SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman Telji: bi Ml« leto prsdplačaa U gld., ia pol Uta 8 rld., u Četrt l.U A fld., sa jedce Dedec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: U telo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., sa četrt leta S fld., sa jeden mesec 1 fld ▼ Ljnbljani aa dom poailjan velja 1 fld. 30 kr. »•« na leto. Posamne Številke po 6 kr. J Vredniitva telef in - itev. 74. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice It. 3. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne t (prejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isrsemfi nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 296. V LJubljani, v četrtek 28. decembra 1899. Letnilc XXVII. Goriške razmere. V zadnjih mesecih so se na Goriškem zvršile pomenljive politične spremembe. Stranka, ki je bila do tedaj zbrana okrog »Soče«, Be je razdvojila. Dr. G r e g o r č i č in grof C o r o u i n i b svojimi somišljeniki so zapustili »Sočo«, kjer imata glavno besedo dr. T u m a in G a b r š č e k. Proti »Soči« se je osnoval list »Gorica«, ki pa je iste smeri kakor »Soča«; proti »Primorcu« pri »Soči« se prične z novim letom izdajati pri »Gorici« »Narod«. Boj se je bil tako hud in ob enem tako malenkosten, da ga mu v tem pogledu še ni bilo podobnega v Slovencih. — Vedno smo čakali, da bomo konečno venderle zvedeli, kje je vzrok tej grozni borbi. Menili smo, da taki napori na obeh straneh ne morejo imeti svojega razloga samo v osobnostih. Čakali pa smo na to brez vBpeha. Poznali smo že »Sočo« od nekdaj kot list naroden, v verskem pogledu indiferenten, v gospodarskem brez jannih načel, pazljivo smo prebirali »Gorieo«, a do danes ne moremo reči druzega, kakor da je v tem trojnem pogledu kakor jajce jajcu podobna »Soči«. Stvarnih razločkov, stvarnih na-sprotatev mej »Sočo« in »Gorico« ni. Nobena neče biti klerikalna, dasi ima vsaka na svoji strani klerikalce in mora ž njimi računati, in zaradi zadnjega tudi nobena ne more biti očitno liberalna. Oba lista in ž njima obe stranki tavata v nekem polmraku ter ne vesta ne kam ne kako. S p o r je samo oseben. V tem oziru pa je napravil že veliko zla. Javno delujoči, v mnogih ozirih zaslužni možje na obeh straneh se blatijo po nasprotnih si glasilih tako, da smo to opazili celo na Kranjskem, kjer imamo v tem oziru priznano dobro šolo. In vse to ne iz stvarnih, načelnih razlogov, marveč le iz osebnih. Vlačijo se od ene kakor od druge strani na dan nebistvene stvari, o katerih LISTEK. Andrejčkov Jože — Jožef Podmilšak, slovenski pisatelj. (Slovstvena črtica. — Ob petindvajsetletnici njegove smrti napisal — t.) Ti hitro vzet — veliko si končal. Fr. Levstik. Spomin na moja mladostna leta mi je neločljivo spojen z imenom, ki sem ga napisal na čelo teh vrstic. Da! Andrejčkov Jože nam je bil mladim dijakom v spodnjih gimnazijskih razredih poleg Erjavca in Jurčiča najbolj priljubljen pripoveden pisatelj. Še sedaj mi rade uhajajo misli nazaj v ono srečno dobo, ko sem v kakem kotičku sedeč hlastno prebiral spise Andrejčkovega Jožeta v starih letnikih JanežiČevega »Slovenskega Glasnika«. In mikali so me tedaj ti spisi, odkrito povedano, veliko bolj nego povesti Jurčičevo ali Erjavčeve. Čisto umevno! Andrejčkov Jože je bil moj bližnji rojak, in kot tak je jemal Bnov svojim* povestim iz krajev in izmej ljudij, ki so mi bili dobro znani. Kako naj bi potem človeka ne ima lahko vsak svojo misel, ter se na podlagi istih potem rojaki osebno pobijajo mej seboj po glasilih slovenskih, ki imajo, in to celo ob naših narodnih mejah, neizmerno veliko nujnejšega in važnejšega posla. Ako sta hotela dr. Gregorčič in Coronini nastopiti od »Soče« različna boljša pota, tedaj bi Be naj bila oklenila »Primorskega lista« in za njim stoječe stranke. Ker tega nista storila in sta ostala na stališču »Soče«, je ves ta razpor le oseben in v javnosti neutemeljen tembolj, ker bo donašal le zle posledice za slovenski narod na Goriškem. V mnogem oziru zato pritrjujemo besedam poslanca dr. Laginje, s katerimi je nedavno na shodu polit, društva »Edinost« rahlo, kakor je prikladno njegovi plemeniti naravi, a vendar odločno obsojal ta goriški razpor ter poživljal goriške Slovence, naj složno postopajo v prospeh svojega naroda. — Seveda je sloga mogoča le med onimi, katere družijo iste ideje, ista načela. Ako se torej tudi rni i&javljemo za slogo mej go riškimi Slovenci, povdarjamo ob enem, da bi morali vsi goriški Slovenci tvoriti jedno katoliško-narodno stranko, tedaj jedino bi bili kos dvojni svoji glavni nalogi: na eni strani pozitivno vspešno delovati za duševni in gmotni napredek goriških Slovencev, na drugi strani braniti svojo narodno posest nasproti zemlje-lačnim Italijanom. V političnih razmerah, kakoršne so sedaj nastale na Goriškem, ne morejo Slovenci drugega pričakovati, kakor poraz za porazom nasproti Italijanom, mej rojaki pa razburjeno razdvojenost, ki je nezmožna za toli potrebna gospodarska dela in jedino sposobna za neplodne, osebne borbe, od katerih bo imel korist le naš skupni narodni nasprotnik. Zato pa je želeti, da se z novim letom te neznosne in pogubonosne politične razmere zbolj-šajo in ublaže v blagor goriških Slovencev in celokupnega našega naroda. Politični pregled. V Ljubljani, 28. decembra. Ministerska