PLAŠILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE,
Elektroniko, avtomatiko in elemente, kranj
4 julij -dan borca
v granit naše zgodovine vklesan spomenik
Nesreča, ki jo je doživelo naše ljudstvo L leta 1941, je bila kruta, lahko rečemo najkrutejša v Zgodovini našega rodu. Okupatorji so začeli nemudoma izvajati nad vsemi, ki so bili zvesti svoji krvi in zemlji, vse vrste človeškega nasilja. Začeli so z aretacijo zavednih in naprednih izobražencev in politično nezanesljivih ljudi. — Pod Damoklejevim mečem nad glavo je bilo vsakemu jasno; rešitev je v uporu!
Leto 1941 je v zgodovini jugoslovanskih narodov najpomembnejše. In še posebej
4.	julij. Tega dne so se v Ribnikarjevi hiši na Dedinju v Beogradu sestali pod vodstvom tovariša Tita člani politbiroja CK KPJ in dali prva navodila: oboroženi upor naj preraste v vseljudsko vojno proti sovražniku, ki je poteptal našo domovino! Nemudoma so že prej ustanovljenei udarne skupine začele delovati kot partizanski odredi. To je bil začetek velikega osvobodilnega boja, ko so jugoslovanski narodi odvrgli tisočletne spone ^ hlapčevstva in si začeli utirati pot iz strašnega položaja najbolj ponižanih k velikemu cilju rešitve lastnega življenja in lastne domovine. '
Toda sovražnik je bil močah in krut. Ce so jugoslovanski narodi hoteli z njim do kraja obračunati, če so hoteli uresničiti svoje ■in svojih dedov sanje, ter jih utrditi v stvarnosti, so morali preliti mnogo krvi in prehoditi goro smrti.	\
Ko 4. julija,praznujemo DAN BORCA, dan in praznik nepremagljivih, v duhu postojimo ob spomeniku jugoslovanske svobode, na katerem je zapisano 3,741.090 vseh padlih, ranjenih, zaprtih, interniranih, na prisilnem delu in preseljenih, ali tretjina vsega teda-njega jugoslovanskega prebivalstva. To je velik, v granit naše zgodovine vklesan spomenik.
Ive Šubic —Skozi žične ovire ,
Razgovor s člani (10 združenega podjetja
Pred kratkim se je v Počitniškem domu našega podjetja na Bledu vršil s člani novega UO ZP razgovor, katerega je organiziral sindikalni odbor podjetja. Razgovora sta še udeležila tudi predsednik in podpredsednik delavskega sveta ZP in predsednik sindikalnega odbora podjetja, ki je tildi ta razgovor vodil. Namen razgovora je bil, da se ' člani UO ZP, kateri so v glavnem novi, Seznanijo s problematiko ZP, katera je precej obširna. Na teh razgovorih so predstavniki prejšnjih samoupravnih organov ZP, direktorji področij, organizacij PSO, NO in ZZA na kratko iznesli-najbolj važne probleme samoupravljanja in probleme iz dejavnosti posameznega področja odnosno organizacij.
V uvodnem razgovoru je bil obravnavan statut ZP zlasti pa položaj \člana . UO ZP. Član UO ZP je prvenstveno predstavnik organa, ki zastopa interese ZP. Zelo živahen je bil razgovor- o. finančni problematiki podjetja, s katero se bodo člani UO želo -, pogosto srečavali na Sejah UO. Nadalje so se člani seznanili ž investicijsko izgradr njo podjetja, kaj vse je, dograjeno, kaj je v izgradnji, kaj se namerava še izgraditi, kako visoke- so anuitete,, ipd.
Predsednik UO iz pretekle mandatne dobe,- jih je seznanil s problemi samoupravljanja v ZP, ki so se kazali v preteklih letih, ki pa bodo nesporno prisotni tudi pri delu novega UO. Prek nabavne in prodajne organizacije se med drugim'razvija tudi poslovna politika podjetja. Razgovor o problematiki s teh področij je seznanil člane o prodaji in nabavi v našem podjetju in s težavami, s katerimi se vsakodnevno Sreču-
jeta omenjeni organizaciji na domačem in tujem tržišču. Prav tako je bil pojasnjen položaj in delo naše razvojne organizacije.
V končnem razgovoru, kjer je bila še podana perspektiva razvoja našega podjetja za daljše “bbdobje.' integracijski procesi, ki se razvijajo v našem gospodarstvu,' v katere,
še Iskra intenzivno vključuje, so bile nakazane tudi za UO ZP nove in odgovorne naloge. Razgovor se je pokazal kot zelo nujen in potreben, saj se je 1 tako pred člani UO ZP pokazala pereča problematika, -katere ni malo in' katera bo zahtevala dosti strokovnega reševanja.
G. P.
Bogat program 2. zasedanja DS podjetja »Iskra«
Delavski svet združenega podjetja je na svojem 2. rednem zasedanju, 24. junija, razpravljal ' kar o desetih točkah dnevnega reda. Po uvodnih formalnostih sódrug za dragim poročali predsedniki dosedanjih komisij DS o. delu v minuli mandatni dobi, nakar j im je DS ZP izrekel razre.šnico. Na predlog sindikalnega odbora podjetja so nato člani DS izvolili nove komisije, v 1 katere so bili po njihovem predhodnem 'pristanku izvoljeni člani, ki po svoji strokovnosti, jamčijo, da bodo komisije •svoje naloge v redu opravljale. -
Direktor knjigovodsko-fi-nančnega področja tov. Alojz •Vidmar jo nato DS poročal o odobrenih ‘kreditih iz republiškega rezervnega sklada ter o njihovi S razdelitvi na, tovarne, s čimer naj bi bila zagotovljena ‘njihova kreditna „sposobnost. Poročal je končno tudi o vezavi obratnih sredstev.
: Sledila je : razprava -O obračunu osebnega dohodka' 'po organizacijah v času januar
—¿april 1966, nato pa poročilo o izvršitvi proizvodnega -in izvoznega’ piana za obdobje prvih .petih mesecev, letošnjega leta. Razprava je potem prinesla sklep DS o pripojitvi .-Zavoda za avtbmati-žaeijo k združenemu podjetju. s 1. julijem 1.1. na osnovi pogodbe.
.: Delavski svet je. dal" soglas-■ je k pravilniku o delovnih razmerjih v strokovnih službah, kakor tudi pristanek k spremembah in dopolnitvam ustanovitvene pogodbe poslovnega združenja ..»Rudis« soglasje: za podpis kreditne pogodbe TEN s skladom skupnih rezerv 5 občinske ; skupščine Ljubljana - šiškama najem kredita.
V zadnji točki dnevnega reda je bil delavski svet 'informiran o predvideni - inter ■gradji ISKRE s podjetjema »Rudi čajdvec« in Radioin-duslrlja Zagreb,‘o čemer pa bomo nadrobneje pisali na osnov! tiskovne konference generalnega direktorja, tov. Vladimirja Logarja, dne 29. junija t. L, v prihodnji: šter -Vilki.
O proizvodnji in sanaciji v tovarni elektronskih naprav - Ljubljana
Tovarna elektronskih naprav v Ljubljani je nova tovarna. Kljub dejstvu, da začetke te tovarne zasledimo že pred f 1955 v okviru tedanje Industrije za elektrozveze in v tovarni Telekomunikacij e, moramo ugotoviti, da je svoj proizvodni program in zaključeno vsebino dobila Sele v zadnjih letih. Izdelki M jih proizvaja, spadajo v panogo visokofrekvenčnih žičnih zvez, usmerjenih radio zvez ter XJ KV zvez. Število osvojenih izdelkov je še majhno, komaj na začetku, potrebe trga pa zelo velike, takorekoe kupec trka na vrata. To dejstvo je sicer zelo vzpodbudno, vendar pa nalaga zelo velike naloge, osvajanje sorazmerno zahtevnih in kompliciranih izdelkov elektronske stroke, manj po svoji mehanski izvedbi, toliko bolj pa po svoji funkcionalni strani. To dejstvo zahteva sistematično vzgajanje specialistov iz te stroke, ha naj kot stalni sodelavci -tvorijo jedro proizvodnih kapacitet. Lahko trdimo, da tovarna že ima tako jedro zvestih privržencev, vendar mftramo ugotoviti, da bo potrebno pri rastoči proizvodnji v naslednjih štirih letih to vsaj podvojiti. V tem pogledu ne smemo prezreti dejstva, da' je eden bistvenih vplivov pri bolj ali manj uspešnem vzgajanju takega jedra, kontinuiteta tn doslednost v politiki nagrajevanja, iki pa je tovarna doslej ni mogla izvajati. Vzroki za to 60 finančnega značaja. Finančnim težavam pa ,po drugi strani botruje neutečenust proizvodnje, majhna produktivnost, 'težave pri uvajanju izdelkov in podobni nedostat-,ki, tako da prihajajo do za-.ključkž, da je začaram krog potrebno presekati in začeti znova. Te volje ne manjka, ■vprašanje pa je: kako? Brez dvoma to ne gre čez noč. Dvig produktivnosti in boljša izraba delovnega časa že lahko dasta prve finančne rezultate, ti pa izboljšanje situacije .v kolektivu itd. Ves postopek pa zahteva določeno razvojno dobo.
Slučajno je -sovpadla sanacija finančnega stanja podjetja, novo nastala .situacija po gospodarski neformi s konsolidacijo proizvodnje TEN ter -sanacijo njenega finančnega ¡stanja v izredno zahtevnih «točnostih:
—	Tovarna je dobila novo zgradbo in novo opremo v vrednosti cca 1,5 milijarde din.
—	Izgradnja tovarne ni zaključena, temveč prekinjena-prav tam. kjer bi tovarna morala dobiti še sredstva za začetek povečane reprodukcije,
t. j. posojila za obratna sredstva ni več -dobila.
—	Proizvodnja je po svoji vrednosti . še mnogo premajhna, da bi zmogla anuitete, ki jih taja višina investicije. Že 1. 1967 t. j. iz ustvarjenega čistega dohodka 1. 1966, pa se začne vračanje glavnega dolga investicijskega posojila.
—	Povečanje proizvodnje na cca trikratno vrednost -od sedanje, kar bi šele nudilo pogoje za vračilo predvidenih anuitetnih obrokov, pa predstavlja posebno problematiko:
—	uvajanje novih izdelkov
—	povečanje -delovne sile
—	povečanje, produktivnosti ",.	. •
—	uvedbo tekočega proizvodnega procesa.
