TISKOVINA
Ve
Domoznanski oddelek
35
URADNI vestnik 2002
070 481(497.12 Ptuj)
LETO Vlil
29. MAJ 2002
00133841,5
1-uu- -im
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
ISSN 1318-900X	ŠTEVILKA 5
COBISS o
Vsebina
30.	ODLOK
o ureditvenem načrtu za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhiji
31.	ODLOK
o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddajanju vrtov v zakup
32.	ODLOK
o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Mladika
33.	ODLOK
o spremembi Odloka o ustanovitvi
javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Olge Meglič
34.	POROČILO
volilne komisije o izidu glasovanja na svetovalnem referendumu o gradnji Centra za ravnanje z odpadki Gajke, dne 12. maja 2002
35.	SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del, morfološko območje "d"/del/
30.
Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 1 8/84, 37/85, 29/86, 43/89 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 ter 44/97) in 1 1. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 4. izredni seji, dne 14. maja 2002 sprejel
ODLOK
O UREDITVENEM NAČRTU ZA CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI GAJKE V SPUHLJI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
7.	č/en
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke v Spuhiji, ki ga je pod številko naloge 075-URN/02 izdelal
Urbis urbanizem, arhitektura, projektiranje, d.o.o., Svetozarevska 6, Maribor, v marcu 2002.
2.	č/en
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
A. TEKSTUALNI DEL
1.	Obrazložitev pogojev za posege v prostor
2.	Odlok o ureditvenem načrtu
3.	Pogoji in soglasja k ureditvenem načrtu
B GRAFIČNI DEL
1.	Pregledna situacija, merilo 1:5.000
2.	Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj, merilo 1:5.000
3.	Ureditvena situacija, merilo
1:1.000
4.	Značilni prerezi
5.	Situacija prometne in komunalne ureditve, merilo 1:1.000
6.	Situacija končnega stanja,
merilo 1:20
7.	Tehnični elementi za zakoličenje objektov, merilo 1:1.000
8.	Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel, merilo 1:1.000
9.	Položaj in velikost novih gradbenih parcel glede na obstoječe parcele, merilo 1:1.000
10.	Uradna katastrska kopija, merilo 1:2.880
3. člen
Območje urejanja obsega vse potrebne površine za ureditev centra za ravnanje z odpadki ter ureditev pripadajoče komunalne in cestne infrastrukture.
Meja ureditvenega načrta (z začetkom na skrajni severni strani območja) poteka po S robu parcele št. 883/6 k.o. Rogoznica, jo prečka in poteka po pare. št. 649 in njenem zahodnem robu in nadaljuje v k.o. Spuhlja, kjer prečka pare. št. 31/6 in poteka po njenem V robu, prečka pare. št. 31/5, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 32/3, 32/2, 32/1, 34, 37/1, 37/2 kjer se obrne proti JZ in poteke po pare. št. 35/5, prečka pare. št. 834/1 in po robu pare. št. 26/1 in po 215/5 ter se pri pare
i f 11
št. 215/4 obrne proti SZ, prečka pare. št. 215/1, 214, 214/1, 218/4, 218/1, 255, 219/1, 254, 220/2, 223 in se po njenem robu obrne proti J in poteka po robu in preko pare. št. 224, 227, 228, 232 in 21/1, kjer se obrne proti SZ in prečka pare. št. 19 in 18/2 ter preko pare. št. 17 nadaljuje proti SV preko pare. št. 16, 834/2, 2 in 1/1 in nadaljuje v k.o. Brstje preko parcel št. 220/2 in 221 in nadaljuje v k.o. Spuhlja proti V preko parcel št. 1/3, 1/2, 3, 4 in 5, kjer se obrne proti S, prečka pare. št. 30 in poteka dalje v k.o. Rogoznica preko parcele št. 650, se obrne proti Z in poteka po pare. št. 653/1 in se preko parcele št. 883/6 zaključi.
