Ste.ilka 358
Trst v nedeljo 31. decembra 1905.
Tečaj XXX.
Iu<i
Isb»J» vmH
seo^lian is uracnirih ob 5. un. od rone klikih ob 9. ari futra:
p«suifae rllke « prodajajo po 3 nori. 6 notmk
•	mnoeih to^tairafi ▼ Trstu id okolici. ^LiuMjaai. Gorici. < elji.	Mariboru. CeloTcn. Idriji. Pftru. -^Htani
Smbrefini. Novemnoeeta itc «»riaM> in aaročbe tprt tm* oprava tata .EcLnoat". allea
•	•iorrio Oa.atti it. iS. — 1" radne nre »o va 2. 00». 4» 7. ZTtitr. — One ocia^om 16 st na vrs-o pem; ; ;sinnice.
o- -vr.ce. tvcp tanv&ie is domaći o?iaai r>o pogodbi
^r^eor TELEFOS it«t. 1167. cca^rs?^«^
Edinost
Slasti« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
v od in isti fm moć t
larodalna snkii
m Tse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece « K. — Na-aaroćbe brez doDoeiane naročnine se oprava ne ozira Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata, Nefrankovana
pisna ae ae sprejemajo in rokopisi se ae rračajo. Karolnino, oglase in reklamacije e pošiljati na upravo lis a
UBEDNlSTVO: al. Glorfio Oaiattl 18. (Narodni do?: * ladajatelj is odgovorni urednik ŠTEFAN 30ĐINA. Lastn k sonsorcii lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci a 'ists ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. xl. Pošt a o-bran ti nični račun it. H41.652.
Iz Hrvatske.
ZAGREB, ilecembra 1905.
"a z< pet je min » o tD o let^ pak hočem 1 trj priliki malo obrniti pogled s7oj ni . g« k« eo ee vie ii t?kom leta dnij. Kak< r ve&r >T> <vce ob zaključ«u leti se-- avl a biliico, ki ilu pokazuje, z« koliko je v £vo eoo porlu napredoval ali nfaadoval, ! k» je dobro, da iu"ii narodi koncrm eta nspravlja o bilanci ev>>gi taroln»ga dela. Ali ne daje ntm da bi sestavljali tako 1» 'anec, ker b: bila ee vedoo p.etemna. Kejt , na ža'r s , mi Hrratje enco narod, ki v- t 1 nfcaravo h rjtnier, v kater h mora i veti, ne mere napredovat', ?n ee razvijati t ko, kakor bi zahteval— naraven resvoj.
Jedno ee pa ven-iar-le opaža na tem mine lem letu. To je : proces bistrenja re začenja. In čeiud na vstajajo pri ne stranke kakor gljive po dež u, ne cep; se žnjim ntro ni orgsnizem, ampak ee razmere počasi prhaikajo soldai podlagi, na kateri se ha m glo od<ej roma delovati. V di se, da 1 h ar del etrack ne vodi narodni interes, a 11 pak jih vodi cetbai ioteree, ali pa dogma t sem. Tako ni n. pr. »seljačka stranka« n;č druzega. nego « ranka bratov Rad;Vjv; »narodna« etranka je stranka Khuenovea To-ma; »katoliška« nekaterih mladih finati-hov. Z rasnimi dopuleenimi in nedopušče Dimi sreds'vi, najbo'j pak s nedostojno iemsgfgro znale so si te stranke pridobiti kiog kr;5a5evt narod pa nikakor ni žnjimi. Z* to pa ee krik nekater h s rank, da so baje cdeev carcdae vcljf, ker da jim je program vre*, it dušs narods, ne stne smatrati rednim.
V političnem pr gleda konetstujemo / -veje gibanje, nego lanske g* leta. Takoj ob začetku te«>a leta ?mo doživeli senefcijo volitev v O^rek', kjer je koalicija izšla iz boja kakor zmagovalka. Naša »ntrodca stranka«, ki \<jb l;a v Pcšto štirideeetorio mameiukov, se je videla naenkrat v veliki zadregi, ker ni vedela: kam bi :n kako b ! Kadi tetra s<> — da bi prcmamdi kratke-v.dno javnost -- ustvar.li poseben hrvatski klub ter so iz avili, da se ne pr dražijo no-eni etranki ekupcega parlamente. Na, ta iz ava jih ni 'jo&tila, da n) bi bili poslali svojega člena Kovačev di v neustavno in neparlamentarno m nisteretvo. S t( m j a bo prišli t veliko stisko. Trebalo ee jim je hraniti, pa eo si v ta namen ustanovili gle-- <> ♦ Dnevni l et« e fondom 100 000 kron. V tem glaedu so začeli mamiti tvet s slai-kirni o^ljubsm?. VTi-e to, kar eo poprej oni tami m grešili huicga, so z.črli podtikati drugim. Hkrati fo postali brani tej i naš h tiačeaib prav e. A ko je prišel v saboru čas, di uresa čijo pvo^a obečanja, eo pa — ttol-*»1: n t-v i:i gtari n^va1;, ali pa so se pro t viii v-emu, Ear jo prediagdia op z cija. Iz v <1', da -»o ve4 njihova nateianja tte a .n :majo Karakter korteški (to je : agi-tacijeki): ker je Bj:to7 ugled pal, a ker bj volitve blizu, treba narod slepiti s sladkimi cbljubami. Vrbu tega imajo na svoji etrani oboroženo moč, a ne strašijo te tudi najbru talnejib eredstev, zbog česar n. nikako ču lo, da se morejo vedržavati na oblasti in se vzdrže tudi nadalje.
Najjasneje točka v tem minolem letu je vsak ako reška resolucija, ki je napravila p !en utis v našem javnem mnenju, a m šlje-nja eo ee razdelila na dve polovici. In tako imam > na eni strani elemente, ki vidijo v r<š:i resoluciji esega najodloČcej.h korakov, »torjenib v zadnji čas, dočim bo drugi proti resolucij' je lino le iz etrankarske omejenosti. K 10 pa je gotovo, a to je, da smo z reško resolucijo stopili pred fjrum evropske politike z micimam naših z^ht.v od ene strani, drčim emo z druge strani povedali Madja-rom, pod kakimi pegoji bi mogli mi podpirati njihovo uvaževano borbo prt t1. Dunaju. Madjari bo nas dobro uroeli in eato vidimo, da aedaj vee drugače računajo s nami kakor b taktorjem, ne pa kakor e podrejenci.
Stranke, ki eo z 1 reško resolucijo, s > se z iruž.le v opozicijonalno koalicijo, in bod t na prihodnjih volitvah postavljale sam o po enega kandidata v vsakem okraju. Od ostalih etrank bodo postavljale kandidate: »narodna stranka«, »čisti«, »seljačka stranku«, in mord-i tudi »f irtimeei«. Tako moremo pričakovati za gotovo, da bomo imeli na vol šč,h v vBakem okraju va«j po 4 kandidate, vsled česa pride v večini okrajev do naknadnih volitev.
To treba še omeniti, da nss je v tem letu zadel težek udarec po smrti prvega sinu : nagega slavnega škofa Strossm*varje. Žnjim emo izgubili toliko, da ne moremo z ničemer nadomestiti te izgube. Spomenik, ki mu ga želimo postaviti, bo naj bol a priča, kako spcšiujemo spomin njegov.
Važna je bila v tem lelu tuli borba ra ep osno volilno pravico, ki je neš a pri nas veliko ode va. Zajo soglašajo vse stranke razun midjarske. Na žaloet je g banje za to pravo dušin » p-i nas z CBtrimi sabljami in eilo, ali t» g barja ne preneha več. Resnici na 1 u b j nora izreči possbio priznanje nsši s c jalno derzokrčt čni stranki, ki vztrajno vodi I orbo za vo'i'.no pravico.
