■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
Športnik leta 2008 v MO Ptuj •
Najboljša Kolaričeva in Koren
O Stran 15
ure nt. o vanje
14. - 24. februar www. ku rentova n j e. n et
Po naših občinah Borl • Ena sama samcata ponudba za grad
Z> Stran 2
Po naših občinah Gorišnica •
Občina s petimi zvezdicami?
O Stran 3
Gospodarstvo Kidričevo • Talum prehaja na 36-urni delovnik
O Stran 5
Ptuj, petek, 13. februarja 2009
letnik LXII • št. 12 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Krčevina • Erjavčev hrib še vedno drsi
Geologi so včeraj pričeli vrtati
Na razmočenem Erjavčevem hribu v Krčevini, kjer se plaz očitno še ni povsem ustavil in še naprej ogroža vsaj dve stanovanjski hiši v Maistrovi ulici, so včeraj pričeli poskusno vrtati.
Kot je ob pričetku strojnega vrtanja v četrtek, 12. februarja, dopoldne povedal izvajalec Božidar Janžekovič, bodo po vsej verjetnosti potrebne vsaj tri geološke vrtine, globoke okoli 12 m. Prvo vrtino so izvrtali na prostoru med zgornjo zemeljsko razpoko, ki je ponekod že širša od 4 m, in hišo Ferda Erjavca v Maistrovi 23, ki skupaj s plazom še vedno zelo počasi drsi navzdol. Drugo vrtino naj bi zvrtali sredi drsečega hriba in tretjo ob vznožju plazišča, tik nad hišo Bojana Erjavca v Maistrovi 30 a. Vrtine naj bi bile končane do sobote, zatem pa potrebujejo vsaj 14 dni za geološko analizo tal, ki jo bodo opravili v laboratorijih Geološkega zavoda v Mariboru oziroma podjetja Geo inženiring. Nemočni domačini pa še naprej živijo v negotovosti. Fer-do Erjavec in družina njegovega nečaka Bojana Erjavca zaradi varnosti že od ponedeljka živijo pri sorodnikih, a še vedno ne vedo, kaj bodo storili, še manj, kaj bodo pokazale vrtine.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Polenšak • Plazovi uničujejo vse pred seboj J Nova občina Breg-Turnišče?
Čemu mnenje geomehanika?! »Nezadovoljni smo«
O številnih plazovih, podorih in poplavah je te dni slišati ogromno informacij iz skorajda vseh naših občin. Večinoma gre za težave in poškodbe na cestah, ki so zaradi plazov ali udorov še vedno marsikje popolnoma neprevozne ali le delno prevozne, toda veliko hujše so tragedije ljudi, ki jim pred očmi polzijo v nič dvorišča in hiše.
Pobuda za ustanovitev občine na območju četrtnega sveta Breg-Turnišče je na seji četrtnega sveta 11. februarja je zasenčila vso drugo razpravo na tej seji.
Z eno takšnih tragičnih zgodb se srečujeta tudi zakonca Slavica in Robert Marin, ki sta si sezidala nov po-slovno-stanovanjski objekt na Polenšaku, v središču naselja
ob cesti pod cerkvijo. Nova, lično urejena zgradba še ne stoji dve leti, ob njej pa sta lastnika tudi že utrdila in deloma asfaltirala del dvorišča, vse skupaj pa celo že zavaro-
vala z delno urejenimi škar-pami, čeprav hrib nikakor ni tako zelo strm.
Robert Marin je nad plazenjem, ki ga je prvič opazil v začetku tedna, zgrožen; plaz sicer še ni dosegel hiše, je pa dodobra spodjedel spodnji del asfaltiranega dvorišča in dovoza do garaže ter dobesedno prelomil močno betoniran in s pohorskim kamenjem obložen temelj ograje, kjer je zazevala dobrih 30 cm široka razpoka. Marsikdo bo ob tem morda samo skomignil z rameni in se poslužil izgovora, češ, kaj sta pa gradila na takem terenu, ali pa, kot je slišati zadnje čase večkrat, zakaj Upravna enota sploh izdaja gradbena dovoljenja za gradnjo na takšnem terenu.
O Stran 32
Dejstvo je, da je nezadovoljstvo na tem območju veliko, in kot je povedal pobudnik za samostojno občini Marijan Rozman, so dolžni javno in argumentirano povedati, da so nezadovoljni. Prepričan je, da jim na tej poti ne bo lahko, da se bodo morali prebiti preko trnja do zvezd: »Dejstvo je, da delujemo bolje, če delujemo v lastnem interesu. Mestna občina Ptuj ima namreč težave pri zadovoljevanju interesov nekaterih svojih delov.«
V vodstvu četrtne skupnosti so prepričani, da lahko samostojno naredijo za svoj kraj veliko več, kot je to sposobna narediti MO Ptuj. O razvoju na desnem bregu Drave se je v preteklosti veliko govorilo, sedaj o tem ni več besed. Ljudem pa je počasi dovolj, ker morajo desetletja čakati na kanalizacijo, ker ne morejo uspeti niti s predlogom za ureditev avtobusne postaje pri hajdinski železniški postaji, ker ne morejo do ene same luči.
O Stran 6
Foto: SM
Foto: CG
Grad Borl • Po razpisu Ministrstva za kulturo
Ena sama samcata ponudba ...
Poročali smo že, da je Ministrstvo za kulturo lani, 12. decembra, objavilo javni razpis za zbiranje ponudb za najem gradu Borl. Razpis je bil letos drugega februarja uradno zaključen, naslednji dan, torej tretjega februarja, pa je komisija odprla prispele ponudbe oziroma - eno samo ponudbo.
Foto: SM
Čeprav ponudba Kranjske nepremičninske družbe zadostuje kriterijem razpisa, se bo kulturno ministrstvo odločalo na podlagi vsebine in ni malo tistih, ki dvomijo, da bo grad Borl res dobil najemnika; po najbolj črnem (neuradnem) scenariju naj bi predviden evropski denar za obnovo šel v drug konec države ...
»Odpiranje ponudb je komisija izvedla tretjega februarja opoldne. Na razpis je prispela samo ena ponudba. Ponudnik je podjetje Kranjska nepremičninska družba, d. o. o. Ponudba vsebuje vse zahtevane elemente in je s tega vidika ustrezna, vendar pa bo ministrstvo odločitev sprejemalo na podlagi vsebine ponudbe. Ministrstvo bo dokončno odločitev sprejelo predvidoma v drugi polovici februarja,« so nam na naša vprašanja zelo na kratko povedali s službe za stike z javnostjo pri MK.
Kdo je Kranjska nepremičninska družba?
Kdo in kaj je pravzaprav Kranjska nepremičninska družba, je precej težko oceniti. Nikakor je ne gre zamenjati za precej bolj razvpito Kranjsko investicijsko družbo v večinski lasti Jožeta Anderliča, ki je vpeta v zanimive nepremičninske
posle okoli Delamarisa. Uradni podatki, ki jih je o Kranjski nepremičninski družbi možno najti preko spleta, so zelo skopi: podjetje je bilo uradno ustanovljeno 19. novembra 2007, sedež ima v Ljubljani, na Prešernovi cesti 5, ustanovitelja in zakonita zastopnika sta Joško Mission in Bojan Šinkovec. Uradna dejavnost dobro leto dni starega podjetja je v klasifikaciji označena kot posredništvo v prometu z nepremičninami; sicer pa je med neavtoriziranimi podatki s strani podjetja najti še dejavnosti poslovanja z nepremičninami za tuj račun, trgovanje s stanovanjskimi stavbami in zemljišči za tuj račun, trgovanje z nezazidanimi zemljišči za stanovanjsko gradnjo za tuj račun, trgovanje z nestanovanj-skimi stavbami in zemljišči za tuj račun, trgovanje z drugimi nezazidanimi zemljišči (razen za stanovanjsko gradnjo) za tuj račun.
Drugi dosegljivi podatki o Kranjski nepremičninski družbi pa pravijo še, da v njej ni bil zaposlen nihče, da družba sicer
posluje, vendar pa v letu 2007 ni imela nobenega dohodka, za leto 2008 pa še ni ažuriranih podatkov s strani Ajpesa.
Odločitev pristojnega ministrstva bo vsekakor zanimivo slišati; čeprav naj bi ponudba Kranjske nepremičninske družbe bila ustrezno pripravljena, odgovor pristojnih daje namig, da to še ni dovolj velik razlog za sklenitev posla. Ministrstvo si je
o previsokem honorarju, ki naj bi ga dobil za predsedovanje slovenskemu delu mešane hrvaško-slovenske komisije za mejna vprašanja. Hkrati je še cinično ugotovil, da so ga kritiki pravzaprav samo še dodatno spomnili, da je bil za svoje delo plačan premalo. Iz protesta (in užaljeno-sti?) je odstopil.
Dr. Miha Pogačnik pač ni pokazal kakšnega pretiranega občutka za lepo obnašanje in - zmernost. Pač pa ga eden izmed mojih novinarskih kolegov (Marko Crnkovic) očitno povsem razume - in podpira. "Pogačnikova poteza, da odstopi, mi je bila všeč - še bolj pa njegove izjave ob tem in argumenti, "piše v sobotnem Dnevniku. "Formulacija, da z gnusom zavrača očitke, ki so nanj prileteli, je odlična. Preredko jo slišimo. Tudi nasploh je Pogačnik v javni govor - ki sicer pozna le skrajnost Pahorjeve PR prijaznosti, Janševega ciničnega jadikovalskega moraliziranja in mlatenja prazne slame vseh ostalih - vrnil nekaj zdrave, pozitivne, konstruktivne arogance ..."
Sam pač ne mislim tako. Čeprav soglašam s Crnkovičem, da je dr. Pogačnik "intelektualec in podjetnik" in da njegove storitve pač toliko stanejo, je vendarle
namreč res že v samem razpisu zagotovilo precej pristojnosti in možnosti o nesklenitvi najema, četudi bi ponudnik izpolnjeval zahtevane kriterije, med katerimi je bila tudi položitev bančne garancije v višini 5000 evrov zgolj za resnost ponudbe. Sicer pa je znano, da naj bi se Borl dal v najem za 40 let, vrednost celotne nepremičnine borlskega grajskega kompleksa
res tudi to, da mora biti v vsakem trenutku pripravljen, da pokaže in dokaže predvsem upravičenost (in koristnost) takšne cene za svoje storitve. Dr. Pogačniku se pač ne bi bilo treba ukvarjati z "gnusnim" zavračanjem očitkov, dovolj bi bilo, če bi vsem nam mirno, dostojanstveno in nazorno pojasnil, kaj je delal in kaj je v resnici storil (ter dosegel) kot predsednik v hrvaško-slovenski komisiji. Bolj radovednim bi celo lahko povedali, kdo znotraj države mu je za "predsednikova-nje" določil (in odobril) skoraj pol milijona evrov honorarja, pa kako je v podrobnostih izgledalo njegovo delo v tej komisiji. Zaradi zaščite svoje "integritete" in dobrega imena bi lahko tudi zahteval, da država natančneje razkrije, kakšne meddržavne in druge posle še ureja prek podobnih honorarjev "zunanjih sodelavcev" - in zakaj.
Vse to bi bilo normalno in nujno v razmerah, ko se ekonomske razmere zaostrujejo in ko rapidno raste (upravičena) kritičnost, pa tudi marsikdaj škodljiva demagogija v zvezi z delom in zaslužki nosilcev posameznih javnih funkcij. Če država preko svojih najvišjih predstavnikov terja tako rekoč od slehernega državljana "razumevanje" in strpnost, celo odrekanje pri plačah, se tisti, ki prejemajo dokazano visoke plače in visoke druge denarne nagrade, pač ne morejo sprenevedati in zmrdovati, če javnost od njih zahteva določena pojasnila, opravičila - in drugačno (bolj odgovorno in zmerno) ravnanje.
po delni obnovi je mariborska družba Dodoma, d. o. o., lani maja ocenila na dobrih 3,1 milijona evrov, na osnovi česar je MK višino celotne najemnine določilo v znesku 2,67 milijona evrov. Najemnine sicer najemnik ni dolžan poravnati ob prevzemu nepremičnine ali mesečno, ampak se poračuna v vlaganju v grajski kompleks v obdobju najema. Omenjena višina najemnine za nikogar od interesentov ni bila sporna, saj je bilo vsem jasno, da bo v grad, kljub obljubi MK, da bo skupaj s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR) v obnovo stavbe vložila dobrih 9,8 milijona evrov, potrebno vložiti najmanj toliko, če ne še krepko več denarja.
Bo evropski denar šel za obnovo drugega gradu?!
Kje so se in predvsem zakaj so se ustavile ponudbe ostalih interesentov za najem gradu, je tako bolj kot v znesku najemnine iskati v drugih pogojih najema. Uspeli smo sicer izvedeti, da
Kaj bi se zgodilo z večino zaposlenih, če bi kar tako sredi opravljanja pomembnega dela odstopili ali sklenili, da o opravljenem ne bodo govorili in poročali tistim, ki takšna poročila pričakujejo in zahtevajo? Nekaj takšnega je očitno storil dr. Pogačnik ob koncu zadnjega srečanja slovensko-hrvaške mejne komisije, ko se je - očitno brez kakršnihkoli posledic zase - izmikal podrobnejšim javnim poročilom in pojasnilom v zvezi z njim, tako da je bila hrvaška interpretacija odprtih in spornih mejnih vprašanj spet (in ne prvič) prevladujoča in - žal - tudi prepričljivejša.
V Sloveniji si nekateri že predlogo zamišljajo, da imajo nekakšno vnaprejšnjo (in nedotakljivo) pravico do (nenormalno) visokih plač (in drugih materialnih bonitet). Ustvarili so nekakšno ozračje (in prastrah), da so takšni njihovi prejemki nedotakljivi in edino pravični. Pri tem, kot opozarjajo sindikati, niso nikoli niti malo pomišljali, da je s tem nekaj vendarle narobe, ko so druge zaposlene prepričevali, kako potrebna je vzdržnost na področju osebnih dohodkov in kako lahko že zgolj povečanje plač za nekaj evrov povzroči nekonkurenčnost in različne druge hude motnje v proizvodnji in zaposlovanju.
Zdaj ni čas za različne poceni populistične "akcije" proti previsokim osebnim dohodkom ali za ustvarjanje vsesplošnih sumni-čenj proti vodilnim kadrom iz gospodarstva in iz drugih za državo pomembnih služb. Vsekakor pa je izjemna priložnost za postavljanje nekaterih splošnih kriterijev, ko gre za generalno politiko plač in še zlasti za razmerja med posameznimi najvišjimi in najnižjimi plačami. Seveda bi bilo slabo, če
je ponudbo iz ZDA na kulturno ministrstvo poslal tudi Anton Krajnc, vendar pa naj bi bil pri pošiljanju prepozen oziroma pošta ni v zakonsko določenem roku pripela na naslov ministrstva, s čimer je seveda zapravil vse možnosti (na tokratnem razpisu) za kakršnakoli pogajanja z MK, če je bil njegov namen za najem gradu sploh še vedno tako resen kot pred časom.
Kaj se bo zgodilo z gradom Borl, ali bo ministrstvo podpisalo pogodbo s Kranjsko nepremičninsko družbo, v imenu koga slednja nastopa, ali bo morda razpis ponovljen ali ne; vse to ostajajo zaenkrat odprta vprašanja. Na nekatera od njih bodo odgovori znani v kratkem, predvsem na vprašanje, ali bo grajski kompleks vendarle dan v najem ali ne. Marsikdo dvomi, da se bo to res zgodilo. Namesto tega je slišati govorice, da je kulturno ministrstvo pač uradno opravilo svoje naloge in zadolžitve okoli haloškega grajskega velikana, predvidenih nekaj manj kot 10 milijonov evrov evropskega denarja pa bo nekdo sposobnejši pač odpeljal v drug konec Slovenije ...
SM
bi padli v kakšno nerazumno (in nestimulativno) uravnilovko, če bi še bolj brisali meje med tistimi, ki so v posameznih okoljih resnični motor razvoja in napredka, tudi garant preživetja celotnih kolektivov in podjetij. Zdaj vsekakor niso potrebna užaljena in cinična javna nastopanja v slogu dr. Mihe Pogačnika. Javno je treba afirmirati dobro delo in tudi enormno visoke plače, če imajo realno (in vsak čas dokazljivo) pokritje v dobrih poslovnih rezultatih. Na različne načine pa je treba razkrinkati (in pri-zemljiti) vse tiste, ki kar naprej kar tako (ne da bi to znali in upali tudi utemeljiti in pokazati) kričijo, kako so - kljub svojim visokim plačam - še vedno podplačani in kako bi imeli drugod po svetu veliko več. Vsekakor je pri tem pomenljivo, da se ravno takšni najbolj oklepajo svojih domačih dvorišč, namesto da bi tudi dejansko poskušali dokazati svojo "dragocenost" kje na tujem .
Seveda lahko k ustreznemu ozračju veliko prispeva država. Se tega dovolj zaveda? Tega zagotovo ni moč storiti zgolj s pozivi k "drugačnemu obnašanju" in z moraliziranjem. Vlada, denimo, mora ukrepati in predvsem večini dokazati, da misli zares. Vsekakor je premalo (in čudno), če tisti, ki ima največ, (samo) prosi, naj ravnajo drugače, da si nekoliko znižajo plače, in če tistim, ki imajo bistveno manj (in ki so se že doslej - npr. v javnih službah - odrekali denarju v splošno korist), sporoča, da denarja, ki jim je bil obljubljen, zdaj preprosto ni. Mogoče je storiti nekaj več drugače. Seveda pa mora biti za to razvit ustrezen občutek pri vseh.
Jak Koprivc
Uvodnik
Varčevalni ukrepi, da te kap
Iz dneva v dan postaja bolj jasno, da se večina "vladarjev " v mali Sloveniji ne glede na dejavnost s krizo ni sposobna spopasti, zgrabiti bika za roge, da bo čim manj ran. Vsi se lotevajo neke bližnjice, sprejemajo nepremišljene in nepreverjene odločitve, ne zavedajoč se, da s tem probleme še poglabljajo. Na koncu pa se vse skupaj ustavi na plečih delavcev, ki že tako zaslužijo premalo, da bi lahko spodobno preživeli, kaj šele da bi si lahko kaj privoščili, da bi živeli res človeka vredno življenje.
Ukrepi na področju zdravstva v tem trenutku najbolj bijejo v oči. Delavcu, ki zasluži 500 evrov, še dodatno vzeti denar, ker bi moral prve tri dni bolniške preživeti brez nadomestila, je absurd, ki se lahko zgodi le v tej državi. Država ima toliko birokracije, te je veliko tudi v zdravstvu, da če bi vsi opravili svojo nalogo, bi bilo tudi za zdravstvo dovolj denarja. A še vedno je preveč tistih, ki tudi v krizi dobro živijo in se zato ne ukvarjajo s temi problemi. Pač pa nam dobrohotno svetujejo, da morajo drugi svoje priložnosti v teh časih šele poiskati, češ da naj bi bila kriza priložnost tudi zanje - če si naiven in verjameš.
Tudi glavarinski model v zobozdravstvu buri duhove, pri tem pa je zanimivo, da se spopad izvaja brez sodelovanja Ministrstva za zdravje oziroma vlade, ker se ne najdejo za skupno mizo. Eno trdijo zobozdravniki, drugo zavarovalnica, tretje pa je matematika, ker če bodo v sistempotegnili vse, ki še niso opredeljeni, ki si zdaj svoje zobno zdravje rešujejo po svoje, nekateri tudi v sosednji Hrvaški ali pa krožijo od ambulante do ambulante, se res ne obeta nič dobrega. Dve zalivki in en pregled na leto za posameznika in nič več. Pri tem pa še najbolj bode to, da ima - na papirju - vsak pravico do svojega zobozdravnika in zobnega zdravja. A samo z vpisom pri zobozdravniku še ni rešeno nič. Kakšna dostopnost neki, če boš na zalivko še vedno čakal nekaj mesecev, na protezo pa tudi do pet let! V takšni situaciji bodo ljudje še bolj kot doslej prisiljeni iskati bližnjice, pri tem pa tudi odpreti denarnico, čeprav so upravičeni do brezplačnega zobozdravstva. Pravice na papirju niso nobene pravice.
Majda Goznik
Sedem (ne)pomembnih dni
Čigav gnus
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Gorišnica • S 15. redne seje
Občina s petimi zvezdicami?
Če bi tudi občine, tako kot hotele, ocenjevali z zvezdicami, potem bi se lahko po zadnji seji občinskega sveta reklo, da Gorišnica starta na pet zvezdic. Vsaj po predstavljenem proračunu za leto 2010, ki mu je bilo namenjeno največ časa in iz katerega je razbrati, da naj bi Gori-šničani že naslednje leto začeli z gradnjo prave »Megalomaxie«.
No, da ne bo napačnega razumevanja - ne gre ravno za take vrste Megalaxio kot se je že leta dolgo lotevajo v hajdinski občini, vsekakor pa je v načrtu občine zgraditi velik športno-kulturni in še kakšen center, ki se bo po zaenkrat predstavljenih idejah raztezal na dobrih štirih hektarjih v centru občine tik za vrtcem v smeri proti Ormožu.
Župan Jože Kokot je idejo o velikem večnamenskem centru orisal tako: »Med investicijskimi postavkami v proračunu za leto 2010 je za začetek izgradnje predvidenih 300.000 evrov. Glede na površine in objekte potrebujemo dobre štiri hektarje zemljišč, ki jih bomo odkupili. V okviru tega športnega parka se bo uredilo več igrišč; nogometno in teniška ipd., spremljajoči objekti, kot so slačilnice in objekti za kulturne dejavnosti v naši občini, zraven bo postavljen tudi dom za gasilce. Tako bomo vse te dejavnosti umestili v en prostor, ne pa, da so 'razmetane' po vseh koncih občine. Zraven imamo že itak veliko športno dvorano, urejen je tudi že del parkirišča, ki ga bomo le razširili. Seveda pa tako velikega centra ne bomo zgradili v enem zamahu, v enem letu, ampak bo trajalo nekaj dalj časa.« Svetniki proti zamisli niso imeli nič, pojavil se je le dvom, kako bodo lahko tako različne dejavnosti funkcionirale v enem kompleksu, ne da bi prišlo do podvajanja prireditev, a je župan pomisleke gladko zavrnil, da bo postavitev infrastruktu-
re urejena tako, da se medsebojno ne bodo prav nič motili: »Sicer pa je ideja v nastajanju, pred dokončnim projektom boste seznanjeni z vsemi podrobnostmi in takrat boste lahko podali tudi pripombe.«
Ob velikem parku še zasebni hotel
Vendar se s tem projektom investicije v podobo središča Gorišnice nikakor ne zaključujejo. V načrtu je namreč tudi še premestitev in preureditev zadružne trgovine, po zaključku gradnje poslovno stanovanjskega objekta bo končno podobo dobil tudi osrednji trg, za kar je v proračunu za leto 2010 predvidenih še 125.000 evrov, dodatni denar pa namerava občina pridobiti iz ustreznih razpisov. Skupno naj bi tako občina za urejanje občinskih zemljišč v letu 2010 namenila kar 780.000 evrov, od tega samo za nakupe novih zemljišč okoli 250.000 evrov!
Župan pa je povedal še, da je dobil na vpogled tudi načrt oz. projekt izgradnje neke vrste hotela, ki ga namerava postaviti zasebnik, po domače imenovan »Švicar«. Slednji je že kupil več (zasebnih) nepremičnin v samem centru občine, na eni zmed njih, tik ob trgu, nasproti nastajajočega po-slovno-stanovanjskega bloka, pa namerava zgraditi omenjeni hotel, ki naj bi, sicer neuradno, bil namenjen bolj oskrbi starejših občanov kot tipični hotelski dejavnosti. Gradbeno dovoljenje za
začetek gradnje hotela naj bi bilo izdano v kratkem. Če bodo vsi ti plani uresničeni, potem bo pogled na Gorišnico čez dve ali tri leta vsekakor hudo drugačen kot dandanes.
Namesto obrtne bo - živilska cona!
V osnutku proračuna za naslednje leto, ki »tehta« kar 6,5 milijona evrov (seveda kar nekaj tudi umetno ustvarjenih zaradi možnosti za prijave na razpise) so med večjimi finančnimi postavkami še ureditev namakalnega območja, za katerega naj bi država že zagotovila kar 1,5 milijona evrov, kakih 300.000 pa naj bi dodala še občina, 260.000 evrov je občina rezervirala za modernizacijo ceste For-min-Muretinci, slab milijon evrov pa za izgradnjo več vej kanalizacije, tako sekundarne v lastni režiji kot tudi za sofinanciranje primarnih vodov iz druge faze konzor-cijske izgradnje kanalizacijskega omrežja.
Med bolj zanimivimi informacijami, ki so pricurlja-le na dan na tokratni seji, pa je tudi umestitev še ene obrtne cone v občini, ki jo je župan premeteno poimenoval živilsko-predelovalna, uredili pa naj bi jo v Muretincih, v sedanji jami ob bodočem priključku na cesto Ptuj-Ormož. »Verjetno že veste, da so v Ljubljani izjemno nenaklonjeni umestitvam novih industrijskih in obrtnih con po občinah, ki so se razrasle kot gobe po dežju. S tem je očitno konec; občine,
Na tem mestu, v samem središču občine, naj bi se v kratkem začel graditi hotel zasebnega investitorja, ki naj bi bil neuradno namenjen oskrbi starejših občanov.
ki cone že imamo, smo še imele srečo, vse ostale bodo zdaj te cone zelo težko uredile. Naše obrtne cone v Mo-škanjcih veliko ne moremo širiti, v Muretincih pa smo predvideli 10 hektarjev zemlje za živilsko cono, čeprav pričakujemo nasprotovanje kmetijskega ministrstva, predvsem zaradi objektov, ki naj bi bili postavljeni, kot so, recimo, večji rastlinjaki in odpremna skladišča ipd. Vendar drugje mi tovrstne cone, ki je nujna, ne moremo urediti, ker imamo sama prvorazredna kmetijska zemljišča, zato menim, da bi nam na omenjeni lokaciji to moralo uspeti,« je namen nove cone pojasnil župan Kokot.
Spljuvana občinska spletna stran
Razlaga bistvenih postavk in razvojne usmeritve obči-
ne je bila s tem končana in svetniki so se lahko posvetili bolj obrobnim težavam in težavicami, ki jih žulijo. Tako je bilo s strani Ivana Kelen-ca slišati krepko kritiko čez potrditev skupne redarske službe, češ da je ta Gorišni-ci popolnoma nepotrebna, Bojan Purgaj je zahteval, da naj se do naslednje seje pripravi bilanca v obrtno cono vloženega denarja in iz nje dobljenega (s prodajo zemljišč), Andreja Horvata je zanimalo, zakaj občina še vedno nima podžupana in da ga »zadnjih 5 minut« res ne bodo več potrebovali, a odgovora ni dobil, za zaključek pa so vsi svetniki složno spljuvali občinsko interne-tno stran, ki da se ne ažurira in so enaki podatki na njej tudi po več mesecev. Debata, ki se je nadaljevala še dolgo po uradnem zaključku seje, je bila hudo brezplodna, saj je direktor občinske uprave
Matevž Cestnik dokazoval, da občinska uprava ne more objavljati zapisov in podatkov o dejavnostih posameznih društev, če jih slednji ne pripravijo za objavo, svetniki so nasprotovali, da to ni veliko dela in da bi predsedniki društev lahko imeli vstopne kode za urejanje internetne strani ter tako sproti objavljali bodisi rezultate tekem ali napovedi dogodkov, Cestnik pa spet nazaj, da v tem sploh ni problem, ampak je srž problema v tem, da tega pač nihče ne dela redno. Da bi pa kdo izmed vročih in gostobesednih političnih mož predlagal imenovanje kakšnega odgovornega za pisanje in urejanje interne-tne strani ter mu za to delo stisnil nekaj evrov mesečno, pa ni bilo slišati od nikoder, čeprav so vsi dobro vedeli, kaj bi rešilo njihovo »inter-netno zagato« ...
SM
Potem ko bodo letos zgradili nov vrtec, naj bi že naslednje leto za njim začeli urejati velikanski večnamenski center, zaenkrat imenovan kar športi park, čeprav bo kompleks stavb in ostalih površin namenjen tudi kulturi, gasilcem in še čemu.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s predsednico Nove Slovenje Ljudmilo Novak
»
Kultura mi je odprla pot v politiko
«
V Novi Sloveniji trenutno potekajo letne konference občinskih odborov, ki naj bi jih zaključili do aprila; tudi v Ptuju je bila. Na njih preverjajo dosedanje delo in sprejemajo načrte za delo v novem obdobju. Stranka dela na svoji renesansi. Predsednica Ljudmila je prepričana, da je v Sloveniji potrebna stranka, ki želi izhajati in delovati prav na osnovi vrednot, ki so značilne za krščansko demokracijo v Evropi, čeprav bi krščansko vrednoto radi nekateri izbrisali iz imena stranke. Sicer pa so letos osrednji projekt Nove Slovenije evropske volitve.
Gospa Novak, s kakšnimi ambicijami ste prevzeli vodenje stranke Nove Slovenije, potem ko je odstopil prejšnji predsednik dr. Andrej Bajuk, ki je stranko vodil dva mandata in jo tudi popeljal v parlament? Kakšno dediščino je zapustil?
»Po odstopu prejšnjega predsednika dr. Andreja Bajuka smo bili pred pomembno odločitvijo, kako naprej z našo stranko. Zadolžili so me za vodenje stranke do kongresa. Ker je bilo veliko ljudi prepričanih, da lahko stranko vodim tudi v prihodnje, sem se odločila za kandidaturo za predsednico in sedaj jo vodim. Predvsem zaradi tega, ker sem videla, da si pravzaprav naši člani želijo, da stranka obstane, da gre naprej z novo močjo. Videla sem veliko podporo, velike ambicije ljudi, ki so v njej, zato sem tudi dobila pogum in zastavila svoje ime za renesanso stranke. Nova Slovenija mora postati ubran, živahen in uspešen političen orkester. Nova Slovenija bo uspešna, če bomo vsi oziroma velika večina pripravljeni delati v skupno dobro.«
Pred kratkim ste izpeljali tudi letni posvet stranke. O čem ste razpravljali in kaj ste sklenili?
»Na posvet smo povabili predsednike občinskih in regijskih odborov ter vodstvo stranke. Predstavili smo delo, ki smo ga opravili do sedaj in bodoče načrte. S posvetom smo želeli zbuditi občinske odbore, da bi se tudi oni zavedali, da so del stranke, da imamo vsi neke funkcije, zadolžitve in možnost, da sodelujemo pri obnovi stranke. Pregledali smo tudi finančno stanje stranke, naredili načrt, kako ga sanirati in kako se čim bolje pripraviti na evropske volitve, ki so naš prvi in največji projekt v letu 2009.«
Boste ponovno kandidirali za evropsko poslanko? Se v Novi Sloveniji nadejate podobnega rezultata kot na prejšnjih volitvah v Evropski parlament?
»Na prejšnjih volitvah smo bili prva stranka, saj smo bili zmagovalci. Na letošnjih evropskih volitvah bova kandidirala dva dosedanja poslanca, smo edina stranka, ki bo kandidirala dva dosedanja poslanca evropskega parlamenta. Naredili bomo vse za to, da bi uspeh ponovili, čeprav v spremenjenih pogojih, kot neparlamentarna stranka, ko nikomur ni jasno, kakšen bo končni izid evropskih volitev. To se ne da tako
z lahkoto napovedati, kajti zakonitosti na evropskih volitvah so malo drugačne kot na državnozborskih ali lokalnih. Na listi bomo imeli dobre kandidate, tudi z evropskimi izkušnjami, in prepoznavne kandidate. Nosilec liste bo Lojze Peterle.«
Kaj lahko poveste o svojem delu v Evropskem parlamentu?
»Lahko rečem, da je delo v Evropskem parlamentu zelo zanimivo, zelo široko in tudi zelo naporno. Ne delamo samo na dveh lokacijah, v Bruslju in Strasbourgu, naše delovno območje je tudi cela Slovenija, tako da delamo tudi doma. Zame je bilo to delo zanimivo, veliko sem se naučila, pridobila sem drugačne izkušnje, kajti politika v Evropskem parlamentu se gradi ali pa dela nekoliko drugače kot v nacionalnem parlamentu. Dobiš večjo širino, nove izkušnje, nov pogled iz Evrope v Slovenijo.«
Kako odmeven je vaš glas v Evropskem parlamentu?
»Upam, da dobro odmeva, predvsem na mojih področjih, to sta izobraževanje in kultura, kjer sem najpogosteje tudi delovala. Za Evropski parlament sem pripravila tri poročila, kar je lep rezultat, tako da lahko rečem, da sem bila s svojim delom opazna. Lahko rečem, ne gre za samo-
C J
\ /
Ljudmila Novak: dobro.«
Foto: Črtomir Goznik
»Nova Slovenija bo uspešna, če bomo vsi oziroma velika večina delali v skupno
hvalo, da sem bila med najaktivnejšimi poslanci v odboru za kulturo, izobraževanje, mladino, medije in šport, kjer sem polnopravna članica.«
Kako se kot zunajparla-mentarna stranka vključujete v aktualno dogajanje v Sloveniji?
»Način našega dela je sedaj nekoliko drugačen. Vsak član izvršilnega odbora je tudi vodja enega strokovnega odbora, ki pokriva področje dela posameznega ministrstva. Spremljamo dogajanje v politiki Slovenije in na evropski ravni, se odzivamo
Foto: Črtomir Goznik
»Se vedno delujem tudi v kulturnem društvu. Kultura je prva in najpomembnejša glasnica stanja duha v družbi in kaže na to, kakšne so trenutne vrednote družbe.«
in načrtujemo, da bomo svoje predloge uveljavljali na drugačen način. Dajemo izjave, organiziramo tiskovne konference in pripravljamo projekte, ki jih bomo sproti predstavljali javnosti.«
V tem trenutku se največ govori o odnosih s Hrvaško.
