14. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. jannvarja.        XVIII. leto, 1885.
IshHJa vsak dan svefer, iiinvi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeuian za av stri j sko-ogernke dežele za vse l«*to 15 gM . M pol leta 8 jjlu\, za Četrt leta 4 gld., n jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljmio brez pošiljanja na dom za vtfl leto 13 gld. z» ftetrt leta 3 gld 30 kr., za jeden DMMfl I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa M po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za ćerrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četimtopne pettt-vrst^ po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 Ur., če se dvakrat m po 4 kr., d« se trikrat ali v.čkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rukopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravnišCvo jo v Frana Krlmana hiši, „Gled.iliška stolbu*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, tj. vso administrativne stvari.
•»==—•- ---- "—=--- ' 1
Davčna novela.
• Spisal dr. G rog ori č.) (Konec.)
Vladni razlogi sami pravijo, da se bodo vsled odstranjenja dosedanjih olajšav po §. 4 vladnega načrta državni dohodki za 2270.470 gld. zvišali. G. Obreza naj nam torej navede ljudi, kateri mu verjamejo, da je ta paragraf kmetskemu stanu na korist.
Skušnja nas uči, da velika posestva redkejše, mala pa večkrat gospodarja menjavajo, ker so celo male parcele in posestva, katera se z intenzivno gospodarsko kulturo obdelavajo, na pr. z vinorejo, s hmeljarstvom, ki prehajajo iz rok v roke, skoro kakor denar. Mi Slovenci pa smo reveži, pri nas mala posestva prevladujejo, nam bi tedaj §. 4 vladnega načrta gotovo škodo donašal. Posebno kraji, kjer prevladuje vinstvo, bodo očividno škodo imeli, in takih krajev imamo mi mnogo. Poglejmo si nase Haloze, na kako majhne parcele so razkosane! Tu se tudi posestniki pogostem menjavajo. G. Obreza sicer takoj spekulanta sluti, kateri po posestvih preži, in ta bi naj le debelo plačal! Kje pa so za Boga ti spekulanti? Nam o njih ničesar ni znanega. To je ravno krivo, da se kmetska posestva tako pogostem prodavajo, ker kapital v hranilnice zahaja, ker državni papirji prevelike obresti dajejo, in so posestva ob vso vrednost prišla. Nam je znano, da je hranilnica nekega malega mesta na Spodnjem Štajerskem v lanskem lotu 22.000 gld. dobička imela samo pri tem, ker je za denarje, katerih je preobilo imela, kupila državne papirje. Zakaj pokupijo hranilnice toliko kmetskih posestev? Ker nikdo za posestvo še toliko neče obljubiti, kolikor ima na prvem mestu vknjiženega hranilnica, in to skoro nikdar polovice cene ne doseza.
V hranilnicah so do sedaj obrestovali vloge po 5°/0 in še više, ali ni toraj bolje, denarje v hranilnice nositi, pri deževji pod streho, v vročini pa v senci ležati, kakor posestvo obdelavati, poleg tega pa stradati in na pol nag hoditi, pa še ne 4 °/„ dohodka dobivati ? Pod takimi okolščinami špekulantov za kmetska posestva ni.
Kapital pritiskava ne samo na delavca, ampak tudi na kmeta, to je žalostna ali splošna svetovna prikazen, tu pa bi država, kot organ prava morala posredovati, da kmetskemu stanu to stanje olajša,
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Gospod urednik! Ko sem se nekdaj vozil z Dunaja v Ljubljano, ustavil sem se v Mariboru, da obiščem starega mi pobratima, Jurčičevega in Vašega prednika, pokojnega Antona Tomšiča. Zadel sem jako srečen dan. Tomšič bil je doma, vrhu tega pa tako izredno dobre volje, da sem se kar čudil. Mej pogovori o raznih politiških osebah in razmerah jo vedno ponavljaje popeval:
Der Mensch musa oine Freudo haben, Sonst liiitt' or ja ka Freud'! Und wenn er keino Froud' nicht liiitt', So liiitt' er gar ka Freudi
Tem vrsticam zložil je bil sam melodijo in kadar koli sem izrazil svojo nevoljo nad tem in onim, pogledal me je iznad svojih naočnikov nekako dobrovoljno, ter zopet zapel: „Der Mensch muss eine Freude haben!" da sem mu naposled sam prav
ne pa, da mu po načelu: močnejši tlači slabejšega, nalaga bremena, katerih nositi ne more. Takoime-novana agrarna stranka si sicer prizadeva glede zemljišč doseči nekako stalnost, ter razkosanje in vedno menjavanje zemljišč zaprečiti
Vsak, kateri ima za kmetski stan srce, mora želeti, da bi se to doseglo. Se li pa to bode doseglo, je drugo vprašane. Od konca zadnjega stoletja so se gospodarske razmere izobraženega človeštva močno predrugačile.
Doba kapitala je nastopila; vsakdo hrepeni po premoženji, ker po premoženji se ločijo stanovi in vsled premoženja imajo ljudje več vžitka, nego je to poprej bilo. V fevdalni dobi so grofi na svojih gradeh sedeli in premoženje v vkupnosti s svojimi podložnimi trošili, ker jim na drug način ni bilo mogoče. Sedaj bogataši na povrat živijo, po celem svetu potujejo, po letu se v planine na Tirolsko in v Švico, po zimi pa v Nizzo ali Egipet vozijo; vsak hoče le vživati. To socijalno gibanje vpliva tudi na kmetski stan in njegovo lastnino. Kmet je poprej imel svojo kmetijo, za katero se mu ni trebalo bati, ker se ni bilo bati nevarnosti konkurence. Kaj hode Jutri", to mu je bila najmanjša skrb. Ali sedaj je zemlja svobodna kakor vsako drugo premoženje; proste pogodbe, prosta prodaja zemljišč „na malo ali na debelo".
Jugoslovanske zadruge nas še malo spominjajo na razmere v prejšnjih dobah; po štiri generacije živijo skupaj, vsaka ima v skupnej koči svoj kot; vsi skupno delajo, kar kateri zasluži, donaša domov, moški orjejo, tešejo, ženske živino opravljajo, predivo predejo, pri goslih in tamburici, — pravo idilično življenje. Ali tudi te patrijarhalične razmere podjedava to, kar mi napredek imenujemo, posamični hočejo svobodni biti, s svojim po lastni volji razpolagati, in terjajo delitev in tako tudi slovanske zadruge razpadajo.
Če tedaj o propadu kmetskega stanu govorimo, ni dovolj, če rečemo, oderuhi so vsega tega krivi, s tem je nekaj povedanega, pa ne vse, in ne s pravimi izrazi. Socialistično vprašanje je omajalo ves svet, celo gospodarsko življenje, in z njim se mora v prvi vrsti računiti.
Zakonodajci pa morajo pri vsaki postavi o novem podavčevanji to v poštev jemati in premišljati, da se morejo novi davki nalagati kapitalu, a gospodarskim zemljiščem ne več.
Kakor postavni načrt razločuje v drugih paragrafih o kmetskem posestvu na jedni strani in drugem posestvu na drugi strani, tako naj bi tudi v §. 4 razločeval, in kmetskemu posestvu dosedanje olajšave privoščil, ali pa neko odstotno mero — recimo 1 Vi °/o — vsprejel, katera kmetskemu stanu dosedanjega bremena ne bi povišala. Kapitalist bo Se ne zmeni, ali je 1 °/0 več ali menj, kmeta pa 1 °/0 že preveč tlači.
„Reichsanzeiger" pa „Germania".
