14. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. jannvarja. XVIII. leto, 1885. IshHJa vsak dan svefer, iiinvi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeuian za av stri j sko-ogernke dežele za vse l«*to 15 gM . M pol leta 8 jjlu\, za Četrt leta 4 gld., n jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljmio brez pošiljanja na dom za vtfl leto 13 gld. z» ftetrt leta 3 gld 30 kr., za jeden DMMfl I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa M po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za ćerrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četimtopne pettt-vrst^ po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 Ur., če se dvakrat m po 4 kr., d« se trikrat ali v.čkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rukopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišCvo jo v Frana Krlmana hiši, „Gled.iliška stolbu*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, tj. vso administrativne stvari. •»==—•- ---- "—=--- ' 1 Davčna novela. • Spisal dr. G rog ori č.) (Konec.) Vladni razlogi sami pravijo, da se bodo vsled odstranjenja dosedanjih olajšav po §. 4 vladnega načrta državni dohodki za 2270.470 gld. zvišali. G. Obreza naj nam torej navede ljudi, kateri mu verjamejo, da je ta paragraf kmetskemu stanu na korist. Skušnja nas uči, da velika posestva redkejše, mala pa večkrat gospodarja menjavajo, ker so celo male parcele in posestva, katera se z intenzivno gospodarsko kulturo obdelavajo, na pr. z vinorejo, s hmeljarstvom, ki prehajajo iz rok v roke, skoro kakor denar. Mi Slovenci pa smo reveži, pri nas mala posestva prevladujejo, nam bi tedaj §. 4 vladnega načrta gotovo škodo donašal. Posebno kraji, kjer prevladuje vinstvo, bodo očividno škodo imeli, in takih krajev imamo mi mnogo. Poglejmo si nase Haloze, na kako majhne parcele so razkosane! Tu se tudi posestniki pogostem menjavajo. G. Obreza sicer takoj spekulanta sluti, kateri po posestvih preži, in ta bi naj le debelo plačal! Kje pa so za Boga ti spekulanti? Nam o njih ničesar ni znanega. To je ravno krivo, da se kmetska posestva tako pogostem prodavajo, ker kapital v hranilnice zahaja, ker državni papirji prevelike obresti dajejo, in so posestva ob vso vrednost prišla. Nam je znano, da je hranilnica nekega malega mesta na Spodnjem Štajerskem v lanskem lotu 22.000 gld. dobička imela samo pri tem, ker je za denarje, katerih je preobilo imela, kupila državne papirje. Zakaj pokupijo hranilnice toliko kmetskih posestev? Ker nikdo za posestvo še toliko neče obljubiti, kolikor ima na prvem mestu vknjiženega hranilnica, in to skoro nikdar polovice cene ne doseza. V hranilnicah so do sedaj obrestovali vloge po 5°/0 in še više, ali ni toraj bolje, denarje v hranilnice nositi, pri deževji pod streho, v vročini pa v senci ležati, kakor posestvo obdelavati, poleg tega pa stradati in na pol nag hoditi, pa še ne 4 °/„ dohodka dobivati ? Pod takimi okolščinami špekulantov za kmetska posestva ni. Kapital pritiskava ne samo na delavca, ampak tudi na kmeta, to je žalostna ali splošna svetovna prikazen, tu pa bi država, kot organ prava morala posredovati, da kmetskemu stanu to stanje olajša, LISTEK. Ponedeljsko pismo. Gospod urednik! Ko sem se nekdaj vozil z Dunaja v Ljubljano, ustavil sem se v Mariboru, da obiščem starega mi pobratima, Jurčičevega in Vašega prednika, pokojnega Antona Tomšiča. Zadel sem jako srečen dan. Tomšič bil je doma, vrhu tega pa tako izredno dobre volje, da sem se kar čudil. Mej pogovori o raznih politiških osebah in razmerah jo vedno ponavljaje popeval: Der Mensch musa oine Freudo haben, Sonst liiitt' or ja ka Freud'! Und wenn er keino Froud' nicht liiitt', So liiitt' er