posvetovanja. Te dni sta se opetovano sošla avstrijski in ogerski ministerski predsednik, da se dogovorita glede objave poraz-delitvenega in kvotnega zakona kakor tudi na-godbenih predlog, ki jih, kakor znano, objavi avstrijska vlada na podlagi § 14. Novi avstrijski ministerski predsednik pl. Wittek se je takoj drugi dan svoje vlade podal v Budimpešto, da se oficijelno predstavi svojemu tovarišu in se dogovori z njim o nujnih zadevah. Včeraj je pa že prišel za njim ogerski ministerski predsednik Szell, da mu vrne obisk in da se dogovori še o nekaterih formalnostih. Mej vladama se je sedaj doseglo popolno sporazumljenje z ozirom na državne potrebe. Skupni proračunski provizorij je na dnevnem redu delegacijskega zasedanja v tekočem tednu. Vladi in delegatje so namreč uvideli, da za pravočasno rešitev celotnega državnega proračuna ni dovolj časa, in treba je bilo toraj poseči po štirimesečnem provizorju. V obeh delegacijah se bo pa proti provizoriju oglasilo nekaj govornikov, ki bodo z ozirom na zunanjo a tudi na notranjo politiko pojasnili svoje nasprotno Btališče. V ogerski delegaciji bodo nastopili združeni Ugro-novci, v avstrijski je pa pričakovati opozicije od češke strani. Vkljub temu pa menda grof Golu-hovski s svojimi tovariši ni v skrbi za potrebni provizorij, ker se gre i tu za »državno potrebo«. Razprava o celotnem proračunu se prične ie le po novem letu in bo trajala nekako do konca januvarija. Dr. Kaizl o spravnem vprašanju. Poslanec dr. Kaizl je, kakor smo že omenili, za trdno prepričan, da je od sedanjih spravnih pogajanj pričakovati povoljnega vspeha. Na eventu- zanimali spisi, v katerih se piše o domačih mu krajih, o ljudeh, s katerimi je vže morebiti sam občeval. In v spomin temu pisatelju, kojega spisi so mi bili najslajša duševna zabava v mladostnih dneh, pišem, rekel bi, nekako iz hvaležnosti pa tudi iz spoštovanja do svojega rojaka te vrstice, hoteč ob jednem na ta skromen način proslaviti petindvajsetletnico njegove smrti, ki poteče o letošnjem Božiču. Andrejčkovemu Jožetu je tekla zibelka pod priprostim slamnatim kmetskim krovom v Krašnji, kjer se je narodil v 24. dan meseca sušca 1. 1845. Tista leta je v Krašnji župnikoval Jurij Vari (rojen 1. 1812 v Kropi, umrl kot župnik v Velesalu na Gorenjskem 1. 1874). Bil je župnik Vari, ki je znan tudi kot slovenski pesnik, plemenita in blaga duša; še dan danes se ga krašenjski žup ljani hvaležno spominjajo. Živel je svojemu poklicu in omiki ljudstva. Ves goreč za narodno prosveto je v župnišču prepustil eno sobo za šolo in se sam goreče poprijel poučevanja. In njegova šola je rodila lepih sadov! Cela vrsta odličnih mož deluje dandanes po Slovenskem pa tudi v tujini, mož, ki so prejeli prvi pouk pri blagem župniku Varlu, dobili veselje do učenja in odšli v mestne šole. Mej temi Varlovimi učenci je bil tudi naš Jože. On se je posebno prikupil svojemu plemenitemu učitelju, ki ni preje miroval, da so dali »Andrejčkovi« (tako se je reklo po domače na Podmilšakovem domu) svojega fanta v šolo. In ostal je Vari svojemu učencu dobrotnik, tudi potem, ko je ta odšel v mesto. V mnogih gmotnih zadregah, s katerimi se je imel kot sin siromašnih roditeljev neprestano otepati, obrnil se je Jože vselej lahko in to ne zastonj na Varla. Zato mu je pa tudi vedno ohranil hvaležen spomin in rada mu je večkrat v pogovoru s svojimi znanci nanesla beseda na Varla in ob tem spominu na blagega dobrotnika se mu je orosilo oko s solzo hvaležnosti. Jože je v šoli lepo napredoval in dospel že do sedmega gimnazijskega razreda. Še jedno leto in živahni mladenič je imel stopiti v življenje. Pa prišlo je drugače! Na vojaškem naboru je bil leta 1867 potrjen in je moral isto jesen oditi na Ogersko v Komorn k topničarjem. Odsluživši vojake je nekaj časa posloval kot knjigovodja pri trgovcu Pajku v Celovcu, vstopil na to kot vei valno spremembo volilnega reda in pa poslovnika v državnem zboru dr. Kaizl ne polaga nikake važnosti in sploh meni, da bi bilo kaj taeega tudi nepotrebno. Razgovor bi se moral vršiti marveč o naslednjih točkah: uporaba deželnih jezikov pri državnih in avtonomnih oblastvih, šole za narodne manjšine, deželnozborske skupine; iz tega se bo samo ob sebi razvilo vprašanje o spremembi volilnega reda za deželni zbor in bodo nemški veleposestniki dospeli do primernega zastopstva tudi brez kompromisa. Najvažneje mej vsemi pa je vprašanje, kako stališče naj so prisodi drugemu deželnemu jeziku v ozemlju prvega deželnega jezika. Ako se tu dospe do sporazumljenja, je odstranjena največja težkoča in nada na povoljen vspeh upravičena. Vederemo! V nižjeavstrijsketn deželnem *boru bo takoj v prvi seji večina z vso silo nastopila proti' vladi, ker se v minulem letu skoro nič ni ozirala na sklepe deželnega zastopa. Izmej v zadnjem zasedanju sklenjenih zakonov jih je namreč nič manj nego jednajst, ki jih vlada Se dosedaj ni izvedla. Govorniki večine kodo vsi šli v boj proti vladi. Kaj bo vlada na to odgovorila in s čim opravičila svoje postopanje, še ni znaao, ker ofi-cijozi se dosedaj še niso oglasili. Angleži in ruski car. V zadnjem času si olicijelna Anglija izredno mnogo prizadeva, da bi si pridobila naklonjenost carja Nikolaja in njegove vlade. Angleški poslanik je moral naravnost pred carja s prošnjo, naj