—	Ureditev vprašanja norm za proizvodnjo in podobno so problemi, ki sovpadajo s problematiko, M jo ¡rešuje podjetje v okviru sanacijskega programa podjetja. Precej paradoksno izzveni ^zahteva podjetja, da TEN zmanjša svoje zaloge za 45,5 «/o izhajajoč iz stanja zalog 30. aprila 1965. Finančna služba podjetja pri programiranju sanacije prej opisane -dinamike ni upoštevala, temveč istovetila tovarno z raastočo -dinamiko proizvodnje s tovarnami, ki jim je proizvodni program ustaljen ter se pri njih povečanje programa suče okoli letnih 10 %. Na žalost v poldrugem letu teh služb ni -bilo mogoče prepričati o popolnoma drugačnih zahtevah proizvodnje, ¡ki naj letno raste za - 50 % in več nasproti zahtevam bolj ustaljenega programa.
Mnenja smo, da .sanacijski program TEN ne more ob--segati samo znižanje zalog, tort to predvideva sanacijski program podjetja, temveč vzporedno reševanje zgoraj omenjenih problemov povečanja virov obratnih sredstev. (Ce pa jih že ne rešuje direktno, naj jih pa vsaj upošteva.
'Sanacijski program ZP ISKRE, ¡ki se je nanašal na ureditev vprašanja obratovalnih sredstev, je v prvotnem načrtu predvidel, naj TEN zniža ¡zaloge materiala in nedokončane proizvodnje od 2-155 mili j. SD f30. 4. >65) na 1170 milij. SD ali za
45,6	%,
Pri' ostalih tovarnah je bil odstotek zahtevanega znižanja gleda na -obstoječe zaloge takle:
Avtaizdelki
znižanje v %
43,4
Radijski sprejemniki 39,8
Kondenzatorji
Avtomatika
Elektromotorji
Elementi
itd.
26.3 25,8
22.3 21,1
Primerjava s tovarnami ISKRE je izvedena zgolj zato, da prikaže zahtevnost postavljene naloge, pri čemer pa je treba upoštevati specifične pogoje, predvsem dinamiko proizvodnje, rekonstrukcijo m obveznosti, izhajajoč iz rekonstrukcijskih ¿kreditov.
Glede na razdobje leta 1865, to> smo praizvedb 1173 milij. gotovih izdelkov, bi z normativi postavljene zaloge zadoščale. V letu 1966, kb pa bi morali naloge sanacijskega načrta do kraja izpolniti, pa se obseg proizvodnje povečuje na 2622 milij. ali za 123 %, perspektivni načrt za leto 1967 pa predvideva že proizvodnjo 4185 milij. SD. Nesporno je, da se s porastom proizvodnje večajo tudi potrebne minimalne zaloge, zaradi dolgih dobavnih rokov in -proizvodnega ciklusa pa še formirajo zaloge že nekaj mesecev pred pričakovano fmahzacijo, -Za pojasnitev problematike zalog : moramo upoštevati tudi, da se je proizvodni program spreminjal, posledica tega pa je, da nekaterih materialov in polizdelkov nismo .mogli več uporabiti. Postali so nefunkcionalni, nepotrebno zniževanje zalog z odprodajo pa terja znatne iStrbške odpisov, ki jih naš' dohodek v ¿kratkem razdobju leta ne prenese. Ti podatki naj pojasnijo zakaj smo, morali pri obravnavanju zalog v prvi vrsti upoštevati, dinamiko proizvodnje in dati prednost hitrejšemu obračanju pred absolutnim zniževanjem zalog.
Interni sanacijski načrt je moral zajeti celotno področje gospodarjenja, upoštevati dinamiko in obstoječi program refeonetrrikcije, -postavil pa je tele naloge:
—dovršiti rekonstrukcijo in oskrbeti tovarno z osnovnimi -in obratnimi sredstvi;
—	znižati zaloge materiala in nedokončane proizvodnje ter pospešiti obračanje obratovalnih ¡sredstev;
—	pridobiti trajna obratovalna sredstva;
—	z izkoriščanjem metra-
Dopisujte v »iskro!«
Naslov uredništva:
¿Kranj, Savška loka 4 Tel. 22-221. int. 639	. JU...
Vgí'-H '
njih rezerv zniževati, stroške, zmanjševati izpade in -zastoje v proizvodnji z izpopolnjeno dokumentacijo in tehnološlri.-mi postopki in povečevati produktivnost.
Osnovna naloga je povečanje fizičnega obsega proizvodnje, ki naj Ksev letu 1966 čimbolj približala 3 milijardam dinarjev, saj to terjajo visoki režijski -stroški, ki jih pri sedanji stopnji zaposlenosti ¿¿lahko smatramo za fikssne in pa Visoke obveznosti za -odplačilo anuitet iz ostanka dohodka. Izpolnitev te naloge pa otežkoča problematika obratovalnihsrodsitev:
visoke zaloge in počasno •obračanje obratnih sredstev in pa dejstvo, -da tovarna še ni dobila trajnih obratnih sredstev, ki jih predvideva investicijski program. ,
. -Sanacijski načrt združenega podjetja ISKRA izhaja iz stanja zalog materiala in pci!I-izdelfcov ¿koncem meseca junija 1965, katere naj se znižajo do normativa (ugotovljenega sna podlagi pričakovane izpolnitve plama za leto 65) po predvideni dinamiki.
Zadolžitev in doseženi rezultat za našo organizacijo je takle:
(Nadaljevanje na -£. strani)
RAZPIS
UPRAVNI -ODBOR
ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA
razpisuje po statutu vodilna m ostala
delovna mesta:
1.	vodja splošnega sektorja
2.	vodja računovodskega sektorja
3.	vodja proizvodnega sektorja
4.	vodja gospodarskega sektorja
5.	vodja kontrolnega sektorja
6.	1 delovno mesto s končano strojno fakulteto II. stopnje za delo v tehnični pripravi
7.	1 delovno mesto s končano fakulteto (elektro, šibki tek,) — II. stopnja za delo v razvoji^ in konstrukciji
8.	3 delovna mesta s končano ekonomsko fakulteto H. stopnje za delo v računovodstva in komerciali
9.	4 delovna mesta s srednjo tehnično šolo (strojna) — za tehnično pripravo in proizvodnjo ,
H). 4 delovna mesta s srednjo tehnično šolo (elek-tro, šibki tok) — za tehnično pripravo in proizvodnjo
11.	1 delovno mesto s tehnično srednjo šolo — kemik ali galvanizer
12.	S delovnih mest z ekonomsko srednjo šolo za delo v računovodstvu in komerciali
13.	2 delovni mesti s srednjo izobrazbo za splošne službe
14.	2 delovni mesti kvalificiranih orodjarjev.
Pogoji:
Pod 1. diplomiran pravnik ali ekonomist Pod 2. diplomiran ekonomist
Pod 3. diplomiran strojni ali elektro inž. — (šibki tok)
Pod 4. diplomiran ekonomist Pod ‘5. diplomiran elektro inženir.
Delovna mesta od 1 do 5 se razpisujejo po statutu vsaka štiri leta in jih lahko zasedejo kandidati, ki niso bili kaznovani zoper ljudstvo, državo, zasebno premoženje in pravice samoupravljanja.
Razpis Velja do zasedbe delovnih mest. — Za vsa -razpisana delovna mesta je potrebna ustrezna izobrazba s prakso. — Stanovanja za visokokvalificirane ¿kadre bodo na razpolago v tekočem letu 1967. -Osebni dohodki po Pravilniku ali dogovoru. — Rok preizkušnje 3 mesece.
Pismene prijave, dokazila o izobrazbi in praksi naj kandidati pošljejo na naslov: (ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, Tovarna radijskih sprejemnikov — Upravni odbor SEŽANA.
Naš razgovor
Že tretjič načenjamo embalažo. Prvič je bila na kratko,, a kritično ocenjena v številki 21, v naslednji številki pa je o tem pisal tov. Franc Perčič, konstruktor embalaže v ZZA, ki si je ogledal zadevni sejem v DUsseldorfu. V tej številki pa s® zabeležena: mnenja o naši embalaži s strani šefa oprave skladišč in odprem PSO-. tov. JOŽETA PO-
KLUKARJA.
VPRAŠANJE; Kot je bilo. siffišati, je bil sejem emba-r . laže v DUsseldorfu zelo žmtteresafflten, posebno- za Hjiiaidni,.- ki se dnevno z. embalažo iim . transportomni j	sarečtEjiegio; Menite, da sta.
;	embalaža in transport pri
; na® še. vedno problematična?
ODGOVOR; V »Iskri« oz. PSO se State® bavimo s problematiko embalaže; predvsem., transportno tako za domači kot tuji trg. Na sejmu embalaže v DiisseTdorfu sem imeli priliko videti, da smo-v transportu (na splošno)' blizu evropskega nivoja, kar pa-rte velja za- embalažo-. Kar se transporta tiče, je vsekakor nujno, da einupatej preidem® na paletizacijo, predvsem masovnih proizvodov in Sicer direktno: iz tovariš.
VPRAŠANJE; Ste p tetra i že voda® razgovore?
ODGOVOR;: Že, vendar žaren krat posebnih uspehov še ni. te- vzamem kot primer »Elektromelaaai-kc». v Kran ju,, bi se paletizaeija števcev- ime— nifin® obnesla, Nobenega prekladanja me. M bili»,, »viffičair*. bi tnintogrede naložili ih ¿tožil palete s; števci., ki bž jih nato z ročnimi viličarjem lepo vskiadišči-Ii, z istimi pa-le taram pa bi števce lahko odt-premiih prek železnice h kupcu. Seveda je za paletacij® poiSrebita standardizacija (za vagsuaske pošiljke, s tovornjaki ipd.)'. Pafetizacija jei®-. teizesahtn-a za vse tovarne in seveda PSO, predvsem pa o-lajša prevoz, zato jo tudi transportna podjetja, po-seb-. no> železniška, zelo priporočajo.
VPRAŠANJE: Menite, da se s paletizacijo, kaj, prihrani?'
ODGOVOR: Jasno, zato so dokazi, v tovarni aivtoelektrič-nih izdelkov v Novi Gorici. Odkar uporabljaj,'® novi način embaliran ja- na palete pri. startevj-u za OM, beležijo že prek 700,000 dinarjev prihranka-
' VPRAŠANJE: Gotovo, ste brali v našem , časopisu,, kaj je o embalafci napisal tov.. Perčič. Ker sta bila istočasno na sejmu embalaže v Nemčiji, bi povzeli: za naše bralce le dopolnitev oz. Vaša posebna zapažanja, ki bi lahko, če bi se namreč pri. nas u-• veijaviH, prinesli »Iskri« j tudi f pri embalaži večji 1 ugled.
