Številka 51
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 30. decembra 1971 Cena 12 dinarjev	Leto XXVIII
286.
Ker so bili izpolnjeni pogoji iz X. amandmaja k ustavi SR Slovenije, je sprejel republiški zbor na podlagi 3. točke X. amandmaja k ustavi SR Slovenije na seji dne 27. decembra 1971
ODLOK
o razglasitvi ustavnih amandmajev
Razglašajo se ustavni amandmaji XXV do LIH, ki jih je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. decembra 1971, na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1971, na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 27. decembra 1971 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1971.
St. 011-29/71
'Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
USTAVNI AMANDMAJI OD XXV DO LIH
Ti ustavni amandmaji so sestavni del ustave Socialistične republike Slovenije in začnejo veljati z dnem njihove razglasitve.
Amandma XXV
1.	Socialistična republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti.
Socialistična republika Slovenija je v sestavu Socialistične federativne republike Jugoslavije.
2.	V Socialistični republiki Sloveniji delovni ljudje in občani zagotavljajo.in uresničujejo suverenost, enakopravnost in narodno svobodo ; zagotavljajo neodvisnost in ozemeljsko neokrnjenost republike ter obrambo socialistične ureditve; razvijajo samoupravne socialistične družbeno-ekonomske in politične odnose; zagotavljajo svoboščine in pravice človeka in občana; zagotavljajo in uresničujejo pogoje za vsestranski razvoj in napredek slovenskega naroda; izpolnjujejo dolžno skrb in se zavzemajo za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini; varujejo narodnostni značaj, zagotavljajo položaj, uresničujejo enakopravnost ter pospešujejo vsestranski napredek italijanske in madžarske narodnosti; gospodarijo s sredstvi dela in razpolagajo z rezultati svojega dela; ustvarjajo pogoje za gospodarski, kulturni in socialni razvoj in ga usmerjajo; zagotavljajo enotnost jugoslovanskega tržišča ; zagotavljajo ustavnost in zako-
nitost, varstvo z ustavo določenega reda, javno varnost in družbeno samozaščito, solidarnost in socialno varnost delovnih ljudi; razvijajo mednarodne odnose SR Slovenije na političnem, ekonomskem, kulturnem in drugih področjih v okviru zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb ; urejajo družbene odnose in opravljajo vse druge družbene zadeve, ki so pomembne za politično, gospodarsko in kulturno življenje, obrambo in socialistični samoupravni demokratični družbeni razvoj Socialistične republike Slovenije.
V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji delovni ljudje in občani Socialistične republike Slovenije uresničujejo tiste svoje suverene pravice, ki so v skupnem interesu delovnih ljudi in občanov ter narodov in narodnosti na podlagi sporazuma socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin določene z ustavo SFRJ.
3.	V Socialistični republiki Sloveniji uresničujejo delovni ljudje in občani skupne interese:
—	v temeljnih organizacijah združenega dela in vseh oblikah njihovega združevanja, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in občinah;
—	z neposrednim sodelovanjem krajevnih skupnosti in občin ter v skupnih medobčinskih organih samoupravljanja;
—	s samoupravnim sporazumevanjem ter z družbenim dogovarjanjem;
—	po organih in organizacijah republike;
—	z dejavnostjo družbeno-političnih organizacij in drugih organizacij in društev;
—	s svojimi svobodnimi in vsestranskimi aktivnostmi.
Skupni interesi, ki se v Socialistični republiki Sloveniji uresničujejo po njenih organih in organizacijah, so določeni s to ustavo.
4.	Samoupravni položaj in pravice delovnega človeka in občana v organizacijah združenega dela, interesnih in krajevnih skupnostih, samoupravni položaj občana v občini in republiki, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost in ustvarjalnost delovnih ljudi in občanov, uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti ter temeljne svoboščine in pravice človeka in občana, ki so določene z ustavo, so temelj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbeno-poli-tičnih skupnosti pri opravljanju funkcij oblasti.
5.	S tem amandmajem se nadomestita 1. in 2. člen ustave SR Slovenije.
Amandma XXVI
1.	V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije kot njegovi prostovoljni in na samoupravnem socializmu zasnovani demokratični zvezi delovni ljudje in občani kot posamezniki in v vseh oblikah svojega interesnega povezovanja in združevanja ne glede na družbeni položaj, nazorske in druge razlike:
—	obravnavajo enakopravno in demokratično skupna vprašanja z vseh področij družbenega življenja glede 'usmerjanja družbenega razvoja, krepitve socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov ter uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi.in občanov; soočajo in usklajujejo svoja mnenja in interese ter sprejemajo politične sklepe glede reševanja teh vprašanj ;
—	se dogovarjajo o skupnih pogledih in stališčih pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; dajejo pobude ali alternative in variantne predloge za obravnavanje in odločanje o skupnih vprašanjih v samoupravnih organizacijah, skupnostih in skupščinah družbeno-političnih skupnosti ter glede uresničevanja njihovih sklepov;
—	oblikujejo programske usmeritve in družbene kriterije za izbiro kandidatov za člane skupščin družbeno-političnih skupnosti in nosilce drugih javnih funkcij; v okviru široke, organizirane družbeno-poli-tične aktivnosti predlagajo kandidate in določajo kandidate; razpravljajo o delu izvoljenih članov skupščin kot svojih delegatov, dajejo pobude 'in predloge ter sprejemajo sklepe glede delovnega povezovanja članov skupščin z volilnim telesom in uresničevanja njihove odgovornosti ;
—	obravnavajo delo skupščin družbeno-političnih skupnosti, drugih organov oblasti in samoupravnih organov ter delo vseh nosilcev javnih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja in ocene, zlasti glede zagotovitve javnosti njihovega dela ter njihove odgovornosti;
—	razvijajo socialistično družbeno zavest, oblikujejo in uresničujejo merila socialističnega obnašanja, razvijajo zavestno družbeno disciplino in uresničujejo odgovornost ter si prizadevajo, da se pri delu in odločanju na vseh področjih družbenega dela in življenja in v v^eh organih, organizacijah in skupnostih uveljavljajo sedanji in dolgoročni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi na načelih socialističnega humanizma in solidarnosti;
—	si za uresničevanje take vloge prizadevajo za svojo vsestransko in objektivno informiranost, za enakopravno in demokratično uporabo sredstev javnega obveščanja in drugih pogojev javnega delovanja.
2.	Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije ureja svojo organizacijo in delo tako, da bo delovnim ljudem in občanom omogočeno in zagotovljeno uresničevanje vloge in pravic iz 1. točke tega amandmaja.
I
Amandma XXVII
1.	Temelj socialističnih samoupravnih odnosov je družbeno-ekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji, ki mu zagotavlja, da s svojim delom s sredstvi reprodukcije v družbeni lastnini ter s tem. da neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.
Za zagotovitev takšnega družbeno-ekonomskega položaja delovnega človeka je delavcem kot njihova neodtujljiva pravica zajamčeno, da na podlagi svojega dela v temeljnih organizacijah združenega dela, v ka-
terih se združujejo in v njih delajo, ter v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja teh organizacij pridobivajo dohodek in upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev.
Dohodek, ki ga ustvarijo v katerikoli obliki združenega dela in združevanja sredstev, pripada v celoti temeljnim organizacijam združenega dela.
Od dohodka, ki ga temeljne organizacije združenega dela skupaj ustvarijo z združevanjem in poslovnim sodelovanjem, pripada vsaki teh organizacij del, ki ustreza njenemu prispevku pri njegovem ustvarjanju « in je sestavni del dohodka, ki ga temeljna organizacija združenega dela ustvari s svojim celotnim poslovanjem in o katerem delavci v njej neposredno odločajo na podlagi svojega dela.
Skupen dohodek, ustvarjen v temeljni organizaciji združenega dela, je materialna podlaga delavčeve pravice, da odloča o svojih delovnih pogojih in o delitvi dohodka ter pridobiva osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu in s povečanjem produktivnosti svojega in skupnega družbenega dela.
2.	Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerju pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja.
Vsak del delovne organizacije (podjetja, zavodi ipd.), ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skup-I nega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko ha tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela.
Delavci temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije imajo pravico svojo temeljno organizacijo združenega dela izločiti in jo konstituirati kot samostojno organizacijo na način, ki ga določa zakon.
Z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije ali z njeno, izločitvijo iz. seštave delovne organizacije se ne smejo kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih omenjene organizacije niti interesi in pravice te organizacije kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi, in ne enostransko spreminjati medsebojne obveznosti.
3.	Dohodek razporejajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela za svoje osebne in skupne potrebe ter za razširitev materialne osnove združenega dela in za dvig njihove delovne sposobnosti. Od dohodka kot uspeha njihovega skupnega dela v organizaciji in skupnega družbenega dela, ki ga ustvarijo na trgu in v vseh medsebojnih odnosih in zvezah v različnih oblikah delovnega sodelovanja in skupnega poslovanja, pripada delavcem za zadovoljevanje njihovih osebnih
• in skupnih potreb del v sorazmerju z njihovim delom in s prispevkom k uspehu in razvoju organizacije, ki so ga dali s svojim delom.
Vsakemu delavcu v organizaciji združenega dela gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki je sorazmeren z uspehom njegovega dela in z njegovim osebnim prispevkom k uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim skupnim, živim fn minulim delom v njej.
Delovni uspeh in osebni prispevek delavcev k uspehu in razvoju organizacije združenega dela sta poleg drugih osnov in meril, določenih po načelih vzajemnosti in solidarnosti, osnova in merilo tudi pri odločanju o uporabi sredstev, izločenih v organizacijah združenega dela za njihove skupne potrebe.
4.	Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporeditev dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v skladu z osnovami in merili, ki jih določajo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori.
Ce se delavci ne ravnajo po osnovah in merilih, ki jih določajo samoupravni sporazumi ali družbeni dogovori, oziroma če takšnih sporazumov ali dogovorov ni, z razporeditvijo oziroma delitvijo pa se kršita načelo delitve po delu ali normalen potek družbene reprodukcije, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotovijo odnosi, ki ustrezajo omenjenim sp'orazumom ali dogovorom, oziroma ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uporabi načela delitve po delu.
5.	Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi je zajamčeno, da uresniči s svojim delom vsaj tolikšen osebni dohodek in vsaj toliko drugih pravic, da sta zagotovljeni njegova socialna varnost in stabilnost. Višina osebnega dohodka in obseg teh pravic ter način njihovega uresničevanja se določijo s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom ali z zakonom odvisno od splošne stopnje produktivnosti skupnega družbenega dela in od splošnih razmer okolja, v katerem delavec dela in živi.
. 6. S svobodno menjavo svojega dela z delom delavcev v organizacijah na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delu enotnega procesa družbenega dela zagotavljajo delovni ljudje svoje osebne in skupne potrebe na teh področjih. S takšnimi odnosi se zagotavlja delavcem v omenjenih dejavnostih enak družbeno-eko-nomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
Delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti in uporabniki njihovih storitev ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti in določajo s samoupravnimi sporazumi in pogodbami medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Samoupravne interesne skupnosti lahko ustanavljajo delovni ljudje kot uporabniki tudi za zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in za uresničevanje svojih interesov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti, pri čemer določajo na samoupravni podlagi svoje skupne in posamične obveznosti do omenjenih skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo.
Zakon lahko določa obvezno ustanavljanje interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih področij dela ter obvezno plačevanje prispevka interesnim skupnostim za financiranje njihove dejavnosti po načelih solidarnosti in Sorazmernosti prispevka z osebnimi dohodki delavcev oziroma ekonomsko močjo drugih zavezancev.
Samoupravna interesna skupnost je pravna oseba.
7.	Sredstva, ki jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporedijo za razširitev materialne osnove dela, so kot del skupnih sredstev družbene reprodukcije namenjena za razširitev materialne osnove dela v njej in v družbi kot qeloti v skladu z njihovim
interesom, da jih uporabljajo v njej ali da jih združujejo s sredstvi drugih organizacij za skupno delo in poslovanje.
Z zakonom se lahko delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela začasno omeji razpolaganje z delom sredstev družbene reprodukcije, če je to neob-hodno potrebno zaradi preprečevanja ali. odprave večjih motenj na tržišču, zaradi bistvenega odstopanja od temeljnih ciljev sprejete gospodarske politike, ali če to terjajo interesi narodne obrambe.
Z zakonom se lahko določi obvezno združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za financiranje tistih potreb družbene reprodukcije, za katere je to določeno z družbenim planom Socialistične republike Slovenije. Z zakonom se določijo tudi pravice in obveznosti organizacij združenega'dela pri gospodarjenju s tako združenimi sredstvi ter način njihovega vračanja.
Zakoni iz prejšnjih dveh odstavkov se sprejemajo z večino glasov vseh poslancev v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije.
8.	Organizacije združenega dela so v okviru samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, družbe-no-politične skupnosti pa v okviru svojih z ustavo določenih pravic in dolžrjosti dolžne, da v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti poskrbijo za ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izredne ekonomske težave, in da nastopijo z ukrepi za njihovo sanacijo, kadar je to v družbenem interesu.
Organizacije združenega dela zagotavljajo same ali v okviru samoupravnih sporazumov po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje drugih pridobljenih pravic delavcev, kadar zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov njihovo delo v organizaciji ni več potrebno.
Zakon lahko nalaga organizacijam združenega dela določene materialne obveznosti za ustvarjanje skupnih sredstev, da sc izpolnijo naloge iz prejšnjih odstavkov, in lahko določi pogoje glede uporabe teh sredstev, kolikor se s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ne dosežejo cilji iz prejšnjih odstavkov.
9.	Za zadovoljevanje tistih splošnih družbenih potreb, ki se po ustavi financirajo iz proračunov družbe-no-političnih skupnosti, plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ali iz svojih osebnih dohodkov na podlagi zakona določene davke.
Obveznosti delavcev in organizacij združenega dela do družbeno-političnih skupnosti se določajo odvisno od sposobnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti skupnega družbenega dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil družbe, zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in potreb razširjene reprodukcije, ter odvisno od sposobnosti organizacije združenega dela, da v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z uspehi dela in doseženim uspehom zagotovi delavcem v ustavi določene pravice.
To načelo se uporablja tudi v vseh drugih primerih, kadar družbeno-politične skupnosti v okviru svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo organizacije združenega dela, ali jim naložijo, da jih morajo združiti.
10.	Zoper organizacijo združenega dela, ki ne izpolnjuje svojih, z zakonom določenih obveznosti, ali ki
s svojim poslovanjem huje oškoduje družbene interese, ali je v njej bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, se sme ohi pogojih in po postopku, kot to določa zakon, nastopiti s posebnimi, v zakonu določenimi začasnimi ukrepi.
11.	S tem amandmajem se nadomestijo 18. in 19. člen, tretji odstavek 21. člena in drugi odstavek 22. člena ustave SR Slovenije ter XV. amandma k ustavi SR Slovenije.
Amandma XXVIII
1.	Da se zavarujejo splošni družbeni interesi, pravice občanov v krajevni skupnosti in občini in pravice delovnih ljudi v organizaciji združenega dela do storitev, s katerimi se neposredno zadovoljujejo njihove življenjske potrebe, se lahko z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določajo zadeve ali dejavnosti organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena.
Z zakonom, odlokom občinske skupščine ali družbenim dogovorom se lahko določijo temeljni pogoji za delo in način upravljanja ter poslovanja organizacij združenega dela, ki opravljajo zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena. S samoupravnim sporazumom ali s pogodbo, sklenjeno med organizacijo združenega dela, ki opravlja zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena, in družbeno-politično skupnostjo, krajevno in interesno skupnostjo ter družbeno organizacijo, se uredijo razmerja, pomembna za uporabnike storitev in delovne ljudi v organizaciji združenega dela, pogoji za njihovo trajno in nemoteno poslovanje, razvojna politika ter druge medsebojne pravice in obveznosti.
2.	Pri organiziranju temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena, ali pri izločitvi temeljne organizacije združenega dela iz sestava take delovne organizacije, morajo biti v skladu z zakonom zavarovani tudi interesi občanov in drugih uporabnikov storitev na območju krajevne skupnosti, občine oziroma republike.
3.	Zakon ali odlok občinske skupščine na podlagi zakona lahko predpiše obvezno ustanavljanje organizacij združenega dela; ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ali združevanje v poslovne skupnosti ali druge oblike povezovanja ter določi načela za njihovo organizacijo in delovanje.
4.	Za financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena se lahko z zakonom ali s predpisom občinske skupščine na podlagi zakona predpiše obvezen prispevek uporabnikov in drugih zavezancev. Zakon oziroma predpis občinskč skupščine določi način soodločanja zavezancev o uporabi tako zbranih sredstev ter jim zagotovi določene pravice glede odločanja o zadevah, za katere se uporabljajo tako zbrana sredstva.
5.	S tem amandmajem se nadomestita 25. člen in drugi odstavek 79. člena ustave SR Slovenije.
Amandma XXIX
1.	Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci prosto združujejo v podjetjih, zavodih in drugih delovnih organizacijah ali drugih oblikah združenega dela, vštevši tiste, ki opravljajo kreditne in bančne ter zavarovalne posle, da povečajo dohodek v temeljni organizaciji združenega dela, zboljšajo lastno in skupno delo in razvijajo lastno in skupno poslovanje ter dvignejo produktivnost skupnega družbenega dela.
Medsebojna razmerja v teh organizacijah urejajo delavci s samoupravnim sporazumom o združevanju na podlagi enakopravnosti, zagotavljajoč v vseh teh razmerjih neodtujljivo pravico delavca, da na podlagi svojega dela upravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odloča o dohodku, ki ga ustvari temeljna organizacija združenega dela, v kateri dela.
Statut in drugi splošni akti organizacije, v kateri so združene temeljne organizacije združenega dela, ne ' smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združevanju.
Temeljne in druge organizacije združenega dela so nosilci pravic in obveznosti, ki jim pripadajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združevanju.
O razvoju in poslovanju organizacije združenega dela odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela neposredno na zborih delavcev in z refe-rendumorrr ali po organih upravljanja, ki jih sami izvolijo in jim poverijo določene funkcije upravljanja.
2.	Dohodek, ki ga temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev ter s poslovnim sodelovanjem z drugimi organizacijami skupaj ustvarijo v obliki obresti od kredita ali v kakšni drugi obliki, je sestavni del njihovega dohodka, k' ga ustvarijo s svojim celotnim poslovanjem in jim pripada sorazmerno z njihovim prispevkom k ustvarjanju omenjenega dohodka.
3.	Organizaciji združenega dela, ki uporablja pri svojem poslovanju združena sredstva drugih organizacij združenega dela, ki imajo po tem naslovu pravico do deleža v njenem dohodku, morajo biti v doseženem dohodku zagotovljena sredstva za osebno in skupno porabo delavcev ter sredstva za razširitev materialne osnove dela glede na njen prispevek k skupnim delovnim uspehom.
Merila za ugotavljanje sredstev za osebno in skupno porabo delavcev ter prispevka k skupnim delovnim uspehom se določajo s pogodbo v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon, in s samoupravnimi sporazumi ter družbenim dogovorom o teh merilih.
Z združevanjem sredstev ni mogoče pridobiti nobenih lastninskih ali drugih trajnih pravic. Pravica do deleža pri dohodku druge organizacije iz naslova združevanja sredstev ugasne s tem, da se skladno z enotnimi načeli o združevanju sredstev in skladno s pogodbo vrnejo oziroma amortizirajo sredstva, z združitvijo katerih je bila ta pravica pridobljena. Druge vzajemne pravice in obveznosti iz naslova združevanja sredstev se uresničujejo v skladu s pogodbo.
4.	Organizacije združenega dela smejo vlagati sredstva družbene reprodukcije v tujini in uporabljati sredstva tujih oseb ob pogojih in v mejah, ki jih določa zvezni zakon.
Pravic tuje osebe do sredstev, ki jih vlaga v organizacijo združenega dela v državi, ni mogoče po sklenitvi pogodbe zmanjšati z zakonom ali drugim aktom.
5.	Za razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila téh sredstev zagotovijo tudi nadomestilo za vložena sredstva v obliki obresti ali še drugih ugodnosti.
C. Medsebojna kreditna razmerja organizacij združenega dela in njihova razmerja z drugimi osebami v v okviru kreditnega sistema se urejajo skladno z enotnimi načeli, ki jih določa zvezni zakon.
S pogodbami o medsebojnih kreditnih razmerjih med organizacijami združenega dela in o njihovih raz-

mer j ih z drugimi osebami v okviru kreditnega sistema ni mogoče izven meja obveznosti, ki jih določa zakon, glede pogojev uporabe in vračanja kreditov, določati še drugih obveznosti, s katerimi bi bile omejene v ustavi določene pravice delavcev.
7.	Za uresničenje skupnih interesov pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje in širjenje svoje dejavnosti lahko organizacije združenega dela, interesne skupnosti in družbeno-politične skupnosti s pogodbo ustanavljajo banke kot posebne organizacije združenega dela za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov.
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti in družbeno-politične skupnosti ter druge družbeno-pravne osebe, ki združijo svoja sredstva v banki, upravljajo njene posle v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi in njenim statutom, ki se sprejme v skladu z omenjeno pogodbo.
Sredstva, ki jih ustvari s svojim poslovanjem, razdeli banka, po izločitvi dela za osebne in skupne potrebe delavcev, ki delajo v njej, in za zboljšanje materialne osnoVe njihovega dela, v skladu s svojim statutom med družbene pravne osebe, ki so v njej združile svoja sredstva.
Iz dela sredstev, ki so združena pri nje! in iz dela razdeljenih sredstev, ki jih je ustvarila s svojim poslovanjem, oblikuje banka rezervni sklad.
Sredstva, ki se razdelijo iz dohodka banke, smejo biti obdavčena le kot dohodek oseb, na katere so bila razporejena, in le po predpisih v prid družbeno-politične skupnosti, kateri se plačuje davek od njihovega dohodka.
Poslovanje bank, ki sc nanaša na zbiranje hranilnih vlog občanov, pravice in obveznosti bank v zvezi š tem poslovanjem ter pravice občanov, da pridobijo iz naslova svojih hranilnih vlog poleg dogovorjenih obresti še druge pravice, ureja -zakon skladno z enotnimi načeli kreditnega sistema.
8.	Organizacije združenega dela, interesne -skupnosti, družbeno-politične skupnosti in druge družbene pravne osebe, ki svoja sredstva združujejo v zavarovalnih in drugih denarnih organizacijah, imajo glede upravljanja omenjenih organizacij in glede delitve načeloma enake pravice, kot jih imajo družbeno pravne osebe, ki svoja sredstva združujejo v banki.
Pravice občanov — zavarovancev do udeležbe pri upravljanju in druge njihove pravice določa statut skladno z zakonom.
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbeno-politične skupnosti in druge družbene pravne osebe imajo v organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem za pridobivanje dohodka, načeloma enake pravice kot družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v banki, in sicer v delu, ki sc nanaša na omenjeno poslovanje.
Ustanavljanje in poslovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, se urejata skladno z načeli združenega dela in samoupravljanja, medsebojnega vpliva na poslovno politiko v okviru njihovega sodelovanja s proizvajalnimi in drugimi organizacijami, skupnega prevzemanja rizika in skupne odgovornosti za razširjanje materialne osnove in povečanje produktivnosti dela v produkciji in blagovnem prometu ter ustreznega deleža v dohodku, ustvarjenem s tem sodelovanjem.
9.	Da bi razvijale medsebojno sodelovanje, usklajevale svoje načrte in razvojne programe, pospeševale
produktivnost dela in organizirano uveljavljanje interesov ter opravljale druge skupne naloge, se organizacije združenega dela lahko združujejo v zbornice. Z zakonom se lahko določijo pogoji za ustanavljanje zbornice ter načela za njihovo organizacijo.
Z zakonom se lahko predpiše obvezno združevanje organizacij združenega dela v zbornice.
10.	S tem amandmajem se nadomestita četrti in peti odstavek 23. člena, ustave SR Slovenije.
Amandma XXX
1.	S samoupravnim sporazumom usklajujejo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in interesne skupnosti medsebojne interese pri družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila, po katerih usklajujejo svoje posebne interese s skupnimi interesi in določajo medsebojne pravice in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje.
Samoupravni sporazum zavezuje organizacijo združenega dela in interesno skupnost, ki ga skleneta ali h kateremu pristopita.
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter interesne skupnosti, ki menijo, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela prizadeti njihovi interesi, lahko sprožijo postopek za ponoven preizkus samoupravnega sporazuma na način, ki ga določa zakop.
2.	Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela in njihove splošne asociacije, interesne skupnosti, družbeno-politične skupnosti, sindikati in druge družbeno-politične organizacije ter druge samoupravne in družbene organizacije zagotavljajo in uresničujejo samoupravno usklajevanje in urejanje družbeno-ekonom-skih in drugih odnosov, ki so skupnega ali splošnega pomena.
Družbeni dogovor zavezuje organizacije in skupnosti, ki ga sprejmejo.
V okviru svojih pravic in dolžnosti lahko družbenopolitične skupnosti z zakonom ali drugim splošnim aktom določijo, da je družbeni dogovor splošno obvezen.
3.	Postopek pri sklepanju in izvajanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora temelji na načelih javnosti in enakopravnosti udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor določata ukrepe za njuno izvajanje ter materialno in družbeno odgovornost udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja.
4.	Zakon lahko predpiše obveznost, da se začne postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter načela tega postopka.
Amandma XXXI
Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno odločanje in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem, da:
— se zavzemajo za uresničevanje svoje neodtujljive pravice, da na podlagi dela v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev;
—	si prizadevajo za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer z razvijanjem samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in z razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstveno-tehnoloških dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in vnanja o zakonitostih razvoja družbe;
—	se zavzemajo za dosledno uresničevanje in zaščito pravic delavcev v združenem delu in delavcev, zaposlenih pri občanih, ki delajo z lastnimi sredstvi, ter organizirajo ustrezne oblike pomoči; predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve samoupravljanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo za postopek, da se zaščitijo pravice delavcev in pravice delovnih skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela;
—	usklajujejo interese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti in solidarnosti in oblikujejo družben^merlla za zagotavljanje svoje socialne varnosti; spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njun demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti;
—	se zavzemajo za družbeno-ekonomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje ter uresničevanje njihovih interesov;
—	zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in za delegate v skupščinah družbe-no-političnih skupnosti; dajejo zahtevo za izdajo zakonov in drugih aktov, zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim orga'nom, ki so jih 'dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah in obravnavati njihova stališča in predloge, preden o njih dokončno odločijo.
Amandma XXXII
1.	Delovni ljudje in občani imajo pravico živeti in delati v zdravem okolju.
Da bi to pfavico uresničevali:
—» delovni ljudje in občani smotrno gospodarijo s prostorom, varujejo okolje ter urejajo naselja in prostor z namenom, da se uskladijo potrebe za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo ter tako ustvarijo pogoji za smotern razvoj vseh območij in zagotovi skladnost skupnih in posebnih interesov;
— Socialistična republika Slovenija in občine določajo splošno smer politike urbanizacije, prostorskega urejanja in varstva človekovega okolja s prostorskimi plani;
— Socialistična republika Slovenija, občine, kra-, jevne skupnosti in organizacije združenega dela še posebej skrbijo za varstvo naravnega okolja, za njegovo ovrednotenje in oživljanje ter zagotavljajo. pogoje za preprečevanje zdravju škodljivih posledic, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
2.	Posamezna krajinska območja in predmeti narave, značilnosti slovenske dežele, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, morje in morska obala, reke, potoki, jezera in njih obrežje, studenci in talna voda ter zrak, so pod posebnim družbenim varstvom.
3.	S tem amandmajem se nadomesti 36. člen ustave SR Slovenije.
Amandma XXXIII
1.	Öelovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti in občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva in urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
2.	Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani samostojno. v hišnih svetih in v samoupravnih stanovanjskih skupnostih skupaj z organizacijami združenega dela, ki razpolagajo s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini, ter z organizacijami za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini, ki jim samoupravne stanovanjske skupnosti zaupajo ustrezne naloge.
Ustanavljanje, način financiranja in delo samoupravnih stanovanjskih skupnosti se ureja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ali z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
3.	Z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko predpiše obveznost temeljnih organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem in občanom z nižjimi dohodki pri graditvi In uporabi stanovanj.
S tako združenimi sredstvi gospodarijo samoupravne stanovanjske skupnosti.
4.	Socialistična republika Slovenija določa temelje stanovanjske politike in usmerja razvoj stanovanjskega gospodarstva z družbenimi in prostorskimi plani in drugimi ukrepi.
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki 'sodelujejo pri gradnji stanovanj.
• Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
5.	Občanom se zagotavlja lastninska in razpolagalna pravica na stanovanjih in poslovnih zgradbah ter na posameznih stanovanjih in poslovnih prostorih v mejah, ki jih določa zakon.
6.	Stanovanjsko gospodarstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena.
7.	S tem amandmajem se nadomestita tretji odstavek 31. člena in 37. člen ustave SR Slovenije.
Amandma XXXIV
1.	Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela občanov z delovnimi sredstvi v njihovi lastnini, ki opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost in z zakonom določeno drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kadar opravljanje dejavnosti ustreza načinu, materialni podlagi in možnostim osebnega dela.
Delovni ljudje, ki .'opravljajo takšno dejavnost, imajo načeloma enak družbeno-ekonomski položaj in v osnovi enake pravice ter obveznosti, kot jih imajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela.
Delovnim ljudem, ki z osebnim delom samostojno poklicno opravljajo umetniško ali drugo kulturno, raziskovalno, športno ali drugo podobno dejavnost, se zagotavlja na način, ki ga določi zakon, soodločanje pri ustvarjanju pogojev za delo ter razpolaganje z rezultati njihovega dela.
Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki ustrezajo opravljanju dcjavriosti s samostojnim osebnim delom.
2.	Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, lahko skladno s pogodbo in zakonom medsebojno združujejo svoje delo in svoja delovna sredstva v zadrugah in podobnih organizacijah ter v njih skupaj razpolagajo z dohodkom iz skupnega dela.
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom lahko skladno s pogodbo in zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva s organizacijami združenega dela v različne oblike poslovnega sodelovanja in v okviru tega sodelovanja sodelujejo pri upravljanju skupnih zadev in pri delitvi dohodka, ki ga ustvarijo s tem sodelovanjem.
3.	Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, smejo na podlagi pogodbe zaposlovati v omejenem obsegu druge osebe, kadar je za takšno dejavnost potrebno dopolnilno delo drugih oseb.
Delovni ljudje, ki zaposlujejo delavce, in ti delavci sklenejo pogodbo o zaposlitvi skladno s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma druga splošna asociacija, katera predstavlja delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom. S to kolektivno pogodbo se tem delavcem zagotavljajo pravice v skladu z drugim in tretjim odstavkom 3. točke in 'S. točko amandmaja XXVII.
4.	Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom, lahko svoje delo in delovna sredstva združuje z delom drugih oseb v posebnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon.
Delovni človek, ki združi svoje delo in delovna sredstva z delom drugih oseb, sme na podlagi lastninske pravice samostojno razpolagati le s tistim delom v posebni organizaciji združenega dela ustvarjenega dohodka, ki mu pripada po naslovu v to organizacijo vloženih sredstev, na katerih ima lastninsko pravico, skladno z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizaciji združenega dela.
Ostali del dohodka po izločitvi osebnih dohodkov, ki pripadajo po delu združenim delavcem in delovnemu človeku, ki je z njimi združil svoje delo in delovna sredstva, je družbena lastnina in oni upravljajo z njim v skladu z ustavnimi načeli o samoupravljanju.
Delovnemu človeku, ki svoje delo in delovna sredstva združi z delom drugih oseb v posebno organizacijo združenega dela, sta zajamčeni lastninska pravica na, sredstvih, ki jih je vložil v organizacijo, ter pravica; da vodi skladno s pogodbo in zakonom njeno poslovanje in da je udeležen pri dohodku na podlagi uspehov svojega dela in po naslovu vanjo vloženih sredstev, na katerih ima lastninsko pravico.
5.	Zakon določa, kdaj mora biti samostojno oprav-
ljanje dejavnosti z osebnim delom ob uporabi dopolnilnega dela drugih oseb iz 3. točke tega amandmaja, ki presega meje z zakonom dovoljenega dopolnilnega dela drugih oseb. organizirano kot posebna organizacija združenega dela po načelih iz 4. točke tega amandmaja.	,
6.	S tem amandmajem sc nadomestita 27. člen in drugi odstavek 30. člena ustave SR Slovenije.
Amandma XXXV
1.	Kmetje imajo na podlagi svojega osebnega dela z delovnimi sredstvi v njihovi lastnini v načelu enak družbeno-ekonomski položaj fn v osnovi enake pravice in obveznosti kot delovni ljudje v združenem delu.
Da bi si izboljšali svoj gospodarski, in družbeni položaj ter se vključevali v tržno gospodarstvo in uresničevali pravico do uspehov svojega dela, lahko kmetje svoje delo in delovna sredstva v skladu z zakonom združujejo v kmetijske zadruge, v obrate za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela in v skupnosti na podlagi pogodbe.
Kmetom se z ukrepi gospodarske politike omogoča enakopravno vključevanje v tržišče.
Kmetje imajo na podlagi družbene in medsebojne vzajemnosti in solidarnosti pravico do socialnega zavarovanja v skladu z zakonom.
2.	Kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijsko zadrugo, upravljajo zadrugo in razpolagajo z dohodkom, ustvarjenim s skupnim delom.
Kmetijske zadruge in obrate za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela. v katerih kmetje združujejo svoje delo in delovna sredstva z delom delavcev in z družbenimi sredstvi, upravljajo kmetje skupaj z delavci in skupaj z njimi razpolagajo s skupno ustvarjenim dohodkom na podlagi vloženega dela in vloženih sredstev. Dohodek se deli v skladu s 3. točko XXVII. amandmaja.
Kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela lahko v skladu z zakonom zbirajo za razvoj materialne osnove dela tudi denarna sredstva svojih članov.
Kmet, ki svoje delo in delovna sredstva združi z organizacijo združenega dela in z njo trajno proizvodno sodeluje, upravlja v okviru tega sodelovanja enakopravno s člani delovne skupnosti skupne zadeve in soodloča o delitvi skupno ustvarjenega dohodka.
Kmetje, ki združujejo svoje delo in sredstva v skupnosti na podlagi pogodbe, skupaj razpolagajo z dohodkom iz skupnega dela. Ce taka skupnost presega mejo z zakonom dovoljenega dopolnilnega dela drugih oseb, se organizira kot posebna organizacija združenega dela v skladu z zakonom po načelih, ki veljajo za kmetijske zadruge.
Določbe 3. točke XXXIV. amandmaja se uporabljajo tudi za delovne ljudi, ki se zaposlujejo pri kmetih in skupnostih na podlagi pogodbe.
3.	Na delovnih sredstvih, ki jih kmetje združujejo v zadrugah ali drugih organizacijah združenega dela, obdržijo lastninsko pravico, če ni s pogodbo drugače določeno.
4.	Za odtujitev družbenih sredstev, ustvarjenih s skupnim delom kmetov, za združitev v zadruge, v druge organizacije združenega dela, ali za njihovo pripojitev k drugi organizaciji združenega dela, je potrebno soglasje združenih kmetov.
.5. Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 10 hektarov na gospodarstvo, v gorskih, hribovitih in kraških predelih pa tudi nad to površino, po merilih, ki jih določi zakon.
Z zakonom se urejajo razmerja, ki nastanejo pri izkoriščanju zemljišč na podlagi‘zakupa ali kooperacije.
6.	Zakadi posebnega družbenega pomena ohranitve in gojitve gozdov, je gospodarjenje z gozdovi v družbeni lastnini in z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, skupno.

Združenim kmétom — lastnikom gozdov je pri skupnem gospodarjenju z gozdovi zajamčeno sodelovanje pri upravljanju ter v okviru tega gospodarjenja in skupnih gozdnogospodarskih načrtov v skladu z zakonom samostojno odločanje v zadevah gospodarjenja z njihovimi gozdovi in ustvarjenem dohodku na podlagi njihovega dela in njihovih vloženih sredstev.
7.	S tem amandmajem se nadomestijo prvi trije odstavki 28. člena in drugi odstavek 30. člena ustave SR Slovenije.
Amandma XXXVI
1.	Da bi uresničila svojo odgovornost pri zagotovitvi enotnosti jugoslovanskega trga. Socialistična republika Slovenija na svojem območju zagotavlja:
—	vsem organizacijam združenega dela in njihovim združenjem ter delovnim ljudem enakopravne pogoje za opravljanje njihovih dejavnosti, za ustvarjanje dohodka ter za njihovo ustanavljanje in združevanje;
—	svobodno gibanje in združevanje dela in sredstev reprodukcije ter svobodno menjavo blaga in storitev, znanstvenih dosežkov in strokovnih izkušenj ;
—	svobodno tekmovanje na trgu, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o pospeševanju družbene proizvodnje in integriranju družbenega dela;
—	preprečevanje pridobivanja prednosti na podlagi monopola na trgu ter drugih družbeno in ekonomsko neupravičenih prednosti;
—	svobodno zaposlovanje občanov ob enakih pogojih, ki veljajo v kraju zaposlitve in pravice na podlagi dela ne glede na to, kje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so bile pridobljene.
2.	Skupaj z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama Socialistična republika Slovenija prek organov federacije določa naslednje temelje enotnega trga:
—	enoten denar, enoten monetarni sistem, enotno monetarno politiko in skupne osnove kreditne politike;
—	enoten sistem in skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino;
—	način in obliko kompenzacije;
—	planiranje gospodarskega in družbenega razvoja.
3.	Z medsebojnimi dogovori z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama Socialistična republika Slovenija usklajuje temelje davčne politike in davčni sistem, kadar je to nujno za zagotovitev enotnosti in stabilnosti jugoslovanskega trga.
4.	Kadar organ družbeno-politične skupnosti z akti, s katerimi se določa skupna ekonomska politika, določi pogoje poslovanja, ki trajneje in v večjem obsegu zmanjšujejo dohodek organizacij združenega dela in onemogočajo normalno reprodukcijo, je hkrati dolžan določiti in zagotoviti ustrezno nadomestilo.
Amandma XXXVII
1.	Družbeni plan Slovenije temelji na družbenem dogovoru delovnih ljudi, organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter občin o politiki ekonomskega in družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije.
Z družbenim planom Slovenije se na podlagi skupno ocenjenih možnosti in pogojev razvoja ter načrtov in programov razvoja organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter občin določajo temeljni cilji in naloge skladnega ekonomskega in družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije.
Družbeni plan Slovenije določa tudi smernice in okvire za ustrezne ekonomske in druge ukrepe pristojnih republiških organov, ki so potrebni za uresničevanje v planu začrtane razvojne politike.
2.	S tem amandmajem se nadomesti 124. člen ustave SR Slovenije.
Amandma XXXVIII
1.	Narodna banka Slovenije uresničuje kot ustanova enotnega hronetarnega sistema z Narodno banko Jugoslavije, narodnimi bankami drugih republik in narodnima bankama avtonomnih pokrajin skupno emisijsko politiko, sodeluje z njimi pri določanju kredjtno-monetarne politike ter skupaj z njimi v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovarja za stabilnost valute, splošno plačilno likvidnost in za uresničevanje skupno določene monetarne politike.
2.	Narodna banka Slovenije določa v okviru skupne emisijske politike pogoje in način za uporabo denarnih sredstev v Socialistični' republiki Sloveniji in sprejema druge ukrepe, s katerimi se uresničuje kreditna politika, ki jo s svojimi akti določa Skupščina SR Slovenije.
Narodna banka Slovenije je ,za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka odgovorna Skupščini SR Slovenije.
3.	Narodna banka Slovenije ne more opravljati dejavnosti poslovnih bank niti imeti statusa teh bank.
4.	Narodna banka Slovenije v skladu z republiškim zakonom izvršuje določena finančno-tehnična opravila za družbeno-politične skupnosti.
5.	Narodno banko Slovenije - upravljata guverner narodne banke in svet narodne banke.
Amandma XXXIX
Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja v skladu z zakonom evidenco o ustvarjanju, delitvi in uporabi družbenih sredstev; nadzoruje zakonitost ustvarjanja, delitve in uporabe družbenih sredstev ter zagotavlja izvrševanje obveznosti, ki jih zakon in na podlagi zakona izdani predpisi, samoupravni sporazumi ali družbeni dogovori nalagajo uporabnikom družbenih sredstev.
Služba družbenega knjigovodstva je dolžna spremljati gospodarjenje z družbenimi sredstvi in izpolnjevanje družbenih obveznosti ter obveščati organizacije združenega dela, organe republike, občin in druge uporabnike družbenih sredstev o svojih ugotovitvah in opozarjati na potrebo ukrepanja.
Plačilni promet v republiki opravlja služba družbenega knjigovodstva v skladu z zveznim zakonom.
Z zakonom se lahko naložijo službi družbenega knjigovodstva tudi druge naloge, ki jih glede na svojo organizacijo in usposobljenost lahko opravi.
Služba družbenega knjigovodstva posluje po zakonu in je pri svojem delu samostojna.
Amandma XL
1.	Za zadovoljitev tistih splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračunov družbeno-politič-nih skupnosti, plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ali iz svojih osebnih dohodkov davke, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davke, takse in druge davščine.
Sistem, vire in vrste davkov, taks ter drugih davščin določa zakon.
Delovni ljudje, občani in temeljne organizacije združenega dela prispevajo za zadovoljevanje splošnih
družbenih potreb po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek.
2.	Družbeno-politične skupnosti samostojno določajo višino davkov, taks in drugi «davščin, ki so v skladu z zakonom njihov dohodek, ter z njim samostojno razpolagajo.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja Socialistične republike Slovenije usklajujejo republika, občine in samoupravne interesne skupnosti obveznosti temeljnih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov.
3.	Sredstva 'za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb zagotavljajo republika in občine v svojih proračunih.
Sredstva republiškega proračuna še uporabljajo za financiranje republiških organov in organizacij, za pomoč nerazvitim območjem v Socialistični republiki Sloveniji ob pogojih in merilih, določenih z zakonom, za intervencije v gospodarstvu, za zaščito borcev in za druge obveznosti republike, ki se posebej določijo z zakonom.