vendar posreduje v korist miru mej Anglijo in južno - afriškimi Buri in tako stori konec nesrečni vojski. Car Nikolaj se, kakor znano, še ni odločil na nobeno stran in bržkone tudi ne pojde v nastavljene angleške li-manice. Angležem tudi ni mnogo do tega, kajti za posredovanje bodo skušali dobiti boljših prijateljev angleških interesov, nego je ruski strijc, a gre se za nekaj druzega, kar je še važneje, nego premirje s Transvalci. Gre se Angležem za Indijo. Ta del zemlje bo po neštevilnih naporih in krvavih bitkah nekaj časa še ostal v angleški oblasti, ker sami domači nezadovoljneži niso tako številni in močni, da bi se uspešno uprli angleški premoči. Toda to se pa zgodi le tedaj, ako vmes ne posežejo zunanje velevlasti. Najbolj nevarna je pa v tem oziru ravno Rusija, ki potrebuje prodreti le nekaj kilometrov in stopi na indijska tla. Moči ima dovolj in ni se treba bati ne angleške in ne domače indijske armade. Da pa ae kaj taeega ne zgodi, treba si pridobiti naklonjenosti carjeve, zato sedanja snubljenja, ki pa ostanejo bržkone popolno brezuspešna. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. decembra. (Državni poslanec dr. Krek o položaju.) Včeraj smo na kratko omenili, da je poslanec dr. Krek ▼ nedeljo poročal na shodu »Slov. katol. del. društva« v Ljubljani. Kdor je prebral dotično notico, spoznal je lahko takoj, da je iz zadnjega stavka izpadla besedica ne in da se je poslanec, kakor doslej, tudi to pot odločno postavil proti koalicijskemu ministerstvu. Danes se še nekoliko povrnemo k njegovemu poročilu. Opozarjal je na benik pri deželnem odboru kranjskem; pa tudi tu ni dolgo ostal, temveč odšel v Trst in dobil ondi službo pri brzojavnem vodstvu. Kot spretnega uradnika ga je poslalo vodstvo poučevat novinca v brzojavstvu, in sicer najpreje v Št. Jernej na Dolenjsko, drugič v Brežice. A vedno huje in trdovratneje ga je nadlegovala bolezen, katere kal je dobil že kot vojak v nezdravem, močvirnem komornskem vzduhu. Dobil je dopust in se del po leti 1874 zdravit v Kamnik. Tu ga je brzojavno ravnateljstvo, neznajoč za njegovo ozbiljno stanje, pozvalo, naj gre poučevat v Krško tamoš-njega novinca pri brzojavu. Bil je Jože skrajno slab, ko je dobil ta poziv, a njegova vestnost je premagala bolezen in napotil se je koncem listo-pada leta 1874 v Ljubljano, da odtod odrine v Krško. Mej potom se mu v Trzinu udere kri čez grlo; drugič se mu udere v Ljubljani. Mogel ni torej naprej, temveč ostal nekaj dni v vzvratišču pri »Slonu«, potem ao ga pa prenesli v bolnico. In tu je 24. grudna izdihnil svojo blago dušo. Na gv. Štefana dan popoludne pa je bil njegov pogreb, katerega so se udeležili vsi ljubljanski od-ičnjaki. (Konec prih.) to, kako težko stališče so pod Claryjevo vlado imeli sosebno poslanci desnice. Poskušalo se je od raznih strani, da se razbije desnica. Vzlasti slovenski poslanci imeli so težko stališče, ker se je vplivalo na to, da se Slovenci razdvoje. Hoteli so, da bi kranjski poslanci potegnili z vlado nasproti Čehom in da bi drugi slovenski zastopniki bili s Cehi. Z vso močjo se je od raznih stranij delalo na to, a jugoslovanski zastopniki se niso hoteli vdati različnim skušnjavcem, ki so se sukali okoli njih z vsemi mogočimi obljubami, ki se izvrše, ako ostavijo Cehe. Uradno ministerstvo ima Ie nalogo, da gredo državna opravila naprej, ne more imeti pa smisla za manjše narode in tudi ne za delavce. Uradniško ministerstvo pomenja nazadovanje. To je osodepolna resnica. Po takem ministerstvu je vsak napredek nemogoč, ker v ljudstvu nima temelja. Prav lahko bi bilo doseči lOurni postavni maksimalni delavnik, preosnovo zakona bolniških blagajn, zavarovalnice za starost, a pri uradniški vladi je to nemogoče, ker za ljudske težnje je birokracija nepristopna. Največja nesreča za Avstrijo je bil liberalizem in pod liberalnim gospodarstvom je naša Avstrija zelo zaostala, zaostala tako, da molči vnanji minister nato, kar je govoril v naši bližini nemški minister BtllIow, — da se mora Nemčija zvečati. Pri nas je trgovina na tleh, obrt na tleh, kmetijstvo na tleh in delavstvo na tleh. Resna volja je bila desnice zboljšati kolikor je mogoče >bedni položaj, a za to tudi desnica ni popolnoma zmožna, ker ne zastopa v pravem pomenu ljudstva, zmožno bo temu le zastopstvo, ki bode izvoljeno iz ljudstva po občnem volilnem redu. Sedaj po padcu Claryjevega ministerstva bode dolžnost vsacega jugoslovanskega zastopnika, držati skupaj, delati na to, da pade sedanje uradniško ministerstvo in da se ne osnuje koalicijsko ministerstvo. (Javno predavanje) Danes zvečer ob 7»8. uri predava v dvorani »Kat. doma« drž. poslanec dr. Krek. — Odbor »Slov. kršč. soc. zveze«. (Meščanski klnb) ima danes četrtek zvečer ob 8. uri svoj jour-fixe. Gostje dobro došli. (Goriški deželni zbor) se snide za en dan še-le meseca sušca. (Tisočletnica hrvatskega kraljestva in Slovenci.) Včeraj zvečer je priredila »Slovenska krščansko-socijalna zveza« javno predavanje, pri katerem je č. g. arhivar Anton Koblar predaval o zgodovini Hrvatov z ozirom na tisočletnico hrvatskega kraljestva. Udeležili so se predavanja tudi udelež-niki socijalnega kurza »Gospodarske zveze«, mej katerimi je tudi nekaj isterskih Hrvatov. Govornik je pojašnjeval tedanje razmere med Slovenci in v sosednjih deželah