Vladimir Nartnik
Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995)
Zofia Kaleta, Gramatyka jçzyka polskiego
dla cudzoziemcôw, Krakow 1995, 7
Uniwersytet Jagiellonski, 488 s. =
'jj
IZVLEČEK: Poljska slovnica za tujce Zofie Kaleta bi lahko spodbu- *°*
dila podobno obravnavo poljščini sorodne slovenščine. Sorazmerno ö-
obsežna slovnica je zasnovana tako, da se iz glasoslovja izhajajoče <
oblikoslovje skozi bogato oblikoglasje prevesi v še bogatejše obliko- N skladje. Slednjeje pravzapravjedro slovniškega ustroja poljščine, ki se nadvse poučno shaja in razhaja s slovniškim ustrojem slovenščine.
Polish Grammar for Foreign Learners (Cracow 1995)
ABSTRA CT: The Polish grammarfor foreign learners by Zofia Kaleta O
might induce a similar treatment of Slovene, which is related to Polish. ~-This rather voluminous grammar leads the reader from phonetics to morphology, provides a rich description of morphophonology and
even richer description of morphosyntax. The latter is actually the core ^
part of the grammatical structure ofPolish which sometimes near s the ****
grammatical structure of Slovene and sometimes diverges from it in s»
a most instructive way. a
Čeprav je Poljska slovnica za tujce Zofie Kaleta izšla pred koncem prejšnjega tisočletja, kratek prikaz tega dela z desetletnim zamikom ni odveč. Slovnica bi lahko spodbudila podobno obravnavo slovenščine, saj je ta poljščini sorodna in je kot eden od jezikov Evrozveze postala prav tako zanimiva za tujce.
Način obravnave je po svoje razviden že iz uvodnega kazala sorazmerno obsežne slovnice: iz glasoslovja izhajajoče oblikoslovje se skoz oblikoglasje (mor-fonologijo) prevesi v oblikoskladje (morfosintakso), bibliografiji pa pred koncem sledita še dva seznama: abecedni seznam 125 predlogov in abecedno kazalo 2000 skladov oziroma skladovnih obratov, ki v njih nastopajo take ali drugačne besedne oblike.
Glasoslovje se začne s poljsko abecedo kot latiničnim zapisom poljskih samoglasnikov in soglasnikov, nato se posebej zadrži pri izgovoru soglasniških sklopov sredi besed in na njihovem stikanju, medtem ko je sklepni del posvečen pravilom naglašanja, ki so za slovenska merila zelo preprosta celo brez dinamično-melodične dvotirnosti v slovnicah in slovarjih.
167
Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995)
Z glasoslovjem je podana podlaga za oblikoslovni oris devetih besednih vrst: samostalnikov, zaimkov, pridevnikov, števnikov, glagolov, prislovov, predlogov, členkov in veznikov. Pregibnim samostalnikom je najprej lastnih sedem sklonov:
Mianownik    -	Nazivnik   -	Nominativus
Dopemiacz    -	Rodilnik    -	Genitivus
Celownik      -	Dajalnik    -	Dativus
Biernik         -	Tožilnik    -	Accusativus
Narzednik      -	Orodnik    -	Instrumentalis
Miejscownik  -	Mestnik    -	Locativus
Wolacz         -	.Zvalnik     -	Vocativus
Nasproti slovenščini izstopa razbitje imenovalnika na znotraj stavka stoječi in z glagolom sovisni nazivnik v vlogi slovniškega osebka ter zunaj glagolskega stavka stoječi zvalnik v vlogi sorednega pastavka. Logika vmesnih petih sklonov pa je predvsem v tem, da se dosledno predložno po poljsko izraža šele pretežna krajevnost mestnika. Nasproti slovenščini je prav tako opazno poljsko razlikovanje petih slovniških spolov:
moškoosebnega:   profesor, lekarz, pan, ojciec
moškoživega:      kot, pies, koh
moškoneživega:    stol, dom, krzeslo
ženskega: kobieta, matka, žona, cörka, tablica, kotka
srednjega: dziecko, okno, zadanie
Zaimki se delijo na samostalne in pridevne, oblikujoč prehod med samosvoje pregibnimi samostalniki in še drugače pregibnimi pridevniki ter števniki. Glagoli so nato pregibni v osebah in številih, ko nastopajo v povedniku ali pogojniku ali velelniku in v tvorniku ali trpniku. Na tri slovniške čase se navezuje glagolski vid, predhajajoč glagolskemu sevanju (implikaciji oziroma rekciji) prostih in predložnih sklonov. Pridevnikom so znova blizu tvorni in trpni deležniki, prislovom pa istodobna in preddobna deležja. Prislovi so v osnovi nepregibni z izjemo stopnjevanja, ki je lastno tudi kakovostnim (in kolikostnim) pridevnikom. Načelno nepregibni so prav tako predlogi, členki in vezniki.