Območje, ki se ureja z URN obsega naslednje parcele oz. dele parcel:
k.o. Rogoznica: 649, 650, 653/1 in 883/6
k.o. Brstje: 220/2 in 221
k.	o. Spuhlja: 1/1, 1/2, 1/3, 2, 3, 4, 5,
6, 7, 10, 11, 13, 16, 17, 18/2, 19, 21/1, 21/2, 22, 23, 24, 25, 26/1, 26/2, 26/3, 27/1,27/2, 27/3, 28/1, 28/2, 28/3, 30, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 31/5, 31/6, 32/1,32/2, 32/3, 34, 35/1, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 37/1, 37/2, 37/3, 214/1215/1, 215/2, 215/4, 215/5, 217, 218/1, 218/4, 219/1, 220/2, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 254, 255, 834/1 in 834/2
l.	FAZA obsega naslednje parcele oz. dele parcel:
k.o. Rogoznica: 649, 650, 653/1 in 883/6
k.o. Brstje: 220/2 in 221 k.o. Spuhlja: 1/1, 1/2, 1/3, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 11, 13, 16, 17, 18/2, 19, 21/1, 21/2, 22, 23, 24, 30, 214/1, 215/1, 218/1, 218/4, 219/1,220/2, 223, 224, 227, 229, 231,232, 254, 255 in 834/2
II. FAZA obsega naslednje parcele oz. dele parcel:
k.o. Spuhlja: 7, 24, 25, 26/1, 26/2, 26/3, 27/1,27/2, 27/3, 28/1,28/2, 28/3, 35/1,35/2,35/3, 35/4, 35/5, 215/2, 215/5, 217, 219/1, 220/2, 221,222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 254, 255 in 834/2
Vestnik
lil. FAZA obsega naslednje parcele oz. dele parcel:
k.o. Spuhlja: 7, 28/1, 28/2, 28/3, 31/1,31/2,31/3,31/4,31/5,31/6, 32/1, 32/2, 32/3, 34, 35/1, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 37/1, 37/2 in 37/3
4.	člen
Določila ureditvenega načrta postavljajo pogoje urejanja za:
-	ureditev območja zbirnega centra za individualni dovoz odpadkov
-	ureditev območja obdelave in predelave odpadkov
-	ureditev površin za odlaganje ostanka odpadkov
-	ukrepe za preprečevanje oz. zmanjšanje negativnih vplivov na okolje
-	izgradnjo drugih infrastrukturnih naprav in objektov na območju ureditvenega načrta
-	sanacijo celotnega območja deponije
II. POGOJI ZA REALIZACIJO PROSTORSKIH UREDITEV
5.	člen
Namembnost površin in razporeditev dejavnosti
Območje ureditvenega načrta je namenjeno zbiranju, obdelavi, predelavi in odlaganju komunalnih in njim podobnih odpadkov, ki so navedeni v Prilogi 1 Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/2000 in 20/2001).
Območje ureditvenega načrta obsega 15,70 ha in se deli na območje izključne rabe - 15,06 ha površine znotraj ograje CERO, kjer so predvideni vsi posegi, za katere določa pogoje ta ureditveni načrt ter območje rekonstrukcije regionalne ceste Rlli-713. Celotno območje je po posameznih fazah ograjeno z 2,50 m visoko ograjo iz žičnega pletiva, razen na južnem robu območja, kjer mora biti ograja lesena. Območje CERO je opremljeno z objekti za izločanje in razvrščanje sekundarnih surovin ter drugimi objekti za obdelavo in nevtralizacijo odpadkov in obsega:
-	območje sprejema odpadkov s tehtanjem, vizualnim pregledom in kontrolo sprejemnih listin pripeljanih odpadkov v severnem delu, ob vstopu v območje. Ob vhodni dos-
topni rampi je tehtnica s kontrolnim objektom, upravni objekt z laboratorijem, operativni objekt, zbirni center za individualni dovoz odpadkov ter parkirišča za osebna vozila in vozni park upravljalca CERO;
-	območje obdelave in predelave odpadkov z objektom za reciklažo in baliranje preostanka odpadkov, hale za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov ter skladišča. Zahodno od reciklažnega objekta je prostor za pranje koles tovornih vozil;
-	območje odlaganja odpadkov z ureditvijo potrebnih dostopnih poti in komunalne infrastrukture. Deponija se z baliranimi preostanki odpadkov zapolnjuje iz južne smeri, s sprotnim začasnim prekrivanjem. Končna sanacija posameznih delov odlagalnega polja vključuje zatravitev in zasaditev z avtohtono lesno vegetacijo. Končna višina preoblikovanega terena ne presega kote 229 m nv.
6. člen
1.	Območje sprejema odpadkov
Na sprejemnem delu so naslednji objekti in infrastruktura:
-	tipski objekt kontrole vstopa (2x3 m) in mostna tehtnica (18x3x10 m)
-	upravni objekt z laboratorijem, etaž-nosti P+M, velikosti 20x12,2 m
-	pritličen operativni objek, velikosti 19x10 m
-	zbirni center za individualno pripeljane odpadke (asfaltne površine 430 m2) z 12 kontejnerji volumna 7.000 I in več manjšimi zbirnimi posodami za zbiranje ločenih frakcij individualno pripeljanih odpadkov
-	dovozna cesta do priključka na regionalno cesto RIII-713, ki je rekonstruirana z izvedbo ločenega levo-zavijalnega pasu iz smeri Dornave
-	sistem odvodnje onesnaženih meteornih vod iz dostopne ceste in upravno-reciklažnega platoja tvori vodotesna kanalizacija z zbirnim jaškom z zadrževalnim bazenom in gravitacijskim odtokom do novo izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja
-	sistem odvodnje odpadne sanitarne vode iz upravnega in operativno
- sanitarnega objekta z vodotesno kanalizacijo proti jašku izcednih vod iz deponije.
Pri projektiranju upravnega in kontrolnega objekta se upošteva minimalna varnostna višina 3 metre in minimalna varnostna oddaljenost 3 metre, to je razdaljo med katerimkoli delom objekta in najbližjim vodnikom obstoječega 20 kV voda. Izolacija 20 kV voda v križni razpetini mora biti električno ojačena. Varnostna višina med nivojem tehtnice in najnižjim vodnikom 20 kV voda mora znašati minimalno 6 metrov.