ter podal sliko, zakaj in kako so Hrvatje leta 824 bana Tomislava slovesno kronali za kralja, ter je načrtal Tomislavovo delovanje, s katerim je razširil slavo hrvatskega imena, zjedinil narod in uredil, zvest čuvaj slovenske liturgije, cerkvene razmere. Občinstvo, katerega se je nabralo polno dvorano Katol. doma, je z velikim zanimanjem sledilo razpravi ter je konečno z navdušenim ploskanjem pridružilo se govornikovim toplim besedam, da spomini na bližajoče se spominske dneve slave naj bodo prav sedaj ob tisočletnici v spodbudo mukotrpečim rodoljubom na oni, pa tudi na tej strani Sotle. K besedi se je oglasil tudi državni poslanec dr. K r e k. Tomislav je tudi naš kralj, povdarjal je g. poslanec. Ob idejah hrvatsko slovenske skupnosti moramo razširiti svoje obzorje, ako hočemo rešiti državo. Dokazoval je patrijotičnost te ideje, kazal na veliki nje gospodarski pomen Delajmo neumorno, da bode ta ideja se povsod prebudila mej našim ljudstvom in ga ojunačila, potem bodo naši zanamci, ko bodo praznovali ŽOOOletnico hrvatskega kraljestva, hvaležno se spominjali nas in tistega časa, ko smo obnovili edino rešilno misel, misel zveze a Hrvati. Navdušenja, ki se je pojavil pri teh poslančevih besedah, ne bomo opisovali. Slovenski krščanski socijalci so pokazali, da razumejo svojega vodjo in da mu s polnim prepričanjem slede pri delu za vresničenje hr-vatsko-Blovenskih idealov. (Seja trgov, in obrtniške zbornice) bode jutri 29 t. m. (Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za ustanovitev gozdne drevesnice v Brdlinu pri Novem mestu 350 gld. podpore. (Iz Kranja) 27. t. m. Danes je obhajal preč. g. dekan Anton Mežnafec 251etnioo svojega delo- vanja kot župnik in deka n starodavnega kranjskega mesta. Vže prejšnji dan se mu je poklonilo zastopstvo mestnega odbora, na čelu g. župan, ter mu izrazilo svojo čestitko. Predvečer mu je napravil cerkveni pevski zbor in pa vedno napredujočo »Pevsko društvo Kranj« ginljivo podoknico, kateri je obilno zbrano občinstvo na čast svojemu dušnemu pastirju prisostovalo. Slavnostni dan je pa slavljenec odičen s zaslužnim Fran Josipovim redom v družbi svojih ožjih prijateljev župljanov vzlasti pa udane, mu dekanijske duhovščine lahko spoznal iskreno željo vseh, da ga Bog živrše dolgo, dolgo let, vzlasti da bi čil in čvrst praznoval še 501etnico svojega mašništva. (Dr. vitez Kindinger) bivši minister pravosodja, se je 24. t m. vrnil v Trst, kjer bode zopet imenovan predsednikom višjega dež. sodišča. (Umrl je) dne 22. decembra v Matenji vasi Anton Vičič, dijak 8. gimnazijskega razreda. Revež je moral koncem aprila zaradi bolezni popustiti šolo in iti domov k starišem. Od onega časa ni več zapustil postelje, dokler ga ni neusmiljena bolezen-jetika spravila pod zemljo. Pokopan je bil na sveti večer 24. decembra na Št. Ivanskem pokopališču. Blagi mladenič, ki je bil zelo marljiv dijak, jedini sin starišev in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, naj počiva v miru! (Imenovanja pri pošti.) Poštnimi oficijali so imenovani asistentje E. Polst, K. Jackl, H. Ballisch, G. Lindtner, Fr. Kalister, Al. pl. Furlani in K. Zottich za Trst; D. Leopusček za Opatijo; Fr. Galant in Fr. Favretto za Pulj; Jos. Gruden, Al. Gregorič in Al. Czernich za Ljubljano; dalje B. Sauli, A. Pelican in L. Schwarz za Gorico. Premeščena sta poštna asistenta A Predolin in E. Hreglich iz Pulja oziroma iz Opatije v Tret. (Slovenski otroSki vrtec v Tržičn.) Na novo ustanovljenem otroškem vrtcu družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču, ki se v hiši št. 84 otvori že 2 januvarija p. 1., je nameščena za vrtnarico gdč. Neža Staral. (Iz Železnikov) 21. decembra. Na poročilo »Na - ' rodovo«, da naša gospodarska društva delajo zdražbe, naj je njemu povedano, da mi dobro vemo, kdo je zdražbe pričel, in v tem dop. tudi ni brez krivde. Kako pa mi v našem društvu prodajamo blago, naj se blagovoli prepričati. Mi smo to že pred okr. glavarstvom dokazali, kako so trgovci prodajali pred ustanovitvijo našega društva. Kakšen krik ste bili zagnali lansko leto, ko smo začeli prešiče klati, češ konzula prašiče draži. Lani drago Vam ni bilo prav iz ljubezni do samih sebe, letos malo ceneje Vam ni prav iz ljubezni do kmetov, kakor se dopisnik pritožuje in za kmetovalce skrbi. Boli pa le dopisnika in njegove somišljenike, ker se njihovi mošnjički bolj počasi napihujejo ko poprej. Kar poroča zavoljo prašičev, ga skoraj moramo prašati, ali imajo samo gostilničarji pravico posebej klati prašiče brez koncesije. Gotovo mu ni znan § 2. naših pravil, ki je od c. kr. oblasti potrjen. Okoli 700 gld. prejeli so oni, za katere dopisnik tako skrbi, dividende od društva. Ali so morda od trgovcev tudi kdaj kaj dobili, ko so po drugačnih cenah prodajali ? Neudje pra vijo, da so hvaležni, ker se je ustanovilo naše društvo, ker pri trgovcih tudi ceneje prejemajo blago. Podpisani vodja I. del. konsumnega društva v Železnikih poživljam dopisnika, da mi dokaže kaj takega, kar o društvenih kolovodjih poroča. Sicer ako ne dokaže, je njegova trditev nesramna laž. Ako je pa mož, naj se pokaže in prav podpiše in naj se nikar ne skriva pod tujo krinko. Naše društvo je pod nadzorstvom politične oblasti, katero moštvo tukajšne orožniske postaje vestno in točno izvršuje. Pa