Naši blagovoljni čitatelji naj se čudijo eksot-nemu naslovu tega članka! Utegne jih zanimati najprvo, kaj je nemški visokouradni Jleichsanzeiger" (Državni oglasnik) te dni priobčil na odličnem mestu namreč to-le:
„Przeglad powszechny" je ime listu, ki ga v Krakovem živeći jezuvit P. Moravvski vsak mesec s svojimi raznimi soredovniki in somišljeniki na svetlo daje in kateremu je namen, da bi se misel vstajenja vse Poljske živa ohranila mej poljski govorečimi podložniki v Rusiji, Avstriji in P rusi j i. Ta namen se kaže v tem, ker sije ta časopis sotrudnikov pridobil po vseh deželah, ki se količkaj ujemajo z narodnostjo poljsko, in ker je v publi-cistno zvezo stopil povsodi od „poljske Livonije" (od trijeh zahodnjih okrožij ruske guhernije Vitep-ske) počenši doli do Dalmacije. Da se sovraštvo do nemštva in ultraniontauski fanatizem kakor rodeč pas vije po vsem tem glasilu, da se pod pretvezo udanosti katoliški veri gojijo ideje sovražne sedanjemu državnemu redu, to se umeje samo po sebi. V tem duhu govori bivši vladika Janiszewski o papeževi encikliki proti frajmavrarstvu, Lisički (spisatelj znanih knjig o maniuisu Wielopolskem in o A. Kul-celu) o memoarah kneza Metternicha, jezuvit P. Bier-ling (spisatelj knjige „Hocue & Demetrius") o pismih kardinala de Come najplivnejšemu jezuvitskemu propagandistu v 16. veku in spovedniku spreobrnjenega Ivana Švedskega, Antonijo Posepinu, gospod Ostoja o „Lutrovem prazniku na Nemškem", jezuvit pl. Ja-kovvski o zgodovini Itozilijanskega reda, kateri je v zjedinjeni cerkvi imel prvo besedo, neimenovani pisatelj o bodoči imenito katoliški tisočletnici apostola slovanskega, sv. Metoda na Moravskem, o kateri se izraža upanje, nda bode pri njtj Poljska Mložno, dostojno zastopana". — Gasio „l'rzegla-dovo" slftve: »Blagor narodu, kojega gospod je Dog'.
dajal in bil prepričan, da se človeku veselja res ne sme zavidati.
Teh Tomšiču priljubljenih stihov spomnil sem se včeraj, ko mi je slučajno v roke prišel „Laib. Wochenblatt" z dne S. t. m., v tem pa kot listek silno dolg popis komersa, ki so ga bili priredili v kazinskem salonu nemški velikošolci s Kranjskega, oziroma njih društvo „Carniola".
Pročitavši ves listek, ki se vleče, kakor kurja čreva, skozi štiri strani, mislil sem si: Tudi ti ljudje morajo imeti svoje veselje, sicer bi ne imeli ni-kakega veselja! Mladiči morajo imeti svojo igračo, če ne drugačne, vsaj pod imenom „Carniola".
Po pregovoru, da: Kar mačka rodi, rado miši lovi", se tudi od naših nemškutarjev ne smemo nadejati narodnega zaroda, ampak nemškutar rodi nemčurčka itd., kakor se na primer čita v znanem genuit-evangelji.
Veselica morala je biti velikanska, kajti naglasa se, da kaj tacega Ljubljana še ni videla, in to je tem luglje pojmiti, ker ima društvo „Carniola" že ogromno število članov, rekše skoro že trideset.
„Malo nas je, a smo ljudi", zaradi tega se tudi ošabno trobi v svet, da se jedino v nemškem dijaku kaže djaštvo v svojej popolnosti. „Nur Linupe sind beseheiden", bi rekel Goethe, da je kdaj imel priliko, radovati se v kazinskem steklenem salonu, ki je bil takrat okrašen z nemško-narodnimi barvami, s črno-žolto-zlato trobojnico.
V soglasji B tem nemškimi zastavami bili so j tudi govori, ki so so govorili v ta večer. Govorilo pa j se je veliko, kajti skoro vsacega obsenčil je sv. Duh j s svojimi darovi in poudarjal se je svetovni in j kultumo-zgodovinski pomen nemškega : življa na Kranjskem. Gosp. dr. Haullen, kije izrekel to gorostasno misel, je menda pri tem cikal ' na naše Kočevce, ki s svojimi pomerančaini in figami j kolovratijo po vsem svetu in nemško kulturo ,,hoch I und nieder" prodajajo. Zaradi te vzvišene misli o ! svetovnem pomenu nemškega življa na Kranjskem se je g. Haullen konečuo spodobno .,lepo — i ci-, frasto" zahvalil „neniškemu duhu".
Za njim oglasil so je p r o f e s o r Bd. S a m-haber.   Marsikateri čitatelj že pozna tega moža,
S tem se hoče v resnici reči: „BIa.gor narodu, ki ne pozna druzega gospoda kakor duhovenstvo katoliško1'. Ali in kako dalječ se pa to izključiva pri-. poznanje tega gospoda da strinjati z zvestobo, ki je prisežena za deželnega gospodarja in državo, to se ve da ni nič mari poljsko-jezuvitskcm izdajateljem tega lista. Da iz teh poljsko-narodnih sanjarij za cerkev katoliško ne more priti nič dobrega, to je vsakemu nepristranskemu soduiku popolnem jasno, kakor je tudi jasno, da mora tako narodno-sanjarsko življenje, samodelsko podpihovano z mrtvimi spomini, le v zlo obračati realue odnošaje po poljskih krajih države."
Hici, ki so v tem članku spleteni za katoliške Poljake, so zlasti zavoljo tega čutiti tako trdi, ker so v posebno svarilo razobešeni v visokooticijoznem „Reicbsanzeiger"-ji. Le redkokdaj se zgodi, da bi se ta list spustil v jednake stvari, v tako polemiko, ki je sedaj doletela poljski rečeni časopis. A kadar se to zgodi, zgodi se na povelje visocega Olimpa, nemške državne vlade. Tudi ta pot je visoka vlada čutila potrebo, da je visoko gori na svetilnik postavila svoj kazalec, da bi javnega mnenja oči obrnila na izjave Poljakov in nemških katolikov, da bi priporočila jih avstrijskemu in ruskemu nadzorstvu! Dunajski Samuel se je tudi v resnici že oglasil: „Gospod, tu sem, kaj veliš V" Članek „Keiehsanzei-geru-ja je našim nemškim časopisom, neizimši otici-joznih, pravi koran, katerega mora vsak avstrijski politik nositi vedno pri sebi, da se bode naprej vedelo denuncijovanje Poljakov podpirati s sveto nemško resnico! Berolinski časopisi pa tudi z veseljem zabeležujejo novi akt avstrijsko-nemške poslušnosti in udanosti.
Windtborstova „German i a" pa je „Reichs-anzeiger-ja" poklicala pred svoje sodišče in izrekla je ob njegovem člankarskem činu laskavo sodbo; daje pri tej priliki tendencijozno pačil, ali pa da je k o losal en nevednež. Mej drugim piše k temu „Germama'1 to le.