ODGOVOR: O stiroporu,'' molitoprenu, umetni gumi ne bi govoril, ker se j,e o tčm dovolj jasno razpisal to«. Perčič. So pa stvari, ki bi se dale z dobro voljo, predvsen) pa razumevanjem — takoj u- , rediti. Iskrini 'embalaži so predvsem potrebni pripomočki, kot npr. lepilni trakOvi iz plastične mase v različnih
barvah in širinah. To so trakovi, ki so lepi za oko, čvrsti, nanje ne vpliva voda, vlažnost, suša, skratka; za; vse so- uporabni, .predvsem pa sigurni. Te bi predvsem rabila tovarna sprejemnikov v Sežanij ki za radijske aparate potrebuje lahko, a čvrsto: emabalažo. Naš. lepilni trak iz papirja je namreč silno muhav: se rad strga, ne prenese vlage in ne suše in prav zato- je včasih potrebna »špa-ga«, kar pa kvari ugled. Sem mnenja, da je tudi zunanji videz; embalaže precejšen: deli naše kupčija Seveda bi. za masovne,, manjše izdelke rat-trili, tudii pakhme stroje, -ki so se na sejmu izkazali kot dobri in hitri roboti.
VPRAŠANJE: Na. m&E imate, vse pote® plastičnih: trakov . raznih barv im širi»,, kr ste jjh. prinesli s; seboj, in to od gladkih: da takih,, ki; že spadajo- k vezeninam, ADii menite, da se pri nas v Jugoslaviji fe, nihče ni začel ukvarjati s takimi izdelki?'
ODGOVOR: Obstaja tovarna. »ML Oktobar« (Srbobran.) za predelavo. piastiimita mas, O' tem je vodila razgovore Cemtratea nabavna Služba, vendhr odgovora nismo dobi-
VPRAŠANJE; Kot vem, dobro poznate embalirajte nekaterih naših izdelkov v lesene zaboje. Po vsem tern ste videli na sejmu v DUsseldorfu, ste gotovo, ovojili nek® mnč-nje o »težki« embalaži?
ODGOVOR: Zaradi robustnostim predvsem visokih tarif ža prevoz se lesena embalaža precej opušča. Dobro ji» nadomešča karton, ki je z večplastashrah legami papirja, izredno, trden, Sam sem videl kartonske, palete z nosilnostjo 1.000.' do.- 5.000: kg. Za prekomorski. promet so predvsem primerne večje kartonske škatle, kr so poleg izredne trdnosti tudi nepropustne za. vodov vlago, prah itd, kar jemosebno važno, za, tropsko klimo,
VNAŠANJE; Vaše koračil® mnenje...?
ODGOVOR: Rad; bi povedal tolfe; K®, sem bežno pregledal] pogoje, ki jih imam® v Tskri v zvezi glede embalaže ih transporta ih jih primerjaj: s tem, kar šem videl na sejmu, bo prav, če povem, da se v Iskri ('simbolično povedano.) brigamo predvsem za »otroka«, za »plenice« pa premalo, žat® bi bil® prav,: če bi: se takih . in podobnih sejmov embalaže ogledali' tudi vodilni delavci naših .tovarn, t,.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
V prihodnji številki bearto objavila.' članek:
»Kaj pravijo o embalaži in pafetizaciji v »Elektromehaui-ki.«	D. B.
Kranj, 23, junija. — Bolgarska, sindikalna delegacija pod vodstvom predsednika centralnega sv,eta Zveze sindikatov Bolgarije S. Gjurova je v spremstvu predstavnikov sveta ZSJ obl1 skala podjetje »Iskra«. V razgovoru s predstavniki samoupravnih organov, sindikata ih> vodilnih delavcev so se člani delegacije najbolj zanimali za samoupravljanje, način vodenja, organizacijo in vlogo sindikata. . Med ogledom tovarne so nekateri člani postavili nekaj vprašanj tudi delavcem v proizvodnji. Na sliki: bolgarske sindikalna delegacija v razgovoru s predstavniki »Iskre« v sejni sobi »Elektromehanike« v Kranju
¥ Sežani problem strokovnega kadra in stanovanj
V tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani je med drugim vprašanje strokovnega kadra velik problem, katerega skušaj® reševati; zlasti-v zadnjem času zelo intenzivno. Samoupravni organi in vodstv® tovarne-, prav tako pa tudi občinska skupščina-Sežana, s® dobro- zavedajo, da je nadaljnja- usoda te tovarne zlasti odvisna od zadostnega števila novih strokovnih sodelavcev, ki bodo_ ob dobrem in marljivem delovnem kolektivu prispevali k temu, da se bo izboljšalo-njieno- poslovanje itr še bo-razvijala tako, kot bi se morala prav za prav razvijati'že vsa pretekla .leta.
Seveda v tovarni, skrbijo za prirastek strokovnega- kadra, za- kar na primer štipendirajo- 54t mladih, s področja sežanske občine, števila štipendistov pa v naslednjem letu nameravaj®! še povečati za 20- in si- tako v prihodnjem obdobju zagotoviti lepo. število- solidno, izšolanih sor delavcev. Trenutno, pa bi razen, tega potrebovali še vrst® strokovnih sodelavcev, z določen® dob® izkušenosti, toda pri tem. motaj® predvsem računati na strokovnjake iz drugih krajev, katere pa bodo dobili v Stežano le v primeru, da jitra bodo zagotovili ustrezna1 stanovanja- ih solidne osebne dohodke.
Tu pa nastane vprašanje, kako novemu strokovnemu, kadru zagotoviti stanovanja, ko> bi .prav za prav že za obstoječi kader raujrao pntreri bovaldi najmanj deset stanovanj! Delovni kolektiv- tovarne se s polnim- razumevanjem še. naprej, odpoveduje, boljšim osebnim dohodkom na račun, tega, da bi čim. v.eč. sredstev . lahko, dodelili. za. nakup stanovanj za. strokovni kader, od katerega sr- obe-
teži za tem, da b£ jih zasedli ljudje z ustrezno- izobrazbo in delovnimi, izkušnjami; prav tako- pa je jasno, da kolektiv želi tudi sodelavcem, ki. so doslej delali na teh mestih zagotoviti- ustrezno novo delovno mesto in osebne dohodke po sposobnosti in delovnih uspehih«
Ta poseg v vprašanje kadrovanja, vsekakor ni lahek, niti za tovarno-, niti za prizadete, vendar pa je delovnemu kolektivu sežanske tovarne povsem jasno, da je nujen, če hočejo, da bo tovarna sfednjdi£'-začete pošlo--vati uspešno in z zagotovi-lom, da v - prihodnosti ne bo-strahu za nadaljnjo usodo delovnega človeka, ki mu: Iskra reže kruh: na tem območju,
Reševanje kadrovskega vprašanja je torej- v Sežani trenutno bistvena Tratoga, žaf pretesno povezana s stanovanjsko, problematiko; toda? računamo) lahko;, da ga boido» v doglednem času uspešno rešili, čeprasr pri tem n® borit» imeli lahkega dete,..
Obvestilo
Vabama k sodelovanju, delavca z. visokošolsko izobrazbo druge stopnje in nekaj; leti ustrezne prakse na delovno- mesto
VODJE PLANSKO ANALITSKEGA ODDELKA
v finaneno-računovodsk-em področju združenega podjetja v Ljubljani.
Ponudbe pošljite do-10« 7. 1966 na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, Organizacijsko-kadrovsko področje Kranj, Kidričeva 4Q.
tajo- izboljšano proizvodnjo, in poslovanje tovarne.
Iz lanskega, dohodka tovarne je uspelo zagotoviti 20 milijonov' starih dinarjev za stanovanja, letošnji poslbvni rezultati; če. bodo- vsaj takšni kot so Bili v prvih" mesecih 1966 pa dopuščajo upanje, da bo- možno,-vložiti še ne«" kaj! sredstev- v nakup stanovanj- zái tiis-te . strokovne sodelavce, kii jih- morajo nujno, pritegnili v tovarno.
Na področju strokovnega, kadra ima tovarna, v Sežani precejšnje težave še iz prejšnjih* let, zaradi katerih pa se je prav v tem. času morala odločiti za povsem drugačno politiko', ki pa edina lahko tovarni zagotovi boljšo perspektiv® in. uspešnejše poslovanje v prihodnosti. Precej,, če ne cel® večina delavnih mest,,; odgovornejših in pomembnih, zasedajo ljudje za poslovanje tovarne tako z neustrezno strokovno izobrazbo, ki so sicer prizadevni. iiu marljivi, vendar pa- bi na drugih mestih verjetno dosegah . boljše rezultate: Razpis, teh delovnih mest
Iz Šolskega centra
Prvi diplomanti tehniške šole
Kranj, 25. junija — V dvorani delavskega samoupravljanja so ee ta dan zbrali prvi diplomanti tehniške srednje šole ¿Iskra« Kranj, diplomanti poklicne šole, predavatelji, vodstvo šole in povabljeni gostje.
V uvodnem govoru sta direktor šolskega centra inž. Pavel Prinčič in predstojnik tehniške šole inž. Gabriel Perko na kratko orisala predvsem probleme in težave, ki 60 nastajali z otvoritvijo tehniške srednje šole. Povedala sta, da se vodstvo zaveda, da niso mogli dijakom nuditi vse, kar bi bilo prav in potrebno, vendar so bile težave e skupnimi močmi in razumevanjem dobro prebredene, kar kažejo ugodni rezultati.
Iz nadaljnjega poročila je bilo razvidno, da je bilo k zaključnemu izpitu na tehniški šoli pripuščeno 35 dijakov, ki so uspešno zaključili četrti letnik. Od prijavljenih
Direktor Šolskega centra »Iskra« dipl. inž. Pavle Prinčič
kandidatov (16 iz strojnega, 19 iz elektro oddelka) so vsi izpolnjevali pogoje za opravljanje zaključnega izpita iz 6lovenščine, seminarske haloge in skupine strokovnih predmetov. Zanimive so bile tčme nalog iz slovenskega je-
Fredstojnik tehniške šole dipl. inž. Gabrijel Perko
zika in sicer: 1. Vloga mladega tehnika v proizvodnji; 2. Samoupravljanje — mehanizem socialistične demokracije; 3. Srce, željno lepote, oko nepokvarjeno ter za lepoto dojemljivo — to je vse, česar je treba človeku, da spozna umetnost ter jo uživa. (Cankar). — Kot vse kaže, so se dijaki dobro pripravili na dokaj; široko in zahtevno vsebino.