tudi drugim se pustimo nadzorovati z mirno vestjo. Kaj bi pa bilo, ko bi se pri Vas začelo nadzorovati po § 16. obrtnega reda in policijske tire ; ako bi se to bolj pravilno pri Vas spolnovalo, bi ne bilo toliko pijancev, kakor Vi poročate, in tudi ne toliko pretepov. — I. L o t-rič, načelnik I. del. konsumnega društva v Železnikih. (Koredke navice.) Kmetijska družba koroška je imela dne 13. t. m. izvanreden občni zbor, na katerem se je sklepalo o prenaredbi pravil, ker cesar ni potrdil zakonskega načrta o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta. Prejšnjega družbenega predsednika dr. E. vit. Edlmana so imenovali častnim članom. Družba šteje sedaj 4253 članov. — Umrl je dne 12. t. m. v Celovcu nanagloma posestnik gostilne pri »Sand\virtu« gosp. Gustav Jilg, star 44 let. Zadela ga je srčna kap. — V Gradcu je dne 5. t. m. umrl bivši c. kr. okrajni glavar velikovški, g. Julij pl. Webenau. N. p. v m.! — Mlekarnice snujejo v Šmiheli} nad Pliberkom in v Št. Jakobu v Rožu. Dobro! — Cesar ni potrdil zakona o prenaredbi poselskega reda, kakor ga je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju. — Nove oglednice »Narodne šole« v Št. Ruperla ob Velikovcu so ravnokar izšle. Izdelal jih je jako lepo fotograf Jerkič v Gorici. Dobivajo se v »Narodni šoli« velikovški in stane komad 4 novce. (Bumel nemških buršev) se je vršil danes dopoludne po slovenski Ljubljani Burši so nasto pali tako predrzno, da so se jim ljudje umikali v sneg. Ne svetujemo buršem še nadalje poskušati slovenske potrpežljivosti, ker je po njihovih junaških činih na univerzah v Gradcu in na Dunaju napram slovenskim dijakom zanje najbolje, da v Ljubljani ne hodijo preveč na solnce. (Vabilo ua naročbo ) Ustanovili smo list »Der Siiden« z namenom, da z njim tolmačimo težnje in potrebe slovenskega in hrvatskega naroda širSi javnosti. Slovenski in hrvatski časopisi se čitajo po večjem samo v domovini, zato živo potrebujemo lista v nemškem jeziku, v katerem zbiramo to, kar je potrebno, da izvedo širši krogi »Der Siiden«, ki izhaja poldrugo leto sedaj po trikrat na mesec, in ga želimo čim prej razširiti v tednik, vstreza temu namenu in ogibajoč se. žalost-, nega našega razpora v domovini, zastopa stremljenje našega naroda v celoti ter podpira tako v jedni skupini zbrane slovenske in hrvatska poslance državnega zbora v njih delovanji. List je prinesel že lepo število člankov in vsakovrstne, širši javnosti namenjene tvarine, katere bi ne bili mogli sicer v nikakem listu prijaviti. Že to samo opravičuje njegovo potrebo. Posrečilo se nam je list spraviti v visoke in odločilne kroge, in uve-rili smo se, da se tu uvažuje. Čeravno toraj list, pri katerem se brezplačno deluje, ni v prvi vrsti namenjen domačim krogom, vendar nujno potrebuje podpore iz domovine, da si zagotovi skromna sredstva svojega obstanka. Politični časi so jako kritični in zato tembolj potrebujemo glasila, r katerim govorimo z odločilnimi krogi tudi v dobah, ko naB politična zmedenost ovira osebno in s živo besedo se potezati za narodne svetinje. Celoletna naročnina znaša 4 gld. (8 kron), poluletna 2 gld. (4 krone). Naročila in naročnino pošiljati je uprav-ništvu: Dunaj, I., Plankengasse 4. (Občinske volitve v Boljnnn) so se vršile mi-noli teden. V tretjem in drugem razredu so soglasno bili izvoljeni hrvatski kandidatje, ker se italijanaši niso udeležili volitve. Zato pa so v prvem razredu napeli vse sile in res zmagali s 7 glasovi večine, ker je večina Boručanov potegnila z nasprotniki. V občinskem zastopu je 13 Hrvatov in le 5 italijanašev. (Roparski umor.) »Soča« poroča, daje skoro po celem Primorju znano Marijanico na Bači zadela velika nezgoda. V petek zvečer je prišel v njeno gostilno kakih 25 let star človek, ki je prosil prenočišča. Peljali so ga spat v prvo nadstropje, Marijanica pa je legla na peč v sobi v pritličju. Okoli 11. ure po noči pa pride oni človek doli, rekoč, da ne more spati, ker je premrzlo. Ker Be je delal tako, da ga zebe, mu je reWa Marijanica, naj ostane v sobi, ona pa je odšla Sr svojo prodajalnico štet skupljeni denar. Ko je «mož to čul, je skočil v prodajalnico nad njo ter jo sunil llkrat z nožem. Ker je vpila na pomoč, je prihitela dekla, katero je neznanec petkrat sunil z nožem. Marijanica je hitela še ven pred hišo klicat ljudi. Prišli so takoj ter jo našli pred hišo nezavestno. Obvestili so o tem takoj orožnike, ki sedaj iščejo lopova, kateri je po storjenem napadu pobral kakih 30 gld. ter zbežal. Upanja ni, da bi ženski okrevali; danes smo čuli celo, da je Marijanica že umrla. Pravijo, da je lopov govoril dijalekt, kakor govore na Ponikvah. (»Mumelis«.) Kaj pa je to? To je tako-le: V elzaški vasi Weyersheim so včasih kmetje dobre volje in kadar v gostilni pijejo glažek čez mero, ki jim zleze v glavo, začno jih glave srbeti. V sredo vzamejo mizo in se vstavijo ob obeh straneh v dve vrsti in naredč kmečki »turnir«. Obe stranki butati z glavami skup, in ker imajo prav trde glave, trpi ta boj precej časa in se neha še le tedaj, kadar jedna stranka opeša. Pravijo, da -je ta boj zelo hud, ker ne merijo le na »bučo«, ampak tudi na usta in na noB. Vendar oBtanejo pri tem »prijatelji in dobre volje«, in ko je »mu-melis« končan, zalijejo ga še s steklenico vina in gredo mirno domov. — Vprašanje