„Leta 1863. so v Velegradu na Moravskom, kjer je sv. Metodij 8^5. leta dokončal svoje popotovanje na zemlji, slavili spomin tisočletni, da se je tam ustanovila vladikovina.   Te slavnosti se je udeležilo na stotisočine Slovanov. Tega se spomina tudi Krakovski .Pregled", ki nadalje piše: „Samo Poljakov ni bilo, ki so bili tedaj sredi hrupa znanih dogodkov in nezgod (upor proti Rusiji) in torej neso znali o tem mirnem zmagoslavji vere in jedinstva narodov, po Kristu si sorodnih". Časopis na to javlja, da so se v Krakovem in v Lvovu zasnuli odbori, katerim so načelniki Dunajevv.ski, Moravvski in Semuratovvicz, vladike; ti odbori bodo skrbeli, da se slavnosti udeležijo tudi Poljaki. In konečno pravi „Przeglad".   , Pri Bogu upamo, da bode Poljska v tej stvari  vredno (t.ojliif). dostojno zastopana." Bržkone so učenjaki pri „Reichsanzeiger-ji" mestu ,,godnie" čitali „zgodnie" (jednodušno), to povedali z besedo „einig" (složno) ter mislili, da morajo torej domovino svariti zastran nevarnosti, ki preti iz „složne" Poljske. Dilema: ali tendencijozno pačil, ali pa ko-losalen nevednež — stoji trdno kakor skala.•■ Tako „Germania".
Kaj poreče nato visokouradni „Reichsanzeiger"? Mi pa odpremo registraturo in utaknemo vanjo nov interesantan akt, dokazilo za nemško temeljitost in tolerantnost. —n.
Politični razgled,
,......i*   r/ttv^ i
Notranje defcete.
V Ljubljani 19. januvarja.
V Brnu izhajajoči „Tagesbote" prinaša članek o m1tiUt«*r«ltt*| t. risi. Ministerstvose bode, pravi ta list, kakor je izvedel iz najboljšega vira, preno vilo še pred državnozborskimi volitvami. Grof Taafte se popolnem ne strinja s svojimi sedanjimi tovariši, zato hoče vstopiti v volilno akcijo z novimi možmi, ki se bodo popolnem ujemali z njegovimi nazori. Vzel morda ne bode novih ministrov iz parlamen-taričnih krogov. Levičarji, pa misli ta list, bi ne prevzeli nobenega ministerskega sedeža, ko bi se jim tudi ponudil. Vlada z levice sedaj ni mogoča, če tudi so liberalci zmožni vladati. Naiog /jedinjene levice je sedaj samo paziti, da se ustava ne ruši, federalistične tendencije ne premagajo in se ne vva-jajo socijalne reforme, kakeršnih bi radi fevdalci in klerikalci. Zato misli ta list, da bode levica vsaj deloma podpirala obnovljeno Taaffejcvo ministerstvo, če bo le to olajševalo izpolnjevanje te njene naloge. Drugi nemški listi pa mislijo, da te vesti neso zanesljive, in da najbrž ostane še na dalje to ministerstvo, kakeršno je.
Se sedanji <l zs»vn~ zbor ni končal svojega dela, že se govori, kako bodo stranke razdeljene v novem državnem zboru.  Sedanja levica se neki ne povrne več taka v novi državni zbor, temveč odločnejši nemški nacijoualci bodo neki osnovali poseben nemški klub. Ravno tako se govori o novem jugoslovanskem in italijanskem klubu. Jugoslovanski klub že posebno preseda oficijozom; vse sile napenjajo, da bi ga ubili, ko se še rodil ni. Mi ne vemo, koliko je resnice v teh govoricah o novih klubih, a zdi se nam že to pomenljivo, da se o mogočnosti tacih klubov govoriti more, in to v šestem letu Taalb'jeve vlade. Ta vlada je vse sile napenjala, da bi dosegla, da bi se stranke v državnem zboru ne razločevale po narodnostih, temveč po kakih družili političkih načelih. Pa k ljubu vsemu njenemu prizadevanju se sedaj resno razpravlja, da bi se zopet osnovali trije narodnostni klubi.  Ako bi se to uresničilo, brojil bi državni zbor nič manj nego pet klilbov, ki bi se označevali po narodnosti njenih članov. To je dober dokaz, kako silo ima načelo narodnosti, da se vsem prizadevanjem vlade ni posrečilo podvreči je kakemu druzemu načelu. — Državni zbor bode težko dovršil svoje delo do Velike noči, kakor bi rada večina in vlada. Vlada namreč hoče, da zbor reši še celo vrsto zakon kili načrtov, a obravnave o tem bi se utegnile jako zavleči, posebno, če bode opozicija kaj skušala stvari zavirati s stavljenjem novih predlogov. Budgetna debata utegne dalje trajati, kakor bi v ada rada. K zakonom, katere ima Še državni zbor rešiti v tem zasedanji, pripadajo tudi sledeči: zakon proti anarhistom, zakon o zavarovanji proti nezgodam, zakon o lokalnih železnicah, zakon o pobiranji davkov in predloga o obnovljenji pogodbe s severno železnico. Posebno posvetovanje o podednjej predlogi utegne biti flolgo in jako burno, kajti vlada no misli te železnice, o katerej se je že toliko pisalo in govorilo podržaviti, četudi je večina državnih poslancev za podržavljenje. Vlada neče tega storiti iz denarnih ozirov. Ko bi se to zgodilo, morala hi država najeti železniško posojilo, baš tega pa ne mara finančni minister. Poleg tega se ve da se je vlada tudi morala ozirati na ; želje akcijonarjev severne železnice, ker ti imajo največji \ pliv na Dunajski borsi in bi jej lahko delali kake neprijetnosti, kadar bi potrebovalo kakega novega posojila. Brez tega pa obstati ne more, kajti : državni deficit ponavlja se leto za letom, naj se še : tako napoveduje z ministerske klopi, da ga bodoče j leto ne bode več.  S severno-železniško družbo je ! vlada dognala neki novo pogodbo, po katerej bode ta dru/ba tarife za premog zjednač.ila z dotičnimi tarifi državnih železnic. A tudi tu si je društvo se-; verno železnice znalo pridobiti to ugodnost, da se *' ponikni tarifi takoj ne v vedejo, ampak še le čez
pet let, ko nova pogodba stopi v veljavo. Tako bi ^e dolgo privilegij severne žejezaiije. fto/čjl na4p in-irustrijo. Nastane samo še vprašanje, .bode.U driavni 'zoor pritrdil no vej pogodbi, ali ne?
V petek je v lirv w«k«mii saboru bila jako razburjena debata o verifikaciji poslanca Pavkovića. Opozicija je očitala teihu poshncu, da je tat. Bil je res že zaradi tatvine v sodnijskej preiskavi, ki je pa zanj ugodno izpala. Po dolgej in jako ostrej debati se je ta volitev verihkovala in sicer s 37 proti 31 glasom. Jeden poslanec je oddal prazen listek. Več poslancev saborske većine je ostavilo zbornico, nekateri so pa glasovali z opozicijo. — Srbski klub je sklenil sklicati konferenco hrvatskih deželnih iu ogorskih državnih poslancev srbske narodnosti v Pešto, da se posvetujejo, kake politike se jim je držati na dalje na Hrvatskem in Oger-skem Posvetovali se bodo tudi, da bi se osno al poseben list, ki naj bi bil klubov organ.
Reformo i»ff«»r*« i' gospodske zbornice čakajo nove težave. Ne le, da mnogo konservativnih ma-gnatov ogerskib nikakor ni moči pridobiti za vladno predlogo, se tudi sedmogradski pleineiiitniki mislijo ustaviti takej reformi. Davčni census 8000 gld. je njim prevelik, kajti v novej zbornici bi imelo le pet ali šest sedmogradskih aristokratov sedež, v tem ko ga ima sedaj jih še čez sto. Misli se, da bode vlaoa vsled tega prisiljena znižati cenzus na 2500 ali pfl. na 2000 gld., ker sicer bi baš plemeniti Sedmo-gradci v zvezi z ogerskimi vladnimi protivniki utegnili pokopati to reformo.