gar ka Freudi Tem vrsticam zložil je bil sam melodijo in kadar koli sem izrazil svojo nevoljo nad tem in onim, pogledal me je iznad svojih naočnikov nekako dobrovoljno, ter zopet zapel: „Der Mensch muss eine Freude haben!" da sem mu naposled sam prav ne pa, da mu po načelu: močnejši tlači slabejšega, nalaga bremena, katerih nositi ne more. Takoime-novana agrarna stranka si sicer prizadeva glede zemljišč doseči nekako stalnost, ter razkosanje in vedno menjavanje zemljišč zaprečiti Vsak, kateri ima za kmetski stan srce, mora želeti, da bi se to doseglo. Se li pa to bode doseglo, je drugo vprašane. Od konca zadnjega stoletja so se gospodarske razmere izobraženega človeštva močno predrugačile. Doba kapitala je nastopila; vsakdo hrepeni po premoženji, ker po premoženji se ločijo stanovi in vsled premoženja imajo ljudje več vžitka, nego je to poprej bilo. V fevdalni dobi so grofi na svojih gradeh sedeli in premoženje v vkupnosti s svojimi podložnimi trošili, ker jim na drug način ni bilo mogoče. Sedaj bogataši na povrat živijo, po celem svetu potujejo, po letu se v planine na Tirolsko in v Švico, po zimi pa v Nizzo ali Egipet vozijo; vsak hoče le vživati. To socijalno gibanje vpliva tudi na kmetski stan in njegovo lastnino. Kmet je poprej imel svojo kmetijo, za katero se mu ni trebalo bati, ker se ni bilo bati nevarnosti konkurence. Kaj hode Jutri", to mu je bila najmanjša skrb. Ali sedaj je zemlja svobodna kakor vsako drugo premoženje; proste pogodbe, prosta prodaja zemljišč „na malo ali na debelo". Jugoslovanske zadruge nas še malo spominjajo na razmere v prejšnjih dobah; po štiri generacije živijo skupaj, vsaka ima v skupnej koči svoj kot; vsi skupno delajo, kar kateri zasluži, donaša domov, moški orjejo, tešejo, ženske živino opravljajo, predivo predejo, pri goslih in tamburici, — pravo idilično življenje. Ali tudi te patrijarhalične razmere podjedava to, kar mi napredek imenujemo, posamični hočejo svobodni biti, s svojim po lastni volji razpolagati, in terjajo delitev in tako tudi slovanske zadruge razpadajo. Če tedaj o propadu kmetskega stanu govorimo, ni dovolj, če rečemo, oderuhi so vsega tega krivi, s tem je nekaj povedanega, pa ne vse, in ne s pravimi izrazi. Socialistično vprašanje je omajalo ves svet, celo gospodarsko življenje, in z njim se mora v prvi vrsti računiti. Zakonodajci pa morajo pri vsaki postavi o novem podavčevanji to v poštev jemati in premišljati, da se morejo novi davki nalagati kapitalu, a gospodarskim zemljiščem ne več. Kakor postavni načrt razločuje v drugih paragrafih o kmetskem posestvu na jedni strani in drugem posestvu na drugi strani, tako naj bi tudi v §. 4 razločeval, in kmetskemu posestvu dosedanje olajšave privoščil, ali pa neko odstotno mero — recimo 1 Vi °/o — vsprejel, katera kmetskemu stanu dosedanjega bremena ne bi povišala. Kapitalist bo Se ne zmeni, ali je 1 °/0 več ali menj, kmeta pa 1 °/0 že preveč tlači. „Reichsanzeiger" pa „Germania". Naši blagovoljni čitatelji naj se čudijo eksot-nemu naslovu tega članka! Utegne jih zanimati najprvo, kaj je nemški visokouradni Jleichsanzeiger" (Državni oglasnik) te dni priobčil na odličnem mestu namreč to-le: „Przeglad powszechny" je ime listu, ki ga v Krakovem živeći jezuvit P. Moravvski vsak mesec s svojimi raznimi soredovniki in somišljeniki na svetlo daje in kateremu je namen, da bi se misel vstajenja vse Poljske živa ohranila mej poljski govorečimi podložniki v Rusiji, Avstriji in P rusi j i. Ta namen se kaže v tem, ker sije ta časopis sotrudnikov pridobil po vseh deželah, ki se količkaj ujemajo z narodnostjo poljsko, in ker je v publi-cistno zvezo stopil povsodi od „poljske Livonije" (od trijeh zahodnjih