Oblikoslovnemu orisu sledi oblikoglasje z osnovno delitvijo na soglasniško in samoglasniško preminjanje. To je nasproti slovenščini za spremembo bolj zahtevno, hkrati pa nujna podlaga za razširjeno obravnavo besednih vrst.
Pri razširjeni obravnavi besednih vrst je na prvem mestu oblikoskladje samostalnikov. Poljski samostalniki se v grobem sklanjajo po eni od dveh sklanjatev: po neženski prvi ali po pretežno ženski drugi. Le da opozorilu na sovpadanje nekaterih sklonov v ednini ali množini ne sledi suho podajanje celih sklanjatev, ampak razvejena obravnava vsakega sklona posebej, in sicer njegovih oblik, njegovih vlog in njegove rabe v glagolsko sevanih ali nesevanih prostih in predložnih skladih. Raba prostega orodnika je recimo podana v takihle primerih s sevanimi skladi:
Ten pan jest nauczycielem.
W kwietniu Darek zostal ojcem.
Nowak stal sic wk^ôtce potem slawnym chirurgiem.
Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995)
Nesevano nadaljevanje so nato skladi: Mieszkam z rodzicami. Poszedl z prosbq. do przyjaciôl. Obudzilem sic z bölem glowy. Mam klopot z zçbem.
Hočeš nočeš so na koncu oblikoskladja samostalnikov podane še posebne sklanjatve in v protistavah povzeti predlogi, ki uvajajo več kot en sklon.
Samostalnikom sledeči zaimki so prehodno podani v celih sklanjatvah brez zvalnika, pregledno povzemajoč glagolsko sevanje sklonov. Dobro je pri tem izrabljena priložnost za široko obravnavo povratnih oblik in povratnih glagolov, še prej pa priložnost za opozorilo na besedni red klitičnih in toničnih oblik:
Nie ma go tutaj.
Jego nie ma w domu.
Tonična svojilnost nato oblikuje most od nepregibnih oblik samostalnih k pregibnim oblikam pridevnih zaimkov:
Njego/jej/ich     ...dom        -   ... domy R jego/jej/ich     ... domu      -   ... domôw D jego/jej/ich     ... domowi   -   ...domom
Anna okazala sic kobieta^ sprytna^.
Proszç išč ulicq. Szewska^. ir,
Chlopiec biegnie parkiem. ^
Pçdzilismy autostrada^.
Matka martwila sic synem. ~
Pachnie rožami.
General dowodzi armia^.
Chory ruszyl rçka^.
Möj ojciec zajmuje sic handlem.
Dziewczynki bawiq. sic lalkami. rjr}
Nesevano nadaljevanje pa pomenijo skladi: Spotkamy sic wieczorem. Chwilami chce mi sic šmiač. ^
Môwilismy szeptem. ^
Jednym slowem: jestem zadowolony z pobytu w Polsce.
Temu se spet protistavlja raba predložnega orodnika v sevanih skladih: Dyrektor rozmawial z pracownikiem o jego pracy. Spotkamy sic z wami jutro. Lekarze wspölpracuja^z psychologami. Poklöcil sic z dziewczyna^ a potem pogodzil sic z nia^. O
Policja walczy z przestçpcami. &
Wszyscy borykaja^ sic z problemami. ~~
/"s
(S)
'mitai
169
Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995)
T jego/jej/ich     ... dom        -   ... domy m O jego/jej/ich     ... domem    -   ... domami
N M jego/jej/ich    ...domu      -   ... domach
'mam
^ V celih sklanjatvah so najprej obravnavani tudi pridevniki in števniki, s tem
O da se pri pridevnikih nato na eni strani podaja končniško odsevanje nadrejenih samo-c/5 stalnikov, na drugi pa spet sevanje podrejenih samostalnikov v prostih in predložnih r sklonih. Nasproti težavam s slovensko dvojino ženskega in srednjega spola celo pri domačih govorcih je pri poljsko govorečih tujcih podobna težava v zvezi s štetjem samostalnikov moškoosebnega, moškoživega in moškoneživega spola: ^ Dwôch mçzczyzn stalo pred domem.
Dwu mezczyzn stalo pred domem. Dwaj mçzczyzni stali pred domem. N Dwa koty staly pred domem.
> Dwa story stary pred domem.
*ç Dwa krzesla staly pred domem.
— Dwie kobiety stary pred domem.
?t Obravnava glagola zadeva sedem slovniških lastnosti: čas, vid, naklon, na-
—1    čin, osebo, določnost in lik. Potem ko se vmes zadrži pri izpeljavi nedoločnikov in pri skladih z njimi, proti koncu preide na glagolske deležnike, deležja in raznotero _    izpeljane glagolnike, ki so spet priložnost za pregled sevanja prostih in predložnih sklonov.
Prislovi se po možnosti izvajajo iz kakovostnih pridevnikov in za to bi na prvi o    pogled govorile nekatere predložne zveze: • prawy     - na prawo
^ stary       - po staremu
cicho       - z cicha
K*
Le da bi v zadnjem primeru prislovu (adverbu) cicho moral najprej slediti vsaj privez (predikativ) cicho in šele nato predložna zveza: cicho      - cicho    - z cicha
Razliko med prislovom ciezko ob sevnem glagolu in privezom cieplo ob veznem glagolu kažeta stavka: Adam cicžko pracuje. Tam jest cieplo.
Podana primera sta lahko uvod v oblikovanje glagolskega stavka glede na to, da nastopa v vlogi povedka mimo sevnega glagola tudi zveza veznega glagola s privezom, kije blizu pridevniku:
Na korytarzu bylo ciemno.
Korytarz byl ciemny.
Razlika med privezom in pridevnikom je v tem, da povedek z vključenim
170
Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995)
privezom kvečjemu seva krajevni prislovek na korytarzu, povedek z vključenim pri- ^ devnikom pa slovniški osebek korytarz seva in odseva. Le daje tu še nekaj drugega m psihološki osebek ali tema povedi: 2
■»www'
Na rynku stoj 3. Sukiennice. ^
W Sukiennicach sq. sklepy i galeria malarstwa.
Tuje namreč na ravni zaporedja stavkov slovniški osebek najprej samostalnik v sovisnem nazivniku Sukiennice in nato zveza s samostalnikom v sovisnem nazivniku sklepy i galeria, na ravni povedi pa je tema najprej krajevni prislovek na rynku in nato    ^ krajevni prislovek w Sukiennicach. Nadaljnji korak pomeni zamenjava slovniškega    ^ osebka Krakow s slovniškim predmetom go v zaporedju stavkov:
r /"s
W Sredniowieczu Krakow byl forteca^. Otaczary go mury z basztami.
S3
Tako slovniškemu predmetu go kot temi povedi v smislu važnostne členitve sledi nov slovniški osebek oziroma (glede na mednarodni simbol S pa tudi sovisnost s slovniškim povedkom morda kar) somet mury z haštami kot psihološki povedek ali rema povedi.
V smislu oblikoskladnega pristopa so členki obravnavani v okviru nikalnih    w stavkov ter ugibalnih (modalnih) in iskalnih (diktalnih) vprašanj. V nadaljnjih dveh obsežnih poglavjih pa so obdelani vezniki. V poglavje, posvečeno prirednim sostav-kovjem, so vključene pretvorbe z istodobnim in preddobnim deležjem:
Stal obok mnie i milczal. j£
—► Stal obok mnie milczac. —
—» Stojac obok mnie milczal. N
Wszedl do pokoju i zaswiecil swiatlo.
—► Wszedlszy do pokoju zaswiecil swiatlo.
—► Po wejsciu do pokoju zaswiecil swiatlo.
V poglavju, posvečenem podrednim sostavkovjem in njihovim pretvorbam, so zastopane še bolj raznotere pretvorbe odvisnih stavkov z veznikom že v člen glavnega stavka:
Denerwuje nas (to), že dzieci krzycza^.
—► Denerwuje nas krzyk dzieci.
Prognoza przewiduje, že jutro sic ociepli. —► Prognoza przewiduje jutro ocieplenie.
Bal sic, že utraci pracç. ■—► Bal sic utraty pracy.
Zdecydowal sic, že kupi samochöd.
—► Zdecydowal sic na kupno samochodu.
171
Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995)
N
2!
*
Nie wajpilem, že Krystyna wröci. —> Nie wajpilem w powröt Krystyny.
Dowiedzialem sic, že syn przyjezdza. ^ —> Dowiedzialem sic o przyjezdzie syna.
'w
t/5 Podobno raznotere so pretvorbe odvisnih stavkov z oziralnimi izrazi:
r* To jest czlowiek, ktôry umie naprawic telewizor.
O —► To jest czlowiek umiejacy naprawic telewizor.
Zadanie, ktöre zrobili studenci, bylo trudne.
—► Zadanie zrobione przez studentöw bylo trudne.
N Przy oknie siedzi dziewczyna, ktöra ma zielone oczy.
> —► Przy oknie siedzi dziewczyna o zielonych oczach.
— Do tramwaju wsiadla kobieta, ktöra miala na sobie plaszcz.
o —» Do tramwaju wsiadla kobieta w plaszczu.
>— Ze szkoty wraca dziecko, ktöre niesie torbç na plecach.
—> Ze szkory wraca dziecko z torbq. na plecach.
Za konec je podanih še nekaj poimenitev. Te med drugim odpirajo prostor novi remi kakor v naslednjem primeru: o Ogladasz telewizjç cary dzieh?
- Nie, ogladanie telewizji mçczy oczy.
Vladimir Nartnik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2,
1000 Ljubljana
E-pošta: vlado@zrc-sazu.si
172