Bu^UI generalni major, grof Ignatjev imenovan je začasnim vzhodnjosibirskim generalnim gu-bernatorjem in poveljnikom Irkuškega vojskinega okraja. —- V ruskih vladnih krogih je zopet zmagalo sovraštvo k Poljakom To kaže naredba finančnega ministra, s katero je odpravljen finančni oddelek za poljsko kraljevino, in so vse finančne oblasti na Rusko Poljskem podredjene finančnemu ministerstvo, uprava vseh državnih posestev pa trgovskemu ministerstvu. Ruski, Poljakom sovražni listi pa sedaj zahtevajo, da se odpravi poljska banka in pokojninska blagajnica za kraljestvo poljsko in tako vničijo poslednji sledovi poljske samostojnosti ter da se tako prepriča Poljake, da neso nič druzega in nikdar nič druzega ne bodo, kakor del ruskega carstva.
IV coaM pomorski minister admiral Pey-ron baje niis|j odstopiti po dovr- nih volitvah v senat. Povoi .emuje, dase je uprava kolonij odvzela pomorskemu Id dala trgovskemu ministerstvu. — Ministerski sovet je sklenil vsprejeti državne stroške, kakor jih jo znižala budgetna komisija, in dohodke lanskega leta za podlago budgetu za 1886. leta, izredne stroške jako znižati, in nobenih novih davkov ne v ves ti.
Odsek isomiujtf-» državnega zbora za pre-tresovanje predloga, da se proglasi jednakopravnost poljščine z nemščino pri sodnijah v poljskih krajih nemške države, je zavrgel ta predlog. Tedaj, ko se jo ta predlog izročil odseku, smo se nadejali, da bode državni zbor se pokazal toliko pravičnega, da vsprejme ta predlog, a odsek je že pokazal svoje sovraštvo proti slovanskemu življu. Nemec je povsod jednak.
Pri obravnavah afViitto lioiif<»r<»iip<» se
je pokazala nova težava. Sedaj ko sta se Francija in afriška družba sporazumeli zaradi mej nove kon-giske države, dela Portugalija v tem obziru te/aive. Trdi namreč, da ima pravico na ozemlje ob ustji Konga. Tako bi ta država ne imela morskega obrežja, kar bi jako oviralo njen razvoj.
Autft«« ii trgovinski minister, mr. Cham-barlain govoril je nedavno v Birminghamu na nekem s'iodu liberalcev o volilnej reformi, in trdil, da to delo še ni dokončano, temveč se bode knrlu volilno pravo moralo še razširiti. V Ipnovichu je pa ta radikalni državnik na nekem shodu izjavil, da morajo glavne točke liberalnega programa biti sledeče: brezplačen ljudskošolski pouk, razširjenje
vsi pa ne. Zatorej treba, da ga občinstvu predstavimo. Profesor Samhaber je tisti mož, ki je pred nekoliko leti mrcvaril in v Prokrustovo postelj svojih narodnih mislij tlačil našega Preširna in se v svojih ,,Preširenklange" v jedno vrsto stavil ž njim. Nemec bi rekel: der Mami fiihlt sich! Sicer je pa g. Samhaber učitelj na našej pripravnici v Ljubljani.
V omenjeni večer zajabal je g. Samhaber zopet svojega šepavoga Pegaza, ki že dolgo časa za akutno naduho boleha in govoril je neke stihe, hudomušni Ustkar celo trdi, da je bila „oda", v katerih je do dna izpraznil vse svoje velikonemško srce. Zaradi slabili stihov mu nesmo prav nič zavidni, — slabi pesniki navadno neso nevarni, vsaj tako dolge ne, dokler te ne nadlegujejo s svojimi nepresežnimi proizvodi — in prav iz srca privoščili bi mu veselje nad svojim novorojencem, da ni g. Samhaber takrat ubral politične strune, ,,Politisch Lied ein garstig Lied! to velja tudi Samhaberju, zlasti ako se v pesou, ki je ob sebi slaba, kot reklama vmešava tendenca in laž, In to se je v tem slučaji zgodilo! Profesor Samhaber opisuje prežalostno stanje Nemcev
na Slovenskem, ki so kar na ražnu peko in pravi
mej drugim:
„Ob/.\var wir, z\viachen Fremdlingo gekeilt, Vcrholinto und Verfoltfte sind ira Liind!"
Radi bi znali, kdo zaničuje in preganja Nemce v deželi, da jim „srce krvav i", da se morajo V bojevati V Ni mari g. Samhaber sam prišel k nam kruha iskat, ali ni našel pri nas prave slovanske gostoljubnosti V Kdo mu je kdaj stavil ovireA namestil da bi našo gostoljubnost hvaležno pripoznaval, primerja Slovence z gadom, ki je dečka, ki ga je na prsih ogrel, pičil in mu tako zadal smrtno rano. A ni dovolj temu, Samhaber s svojim Pogazora koraci še dalje in okončuje svoje Klapphorn-stihe:
„In uiuer'm Lager", nicht in dem dor Feinde,
ist, Oesterreloh — — —"
Kakor se vidi, tudi Samhaber ni posebno pohlevnega duha, vrhu tega pa ima izrecno nadarjenost za denuncljanstvo, kajti javno je izrekel, da je Avstrija le v neniškutarskem ostrogu.
In vse to se je pustilo govoriti brez ugovora! Menda se omenjeni stihi niti v cenzuro poslali neso. Mi vsaj imamo pri rokah veliko bolj ne-
dolžni sestavek, kateremu se je pa odrekel „impri-mat.ur", seveda je bil ta sestavek slovenski. Menda se tudi gospodje pri političkom oblastvu ravnajo po Tomšičevem: „Der Mensch muss eine Freude haben!" a s tem dostavkom, da človek sto-prav pri ncniškutarji pričenja.
Od drugih govornikov bi trebalo omeniti p r o-fesorja Linharta, ki je tudi pri tej priliki poudarjal nemštvo, fpragermani Suppan, Machnitsch, Jesenko, (Joltsch, Dežman itd. Kaj so govorili, si vsak lahko sam misli. Navdušenje bilo je veliko in „schliigerji" so neprestano gromeli in ropotali po potrpežljivih klopeh in stolih, da se je dostojno praznoval „Wiegenfest" društva „Carniola" Aja tutaj a!
Nikarte smijati se! „Carniola" je svetovne važnosti, kajti na konci omenjenega listka se pravi: .,Miige den die „Carniola" die idealen Giiter unse-res Volksthums hegen und pHegon; sio rettet mit dem Deutschthuin auch die Menschlichkeit."
To jc vender „za poč V bi rekel gosp. Ča-mernik. Ali a.
lokalne vlade na deželna okrožja, reforma najem-ništva zemlje in uredba davkov po zmožnosti davkoplačevalcev.
Poročila iz Londona o «»if»i»fili zadevah se ne ujemajo. Nekatera trdijo, da Anglija neče nič prijenjati Franciji, druga pa, da je baš Gladstone jako zadovoljen s francoskimi predlogi. Ako je poslednje res, snide se kmalu nova egiptovska konferenca, in sicer, kakor se sedaj govori, v Londonu.
Egiptovski podkralj dobil je poročilo od mu-dirja Dongolskega, da je tja iz Kartuma prišel sel, in poročal, da je bil Mahdi v posebnem pismu poprosil Gordona, da ga sme obiskati. Gordon mu je odgovoril, da se hoče ž njim razgovarjati v Ombur-niiinu. Gordon se je na to podal v Omburman s štirimi parniki. Tam je pa njega napalo mnogo »u* «la u** u ili ustajnikov. Jedno ladijo Gordonovo so potopili Gordonovim vijakom se je nazadnje posrečilo sovražnika zapoditi v beg. Slatina beja so ujeli ustnjniki. — Poročilo o sporazumljenji mej generalom Wolseley-jem in Mahdijem se ne potrjuje.