< Zaključni izpit je od 35 kandidatov uspešno opravilo 31 (2 z odličnim, 5 s prav dobrim, 18 z dobrim, 6 z zadostnim) popravne izpite pa imajo 4 dijaki. Z oziram na v uvodu omenjene težave je srednja ocena 2,6% zadovoljiva in prav je, če napišemo, da so se prvi absolventi tehniške šole strojne in elektro stroke pri zaključnih izpitih dobro »držali«.
V nadaljnjem poročilu je bilo navedeno, da 'so bili k zaključnim izpitom pripušče-ni' 103 kandidati^ ki so uspešno zaključili 3. letnik poklicne šole iz naslednjih pokli-cev: orodjar*, (11), finomeha-
nik (13), strojni ključavničar (13), rezltalec (11), strugar (20), telefonski mehanik (20), elektromehanik (15). Solo je uspešno zaključilo 95 kandidatov, popravni izpit iz enega predmeta ima 7 absolventov, celotni izpit pa bo moral opraviti 1 kandidat. Ocene: 4 odlični, ‘34 prav dobrih, 42 dobrih, 15 zadostnih in 8 nezadostnih. Srednja ocena 3,385% kaže, da je bil uspeh zelo dober. Morda ni toliko zanimivo, kot aktualno, da je slovenščina povzročala učencem največ preglavic. Iz tabele o učnih uspehih je bilo namreč razvidno, da je slovenski jezik opazno nagnil tehtnico ocen, saj znaša po— vprečna ocena iz slovenščine 2,75% v poklicni šoli, v tehniški pa 2,77 %. Tudi ipri po-
Pri slovesnosti oz. podelitvi spričeval diplomantom tehniške in poklicne šole so bili navzoči skoraj vsi vzgojitelji; iz tehničnih razlogov pa »kamera« ni mogla zajeti vseh. Prav vsem pa gre vsa zahvala za izredno skrb in pozornost pri vzgoji bodočih strokovnjakov
Kranj, 25. junija — Diplomanti elektrotehniške in poklicne šole »Iskra« slovesnosti v . dvorani delavskega samoupravljanja v Kranju
pri zaključni
Tudi dekleta so se uveljavila v Iskrini šoli
pravnih izpitih jih je od skupnega števila 12 kar 8 iz slovenščine.
Po končanih poročilih je zastopnik generalnega direktorja izročil spričevala irrna-grade 6 odličnjakom in jim prisrčno čestital k doseženim uspehom. Nekaj vzpodbudnih besed je navzočim povedal tudi pedagoški svetovalec pri občinski skupščini Kranj tov. Vilko Kus — z napotnico; naj svoje znanje koristno porabijo kjerkoli bodo zaposleni v dobrobit skupnosti; njih samih in za hitrejšo dosego naših načrtov.
Nato so bila razdeljena še. ostala zaključna spričevala. Večini bo to življenjski dokument, ki govori o kvalifikaciji, ki jim bo odprla vrata v razna podjetja, predvsem pa seveda v »ISKRO«. Na tej poti V vsakdanje življenje pa je prav, da jim želimo poleg znanja še vso srečo, da bi svoja hotenja čimbolj približali življenjskemu cilju, istočasno pa moramo njihovim vzgojiteljem izreči vso pohvalo za izredno „ skrb Vvn. vestno, delo pri vzgoji naših bodočih strokovnjakov.
Ado
0 delu disciplinske komisije OS ZP
Disciplinska komisija pri delavskem svetu združenega podjetja je .v tej mandatni dobi obravnavala kršitve delovnih dolžnosti odgovornih delavcev na vodilnih delovnih mestih v posameznih tovarnah in drugih enotah v podjetju zaradi .prekomernega angažiranja finančnih sredstev za nabavo osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, s čimer je podjetje zašlo v nelikvidnost itn celo kreditno nesposobnost. Postopek je bil uveden tudi zaradi tega, ker odgovorne osebe nišo stornirale ali vsaj poskušale doseči razveljavitev že prej sprejetih obveznosti.
Postopek je bil precej, obširen, delno zaradi obsežnega dokaznega materiala, pa tudi zaradi velikega števila obdolžencev. Postopek je bil uvedeni na 1 zahtevo. organov upravljanja podjetja, ki so razen že omenjene materije zahtevali tudi uvedbo postopka proti odgovornim osebam vseh tistih tovarn, ki v letu 1964 niso organizirale sliužhe kontinuirane inventure, ¡kljiuib sklepu delavskega.
sveta podjetja februarja 1964.. Oba postopka sta bila združena.
Komisija, je izrekla razne disciplinske ukrepe, ki so bili v posameznih službah na pritožbo prizadetih omiljeni. Nekateri obdolženci pa so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni oziroma je komisija, ugotovila, da ni osnove za izrek ukrepov.
Komisija meni, da, je s temi ukrepi delno1 pripomog- ’ la k utrditvi' finančne discipline v podjetju.
Komisija je nadalje obrav-. navala na dveh sejah splošno problematiko , iz svoje . pristojnosti ter proučevala! in analizirala disciplinske postopke v podjetju kot celoti;
- Zaradi spremembe, statusa podjetja in prenosa kompe-; tene glede delovnih razmerij ; na organizacije v sestavu; združenega podjetja bo delo- ; krog te koniisije znatno ■ zmanjšan ter omejen samo na event. pošt čoke proti. delavcem na vodilnih delovnih mestih v podjetju.
Predsednik komisije: Franc Kovačec
Razgovor s predsednikom DS obrata ATN Prodaja v maju 1966
Na vrsto vprašanj novinarja našega UREDNIŠTVA je delavci v ATN »bomo dobili	1 §a operativnega plana doma-
predsednik DS obrata avtomatskih telefonskih naprav prepotrebne garderobe in sa-	/o ,syOje če .prodaje v maju sita se
-«■« •*» ■*»—***> i sr»„rs sas sn%išfe assfc-ssf-*5?
V tej mandatni dobi' sta te obdelovalnioe (produkcija m0 7 iuliial"nošlie uredni- f1?560^1 letošnjega leta paje in »Elemehti« — 50%, naj« bili sklicani dve seji DS; ATN) že postale premajhne, štvu odgovor na to vorašainie	^ /o presegla reahzg- boljši rezultat pa je doseglai
prva 10. maja (navzočih 25, Ozko grlo nastaja predvsem 0 izgradnji galvanike in na- n^nrotf^tstem^^doh^^v	sStikaina tehnika« —
opravičeno odsotnih 8), druga pri stancah. Tudi to je del sploh 0 dokončni izgradnji nrateklem letu Prfno ^
pa 31. maja (navzočih 22, krivde za nekatere zastoje, obrata ATN. Članek bomo na datkiii seveda; niso uooštoa V obdobju januar—maj opravičeno odsotnih 3), kjer (Kosem se spomnU, da bitu željo članov obrata ATN — ne tovarne TEN ElemSti, in--1966 J« domača prodaja iz« eo predvsem razpravljali o lahko odpomogla DE »Pro- takoj objavili v našem gla- Avtoiždeifei ki še ne poslu- Polnila 37% letnega plana, izvršitvi planskih nalog, po- dukcija« tovarne, ki je v ne- silu.	žujijij'uslugiPŠO. §¡1 po mesecih pa so Mi rezul«
manjkanju nekaterih vrst posredni bližini, m tp misel Na Dg gjg| obravnavali Pri izpolnjevanju mesečne- tati naslednji: materiala, nekaj diskusij pa prek- tplefon^ omenil tov. neprimerno SV€tlob(> na Hrilji
je bilo namenjenih pntozbam Šmidu, je. med njegovim pre- žifinih oWikj ka Hva ^	-	«
OD in raznim vprašanjem emisljevanjem nekdo, najbrze ^ pojav očeenlh motenj t>r	pn sosednji mizi rekel: To -	-	■ - - -
strani članov DS Na drugi seji je tov. gust Smole poročal o izpol-
glavobolov, prenagle utru.ie-
AT ^ W £? Pi deÜÎe- ,de- nos« ipd. ’ DS je zadolžil vod-, Mesec •pol- la!?) Morda je to res, vseka-	.	.	1.
Gospodar. Operativni â Indeks plan 1966 plan 1966 a • R/GPR/OP
njevanju planskih nalog, kjer kor pa bi bil odgovor ali pa
stvd obrata, da čimprej uredi
..j.,», »	vse potrebno, da se stanje
je naglasil težave s planira- ugovor zazelen v našem gla- ..	.. . ,	,	, ,
njem, zaradi pomanjkanja' süu.	: uref.1 P£S| |gS£
' na liniji žičnih oblik ne bodo
Ko eo razmišljali o dorfia- kvarno vplivali na zdravje čem materialu in uvozu, so se zaposlenih, dotaknili tudi previsoke cène Avtor članka je v razgovo-tramslatorjev, ki jih za njih ru z delavkami na liniji žičnih izdeluje TEN Ljubljana, saj oblik zabeležil tole: Skoraj
Januar Februar Marec April Maj ,”V
SKUPAJ
21.084.000
21.084.000
28.112.000 28,112.000
20.000.000
23.000.000
25.832235
28.112.000
23.010.742
24.613.655
27.566.489
28.989.646
27.105.866
109
117
98
103
96
115
107
107
103
96
28.112.000 28.112.000
Î26.504.000 125.056.235 131.286298 104 105
Tov. Alojz Šmid — predsednik DS ATN
materiala. Mnogo se dela na tem, da se prične z mehano-grafijo tudi pri planiranju.