»To je tudi tema, o kateri veliko govorimo v Evropskem parlamentu, tudi midva z Lojzetom Peterletom se zelo zavzemava za to, da bi tudi drugim poslancem predstavili, zakaj je ta stvar za Slovenijo tako pomembna in zakaj je pomembno, da nas kot Slovenijo razumejo, da gre za življenjsko pomembno vprašanje in da se ta stvar tudi končno razreši. Slovenska politika mora biti ne glede na strankarsko pripadnost enotna, ker bomo lahko samo na takšen način uspešno zagovarjali naše interese. Slovenija mora na področju zunanje politike nastopati enotno. Tako pomembne odločitve, kot je ratifikacija pristopnega protokola k Severnoatlantski pogodbi, se morajo sprejemati s konsenzom.«
Kako ocenjujete odzivanje sedanje vlade na recesijo? Kaj lahko kot predsednica Nove Slovenije poveste vsem tistim, ki so že ali pa še bodo izgubili delo?
»Ker še ni minilo tistih sto dni, ko je treba novi vladi dati mir, smo v svojih ocenah bolj zadržani. Splošen vtis pa je, da se v veliki meri ukvarja sama s seboj, s podrobnostmi in nepomembnimi stvarmi, da pa dejansko še ni zagrabila bika za roge, kot se temu reče, da bi se bolj kompleksno in učinkovito lotila reševanja finančne in gospodarske krize. Veliko ljudi je že izgubilo
zaposlitev, veliko jih še bo. Država lahko z določenimi ukrepi pomaga podjetjem bodisi na davčnem bodisi na socialnem področju. Posebej skrbno je potrebno analizirati razmere v podjetjih, kjer je pričakovati veliko socialno bombo, velika odpuščanja. Narediti je potrebno vse, da do tega ne pride.«
Kakšno je stanje v občinskih odborih in splošno razpoloženje v stranki?
»To je zelo odvisno od posameznih občinskih odborov oziroma njihovih vodstev. Zabeležili smo nekaj izstopov iz stranke, imamo pa občinske odbore, ki so se okrepili, pridobili nove člane. Do konca aprila se bodo vsi občinski odbori sestali na letnih konferencah, kjer bodo izvolili nova vodstva ali pa ohranili stara glede na uspešnost. Povsod tam, kjer doslej niso dobro delali, se morajo tega zavedati in narediti vse, da se stanje spremeni na bolje. Načrtujemo pa tudi ustanovitve novih občinskih odborov povsod tam, kjer jih še nismo imeli. Trenutno je aktivnih 175 občinskih odborov. Polovico članstva Nove Slovenije, vseh članov je deset tisoč, predstavljajo ženske. V stranki smo ženske vedno igrale dokaj enakovredno vlogo.«
Na izrednem volilnem kongresu ste predali vodenje novi predsednici Ženske zveze Nove Slovenije. Sprejeli pa ste tudi resolucijo o položaju žensk v družbi. Lahko nekaj poveste tudi o delovanju te zveze?
»Dveh predsedniških funkcij nisem mogla opravljati, zatem sem vodenje Ženske zveze predala. Zveza je zelo aktivna. Poskušamo uveljaviti
pozitivnejši odnos do družine, organizirali smo tudi nekaj okroglih miz, srečanj, proslav. Ena večjih akcij v letu 2008 je bila praznovanje evropskega dneva sosedov, ko smo opozarjali tudi na to, da so pomembni tudi med-sosedski odnosi. V okviru izobraževanja smo obiskale Švico in evropski parlament v Strasbourgu, še prej pa parlament v Bruslju. Izvedle smo tudi nekaj akcij v podporo krvodajalstvu. Zavzemamo se za boljši položaj žensk v družbi, za boljši položaj družine in za izboljšanje zakonodaje na tem področju. Sodelujemo tudi v različnih kulturnih dejavnostih. Z resolucijo opozarjamo na demografske probleme, klimatske razmere, problematiko energije. Demografska podoba Evrope je zelo zaskrbljujoča, zato morata tako Evropa kot Slovenija na tem področju posvetiti več pozornosti kot do sedaj. Zavzemamo se za to, da bi država, družba in delodajalci skupaj delovali v smislu večje podpore družini in s tem večje rodnosti. Gre za celosten problem, ki ga moramo tudi celostno reševati. Samo z več rojstvi in mlado delovno silo bomo zagotavljali tudi brezskrbno starost upokojencev.«
Kako vam uspeva usklajevati delo evropske poslanke in predsednice stranke Nova Slovenija, ste sploh kdaj brez dela?
»Z veseljem bi včasih rekla, da mi je dolgčas, vendar mi ni nikoli. Moji dnevi in tedni so zelo polni. Delo je zelo intenzivno, skrbno načrtovano, ko pridem domov, v Slovenijo, se ne konča, ker me čaka delo na terenu. Dobro moram vedeti, kaj so prioritete, kaj pa je tisto, kar lahko počaka. V okviru vodstva stranke smo si delo porazdelili, kajti v slogi je moč. Podporo imam tudi v družini, drugače ne bi šlo. Ker smo vsi politično in družbeno zelo aktivni, se lažje razumemo.«
Koliko časa pa posvečate sebi, kaj delate takrat, ko se ugasnejo luči, ko niste niti poslanka, niti predsednica stranke?
»Na žalost je teh trenutkov zelo malo. V veselje mi je kakšen sprehod v naravo, rada nabiram gobe, tudi ustvarjam, pišem dramska besedila in delam kaj drugega v kulturnem društvu, kjer sem tudi predsednica. Napisala sem tri dramske igre Razkritje na gori Limbarski, Umetnik na poiskanju in Mlin na Rači, ki sem jih tudi režirala. Kultura mi je tudi odprla pot v politiko.«
Kidričevo • Svetovna kriza se zaostruje
Talum prehaja na 36-urni delovnik
V kidričevskem Talumu se s posledicami svetovne finančne krize soočajo že od zadnje četrtine lanskega leta in so že takrat sprejeli prve ukrepe. Ker pa se cene aluminija in naročila kupcev še naprej nižajo, so, da bi se izognili odpuščanju delavcev, prisiljeni skrajšati delovni teden.
O tem je predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek povedal: »V Talumu se podobno kot drugi proizvajalci aluminija in aluminijevih zlitin v svetu soočamo z velikim padcem cene te kovine na Londonski borzi kovin (LME) in z velikim padcem naročil. Ker se cene najpomembnejših surovin in energije, potrebnih za proizvodnjo, niso znižale v enaki meri kot cene aluminija, smo v Talumu že v decembru 2008 pričeli zmanjševati obseg proizvodnje in prilagajati strukturo proizvodnega programa spremenjenim razmeram na trgu. Zmanjšanemu obsegu proizvodnje so prilagojene tudi vse druge aktivnosti in ukrepi v podjetju. Tako v dogovoru s sindikatom v Talumu s 1. marcem 2009 uvajamo 36-urni delovni teden za obdobje šestih mesecev.«
Kako se svetovna kriza odraža v posameznih panogah in za koliko odstotkov je sedanja cena aluminija na svetovnem trgu nižja v primerjavi z istim obdobjem lani?
»Gospodarska kriza v svetu je najprej in najmočneje vplivala na obseg proizvodnje prav v tistih sektorjih, ki so največji porabniki aluminija: v proizvodnji transportnih sredstev - še posebej v avtomobilski industriji, v gradbeništvu in v proizvodnji blaga široke potrošnje. Zmanjšanemu povpraševanju je sledil padec cene aluminija na Londonski borzi kovin za več kot 55 odstotkov glede na stanje
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek: »Bistveno zmanjšanemu povpraševanju je sledil padec cene aluminija na Londonski borzi kovin za več kot 55 odstotkov.«
Milan Fajt, predsednik sindikata: »Zaradi zaostrenih razmer bomo s 1. marcem skrajšali delovni teden s 40 na 36 ur, in to za obdobje šestih mesecev.«
sredi lanskega leta. Sedanja tržna cena aluminija praktično nobenemu proizvajalcu aluminija na svetu ne pokriva niti direktnih stroškov surovin, energije in dela, pri tem pa smo v najslabšem položaju prav evropski in severnoameriški proizvajalci. Tu smo se tudi prvi odzvali na edino možen način: z zmanjševanjem obsega proizvodnje! V Talumu smo pričeli izklapljati peči že v začetku decembra in jih postopoma izklopili polovico, to je 80 vseh v elektrolizi C instaliranih peči. V okviru razpoložljivih možnosti bodo na teh pečeh opravljeni generalni remonti - kar bi sicer morali opraviti v letih 2009 in 2010 tudi brez te situacije - ter bodo tako spet pripravljene za ponovni zagon. Kdaj jih bomo ponovno vklopili, je seveda odvisno od razmer na trgu, vendar ocenjujem, da tega ni pričakovati v letošnjem letu. V
svetu je trenutno začasno ali trajno zaprtih okoli 500.000 ton kapacitet, kar predstavlja okoli 12 do 13 odstotkov vseh instaliranih zmogljivosti, vendar to še zdaleč ne zadošča za spremembo na trgu.«
Ali glede na zaostreno situacijo poslovanja v Ta-lumu še zagotavljate primarno likvidnost?
»Osnovna skrb vsakega podjetja je zagotavljanje likvidnosti v tistem obsegu, ki omogoča nadaljevanje poslovanja, čeprav v zmanjšanem obsegu. Talum je to gospodarsko krizo pričakal finančno zdrav, saj smo bili glede na obseg poslovanja minimalno zadolženi in tako sposobni dodatne zadolžitve, ki služi izključno tekoči proizvodnji. Vsi ostali izdatki, tudi nove investicije, so skrčeni na minimum oz. preloženi v obdobje, ko bo finančno stanje omogočalo njihovo realizacijo.«
Vendar ste se morali od-
ločiti za prehod na skrajšan delovni teden. Kaj bo to pomenilo za Talum?
»Nič posebnega. Zmanjšan obseg proizvodnje je zahteval skrajšanje delovnika, pa naj bo to še tako boleč ukrep. Nekateri od naših direktnih ali indirektnih kupcev v tujini so ta ukrep uvedli že pred meseci, v Sloveniji pa se včasih obnašamo, kot da smo izoliran otoček in se čudimo ter zgražamo nad podobnimi ukrepi, ki so jih prisiljena uvajati tudi naša podjetja. Trdno sem prepričan, da bo do podobnega omejevanja v vseh stroških in zaposlovanju moralo priti tudi v drugih sektorjih naše družbe, pa to hoteli ali ne, saj bo prilivov iz izvoznega gospodarstva v naslednjih mesecih vse manj.«
Da so bile vse dosedanje poslovne odločitve predstavljene tudi predstavnikom sindikatov in da so bile sprejete šele po pogovoru vodstva
Taluma s sindikati, je potrdil Milan Fajt, predsednik sindikata SKEI v Talumu, ter ob tem dodal: »V sindikatih in vsi zaposleni v Talumu z zaskrbljenostjo spremljamo dogodke na svetovnem trgu aluminijske industrije že od zadnje četrtine lanskega leta; toliko bolj nas skrbi, da so se v začetku letošnjega leta razmere samo še zaostrile in poslabšale. Ker smo pričakovali ukrepe tudi v Talumu, smo že prejšnji teden organizirali delne zbore delavcev, na katerih smo se poleg seznanjanja z informacijo o poslovanju ter posledicah krize pri nas odločali tudi o tem, ali in pod kakšnimi pogoji pooblaščamo predsednika sindikata, da v imenu vseh zaposlenih podpiše z upravo aneks k podjetniški kolektivni pogodbi, ki govori o skrajšanju delovnega časa oziroma o prehodu s 40 na 36 delovnih ur tedensko.
Predsednik uprave nas je v
vodstvu sindikata o tej nameri obvestil v sredo, 4. februarja, na sestanku izvršnega odbora sindikata. Do konca tedna smo izvedli delne zbore delavcev, v ponedeljek, 9. februarja, pa je bil na podlagi sklepov delnih zborov sprejet še ustrezen sklep, s katerim sem bil kot predsednik uradno pooblaščen, da lahko omenjeni aneks zaradi kriznih razmer podpišem. Na podlagi take odločitve sem ga s predsednikom uprave zato podpisal še isti dan.«
Kaj pomeni podpis za zaposlene v Talumu?
»To pomeni, da bomo zaradi zaostrenih razmer delovni teden s 1. marcem skrajšali na 36 delovnih ur, da naslednjih 6 mesecev, za kolikor je bil aneks podpisan, v Talumu ne bomo odpuščali delavcev, ki so zaposleni za nedoločen delovni čas, da v tem času ne bomo izplačevali nobenih nadur ter da si uprava družbe Talum v tem času ne bo izplačevala nobenih nagrad.«
Do sedaj delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, v Talu-mu niso in ne bodo odpuščali vsaj še pol leta, število tistih, ki so sodelovali v proizvodnji, pa so zmanjšali, a le tako, da niso podaljševali pogodb tistim, ki so bili zaposleni za določen čas. Če bodo odpuščanja zaposlenih za nedoločen čas vendarle potrebna in koliko jih bodo morali odpustiti glede na zaostrene razmere, pa se bo pokazalo v drugi polovici letošnjega leta.
M. Ozmec
Ptuj • Enajsto strokovno srečanje sekcije kleparjev in krovcev
Bo Slovenija kmalu brez kleparjev in krovcev?
30. in 31. januarja je v hotelu Primus na Ptuju potekalo 11. strokovno srečanje kleparjev in krovcev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki se ga je udeležilo blizu sto kleparjev in krovcev iz cele Slovenije.
S kleparskimi in krovskimi dejavnostmi naj bi se v Sloveniji ukvarjalo več kot 800 samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. Strokovna srečanja kleparjev krovcev so stalnica v delovanju sekcije, namenjena so predvsem obdelavi strokovnih tem, novostim in problematiki ter druženju, prav tako pa tudi izmenjavi dobrih praks. Na teh srečanjih se sprejemajo tudi smernice za delovanje sekcije pri OZ Slovenije, regijskih in območnih sekcijah.
Poudarek letošnjega strokovnega srečanja je bil na predstavitvi posledic katastrofalnega neurja, ki je pustošilo avgusta 2008 in je prineslo veliko najrazličnejših nevšečnosti. V zvezi s tem so govorili o materialih za
sanacijo, samih sanacijah in o sodelovanju z inštituti za preiskavo materiala, gradbenimi in drugimi fakultetami ter drugimi strokovnimi institucijami. Študijo o tem, zakaj je prišlo do takih močnih poškodb, so pripravili strokovnjaki za preiskavo materiala. Enormni dogodki, enormni veter, enormna toča so tudi njih presenetili - glede na ugotovitve, do katerih so prišli na podlagi lanskih dogodkov, bodo morali kriterije pri teh preiskavah zaostriti. Zaradi tako debele toče, ki je padala, skorajda ni bilo kritine, ki bi lahko to vzdržala, tako da ni mogoče enoznačno trditi, da obstaja kritina, ki bo vzdržala vsa neurja. Zaradi tega tudi ni mogoče favorizirati nobene kritine. Ugotovili
so tudi, da so kritine iz bitu-miniziranega kartona popolnoma neustrezne, prav tako tudi stare azbestno-cemen-
tne kritine, ki že dolgo več ne ustrezajo in bi tudi morale biti že zdavnaj zamenjane. Na letošnjem strokovnem
Foto: Črtomir Goznik
Maks Selinšek, predsednik sekcije kleparjev in krovcev pri OZ Slovenije: »V Sloveniji močno primanjkuje kleparjev in krovcev. V tem šolskem letu se jih v Sloveniji za ta poklic izobražuje le osem.«
srečanju so govorili tudi o vplivih klimatskih sprememb na izvedbo strehe, pregrevanju strehe v poletnem času in strehah kot možnostih pridobivanja električne energije iz sonca, temi, ki je še posebej pritegnila pozornost.
»Sekcija kleparjev in krovcev je bila ustanovljena tudi z namenom promocije poklica klepar-krovec. To je tudi stalnica oziroma rdeča nit naših srečanj,« poudarja predsednik sekcije Maks Selinšek. Na vsakem srečanju razpravljajo o tem, kako pridobiti čim več mladih za poklic klepar-krovec. Letos bodo javnosti predstavili novo promocijsko brošuro, ki bo še prijaznejša in jo bodo kot prejšnji dve delili v šolah in na sejmih. Z najnovejšo brošuro bodo prišli
tudi v vrtce, saj želijo že najmlajšim približati ta izredno zanimiv, zahteven in hkrati zelo težak poklic. »Za popularizacijo poklica že v vrtcih smo se odločili zato, ker želimo v ta poklic pritegniti čim več mladih, dejavnost nujno potrebuje strokovni kader. V dejavnosti se srečujejo z izjemnimi težavami, saj strokovnega kadra močno primanjkuje. Slovenci se ne odločajo za poklic klepar-kro-vec. Trenutno se za ta poklic izobražuje le osem mladih. To je velika žalost, vrzel zapolnjujejo z uvozom delovne sile, ki pa je nekvalitetna, nekvalificirana, tako da je težko doseči zahtevano kvaliteto pri obnovi streh,« opozarja predsednik Selinšek.
Ptuj • Četrtna skupnost Breg-Turnišče želi svojo občino
»
Dolžni smo povedati, da smo nezadovoljni
«
Pobuda za ustanovitev občine na območju četrtnega sveta Breg-Turnišče, član sveta Marijan Rozman jo je podal na seji četrtnega sveta, ki je bila 11. februarja, je zasenčila vso drugo razpravo na tej seji. Dejstvo je, da je nezadovoljstvo na tem območju veliko, in kot je povedal pobudnik, so dolžni javno in argumentirano povedati, da so nezadovoljni. Prepričan je, da jim na tej poti ne bo lahko, da se bodo morali prebiti preko trnja do zvezd: »Dejstvo je, da delujemo bolje, če delujemo v lastnem interesu. MO Ptuj ima namreč težave pri zadovoljevanju interesov nekaterih svojih delov.«
V vodstvu četrtne skupnosti so prepričani, da lahko samostojno naredijo za svoj kraj veliko več, kot je to sposobna narediti MO Ptuj. O razvoju na desnem bregu Drave se je v preteklosti veliko govorilo, sedaj o tem ni več besed. Ljudem pa je počasi dovolj, ker morajo desetletja čakati na kanalizacijo, ker ne morejo uspeti niti s predlogom za ureditev avtobusne postaje pri železniški postaji, ker ne morejo do ene same luči. Nič ni narobe, če bodo sami začeli skrbeti za svoje okolje. Še tisti denar, ki
so ga imeli v zadnjih letih, so dali za nakup zemljišča za ureditev krožišča pri Suhi veji in podobno.
Pobudnik za ustanovitev nove občine je pobudo podal z željo, da se o njej pogovarjajo širše, čeprav dileme ni: ljudje jo podpirajo, tudi zato, ker zgledi vlečejo. Razvijata se Videm in Hajdina, slednja celo z manjšim številom prebivalcev kot ČS Breg-Turnišče.
»Moraš prisluhniti svojemu kraju. Ta ČS ne deluje, kot bi morala, stanje ni dobro, ni v prid krajanov, zato je potrebno
Foto: Črtomir Goznik
Marijan Rozman, član sveta ČS Breg-Turnišče, je dal pobudo za ustanovitev nove občine na območju MO Ptuj.
iskati boljšo rešitev. Projekti, ki so bili ponujeni temu okolju, so mu bili bolj v škodo kot korist. Mi si želimo biti boljši, naj nas nihče ne ovira pri tem,« je bila jasna mestna svetnica iz te četrti Silva Fartek.
»O cestah se samo pogovarjamo. Vzamejo nam pot do Pin-čarjevega mlina, pa nič, zdaj pa se o tem naj ne bi govorilo. Neke cilje moramo doseči, vsak naj se potrudi doseči vsaj enega,« je povedala Lidija Ko-kol, članica sveta ČS Breg-Tur-nišče, ki se še posebej zavzema za ureditev območja turniške-
ga gradu. Na tri pobude v zvezi s tem sploh ni bilo odgovora.
Vladimir Koritnik, predsednik sveta ČS Breg-Turnišče, je razpravo sklenil, preden bi se še bolj razvnela, da pobudo sprejemajo in da bodo o njej podrobneje razpravljali na prihodnji seji četrtnega sveta, ko se želijo sestati z najodgovornejšimi iz MO Ptuj. Omenjali so direktorja občinske uprave mag. Stanka Glažarja, mag. Janeza Merca in mag. Janka Šir-
ca.
MG
Hum • Prosvetno društvo obuja tradicijo
Valentinovo je star praznik
Pogosto slišimo, da je tudi valentinovo nov, uvožen praznik, ki temelji le na komerciali in nima z našimi kraji in tradicijo nič skupnega. Prav nasprotno trdijo v Prosvetnem društvu Janeza Trstenjaka Hum.
V društvu so si namreč zadali za nalogo skrbeti za ohranjanje tradicije in običajev našega okolja. Znani so po izdelovanju rož iz krep papirja, izdelkov iz ličja in petju že pozabljenih pesmi. Ob različnih praznikih pa se člani zberejo in jih obeležijo s kakšnim opravilom, ki se ga spomnijo še iz otroštva. Tokrat so se zbrali pri Marti Gregorc v Cerovcu in spekli »ftičeke« za valentinovo.
Kot je povedala Ana Ratek, se je valentinovo pri nas nekoč precej drugače praznovalo kot danes. »Pri nas so se ptički ženili na valentinovo in ne na
gregorjevo. Starši so nam pripovedovali, da je na ta dan ptičja svatba in otroci smo kukali skozi okna, da bi videli, ali je res kje ptičji orkester z instrumenti, ki igra na poroki. Sraka je bila natakarica, ker ima tako lep bel predpasnik. Otroci smo oprezali za sladkarijami in drugimi dobrotami, ki bi ostale za nas od ptičje svatbe. Starši so nam pripovedovali, da so nam ptički prinesli sladkarije od svatbe v zahvalo, ker smo jih vso zimo hranili, tistim, ki pa jih niso, pa v spodbudo, da bi natrosili ptičkom hrane prihodnjo zimo,« je obudila spomine Ana Ratek.
Odrasli so pečene slaščice, po navadi v obliki ptičk, skrili v kakšen grm, če je bilo slabo vreme, pa na koruznjak. Otroci so jih navdušeno iskali in se sladkali. Kraj, kjer so bile dobrote skrite, so običajno tudi malo okrasili z okraski iz krep papirja. V navadi je bilo tudi, da so na ta dan spekli kekse v obliki srčkov. Odrasli so bolj ali manj spretno otrokom trosili kekse ves dan, saj so bili povsod kakšni ostanki bogate ptičje poroke.
Poleg tega, da so se člani društva spomnili lepega praznika, ki je nekoč obdarjal zlasti otroke, razveseljeval pa vse,
Foto: Foto Lazar
Delavnice so bile nadvse uspešne, saj je nastalo veliko sladkih dobrot - »ftičekof«.
so naredili še nekaj lepega. Te dni je namreč praznoval 50 let njihov član Albin Fras. Ženske so ga lepo presenetile, poča-
stile in mu ob tej veseli priložnosti tudi zapele.
Sedaj, ko veste, kako se je treba valentina lotiti, pa hitro
na delo. Ostane vam še dovolj časa za peko kakšne valentinove dobrote. Viki Klemenčič Ivanuša
Njiverce • Obiskali smo Mojco Sagadin
Mojca naredila prve korake!
Mojca Sagadin iz Njiverc, ki je pred 14 leti zbolela za mitohondrijsko encefalopatijo in je edina bolnica s to boleznijo v Sloveniji, je lani končala šolanje v OŠ Gustava Šiliha v Mariboru. Avgusta lani je praznovala 18. rojstni dan. Zdaj že nekaj časa obiskuje varstveno-delovni center Sonček Ptuj.
Še vedno pa je družina Sagadin v stikih z dr. Lelandom Albrightom, ki je Mojci kot prvemu otroku v Sloveniji pred dvema letoma uspešno vsadil baklofensko črpalko, saj je lajšanje mišičnih napetosti za izboljšanje kvalitete življenja pri mladih še toliko pomembnejše. Zdravilo baklo fen zmanjša napetost v mišicah, zato je možno ohromeli del telesa lažje premikati.
V zadnjem odgovoru po elektronski pošti je dr. Albright zapisal, da je Mojca kar zrasla, odkar jo je nazadnje videl. Očitno je, da je deležna dobre fizioterapije in da dela na izboljšanju ravnotežja, ki je boljše kot pri njegovem zadnjem obisku. Napredek je viden tudi pri moči zgornjega telesa oziroma trupa. 9. okto-
bra lani je bila Mojca operirana. Z obsežnimi operativnimi posegi na mišično-kostnem oziroma gibalnem sistemu so ji omogočili, da je samostojno
naredila prve korake. Sicer pa je bil dr. Albright po operaciji Mojce zelo previden v napovedih. Povedal je, da bo operacija morda prispevala k izboljšanju
govora in gibljivosti, za to pa bo potreben čas. Povedal pa je tudi, da bo Mojčino življenje po operaciji kvalitetnejše, kot bi bilo brez nje.
Družina Sagadin, mama Magda in oče Janez ter sestra Natalija, so izredno zadovoljni in ponosni nad Mojčinim napredkom. Ob ograji, ki so jo namestili v stanovanju, že samostojno prehodi vso pot iz kuhinje do dnevne sobe, do kopalnice in drugih prostorov. »Prve samostojne korake je naredila pred dobrim mesecem, ko se je samostojno sprehodila iz dnevne sobe do računalnika. Skupaj z njo smo ob tem doživeli neizmerno srečo. Tega se ne da opisati. S tem je bil na
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Članice kluba Soroptimist Ptuj Lijana Valentin, Valerija Rižnar in Greta Vaupotič so pred dnevi znova razveselile Mojco.
Mojca je navdušena kolesarka, sebej prilagojenim triciklom, ki
že nekaj časa redno kolesari s poso ga pomagali kupiti dobri ljudje.
nek način poplačan ves trud, saj smo verjeli, da Mojca lahko napreduje, da je sposobna zmagovati na tej hudi življenjski poti, ki jo je doletela in na kateri pomeni zmago vsak najmanjši napredek,« je povedala mama Magda, ki od vsega začetka Mojčine bolezni upa, da bo še enkrat hodila. Pravi, da nikoli ni izgubila upanja.
Tudi Mojca si vseskozi želi, da bi lahko ponovno hodila. Je zelo motivirana in ponosna nase, da je lahko vsak dan bolj samostojna. S svojo vztrajnostjo iz dneva v dan ponovno dokazuje, da ima srce velikega bojevnika, čeprav je na videz zelo krhka. Z neverjetno vztrajnostjo izvaja vaje fizioterapije, hipoterapije in fizioterapije v vodi. Vključena je tudi v logo-pedsko obravnavo. Enkrat tedensko jo obišče tudi učitelj, s katerim delata dve šolski uri.
Kot vsi mladi je tudi Mojca rada ob računalniku. Nadvse rada pa se pogovarja. Tudi barva in riše rada ter izdeluje verižice. Vesela bo vsakega sporočila, ki ji ga boste poslali na njen elektronski naslov: m.sagadin568@gmail.com.
MG
Kidričevo • Humana gesta likovnih ustvarjalcev
Domu Park podarili 33 del
V torek, 10. februarja, je bila v prostorih doma upokojencev Park v Kidričevem svečanost ob slovenskemu kulturnemu prazniku, na kateri so odprli razstavo del likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, ki so nastala na decembrski slikarski koloniji in so jih avtorji podarili domu brezplačno.

Foto: M. Ozmec
Med 33 podarjenimi likovnimi deli sta tudi dve večji, ki sta ju Franc Simonič in Bogomir Jurtela naslikala na steni doma upokojencev.
Likovne ustvarjalce in goste je nagovorila direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Doki, ki je izrazila veselje nad dejstvom, da bodo likovna dela, ki so nastala v času slikarske kolonije v začetku lanskega decembra, odslej krasila prostore doma Park v Kidričevem. Dejavnost likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, ki uspešno deluje že 12 let, je predstavil predsednik sekcije Franc Simonič. Med drugim je povedal, da v njej aktivno deluje 23 slikarjev, ki z likovnim ustvarjanjem aktivno zapolnjujejo svoje tretje življenjsko obdobje. Od vsega začetka skrbijo za likovno rast svojih članov s pomočjo likovne pedagoginje Rozine Šebe-tič ter profesorjev likovne umetnosti Jožeta Foltina in Franca Simoniča. Svoja dela so razstavili na 36 skupinskih in okoli 300 samostojnih razstavah posameznih članov sekcije doma in v sosednjih državah Avstriji, Hrvaški in Madžarski.
V Ptuju redno razstavljajo v gostiščih Pri pošti in Pri Lužniku, v blagovnici Mercator ter v galeriji Magistrat, njihovo ustvarjalnost pa so predstavili tudi v OŠ Juršinci, v Domu upokojen-
Nastopilo je enajst folklornih skupin vrtcev in osnovnih šol z območja občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Po nastopu so mentorji lahko prisluhnili nasvetom in kritikam strokovne spremljevalke revije Saše Meglic.
Najprej so se predstavili
cev Ptuj ter v Novem mestu. Poleg udeležbe na številnih slikarskih kolonijah po Sloveniji, na Madžarskem in v Hrvaški so sodelovali tudi v humanitarnih akcijah, saj so z izkupičkom prodanih del prispevali k nabavi dvigala, ki omogoča ogled muzejskih zbirk na ptujskem gradu tudi invalidnim osebam, pomagali so pri zbiranju sredstev za zdravljenje bolne osebe v tujin, za odpravljanje arhitektonskih ovir ter za ohranitev Orfejevega spomenika.
najmlajši, predšolski otroci, ki so v svojih folklornih opravah in z izvedbo, ki dopušča veliko improvizacije, osvojili srca gledalcev. Nastopili so člani FS vrtca Ježek Sv. Tomaž s točko Studenček, kako se bleščiš, ki so jo naštudirali pod mentorstvom Marjane Kosi. Člani FS Nagajivčki
Ena teh dobrodelnih akcij je tudi udeležba na slikarski koloniji, ki so se je udeležili na povabilo vodstva Doma upokojencev Ptuj in je potekala od 3. do 8. decembra lani. Štirinajstim članom likovne sekcije so se pri ustvarjanju pridružili še drugi slikarji: Branko Gajšt iz likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk, članica kolektiva doma Stanka Vogrinec in varovanec doma Vlado Kajzezberger. V novem objektu doma Park v Kidričevem so ustvarjali štiri
Vrtca Ormož ustvarjajo pod mentorstvom Stanke Špin-dler in Silve Čuš, predstavili pa so se z Mati, pupike nam
dajte.
Med osnovnošolskimi zasedbami so bile zastopane vse osnovne šole, pogrešali smo le skupino šole iz Velike Nedelje. Na reviji je bilo opa-
dni in nastalo je 33 likovnih del, med njimi tudi dve stenski, ki bodo odslej krasili prostore tega doma in skrbeli za prijetnejše bivanje v njem.
Avtorji razstavljenih del pa so Cecilija Bernjak, Elfrida Brenčič, Jože Ekart, Branko Gajšt, Branko Gorjup, Marija Gregorc, Nada Ivančič, Marija Jakolič, Bogomir Jurtela, Oto Mesaric, Mihael Omladič, Marjana Tkalčec, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Anton Šomen, Jože Špicar in Stanka Vogrinec. Vsa njihova likovna dela, ki so nastala v času omenjene kolonije, so podarili domu Park brezplačno.
Likovnim ustvarjalcem sta za njihove dosežke ter za humano gesto čestitala predsednik Društva upokojencev Ptuj Vojo Veličkovič in predsednik Zveze društev upokojencev Spodnjega Po-dravja Franc Koderman. Slovesnost ob odprtju, ki so jo posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku, pa so z branjem Prešernovih pesmi popestrili oskrbovanci Anton Kokol, Nežika Pesek in Angela Ferčec ter ženski zbor Lumina, ki je sestavljen iz zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj.
M. Ozmec
ziti, da se na nekaterih šolah dogaja menjava generacij mentorjev in tako ni bilo veliko mentorjev, ki bi na revijo pripeljali po več skupin, kot je bilo to mogoče, pri tistih najbolj aktivnih, videti minula leta. Edino Leonida Novak iz Osnovne šole Miklavž pri Ormožu je na revijo pripeljala kar tri skupine. Člani FS Drobtinice so nastopili s točko V pričakovanju Miklavža, FS Klasek je pripravila Pazi, pazi, Katica in FS Pomlad je zaplesala Ko se mleko polije. FS OŠ Kog je pod mentorstvom Milene Orešnik naštu-dirala Kruh pečemo, mlade plesalce pa so na nastopu s harmonikama in klarinetom spremljali njihovi vrstniki. FS OŠ Podgorci je skupaj s svojo mentorico pripravila točko z naslovom Igramo se in plešemo, FS OŠ Ivanjkovci pa z mentorico Mojco Gorjak Jas si bon šivanko kupa. FS Škrjanček OŠ Sv. Tomaž vodi Jožica Rep, predstavili pa so se s točko Igramo se in plešemo. Krožek ljudskih običajev OŠ Ormož je z nastopom Gremo se nekaj igrat spomnil na nekdanje otroške igre, učenci pa delajo pod mentorstvom Mateje Kovačič in Danice Rižnar. Več plesa pa je bilo v nastopu FS OŠ Ormož, ki je svojo točko naslovila Mi plešemo. V zadnjih letih se je folklorna dejavnost na šoli okrepila, zato so se predstavili v novih oblekah. Mlade fol-kloriste vodi Marija Cvetko.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Revija otroških folklornih skupin
Ringa raja 2009
Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, je minuli petek organiziral revijo otroških folklornih skupin.
Od tod in tam
Po naših občinah • Kulturni praznik
Foto: SM
V Dornavi so literarni večer pripravili v avli OŠ; glavnino programa pa so izpeljali kar osnovnošolci.
Foto: SM
V cirkulanski večnamenski dvorani so ob kulturnem prazniku velik aplavz publike poželi člani mlade folklorne skupine.