Dopisi.
Hz|io«1 Vmo ..i IG. januvarja. [Izv. dopis.] V prošlem letu je naša kranjska kmetijska družba se nekako pomladila, z nova oživila. Udov je v tem letu toliko pristopilo, da se je število pri nekaterih podružnicah ne samo podvojilo, nego počvetorilo, popetorilo. Želeti pa je da bi to navdušenje tudi v prihodnje se obdržalo, ter da bi društvo kolikor je le mogoče v prospeh našega, propadajoče kmetijskega stanu delovalo, kar je tembolj želeti, ker je silno silno potrebno.
Tudi naša podružnica v Senožečah krepko napreduje, in kakor kaže, se je nadejati, da ne bode zopet zaspala, nego da bode resno delovala. Mogoče, da se bode to že v tem letu pokazalo, ker bržkone, napravila bode kmetijsko tombolo, na kateri bodo gotovo lepi, kmetijstvu koristni dobitki. In ako se bode to že letos vršilo, ne bode mari to najlepši dokaz, da so mej udi te podružnico pravi rodoljubi, ki hočejo dejanski, ne le z besedo pokazati, da njim ;e napredek kmetijstva jako pri srci ter da so pripravljeni, če je treba tudi, kaj žrtvovati. Pomisliti pa je, da je ta podružnica še pred dobrini pol letom mirno ležala v naročji Morfeje-jevem, skoro brez udov. Zdaj je pa čvrsta, vzbujena ter šteje do 30 jako vnetih članov.
Mej ude te podružnice imamo čast prištevati občeznanega ter visoko spoštovanega domoljuba g. A. Dejaka, deželnega in mestnega poslanca v Trstu. Pristop tega gospoda je vse ude jako razveselil, kajti dobro jo vsakemu znano, da smo dobili v tej osebi pravega društvenega zaščitnika, kateri bode gotovo veliko pripomogel, da se podružnica ojači. Spoštovanje, koje vživa ta čislani gospod, je tudi popolnem zasluženo. On podpira mnogo narodnih društev; vsako leto da ubogim ljudem na tisoče zaslužka in mnogo grenkih solza je že obrisala njegova krščanska darežljivost, da, mnogim rodbinam zabranila je njegova usmiljena roka, da neso bile izgnane črez prag rojstne hiše od dražega domačega ognjišča. Kar ga pa najbolj diči, je pač to, da se pri vsakem dobrem delu ravna po evangeljskem načelu: „Kar da desna roka, za to ne ve leva.". Omeniti moramo pa tudi, da jednako plemenita dobrotnica je tudi gospa soproga, katera je vedno pripravljena, pristopiti na pomoč revnim in siromašnim bolnikom. Rudi tega je tukaj obča in opravičena želja, da bi ju Bog še mnogo let ohranil!
Iz CerSuilce na Notranjskem. 14. jan. [Izv. dopis.] Dne 21. decembra p. 1. bil je občni zbor „Narodne Čitalnice", pri katerem je bila večina udov navzočnih.
Zborovanje pričel je z nagovorom gospod predsednik, ter potem daljna poročila o društvenih zadevah prepustil gospodu blagajniku in gospodu tajniku.
Pri tem zborovanji volil se je nov odbor, in sicer so bili izvoljeni gg.: Fran Gerbič, predsednikom; Josip Mil a v ec, podpredsednikom; Anton de Schiava, blagajnikom; Karol Dermel, tajnikom; Fran Zagorjan, knjižičarjent, in gospodje Fran Šerko, Alojzij Pogačnik, Ivan Prndič, Matevž Završnik, odborniki.
Za zabavo in dušno hrano naročili so se sledeči časopisi: „Edinost", „Slovenski Narod", »Novice", »Slovenec", „Ljubljanski List", „Kros", „Zvon", „Brencelj", „Presse", „Kikeriki", „Neuo ili. Zei-tung". ,,Glasbena Matica'. Da bode novo izvoljeni odbor vztrajno in neomahljivo deloval za narodno stvar in napredek našega društva, smemo zagotov-
ljeni biti, zatorej zakličem v imenu vseh tukajšnjih narodnjakov: „Živeli!"
Konečno naj izrečem presrčno zahvalo gospodu podpredsedniku Josipu Milavcu, kateri nam prepušča brezplačno svoje prostore za čitanje, kakor tudi dvorani za veselice, katerih se nadejamo v večje število, kakor lansko leto. D.
B-£ Ko« t 16. januvarja. [Izviren dopis.] Po Rovtah je palo od 21. decembra 1. 1. do IG. dne t. m. sedem pedij na debelo snega, pa sneži le še naprej. Hišniki so v velikih skrbeh, da bi jim predebela snežena odeja ne polomila streh, kar se je te dni že nekomu tukaj pripetilo. Zatorej hite možaki, da s sleherne strehe potrebi j o sneg. Naše sadno in drugo drevje je do tal pripogneno, kar pa se upogniti ne da, se odlomi, (akoravno se, kjer le mogoče, čez dan pridno in skrbno oteplje in otresa). Do današnjega dne poškodovanega je pri nas, a tudi po okolici, že mnogo sadnega drevja. Škoda preče šnja.
Poti in ceste so zbog vednega čiščenja z drobnim snegom zasute tako, da ni moči peš daleč od hiše; najmenj pa po noči brez dobre luči. Otroka, niti žene ne vidiš po celi dan na ulici.
Ljudje, kateri prebivajo v slabotnih kočah so v tem slabem vremenu v vednem strahu, da se po noči koča ne poruši in vse družine v njej ne pokonča. Sicer se pa take bajte že več iz snega ne vidijo, jedino bela streha ti kaže zameteno bivališče. Iz oken mnogih hiš se tudi ne vidi več k sosedu ali drugam na prosto.
Pred tremi dnevi čuli smo močen grom in videli pogostno bliskanje, kar je baje vse slabo znamenje za dobro vreme.
Stari možaki so nam še v pretekli jeseni prorokovali, da nam je pričakovati letos hude zime z obilim snegom. To so uganili. (Tukaj ne pomnijo tako veliko snega, že 9 let.) Vender pa se je tolažiti, da pride, kakor tudi starejši vremenski pro-roki menijo, po debelem snegu — „dobra letino". Bog nam jo daj!
Domače stvari.
— (Knez in škof dr. Misija) pristopil je „Slovenskoj Matici" kot ustanovnik.
— (Za ,.Mir") nabral je moj nekaterimi rodoljubi Ljubjanskimi gospod Iv. Hribar 66 gld. 50 kr. — Naj bi tudi drugod marljivo podpirali s prostovoljnimi doneski ta za vzbujo naših koroških bratov tako imenitni list
— (Jurčičevih zbranih spisov) četrti zvezek izide do Velike noči. Zadnje dni naročili so dijaki gimnazije Celjske 58 izvodov. Slava! Rodoljubom priporočamo, naj širijo to delo mej narodom, da bodo čim preje gotovi vsi zvezki.
— (Osobne vesti.) V Mokronogu so zopet županom izvolili znanega A. Pižmahta Kaj pa je tega treba bilo? — Okrajni glavar v Kočo v ji gosp. Ho če v a i' šol je zaradi bolezni za tri mesece na dopust. Nadomestuje ga c kr. okrajni komisar Toman. — Naši državni poslanci odpeljali so se danes na Dunaj.