Tudi v maj‘u so bili pri do- dolžitve, vendar o tem pri«-so precej dražji od uvoženih. vse delavke so mnenja, da mači prodaji v posamezni hodnjič, ko bomo širše spre-Ke$, pa ATN nima na razpo- belo-rumena fluorescenčna,. branži določali problemi, ki govorili o področju domače lago deviznih sredstev, dru- hkrati pa tudi prešibka svet-'" so,n^voilmo'na do- prodaje v prvem‘polletju in
seženi odstotek planske zad- njeni problematiki;
Nikdar ne preneha iskati...-
Znova nas je prisilil, da ki že ali pa še bodo pri na« zapišemo o njem nekaj vratič daljnji protevoidniji' omogoČM v dokaz, da ne pretiravamo, pomenabihe prihranke: . C ' če pravimo, da je neugnan iin 'ije/-.	r,,
sredi ustvarjalnega’ dela in Ne bomo o ^ Hjih globlja razglabljanja tudi ; tedaj, ko razPravlja.li, pač pa je prav, zaposli delavce v obdeloval- Vse kaže, da je treba takoj, se za druge delovni dan že da jih vsaj bežno omenimo^ niči, v montaži pa naj si odrediti strokovni pregled konča. Najbrž je premnogi saj so plod njegovega vztraij-zaenkrat pomagajo s podalj- (tehnični, psihološki, zdravni- bralec že uganil, koga ijna- nega snovanja in. iskanja šanim delovnim časom.	ški) na samem delovnem me- mo v »pači«, če ne — naj poti ža čim bolj uspešno in
stu in stpriti vse ukrepe, da kar takoj povemo, da je be- hitro' ter seveda tudi cenejšo se ta problem čimprej uredi, seda » Antonu^ Jezu,-vodji pj.0izv0ldmj(x Kohiisiji za ra« S tem bodo delavke čutile oddelka za površinsko obde- - A «gU#
lavo v tovarni za elektroni- clonailzaciJe an tehnične iz.
ge izbire zaenkrat tli.	loba, ne odgovarja pogojem,
! Zanimivo je, da se v ATN, ki s° potrebni za delo z raz-kjer je bil pred letom še nobarvnimi drobnimi žicami, problem »odvečne delovne Posledice: oči.- se solzijo,- pe-sile« (seveda so bila že .takrat dejo, delavke slabše vidijo, močno deljena mnenja!), nekatere obhajil omotičnost, zdaj na nekaterih delovnih boli jih glava, še mlade upo-mestih v montaži,-- posebno rahljajo očala ipd. Pomagajo pa še v obdelovalnici — čuti sl.e tem, da prekomerno za-pomahjkanje delavcev, DS je u?ivajo tablete, predvsem bil mnenja,.-.naj se čimpiej cotialgo1i. in.vital!
V razgovoru je, predsednik DS tov. Šmid dejal, da imajo naročil dovolj in da je kolektiv pripravljen še na večjo proizvodnjo, če bi pra-
dili tudi člani kolektiva, ki so ponosni na vsak uspeh v pravljali o nujnosti enako- proizvodnji.
Predvsem so člani DS raz-
skrb samoupravnih organov *avu v	",,
tudi za dobrobit njihovega ko m avtomatiko na P-rzanu. boljšaw je v zadnjem obdob.
vočasno dobivali material in zdravja), in počutja ha delov-	,,
sestavne dele. To so mi potr- g|ll| mestu,vabimo jjstu spregovorili o njegovih
družbene službe, da o tem problemu in rešitvi poroča
merne proizvodnje, s tem pa tudi prodaje v vseh mesečnih vedno sveži: dekadah, ne pa, da večino izdelkov odpremljamo ob koncu meseca; za kar je treba Prodajno servisni organizaciji plačevati dodatni, rabat. V razprave zaradi'pomanjkanja nekaterih vrst materiala / je poseglo dokaj članov, pa tudi-> odistvo obrata. Pojasnjeno je b'io, da pri planiranji) ni bistvenih napak, pač pa nastajajo zastoji predvsem zaradi uvoznega materiala (dekapi-. ana pločevina, novo srebro, vezalna žica). Ugotovitev, da je ..cena dolarja v ..internem obračunavanju med organiaa--ijami previsoka, je dala pobudo, da naj tehnologi, če le mogoče,'predpisujejo materi» al, ki ga je možno nabaviti v Jugoslaviji. Na vprašanje,1 .zakaj včasih dobivajo tudi v inozemstvu material, ki ne--odgovarja predpisanim kvalitetam, je bil- .dah odgovor, da jel včasih težko vplivati na prodajalca, če nimaš deviznih možnosti, da kupiš kjerkoli.
Dve vprašanji pa sta mi še tudi uredništvu časopisa.
»Kdaj«, so rekli
Ben
Torej na dan z besedo! ju predložil vrsto svojih do« Že nekajkrat smo.. ,v .pašen) gnanj.o katerih je komisija
v glavnem že, razpravljala, naporih in uspehih na jsolju Dve racionalizaciji je med ra ci on a 1 izators t va iii pri iška- tem že 'osvojila in po njegoivi-njiu tehničnih izboljšav. Tudi zamjsj; ¿da.] del že teče,' o tokrat o nekaterih njegovih drugi,h pa že teče proučeva-s racionalizaitorskih dosežkih, nj^ jn bodo verjetno doživele prav takšno usodo, -kot že mnoge od dosedanjih zamisli, ki so se uveljavile, v vsakdanjem proizvodnem delu.	,
, Anton Jež je izbolj šal
¿s.	■ ■'	•	.	J)	spajikailmost .žičnih odcepov
|§P	---'	,	“ l; ,	' m	uporih ;za tiskana vezja
1 %	* IbjHH	za televizijske sprejemnike.
* »JStKMtMM Tu gre prav za prav za kd-S -ži	i flMj *.* f JH8R	ristno spremembo tehnolo-
k ^ Jr ' \	C	škega p-ostopka, ki vpliva na
* IMMi	kakovost in zmanjšuje od-
i	W	f	stotek izmeta, je pa' težko
oceniiri,|.kolikšen je jflgjtosld
'V..4'4'\a ^	\	H Nadalje je d^gcl poeeni-
^	- .’***%'	'tev,; zlasti pa prihranek na
devizah z uporabo domačih
Bpi" .. .? '	kemikalij pri razmaščevanju
ff*' ''t'- ’ ‘ * s	: delov ki jih je treba galvani-
zirati ali lakirali. Tudi to je
1	lifeMii .. p bil koristen predlog, ki so
, ga'že'osvojili in po njegovi zamisli zdaj ' delajo ob m-111!-
^: ;V!	.ii.“;:!'.1-/ i	Hill- .. '. ših stroških.
■	-	\ nr« " želimo mu ui bi v svojih
V letošnjem šolskem letu je bilo med diplomanti 6 odličnjakov. (Od- leve na desno): Tone .	dosegel še ve-
|Gartae^(Ind^ola)^Emi^H^me^(teh^oIa)^^iic^Demša^(iiid^rfa)^Marija^šuštar
|ne in cenejše proizvodnje! ■
■— ko —n
V nadaljevanju je pred- (ind. šola), Jožef Močnik (ind. šola), šesti odličnjak Jože Pogačnik (teh.šola) je žal pred- hko^u^j^boir
sednili DS ATN tov. Šmid časno odšel, zato ga ni na sliki. Vsi so prejeli v spomin lepe knjižne nagrade. K uspehu poudaril, da so tudi kapacite- jim tudi uredništvo iskreno čestita
r
O proizvodnji in sanaciji v tovarni elektronskih naprav - L j ubij ana
(Nadaljevanje z 2. strani)
	"H		«O	m NO
	>		oi’	2:«**
	'g "S Cr £7 bo o	«3 hfl ,	T"1 S3 -4	o . >N *—1
		O 'O CtJ o	O-ra Ü: O	a* ra o o.
	3 fí	N PO	NtJ	
material, surovine	397	1032	701'	961
nedokončana 'proizv.	773	1123	882	935
V letu 1966 se zaloge	še naprej nižajo:			
			v	milij. SD
Stanje L 1.66			1.3.66	1.5.66
material, surovine	961		920	877
nedokončana proizv.	935		881	714
Ugotavljamo, da smo- zaloge materiala in surovin znižali od 30. & 65 do ¿J 5. 66 za 155 milij., da je zniževanje 'počasnejše kot to zahteva sanacijski program, da pa je zmanjševanje otežkočeno, saj gre za specialne vrste materialov, ki jih uporablja red-kokatera tovarna in je te materiale težko odprodati, pa tudi realizacije starih naročil, ki so bila dogovorjena pred začetkom, izvajanja sanacijskega načrta, je preprečevalo hitrejše nižanje zalog.
Pri zalogah pri nedokončani proizvodnji pa smo sanacijski načrt koncem meseca aprila presegli za 59 milij. SD.
Skupno smo zaloge materiala in nedokončane proizvodnje znižali od' 1. 7. 65 do
1.	5. 66 za 564 milij. SD. Sedanje zaloge so. tore j za 35% nižje kot ob začetka izpolnjevanja sanacijskega programa, kar je uspeh tudi v primerjavi z ostalimi tovarnami ISKRE, še posebno pa, a ko upoštevamo, da povečujemo fizični obseg proizvodnje od 1173 milij. v letu 1965 na planiranih 2622 v letu 1966.
Zaloge gotovih izdelkov so porastle od začetka leta za 113 milij., kar pa je razumljivo; saj se je povečala proizvodnja:, postopek prevzema izdelkov (obsežene meritve) pa'je pri. naših dokaj kompliciranih proizvodih dolgotrajen. Dvig zalog gotovih izdelkov torej, ne pomeni kopičenja nekurantne rpbe, pomeni pa vezavo trajnih obratnih sredstev,Tri nam jih ob planiranem obsegu proizvodnje primanjkuje za 345 milij. SD.
Pridobitev trajnih virov obratnih sredstev iz naslova rekonstrukcije ali iz republiških rezerv predstavlja dose-daj neizpolnjeno nalogo sanacijskega programa.
Obratnih sredstev nam primanjkuje tudi zato, ker moramo visoke' obveznosti za odplačilo glavnic kreditov zai osnovna in trajna obratna sredstva odplačevati v breme obratnih sredstev in ne iz sredstev ostanka dohodka, ker tega v preteklih letih nismo ustvarjali. Problem bo še akutnejši v naslednjih letih,
ko zapadejo v odplačilo obveznosti iz rekonstrukcijskih kreditov, ki jih moramo poravnati v zelo kratkem roku (5 let).
Vendar pa problematika! obratovalnih sredstev ni edini vzrok neugodnih poslovnih rezultatov preteklih let; vzroki za nizko- produktivnost in proizvodnjo so v veliki meri V številnih tehnoloških, dokumentacijskih in programskih težavah, ki jih rešujemo postopoma.
Pri vsem tem ne pozabljamo, da rentabilnost poslovanja, kot skupni cilj vseh sanacijskih, ukrepov, lahko dosežemo samo z večanjem, proizvodnje in z zniževanjem stroškov režije.