je pač, kaj je bolj pametno, oziroma bolj neumno: Ali dvobo- jevanje dijakov ali »mumelis« kmetov? * * * (Skrivnostna ženska aa Dunaju), katero so do bili onemoglo na cesti in katere čudni govor so razni učenjaki zaman proučavali, nikakor ni afriškega rodu, kakor je hotel dokazovati nek dunajski postrešček, ki se je dalje časa potepal po Afriki. Fotografijo skrivnostne ženske je spoznala budimpeštanska policija ter konstat,ovala, da je mažar-ka sleparica in tatica Clara Bajozi. (Hndo maščevanje) je doletelo neko prusko sodnijo. Nek kmet se je vsled obsodbe tako razsrdil, da je slavni sodniji poslal pismo polno psovk in priložd — 50 uši. Obljubil je, da j;h še pošlje. (33 otrok utonilo) je na drsališču Frelinghien na nemško francoski meji. Udri se jim je led. (NemSki protestanti) navajajo zadnje čase jako bistroumne dokaze za zmote katol. cerkve. V Norimbergu se jo na shodu evangeliške zveze »dokazalo«: Papež v Rimu je glava in varuh vseh tatov. — Neki drugi govornik, zavoljo svoje »učenosti« sodnijsko preganjani pastor Gerbert, je v primeri z nemškim cesarjem vse druge kneze imenoval: izpihnjena jajca, ker jih neki ne napolnjuje protestantsko »žaganje«. — Dokazi so slični »Narodovim«, kakor: Kraljestvo božje ni od tega sveta, zato cerkev ne sme imeti premoženja. — Similis sitnih gaudet. (V zrakoplovu čez puščavo Saharo.) Francoz Lev Dex je sklenil s pomočjo zrakoplova preiskati dosedaj še neodkrite dele te puščave. Vsi dosedanji poskusi, na kak drug način prodreti v notranjo Saharo, so bili brezvspešni. Od velike vročine razbeljeni pesek, v katerega se popotnikov čevelj globoko vdira, neznosna zračna toplota, pomanjkanje vode, prašni veter Gebli, roparski narodi, pred vsemi grozoviti Tuaregs, so onemogočili odkritje Sahare. Nevarno in težavno pot bo nastopil pogumni zrakoplovec s petimi tovariši. Naj bi bil bolj srečen, kakor drzni Andree na severu!__ Društva. (Društvo kranjskih zdravnikov) Vabilo k občnemu zboru dne 30. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer. Kraj: Restavracija »Fantini«, Gradišče. Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Računski zaključek. 3. Poročilo o Loschnerjevi ustanovi. 4. Volitev odbora. 5. Določitev časnikov. 6. Predlogi. (Vabilo) k božičnici, katero priredi katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani na novega leta dan dne I. januarija 1900 v svojem domu, Komenskega ulice St. 12. Vspored: 1. Pri jaslicah (zbor s tenor-solo ter spremljevanjem harmonija in glasovira) Al. Sachs. 2. Popotnik (zbor b tenor-solo in čveterospevom) A. Nedved. 3. Planinska roža (čveterospev z bariton solo) B. Ipavec. 4. Kdo je mar ? (/.bor s tenor- in bariton-solo, čveterospevom in spremljevanjem glasovira) B. Ipavec. 5. Sveti trije kralji. Dramatična igra. Po Vilj. Molitorju predelal M. PreleBnik. Vstopnina: Sedeži od I.—V. vrste 50 kr., od VI—X. vrste 30 kr., stojišče 15 kr. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 6. uri zvečer. (Na korist družbe sv. Cirila in Metoda) so se v Kranju odkupili od novoletnih voščil sledeči člani »Narodne čitalnice« in moške podružnice sv. Cirila in Metoda : Gg. Arh Franc, Crobath Franc, Dokler Anton, Eržen Gašper, Fabiani Karol, Florian Karol, dr. Globočnik Edvard, Hrašovec Vekoslav, Kilhr Jakob, Kokalj Rudolf, Korošec Anton, dr. Korun Valentin, Kren-ner Josip, Kreuzberger Adolf, dr. Kušar Valentin, Lavrenčič Alojz, Levičnik Albert, Likozar Josip, Luznar Franc, Majcen Franc, Majdič Janko, Majdič Josip, Majdič Vinko, Matajc Ljudevit, Matjašič Martin, Mayr Mavril, Mayr Peter, Novak Franc, Omersa Franc ml., Omersa Franc st., Omersa Viktor, Orehek Anton, Pavšlar Tomo, dr. Perne Franc, Peterlin Anton, Peterlin Franc, Pezdič Ivan, Pire Ciril, Polak Ferdinand, Pollak Josip, Pretnar Josip, dr. Prevc Franc. Prevc Valentin, Pučnik Konrad, Puppo Karol, Rakove Ivan, Rant Albin, Rozman Janko, Sajovic Ferdinand, Sajovitz Franc Ks., Sajovic Janko, Seliškar Alojz, Strnad Rudolf, .dr. Šavnik Edvard, Šftynik Karol. &vriil£ Franc, Slamberger Anton, dr. Stempihar Valentin, Štritof Anton, dr. Tominšek Josip, Uršič Anton, Valenčič Ivan,, Verbič Ivan, Zupan Anton, dr. Žmavc Jakob, Žumer Andrej. (Slovensko bralno društvo v Tržiču) priredi 31. t. m. običajno Silvestrovo veselico v gostilniških prostorih g. A. Perneta. Vspo- red : 1. Tamburanje i>i petje. 2. Prosta zabava z licitacijo velikega parkeljna. — Ustopnina prosta. — K obilni udeležbi vabi odbor. Vabila se ne bodo razpošiljala. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Petru na Krasu.) Darovali so v korist družbe sv. Cirila in Metoda, da se odkupijo od voščil za novo Jeto, p. n. gg.: Križaj, Karis po 5 kron; Ivan Špilar z rodbino, Ivan Zupan po 4 krone; Ivan Korošec 3 krone 10 vin.; rodbina Mediea, neimenovana gospa po 3 krone; J. Hafner, F. Šusteršič, Zelinka, K. Sajovic, F. Novak, M. Jakš, Pavlič, Sever, Lavrenčič, Šlegel, M. Penko, J. Bergoč. rodbina Avčin, Adela Bernik, Jan. Sajovic, J. Mihelčič, A. Križaj, J. Šabec, J. Mankovč, Ana Lenasi, Karol Lenasi, A. Bučar, Stroj po dve kroni; Gaberšek. J. Velepič. J. Čop, A. Zelezny, Rud. Milharčič, Fr. Verbič, T. Debevec, Ig. Vidic, M. Kalan, A. Ludvik, Ant. Rebeo po 1 krono. (Slavnostna božičnica') bode tudi letos v »Narodni šoli« družbe sv. Cirila in Metoda