— („Zabavni večer") narašča od tedna do tedna. Preteklo soboto nas je bilo 38 vkupe, dasiravno so bili pevci zadržani, ker so imeli pevci in pevke svojo posebno izredno lepo veselico v čital-ničnej dvorani. Predsedoval je gosp. Ivan Hribar, čital pa g. profesor Raič jako temeljito in obširno razpravo o škofu Petretiči. Razprava bode tiskana najbrže v „Krešu". „Zabavni večer" je in corporc brzojavno čestital gg. Gorazdu in Spektabilisu, ki sta v ta dan praznovala svoj god, g. Petričič pa je prečital pismo g. Gregorčiča, kise zahvaljuje za prijazni pozdrav in izraz somišljenja. Ostali večer izpolnjeval se je petjem in govori.
— (Okrožnica dež. odbora kranjskega) do vseh županstev in župnijskih uradov. Slavni kranjski deželni zbor je v seji dne 13. oktobra 1. 1883. naročil bil deželnemu odboru, da naj poizveduje po uzrokih, vsled katerih kmetski stan čim dalje tem huje propada, in da naj potem na-svetuje, kako bi se dalo /.boljšati materijelno stanje kmetskoga stanu. V poslednjem zasedanji 1. 1884. predložil je deželni odbor svoje nasvete in mej drugim posebno na to opozarjal, da je na Kranjskem do zdaj še silno malo tacih denarnih zavodov, hranilnic in posojilnic, pri katerih bi kmet v zadregi dobival manjša posojila na kratek čas proti primernim obrestim na personalni kredit. Kajti dostikrat se prigodi, da tudi tak posestnik, ki je vsega zaupanja vreden, nema gotovine, ko mu jo porav-
nati kaka silna plačila. Povsod so se v ta namen osnovale hranilne in posojilne zadruge, ki prevzemajo hranilne vloge, na drugi strani pa pogojujejo na osobni kredit, ne da bi kmetu trebalo tak dolg dati vknjižiti, kar mu veliko stroškov naklada pri vpisanji in pozneje pri izbrisanji, da si včasi le za nekaj mesecev takega posojila potrebuje. Deželni zbor, spoznavši korist tacih denarnih zavodov za kmeta, naročal je zato deželnemu odboru, da naj kmetsko ljudstvo opozarja na koristno delovanje hranilnih in posojilnih zadrug. Deželni odbor tedaj naznanja ta deželno-zborski sklep častiteinu uradu ter dostavlja, da je pripravljen, poslati pouk, kako se je ravnati pri napravi hranilnih in posojilnih zadrug in kako se ima dalje poslovati. Sjdoh bode deželni odbor rad vstrezal z vsakim pojasnilom, katerega bi želeli možje, ki bi se lotili prekoristnega in rodoljubnega dela, z uspravljanjem tacih denarnih zavodov pomagati kmetskomu ljudstvu.
— („Dole n j s k i h Novic") došla nam je 2. številka. Vsebina je prav raznovrstna, in kar je glavno, prav popularno pisana Priporočamo ta list še jedenkrat vsem rodoljubom, da ga širijo in priporočajo v svojih krogih. Za 1 gohl. za vse leto, dobiva kmetovalec prav veliko poučnega in zabavnega berila. Naj se torej prične prav živa vztrajna agitacija!
— (Za slovensko privatno dekliško šolo) v Gorici nabirajo se radodarni doneski kakor za otroški vrt. Prvi dan, ko je dotična pola krožila, nabralo ali podpisalo se je 1 o l gld. Na čelu daro-vateljev podpisan je državni poslanec vitez dr. Ton-kli s 50 gld; sledijo mu dr. Aleksij Rojic s 15 gld., dr. A. Gregorčič in deželni poslanec Ignacij Ko-vačič z K) gld. in drugi. Ilodoljubi, katerim je mogoče pomagati pri tem preblagom podjetji, naj blagovolijo poslati svoje darove društvu „Sloga,k. Sprejemajo se s hvaležnostjo tudi najmanjši darovi. Kar se za narod stori, je vse hvale vredno, če je še tako malo.
— (Ustrelil) se je pretekli petek v Celji železniški inžener Kielhauser. Povod bila je baje neozdravljiva bolezen.
— (Vabilo!) Čitalnica v Gornjemgradu priredi dne 8. februvarja t I. zabavo s sledečim sporedom: I. Igra: „Krojač Fips". H. Igra: ,,Sain ne ve, kaj hoče". III. Komična predstava: „Dva soseda". IV. Petje. V. Ples. Začetek točno 7,8 uri. Vstopnina 30 kr. Večji darovi se hvaležno vspreje-majo. K tej zabavi uljudno vabi odbor.
'eiegrarui ,Slovanskemu Narodu":
Zagreb 10. januvarja. Poslanca Pavlovi« in Pavković poslala sta deželnemu zboru izjavi, proseč za svoje obnašanje odpuščanja in z na-daljuo prošnjo, naj bi predsednik predlagal, da se njijino izključonje prekliče. To se tudi zgodi.
liaznc vesti«
* (50letnica.) V Bruselji bodo letos svečano praznovali 60 letnico obstanka železnic v Belgiji. Dotična komisija ukrenila je za svečanost naslednji spored: 1. inejnaroilni inženčrski kongres, 2. zgodo-vinsk in alegoričen svečanosten sprevod in :i. razstava vseh raznovrstnih stvarij tika joči h se železnic.
* (Potres v Sibiriji.) V Irkutsku imeli so 12. t. m jako močan potres, ponavljajoč se v obilih silnih sunkih.
* (Napad z dinamitom.) V Warminsteru, malem mesteci v Willshiru na Angleškem hoteli so zločinci zadnjo sredo zvečer mestno hišo v zrak pognati. Razstrelba ki se je izvršila s strojem, razdrobila je vsa okna mestne hišo in sosednjih poslopij. Druge nezgode ni bilo.
m ■ i i 11 -t- i i ii i i i i h
& š, 1S Si $       MB. A t. S t.M
štev. 2. ima naslednjo vsebino: Odlikovanje. Pesen. Zložil Gregorčič. — Dr. Ivan Zlatoust Pogačnr, bivši knez in vladika ljubljanski. (Konec.) — Jane/ Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. I. Tavčar. (Dalje.) — Večerne pesmi. Češki zložil Viteslav Halek, prevel 6.
— Iz Bazavskih letopisov. Zgodovinski roman. Ceski spisal V. Bene.; Tivbizskv, poslovenil —1—r. (Dalje.)
— Književno poročilo. I. Letopis Matico Slovensko za leto 1884, Uredil Kvgen Lah. — Naše slike. Tržaška okoličanka. Bohinjsko jezero. — Taki so Nemci. 1. — K odnosa jeni na Hrvatskem. Iz peresa hrvatskega pisatelja. (Dalje.) Pogled po slovanskem svetu. Slovensko dežele. Ostali slovanski svet. Razne novice.
Narodne-gospodarske stvari.
Kako vzrejati mlada teleta P
Pri vzrejevanji mlade goveje živine se godijo še mnoge napačnosti, ki so dobremu vspehu srečne vzreje zelo na kvar. Marsikateri govedarji puščajo teleta le 4 k večemu 6* do 8 tednov pri materi sesati, potem jih odstavijo in z drugo krmo in nekoliko zrnjem hranijo. Želodec mladih živinčet pa še ni sposoben trdo hrano popolnem prekuhati in prebaviti ; zato se pa potem ni čuditi, če teletom mlečno meso s kosti pade in večidel telet skumra in skuštra. Skumrano tele pa se nikdar več popolnem ne popravi in zaostane daleč za svojo pravo vrednostjo, katero je po plemenu dobilo. V mnogih slučajih napade teleta tudi driska, ki včasih dolgo trpi in mnogo lepih živinčet ugonobi.