Za uresničevanje nalog federacije zagotavlja Socialistična republika Slovenija v dogovoru z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama svoj prispevek na način, ki ga določa zvezni zakon.
4.	Davki in prispevki, razen davka na premoženje in na dohodke od premoženja, pripadajo družbeno-poli-tični oziroma interesni skupnosti, ki zagotavlja zadovoljevanje potreb oziroma storitve delavcu in občanu ali njegovim družinskim članom.
5.	Če je to neobhodno potrebno zaradi preprečevanja ali odprave večjih motenj na tržišču, zaradi bistvenega odstopanja od temeljnih ciljev sprejete gospodarske politike ali če to terjajo interesi narodne obrambe ali druge izredne potrebe, se lahko z zakonom določijo meje, v katerih smejo občine in samoupravne interesne skupnosti določati stopnje davkov, prispevkov in drugih obveznosti, začasno omeji trošenje določenih družbenih sredstev ali naloži obveznost, da ustvarjajo rezervna družbena sredstva.
6.	S tem amandmajem se nadomestita prvi odstavek 91. člena in drugi odstavek 125. člena ustave SR Slovenije ter XVI. amandma k ustavi SR Slovenije.
Amandma XLI
1.	Svoje neposredne potrebe v krajevni skupnosti (113. člen ustave SR Slovenije) delovni ljudje in občani zadovoljujejo:
—	s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom ali na drug način;
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb namenijo krajevni skupnosti delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in delavci temeljnih organizacij združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in z drugimi sredstvi.
2.	S tem amandmajem se nadomesti tretji odstavek 114. člena ustave SR Slovenije.
Amandma XLU
1.	Socialistično republiko Slovenijo predstavljajo z ustavo SR Slovenije določeni organi republike.
2.	V okviru z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti republika po republiških organih in organizacijah:
1)	zagotavlja pogoje za uresničevanje in razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov;
2)	zagotavlja uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic in dolžnosti človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic, dolžnosti in svoboščin človeka in občana;
3)	določa splošno politiko skladnega gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja republike in skrbi za izvajanje te politike;
4)	uveljavlja izenačevanje splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi in občanov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti; določa temelje politike socialne varnosti, zaposlovanja in poklicnega usmerjanja;
5)	ureja zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki;
6)	uresničuje sodelovanje in svojo odgovornost pri določanju in izvajanju politike federacije;
7)	skrbi za skladnost pravnega sistema;
8)	zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti;
9)	varuje narodnostni značaj, zagotavlja položaj, uresničuje enakopravnost italijanske in madžarske narodnosti in skrbi za njun vsestranski razvoj;
10)	skrbi za varstvo z ustavo določenih pravic pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki živijo na območju republike;
11)	sodeluje z organi in organizacijami drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin;
12)	sodeluje z organi in organizacijami drugih držav in mednarodnimi organi in organizacijami ter usklajuje sodelovanje občin, organizacij združenega dela in drugih organizacij z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav;
13)	skrbi za uresničevanje interesov republike v odnosih s tujino v okviru zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb ter za varstvo pravic in interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije v tujini;
14)	skrbi Za izvrševanje republiških in zveznih zakonov in drugih predpisov na območju republike ter jih, kolikor je z zakonom za to pooblaščena, neposredno izvršuje;
15)	varuje ustavno ureditev, ureja in organizira službo državne varnosti in usmerja njeno delo;
16)	skrbi za delovanje javne varnosti v republiki in usklajuje delo organov javne varnosti v občinah;
17)	izvršuje naloge sodstva; ureja in organizira sodstvo v republiki;
18)	izvršuje naloge javnega tožilstva in javnega pravobranilstva ;
19)	skrbi za delovanje družbene samozaščite;
20)	organizira in pripravlja splošni ljudski odpor;
21)	zagotavlja in skrbi za varstvo borcev NOV, vojaških in mirovnih invalidov, delovnih in drugih invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala;
22)	pospešuje in podpira zdravstveno varstvo; izvaja zdravstvene ukrepe, ki so splošnega pomena za republiko;
23)	skrbi za zaščito in smotrno gospodarjenje s prostorom in naravnimi bogastvi, za urbanistično urejanje v republiki in za varstvo človekovega okolja;
24)	določa temelje stanovanjske politike;
25)	pospešuje in podpira razvoj znanosti in raziskovalnega dela ter določa splošne pogoje za njun razvoj ;
26)	skrbi za sistem in napredek vzgoje in izobraževanja, za izenačevanje pogojev vzgoje in izobraževanja v republiki; pospešuje in podpira razvoj šolstva; pospešuje in podpira vzgojno-varstveno dejavnost in otroško varstvo;
27)	pospešuje in podpira razvoj kulture ter kulturna prizadevanja slovenskega naroda;
28)	pospešuje in podpira razvoj informativne dejavnosti;
?9) pospešuje in podpira razvoj telesne kulture, aktivne rekreacije in dejavnosti za smotrno in aktivno uporabo prostega časa;
30)	ustanavlja republiške organe in organizacije, ki so pomembne za opravljanje in uresničevanje njihovih nalog;
31)	opravlja druge, z ustavo in zakoni določene zadeve.
3.	S tem amandmajem se nadomesti 123. člen ustave SR Slovenije.
Amandma XLIII
1.	Za urejanje zadev, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, sprejema Skupščina SR Slovenije v okviru ‘pravic In" dolžnosti republike zakone, ki . se nanašajo na:
1)	družbeno načrtovanje v republiki in ukrepe za uresničevanje z družbenim planom začrtane razvojne politike republike; uveljavljanje izenačevanja splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi in občanov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti; republiška nadomestila; republiške blagovne rezerve;
2)	medsebojna razmerja pri delu; zaposlovanje; varstvo pri delu; osebno delo s sredstvi v lastnini občanov in njihovo združevanje; usmerjanje delitve dohodka v organizacijah združenega dela; združevanje v. zbornice; obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti, kadar to terja tehnološka enotnost sistema na posameznih področjih in kadar je to pomembno za vso republiko;
3)	gospodarjenje s prostorom; rabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda, morja, rudnin in drugih naravnih bogastev ; varstvo narave in človekovega okolja; izmero zčmljišč in izdelavo zemljiškega katastra; zbiranje in uporabljanje hidrometeoroloških podatkov; projektiranje in gradnjo objektov in nadzorstvo nad njo; lov in ribolov; rudarstvo in elektrogospodarstvo; promet in zveze; izkoriščanje luk in
pristanišč; ceste in prevoz z motornimi vozili, morsko in rečno plovbo; gostinstvo, turizem in obrtne dejavnosti;
4)	varstvo in zagotavljanje položaja in pravic italijanske in madžarske narodnosti;
5)	narodno obrambo in pripravo splošnega ljudskega odpora; državno in javno varnost in družbeno samozaščito;
6)	republiško državljanstvo; republiške praznike; republiška odlikovanja; amnestijo in pomilostitev;
7)	volitve m odpoklic poslancev Skupščine SR Slovenije ter odbornikov občinskih skupščin; organizacijo republiških organov in- strokovnih služb; ustanovitev ali odpravo občine ter določitev in spremembo območja občine; republiški referendum;
8)	financiranje družbeno-političnih skupnosti v republiki; sistem, vire in vrste davščin in republiške davke, takse in druge davščine; sistem proračunov ter javna posojila; narodno banko republike in kreditno-monctarno in bančno dejavnost; službo družbenega knjigovodstva v republiki;
9)	lastninska in druga stvarnopravna, pogodbena in druga obligacijska razmerja, stanovanjsko pravico in stanovanjska razmerja, dedovanje, razlastitev, promet z nepremičninami, obvezno zavarovanje oseb in premoženja, premoženjska in druga materialno-pravna razmerja na področju pomorstva in zračnega prometa;
10)	Sodstvo; arbitraže in druge oblike reševanja sporov; odvetništvo, pravno zastopanje in drugo pravno pomoč ter javno pravobranilstvo ;
11)	določanje kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov in prekrškov ter kazni zanje, varnostnih in vzgojnih ukrepov ter varstvenih ukrepov; izvrševanje kazenskih sankcij in vzgojnih Ukrepov ;
12)	sistem vzgoje in izobraževanja; urejanja učnih razmerij; strokovne naslove in akademske stopnje ter nostrifikacijo v tujini pridobljenih spričeval; sistemsko ureditev kulturne in telesno-kulturne dejavnosti; znanost in raziskovalno delo; varstvo kulturnih spomenikov in arhivskega gradiva; založniško dejavnost; film; tisk, radiodifuzijo in druge oblike informativnih dejavnosti ;
13)	sistem zdravstvenega varstva, organizacijo zdravstvene dejavnosti, sistem zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja; varstvo vojaških vojnih in mirovnih invalidov ter delovnih in drugih invalidov, varstvo borcev NOV, španskih borcev, borcev za severno mejo, predvojnih revolucionarjev ter žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala;
14)	zakonsko zvezo, družino, posvojitev, skrbništvo, rejništvo ter skupne oblike otroškega varstva;
15)	združevanje občanov, zbore in javne prireditve; gibanje in nastanitev občanov;
16)	pravni položaj verskih skupnosti;
17)	varnost prometa; prevoz vnetljivih tekočin in razstreliva ; proizvodnjo in hrambo plinov, zdravil, strupov in drugih nevarnih snovi ter prevoz plinov in drugih nevarnih snovi;
18)	varstvo življenja in zdravja ljudi pred nalezljiv vimi boleznimi;
19)	varstvo pred požari in naravnimi nesrečami;
20)	varstvo živine in rastlin pred kužnimi boleznimi;
21)	matične knjige, osebna Imena, osebne izkaznice in register prebivalstva;
22)	žige, pečate in overitev podpisov;
23)	zbiranje, urejanje in objavljanje statističnih podatkov, ki imajo pomen za republiko;
24)	nabavljanje, posest in nošenje ter preizkušanje in zaznamovanje orožja in streliva ;
25)	igre na srečo.
Skupščina SR Slovenije lahko uredi z zakonom tudi druge zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v Socialistični republiki Sloveniji. Pred obravnavo in odločanjem o takem zakonu v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije dajo o zakonu mnenje delegati občin, zbrani na zasedanju v Skupščini SR Slovenije. Zakon je sprejet, če zanj glasuje večina vseh poslancev v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije.
2.	Skupščina SR Slovenije lahko sprejme zakone tudi o drugih vprašanjih, za katere določa ustava SFRJ ali ustava SR Slovenije, da se uredijo z zakonom, ter
na področjih, ki se na podlagi ustave SFRJ urejajo z zveznim zakonom, če zveznega zakona ni oziroma niso v njem urejena.
Odnose, za katere je v posameznih določbah ustave SR Slovenije določeno, da se urejajo z zveznim zakonom, ureja Skupščina SR Slovenije z zakonom, kolikor po ustavi SFRJ niso v pristojnosti organov federacije.
3.	Zakon iz 1. in 2. točke tega amandmaja lahko pooblasti občine, da s svojim predpisom uredijo posamezna vprašanja, ali da jih uredijo drugače, kot so urejena 'z zakonom.
4.	Na naslednjih področjih, ki jih delovni ljudje in občani samostojno urejajo v občini, krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela, lahko zakon določi temeljna načela:
1)	organizacija družbenega samoupravljanja v občini in krajevni skupnosti ;
2)	financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in občini;
3)	organizacija samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih;
4)	urbanistično urejanje naselij;
5)	urejanje in uporaba stavbnih zemljišč;
6)	urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
7)	stanovanjska graditev ter njeno financiranje; gospodarjenje s stanovanji;
8)	delovanje in upravljanje komunalnih delovnih organizacij ;
9)	upravljanje in vzdrževanje občinskih cest ter mestnih ulic in urejanje prometa na njih;
10)	otroško in socialno varstvo;
11)	organizacija občinskih upravnih služb;
12)	referendum v občini, krajevni skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela;
13)	organizacija in delovanje poravnalnih svetov.
Skupščina SR Slovenije lahko z zakonom določi temeljna načela tudi v drugih zadevah, ki jih delovni ljudje in občani samostojno urejajo v občini, krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Tak zakon je sprejet, če s tem soglaša zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije in če zanj glasuje večina vseh poslancev v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije.
5.	S tem amandmajem se nadomestita 126. in 127. člen ustave SR Slovenije.
Amandma XLIV
Skupščina SR Slovenije daje soglasje k naslednjim aktom organov federacije:
—	o spremembi ustave SFRJ;
—	za ustanovitev sklada ali prevzem obveznosti po federaciji;.
—	za sklepanje mednarodnih pogodb SFRJ, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih republiških zakonov ali iz njih izvirajo posebne obveznosti za Socialistično republiko Slovenijo ter k zveznemu zakonu, ki ureja postopek za sklepanje takšnih pogodb.
V	zadevah iz prejšnjega odstavka daje Skupščina SR Slovenije soglasje z večino glasov vseh poslancev v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije.
Amandma XLV
1.	Socialistična republika Slovenija sodeluje z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama pri opravljanju določenih funkcij federacije
v postopku dajanja soglasja o temeljih družbenega plana Jugoslavije in o aktih o določitvi politike ter zakonov, ki se nanašajo na:
—	monetarni sistem in emisijo denarja;
—	devizni sistem, zunanjetrgovinski promet in kreditne odnose s tujino;
—	carinsko in necarinsko zaščito; >
—	družbeno kontrolo nad cenami za proizvode in storitve;
—	kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin;
—	določanje dohodkov družbeno-političnih skupnosti, ki se ustvarjajo z obdavčenjem proizvodov in storitev v prometu (2. točka amandmaja XXVIII k ustavi SFRJ);
—	sistem, vire in skupni obseg sredstev za financiranje federacije (3. točka amandmaja XXXIV k ustavi SFRJ);
—	ukrepe za omejitev trga in prostega prometa blaga in storitev;
—	ukrepe, ki so podlaga za kompenzacijo, ter način in obliko kompenzacije;
—	združevanje gospodarskih organizacij v gospodarsko zbornico za vso Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, in
—	obvezno združevanje delovnih organizacij v poslovne skupnosti (2. točka amandmaja XXX k ustavi SFRJ).
2.	Glede vprašanj, o katerih odločajo zvezni organi na podlagi usklajenih stališč z republiškimi organi, daje soglasje izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu s politiko, ki jo določi Skupščina SR Slovenije.
Kadar je določeno, da o posameznem vprašanju odloča zvezni upravni organ na podlagi soglasja pristojnih republiških organov, daje zveznemu upravnemu organu tako soglasje pristojni republiški upravni organ v, skladu s stališči in sklepi izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
3.	Zaradi udeležbe Socialistične republike Slovenije v postopku za usklajevanje stališč o vprašanjih iz XXXIII, amandmaja k ustavi SFRJ in zato, da bi se spremljalo izvajanje politike in izvrševanje predpisov s področij iz 1. točke tega amandmaja, se lahko izvršni svet Skupščine SR Slovenije sporazume z zveznim izvršnim svetom in izvršnimi sveti drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin o ustanovitvi medrepubliških komitejev za posamezna področja.
Clane medrepubliškega komiteja iz Socialistične republike Slovenije delegira izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Ce posamezno vprašanje, o katerem odločajo zvezni organi na podlagi usklajenih stališč z republiškimi organi, spada v področje, za katero jè ustanovljen medrepubliški komite, dajo stališče o takem vprašanju predstavniki republike v takšnem komiteju v skladu z 2. točko tega amandmaja.
Amandma XLVI
1.	Socialistična republika Slovenija sodeluje pri uresničevanju svojih nalog z drugimi socialističnimi republikami oziroma avtonomnima pokrajinama zaradi obravnave in urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj.
To sodelovanje razvijajo, spodbujajo in uresničujejo Skupščina SR Slovenije in skupščine občin ter drugi republiški in občinski organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, druž-beno-politične organizacije ter strokovna in druga
združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
Zaradi zagotovitve takšnega sodelovanja lahko republiški organi v dogovoru s pristojnimi organi drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ustanavljajo skupne organe, organizacije in druga telesa.
Sklepi medrepubliških teles zavezujejo organe in organizacije v republiki samo, če jih sprejme pristojni republiški organ in o tem izda ustrezen akt.
2.	S tem amandmajem se nadomesti 6. člen ustave SR Slovenije.
Amandma XLVII
1.	Dva člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije voli Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov.
Kandidate za člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije predlaga Skupščini SR Slovenije Socialistična 'zveza delovnega ljudstva Slovenije po poprej opravljenem postopku kandidiranja.
Predsednik Skupščine SR Slovenije je po svojem položaju član predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije.
2.	Člani predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije so za svoje delo odgovorni Skupščini SR Slovenije.
Skupščina SR Slovenije odpokliče posameznega člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije, če Ugotovi, da je pri izvrševanju svoje funkcije deloval v nasprotju z ustavo ali v nasprotju s temelji politike Skupščine SR Slovenije.
3.	Načela kandidacijskega postopka ter postopek izvolitve in odpoklica članov predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije ureja zakon. Zakon je sprejet, če zanj glasuje večina vseh poslancev v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije.
Amandma XLVIII
1.	Neodtujljiva pravica in dolžnost slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti, delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije je varovati in braniti neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo SFRJ določeno družbeno in politično ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije.
2.	Nihče nima pravice podpisati ali priznati kapitulacije ali okupacije Socialistične republike Slovenije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti delovnim ljudem in občanom Socialistične republike Slovenije, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo.
3f Socialistična republika Slovenija organizira splošni ljudski odpor na svojem ozemlju v okviru enotnega jugoslovanskega sistema obrambe države, pripravlja organizacijo in delo v vojnih razmerah za udeležbo v oboroženem boju in v drugih oblikah odpora prebivalstva, organizira in vodi partizanske enote kot enote teritorialne obrambe, službe teritorialne obrambe in civilno zaščito ter ob napadu vodi splošni ljudski odpor.
4.	(pbčina ureja in organizira splošni ljudski odpor na svojem območju, usmerja priprave krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij na tem področju in zagotavlja izvajanje drugih nalog, določenih z zakonom ter ob napadu vodi splošni ljudski odpor.
5.	Organizacije združenega dela in druge organizacije izvršujejo pravice in dolžnosti obrambe države v skladu z zakonom, z načrti in sklepi družbeno-političnih
skupnosti, zagotavljajo sredstva za splošni ljudski odpor in opravljajo druge naloge, ki imajo pomen za splošni ljudski odpori Organizacije združenega dela in druge organizacije so odgovorne za izvršitev teh nalog.
6.	Partizanske enote, ki jih ustanavljajo republika, občine, organizacije združenega dela in druge organizacije, so osnova in najširša oblika oboroženega ljudskega odpora in sestavni del oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Partizanske enote v republiki vodi v miru in vojni glavni štab Socialistične republike Slovenije za splošni ljudski odpor.
7.	S tem amandmajem se nadomestita prvi odstavek 4. člena ustave SR Slovenije in XXII. amandma k ustavi SR Slovenije.
Amandma XLIX
1.	Socialistična republika Slovenija sodeluje v skladu z ustavo SFRJ z organi federacije in z drugimi socialističnimi 1 republikami in avtonomnima pokrajin nama pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju politike odnosov Socialistične federativne republike Jugoslavije s tujino.
Socialistična republika Slovenija vzpostavlja, vzdržuje in razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organi in organizacijami v skladu z določeno zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnimi pogodbami.
2.	Socialistična republika Slovenija razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organi in organizacijami, ki imajo pomen za položaj in razvoj slovenskega naroda ter slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, in skrbi za pravice in interese njenih delovnih ljudi ter občanov na začasnem delu v tujini in za izseljence s svojega območja.
3.	Občine, organizacije združenega dela in druge organizacije sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav v okviru določene zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
Amandma L
1.	Varstvo neodvisnpsti in nedotakljivosti države, varstvo ustavne ureditve, varstvo samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varstvo družbenega premoženja, zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov ter nadaljnjega svobodnega družbenega razvoja je kot družbena samoza-čita pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, družbeno-političnih in drugih organizacij, društev ter družbeno-političnih skupnosti.
Delovni ljudje in občani in drugi nosilci družbene samozaščite oblikujejo zavest o temeljnih vrednotah družbenega sistema, zasnovanih na patriotizmu in dosežkih revolucije, razvijajo varnostno kulturo, skrbijo za vzgojo, krepijo odgovornost; preprečujejo in odkrivajo družbeno negativna in škodljiva dejanja in se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja.
Družbepo-politlčne skupnosti skrbijo za učinkovit sistem družbene samozaščite, ki je del samoupravne dejavnosti občanov v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja.
2.	Socialistična republika Slovenija je v okviru svojih z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti odgovorna za varstvo ustavne ureditve (državna varnost).
3.	S tem amandmajem se nadomesti III. amandma k ustavi SR Slovenije.
Amandma LI
1.	Skupščina SR Slovenije ima predsedstvo, ki opravlja z ustavo določene pravice in dolžnosti.
2.	Predsedstvo Skupščine SR Slovenije:
—	predstavlja Socialistično republiko Slovenijo,
—	• obravnava vprašanja splošnega političnega pomena, zlasti temeljna vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja, splošnega ljudskega odpora, mednarodnih odnosov, varstva z ustavo določenega reda, kadrovske politike in druga vprašanja, ki so splošnega pomena za republiko, koordinira razpravo o teh vprašanjih in daje pobudo za njihovo obravnavo v skupščini, v izvršnem svetu, samoupravnih skupnostih in organizacijah ter predlaga razpravo o teh vprašanjih v družbeno-političnih organizacijah;
—	predlaga Skupščini SR Slovenije programsko osnovo za njeno delo ter usklajuje izvajanje delovnih programov zborov Skupščine SR Slovenije in izvršnega sveta;
—	skrbi za sodelovanje Skupščine SR Slovenije z občinskimi skupščinami, družbeno-političnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami;
—	skrbi za sodelovanje Skupščine SR Slovenije z organi federacije, drugih republik in avtonomnih pokrajin;
—	razglaša republiške zakone z ukazom;
—	daje pomilostitve v skladu z zakonom;
—	podeljuje odlikovanja Socialistične republike Slovenije;
—	razpisuje volitve poslancev Skupščine SR Slovenije;
—	predlaga Skupščini SR Slovenije mandatarja za sestavo izvršnega sveta in razglaša odlok o izvolitvi izvršnega sveta;
—	predlaga Skupščini SR Slovenije izvolitev ali razrešitev predsednika in sodnikov ustavnega sodišča SR Slovenije;
—	razlaga določbe poslovnikov Skupščine SR Slovenije ih njenih zborov glede pristojnosti zborov in drugih teles Skupščine SR Slovenije ter sprejema stališča o drugih, s poslovnikom Skupščine SR Slovenije določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
3.	Predsedstvo skupščine lahko zahteva od izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da mu poroča o vprašanjih iz svoje pristojnosti, sporoča izvršnemu svetu svoja mnenja in stališča o izvajanju politike, zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije.
Predsedstvo skupščine lahko postavi v Skupščini SR Slovenije vprašanje zaupnice izvršnenhu svetu.
4.	Za svoje delo je predsedstvo odgovorno Skupščini SR Slovenije.
Predsedstvo skupščine je dolžno poročati (Skupščini SR Slovenije o svojem delu, stališčih, ki jih je sprejelo v zvezi z vprašanji, ki se obravnavajo v predsedstvu SFRJ in drugih organih federacije in o vprašanjih v zvezi s sodelovanjem z drugimi socialističnimi
republikami in avtonomnima pokrajinama ter o drugih vprašanjih, ki jih je obravnavalo.
Najmanj deset poslancev kateregakoli zbora Skupščine SR Slovenije lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom predsedstva skupščine.
5.	Predsedstvo skupščine sestavljajo; predsednik in podpredsedniki skupščine, predsedniki zborov in en član, ki ga izvoli zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije izmed kandidatov, ki jih po poprej opravljenem kandidacijskem postopku predlaga Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije.
Predsednik Skupščine SR Slovenije je predsednik predsedstva skupščine.
6.	Predsedstvo skupščine ostane po prenehanju mandata v svoji funkciji do izvolitve novega predsedstva skupščine.
7.	Predsednik Skupščine SR Slovenije predstavlja v imenu predsedstva skupščine Socialistično republiko Slovenijo in opravlja druge naloge, ki so mu dane s to ustavo in poslovnikom Skupščine SR Slovenije.
8.	Samoupravne organizacije lahko na svojo pobudo ali na zahtevo predsedstva skupščine, družbenopolitične organizacije pa na svojo pobudo ali na predlog predsedstva skupščine, povedo predsedstvu svoja mnenja in stališča o vprašanjih iz njegove pristojnosti.
9.	Predsedstvo Skupščine SR Slovenije, s predsednikom izvršnega sveta, s predsedniki republiških vodstev Zveze komunistov Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zveze sindikatov in Zveze mladine Slovenije:
—	je najvišji organ Socialistične republike Slovenije, ki v vojni vodi splošni ljudski odpor;
—	lahko med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti izdaja uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SR .Slovenije, če se skupščina ne more sestati. Te uredbe predloži predsedstvo v potrditev skupščini, brž ko se ta lahko sestane;
—	opravlja med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti, če se pristojni zbori ne morejo sestati, vse zadeve v zvezi z volitvami in razrešitvami predsednika in članov izvršnega sveta, z imenovanji in razrešitvami republiških sekretarjev in drugih republiških funkcionarjev, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije ter zadeve v zvezi s poslanskim mandatom in imuniteto poslancev.
10.	S tem amandmajem se nadomestijo prvi odstavek 144. člena, četrti odstavek 167. člena ustave SR Slovenije, drugi odstavek II. amandmaja in XXIV. amandma k ustavi SR Slovenije.
Amandma Lil
1.	Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Predsednika izvršnega sveta voli Skupščina SR Slovenije na predlog predsedstva skupščine po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, člane sveta pa na predlog kandidata, ki ga je predsedstvo skupščine predlagalo za predsednika sveta, in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje Skupščina SR Slovenije na predlog predsednika sveta izmed članov sveta republiške sekretarje, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate.
Če je predsednik ali član sveta izvoljen izmed poslancev Skupščine SR Slovenije, mu preneha poslanski mandat.
2.	Člani izvršnega sveta uživajo imuniteto.
Glede imunitete člana izvršnega sveta se smiselno uporabljajo določbe 182. člena ustave SÉ Slovenije. O imuniteti svojega člana odloči izvršni svet.
3.	Izvršni svet je odgovoren Skupščini SR Slove-: nije za izvajanje politike in zakonov ter drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije in v ta namen usmerja in usklajuje delo republiških upravnih organov ter sprejema druge' ukrepe v okviru svojih pravic in dolžnosti.
4.	Izvršni svet izdaja uredbe in dnuge predpise za izvrševanje republiških zakonov iz 1. in 2. točke XLHI. amandmaja, splošnih aktov Skupščine SR Slovenije ter zveznih zakonov v okviru republiške pristojnosti.
5.	Samoupravne organizacije lahko na svojo pobudo ali na zahtevo izvršnega sveta, družbeno-politične organizacije pa na svojo pobudo ali na predlog izvršnega sveta, povedo svetu svoja mnenja in stališča o vprašanjih iz njegove pristojnosti.
6.	Izvršni svet poroča predsedstvu skupščine na lastno pobudo ali na njegovo zahtevo o vprašanjih iz svoje pristojnosti.
7.	Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja zakona ali drugega splošnega akta Skupščine SR Slovenije, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor Skupščine SR Slovenije lahko na predlog najmanj desetih poslancev, članov zbora, postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice' izvršnemu svetu mora Skupščina SR Slovenije obravnavati.
Če pristojna zbora izglasujeta nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
Najmanj deset poslancev kateregakoli zbora Skupščine SR Slovenije lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
8.	Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane izvršni svet v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
9.	S tem amandmajem se nadomestijo 184. člen, 4. alinea 186. člena, drugi odstavek 189. člena in prvi od-
1	stavek 196. člena ter razveljavi tretji odstavek 191. člena ustave SR Slovenije.
' /
Amandma LIH
1.	Za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil in za zagotovitev prehoda k njihovi uporabi se sprejme ustavni zakon.
Predlog ustavnega zakona se sprejme smiselno po določbah šestega, sedmega in osmega odstavka 2. točke amandmaja X, ki veljajo za sprejemanje sprememb ustave SR Slovenije.
2.	Določbe ustave SR Slovenije, ki niso nadomeščene oziroma razveljavljene z ustavnimi amandmaji XXV do Lil, se razlagajo in uporabljajo v skladu s temi amandmaji.
287.
Ker so bili izpolnjeni pogoji iz X. amandmaja k ustavi SR Slovenije, je sprejel republiški zbor na podlagi 3. točke X. amandmaja k ustavi SR Slovenije na seji dne 27. decembra 1971
ODLOK
o	razglasitvi ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil
Razglaša se ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. decembra 1971, na seji gospodarskega zbora dne 37. decembra 1971, na seji prosvetno-kultur-nega zbora dne 27. decembra 1971 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1971.
St. 011-33/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
USTAVNI ZAKON
za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije
1.	UPORABA USTAVNIH AMANDMAJEV
1.	člen
Ustavni amandmaji k ustavi SR Slovenije XXV do Lil (v nadaljnjem besedilu: »ustavni amandmaji«) ge uporabljajo od dneva, ko jih razglasi republiški zbor Skupščine SR Slovenije, če ni glede uporabe posameznih njihovih določb v tem zakonu drugače določeno.
2.	člen
Z dnem, ko republiški zbor Skupščine SR Slovenije razglasi ustavne amandmaje, prenehajo veljati določbe republiških zakonov, ki so v nasprotju z določbami amandmajev XXVII in XXIX o pravicah delovnih ljudi do organiziranja temeljnih organizacij združenega dela, do pridobivanja in delitve dohodka in do sredstev družbene reprodukcije ter o pravici temeljnih organizacij združenega dela do njihovega združevanja.
Do uskladitve republiških zakonov s 1. in 2. točko amandmaja XXVIII ostanejo v veljavi tiste določbe republiških zakonov, ki na poseben način urejajo ustanavljanje, organizacijo in izločanje organizacij združenega dela, splošne pogoje in način poslovanja, pridobivanje in delitev dohodka oziroma razporejanje določenega dela dohodka ter obvezno združevanje sredstev družbene reprodukcije v delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Obstoječi republiški zakoni in drugi predpisi ostanejo v veljavi, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Določbe zakonov in drugih predpisov iz prvega odstavka tega člena, ki niso v skladu z ustavnimi amandmaji, se morajo uskladiti z njimi v roku, ki ga določa ta zakon.
4.	člen
Republiški zakoni, ki urejajo vprašanja, določena v 4. točki amandmaja XLIH, ostanejo v veljavi, dokler ne bodo sprejeti ustrezni družbeni dogovori oziroma dokler ti zakoni ne bodo usklajeni z ustavnimi amandmaji v rokih, določenih s tem zakonom,
5.	člen
Resolucije, sklepi in priporočila, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije, se uporabljajo v skladu z ustavnimi amandmaji.
6.	člen
Pooblastila za izvrševanje zveznih zakonov, dana zveznim upravnim organom, ki so prenehala veljati z dnem uveljavitve ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XX do XLI k ustavi SFRJ, so na območju SR Slovenije prešla na ustrezne republiške upravne organe z uveljavitvijo zakona o pristojnosti republiških upravnih organov za izvrševanje pooblastil zveznih upravnih organov, ki prenehajo veljati z uveljavitvijo amandmajev od XX do XLII k ustavi SFRJ, o pristojnosti ustavnega sodišča SR Slovenije in podaljšanju veljavnosti nekaterih zveznih predpisov (Uradni list SRS, št. 24/71).
Republiški upravni organi so od dneva uveljavitve ustavnih amandmajev XX do XLII k ustavi SFRJ dalje neposredno odgovorni za izvrševanje vseh zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov, za katerih izvrševanje je po določbah ustavnih amandmajev prerie-hala neposredna odgovornost zveznih upravnih organov.
7.	člen
Ustavno sodišče SR Slovenije je v skladu z zakonom o pristojnosti republiških upravnih organov za izvrševanje pooblastil zveznih upravnih organov, ki prenehajo veljati z uveljavitvijo àmandmajev od XX do XLII k ustavi SFRJ, o pristojnosti ustavnega sodišča SR Slovenije in podaljšanju veljavnosti nekaterih zveznih predpisov (Uradni list SRS, št. 24/71) od dneva uveljavitve amandmajev XX do XLII k ustavi SFRJ dalje pristojno presojati tudi skladnost predpisov in drugih splošnih aktov z zveznimi zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo odnose, katerih ureditev spada po ustavnih anjandmajih v republiško pristojnost.
N
II.	REPUBLIŠKI ORGANI
8.	člen
Zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije izvoli člana predsedstva Skupščine SR Slovenije na predlog republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva najpozneje v 45 dneh po razglasitvi ustavnih amandmajev.
9.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije nadaljuje delo do izvolitve novega izvršnega sveta.
Novi izvršni svet Skupščine SR Slovenije se izvoli in konstituira skladno z amandmajem Lil v 45 dneh po razglasitvi ustavnih amandmajev.
Poslanci Skupščine SR Slovenije, ki so po prejšnjem odstavku izvoljeni za predsednika ali za člane izvršnega sveta, lahko obdržijo sedanji poslanski mandat do njegovega izteka. *
III.	VELJAVNOST NEKATERIH ZVEZNIH ZAKONOV IN ZVEZNIH PREDPISOV NA OBMOČJU SR SLOVENIJE
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljali v SR Sloveniji naslednji zvezni zakoni:
1.	temeljni zakon o pridobivanju lastninske pravice na kmetijskih pripravah in o uporabi kmetijskih priprav po občanih (Uradni list SFRJ, št. 7/67);
2.	temeljni zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 13/70 in 25/70);
3.	temeljni zakon o financiranju družbeno-politič-nih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69, 32/70, 60/70 in 15/71);
4.	zakon o skupnem skladu rizika pomorskih ladjarskih podjetij prekomorske plovbe (Uradni list FLRJ, št. 53/62 in SFRJ, št. 50/68);
5.	temeljni zakon o filmskem prispevku (Uradni list SFRJ, št. 3(1/68);
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo ve-Jjati določbe v tem členu navedenih zveznih zakonov, razen naslednjih določb, ki se do izdaje ustreznih re- _ publiških predpisov uporabljajo še naprej kot določbe _ republiških zakonov in bodo usklajene z ustavnimi amandmaji najpozneje do 31. decembra 1972:
1.	Določbe 7., 8. člena, 17. do 19. člena, 21. do 26. člena, 30. člena, prvega odstavka 36.a člena, 46. člena, 52. do 54.a člena, 72. člena, 98. do 108. člena in 111. člena Jtemejjnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65, 50/68, 55/69).
2.	Določbe 4. do 6. člena, 15. do 17. člena, 19. člena, drugega in četrtega odstavka 21. člena, 23., 24. člena,
27.	člena in 33. člena zakona o kmetijskem zemljiškem skladu družbene lastnine in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 22/53 in SFRJ, št. 10/65).
3.	Določbe 13. do 15. člena in v zvezi s 15. členom tudi določba 5. člena temeljnega zakona o usmerjanju^ in izdvajanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70), s tem da se v obeh odstavkih 13. člena črta besedilo »najdalj pa do 31. decembra 1971«, v 15. členu pa se črta besedilo »za leto 1971«.
4.	Določbe 1., 8. in 10. člena temeljnega zakona o pošiljanju tiskov določenim zavodom (Uradni list SFRJ, št. 15/65).
5.	Določbe drugega odstavka 10. člena, 107. do 121. člena, 126. in 127. člena, 130. in 131. člena, 132. do 136. člena, 138. do 145. člena, 163. do 171. člena, 185. člena in drugega odstavka 186. člena temeljnega zakona _o organizaciji in financiranju 'socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, 57/65, 29/66, 52/66, 12/67, 54/67, 15/71).
6.	Določba 1. člena temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah (UraSni list SFRJ, št. 54/67, 2/68 in 26/68).
12.	člen
Do izdaje ustreznega republiškega zakona se v SR_ Sloveniji uporabljajo kot določbe republišlcega zakona naslednje določbe temeljnega zakona o podjetjih (Urad-ni list SFRJ, št. 17/65, 31/67, 48/68, 55/69 in 15/71), ki bodo usklajene z ustavnimi amandmaji najpozneje do
31.	decembra 1972: členi 90 do 94, 116. člen, peti do
sedmi odstavek 153. člena in 262. člen; kot določba republiškega zakona pa začne zopet veljati 131. člen temeljnega zakona o podjetjih.
13.	člen
Do izdaje ustreznih republiških zakonov se v SR Sloveniji uporabljajo kot republiški zakoni naslednji zvezni zakoni, ki bodo usklajeni z ustavnimi amandmaji najpozneje do 31, decembra 1972:
1.	temelini zakon o elektrogospodarstvu _(Uradni list SFRJ, št. 17/65, 9/68 in 50/68);
2.	zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic, (Uradni list SFRJ, št. 5/66, 50/68, 55/68 in 10/70);
3.	zakon o amortizaciji osnovnih sredstev delov-jnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 29/66, 30/68, 50/68, 17/69, 20/69'in 42/69);
4.	zakon o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev, delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 52/66, 40/68. 50 68. 8/69 in 42/69);
5.	temelj ni zakon o javnih cestah (Uradni list SFRJ, št. 27/65, 7/67, 10/67 in 10/70);
6.	temeljni zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SFRJ, št. 15/65, 23/65, 51/65, 47/66, 55/69 in 9/70);
7wl£meljni zakon o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in 32/68) ;
8.	temeljni zakon o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46/64, 57/65 in 1/67);
9.	temeljni zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SFRJ, št. 52/64);
10.	zakon o obveznem zajemanju nevarnosti po-tresa v posameznih vrstah zavarovanj (Uradni list SFRJ, št. 7/67 in 20/69);
11.	zakon o volilnih imenikih (Uradni list SFRJ, št. 5/65 in 8/69);
12.	temeljni zakon o pravosodnem izpitu (Uradni list SFRJ, št. 15/67);
13.	zakon o poslovanju gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov (Uradni list SFRJ, št. 50/69);
14.	temeljni zakon o sanitarni inšpekciji (Uradni list SFRJ, št. 10/65);
15.	temelini zakon o tržni inšpekciji. (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in 30/68);
16.	temeljni zakon o sodnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 16/60 in SFRJ, št. 10/65 in 8/69);
17.	temeljni zakon o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 11/66, 54/67, 51/68 in 52/69);
18.	temeljni zakon o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 52/64);
19.	temeljni zakon o tisku in o drugih oblikah informacij (Uradni list FLRJ, št. 45/60 in SFRJ, št. 15/65);
20.	temeljni zakon o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 29/56 in SFRJ, št. 15/65);
21.	temeljni zakon o filmu (Uradni list FLRJ, št. 30/62 in SFRJ, št. 11/65);
22.	temeljni zakon o založniških podjetjih in založniških zavodih (Uradni list FLRJ, št. 44/59 in SFRJ, št. 15/65);
23.	temeljni zakon o radiodifuznih zavodih (Uradni list SFRJ, št. 15/65);
24.	zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SFRJ, št. 12/67);
25.	zakon o strokovnih naslovih in akademskih stopnjah (Uradni list FLRJ, št. 13/63);
26.	zakon o pokopališčih borcev (Uradni list FLRJ, št. 52/61 in SFRJ, št. 9/65);
27.	zakon o določanju stavbnega zemljišča v me-jstih in naseljih mestnega zna_čaja (Uradni list SFRJ,
št. 5/68 in 20/69);
28.	_zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št/ 11/66 in 32/68);
29.	temeljni zakon o ugotovitvi vrednosti stano-vanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Urad-nT list SFRJ, št. 34/65);
30.	zakon o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list SFRJ, št. 43/65 in 57/65);
31.	temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFIM.	i,7. 24'67, 25/08, 30/68, 55/69,
60/70 in 24/71);
32.	Jemeljni zakon o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65 in 50/68);
33.	temeljni zakon o prispevku od sredstev skupne .porabe (Uradni list SFRJ, št. 54/67, 24/68 in 50/68);
34.	temeljni zakon o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65, 57/65, 15/67 in 15/71);
35.	zakon o overovitvi podpisov, pisave in prepisov (Uradni list FLRJ, št. 105/47, 50/49 in SFRJ, št. 16/65 in 7/67);
36.	temeljni zakon o gozdovih (Uradni list SFRJ, št. 26/65);
37.	temeljni zakon o obrtnih in drugih določenih vrstah zadrug (Uradni list SFRJ, št. 16/65);
38.	temeljni zakon o kmetijskih zadrugah (Uradni list SFRJ, št. 13/65 in 7/67);
39.	temeljni zakon o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13/65, 5/66, 50/68, in 60/70);
40.	jtemeljni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51/67 in 11/69);
41.	_temeljni zakon o minimalnem osebnem dohodku delavcev (Uradni list SFRJ, št. 6/65, 26/68, 51/68, 60/70 in 7/71).
V SR Sloveniji se uporabljajo kot določbe republiških zakonov določbe naslednjih zveznih zakonov, ki bodo usklajene z ustavnimi amandmaji do roka, navedenega v prvem odstavku tega člena, razen posameznih določb, ki prenehajo veljati :
1.	temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemr
Ijišča (Uradni list SFRJ, št. 25/65, 12/67 in 14/70), razen določb četrtega odstavka 1. člena, 3. do 5. člena, 12., 13., 15. do 33. člena, 70. do 82. člena, 83. člena glede zakupa, 84. do 92. člena, 100. člena glede zakupa, 103., 104. člena, prve do tretje in pete do devete točke 105. člena, 106. do 109. člena, 111., 112. člena in 114. do 116. člena;	• '
2.	temeljni zakon o gostinski dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 8/65, 15/68 in 30/68), razen določb 3. člena, 36. do 41. člena, 49.a in 49.b člena ;
3.	temeljni zakon o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Uradni list SFRJ, št. 15/65), razen določb 1. do 3. člena, tretjega in četrtega odstavka 4. člena, 5. člena, 6. člena, 11. člena, prvega odstavka in drugega odstavka 13, člena, 14. do 16. člena ter 19. do 23. člena;
4.	temeljni zakon o organizaciji prevoza z motor-, nimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 27/65 in 30/68), razen določbe 24.a člena.