Minuli konec tedna je povsod po državi izzvenel v številnih proslavah ob kulturnem prazniku; tako je bilo tudi v vseh naših občinah. V Žetalah, Gorišnici, Cirkulanah in Dornavi so osrednjo proslavo pripravili v petek zvečer. V Žetalah je kot osrednji govornik v tamkajšnjem kulturnem domu spregovoril župan Anton Butolen, zbranim pa so domači kulturniki in osnovnošolci pripravili še kulturni program. Podoben večer se je zgodil tudi v kulturni dvorani občine Gorišnica, kjer so se po nagovoru župana Jožeta Kokota zvrstili še nastopi domačega pevskega zbora, recitatorke in osnovnošolci s svojim programom. V Dornavi so literarni večer ob kulturnem prazniku proslavili kar v avli OŠ, kjer so se z izjemno široko paleto nastopov, ki so vključevali tako recitale kot petje, skozi katere so prikazali Prešernovo ustvarjanje, izkazali osnovnošolci, nastopili pa so še pevci dornavskega moškega okteta ter učenci glasbene šole Nocturno in varovanka zavoda dr. Marijana Borštnarja. Prav tako »prešernovsko« vzdušje je v petek zvečer napolnilo tudi cirkulansko večnamensko dvorano, kjer so se publiki predstavili domači folkloristi, učenci, mešani pevski zbor in tamburaši, seveda pa je vse zbrane nagovoril tudi župan Janez Jurgec.
SM
Miklavž pri Ormožu • Mladi debaterji
Foto: vki
Iz OŠ Miklavž pri Ormožu so nam sporočili, da sta se dve debatni ekipi njihove šole udeležili debatnega turnirja na OŠ Oskarja Kovačiča v Škofijah. Tam se je v debatiranju pomerilo 31 ekip iz domala vse Slovenije.
Ekipa Trio adio, ki sojo sestavljale Nina Hedžet, Melisa Gju-ra in Tjaša Novak, je dosegla skupno 4. mesto, kljub temu da niso izgubile nobene debate, v finale pa niso prišle. Tjaša Novak je bila prva govorka turnirja, saj je v konkurenci preko devetdeset debaterjev v vseh debatnih krogih zbrala največ točk. Andreja Belec iz ekipe Dream team, ki sta jo zraven nje sestavljala še Nino Kolarič in Urh Lukman, je bila šesta govorka turnirja, ekipno pa so se uvrstili na 11. mesto, kar mentorica Simona Klasinc ocenjuje kot prav tako odličen rezultat, saj so to ekipo sestavljali mlajši učenci. Debaterji so debatirali na trditev Evtanazijo bi morali legalizirati, en krog pa na trditev Knjige Harryja Potterja so boljše kot filmi Harryja Potterja.
Konec marca čaka debaterje še tekmovanje v Ljubljani, kjer bosta dve ekipi tekmovali v angleškem, ena pa v slovenskem jeziku. Se poseben izziv se jim zdi tekmovanje v angleškem jeziku, saj je prvi jezik, ki se ga otroci učijo na OŠ Miklavž, nemščina.
Mentorica Simona Klasinc je še povedala, da se ekipe že pripravljajo na državno prvenstvo, ki se ga redno udeležujejo ter na njem dosegajo odlične rezultate. Še bolj kot rezultati pa se ji zdi pomembno, da učenci spoznavajo drugačno, nenasilno kulturo dialoga.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Okrogla miza o spremembah v zobozdravstvu
Se v zobnem zdravju obeta še več lukenj?
V Park hotelu na Ptuju je 9. februarja potekala okrogla miza o spremembah v zobozdravstvu, ki jo je pripravilo Združenje zasebnih zobozdravnikov Spodnjega Podravja. Prepričani so, da glavarina ne prinaša nič dobrega v zobozdravstvo in da bi moral denar slediti zavarovancu, da bi zobozdravnik, ki skrbi za več ljudi, smel porabiti več denarja za paciente iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Udeležili so se je zdravniki koncesionarji, predstavniki OE ZZZS Maribor, direktorici zdravstvenih domov iz Ptuja in Ormoža in župani ter nekateri drugi predstavniki lokalnih skupnosti.
Foto: Črtomir Goznik
Na okrogli mizi so poglede na spremembe v zobozdravstvu predstavili (od leve): Sabina Markoli, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije, zobozdravniki koncesionarji Franc Cizerl, Zlatko Sok, Zoran Ribič in Alenka Krabonja, mag. Rosvita Svenšek, direktorica Območne enote ZZZS Maribor, in Lea Štampfer, nadzorna zobozdravnica v OE Maribor.
S 45 evri na leto se posameznemu zavarovancu obetata le dve zalivki in en pregled, če bo dobil prevleko, pa bo naslednji dve leti solidaren in ne bo šel k zobozdravniku, ker je dvema državljanoma že porabil sredstva. Pri totalni protezi pa bo porabil za 14 let pripadajočega denarja, čeprav je upravičen do totalne proteze na pet let, so pripravljavci okrogle mize zapisali na vabilu.
Glavarinski model financiranja zobozdravstvene dejavnosti, plačilo zobozdravstvenih storitev po številu bolnikov, kot ga želita uveljaviti ZZZS in Ministrstvo za zdravje, bo izjemno poslabšal dostopnost ter znižal kakovost in varnost zobozdravstvenih storitev, so v javno opozorilo in protest pred slabšanjem zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki vodijo v sistematično slabitev zobozdravstvenega varstva državljanov, med drugim zapisali Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, zobozdravniki in ostali, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost zobozdravstvenega varstva državljanov. Vsebino protesta je predstavila Sabina Markoli, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije. »ZZZS želi zobozdravnikom po novem naložiti skrb in odgovornost, da z enakimi ali še manjšimi sredstvi oskrbijo več, v povprečju pa kar 2400 odraslih zavarovancev. Zato pozivamo Ministrstvo za zdravje in Vlado RS, da ne popuščata ekonomskim interesom ZZZS, ki zagovarja glavarinski model, temveč prisluhneta pobudam za bolj učinkovito in kakovostno zobozdravstveno varstvo. Neupoštevanje strokovnih argumentov in nepriznavanje realnih stroškov poslovanja bo namreč neizogibno vodilo v padec kakovosti zobozdravstvenega varstva v Sloveniji, česar pa si nihče ne želi,« je povedala Markolijeva.
Zobozdravniki so prepričani, da je čakalne dobe in dostopnost bolnikov do zobozdravstvenih storitev mogoče optimizirati le z dodatnimi sredstvi in programi, kar pa glavarina ne prinaša. Zobozdravnikom je potrebno priznati ustrezno ceno, bolnike pa pošteno in transparentno seznaniti z dejanskim obsegom njihovih pravic. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije še pozivajo, da začne opravljati zavarovalniško pojasnilno dolžnost, da zavarovancem jasno in transpa-rentno pojasni, katere pravice iz naslova zobozdravstva krije obvezno zdravstveno zavarovanje in katerih ne, katere posamične storitve pa
je potrebno plačati oziroma doplačati.
Direktorica ZD Ormož Vla-sta Domanjko Zupanič je opozorila na problem, da je točkovni sistem v zobozdravstvu star celih 27 let. Stroka naj se že usede skupaj in končno postavi pravila igre za današnji čas. V tem trenutku pa gre zgolj za finančne normative, ker država ni naredila tistega, kar bi morala. Na periferiji so največji problem kadri, zato bi jih morali na nek način stimulirati, da bi se zaposlovali tudi zunaj mest. O zeleni knjigi so govorili že takrat, ko je bil Borut Miklavčič še sekretar v ministrstvu za zdravje, danes pa je minister za zdravje, je povedal Jože Janžekovič, dr. dent. med. Na novo je potrebno opredeliti storitveni sistem za zobozdravstvo. Kar pa zadeva stimulacije za zaposlovanje na periferiji, pa je to že nekoč veljalo, bil je med prvimi zobozdravniki koncesionarji, ki so jih koristili. Kmalu pa so te bonitete ukinili. Bela knjiga za zobozdravstvo iz leta 1998, ki je bolj transparentno določila nekatere storitve, pa ni nikoli zaživela, ker bi zahtevala več denarja.
Po zalivko v Hrastnik
Mag. Rosvita Svenšek,
vodja OE ZZZS Maribor, je s podatki dokazovala, da se denar iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja za zobozdravstvo ne zmanjšuje, da se vsako leto povečuje, da tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje ne pristajajo na zmanjšanje pravic zavarovanih oseb, da bodo skušali te pravice ohraniti. Res pa je, da oni ničesar ne predpisujejo, o glavarini bo odločila vlada. Tudi naj ne bi bilo res, da so plačila in doplačila za zobozdravstvene storitve samoumevna in sistemsko določena ter obvezna. Po anketi Zveze potrošnikov Slovenije iz novembra leta 2007 je moralo kar 50 odstotkov anketirancev iz vse Slovenije
za zobozdravstvene storitve doplačati, kljub urejenemu obveznemu in dopolnilnemu zavarovanju. Kar pa zadeva čakalne dobe, pa v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovanim osebam svetujejo, da pred izbiro svojega osebnega zobozdravnika preverijo dejanske čakalne dobe pri posameznih izvajalcih. Glede na trenutno slovensko zobozdravstveno mrežo je za zavarovance priporočljivo, da je ne iščejo v Lenartu, kjer je najdaljša, je povedala Alenka Krabonja, zobozdravnica koncesionar-ka, temveč v Hrastniku, kjer je najkrajša. Neopredeljenih zavarovancev je na območju Spodnjega Podravja še 11.510, kjer stopnja opredeljenih pacientov znaša 71,48 odstotka pri zobozdravstvu za mladino, pri odraslih pa je 78,72-odstotna. Kaj pomeni novi glavarinski sistem, je po-

nazoril Zoran Ribič, konce-sionar začetnik, ki je povedal, da je enostaven v kalkulaciji. Pri 1,6 milijona zavarovancev in 660 zdravnikih, ki naj bi po novem skrbeli za 2424 pacientov, bo na enega zavarovanca odpadlo 18,5 točke, kar znese 45 evrov letno, to pa pomeni en pregled in dve srednje veliki zalivki, celovita rehabilitacija zob pa naj bi bila izvedena v čim krajšem času, kar je pomembno tudi z vidika celotnega zdravja, ne samo zobnega zdravja. Priporočilo zdravniške zbornice za strokovno oskrbo je 1600 pacientov. V povprečju pa imajo slovenski zobozdravniki v tem trenutku že 1850 vpisanih pacientov.
S spremembami financiranja želijo omogočiti enakopravnejši dostop zavarovanih oseb do zobozdravnika in enakomernejšo obremenitev zobozdravnikov, da ne bi bilo več takih razlik, poudarjajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V financiranju programa zobozdravstva za odrasle in mladinskega zobozdravstva se bo v letu 2009 poleg obstoječega sistema upoštevalo tudi število opredeljenih zavarovanih oseb za posameznega izvajalca. Zavarovalnici bi tako lahko več storitev zaračunali tisti zobozdravniki, ki imajo na primer 1800 opredeljenih zavarovanih oseb, kot pa tisti, ki jih imajo le okrog 400. Povprečno število opredeljenih odraslih oseb na področju zobozdravstva na en zobozdravstveni tim (brez specia-
listov) se giblje med 1137 in 2258 ter v mladinskem zobozdravstvu med 570 in 1906 oseb. Pri tem pa določeno število timov, ki ne dosegajo normativno določenega ali so celo pod ravnijo navedenega števila opredeljenih oseb, v zdravljenje niso pripravljeni sprejeti novih pacientov. To bi smeli storiti le v primeru, da za 10 odstotkov presegajo regijsko opredeljenost na zdravstveni tim, sicer kršijo zakonodajo. Rosvita Svenšek je postregla tudi s podatkom, da zobozdravstveni program zadnjih nekaj let ni bil realiziran, za leto 2007 je bila dosežena 96,49-odsotna realizacija. Nezadovoljni zobozdravniki naj bi se ob prehodu na glavarino »potolažili« z dejstvom, da bo po enem letu, če zadeva ne bo vzdržala, prišlo do sprememb, prehodno obdobje za nove zobozdravnike pa bo trajalo dve leti. Po besedah Lee Štampfer, nadzorne zobozdravnice v OE ZZZS Maribor, se bo denar za zobozdravstvo prerazporedil tja, kjer so potrebe. Spremembe financiranja zobozdravstva bodo JZ ZD še bolj prizadele kot zasebnike, je povedala direktorica Metka Petek Uhan, dr. med. spec. Če bo uveljavljen, bo to pomenilo, da bo šest programov preveč, zato naj bi bile zadeve na zelo spolzkih tleh.
Sabina Markoli, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je prepričana, da z glavarino Ministrstvo za zdravje rešuje probleme, ki so v Ljubljani, kratko pa bo
potegnila periferija. Okroglo mizo je sklenil Franc Cizerl, zobozdravnik koncesionar, da zobozdravniki z manjšim obsegom sredstev ne bodo mogli oskrbeti več pacientov in boljše. Delati pa bo treba tudi za izboljšanje imidža zobozdravnika. Opozoril je tudi na problem znižanih plač zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2008. Tudi nižanje vednosti zobozdravniškega dela lahko vodi v nižanje kakovosti in varnosti zobozdravstvene oskrbe državljanov.
Okrogla miza se je iztekla, zobozdravniki in zavarovanci pa smo še vedno brez pravega odgovora, kaj te spremembe v financiranju zobozdravstva pomenijo. Ker tudi laiki znamo računati, ne da bi poznali zakonitosti stroke, samo povečanje števila zavarovancev na zobozdravniški tim oziroma težnja, da se vsakega vpiše pri zobozdravniku, brez vseh drugih podpor, ne more povečati dostopnosti do teh storitev, če seveda nimamo v mislih papirne dostopnosti. Za slovensko oblast pa je tako in tako že značilnost, da se v razne spremembe podaja vedno premalo domišljeno in strokovno utemeljeno brez predhodnega preizkušanja. Še manj pa politika daje možnosti stroki, da bi povedala svoje in njihove predloge tudi upoštevala, ker so zobozdravniki tisti, ki delajo z ljudmi in imajo z njimi stike. V tem trenutku pa samo branijo boljši sistem od tistega, ki se obeta.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zlatko Sok: "Pacient, ki mora več mesecev čakati na zalivko, pri protetiki je čakalna doba tudi do tri leta, zagotovo ne zaupa nikomur."
Kmetovanje • Varnost pri delu na kmetiji
Ena varnostna kabina ali dve krsti?
Vsako leto, še vedno, nesreče v kmetijstvu in gozdarstvu v Sloveniji terjajo preko 40 življenj. Število lažje in težje poškodovanih pri kmečkih opravilih pa je nemogoče natančno določiti, saj uradne statistike o tem še ni, po ugotovitvah in ocenah pa naj bi bilo med kmeti dvakrat več poškodovanih pri delu kot med zaposlenimi v podjetjih. Število težje ali lažje poškodovanih v kmetijstvu se letno giblje okoli 6000!
V Sloveniji so razmere posebno kritične v zasebnem sektorju, kjer sta vzrok za največ nezgod, tudi s smrtnim izidom, neprevidnost in lahkomiselnost, saj kmetje zahtevna in nevarna dela opravljajo brez ustrezne usposobljenosti in potrebne zaščite. Nesreča s smrtnim izidom pa za kmetijo velikokrat pomeni tudi konec dejavnosti, saj so, kot ugotavlja kmetijsko ministrstvo, med smrtno ponesrečenimi največkrat gospodarji kmetij ali njihovi nasledniki.
Po statistki se največ najtežjih delovnih nesreč dogaja
v gozdovih in pri delu s stroji, zlasti s traktorji. Precej se je sicer zadnja leta zmanjšalo število prometnih nesreč s traktorji, ne pa tudi delovnih, med katerimi se največkrat pojavlja prevrnitev traktorja na strmini, posledica pa je smrt voznika ali sovoznika. V večini teh primerov je bilo ugotovljeno, da traktor ni bil opremljen z varnostnim lokom ali kabino in v Sloveniji naj bi bilo še danes okoli 30 odstotkov traktorjev brez varnostne zaščite. Zanimiva je cenovna primerjava, ki je podana med ceno krste in enega zaščitnega loka na traktorju, ki lahko reši življenje: primerjava namreč
pokaže, da za ceno ene krste kmet lahko kupi dva varnostna loka, za ceno dveh krst pa že traktorsko kabino. Vendar pa, kot kaže praksa, se za krsto vedno najde denar, za kabino pa ne ... Prav kabina ali dva varnostna loka pa pri prevrnitvi traktorja preprečita njegovo kotaljenje in pokop voznika pod seboj. Veliko žrtev nesreč s traktorji so tudi otroci; bodisi zaradi nepreviden igre ob stroju, zaradi vožnje na traktorju brez ustreznega sedeža ali pa zato, ker se sami spravijo za volan stroja, preden imajo izpit in dovolj izkušenj za delo s traktorjem.
Skoraj tako velik smrtni da-
Slovenija • Povečanje dohodninske osnove
Koliko za kmete?
Letos, v začetku februarja, se je spet ponovila lanska zgodba, ki zadeva povečanje dohodninske osnove za kmete.
Po informacijah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) naj bi namreč finančno ministrstvo brez usklajevanja s KGZS pripravljalo povišanje dohodninske osnove, in sicer tako, da bi se v povprečni znesek pripisanih sredstev za ukrepe kmetijske politike za leto 2008 vštela vsa plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD) in vsa izplačana EKO 0 plačila (plačilne pravice, proizvodno vezana plačila na površino in za živali).
»V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije smo prepričani, da je to nesprejemljivo. Statistični urad RS je prav te dni objavil informacijo, da je bil faktorski dohodek v kmetijstvu v letu 2008 za 10 odstotkov nižji kot v letu 2007. Poleg tega so leto 2008 zaznamovale številne ujme, ki so uničevale pridelke, trajne nasade, gozdove in gospodarska poslopja. Cene kmetijskih pridelkov so bile le malenkost višje kot v predhodnem letu, medtem ko so se stroški pridelave in prireje povečali v povprečju za 8,1
odstotkov«, je ob tem povedal Igor Hrovatič, v. d. direktorja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Vštevanje OMD-plačil v pavšalni izračun pripisanih subvencij na površino bi najbolj prizadel kmetije na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Gre za površine, ki so najbolj podvržene zaraščanju in stanje v zemljiškem katastru najbolj odstopa od dejanskega stanja. V KGZS od Ministrstva za finance pričakujejo, da za leto 2008 v primerjavi z letom 2007 ne poveča zneska pavšalno pripisanih sredstev za ukrepe Skupne kmetijske politike ter s tem kmetijstvu olajša premostiti slab ekonomski položaj.
Stane Leskovar, specialist za ekonomiko kmetovanja v ptujskem KGZ, pravi: »Zakon je bil sprejet že pred več kot letom dni. Minister za finance tako vsako leto določi povprečen znesek subvencij, ki se pri-štejejo k dohodninski osnovi kmetije oz. kmeta. Lani je to bilo prvič in prvotna cifra je
Cena dveh varnostnih lokov ali ene varnostne kabine na traktorju je enaka ceni dveh krst. Prav kabina pa je tista, ki lahko prepreči smrt voznika (in sopotnikov), če se traktor prevrne.
vek, kot je neprevidno delo s traktorji, zahteva tudi delo v gozdovih. Letno umre pri delu v gozdu 15 ljudi, ki se lotevajo podiranja in čiščenja
gozdov brez primerne opreme in znanja. Sicer pa se nesreče ne dogajajo le pri delu s traktorji in v gozdovih.
Naslednji najpogostejši
vzrok nezgod, tudi težjih in celo smrtnih, so padci in zdrsi na kmečkih gospodarstvih, kjer so najpogostejše žrtve starejše osebe. Vzroki za tovrstne nesreče pa so predvsem v neustreznih ali polomljenih lestvah, nezavarovanih stopniščih in podijih in v nezavarovanih odprtinah, ki jih je na kmetiji vedno dovolj, invalidnost, zlasti težja, pa je za marsikaterega kmeta še hujša kot smrt.
Kje in kako vse lahko zmanjšajo tveganja pri delu na kmetiji, so kmetje lahko izvedeli na seminarju, ki ga je pripravil ptujski KGZ, vodil pa svetovalec Miran Reberc. Seminar je sicer obvezen za kmetovalce s kmečkim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, zbrani (in teh ni bilo malo), pa so dobili tudi navodila za pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja za kmete, ki je po zakonu obvezna za vse aktivne kmetije.
SM
Ali bosta finančno ministrstvo in kmetijska zbornica dosegla kompromis glede višine pavšalnega zneska subvencij za dohodninsko osnovo, še ni jasno, vendar zbornica že opozarja, da je predvideno povišanje pavšalnega zneska nesprejemljivo.
po predlogu ministra znašala okoli 300 evrov na hektar. To je sprožilo veliko negodovanja in tako je bil sprejet kompromis, da je ta pavšalni znesek okoli 160 evrov na hektar. To se je zgodilo ravno na račun tega, da so iz pavšalnega dohodninskega zneska črtali plačila iz naslova OMD in deloma iz naslova EKO 0 plačil. Kakšen bo letos ta pavšalni znesek, še ni znano, Zbornica pa seveda opozarja, da bi bil dvig pavšalnega zneska po hektarju za kmete, glede na vse okoliščine in ujme lanskega leta, nesprejemljiv.«
Pavšalni znesek se pripiše vsakemu kmetu, ne glede na to, ali prejema subvencije ali ne: »Gre za določitev dohodninske osnove, v katero se všteva katastrski dohodek in povprečen znesek subvencij. KD je točno določljiv po kmetiji, povprečen znesek pa se potem pripiše tej osnovi, upoštevajoč število hektarjev. Lani oz. za predlansko leto je ta znesek znašal približno 160 evrov, kar pomeni, da se je kmetu z, recimo, petimi hektarji zemljišč osnova povečala za okoli 800 evrov, ne glede na to, ali je sploh prejemnik kakšne subvencije ali ne,« pojasnjuje Leskovar in dodaja, da je takšen ukrep najbolj boleč za »pol kmetije«, torej tiste, kjer je eden izmed članov družine zaposlen: »V tem primeru se namreč lahko 'prebija' dohodninska lestvica in bo kmetija morala plačati precej več dohodnine, kot bi je sicer, saj se ta pavšal prišteje k vsem dohodkom na kmetiji. Za naše območje takšen dvig pavšala gotovo ni dober, saj je večina, praktično tri četrtine kmetij točno takšnih, kot sem povedal, se pravi, polovičnih kmetij, kjer je zaposlen vsaj en član.«
SM
Cirkulane • Sekcija ohranjanja starih običajev
Za bolj pisan fašenk
Člani sekcije ohranjanja starih običajev pri cirkulanskem Turističnem društvu so se letos, po enem letu premora, ponovno zbrali v Slatini in se lotili izdelave papirnatih okraskov.
»Te okraske za naše tradicionalne pustne šeme izdelujemo praviloma vsako drugo leto. Lahko bi jih tudi vsako leto, ampak se nas zbere toliko in naredimo tako veliko okraskov, da je dovolj za dva fašenka,« je med letošnjo izdelavo pisanih rož, trakov in drugih papirnatih umetnij, ki jih je izdelalo preko 30 haloških zanesenjakov, povedal vodja sekcije Raj-ko Lesjak. Izdelava okraskov ni tako enostavna kot izgleda na prvi pogled, vendar je šlo zbranim delo odlično od rok
in do sobotnega poznega večera, ki so ga z južino in petjem zaključili nato šele v zgodnjem nedeljskem jutru, je bilo vse potrebno nared. Okraski so namenjeni kapam »kujekov« in seveda nepogrešljivim oračem, značilni cirkulanski šemi »baba deda nosi«, letos pa se bodo po dolgem času med tradicionalnimi pustnimi šemami spet pojavile vile: »Teh vil se še spominjajo starejši, nekoč so bile nepogrešljivi del fašenka na vasi in odločili smo se, da jih ponovno obudimo,« je še pove-
dal Lesjak. Etnografske maske s haloškega območja bodo člani sekcije predstavili na ptujski in domači, cirkulanski karnevalski povorki, na pustni ponedeljek pa se bodo še posebej odpravile po haloških hribih od domačije do domačije - kot nekoč. Za pustni torek pa so že povabljeni v Postojno.
Sicer pa je tudi vesela pustna okrasitev središča cirkulanske občine delo marljivih rok članov sekcije za ohranjanje starih običajev.
SM
V Slatini se je zbralo 30 članov (in zanesenjakov) sekcije ohranjanja starih običajev in izdelalo pisano papirnato okrasje za tradicionalne maske in tudi za okrasitev občinskega središča.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Javna tribuna o Mladinski hiši
Kdaj bo Mladinska hisa odprla svoja vrata?
Zanimiva javna tribuna o Mladinski hiSi, ki je potekala prejSnji teden, je odprla mnogo vpraSanj. Mladi so predstavili nekatera svoja pričakovanja in predloge, do konca tega meseca pa jih lahko Se posredujejo na Center interesnih dejavnosti Ptuj, ki je zadolžen za upravljanje ptujske Mladinske hiSe.
V skoraj dve uri trajajoči debati so poglede na Mladinsko hišo Ptuj predstavili dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Robert Križanič, predsednik Mladinskega sveta MO Ptuj, poslanec Dejan Levanič, Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj, Andrej Čuš, predsednik Dijaške organizacije Slovenije, Saša Ljubec, podpredsednik Kluba ptujskih študentov, in Tadej Slapnik, direktor Mladinskega centra Slovenske Konjice.
Tribuna se je začela s predstavitvijo stališč sodelujočih, uvodna beseda pa je pripadla Robertu Križaniču, predsedniku Mladinskega sveta MO Ptuj. »Tribuna je pika na i vsem naporom za vzpostavitev Mladinske hiše oziroma pridobitev dodatne infrastrukture, za katero smo si prizadevali vrsto let,« je pojasnil Križanič, ki je poudaril, da je veliko korakov v tej smeri že narejenih. Izpostavil je dejstvo, da prepričanje, da so mladi apatični, ne drži ter da je za neaktivnost določenega dela mladine krivo tudi pomanjkanje
Med prvimi, ki so na javni tribuni izrazili željo po prostorih za vadbo, so žonglerji in glasbeniki.
ustreznih prostorov, v katerih bi lahko izražali svojo kreativnost. »Danes smo korak bližje, da na Ptuju dobimo nov center za mlade, kako dolg bo ta, pa je odvisno od financ, podpore Mestne občine Ptuj in mladih, ki jim bo ta objekt namenjen,« je pojasnil Križanič, ki je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je politika MO Ptuj sprejela kon-
Prvi predlogi
Med prvimi, ki so podali konkretne predloge o delu v Mladinski hiši, so bili ptujski dijaki. Ti si, sodeč po rezultatih ankete, želijo primeren prostor za druženje in tematske zabave, večji kino, visoko na lestvici je tudi restavracija McDonald's. Mladinsko hišo vidijo kot prostor, v katerem bi lahko preživljali prosti čas, prednjačijo pa pikado, biljard, kotiček za umetniško udejstvovanje, tečaji, filmski večeri, bralna kavarna in kartanje. Željo po enem izmed prostorov za vadbo so na javni tribuni podali tudi žonglerji in glasbeniki, ki so se ponudili, da prispevajo del opreme, potrebne za studio.
senz o potrebnosti Mladinske hiše na Ptuju.
Politika se je poenotila
O prizadevanjih občine za odprtje Mladinske hiše je spregovoril župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. »Politika se je poenotila, da je za potrebe uvajanja mladih v ustvarjalno življenje treba kaj narediti,« je uvodoma pojasnil ptujski župan. Kot je dejal, so že dalj časa razmišljali o tem, da bi k prostorom, ki jih ima Center interesnih dejavnosti na Osojnikovi, dodali še kakšne. »Ko se je pojavil problem s ptujskim kinom, smo stopili v stik z lastnikom in se dogovorili, da odkupimo del objekta, ki je pripadal podjetju Kino, d. o. o. Želja občine je, da bi v prihodnje kupili celoten kompleks,« je še pojasnil župan.
Udeleženci javne tribune (z leve): Robert Križanjč, dr. Štefan Čelan, Dejan Levanič, Aleksander Kraner, Andrej Čuš, Saša Ljubec in Tadej Slapnik.
Prepričan je, da bo Mladinska hiša pomembno prispevala k izkazovanju mladih talentov. Ob tem je še pojasnil, da bodo tisti, ki pričakujejo, da bo osrednja dejavnost gostinstvo, krepko razočarani.
Kot je še dodal Čelan, bo to, kakšnim dejavnostim bo stavba namenjena, odvisno od želja mladih in financ, v vsakem primeru pa kino dejavnost v tej stavbi ostaja. V načrtu je sicer preureditev prostora na način, da bo primeren tudi za konference in podobna srečanja, a vse je odvisno od sredstev, ki jih bodo uspeli zagotoviti. »Mladinska hiša je eden izmed petih projektov v sklopu Evropske kulturne prestolnice 2012, zato od mladih pričakujemo, da ta projekt maksimalno izkoristijo in izberejo čim več vsebin, ki nas bodo delale evropsko pre-
poznavne. Konkurenca v boju za evropski denar je huda, zato moramo biti res prepoznavni po svojih idejah. Pozivam vas, da napnete možgane in razmislite, kaj nas bo delalo posebne in evropsko prepoznavne,« je mladim dejal Čelan.
Zadovoljstvo nad projektom Mladinske hiše pa je izrazil tudi poslanec Dejan Levanič. Ob tem je poudaril, da je pomembno, da vsebino Mladinske hiše ustvarjajo mladi, saj da jo bodo le tako sprejeli za svojo. »Mladinske hiše so lahko dober začetek ustvarjanja zelo kvalitetnih vsebin in na mojo pomoč lahko ob tem zmeraj računate,« je zatrdil Levanič, ki je navedel tudi primer dobre prakse v Nemčiji, kjer Mladinsko hišo vodi 16-le-tno dekle.
Kakšne vsebine bodo v Mladinski hiši dejansko zaživele, pa
je odvisno tudi od pobud, ki jih bodo mladi predstavili Centru interesnih dejavnosti kot upravitelju objekta. Med najbolj aktivnimi pri tem so bili ptujski dijaki, ki so izpeljali anketo na to temo, na tribuni pa je želje in potrebe dijakov predstavil Ptujčan, predsednik DOS Andrej Čuš.
Za razliko od dijakov pa Klub ptujskih študentov kakšnih konkretnih predlogov na tribuni ni podal, dogovor pa je bil, da v kratkem sedejo skupaj in sestavijo ustrezen koncept. Svojega bo CID-u do konca meseca moral podati tudi ptujski Mladinski svet.
S tem, da je treba vsebino čim prej določiti, se je strinjal tudi direktor CID Ptuj Aleksander Kraner. »Mladi boste dali dušo prostorom, zato je pomembno, da je koncept, ki bo izdelan, dejansko vaš, le tako je namreč lahko produktiven,« je prepričan Kraner. Sicer pa je CID prostore kina v upravljanje prevzel že novembra lani. Kot je pojasnil Kraner, kino dejavnost že deluje, kar pomeni, da je ta stavba za mlade svoja vrata že odprla, kdaj pa bo zaživela v celoti, pa je odvisno od finančnih sredstev. Kot je zatrdil Kraner, se lahko mladi, ki želijo izpeljati kakšen projekt v prostorih kina na Cvetkovem trgu, obrnejo na ptujski CID in si tako zagotovijo brezplačen najem prostorov. Zaenkrat sicer le dvorane, v kratkem pa bo na voljo še nekaj drugih prostorov.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Medobčinski otroški parlament
Ljubezen in spolnost v očeh otrok
19 predstavnikov osnovnih Sol, ki so se prejSnji teden udeležili zasedanja medobčinskega otroSkega parlamenta, je predstavilo poglede na temo Ljubezen in spolnost. Marsikatera ugotovitev je celo odrasle pustila brez besed, nemalokrat pa so ob zanimivih in zrelih ugotovitvah tudi zardeli.
Medobčinski otroški parlament, ki ga organizirata Društvo prijateljev mladine in Center interesnih dejavnosti Ptuj, je tudi letos k sodelovanju privabil kopico nadebudnih in izjemno inteligentnih šolarjev. Zasedanja so se udeležili skorajda vsi predstavniki osnovnih šol z območja upravne enote
Ptuj, njihovi mentorji in ravnatelji. »Mladi znajo biti originalni in izvirni, svet brez njih bi bil izjemno dolgočasen,« je uvodoma povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je bil nad temo navdušen in je spremljal celotno zasedanje.
To se je začelo s predstavitvijo ugotovitev, do katerih so osnov-
Nekaj zanimivih ugotovitev osnovnošolcev:
Spolnost je samo nadgradnja ljubezni.
S spolnostjo ne smemo začeti prehitro.
Najprej moraš imet rad sebe, šele nato lahko imaš rad druge.
Nekateri mladostniki se zapirajo vase in jih je sram govoriti o
spolnosti, še posebej s starši in učitelji.
Morali bi imeti več predavanj na temo ljubezni in spolnosti.
Kondomati bi morali biti bolj dostopni.
Otrokom bi starši morali preprečiti gledanje pornografskih
vsebin.
Strožje kazni za pedofile.
Najlažje se je o spolnosti pogovarjati z vrstniki.
Ljubezen je nekaj najlepšega na tem svetu.
S spolnostjo veliko mladih prične zaradi radovednosti in želje
po dokazovanju.