v St. Rupertu ob Velikovcu v sredo dn6 3. januarja leta 1900. ob 2. uri popoludne. Telefonska m przojavn* poročila. Danaj, 28. deoembra. Cesar je imenoval bivšega predsednika v ministerskem svetu in poljedelskega ministra grofa Claryja cesarskim namestnikom za Štajersko. Dunaj, 28. decembra. „Wiener Zeitg." poroča: Cesar je imenoval bivšega pravosodnega ministra Kindingerja predsednikom deželnega sodišča v Trstu. Danaj, 28. decembra. Večina kontrolne komisije za državni dolg, obstoječa iz posl. dr. Fuchs, 0 z e d i k in D o b 1 h o f f, je proti glasovoma posl. Blažek in Ko z lovski dovolila, da se porabi 118.318.949 kron za preosnovo valute. Grof Montecuccoli je bil odsoten. Posl. Blažek in Kozlovski sta vložila ugovor. Dunaj, 28. decembra. V seji avstrijska delegacije je izročil danes dopoludne zunanji minister proračunski provizorij za prve štiri mesece leta 1900. Delegacija je sklenila, predlogo takoj izročiti budgetnemu odseku z naročilom, da prične takoj razpravo.— Bud-getni odsek je po kratki razpravi vsprejel provizorij. — Popoludne ob l.uri se je pričela druga seja delegacije, v kateri se razpravlja o poročilu bndgetnega odseka. Dunaj, 28. decembra. Uradno se naznanja, da je škoda pri železniški nesreči v Kalsdorfu, kakor so jo cenili razni listi, znatno pretirana. Večjidel zgorelih objektov je bilo zavarovanih. San Remo, 28. decembra. V noči od 26. na 27. t. m. je pogorela tukajšnja angleška cerkev, v kateri bi se imelo včeraj vršiti opravilo /a v Južni Afriki padle vojake. Škoda se ceni na 20.000 frankov?'* Vojska t Južni Afriki. Poslednja nada angleške vlade in njenih zaveznikov brezvestnih špekulantov, novi vrhovni poveljnik Roberta, se je včeraj odpeljal iz pristanišča v Gibraltarju proti Južni Afriki, kamor dospe, ako pojde vs8 po sreči, nekako sredi prihodnjega meseca. Vsi angleški, za »pravično« stvar uneti krogi zro nanj kot na prihodnjega rešitelja omadeževane časti angleškega orožja, posebno težko ga pa pričakuje četvorica poraženih generalov na bojišči, ki komaj čaka, da more ž njim deliti nesrečno usodo. Novih močij generalissimus Roberts ne bo dovedel seboj, ker se baje še ni »pokazala nujna potreba«. Indijski armadi je vojni urad v Londonu milostno dovolil, da sme ostati na domačih tleh, Avstralci so se izjavili, da se ne marajo podati na tako daljno pot, z rezervniki in črnovoj-niki v domovini je velik križ,. ker jih bo morda šele v februvariju mogoče zbrati pod orožje nekaj tisoč, na neznstno krdelo, ki je odšlo pred tednom iz Gibraltarja, pa ni vredno računati. Poskusil bo toraj feldmaršal lloberts s su-danjo afriško armado svojo srečo. O uspehu je menda mož popolno prepričan, odkar mu je Reu-terjev urad sporočil, da je posadka v Ladvsmithu povsem »hladnokrvno« vsprejela vest o Buller-jevem porazu. Ako posadka, mej katero so se vselile razne nevarne bolezni, potem pa pomanjkanje živeža in streljiva, tako govori, je to menda znak, da se še vse dobro počuti. No, Buller in njegov junaški tovariš White mu stvar že bolje pojasnita in ga prepričata, da tudi za nasipi ni vselej dovolj po trebne »varnosti«. Buller seveda tudi sedaj vkljub opominu ntf-novega vrhovnega poveljnika noče mirovati. Mož je marljivo pri »delu« in s topovi, kolikor so mu jih pustili Buri, prav vztrajno strelja tja nekam za burske nasipe, odkoder se pa nihče noče odzvati, ker bržkone ni nikogar tam. Poleg tega junaškega dela je pa tudi že porušil že davno podrti most preko Tugele, kar mu gotovo mnogo pripomore do njegove večje slave. Gibraltar, 28. decembra. Vrhovni poveljnik Roberts se je na parniku „Dunottar Castle" včeraj zjutraj odpeljal v Južno Afriko. Kolonija, 28. decembra. Angleži hočejo na vsak način od Portugalcev kupiti Delagoa-zaliv, listi angleški svetujejo vladi, naj pri tem ne štedi z denarjem. Carigrad, 28. decembra. Angleški poslanik v Carjemgradu je prosil sultana dovoljenja, du sme angleška vlada egiptovske vojake poslati v Južno Afriko, ter obljubi! da ga zato angleška vlada odškoduje z denarjem. Sultan še ni odgovoril na ponudbo. London, 28. decembra. „Times" poročajo iz Modder Rivera 19. t. in.: Lojalnost Holandcev v zahodnem delu Kap kolonije je še dvomljiva. Splošno so razmere še nespremenjene, le Methuenov poraz je napravil grozno neugoden vtis. London, 28. decembra. Uradno poročilo iz Kapstadta 26. t. m. pravi, da je položaj nespremenjen. General Methuen poroča, da se je pomnožila burska moč, da je utabor-jena tri in pol milje od angleške predstraže in dobro zavarovana. General Gatacre se mnogo trudi, da bi napravil zvezo s premogovniki v Indve. London, 28. decembra. Reuterjev urad poroča iz Pretorije 20. t. m.: Generala Jou-berta so ob njegovem prihodu v burski tabor 18. t. m. prisrčno pozdravili. General je imel daljši nagovor na burske bojevnike. — Iz Chieveleya poročajo 21. t. m.: Tudi danes smo z Lyddit-granati streljali na Bure. Umrli so: 23. decembra. Anton Vidrich, delavca sin, 7 let, Linhartove ulice 3, nephritis. — Marija Sfcubic, mestna uboga, 74 let, Karlovska cesta 7, ostarelost. 24. decembra. Anton Podgornik, uradni sluga, 69 let, Kolodvorske ulice 16, plučnica. — Rozalija Maček, gostija, 64 let, Kolizejske ulice 2, vodenica in srčna hiba. 25. decembra. Friderik Istenič, ključarja sin, 2 leti, Hranilnična cesta 7, jetika. — Angela Klanšek, delavca hči, 3 mesece, Krakovski nasip 4, božjast. — Marija Cotman, posestnika hči, 13 let, Na Prulah 6, legar. — Ivan Skraba, kajžar. 