14.	člen
Ep izdaje ustreznih republiških zakonov se v_ Socialistični republiki Sloveniji uporabljajo kot republiški zakoni naslednji zvezni zakoni, ki bodo usklajeni z ustavnimi amandmaji najpozneje ^2. 31. decembra .1973;
1.	latkotL.o .xtizUistiUy (Uradni list SFRJ, št. 11/68, 30/68 in 32/70);
2.	temeljni zakon o stanovanjskih zadrugah (Uradni list SFRJ, št. 1/68 in 50/68);
3.	temeljni zakon o rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/66);
4.	temeljni zakon o kakovosti in kontroli kakovosti umetnih gnojil (Uradni list SFRJ, št. 18/64);
5.	temeljni zakon o izkoriščanju luk in pristanišč (Uradni list SFRJ, št. 2/68);
6.	temeljni zakon o izkoriščanju javnih letališč (Uradni list SFRJ, št. 12/64);
7.	temeljni zakon o morskem ribištvu (Uradni list SFRJ, št. 10/65, 35/65 in 7/71);
8.	temeljni zakon o pomorski pilotaži (Uradni list SFRJ, št. 14/65);
9.	temeljni zakon o igrah na srečo (Uradni list FLRJ. št. 22/62 in SFRJ, št. 16/65);
10.	temeljni zakon o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64);
11.	temeljni zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad člani posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice (Uradni list SFRJ, št. 9/65 in 48/68);
12.	zakon o nabavljanju, posesti in nošenju orožja (Uradni list SFRJ, št. 52/67);
13.	temeljni zakon o društvih (Uradni list SFRJ, št. 16/65);
14.	temeljni zakon o javnih shodih (Uradni list SFRJ, št. 16/65);
15.	temeljni zakon o evidenci stalnega in začasnega prebivališča občanov (Uradni list SFRJ, št. 8/65);
16.	zakon o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva (Uradni list SFRJ, št. 20/69);
17.	temeljni zakon o zakonski zvezi (Urgdni list SFRJ, št. 28/65);
18.	temeljni zakon o posvojitvi (Uradni Ust FLRJ, št. 30/47, 24/52 in SFRJ, št. 10/65);
19.	temeljni zakon o skrbništvu (Uradni list SFRJ, št. 16/65);
20.	temeljni zakon o razmerjih med starši in otroki (Uradni list FLRJ, št 104/47, 11/51, 53/56, 4/57 in SFRJ, št. 10/65);
21.	zakon o dedovanju (Uradni list SFRJ, št. 42/65 in 47/65);
22.	zakon o osebnem imenu (Uradni list SFRJ, št. 8/65);
23.	temeljni zakon o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list SFRJ, št. 12/65);
24.	temeljni zakon o varstvu zraka pred onesna-ženiem (Uradni list SFRJ, št. 30/65);
25.	zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 12/65);
26.	temeljni zakon o tobaku (Uradni list SFRJ, št. 11/65 in 25/70);
27.	temeljni zakon o semenu (Uradni list SFRJ, št. 13/65 in 24/65);
28.	temeljni zakon o sadilnem materialu (Uradni list SFRJ, št. 40/66);
29.	temeljni zakon o vinu (Uradni list SFRJ, št. 27/65);
30.	temeljni zakon o lovstvu (Uradni list SFRJ, št. 16/65 in 23/65); '
31.	temeljni zakon o pravnem položaju verskih skupnosti (Uradni list FLRJ, št. 22/53 in SFRJ, št. 10/65).
15.	člen
Določbe o prenehanju veljavnosti zveznih zakonov oziroma njihovih določb po 10., 11., 13. in 14. členu
tega zakona se ne nanašajo na tiste določbe zveznih zakonov, ki po drugem in tretjem odstavku 16. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XX do XLI k ustavi SFRJ ostanejo v veljavi kot določbe zveznih zakonov.
16.	člen
Izvršilni predpisi, ki so jih_na.podlagi zveznih zakonov iz 11., 12., IŠT in 14. člena tega zakona izdali zvezni organi, se še naprej uporabljajo kot republiški^ predpisi, dokler republiški organi ne izdajo ustreznih novih predpisov.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, prenehajo veljati z dnem, ko začne veljati ta zakon, tile zvezni izvršilni predpisi:
1.	uredba o ustanavljanju in delu šolskih kuhinj (Uradni list FLRJ, št. 106/49);
2.	navodilo o delu in preskrbi šolskih kuhinj (Uradni list FLRJ, št. 12/50);
3.	pravilnik o strokovni izobrazbi in o drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vodnogospodarski inr špektorii (Uradni list SFRJ, št. 56/65);
4.	uredba o hrambi in uporabi podatkov izmeritve in zemljiškega katastra (Uradni list SFRJ, št. 29/69);
5.	pravilnik o dajanju izmeritvenih podatkov na vpogled in o načinu in postopku za njihovo uporabo (Uradni list SFRJ, št. 28/68) ;
6.	pravilnik o razgrnitvi podatkov izmeritve in katastrske klasifikacije zemljišč (Uradni list SFRJ, št. 47/69);
7.	pravilnik o metodah in načinu dela pri izmeritvi podzemnih instalacij in objektov (Uradni list SFRJ, št. 48/65);
8.	navodilo o načinu dela na listu načrta, na katerem so dimenzije spremenjene (Uradni list SFRJ, št. 9/70);
9.	pravilnik o izdelavi in vzdrževanju katastrskega operata (Uradni list SFRJ, št. 11/70).
Do roka, določenega v prvem odstavku, se uporabljajo kot republiški predpisi naslednji izvršilni predpisi zveznih organov, razen posameznih določb, ki prenehajo veljati:
1.	uredba o izdelavi izmeritve in zemljiškega katastra ter o njunem vzdrževanju (Uradni list SFRJ, št. 44/67), razen določb 1. člena, 21. člena, 22. člena, drugega stavka prvega odstavka 28. člena, 41. člena in
42.	člena ;
2.	pravilnik o katastrski klasifikaciji in bonitiranju zemljišč (Uradni list SFRJ, št. 37/69), razen določb 48. do 54. člena;
3.	pravilnik o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin parcel pri izmeritvi zemljišč (Uradni list SFRJ, št. 8/70), razen določb : prvega odstavka 3. člena, prvega do tretjega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, šestega do osmega odstavka 9. člena, tretjega odstavka 11. člena, drugega do devetega odstavka 12. člena, 13. člena, četrtega odstavka 22. člena, 24. do 28. člena, 39. člena, 41. člena, 60. do 62. člena ter prilog 1. do 27.
17.	člen
Kot republiški predpisi se še nadalje uporabljajo izvršilni predpisi, izdani na podlagi zakonov iz druge in tretje točke 10. člena tega zakona :
1.	navodilo o tem, kako se vodi evidenca o izvrševanju proračuna ter kako in v katerih rokih se po-r šiljajo poročila o izvrševanju proračuna (Uradni list SFRJ, št. 49/67, 47/68, 47/69, 11/70 in 11/71);
2.	navodilo o sestavljanju zaključnih računov, proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 4/70 in 2/71);
3.	navodilo o izkazovanju dohodkov in njihovem razporejanju v proračunu družbenopolitične' skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 49/67, 47/68, 47/69 in 11/71);
4.	pravilnik o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71);
5.	odredba o vplačevanju dohodkov družbenopolitičnih skupnosti in družbenih skladov (Uradni list SFRJ, št. 55/68, 56/69, 4/70, 24/70 in 49/70);
6.	pravilnik o obračunavanju in plačevanju prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prispevka za izobraževanje, prispevka za neposredno otroška varstvo in otroški dodatek in prispevka za zaposlovanje (Uradni list SFRJ,. št. 22/67, 26'68, 29/68, 10/70, 27/70 in 29/70);
7.	odlok o načinu evidentiranja in pogojih za izplačevanje dohodkov, ki jih občanom izplačujejo državni organi ter delovne in druge organizacije (Uradni list SFRJ, št. 50/64);
8.	odredba o načinu evidentiranja računov zavezancev za prispevek in davek in o pobiranju zapadlih prispevkov in davkov (Uradni list SFRJ, št. 40/66);
9.	odredba o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun in o načinu uporabe sredstev s tega računa (Uradni list SFRJ, št. 1/65, 12 67 in 13/69);
10.	odlok o kategorijah zavezancev za prispevek in davek, ki niso dolžni evidentirati računov (Uradni list SFRJ, št. 40/68);
11.	odredba o znesku tuje valute, iz katerega se
ne plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 9/65, 20'65, 48/65 in 15/67);	x
12.	odlok o denarnih prejemkih, ki se štejejo za osebni dohodek, iz katerega se plačuje prispevek iz delovnega razmerja in o denarnih prejemkih, ki pomenijo .povračilo dejanskih stroškov (Uradni list SFRJ, št. 51/64).
Dokler ne bodo nadomeščeni z novimi republiškimi predpisi se kot republiški predpisi še nadalje uporabljajo naslednji izvršilni predpisi, ki so jih izdali zvezni organi na podlagi temeljnega zakona o notranjih zadevah:
1.	uredba o funkcijah, označbah funkcij in uniformi milice (Uradni list SFRJ, št. 3/67 in št. 15/69);
2.	uredba o oborožitvi in opremi milice (Uradni list SFRJ, št. 20/67);
3.	navodilo o uporabi strelnega orožja, gumijevke in drugih prisilnih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 14/67) in.
4.	pravilnik o opravljanju zadev službe javne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/70).
IV.	RAZVELJAVITEV IN USKLADITEV REPUBLIŠKIH ZAKONOV
18.	člen
Z dnem razglasitve ustavnih amandmajev prenehajo veljati tile republiški zakoni:	ч
1.	zakon o uporabi osebnih avtomobilov v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 21/64);
2.	zgkon o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS, št. 11/64, 36/65 in 5/69).
19.	člen
Do 31. decembra 1972 se morajo uskladiti z ustavnimi amandmaji tile republiški zakoni:
a)
1.	zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67);
2.	zakon o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 46/70);
3.	zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69);
4.	zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71);
5.	zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66, 40/67 in 20/71);
6.	zakon o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67);
7.	zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11/65):
8- zakon o prisilni upravi v zavodih (Uradni list SRS, št. 21/70);
9. zakon o socialnih zavodih (Uradni list SRS št.
4/71);
10.	zakon o poravnalnih svetih (Uradni list SRS, št. 35/67);
11.	zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67);
12.	zakon o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 11/65);
13.	zakon o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list SRS, št.
- 36/65);
b)
1.	zakon o obrtnih nabavno prodajnih zadrugah (Uradni list SRS, št. 47/69);
2.	zakon o revalorizaciji, koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev določenih delovnih organizacij določenih področij (Uradni list SRS, št. 1V69);
3.	zakon o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij določenih področij (Uradni list SRS, št. 11/69); •
4.	zakon o uporabi amortizacijskih sredstev delovnih organizacij določenih področij (Uradni list SRS št. 42/66 in 11/69);
5.	zakon o obveznem združevanju dela amortizacijskih sredstév izobraževalnih zavodov v skladu izobraževalnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 40/69);
6.	zakon o minimalnem osebnem dohodku delavcev (Uradni list SRS, št. 26/70);
7.	zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov in urejanju pripravniške dobe (Uradni list SRS, št. 40/68);
8.	zakon o delu na domu (Uradni list LRS, št. 30/61);
9.	zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SRS, št. 36/65);
10.	zakon o denarnem nadomestilu delavcev med začasno brezposelnostjo (Uradni list SRS, št. 1/71);
11.	zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št, 30/65, 14/68, 24/70 in 46/70);
12.	zakon o organizaciji tržne inšpekcije v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 12/70);
13.	zakon o zasebnem gostinstvu (Uradni list SRS, št. 11/65);
14.	zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5/64 in 12/70);
15.	zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66 in 12/69);
16.	zakon ^o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70);
17.	zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni Ust SRS, št. 27/68);
18.	zakon o javnih cestah v SR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 39/62 in SRS, št. 12/67);
19.	zakon o cestnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/65, 30/65 in 12/67);
20.	zakon o delitvi sredstev za ceste v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 12/67);
21.	zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list. SRS, št. 17/71);
22.	zakon o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili (Uradni list SRS. št. 4/71);
23.	zakon o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih (Uradni list SRS,'št. 20/65);
24.	zakon o tinanciranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70);
25.	zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70);
26.	zakon o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS, št. 40/68 in 12/69);
27.	zakon o republiškem davku od prometa blaga na drobno (Uradni list SRS, št. 46/70);
28; zakon o prometnem davku od nepremičnin (Uradni list SRS, št. 23/65, 40/68 in 46/70);
29.	zakon o republiških upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 13/69 in 46/70);
30.	zakon o taksah na proizvajalne priprave (Uradni list SRS, št. 17/64);
31.	zakon o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70);
32.	zakon o republiških sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 13/69);
33.	zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 38/59 in Uradni list SRS, št. 40/71);
34.	zakon o pravosodnem izpitu (Uradni list SRS, št. 11/69);
35.	zakon o pomilostitvah v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/64);
36.	zakon o sanitarni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 24/67);
37.	zakon o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni Ust SRS, št. 4/66);
38.	zakon o filmskem prispevku (Uradni Ust SRS, št. 46/70);
39.	zakon o združevanju sredstev proizvodnih in proizvodno-prenosnih elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71);
40.	zakon o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28 71);
41.	zakon o prispevku odjemalcev električne.energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71);
42.	zakon o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71);
43.	zakon o knjigovodstvu delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb (Uradni Ust SRS, št. 39/70);
44.	zakon o organih za opravljanje določenih zadev s področja železnic v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 31/65);
45.	zakon o upravljanju določenih zadev s področja RTV v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 33/65);
46.	zakon o sredstvih SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 46/70);
47.	zakon o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13/67);
48.	zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih spričeval (Uradni list SRS, št. 26/70);
49.	Jhkon o ureditvi določenih vprašanj radijskega prometa (Uradni list .SRS, št. 21/70);
50.	zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Uradni list SRS, št. 10/68);
51.	zakon o obveznem pošiljanju tiskov (Uradni list SRS, št. 21/71);
52.	zakon o strokovnih naslovih (Uradni Ust SRS, Št. 21/71);
53.	zakon o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 39/70);
*	54. zakon o opravljanju javnega prevoza z motor-
nimi vozili v lasti zasebnikov (Uradni list SRS, št. 7/64),
55.	zakon o komasaciji kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 35/63);
56.	zakon o hidromelioracijskih sistemih in izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov (Uradni list LRS, št. 17/60 in SRS, Št. 10/65);
57.	zakon o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26/70 in 30/70);
58.	zakon o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) ;
59.	zakon o volitvah članov predsedstva SFRJ iz SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 26/71).
#	20. člen
Republiški zakoni, ki niso navedeni v 19. členu tega zakona, ostanejo še naprej v veljavi tudi po uveljavitvi tega zakona, njihove določbe pa se morajo uskladiti z ustavnimi amandmaji do 31. decembra 1973.
21, člen
Republiški predpisi, izdani za izvrševanje republiškega zakona, ki po tem zakonu preneha veljati, nehajo veljati istočasno, ko preneha veljati republiški zakon.
Republiški predpisi, izdani za izvrševanje republiškega zakona, ki se mora po tem zalibnu uskladiti z ustavnimi amandmaji, se morajo uskladiti oziroma razveljaviti istočasno, ko se uskladi omenjeni republiški zakon, najpozneje pa v treh mesecih od dneva njegove uskladitve.
V.	DRUGE DOLOČBE и	22. člen
Dokler ne bo v skladu z 9. točko amandmaja XXIX izdan ustrezen republiški zakon o združevanju organizacij združenega dela v zbornice, se za gospodarsko zbornico SR Slovenije uporabljajo naslednje • določbe temeljnega zakona o enotnih, gospodarskih' zbornicah in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu (Uradni list FLRJ, št. 28/60, 16/61, 13/63 in Uradni list SFRJ, št. 10/65, 31/67 in 51/68); 17. člen, 1. 2. odstavek 19. člena, 24. člen, 39. člen, 43. člen, 44. člen, 45. člen, razen ) zadnjega odstavka, 46. člen, 47. člen, 48. člen, razen
3.	in 4. odstavka, 49, člen, 50. člen, 51. člen, razen
3.	odstavka, 55. člen, 58. do 71. člen, 72. člen, razen zadnjega odstavka, 73. člen, L odstavek 75. člena, 76. člen, 81- člen, 87. do 91. člen, 92. člen, razen 3., 4. in 6. odstavka, 93. člen in 95. do 97. člen.
Dokler ne bo izdan nov republiški zakon o notranjih zadevah, se v SR Sloveniji uporabljajo kot določbe republiškega zakona naslednje določbe temeljnega zakona o notranjih zadevah (Uradni list SFRJ, št. 49/66): 1. člen, 7. do 11. člen, 13. in 14. člen, 17. do
20.	člen, 24. do 37. člen, 39. člen, 41. in 42. člen, 48. do 51. člen in 53. do 57. člen.
23.	člen
Dokler ne bodo skladno z amandmajem XXXIII ustanovljene samoupravne stanovanjske skupnosti, se lahko z zakonom določi način zbiranja, upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za graditev stanovanj in za' pomoč delovnim ljudem in občanom z nižjimi osebnimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
24.	člen
Ta zakon začne veljati, ko ga razglasi republiški zbor Skupščine SR Slovenije.
288.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o	razglasitvi zakona o javnih cestah
Razglaša se zakon o javnih cestah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji ‘ republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1971.
St. 34-49/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o javnih cestah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za javno cesto se šteje prometna površina, ki je splošnega pomena za javni promet in izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
Cesta postane javna cesta, ko se razvrsti in odpre za javno uporabo.
2.	člen
Javne ceste so družbena lastnina v splošni rabi.
Na javnih cestah ni mogoče pridobiti služnosti, razen za splošne družbene potrebe, kot so pravica napeljevanja vodovoda in kanalizacije ter električnih, telefonskih in telegrafskih nadzemnih vodov, podzemnih kablov in podobno.
Na jgvnih cestah ni mogoče priposestvovati premoženjskih pravic.
3.	člen
Gospodarjenje in vzdrževanje javnih cest je posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Upravljavec lahko opusti javno cesto, če zgradi novo cesto, ki nadomesti prejšnjo.
Opuščeno javno cesto lahko prevzame drug uprav-Ijalec. Prejšnji upravljalec ne more zahtevati odškodnine za opuščeno javno cesto, naprave ter objekte na, cesti.
če opuščene javne ceste ni prevzel drug upravljalec, mora dosedanji upravljalec opuščeno cesto agrotehnično obdelati tako, kot je obdelana njena okolica.
5.	člen
Glede na gospodarski in družbeni pomen, glede na območje, za katero so namenjene in glede na pomen, ki ga imajo za promet, se javne ceste delijo na kategorizirane, ki so magistralne, regionalne in lokalne ceste ter na nekategorizirane ceste.
6.	člen	/
Magistralne ceste so ceste I. reda, ki povezujejo glavna mesta ali pomembna gospodarska območja več republik oziroma pokrajin kot tudi mednarodne ceste, ki služijo za prevajanje glavnih prometnih tokov.
Regionalne ceste so ceste II. reda, ki povezujejo med sèboj gospodarska območja in sedeže občin v republiki, se navezujejo na omrežje cest v sosednjih državah prek urejenih prehodov, ki so trajno odprti za ves promet ter na osnovno cestno omrežje sosednje republike; regionalne ceste so tudi ceste, ki imajo sicer poseben pomen za promet ter se navezujejo na magistralne ceste.
Regionalne ceste določi s svojim aktom Skupščina SR Slovenije.
Lokalne ceste so ceste IV. reda, ki povezujejo med seboj kraje v eni občini ali med več občinami in s tem zadovoljujejo lokalne potrebe prometa.
Nekategorizirane ceste so ceste, ulice, trgi, javne poti, dovozne ceste in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet.
Lokalne ceste in nekategorizirane ceste določijo občinske skupščine.
7.	člen
Potek, dolžina in širina magistralnih in regionalnih cest, ki potekajo skozi naseljene kraje, se določijo sporazumno med strokovno službo republiške skupnosti za ceste in pristojnim organom občine; če do sporazuma ne pride, odloči o tem dokončno skupščina republiške skupnosti za ceste.
8.	člen
Dovozne ceste so ceste, ki povezujejo železniške postaje, morske luke, notranja pristanišča, javna letališča in podobne objekte z javnimi cestami.
Dovozne ceste so nekategorizirane javne ceste; izjemoma pa se glede na svoj pomen lahko razvrstijo v ustrezno kategorijo.
9.	člen
Po namenu je javna cesta lahko določena za mešani promet, za promet samo z motornimi vozili ali za posamezne vrste drugega prometa.
Namen javne ceste je določen z investicijskim programom za izgradnjo javne ceste v skladu z ustreznimi tehničnimi predpisi ali pa se določi pozneje na podlagi cestno-prometnih predpisov.
.Za promet samo z motornimi vozili se lahko določi javna cesta ali del ceste le v primeru, če ima za
takšen promet zgrajeno in opremljeno vozišče in če poteka vzporedno ustrezna cestna povezava za druge vrste prometa.
10.	člen
Nekategorizirane javne ceste, ki so namenjene za promet z motornimi vozili, morajo izpolnjevati vse tehnične pogoje, ki so predpisani za lokalne ceste.
Za varstvo nekategoriziranih cest v splošni rabi se uporabljajo predpisi- o varstvu javnih cest.
II.	UPRAVLJANJE JAVNIH CEST
11.	člen
Za upravljanje in gospodarjenje z magistralnimi in regionalnimi cestami se ustanovi samoupravna interesna skupnost za ceste SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška skupnost za ceste).
12.	člen
Način upravljanja in gospodarjenja z lokalnimi in nekatcgoriziranimi cestami določijo občinske skupščine s svojimi predpisi.
Da bi se bolj enotno urejala vprašanja lokalnih cest, da bi se te ceste ustrezno vključevale v cestno omrežje magistralnih in regionalnih cest ter da bi se zagotovil vpliv občin na gospodarjenje z magistralnimi in regionalnimi cestami, lahko več občin skupaj ustanovi svojo regionalno skupnost za ceste.
a) Republiška skupnost za ceste
13.	člen
V republiški skupnosti za ceste, kot samoupravni interesni skupnosti, združujejo in usklajujejo delovni Jjudje in občani, delovne organizacije in družbeno-poli-tične skupnosti svoje interese in potrebe.
Republiška skupnost za ceste je odgovorna za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest.
14.	člen
Republiška skupnost za ceste ima svoj statut, s katerim ureja svojo notranjo ogranizacijo, način poslovanja in druga vprašanja,-ki so pomembna za opravljanje njenih nalog.
15.	člen
Republiška skupnost za ceste upravlja z magistralnimi in regionalnimi cestami in pri tem:
—	izdela in predloži Skupščini SR Slovenije osnutek dolgoročnega programa za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest;
—	sprejema srednjeročne in letne programe za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest ;
—	sprejema programe raziskovalnih del, študij in projektiranja s področja cest;
—	skrbi za ustrezen priliv sredstev za potrebe cestnega gospodarstva In za krepitev njegove materialne osnove;
—	skrbi za izvajanje sprejetih programov;
—	sprejema letni finančni načrt in zaključni račun;
—	obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za ceste v SR Sloveniji;
—	opravlja druge naloge, ki so določene s tem zakonom ali z drugimi predpisi in s statutom skupnosti.
Republiška skupnost za ceste mora seznaniti občine oziroma regionalne skupnosti za ceste z osnutki programov iz prejšnjega odstavka in jim omogočiti, da lahko dajo pripombe na te osnutke.
16.	člen
• Republiška skupnost za ceste snuje in spodbuja tudi razvoj tistih gospodarskih dejavnosti, ki so v zvezi s cestnim gospodarstvom, kot so: servisne in črpalne postaje ter remontne delavnice, moteli in drugi objekti na cestah.
Republiška skupnost za ceste lahko tudi samostojno organizira pridobivanje gradbenega materiala za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest.
17.	" člen
. Republiška skupnost za ceste ima skupščino in izvršilni organ. Skupščina republiške skupnosti za ceste je najvišji organ upravljanja republiške skupnosti za ceste.
J 8. člen
Skupščino republiške skupnosti za ceste sestavljajo:
—	predstavniki, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije;
—	predstavniki občin, ki jih določijo občine po medsebojnem sporazumu za posamezna območja, določena s statutom republiške skupnosti za ceste;
—	predstavniki organizacij združenega dela in drugih organizacij, katerih dejavnost je vezana na cestno gospodarstvo;
—	predstavniki občanov, ki so lastniki prevoznih sredstev;
—	predstavniki regionalnih skupnosti za ceste.
Statut republiške skupnosti za ceste določi število
članov skupščine republiške skupnosti za ceste, način njihovega imenovanja, razen za predstavnike, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije, in mandatno dobo članov.
19.	člen
Republiška skupnost za ceste ima strokovne in tehnične službe, ki jih vodi direktor.
Direktor je po položaju član izvršilnega odbora skupnosti.
Direktor je za svoje delo odgovoren skupščini republiške skupnosti za ceste.
b) Organizacija vzdrževanja in rekonstrukcije magistralnih in regionalnih cest
20.	člen
Republiška skupnost za ceste poverja dela na vzdrževanju magistralnih in regionalnih cest za to usposobljenim delovnim organizacijam (v nadaljnjem besedilu: cestna podjetja), posamezna dela pa lahko poveri tudi lastni tehnični službi.
21.	člen
Republiška skupnost za ceste in cestno podjetje skleneta okvirno pogodbo za srednjeročno razdobje, za vsako leto pa posebno pogodbo o vzdrževanju magistralnih in regionalnih cest na ustreznem območju.
Republiška skupnost za ceste lahko s pogodbo poveri cestnim podjetjem tudi opravljanje določenih upravnih opravil v okviru svojih pristojnosti (izredni prevozi, dovoljevanje lokalnih priključkov in podobno).
22.	člen
S	pogodbo iz prvega odstavka prejšnjega člena mora biti zagotovljeno tako vzdrževanje ceste, da omogoča promet na javni cesti v skladu s prometnimi in drugimi predpisi, ki urejajo varnost prometa na javnih cestah.
Republiška skupnost za ceste lahko določi v pogodbi posebne tehnične, tehnološke in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolniti cestno podjetje pri vzdrževanju cest.
Ce pride v zvezi s sklepanjem pogodb do spora glede cene za dogovarjanje dela oziroma storitve, lahko zahteva republiška skupnost za ceste ali cestno podjetje, dà ugotovi sporno ceno posebna arbitražna komisija, ki jo sestavljajo po dva predstavnika vsake pogodbene stranke in predstavnik, ki ga določi za ceste pristojni republiški upravni organ.
23.	člen ,
Če pride zaradi elementarnih nesreč ali kakega drugega vzroka do takega poškodovanja ceste, da je promet onemogočen, je dolžno cestno podjetje ne glede na pogodbo čimprej usposobiti cesto za promet, kolikor republiška skupnost za ceste ne določi drugače (prenos trase itd.).
O plačilu del iz prejšnjega odstavka in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na usposobitev ceste, se republiška skupnost za ceste in cestno podjetje sporazumeta s posebnim dogovorom, če se ne moreta sporazumeti o vrednosti opravljenih del, lahko zahteva vsaka stranka odločitev arbitražne komisije, sestavljene po določbah iz prejšnjega člena.
24.	člen
Položaj in organizacijo strokovnih in tehničnih služb, ki jih ustanovi republiška skupnost za ceste, določi ta skupnost s svojim statutom.
25.	člen
Pri oddaji rekonstrukcijskih del ima cestno podjetje, ki izvaja vzdrževalna dela na teh cestah, pod enakimi pogoji ponudbe, prednostno pravico.
26.	člen
Za ceste pristojni republiški upravni organ lahko predpiše, katere podatke o javnih cestah mora voditi republiška skupnost za ceste in katerim upravnim organom mora pošiljati te podatke.
c) Razmerje med republiško skupnostjo za ceste in organi SR Slovenije
27.	člen
Skupščina SR Slovenije:
—	sprejema dolgoročne programe za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest;
—	daje soglasje k srednjeročnim programom za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest ter k programu raziskovalnih del, študij in projektiranja s področja cest;
—	obravnava poročila o izvajanju dolgoročnih in srednjeročnih programov;
—	skrbi za potrebna sredstva za ceste;
—	daje soglasje k statutu republiške skupnosti za ceste.
28.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije:
—	obravnava dolgoročne in srednjeročne programe za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest ter raziskovalnih del, študij in projektiranja s področja cest in jih s svojim mnenjem predloži Skupščini SR Slovenije;
—	daje soglasje k finančnim načrtom in letnim programom ter potrjuje zaključni račun republiške skupnosti za ceste;
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja strokovnih služb republiške skupnosti za ceste;
—	zadrži izvršitev splošnega akta republiške skupnosti za ceste, če je ta v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali statutom republiške skupnosti za ceste.
29.	člen
Republiška skupnost za ceste mora obravnavati pripombe, mnenja in priporočila organov Skupščine SR Slovenije in jo obveščati o svojih sklepih in stališčih.
III.	FINANCIRANJE JAVNIH CEST
30.	člen
Sredstva za ceste se zagotavljajo:
1.	z določenim zneskom od cene za bencin in plinsko olje v prodaji na drobno;
2.	s pristojbinami, ki se plačujejo za cestna motorna votila;
3.	s taksami na tuja motorna vozila ;
4.	z zneski, ki jih namenjajo za ceste družbenopolitične skupnosti iz svojih proračunov;
5.	s posojili;
6.	z drugimi sredstvi, določenimi za javne ceste s posebnimi predpisi.
Način „plačevanja in višino zneskov oziroma pristojbin iz 2. točke tega člena določa izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina lahko določi višino in način plačevanja oziroma oprostitve plačevanja pristojbin za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter specialna motorna vozila komunalnih delovnih organizacij, s katerimi opravljajo svojo temeljno dejavnost na območju občine.
31.	člen
Od Sredstev, zbranih po tem zakonu, pripada občinam za potrebe lokalnih cest in nekategoriziranih javnih cest:
1.	15 °/o od zneska, ki je vsebovan v ceni bencina in plinskega olja v prodaji na drobno;
2.	50 e/o dohodkov od pristojbin za cestna motorna vozila in
3.	100 °/o dohodka od pristojbin za specialna motorna vozila komunalnih delovnih Organizacij in kmetijskih traktorjev ter njihovih priklopnikov.
Vsa Ostala sredstva pripadajo republiški skupnosti za ceste za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest.
Od sredstev iz 1. točke prvega odstavka tega člena pripada posamezni občini:
—	na kilometer javne ceste, ki bo z republiškim predpisorp po tretjem odstavku 6. člena tega zakona razvrščena v lokalno cesto v znesku, ki ustreza poprečnemu vlaganju cestnega sklada SR Slovenije v te ceste v letu 1971;
—	ostanek sredstev iz prvega odstavka 1. točke pa se deli:
a)	66°/o zneska v sorazmerju z dolžino lokalnih cest, ki so z občinskimi odloki, veljavnimi na dan 1. 1. 1971, kategorizirane kot ceste IV. red^;
b)	34 «/o pa na podlagi prodanih količin bencina in plinskega olja na območju občine.
IV.	GRADNJA IN REKONSTRUKCIJA JAVNIH CEST
32.	člen
Javno cesto sestavljajo spodnji in zgornji ustroj (cestno telo), cestni gradbeni objekti, zemljiški pas na obeh straneh cestnega telesa (cestni svet), oprema ceste in zračni prostor v višini 7 m. Za sestavni del javne ceste se štejejo tudi zgrajena avtobusna postajališča, odstavni prostori in parkirišča na cestnem svetu, zgradbe in zemljišča, namenjena za vzdrževanje javnih cest, telekomunikacijske, električne in druge naprave, vgrajene v ceste, ki služijo cestnemu prometu, kakor tudi naprave, ki služijo za usmerjanje in urejanje prometa.na javnih cestah (prometni znaki, opozorilni znaki, obvestila itd.).
33.	člen
Elementi za projektiranje javne .ceste se določijo tako, da ustrezajo kategoriji ceste, vrsti in konfiguraciji terena, po katerem naj cesta pelje, računski hitrosti, gostoti in vrsti prometa ter obremenitvi za določeno vozno dobo, po tehničnih predpisih o elementih za projektiranje javnih cest.
Stopnja gostote prometa in razred se merita po predpisih o projektiranju in gradnji javnih cest.
34.	člen
Trasa in elementi za izdelavo projektov za graditev javne ceste se določijo z investicijskim programom.
35.	člen	.»
Širina vozišča regionalne in lokalne ceste znaša
najmanj 6 m za dvosmerni promet oziroma najmanj 3,5 m za enosmerni promet.
Izjemoma se cesta iz prejšnjega odstavka z dovoljenjem za javne ceste pristojnega republiškega oziroma občinskega upravnega organa lahko zgradi z voziščem širine najmanj 5 m za dvosmerni promet oziroma najmanj 3 m za enosmerni promet, če zaradi te-' renskih ali drugih krajevnih razmer ne bi bilo gospodarno graditi širšega vozišča, ali če zaradi predvidene manjše gostote in vrste prometa to ni potrebno in če se istočasno na taki cesti uvede ustrezen prometni režim in drugi prometni pogoji.
36.	člen
Javna cesta, ki je namenjena za enosmerni promet, mora imeti na ustreznih vidnih razdaljah, najmanj pa na vsakih 500 m urejene prostore za prehitevanje vozil ter mora biti opremljena s predpisanimi prometnimi znaki in obvestili o pogojih prometa na cesti.
37.	člen
Nad voziščem ceste mora biti prijat prostor v višino 4,5 m računano od najvišje točke vozišča (svetli profil).
Če bi višina 4,5 m pri gradnji objektov na cesti povzročala nesorazmerno velike stroške, se sme svetli profil z investicijskim programom znižati do višine 4,2 m.
V primeru iz drugega odstavka tega člena mora biti zmanjšanje svetlega profila na objektu primerno označeno.
38.	člen
Javna cesta mora biti zgrajena oziroma rekonstruirana po elementih iz 33. člena za maksimalno dovoljen osni pritisk 10 lan.	,
Lokalna cesta, na kateri je zaradi posebnih krajevnih razmer predviden samo promet z vozili z manj kot 10 ton osnega pritiska, se lahko s poprejšnjim dovoljenjem za javne ceste pristojnega občinskega upravnega organa zgradi oziroma rekonstruira tudi za manjši osni pritisk, vendar najmanj za 6 ton.
Vozišče regionalne ceste mora biti zgrajeno iz betona, asfalta ali drugega sodobnega gradiva, vozišče lokalne ceste, na katerem so predvidene samo manjše prometne obremenitve, pa je lahko tudi makadamsko.
39.	člen
Križišča javnih cest v istem nivoju ter priključki na javne ceste morajo biti pregledni in morajo biti opremljeni s predpisanimi prometnimi znaki. Število križišč v nivoju in število priključkov mora biti kar najbolj omejeno na ta način, da je več cest usmerjenih na skupno križišče oziroma priključek.
Križanje javne ceste z zelo gostim motornim prometom z drugo javno cesto je treba urediti v različnih nivojih.
40.	člen
Če se investitorji oziroma upravljavci javnih cest ali drugih prometnih naprav, ki se križajo oziroma priključujejo, ne dogovorijo drugače ali če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, trpi stroške graditve ali ureditve križišča oziroma priključka investitor gradnje ali rekonstrukcije, zaradi katere je treba zgraditi in urediti križišče oziroma priključek.
Če se na zahtevo zgradi ali uredi križišče oziroma priključek v večjem obsegu, kot je to določeno s tehničnimi predpisi, trpi presežne stroške tisti, ki je to zahteval.
41.	člen
Križišča javne ceste z železniško progo v istem nivoju morajo biti označena in zavarovana tako, kot je to določeno s predpisi o varnosti cestnega in železniškega prometa. >
Stroške za vzdrževanje cestnega prehoda in stroške za zagotovitev varnega in neoviranega prometa na cestnem prehodu trpijo:
—	stroške za vzdrževanje tirov in drugih delov železniške proge na cestnem prehodu, signalnih naprav in znakov, ki opozarjajo železniške delavce v vlaku na cestni prehod in stroške za železniške .telefonske zveze »s cestnim prehodom — železniška organizacija,
—	stroške za vzdrževanje vozišča na cestnem prehodu ter cestnih prometnih znakov, ki opozarjajo udeležence v cestnem prometu na cestni prehod — upravljavec ceste,
—	stroške za Vzdrževanje naprav, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu dajejo znaki, da se cestnemu prehodu približuje vlak, in naprav za zapiranje prometa na cestnem prehodu v pogojih in obsegu, kot to predpisujejo veljavni predpisi vo varnosti cestnega prometa, ter nujne stroške za ravnanje s takimi napravami, v enakih delih železniška organizacija in upravljalec ceste.
Železniška organizacija trpi vse stroške, ki jih imajo postaje in druga mesta, na katerih se ureja železniški promet ali, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu z urejanjem vožnje vlakov in z drugim delom, ki je v zvezi z zagotovitvijo varnega in neoviranega prometa na cestnem prehodu.
Podrobneje uredita medsebojna razmerja glede vzdrževanja križišč iz prvega odstavka tega člena železniška organizacija in upravljalec ceste S pogodbo. Ce do sporazuma ne pride, potem odloča o tem posebna arbitražna komisija, ki jo sestavljajo po dva predstavnika vsake pogodbene stranke in predstavnik, ki ga določi za promet pristojni republiški organ.
42.	člen
Ob javni cesti, na kateri je predviden gost motorni promet, morajo biti urejena mesta zunaj vozišča na katerih lahko ustavljajo vozila, in prostori za zgraditev pomožnih objektov, kot so: bencinske postaje, avtoservisi, moteli, avtobusne postaje in postajališča, prostori za parkiranje vozil, prostori za izločanje tovornih motornih vozil, reševalne postaje, telefonske govorilnice, avtomehanične delavnice in podobno.
43.	člen
Na javni cesti z gostim motornim prometom ter v drugih primerih, kadar to zahteva varnost prometa, na javni cesti, morajo biti avtobusna postajališča urejena zunaj vozišča.
Avtobusno postajališče se lahko gradi s soglasjem pristojnega upravljavca ceste na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja, uporabljati pa se lahko začne po izdanem uporabnem dovoljenju.
Stroške graditve avtobusnega postajališča trpi naročnik gradnje. Zgrajeno avtobusno postajališče postane del javne ceste.
Za ceste pristojni republiški upravni organ izda tehnične predpise o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč.
44.	člen
Dovoljenje za čloločitev avtobusnega postajališča na samem vozišču javne ceste izda za ceste pristojni republiški oziroma občinski upravni organ v soglasju z upravljalcem ceste po presoji okoliščin glede varnosti prometa. Ce ugotovi, da je tako postajališče postalo nevarno za cestni promet, lahko svoje dovoljenje prekliče.
45.	člen
V	lokacijski in investicijsko-tehnični dokumentaciji za izgradnjo oziroma rekonstrukcijo javne ceste je treba predvideti tudi gradnjo oziroma rekonstrukcijo potrebnih dovoznih priključkov in pristopov na sosedna zemljišča.
46.	člen
Na plazovitih tleh ali na mestih, ki so izpostavljena snežnim plazovom, zametom, močnim vetrovom in padajočemu kamenju, morata biti cesta in promet zavarovana s stalnimi objekti (varovalni gozdni pasovi, zidovi, vetrobrani in podobno), ali pa z začasnimi napravami (palisade, snežne ograje, železne mreže ipd.).
47.	člen
Investitor ob zahtevku za lokacijsko dovoljenje za javno cesto ni dolžan predložiti dokazila, da je upra-
vičen razpolagati z zemljiščem, mora pa ga predložiti pred izdajo gradbenega dovoljenja.
48.	člen
Investitor mora nameravano gradnjo oziroma rekonstrukcijo javne ceste pravočasno razglasiti v dnevnem tisku ali na drug primeren, način, da lahko upravljalec oziroma investitorji naprav v cestnem telesu uskladijo svoja dela in naprave z gradnjo oziroma rekonstrukcijo javne česte.
Investitor javne ceste mora dati upravljalcu oziroma investitorju napravo v cestnem telesu na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljalne oziroma investitorje naprav v cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svojo naprave v cestnem telesu.
49.	člen
Če je treba obstoječo javno cesto prestaviti zaradi gradnje kakšnega objekta,, kot je železniška proga, hidroenergetska naprava, rudarska naprava in podobno, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo kategoriji ceste, oziroma drugim predpisom za javne ceste, ne glede na dejansko stanje, v kakršnem je bila cesta pred prestavitvijo.
Stroške za prestavitev javne ceste iz prvega odstavka tega člena trpi investitor objekta, zaradi katerega je treba cesto prestaviti.
50.	člen
Če je treba zaradi sporazumno ugotovljenih prometno tehničnih potreb zgraditi ali rekonstruirati magistralno oziroma regionalno cesto, ki poteka skozi naseljeni kraj, v večjem obsegu, kot je to določeno po sporazumu oziroma z odločitvijo skupščine republiške skupnosti za ceste iz 7. člena tega zakona, trpi presežne stroške občina.,
51.	člen
Tehnični pregled javne ceste in objekta na javni cesti opravi komisija, ki jo imenuje za coste pristojni upravni organ ustrezne družbeno-politične skupnosti.
S	tehničnim pregledom se ugotovi, ali je javna cesta, njen del ali objekt na njej zgrajen v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo.
52.	člen
Javna cesta, del javne ceste, ali objekt na cesti se smejo izročiti prometu samo na podlagi odločbe. Odločbo o izročitvi ceste ali objekta na cesti prometu izda upravni organ, ki je imenoval komisijo za tehnični pregled, na njen predlog.
Upravni organ iz prejšnjega odstavka tega člena mora na primeren način razglasiti, da je cesta oziroma objekt izročen prometu.
Za ceste pristojni r.epubliški upravni organ uredi s posebnim predpisom način tehničnega pregleda javne ceste.
,	53. člen
Za rekonstrukcijo javne ceste se štejejo razširitev ceste in njenih objektov, dograditev enega ali več prometnih pasov, deviacija ceste zaradi zboljšanja pro-metno-tehničnih pogojev, zgraditev ali dograditev nove konstrukcije ali nosilne plasti vozišča, glede na zahtevano vozno sposobnost in vozno dobo vozišča, izgradnja manjkajočega mostu, zamenjava starega ali provizor-
nega mostu z novim stalnim mostom, izgradnja nadvoza ali podvoza na obstoječi cesti ter modernizacija makadamskega cestišča.
54.	člen
Določbe členov 32. do 52. tega zakona veljajo tudi za rekonstrukcijo javnih cest.
V.	VZDRŽEVANJE JAVNIH CEST
55.	člen
Javne ceste je treba vzdrževati v takem stanju, da je omogočen promet, za katerega so namenjene, in sicer na tak način in ob tistih pogojih, kot to določajo ta zakon in drugi predpisi o javnih cestah ter predpisi o prometu na javnih cestah.
Za ceste pristojni republiški upravni organ s svojim predpisom določi, kaj se šteje za vzdrževanje javnei ceste.
56.	člen
Vzdrževalna dela na javni cesti je treba izvajati tako, da se zaradi tega ne ustavi promet na cesti.
Mesta, na katerih se izvajajo vzdrževalna dela, morajo biti označena s prometnimi znaki, ustrezno značaju in obsegu del ter primerno zavarovana.
57.	člen
Magistralno oziroma regionalno cesto, ki poteka skozi naseljeni kraj, je republiška skupnost na ceste dolžna vzdrževati v obsegu, kot je to določeno na podlagi 7. člena tega zakona.
58.	člen
Ce je javna cesta ali objekt na njej v takem stanju, da ni mogoč promet, ali je mogoč promet samo za posamezne vrste vozil, ali če bi promet posameznih vrst vozil škodoval javni cesti in objektom na njej, ali če se rekonstrukcijska dela na cesti ne dajo izvesti, ne da bi se ustavil proipet, ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se tičejo varnosti prometa, sme za ceste pristojni upravni organ ustrezne družbeno-politične skupnosti na predlog upravljalca ceste prepovedati promet v celoti ali za posamezne vrste vozil, in sicer na vsej cesti ali samo na posameznih njenih odsekih. Splošna prepoved prometa na javni cesti sme biti samo začasna, prepoved prometa za posamezne vrste vozil pa je lahko začasna, ali trajna.
Prepoved prometa mora biti pravočasno razglašena, v dnevnem tisku in na drug krajevno običajen način in označena na cesti z ustreznimi prometnimi znaki, poleg tega je treba storiti tudi druga zavarovanja.
Upravljalec ceste, ki je v smislu prvega odstavka tega člena zahteval prepoved prometa, je dolžan zagotoviti ustrezen obvoz in povrniti stroške za prekomerno uporabo obvozne ceste, če je ta v upravljanju drugega upravljalca.
59.	člen
Ce je na javni cesti prekinjen promet zaradi naravnih ali drugih hudih nesreč ali zaradi drugih izrednih okoliščin, lahko odredi predsednik pristojne občinske skupščine na predlog in pod strokovnim vodstvom upravljalca ceste obvezno osebno delo, uporabo delovnih sredstev in materiala. Zaradi tega ukrepa nastale stroške trpi upravljalec javne ceste.
60.	člen
Ce je zaradi nujnih vzdrževalnih del ali rekonstrukcijskih del potrebno začasno zavzeti zemljišče ob cesti ali je potrebna v tak namen začasna služnost na obcestnem zemljišču, odloči o tem na predlog upravljalca javne ceste občinski upravni organ, pristojen za premoženj skopravne zadeve v skladu s predpisi o razlastitvi.
Glede odškodnine za začasno zavzeto zemljišče ob cesti oziroma za začasno služnost na obcestnem zemljišču se uporabljajo predpisi o razlastitvi.
61.	člen
Če je zaradi snega, poledice ali drugih razlogov promet na javni cesti nemogoč ali je varnost prometa ogrožena in ceste ni mogoče v kratkem času uposobiti za varen promet, ali je njena usposobitev po veljavnem prioritetnem redu časovno odmaknjena ali sploh ni predvidena, mora upravljalec javne ceste, cesto začasno zapreti. O tem ukrepu mora takoj obvestiti za javne ceste pristojni upravni organ in za notranje zadeve pristojni upravni organ.
V	primeru iz prvega odstavka tega člena mora upravljalec javne ceste na zahtevo določenega interesenta takšno cesto uposobiti In vzdrževati v ustreznem stanju, če interesent povrne vse stroške za usposobitev in vzdrževanje.
62.	člen
Za tehnično ureditev prometa na magistralnih in regionalnih cestah je odgovoren za ceste pristojni republiški upravni organ.
Za tehnično ureditev prometa na lokalnih in na nekategoriziranih cestah je odgovoren za ceste pristojni občinski upravni organ.
Za ceste pristojni republiški upravni organ uredi s svojim predpisom način tehnične opreme javnih cest.
Za cesto, ki se gradi ali rekonstruira, mora biti tehnična ureditev določena v investicij sko-tehnični dokumentaciji.
63.	člen
Upravljalec javnih cest mora zagotoviti nadzorstvo nad stanjem na javnih cestah in dogajanjem v varovalnem pasu ob njih tako, da lahko pravočasno stori ustrezne ukrepe.
64.	člen
Javne ceste morajo biti opremljene s stalnimi prometnimi znaki. Prometne znake postavlja in vzdržuje upravljalec javne ceste.
Po potrebi mpra upravljalec na javni cesti postaviti tudi začasne ali prenosne prometne znake.
VI.	UPORABA IN VARSTVO JAVNIH CEST
65.	člen
Promet na javnih cestah je dovoljen samo na način in ob pogojih, kot to določajo ta zakon in predpisi o prometu na javnih cestah.
66.	člen
Motorna vozila, ki vozijo po javnih cestah in njihovi priklopniki, izvzemši vozila z gosenicami, morajo imeti kolesa, ki ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po javnih cestah z modernim voziščem samo, če imajo gosenice obložene s primernimi" oblogami.
Ne glede na prejšnji odstavek smejo voziti vojaška motorna vozila z gosenicami po javnih cestah z moderno utrjenim voziščem, čeprav na gosenicah nimajo oblog, vendar pa morajo povrniti škodo, ki jo s tem povzročijo.
67.	člen
Največji dovoljeni osni pritisk motornih vozil sme biti 10 ton na enojni osi in 16 ton na dvojni osi; največja skupna teža vozila in tovora sme biti 40 ton.
68.	člen
Vprežna vozila s skupno težo (lastna teža in teža tovora) nad 3 tone morajo imeti gumijasta kolesa z zračnicami ali prekati ali kolesa s podobnimi gumami.
69.	člen
Prevoz t vozili, ki prazna ali skupaj z bremenom presegajo predpisani osni pritisk, skupno težo, dolžino in gabarit, se šteje za izreden prevoz.
Dovoljenje za izreden prevoz lahkp izda upravljalec ceste, kadar prevoza ni mogoče opraviti z drugimi prometnimi sredstvi ali na drug primeren način in če stanje ceste in prometa to dopuščata. Kadar je za izreden prevoz potrebno spremstvo organov za notranje zadeve, mora upravljalec ceste dobiti soglasje republiškega sekretariata za notranje zadeve.
V dovoljenju za izreden prevoz se določijo način in pogoji za tak prevoz.
Za ceste pristojni republiški upravni organ izda v soglasju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve predpis o izvajanju izrednih prevozov in o višini pristojbin za take prevoze.
70.	člen
Kontrolo osnega pritiska in drugih izrednosti prevozov na javnih cestah opravljajo pooblaščene osebe upravi j alca javne ceste, ki imajo pravico zaustavljanja motornih vozil. Upravljalec javne ceste ima v primeru ugotovljene kršitve predpisov pravico do povračila škode in plačila pristojbin za izreden prevož.
Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena izdaja za javne ceste pristojni upravni organ.
71.	člen
Ce so za izredni prevoz potrebna posebna zavarovanja, kot je podpiranje mostov, ojačen j e objektov in drugi ukrepi, trpi stroške v zvezi s takimi zavarovanji prevoznik.
72.	člen
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno cesto, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo, stresati, puščati ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali material ali delati karkoli podobnega, kar bi lahko poškodovalo cesto ali objekte na cesti ali pa oviralo ali ogrožalo promet na njej.
73.	člen
tovora takoj ne odstrani, stori to upravljalec ceste na stroške lastnika oziroma upravljalca vozila.
74.	člen
Kdor javno cesto osnesnaži, jo mora takoj očistiti.
Lastniki oziroma uporabniki javnih prostorov (gostilne, kinematografi, sejmišča, prostori za javne prireditve in pod.) morajo takoj očistiti cesto pred javnim prostorom, če jo onesnažijo obiskovalci takih prostorov.
Čiščenje ceste je treba opraviti tako. da s tem ni oviran ali ogrožen promet in da se ne poškoduje cesta.
Če tisti, ki mora cesto očistiti, tega ne stori neposredno po onesnažitvi, očisti cesto na njegove stroške upravljalec ceste.
•	75. člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno cesto in cestni promet, je ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah varovalni pas. V varovalnem pasu se ne smejo graditi stanovanjske hiše in druge stavbe ter naprave.
Varovalni pas jc JSirok za industrijske, rudarske in druge gospodarske objekte in naprave pri magistralnih cestah 100 m, pri regionalnih cestah 60 m in pri lokalnih cestah 30 m; za stanovanjske, poslovne, pomožne in podobne stavbe je varovalni pas širok pri magistralnih cestah 60 m, pri regionalnih cestah 20 m in pri lokalnih cestah 10 m; za ograje, razen za tiste, ki so postavljene na vrhu podpornega ali opornega zidu, je varovalni pas širok pri magistralnih cestah 10 m pri regionalnih in lokalnih cestah pa 3 m.
varovalnega roba cestnega sveta.
u se računa od zunanjega
V naseljenih krajih in v hribovitih predelih se sme v upravičenih primerih glede na krajevne razmere dovoliti gradnja objektov in naprav tudi v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta, ki bi ga zahtevala morebitna razširitev ceste.
76.	člen
Nadzemne telegrafske, telefonske in kabelske linije, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, se smejo postavljati v taki oddaljenosti od zunanjega roba cestnega sveta, ki je najmanj za 3 m večja od višine take naprave.
Kanalizacija, vodovodi, toplovodi in druge podobne naprave se smejo napeljevati oziroma postavljati v varovalnem pasu, če se s tem strinjajo za izdajo dovoljenj o varovalnem pasu pristojni upravni organi.
77.	člen
Dovoljenja za gradnjo v varovalnem pasu izdajajo pristojni upravni òrgani v soglasju z upravljalcem javne ceste.
78.	člen
Določbe 75. in 76. člena tega zakona ne veljajo za naseljene kraje, za katere obstajajo potrjeni urbanistični načrti ali odloki, ki jih nadomestujejo.
79.	člen
Če se vozilo na javni cesti pokvari ali če pade z vozila tovor, mora voznik vozilo oziroma tovor takoj odstraniti z vozišča. Pri tem ne sme ovirati ali ogrožati prometa ali poškodovati ceste. Ce vozila oziroma
Skladišča lahko vnetljivih snovi in eksplozivov se smejo graditi v taki oddaljenosti od zunanjega roba cestnega sveta, kot je to določeno v ustreznih varnostnih predpisih za oddaljenost takih objektov od naselij.
80.	člen
V	bližini javne ceste ali objekta na cesti niso dovoljena dela, s katerimi bi se lahko poškodovala ali spravila v nevarnost cesta ali objekti na njej, povečali stroški z_ vzdrževanje ceste ali objektov ali pa oviral oziroma ogrožal promet na cesti zaradi spremembe terenskih razmer ali iz kakršnegakoli drugega vzroka, ki bi nastal zaradi takih del.
81.	člen
Pri določanju poteka trase ceste, si je treba prizadevati, da se cesta čimbolj prilagodi naravnemu okolju.
82.	člen
Če pelje javna cesta z najmanj srednje gostim prometom mimo zemljišča oziroma objekta, na katerem se zbirajo ljudje (športni prostori, prostori za druge prireditve, otroška igrišča, šole in pod.), mora biti zemljišče oziroma objekt ob cesti ustrezno ograjen, če je to potrebno za varnost prometa. \
Če pelje taka javna cesta mimo zemljišča, ki je namenjeno za živali ali iz katerega pogosto prihaja na cesto živina, mora biti zemljišče ob cesti ustrezno ograjeno.
Zaščitno ograjo po prejšnjih odstavkih postavlja in vzdržuje lastnik oziroma uporabnik zemljišča ali objekta.
83.	člen
V	bližini križišča dveh cest v nivoju £li priključka javne ceste na drugo javno cesto, ali v bližini križišča javne ceste z železniško progo v nivoju, ni dovoljeno saditi dreves, postavljati predmetov ali naprav, ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost ceste ali železniške proge (pregledni trikotnik).
84.	člen
Napisi in opozorilni znaki, ki niso prometni znaki, se smejo postavljati na javnih cestah zunaj naselij, in sicer v pasu 100 m, računajoč od zunanjega roba cestnega sveta; za postavitev je potrebno dovoljenje upravljalca javne ceste.
Upravljplec javne ceste mora izdati dovoljenje za postavitev znaka, ki opozarja na kulturni spomenik ali zgodovinsko ali naravno znamenitost ali, ki obvešča o napravah, ki so v neposredni zvezi s turizmom.
Napisi in opozorilni znaki morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo ali ogrožajo prometa, da ne poškodujejo ceste in ne kvarijo naravnega okolja.
Pravilnik o postavljanju napisov in opozorilnih znakov na javnih cestah in v varovalnem pasu predpiše za ceste pristojni republiški upravni organ.
• 85. člen
Napise in opozorilne znake postavlja in vzdržuje upravljalec ceste; naročnik napisa oziroma opozorilnega znaka mora povrniti upravljalcu ceste vse stroške, ki so s tem zvezani.
86.	člen
Dovozni priključki in pristopi na javno cesto morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in ne poškoduje cesta in cestni objekti.
V	naseljih morajo biti dovozni priključki in pristopi navezani praviloma na stranske poti s skupnim priključkom na cesto.
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb in naprav ob cestah je treba dovozne priključke in pristope predvideti že v projektu teh gradenj.
87.	člen
Dovozni priključki in pristopi na ceste se smejo napraviti ali rekonstruirati samo z dovoljenjem, ki ga da upravljalec ceste v soglasju s pristojnim upravnim organom za ceste ustrezne družbeno-politične skupnosti in v skladu s tehničnimi in drugimi pogoji, ki se predpišejo z dovoljenjem.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka je potrebno tudi za vsako bistveno povečanje prometa na dovoznem priključku oziroma pristopu in za uporabo dovoznega priključka oziroma pristopa za drugačen promet kot doslej.
88.	člen
Za cesto pristojni upravni organ lahko prepove uporabo obstoječega dovoznega priključka ali pristopa, če je drugje zagotovljena možnost pristopa na cesto, ali odredi, da se več dovoznih priključkov ali drugih pristopov na cesto usmeri na skupen priključek. če je to potrebpo zaradi varstva ceste, cestnih objektov ali varnosti prometa.
89.	člen
Da se zavaruje javna cesta, lahko razglasi za gozdarstvo pristojni upravni organ ustrezne družbenopolitične skupnosti na zahtevo upravljalca javne ceste posamezne gozdne pasove v bližini ceste ali ob cesti za varovalne gozdove v skladu s predpisi o gozdovih.
Organi oziroma organizacije, ki pogozdujejo go-Ijave ter urejajo hudournike in deroče reke ob javni cesti, morajo sodelovati z upravljalcem javne ceste in prilagoditi vrsto in obseg takih del potrebi, da se zavaruje javna cesta.
Upravljalec javne ceste prispeva k stroškom za pogozditev goljav in za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo taka dela za varstvo javne ceste in glede na obseg takih del ob javni cesti.
,	90. člen
Prepovedano je odstranjevati, prestavljati, zakrivati ali poškodovati prometne znake na javnih cestah.
Če ni več potrebno, da bi bil na kakšnem mestu prometni znak, ali če zaradi spremenjenih razmer na javni cesti pomen prometnega znaka ne ustreza več novim razmeram, mora upravljalec javne ceste tak prometni znak umakniti ali ga nadomestiti z ustreznim drugim znakom.
91.	člen
Republiška skupnost za ceste skrbi, da se na lokalni javni cesti ali na nekategorizirani javni cesti postavijo in vzdržujejo ustrezni prometni znaki in nosi stroške, kadar se taka cesta priključuje ali križa z magistralno ali regionalno cesto.
92.	člen
Na mejnih prehodih je upravljalec javne ceste dolžan skrbeti samo za vozišče javne ceste.

93.	člen
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo žičnic nad javnimi cestami ali ob njih mora investitor predložiti soglasje upravljalca cest; taka gradnja se lahko izvaja le ob pogojih, ki jih določi upravljalec ceste.
94.	člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za rudarjenje v varovalnem stožcu javne ceste mora investitor priložiti soglasje upravljalca ceste.
95.	člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje voznih del izven varovalnega pasu, katerih posledica bi lahko bila sprememba vodostaja oziroma višine podzemskih voda, ki bi lahko vplivala na stabilnost cestnega telesa oziroma na stroške vzdrževanja ali na promet na cesti, mora investitor priložiti soglasje upravljalca ceste; taka dela se lahko opravljajo le na način, ki ga določi upravljalec ceste.
96.	člen
Prepovedano je:
1.	odvajati na javno cesto vodo, gnojnico, odplake ter druge tekočine;
2.	puščati na javni cesti sneg ali led, ki pada ali zdrsne na cesto;
3.	ovirati odtekanje vode z javne ceste ;
4.	puščati na javno cesto živali, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu, ali graditi na cestah ali v njih neposredni bližini napajališča za živali;
5.	puščati na javno cesto z moderno urejenim voziščem konje ali druge živali, ki so tako podkovani, da lahko poškodujejo cesto;
6.	uporabljati na javni cesti vozila, ki imajo železne obroče na kolesnih platiščih tako pritrjene, da lahko poškodujejo cesto;
7.	z mazili ali drugimi mastnimi snovmi poma-stiti javno cesto ali z njimi tako ravnati, da lahko pomastijo cesto;
8.	voziti ali parkirati po neurejenih bankinah, hodnikih za pešce in drugih delih javne ceste, ki niso namenjeni za promet z vozili, razen če je parkiranje izrecno dovoljeno;
9.	postavljati ob javni cesti ograje, zasejati živo mejo, drevje, trto, ali druge nasade, nameščati les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, ali če se s tem poškoduje javna cesta;
10.	orati v razdalji 4 m od meje cestnega sveta v smeri proti cestišču ali v širini 1 m od cestne meje vzporedno s cestiščem;
11.	obračati na javni cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
12.	nameščati in uporabljati na cesti ali ob cesti luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
13.	opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javni cesti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ovirati ali ogrožati promet ;
14.	zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami ;
15.	vlačiti po javni cesti hlode, veje, skale in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
16.	spuščati po pobočjih cestnih nasipov in usekov kamenje, les, druge predmete ter material;
17.	uporabljati za dovoz ali pristop na javno cesto mesto, kjer ni dovoljenega dovoznega priključka oziroma pristopa.
VII.	INSPEKCIJA JAVNIH CEST
97.	člen
Magistralne in regionalne ceste nadzoruje republiški prometni inšpektorat.
Lokalne in nekategorizirane javne ceste nadzoruje občinski ali medobčinski inšpektor za ceste, ki ne sme biti obenem upravni referent.
Medobčinske prometne inšpektorate ustanovijo zainteresirane občinske skupščine z družbenim dogovorom, če same te inšpekcije ne morejo ustanoviti.
98.	člen
Organi za inšpekcijo javnih cest nadzorujejo zlasti:
—	stanje javnih cest, njihovo vzdrževanje po tehničnih in drugih predpisih ter izpolnjevanje tehničnih in drugih pogojev, s katerimi se zagotovi sposobnost ceste za varen in neoviran promet,
—	izvrševanje določb tegh zakona o pogojih za promet na javnih cestah in o ukrepih za varstvo javnih cest,
—	uporabo tehničnih predpisov, normativov in standardov pri izvajanju del in uporabi materiala pri rekonstrukciji ali gradnji javne ceste.
99.	člen
Inšpektor za javne ceste opravlja inšpekcijo javnih cest samostojno in izdaja odločbe v mejah dolžnosti, ki jih ima po tem zakonu in po drugih predpisih.
Pri opravljanju inšpekcije javnih cest je inšpektor za javne ceste upravičen:
1.	pregledovati dela na vzdrževanju, rekonstrukciji in gradnji javnih cest in njih objektov;
2.	pregledovati tehnično dokumentacijo v zvezi z vzdrževanjem, rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest;
3.	ustaviti dela, ki se izvajajo v nasprotju s tehničnimi normativi in standardi pri izvajanju del in uporabi materiala pri vzdrževanju, rekonstrukciji in gradnji javnih cest, v nasprotju z določbami o pogojih za promet na javnih cestah ali v nasprotju z določbami o ukrepih za varstvo javnih cest;
4.	odrediti, da se morajo odpraviti pomanjkljivosti na javnih cestah, ki ogrožajo varnost prometa na njih;
5.	odrediti, da se morajo ustaviti dela v neposredni bližini javne ceste, ki lahko spravijo v nevarnost javno cesto in promet na njej;
6.	odrediti ukrepe za zavarovanje javne ceste in, če je treba, začasno prepovedati promet, cestnim vozilom, ki utegnejo zaradi svoje skupne teže, dimenzije ali drugih tehničnih lastnosti prizadeti javni cesti ško-
z do ali spraviti v nevarnost promet;
7.	odrediti začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani javni cesti, ki še ni tehnično pregledana;
8.	ukreniti in storiti drugo, kar je upravičen po posebnih predpisih.
Ce je javna cesta v takem stanju, da na njej ni mogoč varen promet, odredi inšpektor za javne ceste takojšnje zavarovanje, po potrebi pa začasno prepove tudi promet na cesti oziroma promet na ogroženem odseku.
i	O vsem, kar je ugotovil, in kar je ukrenil, mora inšpektor nemudoma obvestiti pristojni organ za inšpekcijo javnih cest in upravljalca javne ceste.
100.	člen
Državni organi, delovne in druge organizacije in občani, ki uporabljajo javne ceste ter cestna podjetja in druge delovne organizacije, ki izvajajo na cesti ali v neposredni bližini javne ceste ali objekta na cesti kakšna dela ali delajo kaj drugega, kar bi lahko spravilo v nevarnost javno cesto ali promet na njej, morajo inšpektorjem za javne ceste omogočiti inšpekcije, jim dati potrebna pojasnila in na vpogled potrebno tehnično dokumentacijo.
101.	člen
Inšpektorji za javne ceste izdajajo svoje odredbe s pismeno odločbo.
Zoper inšpektorjevo odločbo je dovoljen v osmih dneh od njene vročitve ugovor pri organu za inšpekcijo javnih cest; ta lahko inšpektorjevo odločbo potrdi, spremeni ali odpravi.
Ugovor iz drugega odstavka tega člena odloži izvršitev odločbe.	,
Inšpektor za javne ceste sme v odločbi določiti, da ugovor ne zadrži njene izvršitve, če to terja nujnost v odločbi odrejenega ukrepa.
102.	člen
Zoper odločbo, ki jo o ugovoru izda za inšpekcijo javnih cest pristojni občinski upravni organ, je dovoljena pritožba na republiški prometni inšpektorat.
Zoper odločbo, ki jo o ugovoru izda republiški prometni inšpektorat, je dovoljena pritožba na republiški upravni organ, ki je pristojen za javne ceste.
Pritožbe je treba vložiti v osmih dneh od vročitve odločbe o ugovoru.
Pritožba ne odloži izvršitve odločbe.
Organ za inšpekcijo javnih cest, ki je zoper njegovo odločbo vložena pritožba, lahko na obrazloženo zahtevo pritožnika odloži izvršitev odločbe, če bi mu izvršitev povzročila škodo, ki bi se težko dela popraviti.
103.	člen
Ce inšpektor za javne ceste pri inšpekciji spozna, da je bil storjen prekršek, da predlog za uvedbo postopka o prekršku; če spozna, da je bil storjen gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, mora to naznaniti organu, ki je pristojen za uvedbo postopka zoper kršilca.
104.	člep
Republiški prometni inšpektorat ima nasproti občinskim ali medobčinskim Inšpektoratom 'tele pravice in dolžnosti:
—	odloča o pritožbah zoper njihove odločitve,
—	neposredno nadzoruje njihovo delo,
—	lahko jim daje obvezna strokovna navodila za njihovo delo,
—	lahko odredi, da morajo opraviti posamezno inšpekcijsko zadevo iz občinske pristojnosti. Lahko pa tudi sam opravi tako zadevo, če ugotovi, da občinski organ posamezne nadzorstvene zadeve ni opravil ali je ni opravil pravilno; o tem mora obvestiti občinski organ,
—	lahko jim odredi, da morajo opraviti posamezno inšpekcijsko zadevo iz republiške pristojnosti, vendar mora povrniti vse stroške, ki so s to zadevo nastali,
—	lahko sam z odločbo izreče upravni ukrep in naznani kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek, oziroma predlaga uvedbo postopka za prekršek, če tega ni storil v okviru svoje pristojnosti občinski ali medobčinski inšpektorat, čeprav je bil dolžan to storiti.
105.	člen
Občinski ali medobčinski prometni inšpektorati morajo pošiljati republiškemu prometnemu inšpektoratu na njegovo zahtevo poročila iz svojega delovnega področja in podatke o stanju in pojavih, ki nastajajo v zvezi z izvrševanjem predpisov o javnih cestah, ki jih nadzorujejo.
106.	člen
Pri opravljanju inšpekcije mora imeti inšpektor za javne ceste izkaznico, s katero dokazuje svoje uradno svojstvo. Obrazec izkaznice in kako se izkaznice izdajajo, predpiše predstojnik za javne ceste pristojnega republiškega upravnega organa.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
107.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija, ki je prevzela vzdrževanje javne ceste:
1.	če ne usposobi ali,ne vzdržuje javne ceste za tak promet, kot to določajo zakoniti predpisi o javnih cestah in predpisi o prometu na javnih cestah (55. člen),
2.	če ravna v nasprotju z obveznostjo preventivnega nadzorstva nad dogajanjem na javnih cestah oziroma v njihovem varovalnem pasli in takoj ne ukrepa (63. člen).
Za dejanji iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije, ki je prevzela vzdrževanje javne ceste z denarno kaznijo 300 do 3000 dinarjev.
108.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če prepreči postavitev začasnih varovalnih naprav (palisad, snežnih ograj, železnih mrež in podobno) ali jih odstrani (46. člen);
2.	če pravočasno ne razglasi nameravane gradnje ali rekonstrukcije ceste oziroma naprave v cestnem telesu ali če ne da upravljalcu oziroma investitorju naprave v cestnem telesu potrebnih načrtov in drugih podatkov (48. člen);
3.	če vozi po jdvni cesti ali njenem delu, na katerem je pristojni organ sploh prepovedal promet, ali vozi po določenem delu ceste z vozilom, s katerim je pristojni organ prepovedal voziti (58. člen);
Z
4.	če vozi po javni cesti z motornim vozilom s kolesi, ki lahko poškodujejo vozišče, oziroma z gosenicami brez primernih oblog (66. člen);
3.	če vozi po javni cesti z motornim vozilom, pri katerem skupna teža presega največji dovoljeni osni pritisk, ali vozi po njej z motornim vozilom, pri katerem osni pritisk ni v skladu s tehničnim stanjem javne ceste (67. člen);
6.	če vozi po javni cesti z vprežnim vozilom s skupno težo nad 3 tone, ki nima v 68. členu tega zakona predpisanih koles;
7.	če brez posebnega dovoljenja opravi izredni prevoz ali ne opravi izrednega prevoza na takšen način in po takih pogojih, kot je to določeno v dovoljenju za izredni prevoz (69. člen);
8.	če izvaja v bližini ceste ali njenih objektov kakšna dela ali kaj drugega, kar lahko spravi v nevarnost cesto oziroma objekt ali promet na cesti ali spremeni terenske razmere (80. člen).
Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev.
109.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev se kaznuje pravna oseba za prekršek:
1.	če začasno ali trajno zasede javno cesto ali izvaja na cesti kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z njenim vzdrževanjem ali rekonstrukcijo, če stresa, pušča ali meče na cesto kakršnekoli predmete ali material, ali če stori kaj drugega, kar lahko poškoduje cesto ali njen objekt, ali ovira, ali ogroža promet na cesti (72. člen);
2.	če ne odstrani z javne ceste pokvarjenega vozila ali tovora tako, kot je predpisano (73. člen);
3.	če onesnaži javno cesto in je ne očisti, ali če pred javnim prostorom ne očisti javne ceste, ki so jo onesnažili obiskovalci javnega prostora ali živali (74. člen);
4.	če brez dovoljenja pristojnega organa postavi v varovalnem pasu stavbo ali kakšen drug objekt, ki se v tem pasu brez dovoljenja ne sme postaviti (75. člen);
5.	če ne ogradi zemljišča v primerih, ko je to dolžan storiti (82. člen);
6.	če zasadi v bližini križišča dveh cest v nivoju, v bližini priključka javne ceste na drugo javno cesto ali v bližini križišča ceste z železniško progo v nivoju drevje, postavi tam predmete, ali stori kaj drugega, kar ovira preglednost ceste ali železniške proge (83. člen);
7.	če na javni cesti ali ob cesti postavi napis ali drug znak brez dovoljenja upravljalca ceste ali v nasprotju s pogoji dovoljenja (84. člen);
8.	če zgradi dovozni priključek ali pristop na javno cesto v nasprotju z določbami 87. člena tega zakona;
9.	če odstrani, prestavi, zakrije ali poškoduje prometni znak na javni cesti (90. člen);
10.	če ravna v nasprotju s prepovedmi iz 96. člena tega zakona.
Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo od 10 do 300 dinarjev.
110.	člen
Posamezniki se kaznujejo za prekrške iz 1., 3., 7. in 8. točke 108. člena in 1., 2., 4., 6., 8., 9. in 10. točke 109. člena tega zakona z denarno kaznijo do 3000 dinarjev; za prekrške iz 2., 4.. 5. in 6. točke 108. člena in 3., 5. in 7. točke 109. člena tega zakona ,pa z denarno kaznijo 500 dinarjev.
111.	člen
Organizacija, ki vzdržuje javne ceste, se kaznuje za prekrške z denarno kaznijo od 100 do 3000 dinarjev:
1.	če se ne ravna po odločbi, ki jo izda inšpektor po 99. členu tega zakona;
2.	če onemogoča ali ovira opravljanje zadev z delovnega področja inšpektorja javnih cest (100. člen).
Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije iz prvega odstavka z denarno kaznijo od 50 do 200 dinarjev.
*
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
112.	člen
Republiška skupnost za ceste se mora konstituirati do 1. julija 1972.
113.	člen
Priprave za ustanovitev republiške skupnosti za ceste izvrši iniciativni odbor.
Iniciativni odbor šteje 31 članov; od tega:
—	10 članov, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije,
—	6 članov predstavnikov občin, ki jih imenujejo delegati občin na zasedanju v Skupščini SR Slovenije,
—	6 članov predstavnikov delovnih organizacij, ki jih imenuje gospodarska zbornica SR Slovenije,
—	8 člani predstavniki občanov, ki so lastniki prevoznih sredstev, in ki jih imenuje avto-moto zveza Slovenije,
—	2 člana predstavnika cestnih podjetij, ki jih imenuje republiški odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije,
—	2 člana upravnega odbora in 2 člana strokovne službe cestnega sklada SR Slovenije, ki jih imenuje upravni odbor tega sklada.
114.	člen
Iniciativni odbor pripravi začasni statut republiške skupnosti za ceste ter organizira in skliče skupščino republiške skupnosti za ceste.
115.	člen
Cestni sklad SR Slovenije preneha z dnem konstituiranja republiške skupnosti za ceste.
Sredstva cestnega sklada SR Slovenije, njegove pravice in obveznosti ter arhivsko gradivo (tehnična dokumèntacija, spisi in drugo gradivo), se prenesejo na republiško skupnost za ceste.
Sredstva sklada se prenesejo po prevzemni bilanci.
116.	člen
Ureditev obstoječih avtobusnih postajališč je treba uskladiti z določbami tega zakona v treh letih od njegove uveljavitve.
117.	člen
Z odloki družbeno-političnih skupnosti se določi kategorija obstoječih javnih cest glede na njihov pomen.
Javne ceste, ki se jim po prejšnjem odstavku določi kategorija, kot druge javne ceste, zgrajene do uveljavitve tega zakona, ki ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih pogojev za kategorijo, ki jim je določena, je treba prilagoditi tem pogojem ob njihovi re-konstrukèiji oziroma ob ponovni gradnji.
118.	člen
Obstoječe stanje glede napisov in opozorilnih znakov na javnih cestah in ob njih, mora upravljalen javne ceste prilagoditi določbam 84. člena tega zakona v treh mesecih od dneva njegove uveljavitve.
119.	člen
Obstoječe dovoljenje dovozne priključke in pristope na javne ceste je treba urediti v skladu z določbami tega zakona v dveh letih od dneva njegove uveljavitve. Ce jih koristniki v tem roku ne uredijo, jih morajo odpraviti; če tega ne storijo, jih odpravi upravljalec ceste na stroške koristnikov.
120.	člen
Za ceste pristojni republiški upravni organ je pooblaščen, da lahko v predpisih, ki jih izdaja po pooblastilu iz tega zakona, določa prekrške in predpisuje zanje kazni.
Ì21. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1.	Zakon o javnih cestah (Uradni list LRS, št. 39-275/62 in Uradni list SRS, št. 12-70/67);
2.	Zakon o delitvi sredstev za ceste na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12-78/67);
3.	Zakon o cestnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 8-62/63, 30-310/65 in 12-80/67);
4.	Odlok o pristojbinah za vprežna vozila (Uradni list LRS, št. 31-276/61);
5.	11. člen zakona o modernizaciji ceste državna
meja pri	Šentilju—Maribor—Celje—Ljubljana—Po-
stojna — državna meja pri Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 9-63/69).
122. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
289.
Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) je Skupščina SR Slovenije na Seji republiškega zbora dne 27. decembra 1971 in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o razvrstitvi javnih cest II. reda v SR Sloveniji I
Za javne ceste II. reda se določijo ceste v priloženem seznamu, ki je sestavni del tega odloka.
II
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odločba o kategorizaciji cest II. reda (Uradni list SRS, št. 40-185/51).
III
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 34-49/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
Seznam cest II. reda
St. ceste	Odcep	Potek	PriklJ.	Dolžina km
300	la	Rateče—Planica—Tamar	—	6,340
301	meja	Predel—Bovec—Nova Gorica—Sežana—Divača — po c. 6b — Škocjanske jame— Matovun—Škofije—Ribnica	6c	159,473
301a	301	Strmec—Manggrt	—	11,824
301b	301	Žaga—Uče j a	meja	7,000
301c	301	Idrsko—Livek	meja	6,910
301d	301	Solkan — meja	meja	1,147
301e	301	Šempeter — meja	meja	0,319
301f	301	Dornberk—Selo	6a	5,400
301g	301	Dutovlje—Repentabor	meja	5,333
301h	301	Divača—Lokev—Lipica	meja	8,727
302	la	Kranjska gora—Vršič— Bovec	301	42,915
303	301	Kobarid—Robič	meja	8,979
303a	303	Staro selo—Breginj—most na Nadiži	meja	14,200
304	6	Kalce—Godovič—Zelin— Most na Soči—Tolmin— Peršcti	301	69,300
304a	304	Most na Soči—Ušnik	301	4,108
305	301	Plave—Dobrovo	—	11,000
305a	305	D obrovo—V ipolže	meja	4,650
305b	305	Dobrovo—Plešivo	meja	3,000
305c	305	Dobrovo—Neblo	meja	5,000
306	301	Šempeter—Miren—Lokvice—Opatje selo—Kostanjevica—Komen—Štanjel —Manče	389	50,886
306a	306	odcep Miren — meja	meja	0,200
306b	306	odcep Lokvice — meja	meja	0,400
306c	306	odcep Opatje selo — meja	meja	0,400
306e	306	odcep Komen—Gorjansko — meja	meja	6,126
306d	306e	Gor j attsko—Brestovica— Klariči	meja	10,040
308	304	Godovič—Črni vrh—Col	6a	15,248
309	6b	Aver, Mostičje—Kubed	SRH	18,658
310	2	Bertoki—Pridvor—Gra-čišče	309	13,950
St. ceste	Odcep	Potek	PriklJ.	Dolžina km
311	2	Koper—Dragon j a	SRH	16,150
312	6a	Col—Predmej a—Lokve— Čepovan—Most na Soči	304	44,230
312a	301	(Nova Gorica)—Solkan— Lokve	312	19,450
312b	312	Čepovan—D. Trebuša	304	10,890
313	6c	Prem—Obrov—Golac	SRH	28,504
314	304	Bača—Podbrdo—zveza žel. predor—Škofja Loka—Je-prca—Kamnik—Stahovica —Černivec—Gornji grad— Radmirje	340	119,944
314a	314	odcep žel. postaja—Podbrdo		0,200
314b	314	Stahovica—Kamniška Bistrica		8,326
315	la	Lesce—Bled—Boh. Bistrica —Savica		39,032
316	315	Bled—Gorje—Mrzli studenec—Jereka—zveza do c. 315 pri Bitnjah—Bohinjsko jezero	315	40,091
316a	316	odcep Mrzli studenec—Pokljuka—Rudno polje		3,624
317	316	Krnica—Zg. Radovina— Mojstrana (Dovje)	la	13,750
317a	317	odcep Zg. Radovina— Krmarica		5,000
318	la	Javornik—Blejska Dobrava—Poljane—Gorje	316	7,706
319	meja Jezersko—Kranj — po c. 1			
		—Škofja Loka — po c. 314 —Gorenja vas—Sovodenj —Cerkno—Želin	304	88,912
320	6	Planina—Bloška polica— Žlebič	325	46,063
321	315	Lesce—Radovljica—Kamna gorica—Kropa—Jamnik —Dražgoše—Rudno— Vres j e—Boh. Bistrica	315	55,889
321a	321	odcep Kropa—Podnart— Podtabor	la	7,799
321b	321	odcep Rudno—Češnjica	314	2,475
321c	321	odcep Vres j e—Sorica— Petrovo brdo	314	13,700
321d	321c	odcep Sorica—Podrošt	314	5,400
322	la	Žirovnica—Begunj e—Tržič —Golnik—Kokrica — po c. 319—Kranj—Brniki— Moste—Mengeš—Trzin	6	55,219
323	1	Šentvid—Tacen—Vodice— Brniki—Cerklje—žičnica Krvavec		23,957
324	319	Gorenja vas—Lučine— Ljubljanica—Horjul—Vrhnika—Borovnica—Podpeč —Ig—Škofljica	325	60,109
325	1	Škofljica—Kočevje—Brod na Kolpi	SRH	79,525
St. ceste	& o	Potek	Priklj.	Dolžina km
326	325	Kočevj e—Smuka—Dvor— Žužemberk—Dobrnič—		
		Trebnje—Boštanj— po c. 388—Radna—Sevnica— Planina—Lesično—Vir-štanj—Golobin j ek	338	125,228
326a	326	odcep Planina—Dežno	336	3,311
326b	326.	Šmarje—Breg	330	7,625
327	1	Grosuplje— po c. 331— Mlačevo—Krka—Žužemberk— po c. 326—Soteska —Podturn—Črmošnjice— Gaber pri Semiču—Črnomelj—Adlešiči '	364	77,675
328	6	Črnuče—Šentjakob—Litija —Zidani most	388	66,099
329	330	Reka—Čatež—Vel. Loka	326	24,765
330	1	Ljubljana-t-Besnica— Šmartno pri Litiji—Reka— Sopota—Radeče—Breg— Jurklošter	336	89,272
331	1	Škofljica—Šmarje—Grosuplje—Višnja gora—Radohova vas—Občine— po c. 326—Mirna peč—Novo mesto	4	54,022
332	326	Mokronog—Zbure—Škocjan— po c. 1—Dobruška vas—Šen tj ernej	333	22,500
333	327	Soteska—Novo mesto— po c. 4—Kostanjevica—Krška vas—Bregana	SRH	62,682
334	325	Livold—Kanižarica	335	37,200
335	SRH	Drašiči—Metlika—Črnomelj—Vinica	SRH	42,546
336	6	Želodnik—Moravče—Kan-drše—Izlake—Zagorje— Trbovlje—Hrastnik—Dol— Šmarjeta— pò c. 388— Mišji dol—Jurklošter— Dežno—Crnolica—Šentjur	344	98,599
33Sa	336	odcep Izlake—Trojane ■	6	7,297
336b	336	odcep Zagorje—most čez SaVo	328	2,126
336c	336	odcep Trbovlje—most čez Savo	328	1,000
336d	336	odcep Hrastnik—kolodvor —most čez Savo	328	1,612
337	6	Slov. Konjice—Poljčane— Majšperk—Tržeč—Lesko-		
		vec	SRH	56,809
338	6	Slov. Bistrica—Mestinje— Čatež	1	71,821
338a	338	Bistrica—meja (Kumrovec)	SRH	1,090
338b	338	Bizeljsko—meja (Klanjec)	SRH	5,400
339	6	Višnja vas—Dobrna— črnova	341	12,667
340	6	Šentrupert—Solčava—• Rinka		59,402
340a	340	Solčava—Matkov kot	meja	5,000
2	S -	Potek	—y 2	c |e
5	§ :		'C p.	o*
340b	340	Mozirje—Golte	—	4,500
341	meja	Holmec—Dravograd— zveza do c. 3—Slovenj Gradec—Huda luknja-Arja vas	6	73,191
341a	341	Dravograd—Libeliče	meja	8,805
341b	341	Ravne—Kotlje (Rimski vrelec)—Slovenj Gradec	341	15,054
342	341	Poljana—Črna—Šentvid— Šoštanj—Velenje—zveza do c. 341—Polzela—Dobr-teša vas	6	63,594
342a	342	Šoštanj—Gorenj e—Soteska	340	10,647
343	3	Ruta—Lovrenc na- Pohorju —Pesek—Oplotnica—Slov. Konjice	6	31,922
343a	343	Oplotnica—Ložnica	6	9,362
344	6	Celje—Mestinje— po c. 338 —Podplat—Rog. Slatina— Rogatec—Rok	SRH	47,846
345	6	Tepanje—Žiče—Dramlje— Dole—Šentjur— po c. 344 in po c. 336—Črnolica—2e-gar—Lesično—Koz j e— Podsreda—Bistrica ob Sotli	338	60,543
346	344	Rogatec—Strmec—Maj -šperk—Ptuj— po c. 3—Senarska—Lenart—Zg. Ščavnica—Trate— po c. 352— most	meja	70,595
347	6	Slov. Bistrica—Hajdina (Ptuj)— po c. 3—Spuhlja— Bori—Zavrč	SRH	35,410
348	6	Maribor—V urberg—Ptuj	346	26,587
349 1	351	Videm—Radenci— po c. 387 —Petan j ci—Cankova—Sotina—Kuzma	meja	35,543
349a	349	odcep Cankova — meja	meja	0,824
350	387	Murska Sobota—Gederovci meja		9,960
351	meja Dobrovnik—Renkovci—			
		Beltinci— po c. 387—Bretonci—Veržej—Križevci— po c. 353—Lokavci—Grabe —Zihlava—Videm—Senarska	346	54,448
352	6	Šentilj—Sladki vrh—Trate —Gornja Radgona	387	35,108
353	387	Radenci—Križevci—Ljutomer—Radomer j e—Ivan j -kovci—Pavlovci—Ormož	3	36,823
354	353	Ormož—Središče—Čako-		
		vec	SRH	13,262
355	meja Hodoš—Mačkovci—Mur-			
		ska Sobota	387	32,212
356	355	Petrovci—Adrij anci—Šu-linci— Zena vi j e—Boreča—		
		Martinj e—Dolič—Kuzma	349	14,950
357	355 Martjanci—Dobrovnik—
Dolga vas— po c. 7—Len-. dava—Pince
1	a s	Potek	—t S	S le
»	S		p S	Q*
358	351	Renkovci—Turnišče— Crenšovci—Sr. Bistrica— Razkrižje—Stročja vas— Presika—V uzmetinci—Miklavž—Pavlovci	353	32,263
358a	358	Razkrižje—meja SRH (Mursko Središče)	SRH	3,798
358b	358a	Razkrižje—meja SRH (Štrigova)	SRH	0,420 -
358c	358	odcep Stročja vas—Ljutomer	353	2,460
359	6	Počehova—Zg. Kungota— Jurij	meja	12,500
359a	359	odcep Zg. Kungota—Plač	meja	5,590
360	351	Zihlava—Ptuj	346	20,670
361	6	Hoče—Areh, ode. žičnica, Mariborska koča	_	23,368
362	345	Podsreda—Senovo—Videm —D. Pohanca—Brežice— Dobova	SRH	40,704
362a	362	Videm—most čez Savo— Krško	388	0,665
363	388	Impolca—Impolški graben —Zavratec—Roviše—Raka —Smednik—Drnovo—Križaj pri Podbočju	333	30,942
364	335	Podzemelj —Adlešiči—V i-nica—Stari trg—Brod na Kolpi— po c. 325—meja— Osilnica—meja (Čabar)	SRH	85,522
365	328	Litija—Šmartno—Bogen-šperk—Pluskar—Bič	1	19,370
366	314	Kamnik—Motnik—Ločica	6	29,214
367	341	Zg. Dolič—Sp. Dolič—Vitanje—Stranice	6	19,362
368	6	Latkova vas—Prebold— Marija Reka—Trbovlje	336	17,488
369	3	Radlje	meja	5,204
370	3	Radlje—Ribnica (Ribniška koča)—Podvelka	3	31,090
371	6	Ljubljana—Šentjakob— Domžale—Duplica—Kamnik	314	22,574
372	1	L j ubij ana—Ig—Rakitna— Selšček—Begunje—Cerknica	320	48,776
373	320	Sodražica—Hrib—Trava (čabar)	SRH	31,525
374	320	Bloška polica—Pudob— Prezid	SRH	18,732
375	331	Ivančna gorica—Krka— pc c. 327—Mlačevo—Zdenska vas—V idem—Raščica	i 325	26,762
376	324	Ljubljanica—Polhov gradeč—Dvor—Dobrova—V ič	6	24,876
377	304	D. Trebuša—Sp. Idrija— po c. 304—Ziri	378	33,707
meja 31,755
1	S	Potek	t-n 5	a s ■ " E
š	O		s	S fi
378	6	Postojna—Rakov Škocjan —Unec— po c. 320—Ivanje		
1		selo—Laze—Logatec— po c. 6—Rovte—Žiri—Selo—		
		Fužine	319	51,569
379	6c	Ilirska Bistrica—Okroglina —Sviščaki pod Snežnikom —Mašun—Pudob	374	, 50,067
380	379	Ilirska Bistrica—Zabiče—		4
		Novokračine	SRH	19,100
381	2a	Podgrad—Ilirska Bistrica —Knežak—Pivka	6c	28,080
382	2	Valeta—Portorož—Piran	—	4,765
383	6b	Kostelec—Socerb	meja	3,665
384	la	Mojstrana (Kraje)—Vrata (Aljažev dom)		13,276
386	363	Zavra tee—Bučka—Škocjan— po c. 332—Zbure—		
		, Šmarjeta—Kronovo—Oto-		
		čec—Mačkovec	4	25,015
387	6	(Maribor) Pesnica—Gor. Radgona—Murska Sobota —Lendava	7	
		vključno: Gor. Radgona— most čez Muro (meja)— Gor. Radgona		81,493
388	6	Celje—Zidani most—Krško		
•		—Drnovo	1	64,029
389	6	Razdrto—Ajdovščina	6a	22,415
390	6b	Dekani—Lazaret	meja	8.939
322a	322	Mengeš—Duplica	371	3.908
		Skupaj		3.910,070
290.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o vplačevanju obveznega posojila
za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo
Razglaša se zakon o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 23. in 24. decembra 1971.
St. 30-42/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo
1.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Organizacije združenega dela s področja gospodarstva in poslovne banke z območja SR Slovenije vplačujejo obvezno posojilo za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (v nadaljnjem besedilu: posojilo) po določbah zakona o sredstviji obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SFRJ, št. 33/71, v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in po določbah tega zakona.
2.	člen
Z organizacijami združenega dela s področja gospodarstva, ki so dolžne vplačevati posojilo, so mišljene vse organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, njihova poslovna združenja in temeljne organizacije združenega dela v njihovi sestavi, če sq vpisane v register kot pravne osebe.
Za temeljno organizacijo združenega dela, ki ni pravna oseba, vplačuje posojilo iz njenega dohodka gospodarska organizacija, v katere sestavi je.
3.	člen
Organizacije združenega dela s področja gospodarstva in poslovne banke (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za posojilo) vplačujejo posojilo po stopnji, ki je 'določena s tem zakonom, in sicer od osnove, ki jo tvorijo sredstva njihovega poslovnega sklada.
4.	člen
Da bi zavezanci za posojilo iz SR Slovenije oziroma SR Slovenija izpolnili obveznosti za vplačevanje posojila v obsegu, ki ga določa zvezni zakon, se stopnje za vplačevanje posojila vsako leto prilagajajo doseženemu družbenemu proizvodu družbenega gospodarstva SR Slovenije.
2.	STOPNJA ZA POSOJILO
5.	člčn
Splošna stopnja za posojilo znaša 4,2 "/o.
Po splošni stopnji se vplačuje posojilo za vse dejavnosti, za katere ni v tem zakonu predvidena nižja stopnja oziroma oprostitev plačevanja posojila.
6.	člen
Po stopnji 3,9 "/o se vplačuje posojilo za naslednje dejavnosti:
—	industrija (razen industrijskih dejavnosti, za katere je v tem zakonu predpisana nižja stopnja ali oprostitev),
r- gradbeništvo, -
—	proizvodna obrt.
7.	člen
Po stopnji 1,75% se vplačuje posojilo *za naslednje dejavnosti:
—	proizvodnja celuloze in papirja,
—	tekstilna industrija (razen proizvodnje bombažne preje in tkanin),
—	proizvodnja mlinskih žitnih izdelkov, dejavnost pekarn, predelava in konzerviranje sadja, zelenjave, mesa, rib in mleka, klanje živine, spravljanje živil v silose, rydianizirana skladišča in hladilnice ter sušenje semenskega blaga,
—	založniška dejavnost,
—	promet (razen železniškega prometa, mestnega prometa ter dejavnosti luk in pristanišč).
8.	člen
Po stopnji 1 °/o se vplačuje posojilo za naslednje dejavnosti:
—	proizvodnja, prenos in distribucija električne energije,
—	proizvodnja koksa in plinarne,
—	proizvodnja izdelkov črne metalurgije,
—	dejavnost storitvene obrti,
—	gostinska dejavnost,
—	dejavnost turističnega posredovanja,
—	proizvodnja bombažne preje in tkanin.
9.	člen
Obveznosti vplačevanja posojila za oproščene:
1.	dejavnosti:
—	proizvodnja premoga, sušenje premoga in bri-ketiranje,
—	rudniki barvnih kovin,
—	rudniki nekovinskih rudnin,
—	kmetijstvo,
—	ribištvo,
—	gozdarstvo,
—	vodno gospodarstvo,
—	železniški promet,
—	dejavnosti luk in pristanišč,
—	dejavnost letališč,
—	mestni promet,
—	stanovanjska dejavnost,
—	komunalna dejavnost,
—	časopisna dejavnost;
2.	osnovna sredstva:
—	javna komunikacijska sredstva (ceste),
—	ladje, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov,
—	zemljišča,
—	gozdovi in gozdne poti,
—	zaščitni vodnogospodarski objekti,
—	objekti za namakanje in osuševanje zemljišč,
—	naprave za čiščenje vode in zraka,
—	osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene vojaške potrebe, in sicer tisti del osnovnih sredstev, ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade.
10.	člen
Organizacija združenega dela vplačuje posojilo po stopnji, predpisani za dejavnost, ki jo opravlja.
Če opravlja organizacija združenega dela več dejavnosti, za katere so predpisane različne stopnje posojila, ali je zanje predpisana oprostitev ali če ima osnovna sredstva, za katera je predpisana oprostitev, mora posebej izračunati osnovo in obračunati posojilo po stopnji, ki je predpisana za posamezne dejavnosti oziroma posebej izračunati znesek sredstev poslovnega sklada, za katerega je oproščena vplačevanja posojila.
11.	člen
če organizacija združenega dela ne ravna po drugem odstavku prejšnjega člena, vplačuje posojilo po splošni stopnji tudi od tistega dela poslovnega sklada, za katerega ni posebej izračunala osnove, ki bi zanjo veljala nižji) stopnja oziroma oprostitev. Če pa so za vse njene dejavnosti predpisane stopnje, ki so nižje od splošne stopnje, oziroma če je za nekatere dejavnosti organizacija združenega dela oproščena vplačevanja posojila, vplačuje posojilo od tistega dela poslovnega sklada, za katerega ni posebej izračunala osno.ve, ki bi
zanjo veljala nižja stopnja oziroma oprostitev — po najvišji stopnji, določeni za katerokoli dejavnost, ki jo opravlja.
3.	NAČIN VPLAČEVANJA POSOJILA
12.	člen
Posojilo se vplačuje na račun sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo prek posebnega zbirnega računa pri službi družbenega knjigovodstva.
13.	člen
Služba družbenega knjigovodstva — centrala za SR Slovenijo obvešča izvršni svet Skupščine SR Slovenije vsak mesec o dospelih obveznostih in o vplačanih posojilih prek zbirnega računa.
4.	OBVEZNOSTI IN PRAVICE SR SLOVENIJE V ZVEZI Z VPLAČEVANJEM POSOJILA
14.	člen
Če se z vplačili zavezancev za posojilo ne doseže tolikšnega posojila, kot je določeno v zveznem zakonu, zagotovi SR Slovenija sredstva v višini nastale razlike iz sredstev SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti kot premostitveni kredit.
Če se s posojilom doseže večji znesek kot je določen v 4. členu zveznega zakona, se za ta znesek zmanjša obveznost gospodarstva v naslednjem letu.
15.	člen
Če je SR Slovenija zagotovila premostitveni kredit v smislu prejšnjega člena, se ji ta kredit vrne naslednje leto iz vplačanega posojila, za katero bodo predpisane ustrezne višje stopnje.
Premostitveni kredit vrne služba družbenega knjigovodstva SR Sloveniji iz vplačanega posojila na zbirnem računu v enakih mesečnih obrokih naslednje leto.
16.	člen
Republiški sekretar za finance izda najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrale za SR /Slovenijo podrobnejše tehnične predpise o načinu vračanja premostitvenega kredita po prejšnjem členu.
5.	KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Organizacija združenega dela oziroma poslovna banka se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo do zneska neplačanega posojila, če ne vplača zapadlih posojil z namenom, da bi se izognila vplačilu posojila.
Za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma poslovne banke z denarno kaznijo od 500 do 1000 dinarjev.
6.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Sredstva, ki so jih zavezanci za posojilo vplačali v letu 1971 kot obveznost za omenjeno leto v obliki
obresti od poslovnega sklada po stopnjah, določenih z zveznimi predpisi, se štejejo za posojilo v smislu tega zakona.
19.	člen
Pri izračunavanju višine posojila v letu 1972 se do določitve novih stopenj ne upošteva povečana vrednost poslovnega sklada, ki je rezultat revalorizacije sredstev v smislu zakona o revalorizaciji sredstev organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 50/71).
20.	člen
:	Ta zakon začne veljati 1. januarja 1972.
291.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1972
Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1972, ki ga je sprejela .Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 23. in 24. decembra 1971.
St. 420-29/71	*
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o vodnem prispevku za leto 1972
1.	člen
Organizacije združenega dela ter občani in civilnopravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1972 vodni prispevek po določbah tega zakona.
č) podjetja, za izdelovanje papirja, lesovine, celuloze, kartona in 'lepenke (123-10) — po 0,16 dinarjev;
d)	rudniki nekovintkih rudnin (116-10) ter podjetja za izdelovanje furnirja in plošč (122-12) po 0,20 dinarjev;
e)	podjetja za izdelovanje motorjev, motornih vozil in traktorjev (117-61), podjetja za izdelovanje energetskih strojev in naprav, izvzemši električne (117-31) ter industrija gumija (126) — po 0,26 dinarjev;
f)	druge dejavnosti — po 0,39 dinarjev.
3.	člen
Občani, ki plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, plačujejo namesto vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo za 1,3 °/u povečano stopnjo davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. Na ta način zbrana sredstva se vplačujejo v vodni sklad SR Slovenije.
Povečane stopnje davka po prejšnjem odstavku ne plačujejo občani od katastrskega dohodka zemljišč, ki so oproščena davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, in tudi od katastrskega dohodka zemljišč, za katera plačujejo odškodnino po določbah 1. do 3. točke drugega odstavka 87. člena temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13-262/65).
Odmero povečane stopnje davka po prvem odstavku tega člena opravi pristojni občinski organ za finance po enakem postopku in hkrati z odmero davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
4.	člen
Plačila vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo so oproščeni:
a)	premogovniki,
b)	občani, za pogon vodnih mlinov, žag in podobnih vodosilnih naprav,
c)	komunalni vodovodi in organizacije, ki dobavljajo vodo drugim ter komunalne organizacije, ki vodo uporabljajo za vzdrževanje javnih naprav in površin.
5.	člen
2.	člen
Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo plačujejo:	•
1.	organizacije združenega dela, ki proizvajajo električno energijo, od kWh pridobljene električne energije:
a)	termoelektrarne — po 0,0020 dinarjev;
b)	hidroelektrarne — po 0,0026 dinarjev;
c)	druge organizacije združenega dela — od kWh pridobljene električne energije v svoji termoelektrarni ali v svoji hidroelektrarni — po 0,0026 dinarjev;
2.	druge organizacije združenega dela ter občani in civilno-pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost, od m8 izkoriščene ali uporabljene vode, in sicer:
a)	železarne (114-20) — po 0,033 dinarjev;
b)	podjetja za proizvodnjo cinka, živega srebra, antimona in drugo (115-27) — po 0,10 dinarjev;
c)	podjetja zb proizvodnjo nafte in naravnega plina (113-10), rudniki barvastih kovin (115-10), podjetja za proizvodnjo svinca (115-22), podjetja za proizvodnjo glinice in aluminija (115-23), valjarne barvastih kovin (115-30), podjetja za izdelovanje osnovnih kemičnih izdelkov (kisline, baze, soli, tehnični plini in drugo) (120-10) ter podjetja za izdelovanje cementa in ce-mentno-azbestnih izdelkov (121-30) — po 0,13 dinarjev;
Vodni prispevek za izpuščeno onesnaženo vodo plačujejo zavezanci iz 1. člena tega zakona po količini m3 izpuščene onesnažene vode ali druge snovi, ki onesnažujejo vodo, in stopnji onesnaženosti vode, izraženo v enotah (populacijskih ekvivalentih E) in sicer od 1 populacijskega ekvivalenta:
a)	rudniki barvastih kovin (115-10), podjetja za proizvodnjo svinca (115-22) ter podjetja za proizvodnjo drugih barvastih kovin (cink, živo srebro, antimon in drugo) (115-27) — po 0,65 dinarjev;
b)	premogovniki (112-10), podjetja za proizvodnjo glinice in aluminija (115-23) ter pivovarne (127-71) — po 1,3 dinarja;
c)	železarne (114-20), podjetja za proizvodnjo stekla (116-30), podjetja za izdelovanje cementa in cementno-azbestnih izdelkov (121-30), podjetja za izdelovanje furnirja in plošč (122-12), podjetja za izdelovanje papirja, lesovine, celuloze, kartona in lepenke (123-10) ter podjetja za predelavo kož (125-10) — po 3,9 dinarja;
č) rudniki nekovinskih rudnin (116-10) ter podjetja za izdelovanje mila in kozmetičnih preparatov (120-51) — po 5,2 dinarja;
d)	podjetja za proizvodnjo porcelana in keramike (115-50) — po 6,5 dinarja;
e)	druge dejavnosti — po 13 dinarjev.
Način preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote predpiše republiški sekretar za urbanizem.
6.	člen
Vodni prispevek za odvzem peska ali proda iz struge in z obrežij naravnih vodnih tokov, jezer, akumulacij in morja se plačuje po 6 dinarjev od 1 m3 odvzetega peska ali proda.
7.	člen
Ne glede na določbe 2. in 5. člena tega zagona plačujejo podjetja za izdelovanje celuloze vodni prispevek po 0,09 dinarja za 1 m3 izkoriščene ali uporabljene vode oziroma po 0,65 dinarja od 1 populacijskega ekvivalenta (E).
Podjetjem iz panoge kmetijstva se ne more zaračunavati vodni prispevek po 2. oziroma 5. členu tega zakona, ki bi skupno presegal znesek, ki so ga te organizacije združenega dela plačale v letu 1967, povečan za 15°/o.
8.	člen
Vodni prispevek je dohodek vodnega sklada SR Slovenije in se plačuje na njegov žiro račun.
9.	člen
Vodni prispevek se plačuje za čas od 1. januarja 1972 do 31. decembra 1972.
Zavezanci iz 1. točke 2. člena tega zakona, ki ugotavljajo količino pridobljene električne energije oziroma količino Izkoriščene ali uporabljene vode s tehnično merilno napravo, obračunavajo in plačujejo vodni prispevek mesečno za nazaj, in sicer najpozneje do 25. v mesecu.
Zavezanci iz 2. točke 2. člena in zavezanci iz 5. člena tega zakona plačujejo mesečno akontacijo za nazaj in sicer do 25. v naslednjem mesecu. Mesečna akontacija znaša eno dvanajstino zneska, ki se dobi tako, da se na količine v letu 1971 povabljene ali izkoriščene vode oziroma izpuščene onesnažene vode uporabi višina vodnega prispevka (tarifa), ki je predpisana s tem-zakonom. Zavezancem, ki v letu 1971 niso bili dolžni plačevati vodnega prispevka, določi višino mesečne akontacije na podlagi njihove prijave zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije z odločbo; zoper to odločbo je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem.
Zavezanci, navedeni v tretjem odstavku tega člena, priglasijo najpozneje do 31. januarja 1973 količino izkoriščene ali uporabljene vode oziroma izpuščene onesnažene vode zavodu . za vodno gospodarstvo SR Slovenije, ki izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka. Zoper odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem.
10.	člen
Izpolnjevanje obveznosti iz tega zakona kontrolira služba družbenega knjigovodstva.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija ali druga pravna oseba, ki nc vloži priglasitve v roku iz 9. člena tega zakona.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije ali druge pravne osebe.
Posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
12.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1972.,
292.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto
1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic
Razglaša sc zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega .zbora dne 23. in 24. decembra 1971 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1971.
St. 422-18/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
• Predsednik Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 In o začasni uporabi taksnih vrednotnic
1.	člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 18. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 36/67, 5'68, 27/68, 40/68, 40/69, 26/70 in 46/70) in določbe tretjega odstavka 109. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, 57/65, 29/66, 52/66, 12/67, 54/67 in 15/71) bodo predpisi in splošni akti o določitvi stopenj prispevkov in davkov ter prispevkov, ki se plačujejo samoupravnim skupnostim, za leto 1972 lahko sprejeti in morebitno soglasje nanje dano tudi po 31. decembru 1971, vendar najpozneje do 29. februarja 1972.
Iz osebnih dohodkov, iz katerih se prispevki oziroma davki obračunavajo in plačujejo ob izplačilu (prispevki oziroma davki po odbitku), ki bodo izplačani pred uveljavitvijo predpisov in splošnih aktov iz prejšnjega odstavka, sc bodo prispevki oziroma' davki obračunavali in plačevali po stopnjah, ki so veljale na dan 31. decembra 1971.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa se bodo stopnje prispevkov in davkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za proračune in samoupravne skupnosti, predpisane do 29. februarja 1972, uporabljale za.vse osebne dohodke, izplačane od 1. januarja 1972 dalje; pri tem se bodo dotlej,, dokler ne bodo predpisane omenjene stopnje, začasno plačevale akontacije po stopnjah, ki so veljale na dan 31. decembra 1971.
2.	,člen
Roki za odmero prispevkov in davkov iz 185. člena zakona o prispevkih in davkih občanov so za leto 1972 podaljšani za 60 dni.
3.	člen
Taksne vrednotnice za sodne in upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah dosedanje enotne izdaje.
4.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
293.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala - in njihovih družinskih članov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra 1971 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 17. decembra 1971.
St. 55-3/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah 'zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov
»Osnovpa denarna pomoč znaša mesečno za upravičence, ki imajo:
100-odstotno telesno	okvaro	370,— din	,
90-odstotno telesno	okvaro	280,— din
80-odstotno telesno	okvaro	200,— din
70-odstotno telesno	okvaro	150,— din
60-odstotno telesno	okvaro	100,— din.<j
4.	člen
Prvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»Pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč pripada upravičencu, ki ima 100-odstotno telesno okvaro in mu je za osnovne življenjske potrebe neizogibna stalna pomoč in postrežba drugega.«
5.	člen
Za prvim odstavkom 13. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi :
»Dodatna denarna pomoč se določa od zneska osnovne denarne pomoči, ki pripada po tem zakonu upravičencem s 100-odstotno telesno okvaro.«
Dosedanji drugi odstavek 13. člena postane tretji odstavek in se spremeni tako, da se glasi:
»Dodatna denarna pomoč znaša 50 % osnovne denarne pomoči za upravičenca in 25 "/n osnovne denarne pomoči za družinskega člana, če nimajo premoženja ali drugih dohodkov.«
Dosedanji tretji odstavek 13. člena postane četrti odstavek in se spremeni tako, da se glasi :
»Dodatna denarna pomoč znaša 25 tfn osnovne denarne pomoči za upravičenca in 20% osnovne denarne pomoči za družinskega člana, če imajo do 280 din letnega osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ali do 185 din mesečnih drugih dohodkov na družinskega Člana.«
6.	člen
Za tretjim odstavkom 20. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Cenzus za osebne dohodke iz kmetijske dejavnosti in cenzus za druge dohodke po tem zakonu (13. člen) usklajuje izvršni svet Skupščine SR Slovenije; pri tem upošteva gibanje tèh dohodkov z namenom, da se ohrani realna vrednost cenzusov.«
1.	člen
1.	člen zakona • o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68) se spremeni tako, da se glasi:
»Žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne in žrtve vojnega materiala, *ki imajo 60 do 100-odstotno telesno okvaro po predpisih o invalidskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), ter njihovi družinski člani imajo pravico do varstva po določbah tega zakona.«
2.	člen
6.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Upravičenec, ki ima zaradi 60 do 100-odstotne telesne okvare pravico tudi po drugih predpisih, lahko po tem zakonu uveljavlja samo razliko v višini denarnih dajatev, če so te višje oziroma tisto, kar mu gre po tem zakonu več kot t>o drugih predpisih.«
3.	člen
Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
7.	člen'
32.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»S 1. januarjem 1969 se prenehajo uporabljati določbe zakona o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Ur. list SRS, št. 11-109/65) za tiste žrtve fašističnega nasilja, ki imajo 100-odstotno telesno okvaro ter s 1. januarjem 1972 za tiste žrtve fašističnega nasilja,, ki imajo 60 do 90-odstotno telesno okvaro.
Družinski člani žrtev fašističnega nasilja s 60 do 100-odstotno telesno okvaro, umrlih do dneva uveljavitve tega zakona, obdržijo pravico do pomoči po dosedanjih predpisih.«
8.	člen
33.	člen se spremeni tako, da sc glasi:
»Zahtevo za priznanje pravic po tem zakonu lahko
vložijo upravičenci, ki že imajo telesno okvaro zaradi bolezni, do 31. decembra 1972.«
9.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa za upravičence, ki imajo 60 do 90-odstotno telesno okvaro, od 1. januarja 1972.
St. 51 — 30. XII. 1971 -------------f----------
URADNI LIST SRS
Stran 1197
Ne glede na določbo 9. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov pripadajo upravičencem pravice po tem zakonu od 1. 1. 1972, če zahtevek vložijo do 31. 3. 1972.
294.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
' o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o borcih za severno mejo v letin 1918 in 1919, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra 1971 in na seji socialno-zdravstvencga zbora dne 17. decembra 1971.
Št. 59-4/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Predsednik .
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919, (Uradni list SRS, št. 37-268/68) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o borcih za severno mejq v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918
1. člen
Za borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 (v nadaljnjem besedilu : borci) se po tem zakonu štejejo udeleženci bojev, ki so v času od 1. novembra 1918 do 1. februarja 1919 vstopili v slovenske prostovoljske vojaške enote, ki so se borile za osvoboditev Severnih krajev Slovenije.
Za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 (v, nadaljnjem besedilu : dobrovoljci) se po tem zakonu štejejo občani slovenske narodnosti, ki so v vojnah v letih 1912 do 5. decembra 1918 prostovoljno vstopili v srbsko ali črnogorsko vojsko ali oborožene sile bloka držav, v katerem sta bila Srbija in Crna gora, z namenom, da se borijo za narodno osvoboditev Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov ter za njihovo združitev v skupno državo Jugoslavijo, in so ostali na vojaški dolžnosti do demobilizacije oziroma do časa, ko so bili pred koncem vojne oproščeni vojaške dolžnosti zaradi nesposobnosti ali zarddi državnih ali narodnih potreb. Za dobrovoljce po tem zakonu se šteje ttidi tiste občane slovenske narodnosti, ki so leta 1917 v znak protesta proti nekaterim hegemonističnim nastopom vodstva izstopili iz dobroveljskega korpusa SHS v Odesi.
2.	člen
Borci in dobrovoljci imajo po tem zakonu pravico do zdravstvenega varstva v enakem obsegu kot zaposleni delavci, če ga nimajo že iz kakšnega drugega-naslova; če pa so kmetje, se zanje uporabljajo-določbe zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70), ki veljajo za kmet* borce od 1. I. 1945 in za njihove družinske člane.
Borci in dobrovoljci imajo pravico, da vsako leto izkoristijo eno brezplačno in dve vožnji s 75-odstotnim popustom z železnico, ladjo ali avtobusom v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
3.	člen
Borci iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki so bili v bojih na severni meji najmanj šest tednov, in dobrovoljci iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, imajo tudi pravico do nadomestila za stroške letnega dopusta v znesku 600 dinarjev.
4.	člen1
Borcem iz 3. člena tega zakona, ki so bili poveljniki ali organizatorji slovenskih prostovoljskih vojaških enot in obrambnih položajev v bo^ih za severno mejo, in dobrovoljcem, lahko izvršni svet Skupščine SR Slovenije podeli republiško priznavalnino.
5.	člen
O pravicah borcev in dobrovoljcev po 2. in 3. členu tega zakona odloča občinski upravni organ, ki je pristojen za varstvo vojaških vojnih invalidov in borcev narodnoosvobodilne vojne, ko dobi mnenje republiškega odbora zveze prostovoljcev - borcev za severno mejo 1918—1919 oziroma društva slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912—1918.
6.	člen
Pravice po tem zakonu lahko dobrovoljci uveljavijo najpozneje do 31. decembra 1972. Zahteve borcev za priznanje pravic po tem zakonu, ki so bile vložene po 31. decembru 1970, se ne morejo vzeti v postopek.
7.	člen
Osebe, ki so bile v času narodnoosvobodilne vojne sodelavci okupatorjev ali njihovih pomagačev, nimajo pravic po tem zakonu.
8.	člen
Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic po tem zakonu, se zagotovijo v proračunu SR Slovenije.
'	9. člen
Za izvrševanje tega zakona skrbi republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
10.	člen
Pravice po tem zakonu gredo upravičencem od dneva vložitve zahteve, vendar borcem najprej od 1. januarja 1969, dobrovoljcem pa najprej od 1. januarja 1972.
11.	člen
295.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra 1971 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1971.
St. 190-9/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
Skupščine SR ßlovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega
varstva
1.	člen
Prvi odstavek 49. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) se črta.
Sedanji drugi odstavek postane prvi odstavek ih se spremeni tako, da se glasi:
-Skupnost lahko določi, da zavarovane osebe prispevajo k stroškom zdravstvenega varstva, oziroma določi, kolikšen del stroškov gre na račun skupnosti.«
Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
2.	člen
Za, 49. členom se doda novi 49 a člen, ki se glasi: -49 a člen
Vojaški vojni invalidi so oproščeni prispevka k stroškom za zdravila.«
3.	člen
V	55. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Skupnosti zdravstvenega zavarovanja lahko glede
na gibanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov valorizirajo v posameznih delovnih organizacijah osnovo za nadomestilo osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka.«
4.	člen
Drugi odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnje prispevkov so enotne in proporcionalne. Skupnost lahko določi del prispevka v pavšalnem znesku na zavarovanca ali zavarovano osebo.«
5.	člen
V	drugem odstavku 112. člena se med besedama -zavarovanci« in -in« vneseta besedi: -na referendumu«.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1972.
296.
Na podlagi tretjega odstavka ’ 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o posojilu SR Slovenije za konverzijo investicijskih kreditov časopisnega in grafičnega podjetja »Delo« v Ljubljani
Razglaša se zakon o posojilu SR Slovenije za konverzijo investicijskih kreditov časopisnega in grafičnega podjetja »Delo« v Ljubljani, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1971.
Št. 420-35/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o posojilu SR Slovenije za konverzijo investicijskih kreditov časopisnega in grafičnega podjetja »Delo« v Ljubljani
1.	člen
SR Slovenija bo zagotovila iz svojih sredstev za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti časopisnemu in grafičnemu podjetju »Delo- v Ljubljani posojilo v znesku 16,000.000 dinarjev za konverzijo dela kreditov, ki jih je najelo to podjetje za modernizacijo in razširitev svojih grafičnih zmogljivosti.
2.	člen
Posojilo bo dano s 5 Vo obrestmi in bo izplačano v štirih enakih obrokih po 4,000.000 dinarjev v letih 1972 do 1975; obresti se bodo pripisovale glavnici po enostavnem obrestnem računu.
3.	člen
Časopisno in grafično podjetje -Delo« v Ljubljani mora vrniti posojilo v osmih enakih letnih anuitetah s pripisanimi interkalarnimi obrestmi ; prva anuiteta dospe v plačilo 1. decembra 1976. leta, zadnja pa 1. decembra 1983. leta.
4.	člen
Za izvedbo tega zakona bo sklenjena pogodba med Socialistično republiko Slovenijo ter časopisnim in grafičnim podjetjem »Delo« v Ljubljani; s to pogodbo bodo natančneje določeni namen uporabe posojila ter način izplačila in način vračanja posojila.
Za Socialistično republiko Slovenijo bo sklenil pogodbo republiški sekretar za finance.
5.	člen
297.
Na podlagi tretjega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 52. členom zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra 1971 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju republiških potreb v prvem trimesečju 1972. leta
I
Potrebe republiških organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v prvem trimesečju 1972. leta do sprejetja proračuna SR Slovienije za leto 1972 financirajo na podlagi proračuna za leto 1971.
II
Izdatki se smejo izvrševati v tem času največ do višine 25 °/o izdatkov proračuna SR Slovenije za leto 1971 in v skladu z njegovimi splošnimi določbami.
III
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna SR Slovenije za leto 1972 in se morajo pokazati v njegovem zaključnem računu za leto 1972.
IV
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 402-173/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
298.
Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 58. člena zakona o raziskovalci dejavnpsti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24 12. 1971 in na seji prosvetno-kultumega zbora dne 21. 12. 1971 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta sklada Borisa Kidriča za leto 1971
Potrdi se finančni načrt sklada Borisa Kidriča za leto 1971,. ki ga je sprejel upravni odbor sklada Borisa Kidriča na seji 12. julija 1971, in ki izkazuje dohodke v znesku 118,328.990 dinarjev ter izdatke v enaki višini.
St. 400-21/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
299.
Na podlagi 6. podtočke 2. točke XXX. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFR Jugoslavije, I. odstavka 1. točke in 1. odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične repubjike Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra 1971 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 17. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije med SFR Jugoslavijo in Republiko Francijo glede pristojnosti in glede zakona, ki se uporablja na področju osebnega in rodbinskega prava, podpisane 18. maja 1971 v Parizu
I
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije med SFR Jugoslavijo in Republiko Francijo glede pristojnosti in glede zakona, ki se uporablja na področju osebnega in rodbinskega prava, podpisane
18.	maja 1971 v Parizu.
St. 402-170/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
300.
Na podlagi ll.t 152. in 153. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) izdajam
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev za poslanca republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 77. volilni enoti Slovenske Konjice
1.	Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 77. volilni enoti Slovanske Konjice;
2.	volitve bodo dne 5. marca 1972.
St. 0202-6/1
Ljubljana, dne 28. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
301.
Na podlagi 1,6. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 12. in 19. členom zakona o sor diščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/ 65) je 'Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
n razrešitvi in izvolitvi sodnikov vrhovnega sodišča SR Slovenije
1.	Razreši se:
Karel Kirn, dolžnosti sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije.
2.	Izvolita se za sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije:
Milan Kosterca, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru in
Janko Vodopija, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
St. 111-13/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
302.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije ha seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo
Za namestnika republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo se imenuje
inž. Karmelo B u d i h n a , dosedanji generalni konzul SFRJ v Celovcu.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
303.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi/Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 25. členom zakona o skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin (Uradni list SFRJ, št. 33-434/71) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 23. in 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o Imenovanju člana upravnega odbora sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin
1.	Članu upravnega odbora sklada Mirku Jamarju je potekla mandatna doba dne 9. 10. 1971.
2. Za člana upravnega odbora sklada se imenuje inž. Ivo Klemenčič, namestnik republiškega sekretarja za gospodarstvo.
St. 111-19/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
304.
Na podlagi 2. člena odloka o sestavi komisij in drugih teles Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 22-175/69) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 23. in 24. decembra 1971 sprejel
ODLOK
o izvolitvi poslanca republiškega zbora Skupščine SR Slovenije v zakonodajno-pravno komisijo Skupščine SR Slovenije
Iz vrst poslancev republiškega zbora Skupščine SR Slovenije se izvoli v zakonodajno-pravno komisijo Skupščine SR Slovenije Drago Benčina.
St. 0201-1/71
Ljubljana, dne 27. decembra 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
i
305.
Na podlagi 14. alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvah in 85. člena kazenskega zakonika izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Neprestani del kazni se odpusti :
Babič (Edhem) Seadu
2.	člen
Kazen se zniža:
Dizdarevič (Mustafa) Jusu se kazen 2 let in 6 mesecev strogega zapora zniža na 2 jeti
G u m z e r (Franc) Francu se kazen 1 ìetq strogega zapora zniža na 8 mesecev
H a j š e n (Jože) Stanetu se kazen 9 mesecev zapora zniža na 5 mesecev
Kaluža Viktorju se kazen 8 mesecev zapora zniža na 4 mesece
Krampi (Ivan) df. Janku se kazen 7 mesecev zapora zniža na 4 mesece
Matjan (Jože) Jožetu se kazen 8 mesecev zapora zniža na 5 mesecev
M o j š k e r c por. Vadnjal (Vinko) Zdenki se kazen 5 mesecev zapora zniža na 2 meseca
Planinc (Ernest) Ernestu se kazen 1 leta in 7 mesecev strogega zapora zniža na 1 leto
Poljanšek (Franc) Jožetu se kazen 2_let zapora zniža na 1 leto in 6 mesecev
Postogna (Marjan) Brunu sc kazen 4 let strogega zapora zniža na 3 leta in 6 mesecev
S a m o k e c (Franc) Jordanu se kazen 3 let strogega zapora zniža na 2 leti in 6 mesecev
Smrekar (Anton) Antonu se kazen 5 mesecev zniža na 3 mesece
Vajt (Alojz) Henriku se kazen 3 let zapora zniža na 2 leti in 6 mesecev
Vezjak (Kristina Vezjak) Francu se kazen 4 let in 6 mesecev strogega zapora zniža na 4 leta
3.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži Brajdič (Mihael) Mariji-Olgi se kazen 8 mesecev zapora odloži za dobo 2 let
Meti ič ar (Jakob) Jožetu se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobg 1 leta
Milošič (Stjepan) Janku se kazen 5 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let
Pogačnik (Petru) Mariji se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let
Prebil (Janez) Zdravku se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za dobo 1 leta
R o n k o (Jože) Andreju se kazen 4 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 1 leta
Stajnfelzer (Janez) Juriju se kazen ^ mesecev zapora pogojno odloži, za dobo 1 leta
Štraus (Julij) Stanislavu sc kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 1 leta
Z u n k o v i č (Franc) Francu se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za dobo 1 leta
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 25-9/64 •	'
Ljubljana, dne 22. decembra 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Tone Tribušon 1. r.
306.
Na podlagi 3. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-53/69) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna
Odlok o razporeditvi delovnega čas v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 36-261/68) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo besedilo glasi:
ODLOK
o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna
I
Delovni čas v državnih organih in organizacijah v SR Sloveniji, ki opravljajo zadeve javnega pomena, traja
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure,
—	v sredo od 7. do 17. ure.
II
Izjemoma, če to terjajo posebne krajevne razmere ali potrebe, lahko občinska skupščina določi za svoje organe in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena, tudi drugačen razpored delovnega časa, vendar tako, da obvezno zajema čas med 7, in 14. uro, qb sredah pa čas med 7. in 16. uro. Dnevni delovni čas ne sme presegati 10 ur.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 14-7/63	„
Ljubljana, dne 13. decembra 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
dr. France Hočevar 1. r.
SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
307.
Na podlagi 208c člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 18 in št. 16/Tl) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na 55. seji dne 28. decembra 1971	'
I
Iz sredstev sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne izloča 1,5 "/o od zneska izplačanih pokojnin za rekreacijo upokojencev.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Št. 175/71-8
Ljubljana, dne 28. decembra 1971.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
SKLEP
o sredstvih sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjenih za podpiranje rekreacije upokojencev
Predsednik
Jože Globačnlk 1. r.
308.
Na podlagi 208c člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 15 in št. 16/71) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na 55. seji dne 28. decembra 1971 sprejela
SKLEP
o osnovah in višini prispevka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje v tujini zaposlenih oseb
I
Zavarovanci skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — jugoslovanski državljani, ki so v tujini sklenili delovno razmerje pri mednarodnih ali drugih organizacijah po mednarodnih pogodbah ali pri tujih delodajalcih, plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnov in po stopnji, določeni v tem sklepu.
II
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki so po mednarodnih pogodbah stopile v delovno razmerje pri mednarodnih in drugih organizacijah, ter oseb, zaposlenih v tujini pri organizacijah, ki so pri njihovi ustanovitvi, upravljanju ali financiranju udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno), je poprečni mesečni znesek osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dosegel po zaključnem računu za preteklo leto na delovnem mestu, na katerem je bil zaposlen, preden se je zaposlil v tujini; pri tem je osnova za plačevanje prispevka za prejšnja leta znesek tega poprečnega osebnega dohodka, valoriziran z valorizacijskimi količniki, določenimi za izračunavanje osebnih dohodkov, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo (32. člen temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju).,
, Tako določena osnova ne sme biti nižja od pavšalnih osnov, ki jih določa ta sklep v točki III.
III
Osnova za obračunavanje in plačevanje osnovnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki so stopile v delovno razmerje pri tujem delodajalcu, je čisti znesek pavšalne osnove in sicer:
—	3.500 din na mesec za osebe z visoko strokovno izobrazbo in za osebe, zaposlene na tujih ladjah kot kapitani dolge plovbe ali kot strojniki I. razreda;
—	2.500 din na mesec za visokokvalificirane delavce in osebe z višjo strokovno izobrazbo ter za osebe, ki so zaposlene na tujih ladjah kot kapitani obrežne plovbe, poročniki trgovske mornarice, strojniki II. ali III. razreda ali kot radio-telegrafisti;
—	2.000 din na mesec za kvalificirape delavce in osebe s srednjo strokovno izobrazbo ter za osebe, zaposlene na tujih ladjah kot vodje krova, vodje stroja, krmarji, kurjači, mazači, I. kuharji, I. natakarji, tesarji, mehaniki, elektrikarji, motoristi, ladjevodje in radiofonisti;
—	1.600 din na mesec za priučene delavce in osebe z nižjo strokovno izobrazbo ter za osebe, zaposlene na tujih ladjah kot mornarji, II. kuharji, II. natakarji, prc-mogarji, krovni pripravniki (kadeti), strojni asistenti ali asistenti radiofonije;
—	1.300 din na mesec za nekvalificirane delavce in osebe brez strokovne izobrazbe ter za osebe, zaposlene
na tujih ladjah kot pomožno osebje na krovu, v sobah, kuhinjah ali kot snažilci.
Strokovna izobrazba in kvalifikacija se presojata po predpisih, ki veljajo v SR Sloveniji.
IV
Osnova iz III. točke se na zavarovančevo zahtevo lahko povečajo do poprečnega čistega osebnega dohodka, ki ga je imel zavarovanec v letu pred letom, v katerem se je zaposlil v tujini, valoriziranega po
II.	točki tega sklepa.
V
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb iz I. točke tega sklepa se plačuje po stopnji 19,0 "/o od neto osebnega dohodka oziroma od osnov iz
3.	točke sklepa.
Prispevek sc plačuje v konvertibilni valuti. Zavarovanci, zaposleni v državah, s katerimi se plačilo opravlja v kliringu, lahko plačujejo prispevek tudi' v dinarjih.
VI
Osnove iz III. točke tega sklepa za naslednja leta se usklajujejo z gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
VII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 175/71-3
Ljubljana, dne 28. decembra 1971.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
303.
Na podlagi 208c člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 15 in št. 16/71) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na 55. seji dne 28. decembra 1971
SKLEP
o ugotavljanju osnov, obračunavanju in plačevanju prispevkov za pokojninsko in Invalidsko zavarovanje
I
Zavezanci za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so: delavci, ki dobivajo osebni dohodek za delo pri državnih organih, delovnih in drugih organizacijah, — osebe, katerih prejemki so izenačeni z osebnim dohodkom iz delovnega razmerja, če ni v zakonu ali v predpisih, izdanih na njegovi podlagi drugače določeno; — osebe, ki morajo po zakonu in drugih predpisih ali po pogodbi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sami zase plačevati prispevke, državni organi, delovne in druge organizacije, zasebni delodajalci za zavarovance, ki so pri njih zaposleni, in drugi v zakonu določeni zavezanci.
II
Za zavezance za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po 10., 132., 134. in 136. členil temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, v nadaljnjem besedilu: temeljni
zakon) Štejejo: državni organi, delovne in druge organizacije, zasebni delodajalci ter osebe, ki morajo same plačevati prispevke (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo prispevkov).
III
Zavezanci za plačilo prispevkov plačujejo tele prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1)	osnovni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
2)	dodatni prispevek za invalidsko zavarovanje za kritje stroškov invalidskega zavarovanja, ki presegajo določeno poprečje stroškov tega zavarovanja na območju skupnosti;
3)	dodatni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kritje večjih obveznosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi vštevanja zavarovalne dobe s povečanjem in zaradi zmanjševanja starostnih mej za zavarovance na določenih delovnih mestih oziroma na določenih delih;
4)	dodatni prispevek za invalidsko zavarovanje za kritje stroškov invalidskega zavarovanja, ki so posledica večje nevarnosti za nesrečo na delu ali za poklicno bolezen zaradi dela na delovnih mestih oziroma delih, na katerih pogoji in okoliščine povečujejo nevarnost, da postane delavec invalid ali pretrpi telesno okvaro;
5)	prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezne kategorije zavarovancev, katerih plačevanje ureja s posebnim sklepom skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupščina skupnosti) na podlagi 136. člena temeljnega zakona.
IV
Osnovni prispevek iz III. točke pod 1) tega sklepa plačujejo:
1)	organizacije za delavce, ki so pri njih zaposleni iz osebnih dohodkov delavcev;
2)	zasebni delodajalci za zavarovance, ki so pri njih Zaposleni — iz lastnih sredstev;
3)	organizacije, ki morajo po zakonu ali po pogodbi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju plačevati prispevek za zavarovanje za posamezne kategorije zavarovancev ali so prevzele obveznost, da ga bodo plačevale — iz svojih sredstev, če ni v zakonu oziroma v pogodbi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju drugače določeno;
4)	osebe, ki morajo po temeljnem zakonu ali po drugih predpisih ali po pogodbah o pokojninskem in invalidskem zavarovanju same zase plačevati prispevek — iz svojih sredstev;
5)	drugi zavezanci, ki jih določajo republiški pred-' pisi (136. člen temeljnega zakona) — Iz sredstev, določenih v teh predpisih.
Dodatne prispevke iz Ш. točke pod 2), 3) in 4) tega sklepa plačujejo:
1.	organizacije — v breme poslovnih stroškov;
2.	zasebni delodajalci — iz svojih sredstev.
Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
iz III. tdčke pod 5) tega sklepa plačujejo zavezanci iz prvega odstavka 134. člena temeljnega zakona in zavezanci, določeni v republiških predpisih (drugi odstavek 136. člena temeljnega zakona).
V
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jo tvorijo osebni dohodek in drugi prejemki, ki so po prvem
odstavku 110. člena temeljnega zakona in po določbah temeljnega-zakona o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje delavcev (Uradni list SFRJ, št. 29/66), podlaga za določitev pokojninske osnove, je tudi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovati j e, če ni z zakonom drugače določeno.
Za zavarovance posameznih kategorij, za katere so z zakonom, s sklepom skupščine skupnosti ali s pogodbo določene stalne zavarovalne osnove, so te osnove podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ce določi skupščina skupnosti za zavarovance posameznih kategorij s svojim sklepom stalne zneske prispevkov, se plačujejo prispevki v teh zneskih.
VI
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ni z zakonom drugače določeno, je:
1)	za osnovni prispevek — izplačani osebni dohodek in drugi prejemki posameznega delavca, navedeni v prvem odstavku V. točke tega sklepa oziroma stalna osnova iz drugega odstavka V. točke tega sklepa;
2)	za dodatni prispevek za invalidsko zavarovanje iz III. točke pod 2) in 3) tega sklepa — skupno izplačani osebni dohodki in drugi prejemki delavcev iz V. točke tega sklepa;
3)	za dodatni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz III. točke pod 3) tega sklepa — skupno izplačani osebni dohodki In drugi prejemki delavcev iz V. točke tega sklepa.
VII
Za jugoslovanske državljane, ki so zaposleni v tujini, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1)	če so zaposleni pri jugoslovanskih predstavništvih ali organizacijah v tujini ali če so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi — poprečni mesečni osebni dohodek, ki so ga imeli na svojem delovnem mestu v Jugoslaviji v letu pred letom v katerem so se zaposlili oziroma v letu v katerem so sc zaposlili v tujini, če v_ predhodnem letu niso bili zaposleni. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za te osebe se dokončno obračunajo po zaključnem računu z uporabo ustreznih stopenj prispevka na dejansko osnovo; to pa je osnova, ki je rabila med letom za obračunavanje prispevkov, pomnožena z indeksom povečanja osebnega dohodka na zaposlenega delavca v obračunskem letu. Podlaga za obračunavanje prispevkov v naslednjem letu je dejanska osnova za predhodno leto. Ce je po zaključnem računu ugotovljeno, da ni prišlo do povečanja ali da je prišlo do zmanjšanja v delovni organizaciji,' je podlaga za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v naslednjem letu osnova iz predhodnega leta.
Za zavarovance, ki jih je poslala delovna organizacija v tujino, osebni dohodek pa jim je določen s splošnim aktom delovne organizacije tudi za čas dela v tujini; je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako določen osebni dohodek; osnova pa ne more biti nižja kot je določena v III. točki sklepa skupščine skupnosti o osnovah in višini prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini zaposlenih oseb.
2)	za jugoslovanske državljane, ki so po mednarodnih pogodbah v tujini stopili v delovno razmerje pri mednarodnih ali drugih organizacijah ali so stopili v delovno razmerje pri tujih delodajalcih, če so ta čas zavarovani pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, in za osebe, ki so stopile v delovno razmerje pri tujem delodajalcu, osnova, določena s sklepom skupščine skupnosti.
VIII
Če se osebni dohodki in drugi prejemki izjemoma obračunavajo in izplačujejo v čistih zneskih, se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunavajo in plačujejo po stopnjah, preračunanih na čisti dohodek ali prejemek. Stopnje se preračunavajo po tem obrazcu:
Stopnja osnovnega
prispevka za pokoj- Stopnja osnovnega prispevka ninsko in invalidsko za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	zavarovanje X 100
na čisti osebni doho- 100 — (seštevek stopenj pri-dek oziroma prejemek	spevka iz osebnega do-
hodka iz delovnega razmerja + seštevek stopenj prispevka za izobraževanje + seštevek stopenj — prispevkov za zdravstveno zavarovanje iz osebnega dohodka + stopnja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje + seštevek stopenj za otroško varstvo + stopnja prispevka za zaposlovanje)
Za delaVce zaposlene pri zasebnih delodajalcih se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunava in plačuje na čisti osebni dohodek oziroma prejemek z uporabo stopenj prispevka iz prvega odstavka te točke.
Po obrazcu iz prvega odstavka te točke se preračunavajo vse stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na to, iz katerih sredstev se plačajo.
Po obrazcu iz prvega odstavka te točke se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi tedaj, kadar osebni dohodek ne vsebuje vseh prispevkov iz osebnega dohodka ali se ti plačujejo po nižji stopnji od stopnje, po kateri se obračunavajo in plačujejo za večino delavcev pri delovnih organizacijah.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka te točke veljajo tudi pri obračunavanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kadar se namesto od osebnega dohodka obračunavajo od stalnih osnov, če ni v zakonu, sklepu ali pogodbi drugače določeno.
IX
Za osebe zavarovane po prvem odstavku 17. člena, po prvem odstavku 22. člena, po prvem odstavku 23. člena, po 4. točki prvega odstavka 24. člena In po 256. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, se plačujejo prispevki za invalidsko zavarovanje po določenih stopnjah od predpisanih osnov ali stalni zneski prispevkov po sklepu skupščine skupnosti.
Za' člane ribiških zadrug, ribiče ribiških gospodarskih organizacij in za ribiče pri zasebnih delodajalcih, ki se ukvarjajo z ribištvom, se obračunavajo in plačujejo prispevki po določenih stopnjah od stalnih osnov ali od osebnega dohodka oziroma dogovorjene plače.
Za gospodinjske pomočnice se prispevek obračunava in plačuje po določenih stopnjah od dogovorjenega osebnega dohodka ali od stalnih osnov, določenih po sklepu skupščine skupnosti.
Za tiste, ki opravljajo samostojno dejavnost in so zavarovani po zakonu ali po pogodbi (umetniki, odvetniki, duhovniki in drugi), se prispevki obračunavajo in plačujejo po določenih stopnjah od osnov, ki so določene v zakonu ali v pogodbi.
Za zavarovance, ki po prenehanju obveznega zavarovanja podaljšajo zavarovanje za pridobitev in odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se prispevek za podaljšano zavarovanje obračunava in plačuje po sklepu o zagotavljanju podaljšanega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in o plačevanju prispevka za podaljšano zavarovanje (Uradni list SFRJ, št. 29/65 in št. 58/70).
X
Iz osebnega dohodka delavcev v delovnem razmerju, zaposlenih pri enem ali več zavezancih z delovnim časom, ki je krajši od polovice polnega delovnega časa, se plačuje prispevek za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo po prvem odstavku IX. točke tega sklepa.
XI
Za zaposlene starostne upokojence, ki dopolnijo polno ali z njo izenačeno pokojninsko dobo (1. točka *136. člena temeljnega zakona in 61. člen temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju), se plačuje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje samo prispevek za invalidsko zavarovanje, ki je določen v sklepu skupščine skupnosti.
XII
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pripadajo skladu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanju v SR Sloveniji, če na področju SR Slovenije zavezanec za prispevke opravlja dejavnost, iz katere izhäja obveznost za prispevke. Ce izplačevalec osebnega dohodka opravlja dejavnost izven območja skupnosti na katerem ima svoj sedež, vplačuje prispevke za delavce, ki jih pošlje na ta dela, še naprej v šlclad skupnosti, pri kateri so ti delavci že zavarovani.
Prispevki se plačujejo pri službi družbenega knjigovodstva (v nadaljnjem besedilu: SDK) na žiro račun sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ce jugoslovanska delovna organizacija zaposli pri delu v tujini delavca iz druge jugoslovanske delovne organizacije, je zavezanec za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še naprej delovna organizacija, katere delavči so pritegnjeni k takemu delu.
XIII
Prispevki za pokojninsko In invalidsko zavarovanje zapadejo v plačilo za zavezance, ki vodijo svoje poslovanje pri SDK, takrat, ko dvignejo sredstva za osebne dohodke.
Zavezanci za prispevke, ki svojega poslovanja ne vodijo pri SDK, morajo plačati prispevke zadnji dan v mesecu, za katerega izplačujejo osebni dohodek, oziroma prvi dan v mesecu, če izplačujejo po pogodbi osebni dohodek za naprej.
Zavarovanci, ki morajo sami plačevati prispevke, vplačujejo prispevke prvi dan v mesecu (139. člen temeljnega zakona).
XIV
Jugoslovanski državljani, ki so zaposleni v tujini in so ta čas zavarovani po jugoslovanskih predpisih pri skupnosti, plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po sklepu skupščine skupnosti o osnovah in višini prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini zaposlenih oseb po naj bližjem korespondentu Narodne banke Jugoslavije, v zadevni državi, če tam ni takega korespondenta, pa . tako, kot to določi Narodna bunka Jugoslavije.
Prispevke za jugoslovanske državljane, ki so zaposleni v gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov v tujini, plačujejo zavezanci v valuti, v katerih prejemajo osebni dohodek.
Prispevki iz prvega in drugega odstavka tega člena se plačujejo na žiro račun sklada Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
XV
Zavezanec za plačilo prispevka mora prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevati s posebnim nalogom, — položnico, pri tem mora navesti svojo registrsko številko, dobo, na katero se nanaša izplačilo osebnega dohodka, osnovo, stopnjo in znesek prispevka:
1)	osnovni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje — z enim nalogom — položnico;
2)	dodatne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje — z enim nalogom — položnico. Pri tem mora te prispevke izkazati vsakega posebej po naslednji specifikaciji:
Vrsta prispevka Osnova Stopnja Znesek Dodatni prispevki (III. točka tega sklepa)
a.	pod 2
b.	pod 3	'
c.	pod 4 Skupaj
3)	Druge prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se plačujejo za posamezne kategorije zavarovancev in niso navedeni pod 1) in 2) točke, s posebnimi nalogi — položnicami (III točka pod 5).
Pri tem mora označiti kategorijo zavarovancev, za katero izplačuje prispevek.
XVI
Ta sklep začne veljati osmi dan pb objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 17/71-3
Ljubljana, dne 28. decembra 1971.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
310.
Na podlagi drugega odstavka 44. člena in četrtega odstavka 46. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SFRJ, št. 15/65, št. 23/65, št. 51/65, št. 47/66, št. 55/69 in št. 9/70) je sprejela skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na svoji 4. seji dne 16. novembra 1971
SKLEP
o spremembi sklepa o osnovi in stopnji prispevka za zaposlovanje, ki ga plačujejo jugoslovanski delavci, zaposleni v tujini
I
V III. točki sklepa o osnovi in stopnji prispevka za zaposlovanje, ki ga plačujejo jugoslovanski delavci, zaposleni v tujini (Uradni list SRS, št. 41-231/70) se
v 1. alinei znesek »2000 din« spremeni v »2.300 din«,
v 2. ,alinei se znesek »1500 din« spremeni v »1700 din«,
v 3. alinei se znesek »1200 din« spremeni v »1400 din«,
v 4. alinei se znesek »1000 din« spremeni v »1100 din« in
v 5. alinei se znesek »800 din« spremeni v »900 din«.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa.se od 1. januarja 1972.
St. 2-10/159-71
Ljubljana, dne 16. novembra 1971.
Skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Predsednik
Janez Japelj 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 973.
Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradi)i list SFRJ, it. 31/64) in 97. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70). je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela '
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Brežice v I. trimesečju 1972
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih srbdstev se v I. trimesečju 1972 do sprejema proračuna za leto 1972 financirajo na podlagi proračuna za leto 1971.
2.	člen
Izdatki v I. trimesečju 1972 ne smejo presegati 25 “/o skupnih izdatkov občinskega proračuna v letu 1971.
>	3. člen
Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna občine
Brežice za leto 1972 in se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za leto 1972.
4.	člen
Svet za finance skupščine občine Brežice je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritoka proračunskih dohodkov lahko za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov najema iz rezervnega sklada ustrezna posojila.
5.	člen
Odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 402-47/71-1
Brežice, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
974.
Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 4V68 in 7/70) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih taksah
1.	člen
V. II. delu odloka o komunalnih taksah v občini Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 50/65 in Uradni list SRS, št. 12/70) se prvi odstavek tar. št. 2 spremeni tako, da pravilno glasi: Za začasno prebivanje na območju občine Brežice se plača turistična taksa. Ta taksa znaša vse leto dnevno 2,00 din na osebo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 423-4/71
Brežice, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
975.
Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) in 15. člena TZ o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27/12-1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o obveznem izdvajanju sredstev za delno nadomestitev stahsfirine
1.	člen
V besedilu 1. člena odloka, o obveznem izdvajanju sredstev za delno nadomestitev stanarine (Uradni list
SRS, št. 4/71) se besede »vendar najdalj do 31.12. 1971« nadomestijo z besedami »vendar najdalj do 31.12.1972*.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 36-9/71	‘
Brežice, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
976.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 21. ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za obrtniško cono Šentlenart
»	1. člen
Sprejme se zazidalni načrt za obrtniško cono Brežice, št. 449/U-70.
2.	člen
Objekti in komunalna ureditev se morajo izvesti skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta, ki je sestavni dèi zazidalnega načrta.
3.	člen
Zemljiška površina za zazidavo po zazidalnih načrtih obsega:
1.	Za obrtniško cono Brežice parcele številka : 43, 150, 133/1, del 360/1, 360/2, 159, 153/1, 2, 44, 153/3, 47, 156, 115, 158/1, 2, 671/11, 671/8, 85, 86, 671/7, 10, 12, 13, 9, 16, 17, 14, 16, 15, 2, 87, 673, 675, 118, 676, 678 del, 679, 677, 674, 65, 66/2, 1, 671/6, 669/11, 9, 671/4, 669/10, 67, 68, 671/5, 669/6, 83, 669/5, 82, 81, 669/4, 3, 2, 78, 79, 91, 671/10, 111, 112, 669/8, 90, 669/1, 681/1 del, 661, 662/2, 7, 6, 5, 11, 1, 107, 662/4, 8, 9, 10, 662/3, 96, 97, 663/4, 6, 1, 5, 3, 2, 664/1, 2, 3, 665/5, 6, 7, 663/3, 665/2, 668/2, 666/1, 3, 4, 5, 6, 8, 766, 76/1, 3, 667/2, 659/5 del, 659/1 del, 659/7 del, 659/10 del, 659/9 del, 659/4 del, 657, 658, 718 del, 719 del, 724 del, 723 del, 729, 727/4 del, 725 del, 655, 656, 654, 653/1, 643/3, 2, 1, 653/2, 7, 652, 653/6, 25, 4, 647/1, 5, 6, 2, 117, 648/2, 3, 1, 645/1, 651, 650.
4.	člen
Lokacijske odločbe izdaja skladno s tem odlokom občinski upravni organ, pristojen za zadeve urbanizma.
Nadzorstva nad izvrševanjem zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/71-4
Brežice, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
977.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 21. in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni "list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
OÖLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za počitniško naselje Velike Malence
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za počitniško naselje Vel. Malence št. 597/U-71.
2.	člen
Objekti in komunalna ureditev se morajo izvesti skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom o izvajanju zazidaltiega načrta, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
3.	člen
Zemljiška površina za zazidavo po zazidalnem načrtu obsega za počitniško naselje Vel. Malence pare. št. 561/1, 561/2, 561/28, 561/9, 561/27, 561/10, 561/11, 561/12, 561/3, 561/13, 561/25, 561/24, 561/14, 561/15, 561/23, 561/16, 561/22, 561/21, 561/17, 561/5, 561/4.
4.	člen
Lokacijske odločbe izdaja skladno s tem odlokom občinski upravni organ, pristojen za zadeve urbanizma. Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/71-4
Brežice, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice -
Vinko Jurkas 1. r.
978.
Na podlagi 164/b člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64. 28/66, 1/67, 54/67, 30'68, 56/69, 32/70 in 60/70) in 1. člena zakona o spremembi temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 15/71) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
SKLEP
o podaljšanju financiranja proračunskih potreb občine Brežice za leto 1971 do 31. I. 1972
1
Dohodki proračuna občine Brežice, doseženi do 31. decembra 1971, v proračun pa vplačani do 31. ja-
nuarja 1972, pripadajo proračunu občine Brežice za leto 1971.
2
Ti dohodki se razporejajo nosilcem in uporabnikom sredstev občinskega .proračuna za izvrševanje proračunskih obveznosti, nastalih do 31. decembra 1971.
3
Ta sklep začne veljati 1. januarja 1972.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 979.
Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 40/68) ter 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1971
1.	člen
V odloku o proračunu skupščine občine Cerknica za leto 1971 (Uradni Ust SRS, št. 13/71) se 1. člen spremeni in se glasi:
Proračun občine Cerknica za leto 1971 obsega:
din
—	dohodke v znesku...................... 6,849.711
od tega prisp. za uporabo mestnega zemljišča 135.000
—	razporejene dohodke v znesku . . . 6,768.711
—	nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) ....................... 81.000
2.	člen
Pregled zvišanja in znižanja dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 in zvišana ter znižana razporeditev dohodkov zajeta v bilanci proračuna občine Cerknica za leto 1971, je sestavni del splošnega dela proračuna.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-1/71-1
Cerknica, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna skupščine občine Cerknica za leto 1971
po
dohod.	Dohodki
1	Prispevki...................
2	Davki .......................... . . . ,
3	Takse ................................. .
5	Dohodki po posebnih zveznih predpisih . . .
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki . .
7	Namenska dopolnilna sredstva...........
9 Prenesena sredstva......................
Skupaj .... ...........................
St.
glav.	Izdatki
namena
01 Izobraževanje in vzg..........; . . . .
03	Kult. prosv. dejavnost...................
04	Socialno skrbstvo........................
05	Zdravstveno varstvo......................
06	Komunalna dejavnost .....................
07	Delo državnih organov....................
12	Dejav. krajev, skup.......................
13	Dejav. družb, političnih organ, in društev . .
14	Negospodarske invest......................
15	Gospodarske invest................ . . . .
16	'Gospodarski posegi......................
17	Obvez, iz prej. let......................
18	Rezervni sklad............................
19	Nerazporejeni dohodki.....................
Skupaj ...................................
rebalansu
Prvotni plan	Zvišano	Znižano	Končni plan
2.150.810	310.000 ■	—	2,460.810
3.472.630	130.000	70.000	3,532.630
344.000	—	40.000	304.000
—	135.000	—	135.000
12.000	—	—	12.000 ’
210.000	75.200	—	285.200
120.071	—	—	120.071
6.309.511	650.200	110.000	6,849.711
Prvotni plan	Zvišano	Znižano	Končni plan
923.280	—	—	923.280
151.650	60.908	908	211.650
1,150.021	125.200	50.000	1.225.221
542.678	100.000	34.750	607.928
345.320	—	—	345.320
2,515.615	148.000	78.250	2,585.365
—	135.000	—	135.000
220 980	12.000	—	232.980
260.867 ,		'	—	260.867
1.570	—	—	1.570
62.030	42.000	—	104.030
85.000'	—	3.100	81.900
50.500	3.100	— .	53.600
—	81.000	—	81.000
6,309.511	707.208	167.008	6.849.711
980.
Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64), 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za^ čas od 1. januarja 1972 do 31. marca 1972
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1972, se bodo proračunske potrebe občine Cerknica začasno financirale za dobo od 1. januarja 1972 do 31. marca 1972 na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Cerknica za leto 1971.
2.	člen
Izdatki ne smejo presegati 25 % skupnih izdatkov, izvršenih po predračunih posameznih občinskih organov v letu 1971.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov.
4.	člen
Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavnf del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1972.
5.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 400-6/71
Cerknica, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Cerkniča
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 981.
Na podlagi 11. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 36. ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1971
1.	člen
Prvi člen odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 7/71 in 20/71) se spremeni tako, da se glasi:
Proračun občine Grosuplje za leto 1971 obsega:
,	din
— dohodke v znesku	10,373,800
od tega:
—	razporejene dohodke	v	znesku	. .	8,957,740
—	nerazporejene dohodke	v	znesku	1,416,060
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 400-1/71
Grosuplje, dne 22. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov spremenjenega proračuna občine Grosuplje za leto 1971
Vrsta
dohod.
Imenovanje dohodkov
Spremenjeni
plan
Glavni
namen
Razporeditev dohodkov
Spremenjeni
plan
1	Prispevki.................. 4,974.000
2	Davki...................... 3,650.000
3	Takse................................. 615.000
5	Dohtidki po	posebnih	predpisih	.	.	250.000
6	Razni dohodki................ 250.000
7	Dopolnilna	sredstva	......	611.200
9 Prenesena sredstva................... ' 23.600
Skupaj dohodki .
. .	10,373.800
03	Kulturno-prosvetna dej.	. . , « .	329.400
04	Socialno skrbstvo.........1,217.300
05	Zdravstveno varstvo........ 976.300
06	Komunalna dejavnost	574,000
07	Delo državnih organov.... 3,401.450
12	Dejavnost krajevnih skupnosti . .	400.000
13	Dejavnost družbeno-političnih or-
organizacij in društev	.....	448.350
14	Negospodarske investicije ....	641.950
15	Gospodarske investicije	3.500
16	Gospodarski posegi......... 868.500
18	Rezervni sklad . . .	. . . » .	97.000
19	Nerazporejeni dohodki	.....	1,416.060
Skupaj razporejeni dohodki . . . 10,373.800
982.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v I. trimesečju 1972
1.	člen
Dokler nc bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1972 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1972, financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve.
2.	člen
Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu občine za leto 1971.
3.	člen
Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1972.
4.	člen
Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto
1971	se bodo smiselno uporabljale tudi v I. trimesččju
1972	pri izvrševanju trimesečnega načrta.
5.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb ustrezno višino posojila iz sredstev rezervnega sklada proračuna.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 402-54/71
Grosuplje, dne 22. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin I. r.
983.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta
1.	člen .
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za predel »Hruščevje« v Stični.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem.
J 3. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, obravnava občinska skupščina po istem postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do
13.	člen zakona o urbanističnem planiranju).
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko dovoli manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta 'glede posameznih objektov in komunalnih naprav (15. člen zakona o urbanističnem planiranju).
4.	člen
Nadzorstvo nad Izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	'
St. 350-7/67
Grosuplje, dne 22. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
984.
Na podlagi 26. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69), 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), po sklepu zbora volivcev z območja krajevne skupnosti Sp. Slivnica z dne 6. XI. 1971 ter sveta krajevne skupnosti Sp. Slivnica z dne 8. XI. 1971 je »skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1971 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma v krajevni skupnosti Sp. Slivnica za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja novozgrajene ceste Grosuplje—Sp.
Slivnica
I
Za območje krajevne skupnosti Sp. Slivnica se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja novozgrajene ceste Grosuplje—Sp. Slivnica, od križišča v Sp. Slivnici do priključka na cesto Grosuplje—Turjak.
II
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje Sp. Slivnica.
III
Referendum bo v nedeljo, dne 9. I. 1972 na običajnem glasovalnem mestu.
• I
IV
. Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico.
Glasovnica Referendum dne 9. I. 1972
o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja novozgrajene ceste Grosuplje—Sp. Slivnica, od križišča v Sp. Slivnici do priključka na cesto Grosuplje—Turjak, ki bi bil predpisan za obdobje 4 let in to od 1/3-1972 do 28/2-1976 in bi ga plačevali po stopnji 5 °/o kmetijski proizvajalci, po stopnji 3% obrtniki in po stopnji 2 % osebe v delovnem razmerju in upokojenci.
Osnova za odmero krajevnega samoprispevka je:
—	za lastnike in uživalce zemljišč katastrski dohodek, od katerega sc odmčrja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto;
—	za zaposlene osebe in upokojence neto osebni dohodek, izplačan v posameznih mesecih zadevnega obdobja;
—	za obrtnike in gostilničarje čisti dohodek, po katerem se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za posamezno leto v zadevnem obdobju.
Obveznosti plačevanja bi bili oproščeni:
—	upokojenci, katerih mesečna pokojnina je nižja od 500 din,
—	zavezanci prispevkov od kmetijstva, če katastrski dohodek ne presega 200 din.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni tudi naslednji dohodki: nagrade vajencev v gospodarstvu ter učencev in študentov na praksi, štipendije in posojila za šolanje, prejemki iz zdravstvenega varstva, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek, invalidnine vojaških in mirodobnih vojnih invalidov, invalidski dodatki, socialne podpore, priznavalnine ter drugi prejemki socialnega značaja
glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«,
V
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
VI
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
VII	.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-2/71
Grosuplje, dne 22. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART 985.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, St. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) ter 52. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196-64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1972
1. člen
Potrebe organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev občine Lenart se v I. trimesečju 1972 financirajo na podlagi proračuna za leto 1971.
2.	člen
Izdatki v tem času ne smejo presegati 25% izdatkov proračuna občine Lenart za leto 1971.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov za leto 1972.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 400-11/71-30
Lenart, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov bilance proračuna občine Lenart po začasnem planu financiranja
v I. trimesečju 1972
V rsta dohod.
Dohodki
Skupaj
din
St.
glav.	Razpored dohodkov
namena
Skupaj
din
1	Prispevki............................. 947.968
2	Davki ................................. 491.000
3	Takse.................................. 97.500
5	Dohodki po posebnih	zveznih	predpisih	30.000
6	Dohodki organov in	razni	drugi	dohodki 	 13.000
7	Öopolnilna sredstva................... 150.725
9 Prenesena sredstva................... —
Skupaj . •.................................... 1.730.193
03	Kulturno-prosvetna dejavnost . . «	65.325
04	Socialno skrbstvo...............*	242.550
05	Zdravstveno varstvo.................. 221.125
06	Komunalna dejavnost................... 55.000
07	Delo državnih organov................ 627.794
08	Narodna obramba...................’ 25.000
12	Dejavnost kraj. skupnosti ....	30.000
13	Dejavnost družb, političnih organizacij in društev......................... 71.340
14	Negospodarske investicije ....	170.224
15	Gospodarske investicije............... 38.364
16	Gospodarski posegi...........« .	77.500
17	Proračunske obvez, iz prej. let . .. .	70.669
18	Rezervni sklad.......................  15.302
19	Nerazporejeni dohodki................. 20.000
Skupaj............................. 1.730.193
\
986.
Po 13. členu zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12-174/67, 23-343/67, 40-473/68, 11-139/69 in 15-170/70), 2. točki odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 53-625/71) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o maksimiranju cen
1.	člen
Za proizvode in storitve, za katere je po 13. členu zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen pooblaščena predpisovati ukrepe neposredne družbene
kontrole cen občina (osnovni prehrambeni proizvodi v prometu na drobno, obrtne in gostinske storitve, stanarine in komunalne storitve), se predpišejo kot maksimalne cene — njihove cene v proizvodnji in prometu na dan 26. novembra 1971.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporabljal pa se bo do spremembe zveznih in republiških predpisov o maksimiranju cen.
Št. 38-10/65-38
Lenart, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
987.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, Št. 16/67, 18/67 in Uradni list SRS, št. 6/69, 43/69, 11/70), in 3., 6., 11., 27., 32. členu zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) je skupščina občine Lenart na seji obeh zborov dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ukrepih za pospeševanje
živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine
1.	člen
V 5. členu odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Uradne objave, št. 7-92/67, 22-256/67) se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
.V višini skočnine je zapopadena odškodnina za pregled na brejost plemenic, ki je bila osemenjena ali pripuščena in stroški zdravljenja jalovosti, razen stroškov za antibiotike in hormonalne preparate, ki se pri takem zdravljenju uporabljajo.
2.	člen
6.	člen se spremeni in glasi:
Posestniki plemenic plačujejo za umetno in naravno oplojevanje odškodnino po izvršeni osemenitvi oziroma pripustu, če to ni v okviru poslovnega sodelovanja z delovno organizacijo pogodbeno drugače urejeno.
Višino skočnine iz tega odloka določi DS zavoda. Določanje višine odškodnine je pod družbeno kontrolo cen.
3.	člen
7.	člen se v celoti črta.
4.	člen
8.	člen se spremeni in glasi:
Živinorejsko veterinarski zavod Ptuj vodi seznam plemenic, ki so bile osemenjene ali pripuščene za območje občine Lenart. Žavod poroča skupščini vsaj enkrat letno o stanju živinoreje in o ugotovitvah reprodukcijske in selekcijske službe.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.	/
St. 320-35/63-52
Lenart, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
988.
Po 7. členu zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-94/71) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart
1.	člen
Za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča po 7. členu zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, Št. 17-94/71) se uporabljajo povprečne gradbene cene in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, ' določenih s tem odlokom.
2.	člen
Povprečna gradbena cena kot merilo za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, znaša 1.600 din za 1 m* uporabne tlorisne površine družinske stanovanjske hiše.
3.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo 40 “/o od gradbene vrednosti družinske stanovanjske hiše.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/71-3
Lenart, dne 27. decembra 1971.
Predsednik <
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
989.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/ 69 in št. 43-209/69) sta oba zbora skupščine občine Lenart na 28. skupni seji obeh zborov dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o priznavalninah
1.	člen
5.	členu se doda tretji odstavek, ki glasi:
»Pravico do priznavalnine imajo kmetje — borci, ki izpolnjujejo tele pogoje:
—	da so bili borci pred 9. 9. 1943 oziroma pred 13. 10. 1943
—	da so stari nad 60 let
—	da so socialno ogroženi
—	da dohodki kateregakoli vira ne presegajo 250 din mesečno na posameznega člana gospodinjstva.«
2.	člen
15. členu se doda drugi odstavek, ki glasi:
»Priznavalnine kmetom-borcem iz tretjega odstavka 5. člena, se izplačujejo povprečno v višini 400 din mesečno od 1. 7. 1971 dalje.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-27/62-36
Lenart, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
990.
Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118'70) in V. točki odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom	za graditev	stanovanj za	udeležence NOV
(Uradni	list SRS,	št.	15-118 69) je	skupščina občine
Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
X	ODLOK
o spremembi odloka o merilih in pogojih ter načinu uporabe	sredstev,	ki	so dodeljena	občini Lenart iz
sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV
1.	člen
V 6. členu odloka o merilih in pogojih ter načinu uporabe	sredstev,	ki	so dodeljena	občini Lenart iz
sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št.. 22-117 69, 26-672/71) se v prvem odstavku pod točko a) številka »45 °/o« nadomesti s številko »10°/o«.
Za drugim odstavkom se doda novi odstavek, ki glasi: »Določila prvega odstavka 6. člena veljajo za leto 1971«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 010-4'69-17
Lenart, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
991.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 3-23/ 69, 34-209/69, 11-118/70), po 45. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 3. členu zakona o odplačevanju stroškov za zdravstveno varstvo zdravstveno nezavarovanih oseb (Uradni list SRS, št. 36-198/64) je skupščina občine Lenart na 29. skupni seji obeh zborov dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju zdravstvenega varstva zdravstveno nezavarovanim občanom občine Lenart
1.	člen
Občanom, ki niso zdravstveno zavarovani in nimajo pravice do zdravstvenega varstva po posebnih
predpisih, zagotavlja obvezne oblike zdravstvenega varstva po 32. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva občina Lenart.
2.	člen
K stroškom za obvezne oblike zdravstvenega varstva prispevajo tudi zdravstveno nezavarovani občani in sicer tako, da morajo občini glede na svoje ekonomsko, socialno in zdravstveno stanje povrniti stroške za zdravljenje.
Otrokom do 15. leta starosti se zagotavlja zdravstveno varstvo v celoti v breme proračuna občine Lenart.
3.	člen
Participacije1 so v celoti oproščeni občani brez premoženja, ki niso zdravstveno zavarovani in nimajo svojcev ali drugih zavezancev, ki bi bili dolžni zanje skrbeti, ter zavarovanci kmetje, če katastrski dohodek na gospodarstvo ne presega 500,00 dinarjev letno in gospodarstvo razen dohodkov od kmetijstva nima drugih virov dohodka.
4.	člen
Zdravstveno nezavarovani občani morajo stroške zdravljenja za bolezni, ki niso zajete pri obveznih oblikah zdravstvenega varstva, kriti sami (samoplačniki) praviloma neposredno pred nastopom zdravljenja.
Zavezanec-samoplačnik, ki je nesposoben za delo, nepreskrbljen in ne more sam poravnati stroškov zdravljenja, se lahko na prošnjo v celoti ali deloma oprosti plačila stroškov zdravljenja.
Določbe tega člena se nanašajo poleg zdravljenja tudi na druge oblike zdravstvenega varstva.
5.	člen
Kmetijski zavarovanci, ki zaradi majhnega premoženja, slabe rodovitnosti zemlje, večjega števila družinskih članov ali drugih ekonomskih ali socialnih razmer, ne morejo plačati participacije k stroškom zdravljenja kot to določajo predpisi skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor, so, lahko na prošnjo v celoti ali delno oproščeni plačila participacije.
6.	člen
O višini in načinu oprostitve in plačilu stroškov zdravljenja po določilih tega odloka odločajo:
—	upravni organ za družbene službe po 2. odstavku 2. člena in 3. členu tega odloka;
—	svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Lenart; po vseh ostalih določilih tega odloka.
Pred odločitvijo je potrebno dobiti mnenje pristojne krajevne skupnosti.
7.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo po določilih tega odtoka zagotavlja občina Lenart v svojem proračunu.
8.	člen
Pristojnost občine Lenart glede plačila stroškov zdravljenja se presoja po stalnem prebivališču občana v času, ko se je pričel zdraviti.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 190-2/71-9
Lenaft, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
992.
Po 200. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70) je skupščina občine Lenart na 29. seji obeh zborov dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinskih upravnih organih občine Lenart
1.	člen
V	odloku o občinskih upravnih organih občine Lenart (Uradne objave,, št. 17-198/67 in Uradni list SRS, št. 15-145/68 in 40-234/68), se 8. člen spremeni in glasi:
»Uprava občinske skupščine ima tajnika, temeljne upravne organe in upravne organe v sestavu:
Temeljni upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo in družbene službe,
—	oddelek za gospodarstvo in finance,
—	davčna uprava,
—	oddelek za narodno obrambo,
—	oddelek za notranje zadeve.
V	sestavu oddelka za občo upravo in družbene službe je sanitarna inšpekcija kot skupna služba z drugo občino.
V	sestavu oddelka za gospodarstvo in finance so inšpekcijske službe s področja gospodarstva, kot samostojne službe ali kot skupne službe z drugo občino.
V	sestavu oddelka za notranje zadeve so krajevni uradi kot organizacijske enote uprave in sicer:
—	krajevni urad Benedikt s sedežem v Benediktu,
—	krajevni urad Cerkvenjak s sedežem v Cerkvenjaku,
—	krajevni urad Gradišče s sedežem v Gradišču v Slov. goricah,
—	krajevni urad Jurovski dol s sedežem v Jurov-skem dolu,
—	krajevni urad Voličina s sedežem v Sp. Voličini,
—	krajevni urad Zg. Ščavnica s sedežem v Ani v Slov. goricah.«
2.	člen
Drogi odstavek 9. člena postane drugi odstavek
12.	člena.
3.	člen
Drugi odstavek 10. člena se spremeni in glasi:
»Inšpekcijske službe v sestavu oddelka za gospodarstvo in finance samostojno opravljajo dela na področju kmetijske, veterinarske, tržne, komunalno-grad-bene, urbanistične, prometne in vodnogospodarske inšpekcije; kot skupne službe z drugo občino pa na področju gozdarske, elektroenergetske, cestne inšpekcije in inšpekcije dela.-«
4.	člen
11. člen se spremeni in glasi:
»Oddelek za narodno obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje predpisov o narodni obrambi, civilni zaščiti in splošnem ljudskem odporu.«
5.	člen
V	prvem odstavku 12. člena se besede »odsek za upravno politične zadeve« nadomestijo z besedami »oddelek za notranje zadeve«.
6.	člen
Črta se tretji odstavek 13. člena.
7.	člen
V	tretjem odstavku 14. člena se črtajo besede »in šefe notranjih organizacijskih enot«.
8.	člen
V	prvem odstavku 34. člena se črtajo besede »in notranje zadeve«.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-6/65-16
Lenart, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
993.	.	i .
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list 'SRS, št. 6-23/ 69, 43-209/69, 11-118/70) je'skupščina občine Lenart na 29. skupni seji obeh zborov dne 27. decembra 1971 sprejela
O p L O K
o spremembi odloka o določitvi povračila stroškov
odbornikom, članom svetov, komisij In drugih kolegijskih organov skupščine občine Lenart
1.	člen
V	drugem odstavku 1. člena odloka o določitvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov skupščine občine Lenart (Uradne objave, št. 9-108/67 in Uradni Ust SRS, št. 15-146/68, 43-208/69 in 38-400/70), se znesek 35 din nadomesti z zneskom 50 din, znesek 70 din pa z zneskom 80 din.
2.	člen
V	drugem odstavku 2. člena in v 3. členu se znesek 0,80 din nadomesti z zneskom 0,90 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 010-12/62-25
Lenart, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
994.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za komunalno gospodarstvo skupščine občine Lenart na svoji
10.	seji dne 23. decembra 1971 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta
I
Predlog zazidalnega načrta Lenart jugozahod projekt št. 2629/70 z dne 22. decembra 1971, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Lenart.
II
Predlog zazidalnega načrta Lenart — jugozahod bo razgrnjen 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS.
■. V tem času lahko dajejo občani, delovne organizacije in krajevne skupnosti na zazidalni načrt svoje pripombe.
St. 350-1/65
Lenart, dne 23. decembra 1971.
Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo skupščine občine Lenart
Branko Kos 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 995.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1971
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1971 se spremeni in se glasi:
Proračun občine Litija za leto 1971 obsega :
din
—	dohodke v znesku................. 7,953.000
—	razporejene dohodke v znesku . . . 7,408.650
—	nerazporejene dohodke v znesku . .	544.350
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971/
Št. 010-11/63
Litija, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Litija za leto 1971
Vrsta	_	.	^	.			St.	'	
dohodkov	Dohodki		Znesek	glav.	Razpored dohodkov	Znesek
			namena		
i	Prispevki		3,844.100	03	Kulturnoprosvetna dejavnost . . .	263.000
2	Davki •••••••••■•• •	2,403.100	04	Socialno skrbstvo		1,104.800
3	Takse 		665.000	05	Zdravstveno varstvo		275.000
5	Dohodki po posebnih zveznih predpisih	580.000	06	Komunalna dejavnost		1,347.000
6	Dohodki organov in razni drugi do-		07	Delo državnih organov		2,964.450
	hodki			100.000	08	Narodna obramba		200.000
7	Dopolnilna sredstva		335 800	12	Dejavnost krajevnih skupnosti . . .	240.000
9	Prenesena sredstva		25.000	13	Dejavnost družbenopolitičnih organi-	
	S			zacij in društev		439.700
			14	Negospodarske investicije ....	28.000
	//		' 16	Gospodarski posegi		103.000
			17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih	
				let		4.300
			18	Rezervni sklad		75.900
	/		19	Nerazporejeni dohodki 			544.350
	Skupaj				Skupaj		
996. '
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija za I. trimesečje 1972
1.	člen
Potrebe organov skupščine občine Litija in njenih skladov se v I. trimesečju 1972 financirajo na podlagi proračuna za leto 1971.
2.	člen
Izdatki v I. trimesečju ne morejo presegati 25e/e skupnih izdatkov, doseženih po proračunu za leto 1971.
3.	Člen
Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračunskih do-
hodkov in izdatkov proračuna občine Litija za leto 1972.
4.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov ustrezno višino kredita iz rezervnega sklada.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 010-11/63
Litija, dne 24. decembra 1971.
,	Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
997.
Na podlagi 5. in 13. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SPRJ, št. 60/70) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
1.	člen
Delovne organizacije oziroma samostojne organiza- . cije združenega dela, druge družbene pravne osebe in državni organi morajo na skupen znesek sredstev, iz katerih se plačuje prispevek iz dohodka iz delovnega razmerja izločati 4 °/o sredstev in jih vlagati v sklad skupne porabe kot sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo.
2.	člen
Delovne organizacije oziroma samostojne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in državni organi vplačujejo v letu 1972 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena tega odloka 7 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 010-1/66
Litija, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
998.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6'70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o potranvi zazidalnih načrtov
1.	člen
K 1. členu odloka o potrditvi zazidalnih načrtov (Uradni list SHS, št. 30/71) se doda:
—	za območje LS 12 Grum v celoti,
—	za območje LS 13 Grbin del m izpopolnitev vrzeli na severni strani LS 13,
—	za območje Smartna, JVlišja dolina del,
—	za naselje ùuivue, t^aze iia stavban.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-19/69
Litija, dne 24. decembra 1971. •
Predsednik
skupščine oucine Litija stane Volk 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 999. '
Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno poutldnin skupnosti (uradni list SFRJ, št. 31/64, 26/66, 1/67, 54/67, 30/68, 06/69, 32/70, 60/70 in 15/71), 52. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uraani list SRS, št. 36/64, 43/6/, 40/68 in 43/70J in 92. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na 32. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1972
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1972 se bodo začasno financirale proračunske potrebe, vendar najdalj do 31. marca 1972, na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov.
2.	člen
Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati eno četrtino sredstev, porabljenih za posamezne namene po proračunu za leto 1971,
3.	člen
Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni po tem odloku, so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1972.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 402-039/69
Ljubljana, 29. decembra 1971.
Predsednik skupščine občine . Ljubljana Center
Anton Kolar 1. r.
1000.
Na podlagi 92. člena statata občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) in 2. člena družbenega dogovora o osnovah za nadomestilo odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem je skupščina občine Ljubljana Center na 32. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1971 sprejela
OD LOK
o povračilu osebnega dohodka In potnih stroškov odbornikom oziroma voljenim funkcionarjem skupščine občine Ljubljana Center
1.	člen
S tem odlokom se zagotavlja izvrševanje družbe-hega dogovora o osnovah za nadomestilo odbornikom, Vposlancefn in voljenim ter imènovanim funkcionarjem pri določanju povračila osebnega dohodka, stroškov za službena potovanja odbornikov, članov svetov in drugih sodelavcev ter povračilo potnih stroškov za udeležbo odbornikom, članov svetov, komisij, upravnih odborov skladov in drugim udeležencem na sejah skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljevanju: občinske skupščine) in njenih organov.
2.	člen
Predsedniku občinske skupščine se določi mesečno povračilo osebnega • dohodka v višini od 4.500 do 5.000 dinarjev.
Podpredsedniku občinske skupščine se določi mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 3.500 do 4.500 dinarjev.
Predsednikoma zborov občinske skupščine se določi mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 2.800 do 3.500 dinarjev.
Predsednikom svetov, komisij in upravnih odborov skladov občinske skupščine se določi mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 2.500 do 3.200 dinarjev.
3.	člen
Odbornikom oziroma funkcionarjem, ki opravljajo funkcije, navedene v 2. členu tega odloka neprofesionalno pripada največ 25 °/o rednega mesečnega povračila osebnega dohodka.
4.	člen
Višino mesečnega povračila osebnega dohodka v okviru razpona za posamezne funkcije, navedene v
2.	členu in določil 3. člena tega odloka, določa komisija za volitve in imenovanja.
Pri določitvi višine mesečnega povračila osebnega dohodka komisija predvsem upošteva družbeni pomen funkcije, obseg palog in zahtevnost dela. Poleg tega skrbi, da je višina mesčnega povračila v ustreznem sorazmerju z mesečnimi povračili osebnega dohodka voljenih funkcionarjev na območju Ljubljane in v republiki, za katere velja družbeni dogovor o osnovah za nadomestilo odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem.
5.	člen
Če predsednika zbora, sveta, komisije ali upravnega odbora sklada dalj kot 1 mesec nadomešča član sveta, komisije ali upravnega odbora sklada, mu pripada mesečno povračilo osebnega dohodka za ves čas nadomeščanja.
6.	člen
Odbornikom občinske skupščine ter članom svetov, komisij in upravnih odborov skladov pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine, svetovf komisij, upravnih odborov skladov in drugih organov, nadomestilo za izgubljeni zaslužek.
Odborniku, ki opravlja svobodni poklic, se izračuna višina nadomestila za izgubljeni zaslužek na podlagi poprečnega bruto osebnega dohodka delavca z visoko šolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih.
Odborniku, ki je zasebni kmetovalec, se izračuna višina nadomestila za izgubljeni zaslužek na podlagi poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja krneti j stva.
Odborniku, ki je zasebni obrtnik, se izračuna višina nadomestila za izgubljeni zaslužek na podlagi poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti.
Nadomestilo se izplača na zahtevo odbornika ali pò sklepu komisije za volitve in imenovanja. Poprečni bruto osebni dohodek delavcev, navedenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku, se ugotovi na osnovi uradnega akta zavoda SR Slovenije za statistiko.
7.	člen
Kadar je odbornik zaradi sodelovanja na sejah in delovnih sestankih teles, katerih član je ali opravljanja drugih nalog pogosto odsoten na delovnem mestu v delovni organizaciji, kjer je zaposlen, se za tako uporabljen del delovnega časa delavca lahko izplača delovni organizaciji povračila osebnega dohodka.
Delovni organizaciji se izplača povračilo dela osebnega dohodka na njeno zahtevo.
* t
8.	člen
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje z gibanjem osebnega dohodka v gospodarstvu, upoštevaje pri tem predvsem rezultate produktivnosti dela, gibanja družbenega proizvoda in druge rezultate gospodarjenja. Usklajevanje za tekoče leto izvrši komisija za volitve in imenovanja na podlagi enotne osnove za vse podpisnike družbenega dogovora.
9.	člen
Odbornikom, ki profesionalno opravljajo odgovorne funkcije v občinski skupščini, pripada za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni do 30 dni 100 ®/o stalnega mesečnega povračila osebnega dohodka.
V primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu pripada 100 °/o stalnega mesečnega povračila osebnega dohodka. Osnova za izračun višine povračila za čas nezmožnosti za delo, je mesečno povračilo osebnega dohodka v preteklem letu.
10.	člen
Odbornikom, ki profesionalno opravljajo odgovorne funkcije v občinski skupščini, se ob upokojitvi izplača še znesek v višini mesečnega povračila osebnega dohodka. V primeru smrti pa se izplača družini znesek v višini dvakratnega mesečnega povračila osebnega dohodka.
11.	člen
Odbornikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in upravnih odborov skladov ter drugim sodelavcem, pripada dnevnica, kadar izven Ljubljane
opravljajo družbene zadeve po nalogu občinske skupščine, njenih svetov, komisij in upravnih odborov skladov. Dnevnica za službeno potovanje izven Ljubljane, ki traja od 8 do 12 ur, znaša 60 din. Dnevnica za službeno potovanje izven Ljubljane, ki traja nad 12 do 24 ur znaša 80 din in stroški za prenočevanje na podlagi računa.
Za službeno potovanje v tujino pripadajo dnevnice in druga povračila stroškov po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške.
12.	člen
Za osebni prevoz se priznavajo zneski, predpisani v potniški tarifi za najkrajšo pot. Za prevoze se uporablja prevozno sredstvo, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge.
Ce se potovanje opravi med 20. in 6. uro in traja skupno več kot 5 ur, se v stroške priznava uporaba spalnika.
13.	člen
Odbornikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in upravnih odborov skladov ter drugim sodelavcem je za službena potovanja dovoljena uporaba službenega prevoznega sredstva ali lastnega avtomobila v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila, ko ni ustrezne prometne zveze ali nastopijo drugi razlogi, ki otežujejo uporabo javnega prometnega sredstva. Uporabo službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila za službeno potovanje odobrava odredbodajalec proračuna občine Ljubljana Center.
Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 0,90 din za dejansko prevoženi kilometer.
V primerih, ko se uporabi za službeno potovanje lastni avtomobil, Triimo določil prvega odstavka tega člena, pripada povračilo stroškov po določilih 12. člena tega odloka.
14.	člen
Odbornikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in upravnih odborov 'skladov ter drugim udeležencem, pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza, če so se udeležili seje, na katero sp bili povabljeni in če je kraj njihovega stalnega bivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti javno prometno sredstvo v medkrajevnem prometu.
S sejami so izenačeni vsi organizirani sestanki in drugo delo pri izvajanju funkcije skupščine in njenih organov.
Povračilo stroškov prevoza se priznava v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom.
Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja odredbodajalec proračuna občine Ljubljana Center na podlagi evidence o udeležbi, ki jo vodi tajništvo skupščine.
15.	člen
Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v občinski skupščini, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo, ki znaša toliko, kolikor je cena mesečne vozovnice, zmanjšane za 20 dinarjev.
16.	člen
Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v občinski skupščini, pripada regres za letni dopust v višini 600 dinarjev.
17.	člen
Sredstva za povračilo osebnega dohodka, nadomestilo za izgubljeni zaslužek za udeležbo na sejah, dnevnice in povračilo potnih stroškov funkcionarjem in odbornikom po določilih tega odloka, se zagotovijo v proračunu občine Ljubljana Center.
18.	člen
Komisija za volitve in imenovanja izda odločbe o višini povračila osebnega dohodka posameznim funkcionarjem in odbornikom na podlagi določil tega odloka.
19.	člen
Komisija za volitve in imenovanja skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila za njegovo uporabo.
20.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o osebnih dohodkih in povračilu osebnih dohod-kot ter materialnih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom organov skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 19/70).
21.	člen	%
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 113-019/66
Ljubljana, dne 29. decembra 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Center
Anton Kolar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA
1001.
Na podlagi 50. in 98. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 33/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69, 32/70 in 15/71), 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 92. člena statuta skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljubljana šiška v I. trimesečju 1972
1.	člen
Do sprejetja proračuna skupščine občine Ljubljana Šiška za leto 1972 sc bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1972 financirale zadeve na podlagi splošnih določb proračuna za leto 1971.
2.	člen
Pri začasnem financiranju se sme uporabiti največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1971.
3.	člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1972.
4.	člen
Svet za družbeni plan in finance občine Ljubljana Šiška se pooblašča, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do 31. oktobra 1972.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 3/1-400-016/71
Ljubljana, dne 29. decembra 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r
1002.
Na podlagi 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o 'spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah
1. člen
Odlok o priznavalninah (Glasnik, št. 17/68) se spremeni in dopolni v naslednjih členih, ki se glasijo:
5.	člen
Pri ugotavljanju dohodkov družine se upoštevajo vsi mesečni prejemki in drugi dohodki upravičenca in njegovjh družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, kakor tudi posest na nepremičninah.
Za kmete — borce NOB se upoštevajo dohodki od kmetijstva, ki se ugotavljajo na podlagi katastrskega dohodka oziroma drugega dohodka iz samostojne dejavnosti za preteklo leto. Tako ugotovljeni letni dohodek se pomnoži s faktorjem 3,5, dobljeni zmnožek pa razdeli s številom 12 mesecev in številom članov skupnega gospodinjstva. Na ta način ugotovljeni mesečni dohodek je osnova za dodelitev priznavalnine.
Kmetom-borccm NOB izpred 9. 9. 1943, ki so socialno ogroženi, se v skladu z republiškim odlokom (Uradni list SRS, št. 34/71) zagotovi podelitev občinske priznavalnine v povprečju 400 din mesečno.
9.	člen
Višina priznavalnine je odvisna od pogojev, vsebovanih v L, 3., 4., 5. in 7. členu tega odloka ter se določi ob upoštevanju dvojnega štetja posebne dobe v smislu 140. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarövanju'in ob upoštevanju drugih dohodkov upravičenca in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, tako da so do priznavalnine upravičeni borci in aktivisti NOB iz leta 1941 in 1942 ter do 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, če dohodki na družinskega člana ne presegajo 700 din oziroma 400 din niesečno za kmete-borce.
Pri določanju skupnih dohodkov upravičenca in njegovih družinskih članov se upošteva vsakoletni po-
rast življenjskih stroškov in izjemni izdatki za primer bolezni, dietične prehrane in podobno.
10.	člen
Borci in aktivisti iz časa po 9. 9. 1943 oziroma po
13.	10. 1943 ter iz leta 1944, vojaški vojni invalidi, zaslužne osebe iz NOB, katerim je posebna doba priznana samo v dejanskem trajanju, družinski člani oseb iz
1.	člena tega odloka in borci za severno mejo v letih 1918/1919 so upravičeni do priznavalnine, če dohodki družinske skupnosti ne presegajo 600 din oziroma za kmete-borce 300 din mesečno na družinskega člana.
i	i
11.	člen
Višina mesečne priznavalnine znaša za borce in aktiviste iz let 1941/1943 od 250 do 600 din, v izjemno težkih socialnih primerih pa do 800 din.
Enkratna pomoč se dodeli v ustrezni višini ob pogojih iz 3. in 4. člena tega odloka, toda največ do zneska 1000 din.
Občinska priznavalnina in druge oblike pomoči iz
2.	člena tega odloka se izravnavajo z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov, če so se ti stroški v preteklem letu povečali najmanj za 3 °/o. O usklajevanju občinskih priznavalnin odloča upravni odbor sklada za borce NOV skupščine občine Ljubljana Šiška.
12.	člen
Dijaška podpora za šolanje otrok borcev in aktivistov NOB se podeljuje ob upoštevanju dohodkov borca in družinskih članov v skladu z 9. in 10. členom tega odloka.	\
13.	člen
Podpore za šolanje otrok borcev in aktivistov, ki izpolnjujejo pogoje tega odloka, kakor tudi podpore otrokom padlih borcev, umrlih borcev in invalidov se podeljujejo v zneskih od 150 do 350 din mesečno.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 2/1-020-28/71
Ljubljana, dne 29. decembra 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
1003.
Na podlagi 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške
1.	člen
Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Glasnik, št. 57/65, 10/66 in 34/67) ter Uradni list SRS, št. 4/70) se spremeni in dopolni v naslednjih členih oziroma določilih, ki se glasijo:
3.	člen
Za dnevnice delavca, ki ga napoti na službeno potovanje, se priznavajo organu med materialne stroške znesek največ 80 din in stroški za prenočevanje na podlagi računa.
Za službeno potovanje v tujino $e priznavajo organu med materialne stroške zneski, določeni s predpisom, ki velja za republiške državne organe.
4.	člen
Dnevnica se obračunava od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne, in sicer:
—	80 din za vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na potovanju, oziroma za službeno potovanje, ki traja nad 12 do 24 ur;
—	60 din za službeno potovanje, ki traja nad 8 do 12 ur;
Tretji odstavek 5. člena :
Ce se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor ne vozijo javna prometna sredstva ali 'z njimi zaradi nujnosti opravka ne more potovati, se priznava organu med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz največ do 0,90 din za vsak prevoženi kilometer z lastnim motornim vozilom.
,	6. člen ‘
Stroški za prevoz na delo in z dela, ki presegajo znesek 20 din mesečno na posameznega delavca, se priznavajo organu med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je to določeno v njegovem pravilniku.
Prvi odstavek 7. člena:
Za povračilo stroškov za ‘ločeno življenje se priznavajo organu med materialne stroške izdatki, ki so določeni v njegovem pravilniku, vendar največ 500 din.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS-
St. 1/2-020-28/71
Ljubljana, dne 29. decembra 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
1004.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 52., 107. in 109. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67 in 40-303/68) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje 1972
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev v prvem trimesečju 1972 se bodo do sprejetja občinskega proračuna za leto 1972, najdalje pa do 31. marca 1972 financirali tako, da se sme
uporabiti toliko sredstev, kolikor je bilo sorazmerno porabljenih v istem obdobju po proračunu občine za leto 1971, vendar največ četrtina dohodkov, ki so bili razporejeni (planirani) v proračunu za leto 1971.
2.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine za leto 1972.
3.	člen
Svet za finance in proračun skupščine občine se pooblasti, da odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje izdatkov po proračunu občine, če dohodki ne bi pritekali skladno z realizacijo.
4.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vzgoje in izobraževanja ter kulture in telesne vzgoje in občinskih skladov.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-25/71-1
Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tcpcj, dipl. ing. 1. r.
1005,
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu temeljnega zakona o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 31-645/67, 11-141/69 in I 15-151/71) in La člena zakona o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66, 40-308/67 in 20-132/71) ter 116. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154)70) na seji občinskega* zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka ò prispevkih za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
V	6. členu odloka ö prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 4-54/68 in 7-73/70 ter Uradni list SRS, št. 23-625/71) se prvi odstavek tega člena nadomesti z dvema novima odstavkoma, ki se glasita:
1.	Glede na ugodnosti, ki jih posamezno zemljišče nudi uporabniku, opremljenost s komunalnimi napravami in prometne povezanosti se mestna zemljišča iz 2. člena tega odloka razvrstijo v tri kategorije:
V	I. kategorijo se razvrstijo mestna zemljišča na območju mesta Slovenske Konjice-
V	II. kategorijo se razvrstijo mestna zemljišča na
območju Zreče.	,
V	III. kategorijo se razvrstijo mestna zemljišča na območju Loče pri Poljčanah in Vitanje.
2.	Prispevek za uporabo mestnega zemljišča srf predpiše v mesečnem znesku ter znaša:
— za Im1 2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov oziroma od m2 nezazidanega zemljišča, ki se uporablja za poslovne namene:
din
v	I.	kategoriji ................................0,24
v	II.	kategoriji ................................0,18
v	III.	kategoriji ................................0,15
— za Im2 nezazidanega stavbnega zemljišča, namenjenega za gradnjo poslovnih prostorov in stanovanj:
din
v I.	kategoriji .............................0,06
v II.	kategoriji .............................0,05
v IH,	kategoriji .............................0,04
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po bjavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 420-3/71-1
Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine 'občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
t
1006.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše ozlroma4stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi posameznih elementov za Izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1972
1.	člen
Delovne organizacije in državni organi se morajo pri prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini občanom ravnati po zakonu o pogojih za pro» dajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) in pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) in tem odloku.
2.	člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o po-
gojih za prodajo stanovanjskih hiš In stanovanj v
družbeni lastnini (Uradni list SRS, št, 20-129/71) in pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
(Uradni list SRS, št. 29-212/71).
3.	člen
Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine znaša 2.000 dinarjev.
4.	člen
Povprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo od povprečne cene stanovanj iz 3. člena tega odloka :
—	za individualno komunalno potrošnjo . . 2 6/o
—	za kolektivno komunalno potrošnjo . . 6 °/o.
5.	člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenosti hiše oziroma stanovanja veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan.po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/71-3
Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
1007.
Skupščina občine Slovenske Konjice je pò 15. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) in 116. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celjé, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o izločitvi dejavnosti otroškega varstva iz sestava temeljne izobraževalne skupnosti in o ustanovitvi temeljne skupnosti otroškega varstva na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
Dejavnost otroškega varstva na območju občine Slovenske Konjice se s 1. januarjem 1972 izloči iz sestava temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice ter se v skladu s 15. členom zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-355/67) za območje občine Slovenske Konjice ustanovi temeljna skupnost otroškega varstva.
2.	člen
Ustanovitev skupnosti pripravi iniciativni odbor, ki ga imenuje občinska skupščina s posebnim sklepom.
3.	člen
Temeljna skupnost otroškega varstva mora začeti z delom najpozneje do 31. marca 1972.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice za opravljanje nalog temeljne skupnosti otroškega varstva na območju občine (Uradni vestnik Celje, št. 8-110/68).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-39/71-1
Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
1008.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na predlog političnih in družbenih organizacij v občini ter na podlagi 116. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o prestavitvi praznovanja občinskega praznika in določitvi spominskega dneva
1.	člen
Zaradi tega, ker 12. februar kot spomin na junaško smrt stotih zavednih domoljubov, ki so na ta dan leta 1945 padli kot talci na Stranicah ne odgovarja praznovanje občinskega praznika, bo občinska skupščina na predlog političnih in družbenih organizacij s posebnim odlokom z veljavnostjo od 1. I. 1972 dalje določila nov dan praznovanja občinskega praznika v občini Slovenske Konjice.
2.	člen
Da se ohrani spomin na težke in slavne dni naše revolucije in narodnoosvobodilne vojne v letih 1941 do 1945 bodo vsako leto na dan 12. februarja žalne komemoracije na grobovih talcev na Stranicah kot spomin na junaško smrt stotih zavednih domoljubov, ki Jih je okupator 12. februarja 1945 zverinsko mučil in obesil na Stranicah.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati 5. člen statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70).
. 4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 62-3/71-1
Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Slovenske Konjiče
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
1009.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu zakona o socialnih zavodih (Uradni list SRS, št' 4-17/71) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
PROGRAM
nalog in ukrepov ter predvidenih finančnih virov za preureditev in dograditev socialnega zavoda Lam-brcchtov dom za obdobje 1972—1976
I
Dokrer se za območje občine ne sprejme program razvoja socialnih zavodov po načelih družbenega dogovarjanja med temeljno družbenopolitično skupnostjo, samoupravnimi skupnostmi, delovnimi in drugimi organizacijami in društvi (4. člen zakona o socialnih zavodih), se s tem programom določijo naloge, ukrepi in finančni viri za izpolnitev minimalnih pogojev glede prostorov in opreme v obstoječem socialnem zavodu Lambrechtov dom v Slov. Konjicah (19. člen zakona o socialnih zavodih).
Socialni zavod oddiha in počitka »Lambrechtov dom« je bil dograjen leta 1871 in sicer namensko za stare in onemogle konjiške občane. Gradnjo je financiral Lambrecht, katerega ime je ohranil zavod do danes. Kljub temu, da se je glavni objekt zavoda med uporabo obnavljal in dopolnjeval, ne odgovarja današnji stopnji razvoja tovrstnih zavodov in potrebam oskrbovancev, zlasti pa ne ustreza izdanemu pravilniku republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo o minimalnih strokovnih in tehničnih pogojih, glede prostorov, opreme in kadrov v obstoječih socialnih zavodih (Uradni list SRS, št. 15/71). Zavod je treba obnoviti, adaptirati in dograditi do kapacitete 90 oskrbovancev. Sedanja kapaciteta zavoda je 68 oskrbovancev, trenutno pa je v zavodu 100 oskrbovancev, potrebe pa se še večajo. Po dograditvi doma upokojencev v Slov. Konjicah in depandans v Ločah, Zrečah in Vitanju se bo lahko del oskrbovancev, ki se preživlja s pokojnino preselil v domove društva upokojencev, ki bodo skupno z Lambrechtovim domom tvorili materialno osnovo socialnega varstva ostarelih oseb v občini, zlasti tistih, ki nimajo svojcev, da bi skrbeli za njih in tistim, ki ne morejo ali nočejo živeti v skupnih gospodinjstvih z mlajšimi člani.
V skladu z določili 34. člena zakona o socialnih zavodih morajo obstoječi socialni zavodi izpolniti strokovne in tehnične pogoje za nadaljnji obstoj v 5. letih od izdaje zakona. Obdobje 5 let, ki ga določa zakon, poteče 19. februarja 1976. leta.
Po idejnem projektu, ki so ga izdelale strokovne službe občinskega upravnega organa za sanacije zavoda se predvideva:
—	dograditev glavnega objekta v obliki črke L, ter povečanje kapacitete za 53 oskrbovancev,
—	v pritličju dosedanjega objekta se predvidevajo adaptacije, da se pridobijo prostori za kuhinjo, ambulanto, skladišče, kleti in kurilnico,
—	v nadstropju se bodo preuredile sobe z 2 in tremi posteljami in sicer osem sob z po dvema posteljama in sedem sob s tremi posteljami, tako da bi imel stari del objekta 37 postelj v 15 sobah,
—	predvideva se dograditev prostorov za sanitarije,
— v prizidku dimenzije 38 X 11 m je predvideno 53 ležišč.
Tako dograjen in adaptiran glavni objekt, bi ustrezal pogojem pravilnika ter bi imel 90 postelj.
II
Približni stroški dograditve, adaptacijskih del vključno z opremo bi znašali 3,225.000 din.
Gradnja, adaptacije in nabava opreme se predvideva v petih zaporednih letih začenši z letom 1972 do vključno z letom 1976, ko naj bi bil zavod usposobljen za nadaljnje delo v skladu s pravilnikom republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo.
Letni znesek naložb bi znašal 645.000 din.
Kot viri financiranja za obdobje 5 let se predvi-
devajo:
1.	del prispevka, ki se izloča za' stanovanjsko
gradnjo od pokojnin in invalidnin letno .	. 400.000
2.	prispevek iz proračuna občine oziroma
ustreznih skladov letno..................... 145.000
3.	prispevek komunalne skupnosti socialnega
zavarovanja letno............................ 50.000
4.	sredstva socialnega zavoda Lambrechtov
dom letno .............................. .	50.000
Skupaj letna sredstva ...................... 645.000X
Sredstva iz pokojnin oziroma invalidnin, sredstva komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in lastna sredstva zavoda Lambrechtov dom zagotovi socialni zavod Lambrechtov dom.
III
Investicijsko tehnično dokumentacijo (izdelava glavnega projekta) za dela iz prve točke tega programa naroči zavod Lambrechtov dom pri projektantski oziroma drugi organizaciji, ki je pooblaščena za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije.
Glavni projekt mora biti izdelan po etapah graditve za 5-letno obdobje ter za vsako etapo ločeno prikazana dela, ki se bodo izvedla v posameznem letnem obdobju s predračunom potreb po finančnih sredstvih za izvedbo etape (10. člen temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov — Uradni list SFRJ, št. 20/67, 30/68, 55/69, 60/70 in 24/71).
Sredstva za plačilo glavnega projekta ter sredstva garancijskega pologa in sredstva za varščino se zagotovijo iz sredstev, ki bodo zbrana za izgradnjo prve etape v letu 1972.
IV
Investitor del po tem programu je socialni zavod Lambrechtov dom.
Investitor ukrene vse kar je potrebno, da se izdela investicijski program ter zberejo sredstva za začetek del po tem programu. ,
Preden ni izdelana investicijsko-tehnična dokumentacija in niso zbrana sredstva za prvo etapo graditve, se z deli ne more začeti.
Ta program je namenjen za začetek akcije, ter se bo dopolnjeval v skladu z okoliščinami in razmerami, ki bodo nastopile med njegovim izvajanjem.
St. 402-77/71-1
Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
1010.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 64. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-194/64) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-184/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1971
1. člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 12-300/71 in 20-554/71) in se glasi:
»Proračun občine Šentjur pri Celju za leto 1971
obsega :
din
—	dohodke v znesku.............; . . 8,016.626
od tega:
—	razporejene dohodke v znesku . . . 7,506.303
—	tekoča proračunska rezerva ....	10.323
—	presežek nad 10,8 "/o................ 500.000«
-	2. člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 400-107/71-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra-1971.
Podpredsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, ing. 1. r.
1011.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 50. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Šentjur pri Celju v prvem trimesečju 1972
1.	člen
Potrebe občinskih organov in upravnih zavodov ter drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v I. trimesečju 1972 do sprejetja občinskega proračuna financirajo na podlagi proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1971. Temeljni izobraževalni skupnosti se zagotavljajo sredstva do sprejetja proračuna za leto 1972 mesečno v znesku 66.000 dinarjev.
2.	člen
Izdatki v času začasnega financiranja ne smejo presegati 25 °/o izdatkov proračuna občine, doseženih v letu 1971.
3.	člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1072.
4.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. dalje.
St. 400-110/71-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1971.
Podpredsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber, ing. 1. r.
1012.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 9., 14. in 20. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69, 40-251/69, 26-155/70 in 46-246/70) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/ 69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov
1013.
Na podlagi 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69, 32/70 in 60/70) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju
1.	člen
Ustanovi se sklad za dograditev osnovne šole v Šentjurju pri Celju.
2.	člen
Sklad se ustanovi z namenom, da se zberejo sredstva, izvedejo pripravljalna organizacijska, gradbeno-tehmčna in vsa druga dela, ki so v zvezi z dograditvijo osnovne šole v Šentjurju.
3.	člen
Sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
4.	člen
1. člen
V odloku o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 3-18/69, 4-59/69, 16-201/69, 24-304/69 in 8-82/70) se spremeni besedilo 18. člena in glasi: Stopnje občinskega prispevka osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerjajo in plačujejo po letnih osnovah, zna-,šajo:
	Osnova	V	din
		do	20.000
nad	20.000	do	25.000
nad	25.000	do	30.000
nad	30.000	do	35.000
nad	35.000	do	40.000
nad	40.000	do	45.000
nad	45.000	do	50.000
nad	50.000	do	5.5.000
nad	55.000	do	60.000
nad	60.000	do	70.000
nad	70.000	do	80.000
nad	80.000		
Stopnja v ■/.
8
11
13
17
20
22
25
27
30
35
36 38
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 6 članov.
Predsednika in dva člana imenuje občinska skupščina izmed občanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko doprinesejo k uspešni izvedbi nalog sklada. Dva člana imenuje svet osnovne šole v Šentjurju, dva člana pa krajevna organizacija SZDL, ki pokriva območje šolskega okoliša te šole.
Sklad ima tajnika, ki ga imenuje upravni odbor.
Mandatna doba upravnega odbora traja štiri leta.
5.	člen
Sklad ima svoj statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa občinska skupščina.
6.	člen
Viri sredstev sklada so:
1.	sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana na podlagi odloka o krajevnem samoprispevku za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju;
2.	sredstva, ki jih namenijo delovne in druge organizacije in politične skupnosti;
3.	namenske dotacije iz proračunov in drugih skladov;
4.	darila in volila občanov in organizacij ;
Sklad lahko najema tudi namenska posojila.
2. člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 422-611/71-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1971.
Podpredsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Veber, ing. 1. r.
7.	člen
Sredstva sklada sa lahko uporabljajo le za financiranje del in storitev, navedenih v 2. členu tega odloka.
8.	člen
Upravne in administrativne posle sklada vodi oddelek za splošne zadeve, finančno administrativne posle pa oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju.
/
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 351-497/71-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1971.
Podpredsednik
,	skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Veber, ing. 1. r.
1014.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 162. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70), 128. in 256. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-53/69) ter na osnovi referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka z dne
19.	decembra 1971 nr, seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leta 1972 do vključno \ 1976 na območju šolskega okoliša Šentjur pri Celju
1.	člen
Za dograditev osnovne šole v Šentjurju pri Celju se uvede krajevni samoprispevek, ki se pobira v letih 1972, 1973, 1974, 1975 in 1976.
Krajevni samoprispevek se uvede na območju šolskega okoliša Šentjur pri Celju, ki obsega naslednje vasi: Bezovje, Botričnica, Cerovec, Crnoljca, Goričica, Grobelno, Hruševec, Jakob pri Šentjurju, Kameno, Krajnčiča, Lokarje, Nova vas pod Rifnikom, Osredek, Planinca, Podgorje pod Resevno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Podgrad, Repno, Rifnik, Stopče, Sotensko pod Kalobjem, Šentjur pri Celju, Šibenik, Trnovec pri Dramljah, Tratna pri Grobelnem, Vodruž, Vrbno in Zlateče pri Šentjurju.
2.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij, navedenih v
1.	členu tega odloka, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila prispevka.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se plačuje v sklad za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uporabi za dograditev osnovne šole v Šentjurju pri Celju.
Vrednost del, ki se bodo financirala jz sredstev krajevnega samoprispevka v letih 1972 do 1976, znašajo 10,000.000 dinarjev.
5.	člen
Dela se bodo izvajala in financirala po programu, ki ga določi, upravni odbor sklada za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju. Dela morajo biti zaključena do 31. decembra 1976. Za izvajanje del skrbi gradbeni odbor, ki ga imenuje skupščina občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo občani krajev, navedenih v 2. odstavku 1. člena tega odloka in znaša:
1.	pri osebah, ki prejemajo osebni dohodek iz naslova delovnega razmerja, po stopnji 1 °/o od neto osebnih dohodkov (upoštevaje izplačane nagrade, dopolnilno delo, delo na domu in podobno);
2.	pri zavezancih prispevka iz dohodka od kmetijstva — 2 °/o od osnove, od katere se obračunavajo prispevki iz kmetijstva;
3.	pri zavezancih prispevka od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev — 2 °/o osnove, od katere se obračunavajo prispevki iz dohodka teh dejavnosti;
4.	pri upokojencih — 0,5 % čistih osebnih, družinskih ali invalidskih pokojnin.
7 .čen
Samoprispevka po tem odloku so oproščeni:
1.	lastniki oz. uživalci zemljišč z manj kot 200 din letne odmerne osnove (KD in dohodek od gozdov);
2.	zavezanci prispevka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodkov, če skupna odmema osnova ne presega 1.000 din letno;
3.	uživalci pokojnin, pri katerih mesečni znesek pokojnine ne presega zneska 500 din in nimajo drugih dohodkov, od katerih se obračunavajo prispevki oz. davki;
4.	samoprispevek se ne plačuje tudi od nagrad vajencev v gospodarstvu, nagrad učencev in študentov na praksi, štipendij in posojil za šolanje, prejemkov iz naslova zdravstvenega varstva, nadomestil osebnega dohodka za čas bolezni, pomoči za opremo novorojenčka, otroškega dodatka, invalidnin in invalidskih dodatkov, socialnih podpor, priznavalnin in drugih podobnih prejemkov.
Svet za gospodarstvo in finance lahko v posameznih upravičenih primerih daje še druge olajšave v smislu republiškega zakona o prispevkih in davkih in odloka o prispevkih in davkih občanov občine Šentjur pri Celju.
8.	člen
Za zavezance iz 6. člena se obračunava in plačuje samoprispevek takole:
1.	za zavezance prispevka, ki so v delovnem razmerju v občini ali izven občine obračunavajo samoprispevek njihovi izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakokratnem izplačilu in ga nakazujejo na poseben tekoči račun, ki ga bo v ta namen odprla občina Šentjur pri Celju;
2.	za upokojence obračunavajo samoprispevek komunalni zavodi za socialno zavarovanje — izplačevalci pokojnin -r- ob vsakokratnem izplačilu na način, določen v 1. točki tega člena;
3.	za zavezance samoprispevka iz kmetijstva, obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev se samoprispevek obračunava v rokih in na način, kot prispevek iz osebnega dohodka teh zavezancev.
9.	člen
Za izvajanje določb tega odloka so* odgovorni pristojni občinski upravni organi.
Svet za gospodarstvo in finance je pooblaščen dajati morebitna pojasnila in navodila za izvajanje tega odloka.
10.	člen
O vplačanih in uporabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka se sestavi konec leta zaključni račun, ki se predloži v potrditev občinski skupščini.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 420-1033/71-1
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1971.
Podpredsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Veber, ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
1015.
Občinska volilna komisija je prejela volilne spise, ki se nanašajo na nadomestne volitve v volilni enoti
IV.	Šmarje pri Jelšah ter podaja v smislu 101. člena zakona o volitvah pdbornikov občinskih skupščin
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev odbornika v občinski zbor skupščine občine Šmarje pri Jelšah v volilni enoti IV.
Šmarje pri Jelšah
1.	Nadomestne volitve odbornika v občinski zbor občinske skupščine Šmarje pri Jelšah v volilni enoti IV. Šmarje pri Jelšah, ki so bile rafcpisane z odlokom o razpisu nadomestnih volitev, so bile 21. novembra 1971.
2.	Volitve je vodila občinska volilna komisija Šmarje pri Jelšah.
3.	Glasovalo se je za kandidata, katerega kandidaturo je potrdila občinska volilna komisija, njihova kandidatura je bila v smislu zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin pravočasno objavljena.
4.	Občinska volilna komisija je pregledala volilne spise, ki se nanašajo na nadomestne volitve odbornika občinskega zbora skupščine občine v volilni enoti IV. Šmarje pri Jelšah in ugotovila tale izid nadomestnih volitev: >
/
— skupno število vpisanih volivcev .... 767
—	glasovalo vpisanih volivcev ...... 550
—	od tega za kandidata:
1.	Clakš Karla............................  83
2.	C a k š Janeza..........................109
3.	P e z d e v š e k Stanka..............141
.4. Strašek Ivana ml.......................209
—	neveljavnih glasovnic.................... 8
Za odbornika občinskega zbora je bil izvoljen
Strašek Ivan ml., ki je dobil največ glasov.
Št. 010-48/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 26. novembra 1971. Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Mirko Završnik 1. r.	Jože Unverdorben 1. r.
*	Član
France Kovačič 1. r.
1016.
Občinska voNlna komisija je prejela volilne spise, ki se nanašajo na nadomestne volitve v volilni enoti II — skupina prosvete in kulture ter podaja v smislu 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev odbornika v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Šmarje pri Jelšah v volilni enot II — skupina prosvete in kulture
1.	Nadomestne volitve odbornika v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Šmarje pri Jelšah v volilni enoti II — skupine prosvete in kulture, ki so bile razpisane z odlokom o razpisu nadomestnih volitev, so bile 19. novembra 1971.
2.	Volitve je vodila občinska volilna komisija Šmarje pri Jelšah.
3.	Glasovalo se je za kandidata, katerega kandidaturo je potrdila občinska volilna komisija; njegova kandidatura je bila v smislu zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin pravočasno objavljena.
4.	Občinska volilna komisija je pregledala volilne spise, ki se nanašajo na nadomestne volitve odbotnika zbora delovnih skupnosti skupščine občine v volilni enoti II — skupine prosvete in kulture in ugotovila tale izid nadomestnih volitev:
— skupno število vpisanih delovnih ljudi v
volilni enoti...............................100
—	glasovalo vpisanih delovnih ljudi ....	94
—	od tega za kandidata .........................9f
—	neveljavnih glasovnic......................... 4
Za odbornika zbora delavnih skupnosti je bil izvo-\jen Žnidar! č Jože, ki je dobil večino glasov delovnih ljudi v volilni enoti.
St. 010-47/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 26. novembra 1971. Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Mirko Završnik 1. r.	Jože Unverdorben I. r.
Član
France Kovačič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
1017.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v I. trimesečju 1972
1. člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Vrhnika za leto 1972, se bodo začasno najdalj pa do 31. marca
1972 financirale proračunske potrebe občine Vrhnika, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve.
2.	člen	/
Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu občine za leto 1971.
3.	člen
Doseženi dohoäki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Vrhnika za leto 1972.
4.	člen
Splošne določbe proračuna občine Vrhnika za leto
1971	se bodo smiselno uporabljale tudi v I. trimesečju
1972	pri izvrševanju trimesečnega načrta.
5.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb ustrezno višino posojila iz sredstev rezervnega sklada proračuna. .
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 3/1-010-017/71
Vrhnika, dne 27. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, ing. 1. r.
1018.
Na podlagi 4. in 5. člena temeljnega zakona o cestah (Uradni list SFRJ, št. 27/67) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhriika
1. člen
V seznam odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhnika (Glasnik št. 33/65, Uradni list SRS, št. 10/67, 27/67, 6/69 In 43/70) se za zaporedno številko »73« dodajo nove številke, ki se glasijo:
»74« cesta, ki se odcepi od ceste IV. reda pri javni tehtnici v Borovnici do bivše železniške postaje v Borovnici — 700 m;
»75« odcep ceste, ki se odcepi od ceste IV. reda pri Mladinskem domu v Borovnici do stanovanjske hiše Borovnica 127 — 300 m.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja-1972 dalje.
St. 3/1-010-08/65-71
Vrhnika, dne 14. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, big. !. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
1019.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115.Č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 28. decembra 1971
odločbo:
1.	Razreši se dolžnosti člana odborniške komisije za vloge in pritožbe Drnač Ivan, direktor Gostinskega podjetja Braslovče.
2.	Za novega člana se na predlog občinske konference SZDL Žalec imenuje Randl Janko, kmet iz Zabukovice.
St. 020-9/69-1/3
Žalec, dne 29. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
1020.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115.Č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 28. decembra 1971
odločbo:
1.	Razreši se dolžnosti člana odborniške komisije za volitve in imenovanja Faletič Miran iz Prebolda.
2.	Za novega člana te komisije se na predlog občinske konference ZMS Žalec imenuje Goršek Martina, gradbeni tehnik iz Sigme Žalec.
St. 020-9/69-1/3
Žalec, dne 29. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
»
1021.
Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine Žalec je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15/70 in 25/70) ter 13. in 20. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 15/67, 40/68, 11/69 in 15/70) in v zvezi z 2. točko odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 53/71) na svoji seji dne 24. decembra 1971 sprejel
ODREDBO
o maksimiranju cen določenih proizvodov in storitev 1. člen
Kot maksimalne cene za osnovne življenjske proizvode v prometu na drobno, za obrtne proizvode in storitve, za stanarine in zakupnine, za komunalne storitve, gostinske storitve in druge storitve, ki imajo
pomen za življenjski standard občanov, če niso v pristojnosti republike ali zveze, se določijo njihove cene, ki so veljale na dan 26. novembra 1971.
Za osnovne življenjske proizvode se po tej odredbi štejejo mlevski izdelki, kruh, testènine, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sladkor, jedilne maščobe, riž, sol, kava, začimbe, kmetijski pridelki in južno sadje.
Za storitve, ki imajo pomen za življenjski standard občanov se po tej odredbi štejejo tudi gostinske storitve.
2. člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS in se bo uporabljala do 29. februarja 1972.
St. 38-13/71-3
Žalec, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
sveta za blagovni promet, Predsednik	gostinstvo
skupščine občine Žalec in turizem skupščine občine
Jožko Rozman 1. r.	Tone Laznik 1. r.
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV
CELJE
1022.
Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravštvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zakon) in 125. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje je sprejela skupščina skupnosti zdravftvenega zavarovanja delavcev na seji dne 28. decembra 1971
SKLEP
o začasnem financiranju skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev Celje v letu 1972
1.	člen
S sklepom o začasnem financiranju se zagotavljajo sredstva za začasno financiranje skupnosti za obvezne oblike zdravstvenega varstva ter zdravstvenega zavarovanja, za po statutu določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja, za primere nesreč pri delu ter za izvajanje službe.
2.	člen
Dokler ne sprejme skupščina skupnosti finančnega načrta za lefc 1972, sklepov o predpisu stopnje prispevkov in ostalih instrumentov, ki urejajo financiranje vseh oblik zdravstvenega zavarovanja, se uporabljajo vsi sklepi skupščine o elementih in instrumentih financiranja vseh oblik zdravstvenega zavarovanja in izvajanje službe, ki veljajo na dan 31. decembra 1971 in se njihova veljavnost podaljša, vendaj najdalje do 29. februarja 1972.
/	3. člen
Prav tako se ne spremenijo obveze skupnosti, ki izvirajo iz pogodb, dogovorov in sporazumov, ki jih je
sklenila skupnost za izvajanje vseh oblik zdravstvene-ganega zavarovanja in za izvajanje službe.
4.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja dalje, vendar najdalje do 29. februarja 1972.	/•
St. 022-9/71-2/4-S/20
Celje, dne 28. decembra 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik
France Ban, 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV CELJE
1023.
Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 77. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Hmetov Celje na seji dne 27. decembra 1971
SKLEP
o začasnem financiranju skupnosti za zdravstveno zavarovanje kmetov Celje za leto 1972
1. člen
S sklepom o začasnem financiranju se zagotavljajo sredstva za začasno financiranje skupnosti za obvezne
oblike zdravstvenega varstva, za po statutu določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja ter za izvajanje službe.
•	2. člen
Dokler ne sprejme skupščina skupnosti finančnega načrta za leto 1972, sklepov o predpisu stopnje prispevkov in ostalih instrumentov, ki urejajo financiranje vseh oblik zdravstvenega zavarovanja, se uporabljajo vsi sklepi skupščine o elementih in instrumentih financiranja vseh oblik zdravstvenega zavarovanja in izvajanje službe, k veljajo na dan 31. decembra 1971 in se njihova veljavnost podaljša, vendar najdalje do 29. februarja 1972.
3.	člen
Prav tako se ne spremenijo obveze skupnosti, ki izvirajo iz pogodb dogovorov in sporazumov, ki jih je sklenila skupnost za izvajanje vseh oblik zdravstvenega zavarovanja in Za izvajanje službe.
4.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja dalje, vendar najdalje do 29. februarja 1972.
St. 022-3/71-2/4-6/16
Celj^, dne 27. decembra 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje
Predsednik Alojz Senica 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KOPER
1024.
Na podlagi 122., 134. in 180. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na zasedanju dne
28.	decembra 1971
SKLEP
o spremembi drugega odstavka 31. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper
1
Drugi odstavek 31. člena statuta skupnosti se zamenja in se glasi:
Način predpisovanja, izdajanja in zaračunavanja zdravil zavarovanim osebam skupnosti določa natančneje poseben pravilnik«.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 190-20/71-3
Koper, dne 28. decembra 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper
1025.
Na podlagi drugega odstavka 31. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na zasedanju dne 28. decembra 1971
PRAVILNIK
o predpisovanju, izdajanju in zaračunavanju zdravil, ki se predpisujejo zavarovanim osebam
1.	člen
Ta pravilnik določa način predpisovanja, izdajanja in zaračunavanja zdravil zavarovanim osebam, kadar gredo stroški v breme skupnosti.
2.	člen
Zdravila se predpisujejo na obrazcu recepta za zavarovane osebe, v katerega se vpisujejo tile podatki:
1.	ime skupnosti,
2.	oblika zdravstvenega varstva (obvezno, dodatno, nezgodno) z ustrezno označbo (O, D, N),
3.	registrska številka,
4.	naziv države, če je oseba zavarovana po konvenciji,
5.	priimek in ime zavarovanca,
6.	Ime družinskega člana, starost pacienta v letih, do dveh let v mesecih,
7.	naslov pacienta,
8.	kategorija zavarovane osebe.
Podatki se vpisujejo v ustrezne rubrike obrazca recepta iz zdravstvene izkaznice zavarovane osebe oziroma iz druge predpisane listine.
3.	člen
Zdravnik, ki predpiše zdravilo, mora recept podpisati in pritisniti pod podpisom svojo imensko štampiljko.
Izročanje podpisanih bianco receptnih obrazcev drugemu zdravniku ni dovoljeno; za posledice, ki iz tega nastanejo, odgovarjata oba prizadeta zdravnika.
4.	člen
Na receptu mora biti tudi štampiljka zdravstvenega zavoda.
S štampiljko in z obrazci za recepte oskrbuje zdravnike zdravstveni zavod, v katerem delajo.
5.	člen
Recept mora biti napisan čitljivo.
Imena zdravil se smejo skrajševati samo toliko, da se farmacevta ne more spraviti v zmoto.
Na posameznem receptu sme biti predpisano zdravilo samo za eno osebo.
Za sestavni del zdravila se šteje tudi pomožni material, ki je namenjen za uporabo predpisanega zdravila (na primer kapalka, steklena paličica, redestilirana voda za raztopino in drugo).
Na hrbtni strani recepta se ne smejo predpisovati zdravila. *
6.	člen
Zdravnik je dolžan vsako predpisano zdravilo vpisati v zdravstveni karton zavarovane osebe in pri tem navesti skrajšano ime, količino in moč zdravila ter navodilo za uporabo.
7.	člen
Na obrazcu recepta iz 2. člena ni mogoče predpisovati zavarovanim osebam:
1.	zdravil, za katera v smislu zakona o prometu zdravil ni dano dovoljenje, da smejo biti v prometu v Jugoslaviji (neregistrirana zdravila); izjema sd tista neregistrirana zdravila, ki jih bolniki dobijo ambulantno kot nadaljevanje hospitalnega zdravljenja, vendar samo na podlagi utemeljevanja mnenja strokovnega kolegija ustrezne klinike ali ustreznega oddelka zdravstvenega zavoda, ki se ukvarja z znanstveno raziskovalnim delom, če zdravljenje z registriranimi zdravili ni bilo uspešno;
2.	zdravil, za katera je dano dovoljenje, da smejo biti v prometu, vendar samo za uporabo v bolnišnicah (viocin, cycloserin in pod.);
3.	zdravil, katera se lahko uporabljajo samo pod stalnim nadzorom zdravnika v bolnišnicah (bykomycin, kanamycin in pod.);
4.	kemičnih sredstev, ki se uporabljajo za diagnoze (kontrastna sredstva in pod.);
5.	zdravil in zdravilnih sredstev, ki se uporabljajo ali dajejo neposredno pri nujni zdravniški pomoči izven bolnišnice;
6.	material, ki se uporablja v zdravstvenem zavodu za obvezo vanj e ran ali za trdno obvezo; izjemoma pa se sme predpisovati obvezilni material zavarovanim osebam na recept v primerih nadaljevanega kirurgič-nega zdravljenja na domu, če bolnik ne more sam k zdravniku in če gre za večjo porabo obvezilnega materiala (postoperativna zdravljenja, razpadajoči karcinomi, fistulacije, anus praeter naturalis, decubitus itd.) ; v tem primeru je treba na recept pripisati diagnozo;
7.	zdravil in zdravilnih sredstev, ki se uporabljajo v zdravstvenih zavodih s specialnimi napravami (inhalatorji, aerosol aparati in pod.) ;
8.	cepiv, serumov in drugih zdravil, pri katerih je nujna zdravnikova kontrola in zanje potrebna neposredna intervencija zdravnika;
9.	zdravil, ki jih dobivajo zavarovane osebe tisti čas, ko se zdravijo v bolnišnici.
8.	člen
Za zdravila, ki so našteta v 2. do 9. točki predhodnega člena, poskrbi zdravstveni zavod, razen za material iz 6. točke.
Kadar gre za nujen primer, pa zdravstveni zavod ne more preskrbeti zdravila iz 8. točke 7. člena, ga predpiše zdravnik na posebnem obrazcu zdravstvenega zavoda. Na takem obrazcu mora biti označeno, da je zdravilo nujno, kar je prejemniku zagotovilo, da ga dobi, poleg tega pa mora biti na njem zapisano, da naroča zdravilo zdravstveni zavod in z zdravnikovim podpisom potrjeno, da bo zdravilo plačal > zdravstveni zavod in da se prejemniku zdravila ne zaračuna.
9.	člen
Na posamezen recept se sme predpisati tolikšna količina zdravila, da glede na bolnikovo stanje in naravo obolenja zadošča do naslednjega napovedanega zdravniškega pregleda. Ta količina :
1.	pri akutnih obolenjih ali stanjih praviloma ne sme presegati količine, ki zadošča za 10 dni;
2.	pri kroničnih obolenjih ali stanjih, ko gre za stalno uporabo posameznega zdravila, ne sme presegati količine, ki zadošča za en mesec, izjemoma pa za dva
meseca (diabetes, tbc, kronični kardiopati, kronične he-patopatije, kronična vnetna revmatična obolenja, krvna obolenja, nevropsihiatrična obolenja, preventivno jemanje penicilina pri streptokoknih infektih, trajna terapija z urikozuričnimi sredstvi in pod.).
Ce predpiše zdravnik večjo količino zdravila od količine, ki zadošča za 10 dni, mora zapisati v zdravstveni karton zavarovane osebe na karto, zakaj je predpisal tolikšno količino zdravila. Na takšen recept mora zdravnik pripisati: »Necesse est«. Klavzula »Ne-cesse est« ne sme biti tiskana in jo mora izpisati zdravnik lastnoročno.
Navodilo za uporabo zdravila mora biti popolno (na pr'.: »3-krat 2 tableti na dan« in pod.). Skupna količina predpisanega zdravila mora biti enaka količini po navodilu in napisana v njegovih enotah. V izjemnih primerih, kadar je količina potrebnega zdravila približno enaka njegovi količini V izvirnem ovitku, sme predpisati toliko zdravila, kolikor ga vsebuje izvirni ovitek.
10.	člen
Zdravila na recepte zdravstvenega zavarovanja in na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper smejo predpisovati le od skupščine ali njenega organa pooblaščeni zdravniki. Ostali zdravniki pa le, če so dolžni ali zaprošeni posredovati prvo pomoč.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo, če zavarovana oseba v nujnem primeru uveljavlja pravico do zdravila pri zdravnikih izven območja skupnosti, oziroma, če stalno prebiva na območju izven skupnosti.
Pri predpisovanju zdravil zavarovanim osebam smejo oziroma morajo zdravniki :
1.	predpisovati zdravila le s svojega delovnega področja;
2.	predpisovati, kadar gre za enakovredna zdravila, ustrezna cenejša zdravila;
3.	pri predpisovanju antibiotikov označiti diagnozo bolezni ali v posebnih primerih šifro (090-099);
4.	pripisati diagnozo pri dietnih preparatih, ki se v smislu zakona štejejo za zdravila.
Pri predpisovanju zdravil zavarovanim osebam smejo zdravniki:
1.	predpisati zdravilo s toksikomanogenim učinkom le, če je njegova uporaba medicinsko upravičena in nujna;
2.	predpisati na receptu eno samo zdravilo, ki vsebuje eno samo sredstvo z narkotičnim učinkom.
Zdravnik ne sme predpisovati sebi in članom svoje družine zdravil s toksikomanogenim učinkom, razen v primerih prve pomoči. Farmacevt v takem primeru odkloni izdajo zdravila in šteje tak recept za nepravilen.
11.	člen
Farmacevt ne sme izdati zdravila na receptu, ki ni pravilno izpolnjen, in sicer:
1.	če vsebinsko ni jasen;
2.	če je navodilo o uporabi zdravila nepopolno;
3.	če manjkajo potrebne oznake;
4.	če so predpisane sestavine inkompatibilne;
5.	če je pri zdravilu močnega učinka prekoračena dovoljena doza, ali če ta doza ni izpisana tudi z besedo oziroma ni postavljen klicaj in pripisan podpis zdravnika.
Farmacevt ne sme izdati zdravila s toksikomanogenim učinkom:
1. na popravljen recept, ali na recept, katerega enkratna dovoljena količina je prekoračena;
2. če je preteklo več kot 5 dni od dneva, ko je bilo tovrstno zdravilo predpisano.
12.	člen
Lekarna obvezno zadrži zaradi evidence recepte, predpisane na obrazcu zdravstvenega zavarovanja, čeprav je vrednost- zdravila pod zneskom določenega prispevka.
13.	člen
Ob izdaji zdravila, predpisanega na obrazcu recepta iz 2. čl. tega pravilnika, zaračuna lekarna za vsako izdano zdravilo znesek, ki je določen s sklepom skupščine skupnosti in. ki ga morajo plačevati zavarovane osebe k stroškom za izdana zdravila.
Zaračunane zneske po 1. odstavku tega člena obračunavajo lekarne oziroma zdravstveni zavodi s skupnostjo tako, kot je to določeno v medsebojnih pogodbah oziroma dogovorih.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 190-20/71-3
Koper, dne 28. decembra 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper
Predsednik
Alojz Stegu 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVO MESTO
1026.
Na podlagi 112. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in v zvezi z izidom referenduma o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto, ki je bil 5. in 6.
12.	1971 ter izjave občinske skupščine Črnomelj z dne 24. 12. 1971 in občinske skupščine Krško z dne 23. 12. 1971, občinske skupščine Metlika z dne 23. 12. 1971, občinske skupščine Novo mesto z dne 29. 12. 1971 in občinske skupščine Trebnje z dne 23. 12. 1971, je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto na seji dne 29. 12. 1971 in skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto na seji dne 29. 12. 1971
SKLEP
o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
1. člen
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev J^o-vo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost delavcev) in skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo me-
sto (v nadaljnjem besedilu: skupnost kmetov) se združita s 1. 1. 1972 v Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost delavcev in kmetov).
2.	člen
Skupnost delavcev in kmetov je pravna oseba s sedežem v Novem mestu.
Skupnost ima svojo štampiljko okrogle in pravokotne oblike. Štampiljka okrogle oblike ima v krogu napis: Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto. Sedež je naveden v sredini. Štampiljka pravokatne oblike ima isti napis kot štampiljka okrogle oblike.
3.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prevzame novoustanovljena skupnost delavcev in kmetov pristojnosti in naloge dosedanjih skupnosti delavcev in skupnosti kmetov, predvidene v zakonih, statutih in drugih splošnih aktih obeh skupnosti.
4.	člen
Sklada skupnosti delavcev in skupnosti kmetov se združita. Premoženje skupnosti delavcev in skupnosti kmetov se v celoti prenese v skupnost delavcev m kmetov. Ista prevzame tudi nasproti tretjim osebam obveznosti in terjatve.
5.	člen
Do sprejetja novega statuta in drugih aktov skupnosti delavcev in kmetov ostanejo še naprej v veljavi statut skupnosti delavcev Novo mesto (Ur. list SRS, št. 45-501/70) in statut skupnosti kmetov Novo mesto (Ur. list SRS, št. 43-872/70) ter drugi splošni akti, kolikor ni v tem sklepu drugače določeno.
6.	člen
Najvišji organ skupnosti delavcev in kmetov je skupščina, ki jo tvorijo predstavniki zavarovancev.
Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor.
Za reševanje pritožb ima skupnost komisijo skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb.
Za proučevanje vprašanj zdravstvenega zavarovanja delavcev in zdravstvenega varstva kmetov izvoli skupščina izmed svojih članov stalni petčlanski komisiji.
Za reševanje posameznih nalog lahko skupščina imenuje tudi druge stalne aX občasne komisije, kate-terim določi delovno področje in njih pristojnost.
7.	člen
Začasno, do sprejema novega statuta in novih volitev, postanejo člani dosedanje skupščine skupnosti delavcev in skupščine skupnosti kmetov člani skupščine skupnosti delavcev in kmetov, katerim teče mandatna doba od dneva, od katerega so bili izvoljeni za člane skupščine svoje skupnosti.
8.	člen
Predsednik skupščine skupnosti delavcev in predsednik skupščine skupnosti kmetov morata do 31. 12. 1971 sklicati seji svojih Skupščin, na katerih najprej poroča komisija za izvedbo referenduma o združitvi
skupnosti, nato pa skupščini sprejmeta sklep o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto.
Združena skupščina mora na prvi seji, najkasneje pa do 31. 12. 1971 izvoliti predsednika in dva podpredsednika začasne skupščine, izvršilni odbor, komisijo skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb; komisijo za prbučevanje vprašanj iz zdravstvenega zavarovanja delavcev in komisijo za proučevanje vprašanj iz zdravstvenega varstva kmetov.
Predsednik skupščine in eden od podpredsednikov skupščine morata biti iz vrst zavarovancev — delavcev, drugi podpredsednik pa mora biti zavarovanec — kmet.
Izvršilni odbor šteje 15 članov, od katerih je 10 zavarovancev — delavcev in 5 zavarovancev — kmetov. Izvršilni odbor na svoji prvi seji izvoli predsednika in dva podpredsednika, od katerih morata biti predsednik in eden podpredsednik iz vrst zavarovancev — delavcev, drugi podpredsednik pa is vrst zavarovancev — kmetov.
9.	člen
Izvršilni odbor ter komisija skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb opravljata do sprejema novega statuta naloge izvršilnega odbora in komisije skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb, ki so določene v dosedanjih statutih.
Komisija za proučevanje vprašanj iz zdravstvenega zavarovanja delavcev proučuje probleme na področju zdravstvenega zavarovanja delavcev; komisija za proučevanje zdravstvenega varstva kmotov pa proučuje probleme v zvezi z zdravstvenim varstvom kmetov, zlasti pa vpliv združitve ter daje tudi ustrezne predloge izvršilnemu odboru.
10.	člen
Sveti, odbori in zbori zavarovancev predvideni v statutih skupnosti delavcev in skupnosti kmetov opravljajo do sprejetja novega statuta, tudi po združitvi naloge in pravice, predvidene v statutih.
11.	člen
Glede pridobitve ali .izgube svojstva zavarovane osebe veljajo začasno, do sprejetja novega statuta, določbe dosedanjih statutov.
Osebam, zavarovanim po statutu skupnosti kmetov je zdravstveno vai'stvo zagotovljeno od dneva, ko pridobe lastnost zavarovane osebe ali od poznejšega dneva, ko je izpolnjen pogoj predhodnega zavarovanja, pa do preteka 30. dne od dneva, ko preneha biti zavarovanec.
12.	člen
V skupnosti delavcev in kmetov so osebam, zavarovanim po statutu skupnosti delavcev zagotovljene iste pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot bi jim pripadale pred združitvijo skupnosti.
Osebam, zavarovanim po statutu skupnosti kme-tov, so s 1. 1. 1972 zagotovljene pravice iz zdravstvenega varstva ob pogojih in v obsegu, v kakršnem je po zakonu in statutu skupnosti delavcev zagotovljeno zavarovancem — delavcem v primeru bolezni ali nesreče izven dela, kolikor ni v nadaljevanju tega sklepa drugače določeno.
Osebam, zavarovanim po statutu skupnosti kmetov ne gre pravica do nadomestila in drugih denarnih dajatev.
Osebam, zavarovanim po statutu skupnosti kmetov gre pravica od prevoza s posebnim prevoznim sredstvom v primeru in ob pogojih, kot jih imajo zavarovanci delavci.
13.	člen
Predhodno zavarovanje začne teči s pridobitvijo svojstva zavarovanca.
Kadar se po statutu delavcev zahteva za pridobitev neke pravice iz zdravstvenega varstva pogoj predhodnega zavarovanja, se v ta čas upoštevajo poleg obdobij, ki jih določa statut skupnosti delavcev še obdobja, prebita v zavarovanju skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto, pri čemer se obdobja seštevajo.
Za osebe, zavarovane po statutu skupnosti kmetov se pogoj predhodnega zavarovanja ugotavlja prav tako po nosilcu zavarovanja. Ne glede na to se predhodno zavarovanje ne zahteva za tiste nosilce zavarovanja, ki so bili neposredno pred pridobitvijo tega svojstva zavarovani kot zavarovančevi zakonci ali zavarovančevi otroci.	v
14.	člen
Osebe iz 3. točke 1. odst. 22. člena statuta skupnosti kmetov imajo pravico do zobne protetične pomoči. protetičnih sredstev, sanitarnih priprav, očesnih in slušnih pripomočkov in pripomočkov za omogočanje glasnega govora in do zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogoju, da je bil zavarovanec, po katerem imajo to pravico zavarovan brez presledka najmanj 24 mesecev ali s presledki V zadnjih 4 letih 36 mesecev.
15.	člen
Kolikor je za zavarovance — delavce predpisano, da za posamezne oblike zdravstvenega varstva sami krijejo del stroškov, plačujejo osebe, zavarovane po statutu skupnosti kmetov del stroškov teh oblik zdravstvenega varstva v istih primerih in v isti višini, kakor osebe, zavarovane po statutu skupnosti delavcev.
16.	člen
Za uveljavljanje, pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev se uporabljajo določbe o postopkih, ki so določene v statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev.
Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja kmetov se uporabljajo določbe o postopkih, ki so določene v statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov.
Pri uveljavljanju pravic so do sprejetja statuta in drugih splošnih aktov. ločeno uporabljajo dosedanje zdravstvene izkaznice in drugi obrazci.
17.	člen
Sredstva za uveljavljanje zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja se zagotavljajo s prispevki zavarovancev, delovnih in drugih organizacij ter drugih z zakonom določenih zavezancev, z udeležbo družbeno-političnih skupnosti in z drugimi dohodki.
Potrebne evidence o zavarovanih osebah, o odhodkih in izdatkih ter druge ustrezne evidence se vodijo ločeno za osebe, zavarovane po statutu skupnosti kmetov in osebe zavarovane po statutu skupnosti delavcev.
18.	člen
Pri oblikovanju temeljnih izhodišč za določitev višine oziroma stopnje prispevka po 70. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva in po 126. členu statuta skupnosti delavcev, je treba upoštevati s tem sklepom razširjen obseg pravic kmetijskih zavarovancev.
19.	člen
Stopnje prispevka, ki bodo veljale od 1. 1. 1972 dalje določi skupščiha skupnosti delavcev in kmetov.
20.	člen
Skupnost delavcev in kmetov mora najkasneje do 31. 12. 1972 sprejeti statut skupnosti in druge splošne akte.
21.	člen
Osebe, zavarovane po statutu skupnosti kmetov, ki na dan, ko se začne uporabljati ta sklep, uživajo pravice iz zdravstvenega varstva, pridobljene po predpisih, ki so veljali do pričetka uporabe tega sklepa, uživajo od tega dne dalje pravice po predpisih, ki so zanje ugodnejši. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
Nerešeni zahtevki, vloženi do konca leta 1971, se rešujejo po predpisih, ki so za zavarovance ugodnejši.
22.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. januarjem 1972.
St. 190-A/33-71
Novo mesto, dne 29. decembra 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto
Predsednik
Franc Jevnikar 1. r.
1027.
Na »podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 20. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 51-1026/71) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 29. decembra 1971
SKLEP
0 stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo
1
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev znaša 7,55 % od kosmatih osebnih dohodkov.
2
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za poklicno boleznijo znaša 1,50 % od kosmatih osebnih dohodkov.
3
Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov znaša:
—	30 % od katastrskega dohodka od negozdnih površin ter od osebnega dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva, ki jih ugotovi davčna uprava in
—	80 din letno na člana zavarovančevega gospodinjstva, pri tem pa se upošteva, da zavarovana oseba, ki med letom pridobi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, prične ali preneha plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje v zadevnem trimesečju.
4
Osebe, ki se ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 11,23 % od ©snov, ki so določene s posebnim sklepom ter prispevek za nesrečo pri delu in za poklicno boleznijo po stopnji 2,23 % oziroma po preračunanih neto stopnjah.
5
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja znaša 9.53 % od izplačanih pokojnin, oskrbnin oziroma invalidnin oziroma po preračunani neto stopnji.
6
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja znaša 9,53<>/o od poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila oziroma po preračunani neto stopnji.
7	'
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 45-509/70, št. 7-222/71 in št. 41-842/71), sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 45-510/70) in sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 46/651/70).
St. 420-59/71
Novo mesto, dne 29. decembra 1971.
Skupščina
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
1028.
Na podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 19. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 51-1026/71) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 29. decembra 1971
SKLEP
o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo
pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo
1
Za zavarovance iz 6. in 7. točke 14. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zakon) se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
•	din
—	za osebe na prostovoljni praksi (volon-
terji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo polni delovni čas (6. točka prvega odstavka 14. člena zakona)..................................85
—	za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol. ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali zasebnem delodajalcu (7. točka prvega odstavka
14. člena zakona)............................23
za zavarovance iz prejšnjega odstavka se določi prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo . . . .'...........‘............. 5
2
Za osebe iz 29". člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
—	za uživalce stalnih priznavalnin oziroma
stalnih družbenih pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih (1. točka prvega odstavka 29. člena zakona)............................................80
—	za osebe, na prostovoljni praksi (volonter-
ji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa (2. točka prvega odstavka 29. člena	zakona)..............55
—	za otroke, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja; vnuke, brate, sestre in druge k sebi vzete otroke (4. točka prvega odstavka
29.	člena zakona) . . .<...........................25
—	za osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta (5. točka prvega odstavka 29. člena zakona) .... 85
—	za osebe, ki jih pošlje organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo, ali izpopolnijo
(6. točka prvega odstavka 29. čl. zakona) .... 85
—	za osebe, ki se udeležujejo mladinskih
delovnih akcij, ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan (7. točka prvega odstavka 29. člena zakona) ...	30
—	za osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti
po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo (8. točka prvega odstavka 23. člena zakona)..........................................30
—	za osebe, ki kot pripadniki teritorialnih
enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo (9. točka prvega odstavka 29. člena	zakona)	.	'...................30
—	za osebe, ki so na predvojaškem pouku —
taborjenju (10. točka prvega odstavka 29. člena zakona)............................................15
—	za uživalce invalidnine po predpisih o in-
validskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zavarovani za vse zavarovane primere (11. točka prvega odstavka	29.	člena zakona) ...	20
--- za babice, ki prejemajo preživnino na pod-lqgi zakona o preživninah babicam (Uradni list SRS, št. 14/64)..............................  80
—	za tujce, ki se na območju skupnosti šolajo ali strokovno izpopolnjujejo (Uradni list SRS,
št. 28/71).........................................85
3
Za osebe, iz 30. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v dnevnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
—	za osebe, na strokovni usposobitvi ali pre-kvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje (1. točka prvega odstavka 30. člena zakona) 1,40
—	za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom (2. točka prvega odstavka 30.
člena zakona) ...................................0,40
—	za pripadnike teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite (3. točka
30. člena zakona)................................0,40
—	za osebe, ki so na pouku v oddelkih pred-
vojaške vzgoje (4. točka 30. člena zakona) .	.	0,40
—	za osebe, ki se udeležujejo organiziranih
javnih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi (5. točka 30. člena zakona) . . .	0,40
— za osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih javnih akcijah ah pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu (6. točka 30. člena zakona)..............0,40
Prispevki iz te točke sklepa se plačujejo za dneve, za katere obstajajo okoliščine, da so te osebe zavarovane.
4
Za osebe iz tretjega in četrtega odstavka 15. člena zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zdravstvenim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti; se določi prispevek v mesečnem pavšalnem znesku 80 din.
5
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za nekatere kategorije zavarovanih oseb (Uradni list SRS, št. 45-516/70) sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo za osebe iz 30. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 45-514/70) in sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 29. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 45-515/70).
St. 420-65/71
Novo mesto, dne 29. decembra 1971.
Skupščina
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
1029.
Na podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 19. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 51-1026/71) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 29. decembra 1971
SKLEP
o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu
1
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za čas, ko so na neplačanem dopustu oziroma so drugače odsotni z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka znaša 6,41 %> od kosmatega osebnega dohodka.
2
Osnova'za obračunavanje prispevka za zdravstve-n° zavarovanje je mesečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko io nastopil neplačani dopust.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o plačevanju prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem dopustu (Uradni list SRS, št. 45-512/70, št. 7-223/71 in št. 41-843/71).
St. 420-64/71
Novo mesto, dne 29. decembra 1971.
Skupščina
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik Ciril Jamo vič 1. r.
1030.
Na podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 19. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 51-1026/71) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 29. decembra 1971
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje
delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini
1
Drugi odstavek 2. točke sklepa o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini (Uradni list SRS, št. 45-513/70 in št. 41-844/71) se spremeni in se glasi :
»Zneski osnov iz 1. in 2. točke tega sklepa se letno valorizirajo s količnikom porasta poprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih na območju skupnosti.«*
2
V 5. točki se številka »4,59 °/o«<, nadomesti s številko »11,23%« oziroma po preračunani neto stopnji.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za poklicno boleznijo za zavarovance iz 1,, 2. in 4. točke tega sklepa znaša 2,23.«
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 420-66/71
Novo mesto, dne 29. decembra 1971.
Skupščina
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
1031.
Na podlagi 68. in 93. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 19. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 51-1026/71) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 29. decembra 1971
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva
1
Prispevek za zdravstveno zavarovanje za osebe iz 31. člena zakpna o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list ЗЦЗ,
Ф št. 26-147/70) se plačuje v pavšalnih zneskih in v odstotku od katastrskega dohodka, in sicer:
1.	tisti, ki je obremenjen s preužitkom za: preužitkarje in njihove zakonce, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje in niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem — 40 din mesečno;
2.	občine oziroma organizacije, ki so priznale preživnino za:
uživalce stalnih preživnin in njihovim družinskim članom — 40 din mesečno na osebo;
3.	lastnik zemljišča: za člane svoje družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kot z edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in po 20. členu zakona ne spadajo med njegove družinske člane — letno 80 dih na osebo in 30 % od katastrskega dohodka od negozdnih površin ter od osebnega dohodka iz gozda.
2
Prispevek iz 1. točke sklepa plačujejo zavezanci trimesečno skupnosti zdravstvenega zavarovanja de- • lavcev in kmetov.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 31. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 46-654/70).
St. 420-62/71
Novo mesto, dne 29. decembra 1971.
1032.
Na podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 19. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 51-1026/71) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 29. decembra 1971
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov
1
Delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci, ki zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca - kmeta, zavarovanega v zdravstvenem zavarovanju kmetov so dolžne plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, in sicer:
—	1 °/o od izplačanega kosmatega zaslužka, pri tem pa se ne odšteje v zaslužku všteto povračilo za lastna delovna sredstva;
—	2 Vo od izplačanega kosmatega zaslužka, če gre za občasno delo samo z ročnim orodjem.
2
Prispevek iz prejšnje točke se nakazuje na žiro račun skupnosti ob izplačilu zaslužkov.
3
Ta sklep ^ačne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 46-653/70).
St. 420-63/71
Novo mesto, dne 29. decembra 1971.
Skupščina
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik
Ciril Jarnovič 1. r.
Skupščina
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SKUPNOSTI
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE CELJE
1033.
Na podlagi petega odstavka 64. člena temeljnega zakona o organizaciji m financiranju zaposlovanja (Uradni list SFRJ, št. 15/65, 47/66, 55/69 in 9/70) je skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Celje na svoji seji dne 23. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o znesku denarnega nadomestila, ki se manjši ali večji upravičencem ne sme izplačati
I
Upravičencem, ki dobivajo denarno nadomestilo pri Komunalnem .zavodu zu zaposlovanje Celje se določi minimalni znesek denarnega nadomestila v višini 500 in maksimalni znesek denarnega nadomestila v višini 1.500 dinarjev, ki se manjši ali večji ne sme izplačati.
2
S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o znesku denarnega nadomestila, ki se manjši ali večji ne. sme izplačati, sprejet na seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje Celje, 27. X. 1970 in objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 23/277-70, dne 14. XII. 1970.
3
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 01/2-754/1-71
Celje, dne 23. decembra 1971.
Predsednik
skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje Celje
Vili Skrt 1. r.

vsebina :
Stran
Stran
286.	Odlok o razglasitvi ustavnih amandmajev ..... 1159
287.	Odlok o razglasitvi ustavnega zakona za Izvedbo
ustavnih amandmajev XXV do Ul.......................1172
288.	Zakon o Javnih cestah...............................1178
289j Odlok o razvrstitvi Javnih cest II. reda v SR Sloveniji 1189
290.	Zakon o vplačevanju obveznega posojilu za kredi-tlrunje hltrejiegu razvoja 'gospodarsko nezadostno razvitih republik In avtonomne pokrajine Kosovo . 1192
291.	Zakon o vodnem prispevku za leto 1972...............1194
293. Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972
In o začasni uporabi taksnih vrednotnic................1195
293. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov ...................................1196
294. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919...............1197
2ti5. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva............................................1198
296.	Zakon o posojilu SR Slovenije za konverzijo Investi-
cijskih kreditov časopisnega in grafičnega podjetja »Delo«« v Ljubljani...............................1198
297.	Odlok o začasnem financiranju republitkih potreb v
prvem trimesečju 1972. leta............................1199
298.	Odlok o potrditvi finančnega načrta sklada Borisa
Kidriča za leto 1971...................... .... 1199
299.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
konvencije meti S FR Jugoslavijo in Republiko Francijo glede pristojnosti in glede zakona, ki se uporablja na področju osebnega In rodbinskega prava, podpisane 18. maja 1971 v Parizu.....................  1199
300.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 77. volilni enoti Slovenske Konjice . . . 1199
301.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi sodnikov vrhovnega
sodišča SR Slovenije...................................1199
302.	Odlok o Imenovanju namestnika republiškega sekretarja za kmetijstvo In gozdarstvo...................1200
303.	Odlok o imenovanju člana upravnega odbora sklada
federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsku nezadostno razvitih republik In avtonomnih pokrajin.............................................1200
304.	Odlok o izvolitvi poslanca republiškega zbora Skup-
ščine SR Slovenije v zakonodajno-pravno komisijo Skupščine	SR	Slovenije.......................1200
305.	Odlok o pomilostitvi	obsojenih oseb.................1200
306.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o razpore-
ditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna........................................1201
SPLOŠNI ЛКТ1 REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ $
307.	Sklep o sredstvih sklada pokojninskega in invalid-
skega zavarovanju namenjenih za podpiranje rekreacije upokojencev ......................1201
308.	Sklep o osnovah in višini prispevku za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje v tujini zaposlenih oseb . 1202
309.	Sklep o ugotavljanju osnov, obračunavanju in plače-
vanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ......................................1202
310.	Sklep o spremembi sklepa o osnovi in stopnji pri-
spevka za zaposlovanje, ki ga plačujejo Jugoslovanski delavci, zaposleni v tujini.................1205
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
973.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v občini Brežice v I. trimesečju	1972 .............. 1205
974.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah
(Brežice)............................................1206
975.	Odlok o spremembi odloka o obveznem Izdvajanju sredstev za delno nadomestitev stanarine (Brežice) . 1206
976.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtniško
cono Sentlenart (Brežice)..........................  1206
977.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za počitniško
naselje Velike Malence (Brežice).....................1207
978.	Sklep o podaljšanju financiranja proračunskih potreb občine Brežice za leto 1971 do 31. I, 1972 . . . 1207
979.	Odlok o spremembi odloka o obračunu občine Cerknica za leto 1971 .................................. 1207
Stran
Stran
980.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1972 .... 1208
981.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1971 .................................. 1208
082. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine v I. trimesečju 1972 (Grosuplje)............1209
983.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje) . . 1209
984.	Sklep o razpisu referenduma v krajevni skupnosti
Sp. Slivnica za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja novozgrajene • ceste Grosuplje—Sp. Slivnica................................1210
985.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v občini Lenart v I. trimesečju 1972 . ............ 1211
986.	Odlok o maksimiranju cen (Lenart)..................1211
1010.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Šentjur pri Celju za leto 1971 ................... 1223
1011.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Šentjur pri Celju v prvem trimesečju 1972 ............. 1223
1012.	Odlok o spremembi odloka o prispevkih in davkih
občanov (Šentjur pri Celju).........................1224
1013.	Odlok o ustanovitvi sklada za dograditev osnovne
šole Šentjur pri Celju .............................1224
1014.	Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za do-
graditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leta 1972 do vključno 1976 na območju šolskega okoliša Šentjur pri Celju.......................................1225
1015.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev odbornika v
občinski zbor skupščine občine Šmarje pri Jelšah v volilni enoti IV. Šmarje	pri Jelšah.................1226
987.	Odlok o spremembi odloka o ukrepih za pospeševa-
nje živinoreje in o v zdravstvenem varstvu živine (Lenart)....................................1212
988.	Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in po-
prečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občim Lenart.................. 1212
1016. Poročilo o izidu i nadomestnih volitev odbornika v zbor delovnih skupnosti skupščine Občine Šmarje pri Jelšah v volilni enoti II — skupina prosvete in
kulture .............................................1226
1017.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine v I. trimesečju 1972 (Vrhnika) ........ 1226
989.	Odlok o spremembi odloka o priznavalninah (Lenart) 1212
990.	Odlok o spremembi odloka o merilih in pogojih ter
načinu uporabe sredstev, ki so dodeljena občini Lenart iz sredstev, zbranih s prispevkom za graditev , stanovanj za udeležence NOV.................1213
991.	Odlok o zagotavljanju zdravstvenega varstva zdravstveno nezavarovanim občanom občine Lenart . . . 1213
992.	Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih organih občine Lenart..............................1214
993.	Odlok o spremembi odloka o določitvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov skupščine občine Lenart 1214
994.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta (Lenart) 1215
995.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Li-
tija za leto 1971..................................  1215
996.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Litija za I. trimesečje 1972 .................. 1215
997.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Litija) 1216
998.	Odlok o dopolnitvi odloka o potrditvi zazidalnih načrtov (Litija).......................................1216
999.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v I. trimesečju 1972 (Ljubljana Center)..............1216
1000.	Odlok o povračilu osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom	oziroma voljenim	funkcionarjem
skupščine občine	Ljubljana Center	...............1217
1001.	Odlok o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljubljana Šiška v I. trimesečju 1972 .... 1218
1002.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah (Ljubljana Šiška)........................1219
1003.	Odlok -o spremembah in dopolnitvah odloka o izdat-
kih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Ljubljana Šiška) ..............................................1219
1004.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje	1972 ...... 1220
1005.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri-
spevkih za uporabo mestnega zemjišča (Slovenske Konjice)....................................... 1220
1006.	Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun
valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1972 (Slovenske	Konjice)........1221
1018.	Odlok o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV.
reda v občini Vrhnika................................1227
1019.	Odločba o razrešitvi in imenovanju člana odborniške
komisije zp vloge in pritožbe (Žalec)................1227
1020.	Odločba o razrešitvi in imenovanju člana odborniške
komisije za volitve in imenovahja (Žalec)............1227
1021.	Odredba o maksimiranju cen določenih proizvodov
in storitev (Žalec)  ................................1228
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
1022.	Sklep o začasnem financiranju skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev Celje v letu 1972 . . . 1228
1023.	Sklep o začasnem financiranju skupnosti za zdravstveno zavarovanje kmetov Celje za leto 1972 . . . 1228
1024.	Sklep o spremembi drugega odstavka 31. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper 1229
1025.	Pravilnik o predpisovanju, izdajanju in zaračunava-
nju zdravil, ki se predpisujejo zavarovanim osebam (Koper)	............................» .	.	.	1229
1026.	Sklep o združitvi skupnosti zdravstvenega zavaro-
vanja delavcev Novo mesto in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto............................................1231
1027.	Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Novo mesto) 1233
1028.	Sklep o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo
(Novo mesto)............................... . . . 1234
1029.	Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarova-
nje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu (Novo mesto)..............................1235
1030.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o osnovah
in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini (Novo mesto).................1235
1031.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb Iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva . • 1286
1007.	Odlok o izločitvi dejavnosti otroškega varstva iz se-
stava temeljne izobraževalne skupnosti In o ustanovitvi temeljne skupnosti otroškega varstva na območju občine	Slovenske Konjice.....................1221
1008.	Odlok o prestavitvi praznovanja občinskega prazni-
ka in določitvi spominskega dneva (Slovenske Konjice) .......................................  1222
1009.	Program nalog in ukrepov ter predvidenih finančnih
virov za preureditev in dograditev socialnega zavoda Lambrechtov dom za obdobje 1972—1976 (Slovenske Konjice)............................................ 1222
1032. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki Jih opravljajo, osebe zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Novo mesto)..................................1236
SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SKUPNOSTI:
1033. Odlok o znesku denarnega nadomestila, ki se manjši
ali večji upravičencem ne sme izplačati (Celje) . . . 1237
Izdaja časopisni zavod »Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik : Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-*, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 fi4 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uorava: Ljubljana. Veselova 11 poštni predal 379/VII — Telefon : direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 7pi orodala orekllc) In naročnine 23x579 — Čekovni račun 501-3-60