Na gospodarskem polju smo napredovali neznatno. Osnovanih je b lo nekoliko več h dentrnih podje'. j, v katerih sicsr utrja tudi ptuji kapital, vrndar pa morejo tudi ta po d j tja postati koristna. Industrijo povzdigajo nekateri p>dj<tnki, posebno pa društvo industrijalcev. V nejnoveji Čas kupujejo denarni zavod iz rok tujiic v velike p< s^eti, pa jih parcel rrj j ter nate^u^ejo s hrva siim elementom, kar veliko p uen a z narodnega gledišč. Spk^ a eliea ni cajtolažiineja. Ali to nas bo v spodbujalo, da se v nastopajočem letu ^e bolj lotimo Htl*, pak da izvojujemo čim več venkio in trdjn h vepebov.
Obrtno strokovno šolstvo na Slovenskem.
Pred malo leti je bila malemu obrtaiku tfžka borba proti premočnemu kap talzmu. Ker pa država ni mogia izdatao podpirati malega obrtnika z dene rje m, je zičela pometati mu b šolami, da ee popne na v š no novodobne obrtnesti. Ta namen imajo obrtne šole iD zavodi za pDvspeševanje male ol>rt nije. Danes štejemo v v ej državi 22 dfžavno-in umetno-ob.toih šol, .o3 obrtah strokovnih šol za Čipkaretvo, umetao vezenje in tkaletvo, ia lesno obrt, 14 zi železn ško, 4 za kem niško, 7 za keramično obrt in še 9 razn.h obrtnih eol. S.ičnemu nam nu služijo tuii zavodi za povspeševanje obrtnije, ki se naha-jao v glavnih mestih različnih kronovin, na pr. na Slovenskem v Tratu, Gorici, Ljubljani in v Oilovcu.
Rivno tiko, kakor sploh ob vsakem slovenskem šolsaem vprašanju, smo tuii v obit-nem zelo zanemarjam od strani naša vlade. V vsej Slovenji, ki meri približno 24.300 km*, in šteje 1,680.000 prebivalcev, se nahaja s^mo 1 državne-jbrtna šola (sestoječa iz parobro lareke šole, z strokovnih šol zi lesco in kamniško obrr, ra dekoracijo, čipkaratvo in umetno vezenje in raznih nadaljevalnih šol) v Trsfu, med tem ko poprečno prihaja po ena šola ie na 1,187.000 prebivalcev in na 13.630 kmJ. Poglejmo sprva v slovenski del Primorskega in B:cer v Goiišfeo deželo. Tam najdemo Bamo 1 strokovno šolo za lesno obrt v Marijanu ; v Gorici in okolici ps, ki je eredičče mizarstva, ni nobene takšne šole. Žaloetno je, da goriški in solkanski mizarji, katerih blago Be izvaža tudi na ostalo Primorsko, v Dalmec jo in celo v Egipet, n majo nobane prilike, da bi se pripravili sa delo, in strokovno isvežbal'. Nekaj na boljšem ee nahajamo b čipkarskimi šolami. Na Gor skem imamo 3 strokovne šole ca čipkaratvo : v Oepovanu, Dol-Otlici in Bolca, in 1 sa umetno vesenje v Gorici. Će r&čunamo, da imamo m vsem Slovenskem samo 6 Čipkarskih šol (na Kranjskem 2, v Istri j i 1 ia
na Gjriškrm 3), tako, da prihaja pri naB ena že na 280.000 prebivalcev in 4060 km2, med tem ko povprečno prihaja šj ie na 1,240.000 prebivalcev in 10.340 kms po ena čipkarska šola. Ali temu se ne pmemo čuditi, osiroma na dej-tvo, da je planinski del Siovenija (Gc-r.šso in Gorenjsko) vendar rredišSe čipkar-Btva. A lahko rečemo, da je še pomanjkanje takih šol, na pr. v zgornji soški dolini (Cerkno in okolica) in na Gorenjskem (Loka). Na Goriškem imamo še 1 koearsko šalo (v Žig ), in nekaj obrtnih-nadaljevalnih šol (na pr. aa si« darje v Renčab, za klesarje v Nabrežini in dr.).
Nekateri kraji pa, kakor Ajdovščina in Podgora, nimajo sploh nobene nadaljevalne šole. Kar ae tiče Trata in okolica sem že sgoraj omenil. Na sadnje prihaja BlovenBki del Istrije in tu imamo poleg 1 čipkarske šjle v leoli majhno Število nadaljevalnih šol.
Slabše rtzaaere so na Kranjskem. A tu obtt^i p(trebščina ravno sa povep3Ševanje tcga «fo'iovnega šolstva v večji meri, nego na Primorskem. Vs i dežela ima samo 2 strokovni' šoli ra lesno, pa nobene za železniško obrt. Nemško podjetje »Krainitcbe Industrie-geselischafc« je napravilo b svojimi milijoni velikanske tovarne, na pr. oa Savi in dru-grd. V Bvojo oblast je dobila ta družba skoraj vbo žtlesarstvo na Goreujskem in je gledala tudi, da to obrt povzdigne na isto stop-njo, kakor v eosednjih deželah. U*tanov tsv strokovne šole za železniško obrt na Gorenjskem bi bila torej gotovo največaga pomena in koristi. V deželi se nahajajo : 2 Čipkarsk šoli (v Ljubljani in v Idriji), in v vseh večjih krajih ae 16 obrtno atdiije^akib S d.
Ce se obrnemo na Koroško najdemo tu boljše razmere v obrtnem šolstvu nego na Kranjskem. V Beljaku se nahaja strokovna šola za lesno obrt, v B>rovljah in Celovcu za železninako obrt. Istemu namanu, kakor obrtne šole, Bluži tudi rokodehka šola v Cj lavcu.
Najslabše šolske razmere so gotovo na Spodnjem Š:ajerakem, kjer nimajo Bploh no bene obrtne strokovne šole. Samo obrtno-aa-daljevalne šale nahajajo se v nekaterih krajih, ki pa ne koristjo donaSi obrtniji absolutno nič ali zelo malo.
Glede učnega jezika pa je etvar jako žalostna. Mi Slovenci, ki tvorimo na Sloven sfeem 71 °/0 prebivalstva, imamo simo 1 strokovno šolo sa lesno cb.c (v Ljubljani), eden košareko šolo (v Žagi), 6 strokovnih šol ea čipkarstvo in umetno vezenje (v Čepovanu, Gorici, Dol Ot'ici, Bolcu, Idriji in v L,ubijan ) in potem še nekaj obrtnih nadaljevalnih šol n \ Gjrištem in na Kranjskem, kjer poučujejo v našem materinem jeeiku. Na ostalih šjl&h je učni jezik nemški ali lašk:.
Zdaj pridejo na vrsto žs sgoromenjeni zavodi.
Zavodi za po;sptšavanje mile obrtnije nahajajoč ea samo v glavnih deželnih mestih, imajo namen, da malega obrtnika ctiokovno vežbajo s tem, da ustanovljajo javne strokovne knjižnica in čitalnice in prirejajo rasne mojaterske potovalne tečaje (ta krojače, čev-jarje in misarje). Takih tečajev ss je že priredilo v Trstu, Goriškem Trž ču. Gorici, Cjlji, Man bori, Celovci, B.-laku in dr. — Šsoda le, da je tudi na teh tečajih (z me-limi izjemam ) učni jesik neslovenski.
Avgust J a?.
Socijalna demokracija in nje razmerje do družiti strank.