7.	člen
2.	Območje obdelave in predelave odpadkov
Območje obdelave in predelave odpadkov je v dveh funkcionalnih enotah:
-	zaprti in nadstrešeni reciklažni objekt (96x2Im) z dvema sortirnima linijama: prva za ročno in mehansko sortiranje, stiskanje in baliranje sekundarnih surovin iz ločeno zbranih odpadkov, druga za mehansko izločanje bioloških odpadkov ter baliranje ostanka odpadkov iz preostalih in mešano zbranih odpadkov,
-	ločeno kompostiranje zelenega odpada in ločeno zbranih bioloških odpadkov ter kompostiranje bio-razgradljivih odpadkov, mehansko izločenih iz preostalih in mešanih odpadkov. Priprava kompostne mešanice iz selekcioniranih bioloških odpadkov in lesnih dodatkov za strukturni material bo potekala v zaprti hali tlorisne velikosti 30,0 m x 21,0 m, svetle višine 8,0 m, pripravljena kompostna mešanica pa se bo polnila v kontejnerje za aktivno zorenje komposta, ki se postavijo na odprt plato opremljen z vsemi potrebnimi tehnološkimi priključki, površine 3300 m2. Naknadno zorenje komposta bo potekalo v pokriti hali velikosti 60,0 x 42,0 m in svetle višine 8,0 m.
Zahodni rob območja obdelave odpadkov je omejen s potekom plinovoda R 1 5 od Ml v km 38+356 - MRP Lendava, vzporedno z njim je predviden transportni plinovod. Rob CERO je od predvidene trase ustrezno oddaljen (18 m).
8.	člen
3.	Območje odlaganja odpadkov
Območje odlaganja odpadkov je razdeljeno na tri faze. Pred začetkom odlaganja se izvedejo potrebne ureditve:
-	dna deponije z nadomestnim tesnilnim slojem (za dvig dna odlagališča od nivoja podtalnice) ter talnim tesnilnim slojem po Pravilniku o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/2000)
-	sistema za zajem, zadrževanje in prečrpavanje izcednih vod s priključkom na kanalizacijo, ki se zaključi s Centralno čistilno napravo Ptuj
-	sistema za odvod čistih vod iz zatra-vljenih brežin vkopov in nasipov za ponikanje čistih vod
-	sistema za odplinjevanje s horizontalnim odplinjevalnim sistemom, ki se zaključi s sežigom na bakli
-	internih transportnih poti
-	varovalnega nasipa po meji območja odlaganja z zasaditvijo.
Zaključene površine se mesečno prekrivajo z izravnalnim mineralnim slojem grobozrnatega materiala debeline 0,5 m, ki bo sestavljen tako, da bo sočasno služil tudi kot drenažni sloj za razplinjevanje. Brežine telesa odlagališča na južnem robu se prekrijejo takoj po zaključku odlaganja, novo nastale zaključene površine se prekrijejo s preostalimi predpisanimi prekrivnimi sloji po izvršenih posedkih oziroma po etapah, ki omogočajo učinkovito odvodnjavanje. Tesnilni sloji so sestavljeni iz 20 cm stisnjenega zemeljskega materiala.
Končna rekultivacija se izvede s sestavljeno zemeljsko plastjo debeline 100 cm, ki bo primerna za zasaditev lesne vegetacije. Zemeljska prekrivka se oblikuje tako, da bo omogočala tehnično izvedbo odvodnje padavinskih vod in zasaditev ter vzdrževanje nasada. Odvajanje čistih meteornih vod iz še nezasutih tesnjenih polj in zaključenih ter prekritih površin odlagališča se uredi z lastnim sistemom zajema vod.
Sistem za nadzorovanje vplivov na okolje tvorijo: vremenska postaja, sistem piezo-metrov za opazovanje podtalnice, merilni jaški za ugotavljanje pretokov, odvzem vzorcev vod ob bazenu odpadnih mete-
ornih vod in ob bazenu izcednih vod, merilci plinastih emisij ter inklinometri in posedalne plošče za ugotavljanje posed-kov in stabilnosti telesa deponije.
III: POGOJI ZA PROMETNE IN KOMUNALNE UREDITVE
9.	člen
Pogoji za prometno ureditev
Vsi objekti znotraj CERO so medsebojno povezani s sistemom internih cest in platojev. K ureditvi CERO spada ureditev dovozne ceste do priključka na regionalno cesto RIII-713. Priključek na regionalno cesto je v obliki polnega "T" križišča z ločenim levo zavijalnim pasom. Dolžina dovozne ceste je 320 m, širina vozišča je 5,00 m, oziroma 6,00 m vključno z obojestransko bankino širine 0,50 m. Cesta se dimenzionira na promet s težkimi tovornimi vozili, na njej je urejen tudi sprejem odpadkov ter tehtanje.
Ob upravnem objektu je 10 parkirnih mest za osebna vozila gostov. Ob operativnem objektu je 50 parkirnih mest za osebna vozila zaposlenih in 15 parkirnih mest za tovorna vozila. Parkirni plato je v asfaltni izvedbi, odvodnjavanje površin se uredi z zajemom odpadnih površinskih vod v ločeno kanalizacijo odpadnih meteornih vod. Za pranje koles transportnih vozil se izvede pralna ploščad velikosti 10,0 x 4,0 m, zahodno ob reciklažnem objektu. Pralne vode se preko lovilca olj in peskolova vodijo v kanalizacijo odpadnih meteornih vod.