Porniči se razlikujejo od realnosti.
nošolci prišli na svojih šolah. Izsledki so služili kot iztočnica za skupinsko povzemanje sklepov in zaključno razpravo. Že sam začetek razprave je kazal na zabavno in obetavno dogajanje, kar se je kasneje tudi izkazalo. Učenci so v polurnem uvodu dali nekaj pomembnih iztočnic in ugotovitev šolskih parlamentov. Domala vsi so se strinjali, da sta ljubezen in spolnost tesno povezani ter da je spolnost nadgradnja ljubezenskega odnosa med partnerjema. Beseda je tekla tudi o tem, kdaj je pravi čas za začetek spolnih odnosov. »Ne prehitro, prej je treba kaj vedeti o spolnosti in biti pripravljen. Pomembno pa je to, da moraš imeti rad najprej sebe in šele nato lahko imaš rad tudi druge,« je bila vsesplošna ugotovitev. Med zanimivimi trditvami je bila tudi ta, da lahko nevednost in brezglavo spuščanje v spolne odnose zaznamujeta življenje posameznika. Ob tem so se dotaknili spolnih bolezni, nenačrtovane nosečnosti, posilstev, spolnih zlorab, pedofilije in podobnih stvari. Izpostavili
so tudi razliko med ljubeznijo in zaljubljenostjo, zanimiva pa so bila tudi razmišljanja o isto-spolni ljubezni in starševstvu v tovrstnih zvezah. Ena izmed za-
nimivih ugotovitev je bila tudi ta, da se mladostniki velikokrat v spolnost spustijo iz želje po dokazovanju odraslosti. Zato so se strinjali, da je pogovor o tej
temi zelo pomemben, a da se je s starši težko pogovarjati o tem. Kot so dejali, se o spolnosti najlažje pogovarjajo z vrstniki in prijatelji. V veliki meri so se strinjali tudi z ugotovitvijo, da je šesti razred pravi čas za začetek pogovorov o spolnosti.
Svoja stališča so združili v zaključne sklepe, izbrali pa so tudi dve predstavnici, ki bosta njihove ugotovitve predstavili na zasedanju 19. nacionalnega parlamenta v Ljubljani, in sicer Uršo Repič, OŠ Dornava, in Tino Milošič, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo.
Dženana Bečirovič
Ugotovitve mladih parlamentarcev so bile sila zanimive.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Sela • Obrtniški jubileji
Čas, ko morajo biti še enotnejši
V gostilni Pri kostanju na Selah je bila 6. februarja že tradicionalna vsakoletna slovesnost Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, na kateri so javno razglasili in podelili plakete obrtniškim jubilantom, ki so v letu 2008 dopolnili 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti. Štirideset jubilantov je skupaj napolnilo kar tisoč let v obrti. Visoke obletnice obrti so dokaz obrtniške sposobnosti in iznajdljivosti ter vizije razvoja.
Slovesnost, na kateri so nekateri jubilanti manjkali, tudi zaradi poslovnih razlogov, so s svojim nastopom obogatili pevci KUD Markovski zvon. Plakete sta podelila predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in v. d. sekretarja Boris Repič. OOZ Ptuj je s svojimi skoraj 1500 člani in blizu 5000 zaposlenimi zagotovo največje podjetje na območju šestnajstih občin na Ptujskem.
»Danes, ko je svet zajela finančna in gospodarska kriza, je trenutek, ki za večino obrtnikov in podjetnikov ni prijazen. Gospodarska recesija se poglablja, konca ni videti. Po analizi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je prišlo do velikega zmanjšanja naročil in padca povpraševanja, še posebej pri obrtnikih, ki so povezani z avtomobilsko industrijo, grafikih in prevoznikih, pri katerih so naročila manjša celo do 40 odstotkov. Opažamo tudi upad prometa v storitvenih dejavnostih, kot so optiki, čevljarji, frizerji in tudi v kemičnih čistilnicah. Zaskrbljujoč je tudi povečan pritisk velikih naročnikov na zniževanje cen in podaljševanje plačilnih rokov. Takšno dogajanje povečuje napetosti v naših medsebojnih odnosih. Obrtnike, podjetnike in tudi njihove delavce je zajel strah. Obrtnike in podjetnike je strah, da ne bodo mogli najti finančnih virov, da bi vzdrževali procese v svojih podjetjih, da kupci ne bodo mogli več kupovati izdelkov ali njihovih storitev, da bodo zastali razvojni projekti in da se bodo pretrgale poslovne verige, ki so jih leta in leta gradili. V končni fazi gre za strah, da bi premoženje podjetij, ki so ga ustvarjali leta in leta, izpuhtelo. Strah je tudi delavce, povezan je z nestabilnostjo delovnih mest, z višino plač in negotovo bodočnostjo. Strah pa je tudi razvojno pozitiven, gre za tisto čustvo, ki je skozi zgodovino pomagalo človeštvu preživeti. Tisti, ki nevarnost zaznajo pravočasno, ki jih postane strah dovolj zgodaj,
so v prednosti, saj se nevarnosti lahko izognejo ali pripravijo drugo poslovno strategijo, ki zmanjša ogroženost. Vsaka kriza je tudi priložnost, na srečo je v tem tudi veliko resnice. Teh priložnosti je še posebej veliko na področju obrti in podjetništva. Zdaj je čas, ko moramo biti obrtniki še bolj enotni. Samo povezani preko svoje stanovske organizacije bomo lahko dosegli spremembo pogojev poslovanja. V tej krizi je država tudi veliko bolj pripravljena poslušati naše argumente. Tako nam je že uspelo, da smo dobili nazaj investicijsko olajšavo, za katero smo si neuspešno prizadevali vrsto let. Cez noč so se krepko dvignile investicijske olajšave. Država je izdatno do-kapitalizirala podjetniški sklad, državne subvencije za nakup opreme bo lahko dobilo veliko več obrtnikov kot doslej. Žal pa ukrep sofinanciranja plač oziroma prispevkov za nas obrtnike ni dober in ga bomo le s težavo izvajali. Zato pa na vlado naslavljamo naše argumentirane zahteve za olajšave pri zaposlovanju, za oblikovanje investi-
cijskih rezerv in predvsem za bolj fleksibilno delovno zakonodajo,« je v svojem govoru še posebej izpostavil predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič, ki je tudi povedal, da bo leto 2009 zapisano v zgodovino kot najbolj krizno leto po osamosvojitvi Slovenije.
Bronasto plaketo za 20 let dela v obrti so prejeli: Slavko Čuš (Površinska obdelava lesa in žaga, Prvenci), Jože Fingušt (Meso izdelki, Spodnji gaj pri Pragerskem), Viljem Gerečnik (Gradbeništvo - dia orodja Williams, Zgornja Haj-dina), Majda Gornik (Optika Prizma, Ptuj), Stanko Korošec (Okrepčevalnica Maja, Zgornja Hajdina), Vladimira Korošec (Gostilna Amadeus, Ptuj), Milan Koštomaj (Gostilna Košto-maj, Skorba), Marjan Lozinšek (Zaključna dela v gradbeništvu, Drstelja), Jožef Obran (avtopre-voznik Mezgovci), Jožef Orlač (Mesarstvo, Selska cesta, Ptuj), Dragica Pal (Okrepčevalnica Pri treh lipah, Videm pri Ptuju), Branko Petrovič (Avtoprevo-znik, Bukovci), Olga Petrovič (Šiviljstvo, butik, Prečna pot,
Ptuj), Jelka Schramm Coh (Gostilna Kozel, Selska cesta, Ptuj), Marijan Stajnko (Gumarstvo, Drstelja) in Anton Žerak (Meso izdelki, Podlehnik). Srebrne plakete za 25 let dela v obrti so prejeli: Rudolf Belšak (Izdelovanje in sestavljanje drobnih kovinskih predmetov, sestavljanje predmetov iz plastike in gume, Orešje, Ptuj), Ivanka Fric (Galvanizacija, Dragonja vas, Cirkovce), Janko Gabrovec (Instalacija centralnih kurjav in manjše popravilo vodovoda, Ptuj), Franc Hvalec (Avtocen-ter AC Hvalec trgovina, servis, Ptuj), Marjan Hvalec (Avtohiša Hvalec - trgovina servis, Kidričevo), Minka Kodrič (Tekstilni izdelki, Ptuj), Janez Kolarič (Kleparstvo in ključavničarstvo, Spuhlja, Ptuj), Gorazd Marovič (Friziranje dvotaktnih motorjev, Ptuj), Franc Mohorič (Urarstvo-zlati nakit, Ptuj), Miroslav Simonovič (IT - izdelava tesnil, Ptuj), Franc Slodnjak (Kovaštvo in ključavničarstvo, Dornava), Petra Stropnik Lan-gerholc (Foto Langerholc, Ptuj), Janez Vrhovšek (Avto-servis avtomehanika, Lancova vas, Videm) in Dragica Žuran (Žensko frizerstvo, Cirkulane). Zlate plakete za 30 let dela v obrti so prejeli: Franc Cebek (Soboslikarstvo in pleskarstvo, Draženci, Ptuj), Vladimir Horvat (Elektromehanika, Nova vas pri Markovci), Martin Ko-kol (Kleparstvo, Ptuj), Marija Lepenik (Frizersko-kozmetični studio Lepenik, Ptuj) in Roman Skaza (Izdelovanje drobnih preprostih kovinskih predmetov, Ptuj). Kristalne plaketa za 35 let dela v obrti so prejeli: Oto Ašenbrener (Knjigo-veznica-tiskarna, Ptuj), Peter Furman (AH Furman servis in prodaja, Ptuj), Franc Hanželič (ključavničarstvo, Dornava) in Olga Vidovič (Drobni kovinski predmeti, Ptuj). Martin Ivanuša (Videoprodukcija, Ptuj) pa je kristalno plaketo prejel za 40 let dela v obrti.
MG
Od tod in tam
Ormož • Diamantna poroka Kolaričevih
Foto: zasebni arhiv
2. februarja pred 60 leti sta se za skupno življenjsko pot odločila Alojzija (roj. Ratek) in Matija Kolarič. Poroka je potekala v cerkvi na Svetinjah, civilni del poroke pa na takratni občini v Ivanjkovcih. Alojzija je bila rojena 1923 in doma iz Malega Brebrovnika, ženin Matija pa 1924 in je bil iz Miklavža pri Ormožu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Zofka, Matija, Silva in Slavko, družina pa se je skozi desetletja, ki so minevala, povečala tudi s šestimi vnuki in sedmimi pravnuki. Matija Kolarič je bil dolga leta matičar v Ivanjkovcih, pri Sv. Tomažu in v Ormožu, kasneje pa referent prodaje v Tovarni Jožeta Kerenčiča. Žena Alojzija je imela sprva polne roke dela s štirimi majhnimi otroki, ko pa so malo zrasli, se je tudi ona zaposlila v Tovarni Jožeta Kerenčiča. Matija je veliko zadovoljstva našel v svojih hobijih - lovu in ribolovu -, še danes je častni član Ribiške družine Ormož, Marija pa je bila zelo spretna s pletilkami in je pogosto pozno v noč ob soju petrolejke pletla za svojo družino. Zlato poroko, pred desetimi leti, so praznovali po vseh pravilih, 60. obletnico poroke pa so proslavili le v družinskem krogu. Prav to je Alojzijo in Matija tudi najbolj razveselilo, da sta se znašla v krogu svojih domačih. Alojzija ima težave z zdravjem, a je Matija ponosen, da lahko še vedno sam poskrbi za oba. In kot je povedal, je njuno bogastvo v tem, da lahko pomagata drug drugemu in sta srečna, da sta še lahko skupaj.
vki
Podlehnik • Gledališčniki vabijo
Foto: arhiv KD
Podlehniška vaška dvorana bo to nedeljo popoldne, 15. februarja, prizorišče ponovitve veseloigre Petra Budaka Klopčič v izvedbi domače dramske sekcije Kulturnega društva Podlehnik. Kot je pojasnil predsednik KD Peter Feguš, bodo humoresko odigrali v okviru medobmočne revije dramskih skupin, vstop za vse obiskovalce pa bo brezplačen. Šaljiva tridejanka, ki so jo podleh-niški amaterski igralci premierno odigrali lani marca, je požela precej pohval in tudi smeha publike, pod režisersko taktirko Milice Jeza pa so se in se bodo na odru spet izkazali: Bernarda Trafela (gostilničarka Roža), Alojz Grabrovec (Jura, gostilničarkin mož), Jana Žerak (Anica, gostilni-čarkina hči), Peter Feguš (sosed Joškon), Marija Dreven-šek (Anuša, Joškonova žena), Barbara Gajšek (Manjica, Joškonova hči), Stanko Sakelšek (Matejč, Rožin ljubimec), Suzana Drevenšek (natakarica Jelka), Janez Arnuš (Ivo, natakaričin fant), David Topolovec (Markuc, fant iz vasi) in Matjaž Feguš (Rado, trgovski potnik).
SM
Sv. Jurij ob Ščavnici • 1,6 milijona evrov za kulturno-upravno središče
Na minuli seji občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici so med drugim potrdili proračun, ki zaradi lažjega načrtovanja naložb zajema letošnje (2009) in prihodnje (2010) leto. V tem obdobju nameravajo za novogradnje in adaptacije pri Svetem Juriju ob Ščavnici nameniti nekaj več kot 5,5 milijona evrov. Največja postavka - 1,6 milijona evrov - je predvidena za izgradnjo kulturno upravnega središča, ki se bo izvajala na lokaciji sedaj že porušene šole. Letos bo iz občinskega proračuna namenjenih 695.873 evrov, leto kasneje pa 917.307 evrov. Poskrbeli bodo tudi za ureditev vodovodnega omrežja v občini, za kar načrtujejo letos 210 tisoč evrov in 230 tisoč evrov za prihodnje leto. Največji izdatek pri izgradnji pločnika je predviden za traso med Svetim Jurijem in Jamno, saj znaša 253.895 evrov. Posebna pozornost se bo namenila tudi obnovi občinskih cest, za kar bo v letih 2009 in 2010porabljenih okoli dva milijona evrov. Letos bo za rekonstrukcijo lokalne ceste na relaciji Drakovci-Stara Gora-Ženik proračun »lažji« za 323.820 evrov, prihodnje leto pa še za dodatnih 502.541 evrov.
Niko Šoštarič
Ptuj • 139. občni zbor gasilske enote
Ptujski gasilski dom bo končno postal povsem ptujski
Člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so na petkovem 139. občnem zboru izrazili veselje, da bo po večletnih prizadevanjih gasilski dom Ptuj vendarle v kratkem postal njihova last, dosedanjega predsednika društva Martina Verbančiča pa je po treh mandatih uspešnega dela zamenjal novi predsednik upravnega odbora Robert Cvetko.
Dosedanji izredno prizadeven in med člani zelo priljubljen predsednik prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Martin Vrbančič je v izčrpnem poročilu izrazil veselje, da je med 76 člani društva že 16 članic, njihovo delo pa uspešno dopolnjuje že tudi 25 mladoletnih članov ter 15 veteranov. Delo v društvu je bilo v minulem letu uspešno na vseh področjih delovanja, tako na izobraževalno-pre-ventivnem in gospodarskem kot na tekmovalnem področju, v vodstvu pa so posebno pozornost namenili nujno potrebni generalni obnovi gasilskega doma, pri čemer so vendarle dosegli pomemben napredek pri ureditvi lastnine tega doma. Njegovi lastniki so bile gasilske zveze nekdanje velike ptujske občine, kljub prekoračitvi predvidenih rokov pa je z veseljem sporočil, da so dokumenti o prenosu lastnine celotnega Gasilskega doma Ptuj na Gasilsko društvo Ptuj že ustrezno overjeni. To pa pomeni, da bo PGD Ptuj vendarle v kratkem postalo edini lastnik gasilskega doma na Ptuju.
Z vodstvom Mestne občine Ptuj, posebej z županom dr. Štefanom Čelanom in strokovnimi službami, pa so opravili tudi vrsto posvetovanj o tem, kako pristopiti k adaptaciji objekta gasilskega doma ter izgradnji prizidka.
»Glede na težko gospodarsko situacijo smo se dogovorili, da se bo ta projekt odvijal v štirih fazah. V prvi fazi naj bi dom povišali še za eno etažo, opravili naj bi zamenjavo steklenih površin in toplotno izolacijo celotnega objekta. V drugi fazi naj bi preuredili notranjost doma in ga ustrezno funkcionalno izboljšali. Tretja faza zajema ureditev ogrevanja in hlajenja posameznih prostorov, medtem ko naj bi v zadnji fazi pristopili k gradnji dodatnih prostorov, oziroma prizidka k sedanjemu objektu,« je poudaril Martin Vrbančič.
Naj dodamo, da so se na omenjenih sestankih dogovorili tudi o načinu in deležih financiranja posameznih faz, v ta namen je svet Mestne občine Ptuj sredi decembra lani že sprejel dopolnitev odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2009, v katerem je zagotovljen del sredstev tudi za obnovo Gasilskega doma Ptuj. To pa za ptujske gasilce pomeni osnovo za to, da se bodo dela v kratkem tudi pričela.
Omeniti velja tudi to, da so v lanskem letu člani PGD Ptuj
Foto: M. Ozmec
Dosedanji predsedniki Martin Vrbančič je za 1200 opravljenih intervencij prejel gasilsko sekirico.
opravili 187 raznih intervencij, v 72 primerih so pomagali v prometnih nesrečah, v 35 primerih so gasili požare, v 24 primerih so posredovali v nesrečah z nevarnimi snovmi, v 6 primerih so reševali na vodi, v 50 primerih pa so občanom in organizacijam nudili drugo tehnično pomoč. Na vseh teh intervencijah je bilo skupaj 2916 gasilcev, ki so za potrebe intervencije prevozili 7.378 kilometrov, skupaj z izvajanjem rednih in izobraževalnih nalog pa so lani prevozili 48.982 kilometrov.
Iz tehničnega vidika sta bili najzahtevnejši intervenciji odprava nevarnosti klora na Kupčinjem Vrhu pri Stoper-cah ter gašenje velikega požara gum v Lovrencu, po ob-
segu vloženega dela pa je bila daleč najbolj obsežna akcija odprave posledic po toči z neurjem sredi lanskega avgusta, ko je bila poškodovana ali celo uničena kritina na okoli 52000 objektih. Ker tako obsežne situacije niso bili sposobni v celoti obvladati sami, so jim na pomoč prihiteli gasilci iz 191 gasilskih društev po vsej Sloveniji. Kljub temu je gasilska enota Ptuj pomagala pri odpravi posledic in prekrivanju poškodovanih streh še dobrih šest tednov, v celotni intervenciji pa so opravili prek 3000 prostovoljnih delovnih ur. Za njihov izjemen prispevek pri odpravi posledic neurja je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan sredi prejšnjega tedna pripravil sprejem, na katerem jim je
Foto: M. Ozmec
Za novega predsednika upravnega odbora PGD Ptuj je bil soglasno izvoljen Robert Cvetko.
v zahvalo podelil spominski pečat Ptuja.
Da je delo gasilske enote Ptuj zelo obsežno, priča podatek o tem, da so v lanskem letu dosegli za dobrih 390 tisoč evrov prihodkov in za dobrih 260 tisoč evrov odhodkov, pri čemer je skoraj 130 tisočakov razlike s časovnimi razmejitvami rezerviranih za investicije v letošnjem letu.
Zaradi izteka mandata so na občnem zboru razrešili sedanje vodstvo in izvolili novo. Po določilih novega statuta so izvolili člane v tri društvene organe; častno razsodišče bo tako vodil Robert Bele, nadzorni odbor Stanko Kokol, Upravni odbor pa bo vodil dosedanji poveljnik društva Robert Cvetko.
Po tem, ko so soglasno sklenili, da bo članarina v letošnjem letu 5 evrov, so najbolj zaslužnim gasilkam in gasilcem izročili odlikovanja in priznanja. Jubilejno značko za 50-letno delo v gasilski organizaciji je prejel Slavko Rimele, izročili pa so tudi jubilejne značke za večkratno udeležbo na intervencijah. Za 300 intervencij so značke prejeli Klemen Bedrač, Mitja Bratušek, Nejc Frangež, Ino Šimenko in Gorazd Volge-mut. Za 400 intervencij Sašo Derviš, za 500 intervencij Robert Cvetko, Gorazd Mlakar in Marjan Volgemut, za 1000 intervencij Aleš Frlež, Slavko Rimele in Mirko Toplak, medtem ko je za rekordnih 1200 gasilskih intervencij prejel priznanje in gasilsko sekirico dosedanji predsednik Martin Vrbančič.
V imenu vseh občanov, še posebej tistih, ki so že bili deležni njihove pomoči, se je za humano in zelo široko zastavljeno delo ptujskim gasilcem zahvalil župan dr. Štefan Če-lan, pridružili pa so se mu še direktor Uprave za obrambo Maribor Stanko Meglič, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS Jože Korban, vodja urada župana MO Ptuj in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc ter poveljnik gasilskega poveljstva Ptuj Branko Lah ter številni gostje iz domovine in sosednje Hrvaške. Naj ob koncu dodam, da je ptujske gasilce in njihove goste pred pričetkom občnega zbora s krajšim nastopom prijetno presenetila skupina korantov iz Ptuja, z izbrano pesmijo pa so se jim pridružili še člani moškega pevskega zbora Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna.
M. Ozmec
Od tod in tam
Maribor • Izšlo šest novih poštnih znamk
Foto: M. Ozmec
Pošta Slovenije je 30. januarja izdala šest novih poštnih znamk iz serij Ljudske noše, Voščilne znamke, Znamenite osebnosti ter Folklora-maske. V seriji Ljudske noše so prikazali poročno, oziroma belokranjsko praznično nošo iz Poljanske doline ob Kolpi iz prve polovice 19. stoletja. Nova iz serije Voščil-na znamka je tako kot že nekaj let nazaj namenjena ljubezni. V seriji Znamenite osebnosti so tokrat izdali tri znamke: Alojza Knafelca, Jožefa Mraka in Louisa Brailla Nova znamka iz serije Folklora-maske pa tokrat prikazuje značilno pustovanje iz Kostanjevice na Krki.
-OM
Ptuj • Razstave Klementine Golija

IN
Foto: DB
Razstavno leto v Miheličevi galeriji na Ptuju so prejšnji teden pričeli z otvoritvijo razstave akademske slikarke Klementine Golija. Dogodek so posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku. Na
razstavi Geografija spomina 2007-2009, ki jo je Golija na ogled postavila v enem izmed v lanskem letu najbolj obiskanih razstavnih prostorov Pokrajinskega muzeja Ptuj, si je možno ogledati slikarkina najnovejša dela. Razstava je razdeljena na več samostojnih, a vendar med seboj povezanih sklopov, kaže pa avtoričino zanimanje za aktualna vprašanja, ki jih prepleta s samosvojimi eksistencialnimi prepričanji. Dela Klementine Golije bodo v Miheličevi galeriji na ogled do 8. marca.
Dženana Bečirovič
Lenart • Razstava francoskih slikarjev
Foto: ZS
V četrtek, 5. februarja, je bila v avli Jožeta Huda-lesa v prostorih Občine Lenart otvoritev razstave dveh francoskih slikarjev. Razstavljata Stephane Beau in Ciré Dimé. Večer sta popestrila Dada Kladnik in Marko Zaletelj. Njuna dela bodo v prostorih Občine Lenart odprta mesec dni, gre pa za prodajno razstavo. Izkupiček od prodanih del je namenjen za pomoč Afriki.
Zmago Šalamun
Velika Nedelja • Projekt, ki razbija stereotipe
Različnost plesov nas druži
Minulo leto 2008je bilo evropsko leto medkulturnega dialoga in v tem duhu so v Mladinskem centru Ormož razmišljali, da bi zasnovali projekte, v katerih bi razbijali stereotipe, oziroma bi usmerjali mlade, da ne bi razvijali stereotipnega odnosa do marginalnih skupin.
V|
Kot je povedala Marjana Korotaj, programska vodja MCO, je med različnimi delavnicami za pridobivanje socialnih kompetenc opazila, da so mladi negativno na-strojeni predvsem do Romov, čeprav z njimi konkretnih izkušenj nimajo. Zdelo se ji je primerno, da se začne vzgajati že v zgodnjih obdobjih in preko otrok vplivati tudi na starše. S projektom želijo sodelujočim otrokom pokazati, da so romski otroci takšni kot oni, le z drugačno kulturno danostjo, kljub temu pa enaki in zato naj bodo tudi enakopravni. Projekt Različnost nas druži so na MCO očitno dobro zastavili, saj so dobili odobrena sredstva. Nato je Marjana Korotaj začela iskati partnerje projekta. K sodelovanju je povabila OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer so vključeni v šolanje tudi romski otroci. V Črenšovcih so bili ponudbe za sodelovanje veseli, saj je bila MCO prva institucija, ki je z njimi želela sodelovati prav zaradi njihovih romskih učencev. Nato je bilo treba najti še partnersko šolo v našem okolju. Kot je povedala, ji ni bilo treba dolgo iskati, čeprav ji prvi poizkus ni uspel. OŠ Velika Nedelja, s podružnico Podgorci, pa se je projekt zdel dovolj zanimiv in vreden, da se ga lotijo. Koordinatorica projekta na OŠ Velika Nedelja je postala Teja Vernik Trofenik in skupaj s koordinatorjem projekta z OŠ Črenšovci Leonom Vrečem sta razdelala nadaljnji program projekta. Sodelovanje sta zasnovala na plesu.
Glavni namen projekta je,
Teja Vernik Trofenik, koordinatorica projekta
Marijana Korotaj, vodja projekta
da se otroci srečujejo, spoznavajo, spoprijateljijo in skozi konkretno druženje uvidijo razlike in enakosti. Doslej so imeli so že dve od skupno štirih načrtovanih srečanj. Zaključno srečanje pa bo 8. aprila na svetovni dan Romov.
»Na naši šoli zelo radi plešemo, saj delujejo kar trije plesni krožki. Zato sem v projekt povabila mentorje
plesnih krožkov Alenko Kor-par, Matejko Majcen in Stanka Bezjaka. Plesna krožka na podružnični šoli v Podgorcih obiskuje skoraj polovica vseh učencev, saj ima kraj Podgorci že dolgo plesno tradicijo. Nato smo v projekt povabili učence, ki so vključeni v plesne krožke. Ostalim učencem pa sva z Matejko Majcen, ki je vodja projekta Zdrava šola, pripravili iztočnice in delav-
nice na temo medosebnih odnosov, strpnosti in drugačnosti, ki jih razredniki v času razrednih ur obravnavajo,« je povedala Teja Vernik Tro-fenik.
Prvo srečanje je potekalo v novembru 2008, ko so obiskali OŠ Črenšovci, kjer so romske deklice predstavile svoje plese, ki so bili veliko-nedeljskim in podgorskim otrokom zelo eksotični, saj so plesale neke vrste trebušni ples, okrašene s cekinčki, fantje pa so jih učili šteti po romsko. Učenci so si izmenjali tudi osebna nematerialna darila.
Pred nekaj dnevi pa je potekalo drugo srečanje na podružnični šoli v Podgorcih. Učenci so se učili folklornega plesa ter šaljive družabne igre, na koncu pa so se učili še plesne hip-hop koreografije za zaključno prireditev.
Simbolika, ki se prepleta v teh naših srečanjih, je spoznati kulturi, ki sta si zelo različni, hkrati pa poskušati najti skupne točke in podobnosti med tema dvema kulturama. Torej, da smo si na nek način zelo različni in hkrati podobni. Strpnost pomeni, da dopuščamo ljudem, ki so okoli nas, da razmišljajo po svoje. To še ne pomeni, da jim ne smemo povedati, kaj si sami mislimo o določenih stvareh, ampak da sprejemamo ljudi takšne, kot so in jih ne poskušamo spreminjati. Opažam, da v današnjem hitrem vsakdanu postajamo manj strpni do ljudi, ki jih srečujemo vsak dan, bodisi v službi, šoli ali v družinskem krogu,« je zaključila Teja Vernik Trofenik. Viki Klemenčič Ivanuša
V modernem hip-hop plesu se je različnost združila.
Tednikova knjigarnica
Dobre in slabe skrivnosti
Neki skrajni družinski tragiki, tu, čisto blizu nas, sta zaposlovali in še zaposlujeta strokovnjake, medije, poklicane in nepoklicane ... Smrt in rojstvo. Obakrat so videle otroške oči to, česar ne bi smele nikoli videti! Kar otroška srca ne bi smela nikoli občutiti, v kar otroci ne bi smeli nikoli biti vpleteni. Zamolčano je izbruhnilo na dan. A koliko mračnih zgodb ostaja za vedno onstran zidov? Koliko trpinčenih, zapostavljenih, ustrahovanih, zlorabljenih . odraste v nove nasilneže, ustrahovalce, iztirjence . ? Koliko poguma in podpore, razumevanja in spoštovanja je potrebno, da otroška usta spregovorijo? Kje naj najdejo zaupanja vredne odrasle, ki bi zmogli in znali poslušati, razumeti, pomagati? In bi bili hkrati ob pravem času na pravem mestu? Vsekakor morajo skrivnosti, slabe skrivnosti na plan! A kako, katere skrivnosti so tiste, naj ki to ostanejo? In katerih ne bi smeli zamolčati? O tem govori slikanica Dobre in slabe skrivnosti (Elzbieta Zubrzycka. Prevedla Lidija Cerk. Ilustriral AndrzejFonfara. Ljubljana: Koleda, 2008). Poučna slikanica, ki jo v Mladinskem oddelku najdete v vrhnjem nadstropju, je razdeljena na tri nazorna, kratka poglavja. V prvem teče beseda o dobrih skrivnostih. Te so tiste, ki prinašajo veselje, nekatere izmed njih so nujne in jih ljudje potrebujemo.Npr.: veselje ob skrivaj narisani sliki staršem za rojstni dan. Skrivnost, ki se je ne sme izdati, je lahko tudi škatlica z maminim nakitom, prostor, kjer družina shranjuje hišni ključ . Slabe skrivnosti so pojasnjene v drugem delu, so tiste, ki povzročajo krivico in jih je nujno nekomu razkriti. Na primer: če nekdo reče, da moraš narediti stvari, ki jih ne želiš, ali ti ukaže lagati, ali se te dotika, pa tega ne maraš . Avtorica v knjigi direktno nagovarja mladega bralca:
Pokažeš, da ti to ni všeč, rečeš: »Nočem tega«, vendar ta nekdo ne neha. V taki situaciji se slabo počutiš. Ne veš, kaj moraš narediti. Ničesar ne narediš, ker:
-	misliš, da o tem ne smeš govoriti,
-	se bojiš, da bo še slabše, če boš povedal/-a,
-	ne znaš pojasniti, kaj slabega se ti dogaja in ti zmanjka besed,
-	ne veš, da imaš pravico reči NE!,
-	ne veš, komu in kako povedati,
-	se bojiš, da te ne bo nihče poslušal in ti ne bo nihče znal pomagati,
-	misliš, da je vse to tvoja krivda,
-	se počutiš zelo osamljen/-a in se ti zdi, da moraš sam/a rešiti svojo težavo.
Avtorica navaja primere zlobnih dejanj med vrstniki in opozarja, da so tudi nekateri odrasli zlobni. V tretjem delu teče beseda o skrivnostnih na internetu, o varnem sklepanju znanstev na internetu . Slikanica zaključuje z napotki, komu lahko zaupamo slabe skrivnosti. Knjiga ima obliko delovnega zvezka in spodbuja otroke, da zapišejo, narišejo svoje izkušnje, vedenje in mnenje ob prebranih primerih.
Pri založbi Koleda so izšle v seriji Pomagajmo vzgajati še naslednje slikanice z aktualno tematiko: Kra-ljična pripoveduje o osamljenosti, igračah in igranju; Čudoljud pripoveduje o tem, da je v vsakem človeku nekaj dobrega, Ampak jaz tako hočem pripoveduje o tem, da je vsak človek nekaj posebnega, Okamenel sem je slikanica o mučenju in načinih, kako ga preprečiti; Nekomu povej pojasnjuje pravilen odnos do sveta in otrok, Lev pomaga izbirati in oblikovati prave vrednote; Mučitelj v razredu je dovolj zgovoren naslov. Med tovrstnimi navajam še: Utišajmo nasilje! (Sylvie Girardet. Prevedla Mateja Jarc. Ilustracije Puig Rosado. Radovljica:Didakta, 2003.), Odnosi med ljudmi (Cath Senker. Prevod Andrea Švab. Ljubljana: Grlica, 2006), Ustrahovanje (Pete Sanders. Prevedla Marja Strojin. Ilustracije Emma Krikler. Ljubljana: DZS, 1999), Vsak je kdaj ... srečen (Jane Bigham. Prevod Maja Kraigher. Ilustracije Helen Turner. Murska Sobota: Pomurska založba, 2007), Mavrično moštvo (Annette Aubrey. Prevod Maja Kraigher. Ilustracije Patrice Barton. Murska Sobota: Pomurska založba, 2007) .
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Slov. Bistrica • Priznanja Štefana Romiha
Pet priznanj in dve plaketi
Viteška dvorana bistriškega gradu je bila ob slavnostni akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika ponovno nabito polna. Ta večer je že vrsto let namenjen neformalnemu srečanju ljubiteljskih kulturnikov občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica. Slavnostni govornik je bil Alojz Gorčenko, župan občine Makole. V kulturnem programu so sodelovali člani moškega pevskega zbora Obrtnik Slovenska Bistrica-Polskava.
Dobitniki Romihovih javnih priznanj za leto 2008 - od leve: Minka Stegne (Ljudske pevke s Tinja), Valentin Krošel, Ivan Dvoršak, Lojzka Sever, Jože Marzidovšek (TD Samostan Studenice) in Meta Pristovnik; manjka Stane Gradišnik, dobitnik plakete z listino za življenjsko delo.
Najbolj svečan del večera je bila vročitev javnih priznanj Štefana Romiha za delo na področju ljubiteljske kulture za leto 2008 v občinah Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica. Javno Romihovo priznanje je prejel Ivan Dvoršak, predsednik KUD Forma Viva Makole. Na njegovo pobudo je bilo leta 2002 ustanovljeno KUD Forma Viva Makole. Prvi festival in vsi naslednji, v letu 2008 je bil že šesti, so odlično uspeli, Ivan Dvoršak pa ima že vse pripravljeno za sedmega v letu 2009. Makole tako krasi že blizu 90 raznih skulptur, ki so jih ustvarili domači in tuji likovni umetniki. Zaveda pa se, da je festival prerasel ozek okvir občinskih meja občine Makole in je k sodelovanju povabil še nekatere druge občine na tem območju.