okrožij ruske guhernije Vitep-ske) počenši doli do Dalmacije. Da se sovraštvo do nemštva in ultraniontauski fanatizem kakor rodeč pas vije po vsem tem glasilu, da se pod pretvezo udanosti katoliški veri gojijo ideje sovražne sedanjemu državnemu redu, to se umeje samo po sebi. V tem duhu govori bivši vladika Janiszewski o papeževi encikliki proti frajmavrarstvu, Lisički (spisatelj znanih knjig o maniuisu Wielopolskem in o A. Kul-celu) o memoarah kneza Metternicha, jezuvit P. Bier-ling (spisatelj knjige „Hocue & Demetrius") o pismih kardinala de Come najplivnejšemu jezuvitskemu propagandistu v 16. veku in spovedniku spreobrnjenega Ivana Švedskega, Antonijo Posepinu, gospod Ostoja o „Lutrovem prazniku na Nemškem", jezuvit pl. Ja-kovvski o zgodovini Itozilijanskega reda, kateri je v zjedinjeni cerkvi imel prvo besedo, neimenovani pisatelj o bodoči imenito katoliški tisočletnici apostola slovanskega, sv. Metoda na Moravskem, o kateri se izraža upanje, nda bode pri njtj Poljska Mložno, dostojno zastopana". — Gasio „l'rzegla-dovo" slftve: »Blagor narodu, kojega gospod je Dog'. dajal in bil prepričan, da se človeku veselja res ne sme zavidati. Teh Tomšiču priljubljenih stihov spomnil sem se včeraj, ko mi je slučajno v roke prišel „Laib. Wochenblatt" z dne S. t. m., v tem pa kot listek silno dolg popis komersa, ki so ga bili priredili v kazinskem salonu nemški velikošolci s Kranjskega, oziroma njih društvo „Carniola". Pročitavši ves listek, ki se vleče, kakor kurja čreva, skozi štiri strani, mislil sem si: Tudi ti ljudje morajo imeti svoje veselje, sicer bi ne imeli ni-kakega veselja! Mladiči morajo imeti svojo igračo, če ne drugačne, vsaj pod imenom „Carniola". Po pregovoru, da: Kar mačka rodi, rado miši lovi", se tudi od naših nemškutarjev ne smemo nadejati narodnega zaroda, ampak nemškutar rodi nemčurčka itd., kakor se na primer čita v znanem genuit-evangelji. Veselica morala je biti velikanska, kajti naglasa se, da kaj tacega Ljubljana še ni videla, in to je tem luglje pojmiti, ker ima društvo „Carniola" že ogromno število članov, rekše skoro že trideset. „Malo nas je, a smo ljudi", zaradi tega se tudi ošabno trobi v svet, da se jedino v nemškem dijaku kaže djaštvo v svojej popolnosti. „Nur Linupe sind beseheiden", bi rekel Goethe, da je kdaj imel priliko, radovati se v kazinskem steklenem salonu, ki je bil takrat okrašen z nemško-narodnimi barvami, s črno-žolto-zlato trobojnico. V soglasji B tem nemškimi zastavami bili so j tudi govori, ki so so govorili v ta večer. Govorilo pa j se je veliko, kajti skoro vsacega obsenčil je sv. Duh j s svojimi darovi in poudarjal se je svetovni in j kultumo-zgodovinski pomen nemškega : življa na Kranjskem. Gosp. dr. Haullen, kije izrekel to gorostasno misel, je menda pri tem cikal ' na naše Kočevce, ki s svojimi pomerančaini in figami j kolovratijo po vsem svetu in nemško kulturo ,,hoch I und nieder" prodajajo. Zaradi te vzvišene misli o ! svetovnem pomenu nemškega življa na Kranjskem se je g. Haullen konečuo spodobno .,lepo — i ci-, frasto" zahvalil „neniškemu duhu". Za njim oglasil so je p r o f e s o r Bd. S a m-haber. Marsikateri čitatelj že pozna tega moža, S tem se hoče v resnici reči: „BIa.gor narodu, ki ne pozna druzega gospoda kakor duhovenstvo katoliško1'. Ali in kako dalječ se pa to izključiva pri-. poznanje tega gospoda da strinjati z zvestobo, ki je prisežena za deželnega gospodarja in državo, to se ve da ni nič mari poljsko-jezuvitskcm izdajateljem tega lista. Da iz teh poljsko-narodnih sanjarij za cerkev katoliško ne more priti nič dobrega, to je vsakemu nepristranskemu soduiku popolnem jasno, kakor je tudi jasno, da mora tako narodno-sanjarsko življenje, samodelsko podpihovano z mrtvimi spomini, le v zlo obračati realue odnošaje po poljskih krajih države." Hici, ki so v tem članku spleteni za katoliške Poljake, so zlasti zavoljo tega čutiti tako trdi, ker so v posebno svarilo razobešeni v visokooticijoznem „Reicbsanzeiger"-ji. Le redkokdaj se zgodi, da bi se ta list spustil v jednake stvari, v tako polemiko, ki je sedaj doletela poljski rečeni časopis. A kadar se to zgodi, zgodi se na povelje visocega Olimpa, nemške državne vlade. Tudi ta pot je visoka vlada čutila potrebo, da je visoko gori na svetilnik postavila svoj kazalec, da bi javnega mnenja oči obrnila na izjave Poljakov in nemških katolikov, da bi priporočila jih avstrijskemu in ruskemu nadzorstvu! Dunajski Samuel se je tudi v resnici že oglasil: „Gospod, tu sem, kaj veliš V" Članek „Keiehsanzei-geru-ja je našim nemškim časopisom, neizimši otici-joznih, pravi koran, katerega mora vsak avstrijski politik nositi vedno pri sebi, da se bode naprej vedelo denuncijovanje Poljakov podpirati s sveto nemško resnico! Berolinski časopisi pa tudi z veseljem zabeležujejo novi akt avstrijsko-nemške poslušnosti in udanosti. Windtborstova „German i a" pa je „Reichs-anzeiger-ja" poklicala pred svoje sodišče in izrekla je ob njegovem člankarskem činu laskavo sodbo; daje pri tej priliki tendencijozno pačil, ali pa da je k o losal en nevednež. Mej drugim piše k temu „Germama'1 to le. „Leta 1863. so v Velegradu na Moravskom, kjer je sv. Metodij 8^5. leta dokončal svoje popotovanje na zemlji, slavili spomin tisočletni, da se je tam ustanovila vladikovina. Te slavnosti se je udeležilo na stotisočine Slovanov. Tega se spomina tudi Krakovski .Pregled", ki nadalje piše: „Samo Poljakov ni bilo, ki so bili tedaj sredi hrupa znanih dogodkov in nezgod (upor proti Rusiji) in torej neso znali o tem mirnem zmagoslavji vere in jedinstva narodov, po Kristu si sorodnih". Časopis na to javlja, da so se v Krakovem in v Lvovu zasnuli odbori, katerim so načelniki Dunajevv.ski, Moravvski in Semuratovvicz, vladike; ti odbori bodo skrbeli, da se slavnosti udeležijo tudi Poljaki. In konečno pravi „Przeglad". , Pri Bogu upamo, da bode Poljska v tej stvari vredno (t.ojliif). dostojno zastopana." Bržkone so učenjaki pri „Reichsanzeiger-ji" mestu ,,godnie" čitali „zgodnie" (jednodušno), to povedali z besedo „einig" (složno) ter mislili, da morajo torej domovino svariti zastran nevarnosti, ki preti iz „složne" Poljske. Dilema: ali tendencijozno pačil, ali pa ko-losalen nevednež — stoji trdno kakor skala.•■ Tako „Germania". Kaj poreče nato visokouradni „Reichsanzeiger"? Mi pa odpremo registraturo in utaknemo vanjo nov interesantan akt, dokazilo za nemško temeljitost in tolerantnost. —n. Politični razgled, ,......i* r/ttv^ i Notranje defcete. V Ljubljani 19. januvarja. V Brnu izhajajoči „Tagesbote" prinaša članek o m1tiUt«*r«ltt*| t. risi. Ministerstvose bode, pravi ta list, kakor je izvedel iz najboljšega vira, preno vilo še pred državnozborskimi volitvami. Grof Taafte se popolnem ne strinja s svojimi sedanjimi tovariši, zato hoče vstopiti v volilno akcijo z novimi možmi, ki se bodo popolnem ujemali z njegovimi nazori. Vzel morda ne bode novih ministrov iz parlamen-taričnih krogov. Levičarji, pa misli ta list, bi ne prevzeli nobenega ministerskega sedeža, ko bi se jim tudi ponudil. Vlada z levice sedaj ni mogoča, če tudi so liberalci zmožni vladati. Naiog /jedinjene levice je sedaj samo paziti, da se ustava ne ruši, federalistične tendencije ne premagajo in se ne vva-jajo socijalne reforme, kakeršnih bi radi fevdalci in klerikalci. Zato misli ta list, da bode levica vsaj deloma podpirala obnovljeno Taaffejcvo ministerstvo, če bo le to olajševalo izpolnjevanje te njene naloge. Drugi nemški listi pa mislijo, da te vesti neso zanesljive, in da najbrž ostane še na dalje to ministerstvo, kakeršno je. Se sedanji .■!■•" i......... Vaclav Dvnfak, farar v Bukovsku . . Dr. G. Bickell, profesor v Inomostu . . Vine. Dvoraćek v Kostelecu .... Vkupe . . . 1 g!d. 20 3 „ 25 12 u 8 H 49 1 ii 3 i, M 1 „ 05 1 n — „ 65 — n 20 131.-5 gld. 64 kr. MeteorologiČno poročilo. - kr. 80 , 20 „ 25 . 50 70 78 74 36 25 90 20 75 50 25 40 50 5i 25 25 (37-1) Za napravo vino- in sadjeref-ske šole n a Dolenjskem Išče se primerno posestvo. Vsled sklepa deželnega zbora kranjskega dne 14. oktobra 1. 1884. se bode za napravo vino- in sadjerejske šole na Dolenjskem kupilo, oziroma v najem vzelo primerno posestvo, katero naj ima okoli 8 oralov vinogradov, ali vsaj 5 oralov vinogradov in blizu 3 orale za nasaditev novih vinogradov pripravnega sveta, potem okoli 2 orala sadnih in ze-lenjadnih vrtov, — 10 do 15 oralov njiv in travnikov, in gozda za domačo potrebo, zraven tega hišo in gospodarska poslopja, kolikor jih je za šolo treba. Lastniki takih posestev, katera so v ugodnem kraji za vino- in sadjerejo in blizu kakega mesta ali večjega selišča, naj pošljejo svoje na kolek 50 kr. spisane ponudbe, katerim imajo priložiti katastralne mape in posestne pole z natančnim popisom posestva vred, zlasti hišnega poslopja glede stavbine kakovosti, velikosti in števila prostorov za stanovanje in z naznanilom najnižje kupne cene, oziroma na-jemščine do 31. marclja I. 1§S5 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 15. januvarja 1885. XXXXXXXXXXXXXXXXXI x Priznaio nplmrjciie, izvrstne * voščene sveče izdelujejo (750—12) Hiša. a p Cm opa-zovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. d eS 7. zjutraj 73841 mn. + 04° C si. vzh. obl. 2'ft)iu. 2. pop. 73H-08 mm. 4- 24" C al. svz. obl. dežja. 9. zvečer 739 02 mm. -j- H« U nI. h v z. old. d rt "~i 00 7. zjutraj 52. pop. 9. zvečer 739 70*«. 741 24 mn. 743 56 ra. -f 18" C -f- 2 1 *C — 1'6'C z. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. jas. OOOmm. Srednja temperatura oheh dnij je znašala -f l-lu in + 08\ za 0-7° in 28° nad normalom. Dunajska "borza dne 19. januvarja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. Srebrna renta.......... 83 „ Zlata renta........... 106 „ 5°/0 marčna renta......... 98 , Akcije narod ie banko....... 863 „ Kreditne akcije......... 301 „ London............. 123 „ Napol........... 9 „ C kr cekini . ....... 5 „ Nemške marke • ■ • • 60 „ 4% državne Brečke iz I 18'>4 250 gld 127 „ Državne srećke iz 1 186» 100 gld 171 „ ■i1 .„ avstr zlata renta, davka prosta . . 105 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... — „ n , 4«70 ..... 96 „ „ papirna renta 5°/0 . ... 9 i „ 5% štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ Dunava reg srečke f>°/0 100 gld 116 „ Zemlj obč avstr 4Vi°/0 zl»ti zast listi 122 „ Prior oblig Eli/abetine zapad železne« 112 „ Pr or oblig Ferdinandove sev železnice 105 „ Kreditne srečke . . .. ^ . 100 gld 175 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ Akcije anglo-»<'8tr banke 120 , 99 , Trammway-društ velj 170 gld a v . . 214 , Št. 7615 1. 1884. V trgu VtpntNkeiu prod« se zidana, r, opeko krita, deloma novo zidana, na leto okolo 400—450 gld. ohreatij n^soča, zh vsaktero kupčijo, kakor tud gostilno jako pripravna hiša, z mnogimi sobami, hlevi in jako lepim hišnim vrtom, borjačo in gojzdnimi pravicami. Cena jej je 5o60 gld. Ponudbe naj se pošiljajo g. Josipa Proaencu. glavnemu zastopniku „Aziende* v L ubijani. (38—1) Velika partija i (788—77) ostankov sukna (po 3—4 metre , v vseh barvah, za polno možko obleko pošilja po poštnem povzetji, OHtanek po5gl. ■ Storcli v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti poiiljatvi marki za 10 kr. P. k R. Seemann y Ljubljani. Ixxxxxxxxxxxxxxxxx iCoper jetlko! Radgostski univerzalni cai malio rastlinski cdtlii, priporočajo s« posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljunili, za srPne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo Blabost, za splošno slabost Čut-nie in začenjajočo se pljučnico 1 Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v pr.'pričanje _ G. lekarnarju J. Selchertu v kopo j i KoSnavi. Prosim poš jo mi h pošcinm povzetjem 3 zavitke svoj ga mnogo stavljenega čaja zoper kašo j in ' škat,-IjiCM muli •-ciiiil čko>' i.oii naslovom: baron Itudcu-feld v trgu Rusawaldu. G lekarnarju J. Nelcherlu v kopelji K ižnavi. Dasi tudi nijsein već iako bolan kak>r preje, ker opravljam zopet svoj • do žnosti, nehčrm vendar bit« brez Vaših skuštnih zdravil, ker bi zimo komaj ie preživel, da jih nijsem rabil, frojšnjo mojo bo ezui ćutim zjutraj samo »e Vel ko sušo v grlu In prsi me P"č-io. a če rahim Vaš čaj ali Vaše celtličke, od leze mi takoj. Ker mi je obojega zmanjkalo, izvoli e mi uak.o ,m n pustnim povzetjem dva zaviika ra-digostakega umver/alu> ga čaja in H šk itljic r žnav-a k 111 ujalio-rastlinskih uelt čkov Z vsem spoštovanjem ostajem Vaš mu blagorodju udam Hubert 'eliuka, župnik v ubjoiavi ti h Moravskom. Vaše blagorodje I ItVOiite mi s poštnim obratom poslati za priloženo vsoto H g d. 10 kr. 3 zavitke radigostskega univerzalnega čaja In 6 ftkatljto rožnavs'iili in-ihoraskih ceituČkov. To izvrstno zdravilo mi jako gddi in upam, da koristi tudi drugim. Z visokim snoštovanjem J. N. Nutraiu-k. vikar frančiškanski v Turuavi Češko). Vaše blagorodje! (136 1) Pošlj te mi s poštnim obratom 1 zavitek svojega toliko hvaljenega rnd.gostBkega univerzalnega čaja in 1 skatljtco i o ž 11 a v h k i 11 c.'i ličkov z navoiloiu za rabo b posumil povzetjem. Udam Kovač, profesor. V Mariboru, dne IS februarja 187.». 7 Od toga po pdravniikej ra/.loibi in predptilb pripravijein čaj, vejisa 14dnevnorabo brtprav.l]eni paket z nakazom o rabi I gld. h v. v. Jedna originalna š'atlja HožnovHkiii malt »-rastlinskili coltlič-kov no kr. Za kolek in zavijanje na 10 kr. poselie*. ItndKONttikl uuiveriHlnl *a| m Ko/iiovnUI uiaho-rutilliuaki e>-lllieki dobivajo uo vedno le v lekarni J. NelekerlM v ItoAuovl na Morav-hU. in , in razpošiljajo se naročila na vne strani proti poBtnemu pin/.etjti. Da je pa p ti. občinstvu bolj priročno, imajo I tudi za!- ge sledeči ekani: W. Mayr v Ljubljani, W. Kouig v Mariboru, S. Mittelbauli tu J. Cejbok v Zagrebu« Barmherzigu Hriider in A. Ne d ved v blradei, A. Mare k in J K up f orač luni e d v i a 1 > a r 111' i V .11 uran, J. III ing V Kot- t en inauu. W. T h u r u w a i d v Colovol. Zaloge napravile se bodo v vaolt lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnoga blaga. Doktor II oi nI o vn j edino jirnvn Toda za oel. prirejeni natanko po starem rodbinskem receptu toga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljonje in vzdržauje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, friani ali atari prisad na očeh, pege ua rožnici in kašo ter odpravi sitno solzen je. Izvirna steklenica i navodom za rabo volja TO kr., za kolek in zavij io kr. več. Prava »• dobi aauio naravnost iz lekarne v kopolišči Boinavi. HožuovMki evetza /.hit. hiti o in trajno o/.dravija puiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih In kitah, l/.virna sklenica 70 kr. av. v., a kolek in zavoj 10 kr. več. Pravi se dobi Haino nuravuoHt li lekarne v Hožnavi (Moravska). (770 -7) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne-.