10.	člen
Pogoji za ureditev komunalne infrastrukture
al Sistem zajema izcednih vod
Zajem in odvajanje izcedne vode se izvede s sistemom cevnih drenaž po dnu odlagalnih polj položenih na razdalji po 30 m v predpisanih padcih 2% vzdolžno in 3% prečno. Cevovodi omogočajo gravitacijski odtok izcednih vod iz telesa odlagališča, kjer se po obodni kanalizaciji, prečrpalnih jaških in tlačnih cevovodih odvajajo v bazen za izcedne vode, od koder se gravitacijsko vodijo v najbližji priključni jašek javne kanalizacije. Cevni sistem po dnu odlagalnih polj bo zasut s 40 cm debelo plastjo okroglozrnatega fil-ternega materiala zrnavosti 16/32 mm in zahtevane mineralne sestave, površinsko
pa bo drenažni sloj zaščiten s položitvijo ločilne plasti geotekstila.
Sistem za zajem izcednih vod se gradi etapno sočasno z izgradnjo posameznih faz odlagalnih polj, vendar je potrebno takoj na začetku zgraditi povezovalne cevovode, to je gravitacijsko kanalizacijo, črpališča in tlačno kanalizacijo do bazena za zbiranje izcednih vod na Izcedne vode se črpajo in po tlačnem vodu vodijo v armiranobetonski pokrit zbirni bazen za izcedne vode velikosti 1 6,0 x 8,6 m prostornine 350 m3 na jugovzhodni meji ter priključek na javno kanalizacijo.
b) Sistem odvodnje meteornih vod
Ciste meteorne vode iz streh ter zatrav-Ijenih brežin se vodijo v zemeljski jarek, ki ima na celi dolžini funkcijo linijskega ponikovalnika, na koncu pa se zaključi z razširitvijo dna, ki poveča njegovo sposobnost ponikanja čistih meteornih vod.
Vse ostale potencialno onesnažene meteorne vode iz dostopne ceste in upravno-reciklažnega platoja se vodijo po vodotesni meteorni kanalizaciji, ki poteka v osi dostopne ceste in transportnih poti upravno reciklažnega platoja. Štirje kanali v skupni dolžini 700 m so združeni v glavni zbirni kanal, ki se konča z zbirnim jaškom in črpališčem, odkoder se voda po tlačnem vodu dolžine pribl. 250 m prečrpava do predvidenega javnega kanalizacijskega omrežja. Zaradi omejitve količine dotoka v javno kanalizacijo je za zbirnim jaškom zadrževalni bazen velikosti 45 m3.
d Zajem deponijskeaa plina
Upoštevaje omejeni rok trajanja plastičnega ovoja v katerem se bodo deponirali odpadki in dejstva, da (predvsem v začetnem obdobju) ne bo doseženo popolno izločanje bioloških odpadkov, je potrebno računati tudi z nastajanjem odlaga-liščnega plina. Plini se bodo zajemali s horizontalnim odplinjevalnim sistemom, opremljenim z analizatorjem plinov in merilcem pretoka plinov ter vso elektroniko za avtomatsko vodenje procesa sežiga plinov.
Nad izravnalno plastjo je 30 cm debela plast za razplinjanje ustrezne sestave in granulacije, v katero so na razdaljah po 20m vzporedno položene PEHD drenažne cevi. Ob zaključku vsakega zaključenega dela deponijskega polja se priključijo na zbirni cevovod, ki preko črpalke odsesava pline in jih vodi na baklo.
df Objekti energetske preskrbe
Za napajanje CERO z električno energijo se
-	v območju zgradi nova transformatorska postaja ustrezne izvedbe in moči,
-	zgradi 20 kV kabelski priključni vod od bližnjega oporišča obstoječega 20 kV daljnovoda (d-660) do nove transformatorske postaje,
-	zgradi nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske postaje do predvidenih objektov.
e]	Vodooskrba
Vodovodni priključek za sanitarne in požarne namene se izvede na obstoječi primarni vodovodni cevovod SL 300 v dolžini pribl 860 m. Vodomerno mesto se uredi v vodomernem jašku ob upravnem objektu.
f)	Telekomunikacije
Priključek na obstoječe TK omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljalca.
IV. PROSTORSKE UREDITVE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
17. člen
a) Varovanje naravne in kulturne dediščine ter krajinskih značilnosti
Poseg je omejen na obstoječo opuščeno gramoznico, za ureditev nasipov in vizualnih barier ter postavitev sprejemnega dela in objektov predelave odpadkov bodo uporabljene tudi površine mejnih kmetijskih zemljišč. Območje ni varovano kot naravna vrednota.