Meta Pristovnik je članica DPD Svoboda Slovenska Bistrica in je na kulturniški sceni prisotna že več kot 30 let. Na odrske deske je stopila pod vodstvom Štefana Romiha in kot srednješolka najprej sodelovala pri recitalih ob najrazličnejših prireditvah. Zdaj v DPD Svoboda Slovenska Bistrica vodi literarno-recitatorsko skupino, hkrati pa je tudi stalna sodelavka dramske skupine in stalna režiserka Prešernovih večerov, s katerimi Svoboda že desetletje obeležuje slovenski kulturni praznik. Spisek vsega, kar počne in je počela za ljubiteljsko kulturo, je izjemno dolg.
Alojzijo Sever so za javno Romihovo priznanje predlagali na OŠ in v krajevni skupnosti Zgornja Ložnica. Na OŠ Zgornja Ložnica je bila 17 let vodja dramske skupine. Z učenci je
Prireditev Vse naše ustvarjalnosti
nastopila na šolskih in občinskih proslavah in prireditvah ter medobčinskih in regijskih srečanjih otroških gledaliških skupin. Osemkrat je na regijskih srečanjih otroških gledaliških skupin zastopala občino Slovenska Bistrica.
Med prejemniki javnega Ro-mihovega priznanja je tudi TD Samostan Studenice. Tudi njihov spisek vsega, kar so naredili za kraj in kulturno dejavnost, je izjemno dolg. Začeli bi z ureditvijo samostanske učne poti, po kateri je v 15. stoletju prišel v Studenice znani poto-pisec Santorini. Tu so odmevni Studeniški večeri z velikim število nastopajočih. Nekaj
Foto: arhiv šole
izjemnega so brez dvoma žive jaslice. Božično zgodbo vsako leto sklenejo s prihodom svetih treh kraljev. Člani TD Samostan so pomagali tudi pri številnih drugih projektih, vse z namenom, da obudijo preteklost kraja.
Ljudske pevke KUD Otona Župančiča Tinje bodo letos obeležile že štirideset let delovanja. To je dolga doba, bogata s številnimi nastopi po skoraj vsej Sloveniji. Pevke, predsednica in vodja skupine je Minka Stegne, se lahko pohvalijo z nastopom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Trenutno prepeva v skupini sedem članic z željo, da stare pesmi
šole, ki so bili v osnovnošolskih letih med stebri kulturnega dogajanja in ustvarjanja na šoli, med drugim tudi Veronika Emeršič, ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, Dejan Levanič, poslanec v državnem zboru in študent filozofije Miha Andrič, izvrsten debater.
Ob slovenskem kulturnem prazniku pa je že petnajstič izšla tudi pesniška zbirka Prvi koraki, v kateri učenci objavljajo svoja dela. Pod mentorstvom likovne pedagoginje Lee Kralj pa so nastali umetniški izdelki, ki so razstavljeni na razstavi v prostorih šole. Razstava je bila postavljena in odprta ob slovenskem kulturnem prazniku, na ogled pa bo do konca februarja.
Dženana Bečirovič
ne bi potonile v pozabo. Zato si jih zapisujejo, prav tako pa za razne priložnosti in svečanosti pišejo tudi svoje pesmi.
Plaketo Štefana Romiha z listino za življenjsko delo je prejel Valentin Krošel iz Ložnice pri Makolah. Na področju ljubiteljske kulture dela s krajšimi presledki že več kot 50 let. S petnajstimi leti je začel peti v cerkvenem pevskem zboru v Makolah, nato je med letoma 1975 in 1984 pel v moškem pevskem zboru. Ko je leta 1984 iz moškega in ženskega pevskega zbora nastal mešani pevski zbor, je pel in poje tudi sedaj. V času, ko v Makolah ni bilo zbora, se je pridružil folklorni skupini, kjer igra violino in nemalokrat tudi zapoje. Njegova posebna odlika je nevsiljivo prenašanje znanja na mladi rod.
Plaketo Štefana Romiha z listino za življenjsko delo je prejel tudi Stane Gradišnik. Poznan je kot vsestranski človek, ki je v zadnjih desetletjih naredil ogromno za bistriško kulturo. Pri njem se je v zadnjih dvajsetih letih prepletala profesionalna in ljubiteljska kultura. Njegove zasluge za ohranitev in ureditev bistriškega gradu in ureditev zbirk v njem so nesporne, po njegovi zaslugi je ohranjenih vrsta sakralnih in drugih spomenikov, pod njegovim vodstvom se je razcvetela založniška dejavnost in tako so ušla pozabi nekatera pisna in ustna ljudska izročila, ki jih je zbral v številnih knjigah. Z režiserjem Brankom Gomba-čem sta ustvarjala v zlatih letih bistriške gledališke dejavnosti, ko so se gledališke predstave lahko kosale s tistimi, zaigranimi na profesionalnih odrih. Vsega, kar je Stane Gradišnik naredil za bistriško kulturo, je resnično veliko.
Vida Topolovec
Ptuj • OS Olga Meglič
Vse naše ustvarjalnosti
Učenci in učitelji Osnovne šole Olge Meglič so konec prejšnjega tedna pripravili prireditev z naslovom Vse naše ustvarjalnosti, ki so jo posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku.
Predstavili so se zborovski pevci, instrumentalisti, folklo-risti, baletniki, plesalke modernega plesa, pesniki, pisatelji, recitatorji, člani dramskega
krožka in gledališkega kluba ter likovniki, ki so pripravili razstavo likovnih del.
Prireditev so s svojo udeležbo popestrili tudi nekdanji učenci
Samo M. Strelec • Dvomim...
Poskus s Prešernom
Ker je bil Prešernov dan in ker je bil dan kulture bled in malodušen, sem se odločil za eksperiment, s katerim bi intimno počastil slovenski državni praznik. Najprej kratek uvod: obstajajo knjige, za katere velja, da so tako večne, da jih lahko odpreš kadarkoli, kjerkoli, na kateri koli strani, pa ti bodo imele zmeraj KAJ povedati. Takšna knjiga je denimo največja knjižna uspešnica vseh časov. Čeprav nihče ne plačuje avtorskih pravic njenemu avtorju, je najbolj brana, največkrat izdana, najboljpre-vajana in največkrat citirana knjiga na planetu Zemlja. Gotovo ste jo že brali ali vsaj slišali za njo: Sveto pismo. Lahko ga beremo od prve strani naprej, lahko gremo po zgodovinski logiki stvari, izberemo poglavja, lahko ga pa naključno odpremo na nekem mestu in - tako pravijo - zmeraj ti bo namenjen prav tisti del, ki ga ravnokar potrebuješ v svojem življenju. Ne bom se spuščal v novodobna tolmačenja in mistificiranje, ne vem, ali je tako, da dejansko dobiš v Svetem pismu (Bibliji) odgovor na svoja aktualna in akutna vprašanja. Vem pa, da je za mnoge Zemljane to knjiga knjig. Obstajajo celo naslovi kot Biblija za menedžerje, Biblija hujšanja, Vitaminska biblija, AutoCAD biblija... Nemci radi podobno rečejo za Goetheja, Angleži za Shakespeara: pri njiju najdeš odgovore na VSE. Imamo kaj takšnega Slovenci? Glede na to, da smo državni praznik imenovali po njem, Francetu Prešernu, in glede na to, da je napisal le eno pesniško zbirko, knjižico z naslovom Poezije, predpostavimo, da je prav to TISTA slovenska knjiga. In zdaj sledi dokaz. Vzel sem jo torej v roke in se odločil, da izvedem kontroliran eksperiment. Vabim vas, dragi bralci, da naredite isto. Potrebujete 5 do 10 minut prostega časa ter eno od izdaj Prešernovih Poezij (PP). Sam sem eksperiment izvajal z izdajo Mladinske knjige, knjižnica Kondor, 25. zvezek, izdan 1958 v Ljubljani. Tako, to je vse. Ste pripravljeni? PP držimo z obema rokama, zaprte, sedimo (lahko tudi ležite), sproščeno dihamo (lahko zaprete oči) in si rečemo: »Zdaj bo duh Prešernovega Franceljna odprl PP točno na tistem mestu, ki ima kaj povedati prav meni, prav danes, prav zdaj, prav tukaj. « Hop!, prsti odloputnejoplatnici, odpremo... v mojem primeru na strani 111. Sonetni venec, 1.
Tako. Prvi del eksperimenta je za nami. Kaj zdaj? Če so PP res pomembna knjiga, če so tako zelo pomembna, da imamo zaradi nje celo državni praznik - potem že mora biti kaj na tem. Kaj mi ima torej povedati prvi sonet Sonetnega venca? Meni, človeku, rojenem sredi prejšnjega stoletja, pravkar na začetku novega tisočletja, Slovencu, državljanu Evropske unije?Recimo, da ne vem ničesar o takšnih rečeh, kot so literarna teorija, pesniške oblike, sonet, dve dvovrstičnici, dve trivrstičnici, oklepajoča rima, jambski enajsterec . Pustimo te leposlovne figure, pirue-te in pesniške poskokce, pozabimo na definicije in v šoli naučene podatke in za začetek preberimo skupaj sonet še enkrat. Prvi dve kitici bomo izpustili. V njih pesnik (na) pove, kako bo venec sonetov zgrajen in da bo magistrale njegov vrh, splet vseh poprejšnjih. Za naš eksperiment sta zanimivejši drugi dve kitici: »Vse misli 'zvirajo 'z ljubezni ene / in kjer ponoči v spanju so zastale, / zbude se, ko spet zarja noč prežene./ Ti si življenja moj'ga magistrale /glasil se z njega, ko ne bo več mene / ran mojih bo spomin in tvoje hvale.« Prešeren pove, da bo magistralno pesem napisal zato, ker so vse njegove misli prežete z ljubeznijo do nje. Spat odhaja z ljubeznijo, zbudi se z njo v mislih. Ko že zdavnaj Prešerna več ne bo med živimi, bo pesem razglašala spomin na njegove rane in hvalila njegovo ljubezen. Jasno, vemo: v mislih je imel ljubezen do ženske. Ampak vsako magistralno delo, takšno ali drugačno, se rodi iz velike ljubezni, strasti. Ustvarjalec, inovator, stvaritelj, izumitelj hodi naokoli kakor obseden od svoje ljubezni, strasti. In čeprav bo v procesu ustvarjanja trpel, ne bo nehal hvaliti svojega »projekta« in če mu bo uspelo magistralno delo, ne bo njegova »ljubezen« nikoli pozabljena. Prešeren pove, da se velike reči rojevajo v veliki strasti. V razburkanem morju. Kjer se nam lahko tudi zaleti. Na takšni poti se pač spotikamo, zatikamo, klecamo, opraskamo, ranimo. In Prešeren svoje rane pokaže. Ne sramuje se zasebnega, osebnega.
Tako. To pove meni skoraj 200 let stara pesmica. S kakšno ljubeznijo so prežeta moja dela? Jutri, ko bom šel pred študente, s kakšno in kolikšno ljubeznijo in strastjo jim bom govoril, kar jim bom? Za kakšna načela, principe, stališča bi se bil pripravljen raniti, braniti, ruvati in boriti? S kakšnimi mislimi grem spat in s kakšnimi se zbujam? No, in katero stran ste odprli vi?
Na popraznični dan so se vremena zjasnila. Sonce je posijalo in od srca sem se nasmejal sinu, ki je povedal, da jim je vzgojiteljica Tina v vrtcu govorila o Prešernu, ki so ga otroci klicali »doktor fig«. Pa ga vprašam, ali ve kakšno njegovo pesmico, in na izust zrecitira: »Žive / naj/ vsi/ na rogli!«
Ptuj, Slovenija, 14. - 24. februar 2009
Bolj staro, boljT^f®
OTVORITVENA SLOVESNOST 49. KURENTOVANJA NA PTUJU
Sobota, 14. februar, Mestni trg, 11.00
Prikaz tipičnih slovenskih pustnih likov in mask, kot uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji.
Ob 11. uri bo župan MO Ptuj, dr. Štefan Čelan, predal oblast v mestu Princu karnevala 2009 Veganu Turniškemu, plemenitemu Thurn in Valsassina.
Sledila bo predstavitev etnografskih skupin
s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz ter skupin iz drugih krajev Slovenije. Otvoritvena povorka bo potekala skozi staro mestno jedro. Zaključila se bo predvidoma ob 12.30, ko se bo veselo druženje nadaljevalo po mestnih ulicah in trgih ter v gostinskih lokalih, udeleženci povorke pa bodo srečanje zaključili v karnevalski dvorani.
KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM NA MESTNEM TRGU
Vsak dan od 15. do 20. in 23. februarja, od 16.30 do 18.30
Glavni prireditveni prostor na Mestnem trgu bodo napolnili nastopi etnografskih in karnevalskih skupin ter skupin kurentov-korantov. Nastopali bodo učenci osnovnih in glasbenih sol, poulična gledališča, žonglerji, glasbene skupine, ljudski pevci in godci, plesne skupine, folklorne skupine, pihalne godbe in drugi. Obiskovalce bo vsak večer pozdravil Princ karnevala 2009 Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsassina.
FASENKI V OKOLICI
Markovci, sobota 21. februar, 13,00 Cirkulane, sobota 21. februar, 10.00 Dornava, ponedeljek 23. februar, 14.00 Videm, ponedeljek 23. februar, 14.30 Cirkovce, torek 24. februar, 13.00 Bukovci, torek 24. februar, 13.00
4. TRADICIONALNA OTROŠKA POVORKA UČENCEV OSNOVNIH ŠOL IZ PTUJA IN OKOLICE
Petek, 20. februar, Mestni trg, 10.00
Po končani povorki sledi rajanje otrokvkarnevalski dvorani.
]•
SOBOTNAVROČICA
(velika karnevalska zabava z večerjo)
Sobota, 21. februar,
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00
(ob 23.30 vstop za maske brez večerje)
IRENA VRČKOVNIK, PC MAMBO, TURBO ANGELS, POP DESIGN
Zabavno-glasbeni in animacijski program, izbor in nagrajevanje najlepših skupinskih mask, obisk slovenskih mišic, nastopi plesnih skupin, vroča presenečenja ...
V soboto 14., petek 20., nedeljo 22. in torek 24. februarja bodo v času povork ulice v neposredni bližini poteka povorke zaprte za ves promet, razen za intervencijska vozila. Hvala za razumevanje.
49. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
Nedelja, 22. februar, Mestni trg, 14.00
Mednarodna pustna in karnevalska povorka je osrednji dogodek prireditve Kurentovanje na Ptuju 2009.
V povorki pričakujemo številne domače etnografske in karnevalske skupine ter skupine kurentov - korantov, etnografske in karnevalske skupine iztujine, skupinske maske iz nekaterih podjetij, skupine iz osnovnih šol... Izbor in nagrajevanje najlepših skupinskih karnevalskih mask po povorki v karnevalski dvorani. Po končani povorki bo na Mestnem trgu zabava z ELO in skupino ADIJO ŽIVCI.
PTUJSKI KARNEVALSKI ŽUR
v Karnevalski dvorani, od 14.00 do 22.00
Zabava udeležencev mednarodne karnevalske povorke z narodnozabavnim ansamblom SLOVENSKI MUZIKANTJE in ansamblom BRATOV GAŠPERIČ.
POVORKA OTROK VRTCA PTUJ
Torek, 24. februar, Mestni trg, od 10.00 do 11.00
Sprevod otrok Vrtca Ptuj po ulicah in trgih mesta, s predstavitvijo na Mestnem trgu. Po končanem sprevodu zabava za vse sodelujoče otroke v karnevalski dvorani na Vičavi.
POKOP PUSTA
Torek, 24. februar, Mestnitrg, 17.00
Pokop pusta in vrnitev oblasti Princa karnevala 2009 Vegana Turniškega, plemenitega Thurn in Valsassina županu Mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu.
Nastop etnografskih skupin in kurentov - korantov.
VEČERNI ZABAVNO-GLASBENI IN ANIMACIJSKI PROGRAM V KARNEVALSKI DVORANI
Vsak večer od 13 do 24. februarja, Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
barbara tucker, delfini, attic echo, severina, orfejčkova gostilna
(ansambel štrk, vesele štajerke, klapovühi. stane vidmar, natalija kolšek, maja kampl, luka in pepi...), gibonni. aki rahimovski, big foot mama, dan d, neisha, plesni center mambo, katalena, zoran predin in globoka grla, kvinton, plesni studio d2e, magnifico, darus, mile kitic, novi fosili, sam sebastjan, spidi in mini zvezde, mini dame, slovenski muzikantje, ansambel bratov gašperič, romana,
jararaja, dražen zečič, jasmin
stavros, kingston, tanja žagar, boštjan konečnik
Prodajna mesta vstopnicza karnevalsko dvorano (predprodaja vstopnic od 6. 2.)
•	TIC PTUJ, HOTEL POETOVIO,
KIOSK PRED KARNEVALSKO DVORANO NA VIČAVI (na dan prireditve)
•	PRODAJA PREKO SISTEMA EVENTIM (eventim.si, vstopnice.net, koncert.com)
Cene vstopnic na www.kurentovanje.net in www.ptuj-tourism.si
EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012
PTUJ
PARTNER
^Vtmi
www. ku re n to va n j e. n et
MESTNA OBČINA PTUJ
Pemtnina Ptuj
PTUJ
SAA HOTELS & RESORTS
Tube| anS^rg?
Organizator si pridržuje pravico do morebitnih sprememb programa.
Rokomet
Velenjske Ose pikale na Hardeku
Stran 16
Nogomet
Dravaši na pripravah v Medulinu
Stran 16
Atletika
Živa Sabo državna prvakinja v suvanju krogle Stran 17
Boks
Bolezen zaustavila Zavca
Stran 17
Holermuos Ormož
Cilj je dvig na lestvici
Stran 18
Nogomet
Na Hajdini nekdanji reprezentant
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rene Glavnik • Prejemnik Bíoudkove plakete
»Vedno me je veselilo delo z mladimi«
Rene Glavnik, ki ga večina Ptujčanov v zadnjem času pozna kot neutrudnega direktorja KK Perutnina Ptuj, je v sredo na slovesnosti na Brdu pri Kranju prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa.
Rene Glavnik pa ni samo kolesarski zanesenjak, ampak je sodeloval v številnih športnih društvih in klubih. V rani mladosti se je ukvarjal z gimnastiko in orodno telovadbo, nato pa je tekmoval še v avto-motu športu, bil je strelec na glinaste golobe ... Na organizacijskem področju je deloval v plavalnem klubu, brodarskem društvu, AMD Ptuj, kolesarskem klubu Perutnina Ptuj in še kje.
»Zelo sem vesel, da so se spomnili name in me predlagali za to nagrado. Le-to je tudi zahvala vsem tistim, ki so z mano sodelovali v različnih obdobjih. Brez razumevajo-čih ljudi, ki sem jih srečeval na svoji življenjski in delovni poti, tudi jaz včeraj te nagrade ne bi dobil. Prav zaradi tega jo posvečam tem ljudem, šele v drugi vrsti pripada meni,« je po prejemu nagrade dejal Rene Glavnik, ki se je dotaknil prehojene poti: »S šestim letom sem se začel ukvarjati z gimnastiko, pozneje pa sem sodeloval v številnih športih. Najbolj me je prevzelo streljanje na glinaste golobe, maksimalno pa sem se posvetil kar-tingu, kar je bilo vidno tudi pri
rezultatih. Celotno moje življenje je zaznamovano s športom, vsepovsod sem rad pomagal, v zadnjem času največ kolesarstvu. V večini primerov je šlo za spontano druženje, iz katerega so nato zrasla plodna sodelovanja. Predvsem me je pritegnilo delo z mladimi: mladim je potrebno pokazati pravo pot in jih usmerjati ter jih s športom odvračati od negativnih vplivov. Športnik mora živeti zdravo, a ga je potrebno tega učiti že od rane mladosti. Vedno sem bil zagovornik humanega pristopa, zato smo povezovali šole, klube in starše v skupne projekte. Na silo ne gre, potrebni so drugačni pristopi.«
Jože Mohorič
Foto: Silva Razlag
Rene Glavnik je Bloudkovo plaketo prejel iz rok predsednika odbora za podelitev Bloudkovih nagrad Mira Cerarja (levo) in ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča (desno).
Rene Glavnik
Hajdina (rojen 29. 8. 1939)
Predlagatelji:
-	Kolesarski klub Perutnina Ptuj,
-	Športna zveza Mestne občine Ptuj,
-	Zavod za šport Ptuj
Ko govorimo o Reneju Glavniku, govorimo o vsestranskem športniku v mladih letih in neutrudnem športnem delavcu v zrelejših letih vse do danes.
Šport ga je prevzel že leta 1946, ko je pri TD Partizan Središče ob Dravi pričel vaditi splošno gimnastiko in nadaljeval z orodno telovadbo. Kasneje se je preizkusil še kot voznik speedveja, strelec na glinaste golobe ter tekmovalec kartinga, motokrosa, motoskyringa na ledu z motorji, smučarskega teka in še kje. Organi-
zacijsko je bil aktiven pri mnogih klubih. Bil je soustanovitelj Plavalnega kluba Terme Ptuj, kjer je deloval kot trener, tehnični vodja in član UO. Velik je njegov prispevek pri izgradnji objekta za Brodarsko društvo Ranca Ptuj, svoj pečat pa je pustil tudi pri AMD Ptuj.
Leta 1985 je postal član, dve leti kasneje tudi predsednik Kolesarskega kluba Ptuj, danes pa opravlja delo tehničnoorganizacijskega direktorja. Kolesarji tega kluba so svoje sposobnosti dokazali s številnimi vrhunskimi uvrstitvami tako doma kot v tujini. Leta 2008 so bili najvišje uvrščena slovenska ekipa na svetovni lestvici. Rene Glavnik je pobudnik najštevilčnejšega slovenskega kolesarskega Poli maratona na Ptuju, trenutno pa poskuša oživiti projekt Kolesarjenje v vse haloške osnovne šole. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja, med drugim zlato, srebrno in bronasto Bloudkovo značko.
Športnik leta 2008 v MO Ptuj
Na 50. izboru najboljša Kolaričeva in Koren
V četrtek, 12. 2., je v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala jubilejna, 50. podelitev priznanj najboljšim športnikom in športnicam MO Ptuj. Prvi izbor je bil organiziran leta 1957, doslej pa ni bil izpeljal le v dveh primerih. V lanskoletnem izboru sta slavila Nina Kolarič in Klemen Ferjan.
Letošnji izbor ni postregel s presenečenji, saj je Nina ponovila uspeh izpred leta, med fanti pa je prepričljivo zmago osvojil kolesar KK Perutnina Ptuj Kristijan Koren. Članica AK CP Ptuj Nina Kolarič je bila edina ptujska športnica, ki se je udeležila lanskih olimpijskih iger v Pekingu, kjer je zasedla 26. mesto v skoku v daljino. Veliko težo ima tudi njen državni rekord, ki ga je lani dosegla na DP za mlajše članice na Ptuju in sedaj znaša 678 cm. Za njo sta se zvrstili športna plezalka Mina Markovič in strelka Majda Raušl. Prva je osvojila bronasto medaljo na EP v težavnosti, tretja pa je bila tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala (dosegla je eno zmago - v avstrijskem Imstu). Majda Raušl je ena najboljših slovenskih strelk v streljanju z zračno pištolo, redna udeleženka tekem za evropski in svetovni pokal. Vse tri prvouvr-ščene športnice so kategorizirane v mednarodni razred.
Pri fantih je prepričljivo slavil Kristjan Koren, član kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Koren je v dresu slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v razredu elite U-23 v Italiji zasedel 7. mesto v
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska olimpijka Nina Kolarič je slavila drugič zapored.
kronometru, na evropskem prvenstvu pa je v isti kategoriji dosegel 6. (cestna dirka) in 10. mesto (kronometer). Prvo in drugo mesto je osvojil še na dirki svetovnega pokala, postal je svetovni vojaški prvak v cestnem kolesarstvu, med drugim pa je tudi državni prvak v kronometru . Drugo mesto v izboru je zasedel njegov klubski kolega Kristjan Fajt, ki je na svetovnem prvenstvu v razredu elite osvojil 16. mesto v cestni dirki, med drugim pa na dirki po Kitajski zmagal v eni od etap. Za kolesarjema se je na 3. mesto uvrstil teniški igralec Blaž Rola. Ta je lani največji uspeh dosegel na ekipnem evropskem mladinskem prvenstvu (U-18) z reprezentanco Slovenije (bil je njen prvi igralec), saj so mladi Slovenci osvojili prestižni naslov evropskih prvakov. Blaž je zmagal
Vrstni red najboljših športnikov in športnic v posameznih kategorijah:
Športnica leta: 1. Nina Kolarič (atletika), 2. Mina Marko-vič (športno plezanje), 3. Majda Raušl (strelstvo).
Športnik leta: 1. Kristjan Koren, 2. Kristjan Fajt (oba kolesarstvo), 3. Blaž Rola (tenis).
Ženske ekipe: 1. Rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj, 2. Odbojkarski klub Ptuj, 3. Kegljaški klub Drava.
Moške ekipe: 1. Kolesarski klub Perutnina Ptuj, 2. Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj, 3. Strelski klub Ptuj.
Najuspešnejši trenerji: Srečko Glivar (KK Perutnina Ptuj), Gorazd Rajher (AK CP Ptuj).
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa: Franc Ivančič (AK CP Ptuj).
Posebno priznanje za vrhunske dosežke na področju športa: Radoslav Rogina (KK Perutnina Ptuj).
Foto: Marjan Kelner
Kristijan Koren je lani v dresu Perutnine Ptuj dosegel odlične rezultate, letos pa nastopa za ekipo H2O, ki ima sedež v Luksem-burgu.
tudi na turnirju ITF v Avstriji, v svoji kategoriji pa je postal državni prvak med posamezniki in dvojicami.
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa je prejel Franc Ivančič, dolgoletni trener v Atletskem klubu Cestno podjetje Ptuj. Za vrhunske dosežke na področju športa je posebno priznanje prejel Radoslav Rogina, dolgoletni član KK Perutnina Ptuj. Za izjemne dosežke na področju športa invalidov je najvišje priznanje prejela paraolimpij-ka Tatjana Majcen Ljubič.
Jože Mohorič
Rokomet m 1. A DRL (m) - MIK liga
Ose pikale na Hardeku
Jeruzalem - Gorenje 20:28 (8:12)
Jeruzalem: G. Čudič (8 obramb), Belec (6 obramb); Korpar 5, Kra-bonja, Melnjak 2, Klemenčič 1, R. Bezjak 3, Radujkovic 3, B. Čudič 2, Ivanuša, Kovačič, Sok 1, Rajšp, Žu-ran 3, Korez, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik.
Gorenje: Gajic (16 obramb), Skok (5 obramb); Dobelšek, Kavaš 1, Bezjak, Oštir 1, Gromyko 1, Sovič 1, Da-tukashvili, Mlakar 3, Rnic 4, Štefanič 1, Golčar 1, Harmandic 5, Čupic 8 (3), Sirk 2. Trener: Ivica Obrvan.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 1/0; Gorenje 4/3
Izključitve: Jeruzalem 14; Gorenje 6 minut Rdeči karton: Melnjak (31 - 3 x
2)
Igralec tekme: Ivan Gajic (Gorenje Velenje)
Kljub sredi je bila športna dvorana na Hardeku polna do zadnjega kotička, saj se je zbralo okrog 600 gledalcev. Med njimi tudi ormoški kurenti in glasni navijači Gorenja, Šaleški graščaki. Pred pozdravom obeh ekip so domačini svojemu bivšemu igralcu Marku Bezjaku, zdaj članu Gorenja, podarili spominsko sliko na lepe čase, ki jih je Marč preživel v dresu Ormoža. Majhno pozornost s strani gostiteljev je prejel tudi Ivan Čupic, ki je bil na minulem SP na Hrvaškem proglašen za najboljše desno krilo.
Začetek tekme je bil čvrst na obeh straneh. Do 10. minute so padli trije zadetki, do 15. minute pa le šest (2:4). Ormožani so odgovorili z zadetki Radujkovi-ča ter Melnjaka in v 22. minuti so domači gledalci glasno proslavili vodstvo 7:6. To je bilo poleg začetnih 1:0 edino vodstvo Ormožanov na srečanju. Gorenje je takoj odgovorilo s serijo 3:0 in vodstvom 9:7, največ zaslug za prevzem vodstva Velenjčanov pa ima vratar Gajic, ki je do odmora zbral kar 11 obramb. Med drugim je zaustavil sedemmetrovko B. Čudiču, sicer enemu najboljših izvajalcev kazenskih strelov v Sloveniji. Po minuti odmora na zahtevo Prapotnika so v 24. minuti Vinarji znižali zaostanek na 8:9. Z goli Harmandica, ki je v 17. minuti zamenjal nerazpol-
oženega Marka Bezjaka, pa so velenjske ose odšle na odmor s štirimi goli prednosti, 8: 12.
Takoj v nadaljevanju je Jeruzalem zaradi tretje izključitve ostal brez pomembnega moža, saj sta sodnika Robert Krašna in Tomo Vodopivec na tribuno poslala Melnjaka, strelca dveh zadetkov. V 39. minuti je Gorenje ušlo na prednost petih golov, 17:12. Na postavljeno obrambo Jeruzalemčkov sta bila neusmiljena Rnic (vse gole je dosegel v 2. delu) in Harmandic, v protinapadih pa je domačo mrežo suvereno re-šetal Čupic. Gostiteljem ni pomagala niti menjava vratarjev, čeprav je Belec v zadnjih dvajsetih minutah svojo nalogo opravil korektno. Dobrih deset minut pred koncem je imela četa trenerja Ivice Obrvana že
1. A SRL - moški			
REZULTATI 16. KROGA: Jeruzalem			
Ormož - Gorenje 20:28 (	8:12), Celje		
Pivovarna Laško - Prevent		3^28	
(17:12). OSTALI PARI: Cimos Koper			
- Slovan, Merkur - Ribnica			Riko
hiše, Rudar EVJ Trbovlje	Krka.		
1. CIMOS KOPER 14 11	3	0	25
2. GORENJE 14 12	1	1	25
3. CELJE PIVO. LAŠKO 15 10	1	4	21
4. PREVENT 14 7	2	5	16
5. SLOVAN 14 6	3	5	15
6. TRIMO TREBNJE 14 6	2	6	14
7. RIBNICA RIKO HIŠE 13 5	1	T	11
8. JERUZALEM ORMOŽ 15 4	3	S	11
9. MERKUR 14 2	3	9	1
10. RUDAR TRBOVLJE 14 3	0	11	6
11. KRKA 13 1	1	11	3
Ivica Obrvan (trener ekipe Gorenje Velenje): »Če bi rekel, da nas pred tekmo na Hardeku ni bilo strah, bi se grdo zlagal. Vedeli smo, da je gostovanje v Ormožu eno najtežjih, zato je ekipa bila maksimalno motivirana in skoncentrirana. Razočaran sem z našo igro v napadu, obramba je bila prava. Z rotiranjem igralcev smo zlomili odpor gostiteljev v zadnjih petnajstih minutah. Zadovoljen sem tudi iz tega razloga, da ni prišlo do nobene poškodbe, saj nas že v soboto čaka tekma osmine finala pokala EHF proti madžarskemu Debrecenu. Prav tako več ne skrivamo kart glede naslova državnih prvakov. Želimo osvojiti državno in pokalno prvenstvo ter se v pokalu EHF uvrstiti v finale.«
Saša Prapotnik (trener ekipe Jeruzalem Ormož): »Iskrene čestitke Gorenju za zasluženo zmago. Borili smo se po svojih najboljših močeh. Žal mi je za precejšnje število zgrešenih zicerjev, saj bi bila ob natančnejših zaključkih tekma še bolj rezultatsko zanimiva. V nadaljevanju rednega dela je potrebno zbrati čim več točk in nato v mirnih vodah pričakati zaključek sezone v ligi za obstanek.«
prednost devetih golov, 24:15. Kljub visokemu zaostanku se domačini niso predali, zato jim je uspela serija 4:0, 19:25. S svojim četrtim golom jo je prekinil Rnic. V zaključku so gostiteljem povsem pošle moči, kar so izkoristili gostje in spet ušli na 9 zadetkov prednosti, 28:19. Končni rezultat, 20:28, je s svojim prvim zadetkom v MIK 1. A ligi postavi Klemenčič.
Ekipa Gorenja je z igro na Hardeku dokazala, da je letos sposobna osvojiti naslov državnega prvaka. Na tekmi proti Ormožanom je Obrvan rotiral kar 15 igralcev, na igrišče ni stopil le Gruzijec Datukašvili. Kljub porazu ni razočaral niti Jeruzalem, saj so se fantje borili do zadnjih sekund. Ekipa Gorenja je v tem trenutku enostavno premočna za Ormoža-ne in je poleg Cimosa glavni kandidat za naslov državnih prvakov.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Na tekmi med Jeruzalemom Ormožem in Gorenjem ni manjkalo takšnih trdih prijemov v obrambi.
Rokometne novičke
Starejši dečki B:
Drava - Gorenje 34:29 (16:13)
RK DRAVA: Valentin Zupanič (9 obramb), Marko Žuran 3, Luka Reis-man 2, Aljaž Mori, Martin Vrbančič 9 (2), Nejc Korošec 3, Davorin Levanič 12 (1), Filip Jerenec 1, Rok Šalamun 4, Martin Ovčar (2 obrambi). Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Po treh porazih so dravaši tokrat prikazali igro, ki jo sicer znajo. Premagali so Velenjčane, ki so do sedaj doživeli le en poraz (v prejšnjem krogu so premagali Celjane z 10 goli
Milan Baklan in Ladislav Sabo - uspešna trenerja mladih ro-kometašev Drave
razlike!). V prvem polčasu je bila največja razlika za domačine 5 golov, v drugem pa 6 golov. Gostje so z odličnim Ovničkom (14 zadetkov) razliko vedno zmanjšali, vendar bližje kot na tri gole niso uspeli. Pri domači ekipi sta se z zadetki in asistencami izkazala predvsem Martin Vrbančič in Davorin Levanič.