Ako govedar pa za to skrbi, da se teletu mlečno meso ohrani, tako se bode le redkokedaj primerilo, da se mora tele zaklati. Mleko je v prvi vrsti teletovo, tako je to po naravi vstvarjeno. Krava ne postane zarad človeka novodojbna. Zakaj pa mlada praseta z vsem, kar je le koli pri rokah, gospodinje hranijo? Ali telečje meso ni t liko vredno, ko prasečje? V prejšnjih časih, ki je meso še dober kup bilo, in živiroreja še ni imela toli'«o veljave, kakor dan današnji, se je še smelo nekoliko bolj nemarno v teletoreji postopati, ali danes to ne gre več.
Teletom se ravno ne sine preveč mleka puščati — preveč tudi ni dobro — ali toliko se ga jim mora pustiti, da v rasti in razvitku napredujejo. S 6—8 tedni se smejo od matere proč vzeti, mora se jim še skozi nekoliko časa kravjega mleka od vinu na v golidi piti dajati, dokler da so blizu četrt leta stari. To ni nobena pretirana potrata, kajti potrošeno mleko nam teleta v obilni meri po-vračajo. Od četrtega tedna se jim sme tudi že nekoliko suhe mrve pokladati; žlahtno, dobro seno, nekoliko zdrobljenega ovsa, lanene prge in pi inih tropin. To je najprimernejša krma za mlada teleta. Po pivinih tropinah ali trebarjih le redkokdaj teleta drisko dobijo, jih dobro redijo in so sploh za teleta vse priporočbe vredni. Ko bi pa vendar le driska pritisnila, se mora skrbeti, da se jim brž ko brž ustavi, kajti nob no tele ne raste več, brž ko ga driska napade. S priprostimi domačimi zdravili se s početka da veliko pomagati. Tako jim vsak dan novo zleženo jajce, kavina žličica ribane krede ali žlica povedene moke velikokrat popolnem pomaga.
Jedna prvih potreb pa vspešno vzrejo mlade goveje živine, kakor tudi vsake druge, je pa snaga. Lepa snaga je pol klaje. Potem se mora večkrat, najbolje vsaki dan gnoj iz hleva pokidati. Pri kmetih, kateri mislijo, da mora gnoj, če ima dober postati, po 3-4 dni pod živino ostati, in da mora vboga živina do kolen v lastnem blatu stati in se po njem valjat, se ni čuditi, če živino razne b i-lezni napadajo. Tudi pri najbolj d in obilniši klaji v takih razmerah živina ne more lepa biti.
Morda kdo ugovarja, de ne more dosti nastelje priskrbeti, ako se dan na dan gnoj izpod živine izkidava. Temu se da odpomagati, ako se vsakokrat slama in druga nastelj z vilami lepo proti jaslim porine, in ko se je hlev pokidal, zopet pod živino nazaj dene in še nekaj suhe nove nastelje nanieša, se da snažnost in nastelj oboje v ozir jemati, prvo ohraniti, in z drugo varčno ravnati Najveći krav jeki se morajo dan na dan izpod živine pospraviti. Kdor tako ravna, bode vendar težek n dober gnoj imel, živina leži na suhi nastelji in ostaja zdrava in lepa.
Nadaljna potrebna reč je lepo in prijazno ravnanje z živino. Paziti je treba tudi na to. da se pri teletih ušji merčes ne vgnjezdi in zaredi. Zato je dobro teleta tudi striči, v kar se poslužujejo konjskih škarij, t. j. škarij. s katerimi konje strižejo. Živinčeta dobijo svitlejšo barvo in vidno prospevajo.
Hrana telet naj je do jednega leta tako močna, kolikor mogoče. Kdor tukaj skopuje, ta je na nepravem mestu varčen. Vsak, kdor mlado govejo živino vzreja, naj nikdar in nikakor no skopuje s tako imenovano krepimo hrano.  Živinčeta postanejo pri taki hrani bolj tenka, dobijo okrogel trebuh in za to tudi ni dobro, mlada živinčeta z zeleno klajo krmiti. Govedar, kateri na povedani način svojo živinico vzieja, bode tudi več veselja na tej stroki gospodarstva doživel, on jej bode tudi od drugih strani več skrbi in pozornosti obračal in več dobička; iz nje si naklanjal, kar mu bode pomagalo druge slabe dohodke s tem nadomestiti in si svoje stanje kolikor mogoče vzboljšati Sploh je treba na živinorejo vso skrb in pozornost obračati.   „Slov. Gosp."
Darila za „Narodni I »om-.
Prenesek . . . 12908 gld 61 kr Vsled Učita, ijc pri veselici „Slavca" v
LjubljaiiBkrj Čitalnici...... 20 „ 80 „
Iz pušice V gostilni Auerjovi   .... — „ 33 „
Meatska rada v Jičini....... 10 „ - „
Ob.ina v Ribnici......... 10 „ — ,,
Mesto Simchov......... 95 „ — „
Touj. Ohsciuski v Jaroslavu..... l „ — „
01.60. Karlinska......... 10 „ — „
I a pušice priyg. Gregorji Lnhu v Loži . .'i „ 20 „
\l pušice v Čitalnici v Loti..... 8 ,, 80 „
M« sto Varaždin......... 10 „ — „
Fiima A. LavrenčiČ v Postojini ... 8 „ — „ Josip Pogačnik, uradnik jolne železnico
v Bocnu........... 8 ,, — u
Valentin Kolenec nabral na Konšekovem
kegljišči v Trojanah......
I: pošice v gostilni g. Valentina Kulenca
v (V m V n ku.........
Shtvoj Jenko v Podgradn prostovoljni prinos za čas od 1. januvarja 1-84 do 1. januvarja 1885 ........
Ivan Brini, k, zastopnik banke „Slavije" v Trnovem..........
Henrik Erler v I oiichenu......
V bralnem društvu v Selcih dne 28 decembra 1884 pri tomboli nabranih. .
Bralno društvo v Prošeku.....
Vesela družim na Igu „pri Jelenu"  . .
Iz punice pri gg. Antonu Plešoerji in Janezu I >.■!■•" i.........
Vaclav Dvnfak, farar v Bukovsku   . .
Dr. G. Bickell, profesor v Inomostu . .
Vine. Dvoraćek v Kostelecu ....
Vkupe  .  . .
1	g!d. 20
3	„ 25
12	u
8	H 49
1	ii
3	i, M
1	„ 05
1	n
—	„ 65
—	n 20
131.-5 gld. 64 kr.
MeteorologiČno poročilo.
- kr.
80 ,
20 „
25 .
50 70 78 74 36
25 90
20 75
50 25
40 50 5i 25 25
(37-1)
Za napravo vino- in sadjeref-ske šole n a Dolenjskem Išče se primerno posestvo.
Vsled sklepa deželnega zbora kranjskega dne 14. oktobra 1. 1884. se bode za napravo vino- in sadjerejske šole na Dolenjskem kupilo, oziroma v najem vzelo primerno posestvo, katero naj ima okoli 8 oralov vinogradov, ali vsaj 5 oralov vinogradov in blizu 3 orale za nasaditev novih vinogradov pripravnega sveta, potem okoli 2 orala sadnih in ze-lenjadnih vrtov, — 10 do 15 oralov njiv in travnikov, in gozda za domačo potrebo, zraven tega hišo in gospodarska poslopja, kolikor jih je za šolo treba.
Lastniki takih posestev, katera so v ugodnem kraji za vino- in sadjerejo in blizu kakega mesta ali večjega selišča, naj pošljejo svoje na kolek 50 kr. spisane ponudbe, katerim imajo priložiti katastralne mape in posestne pole z natančnim popisom posestva vred, zlasti hišnega poslopja glede stavbine kakovosti, velikosti in števila prostorov za stanovanje in z naznanilom najnižje kupne cene, oziroma na-jemščine
do 31. marclja I. 1§S5
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 15. januvarja 1885.
XXXXXXXXXXXXXXXXXI
x  Priznaio nplmrjciie, izvrstne
* voščene sveče
izdelujejo
(750—12)
Hiša.
a p	Cm opa-zovauja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.	
d eS	7. zjutraj	73841 mn.	+ 04° C	si. vzh.	obl.	2'ft)iu.	
	2. pop.	73H-08 mm.	4- 24" C	al. svz.	obl.	dežja.	
	9. zvečer	739 02 mm.	-j- H« U	nI. h v z.	old.		
d rt "~i 00	7. zjutraj 52. pop. 9. zvečer	739 70*«. 741 24 mn. 743 56 ra.	-f 18" C -f- 2 1 *C — 1'6'C	z. vzh. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. jas.	OOOmm.	
Srednja temperatura oheh dnij je znašala -f l-lu in + 08\ za 0-7° in 28° nad normalom.
Dunajska "borza
dne 19. januvarja 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld.
Srebrna renta.......... 83 „
Zlata renta........... 106 „
5°/0 marčna renta......... 98 ,
Akcije narod ie banko....... 863 „
Kreditne akcije......... 301 „
London............. 123 „
Napol........... 9 „
C kr cekini      .  ....... 5 „
Nemške marke             •         ■   •   • 60 „
4% državne Brečke iz I 18'>4   250 gld 127 „
Državne srećke iz 1 186»         100 gld 171 „
■i1 .„ avstr zlata renta, davka prosta .   . 105 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... — „
n         ,      4«70 ..... 96 „
„    papirna renta 5°/0     .      ... 9 i „
5% štajerske zemljišč odvez oblig 104 „
Dunava reg srečke f>°/0           100 gld 116 „
Zemlj obč avstr 4Vi°/0 zl»ti zast listi 122 „
Prior oblig Eli/abetine zapad železne« 112 „
Pr or oblig Ferdinandove sev železnice 105 „
Kreditne srečke   .  .   .. ^  .  100 gld 175 „
Rudolfove srečke.....10   „ 19 „
Akcije anglo-»<'8tr banke        120   , 99 ,
Trammway-društ velj 170 gld a v .   . 214 ,
Št. 7615 1. 1884.
V trgu VtpntNkeiu prod« se zidana, r, opeko
krita, deloma novo zidana, na leto okolo 400—450 gld. ohreatij n^soča, zh vsaktero kupčijo, kakor tud gostilno jako pripravna hiša, z mnogimi sobami, hlevi in jako lepim hišnim vrtom, borjačo in gojzdnimi pravicami. Cena jej je 5o60 gld.
Ponudbe naj se pošiljajo g. Josipa Proaencu.
glavnemu zastopniku „Aziende* v L ubijani. (38—1)
Velika partija    i (788—77)
ostankov sukna
(po 3—4 metre , v vseh barvah, za polno možko obleko pošilja po poštnem povzetji, OHtanek po5gl.
■  Storcli v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti poiiljatvi marki za 10 kr.
P. k R. Seemann y Ljubljani. Ixxxxxxxxxxxxxxxxx
iCoper jetlko!
Radgostski univerzalni cai
malio rastlinski cdtlii,
priporočajo s« posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljunili, za srPne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo Blabost, za splošno slabost Čut-nie in začenjajočo se pljučnico 1
Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v pr.'pričanje _
G. lekarnarju J. Selchertu v kopo j i KoSnavi. Prosim poš jo mi h pošcinm povzetjem 3 zavitke svoj ga mnogo stavljenega čaja zoper kašo j in ' škat,-IjiCM muli •-ciiiil čko>' i.oii naslovom: baron Itudcu-feld v trgu Rusawaldu.
G lekarnarju J. Nelcherlu v kopelji K ižnavi. Dasi tudi nijsein već iako bolan kak>r preje, ker opravljam zopet svoj • do žnosti, nehčrm vendar bit« brez Vaših skuštnih zdravil, ker bi zimo komaj ie preživel, da jih nijsem rabil, frojšnjo mojo bo ezui ćutim zjutraj samo »e Vel ko sušo v grlu In prsi me P"č-io. a če rahim Vaš čaj ali Vaše celtličke, od leze mi takoj. Ker mi je obojega zmanjkalo, izvoli e mi uak.o ,m n pustnim povzetjem dva zaviika ra-digostakega umver/alu> ga čaja in H šk itljic r žnav-a k 111 ujalio-rastlinskih uelt čkov Z vsem spoštovanjem ostajem Vaš mu blagorodju udam
Hubert 'eliuka, župnik v ubjoiavi ti h Moravskom.
Vaše blagorodje I ItVOiite mi s poštnim obratom poslati za priloženo vsoto H g d. 10 kr. 3 zavitke radigostskega univerzalnega čaja In 6 ftkatljto rožnavs'iili in-ihoraskih ceituČkov. To izvrstno zdravilo mi jako gddi in upam, da koristi tudi drugim.
Z visokim snoštovanjem J. N. Nutraiu-k. vikar frančiškanski v Turuavi Češko).
Vaše blagorodje! (136 1)
Pošlj te mi s poštnim obratom 1 zavitek svojega toliko hvaljenega rnd.gostBkega univerzalnega čaja in 1 skatljtco i o ž 11 a v h k i 11 c.'i ličkov z navoiloiu za rabo b posumil povzetjem.     Udam Kovač, profesor. V Mariboru, dne IS februarja 187.». 7
Od toga po pdravniikej ra/.loibi in predptilb pripravijein čaj, vejisa 14dnevnorabo brtprav.l]eni paket z nakazom o rabi I gld. h v. v. Jedna originalna š'atlja HožnovHkiii malt »-rastlinskili coltlič-kov no kr. Za kolek in zavijanje na 10 kr. poselie*.
ItndKONttikl uuiveriHlnl *a| m Ko/iiovnUI uiaho-rutilliuaki e>-lllieki dobivajo uo vedno le v lekarni J. NelekerlM v ItoAuovl na Morav-hU. in , in razpošiljajo se naročila na vne strani proti poBtnemu pin/.etjti.
Da je pa p ti. občinstvu bolj priročno, imajo I tudi za!- ge sledeči ekani: W. Mayr v Ljubljani, W. Kouig v Mariboru, S. Mittelbauli tu J. Cejbok v Zagrebu« Barmherzigu Hriider in A. Ne d ved v blradei, A. Mare k in J K up f orač luni e d v <el|i, 0. U n. .s h c i m v I.lpiilel, l'iii I i > i a 1 > a r 111' i   V .11 uran,  J. III ing V Kot-
t en inauu. W. T h u r u w a i d v Colovol.
Zaloge
napravile se bodo v vaolt lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnoga blaga.
Doktor II oi nI o vn j edino jirnvn Toda za oel. prirejeni natanko po starem rodbinskem receptu toga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljonje in vzdržauje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, friani ali atari prisad na očeh, pege ua rožnici in kašo ter odpravi sitno solzen je.
Izvirna steklenica i navodom za rabo volja TO kr., za kolek in zavij io kr. več.
Prava »• dobi aauio naravnost iz lekarne v kopolišči Boinavi.
HožuovMki evetza /.hit. hiti o in trajno o/.dravija puiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih In kitah, l/.virna sklenica 70 kr. av. v., a kolek in zavoj 10 kr. več. Pravi se dobi Haino nuravuoHt li lekarne v Hožnavi (Moravska). (770 -7)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne-.