Minole ložiSne praznike je imela hrvatska aocijalna demokracija avojo skupščino v Zagrebu. Ta akupdčina je vebudila veliko pozornost^ ker ee je bilo rasneslo, da skupščina ni odobrila takt ke vodstva, sosebao pa da je sbor grajal, ker Be je vodstvo pridru-tilo programu drugih oposicijonalnih koali-ranih strank sa postopanje o prihodnjih volitvah. Ta graja pa da seje motivirala, rekli,
da je tako priključenje v nasprotstvu s stremljenjem socijalne demokracije, ker da temeljno cačelo socijalističao izključuje VBako skupno postopanje z drugimi »meščanskimi strankami«. Vzlic temu, da je vodstvo veljavno branilo svoje postopanje, da je shod vendar obsodil isto.
Vest o tem zaključku hrvatske socijalne demokracije naB je osupnila, še bolj pa mc-tivac ja. In obSutili saao v resnici pravo zadoščenje, ko smo doznali iz »Pokreta«, da te vesti ne odgovarjajo resuici, marveč daje vodstvo stranke smagalo s s svojo taktiko in da ni bil vgprejet sklep, da bi socijalna demokracija izstopila iz opozicijonalne koalicije.
Takova obsodba in takov sklep pa bi bila tudi skrajno nelogična in taka motivacija v kr.čičem nesoglasju s taktiko socijalne demokracije v zadnjih Čas h po veej državi.
V prejšnjih časih emo čestokrat Čuli sovernika socijalne demokracije govoriti, kaka krivica se jim dela s tem, ker se jih hoče nekako izključati iz naroda. Mi smo s a ob vsaki priliki uprli taki trditvi. Socijalna demokracija pa ni pomislila, da je v tisti b prejšnjih časih sama proglašala »temeljni« princip, da je izključati vsako skupno postopanje z meščanskimi strankami. Ravno a tem se je eoc jalna demokracija sama izključala is javnega življenja narodovega. Ob sedanjem gibanju za splošno in enako volilno pravico pa je socijalna demokracija sama došla do spoznanja, da s krčevitim izvajanjem tega principa ne korist/: svoji stvari in je — posebno na Čtškem; Slovenskem in Hrvatskem btop.la V Stike Z drugimi strankami. To je pametno. 0e pa je socijalna demokracija pripravljena sodelovati z drugimi strankami ta dosezanje nje poetulatov, bilo bi nelogično, ako bi odklanjala sodelovanje za stiiteve druzih strank, ako so te zahteve opravičene in splošno koristne in ako ne naeprolujejo programu in načelom socijalne demokracije.
Socijalna demokracija si še najbolje zagotovi primerno mesto in veljavo s tem, da ee postavi notri v življenje naroda in da išSe stike s drug mi strankami, kadar te stranke stavljajo zahteve vseobče koristi. In islasti pri nas je socijalni demokraciji jako lahko iskati takih Btikov, ker ima itak VBe naše javno življenje demokratično podlago. — Ogromna veČina naroda "je pri nas itak Že demokratične. In kakor keže vedenje vodstva hrvatske socijalne demokracije, prihajajo do tega spoznanja tudi razsodni eccijalni demokratje sam;.
Francoski kardinali in ločitev cerkve od države.
Iz Pariza poročajo, da ni bil izdan n'1-ben uraden komuni k č o koifsrenci petih francoskih kardiialov, ki si je vršila v če trtek. G »vori ss, da kardinali ničeBar niso do'očili, ker so mej njimi mnenja različna glede loSitve cerkve od drŽave. Nadškt f* iz Liona in Autuna Bta odločno nasprotna novemu zakonu, dočim bo se kardinali iz Bor-deau.\a, iz Rennesa in kutijalni kardinal Ma-thieu sprijaznili z novim položajem, ki ga je uatvaril zakon. Omenjeni kardinali izjavljajo, da bi v slučaju, ako bi ss katoliki branili ustanovljati bogočaetoa društva, ki jih zakon predvidja, utegnilo priti do razkola, in v mnogih krajih bi katoliške cerkve prešle v roka protfetantov. Parižki nadškof nagiblje ca odpor, toda doslej ee ni še jaBno izjavil glede tega. S^di se, da ee prepusti odločitev škofom, ki se eestanejo mescca januvarijp.
Dogodki v Rusiji.
P r o g I a š e n j e v o j n e g a stanja nad Odeso. Iz Odese poročajo od 28. t. m., da je bilo tamkaj sopet proglašeno vojno 'stanje, ker bo v Sebastopolu izbruhnili nemiri ter so se pri tamošnjem topništvu pojavili čini neposlušnosti. Aretovanih je bilo več oaeb.
Domače vesti.
..Edinost'4 izide jutri na štirih straneh v velikem formatu, in ne na dveh kakor navadno o ponedeljkih.
Citsjte In strnite JObč nski svetovalec Ivaa Kuret v Ricmanjih je prejel ta-!e odlok :
Št. 2803.
Županstvo cbč ne Dolina. Gospod
Ivan Kuret ob5. svet. v
R i c m a n j i b. V tmislu c dloka c. kr. okrajnega gla-varstva it. 19019. od dne 14. decembra t. 1. bi *e moralo cerkvena glavna vrata v Romanjih etre žiti. ker se je sadnji čas večkrat dogodilo, da nepoznani zlikovci stavijo v ključavn.eno luknjo drobno kamenje in enako, in s tem delajo, zapreko, da ni mogoče vrst odp reti. Ker so taka in enska dejan-t kažnjiva, Vam nalagam sledeče:
Cerkvena vrata je straiiti vedno in s;-c-er čez dan en mož, po noči pa dva in vretoma vsi v Ricmaajih in Logu bivajoči druticski glavarji (h ini gospodar i) na roboti. Straže je menjati ob 5. uri zjutraj, ob 1. uri popoludne in ob 9. uri zvečer. Kdor je na straži ne sme rapustiti svojega mesta. Za nepoelutneže je najeti druge, katere bode mestništvo v Trstu
deja, kanonika in župnika stoine cerkve v Gorici. To vest so poslale v svet italijanske novine iz Primora, in so ee prividno tuiile, kako da ni j bi to etol:co imel zaseati Slo-vtnec. Mi ne vemo, kaj da je resnice na tem. Ako se pa ta vest vresniči, moremo naše obrezane in neobrezana l.beralce zagotoviti že v na[ raj, da bi j i m radi delovanj« nadškofa Sedeja pal ni eden las z glave«.
Najviše pot rje oje. C?ear je potrdil načrt glede najet a posojila 4.800 000 kron, potrebnih za gradnjo podeeooskega tramvaja od trga Goldoni do Sv. SjboU tar za ureditev raznih ulic in zi gradnjo dveh tunelov.
Imenovanje v politični stroki. Okrajni komisar Gvido FolIey v Gotici je imenovan voditeljem okrajnega glavarstva v Kopru, okrajni komisar Josip Gaaser je z Gradiške premeščen v Gorico.
Odvetnik dr. Josip Stanič je priobčil odvetniški zbor. ici, da ee preseli na Dunaj.
Eazpisana cestarka služba. Razpisan je natečaj za podelitev ceetareke službe v Divači v stavbnem okraju Tržaškem. Prosilci naj svoje prošnje z dokazom, da so zmožni slovenskega in italijanskega jezika in da znajo vsaj nekoliko čitati in pisati, ulo-žijo do 31. januvarija 1906. na c. kr. na-
Oziralo ee bo v prvi
Hodnik je 60 m dolg in stene so gladko izprane. Tako se vije pot čez orale prepade ter preneha po kakih 60 m v globok prepad. Iz globočine padajoča voda odmeva glasno. Po dolgem trudu se nama je posrečilo spustiti mokro lestev v globočino. Pogumno sem stopil z brlečo sve&o v ro*si na lestev, a že po nekaterih stopinjah sam začutil mrzel curek za vratom in sveča mi je ugasnila. Ker sem bil še itak moker, sb nisem dosta zmenil za to douche-kopel, temveč sem previdno ubiral klin za klinom navzdolu.