DK
Mini rokomet:
2. turnir Rokomet moja igra, Podgorci
Rezultati 2. turnirja: OŠ Velika Nedelja - OŠ Miklavž pri Ormožu 6:20, OŠ Ormož 1 - OŠ Miklavž Pri Ormožu 21:18, OŠ Ormož 2 - OŠ Ve-
lika Nedelja 18:4, OŠ Ormož 1 - OŠ Gorišnica 10:0 b. b. Lestvica po 2. turnirih: 1. OŠ Ormož 1 - 10, 2. OŠ Ormož 2 - 6, 3. OŠ MIklavž pri Ormožu - 4, 4. OŠ Velika Nedelja - 0, 5. OŠ Goriš-nica - 0 točk.
Strelci po 2. turnirjih: 1. Ozmec (OŠ Miklavž) 39, 2. Horvat (OŠ Ormož 1) 30, 3. Kosi (OŠ Ormož 1) 26, 4. Kavčič (OŠ Miklavž) 21, 5. Ula-ga (OŠ Ormož 1) 16, 6. Grabovac (OŠ Ormož 1) 16, 7. Zidarič (OŠ Ormož 2) 16, 8. Hebar (OŠ Ormož 2) 13, 9. Sok (OŠ Gorišnica) 10, 10. Niedorfer (OŠ Ormož 2) 9.
Naslednji, 3. turnir, organizira OŠ Miklavž pri Ormožu.
UK
Nogomet • Labod Drava
Priprave v Medulinu
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava se v Medulinu nahajajo na desetdnevnih pripravah, kjer se želijo kar najbolje pripraviti na spomladanski del prvenstva. Začeli ga bodo z gostovanjem pri vodeči ekipi Maribora v soboto, 21. februarja.
V	Medulinu imajo Ptujča-ni na voljo naravna travnata igrišča, poleg tega pa je mediteranska klima za priprave zelo ugodna. V Medulinu je trenutno precej ekip in tako nimajo težav niti z iskanjem primernih tekmecev.
V	dosedanjem toku priprav so nogometaši Laboda Drave odigrali dve pripravljalni tekmi: najprej proti Slobodi iz Tuzle, nato še proti hrvaškemu drugoligašu Puli. Obe tekmi so minimalno izgubili. Proti Slobodi so zadetek prejeli takoj na začetku srečanja. V trdem in borbenem srečanju je bila igra v prvem polčasu enakovredna, v drugem pa so bili aktivnejši in nevarnejši Ptujčani, ki pa iz štirih lepih priložnosti niso uspeli zadeti v polno.
Proti Puli je bilo srečanje od-
igrano na zelo težkem terenu, zato prave igre ni razvila nobena ekipa. V borbeni tekmi so bili spretnejši domačini iz Pule, ki so sicer bolj navajeni takšnih pogojev. Zadetek za Labod Dravo je tik pred koncem tekme dosegel Marko Dreven-šek. Sicer pa bodo Ptujčani v Medulinu odigrali še tretjo pripravljalno srečanje: tokrat proti močni in ambiciozni ekipi zagrebške Lokomotive.
Labod Drava - Sloboda Tuzla 0:1 (0:1)
LABOD DRAVA: Murko, Radetič, Andelkovič, Žilič, Grižonič, Krona-veter, Da Silva, Čeh, Kelenc, Zilič, Tiganj. Igrali so še: Semler, Ogu, Bošnjak, Horvat, Drevenšek, Lalovič. Trener: Adnan Zildovič.
Labod Drava - Pula 1:2 (0:1)
STRELEC za Dravo: Drevenšek (89)
LABOD DRAVA: Murko, Semler, Andelkovič, Žilič, Kelenc, Horvat, Da Silva, Čeh, Kronaveter, Zilič, Tiganj. Igrali so še: Bošnjak, Grižonič, Rade-tič, Pečnik, Kurež, Filipovič, Drevenšek. Trener: Adnan Zildovič.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Labod Drava, modri dres) je obe tekmi v Medulinu začel v prvi enajsterici.
Rokomet m ŽRK MT Ptuj
Kljub težavam favoritinje
Po pričakovanem porazu v Ljubljani, proti vodeči Olimpiji, v soboto ptujske rokometašice doma pričakujejo ekipo iz Velenja, ki so doslej zbrale le šest točk in so na predzadnjem mestu lestvice. Nesporne favoriti-nje so domače rokometašice, ki bodo ob tem zaigrale v nekoliko bolj kompletni sestavi, saj se po poškodbi vračata reprezen-tantka Nastja Prapotnik in Stela Mateša. Zanesljivo pa ne bo zaigrala mlada Urška Levstik, ki je v Ljubljani staknila poškodbo kolena. Če bo lahko nasto-
pila še izkušena Ana Mihaela Ciora, potem bi lahko bilo še vse skupaj bolj optimistično. »Nekaj časa nisem mogla igrati zaradi bolečin v hrbtenici, tako za klub kakor tudi za reprezentanco. Sedaj je veliko bolje in že lahko normalno treniram. Upam, da bo vse dobro tudi na tekmi. Dekleta bomo dala vse od sebe, zato proti ekipi iz Velenja pričakujem novi dve točki,« je dejala Nastja Prapotnik, rokometašica Mercatorja Tenzorja Ptuj.
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina edina »grozila« Uli
V Litiji je potekalo odprto prvenstvo Litije v konkurenci U-14. Na njem je sodelovala tudi 12-letna Nina Potočnik (TK Terme Ptuj), ki se uspešno uveljavlja v tej konkurenci. Nina je v prvih dveh krogih ugnala Nino Jambrek (AS Litija) s 6:0, 6:0 in Ano Šujico (Branik MB) s 6:0, 6:3, nato pa se je v četrtfinalu pomerila s 1. nosilko Ulo Pogorevčnik (Slovenj Gradec). Tekmici sta odigrali izredno izenačen dvoboj, ki je bil prava poslastica za ljubitelje tenisa. Na koncu je slavila
Ula z rezultatom 7:6 (4), 4:6, 6:2. Slednja nato do končnega zmagoslavja ni več izgubila nobenega seta ...
Na turnirju U-14 v Mariboru so se pomerili dečki. V kvalifikacijah za A-turnir so nastopili trije člani TK Terme Ptuj: Mitja Čuš in Mitja Kosi sta dosegla eno zmago, Luka Merc pa je obstal v 1. krogu - nobenemu tako ni uspel preboj na glavni turnir. Na B-turnirju je nastopil Oliver Baklan, ki je izgubil v polfinalu.
JM
Strelstvo • First liga
Juršinci že prvaki
Pretekli konec tedna je v Ča-kovcu, v organizaciji domačega SD Alzas, potekal 7. turnir mednarodne First lige v streljanju z zračno pištolo. Novo, že četrto, posamično zmago je dosegel juršinski strelec Simon Simo-nič ml., ki je z odličnimi 577 krogi(na zadnjih štirih turnirjih vedno vsaj 577 krogov!) še povečal vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznikov in glede na njegovo streljanje v drugi polovici letošnje sezone lahko le še čudež prepreči njegovo končno zmago. Drugim mestom pa kar ne more ubežati kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je s 576 krogi sicer dosegel svoj letošnji drugi najboljši rezultat, za zmagovalcem pa znova zaostal za vsega en krog. Aleksander Ciglarič, SD Jože Kerenčič, se je s 571 krogi in 3. mestom še šestič v letošnji sezoni uvrstil na stopničke za zmagovalce in ima kot edini, zraven Simoniča mlajšega, popolno statistiko uvrstitev med najboljše tri. Zaradi
pravila o odbitku najslabšega rezultata pa se je sedaj Ciglarič (ni nastopil v Zalaegerszegu) v skupnem seštevku posameznikov uvrstil na 2. mesto, ki ga drži z dvema krogoma prednosti pred Boštjanom Simo-ničem, s katerim se bosta na zadnjem turnirju v Murski Soboti (21. 2.) pomerila za boljšo uvrstitev. Med ostalimi strelci s Ptujskega, ki so se uvrstili v najboljšo petnajsterico, je Majda Raušl s 569 krogi osvojila 5. mesto, 6. Ludvik Pšajd 568, 9. Simon Simonič 564, 10. Matija Potočnik 563, 13. Miran Miholič 564, 15. Mirko Moleh 555 krogov. V ekipnem seštevku so strelci iz Juršincev s šesto zmago, 103 točkami in neulovljivo prednostjo pred zasledovalci že osvojili naslov ekipnega prvaka, zapleta pa se z uvrstitvami od drugega do petega mesta, kjer se ekipe SK Ptuj, SD Kidričevo, SD Jože Ke-renčič in SD Alzas zamenjujejo iz turnirja v turnir, najbolje pa trenutno kaže prav gostiteljem
Boks • Dejan Zavec
Bolezen zaustavila Zavca
Dejan Zavec je imel konec meseca napovedan dvoboj, vendar do njega ne bo prišlo. »Tokrat ni bilo nič narobe z me-nedžerji in (ne)podpisanimi pogodbami, ampak me je od ringa oddaljila bolezen. Pokosila me je močnejša viroza, zaradi katere sem izgubil preveč moči in bi šel v dvoboj premalo
pripravljen. To pa ni smiselno, zato sem po pogovoru s trenerjem in menedžerjem dvoboj odpovedal,« nam je iz Nemčije sporočil Dejan, ki se je nato odpravil proti domu, kjer bo najprej pozdravil virozo, nato pa počakal na nadaljnje korake managerja.
JM
zadnjega, 7. turnirja, ki so napredovali s tretjega na drugo mesto. Po rezultatih sodeč bi si drugo mesto najbolj zaslužili prav Ptujčani, ki v povprečju dosegajo dobrih 1672 krogov, vendar zaradi smole z uvrstitvami na posameznih turnirjih sedaj s 83 točkami zasedajo le 4. mesto. Točkovna razlika med temi ekipami ni velika, zaradi tega bo še toliko bolj zanimivo spremljati igro zbranosti in živcev na zadnjem turnirju v Murski Soboti, kjer bodo znova odločale malenkosti.
Rezultati posameznikov po 7. krogu, z odbitkom najslabšega rezultata:
1. Simon Simonič ml.,	JUR	3456
2. Aleksander Ciglarič,	JOK	3447
3. Boštjan Simonič,	KID	3445
4. Majda Raušl,	PTUJ	3415
5. Ludvik Pšajd,	JUR	3400
6. Božidar Kolarič,	ALZ	3397
7. Simon Simonič,	KID	3395
8. Matija Potočnik,	PTUJ	3366
9. Ferenc Nemeth,	ZAL A	3357
10. Miran Miholič,	JOK	3348
15. Mirko Moleh,	JUR	3330
21. Alojz Trstenjak,	JOK	3289
25. Simeon Gonc,	PTUJ	3266
26. Robert Šimenko,	PTUJ	3254
28. Staša Simonič,	DOR	3216
33. Slavko Ivanovič,	DOR	3182
35. Bruno Šincek,	DOR	3106
Foto: Simeon Gönc
Strelec iz Miklavža pri Ormožu Aleksander Ciglarič je v Čakovcu s 571 krogi osvojil 3. mesto, ki pa bi se ga rad ubranil v Murski Soboti proti Boštjanu Simoniču
Skupni seštevek	ekip po 7. turnirju:
1.	SD JURŠINCI	11841	103
2.	SD ALZAS	11690	85
3.	SD JOŽE KERENČIČ	11676	84
4.	SK PTUJ A	11707	83
5.	SD KIDRIČEVO	11698	81
6.	TUS FEHRING	11563	68
7.	PLE ZALAEGERSZEG A	11524	62
8.PLE	ZALAEGERSZEG B	11515	61
9.	SD TURNIŠČE	7697	41
10.	SK PTUJ B	11244	40
11.	ŠSK COAL	9679	40 12.SD DORNAVA	10622	34
13.	SD JURŠINCI B	7230	17
14.	SD VARSTROJ LENDAVA	4486	10
15.	SD JOŽE KERENČIČ B	4318	7 Pomen kolon: število vseh krogov, skupno število točk
Simeon Gonc
Atletika • Dvoranska sezona
Horvat 6,96 sekunde, Kolaričeva 637 centimetrov
Dvoranska atletska sezona je v polnem zamahu, kar pomeni, da se tekmovanja vrstijo po tekočem traku. Prejšnji teden v sredo si je Nina Kolarič pri-skakala tretje mesto na mednarodnem mitingu v avstrijskem Linzu, pri tem pa je skočila 637 centimetrov, najdlje letos. Ob tem je imela še en veljaven skok, ki je meril 628 centimetrov, v ostalih poskusih pa je naredila manjše prestope. Jutri bo nastopila na mitingu v Budimpešti, kjer se bo najboljša ptujska športnica osredotočila predvsem na tehnično izvedbo skokov.
Prejšnji konec tedna na mitingu v Celju je uspelo mladincu Mitju Horvatu preteči 60 metrov pod mejo 7 sekund. Z rezultatom 6,96 sekunde je postal prvi Ptujčan, ki se mu je uspelo spustiti pod mejo, ki loči odlične sprinterje od solidnih. »Sam pri sebi sem vedel, da sem tega zmožen; če ne bi verjel v tak rezultat, ga tudi ne bi pred tem napovedal. Ta rezultat je lepa vzpodbuda pred državnim prvenstvom za mladince, ki bo jutri v Ljubljani. Sedaj, ko sem se spustil pod sedem sekund, bom zagotovo lažje tekmoval na naslednjih tekmovanjih, saj sem glavni cilj zimske sezone s tem izpolnil,« je za Štajerski tednik povedal najhitrejši Ptujčan. Ključ do rekordnega teka je bil po Hor-vatovem mnenju odličen start: »Lahko bi rekel, da sem startal točno v pok, kakšno stotinko sekunde sem mogoče pustil v fazi pospeševanja, ampak sem vseeno dovolj hitro razvil maksimalno hitrost.« V Celju je Horvat zmagal, na državnem prvenstvu pa ga čaka močnejša konkurenca, kar ga lahko popelje do še boljšega rezultata.
Živa Sabo, državna prvakinja v suvanju krogle pri mladinkah
Prav tako v Celju so se na državnem prvenstvu pomerili mlajši mladinci. Največ pričakovanj je bilo usmerjenih v Nastjo Klanjšek, ki pa je pokazala manj, kot je sposobna, saj je zaostala za svojimi najboljšimi letošnjimi rezultati. Dosegla je dve sedmi mesti, v skoku v daljino je skočila 520 centimetrov, v skoku v višino pa 150 centimetrov. Po drugi strani pa je Nuša Turk postavila dva osebna rekorda, na 60 metrov z ovirami je bila peta (9,47 sekunde), na isti razdalji brez ovir pa deseta (8,12 sekunde).
Bogat tekmovalni vikend so v nedeljo zaključili najmočnejši atleti, ki so se pomerili v suvanju krogle v Slovenski Bistrici. Člani Atletskega kluba
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec bo na svoj naslednji profesionalni dvoboj čakal še nekaj časa ...
Košarka • PARKL liga
Starše prevzele vodstvo na lestvici
Derbi 9. kroga košarkarske lige Parkl je potekal v Staršah, kjer je gostovala vodilna ekipa KK Pragersko. Slednji so svoj zadnji poraz na igriščih Parkla zabeležili ravno v Staršah pred 14 meseci. Tokrat ni bilo nič drugače. Motivirani domačini, ki so na tej tekmi lovili razliko 20 točk iz gostovanja, so že po nekaj minutah vodili s 15:2 in
tudi v nadaljevanju gostom niso pustili bliže. Do polčasa so svojo prednost povišali na 21 točk, to pa je bila tudi želena razlika, za prevzem prvega mesta na lestvici. Gostje so z agresivnejšo igro v drugem delu hoteli preprečiti visok poraz, a so bili preveč neučinkoviti v zaključkih akcij. Zasluge za visoko zmago s 25 točkami
Veterani Pragersko so bili v tem krogu prepričljivi: visoko so premagali ekipo KK Starše mladi.
razlike gre pripisati tudi izjemno natančnim metom iz razdalje, saj so domačini na tej tekmi zadeli kar 14 trojk. Obe ekipi imata sedaj po 8 zmag in en poraz, a zaradi boljše medsebojne razlike je vodstvo na lestvici prevzela ekipa iz Starš. Glede na prikazano na zadnji tekmi pa Starše prevzemajo tudi vlogo favorita za naslov prvaka. Še posebej zato, ker bodo zaključni turnir gostili prav v Staršah.
Pomembno visoko zmago v boju za zaključni turnir je zabeležila ekipa iz Cirkovc. V go-steh so nadigrali ekipo Good Guys in se utrdili na tretjem mestu lestvice. Spet je blestel njihov najboljši strelec Holc, ki je tokrat dosegel 33 točk.
Presenečenje kroga se je zgodilo v Račah, kjer so do pomembne zmage prišli igralci ŠD Kidričevo, ki so tudi veliki zmagovalci preteklega tedna, saj so poleg omenjene tekme odigrali tudi zaostalo tekmo 6. kroga s ŠD Slam Avtoefekt in visoko zmagali. S tema dvema zmagama se je Kidričevo prvič v sezoni prebilo z dna lestvice na mesta, ki prinašajo obstanek v ligi.
DK
Cestno podjetje Ptuj so osvojili celoten komplet kolajn. Zlato je okrog vratu obesila mnogo-bojka Živa Sabo, ki je slavila v konkurenci starejših mladink z rezultatom 9,42 metra. Med članicami je Lucija Ha-meršak zasedla drugo mesto (11,02 metra), mladinec Rok Grdina pa je bil tretji (13,40 metra). Tik pod zmagovalnim odrom pa je končal predsednik atletskega kluba in veteran Dejan Dokl (14,43 metra). Slednji je ob tem opozoril na slabše pogoje za trening metalnih disciplin, saj Zavod za šport po njegovem mnenju ne nameni dovolj terminov klubu v športni dvorani Mladika, kljub dobrim rezultatom.
Uroš Esih
1. liga
Rezultati 9. kroga: Good Guys -ŠD Cirkovce 57:81 (16:25, 14:26, 19 :21, 8:11), KK Rače - ŠD Kidričevo 53:66 (9:18; 15:16; 11:13; 18:19), KK Starše - KK Pragersko 89:64 (25:12, 26:18, 16:12, 22:22), Slam Avtoefekt - KK Ptuj 57:69 (22:12, 9:20, 10:17, 16:20). Zaostala tekma 6. kroga: ŠD Kidričevo - ŠD Slam Avtoefekt 98:55 (26:15, 26:17, 25:17, 21:6).
1.	KK STARŠE	9 8 1 17
2.	KK PRAGERSKO	9 8 1 17
3.	TED ŠD CIRKOVCE 9 6 3 15
4.	KK RAČE	9 4 5 13
5.	ŠD KIDRIČEVO	9 2 7 11
6.	KK KPŠ PTUJ	8 3 5 11
7.	ŠD SLAM AVTOEFEKT 9 2 7 11
8.	GOOD GUYS	8 2 6 10
2. liga
Rezultati 8. kroga: ŠD Ptujska Gora - ŠD Majšperk 52:73 (13:14, 19:13, 4:31, 16:15), KM O Dornava - ŠD Nova vas MB 76:82 (14:22, 15:19, 24:22, 23:19), Pragersko veterani - KK Starše mladi 87:54 (19:18, 21:10, 27:7, 18:19).
1.	ŠD NOVA VAS MB 8 8 0 16
2.	ŠD MAJŠPERK	8 7 1 15
4.	KK STARŠE ML. (-1) 8 4 4 11
3.	KMO DORNAVA	8 3 5 11
6.	PRAGERSKO VETERANI 7 3 4 10
5.	ŠD PTUJSKA GORA 8 1 7 9
7.	ŠD PODLOŽE	7 16 8
Najboljši strelci: 1. Dean Gom-boc (KK Starše) 193, 2. Sebastijan Holc (TED ŠD Cirkovce) 190, 3. Leon Jazbec (ŠD Majšperk) 184 točk.
Foto: UE
Nogomet • Štajerska liga: NK Holermuos Ormož
Cilj je dvig po lestvici
Nogometaši Holermuosa, osmouvrščena ekipa Štajerske lige, je v soboto, 7. 2., pričela priprave na drugi del prvenstva. Ekipo bo tudi v drugem delu vodil 28-letni trener Aleš Jurčec, pomagal mu bo Bojan Cunk, pred leti tudi trener članske ekipe Ormoža. Večina uvodnega dela priprav poteka na atletskem stadionu v Ormožu: »V načrtu imamo 29 treningov, od tega bomo odigrali 6 do 7 pripravljalnih tekem. Že v soboto, 14. 2., nas čaka prva pripravljalna tekma v Staršah. Glede uvrstitve smo si v klubu zadali cilj dvig po lestvici, kar pomeni, da bi bili zadovoljni s končnim 4. ali 5. mestom. Glede končne uvrstitve bodo pomembno vlogo igrali tudi rumeni in rdeči kartoni. Ob dvigu po lestvici si želimo v člansko ekipo vključiti tudi nekaj pridnih in obetavnih mladincev,« nam je zaupal trener Jurčec, ki je po zamenjavi vloge (iz igralca v trenerja) prepo-rodil ekipo, ki je začela pridno zbirati točke.
Optimistično v sezono zrejo tudi igralci: »Prvi cilj je popraviti 8. mesto na lestvici, drugi igrati čim lepši nogomet in s tem zadovoljiti okus trenerja in ormoške publike. Bil bi zadovoljen s končnim 5. mestom. Zelo bi bil vesel, če bi nam uspelo z
dobrimi predstavami vrniti ljubitelje nogometa v čim večjem številu ponovno v Športni park Mestna graba. Sicer so bili prvi dnevi priprav zelo težki, vendar je zdaj iz dneva v dan lažje. S soigralci komaj čakamo delo z žogo in pripravljalne tekme,« je povedal Sebastjan Piberč-nik, igralec ormoške zvezne vrste. Z veliko mero optimizma je v drugi del sezone startal 20-letni Luka Mlinarič: »Glede na to, da sem v prostem času igral pri Tomažu mali nogomet v 2. SFL, sem kondicijsko kar dobro pripravljen. Vsake priprave so težke, ampak brez dela enostavno danes nasploh v življenju ne gre. Tudi jaz komaj čakam pripravljalne tekme, v prvenstvu pa računam na najmanj 45 minut po tekmi. Seveda si bo s trdnim delom najprej treba zagotoviti mesto v prvi enajsterici. Osebno pa menim, da bi bilo končno 5. mesto za nas lep dosežek,« je zaključil naš obisk pri NK Ho-lermuos Ormož Mlinarič.
Pred začetkom sezone so ormoški gradbeniki računali na uvrstitev pri vrhu, vendar so sledile slabe predstave, ki so ekipo poslale na dno lestvice. Posledica slabih rezultatov je vplivala tudi na menjavo na trenerski klopi, ko je Bojana Novaka zamenjal Aleš Jurčec.
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Jurčec: »V člansko ekipo želimo vključiti nekaj pridnih in obetavnih mladincev.«
Slednji bo v drugi del sezone startal brez Aleša Požegarja, ki se je preselil v Podvince. To je
tudi edino ime pri odhodih in prihodih.
Uroš Krstič
Članska ekipa NK Apače
Nogomet • MNZ Ptuj: NK Apače, NK Rogoznica
V Apačah brez, v Rogoznici veliko sprememb
NK Rogoznica: prevetritev moštva
Nekaj informacij o dogajanju v NK Rogoznica sta nam podala novi predsednik Jani Petrovič (zamenjal je Bojana Polanca) in trener Darko Lah. Pred nadaljevanjem sezone se je zgodil velik osip igralcev, ki odhajajo v okoliške klube s ptujskega območja: Boštjan Ne-žmah, Samo Simonič (Stojnci), Primož Petek (Bukovci), Denis Krajnc (Hajdina), Sašo Vaupo-tič, Boštjan Gašperič (Skorba), Matjaž Velikonja (Duplek), Matija Letonja (Dornava), Miha Leben, Boštjan Dokl (Slovenja vas - posoja) in Benjamin Strelec (NŠ Poli Drava).
Po poškodbah se v klub vračajo Mitja Lah, Niko Kralj, Marko Cebek, prišli pa so še Peter Vogrinec (Skorba), Edin Zmajič (FK Krivaja) in Aleš Kmetec.
Želja: varen obstanek v ligi
»Obstanek je primarni cilj, kar je z obstoječim kadrom možno le, če bodo aktivno sodelovali vsi nogometaši. Bistveno je tudi, da bi se z mrtve točke premaknile stvari okrog novega igrišča in spremembe lokacije; pomoči pri tem si želim tudi v upravnem odboru. Opravljeni so bili pogovori s klubi iz višjih lig, da bi nam priskočili na pomoč z igralskim kadrom za naslednjo tekmovalno sezono. Klub si želim v bodoče videti v Štajerski ligi,« je povedal predsednik NK Ro-goznica Jani Petrovič.
Igralci so pričeli trenirati v četrtek, 5. 2., uporabljali pa bodo domače igrišče (koliko bodo to dopuščale vremenske razmere), telovadnico OŠ Mladika in tudi igrišče z umetno
travo na Ptuju. »Odigrati želimo 4 ali 5 tekem z nasprotniki iz bližnje in daljne okolice. Prva tekma je predvidena 26. 2. na igrišču z umetno travo z ekipo Slivnice. Za ostale tekme smo še v fazi dogovarjanja, bo pa to seveda odvisno od vremenskih pogojev, saj je ustreznih igrišč ob slabem vremenu zelo malo. Vse ekipe namreč hočejo svoja igrišča ohraniti v čim boljšem stanju za prvenstvene tekme, termini za umetna igrišča pa so zelo natrpani, pa tudi finančno je to velik zalogaj,« je dodal trener NK Rogoznica Darko Lah.
PG
NK Apače: Pričeli tudi Apačani
Prejšnji teden so priprave na spomladanski del prvenstva pričeli tudi nogometaši Apač, ki po jesenskem delu tekmovanja zasedajo četrto mesto
prvenstvene razpredelnice v 1. ligi MNZ Ptuj. Njihova želja je, da bi se do konca prvenstva še bolj približali vodeči ekipi Boča iz Poljčan, ki ima trenutno osem točk prednosti.
Trener Gorazd Šket bo lahko spomladi računal na vse igralce iz jesenskega dela prvenstva, kar pomeni, da se ekipa dobro pozna in da z uigravanjem ne bo težav. V soboto so nogometaši Apač po samo dveh treningih odigrali prvo prijateljsko srečanje. V Mariboru so proti
Rokoborba
Železničarju izgubili 8:2, strelca pa sta bila Danijel Zajc in David Širovnik.
Apače: Denis Lendero, Nino Brunčič, Boštjan Kurež, Marko Murko, Peter Predikaka, David Širovnik, Aleksander Verlak, Aleš Predikaka, Aljoša Fruk, Ljubo Kukovec, Dejan Tram-šek. Igrali so še: Jani Jančec, Danijel Zajc, Robert Širovnik, David Vidovič, Branko Šmigoc. Trener: Gorazd Šket.
Danilo Klajnšek
Čiričeva druga v Avstriji
Mihaela Čirič, članica KD Finančna točka iz Ljutomera, je na mednarodnem rokoborskem FILA turnirju v Wolfurtu (Avstrija) dosegla imeniten uspeh. V konkurenci 196 tekmovalcev iz 18. držav je osvojila odlično 2. mesto (-51 kg). Čiričeva je premagala Poljakinjo Kusminsko in Čehinjo Illeovo, v finalu pa jo je premagala Poljakinja Omilusikova.
NŠ
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
17. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Velenje (sobota ob 17.00 v ŠD Center na Ptuju)
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
13.	KROG: Alples Železniki - Moškanjcl Gorišnica
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (OD 1. DO 6. MESTA)
2. KROG: Drava - Cerklje (sobota ob 19.00 v ŠD Center na Ptuju)
2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (OD 7. DO 12. MESTA)
2. KROG: Velika Nedelja - Mokerc Ig
Odbojka
1.	DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE
16. KROG: AC Prstec Ptuj - Aliansa (sobota ob 17.30 v gimnazijski telovadnici)
Mali nogomet
2.	SFL - vzhod: Štajerski derbi na Ptuju
Pari 16. kroga: petek, 13. 2., ob 20.00: Nazarje Glin - Duplek TBS Team24; ob 20:30: Bioterme Mala Nedelja - Slovenske Gorice, Ptuj ABA roletarstvo Saš bar - FC Branik Maribor; sobota, 14. 2., ob 16.30: Cerkvenjak Gostišče Anton - Teleing Marinci; nedelja, 15. 2., ob 19.00: FSK Kebelj - KMN Tomaž.
Ekipa Dupleka se v 16. krogu odpravlja v Nazarje. V prejšnjem krogu so pozitivno presenetili in skorajda premagali Ptujčane - tudi v Nazarjah niso brez možnosti. V derbiju začelja ekipa Bioterme iz Male Nedelje gosti Slovenske Gorice. Štajerski derbi na parketu ptujske športne dvorane Center bo nocoj, v petek, ob 20.30. Vijolice cvetijo spomladi - to so Mariborčani doslej že dokazali, saj so v tem delu prvenstva še neporaženi. Četa Darka Križmana bo tudi na Ptuju naredila vse, da kot prva ekipa vzame skalp vodilnemu drugoligašu.
Marinci bodo v soboto gostovali v Benediktu pri Cerkvenjaku. Vsekakor bodo težak zalogaj za igralce Cerkvenjaka, ki pa na svojem parketu neradi puščajo točke gostom.
Za vse ljubitelje malega nogometa priporočamo ogled tekme v Oplot-nici med FSK Kebelj in petelini iz Tomaža. Gledalci v tej uro in pol trajajoči bitki zagotovo ne bodo prikrajšani za pravi boj ter odlično vzdušje v športni dvorani Milenij v Oplotnici.
1.	SFL
15. krog: petek, 13. 2., ob 20.00: KMN Benedikt - Puntar Casino Safir.
Kegljanje
2.	MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
14.	KROG: Konjice - Drava
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
10. KROG: Komcel - Drava
Tenis
2. ZIMSKA LIGA 2008/2009
8. KROG - SOBOTA ob 8.30: TK Gorišnica - TK Štraf, Kovinarstvo Špurej - TK Šumari; 12.00: TK Skorba gad - Enigma.
V Ormožu turnir selekcij U-10
V nedeljo, 15. 2., bo v športni dvorani na Hardeku zelo pestro, saj se bo v organizaciji NK Holermuos Ormož odvijal nogometni turnir za selekcije U-10. Nastopajo: Aluminij Kidričevo 1, Aluminij Kidričevo 2, Poli Drava Ptuj, Bistrica, Ljutomer, Ormož. Pričetek turnirja ob 10. uri, podelitev priznanj ob 14. uri.
Razpored tekem: 10.00: Aluminij 1 - Aluminij 2, 10.15: Drava - Bistrica, 10.30: Ormož - Ljutomer, 10.45: Aluminij 1 - Bistrica, 11.00: Drava - Ljutomer, 11.15: Ormož - Aluminij 2, 11.30: Aluminij 1 - Ljutomer, 11.45: Drava - Aluminij 2, 12.00: Ormož - Bistrica, 12.15: Aluminij 1 - Drava, 12.30: Aluminij 2 - Bistrica, 12.45: Ormož - Drava, 13.00: Ljutomer - Bistrica, 13.15: Aluminij 1 - Ormož, 13.30: Aluminij 2 - Ljutomer.
DK, PG, UK
Kegljanje
1. A SKL (moški), 13. krog
Ljubljana/Slovan - Radenska 6:2 (3255:3221) Radenska: Šebjanič 522, Borovlč 540, Marinič 481, Harc 557, Ko-vačič 576, Emeršič 545. Vrstni red: 1. Konstruktor 26, 2. Radenska 16, 3. Proteus 14 točk. 14. krog (14. 2.): Radenska - Triglav.
1. B SKL (ženske)
Šoštanj - Radenska 5:3 (3097:3011)
Radenska: Muršič 528, Hojnik 514, Tibaut 518, Kaučič 490, Divjak Benko 466, Štiberc 495. Vrstni red: 1. Miroteks II 26 ..., 6. Radenska 9 točk. 14. krog (14. 2.): Radenska - Triglav. (NŠ)
Rokometne novičke
Člani: RK Velika Nedelja - MRD Dobova 30:31 (20:18)
RK Velika Nedelja: Erik Meško 2, Bojan Cimerman 1, Tadej Kaučič, Blaž Orešnik, Matjaž Hanželič 6, Mitja Horvat 7, Aleš Bezjak, Dejan Veselko 3, Darko Kneževič, Uroš Škripec 2, Tadej Preac, Klemen Krabonja 4, Matjaž Tušak 3, Mitja Klemenčič, Primož Kumer 2, Erik Sok. Trener Samo Trofenik.
Gledalci na tekmi v Veliki Nedelji so videli zelo dobro in borbeno igro ekip, ki sta v preteklosti obe igrali v 1. A-ligi. Domačini so bili boljši večji del tekme (v prvem polčasu so vodili že 18:12), vendar so se zmage veselili gosti, ki so vodili samo dvakrat, in sicer 29:30 in končnih 30:31. Zmagoviti gol so dosegli po koncu rednega dela tekme iz sedmih metrov.
Pri domačih je izstopal vratar Tadej Preac, ki je branil zelo dobro, vendar je bilo to premalo za uspeh, pri gostih pa je z 12 goli blestel 39-letni Zlatan Bapo.
Naslednja tekma pri Veliki Nedelji bo že to soboto, 14. 2. 2009, ob 19.00 proti ekipi Mokerca.
Mlajši dečki B - vzhod: Prevent - Jeruzalem 7:22 (4:14)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Rizman; Štumberger 1, Žganec 5 (1), Grabovac, Ulaga 4 (1), Plavec 3, Horvat 4 (1), M. Hebar, Kosi 4 (1), G. Hebar, Zidarič 1. Trener: Uroš Krstič
Čeprav so Ormožani zaigrali v okrnjeni zasedbi, brez kar štirih igralcev prve sedmerke, so suvereno po veliki borbenosti premagali ekipo Preventa. Skozi celotno tekmo so igrali fantje letnikov 1998 in 1999, ki so ponovno dokazali svojo nadarjenost. Z zmago so Jeruzalemčki potrdili 1. mesto v skupini Vzhod in zdaj jih v nadaljevanju sezone čakajo nastopi v polfinalni skupini.