Z novo sistematizacijo smo znižali število režijskega osebja za 19%. (20 zaposlenih); z zniževanjem zalog vplivamo na znižanje stroškov kreditov, predvsem pa na ostale indirektne stroške prekomernih zalog (skladiščna in komercialna režija, nelikvidnost itd.), pozitiven vpliv na višimo poslovnih stroškov ima tudi zniževanje stroškov prodaje, ker smo- se ob novi organizaciji podjetja glede na specifičen značaj naše proizvodnje odločili za samostojno prodajo. Pri ostalih vrstah stroškov' težimo k skrajni štednji in aktiviranju kapacitet (oddaje v najem), ki so zaradi nepopolne opremljenosti in pomanjkanja obratnih sredstev premalo izkoriščene.
Tudi s skrajno slednjo po stalnih — fiksnih — stroških (med katere lahko v celoti prištevamo upravno; tehnično iri komercialno režijo) ne mo-
ZAHVALA
Ob prenagli smrti ERVINA BIZAJA se iskreno zahvaljujem kolektivu »Iskre-«, predvsem pa sodelavcem DE »Vzdrževanje strojev« za sočustvovanje, finančno pomoč, cvetje in venec, pevcem in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Pavla Bizaj
remo znižati izpod določene ravni.- Negativen, vpliv teh sttoškov na rentabilnost tovarne lahko odklonimo samo z večanjem proizvodnje, tako da se manjša delež režije, ki odpade na enoto proizvoda. Ravno zato je cil j iri glavna naloga v programu sanacije povečanje proizvodnje na mero, ki zagotavlja rentabilnost in izpolnitev obvez in ostanka dohodka.
Primerjava rezultatov leta 1965 s planom in rezultati leta 1966:
v milij.
SD
Proizvodnja v letu 1965 1173
Plan za leto 1966	262Ž
Indeks. 1966/65,	223
doseč. jan. — april 1965	277
dosež. jan. —. april 1966	714
Indeks 1966/65	260
Proizvodnja na zaposlenega: Jan. — april 1965'	' 685.000
Jan. — april 1966	1,945.000
Indeks 1966/65	284
Porast proizvodnje glede na lansko, Ieljo za 160%, oziroma na zaposlenega za 184 % je 7 razmeroma zelo velik, vendar pa za letošnjim dinamičnim planom zaostajamo za 30%7~saj smo od1 planira-
nih 1034 milij. za 4 mesece leta 1966 dosegli le 719 milij.
Izpolnitev plana kasni predvsem zaradi uvajalnih težav pri proizvodnji, ki je v tem letu nova (poskusne serije, VG-8); pa tudi- pri- izdelkih; ki bi morali biti že v teku (PPM). V nekaterih primerih pa finalizaeije ovira tudi pomanjkanje materiala (kvalitetni kristaff in sl.) ter pomanjkanje- delovne sile določenih strokovnosti-.
Važna naloga sanacijskega programa je korekcija osebnih dohodkov do višine, ki bo- preprečila prekomerno liuktnacijo in zagotovila stalnost kadrov, ki je naša proizvodnja še- posebej terja-. V letu 1965- je zapustilo tovarno 122 zaposlenih, v prvi tretjini leta 66 pa- 54 zaposlenih-; kot najpogostejši razlog odpovedi so navedeni prenizki osebni dohodki in ostali boljši pogoji na- novem delovnem mesto. Korigirani' osebni dohodki morajo- zagotoviti rast življenjskih pogojev v skladu r dvigom produktivnosti in rentabilnosti poslovanja. V gospodarskem planu za lote 1966 predvidevamo ob pora-
stu fizičnega obsega proizvodnje na zaposlenega za. 126% dvig OD za 33% V primerjavi z januarjem 1966 pa smo do aprila meseca 1966 dvignili osebne dohodke- Le za 13% ker nam več ne dovoljuje zaostanek pri izpolnjevanju proizvodnega plana, poleg, tega pa v prvih, 4 mesecih izkazujemo slabši finančni rezultat, od pričakovanega, zaradi visokih režijskih stroškov preteklega leta, zajetih v nedokončani proizvodnji, ki ja finaliziramo v prvi tretjini leta 1966.
Iz dosedanjih rezultatov in bodočih nalog sanacijskega programa tovarne zaključujemo, da veliki napori delovnega kolektiva niso bili zaman, saj rezultati leta 1966 kažejo bistveno izboljšanje v primerjavi -s: preteklimi leti,, da pa bo v tekočem letu treba brezpogojno, rešiti problematiko zalog, in obratovalnih sredstev, odpraviti razvojne, tehnološke in organizacijske, težave *v proizvodnji, izpolniti gospodarski in finančni plan. tovarne ter zagotoviti, rentabilnost poslovanja,-
— K — ,
KAKŠNO JE ZANIMANJE ZA NAŠE KINOPROJEKTORJI
Čeprav je prati koncu lan- čega in tujih tržišč, pri češkega in v začetku letošnjega mer je zanimivo, da bo doleta zanimanje za naše 35 bra polovica vseh teh kino-milimetrske kinoprojektorje projektorjev izvoženih.
nekoliko zastalo zaradi orne- „____	, ,.
jenih investicij, se stanje javlja se tud: zamma-vidno izboljšuje. Zaloge teh nJO za 16. milimetrske kiino-kinoprojektorjev ob koncu Projektorje, od katerih, jih preteklega leta in celotna bo po dosedanjih zaključkih letošnja proizvodnja bodo polovica prodanih na doma» kot kažejo dosedanji zaključ- čem tržišču, ostalo pa v taki ustrezale zahtevani doma- jim, zlasti v Italiji.
MALOMARNOST BREZ PRIMERE!
Tit,, za poslopjem pržansfce tovarne že zelo dolgo leži nerabna ambalaža, katero odkupuje kranjsko podjetje »Surovina«. Kljub številnim pozivom, naj te kartone, ki jih je za dobrih pet kamionov, odpeljejo, še vedno leže na dežju in soncu, namesto da bi jih dobila industrija papirja. Primer na Pržanu a malomarnem odnosu »Surovine« do odpadnega materiala verjetno ni osamljen in kaže na kaj počasno poslovanje, na drogi strani pa se dogaja, da mora na primer tovarna papirja v Krškem odpadni papir uvažati za svojo tekočo proizvodnjo, namesto, da bi pobrska® verjetno za dokaj velikimi količinami domačega- odpadnega materiala
Izredno pa je v zadnjem času zanimanje za naše 8. milimetrske kinoprojektorje: KA-11 in KA-12. Sarajevsko podjetje »Fotoop.tika« na primer bi jih, hotela kar 1000, precej, pa bi jih lahko prodali tudi v Zagrebu m Beogradu, zaradi česar- bi bilo vsekakor treba pospešiti njihovo proizvodnjo. Glede na obliko in kakovost si bodo tovrstni kinoprojektorji’ nedvomno utr® pol tudi1, na tuja tržišča, čeravno je tam konkurenca dokaj huda.
Uspešno je v štirih mesecih. letošnjega leta potekala tudi prodaja ojačevainih naprav, saj je bil prodajni plan presežen v tem. obdobju za 18,6 %. Razmerje med prodajo ojačevalnik naprav na domačem tržišču7 in izvozom pa je bilo 60:40 v korist domače .prodaje.
izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 2. zasedanja delavskega «veta združenega podjetja ISKRA ( 24.6.66)
• Delavski svet združenega podjetja ISKRA razrešuje svoje «dosedanje komisije in sprejema naslednje sklepe:
—	Na predlog komisije za industrijsko oblikovanje, delavski svet sprejema sklep, naj služba industrijskega oblikovanja pri Zavodu za avtomatizacijo posluje v združenem podjetju kot obvezna dejavnost za vsa področja, kjer nastopa element zunanje estetike. Navedene službe se morajo obvezno posluževati vse tozadevne organizacije.
Ker gre v tem primeru za spremembo statutarnih določil združenega podjetja, naj -Se spraži ustrezen postopek.
—	Na podlagi diskusije delavski svet ZP sprejema sklep, da naj upravni odbor ZP na prihodnji seji razpravlja o eventualnem imenovanju komisije za spremembe m dopolnitve statuta ZP ISKRA in naj na prihodnjem zasedanju DS poda predlog za sestavo ustrezne komisije.
—	Programsko - tehnično področje naj pripravi predlog o -organizaciji obvezne kontrole kvalitete v podjetju, bodisi v okviru Zavoda ali pa nekem drugem organizacijskem načelu. Predhodno naj bo predlog posredovan organizacijam, Ma ga preštudirajo in podajo svoje pripombe.
Programsko tehnično'področje naj navedeni predlog skupno s pripombami «organizacij pripravi za samoupravne organe združenega podjetja do konca meseca septembra tega leta.
O Za tekočo mandatno dobo delavski svet ZP imenuje štiri komisije v naslednjem sestavu:
a)	Komisija za prošnje in pritožbe: Ančik Mitja — predsednik, Elektromehanika; Drašler Janez — PSO; Sisinger Franc — Avtomatika; Po-ličar Viktor — Instrumenti; Vrabec Marjan — Usmerniki.
b)	Disciplinska komisija: _
Grel Franc — predsednik,
Elektromehanika; dr. Gogala Jože — ZZA; Kočevar Majda
—	PSO; Bole Herman — Elementi; Ravnik Jože — Instrumenti.
c«) Komisija za štipendije:
Cvar Ivan — predsednik, Elektromehanika; Zajc Edo
—	Avtomatska; Deželak Jože Naprave; Tišler Viktor — instrumenti; Zupan Dragica — Šolski center; Pogačnik Jože
—	PSO; Hočevar Alojz _ — Kondenzatorji; -Lavrič Metka
—	Aparati; Regovec Milan — .Strokovne službe.
či) Komisija za tehnične izboljšave in racionalizacije:
Ing. Kerenčič Franko — predsednik, Sprejemniki; ing. Vajda Branijo — ZZA; ing. Vršnak Franc — Strokovne službe; dr. Trošt Miroslav — Strokovne službe; Čamer Os-
kar — Polprevodniki; Škofič Jože — Elektromehanika; Šilc Janez «— Sindikat-ZP.
V letošnji mandatni dobi DS ne imenuje komisije za industrijsko oblikovanje, ker pri ZZA obstaja poseben oddelek, prek katerega se vodi ta dejavnost in komisija za industrijsko oblikovanje ne bi imela konkretnega dela.
