interese severnoameriških državlianov. Voi-Če ie, storila voina oblast vse potrebne korake, da eventuvalno intervenira v Mehiki.
flopun iu ^Invoi^lrg f
»e * HI si [iiila in Metoda.
2>amšnM list obsega 8 štren".
Izdajate!* in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarno .
Umrli so v Uubbani:
Dne 15. februarja: Benedikt Ko-man, bivši sluga, 43 let. Zaloška cesta 2. — Edvard Eršte, sin posestni-ce, 3 mesece. Zaloška cesta 13.
Dne 16. februarja: Franc Mav-sar, sin trgovskega potnika, 14 dni. Opekarska cesta i0. — Helena Ger-čar. delavka, 78 let, Radeckega cesta 9. — Ema Rihter, jetniškega paznika vdova, 66 let. Sv. Florijana ulica 30.
Dne 17. februarja: Barbara 2a-kelj, žena tovarniškega delavca, 45 let, Radeckega cesta 9.
Zdravnico priporočeno.
Ako se zaradi nezadostne ali pomanjkljive prehranitve aH iz kakih drugih vzrokov otroci ne morejo prav ra7vijati, nobeno drugo redilno sredstvo ne zasluži večjega zaupanja nego Scottova emulzija iz ribjega olja, ki se je izborno obnesla za tvoritev in utijenie kosti in za jačenje telesa. V njej obsežene redilne snovi pospešujejo rast krepkih, ravnih kosti in podpirajo ves razvitek tako, da bodo otroci kmalu dobre volje in veseli capljati okoli. Otrokom ugaja Scottova emulzija; z veseljem uživajo sladko, smeta-nasto zmes.
SCOKOVA EMULZIJA
je že skoro 40 let uvedena po vseh državah, odrejajo jo pre-imnog zdravniki, ker je v vsakem oziru, za nesljiv in učinkovit izdelek.
Cen« originalni steklenici 2 K 50 v. Dociraše po vseh leksrnfttl Prod vpotii}nf*i rO ▼ v pismenih snamtah dobit* od tvrđke SCOT ft BOWNE, a. s. o s n« Dunaju Vit. •ktletvtj« se na na K list enkratno vpoli'jatev pois —       m i".   - kutnjc «4 kak« iakarne   mi ■■ ■ ■
avrooap
Speoialitafe
..ACHAIA" 1.1, za prod. Tisa, PATRAS, (Grško)
kot zdravilna is namizna vina neetoseia
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298 Sigm, Wintepf Dana!, HI/1.
Kavarna .Central*.
Osah dan od 9. zvečer naprej
KONCERT
nanovo doŠie
damske tamburoško kapele
••Grenlčar"
kl je tri leta z Izbornim uspehom svirala ¥ inozemstvu.
Vso ii odprto.
Sestanek tujcev!
Serravallo
VO
$>
ieleznaio Kina-vtno
Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
sa Izborni okus. n
Večkrat odlikovano, n Nad 8000 zdravniških spričeval« s J. SERRAVALLO, t in kr. dvorni dobavitelj
TRST-BarkovIJe. 87
Žitne cene v Budimpe&ti«
Dne 18 februarja 1913. Termin.
Pšenica za april 1913 Pšenica za oktobei 1913.
Rž za ap.il 1913       . .
R2 za oktober 1913 . . Oves za april 1913
Oves za oktober 1913 .
Koruza za mai 1913 . .
Koruza za julij 1913 . .
za 50 kg 1176 za 50 kg 12-17 za 50 kg 9 87 za 50 kg 9-66 za 50 ke 1030 za 50 kg 8 90 za ftO kg 7-73 za 50 kg 794
Meteorološično poročilo.
Vliina nad morjem 306*2				Srednji iračnl tlak 736 bi	
februar.	čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
17. »»	2. pop. 9. zv.	736-7 738 2	—3*0 —58	p.m.vzh. si. svzh.	del. jasno •
18.	7. zj.	739-4	—7-2	p.m.svzh. oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura —56§, norm. 0 0° Padavina v 24 urah 00 m-n.
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega, dobrega soproga, očeta, brata, strica in svzka.i gospoda
Otmar Severja
c. kr. osdporočnika v p., imetnika vojaškega zaslužnega križca z vojno dekoracijo, zlatega zaslužnega križca in posestnika
se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo velečast duhovšč'ni iz Sv. Križa, 5t. Jerneja in Kostanjevice za spremstvo, cenjenim gg. uradnikom, cenj. učiteljstvu, kostanjeviški mestni gardi, gg* pevcem, kosianjeviškemu občinskemu in mestnemu zastopu in vsem darovalcem krasnih vencev ter sploh vsem od blizu in daleč prihitelim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin. 670
V Kostanjevici, 17. februarja 1913.