Mlajši dečki A: Prevent - Jeruzalem 27:13 (16:5)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Rizman; Štumberger 2, Žganec 3, Grabovac, Ulaga 1, Plavec, Horvat 4 (2), M. Hebar, Kosi, G. Hebar, Zidarič 1, Zorec 2 (1). Trener: Uroš Krstič
V okrnjeni zasedbi so Ormožani bili prešibak nasprotnik za mlade Ježke. Kljub porazu so fantje dali vse od sebe, kar je razveseljivo za vse trenerje. Mlajšim dečkom A Jeruzalema se ni uspelo uvrstiti v polfinalno skupino, kar pa je glede na to, da igrajo z leto ali dve mlajšimi igralci bilo povsem pričakovano.
Mlajši dečki A: Gorenje - Velika Nedelja 16:11
Velika Nedelja: Uroš Kukovec, Marko Kralj, Filip Bombek, Žiga Kumer 1, Gregor Hojžar 1, Rok Cvetko 1, Kristjan Šoštarič 1, Matic Bokša 6, Kevin Preac, Uroš Šerod, Kevin Slavinec, Tadej Ozmec, Tomaž Cvetko, Matic Marin 1. Trener: Bojan Munda.
Mlajši dečki A so bili tokrat nesrečno poraženi v Velenju, s čimer so izgubili prvo mesto v vzhodnem delu lige. Tekma je bila odločena že v začetku 6. minute, ko se je težje poškodoval prvi strelec lige Rok Cvetko (zlom prsta). Njegovi soigralci se po tem dogodku niso mogli več zbrati. V drugem delu so igralci trenerja Bojana Munda zopet zaigrali, kot znajo, vendar jim je tokrat tudi sreča obrnila hrbet.
KU, DK
Jure Nabernik m NK Hajdina
Na Hajdini nekdanji reprezentant
Nekdanji slovenski mladinski reprezentant Jure Nabernik bo v novi sezoni nosil dres nogometnega kluba s Hajdine. 30-letni Jure je svojo nogometno pot začel v mariborskem Kovinarju, nadaljeval v Mariboru, slast najelitnejše slovenske lige pa okusil z ruškim Pohorjem. Bil je stalni reprezentant Slovenije od selekcij U-15 do U-20, naslednji dve sezoni pa bo zaigral na Hajdini. Po krajšem nogometnem premoru zaradi bolečin v hrbtenici se Jure vrača na nogometne zelenice. Vrata so mu na široko odprli v NK Hajdina, kjer že snujejo ekipo za prihodnjo sezono, ko imajo visoke cilje. Jure se rad spominja svojih začetkov. »Na igrišče me je zvabil sedanji vratar Drave Tomaž Murko, ki je bil moj sošolec. Začetek pri 'rdečih vragih' s Tezne-ga je bil obetajoč. Igra me je takoj pritegnila, svoje pa je dodal tudi moj prvi trener Franc Cipot. Od takrat dalje je bil nogomet moja največja ljubezen,« nam je na začetku pogovora zaupal simpatičen Nabernik.
K vijoličastim, s Pohorjem v prvo ligo
Njegove igre so hitro opazili v našem največjem klubu in Jure se je preselil v Ljudski vrt. »To so bili lepi trenutki, klapa v vijoličastem je bila odlična. S kar nekaj odličnimi nogometaši sem zaig-
Jure Nabernik, novi član NK Hajdina
ral, med njimi z Barunom in Pitamicem, največji vtis pa je name naredil trener Zvonko Breber, ki me je tudi največ naučil,« pravi Jure. Tako kot mnogi drugi domači igralci je tudi Nabernik po končani mladinski karieri moral na kaljenje, najprej v Železničar, nato pa k Pohorju v Ruše. Tam pa je doživel tudi nekatere svoje najlepše trenutke. »Res je. To so bili nepozabni trenutki. Imeli smo odlično ekipo, če se samo spomnim Oliverja Hafnerja, pa Matjaža Majcna, ki je kasneje zaigral v Dravi ... Uvrstitev v prvo ligo je bila prava senzacija. O vzdušju pa ni potrebno izgubljati besed. Bili smo prava nogometna družina,« se spominja nekdanji
mladinski reprezentant in oče štiriletnega sina Biana. Beseda je stekla tudi o reprezentanci.
»Najbolj mi je ostala v spominu tekma proti Španiji na Mallorci. Sploh so bile vse reprezentančne tekme nekaj posebnega, posebni občutki, ko lahko igraš za svojo državo,« je dodal tridesetletni nogometaš, ki sta mu bila vzornika nekdanji »motor vijoličastih« Stipe Balajic, kasneje pa argentinski nogometni virtuoz Lionel Messi.
Hajdina je bila prava odločitev
Po dolgih letih igranja v ruškem Pohorju je Nabernik odšel v Avstrijo. Kasneje se je vr-
nil domov, toda bolečine v hrbtenici so ga prisile na nogometni počitek. Sedaj je zopet vse v redu in vrnitev na zelene poljane je bila neizogibna. Zakaj prav na Hajdino? »Bilo je kar nekaj zanimivih ponudb, toda že po prvem pogovoru s trenerjem Hajdine sem se odločil. Prepričan sem, da sem storil prav. Pa tudi blizu imam, sedaj ko sva si z ženo Hermino uredila dom na Pragerskem,« razloži Jure in dodaja: »Na Hajdini so me odlično sprejeli. Sami prijetni fantje so in potrudil se bom, da jim bom pomagal po svojih najboljših močeh. Motiva ne manjka, vzdušje je enkratno, treningi so odlični, čeprav naporni, enostavno sem vesel, da sem izbral sredino s tako ambicioznim trenerjem. Želim si, da se hitro dvignemo na lestvici in da se temeljito pripravimo na naslednjo sezono, ko so želje kluba uvrstitev v višji rang tekmovanja. Prav take želje in optimistični načrti vlivajo veliko volje in samozaupa-nja.« Ob nogometu pa Naber-nik rad tudi smuča, igra tenis in plava. Sijajen nogometaš pa ima tudi odlike, ki bi si jih želel vsak športnik. Borbenost, nepopustljivost, pozitivna agresivnost so ob hitrosti, taktični dovršenosti in izjemnem pregledu igre tiste vrline, ki bodo gotovo najbolj opazne na igrišču.
MSMIO
Rokomet • Turnir mladih na Reki
Lep uspeh jeruzalemčkov v Reki
RK Trsat iz Reke je bil uspešen organizator 17. memorialnega turnirja Karlovic in Kauzlaric, kjer so imeli pravico nastopa letniki 1997 in mlajši (mlajši dečki B). Na izredno kvalitetnem turnirju je nastopilo 12 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Barve Slovenije sta uspešno zastopali ekipi Jeruzalema iz Ormoža in koprskega Cimosa, ki spadata tudi v sam slovenski vrh v kategoriji mlajših dečkov B. Primorci so turnir v Reki končali na 5., Ormožani pa na odličnem 2. mestu.
V predtekmovanju so jeruzalemčki v skupini D prikazali največ in najprej suvereno premagali tretjo ekipo Hrvaške Zamet z 9:4. V drugi tekmi predtekmovanja proti Dugemu selu (14:7) je bil rezultat izenačen do 5:5, nato pa je mladim Vinarjem uspela serija z 8:1. V polfinalu so Ormožani prikazali svojo najboljšo predstavo na turnirju in gladko ugna-
li ekipo reške Kozale s 17:6. Pred velikim finalom z gostitelji turnirja so Ormožani po prikazanem veljali za favorita, vendar so se stvari zasukale v nasprotno smer in Trsat, hrvaški državni prvak pri letnikih 1997, je zasluženo visoko ugnal neprepoznavne jeruzalemčke. Kljub porazu v taboru Ormožanov ni bilo razlogov za razočaranje, saj si je ekipa nabrala nove bogate izkušnje, ki ji bodo še kako prav prišle v prihodnosti. Na turnirju je nastopala tudi B-ekipa Jeruzalema, ki je zasedla končno 12. mesto. V ekipi so igrali večinoma fantje letnika 1998 in 1999 ter celo 2000, ki kljub štirim porazom niso razočarali, saj so iz tekme v tekmo kazali vedno več. Barve Jeruzalema so v Reki zastopali: Kevin Caf, Jurček Korpič Lesjak, Dominik Ozmec, Tilen Kosi, Nino Ulaga, Tomaž Žganec, Matic Štumberger, Gašper Horvat, Vid Lukman, Dejan Kociper, Miha Kol-
mančič, Uroš Belec, Martin Hebar, Gašper Hebar, David Lukner, Timon Grabovac, Rene Plavec in trenerja Mladen Grabovac ter Uroš Krstič.
Rezultati A-ekipe: Jeruzalem A - Zamet Reka 9:4, Jeruzalem A
-	Dugo selo 14:7, polfinale: Jeruzalem A - Kozala Reka 17:6, finale: Jeruzalem A - Trsat Reka 7:15.
Rezultati B-ekipe: Jeruzalem B
-	Kozala Reka 4:9, Ormož B - Kar-lovac 8:15, Jeruzalem B - Dugo selo 5:11, tekma za 11.-12. mesto: Jeruzalem B - Ludbreg 9:10.
Končni vrstni red: 1. Trsat Reka, 2. Jeruzalem Ormož A, 3. Pecine Reka, 4. Kozala Reka, 5. Cimos Koper, 6. Zamet Reka, 12. Jeruzalem Ormož B.
Naj strelec: Aleks Vlah (Cimos Koper); naj vratar: Antonio Pilat (Pecine Reka); naj igralec: Marko Prpic (Trsat Reka)
Uroš Krstič
Mladi Ormožani so na Reki osvojili izjemno 2. mesto.
Foto: Tjaša Brumen
Bowling m Državna in podjetniška liga
Državni prvaki premočni
Državna liga
V	vnaprej odigrani tekmi 4. kroga se je ptujska ekipa Ptuj 2 pomerila z najboljšo slovensko ekipo, Xtreme 1. Gostje so svojo kvaliteto dokazali tudi na stezah, saj so s povprečjem več kot 211 podrtih kegljev na igro suvereno zmagali z rezultatom 12:2 (najboljši posameznik je bil Žiga Ka-lan, ki je v šestih igrah podrl 1312 kegljev). Domačini so p rav ta ko dosegli dober skupni rezultat (povprečje več kot 180), prvo ime ekipe pa je bil Črtomir Goznik (1156). Prav slednji je bil tudi režiser najbolj tesnega razpleta v posameznih dvobojih: v tretji igri je Kalana v neposrednem dvoboju premagal z rezultatom 259:258!
Podjetniška liga
V	začetku tedna so tekmovanje pričeli v podjetniški bowling ligi. Letos je 16 ekip razdeljenih v dve
skupini: po končanem prvem delu se bodo prve štiri iz obeh skupin pomerile v skupini za prvaka, druge štiri pa za uvrstitev od 9. do 16. mesta. Najboljši rezultat 1. kroga je dosegla ekipa Tamesa, enako število točk pa je osvojila še ekipa DaMoSS, ki je svoje tekmece v skupnem seštevku premagala le za en podrti kegelj (bila je zelo »srečna« v posameznih dvobojih)!
Skupina A
Rezultati 1. kroga:
-	Radio-Tednik Ptuj 7:1,
-	Garant zavarovanje 6:2, Ptuj 4:4, Talum - Projekta
1.	DAMOSS	2530
2.	PROJEKTIS	2740
3.	TALUM	2423
4.	PSS	2413
5.	MESTNA OBČINA PTUJ 2387
6.	GARANT ZAVAR.	2444
7.	PROJEKTA ING.	2162
8.	RADIO-TEDNIK PTUJ	2529
DaMoSS Projekt is PSS - MO ing. 6:2.
168,1
171.3
151.4 1S0,8 149,2 1S2,8 13S,1 1S8,1
Skupina B
Rezultati 1. kroga: Tames - Ilkos 7:1, VGP Drava - MP Ptuj 6:2, Avto-prevozništvo Novak - Boxmark 6:2, db Transport - BC Ptuj 4:4.
1.	TAMES	2772	7	173,3
2.	VGP DRAVA	2444	6	152,8
3.	AVTOPREVOZ. NOVAK 2422	6	151,4
4.	DB TRANSPORT	2601	4	162,6
5.	BOWLING C. PTUJ 2580	4	161,3
6.	BOXMARK	2429	2	151,8
7.	MP PTUJ	2243	2	140,2
8.	ILKOS	2200	1	137,5
Najboljši posamezniki 1. kroga:
1. Sebastijan Kotnik (Projektis) 777, 2. Tomi Držaj (db Transport) 765, 3. Igor Vidovič (Tames) 740, 4. Branko Šmigoc (Garant zav.) 728, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 697, 6. Marko Šamperl (BC Ptuj) 695, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 693, 8. Mitja Šegula (Tames) 689, 9. Danica Šegula (Tames) 688, 10. Gregor Mi-ložič (BC Ptuj) 678 ...
JM
Foto: Marjan Kelner
Ekipa BK Ptuj 2: Marko Drobnič, Črtomir Goznik, Tomi Držaj, Silvo Strauss in Milan Berghaus
Iščete svoj stil	^
Sonja v klasični crno-beli eleganci
Sonja Erlač je doma iz Zabovcev v občini Markovci, po poklicu ekonomistka. Njeno podjetje je šlo v stečaj, od takrat je nezaposlena. Kot invalidka pa še težje dobi zaposlitev. Izjemno se trudi, da bi svoje zdravstveno stanje izboljšala, tudi s pomočjo alternativne medicine. Rezultati so vidni. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, ker ima rada izzive. Stara je 52 let.
V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Sonji ugotovili suho kožo, ki ji je potrebno v tem zimskem času posvečati še posebno pozornost, ker ob vlagi takšna koža potrebuje tudi precej maščobe. Da bi preprečili negativne vplive nanjo, jo je po nanosu ustrezne kreme potrebno še dodatno zaščititi s pudrom. Kozmetičarka ji je kožo površinsko očistila, s pilingom odstranila odmrle celice in oblikovala obrvi. Priporočila ji je občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu, ki je nujno glede na stanje kože, prav tako pa tudi uporabo ustreznih preparatov za njen tip kože.
Gospa Sonja je imela dolge in izsušene lase. Za njeno novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Dogovorili sta se, da ji je na dolžini odrezala toliko las, da si jih bo lahko občasno še spela v čop. Odločili sta se za posneti paž. Lase ji pobarvala ploskovno, spodaj temnejše, zgoraj svetlejše, tako da se barvi prelivata. Pričesko je oblikovala s krtačo, na koncu pa dodala še gel Brilljante affair.
Make up je vizažistka Min-
ka Feguš začela z nanosom pudra, s katerim je rahlo prekrila obraz. Temno rjavo je ob-robila veke in rahlo zabrisala zunanje kote vek. V rožnatem tonu pa je nežno poudarila ustnice in ličnice.
Zima se počasi poslavlja, sonce nas vsak dan bolj razveseljuje s svojo toploto, kljub temu pa bomo še nekaj časa ostali v toplih oblačilih, je povedala stilistka Sanja Veličkovič. Gospo Sonjo je oblekla v dokaj klasično elegantno kombinacijo, črne hlače, belo bluzo, pleteno jopico in salonarje. Dodala pa je še nepogrešljivo torbico. Črne hlače elegantnega kroja in ustreznega materiala je kombinirala z bluzo na beli osnovi, popestreni s tankimi vzdolžnimi sivimi in črnimi črtami. Sam kroj bluze je zelo eleganten, ima globok V-izrez in se v pasu zavezuje s širokim trakom, ki v tem primeru služi kot okras namesto pasa v hlačah. Bluzo lahko nosimo preko hlač ali v hlače. Že sam material bluze je rahlo svilenega svetlečega videza, kar pomeni, da tudi brez nakita deluje zelo elegantno. Hlače so ravnega kroja, malo širše po celi dolžini in z višjim pasom. Za prehodni čas in tem-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Stanko Kozel
Sonja prej ...
. in pozneje
peraturne spremembe bo gospe Sonji zelo prav prišla siva pletena jopica, ki jo lahko ležerno položi preko ramen, po potrebi pa tudi obleče. Vse tri kose oblačil je stilistka izbrala v trgovini Mura, obutev in torbico pa v trgovini Alpina, črne salonarje z višjo peto in z zanimivim detajlom na sprednjem delu, kjer so kombinirani z lakastim delom, ki se sklada s torbico, v kateri se prav tako mešata črno mat usnje in črni lak. »Gospa Sonja je obuta in oblečena in se zdaj lahko mirno poda na kakšen resen službeni pogovor. Gotovo bo njena preobrazba
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
Slomškova 22 10 % popust v februarju

im«
Foto: Stanko Kozel
Sonja v oblačilih iz Mure, čevljih in torbici iz Alpine.
zmedla marsikoga, ki jo pozna tako, kot smo jo spoznali mi; zelo športno in aktivno gospo v večnih kavbojkah,« je po preobrazbi povedala sti-listka Sanja Veličkovič.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je gospa Sonja izmed storitev izbrala limfno drenažo. Osnovni namen
limfne drenaže je čiščenje telesa. Pri tem se odplavlja limfa, nasičena z makromule-kulami, limfociti in odpadnimi snovmi. Vse to so produkti metabolizma celic. S tem ustvarimo prednost. Med-celični prostor postane bolj prehoden in snovi, potrebne za normalno delovanje in regeneracijo celic, lažje pridejo do cilja. Izboljša se tudi delovanje imunskega sistema, kar je še posebej priporočljivo v tem času nizkih temperatur.
»Res imam občutek, da je iz mene izginila vsa napetost in zabuhlost, ki sem jo imela v sebi,« je po limfni drenaži povedala gospa Sonja. Limfna drenaža je primerna za odpravljanje edemov (oteklin) in izboljšanje imunskega sistema, ima pa tudi veliko medicinskih indikacij, še posebej pa je priporočljiva za osebe, ki imajo težave z venami, je še dodala vodja kozmetičnega studia Olimpic Silva Čuš.
MG
49. Mednarodni pustni festival
kurentovanje 2009
Ptuj, Slovenija, 14. - 24. februar
Boli staro, boli
¡olj staro, 'DOU dobro
Karnevalska dvorana
na Vicavi (nekdanjavojašnica) in pustni Super Li
Prodajna mesta vstopnicza karnevalsko dvorano (predprodaja vstopnic od 6. 2.)
•	TIC PTUJ, HOTEL POETOVIO,
KIOSK PRED KARNEVALSKO DVORANO NAVIČAVI (na dan prireditve)
•	PRODAJA PREKO SISTEMA EVENTIM (eventim.si, vstopnice.net, koncert.com)
Petek, 13. februar
KARNEVALSKO OGREVANJE
Karnevalska dvorana, od 21.00 do 04.00
WINTER HOUSE PARADE
BARBARA TUCKER IN MEDNARODNA ZASEDBA DJ-EV
Super Li, VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI, 6 EUR
www.kurentovanje.net

Sobota, 14. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
VALENTINOVVEČER
DELFINI.ATTIC ECHO, SEVERINA 12 EUR
Bogat zabavno-glasbenl in animacijski program. Super Li, After party
Nedelja, 15. februar
Karnevalska dvorana, od 12.00 do 19.00
Humorna narodno zabavna prireditev ORFEJČKOVA GOSTILNA VSTOP PROST
ANSAMBEL ŠTRK, VESELE ŠTAJERKE, KLAPOVUHI, STANE VIDMAR, NATALIJA KOLŠEK, MAJA KAMPL, LUKA in PEPI ... Domače dobrote in koline. Animacija otrok.
(org: Radio Tednik Ptuj, PP Gostinstvo, aktivi kmečkih žena)
Karnevalska dvorana, od 21.00 do 02.00 KONCERT GIBONNI in AKI RAHIMOVSKI (ex Parni valjale) 13 EUR s skupino BRK BAND
Ponedeljek, 16. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 ROČK VEČER
DJ, BIGFOOTMAMA.DAND 6 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Torek, 17. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 NORO DOBRO
NEISHA, PC MAMBO, KATALENA, ZORANPREDIN in GLOBOKA GRLA 6 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Sreda, 18. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
OD SRCA DO SRCA
KVINTON, PLESNI STUDIO D2E, MAGNIFICO	11 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Četrtek, 19. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 KRALJ BALKANA -TURBO FOLK MANIJA DARUS, MILE KITIC	11 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Petek, 20. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 VEČER NOSTALGIJE
DELFINI, NOVIFOSILI 13 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Sobota, 21. februar
Karnevalska dvorana, od 14.30 do 16.45
VELIKO OTROŠKO RAJANJE
SAM SEBASTJAN, SPIDI IN MINI ZVEZDE, MINI DAME	4 EUR
otroci VSTOP PROST
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00
(ob 23.30 vstop za maske, brezvečerje)
S0B0TNAVR0ČICA
IRENA VRČKOVNIK, PC MAMBO, TURBO ANGELS, POP DESIGN
25 EUR (z večerjo), 10 EUR (maske)
Zabavno-glasbeni in animacijski program, izbor in nagrajevanje najlepših skupinskih mask, obisk slovenskih mišic, nastopi plesnih skupin,vroča presenečenja ...
Super Li, SKUPINA E.T. IN KARMA, 8 EUR
Nedelja, 22. februar
Karnevalska dvorana, od 14.00 do 22.00 PTUJSKI KARNEVALSKI ŽUR VSTOP PROST
Zabava udeležencev mednarodne karnevalske povorke
SLOVENSKI MUZIKANTJE in ANSAMBEL BRATOV GAŠPERIČ
Zahvala sodelujočim etnografskim skupinam v povorki in podelitev nagrad karnevalskim skupinam.
Ponedeljek, 23. februar
Karnevalska dvorana, od 16.30 do 18.30
VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z ROMANO IN JARARAJO	4 EUR
otroci VSTOP PROST
(organizatorja: Center interesnih dejavnosti Ptuj in Društvo prijateljev mladine Ptuj)
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
PREDPUSTNIVEČER
DJ, DRAŽEN ZEČIČ, JASMIN STAVROS
12 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Torek, 24. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
VELIKI PUSTNI FINALE
KINGSTON, TANJA ŽAGAR, BOŠTJANKONEČNIK	10 EUR
Bogat zabavno-glasbeni in animacijski program.
Super Li, After party
NAROČNIK OGLASA MEMORIA D.O.O.
Dornava • Fotografska razstava
Prva razstava o Dornavskih ciganih
V dornavski občinski stavbi je te dni na ogled fotografska razstava o najbolj prepoznavnih dornavskih pustnih likih - ciganih.
»Razstavljene fotografije so bile večinoma posnete lani na festivalu v Dobovi, nekaj pa jih je tudi še od prej, z drugih nastopov Dornavskih ciganov. Kaj več pa o sami razstavi ne bi niti povedal, saj vse povedo fotografije,« je bil na krajši otvoritvi v četrtek zvečer redkobeseden avtor Marijan Petek.
Razstavo je odprl župan Rajko Janžekovič, ki je tudi sam izrazil navdušenje nad izbrano serijo fotografij, sicer pa še povedal, da bo prva tovrstna razstava nekaj časa gostovala v dornavski občinski stavbi, nato se bo preselila v ptujski nakupovalni center Qlandia, zatem pa še v nekaj občin po Sloveniji: »Tudi to je lep način promocije naše občine. Zahvaljujem se tako fotografu Petku kot tudi vsem ostalim, ki so pomagali pri pripravi te razstave, kjer si lahko ogledate tudi pravo cigansko družino. Res je, da sem se dogovoril le o tem, da se na razstavo pripeljeta
cigan in ciganica, ampak saj veste, ciganov vedno pride veliko ... « je v šaljivem tonu zaključil kratek uradni del otvoritve razstave župan, čeprav
je bilo povedano čista resnica; Dor-navski cigani namreč že leta dolgo veljajo za eno najštevilčnejših pustnih skupin na ptujskem karnevalu
(in seveda tudi doma, na dornavski povorki), vsaj enako kot po številčnosti pa so znani še po izjemnem pogumu z ostro nabritim jezikom,
ki je dodobra ošvrknil tudi vse častne goste ptujskega karnevala.
Sicer pa Dornavski cigani nikakor niso »nastali« pred nekaj leti, ampak se v javnosti pojavljajo že najmanj 40 let, kar dokazujejo tudi najstarejše fotografije, datirane v leto 1967.
Otvoritev razstave se je zaključila z veselim rajanjem ob zvokih ciganske muzike, za katero je poskrbel ob tokratni priložnosti posebej imenovan Cigo band.
SM
Avtor razstave fotografij o Dornavskih ciganih Marijan Petek je ob otvoritvi povedal, da fotografije govorijo same zase.
Ena izmed niza Petkovih fotografij o Dornavskih ciganih - ujet trenutek na sliki res pove več kot besede ...
Foto: SM
Foto: SM
Piše: Uroš Žajdela • Cape Verde ali Zelenortski otoki (6.).
Santo Antao je turistično najmanj razvit otok v sklopu Zelenortskih otokov, hkrati pa se zaradi izjemno ugodnih klimatskih pogojev, visoke vlažnosti ter zadostne količine padavin dobršen del nacionalnega poljedelstva in kmetovanja izvaja na tem otoku, v manjšem obsegu prav tako na otoku Santiagu. Priobalna prestolnica Ribiera Grande odseva opevan tradicionalizem otoka, a pravi raj se pravzaprav skriva v istoimenski dolini, ki se razprostira v njeni okolici in predstavlja enega izmed svetovnih čudes pohodništva. Sama prestolnica se, razen izjemno prijetne cerkvice in nekaj kolonialnih stavb, ki dokazujejo vpliv portugalske arhitekture, ne more ravno pohvaliti s stavbno izjemnostjo,
Cena trajekta (Sao Vicente-Santo Antao) - 14 EUR Zemljevid otoka in poti - 18 EUR Prenočišče - od 15 EUR (skupna kopalnica)
Liter goiaba marmelade (od lokalcev) - 2,5 EUR Ribja specialiteta (praviloma tuna) - 7 EUR
hkrati pa so tudi lokalni ljudje precej manj naklonjeni turistom, pri čemer izstopajo predvsem nepremišljeni vozniki kombijev, ki s svojo vratolomno vožnjo ogrožajo sebe in vse ljudi okrog sebe. Potrebno je priznati, da vsakdan številnih domačinov ni ravno posut z rožicami, saj je pravi podvig ukvarjati se s poljedelstvom oziroma kmetijstvom na teh strminah, vendar pa je to edini vir zaslužka in preživetja v oddaljenih in težko dostopnih vasicah. Ha-loške strmine so v primerjavi s temi
strminami pravi raj za kmetovanje.
Izjemni pohodi po vulkanskih poteh
Vendarle pa sva midva prvenstveno pripotovala na ta otok zaradi pohodov in moram priznati, da so pravzaprav vse pohodniške poti zelo skrbno in hvalevredno opremljene ter urejene, tako da je navigacija po magmatskih kamninah in vrhovih povsem mogoča brez lokalnih vodičev. Ob poteh so tudi strnjena naselja, kjer je moč kupiti prepotrebna osvežilna sredstva, predvsem vodo, saj je potreba po njih zaradi izjemne vlažnosti izredno visoka. Vsekakor pa so številni razgledi in pogledi vredni vsakega napora in žrtvovanja in zlahka te pohode opredelim kot najatraktivnejše in fascinantne v moji kratki popotovalni zgodovini. Ob poteh so tudi lokalni ljudje že v veliki meri navajeni na pohodnike in venomer pripravljeni pomagati z napotki in usmeritvami. Zaradi izjemnega naklona je zanimivo spremljati rastlinske (obdelovalne) pasove ob poteh, saj te najprej pozdravi tropski pas z nasadi banan, mangov in sladkornega trsa, čemur na nadmorski višini okrog 400 metrov sledi evropsko-ameriški kontinentalni pas s koruzo in nasadi bučk ter na višini okrog 800 metrov najdemo krompir, bučke itd. Dolina Ribiera Grande, ki zaobjema vsaj
30 kilometrov najrazličnejših, tako po težavnosti kot lepoti, urejenih poti, zagotavlja nepozaben pohod predvsem v mesecih po deževnem obdobju, saj so vrhovi in sicer hribi posuti z zelenimi površinami, med katerimi se igrivo razkazujejo raznobarvne rožice. Vendar pa so nekate-
ri pohodi izredno neprijetni za ljudi z višinskimi težavami, saj zaradi specifičnosti magmatskih kamnin doline ustvarjajo izjemne naklone in pogosto nas ozka, morebiti meter široka pot vodi do želenega cilja.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Famozna pokrajina otoka Santa Antao zagotavlja izjemne pohode po magmatskih strminah. Domačini uporabljajo vulkanske kamnine za gradnjo hiš in tlakovanje cest.
Santa Antao, otok presežkov
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Avtomobili, ki presegajo meje povprečnega
Na Zelenortskih otokih naju izjemno presenetijo veliki in za evropske razmere nesramno dragi avtomobili, mnoge med njimi le v zelo omejenih količinah srečaš v Sloveniji. Zgodba za temi "mašinami" je zelo preprosta. Namreč, veliko ljudi se je s trebuhom za kruhom preselilo v ZDA, po nekaterih podatkih diaspora v Bostonu obsega kar 400.000 prišlekov iz Zelenortskih otokov, kjer so si uredili življenje in sedaj z najrazličnejšimi načini pomagajo družinskim članom, še živečim na Zelenortskih otokih, med drugim tudi s pošiljanjem rahlo uničenih avtomobilov, ki v ZDA zaradi specifične oblike zavarovanja izgubijo vrednost, tukajšnji pobalini pa jim v svojih delavnicah vrnejo vso predhodno veličino. Mnoge med njimi uporabljajo za javni transport, nekateri pa so preprosto namenjeni prodaji bogatejšemu sloju, predvsem politikom in poslovnežem.
Foto: Uroš Zajdela
Prestolnica Ribiero Grande, do katere vodi edinstvena čezotoška cesta, odseva tradicionalizem in portugalsko arhitekturo. Javni transport je omejen zgolj na taksne kombije, imenovane "aluger".
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Primusove vinske zgodbe
Cviček, vinski posebnež - Konzorcij pridelovalcev Cvička 13.2. ob 20. uri
Gola pustni ples z večerjo v klubu Gemina XIII
Deja Vu band. Soorganizator Rotary klub Ptuj. 14.2. ob 20. uri
Tadej Toš, Zapufan pika sn
15.2., 22.2,1.3., 8.3.....ob 19. uri
Pustna zabava s skupino Black & White
Vstopnina 10 EUR 20.2. ob 20. uri
Sobotni pustni ples z ansamblom Ekart
Vstopnina z večerjo 30 EUR 21.2. ob 20. uri
4L
Grand Hotel Primus
<è>
GEMINA ®
GEMINA
r-i-u-B
«té*
GEMINA
«t»
GEMINA
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
Krhki flancati s smetano
Sestavine:
15 dag moke 3 dag masla 2 rumenjaka 2-4 žlice belega vina 2 žlici sladke smetane sol, vanilin maščoba za cvrenje sladkor v prahu Potek priprave: Moko, maslo, rumenjake, vino in sol damo v manjšo skledo in zgnetemo grobo testo. Nato dodamo še sladko smetano in vanilin in gnetemo tako dolgo, da dobimo lepo gladko testo (kot testo za rezance). Pripravljeno testo pokrijemo in damo počivat za vsaj dvajset minut. Nato ga tanko razvaljamo in s pomočjo noža ali koleščka narežemo na kvadrate, ki jih po sredini vsaj dvakrat prerežemo. V vročo maščobo jih polagamo tako, da notranje trakove poljubno razpotegnemo. Na hitro ocvremo. Se rahlo tople potre-semo s sladkorjem v prahu in ponudimo.
Kvašeni flancati
Sestavine:
50 dag moke
2	jajci
6 dag sladkorja
3	dag kvasa 5 dag masla
0,5 dl ruma sol, limonina lupina
1	vanilin
2	dl mleka maščoba za cvrenje sladkor v prahu
Potek priprave:
Kvas pristavimo v malo količino toplega mleka in mu dodamo žličko sladkorja in žličko moke, da hitreje vzhaja. Posebej presejemo moko, ji dodamo va-nilin, sladkor, sol in limonino lupino. Sestavine premešamo in prilijemo vzhajan kvas, toplo mleko in jajci. Ko smo dobili grobo testo, prilijemo stopljeno maslo in rum. Gnetemo tako dolgo, da dobimo gladko testo. V kolikor je testo premehko, dodamo malo ostre moke. Testo damo vzhajat za vsaj 15 minut, nato ga razvaljamo za prst na debelo, narežemo pravokotni-ke, jih po sredini en ali dvakrat prerežemo in jih v vroči maščobi ocvremo. Ocvrte po želji po-tresemo s sladkorjem v prahu.
Krhki flancati s smetano
Ocvrti skutni obročki
Tačke in repki
Občasni napadi slabosti in bruhanje v avtomobilu
Bralka Janja piše, da ima psička koker španjela, starega leto in pol. Skrbi jo, ker se kužek pogosto slabo počuti in tudi bruha. Ko se bruhanje konča, je kužek še kar nekaj časa žalosten in otožen. Moti jo tudi, ker kužek vedno bruha, kadar se vozi v avtomobilu. Že po nekaj minutah vožnje se začne sliniti in čez nekaj trenutkov se izbruha. Potem je spet žalosten in otožen. Bralka sprašuje, kaj naj stori in če se bo njen kužek sploh lahko vozil v avtomobilu.
Kužek bralke Janje ima očitno dve težavi s svojim želodčk-om, ki pa ju ne gre povezovati.