Slednjič sem zadel z nogo ob kamen, na katerega sem sel po previdnem obtipanju držeči z eno nogo lestev. Zažgavši še drugo svečo, sem ee ogledal naokrog: 5 m pod menoj je globoko jezero v premeru kakih 20 m. Stopil sem nižje in se uveril, da treba napraviti malo kopel.
Na ekali sem odlož'1 svojih beder pokrivalo ter stopil v vodo. Kmalo si m bil do ja bil ves izven sebe. Dajal je, da ne ena za
ostalo perilo, ki je je imela . zaznamovano s črkama »E. V.«, imela tuli dve srebrni zapestnici . vrvi.
Stanova'c: V. nadstropja hiša, v katere, je nesrečnica izvršila samomor, pripovedujejo, da so videli, kako je samomorilka prišla v hišo. Vstavila se je v V. med nadstropji?. Tam je, č eto mirno in hladnokrvno, odložila solnčnik, zatem snela z glave klobuk in od-ložla tudi tega in slednjič v z ia se seba in položila poleg klobuka in solnčnika še mantalino, a zatem se vape!a na okno in — skočila ca dvorišče.
*
* *
Šs-le pozneje se je izvedelo za ime na srečne samomorike: bila je to 30-letna E -genija Venturini. Stanovala je z možem in dvema otrokonra v hiši št. 7 v ulici della Galleria. Prepoznal jo je ni noči soprog- Mož
pasu v vodi ter sem tako prebrel jezero. Od
nob'n vzrok, ki bi b:l pokojno silil v
tu drži širok hodnik proti jugovzhodu, ki Bmrt.
županstvo plačalo n od nepoelušnežev izter-alo. Poeebno strogo je paziti ob sobotah :večer in nedeljah, da se etraža redno
rimi.
Kdor ne bi šel na stražo, poleg tega da »o moral najemnika plačati, bode se kaz-loven.
Vi in gospoda odbornika Berdon in Pregartc morate stražo nadzorovati in sicer
■	eak en teden vratoma, radi tega pa ste vei rije straže oproščeni.
O straženju se aora voditi poseben zapisnik.
Manjkajoče je vsako nedeljo naznanit pedp «anemu.
Sa etražo je pričeti takoj po prejema ega nakga.
Dolina, 26. decembra 190f>.
Zupan :
^roJSil	P>og«rc e /r.
2*5 /12./05. L. S.
S ti ajn.
Čitajte in Btrmite ! Kaj tecega se jedno-Lavno ne zdi možno v XX. stoletju in v iravn državi, ki ima za varnoet državljanov
■	njihovega imetja na razpolaganje policijo, rožnike, vojake in čuvaje. In posebno se e zdi možno v Ricmanjih, kjer smo videli iporabljati orožnike tudi, kadt r jih ni bilo reba.
»Višava« na viša?i! Kaj bo neki to, i m slijo Čitatelji »Edinost'«!
Da vas ne bom mučil dalje, prehajam akoj k stvari.
Na višavi v vasi F/lugi, ki leži nad
vrsti na tiste, ki so vsaj nekoliko vešči nemškemu jeziku. (Ki je eeveda cestarju v slovenski DivEČi ti'no potreben ! Op. uredništva.)
Nemški cesar — dedič ▼ Opatiji. V dunajskih listih je čitati, da je v minojem tednu umrla na Dunaju bogata gr fica I.-avra Henckl pl. Donnersmark, veleposeat-nica v Opatiji. ImeTa je tamkaj dvorce »Neptun«, »Rozalija« in »Aron«. Govori se tedaj, da je te dvorce in ostalo posest zipu stila nemškemu cesarju Viljema 1.
Nepitna voda postala — pitna! Pišejo nam :
Na trgu pred »Narodnim domom« stoji velik vodnjak, ki je evoječasno dajal mnogo vode.
Več let pa je že minolo od čase, ko so lastniki nabrežinskega vodovoda rekli, da 1a vod« ni dobra za vživan*« — pardon, hoteli smo reči, da je bila mag stratna komisija tako zaključila. Ker je pa včeraj počila glavna cev vodovoda, kakor poročate na drugem mestu, je omenjena voda postala — naenkrat pitna!
Ljudstvo jo je ves dan točilo in rabile, ne meneče se za magistrttevo prepoved!
V spomin. Dne 23. dec mb:a minulega leta je umrl v tukajšnji mestni bolnišnici po dolgi in mučni bolezni narodni delavec Jo sip Mezge c.
Žal, da mi ni bilo dano, da l i bil pravočasno obvestil mnogoštevilne prijatelje pokojnikove, ker eem doznal to še-!e včeraj.
Pred 20 in več leti je bil pokojni Jo-
»kc ritijo in pod vrhom openskega hribe, sej B1P v Pr*ih vr8tah nJib> ki BO M borili za i ustanovilo pevsko društvo z imenom »Vi- narodna prava naša. Zato, in ker ni niti v avac. Pravile so že predložena v pottjenje svoji močai bolezni pozabil, da je bil ein » že je vpisanih 38, reci tri deeet ia c sem j slovenskega aaroda, je zazlužil, da se ga iladh in etar h »Všavcev«! Predeednik spominjamo na tem mestu, riprevljalnega od bo/a je gospod Vinko	1> r ej s k i.
crluza, podpredsednik pa gospod Matija! Komisija za občo pridobnino in ko-'ebalc.	misija sa osebno dohodnino. Komisije
Pevcvooj« tej najnovejši narodni trdeja- obgo pridobnino so pred dnevi dovriile ici to gospod Baretto. Ako pojde etvar •▼oje delo za priredbeno leto 1906./7. obro naprej, čemur ee trdno nadejamo, po-	Istodobno so tudi komisije za cenitev
navajoči roke, v kater.h se nahaja rojetvo1 osebne dohodnine glede odmerjenja iste
za leto 1905. zaključile svoje razpiav-
prehaja v velik prostor. Tu leža vse vprek ogromne skale. Pustivši na jedni skal gorečo
»Škrata« je iz šla 52. številka, ki nri-naša mnogo lepih slik, med njimi : »Škot
svečo, šel sem dalje. Kmalu je napravil po-i Nagi in zavod sv. Nikolaja«. iŠkrat« stane tok rster ovinek proti zapadu. Ne daleč od 10 siot. todi priteka od severozapadne etrani drug podzemeljski potok. Na nadaljni poti ee je Hodimir; Blažena
strop nad menoj vedno zniževal ter se je po Gospodovo; C e lomil; Živan*. — Temperatura
,	, , .	, ... | j ob 2. uri popoludne -f- 8'5° Celaius. — Vreme
kakih oOO m ob zadnjem jezeru dotikal vode.' , v
J J	deževno.
Tu izginja voda v tolmunu.	____
Koledar in vreme. Danes : Silvester, papež ;
Jutri: Novo leto; Obrezovanje včeraj :
popoludne -j- 8*5° Celsiug. — Vreme včeraj :
Dovišivši malo ekico sem se vrnil urnih korakov. Predno sem prišel zopet do prvega jezera, zapazil sem na desno nizek hodnik brez vode, ki se p* ob času povodnji napol-! Pri"di danes njuje. Tu sem našel meni doslej nepoznanega
Društvene vesti in zabave.
PeTsko
Eumnem
društvo »Zarja« v Rojanu
»Silvestrov večer« v »Kon-društvu« v Rojanu. Na vsporedu
j zjutraj.
Začetek veselice ob 5. uri popoludne. Vstopnina 50 stot., Bedtži 20 stotink, vstopnina k plesu za možke 1 krono, za ženske 40 stotink.
Ker ie danes tudi v »Narodnem domu« v Trstu »SilveBtrov večer«, zato Re veselica prične že ob 5. uii.
Upati je, da pribiti na to veselico »Zarje« kar je rodoljubnega v Rojanu.