• DS soglaša s predlogom za razdelitev .dodeljenih kreditov s strani Republiškega rezervnega sklada, in sicer:
1.	Kratkoročni kredit v znesku N din 1,300.000 naj se ■dodeli PSG.
2.	Dolgoročni kredit v znesku N dm 20,1)00.000 pa naj se dodeli naslednjim organizacijam:
N din
PSO, Ljubljana	1136.390
Elektromehanika, Kranj	4,039.529
Avtomatika, Ljubljana	3,886.309
Radijski sprejemniki, Sežana	3,997.910
A vi o izdelki, Nova Gorica	323.049
Naprave, Ljubljana	5.112J710
Usmerniki, Novo mesto	526.229
Uprava	738.770
Elektromotorji, Železniki	845.479
Elektronika, Horjul	93.670
20,098.009
Kratkoročni kredit je dan za dobo enega leta in A^/zVo obrestno mero, dolgoročni kredit pa za dobo 15 let in 5% obrestno mero.
9 DS sprejema na znanje informacijo o gibanju vezave obratnih sredstev za prve 4 mesece letošnjega leta in priporoča samoupravnim -organom organizacij, -da spremljajo gibanje vezave obratnih sredstev in da v primerih neizvajanja načrta gibanja vezave obratnih sredstev ukrepajo proti Za to odgovornim osebam.
DS priporoča samoupravnim organom organizacij, da na svoje seje, ko je na dnevnem redu mesečno obravnavanje te problematike, povabijo tudi direktorja finančnega področja ZP tov. Alojza Vidmarja.
@ Sanacijski program združenega podjetja, ki naj bo zbir predlogov sanacijskih načrtov organizacij, naj finančno področje pripravi za •obravnavo na samoupravnih organih ZP do IS. julija tega leta m naj bi bil ta- sanacijski program obvezen za vse tovarne ZP.
UG ZP naj vsaj enkrat mesečno spremlja izvajanja sanacijskega načrta. DS ZP pa na vsakem zasedanju.
• US sprejema na znanje težave, na katere so naletele organizacije pri vezavi obratnih sredstev v zveri z nerednimi dobavami repromateri-ala, ki vpliva, da se kopičijo zaloge.
DS priporoča organizacijam, da-najdejo vse možnosti in čim bolj delajo na tem, da se program vezave obratnih sredstev izvede.
® DS sprejema na znanje finančno problematiko ZP, zlasti glede likvidacije starega žiro računa ih priporoča vsem organizacijam, naj prvenstveno poravnajo svoje obveznosti do starega žiro računa.
j V primeru, če tega ne izvajajo in grozi nevarnost blokade žiro računov v organizacijah, ima finančno področje pravico predlagati prek samoupravnih organov ZP v skladu z zakonitimi predpisi, da področne banke izvedejo blokado žiro računov tistih
organizacij,, ki obveznosti ne bi pravočasno pokrile, odnosno, da se predlaga po zakonu ustrezne ukrepe.
© DS sprejema na znanje obračun dohodka in delitev po plačani realizaciji za čas od 1. januarja do konca aprila 1966 po -organizacijah in potrjuje obračun kat je naveden v prilsgi.
© DS ZP ISKRA KRANJ daje svoje soglasje, da Tovarna elektronskih naprav Ljubljana, sklene kreditno pogodbo s Skladom skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ljubljana-šiška za posojilo v skupnem znesku Al din 1,749,080 z rokom vračila 4 leta in s 5 %-mo obrestno mero.
Združeno podjetje ISKRA KRANJ prevzame s tem poroštvo za to obveznost TEN in se zavezuje, da bo samo izpolnilo vse obveznosti, če jih imenovana tovarna ne hi v roku izpolnila.
© DS sprejema na znanje poročilo o izvršitvi plana proizvodnje in izvoza za obdobje januar — maj 1966.
2.	ozirom na to, da je Tovarna polprevodnikov dosegla plan proizvodnje za mesec maj le s .73,5 % in tovarna Mikron s 64,4%, delavski svet zadolžuje PSO in investicijsko področje, da čimprej rešita problematiko Tovarne polprevodnikov m Mikrona in intenzivno delata na izpolnjevanju proizvodnega programa in plasmanu obstoječe proizvodnje.
PSO in investicijsko področje naj o reševanju problematike poročata na vsakokratnem zasedanju DS.
© a) DS sprejema sklep delavskega sveta ZZA o pripojitvi Zavoda kot organizacije k združenemu podjetju ISKRA in sicer s 1. 7. 1966.
b) DS sprejema predlog medsebojne pogodbe o pravicah in dolžnostih med ZZA in ZP ISKRA, z- naslednjimi spremembami in dopolnitvami ki jih je sprejel upravni odbor ZP:
— VI. poglavju pogodbe naj se točka 15 dopolni tako, da se glasi:
»Pravico do akontacije od proizvodnih organizacij v se-
stavu združenega podjetja na račun pogodbeno določenih sredstev za posamezne dejavnosti Zavoda. Višina akontacije se določi z ustreznimi pogodbami med Zavodom in proizvodnimi organizacijami.«
—	V H. poglavju se točka 1 dopolni tako, da se glasi:
»Dolžnost opravljati za proizvodne organizacije združenega podjetja splošno tehnične, raziskovalne in razvojne naloge, ki so določene v poslovnem predmetu Zavoda in statutu .ter v skladu s programom, katerega odobri posebna strokovna komisija organa upravljanja združenega podjetja za tehnično m raziskovalno dejavnost.«
—	V II. jjoglavju se točka 6 spremeni tako, da se' glasi:
»Dolžnost da vprašanje vrnitve osnovnih sredstev v primeru izstopa iz združenega podjetja ISKRA ali prenehanja Zavoda, ki jih je zaradi «opravljanja svojega dela in z brezplačnim prenosom cib svoji ustanovitvi prejel od podjetja oz. od organizacij, uredi Zavod s prizadetimi organizacijami ali združerihn podjetjem v smislu točke 9 veljavne pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij med Zavodom in podjetjem ISKRA z dne 8. 3. 1963, statuta ZP ISKRA in dodatnega sporazuma med prizadetimi.«
-9 DS sprejema spremembe in .dopolnitve ustanovitvene pogodbe poslovnega združenja RUDIS Trbovlje kot jih predlaga HO poslovnega združenja RUDIS.
Istočasno DS imenuje za predstavnika ISKRE v poslovnem združenju - RUDIS tov. ing. Leona ŠTIRNA, direktorja Tovarne polprevodnikov, za njegovega namestnika pa tov. Alojza VIDMARJA, «direktorja finančno-ra-čunovod skega področja ISKRA.
Sekretariat ZP naj stopi v stik z upravo poslovnega združenja RUDIS in jo opozori, naj pri sprejemanju kadrov za dela v inozemstvu uredi tako, da se ti kadri zaposlujejo res po svojih strokovnih kvalifikacijah.
© DS daje soglasje k Pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih strokovnih služb podjetja, kateri velja tudi za delavce na vodilnih delovnih mestih.
® DS sprejema na znanje informacijo o predvideni integraciji ISKRA-RIZ-RUDI CAJAVEC. V zvezi s tem naj strokovne službe nadaljujejo razgovore v nakazani smeri. Pri integraciji je treba iti za tem, da bo temeljila na trajnejših ekonomskih interesih. DS ZP naj se o poteku priprav za integracijo tekoče obvešča. ,
DS ZP pooblašča generalnega direktorja tov. Vladimirja Logarja, da sodeluje na skupni tiskovni konferenci na nivoju generalnih direktorjev ISKRA, RIZ in RUDI CAJAVEC, kjer naj bi se obravnaval koncept bodoče integracije teh treh podjetij.
Sklepi 6. seje UO j »Elektromehanika« ! (20. junija 1966)
© Upravni odbor je obrav-i naval poročilo kadrovskega oddelka o opravljenih izpitih tečajnikov, ki so bili po Sklepu 29. seje UO z dne 11. 10. 1965 obvezni obiskovati tečaj za planerje.
Tečaj je bil «obvezen za 47 oseb, obiskovalo in uspešno opravilo izpite pa je le '31 •oseb. Upravni odbor naroča vodstvom DE, da "tečajnikom, ki so uspešno, -opravili izpit za planerje, to upoštevajo pri osebni oceni.
© Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo tehničnega sektorja o zamenjavi «materiala pri polizdelkih iz bakra in bakrovih Ieg.ur z drugimi materiali ter v zvezi s teni o predvidenih prihrankih.
© -Pri pregledu izpolnjevanja mesečnega plana proizvodnje je UO ugotovil pozitivne Tezultate, >ka so odraz izboljšanja preskrbe z materialom.
© Upravni «odbor je «obravnaval poročilo «o realizaciji izvoza za mesec maj 1966, po katerem je bil -plan izvoza PSO za našo tmar.no «dosežen s 104,02 %, plan izvoza tovarne pa s 123,32 %. Plan izvoza PSO za tovarno znaša za mesec junij 133,724,72.$; plan izvoza tovarne pa 143.250J68 $. 'Ker tovarna izpolnjuje izvozne obveznosti prek plana PSO, so v izdelavi potrebne analize za prodajo vseh količili.
9 Upravni odbor potrjuje plan proizvodnje za mesec julij 1966 v naslednjih vrednostih: skupna proizvodnja 13,791.387 N din, eksterna proizvodnja 13,000.000 N din.
9 Zaradi -nepravilnosti «pri odprodaji iz-metne embalaže je UO sklenil, da le-to lahko nabavijo samo še «tisti prosilci, ki so vložili prošnje do
20.	6. 1966. Nadaljnja odprodaja izmetne embalaže je ustavljena. V zvezi s tem UO zadolžuje gospodarski sektor,-da izdela ustrezen predlog za organizirano odprodaje iz-metne embalaže, kakor tudi «ostalega izmetnega blaga izven tovarne.
© Upravni odbor i je sprejel na znanje poročilo kadrovskega oddelka o opravljenem delu v podaljšanem času za, mesec maj, ki se je, primerjano z mesecem aprilom, povečalo za 5,3 %•
9 Upravni odbor odobrava predlog obrata ATN, da se s L junijem 1966 uvede nagrajevanje po kvalitetni normi za vodilne delavce v obd-elo-valniei ATN. Normativi za izračun so isti kot za produkcijo tovarne.
(Dalje na .8. strani)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Vpliv obmorske klime na človeški organizem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na predlog komisije za tehnične izboljšave in racionalizacije odobrava upravni od-, bor nagraditev- naslednjih predlogov:
—	tov. Dušan Renčelj, šef oddelka za konstrukcijo orodja je predlagal izrezovanje posebnega pravokotnega izreza pri krivljendh. V ta namen mu upravni odbor priznava nagrado v višini 100 N din.
—	tov. Milenko Gavrič iz ročne delavnice produkcije je prijavil spremembo tehnološkega postopka pri izdelavi kosov kode 37 130 154/230, za kar mu upravni odbor priznava nagrado v višini 80 N din.