43 let. Črna vas 32, omehčenje možgan. 26. di eMIbra. Rsjko I.uckman, kcmptoirista sin, 21 dni, Resljeva ccsta 16, življenjska slabost. V otroški bolnišnici: 24. decembra. Marija Jeras, kurjača hči. 2*/, leta. jetika. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. I Caa opate-Vanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura po Celiljn Vetrovi Neke i i 27| 9. zvečer | 31-6 | -3 1 | sTTj^g sneg 28 7 zjutraj I 732-6 I —2 9 I brezv. I oblačno 2. popol. I ',33 0 | +0 3 | sl. svzh. | » Srednja včerajšnja temperatura —3 5', normale: —2o 71 Zahvala. 1002 1-1 Vsem onim, ki so povodom nenadne smrti najinega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Maksa Veršec-a deloma z dobrimi svfeti in dejanskim sotrudom priskočili nama aa pomoč, ki so s prijaznimi izrazi svojega sočutja ulili tolikanj utehe v najini srci, ki so predragega rajncega spremili k večnemu počitku, posebno preč. duhovščini, slav. telovadnemu društvu »Sokol*, zastopnikom raznih posojilnic in vsem darovalcem prekrasnih vencev, izrekam podpisana v svojem in hčerke Ele imenu tem potom najodkrito-srčnejši: Rog plati! V Ljubljani, dn6 28. decembra 1899. Boža Veršee. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena in omika ali izvir sreče" » (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, III.. Hauptstraaie 84, 3. Stlege, II. Stook, Th. 38. Založnik, ozir. piodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno zniiana, knjig j« malo več. 1000 2 Šivalnih strojev tovarniška zaloga Irana Ja\-a v Ljubljani, Dunajska cesta 13 priporoča svoje prlposnano najboljie 5f šivalne stroje 35 za domačo porabo in obrtniške potrebe. Hfnvtfirtii prltrjevalano sredstvo za kamenje, J-U-U/tVl/lltj kovino, lesovje itd., priporoča gg. kamnosekom ln ključarsklm mojstrom tvrdka BBATA. EBEBIi, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 27 11—8 Izvrstna, naravna hrvaška priporoča iz svojega kleta MirUo Broz v Zagrebu Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1 itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost. 726 50—49 Št. 43.203. Vabilo. 993 3-2 2e mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem. da si jemlj6 oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Na t6 iivalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečevanje oprostnib lislkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Karlnger in Vaao Petrlčlč na Mestnem trgu ter Albert Scbaeffer na Kongresnem trgu Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega svšta raznašal mestni nradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za v< unaj ska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 5 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska bank na Dunaju. T., Herrenpisse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi Iglavi. Moravski Ostravi. Telefon štev. 1345. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg. aodliču protokollrana 9BA]VK1 laks Veršec' r I ,JUBI.JANI. Poštni čekovni promet štev. 847 633. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinartŠH Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro - kon o)» obresti od dne do dnž po 41/,%. Poitno - hranllnlčne položnloe so na razpol gd) i -—f&8 Dunajska o r z ». i^l -:— Dnč 28. deoembra, Skupni državni dplg v notah .... Skupni državni dolg v srebra .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0 ...... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C kr. cekini......... . 98 gld. 45 kr. » 35 » » 59 » . 98 » 75 » . 96 » 65 » . 94 » 60 » . 921 » — » » — » . 121 » 37",» j. 59 t 07«',. . 11 » 81 » > 66'/,. . 44 » 70 » 6 » 72 » Dnč 22. deoembra.! 4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečko 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 P rijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/„ . » » dolenjskih železnic 4°/n 167 gld. — kr. 156 » — » 199 > 75 » 98 > 25 > • 137 » — » 129 » 25 > 106 > 50 » — > — » — > — > 96 » — » 207 » 75 » 16-2 » — > 119 » 25 > 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld............202 gld 15 kr. 40/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 155 » — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 10 » Rudolfove srečke, 10 gld.......27 » — » Salmove srečke, 40 gld........86 » 25 » St. Genčis srečke, 40 gld.......85 » 75 « Waldsteinove srečke, 20 gld......90 » — » Ljubljanske srečke.........26 » — a Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 147 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3030 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 412 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 65 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 97 Montanska družba avstr. plan.....266 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 203 Papirnih rubljev 100 .......127 25 25 75 25 A II1IIIIBMM«— JSJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba ,,M E K C U K" I., INollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasse 2. JBJT Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in OnanSnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sr nnloienlh glavnic, IS