Volilni odsek pevskega društva »Kolo« vabi gg. pevce, da pridejo danes, dna 31. t. m. točno ob 1 uri pop« v društvene prostore na posvetovanje glede sestave novega odbora.
Pevsko društvo »Danica« na Konto-velu, vabi na dramatično predstavo »Stari Ilija«.
Vttjpn'-na 60 fctot. začetek ob 4. uri popoludne.
ajnovejšega pevskega društva v aaši oke- za ci, bomo /s v prihodnji spomladi imeli prL- ^ ljanje. ko si ti te »Višivane« ob njih prvem	^ Pr;l'ki
sta
izrekla gospod A.
ftiU pU	8ch:oder v komiiiji za okol co in gospod
Da se stver bolj razvije, podal se je na	»runner za Trst-meeto predsedniku
-ci* v vzs Frluge močan oddelek pevskega J»kcbu pl.-Kubecevich, poročevalcem m re-r uit v a »Kolo« ter je Um prepeval atše «an®kim uradaikom zahvalo komisije za njih metae ia narodne pesmi. Domačini ao bili »eomorno sodelovanje.
ilo hvaležni »Kolaiem« ia »KoUšcsm., da' Nadomestie volitve in cenilne komis.je . jih priU sokolit ur jim vnemat veselje «• Trst-meeto in okolico, ee bodo — kakor > lepega narodnega petja, katero aaj se sa objavljeno — vriile dne 9, 11, 12 m 13. »prej raslega tudi na v šavi! A pevsko jaauvanja.
-uitvo »V šava« naj \etraj»o nadaljuje sa- Jana »Pomikve« pri SliTji. Na za-r.četo narodno delo.	pada slivarske cerkve izvira potok, ki ob de-
ievjn močno narašča ia se s glasnim šumom
vliva v osko poko.
Dne 12. t. m. eess ee z jednim delav-cem ia 50 m dolgo vrveno lestvijo (last tr-žaike podružn ce »Slov. plan. društva«) od-k imenovanju nadškofa t Gorici, pravi), da razišče m ponikve, o kaurib si sloea« piie *	ljudstvo pripoveduje čudne reči. LeeUv sva
podzemeljekega hrcšSe. Naglo sem prebredel 80 PetJe' ša,Jivi Prieori in gljiva igra. po ša jezero, ker je moj spremljevalec na vrhu *vršenem vsporedu bo pa ples do 3. ure
že nestrpno kričal.
Neprijetno me je zopet zazeblo po hrbtu, ko sem prebiral lestvine kline 38 m visoko. Po napornem delu, ki nama ga je dala le i sUv, sem bil vesel, ko eem zopet Z3 gle dal beli dan in zamenjal mokro obleko s suho.
Egidij Čeh. Priproste narodne pesmice določene sa to predpustso d j bo, se razglasijo jutri v Skednju na velikem plesu v dvorani gospe Sancin-Čemot. Začetek ob 4. uri popoludne. Prijatelji naša lepe pesmice ee uljudno vabljeni, da ee v velikem številu udeleže tega razglašenja.
Prepoved na papirju. Mestni magistrat je že opetovano prepovedal tečenje vode v sede na javn h vodnjakih. Vkljub Um prepovedim pa vidimo dan na dan skoraj ra vseh vodnjakih csle gruče žensk, ki morajo čakati, dokler se ne napolnjujejo veliki in mali sodi !
Kakor se vitli oat&ja mnogokntera magi-stratova prepoved — na papirju !
Trst brez vode. — Včeraj ob 7. i uri zjutraj je pečila glavna vodovodna C6v brojence, ia sicer na vogalu ul;c del Belvt-dere in CDmmerciale. Voda je prodrla na ce-; sto in se razlila po ulici CommeroiVe v ulico | Carlo Ghega in na trg pred »Narodnim do-mom«. Cev je počila po dolgem in sicer v dolgost m 1*80. Vsled tega so takoj zaprli vodovod za vse mesto v reservoarju na Greti, j a vse mesto je bilo ves Jan brez »priznano pitne vode«.
Še-le zvečer o 5 uri in pol je bi'a počena cev nadomeščena z novo. Osolu 6. ure in četrt so v reservoarju na Greti odprli vodovod.
Samomor. Včeraj pepoludne ob 2. uri ia pol je neka mlada ženska akočila z okna ki se nahaja na etopnjicah v V. nadstropju hiše št. 7 v ulici della Geppa. Z okna je padla na dvotišče, a o padcu je zadela ob koprophorsko skrinjo (smet anico), ki se je nahajala Um. Stanovalci hiše, ki so jo videli skoČ.ti z okna, s3 pohiteli k njej, da bi jej pomagali, a eden njih je Šel klicat na pomoč zdravnika sa zdravniške postaje. A ko je ta prišel k nesrečnici, ni mrg»l storiti druzega, nago da jo je dal nemudoma prs
..Slovansko bbvsKd flrnštvo" v Trsta.
Sedež: ul. S. Fancesco d'Assisi 2/1 Pevovodja: g. Srečko Bartel
Pevske oaje za motki zbor vsaki torek oh S. in pol uri zvečer; za mešani zbor vsaki četrtek ob ravno isti uri. Podpisani priporoča toplo pevcem, naj se udeležijo v kolikor večem številu „Silvestrovega večera" v „Narodnem domu" in dramatične predstave bratskega društva „Da-niče'- na Ko nt o velu. — Pevkam, pevcem, prijateljem društva in vsem tržaškim Slovencem vošči ,,Sreč-no novo leto".	Odbor.
Mi, in z nami gotovo vsi pevci
iravljamo najsrčnejše novo posestrimo vo«. k; naj rasU, cveU ia se rasiirja et in slavo nese slovenske domovine !
B r e j e k i.
po-Vi
»Trgovsko izobraževalno društvo» priredi jutri 1. jaauvarja v društvenih prostorih, ul. S. Francasco <iT Assisi 2. I. »vijoličen plesni venčaže. Vsaka udeleženka in vsahi udeleženec do >i šopak vijolic v dar. Sviral bo civilen orkester. Med plesom bj šaljiva pešta in š ljiva tombola. Pies bo trajal od 6 in pol zveler do 1 in pol zjutraj. Priporoča ee priti v plesai opravi.
Odbor tržaških gospa priredi tudi letos »veliki ples«, ki ee bo vršil dne 1. fabruvarja v veliki dvorani »Narodnega doma« v kcrUt slovenskim otroškim vrteom.
Za ta dan so naše dame že eafiele b pii-prave mi. Več pozneje.
Pevski zbor bratovščine sv. Cirila
in Metodija priredi »SilveBtrov večer« v neeti v mestno bolnišnico, kjer je pa umrla ] prostorih »Konsumnega društva« pri sv. Ja-
že ob 5. uri popoludne
Nesrečna samomorilka je popolnoma ne
kobu. Na vsporedu je petje, igra »Trije tički« ter prehod starega leta v nov j. Pri-
»V zadnjem čafu eo novine spravile v morala že zuaaj rasviti, ker sta vbod in| V.« ?n dan, meeeo in letnica: »14/IX/i901. jst kakor novega ksndidaU ca nadško- dolgi hodai jako stolico v Gorici preč. dr.* Frana Se- eem Ur tja
poznana, kajti ne sUnuje v isti hiši, kjer ti j »telj i pevskega zbora dobro došli. Vstopnina je končala iivljenje. V hiši jo niti nihče ne | svobodna. Radovoljna darila sa hvaležno
pozna. SUra mora biti kakih 25 do 30 let, vsprejemajo.	^
je jako lepega obraza ter kosUnjevih las. Na j P^sko društvo »Lipa« v Bazovici roki je imela poročni preUn, na katerega! priredi dne 1. javuvarja 19 06. svoj pevsk notranji etrani .U vrezani začetai črki »A. ^baven večer v gostilni gospoda Jonpa Lr-
bsnčiča.
vsost kakor „ov.g. k.od.d.u .. »d*ko- dolgi hod..k j.ko o.k. t.r a. vij« fo.leJ.j,' Rob.c, ki .o j.j g. »*ili v iepo, j. Pa	Ž»T.rOT«lniC. gOTfJe iltlne T Trcb-
6	»imovin ta zaiataieama »E. V.« Todi vsa teh bo imala v nadalo dna 7. janufarja tb
občni zbor v dvorani aporn^ga diuitva«. Dnevni predsednika, poročilo tajnika, aKbjnika, razni na^vd' in predlogi,
„ oab ra.
Darovi.
Tržaški podružnici »Slov. plan.
društva * carovela s'.a g?. Josip Habat, ŽU[ nik v Podgorji 10 kron in dr. Juat Per-tot, zdravnik v Tretu zi »jamski sklad« 20
kron.
Za »Božičnieo« je nabral g. Just Arhar v kavarni »Balkan« 172 K, katere fo
darovali eiedeči g?.: Fran M&tejčič, Hr. M Pietner, i r. fesor Jenko, Grae. Stepanč 6 ti'i 10 kron, X. Mašek, Hmalak, N. Siepac-€ič, dr. Cikovič, dr. Rvbir, Svetko Marte iane po 5 kron ; dr. Gregoric, nečitljiv podpis. Anton VTrabec, Kobjeglavski, ing. Ign. Šega, Franc 8ikuj po 4 krone: A. Goijevščak, I. Goriup, Vlaiko p> 3 krone; M. Cjtič, Z«fred, Kair, Gregorič, Maod ć, V. Kundič, Š rl;, Hubert Rint, nečitljiv podpP;nter, I. Renče!], Kcmič, Rosman, L). Modie, Angel Dekieva, V. 4 ernigoj, štoka po 2 kroni; M. L, N. X., A. Z. \V. X. Mirt a lav S!mič, Kukar, F. Pl. Kts)ve\ P< žar, Zvvitter, Jon, Kror, A. ValentiČ, A. Vmset, Zink, Pek s č, Ant. Vozel', Zelen, F. M or, Karilaček, Sctwarz, N. N., D. Vodopivec, F. Diftoe, Kritten Plaskar, Ivo Kr šel. Sr. Tcrl, Kamensek, F. Punikvar, C zlamen po 1 kroio; Mlakar 50 st., Tic 40 et., J. 10 stot.
G. V. Zabrič in g. V. Bačar nabrala v »Delavskem kon> uncem društvu« pri sv. Jakobu 6 kron 50 stot.
G a Roža dr. Gregorinova 12 maj s h toam , 12 parov nogavic, g. Ernest Pegaa 1 vrečo fig v vencih, <r. August Štuler celo ti no moško obleko, g. I. Petrovčič 1 par tin h Tevljev. g ca Pond?iak 2 para nogavic.
Boz plečaj blagim in plemenitim srcem ! Xaj bi ■ mnogo poen«mjvelce7 !
B agajn št v o.
Razne Vesti.
Omozila se v 80. letu B vši igralka
budimpeštanskega mad artk^ga gledališča gospa Brielle, k. je stara 80 let, si je omo-žila s 34-1« t im Kolomanom Res sevat y-jem, Sorodniki starke so jo hoteli s aviti po l oekrbnistvo, toda oaa si je izposlovala zdravniško spričevalo, da je povaem zdrava na duhu. Poroka se je izvrš la v sobi neveste, ki rad: starosti ni mogla iti v csrkev.
Brzojavne vesti.
Kriza na Ogrskem.
HEKES-GVUL A 30. (Ogrski b r<). — Instalacija novega velikega župana Krecsnaa-rika Ee je izviš la v miru.	zborovaloi
dvorani je bilo navzočih 26 členov munici-palcega odbore. Krecsmarik je pr šel ter imel potem gover, v katerem je rekel, da je prinesel mir in ne*vrjao ter da ho3e čuvati veljavo zakona. Govor ;e lil vsprejet z eljen klici.
Bela knjiga Vatikana.
RIM 30. Danes je bila razdeljena bela knjiga Vatikara. Ista ima nas'ov: »Ločitev cerkve in države na F ancozkem. Popis i a dokument «. Popis sestoji iz predgovora, 9 členov in doditkp. Priloženih je 47 listin. Be a knj'ga ima 273 strani.
Maroška konferenca.
MADRID 30. (Agencia Fabra). Včera-je bil pri ministru vaanjih stvari, vojvodi Aimcdo'aru, običajni tedenski veprejem. O tej priliki se je minister raegovsrjal z d.-p ornati o odgodjenju maročan*ke konference. Oa* sestanka, kakor je :z raznih iejav po •nt ti, ni še tfie jelno določen. Dvorana v A ^eeirasu, kjer so bo vre la konferenca, bo pr rejena pred 1«». januvarjem 1906, Povodom konference bo uvedena posebna poštna, • rzoiavDa in telefonska zveza. Promet z i i Kreltarom bodo preskrbovali brzi parniki.
Dogodki na Ruskom.
PETROGRAD 30. »Novoje Viemja* poroča iz X:žnega Xovgoroda : V mestnem ie u Kumes no se je vršil poulični boj med zmern mi in radikaln mi strenkami.4 Soraove tovarne to cdreeane od mesta. Z?e"er je b lo < 1 'smzaj al sati gromenje topov. Nad Nižam Xovgor;dotn, Sjrnovrm in c kolica je m o okl cano stanje iereJnega o ačanega vtritva.
PETROGRAD 30. »Petrogr. brzojavna agentura« razširje nastopne vesti:
M i t a v a 29. Železn šia proga Mitava-Viniava in M tava R ga so ropet v pro m»«u, f očim je promet na prrgi Mitava Li bava veled pclkodbe otežkočen. Vsled pomanjkanja s-irovin so mnege tovErns uett-vile delo.
BEROLIN 30. »Wo ffjv b rc« poročs iz Mcskve od 29. t. m. : Včaraj so ust: š izvršili v z^padaib predmestj h grozodejstva nad jet? šiimi in pol cijskimi uradniki. Danes je vse mirno. Silno mnogo oseb je bilo aretovamb. Delavci bo te včaraj deloma vdali ter oldali orožje. Odkar je Miš5enko tukaj vrhai poveljnik, je razun teltsae garde Sieiaeaoveki dospela semkaj Dagestanska ka-valerija.
MOSKVA 30. (Petrogr. brz. ageniurt). Ssdaj so 89 tukaj na delu tri čate oboroženih rtvolucijona:c9'-. Včeraj so poskusili, da se Fp:razumejo z vladninui oblastaijami ; po nudili so pe odi: ž ti	ter se predati,
ako se jim dovoli svoboden cdhoi. Ker bo bili ti pogoji odklonjeni, so se usltei daneB btslnrili in utrd li v hišah, katere so pa kakor se govori, naskočila in vzele čete. Vc-denj<* Čet keie, da eo ostale zveste svoji pr -segi in vlad'. Pričakuje Be, da bo do danes zvečer ustaja urinšena.
PETROGRAD 30. Včeraj so d. spela iz Rige privatna poročila, ki pravijo, da s? je vršil tamkaj pouličen boj. Uat š so se polastili vel kega dela mestr, mestne dume, nekoliko vladnih poslopij in kololvora. Brzojav je bije raeleian.
Trgoti^a
Uaruk peroji!« 4t> HO. decembri*
Tržaška borza.
l-smpnuofii K 19.14—19.1 (i, ugležke lir«- K — do —, Loudor tratek *«rmrr> K 240 23 -240 5(>
Francija K 80---^ t«0 talij s K v* ?5 .fc5~
itaalijuiaki bantoTCi & — - .-■-.. 4<-JHi;ii
117 70--117 90 nemSkJ ban""«^ — - —
avstrijska eUnom* roui* ^ 99.70 1CM» — op-, kronska renta K 95.r5 95 85,	- "
——kreoiuK- akcije K 681 — — 683.— dlfanae	R »t>?.— — 669.—, Loaabt.. K
123.— 125.—, Uovdove akcije K 765.— 775.— Srećke: Tisa K"831.75—335.75, Kredit K 4i>6,— do 483.—, Bodenkredit 1880 K M)2.- 310.—. Bo-denkredit	K W2.— 310.—. Turske K 146.—
do 148.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
danes
Državni doig v papirju	100.90 101.—
n * srebru Avstrijska renta v zlatu
„	„v kronah
Avatr. investicijska renta 3\s° Ogrska renta v zlatu
tijanaka renta 1(«'>—, tržni diak^r.t 4—, msnjioo a
Dnnajn —Mirna.
Tržna porodila 30. decembra. Budimpešta. Pftenir<; ra april K 17 10 d'
K 17.14, rž za april K 14.10 do 14 12, ^ves za april od K 1426 do 14 28; koruza z* maj K 13 58 do K 13 60. !
Pgebka. oonadbe pičle, povpraSevanie r zervirano. i tendenca mirna. — Prodaja neznatna, nespremeujeno.1 Draga žita nespremenjeno. — Vreme : vlažno. Hivri.	Kav* »sat-«. ^ ^
po Vi 46 \'4 frk. ss marec
23.70, za marec-junij 24.10 (mirno). Moka za tek-oč1 m?sec 30 70. 'a jan. 30 90 ^^ jan.-april 3l.2i za marec-junij 31.60 mirno 1 — ttt-pjfno rije z3 tek las ec 55.50. ' j n 55 50 sa januvar-april 56 — za raaj-nv^mt 56 5l> (mirno) — Špirit ** ta^oV	38.75. za jan 37 —. za jan.-april 37.2>
ia mai-av^uj; " S - (atalno). — Sladkor aaro' u- 1».* , —20.1/« mirno"1, bel sa teko?i rt-«----	r.* I m ".M.3,^ ra januvar-airil 24—, za
. (mirna) rafin\ra-> 56.50—57.—.
m;t iv-Vreme
. Kava Rlf- «* bo ' 6e
do 10 st nižje. Prodaja
rape zb tp% map?-
46.1 4. Stalno.
>«w-York	>
dobave. Stalno, za 5 stotink tOCO vreč.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za za dec.
--, za januvar 16.30, za febr 16.5', za marec
16.60, za april . 6.75, za ma 16.93. — Mirno. Vreme: lepo.
Hamburg. (Bk!e »op.' Ka?* -ur good
v9cr*sr tj. dec.--marec 37l/s- ^a maj 37.3/,
za september 38 '/s Stalno. Kava n-Tuo 36—37. ncvnrina ibLin, 38—40	«io 41—42.
Sladkor tuzem ki Centrifugal 5 t-romn. tied K 70.— do 72.—, za nov.-avgust Iv 65*50 do 66 50 Concasse in Melisitl promptno K 72.50, za nov tvgust K 67.50 do 63-—.
London S alko- le ret»» <»ar»>¥ 8'/* 9 -
Mlačno.
Pariz Kž ta tekoči uit**1 1625 rt januvar 16.25, za jan.-april 16 40 marec-junij 16.50 ( irno). — . Bem*"" t*. ickuc m- see 23.35, za anuvar 23 40 za januvar - apiil
ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona g. Trst.
Trgovina s kožuhovino in kapami.
odlikovana na rastavi v Trstu
Velika zaloga kožuhovine -—
in čipk (kap) za civiliste in vojake.
Sprejema poprave z največjo točnostjo in skrbnostjo.
„Trije tički".
Burka v 2 dejanjih po 60 stot., po pošti 10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in založniku Jaki štoki v Trstu (Narodni dom), pri A. Gabršček v Gorici in L. Sch\ventner v Ljubljani.
kronali 40,'o
3 ti
n	"	/s
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državuih mark 20 mark 20J frankov 1C0 ital. lir Cesarski cekini
včeraj 100.90 100.90 117.70 99.»5 90.20 113.5:0 95.50 S6.70
100.95 117.95
100.10
91.50 114.75 96.30 87.20
1631.— 1633.— 673.75 681.25 240.17 \ 240.12V, 117.65 117 571/,-
23.5'J 19J5 95 65 1132
23.03 r.M8 9&J63 11.32
Parižka In londonska borza.
Pariz (Sklep — Francozka renta 9t>.07, italijanska renta 1 6.2). Španski eiterieur 92.75, a* cije otomaDske banke 601. - . M jnjice na Londui 251.—.
t* ari a	teif
72'j.— Lombsrri 129 - ar' ^Ms* tnrHe	91 25
a'»ui.eka zla«.	99.2> cgni* 4*, .
r «r t' 97 50, Ltadi^u 4Ž5— itifkt* sieflt 136.50 parik" v 14.32 .taifajakt nr» r <fi-jocaloe akcljc 739 — »kci*e Sio Tint- 16 85 Trdna.
Li •« o .. «csai	»<" •>. coi 89.*/,,
Lom bar' 5 5.—, treiM-" 30.—. »« n "ka «»»»> 92'/,, »• -
00 cc
> Si
HA
O U) (A
O &
C o
Pm
<0 O
uo tc
p
C
0) U
N
*5
O C
<D
'O4 U
(D >
0) C
O
a o
-4-J
V
O >
o 2
>v
>N O
m
rt
N
Cd
a o
Oh
0
S
® i	.
~	s
1	3
f	S
M
"	A
C	48
—	H—>
■M	00
► :	S-
70	>"
O
s ■ >
© < ^
ce © >
m rt
© a
- 1 B
98
1 t s «
ž I
-T
sa
E O -
00 cd
09
>co
Q- CO
cd
O 15
-O
a® I S* £
Z CD
JS o
3 2
a 1 s
rt
o d
68
— ^
-S s "S. ^
se	Z7
>2	es
5	88
-S	-M
d	d
p*	«a
-	sS iS
'd o
cd
TS O
03 >0 - cd
u —■
s f—
5	<»
?	« ©
J	£ 2
^	^ ¥ lm P
>	c
"Z "a
>	N -
Si
u
m
O >
o
a
o
"S" •d c3
N
(3
a *
O
A
>N
e
M

>KI
CC
>60
iZ! w
w X
g I O S
u d.
Od O
'ed1
Um
tn
o
CO >
o bo _o
as
n
0
C
<D
>N —
jQ O
0 4
i-	as
JD	C
O	<X>
T3	<J
O X
>co
c C
-s
O J*
as
"n n
o a;
i— S-
a-Q
o o co o.
cn
. as
O) i-
-jE? m O
c
nS .E
as :=?
I«
tc c C & N O as
2 -O
k
TOVARNA OBITVALA RODLI!V(
= TRST =
Corso 29
Telefon itev. 1191.
Ni zvišala cen, kajti ista ne kupuje ne i v. prve in iz druge roke marveč jih izdolllj8 V lastni tovarni ter jih prodaja brez posredovanja.
lOl podružnica v Avstro-Ogrski, Nemčiji in Srbiji.
Čevlji aa moike gladki po gld. 2-90 lini od telerje kože gld. "».
Priložnostna partija
Amenkanski čevlji najfin. p<» gld. 7.—
Obuvalo za možke
Obuvala za ženske
črni z elastiko » 8 trakovi
gld. 2.90 . črni z elastiko
oscaria . najf.
v, lak.
celi lak.