Žalafoda rodbina.
Dva še dobro ohranjen«
z Imlolkenlm oknom, ioteaafa* zastorom ia sonteo stroko 603
profil pil ateist mml
IM Kiilifi \m\m Mersla iti e
SLOVENSKI NAKOO.
& fer* ministrstvo zrn Aamobriuisfvo,
40. štev.
Departement XII., od. 115 ex 1913.
Na Dunajn februarja 1913.
* * * ; • r .
Dobava vrst topni carskega materijala za c. kr. domobranstvo.
vnl ponudbeni razpi
Ministrstvo za domobranstvo namerava za potrebščino L 1913 dobavo nastopnih vrst topničarskega materijala oddati po javnem razpisu in vabi na pismene ponudbe.
i
2
3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
■ •M H/i	Število	O z r	i a ti	nei	lilo	Cene so ponuditi za	i X/) d	Število	0 z t	i a bi	n e i	lilo	Cene so ponuditi
■	-----	———---------	-------_				03 M	----					za
32 32
80 160 8
8r 64 :
v
160 8
8
32
32
32
32
16
72 272 32S 238
32 2208
80
23	334
24	24
25	32
26	200
27	56
28	296
29	56
30	16
31	48
32	264
33	264
34	80
35	400
36	152
37	320
38	352
39	208
40	384
41	236
42	264
43	264
44	200
45	80
46	144
47	2000
garn. >»
komad ti
TJ tt ti
i« ii
M M M i» »» l» 11 1» l* n u »* i»
u it
ii ii ii
tt
ii t* u n j* ii ji ii jj ji
gam.
»
komad
»t it %»
i 48	2688	n
	80	u
50	1888	parov
51	48	91
52	2784 ,	kom.
53	2720	n
i 54	288	m
55	256	tt
56	104	
57	9	ti
58	208	tt
59	546	tt
60	454	M
61	167	H
62	36	li
63	20	ii
I 64	1216	»»
I 65	32	19
66	336	tt
67	80	tt
68	1152	tt
69	952	tt
70	48	tt
71	2096	11
72	*2488	It
73	40	fl
74	1936	ti
75	2496	»>
76	164	It
77	1072	»1
78	444	ii
79	944	parov
80	104	kom.
81	J 04	n
82	32	ii
83	4320	H
84	216	ii
85	2128	91
86	16	ii
87	968	ii
88	24	ti
89	752	ii
90	464	ii
1 91	80	ii
9. Sestavine Safctiranja.
8 cm, M. 5 osmerosedež.........blazine
M. 5, poljske laicte...........jermena
10. Predmeti za opremo topov.
M. 5 za mažo, pločevina    ) „, ..
za mažo, majhne, pločevina/.......skatlje
8 cm, M. 5     .... .......razbasalci
M 8 za poljske topn bat. stojalo za opaž lestvo toki M. 9 Z s skalo, privesni jermen in tok z životnim pasom .....poljska kukala
M 5 ploč. olje.......... steklenice
M 5, za baterijska naravnala *
za M. 5, za stojala baterijskih naravnal l     ... toki
M. 9, za dvodelna naravnalna stojala J
M. 5, ploč oljn.............. ročke
8 cm, M. 5, zapone...........plašči
zaskočni........noži
M. 5, kompl glicerinske ročne   ...... sesaljke
merilne plošče, privesne l
usnj. tempirne vilice, privesne | • vrvice
vlečne................ vrvi
M 5, S. .*..........•   . sekire
M. 9. naravnalna   ........... stojala
privezovalne ...... vrvice
M. 99, kompl ojesne šine ........ priprave
M. M.
12« Vozilne sestavine.
63, okovana ..........
97, okovana
preskusila
. ojesa
. triki j i . vzmeti
M. 5, okovana za prednji voz } •   •   • • M. 99, brez M. 11, varovalci konj, okovani
M. 99, varovalci konj.......
M. 5, za polj. topn. bat, prednje vozove proviantne vozove lestvene vozove
8 cm, M 5 8, za municijske vozove S cm, M. 5, prednjih voz sedežne     . «
desne | M 3, verižne J
M. 5 s 4 pritrd. vijaki in babicami 1 M. 3 komi. železna J  * *
M. 3, za vozne plahte......,
2 6 cm šir.,   68 cm dlg. pritrdilna 2 6 cm šir, 115 cm dlg pritrdilna M. 75, konjskih količkov M. 5, zadnjih voz M 5, prednjih voz M. 63, naslanjal
dr. vrste zimski...... .