Dejavnost ravnanja z odpadki je za prebivalce odbijajoča in pomeni motnjo v prostorski sliki. Pri načrtovanju se upoštevajo smeri dominantnih pogledov na mesto Ptuj in ostala bližnja naselja ter zahteva krajanov, da se deponijsko telo ne sme dvigati nad okoliški teren. Zato je najvišja kota telesa odlagališča na koti cca + 4,50 m nad povprečno koto okoliškega terena, minimalni površinski nakloni zagotavljajo odtok površinskih vod. V prvi fazi bo po obodnem nasipu zasajena avtohtona grmovna in drevesna vegetacija, zasnovana kot naraven gozdni rob, z mehkimi prehodi v kmetijske površine. Končna sanacija vključuje oblikovanje zaobljene reliefne oblike s speljavo v raš-čeni teren. Po končani sanaciji bo dokončno oblikovan relief deponijskega telesa,
brežine bodo zatravljene in zasajene z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. Ureditev internih zelenih površin je predvsem v funkciji okrasne zasaditve in členitve prostora. Zaradi lažjega vzdrževanja se izvede zasaditev dreves, lahko tudi grmovnic in pokrovnic v sklenjenih prehodih različnih vrst. Izbor rastlin se omejuje predvsem na vrste, ki niso zahtevne glede vzdrževanja. Detajlnejša določitev rastlinskih vrst in kvantifikacija se določi s projektno dokumentacijo.
Priključna cesta do CERO poteka preko zavarovanega arheološkega območja Rogoznica (EŠD 6462). Ukrepi za varstvo kulturne dediščine se izvajajo skladno s kulturovarstvenimi pogoji.
72. člen
b) Ukrepi za varstvo tal in vode pred onesnaženjem
Za varovanje tal in talnih ter površinskih vod pred onesnaženjem je zagotovljena visoka stopnja neprepustnosti deponijskega dna in ukrepi za odvajanje izcednih in onesnaženih meteornih vod:
-	z baliranjem ostankov odpadkov se bo onesnaženje izcednih vod zmanjšalo, predvsem tisti delež, ki nastaja iz padavinskih vod, ker jim plastični ovoj preprečuje stik z odpadki in s tem izluževanje snovi iz odpadkov. Količine izcednih vod se zmanjšujejo
s sprotnim mesečnim prekrivanjem ^ odloženih odpadkov in s končnim prekrivanjem ter rekultivacijo površine zaključenih delov odlagališča po Pravilniku o odlaganju odpadkov (Ur. I. RS, št. 5/2000)
-	zajem izcednih vod je urejen s plastjo gramoznega filtra in PEHD cevnim sistemom do bazena za izcedne vode, od koder se vodijo v kanalizacijo, ki se zaključi s centralno čistilno napravo Ptuj. Tako bo čiščenje ustrezalo zahtevam Uredbe o emisijah snovi in toplote iz virov onesnaževanja v vodo (Ur. I RS, št. 35/96)
-	odpadne meteorne vode s cestnih površin in asfaltnih ploščadi se zajemajo z ločeno meteorno kanalizacijo in prav tako kot izcedne odvajajo v javno kanalizacijo ter na CČN. Njihove količine se omejujejo z nadstrešnicami nad vsemi tehnološkimi postopki, ki bi lahko povzročili onesnaženje meteornih vod.
Za varstvo tal in vode v času gradnje se zagotovi takšna organiziranost gradbišča, da bo možnost izlitij in nesreč minimalna.
73.	člen
c)	Ukrepi za varstvo pred hrupom
V	območju CERO je potrebno zagotoviti vse ukrepe, da izven območja ravni hrupa ne bodo presegale zakonskih vrednosti za III. območje varstva pred hrupom. Podrobnejši ukrepi se opredelijo v PVO in projektni dokumentaciji.
74.	člen
d)	Ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka
V	deponijo bodo odlagani izključno bali-rani preostanki odpadkov, biorazgradljivi odpadki bodo izločeni, sektorji odloženih odpadkov se bodo tudi sproti prekrivali z izravnalno plastjo. S sprotno izgradnjo horizontalnega prisilnega plinskega sistema razplinjevanja z merilcem pretoka in analizatorjem plinov je omogočeno avtomatsko vodenje procesa razplinjevanja, bo emisija vonjav iz deponije neznatna.
Vse enote kompostarne, kjer prihaja do razgradnje bioloških odpadkov, so načrtovane v kontejnerjih z zaprtim sistemom in halah, s procesom zorenja komposta z vpihavanjem in odsesavanjem zraka ter vlaženjem kompostne mešanice. Odse-san zrak, ki bi povzročal emisije vonjav v okolje, bo voden skozi biološki filter. Sortirnici odpadkov zaradi kratkega zadrževanja odpadkov in predvsem male vsebnosti biološko razgradljivih odpadkov nista pomembna vira emisij v zrak.
75.	člen
e)	Ukrepi za varstvo pred požarom
Na območju deponije se zagotovijo vsi potrebni ukrepi za varstvo pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo.
16. člen
f)	Ukrepi za obrambo in zaščito
V	območju ureditvenega načrta ni posebnih zahtev z vidika obrambe in zaščite.
V. FAZE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
7 7. člen
Predvideno je fazno urejanje območja.
Prvo fazo izgradnje tvorijo sledeči objekti
in naprave:
-	dostopna cesta s tehtnico in interne ceste ob objektih
-	zbirni center za individualni dovoz odpadkov
-	parkirne površine za stranke, obiskovalce in zaposlene
-	upravni objekt z laboratorijem
-	objekt z garderobami in sanitarje za zaposleno osebje
-	reciklažni plato z dvema sortirnima linijama za izločanje posameznih vrst sekundarnih surovin iz ločeno zbranih frakcij ter za mehansko izločanje biorazgradljivih odpadkov iz mešano zbranih odpadkov
kompostiranje biorazgradljivih odpadkov z vpihavanjem in odsesavanjem zraka ter čiščenjem zraka na biološkem filtru
-	prvo odlagalno polje (z volumnom
190.000	m3) z vso potrebno funkcionalno infrastrukturo (sistem za zajem, zadrževanje in prečrpavanje izcednih vod in s priključkom na kanalizacijo; ureditev vmesnega sistema za odvod čistih vod; nastavitev sistema za odplinjevanje in sežig plinov nas bakli, interne transportne poti)
-	varovalni nasip na zahodni in delu južne meje območja centra in zasaditev zelene bariere
-	izgradnja in nastavitev nadzornega sistema nad vplivi na okolje.
Druga faza izgradnje obsega:
-	drugo odlagalno polje s kapaciteto
200.000	m3 ter pripadajočo funkcionalno infrastrukturo
-	varovalni nasip po vzhodni meji območja in zasaditev
-	povezava vertikalnega plinskega sistema in priključek na baklo
-	prekritje in rekultivacija prvega polja.
Tretja faza izgradnje obsega:
-	tretje odlagalno polje s kapaciteto
80.000	m3 ter pripadajočo funkcionalno infrastrukturo
-	varovalni nasip po severovzhodnem
in severnem delu območja
-	horizontalna povezava vertikalnega plinskega sistema in priključek na baklo
-	prekritje in rekultivacija drugega polja.
Četrta faza obsega zapiranje odlagališča:
-	horizontalna povezava vertikalnega plinskega sistema tretjega polja in priključek na baklo
-	prekritje in rekultivacija tretjega polja.
Peta faza obsega spremljanje stanja po zaprtju odlagališča:
-	po zaključku odlaganja na vseh odlagalnih poljih je potrebno odlagališče zapreti v skladu s takrat veljavno zakonodajo, vršiti nadzor nad vplivi na okolje dokler se na rezultatih meritev zaznavajo vplivi, in vzdrževati objekte in naprave, ki so potrebne za umirjanje aktivnosti deponije.
VI.	TOLERANCE
78. člen
Pri izvajanju del, ki jih določa ta ureditveni načrt so dovoljene naslednje tolerance:
-	pri načrtovanju objektov se natančni gabariti določijo v projektni dokumentaciji na podlagi izbrane tehnologije oz. vrste opreme;
-	pri oblikovanju terena so odstopanja dovoljena le v smeri zmanjšanja višine deponije, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno krajinsko rešitev, ki bo ohranila načela krajinskega oblikovanja iz tega načrta. Povečanje višine deponije ni dovoljeno.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7 9. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. Ureditveni načrt je izdelan na podlagi idejnega projekta CERO "Gajke" v Spuhlji, št. 08/02-ID, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., januar 2002. Za objekte in ureditve, za katere tehnologija še ni povsem določena in zato v tem
ureditvenem načrtu ni podrobnejših določil za izvedbo posega v prostor, se pripravi izvleček iz tega ureditvenega načrta, v katerem se podrobneje določijo pogoji za prostorsko urejanje in se ob tem pridobijo ustrezna soglasja. Izsek se pripravi za posege, ki bodo posledica spremembe tehnologije, velikosti posameznih objektov ipd in ne bodo poslabšali kvalitete bivanja zunaj območja ureditvenega načrta.
20. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju ureditvenega načrta veljavnost Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/93,26/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1 1/97).
27. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled v prostorih Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, Ptuj.
22. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 352-06-1/02 Datum: 14.5.2002
Župan
Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med.J.r.
31.
Na podlagi 19.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, št. 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 -obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96
-	odi. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99
-	odi. US, 70/00 in 28/01-odi.US) ter 1 1. in 80. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 22. aprila 2002, sprejel
ODLOK
o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddajanju vrtov v zakup
7. člen
S tem odlokom se določajo pristojnosti in naloge mestnih četrti Center, Ljudski vrt, Panorama, Jezero in Breg ter primestnih četrti Grajena in Rogoznica (v nadaljevanju: četrtne skupnosti) pri oddajanju vrtov v zakup.
2.	člen
Vloge za sklenitev zakupne pogodbe sprejema Oddelek za splošne zadeve Občinske uprave Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Vlagatelj v vlogi navede okvirno lokacijo in površino zemljišča, ki ga želi zakupiti.
3.	člen
O izbiri zakupnika odloča svet četrtne skupnosti za vrtove, ki ležijo na njenem območju. Z izbranim zakupnikom sklene predsednik sveta četrtne skupnosti pisno pogodbo za nedoločen čas. V pogodbi se določijo pravice in obveznosti pogod- [ benih strank.
4.	člen
Letno zakupnino po usklajenem predlogu svetov četrtnih skupnosti določi Mestni svet Mestne občine Ptuj v začetku koledarskega leta.
Letna zakupnina je prihodek četrtne skupnosti.
5.	člen
Vrtove, ki niso oddani v zakup, morajo četrtne skupnosti primerno vzdrževati.
Župan
Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI,, dr. med., I.r.
32.
Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 6/96 in 36/99), 40., 41. in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96 in 64/01), 7. člena Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št.l 6/98in 27/99) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 22. aprila 2002, sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Mladika
l.člen
10. člen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Mladika (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/97, 3/98 in 3/99) se spremeni tako, da glasi:
»Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojnoizobraževalnih potreb za šolski okoliš, ki obsega območje:
OSNOVNA ŠOLA MLADIKA:
Aškerčeva ulica, Cankarjeva ulica, Ciril Metodov drevored, Cvetkov trg, Dravska ulica od št. 1-11, Gregorčičev drevored.
6.	člen
Register vrtov vodi pristojni oddelek.
7.	člen
Ze sklenjene zakupne pogodbe se uskladijo z določbami tega odloka v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-5/02 Datum: 22.4.2002
Arnuševa ulica, Belšakova ulica. Brstje, Čarmanova ulica, Čučkova ulica, Dor-navska cesta, Hermanova ulica, K jezeru, Kerenčičeva ulica, Kogojeva pot, Koko-lova ulica, Macunova ulica, Mladinska ulica, Na tratah, Nova cesta, Ob Rogoznici, Ormoška cesta, Puhova ulica, Rajšpova ulica, Ribiška pot, Rogozniška cesta, Satlerjeva ulica, Severova ulica, Spuhlja, Šeronova ulica, Špindlerjeva ulica, Štrafelova ulica, Ulica Franca Kosca, Vegova ulica, Vrtnarska ulica, VVilhelmova ulica, Žnidaričev© nabrežje.
SKUPNI ŠOLSKI OKOLIŠ OŠ MLADIKA IN OŠ OLGE MEGLIČ:
-- -
maj 2002 vestnik
Groharjeva pot, Jadranska ulica, Krem-pljeva ulica, Kvedrova ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Minoritski trg, Murkova ulica, Novi trg, Ob Grajeni, Osojnikova cesta, Panonska ulica, Potrčeva cesta (lihe do št. 29 in sode do št. 38), Rimska ploščad (razen št. 24, 25), Slomškova ulica, Slovenski trg, Tiha pot, Trstenjakova ulica, Ulica heroja Lacka, Ulica Viktorina Ptujskega, Vodnikova ulica, Volkmerjeva cesta od št. 5 do 11, Vošnjakova ulica, Vrazov trg, Zelenikova ulica.
Šoli s skupnim šolskim okolišem se na podlagi demografskih podatkov in zmogljivosti šole najmanj dve leti pred vpisom otrok dogovorita, v katero šolo starši vpišejo otroke, o tem šoli obvestita starše otrok in ustanovitelja šol. Če se šoli s skupnim šolskim okolišem v roku iz prejšnjega stavka ne dogovorita o vpisu otrok, o tem najmanj eno leto pred vpisom odloči ustanovitelj, ki o svoji odločitvi obvesti šoli, šoli pa obvestita starše otrok.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 028-2/96-4 Datum: 22.4.2002
Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med.J.r.
33.
Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 6/96 in 36/99), 40., 41. in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96 in 64/01), 7. člena Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 1 6/98in 27/99) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 22. aprila 2002, sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Olge Meglič
1 .člen
10.člen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Olge Meglič (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97, 3/98 in 3/99) se spremeni tako, da glasi:
»Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojnoizobraževalnih potreb za šolski okoliš, ki obsega območje:
OSNOVNA ŠOLA OLGE MEGLIČ:
Cafova ulica, Črtkova ulica, Čufarjeva ulica, Dravska ulica od 12 do 31, Erjavčeva pot, Gajzerjeva ulica, Grajska ulica, Jenkova ulica, Kettejeva ulica, Klepova ulica, Krčevina pri Ptuju od št. 64a do 87, Maistrova ulica, Med vrti, Mestni vrh od št. 1 7a do 73 in št. 75, Muzejski trg. Na gradu, Na hribu, Orešje, Pivkova ulica, Prešernova ulica, Raičeva ulica, Reševa ulica, Sovretova pot, Štuki, ulica Kneza Koclja, ulica Vide Alič, Ul. 25 maja -neparne številke /razen številke 1 in la), ul. 5. Prekomorske od št. 11 do 21, Vičava, Volkmerejva cesta od št. 16 naprej, Zavčeva ulica.
SKUPNI ŠOLSKI OKOLIŠ OŠ MLADIKA IN OŠ OLGA MEGLIČ:
Aškerčeva ulica, Cankarjeva ulica, Ciril Metodov drevored, Cvetkov trg, Dravska ulica od št. 1-11, Gregorčičev drevored, Groharjeva pot, Jadranska ulica, Krem-pljeva ulica, Kvedrova ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Minoritski trg, Murkova ulica, Novi trg, Ob Grajeni, Osojnikova cesta, Panonska ulica, Potrčeva cesta (lihe do št. 29 in sode do št. 38), Rimska ploščad (razen št. 24, 25), Slomškova ulica, Slovenski trg, Tiha pot, Trstenjakova ulica, Ulica heroja Lacka, Ulica Viktorina Ptujskega, Vodnikova ulica, Volkmerjeva cesta od št. 5 do 11, Vošnjakova ulica, Vrazov trg, Zelenikova ulica.
Šoli s skupnim šolskim okolišem se na podlagi demografskih podatkov in zmo-
gljivosti šole najmanj dve leti pred vpisom otrok dogovorita, v katero šolo starši vpišejo otroke, o tem šoli obvestita starše otrok in ustanovitelja šol. Če se šoli s skupnim šolskim okolišem v roku iz prejšnjega stavka ne dogovorita o vpisu otrok, o tem najmanj eno leto pred vpisom odloči ustanovitelj, ki o svoji odločitvi obvesti šoli, šoli pa obvestita starše otrok.
2.člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 028-2/96-4 Datum: 22.4.2002
Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med.J.r.
34.
MESTNA OBČINA PTUJ Volilna komisija Mestni trg l/l, 2250 Ptuj
SVETOVALNI REFERENDUM - 2002
POROČILO
volilne komisije o izidu glasovanja na svetovalnem referendumu o gradnji Centra za ravnanje z odpadki Gajke, dne 12. maja 2002
1. Občinska volilna komisija Mestne občine Ptuj je na 16. seji, dne 16. maja 2002, ob 7.30 uri na sedežu volilne komisije, Magistrat, Mestni trg l/l, ugotovila uradni izid glasovanja na svetovalnem referendumu o gradnji Centra za ravnanje z odpadki Gajke, ki je bil v nedeljo, dne 12. maja 2002. Komisija je izid glasovanja ugotovila v naslednji sestavi:
-	Tomaž Neudauer, namestnik predsednika komisije
-	Marija Fajt, članica komisije
-	Mihaela Strelec, članica komisije
-	Irena Letonja, namestnica članice komisije.

Pri ugotovitvi izida glasovanja na referendumu ni bilo navzočih predstavnikov list.
Prav tako ni bilo navzočih predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
2.	Volilna komisija je v postopku ugotavljanja uradnega izida glasovanja ugotovila, da v odprtem pritožbenem roku nihče ni vložil ugovora zoper delo volilnih odborov pri izvedbi glasovanja, prav tako pa tudi ne zoper ugotovitev izida glasovanja na glasovalnih mestih. Volilna komisija je zato na podlagi zapisnikov volilnih odborov o ugotovitvi izida glasovanja ugotovila uradni izid glasovanja na svetovalnem referendumu.
3.	Volilna komisija je ugotovila naslednji izid glasovanja:
A/ Na svetovalnem referendumu so volivci naselja Spuhlja z »ZA« ali »PROTI« glasovali o naslednjem referendumskem vprašanju:
»ALI SE STRINJATE, DA OB IZVAJANJU USKLAJENIH ZAHTEV KRAJANOV SPUHLJE ZGRADIMO SODOBNI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI V GAJKAH?«
-	V volilni imenik je
bilo vpisanih:	692	volivcev
-	S potrdili ie glasovalo:_____0	volivcev
Skupaj volilnih upravičencev 692 volivcev
B/ Glasovalo je:
a/ po volilnem imeniku	560 glasovalcev,
b/ s potrdilom__________ni glasoval nihče
Skupaj glasovalo:	560 glasovalcev
(80,92 % vseh glasovalcev)
C/ oddanih je bilo 560 glasovnic
Č/ neveljavna je bila 1 glasovnica
(0,18%)
D/ Od tega je na referendumsko vprašanje:
»ALI SE STRINJATE, DA OB IZVAJANJU USKLAJENIH ZAHTEV KRAJANOV SPUHLJE ZGRADIMO SODOBNI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI V GAJKAH?«
Vestnik
odgovorilo:
-»ZA«	311 glasovalcev (55,54%),
- »PROTI« 248 glasovalcev (44,28%).
Na Ptuju, dne 12. maja 2002
Člani OVK:	Namestnik
Marija FAJT, l.r.	predsednika OVK:
Mihaela STRELEC, l.r.	Tomaž
Irena LETONJA, l.r. NEUDAUER, l.r.
35.
Na podlagi 37., 38., 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 1 8/84, 37/85, 29/86; Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01), 20. člena statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01) in programa priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del, morfološko območje "d"/del/ (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/02) je župan Mestne občine Ptuj sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del, morfološko območje "dVdel/
I
Zupan Mestne občine Ptuj odreja javno razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del, morfološko območje "d"/del/ (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve ZN), ki ga je pod št. 29-ZN/2002 izdelal Urbis, d.o.o., Sveto-zarevska ulica 6, Maribor, in je v skladu z določili družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 -1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94) ter z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za
obdobje 1 986 -1 990 za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97).
II
Osnutek sprememb in dopolnitev ZN obravnava nadomestitev predvidenega poslovno prodajnega centra (PPG) s pozidavo stanovanjsko trgovskega objekta na pretežnem delu istih površin.
III
Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev ZN bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, soba št. 38, II nadstropje ter traja en mesec, od 31. maja 2002 do vključno 30. junija 2002. Uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek od 8. -1 2. ure, v sredo tudi od 1 4. -1 6. ure.
Pisne pripombe in predloge, ki se nanašajo na osnutek, lahko zainteresirani podajo v knjigi pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve, ali jih posredujejo po pošti na naslov Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, Ptuj. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi.
Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan javne razgrnitve.
IV
V času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev ZN. Javna obravnava bo v sredo, 26. junija 2002, ob 16. uri, v prostorih Doma krajanov Mestne četrti Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, Ptuj.
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 350-05-133/01-514 Datum : 1 7.5.2002
Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med., l.r.