4.5U 5.50 5.50 > H.— črni
» s trakovi » z gumbi rumeni s trakovi » z gumbi
s trako i oscaria
Nizki čižmi chevreau črai za ženske jk> trld. 3.75
Mzki čižmi od hlasja s podplati in iisiijatinii petami
po 75 novčičev. ==
KomaŠe od usnja za hribolazce, lovce in automobiliste; galoše amerikanske iz gome: voščila najfin, za chevreau po 25 novčičev • ••••• škatljica. ••••••
Priložnostna partija.
Najfineji čižmi, chevreau črni s trakovi ali gumbi, za ženske po gld. —
I
II
Gospodjica
Po
vješta svim komptoar i v* skini radnjam kao u slo-j r .Okom jeziku tra/i mjesto. : pravo ovojna lista pod Ljubljanka«.
P«nl pi-ani ini:: m	};i\iti sluv-
i mu <»hf*'n>:N u. <1: -eni odprl nOVO
zalogo vsakovrstne kuretine v ulici
(it-lsi st«'V. 13. — Kuretina, ki Uo j .ril lajala iz Srbije. bo le najboljše kakovosti in po zmernih cenah.
I*rij>oro<*ajo<" se najtopleje bratom Slovan« »m se bilježim
Stevo Črn-ko vic
/<io *nik.
J'lica AratR ste v. <j C v ogni ulice Sapo ne)
haloga moških oblek
FRAN KALASCH
Zimska suknja od K 21-50 Ranglan, površniki, jopiči podšiti s ovratnikom oa astrakane K 13. ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakana K 27.
POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, močnih delavskih hlač po K 4. zimskih srajc, srajce od bombaža, srajc spodnjih hlač od fuštanja, belih srajc itd.
Ulica Arcata štev. g (vogal ulice Sapone)
GOBISIA UMA POSOJILNIC*
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., 11. nadstr v lastni talil
Hranilne vlose sprejemajo se od vsacega
če tudi n: č *d društva in ee obrestujejo po 4:/s°/o, ne da bi se olbtjal rentni davek.
Posojila dajejo f"oino članom in f» n« menjice p^ 6 n na vknjižb* po 51///0 t raduje vsaki dan od 8. do 12.V2 »re pop.
razven nedelj in oraznikov. Ma»je hranilnih tIo* leta 19<J4 K 1,435.60711 r posojil ....,„ „ 1,573.842-34 trlavnih deležev . „	112.720—
Poštno-hran. račun štv. 831/15.
Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom s\ ojo v ul. G10ACHIN0 ROSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno. z najmodernejšim blagom bogato opremljeno
krojacnico.
Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spada jočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom.
Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. -- iMnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči' za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago.
AVGUST ŠTULAR.
Z odličnim spoštovanjem
KONSTANTIN RUBINIK
vi*'
Prodaj alnica mrežic, Ulica Stadion 3. •prejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljiv« . plinove mrešice. — Vsakovrstni pripadki sa razsvetljavo. ^
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
Ivan Suban^
TRsT ulica Chiozza 33. TRST
Velika zaloga svežega štajerskega masla, navadnega masla I. vrste po K 2' 16 klg. centrifugirano maslo za čaj po K 2*70 ne izpod 5 kilogr. Sladki muškat v boteljkah od 1 litra po 90 stot. Velika zaloga suhega in svežega sadja. O priliki praznikov se vdobijo : zajci, kljunači, koštruni itd. blago vedno sveže.
A a zahtev se pošlje cenik.

Dajte otrokom
tečne testenine Žnideršič 9l Valenčič-a, ako jih bocete imeti zdrave in rudečelicne.
© Caro & Jellinek 0
Predno kupite zlatanino in dragocenosti
obiščite
Delavnico zlatnin ■	in dragocenosti}
Josip Pompillo
Corso It. 49 (nova palača)
Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ui bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu. kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in nu -j njava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo = se takoj izvrši. -
3vati petelin
tovarna testenin
TRST
Sr. Iran pri Trstu. Crand Prix, svetovna razstava.
K|V I Z D O V A
--PARIZ 1900 -
restitu cijska tekočin n
rrsi ui. nomagna »t. 2 Trst.
——— TZLZrOV št. 1*27 ——
PolMžnice: Dunaj, Budapešt in = Lvov. =
Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. -
Se priporoča za preskrbljenje Beljenj zaprtimi blazinjenimi vosov! za pohištvo toli v mestu koli v tU- m ieozemstvu.
pakovanje za prevoz po morja.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in k== državne-^uradnike	=
Mljata rsate rrste io stalni nizti prerozinni.
wr Proračuni brezplačno.
Neposredni uvoz.
Dohod novih amerikanskih črevljev
Au-man-ie.
Specijaliteta: štifljc' In črevlji.
'<t . Najnovejši vzorci. =
R. NE UM AN N
TRST — Corso 22 — TRST
i i

fJMt t *
.fC^A v-3 v rt
I /V'\ II I' S®	cuje »,rea IU
. Ul J /	daia jm budili
"jit______ it \A" i	_ »aporih zopet-
O—> /fa- — 5 1	no kreiiko^t pri
C. kr. i ■ r i %. pralna vehi r.\ konje. ' en i :
k. 2 ao
Nad 10 let rulii <1 vi p rn i konjiirni vcOjili hlevih vojaštva ju civilistov ; oj;l-•uje jireil iu
X l I >
krepko^t pi • itrpuelih k:t.ui itil. in
solti kuti' :l /:l

izvrstno in u splošno fainirauje.
Pristen samo se zraven stoieui varstveni znailco.
Vilohiva sj v vseh lekarnah in miroiltlui>-1?). lh«strovani2<;«,iiik gratis in franko. — Vsaktl:inj<* ra/jMi^i!j.iui»-se visi i■/. glavne / a 1 oge
Fran Iv. Kwi^da
kr. v-tro-ogr.ski, kr. roinuiuki in kiif-'. bnlg:ir-<ki
okro/na lekarna. Korneubunr pri Dunaju.

H Sprejemaj* »e lsakorrutim dela iu Bi ~ ~ ——	probnih načrtih.
S' mm- P:PST"T33 "r3il DreSTftft-' iB IrdSf'
Tovarna pohištva
= RflPftEL ITflLI.h —
Velikansko	ff't
ro uš-va in
TRST -t i 1 C -t .rv1 ^ I C a 1 T o •»
t - n r* f 1 -I k- Ll
'fin nifklh
Ar 1' V V >V^ \ ^ll , ^ > V \ ^>V
Tržaška posojilnica in hranilnica
-reflistrovana zadruga z omejenim
PiMMMm Casermm štev. m, Z. m. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 93». BV~ Vhod po glavnih stopnicah, -mm Hranilne ulog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje pa 4"',. R«ntni davek od hranilnih vlog plačuje uvod s»m. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer uknjižbo po 5na menjice po ••/,, n* zastave po 5»/,'/..
Uradne ur«: od 9—12 dopoludne in od 3.—4. popoludne. » Izplačuje vsaki dan ob ursdnib urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, najmoderaeje urejeao varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ■	Poštno hrsailaliBi račun SI«.004.	-----
>9

Zaščitna znarrJ^a : „Sidro".
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain-Expeller
je splošno pri/.cauo kot izvrstno bol blažnjoče mazilo : cena SO stot., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovauju tega povsod priljubljenega domaćega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v A ka ti j ah z našo zaščitno znamko ,,Sidro', iz Richter-jeve lekarne, potem se je trotovo prejel originalni pridelek. — — — — —
Richterjeva lekarna pr
Elizabetine ulice >tev- 1,ova T
pri „ziaisui levu- 7PRA3I a b *
JM
Dnevno razpošiljanje.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znauika.
ScMtov-o štedilno milo

z znamko „JELEN
i 6
Ono je zajamčeno čisto	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zaras jamčeno pristno, perilu
neškodljiv« milo naj pa/i dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". DdobiVd SC pOVSOđ!

JUKI SCH1CHT. I STJE 11a LABI.
Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.