k plahtnim obročkom.......... vrvice
k plahtam..............vrvi
13. Osi, kolesa in pritikline.
za M. 5, osne pušice, usnj. krožni .....koluti
14. Zaprega.
M. 80, stranskih listov M. 99, prsni
. plahte
blazine . cokle
zavirala obročki
jermena
. krožki
nastavki .  . listi
križnih pasov brez podbradnice vel. št.
dopolnilni kosi
m. prsni \ M. 68, adj. stranski i do polovice levi 1 [ M. 58, adapt stranski i „      „     desni j I
M. 8, (99) sedelna    .   .   .  .   ,.....stremena
črne konjske .............odeje
za trebušnih jermen ^ „ sedelskih vrhnjih pasov 1 „ križnih oasov '
1 2 3 4 5 6 7
ii »i
19 ii ii
91 II
n
ii ii ii ii
ii
uzdna
•i ii ii ii ii ii
jezdna
brez podbradnice, deljena jezdna za jahaške konje lahka uzdna M 68 za konjsko opravo j dolgi j
žvala
pasovi
pasovi
zaponski prosti trebušni M. 99, sedeiski gornji M. 68, sedeiski spodnji (nepočmjeni) M. 68, za težke vprežne konje, sedeiski spodnj M. 68, h konjski opravi i novodri M. 68, hlevski J   s.......povoaci
Vel. št. 1 *
Vel. št. 2} podbradnice
Vel. št. 3 I
za komate, zasilne...... L  i  .  . blazine
s klinom in pušico, oglati vtaknilni \ tt „ „ „ polokrogl. vtaknilni J „    „      „ 2 pušicama, zadrževalni 1
klinaste........•
M. 92, za jezdne konje     .  . .
adjustirani.........
M. 96, dvojnati križni, z rokav. . vrhnjepasovne } adadpt. vrhnjepasovne j • • • adj. prsne t M. 99, pritrdilni k vrečam za oves f M. 99, vratni 9
čoki
. uzde oglavno jermenje komati . vajeti
blazine
jermeni
1 komad
garniture
1 komad
par
1 komad
1 par
1 komad
U
92	1152
93	984
94	952
95	984
96	2880*)
97	2344
98	752
99	752
100	4392
101	936
102	832
103	696
104	696
105	3872
106	3776
107	1504
108	296
109	6720
110	592
111	408
112	1224
113	952
114	952
115	1168
116	216
117	216
118	752
119	1824
120	1456
121	248
122	8
123	1464
124	8
125	4C8
126	1184
127	16
128	736
129	600
130	24
131	1296
132	1272
133	368
134	1536
135	2384
136	1464
137	3704
138	8
139	64
140	8
141	16
142	288
143	16
144	16
145	8
146	248
147	336
148	640
149	64
150	16
151	88
152	48
153	- 24
154	112
155	8
156	14
157	96
158	16
159	48
160	32
161	8
162	8
163	H *
164	22
165	32
166	32
167	104
168	48
169	72
170	360
171	761
172	671
173	2160 *
174	3024
175	3456
176	21523
177	43064
178	21536
179	8000
180	8000
181	8oqp
garn. kom.
ii
99 99 ii ii 19 ii ii ii 99 ii 99 »i It ii ii ii 19 ii 19 19 ii ii ii
n
19
it tt tt tt tt
tt tt •i
19 •i ii ii ii ii ii ii ii ii ii
ii
II II II II II
II II 19 II II
19 II II II II II II II 99 19 II II If II II II II II
99
99 99 99 99 99 19 99 99 91 99 »I 9» II
jermeni
M 99, pripenjalni M 68, za vnanje konje ) . . . M. 68, za jezdne konje J knzni zadnji
M. 99, adj. hlevski uzdni M 99, stremenski M. 68, obtečni zadrževalni dvojni
z 2 privezovalnima jermencema, za križne jermene J obročki zadrževalni M. 99, vel št, 1 \ M 99, vel. št 2 J.....
sedla
zatikači
vprežne vrvi
vrvi telečnjaki
vajeti
M 68, zadnji i
M. 68, sprednji j     ■ ■
M. 68, dolge j
M 68, adj dolge |
M 68, vozne f
M 68, adj vozne I adj ojesne nosilne  . ,
M 99, pripenjalni   . .
M 96, zunanje \   x \
M 68, notranje }rocne!
M. 92, ojesne
M. 92, za lahke uzde '
M. 70, za jezdne konje, sprednja oprava
15. Konjske opreme.
za oves \ . „
za krmo I   •  •  • ;  '  ■ ;.......vreče
napajalne    .   .   * l  •   . I...... vedrice
konjske.....,.........spone
kompl v zavoju živinozdravniške.    omarice za instrumente
z ročnim jermenom, konjske........krtače
kompl. v zavoju za živinozdravniške instrumente ..............kasete
M 99,.............. spenjala
M. 84, vozni 1 M. 84, dolgi vozni J • veliki okov konjski
biči
tii )
količki
majhni
M 75, n sprednji
za privezovanje konj.....•  .  I  •   . obročki
1 2 hI za oves I „
1 2 hI za jedila, adj. ovsne Jvreče
k štolam................ ključi
8 m dolge krmske............vrvi
z ročnimi jermeni........konjska česala
krmske.............. tornistre
kompl. angl...........metalni aparati
16. Ekvitacijske potrebščine.
šolski.................biči
17. Dvigala in priročno orodje.
M. 8, kompl metalni..........mostovi
veliki sponski.............količi
trikeljske............... vrvi
60 m dlg, 20 mm debele vozne......vrvi
M. 11, vozna..........dvigala (vinte)
18. Baterijske gradbene potrebščine.
M. 8, kompl.........opazovalne lestve
M. 99, sekirna............kladiva
M 77, z ročajem...........krampi
M 77, „     „ ............lopate
rezalne...............lopate
24. Potrebščine zavojnine.
za voščilo oprave...........pušice
„ rezervna kolesa........... špice
M 5, šotorne pole............toki
baterijske denarne...........kasete
za svinčeno strelivo    .........    zabojčki
za zemljevide............. torbice
M. 5, za orodje ..   . •....... . skrinje
8 cm, M. 6, obtežilni okov. za službena pisma M 5, za živila
okovani celi za puškne naboje okovani za konjska zdravila 8 cm, M 8, za rezervne rekvizite 8 cm, M 5, za ključarsko orodje 8 cm, M. 5, št 11 x 8 cm, M 5, št. 2 [ za mažo za signalne svetiljke M. 5, za telefon
8 cm, M. 5, za oskrbovalne potrebščine
25. Kovinske vrste
za M. 99, k jermenom za hlevne uzde . Vel. Št 1 i
Vel št 2 } za jezdne konje .... Vel. št 4 I Vel št 3 Vel št 4 št 5
zaboji
ftVel
St. 2
J za vprežne konje
Št. 3 ) k podkvam St 4 J nav robni sedlarski
30 mm dlg. nav. ključ.
vzmetni kavlji
• . podkve
• . podkve
• . žeblji
garnitura
1 komad
*) Vmes 336 hlevskih uzdoih verižic za mirni čas.
o. ca
182 183 184
185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197
198 199 200
201 202
203 204 205 206 207
208 209 210 211 212 213 214
Število
znamenito
Cene so ponuditi za
7 48
312 208 312 312
312 208 208 208 80 40 11200 52384 11200 52256
8 8 8
160
320
96 32 3248 91 96
240 200 184 82 128 168 128
garn. kom
91
» »I M i»
99 9)
» d »» »9 H
»♦
kg
kom.
klobč.
9)
m
kg klobč.
kom.
m »» »i
kom.
• Kovinska vrsto.
8 cm M. 5, Rez..... ...
za črne nosilne vrvi k osem vdevni \ počinjeni, majhni, polokrogli J 9      uzdni * St 1 brez valjcev počinjene Št 2 „ Št 3 „ St. 2 z valjd Št 3 ,    i » Š4 4 „ . k obtečnim jermenom zadrževa* ie za jezdne konje \ , „ vprežnc   „   J ostre I
".Sin.  : j tope f
27. Usnjene vrste.
lahko, črno svetlo i
težko,    ,      m     \.....»«
. neti obročki
zapone
Stole z vijaki
lahko,
kravje
usnje
1 garn.
1 komad
28. Tkanine.
bele.............!  "  "  . cunje
96 cm sir, 80 cm dlg domače......platno
29. Preja in vrvarsko blago.
12 ere vezalne v« ...
30 ere šivalne j ............nm
5 mm debeli............ konopec
fino konopljeno............ tulje
močan, surov sedlarski.........sukanec
31. Različno blago.
118 cm dlg, smolnate.........plamenice
...... .   . glicerin
topovno     1 .
raf  ripsovof..............01Je
........kolomaz
za mazanje brezsmolnato.........milo
surovi...............vaselin
1 kg
1 komad
1 klobčič 1 meter
1 kg
1 klobčič
1 komad
1 kg
1. ) Ustmene, brzojavne in telefonske ponudbe se ne morejo vpostevati.
2. ) Pismene ponudbe morajo do najpozneje 15. marca 1313, desetih dopoldne, dospeti v vložnem zapisniku c. kr. domobranskega ministrstva na Dunaju I. Babenberger-
sirasse 5, parterre.
Ponudbe se bodo v tem ministrstvu (III. nadstr. uradna soba št. 128^ komisijonalno od-rle dne  15. marca  1913 ob desetih 15. min. dopoldne.   Ponudniki ali njih pooblaščenci so opravičeni, prisostvovati pri otvoritveni razpravi.
3. ) Odločbo o svoji ponudbi dobi vsak ponudnik od c. kr. domobranskega ministrstva io pismeno kakor je upati, do 10. aprila 1913; vprašanja pred to pismeno odločitvijo so nedovoljena in se nanje ne ozira.
4. ) Sklenitev pogodbe se pesvedoči s pismenim odlokom ad točka 3, s katerim se po-nudbenik obvešča, da je njegova ponudba sprejeta.
Prava pogodbena listina se napravi samo na izrecno zahtevo dobaviteljev.
5. ) Podjetnikom je dano na prosto, da ponujajo samo na posamezne vrste in pri vsaki vrsti na manjšo množino (število itd.), kakor je razpisana.
Domobransko ministrstvo si pridržuje pravico, da sprejme ponudbo samo glede posameznih od več ponuđenih vrst ali glede kake delne količine.
6. ) Nastavljenje cen je pripuščeno ponudnikom; pri označenju ponuđenih topničarskih [materijalnih vrst se je treba natanko držati navadnega imenovanja (nomenklatura) in navesti tudi |zaporedno in številko kategorije.
Prvo polovico dobavne množine vsake vrste je dobaviti najkasneje do 30. junija 1913 (drugo polovico pa najkasneje do konca avgusta 1913 pri domobranskem opremnem zavodu na Dunaju, X. okraj (poleg domobranske zaloge orožja); tozadevno se je vselej sporazumeti z domobranskim opremnim zavodom.
7. ) Med letom 1913 domobranska uprava lahko zahteva za 10 odstotkov višjo porebščino, jo v slučaju mobilizacije poviša na 50 procentov.   Tako večjo potrebščino je dobaviti dva
meseca po pozivu po ravnotistih cenah.
8. ) Vse predmete je na stroške podjetnika dobaviti pri domobranskem opremnem zavodu na Dunaju.
9. ) Ponudniki morajo — izvzemši tiste, ki so že položili kavcijo v predpisani višini —■ položiti vadij oziroma kavcijo v visokosti 5 odstotkov ponuđene skupne cene oferiranih predmetov.
V kolikor ta skupna cena ne presega 2000 kron in pri obrtnih zadrugah ali pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah 5000 kron, odpade polaganje vadija oziroma kavcije.
Število
Oinamenilo
Cene so ponuditi za
215	16	kom.
216	32	»9
217	56	99
218	64	99
219	80	99
220	64	99
221	16	99
222	8	99
223	16	99
224	16	99
225	8	99
226		V.
227	376	kom.
228	48	99
229	32	99
230	136	tt
231	32	99
232	40	'9
233	376	kom.
234	32	19
235	256	99
236	1112	99
237	240	99
238	16	parov
239	200	kom.
240	560	klobč.
241	1120	
242	16	kom.
243	208	99
244	16	99
245	32	»1
246	8	garn.
82. Navadno orodje.
M 8, kompl. v šatuljah  .....   poljske kovačnice
za les, 8 toporiščem..........sekirice
.60 cm, raztožljive ročne.........žage
M 5, univerzalni |
lil
odvijači
19/23 mm navadni M 99 kompl nakovalno za poljske bat. kompl sedlarsko
M 5 za poljske bat. kompl. ključavničarsko  } orodje M 5 .      m      m       I kovaško za poljsko bat           „ kolarsko za topn delovodje kompl......orodne garniture
40. Pisarniška in šolska oprava.
..... prijavnih blokov
43. Priprava.
M 8, k ročnim svetiljkam........deščice
..........štorje
za topn s prevleko, signalne ....... zastave
„ ročne svetiljke ploč oljne.......steklenice
M. 86, plošč, oljn ...........ročke
z obročkom, plezalne ..........vrvi
M. 8, ročne (s pritrdilno pripravo) j
za topn z oljn svetiljkami ploč signalne j
svetiljke
za jezdece z jermenom in podpono, ročne
M 1 s ključem, samozapiroe žabice.....žabice
za smolnate plamenice ploč.   ........ žoki
z jermeni...............dereze
za jezdece, za signalne zastave......tkanine
.  .  .  •   šotorne opreme M 5............šotorni drogovi
45. Mat. fiz. in kem. instrumenti.
M. 5, s tokom in poizk. steklom, stekl.   .  .   . areometri
........busole
za jezdece, kompl telefonske 1
„ nejezdece „ „ J • • ■ Postajne opreme za poljske bat reservni.....telefonski materijal
1 komad
7.
1 komad
1 par
1 komad
1 garn.
1 komad
1 garn.
Glede načina in polaganja kavcije veljajo zadevna določila § 21. o vadiju, odredba skupnega ministrstva od 3. aprila 1909 glede na oddajo državnih dobav in del (drž. zak. XXXII. kos iz 1. 1°09) in navodilo za stavljenje ponudeb zvezka pogojev, odobreno z razpisom c. kr. mini* strstva za domobranstvo, departement XII, št. 2791 iz 1. 1911.
10. ) Dobava se odda samo takim ponudnikom, ki stanujejo v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah, in ki ponuđene predmete ravnotom izdelujejo (konfekcionirajo) v lastnih tvornicah (delavnicah).
11. ) Ponudniki potrebujejo nepogojno te-le, leta 1911 nanovo založene pripomočke:
a) „Zvezek pogojev" glede dobave storjenih oblačilnih predmetov in opremnih vrst za c. kr. domobranstvo in c. kr. črno vojsko;
b) „Navodilo za stavljenje ponudbe".
c) Uradno tiskovino za ponudbo. Razen tega se priporočajo:
d) „Navodilo za sestavljenje jamstvene listine".
e) „Navodile za sestavo izjave pri položbi rentnih knjižic c. kr. poštnohranilničnega urada*1; 5 „Dopolnjujoča določila glede preskrbitve vadijev in kavcij s hranilničnimi vložnimi
knjižicami, rentnimi knjižicami c kr. poštnohranilničnega urada i j menicami."
Ti pripomočki se lahko kupijo samo pri založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju I. Seilerstatte 24; razgrnjeni so pa tudi pri intendancah domobranskih teritorijalnih poveljstev in pri vseh avstrijskih trgovskih in obrtniških zbornicah.
12. ) Vzorci artilerijskih materijalnih vrst, ki jih je dobaviti ter prevzemni predpisi in opisi so razpoloženi v c. kr. domobranskem opremnem zavodu, oziroma v a in kr. topničarskem arsenalu (c. in kr. artiljerijska opremna zaloga) na Dunaju.
Vrste, ki jih je dobaviti, morajo v vsakem oziru odgovarjati vzorcem in morajo ponudniki tembolj ogledati te primočke, ker morajo v ponudbi potrditi, da jih poznajo. V kolikor se vzorci pri domobranskem opremnem zavodu ali pri c. in kr. artiljerijski opremni zalogi proti plačilu za to določene normalne cene tudi lahko kupijo, je vprašati pri imenovanih zavodih. Tamkaj se tudi lahko popisi po dopustnosti zaloge izposodijo.
13. ) Plačilo dobavljenih vrst se izvrši na podlagi domobranskega opremnega zavoda v dveh izvodih predloženih dobavnih listov od tukaj potom c. kr. poštnohranilničnega urada na Dunaju, pri čemer se odtegne pc skali II. in III. odpadajoča kolkovina.
Blagajničarka
				[Wl	1=1	[i]
obenem tudi proda alka modne trgovine, z j etno  prakso,  želi kakega  mesta v mestu t ecntualno na deželi. 665 '
Cenjene ponudbe na upravništvo „SIov. Naroda" pod   Vestnost št 665.
Spretna
natakarica
£cdne zunanjosti želi službe v boljšo j ■gostilno ali kavarno (na deželi pred- . mosi). Vstop lahko takoj ali pozneje, j
Ponudbe  pod  „Spretna 25", ^oste restante, Celje. 671 |
Gozdni pristav
22 let star, samec, vojaščine prost, katoličan, ČMi, z nižjim državnim izpitom, večletno prakso   dober lovec in strelec, nemškega jezika zmožen, strojeoisec, 666
ie primerne služ&e pri kaki graščini.
Cenjene ponudbe pod šifro „Lovec" poste restante Kout pri Domailicach, Če.ko*
ElDlElnlDlDlninln
a I 6!9/l2/3i.
673
•v •
Pri c. kr. okrajnem sodišču v L; ubijan t je po prošnji dedičev Otona Haftmanna, mesarja in gostilničarja v Liubhani, Hradeckega vas štev. 23 na prodaj po javni dražbi zemljišče vlož. štev. 1227 katastralna občina Karlovsko predmestje, obsegajoče stavbno parcelo Štev. 53/11 hišo Štev. 23 v Hradeckega ter vrt parcela štev. 118/33 in 118/34 za ceno 10 000 K.
OraiBa se bo vršila dne 1. marca t. L ob 9. ori dopoldne v bili Ji. 23 Hradeckeea ras.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne .-prejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice
^rez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati pri sodišču v teku pol leta od dražbenega
Potrdila
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, oddelek L in pr
r. kr notar,u Ivanu Plantanu v Ljubljani.
C kr. okr. sodlščo v LJubljani, oddelek I,
dne 11. lebruaria 1913.
Vila
538
ob lepem sprehajališču, s šolnino legof
se pod ugodnimi pogoji proda.
Vprašati je na cesti na Rožnik 41.
Valvazor
vezan z zelo močnimi platnicami in usnja* i m hrbtom, v 8 zvezkih, še skoraj neprebran. H' hro ohranjen te proda za 150 kron« Tudi v mesečnih obtokih po K 16 zanetilivemu kupcu Naslov: Frani«* 01<f6i69 po-sesinioa, Jesenioe-Fuiine. 637
Razglas. ^
Radi preselitve rasprodam svoje
veliko posestvo v Bukovici,
oddaljeno eno uro od mesu Gorica in Četrt ure od žel. postaje Volčja draga. Posestvo obstoji iz novih vinogradov, njiv, travnikov ter novih gospodarskih poslopij. Iz obsežnih vinogradov je pričakovati nad 200 hI vina, redi se lahko ao 10 glav govedi. Po sodnem cenilcu — geometru — je guuora cenitve z dne 30. novembra 1910 posestvo brez priti-klin cenjeno na 80.814 K 95 v. Prodam pod to cenitvijo. Del kupnine, 5'\nio K, lahko ostane vknjižen, ostanek se plača v obrokih. Ugodna prilika za v'nske trgovce, veleposestnike itd. Kleti in hlevi to obsežni. Posestvo je možno Ludi parcelirati ter zadosti* e • stavbami vred vsaj za štiri samostojne kmete. — Pojasnila dajem osebno.
9. euftvest torta, tla BertoUaU it 10.
Večletni
630
poslovodja večje trgovine
z mešanim blagom teli SVOJO dOSO konfekcijske stroke, prva moč, ne izpod danio službo maja ali junija spre« j 25 let star, proti c obri plači. Cenjene meniti. — Ponudbe Dud „Vesten j ponudba na upravništvo »Slovenskega 690" na upravništvo »Slov. Naroda«    Naroda« pod „Stalno mesto". 663
Št. 4957
669
Komisija kot razsodišče za presojo
Hinili Hrtov zi nplai mm a bh Uda
prisodila je v svoji seii dne 13 februarja 1913 na podlagi sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 19. novembra 1912 razpisane javne konkurence sledečim udeležencem določene nagrade.
1. darilo v znesku 1000 K »Stavbnemu inženirju Heideju iz Nauena pri Berlinu.«
2. darilo v znesku 600 K »Arhitektu Frideriku Schmidingerju v Monako vem« (geslo Progressus);
3. darilo v znesku 400 K »združenima arhitektoma W. Schweglerju in Ch, Beguelinu v Da-seldorfu na Pruskem« (geslo Salus puhlica).
Načrt a podpisom »Gustaf Menninger Edi. von Lerchenthal, Bauadjunkt Grmz« se nakupi za določeno ceno 200 K.
Pohvala se nadalje izreka tudi projektom, ki so označeni % gejii: »Slovanska Lublan«, »Zukunftsbild« in »Suum cuique«.
Vsi ti načrti bodo razstavljeni v razstavnem paviljonu g. R. Jakopiča ▼ Lattermanovem drevoredu od 19. februarja do 8. marca t. L vsak dau od 9. do 12. ur« dopoldne in od 2. do 4. ure popoludoe. Vstop prost
Vse druge projektante, ki so se konkurence udeležili in niso bili odlikovani, se poživlja, da mestnemu magistratu takoj naznanijo, je li želijo, da se njih projekti tudi razstavijo in imena objavi. Tudi dotični ki so bili pohvaljeni, na) naznanijo, ali želijo imeti načrte z imeni razstavljene.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn& 15. februarja 1913.
BU
SO.
Stran S.
SLOVENSKI NAROD.
40 štev.
Nizke cene!
Novosti sukna za moško in modnoga klaga za damske obleke!
Zahtevajte vzorce!
Ljubljani Sfrttsrjeia ulica 4
Viorec fc»varoyau.
io mm
Povest — Spisal Blaž Poni in.
Cena broš. 1 K 60 vin., ves. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
Ti najnovejši   zabavni  in  veseli  knjigi   priporoča najtopleje
prodna knjigarna v £ j ubijani.
■ji
cvetlični salon
Kongresni trs 13.
Izdelovanje šopkov in vencev. Velika zaloga suhih vencev, trakov za šopke in vence v različnih barvah in kakovostih. Vaze, žardinjere, kozarci za cvetlice, ter sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnovejši obliki -  in nizki ceni. ========
Sezijske novosti senzacionalno ceno!
I Damski reviji na trakavt. I usnje boks. veiemođerni I z     in solidni z
ni
Banski folji na trakove, usnje Sem. prav z     siegsaini z
I »siki tretji u tra-
Ikcif. Samm Stvle eleganlai ia aabini
licem v najem    649 i »»»»»»»»»»»»»»»»»»«»»»»»»ii''ii»»iTTTTTTTxsiKitxxxxxjtt
mlin in žago
s stalno vodno silo in zraven nekaj zemljišča, v prometnem kraju v bližini kolodvora. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Mlinar  štev. 649".
Naprodaj Je
pet ion m
in sicer 2 vagona sladkega I. vrste in 3 vagone napol sladkega, jako lepega sena pri
Alojziju Smldf veleposestniku, Jurklošter, via Laftki trg. Cene
po dogovoru. 635
Iščem izurjenega
610
Nastop čimpreje ev. takoj.
ailinelle rokavice
i
■ m   in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti.
948      Za obila naročila se priporoča
I U
OTILIJA BRACKO
Ljnoijana, Dunajska cesta 12. i lalHanivi iiišL
JV[iada, simpatična gos-pica leoe zunanjosti S 30 tisoč Jf premo32nja Želi znanja z mladim inteligentnim in dobrosrčnim gospodom* Le resne ponudbe s sliko se Sorejmejo pod »Pomlad' na uprav. „Sl. Aaroda". Stroga tajnost zajamčena.
krojač prve vrste
Ljubljana,
(nasproti kavarne (Europa*)
s: se priporoča, s:
Josip Oblak, Ljubljana-Glince 92
a priporoča svoje hvrstne
5 planine9 klavirje, orMone, avtomate, gramofone, m  nlošce iti
1 m tudi uglašiije in
sprejema popravila
1 Ker fe v lastni hiši poleg mesta in nima režijskih stroškov, mn je mogoča, zadovoljiti čast naročnike kar najbolj solidno in ceno. Zadostuje dopisnica. L
iT
Otvoritev obrti.
M
rt
M
H H H N H
* rt * *
N
P. n. 657 Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem otvoril 15. svečana 1913
v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 1
wr modni salon
za izdelovanje civilnih in uniformskih oblek vsake vrste«
Kot absolvent dunajske modne akademije upam vsem zahtevam zadostiti ter jamčim za točno in pošteno postrežbo. Za obila naročila se toplo priporočam
Simon Klimanek,
civilni in nniformski krojač.
H
z velespoštovanjem
Uradniško hranilno društvo v (jraku
«•  3k.  SE  «. z.
Vabilo na pristop XV. sekciji,
pričenjajoči s 1. januarjem 1913. — Deleži po K 200, za katere se plača K 180 (60 mesečn, obrokov a K 3); posebej Še udeležba pri dobičku. Obrestna   mera   za   posojila   vseskozi   6%.   —   Predstroškov ni.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
5
Al od zneskov nad L 1000 kron ob 60-0 dnevni odpovedi i
5
II 0 4
od zneskov nad 2000 kron ob 90-dnevni odpovedi i
5
II 0 2
9
Obresti se polletno prištevajo glavnici. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: K 5,200.000. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,150.000. Reservnl fondi in vrednostni papirji:
K 575.000. — Pojasnila daje:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22,
::    vsak ponedeljek, sredo in petek med 7? 3. in '/2 4. uro popoldne, ::
HJ Ljubljana,
M Marile Ter.
M oosta št U
WJ : (Kolizef).:
H W
Fr. Kamu
w
M rt rt
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št. 11
rt rt
H rt
Zaloga pohištva in
I ■       a a a aa ai -a. _ _ _ _ .
iloga spalnih a
v različnih najnovejših slogih. ::
Priznano solidno blago
ter najnjžje ceno. Zajamčene trpežni izdelal.
rt
w w rt w w rt w rt
=== različne kakovosti. =====
Velika izbira 3408
otroških vozičkov,
ilill
H
Odda se
651
v prometnem kraju na križišču cest poleg velike gostilne v isti hiši. Trgovina ima 30000 do 35000 kron letnega prometa. Zglasiti se je do 1. marca in znaša najmanjša kavcija 1500 kron. Naslov pove uprav. »SI. Naroda«.
bprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko cobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z tnanjšajočimi se 12 vplačili.
*9
-       vziiemno zavarovalna banka v Pragi, aezervni fondi S 5$|4il.432a5S — izplačana odškodnino ia kapitalca K 123,257.895*7* Po velikosti droga vzajemna zavarovalnici naše države z vseskozi slovansko-narodnc spravo.
Vse poj a Mila Oejei ————_—
■v- taalao zastapstvs i Lji&liai ffiSffis^M 1 Sosposki aiid itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozorl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoju — Zahtevajte prospekte!
I
8561
RU
17
93
04412109
19
FL
55