—	tov. Ivan Kodran, planer nabave je prijavil koristen predlog za zamenjavo TM žice 1X 0,6 mm z žico EP 1 x 0,8 mm pri napetostnih tu-Ijavicah števca. Upravni odbor mu zato priznava nagrado v višini 500 N din.
• Upravni odbor je obravnaval predlog komisije za tehnične izboljšave in racionalizacije, da bi se pri izračunih prihrankov racionalizacij in izboljšav upoštevala vrednost produktivne ure, znižane za vrednost fiksnih stroškov določenega stroškovnega mesta.
V zvezi s tem UO zadolžuje finančni sektor, da izdela nstrezne preglede za vredno-
sti ure produktivnega dela posameznih stroškovnih mest, br,ez vrednosti fiksnih stroškov.
Komisija za racionalizacije in tehnične izboljšave je istočasno predložila predlog za spremembo lestvice, ki določa višino nagrade na podlagi vrednosti prihranka. Upravni odbor zadolžuje komisijo za racionalizacije in tehnične izboljšave, da skupno z odsekom za OD in pravno službo izdela konkreten predlog, za spremembo zadevnega pravilnika.
@ Na predlog komisije za osebne dohodke odobrava upravni odbor posebno nagrado za vse justerke, ki jih je Zavod za zaposlovanje poslal na priučevanje justi-ranja ploščatih relejev in sti-kalnikov. Po predlogu komisije se tem delavkam — ju-sterkam izplačuje nagrade v odvisnosti od doseganja norme, in sicer za vsak odstotek dosežene norme po 1 N din.
9 Upravni odbor je pristal na predlog Iskrine tovarne v Otočah, da se njeni interesenti za zadružno gradnjo vključijo v Stanovanjsko zadrugo Elektromehanike. V ta namen je potrebno, da se šefa splošnih sektorjev obeh tovarn dogovorita o načinu in višini plačila za usluge, ki jih bo opravljala naša zadruga za tovarno v Otočah.
Klimo nekega kraj k občutimo — odvisno od toplote in vlage zraka — kot udobno ali soparno ali vlažno hladno. Klima je biološko aktivna samo pri spremembi, njeno delovanje se izraža v sposobnosti prilagoditve nanjo (klimatski reakciji). Reakcija na morju se pojavi med 3—7 dnevom in se kaže v zaspanosti, nespečnosti, glavobolu, izgubi teka, depresivnem razpoloženju, objektivno v povečanem številu rdečih in belih krvničk. Vse to so vegetativno pogojene spremembe.
Delujoči elementi morske klime so: morska voda, žar-čenje sonca (zlasti ultravio-letni žarki), toplota vode in Zraka, dolžina sončenja, ve-, "travi, čistost zraka itd.
Na našem Jadranu ločimo grobo vso obalo v tri cone:
1.	v severni Jadran od Trsta do Karlobaga
2.	srednjo od Karlobaga do Dubrovnika
3.	južno južno od Dubrovnika do Ulcinja.
V severni coni je poletje najbolj suha letna doba, padavine so bolj neenakomerno porazdeljene čez celo leto. Zimska deževna doba se ši-rokp razteza v pomladanski in jesenski maksimum. Poletje je precej vroče in ne posebno vedro. Burjg - je močan veter (8—12 Beaufort), večinoma pozimi in pomladi. Ta-klima učinkuje na človeka dražeče. ■
Za Srednjo cono je značilno: kratka suha perioda v si-
Iskra bo spremenila »glavo« svojim dopisom in vsem eksternim dokumentom
Organizacijska služba- podjetja (Strokovne službe) pri-, pravlja v sodelovanju z Oddelkom za industrijsko oblikovanje in zunanjim sodelavcem dipl. ing. Grego Košakom novo »glavo« za dokumente združenega podjetja in vseh naših organizacij, v prvi vrsti za: .
—	dopise
—	račune (fakture)
—	naročilnice in
—	dobavnice,
»glava« pa bo primerna seveda za vse ostale dokumente, kot- so dostavnice, pre-vzemnice, reklamacijske zapisnike; itd.
V nekaj dneh bodo vse našo organizacije prejele po en izvod osnutka njene »glave«, na katero bodo morale dati svoje pripombe, prekontroli-
rati vse podatke ter jo potrditi, nato pa bo organizacijsko Kadrovsko področje izdalo organizacijski, predpis, ki bo to novo obliko tildi uzakonil!
združeno podjetje iskra k ran j
Spodaj: predlagana nova oblika
/ industrija za
-	elektromehansko
-	telekomunikacije ,y elektroniko
avtomatiko'*ln
elemente
cer vlažni zimi, maksimum padavin je spomladi. Poletje je vroče, nekoliko oblačno in manj suho kot v južni coni. Učinkuje milo dražeče.
Južno, cono karakterizira etezična klima (suha poletja, deževne zime). Poletje je zelo vroče, suho in vedro. Maksimum padavin pozimi. To je pomirjajoča klima.
Klimatski dražljaji pomenijo za človeško telo obremenitev, telo se mora prilagoditi novim zahtevam, „močno sončenje/ okvari kožo, reakcija na ta dražljaj vzbudi-v telesu mehanizma fizikalne in kemične narave, ki vplivajo potem zdravilno. Tudi ohlajevanje po vetrovih je škodljivo regulaciji, telesne toplote, vendar pomeni "lastna reakcija telesa na to dražeiije vežbanje lastnih žilic (kapilar)'in s- tem povečanje rezistence.
Morje vsebuje razen soli še veliko drugih elementov, ki koristno vplivajo na telo, posebno na metabolizem — presnavljanje. Inhalacije — vdihavanje učinkujejo na kata-ralna vnetja sluznic in na limfne žleze gornjih tljhal. Koristno je tudi pitje čiste morske vode.
Na mor je gremo:
1.	da bi se oddahnili in zdravstveno izkoristili svoj letni, dopust
2.	iz zdravstvenih varstvenih ozirov, da bi še izognili škodljivim klimatogenim vplivom svojega rednega življenjskega okolja (zanečišče-nje zraka, soparici mest. kot
„rezultat, visoke toplote in-vlage zraka, pomanjkanje možnosti sončenja, nevarnim vremenskim prilikam), posebni) v predbolezenskih stanjih ali v svrho rehabilitacije.
3.	v svrho zdravljenja v odgovarjajoče zdravilišče po nasvetu zdravnikov. ’
Vsako bivanje ob morju ni primerno za:
vse nalezljive bolezni,; odprto in svežo pljučna tbc, za, vse. zločeste novotvorbe,.; za težke oblike ledvičnih bolezni, za vse: bolezni, ki se nagibljejo h krvavitvam (iz pljuč, prebavil,- možganskim), za vse .težje živčne in duševne; bolezni, za vse ki kažejo močno tc-
Organizacija
iskra
tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov kranj
Kranj, Savška loka 4 -	vaš znak
tel : 22221.
;. telegr.: Tovarna Iskra Kranj naš znak teleprint.: 31197 YU ISKRA P, p. 76	datum.,
žiro-račun: 515-1 -876
Takšna naj bi bila nova »glava«. Današnji čas zahteva, da »glava« izraža natančnost, urejenost in funkcionalnost oz, vse tiste lastnosti, ki jih ima neko podjetje, ki npr. proizvaja elektronske, elektrotehnične in finomehanične izdelke. Naša nova »glava« ima prav zaradi tega izrazito tehnični karakter, brez vsakih olepšav, ki s svojo urejenostjo in izbrano tipografijo izraža karakter in dejavnost združenega podjetja, njegovo urejeno in sistematična poslovanje. Pri stari glavi, ki jo„ dobro poznamo, so bili uporabljeni tipografski znaki različnega izvora in tri barve, kar daje vtis prevelike deko-ralivnosti in je v svojem likovnem konceptu danes že nekoliko zastarela.
lesno izčrpanost in če so že v visoki starosti.
Kam in kdaj naj izkoristim letni dopust ob morju?
1.	Popolnoma zdravi in zlasti mlajši izbirajo čas svojega dopusta lahko po svojih lastnih občutkih po klimatski karti, ko jim toplota' morja in zraka ter sončenje najbolj ugaja. Priporočamo klimo,- ki učinkuje dražeče ali blago dražeče, kar ima velik rekreativen in zdravstveni vpliv.
2.	Vsem, ki se čutijo močno izčrpane od dela, ki so telesno, man j, odporni; ki imajo kakšne zdravstvene, hibe, ki so že bolj v, letih ne priporočamo oddiha ob morju v vročem poletju. Zlasti iie'" v času od sredine julija do sredine avgusta. Njim bo bolj odgovarjali čas ko ocenjuje-7 mo biološko vrednost morske klime kot osvežilo t. j. od začetka maja do konca junija m potem od sredine avgusta v jesen.
Pomlad ima v letni ritmiki vsega živega posebno vlogo. Čas cvetenja, iri slikovite barvitosti ima močan psihičen vpliv in deluje suforično — pomirjajoče 'na melanholična In depresivna hotenja, na astmo in druge alergoze, na/ motnjave endokrinih žlez, motnjevegetativnega živ cev- ■
jpH
Poleti je insolaeija —vpliv sončnih žarkov — glavni faktor. Priporočljiva doba zlasti za pojave različnih kožnih bolezni, kostno sklepno tbc, pogojno revmatične in ženske bolezni, ugodna za krepitev ih rekreacijo. Nevarna pa'za srčne bolezni,7- povečano delovanje. žleze ščitnice in druge.
Jesen je kritična doma v domačem j okolju za srčne bolnike. Blaga nedražeča morska klima manjša to nevarnost in popravlja lahko njih stanje...
Zimo na kopnini mnogi ljudje težko prenašajo zaradi . surove kontinentalne klimo, n. pr. starostne mcftnjo krvo- „ toka, nagnjenje k prehladom, . kataralrilm . afekeijam dihal, težkim, stanjem, izčrpanosti. Tem priporočamo obmorsko klimo .srednjega in južnega Jadrana.
Za otroke in mladino je poletje čas,1 ko se telo pod vplivom spremembe’ toplote (Sončenje — kopanje) krepi in utrjuje.
To so samo ‘glavne7smernice, po katerih naj bi vsakdo sam izbral, čas in kraj svoje-; , ga 'dopusta na morju.
dr. Premrou Vladimir
ISKRA — glasilo delovne« -ga kolektiva Iskra industrije za eiektromehaniko telekomunikacije elektroniko ih avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj