OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVN OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
^[O^XXIX.—LETO XXIX.
hujskanje k novi je hudobija, Eisenhower
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 4, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 109
OBTOŽENCI V MASAKRU AMERIŠKIH VOJAKOV
^merilca mora skrbeti
svojo varnost, dokler Mednarodni mir ne pride jamstvo organizacije Združenih narodov
|v ^ICAGO, 3. junija. — Gen.
Sht D. Eisenhower, ki se je L vrnil s potovanja na Dalj-L izhodu, je imel včeraj pred rezervnih častnikov go-if""' v katerem je rekel, da so f 36. ki trdijo, da je nova voj-_J'^'Zogibna, krivi premišljene t obenem pa je rekel, Za Ameriko potrebno, da. zakon za obvezno vo-1^0 službo, dokler ne bo orga-Združenih narodov spo-jamčiti mir med narodi.
^Zedinjene države ne morejo zagovornik svobode in prvo-' demokracije, ako bodo g ® brezmočne pred svetom, f^kel gen. Eisenhower
drugem mestu v svojem ■ Ofu je general izjavil: , ^0. ki danes govori o mož-te vojne, je odgovoren

Slika predstavlja skupino nemških častnikov, ki sedijo na zatožni klopi v Dachau-u v Nemčiji. Obtoženi so, da so zakrivili masaker ameriških vojakov, ki so bili zajeti tekom zadnje nemške ofenzive v Belgiji. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: Fritz Kraemer, general 6. oklopne divizije; Hermann Priess, poveljnik 1. oklopne divizije in polkovnik Joachim Peiper.
1^0 _ !,'^šan
-o---y	---C
Sa zla pred vsem svetom.'
govoru je bil Eisenhower . kaj misli glede nedav-^cidentov v Avstriji, odko-bilo poročano, da so ms-Pia' streljala na ameriška letala, na kar je odvr-Bo Rusi zrasli v izolaciji so vsled tega nezaupni Aa-zunanjemu svetu, potem J® pristavil, da takim inci-. ne pripisuje dosti važ-/ % da se odnošaji z Rusi-I '^Doljšujejo.
In
Eisenhower je med osta-(Ja, ameriška armada bi mogla stopiti v voj-
V Rimu oddani glasovi ibodo odločili volitve
Republikanci dobili veliko večino v severni Italiji, dpčim so južni kraji za monarhijo
BIVŠI PREDSEDNIK SOVJETSKE ZVEZE KALININ UMRL
LONDON, 3. junija. — Moskovski radio je nocoj naznanil, da je po dolgi bolezni umrl Mihall Ivanovič Kalinin, ki je bil skozi 27 1 e t predsednik Sovjetske zveze. Bil je 70 let star in se je umaknil v pokoj šele preteklega marca.
Kalinin je bil drugi predsednik Sovjetske zveze in je zavzemal to mesto od leta 1919, dalje, najprej pod Leninom, potem pa pod Stalinom. Njegov formalni naslov je bil predsednik prezidija vse-zvetnega sveta.
Pokojni je bil rojen na kmetih in se je od zgodnjih let udejstvoval v delavskem gibanju. Svet ga je poznal kot prijaznega moža s sivo brado in srebrnimi naočniki, ki je igral važno vlogo kot vez med moskovskimi intelektualci in ruskim kme-tiškim ljudstvom«

ako bi želela, in da bo i. P'^scej časa, predno bi bi-r Pfavljena.
RIM, 4. junija—Kot razvidno iz poročil o ljudskem referendumu, so republikanci dobili večino v razmerju dveh glasov napram enemu v vseh velikih mestih v sever ni Italiji, katere dominirajo levičarske stranke, medtem ko so monarhisti, ki želijo obdržati Savojsko dinastijo, v ospredju v; južnih italijanskih provincah.
Spričo tega izgleda, da bodo*
glasovi, ki so bili oddani v Ri-i mu in centralni Italiji, odločili,
da-li bo prestolonaslednik Um-berto postal kralj ali bo moral slediti svojemu očetu v izgnanstvo.
V južnih provincah je bilo
Mornarji prosijo za | svetovno podporo j
WASHINGTON, 3. junija, —j Danes je vodstvo sedmih unij | mornariških delavcev apeliralo j na delavce na krovu ladij in v lukah širom sveta, da odklonijo imeti kakršenkoli opravek z ameriškimi ladjami, ki bodo dospele v inozemske luke, ako se bo 15. junija oklicala stavka.
Unija je očividno podvzela ta korak kot odgovor predsedniku Trumanu, da bodo oborožene sile opravljale posel na trgovskih ladijah, ako bo stavka oklicana.
Apel ameriških trgovskih mornarjev je bil naslovljen na Svetovno federacijo strokovni!: unij, ki sestoji iz delavskih federacij 20 narodov, med katerimi je tudi CIO. Izvršni odbor svetovne federacije bo imel sejo 16. junija v Moskvi.
Mornarica išče rekrute za raho, ako hodo delavci na trgovskih parnikih zastavkali
Tajnik mornaričnega departmenta objavil poziv za prostovoljce med mornariškimi rezervisti
Kratke vesti
GOV. LAUSCHE ODSTAVIL ŽUPANA V BRADYJU
COLUMBUS, 3. junija. — Gov. Lausche je danes odredil ostavljenje župana Joseph D. Coxa v Brady Lake v okraju PortagS za dobo 30 dni, ker ni zaprl lokalov, kjer se vršijo igre za denar.
Ni
trdi, da JE dobila podat.
^ atomski bombi
3. junija — Pri Pred Rose-a, edinega "^stičnega člana kanadske-L ^^^Rienta, ki je obtožen za-Pfoti varnosti Kanade, je izpričevano, da so so-Ij ' ^jni agenti v Ottawi po-^oskvo detajle o pripra-ib^ poizkuse z atomsko ^ki so bili napravljeni v ^®iih državah v New Mex
I '	/
listina, o kateri se trdi, nahajala v arhivu so-poslaništva, je gla->j^?''®sekucije dokaz, da je V' ^ vojaški ataše Nikolaj ' 9. julija 1945 poslal v ^ podatke, katere je do-britskega znanstvenika Nunn May-a, ki je bil radi vohunstva obso-let zapora.
glasovanje 5 proti 1 za nadaljevanje monarhije. Toda sever, ki je gosto naseljen, ima 18 milijonov glasov napram 9 milijonom na jugu. Vseh registriranih volilcev v Italiji je okrog 28 milijonov.
Komunisti na tretjem mestu med kandidati za poslance
Centralni pas v okolici Rima in Florence šteje 5 milijonov glasov in kakor izgleda, bodo ti glasovi odločili, kakšno obliko vlade bo imela Italija v bodočnosti. V tem pasu je štetje gla-|sov tako počasno, da ni mogoče reči, katera stran bo dobila večino.
Na voliščih "se najprej šteje glasove kandidatov za poslance v ustavodajni skupščini, potem pa šele o referendumu med mo-
narhijo in republiko, vsled če sar bo odločilno vprašanje pri volitvah zadnje objavljeno.
Kot razvidno iz številk glede kandidatov za poslance v ustavodajni skupščini, stoje komunisti na tretjem mestu, da so krščanski demokrati, katerih vodja je premier de Gasperi, na prvem mestu, socialisti pa na drugem.
Ustavodajna skupščina prične zborovati 2. julija
Iz nepopolnih številk, ki so bi le objavljene opolnoči, je razvidno, da so kandidati krščanskih demokratov dobili 1,287,-000 glasov, socialisti 738,000 glasov, komunisti pa 653,000 glasov.
Pri nedeljskih volitvah se je izvolilo 573 poslancev ustavo dajne skupščine, ki se ima sestati 2. julija ter pričeti z delom na novi ustavi.
Na drugi dan volitev je prišlo do številnih primerov nasilja in spopadov. Tri osebe so bile v takih spopadih ubite, 33 pa je bilo ranjenih.
IZREDNO ZASEDANJE DRŽAVNE ZAKONODAJE
COLUMBUS, 3. junija. — Gov. Lausche bo v teku par dni sklical državno zakonodajo v posebno zasedanje, katera ima ukreniti glede pospešitve akcije za oskrbo umobolnih in podvze-ti korake, da se omogoči č i m večjemu številu veteranov študije v državnih univerzah.
41 LETNICA ZAKONA
Splošno poznana Mr. in Mrs. John in Mary Turk, 9809 Yale Ave., sta včeraj obhajala 41-let-nico njiju srečnega zakonskega življenja. Otroci in prijatelji jima izrekajo najlepše čestitke s željo, do bi jubilanta zdrava in srečna obhajala tudi zlato poroko.
WASHINGTON, 3. junija—Mornariški tajnik For-restal je nocoj objavil poziv za prostovoljce med neaktivnim osobjem,. katere se bo rabilo v slučaju, da pride 15. junija do pričakovane stavke delavcev na trgovskih ladjah.
Mornariški tajnik je odredil,armade, mornarice in davsemonuTurnepoda^^d^l^^^^^	% dbvka
%di prKmo z,%&rubran}an mor. ygtayxa pbvbo trgovddh kuKj. narjev, rekoč, da se jih utegne,	unUo mornar-
potrebovati v "predstojeci kri-;	družbami se nadaljujejo
tkmi sKuacyi, pred latero se|	vladne ixwredovM-
nahaja dežela vsled pretečeslužbe Edgar L. Warren je skwrlw med osotiern tr&nrskei^^^^	ao na
mornarice.	! konferenci, kateri prisostvujejo
NA POTOVANJU
Občepoznana Mr. in Mrs. John Marn, ki vodita gostilniške prostore Top Hat Tavern, na 661 E. 185 St., sta se včeraj v družbi hčerke in zeta Mr. in Mrs. Jarofis .Dunn podala na potovanje v Californijo in Mexico City. Na poti se bodo nahajali najmanj šest tednov. Ob tej priliki obhajata Mr. in Mrs. Marn 30-letnico svojega zakona. Jubilantoma čestitamo ter jima želimo, da bi se v družbi hčerke in zeta prav dobro zabavala na potovanju
Vlada pripravljena rabiti armado in moi:narico
* Forrestal je rekel v svoji odredbi, da se bo v slučaju stavke posebno potrebovalo može, ki imajoi izkušnje za delo na kro
zastopniki CIO unije mornariških delavcev in lastniki trgov-'skih ladij, obe stranki prišli na dan z novimi zahtevami.
Unija je v svoji zahtevi za delovni čas i^a morju znižala število delovnih ur na teden z 42
vu ladij, pri radiju in pa mor-	podjetniki pa da so pri
nariške strojnike, toda dostavili	delovni tedei
VOJNI PROCES NA JAPONSKEM ODLOŽEN
TOKIO, 3. junija. — Obramba za bivšega premierja Toža in drugih 25 Japoncev, ki so obtoženi vojnih zločinov, je danes iz-poslovala 9 dni odloga procesa, ki se je imel pričeti danes. Prvi dan sodnega zasedanja je bil jako buren.
je, da se onih, ki se prijavijo, ne bo klicalo, dokler se jih ne bo dejansko potrebovalo.
Predsednik Truman je prošli petek izjavil, da se bo vlada po-
stali na to, da se delovni teden v lukah zniža s 44 ur na 40 ur.
Mornarji sedaj delajo od 56 do 63 ur na teden, kadar so na morju, ter 44 ur na teden, kadar se ladje nahajajo v lukah.
t.
GEN. CLARK IN DRUŽINA V AVDIJENCI PRI PAPEŽU
RIM, 3. junija. — Gen. Mark W. Clark poveljnik ameriške okupacijske sile v Avstriji, je imel danes s člani svoje družine avdijenco pri papežu. Clark je dospel v Rim za proslavo druge obletnice, odkar je ameriška armada vkorakala v Rim.
IZ BOLNIŠNICE
Iz St. Alexis bolnišnice se je povrnila na svoj dom, kjer se nahaja sedaj pod zdravniško oskrbo, dobro poznana Mrs. Louise Godič, 1105 Norwood Rd. Tem potom se zahvaljuje vsem za obiske, darila in voščil-ne karte, ter se priporoča prijateljicam za obiske sedaj na domu. Želimo ji, da bi čim preje popolnoma okrevala!
PROGRESIVNE SLOVENKE KROŽEK ŠT. 3
Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo polnoštevilno.
Domovina z velikim zanimanjem zasleduje potek kampanje za mladinsko bolnišnico
Zadnji teden smo priobčili v našem listu prvo poročilo iz domovine, ki piše o ustanovitvi sklada za mladinsko bolnišnico. Dne 25. aprila pa ljubljanski časopis "Slovenski poročevalec" prinaša drugo poročilo, ki se glasi:
Zelo hitro .in učinkovito so se'
odzvali naši rojaki in rojakinje v Ameriki na poziv dr. Neubau-erja, ki je apeliral na jugoslovanske priseljence v Zedinjenih državah, naj bi se s posredovanjem Slovensko ameriškega narodnega sveta ustanovil fond za zgraditev otroške bolnišnice v Sloveniji. Ns^črt je bil sprejet na seji glav. odbora SANS-a letos 9. marca. Takoj nato so zače-j li dotekati večji in manjši pri-j spevki od mnogih podružnic,
društev, organizacij in posamez-1 nikov, ki z velikim veseljem in navdušenjem pozdravljajo zamisel.
m
ATOMSKE J^IJE NA PRVEM ^ V RUSIJI

3. junija. — zavezniški viri, ki so Vqj'' je Rusija izza kon-znižala svoje oborože-)) 6 milijonov mož, ob-('oročajo, da Rusija po tedanjih načrtih ne po-tji PPVe važnosti orožju in ^^"^^striji, temveč razvoju ® energije in napredku v obče.
se je zavzela, da v tem dohiti razvoj atomske
Smrtna kosa
PAULINE ZUPANČIČ
Snoči ob 8:40 uri je po par-mesečni težki bolezni, raku na črevesju, umrla na svojem domu Pauline Zupančič, rojena Erjavec, stara 43 let. Družina stanuje na 1245 E. 55 St., kjer je vodila gostilno. Pokojnica zapušča moža Ignacija in devet otrok. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Slavka ustavila gradbeno delo v Clevelandu
Stavka okrog 4,500 unijskih tesarjev v Clevelandu in sosednjih okrajih, je včeraj postala polnomočna in s tem se je začasno ustavilo vse gradbeno delo. Zupan Burke je izjavil, da bo poskusil pogajanja med unijo in podjetniki obnoviti. Unija zahteva $2 na uro, oziroma 35 centov več kot določa sedanja lest vica.
Poizkus za zapletenje komunistov v zaroto proti generalu Mac Arthur ju obelodanjen
H
J, v Ameriki, Britaniji in ' pravijo dotični viri.
REDNA SEJA
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja podružnice št. 14 Slovenske ženske zveze, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo v obilnem številu.
Sodnik gre v pokoj
Včeraj se je zvedelo, da sodnik P. L. A. Leighly, ki velja za najsposobnejšega sodnika v Clevelandu, ne bo več kandidiral za člana prizivnega sodišča okraja Cuyahoga. Vsled tega bo brez dvoma stopil v kampanjo za izpraznjeno mesto eden ali drugi izmed okrajnih sodnikov
TOKIO, 3. junija—Policija je danes naznanila, da je neki japonski nacionalistični fanatik podal izpoved, kako je dobil vstop v komunistično stranko in potem premišljeno napravil načrt za izjalovljeni atentat na generala MacArthurja, z namenom, da zaplete japonske komuniste v "atentat" na ameriškega generala, ki je vrhovni poveljnik okupacijskih čet na Japonskem.
Masaki Hošino, policijski načelnik v malem gorskem mestu Šibukava, je izjavil, da je neki 21-letni moški z imenom Teru-nori Arai, ki je bil aretiran v zvezi z nedavno naznanjenim poizkusom za atentat na MacArthurja, priznal detajle svojega načrta.
Hošino pravi, da je Arai fanatik, ki je imel zvezo s kakega polducata drugih moških, večina katerih so bili armadni čast niki. Mladi moški je bil aretiran na vlaku 60 milj od Tokia preteklo sredo, ko je neki potnik na istem vlaku Arai-a slišal, ko je rekel, da se "mora MacArthurja eliminirati."
Vtis za atentat na ameriškega generala je bil napravljen povodom prvomajske proslave v Tokiju. Ko so bile podrobnosti falzifizirane zarote objavljene, je glavni stan ameriške okupacijske sile poudaril, da ni nobenih dokazov, da so imeli komunisti kako zvezo z namišljenim atentatom.
Ko je jugoslovanski odposlanec dr. Neubauer proti končuj januarja jemal slovo od funkci-, jonarjev izvršnega odbora' ŠANS-a, prav gotovo ni pričakoval, da bo že čez nekaj ur eksekutiva uresničila njegovo priporočilo za osredotočenje in zbiranje sredsl^v za naČrt, ki bo imel trajno vrednost in pomen za slovenski narod. Pa tudi mnogi ameriški rojaki niso pričakovali , da se bo zamisel mladinske bolnišnice tako hitro vnela in razplamtela ter zajela velik del slovenskih Amerikancev, ki razumejo in pravilno presojajo osvobodilno borbo slovenskega naroda ter mu zaradi nje nudijo potrebno moralno in gmotno pomoč.
V štirih dobrih tednih je gotovina fonda za otroško bolnišnico v Sloveniji narasla na 21,461.55 dolarjev. K temu je treba prišteti še 10,000 dolarjev Slovenske narodne podporne jednote, znesek 5,000 dolarjev Ameriške bratske zveze in 3,000 dolarjev iz likvidacije imovine Jugoslovanskega republi-čahskega združenja. Fond torej
znaša danes v celem 39,461.55 dolarjev. Vse to je bilo doseženo v kratkih štirih tednih, celo bre?, posebne časopisne kampanje. Za enkrat odbor za nabiralno akcijo še ni določil najmanjše vsote, ki se bo zbrala na pobudo SANS-a, sodijo pa, da ta znesek ne bo manjši kakor $150,000 — v naši protivrednosti 7.5 milijonov din. Nabiralna I akcija v prvih štirih tednih kaže, da je prva četrtina te vsote že dosežena, tako da o končnem izidu ni treba biti nič v dvomu.
Fond, ki ga zbirajo ameriški Slovenci in Jugoslovani, bo v prid mnogim bratom in sestram v stari domovini. Ta fond, ki se je uporabil za otroško bolnišnico v Sloveniji, pišejo ameriški listi, je popolnoma nepolitičnega in nepristranskega značaja. Zato ne bi smelo biti med našimi ameriškimi rojaki človeka, ki bi zanikal slovenskemu narodu pravice do njegovih krvavo priborjenih pridobitev. Ne bi smelo biti tudi nobenega, ki bi zanikal .Sloveniji pravico do zdravljenja njene mladine, osnove njenega bodočega ljudstva. Pri zbiranju fonda za otroško bolnišnico v Sloveniji lahko sodelujejo vsi, pišejo ameriški listi, a kdor ne soglaša z njimi, ni prijatelj slovenskega ljudstva.
POGREB
Pogreb pokojnega Ivana Žlindra (Spencer), se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz Grdino-, vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Neže na E. 81 St. in Euclid Ave. ter nato na Calvary pokopališče v družinsko grobnico.

ENAKOPRAVNOST
junija,. 1946
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—{CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto)________
For Half Year—(Za pol leta)-
For 3 Months—(Za 3 mesece)_______
-$7.00 _ 4.00 - 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta) _
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
_$8.00 _ 4.50 - 2.75
>00000000000000000000000000000000000
pisma iz starega kraja
00000000000000000000000000000000000
Dvoje pisem od svojcev
Mrs. Milka Troha, 1323 E. 49 St., je prejela eno jfismo od svojega nečaka Antona Čopa iz Reke, drugo pismo pa od sestre Terezije Klepac iz Smrečja.
"Najprvo prejmi moj srčni pozdrav, kot tudi od Petreta.
"Pišeš mi, naj Ti vse razjasnim natančno. Jaz sem Ti že dva pisma pisala in dosti sem v njih
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
_$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Malcolm Hobbs (O. N. A.):
Psihologicna kriza radi atomske bombe
Hitlerjeva demagogija je pred leti napravila iz celokupnega nemškega naroda tolpo brezumnih in histeričnih pol-ljudi. Tega se vsi še spominjamo. Slična usoda utegne zalotiti tudi druga ljudstva—nam Amerikancem grozi glasom poročila, izdanega po "Society for the Psychological Study of Social Issues," da se pogreznemo v stanje večnega strahu radi atomske bombe.
Poročilo je bilo sestavljeno pod vodstvom dr. David Krech in je čtivo, pri katerem se človeku ježe lasje na glavi. Strah ustvarja nekakšno paralizo in porazni občutek neznanja, iz katerega utegne nastati občutje splošne nesi-gurnosti. Posledica tega bo iskanje utehe in izogibanja problema—nastopili bodo laži-znanstveniki, ki bodo trdili, da atomske bombe pravzaprav niso tako nevarne in ljudje jim bodo verjeli, ker jim bo odleglo. Tako bo nastala vera ali vraža, da atomska bomba ni orožje brez obrambe, ne glede na vse, kar nam pripovedujejo pravi učenjaki.
Ako pride do tega, trdi poročilo, bodo posledice tragične. Malomarnost bo preprečila vsako prizadevanje, da najdemo še pravočasno neko konstruktivno rešitev problema.
Mogoča pa je tudi še druga smer—panika in brezbrižno uničevanje. "Ako pride do tega," dalje pravi poročilo, "bomo pripravljeni sprejeti odvzetje svobode govora, raziskovanja in znanosti, kritiko in svobodo mišljenja, in bomo postali žrtve fobije vohunstva. Prav kot duševno bolni ljudje, katerih je groza stvari, katerih ne razumejo, bomo mislili, da nam groze nevarnosti od vsepovsod. Podpirali bomo politiko splošne vojaške dolžnosti, militarizma in izolacije. Te vrste panično in destruktivno mišljenje je predpriprava duše na mednarodne konflikte in splošno nasilje."
Poročilo poudarja, da so okolnosti, ki ustvarjajo panični strah, naslednje: Nerazumna politika "tajnosti," vo jaška kontrola atomske energije, ki naglaša le njene uničujoče strani in končno, napeto tekmovanje narodov med seboj, da si pridobe vire in posest atomske energije.
Nekaj upanja daje pripomba, da ni neizogibno, da bo imel ta mednarodni strah na vsak način le slabe posledice. "Človeška bojkzen sprosti ogromno energije," pravi poročilo. "Ako bodo 1 j Udje zagledali v istem trenotku -tudi možnost konstruktivne rešitve problema, bodo pokazali silno voljo v pravem pravcu."
Poročilo priporoča naslednje mere, da bi se ustvarilo ono vrsto bojazni, ki utegne premagati strah;
Nevarnost atomske bombe mora vsakomur postati popolnoma jasna—ta nevarnost je v tem, da bi jo človeštvo uporabljalo v novi vojni. Vsakomur je treba raztolmačiti, da vojaške obrambe proti atomski bombi ni in ne more biti.
Atomska energija mora priti pod mednarodno kon.-trolo. Poročilo Achesona zunanjemu ministrstvu glede kontrole atomske energije bi moralo postati uradna ameriška politika v tej zadevi.
Produkcijo atomskih bomb je treba t^koj ustaviti. Dokler izdelujemo atomske bombe, le ustvarjamo mednarodno nezaupanje, doma pa napačno občutje lažne varnosti.	y
Na polju naše notranje politike je treba postaviti atomsko energijo pod nadzorstvo civilnih oblasti, tako da nc bc nobenega strahu, da bi jo utegnili uporabiti za armado. Razvoj znanstvenega raziskovanja za civilne svrhe mora biti popolnoma svoboden.
Treba je razložiti ljudem vse pozitivne strani atomske energije. "Nekoč smo se bali elektrike," poudarja po-}
Obe pismi sta polni tugobe opisala. Vsega bi Ti ne mogla vsled prestanega gorja in skoro popisati, če bi pisala mesece dni
nepopisnega trpljenja pod krutem fašizmu. Prvo pismo od nečaka se glasi:
"Reka, 15. februarja 1946. "Draga teta Milka!
"Sporočam, da sem prejel Tvoje pismo z največjim veseljem. Predno nadaljujem s pisanjem, Te lepo in iskreno pozdravim, kot tudi strica Ivana, in bratca Franceta in Jožka.
ženske so selili, moške pa vrgli v ogenj
Mr. in Mrs. Frank Urankar, j prebivalce. V Rakitovcu so samo 915 East 73rd Street, sta preje- j požgali, selili niso. Iz Zlatnega
"Mi pišeš, da Ti nisem pojasnil v prvem pismu, kaj se je zgodilo z mojim očetom. Sedaj lahko sporočam, da je padel pod italijanskim okupatorjem, kateri so uničili vse naše vasi. On je umrl meseca maja 1942 leta., blizu hiše v Dolincama. Njega je ustrelil en italijanski kara-biner.
"Ob tistem času sem jaz že pobegnil z doma v gozdove, v kar sem bil prisiljen vsled velikega terorja italijanske okupacijske vojske, ki je zelo surovo nastopala proti našemu narodu in tako je večina prebivalcev pobegnilo v gozdove, da uteče katastrofi. Takrat je iz naše vasi šlo v gozd deset oseb, med nami je bil tudi brat Vlade. V gozdu so se skrivali tudi teta Terezija in stric Peter in Lojzetova žena. Tudi oni so iskusili mnogo hudega in mraza. Bih so nad poldrugo leto v gozdovih pod milim nebom. Kar jih je ostalo ljudi doma v hišah so vse Italijani polovili in odpeljali v razna taborišča v internacijo, kjer je samo iz naše vasi umrlo okrog 30 ljudi. Med temi je bil tudi moj stari oče, odnosno. Tvoj oče, mati in brat Ivan. Nahajali so -se nad poldrugo leto v internaciji.
"Sedaj Ti hočem malo popisa-ti,*kaj se je zgodilo z našimi vasmi. Večinoma so vse požgane, osem, kot Gabra, Prezida, Ple-šči in nekaj manjših mest. Vse te vasi so bile večinoma bombardirane, tako, da se danes ne najde niti ene vasi, da ne bi bila prizadeta več ali manj. Ljudje so bili pa večinoma internirani. Kar se tiče blaga, orodja in hišne opreme, je vse uničeno, tako da so ljudje ostali popolnoma goli in bosi. Sedaj so velike po-težkoče v tem, ker je zemlja vsa uničena od okupatorja. Po ^'a-seh so postavili začasne barake, v katerih ljudje živijo. Mnogo ljudi se pogreša, se še niso vrnili v domovino.
"Sedaj je pri ^as prilično dobro. Kar najbolj potrebujemo je odeje in obutev, ker se je vse raztrgalo, kar smo imeli. Sedaj je nemogoče kupiti novo, ker so naše tovarne in industrija vse v razvalinah, je vse porušeno. Glede hrane je sedaj kar dobro v primeri, kot je bilo v prošlosti.
"Koliko je naš narod pretrpel lakote, strahu in mučenja, to se ne da na noben način popisati. To ve samo tisti, kateri je vse to izkusil. Zgodovina ne zna povedati sličnega stradanja in trpljenja. Vse to je minilo in sedaj imamo svojo svobodo narodno republiko Jugoslavijo.
vsaki dan, kar se je zgodilo od dneva, ko smo odšli v gozd pa do kapitulacije Italije.
"Vse sem že okusila na tem 6vetu, samo dobrega nič. Jaz sem se ločila od sestre Veronike v letu 1942 v aprilu. Ona je potem v jeseni umrla na 11. no-Ivembra. Mi smo se vrnili domov v septemibru 1943. Na žalost, sestre ni bilo več. Rudolf so mi povedali, da je umrla od žalosti in straha. Prvo radi tega, ker so ji brata ubili, potem pa, ko je zvedela, da so našo hišo zažgali in da smo mi v gozd zbežali. Ona je neprenehoma jokala in spraševala, kdo zna, če je' še moja sestra živa. In če je še živa, kdo ve, kako je lačna in raztrgana. Skrbela je, da bi nam poslala kaj za jesti ali obleči in je vsakogar spraševala za naš, če nas je kdo kje videl. Spraševala je tudi za Južetave sine.
"Ona je bila tudi v velikem strahu, ko so Italijani wdili ljudi na pokopališča in jih tam streljali, po pet ali šest naenkrat. Ob takih slučajih je ona bežala v sobo in si zatisnila ušesa, da ne bi slišala mitral jeza.
"V Čatru na pokopališču so tako ubili 90 ljudi. Draga sestra, saj to ni bila vojska, pač pa ljudski pokolj. Tedaj se ni prav nič vprašalo, če si kaj zakrivil ali ne. Kar prišli so v hišo in človeka odpeljali, najprej vsega pretepli in nato ubili. V Čabru so jih enkrat 12 ujeli in odpeljali v Tatinsko drago, blizu Žalostnega vrha, tam so jih najpreje pretepli, potem so jim vse kosti polomili. Tako da jih ni -mogel naložiti na voz tisti, ko je šel po mrtve. Ene so obešali, enim oči izkopavali, nos odrezali in ušesa, zobe ruvali, nohte populili, obešali za noge in ogenj zakurili pod obešenimi. To ni bilo človeško, ampak več kot zverinsko. Kaj takega bi si človek ne mogel domisliti in ne verjeti, kot tisti, ko je vse to videl. Njim je bilo vseeno, moški, ženska, dekle ali otroci. Vsak je bil mučen, katerega so vjeli.
"Jaz sem se jih bolj bala kot ognja. Jaz se nisem bala puške, tisto je lahko smrt. Bala sem se pretepanja in Jezusovih muk. iCot si kdaj čitala, kako so judjt Jezusa mučili, tako so sedaj Italijani in ustaši mučili naš narod. Nemci so pa na sličen način mučili ruski narod. Kaj takega se ni še nikdar v zgodovini čitalo, kar se je v Jugoslaviji godilo. To je bilo strašno
"Naša vas Smrečje šteje skoraj 50 hiš in smo samo iz naše vasi izgubili 46 ljudi, od teh 35 moških in 17 žensk. Moški so bili največ mladi, katere je oku pator ubil ali interniral, da so v lagerjih umrli. Nekaj jih je
la pismo od nečakinje Pepce Pod-boršek iz vasi Krajno Brdo št. 6, pošta Krašnja pri Domžalah, ki med drugimi domačimi novicami, tudi poroča, da so Nemci v neki vasi na Hrastniku hiše požgali, ženske selili in devet moških pa v ogenj vrgli.
Pismo je bilo med prvimi, ki sta jih Mr. in Mrs. Urankar prejela, ter se glasi:
"Krajno Brdo. "Draga teta in stric!
"Prej ko Vam nadalje pišem, Vas vse skupaj lepo pozdraviva z mamo in obenem se prisrčno lepo zahvaliva za sprejeto pismo, ki sva ga z največjim veseljem sprejele, ker vidiva, da draga teta še pripoznajo, da «o naša.
"Draga teta in stric, zdaj pa Vama moram omeniti o teh groznih stvari, ki smo jih doživeli štiri leta, in ker ste me prosili, da Vam naj opišem kaj je pri nas novega.
"Vaš grunt je še kot je bil, le hiša je pred tremi leti pogorela kot tudi vsa oprava notri. To ni bilo samo Vaša tako nesrečna; cela vas je do tal pogorela s 16 moškimi vred, katere so žive zažgali na Ožino vem podu. Tega je bil kriv Lenart in Frolirjank, ki sta izdajala, da so notri partizani. Ta dva in še par drugih je ostalo živih, ženske so pa selili v daljno Nemčijo, odkoder so se sedaj vse vrnile. Ravno tako se je naredilo z Zlatim Poljem, kjer so pet vasi požgali in selili-
Eraga teta, s tem končam ročilo, ' ker smo poznali le njene negativne strani, namreč;	pismo in Te lepo po-
strelo.	I zdravljam
Treba je priznati, da izražajo ta priporočila misli, ka-j	"Anton Cop."
tere so že marsikatere skupine državljanov in učenjakov:	*
priporočale. Ameriška vlada pa ni odgovorila na nobene- Sledeče pismo je pa od sestre:
ga teh predlogov. Kongres se zadeve ni lotil in navidezno Smrečje-Gerovo, 7. marca 1946
"Draga sestra Milka!
tudi padlo v borbi, toda ne toliko.
"Mi smo bili 17 mesecev v gozdu, kot si včasih videla našt cigane, ko so imeli šotore. Tako smo tudi mi prenašali naše križe intežave, žalostne mesece in dneve. Toda nekdanji cigani so bili dosti na bol jem od nas. Oni so imeli svobodo in šli so, koder jih je bilo volja. Mi smo lahko šli samo tam, k;er so bili največji prepadi, kjer je bilo naj več trnja in grmovja.
"Jaz Ti ne morem popisati našega življenja in trpljenja, ker se ne morem vsega spominjati.
tudi nima namena, da bi se je lotil. Acheson je izdelal svoj
načrt, toda predložil ga je v razpravo in ne v izvedbo. Na	postaja, da se vsesplošna človeška kriza poostruje, ter da
ameriško zahtevo je komisija Združenih narodov za atom-	je nujno potrebno, da storimo nekaj pozitivnega in kon-
sko energijo že ponovno odložila svoje seje. Vse jasneje	struktivnega.
če bi še kdaj prišlo do tega, da )i morala iti v gozd, bi se raje iala na mestu ustreliti, pa bi laenkrat prestala vse trpljenje. Nismo samo mi trpeli, pač pa ves slovenski narod. To je bilo mučeniško življenje. Ti italijanski in nemški banditi, ti grdi fašisti, nam so prinesli toliko trpljenja.
"Ako čitaš liste, v katerih se opisuje grozote vojne, tisto je vse resnica, pa še vsega ni povedanega, kar se je skopalo nad :elo Jugoslavijo. Niti bi ne mo-^la povedati ustmeno vsega, kar ;e je godilo, kako naj Ti šele spišem. Kar boš slišala od katerekoli strani, najstrašnejšega na svetu, tisto je vse resnica. Ta prokleti fašizem je z nami tako (ruto postopal, da sedaj nima-110 skoro nobeden svojega dona, ne pohištva, ne nič. Na siromašnih pogoriščih smo si postavili barake. Nekoč smo imeli / štalah živino in majhna stanovanja, sedaj polovico nima ničesar. Dosti jih je sedaj v šoli. Dosti se jih tudi še ni vrnilo do-nov. Ko ^o se vrnili iz interna-;ije, so odšli v Slavonijo. Sedaj 36 po malem vračajo na svoje* razrušene domove.
"Danes si mora vsak iznova /se zgraditi od šivanke naprej, vot da je vsak šele sedaj začel iiveti, ker ničesar nismo našli, •JO smo se vrnili domov. Mi si nismo ničesar rešili iz hiše, ko so jo nam zažgali. Tisti dan smo ravno krompir okopavali v Širokem potoku, pa nas ni bilo doma. ?otera se nismo več vrnili v vas, ker se ni bilo kam. Imeli smo 3 seboj dve motike, ki so nam ostale v rokah in tisto obleke, (ar smo imeli na sebi.
"Pomisli si potem naše življenje. Jaz ne bi imela popolnoma nič, da mi niso Rudolf dali od pokojne sestre. Povedali so, la obleke ne dajo drugim, ker se bo nekoč sestra Veronika vrnila z gozda, katera bo vsega potrebna. Tako so se oni za naii zanimali, drugače bi jaz nič ne imela.
"Draga sestra, na vse to bi že pozabila, samo da bi ne bila izgubila mojega otroka, mojega dragega, nikdar pozabljenega Lojzeta.
"Prosim za odgovor čim prc-c mogoče. Tvoja žalostno sestra "Tereza Klepac."
Polja so vsi moški iz cele fare ušli v partizane.
"V Hrastniku pri Limbarki so celo vas Nemci požgali, ženske selili, 9 moških pa v^ogenj zmetali. Tako grdo in grozno se je godilo v teh štirih letih, ko je bil Nemec pri nas. V naši vasi je tudi gorelo ko je bila borba s partizani in Nemci. Pri Vidmarju je vse pogorelo, Levceva štala, 2 kozolca in naša hiša. Pogasili smo Grilovo, Jernačevo in Novaku. To je samo iz tukajšnje okolice. Moravške je tudi veliko uničene; pri Skelbetu je pa drugo vse dobro, samo nekaj živine so pobrali, kakor so jo tudi po naši vasi.
"Skelbctova mama so to zimo umrli. Vam bi lahko več knjig napisala o tem, kar se je z nami godilo. Reza naša je v Domžalah; sva same z mamo. Od Reze. mož je več kot dve leti v partizanih in reva ne ve ali je še živ ali mrtev,« ker so ga dali daleč v tujino. Ima tri otroke a nobenega zaslužka. Za Johana našega tudi nič ne vemo, je bil pri Nemcih, ker ni hotel biti partizan, da bi bil šel v gmajno, in sedaj ni nobenega glasu od njega.
"Draga teta in stric, ako bi nam mogli kaj obleke poslati, ker se ni dobilo nobene reči v štirih letih in kar smo imeli, so nam vse Nemci pokradli, in se še tudi sedaj nič ne dobi po trgovinah, ker še nimajo. Vas bi prosila, da bi nam nekaj poslali, kar lažje pogrešate. Bilo nam je hudo, da mi ni mogoče popisati, ali sedaj smo rešeni. Vas teta in stric, tudi prosim, da bi sporočili če veste za našega ata, ali je še živ ali ne.
"Prosimo, da nama odpišete, in če Vam bo mogoče, da nam spolnite najino prošnjo, ker nam se je godilo kakor bi bili v suž-njost prodani pri Nemcih. Sedaj pa Vas vse skupaj lepo pozdraviva z mamo, Francko, Johanco, Franka, Vas teta in strica, ter prosive za odgovor.
"Vaša Fepca."
Novice iz Jugoslavije
Vlada Ljudske republike Slovenije je dne 18. februarja 1946 izdala uredbe za ustanovitev treh važnih državnih trgovinskih podjetij za gospodarstvo v območju Slovenije. Ustanovljeno je bilo državno trgovinsko podjetje "Mlekopromet" s sedežem v Ljubljani in z glavnico 5 milijonov dinarjev. Drugo tako podjetje je "Turist-hotel" z enako glavnico in tudi s sedežem v Ljubljani. Tretje podjetje je "Usteks" za promet z usnjem in tesktiljami. Glavnica tega podjetja je 10 milijonov dinarjev in sedež je v Ljubljani. . V področje prvoimenovanega podjetja bo spadal promet s mlekom, mlečnimi proizvodi in jajci, načrtno oskrbovanje prebivalstva Slovenije z mlekom, mlečnimi proizvodi in jajci, in sodelovanje z živinorejskimi zadrugami in živinorejci pri delu za zboljšanje mlekarstva v Sloveniji. Državno podjetje "Turist-hotel" bo prevzelo vodstvo n izkoriščanje državnih gostinskih obratov, posebno z ozirom na tujski promet. Naloga državnega podjetja "Usteksa" pa bo nakupovati in prodaja'ti na debelo usnje, usnjene izdelke, obutev, čevljarske potrebščine, manufakturno blago, konfekcijo in druge tekstilne izdelke. Po potrebi bo imelo podjetje tudi podružnice.
KAJ bomo UKRENILI GLEDE MILA TO POLETJE?
GOSPODINJA.
VI LAHKO PRIPOMORETE DO VEČ MIL6 HRANITE ^ RABLJENIH MAŠČOB!
Državna založba Slovenije se je odločila za izdajo "Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev" vse od Linharta do današnjih dni. Spisi avtorjev bodo izhajali v knjigah postopoma leto za letom, dokler ne bo vsak


JOJ, MAMA, LAŽJE JE SEDAJ NE POZABITE, BIMO 4r _ZA
FUNT!
Kjer je mcLsco
"tam je
Nadaljujte z
rabljenih maščob omogočile več j P no mils
kolic^'
pisatelj, v celoti izdan.
no je čimprej izdati
„aslednj.bj|_^
Fra

zbrana dela Ijev: Tomaža. Antona Valentina Vodnika,
Prešerna, Janeza Trdin®' Levstika, Simona Mencingerja, Josipa Josipa Jurčiča, Simona čiča, Ivana Tavčarja,
snika, Antona Aškerca, AieK' tina Ketteja, Josip	0^"'
sandrova, Ivana na Župančiča, Srečko ^ Pozneje pridejo na vrs^o
Slovensko narodno g # za Trst in Primorsko,
tekom dolge italijans'^® ^ cije povsem zadušeno,
cembru lanskega leta sp J ■
!o. Od 2. decembra marca 1946 je imelo t" šče nad 70 predstav ^ Primorske.

23

Prispevajte za nja, ne besed!	''
otroško bolnico v

munija, 1946
enakopravnost
stran 3
hsma iz starega kraja
!z Kola pri Št. Petru na Krasu
je veliko rojakov v Cle-doma iz Kala pri Št. Krasu, nam je poslala [^•^JialTrbančič, 752 N. War-Ave., Indianapolis, Ind., •e pismo v priobčitev, ka-^ je prejela od svakinje in I ^ Johana Cucek.
° pismo je od svakinje, pa od brata. Glasita se: "Kal pri št. Petru na 7. marca, 1946. I^^^a Anna!
. ^š, da kako Ti je hudo, ko pisma, ki prihajajo iz na-3.jev. Verjamem, da mar-^ 6olze zalivajo, a nam se ' da so bile to samo safe / danes ne moremo ver-ko v • i^Gs svobodni, ker _ že tako utrjeni v trp--	sploh ni bilo več ^
*0 hr	Celo zavidni j
!(. ' tistemu, ki se je rešil sveta.
naše doline, 1= jveč prestala Blaževka in
iyj ^''^ovi. Ta starejši je bil Ijj ^^izan iz te okolice, za j J g, ^J^^3-jši in ta srednji, ki »J, oba ubita.
Kalu so pa naj-1^. lagale Vaša hiša Cuc-naša, Mlakarjeva. Jo-^ nabiral živež, živino in partizane. Prepeljeval ^ skozi nevarnosti, da niso ^ talijanom in belogardi-J J°ke, in pozneje Nem-^ ako je tudi sam z njimi življenje in je bil ^šs v smrtni nevarno-
^ ° je bilo enkrat na Sta-, ^am so imeli sestanek. ^ tudi partizani v vasi, pa |
da
' bilo kam skriti, ker je
^jnkrat so Nemci vas ob-I jij, ^ ni bilo nobenega izho-
VSG polno Nemcev v! se že začeli streljati . ani. Zažgali so Žganjar-0- V njej so zgoreli tri-'zani; 18 jih je bilo mrt-jih pa ujeli Nemci, j
Dva Žganjarjeva sina so ubili In hčer so internirali v Nemčijo. A Johan, ki je bil tudi tam, se je k sreči takrat skril v Se-monovo klet v en sod. Okrog njega je svetil Nemec z lučjo in klical "Vo ist partizan?" Ko bi ga bil dobil, danes ga ne bi bilo več med živimi.
"V naši hiši so bili pa vedno sestanki in tudi ranjence sem imela. Na moji postelji je ležal ranjen partizan, Bečanov iz Brda. To je bilo leta 1942. Povsod" so ga iskali; 50,000 lir nagrade je bilo razpisane, kdor ga dobi živega ali mrtvega. A jaz sem ga skrivala, mu stregla in mu rane prevezovala.
"Pa to ni bilo vse. Bilo je še dosti takega, vse do konca vojske. Bili smo vedno v strahu, ker so kar prišli in hišo obkolili in vse preiskali, pa k sreči niso nikdar nič našli. Smo znali vse dobro skriti, ljudi in drugo. Sprejmite vsi skupaj najlepše pozdrave od družine Cucek.
"Draga sestra!
"Skrbiš, da kdo je bil ubit iz Kala. Ti bons jaz opisal, ti so: Frkulov Karlo, starejši, Trepcov ta tretji sin, Mankčev Jože, Va-lukov, ta starejši, čeplanov, ta starejši, Strmcav, ta drugi, Da-ganov, ta starejši, Sopcov, ta drugi, Fricev Friderik, Želod-čev Jožef, Nariščav, edini sin, Jankovi, ta mlajši, Jurčetov Jakob, naš Vencel. Košeten ta tretji, Obranov ta mlajši.
"Dva izdajalca so pa naši spravili v robido, pa ob teh ni nobeden iz Kala. Eden je bil iz Lokve, imel je škrlovo za ljubico; eden pa iz Zemna od Bistrice. On pa je imel Biščakovo, od tistega, ki je bil v čuvajnici.
"Če bi Ti vse opisal, kakšno je bio tukajl. To drugi ne bi verjeli, da to more en človek prestati. Pozdravim celo družino.
"Jokan".
Novice iz Ilirske Bistrice
^ John Vrh, 9125 Prince le, se še primerno obstoji. Po-prejel pismo od svoje---—-- -----

iz mladih let, Iva-iz Zemona, Illirska Bi-^ ateri mu opisuje zani-Sodke iz domačega kra-
% glasi:
"Zemon, 26. feb. 1946 «1 tovariš!
' da željno pričakujete k jg ^°ročii iz domovine, ka-ftinogo trpela v plame-Sjjg^.^^^ištvu in v grozotah n tiranije, katere je ^ ^3, vselej, živel sve-
®2ni smo stvarniku, da V ^^^roval plamenov og-. w ^kem položaju so Iju-^	vasi. Naša vas in
katere niso pogore-
manjkanje je v obutvi in obleki. Za obleko nam pridejo prav plahte, celtne in razne vojaške kape. Vse pride prav.
"Pri moji družini smo vsi doma sedaj in zdravi, razen sina Stanislava kateri je bil zajet od Nemcev kot partizan in odpeljan iz Ljubljane dne 12. maja 1944 leta. Od tedaj nismo dobili nobenega poročila več od njega. Mislimo si, da je mogoče še sedaj kje v angleškem ujetništvu. V vasi je še drugih devet pogrešanih.
"Tako je tudi pri Videtovih, Medenovih, enako pri drugih, kjer so doma zdravi, razen pogrešanih, o kar sem že omenil. To so sinovi iz sledečih hišnih številk: 18, 29, 27, dva iz
Searching garbage for left-overs
gor
v«"'* liotel tarbare can« for poMlble food scrapt, thia Enropeaa to aupplement her family a meagre ration. This t; -
'"On sl{tit io European ct^es. (American Bed Cross Photo ).
34, 35, 44 in 52. Stembergar je ostal mrtev od angleške bombe v Ilirski Bistrici, kot belogardist.
"Mislim, da Vam so znane tudi naše zadeve, katere je poročal v tamkajšnjih časopisih ameriški vojak, sin Micke Čeb-čeve, kateri je bil na dopustu pri svojcih v Doljnem Zemonu. Odšel je zadnjega septembra.
"Zadnje strašne ure smo prestali dne 6. maja. Bežali smo iz vasi, pa zopet nazaj. V okolici so gorele vasi in bilo je streljanje povsod.
"Borba je trajala v vasi od 7. ure zvečer pa do 2 zjutraj. Bili smo vsi v hišah. Nemci «o se vsi umaknili v vas in naSe streljah. Naši partizani pa niso v vas streljali. Ob 2. lu-i zjutraj smo slišali naš glas: Prva četa na desno, druga na levo, juris, juriš. V minuti so Nemci zbežali iz Zemona. Tako nam je zasijalo sonce svobode in tako se je končala borba v naši dolini. Nemcev je bilo tukaj zajetih 27,000. Okoli naše vasi je pokopanih 180 Nemcev. Naši so bili samo štirje ranjeni, ker v Bistrici so se Nemci kakor obkoljeni predali. Bila je vsa cesta 'krvava in kupi mrtvih Nemcev.
"Štiri dni je bilo dovolj dela za očistiti ceste in polja mrtvecev in mrhovine. Tako je tujec končal na naši zemlji s smrtjo in razbito glavo. Grobo so postopali z nami. Lahko bi si na-iplačali sedaj, ker imamo še tukaj nekaj jetnikov, pa mi ž njimi ne postopamo grobo in grdo in se ne maščujemo za njihove hudobije.
"Tako sedaj po zmagi nad tiranom uživamo v veselju bratske ljubezni zaželjeni mir in svobodo nove dobe, ljudske demokracije, katero mi že uživamo, čeprav malo v pomanjkanju, ampak v veselju s petjem novih domačih pesmi in godbe. Shodi, takrat je vse z narodnimi zastavami okrašeno, s cvetjem, rdečimi nageljni in rožmarinom slovenskim.
"Tovariš, si še k a j vesel ? Vedno se Te še spominjam, ka-•ko smo nekdaj prepevali! Jaz si niti ne mislim, da se mi bliža 50 let. Po vsem slabem je najlepša zabava v domači družbi svojih tovarišev in vaških to-varišic.
"Stane Šuligoj je tudi še živ. Nahaja se na Gorenjskem. Pretrpel je dosti v nemškem taborišču, od leta 1941 pa do konca, tako da je samo še dihal. Izčrpafn je bil na 35 kilogramov. Pomisli si, od mučenja in gladu.
"Mlajši brat Ivan se sedaj nahaja v Trnovem s svojo družino in mati*je tudi še živa. V družbi smo se spominjali tudi Tebe, veš, ko sva bila skupaj enkrat na obisku v Kosezeg. Jaz sem vendar iijtel srečo, da sem pobegnil s sinom iz trnovske postaje, ko so nas odganjali 6. maja 1944 leta v Nemčijo. Tako se nas je bilo rešilo 12 iz vasi. Skupno z 18 dekleti so bili tedaj odgnani v Nemčijo na prisilno delo, med temi tudi Ivan Medenov.
"Za te ni bilo preslabo. Delali so pri kmetih v bližini Celovca. Ob razpadu so se vsi vrnili. Med njimi je bil tudi Brkin, Dovgan, Mežnar, Pek, Ti bom drugič še kaj popisal. Končam v upanju, da mi tudi Ti zopet kmalu pišeš!
"Srčno Te pozdravlja in celo Tvojo družino, Tvoj tovariš,
"Ivan Roje".
PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI!
Kdo so bili prvi Jugoslovani, ki so se naselili v Ameriki? Če ne veste, čitajte "A Nation of Nations," knjigo, ki je najnovejše literarno delo našega ameri-ško-slovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis Adamiča. Za vsakega naseljenca ali tu rojenega Slovenca ali Jugoslovana je zelo važno, da ve! V uredništvu Enakopravnosti jo lahko nabavite.
Neosnovane govorice o Jugoslaviji
Govorice, da inozemci ne morejo videti razmer v Jugoslaviji in dobiti informacije na licu mesta, so neosnovane ali močno pretirane. Vzrok, da inozemci smatrajo Jugoslavijo za nekako neznano ali zakrito deželo, je dejstvo, da ne razumejo jezika in običajev prebivalstva in da nasedajo neosnovanim govoricam. Tako poroča korespondent United Pressa, Edgar Clark, iz Beograda, v poročilu, datiranem 20. maja. V naslednjem so navedeni nekateri važnejši deli Clarkovega poročila:
"Sloveči 'železni zastor,' ki naj loči Jugoslavijo od zapadne-ga sveta, se zdi, da je danes vsaj toliko sestavljen iz jezikovnih težkoč, nepoznanja lokalniH običajev in premlevanja govoric kot iz kakšnega resnega namena prikrivati resnico o razmerah v Jugoslaviji.
"Ako so izkušnje tega kores-pondenta, ki je prepotoval več tisoč milj križem Jugoslavije, kako merilo, nima korespondent potujoč po Jugoslaviji in glede razgovorov z ljudmi nič večjih težkoč kot bi jih imel v Zedinje-nih državah.
"Največja zapreka za tujce v Jugoslaviji je neznanje jezika. Od večine inozemcev, s katerimi sem tu govoril, sem slišal ducate storij o jugoslovanskih tajnih agentih, ki da človeka neprestano zasledujejo, prisluškujejo telefonskim pogovorom in aretirajo ljudi o polnoči.
"Moje osebne izkušnje po križnem prepotovanju velikega dela dežele so me uverile, da če je na takih storijah sploh kaj resnice, temelji to na nepoznanju jezika in običajev.
"Vsekakor, take stori je trctao veruje večina inozemskih krogov v Jugoslaviji, in vsak, ki jim ugovarja, je skoro avtomatično označen za simpatičarja maršala Tita in komunističnega režima.
"Moje izkušnje nekoliko osvetlijo tukajšnje razmere. Jaz sem v tej deželi nelegalno; zaradi neke tehnikah je, izhajajoče iz vladnega 'red tape,' sem prišel v deželo brez vize. Kljub temu so mi bili tu dani dokumenti, ki mi dovoljujejo potovati kamor koli po Jugoslaviji, in nadaljni dokumenti, ki mi dovoljujejo iti skozi policijske vrste in videti kogar koli od maršala Tita navzdol.
"Tita se navadno opisuje kot obdanega z močno telesno stražo. Vsekakor jaz sem ga videl na nekem banketu, ko se je svobodno kretal med stoterimi gosti. Jaz sem prišel k dotični prireditvi s preprostim engravira-nim povabilom, ki ga stražnik pri vhodu ni smatral za potrebno niti čitati. Tito obeduje, govori in je fotografiran brez telesne straže ali policije.
"Slično neformalnost je videti v življenjskih navadah drugih vladnih voditeljev, ki jih je možno videti kateri koli večer pri večerji v navadnih beograjskih restavracijah in kavarnah.
"Kljub temu tujski krogi v Beogradu cirkulirajo govorice najbolj divjih vrst. Oni se ne morejo prepričati o resničnosti ali neresničnosti takih govoric, ker redki med njimi govorijo sr-bohrvatski ali kateri drugi sorodni slovanski jezik, in redki povprečni Jugoslovani govore angleščino."
JOHN ZULKW INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
Proda se
hiša za 2 družini; 10 sob, fornez in vse v dobrem stanju. Poizve se na 1059 E. 69 St., zadaj.
IPS
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje )
Nato je odprla predal elegantne omare. Tedaj se je kvadrat, na katerem je stal Kennedy, začel pogrezati in izginil je ž njim v temne globočine.
Minuto pozneje se je mladi mož predstavil članom udruže-nja Mygalov, ki so ga nestrpno čakali.
Misterija se "je približala svojemu zrcalu, pritisnila na gumb in zadovoljno smehljaje gledala in prisluškovala.
—	Ta mali Kennedy igra svojo ulogo izborno, si je dejala. Vsi so navdušeni, celo Kitajec. Kennedy mi je zelo naklonjen; res škoda, da ga ne ljubim . . .
Raztreseno je spet pritisnila na gumb, prikazalo se je zrcalo in, vsa zamišljena je ogledovala svoje lice.
—	Da, vsi me smatrajo za lepo, je dejala melanholično s tihim glasom. Toda menda nisem še dovolj lepa, da bi mogli ugajati gospodu Lionelu Brady-ju! Tem slabše zanj. Smrtno me Je razžalil s svojo hladnostjo in videl bo, na kak način se maščujem !
II. DEL
V deželi Aztekov
Prvo poglevje "SOUTH MEXICO EXPRESS"
Ko je Lionel Brady odšel z doma, je hitel v urad južno-me-hikanske železniške družbe. Šef informacijskega urada, na katerega se je obrnil, ga je začudeno pogledal, ko mu je bil razložil, v katero pokrajino želi potovati.
—	Dežela, v katero hočete priti, mu je odvrnil, je ena najbolj divjih in morda najmanj raziskanih na svetu. Cele dneve boste korakali, ne da bi srečali žive duša in ne da bi zapazili človeškega bivališča, drevja ali vode.
—	Vse to mi je znano, ga je' nestrpno prekinil Lionel, hočem pa vedeti za najkrajšo pot.
Uradnik je pogledal na velik stefiski zemljevid.
—	Mehikanski ekspres vas privede do vasi Quicatlo, ki leži osamljena sredi pustinje onkraj mehikanske meje. Od tam naprej ni več potov in železnic. Če ste pa raziskovalec, kot se mi zdi, boste brezdvomno že znali pomagati.
—	To pojasnilo je precej splošno, je dejal Lionel; hvala vam lepa.
—	Čujte, je nadaljeval uradnik, ki je še vedno pregledoval zemljevid, morda pa le najdete bližnjico.
—	Poslušam.
—	Quicatlo je sedež vremenske in aerostatične postaje, ki jo vodi ameriški znanstvenik, g. Swann. Večkrat se je žs dvignil v .balonu v Kordiljere in tako je fotografiral žrela več ognjenikov, ki so čisto nedostoup-ni. Domenite se ž njim! Če bi vas hotel vzeti seboj na zrako-
plovno potovanje, vam je morda dana možnost, da pristanete v pokrajini, katero si želite ogledati, in na ta način si prihranite več dni utrudljive hoje.
Za vsak slučaj si je zabeležil Lionel ime g. Swanna in se poslovil od šefa informacijskega urada.
Uro pozneje je že sedel v South - Mexico - Expressu in se peljal proti mehikanski meji.
Nevarnost ognja pri barvanju
Mestni varnostni direktor Frank D. Celebrezze želi opozoriti državljane o nevarnostih v zvezi z barvanjem hiše, posebno glede ognja. Spomlad je običaj, da vsakdo rad prebarva kaj okrog svoje hiše, da zavaruje tisto reč in obenem okrasi. Važno pa je, da vse cunje, ki so prepojene z barvo ali raznimi redčili barve, se ne zanašajo v notra-iljost hiše, ker se rade vnamejo kar same od sebe in povzročijo ogenj. Vse take cunje je treba od zunaj uničiti.
čopiče je treba temeljito očistiti barve, predno jih spravite ali pa jih po rabi zavrzite, če niso zanič. Vse barve in olja za barvanje se mora hraniti v dobro zamašenih kantah in ne v hiši, pač pa kje drugje, kjer ni nobenega ognja v bližini. Celo vrhnje hlače, v katerih je človek oblečen pri barvanju, niso varne, da bi se jih hranilo v hiši, dokler niso oprane, ker se tudi vnamejo, če so prepojene od nafte, bencina, terpentina in drugih redčil barve.
Nesreče se primerijo tam, kjer je zanikernost doma, pa bodi to na domu ali v tovarni. Treba je pri ravnanju s temi rečmi največjo pozornost, da se prepreči ogenj in škoda na blagu.
REGISTERS HAPPINESS . . . John L. Lewis seems to be well pleased with the results of the coal strike. He beams happily on leaving the meeting of his policy committee during negotiations.
MOŠKI ALI ŽENSKE
izurjeni kot operatorji na šivalnih strojih za izdelovanje ženskih oblek. Izvrstne delovne razmere in podpore.
J. BROCK & CO.
2570 Superior Ave.
NAPRODAJ
je bungalow s 5 sobami; blizu Slov. društvenega doma na Re-cher Ave. Sprejemna soba, ognjišče, obednica, kuhinja in dve spalnici spodaj; ena spalnicžS zgoraj. Garaža in cementiran; dovoz; parna gorkota. Samo 13 let stara. Se lahko kmalu vselite. Cena $11,800.
Fi+zjohn Realtors
778 E. 185 St.	IV 6988
Ob večerih KE 2164.
ALI POTREBUJETE DELO? Mi imamo dobro službo za
izdelovalca sukenj
Delajte v čistem ozračju v eni izmed najboljših department trgovin v Clevelandu. Stalno delo, tedenska'plača.
The Halle Bros. Co.
Proda se
hiša za 3 družine, na E. 64. cesti; 3 sobe prazne. Ako kupite, se lahko selite. Cena $5,500. Hiša na Argus Ave. in E. 140. cesta; za 2 družini, 5 in 5; fornez, garaža. Cena $8,500. Imam še več hiš naprodaj. Pokličite GEORGE KASUNIC, HE 8056.
Hiša naprodaj
732 E. 200 St. — za 2 družini, 5 sob zgoraj in 4 spodaj, -r- Za podrobnosti se obrnite na matt f. intihar 630 East 222 St. IV 2644 ali IV 0678

ŽENSKE
za hišne služkinje
5. pop. do 1.40 z]. 5 večerov v tednu $34.00 tedensko
V downtown poslopju
Zglasite se v
Electric Building
700 Prospect Ave. soba 901
Ženski uposleValni urad
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
DAJTE VAŠ FORNEZ • SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmount 6516
WINS ROPING HONORS . . . Rodeo Qmeen Eleanor Lamb, who won tcrp honors in riding and roping events in last year's Helldorado, held at Las Vegas, Nev. She is shown tieing up a calf she roped during the cowgirl events at this year's great western show.
PrijateVs Radio Service 1142 East 66th St.
vogal Bliss Ave. in E. 66 St. 90-dnevno jamstvo na vsemu delu in komadih Telefon v trgovini: EXpress 2680 na domu: EX 3985
VASI ČEVUI
bodo leledali kot novi, ako Jih oMasto T popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank M ar zlikat
1*131 St. CIata- Ave.
ŠIVALNE STROJE POPRAVIMO
Mi kupimo in popravimo stare šivalne stroje.-"-Pokličite
ALLIANCE SEWING MACHINE
15823 Arcade Ave.	KE. 5557
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI'
JL
stran 4.
ENAKOPRAVNOST
4. junija, 194^,
Zadeva D raze Mihajlovica

(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
(Nadaljevanje)
Dne 6. januarja 1943 (na pravoslavni božični večer) je nemški komandant Kasselmann v Han Koli poslal naslednje božično voščilo poveljniku Mičiču in njegovim četnikom:
"Nemške čete na utrjeni točki Han Kola pošiljajo Vam in junaškim četnikom najlepša voščila za vesele božične praznike."
Posnetek originalnega pisma v pravilni nemščini in v spake-drani srbo-hrvaščini, podpisano od Kasselmanna, je zanesen v poročilo komisije kot dokument št. 184.
Treba je omeniti še eno listino, ki se tiče četniških operacij v zapadni Bosni. To je fotosta-tični posnetek potnega dovoljenja, ki ga je izdal ustašKi poveljnik v Banji luki, Glasi se:
"POTNO DOVOLJENJE—za poveljnika četniškega regimenta 'Manjača' g. Vukašina Marče-tiča in za poveljnika prvega bataljona četniškega regimenta 'Manjača' g. Jovana Mišica—ki gresta v spremstvu osem četni-kov na konferenco v selo Grab-ska, okraj Doboj—z namenom, da se izbere skupna administracija, ki bo imela nalogo sodelovati s hrvatskirni oblastmi kot edini zastopnik četnikov v tej pokrajini.
. "Vse oblasti ob njihovi cesti imajo ukaz zgoraj omenjenim na vse načine pomagati in jim ne delati kakih težav."
To potno dovoljenje je podpisal polkovnik I. Brozovic, usta-ški poveljnik v Banji luki (Dokument št. 191).
Polom četrte ofenzive
Načrte za četrto ofeMživo proti partizanom v prvi četrti leta 1943 je sestavila v Rimu višja italijanska komanda in nemški poveljnik za jugovzhod general von Lehr. Večje število italijanskih listin, objavljenih v poročilu jugoslovanske komisije za ugotovitev vojnih zločinov, kaže, da je v tej ofenzivi bila od-deljena četnikom Draže Mihajlovica specifična naloga, da preprečijo partizanom umik proti jugu pred pritiskom skupnih nemških, italijanskih in usta-ških čet, ki so napadale s severa. V teh listinah naziva jo Italijani četnike bodisi z imenom M. V. A. C. (Miliica Volontaria Anti-Communista) ali jih imenujejo Črnogorce, Hercegovce, nacionaliste ali pa navadno četnike.
Dne 19. januarja 1943 je general Roatta, poveljnik II. italijanske vojske, poslal naslednjo depešo nemškemu komandantu na Hrvaškem (Dokument št. 203):
"Pooblaščen sem od Vrhovne komande, da Vas informiran o pričetku četniških operacij, ki so bile začrtane v Rimu in se prično prve dni prihodnjega meseca. Te operacije bodo pod komando XVIII. vojaškega korpusa in jih bodo izvedle hercegovske formacije. Pričele se bodo od Prozora in imajoč Glamoč za skupni cilj. Po dovršenih operacijah, o katerih se pričakuje, da bodo trajale kakih 15 do 20 dni, se bodo Hercegovci in Črnogorci vrnili na svoje ozemlje v smislu izrecne želje Poglavnika."
Ta Poglavnik jp seveda Ante Pavelič, ki je bil, kot izgleda, pripravljen sprejeti oetniško pomoč, ni pa hotel, da bi njegovi srbski četniški zavezniki ostali na teritoriju Nezavisne hrvatske države. Fotostatični odtis te listine, podpisane od generala Roatta, je priobčen v poročilu komisije.
Dne 15. januarja 1943 je general Roatta poslal depešo poveljniku XVIII. italijanskega
I vojaškega korpusa, ki se v od-I lomkih glasi (Dokument št. 1204):
I "Neodvisno od operacij, ki jih ! bodo izvršile naše čete na terito-i riju VI. in XVIII. vojaškega kor-i pusa s sodelovanjem nemških in i hrvatskih čet . . . bodo postale i aktivne (na ozemlju) med XVIII. in VI. korpusa formacije hercegovske in črnogorske M VAC (Milicia Voluntaria Anti-Comunista) . . .
"Cim večje število naših častnikov mora biti uvrščenih v te formacije ... da se preprečijo napadi na katoliško, nekomunistično prebivalstvo in se tako vzdrži naša oblast in naš ugled. Za dosego tega namena je treba priti do sporazuma z odgovornimi četniškimi voditelji ter jih posvariti, da takih prestopkov ne bomo trpeli ter da lahko škodijo našim vzajemnim odnoša-jem v bodočnosti . . ."
Toda februarja 1943 je postalo. jasno, da četrta ofenziva, ne bo dosegla svojega namena, ki je bil: partizane kot vojaško silo uničiti. Odklanjajoč bitko v zapadni Bosni in Liki, so partizani prekoračili Neretvo in dospeli v Hercegovino in Sandjak. Z nenadno proti-ofenzivo so spravili italijanski VI vojaški korpus v opasen položaj in italijansko divizijo "Murge" raztrgali na drobne koščke. General Amico, poveljnik tega korpusa, je obupal. Apeliral je za pomoč na komando II. italijanske vojske, toda edine čete, ki jih je mogel general Roatta poslati, so bile še nadaljne edinice Mihaj-lovičevih četnikov.
V Črni gori je bila v naglosti izvršena splošna mobilizacija in 18,000 četnikov pod poveljstvom častnikov jugoslovanske Tcralje-ve vojske, ki so jih Italijani izvrstno oborožili, se je razvrstilo ob obrežju reke Neretve z nalogo, da oslabijo partizanski pritisk na Italijane in preprečijo partizanom, da bi se prebili proti Nevesinju in tako ušli iz obroča, ki so ga okrog njih tesno sklenili Nemci, Italijani, ustaši in četniki. Četnikom so poveljevali Mihajlovičevi najbolj zaupni oficirji—Bajo Stanišič, Pavel Džurišič, Zarija Ostojič, Peter Bačevic in drugi.
Vse to je razvidno iz italijanskih in četniških dokumentov, ki so objavljeni v poročilu komisije. Na primer 17. februarja 1943 je general Amico poslal naslednjo depešo komandantu II. italijanske armade (Dokument št. 237):
"Prvo: Naše čete v Prozoru so odrezane in napadane. Precej partizanskih formacij je doseglo dolino Neretvo iz doline Drežnice. Druge formacije napadajo Gorjance in pretijo Mo-starju. Opaženih je bilo 1,500 partizanov, ki se pomikajo vasi Široki breg. Gorjanci so Sedaj še bolj v takojšnji nevarnosti.
"Drugič: Mobiliziran je prostovoljne antikomunistične milice (MVAC) je bilo izvršeno 12. ! t. m. V Mostar je danes dospelo [ 1,000 mož in takoj smo jih raz-! vrstili ob ovinku Neretve. Jutri. — osemnajstega — nam bo na razpolago v Mostarju drugih 1,000 mož iz MVAC. Ostalih 3,000 miličarjev prostovSljne antikomunistične milice pa prične jutri prihajati v Konjič ..." j
Dne 18. februarja 1943 je ge-' neral Spigo, iz XVIII. italijan-! skega vojaškega korpusa poslal naslednje depeše komandi II.' italijanske armade (Dokument št. 240):	j
"V zvezi z ustmenim poročilom, ki ga je izročil poveljniku štabne komande, mi je narodni poslanec Jevgjevic povedal tole:' 'Pričenši s tridesetim dnem tega meseca bo 5,000 prostovolj-
cev MVAC iz Bosne koncentriranih okoli Konjiča ob Neaetvi pod Jegjevičevo in mojo komando.'
"To je storjeno v sporazumu s VI. vojaškim korpusom, da se izvedejo operacije proti partizanom, ki prihajajo iz cone Imotski-Prozor."
Položaj italijanskih čet v dolini Neretve je povzročil velike skrbi v generalnem štabu II. italijanske armade in generala Ro-atto je kot poveljnik nadomestil general Robotti. Dne 18. februarja 1943 je poslal Robotti ita-janski vrhovni komandi v Rimu telegram, ki se v odlomkih glasi (Dokument št. 242):
"Prvič: Položaj na ozemlju VI. vojaškega korpusa je postal nenadno težaven . . . Partizanske mase, ocenjene na kakih 12,-000 dobro oboroženih mož, so^ obkolile naše čete v Prozoru.. Naše čete se še nadalje branijo.
"Drugič: Šesti vojaški korpus je pooblaščen porabiti vse sile, ki so na razpolago, vključivši edinice prostovoljne antikomunistične milice ... da se položaj popravi . .
Dne 19. februarja je načelnik štaba italijanske II. armade poslal naslednji telegram komandi VI. vojaškega korpusa (Dokument št. 244):
"Hitro sporočite, če se Črnogorce lahko rabi takoj ali v teku par dni, kakor tudi ime kraja, kje se lahko rabijo."
Komanda VI. vojaškega korpusa je očividno hotela rabiti četnike takoj, kajti isti dan je general Robotj:i brzojavil naslednje (Dokument št. 245):
"Dokler se položaj ne popravi, lahko rabite Črnogorce, toda absolutno potrebno je, da se jim onemogoči škodovati prebivalstvu ali ga ropati."
Nemci so morali ustaviti čet-
niško klanje Albancev v Sand ja-' ku. Italijani so morali ustaviti četniško klanje in ropanje rimo-katoličanov in muslimanov v Bosni in Hercegovini!
Dne 28. februarja 1943 je Am-brozio, general Vrhovne italijanske komande v Rimu poslal naslednji radiogram poveljniku II. italijanske vojske v Sušaku (Dokument št. 252):
"Njegova ekselenca Pirzio Bi-roli in Njegova ekselenca Robotti sta naprošena, da se udeležita seje, ki se bo vršila v uradu te Vrhovne komande v sredo zjutraj 3. marca in na kateri se bodo pregledale zadeve v zvezi z organizacijo Draže Mihajlovica."
Kaj se je zgodilo na tej seji, kateri je moral prisostvovati tu-jdi sam Mussolini, ni poročano, ; znano pa je, da so do kapitulacije Italije četniki Draže KTihaj-lovica operirali pod komando italijanskega generalnega štaba.
Dne 25. maja 1943 je Luigi Migliorini, major v italijanskem VI. vojaškem korpusu, poslal sledeče pismo majorju Petru Bačoviču,* četniškemu komandantu za vzhodno Bosno in Hercegovino (Dokument št. 268):
" Stem Vam naznanjam, da je danes general Giannuzzi premestil svojo komando v Dubrovnik na povelje VI. vojaškega korpusa. Poveljnik mesta Bileče ostane polkovnik Josef Falletti, s katerim lahko držite kontakt po načinu, kakor smo se dogovorili. Če imate nujne novice za sporo-' čiti, prosim, pošljite jih narav-[ nost po drju. Peroviču.
"Ob tej priliki Vam pošiljam svoje iskrene prijateljske pozdrave."
Konec prihodnjič
I Kdor je človekoljub, daruje ' za otroško bolnico v Sloveniji


OUTSTANDING HERO PRESENTS HISTORICAL FLAG . . . Audie Murphy, said to be the most decorated hero of World War II, is shown presenting r e flag which,flew over the capital the day Pearl Harbor was bombed, to Eugenia Clair Smith, grand hostess of the American Gold Star mothers. The flag was loaned for display at national convention of Gold Star mothers at Philadelphia-
FORMALNA OTVORITEV URADA
Kot je bilo že objavljeno v časopisih, smo prodali našo grocerijsko trgovino na 7403 St. Clair Ave., in sedaj smo se preselili na
6516 ST. CLAIR AVE.
V novih prostorih bomo javnosti v poslugo za notarske zadeve, S. S. agencijo, pošiljanje denarnih naročil itd. Pri nas lahko plačate vse obveznosti za plin. elektriko, telefon, vodo, in drugo, ker bomo obratovali samo urad in vršili prekomorske zadeve, kot smo uradovali pred zadnjo svetovno vojno.
Formalna otvoritev urada je v ponedeljek, 3. junija 1946 in se rojakom toplo priporočamo za obisk v vseh zadevah združenih z uradom.
STEVE F. PIRNAT CO.
. 6516 ST. CLAIR AVE.
cleveland 3, ohio
NAZNANILO IN ZAHVALA
1900
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni nepozabni soprog in dobri oče in brat
Matt Kiitdier
Zatisnil je svoje mile oči dne 7. maja 1946. Pogreb se je vršil dne 10. maja iz August F. Svetkovih prostorov na Highland Park pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen v vasi Spodnje Senodole pri Senožečah na Primorskem dne 13. septembra 1900 leta.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem. ki so položili tako številne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo izrekamo sledečim:
Društvu Naprej št. 5 SNPJ, podružnici št. 14 SMZ, Mr. Mrs. Frank Kutcher in družini. Frank in Frances Kurnik. Mr. iO Mrs. Frank Cerkvenik in družini, Mr. in Mrs. Joseph Metlika. Mr* in Mrs. Ludwig Metlika. Mr. in Mrs. William Manolio. Mr. in Mrs-Fred Blatnik, Mr. in Mrs. Frank Race st. in Ludwig, Fred in Ludwig Race, Mr. in Mrs. Frank Race ml., Mr. in Mrs. Cay han in družini, Mr. in Mrs. Chase in družini, Mr. in Mrs. J. F. Linnert. Mr« in Mrs. Mike Podboy in družini. Mrs. Car la Može in sinovam, Mr-Joseph Rasperger. Mr. in Mrs. Louis Sadar in sinu. Mr. in Mrs-Rudolph Brundula in družini. Mr. in Mrs. Frank Kure in družini' Mr. in Mrs. John Miklavčič in sinu. Mr. in Mrs. Frank Branduk in družini. Mr. in Mrs. John Pegan in družini. Mr. in Mrs. Josep" Trebec in Dorothy. Mr. in Mrs. Frank Klun in družini. Mr. in Mrs-Andrew Križmančič in družini. Mr. in Mrs. Bezek in družini, Mr-in Mrs. Ernest glokar in družini, Mr. in Mrs. Jack Novak in družini, Mr. in Mrs. John Vitez in družini, Mrs. Lauretig in družini. Mr-in Mrs. Frank Majcen, Mr. in Mrs. Frank Kopina in družini, Mrs-Mary Spitzig in sinu Bill, Mr. in Mrs. Joseph Kopina in družin*' Mary Vidmar-Joseph Bratusli in Mr. in Mrs. C. Bratush, Mr. Mrs. Joseph Filips ter Mr. in Mrs. Joseph Simon, Mrs. Antoniji Tomažič. Mr. in Mrs. Roy Bradač ter Mr. in Mrs. Anthony HreU/ Miss R. Markham ter Harold Wesebaun. Herb in Marie. Dolores Grabar in Edith Chesley. Pilsener Brewing Company.
Dalje hvala onim. ki so darovali v gotovini in sicer sledecJ-Mr. in Mrs. Anton Skok. Mr. in Mrs. Anton Race in Mr. in Mrs-Louis Krainc. Vso svoto smo darovali za otroško bolnišnico v J*' goslaviji.
Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sice? sledeči:
Mr. Frank Klun, Mr. Charles Bratush, Mr. Herb Blum. Mr-Frank Race St.. Mr. William Manolio. Mr. Joseph Metlika. Mr. Jo® Kopina. Mr. Ludwig Metlika. Mr. Louis Krainz. Mr. Jack Nova«' Mj. Fred Blatnik. Mr. Joseph Trebec. Mr. John Miklavčič. Louis Jerse. Mr. John Vitez. Mr. Frank Majcen, Mr. Vodičar. M • John Hrvatin. Mr. Louis Sadar. Mr. Charles Ceeh. Mr. Fran Brandula. Mr. Joe Bratush.
Zahvalo izrekamo vsem. ki so se prišli posloviti od pokojni* ' ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so ga sprejmi na njegovi zadnji poti na pokopališče.	_
Hvala nosilcem krste, sobratom od društva Naprej št. 5 SNf in od podr. št. 14 Slov. Moška Zveza.
Najlepša hvala August F. Svetku za vzorno urejen pogreb najboljšo prvovrstno poslugo.
Prav posebno zahvalo naj sprejmeta Mr. in Mrs. Ludwig M® lika za vso pomoč in tolažbo v dneh težke izgube.	, :
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali o način prispeval ali pomagal, prosimo da nam oprosti ter naj sprejme našo globoko zahvalo.
Odšel si tako nenadoma od nas. ljubljeni soprog in oče. Ni bilo dano. da vidiš še enkrat svojega sina-edinca. Kruta pretrgala nit Tvojega življenja in odšel si tja. odkoder ni povrai Naša srca pa so polna boli. vsaj smo Te vsi ljubili. Spomin j a^ Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih. doK bodo utripala.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
ANNA, soproga; STANLEY, sin; FRANK, bral;
v stari domovini pa zapušča dve sestri Marijo Bencina i^ Anetta Novak in očima Franc Skapin
Cleveland-Collinwood, Ohio, 4. junija, 1946