Bruhanje v avtomobilu je pogosta težava predvsem mladih psov. Največkrat se to dogaja kužkom, ki se ne vozijo radi. Že
Jogurtove miške
Sestavine:
2 navadna jogurta
2	žlici sladkorja
3	jogurtovi lončki moke 2 celi jajci
1 pecilni prašek sol, vanilin 0,5 dl ruma maščoba za cvrenje Potek priprave: Navaden jogurt sipamo v večjo skledo, dodamo sladkor, sol, vanilin in jajca in premešamo. Dodamo še moko s pecilnim praškom in rum. Ko dobimo gladko testo, lahko segrejemo maščobo in v dovolj segreto s pomočjo manjše žlice polagamo pripravljeno testo. Miške z dodatkom navadnega jogurta cvremo počasi, da v sredini ne ostanejo surove. Zlato rjavo ocvremo. Okus jim lahko izboljšamo, če dodamo 10 dag rozin.
Ocvrti skutni obročki
Sestavine:
10 dag skute
1	jajce
2	žlici olja
4	dag sladkorja 2 žlici mleka
1 žlica rozin 20 dag moke 1/2 pecilnega praška malo soli
maščoba za cvrenje sladkor v prahu za posip
Potek priprave:
Iz vseh sestavin na hitro
zgnetemo testo, ki ga pustimo počivat 15 do 20 minut. Nato ga razvaljamo. Z okroglim modelom izrežemo večje kroge, z manjšim pa izrežemo sredino, tako da dobimo prstane. Tako oblikovano testo polagamo v vročo maščobo in na hitro ocvremo z obeh strani. Preden ponudimo potresemo s sladkorjem v prahu.
Krofi z muškatnim oreškom
Sestavine:
1 kg moke 10 dag sladkorja 6 dag kvasa 10 dag masla 10 rumenjakov 1 celo jajce 1 vanilin ščep soli limonina lupina malo ruma
1/2 muškatnega oreška
1/4 l mleka
1/4 l kisle smetane
Potek priprave:
Iz naštetih sestavin zgnete-mo bogato kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. Iz vzhajanega testa oblikujemo krofe, ki jih ponovno vzhajamo in nato v vroči maščobi počasi ocvremo. Preden jih ponudimo, jih napolnimo s poljubno marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu.
(Iz knjige Sodobne domače jedi V. in N. Pignar)
po nekaj minutah vožnje z avtomobilom se začne kužek slabo počutiti, postane nemiren, požirati začne slino, ki se mu tudi izceja iz gobčka. Naslednja faza je bruhanje in davljenje. Ko se kužek izbruha, je zelo
žalosten in otožen, in če se ne ustavimo in ga izpustimo ven iz avtomobila, ga sprehodimo in počakamo nekaj časa, se bo bruhanje ponovilo. Vzrok zgoraj omenjenemu je nestabilen center za ravnotežje, pogosta težava predvsem mladih psov. Težava je sicer popolnoma nenevarna, vendar zelo moteča za lastnika psa. Takšnega kužka ne moremo vzeti zraven na daljšo pot z avtomobilom in to nam lahko krepko prekriža načrte. Kužka, ki ima težave s centrom za ravnotežje, je potrebno počasi privajati na vožnjo z avtomobilom. Sprva kratke vožnje in kasneje vse daljše. Kužek mora sprevideti, da ni nič nevarnega in počasi bo postal sproščen in vesel vožnje v avtomobilu. Po navadi se težave zmanjšajo oziroma povsem prenehajo, ko kuža odraste. Pomembno je, da je kužek, preden gre na pot, popolnoma tešč, kar pomeni, da ne sme jesti in tudi piti ne. Vodo vzamemo zraven, se večkrat ustavimo in mu ponudimo nekaj požirkov. Če so težave prehude, se lahko posvetujemo s svojim veterinarjem, ki nam bo predpisal tabletke proti bru-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
hanju v avtomobilu za pse, ki se imenujejo Cerenia in so zelo učinkovite v preprečevanju bruhanja. Uporabimo jih le, če se odpravljamo na daljšo pot s svojim kosmatincem.
Drugače pa je z bruhanjem, ki se pojavlja čez dan, še posebej, če je povezano s slabim počutjem in se pojavlja večkrat tedensko ali celo večkrat dnevno. Razčistiti in poiskati je potrebo vzrok, zakaj žival bruha. Treba je odvzeti kri, opraviti ultrazvok in po potrebi rentgen. Pogosto bruhanje v povezavi s slabim počutjem je lahko posledica najrazličnejših težav, od nepravilne prehrane, organskih in infekcijskih obolenj do tumorjev v trebuhu. Bralko Janjo vabim, da se oglasi v ambulanti s svojim kužkom. Najti moramo vzrok bruhanju in ga odpraviti. Le tako bomo lahko pomagali njenemu kužku, saj preprečevanje bruhanja z zdravili, ne da bi ugotovili vzrok, ki je privedel do bruhanja, ne vodi k ozdravitvi živali, temveč samo k poslabšanju splošnega stanja živali. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
K Valentinu po ključ od korenin
Zima se je pričela bližati kraju. Sredi februarja, ko se čutno in opazno podaljša dan po dolgih zimskih nočeh, ko že vsak sončni žarek, ki se prebije skozi zimsko meglo, prinaša odjugo in toploto, se v zraku že čuti vonj po prebujajočem se življenju v naravi po njenem zimskem mirovanju.
V	vrtu pričnemo s tistimi vrtnimi opravili, ki morajo biti opravljena do prebujanja vrtne narave iz zimskega sna oziroma najkasneje do brstenja in ozelenitve. Pregovorno lahko pričnemo z vrtnimi opravili na prostem, ko sv. Valentin, ki goduje 14. februarja, prinese ključ do korenin, z obdelavo zemlje ter setvami pa šele, ko se dovolj odcedi ter ogreje, ko sv. Rupert, ki goduje 27. marca, zemljo odklene.
V	SADNEM VRTU zaključujemo rez leske, ker bo ta sadna vrsta pričela med prvimi vegetirati in cveteti. V starejših grmih ali drevesnih krošnjah nekoliko prikrajšamo ogrodne veje, da se bo na njih obnovil rodni les, izrežemo v notranjost raščene veje in poganjke, ki zgoščujejo in zasenčujejo notranjost krošnje, ter porežemo bohotivke iz debla ter koreninske izrastke.
Orehom, ki presegajo rast v višino, prikrajšamo vrh na primerno, odrežemo suhe, poškodovane in v rasti napačno usmerjene veje, sicer pa oreh ne potrebuje vzgojne rezi, saj si že po naravi oblikuje dovolj redko in enakomerno rašče-no drevesno krošnjo. Rane po rezi zgladimo z ostrim nožem ter premažemo z voščeno pasto, da preprečimo solzenje. Pri starejših jablanah, hruškah, kutinah ter slivah, ko jim izreže-mo suhe, poškodovane ter bolne veje, v rodnih vejah izrezujemo izrojene vejice, ki so močno obraščene z zveriženimi rodnimi brsti, da rodni les pomladimo. Staro suho skorjo z debel ter ogrodnih vej s strguljo ostrugamo ter z žično ščet-
ko očistimo, da uničimo škodljivce, ki tamkaj prezimujejo. Grmovnice sadnega jagodičevja - ribez, kosmulja, maline in robide - prično prej brsteti kot drevnine, ker med koreninami in vejami ni debla, ki podaljša pot rastlinskih sokov k brstičnim vršičkom. Če pa so posajeni na zavetnejših mestih sadnega vrta, pa je brstenje še zgodnejše. Rez grmovnic opravimo, preden vzbrste, da jih ne oviramo v začetni vegetaciji ter ne otresemo brstov. Pri malinah je bilo potrebno dvoletne izrojene ter suhe rozge obrezati in sežgati že v jeseni, da preprečimo prezimitev malinove muhe v odmrlih rozgah, če pa to ni bilo storjeno, pa opravimo to še pred začetkom vegetacije. V grmih ribeza in kosmulje izrežemo tri do štiri leta stare izrojene veje, poganjke, ki rastejo v notranjost grma in ga zasenčujejo, ter šibke nedorasle poganjke. V grmu pustimo med mladimi enoletnimi poganjki za obnovo grma toliko najbolje raščenih in enakomerno razporejenih, kot smo izločili starih.
V	OKRASNEM VRTU so prve kali narcis, zvončkov, hija-cint, žafranov ter tulipanov že vznikle. Ko se bo zemlja toliko odcedila, da se kot blato ne oprijema orodij, jo okrog kličnih listov plitvo prerahljamo ter izpulimo pozimi vznikle plevele, nekateri med njimi so že pričeli cveteti in semeniti.
Grmi vrtnic prično že po nekajdnevni otoplitvi brsteti. Da pri kasnejši rezi ter pletvi grmov ne bi poškodovali ali osipa-li brstov, jih odgrnemo, če smo jih s kompostovko ali šoto zavarovali pred zimsko pozebo, ter obrežemo. Rez opravimo na kratke reznike s 4 do 6 očesi na enoletnih enakomernih razporejenih poganjkih v grmu tako, da bo vrhnje oko obrnjeno navzven. V notranjost grma ter slabo razvite poganjke odstranimo. Očesa v začetku brstenja niso občutljiva na pozne zimske ohladitve, še ne ozelenele močno vzbrstele grme pa je v hladnih nočeh priporočljivo zavarovati pred pozebo s pokrivali.
V	ZELENJAVNEM VRTU na zemlji, dokler ni dovolj odce-jena ter primerna za obdelavo, ne počnemo nič. Za ustrezno gnojenje ter prehranjevanje vrtnin po nekaj letih izgubimo nadzor, zato je priporočljivo vrtno zemljo dati v pedološko analizo. Če bo potrebno apnenje, ga opravimo le na gredicah, ki jih ne bomo gnojili s hlevskim gnojem.
Miran Glušič, ing. agr.
Mšddfflt R februarja -1% februarja
13 -petek	14-sobota	15-nedelja	16-ponedeljek
17-torek	18-sreda	19-četrtek Hi	
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Svetovna potrošnja še naprej strmo upada (1. del)
Da se stanje še naprej slabša, so pred kratkim pokazali podatki za decembrsko potrošnjo. Le-ta je močno upadla po celem svetu, kar je takoj sprožilo nov val odpuščanj. Samo v ponedeljek, 26. januarja, je bilo napovedanih 70.000 prekinitev pogodb delovnega razmerja. Številka vsak dan hitro narašča. Bančni sektor si je sicer res nekoliko opomogel, vendar se stanje niti malo ni izboljšalo. Banke namreč zaradi medsebojnega nezaupanja še vedno druga drugi ne posojajo denarja in tako še naprej hromijo gospodarstvo. V zadnjem govoru predsednika Evropske centralne banke Tricheta je bila jasno izražena zaskrbljenost nad tem problemom. Tiste banke, ki imajo presežek sredstev, tega raje vežejo na centralni banki po smešno nizki obrestni meri, kot pa da bi ga posodile naprej drugim bankam ali gospodarstvu. Napovedi za stanje gospodarstva v EU za leto 2009 so bile seveda popravljene navzdol in jasno je, da recesiji nismo in tudi še nekaj časa ne bomo ubežali. Napovedi namreč kažejo izboljšanje v letu 2010, vendar ob predpostavki, da se stanje ne bo še poslabšalo. Jasno je, da gospodarstvo upada, kar pomeni, da se bodo napovedi kaj kmalu še poslabšale. S tega vidika kakšnega resnejšega okrevanja do poletja zagotovo ni pričakovati. Borze bodo takoj, ko bo jasno, da se je padanje zaustavilo, začele rasti in bodo od-skočile nekje 6 do 9 mesecev pred obratom gospodarstva.
Izvolitev oz. zaprisega novega ameriškega predsednika je pokazala, da mu borza še ne zaupa. Tudi nagovor pred imenovanjem, ki je bil namenjen predvsem gospodarstvu, je bil bolj namenjen temu, da Američane pripravi na še slabše čase. Največji poudarek v govoru je bil na energetski neodvisnosti in ogromnih investicijah v obnovljive vire energije. Velik poudarek je novi predsednik dal tudi na zdravstveno oskrbo in s tem povezane investicije. Nepremičninski trg še naprej upada, čeprav je bilo nekaj informacij s tega trga v decembru boljših od napovedi analitikov. Žal ne dovolj, da bi lahko govorili o izboljšanju stanja na nepremičninskem trgu. Enako je z novicami o potrošnji, ki kaže močan upad v decembru in nakazuje še hujše oz. slabše stanje v prvi četrtini letošnjega leta. Delniški trgi tem novicam kljubujejo in se »dobro držijo«, kar pomeni, da je to stanje vračunano v tečaje. Kljub vsemu se lahko kaj hitro zgodi ponovni upad vrednosti delnic, saj se gospodarska slika slabša.
Mitja Petrič
Valentinov horoskop
Ljubezen je nekaj najlepšega, kar se zgodi slehernemu človeku na tem svetu. Prinaša svetlobo jutra in deli luč v temi neravnovesja. V dvoje je življenje kot dehteči cvet vrtnice, vse se vrti, raste in se širi. Ženska in moški morata v življenju postati eno in skupaj se večno učita. Ta pota usode so včasih čudna, včasih poučna in včasih nerazumljiva. Horoskop je spisan zanjo in zanj, naj vam bo za zabavo in zavedajte se, da majhne dejavnosti prinesejo srečo v popolnosti vsakega trenutka. Če ne veste, kaj ji podariti ali mu podariti, potem si poiščite znamenje in pod darilom najdete namig.
Oven
(21. 3.-20. 4.)
Zanjo: Ljubezen bo tako prijetna, kot je jutranja zarja in prinaša neko harmonijo, radost in prijetnosti. Vsekakor bodo žarki večne svetlobe greli vašo dušo in prinašali prijetnosti. Darila: Če jo želite resnično preseneti, ji pripravite nepozaben večer ob svečah in vinu. Seveda pri tem ne dolgovezite. Njena barva je kričečo rdeča.
Zanj: Če ste sveže zaljubljeni, boste slišali rasti travo. Spoznali boste, da vas imajo ženske rade in da vam je ena ukradla srce. Plodno obdobje prinaša tudi odgovornosti. Darila: Glede na to, da jim je športnih duh v genih, je primerna karta za odbojko na mivki. Strast jim povzroča rdeča barva.
Bik
(21. 4.-20. 5.)
Zanjo: Magnetična privlačnost je vaš skriti adut in skozi ljubezen napredujete tako na duhovni kot osebni ravni. Nekoliko bolj tihi boste in skrivnostni, toda pogovori osvobajajo. Darila: Izvirni in v prijetnem vzdušju skupaj ustvarjate čudovite kuharske umetnine.
Zanj: Čeprav bo sprva kazalo mnogo drugače, se potrudite in svojo srčno iz-voljenko razbremenite. To se vam bo obrestovalo. Darila: Vsakega darila so veseli. Če jim podarite kakšnega medvedka s srčkom, jim prebudite spomin na otroštvo. Njihova barva je olivna.
Dvojčka
(21. 5.-20. 6.)
Zanjo: Veselo obdobje prinaša komunikativnost in nenavadne ideje. Praznik zaljubljencev bo prinesel neke izzive. Pri vsem tem morate biti pozorni, da ne spregle-date smerokazov. Darila: Če želite razveseliti svojo drago, potem bodite izvirni in nenavadni. Lahko ste tudi nekoliko romantični in ji po-
darite kakšne misli na temo ljubezni. Barva je rumena.
Zanj: Prihaja obdobje povečanega veselja in neke sreče. Harmonija časa bo nekaj posebnega in tako občutite, da ste dobili krila. Vaša srčna izvoljenka vam jih bo primorana prirezati. Darila: Ugodno je, da mu kupite set svinčnikov in križank, romantično deluje pisana kravata.
Rak
(21. 6.-22. 7.)
Zanjo: Obdobje bo nekoliko bolj občutljivo in zaprli se boste vase. Pravzaprav potrebujete veliko pogovora in nežnosti. Romantika je nekaj prijetnega, izpovejte tudi ljubezen. Darila: Zaradi občutljive in varčne narave ne zapravljate po nepotrebnem. Primerno je, da ji podarite nekaj uporabnega in najpomembneje je, da ste skupaj. Njena barva je bela.
Zanj: Iskre sreče prinašajo neka nenavadna doživetja in harmonijo. V tem času boste postali temperamentni in če ste še samski bo Amorjeva puščica na delu. Darila: Lahko mu napišete neko osebno pismo, kjer mu izpoveste ljubezen. Če rad kuha, je primerna kuharska knjiga. Vesel bo tudi pisanih nogavic.
Lev
(23. 7.-22. 8.)
Zanjo: Vroča in temperamentna energija vam ne bo dala miru in tako najdete vedno nove naloge. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli, duh časa bo nemiren in tako iščete nenavadnosti. Darila: Temeljno pravilo je, da pri vaši srčni izvoljenki ne improvizirate, ampak ste zelo konkretni. Šopek rož in neko osebno presenečenja bosta pika na i. Njena barva je oranžna.
Zanj: Valentinovo bo priložnost za samske predstavnike, da spoznajo nove ljudi in s tem posledično tudi sorodno dušo. Vezani bodo strmeli po pohvali in priznanju. In ga tudi dobili. Darilo: Pri tem boste imeli nekoliko težje delo, kajti njegov okus je prefinjen. Zvezde so prepričane, da je za Sončeve varovance primerno darilo - ogled kina ali da gresta v gledališče.
Devica
(23. 8.-22. 9.)
Zanjo: Čas, ki je pred vami, bo nekoliko bolj skrivnosten. Pri vsem tem velja načelo, da vas spremlja neka magična privlačnost. Tako boste napredovali in duhovno rasli. Darilo: Vsekakor je nujno, da je darilo uporabno, nadvse cenijo ročna dela in tisto, kar je vezano na domačnost. Včasih zanje šteje topla beseda in objem.
Zanj: V času, ko praznuje sveti Valentin, boste nekoliko bolj nemirni. Toda ljubezen vas osvobodi, vaša naloga je, da ji odprete srce in da v to brezpogojno zaupate. Na preizkušnji bo deloma vera. Darilo: Če ni preveč sramežljiv, ga povabite na čokoladno kopel v savno ali pa mu podarite tople nogavice.
Tehtnica
(23. 9.-23. 10.)
Zanjo: Njena vladarica je boginja ljubezni Venera in tudi ženska rojena v tem znamenju z nekim posebnim navdihom zna uživati v ljubezni. Pred vami je čas učenja in romantičnih doživetji. Darilo: Če jo želite resnično presenetiti, ji podarite nekaj, kar je vezano na umetnost, lahko je to svilena ruta mavričnih barv, broška ali sponka za lase. Njena barva je nebeško modra (angelska).
Zanj: Čeprav svojih občutkov ne pokažejo, celo svoje življenje nihajo med čustvi in razumom. Čas prinaša veliko plodnosti in ustvarjalne energije. Uživali boste kot že dolgo ne. Darilo: Seveda so nekoliko občutljivi in skrbno morate izbrati darilo. Pomembna je tudi dekoracija. Podarite mu zgoščenko z instrumentalno glasbo ali ga povabite na masažo stopal.
Škorpijon
(24. 10-22. 11.)
Zanjo: Ognjena energija bo pridih strasti in magična privlačnost vam bo odprla v tem času marsikatera vrata. Razmišljali boste drugače in si omenjeno drugačnost upali priznati na glas. Darilo: Pri tem ne boste imeli lahkega dela, toda na srečo je izbira daril velika. Izbirajte med knjigo, ki je s pridihom vzhodnih kultur in vpisuje moč misli. Ne pozabite ji izpovedati ljubezni.
Zanj: Varovanec planeta Mars je energičen in strasten moški. In v tišini časa pre-mleva dogodke preteklosti. Čas bo spodbuden za nove izzive doma. Darilo: Če sta skupaj že dolgo, ga poznate dovolj dobro in veste, da ima rad skrivalnice. Podarite mu škatlo, v kateri naj bo komplet spodnjega perila v črni in rdeči barvi. Ne pozabite na strasten objem!
Strelec
(23. 11.-21. 12.)
Zanjo: Predstavnice, rojene v tem znamenju, bodo blestele v komunikaciji in pri vseh drugih opravilih. Dogodilo se bo, da vam bo jezik tekel kot namazan in doživeli boste izpolnitev v ljubezni. Darilo: Pomembna je pozornost in pridih neke nenavadne energije. Čeprav šteje že to, da niste pretirano dolgočasni. Odpravite se skupaj na sprehod ali skupni romantičen vikend.
Zanj: Svoboda je daleč na prvem mestu. Pridih časa
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
Poravnava, d.o.o. odgovarja
Vprašanje
Poškodovala sem se v prometni nezgodi. Odločila sem se, da svoj odškodninski primer prepustim v reševanje enemu izmed odškodninskih podjetij, zato me zanima, kakšne so prednosti vašega podjetja pred preostalimi odškodninskimi podjetji? Milena, Ormož
Odgovor
Naše podjetje je prva in največja odškodninska družba v Sloveniji, saj trenutno ponuja pomoč oškodovancem kar v 18-ih pravnih pisarnah po vsej državi. Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki pa se posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov. Naše podjetje beleži največje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru - na leto zastopa več kot 5000 zadovoljnih oškodovancev po vsej Sloveniji, uspešnost podjetja pa je 95%. Odločitev je vaša!
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14.
NAVA
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4
prinaša neko nenavadno energijo. Plodno obdobje obljublja neko drugačnost in Amorjeva puščica bo na delu pri samskih. Darilo: Po naravi so zelo študiozni in tako jim podarite lahko kakšno knjigo s pustolovsko vsebino, primerno je tudi intimno spodnje perilo in sledila bo vročica noči.
Kozorog
(22. 12.-20. 1.)
Zanjo: Prebudila se bo močna potreba po varnosti in prijetnih trenutkih v dvoje. S trezno presojo in resnim pogovorom utrdite tisto, kar vam veliko pomeni. Počasi se daleč pride. Darilo: Veljalo bo trikrat premisliti, kaj si želi in v tretje boste uganili. To je topel objem, harmoničen pogovor in romantičen večer v dvoje. Šopek rdečih vrtnic ji bo dal zaupanje v vašo ljubezen.
Zanj: Predajali se boste tistim navdihom, za katere bodo menili, da so v danem trenutku pravilni. Znali boste pri vsem ohraniti trezno glavo, toda romantika je oaza duše. Darilo: Pri varovancih planeta Saturna je pred vami težka naloga, kajti če česa ne prenesejo, je to improvizacija. Priporočilo se lesketa v tem, da si vzamete čas zase in za dolg pogovor.
Vodnar (21. 1-18. 2.)
Zanjo: Harmonija časa prinaša neko ravnovesje pri besednem izražanju. Nakazano je, da bo to obdobje ljubezni, več boste tudi na poti in med ljudmi. Spoznali boste, da je
sreča v dvoje spodbuda prihodnosti. Darilo: Pri darilih so zelo nezahtevni in bodo veseli vsega. Nujno je, da pri izbiri uporabljate svojo intuicijo. Tako boste našli tisto, kar bo ustrezno. Obožujejo eksotično cvetje in njihova barva je turkizna.
Zanj: Valentinovo je praznik zaljubljencev in tako bo priložnost, da v svojem srcu prižgete ogenj ljubezni. Zapisujte si občutke in kmalu bo prišel čas, da se razcveti-te kot jablana vsako pomlad. Darilo: Edino pravilo, ki velja, je, da darilo nekoliko odstopa in na ima pridih nenavadnosti. Eterično olje močnega vonja.
Ribi
(19. 2.-20. 3.)
Zanjo: Nežna in romantična narava lahko v osnovi pričara neko čarobnost in mističnost. To je ženska, ki globoko v svojem srcu živi ljubezen. Ljubili boste iz svoje duše in to se bo poznalo. Darilo: Štejejo že drobne in nenavadne pozornosti, možno je, da ste pri darilu ročno ustvarjalni in kreativni. Primeren je kakšen majhen spominek ali nežen parfum.
Zanj: V osnovi bo veljalo, da je tiha voda, ki globoko dere in tako vedno najdete neko pot in upanje. Set tišine je nujen, vendarle sami veste, da šteje tudi prijateljstvo. Darilo: Napišite kakšno lepo misel o njem in tako bo občutil vašo romantično energijo. Primerno darilo je dobra knjiga ali plišasta igračka medvedek.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Zadnji mesec preteklega leta je bila skupina 4play dobesedno zasuta z nastopi, želeli pa so posneti še videospot za pesem Ko usoda se igra. Sevedajimje to tudi uspelo. Kljub utrujenosti so dali mladi glasbeniki kot vedno vse od sebe, še posebej navdušeni pa so bili nad lokacijo spota; izbrali so si namreč kar predsedniški apartma v prečudovitem gradu Otočec, ki stoji na otoku sredi Krke, tako da je bil pogled iz ogromnega apartmaja na okolico več kot prečudovit in tudi osebje je bilo zelo prijazno. Navdušeni so bili tudi nad ekipo Zelenega studia; z Markom, Jakobom in vizažistko Tino so odlično sodelovali in skupaj prišli do kar nekaj idej, ki so jih sproti uporabili v videospotu. k-k-k
Fantje iz skupine Mit se pripravljajo na izid drugega singla v mesecu marcu, ki je hkrati zadnja napoved za prvi album. Ta naj bi luč sveta ugledal v juniju. Pridno snemajo v studiu in napovedujejo veliko glasbenih užitkov.
■k-k-k
Po prvi uradni skladbi Jutranja z novega, težko pričakovanega albuma Ure letenja za ekstravagantne ptice se novomeška rock zasedba Dan D v teh dneh predstavlja z novim singlom pomenljivega naslova Google me. Dan D se ponovno predstavljajo kot zreli ambasadorji kvalitetnega rockerskega izpovednega izročila in s skladbo Google me ne reklamirajo enega najbolj priljubljenih spletnih iskalnikov, temveč ostro kritizirajo duhamorno stanje današnje družbe.
Pripravila: MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. GLAM: NAJINO NEBO
nikoli
8. SIDDHARTHA: VOJNA IDEJ
7. ICE: KJE SI ZDAJ 6. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 5. TABU: NAMESTO SRCA 4. ZORAN PREDIN: FRIZERSKA NARODNA 3. GAL: KAJ VSE BI DAL 2. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Orleki ob 20-letnici pripravljajo jubilejni album in monografijo
Pred novim letom je pri založbi Nika records izšla plošča skupine Orlek z naslovom 2. Ruker 1998-2006 (The best of 2). Na njej je 18 skladb iz albumov Salamurca, TETovirani 3 in Orlek Ekspres.
Največjim uspešnicam: Na Kum, Porno polka, Perkman-deljc, Mala Zagorjanka, Pišta bači in drugim je dodana priredba Osmi dan, ki je v izvedbi Orlekov izšla le na albumu Tribute to Pankrti leta 2006. 20-letnici naproti, ki jo skupina Orlek praznuje letos, pa se te dni na radijskih in televizijskih postajah začenja vrteti skladba Anduht, ki napoveduje skorajšnji izid nove plošče z istim naslovom. Za to skladbo je Matej Ocepek tudi režiral videospot iz arhivskih posnetkov skupine. Skladbe so Orleki posneli v studiu RTV Maribor, upajo, da bodo uspeli vse skladbe čim hitreje zmiksati, da bo plošča izšla pri založbi ZKP RTV Slovenija že v mesecu marcu. Jubilej pa bodo Orleki med drugim obeležili tudi z izdajo mono-
grafije.
Orleki igrajo prvinsko glasbo, tako za ta pravo rajanje, ki naleti na navdušujoč odziv. Zvestim poslušalcem so namenili več albumov, trenutno pa je torej v pripravi nov, čisto svež material. Orleki so zadnja leta veliko gostovali po vsem svetu. Bili so v Pakistanu, na Novi Zelandiji, po Avstraliji, prekrižarili so Evropo, zadnje gostovanje pa je bilo pred letom na Kitajskem, kjer so nastopali na osrednji prireditvi ob kitajskem novem letu. V preteklih letih so dvakrat gostovali v Ameriki, tam so igrali v enem izmed najbolj znanih klubov na Manhattnu. »Američanom ne moreš ponujati rokenrola. Potrebujejo nekaj drugega in s to našo glasbo smo v Ameriki kar precej iskani,« pravijo
Filmski kotiček
Krožna cesta
Vsebina: Piše se leto 1955. Frank in April Wheeler sta poročena že sedmo leto. Njun zakon je na prvi pogled popoln: živita v predmestju z dvema otrokoma. Frank se vozi na delo v središče New Yorka, April pa gospodinji doma. Toda v resnici sta oba nesrečna. April se je odpovedala sanjam o igralski karieri, Frank pa sovraži svojo službo, čeprav v resnici ne ve, kaj bi drugega počel. April predlaga, da obiščeta Pariz, kjer je Frank služil med 2. svetovno vojno. Tako bi v zatohel zakon vnesla svežino, toda April ima še druge načrte. Želi, da bi se vlogi zamenjali: ona bi služila denar za družino, medtem pa bi Frank ugotovil, s čim bi se v
Revolutionary Road
Igrajo: Kate Winslet, Leonardo DiCaprio Režija: Sam Mendes Scenarij: Justin Haythe po romanu Richarda Yatesa Žanr: drama Dolžina: 119 minut Leto: 2008 Država: ZDA
Orleki.
Sicer pa se bo skupina najbrž tudi letos odpravila na kakšno gostovanje. Ne vedo še natančno, kam jih bo zanesla pot. Na festivalih so spoznali
življenju rad ukvarjal. Sprva zadržani Frank privoli, a še pred odhodom prične načrt kazati svoj vpliv, ki pa je nasproten od želenega, saj si April premisli in želi čimprej iz nesrečnega zakona.
Najlepše ljubezenske zgodbe so vedno tiste, v katerih eden ali oba umreta. Tako se ljubezen zamrzne v svojem najlepšem trenutku in gledalci živimo v iluziji, da bi vsaka sekunda življenja glavnih junakov ostala prežeta z epsko neskončno filmsko ljubeznijo (če bi oba preživela), kajti realnost bi bila seveda precej drugačna. Film Krožna cesta je zato videti kot nadaljevanje Titanika, če bi oba glavna junaka preživela: čez nekaj let bi drug drugemu kupovala karte za potovanje s to ladjo. Čar zaljubljenosti izgine, ko moraš iz umivalnika pobirati njene dlake ali ga gledati, kako se pred TV naceja s pivom in riga.
Kate in Leonardo nam s tem filmom torej pravita, da ima Titanik srečen konec, režiser Sam Mendes pa je (po prav tako desetih letih) znova posnel svoj največji hit, Lepoto po ameriško. Tudi v tem filmu dela anti-
različne menedžerje in na njihov naslov so priromala vabila iz Zanzibarja, Ugande, Tanzanije, Brazilije in Jamajke.
MZ
FOTO: Internet
Skupina Orlek med gostovanjem lansko leto na Kitajskem.
reklamo za ameriške predmestne sanje, ki močnega človeka sistemačno ubijajo v duši, šibke zaziba v lažno ugodje, pa čeprav se vanj podajo z odprtimi očmi. Največja moč na svetu je pač moč zanikanja. Režiserjevo kopiranje samega sebe gre tako daleč, da je nekaj posnetkov dobesedno skopiranih iz Lepote po ameriško, podobno pa se je poigral z nekaj posnetki iz Titanika (Kate Winslet seksa v avtu, kjer roka drsi po steklu, itd.)
A vso to insajdersko cinefil-sko igračkanje ne zakrije lesenega scenarija, ki je kriv predvsem nepotrebnega poudarjanja preveč očitnega in to prevečkrat, zato se film mestoma že prav moreče vleče. Če bi ga skrajšali za 20 minut do pol ure, ne bi izpustili ničesar bistvenega, a film bi bil lažje gledljiv, tako pa na trenutke deluje, kot bi
ga oscenaril kakšen Slovenec. Predvsem konec je videti kot tipičen slovenski film. A kdo ve, morda je pretirana razvlečenost ravno namen filma, da gledalci dojamemo, v kakšno past sta se junaka ujela: v past temne kinodvorane, kjer gledaš film, ki mu ni videti konca. Krožna cesta pač, kjer se v nedogled vrtimo v krogu kot centrifuga.
Klinično dekonstrukcijo ohlajenih dolgoletnih odnosov smo na filmu videli že velikokrat in tale žal ne doda česa bistvenega oz. ne uspe niti slediti boljšim filmom iz žanra. Kate in Leonardo nista Richard Burton in Elizabeth Taylor v filmu Kdo se boji Virginie Wolf. Onadva sta v tistem filmu živela, Kate in Leonardo pa le odigrata prizore, ki jih (kot je videti) nista nikoli doživela.
Matej Frece
'ftigsp "gra raja «119.5. da A'^uíto 39 32009, irefcsrçe nagpä ho 26.3JQQ9, Nagrajenci bab obveščeni s SMS m dbprijenr rg w.v/.-smscity/ie? te-:, m pa$!je SMS i vsebiro TO ZAB&fi na 3030, sestrine» s pqgty ra *^sms%reV7aien^ soJelije v nagraîii jgii nt postare naročnik r>voi'iiâKesîwnyL'ËaÎJi;^. F«an¡ jtwaSunan pacerá Dpeaíetft ceteprejeegp aaç sjncâ'la ivsebre je v£S E1R 5odclu¡cja lata* i^exaÉmHi WiMelxSiMnMa in teísta. Úanstoj Vjiniriiifti ni pogpj UKKkûivanje v nagradni gLAtomacip dotodniwpoaviwagriiiai» Vnagaditi ign je rreírc5od-:*r.-aii udi ijdôèieoïina riavèdejàèa-Jko svojec mctüréga tétefoni s pripisom «Sony Pi1 î-Ktetw« injo¡rt-5ip ra nfcfctt Ureean»KpbanKo, d.n a, Bistro II, 3310Si B'sir a. Orgriizdttc IhresArfis KotonâCarf n o
Fbg^i uporabe&Mjrgse Uporabniki predplačili« twe&rjc¡- pfsvwtestanje na vašem rači*w, Qpflgcdite p Ejemarje wappmen iijGPf&UMTS piWKpodnhi* feslafrliMS je iaočunan po cenAu opeaicfia [Mobtei SirnchL HflM].¿»aparati«^ srs-a,« 1J8 EUR Z jpcrabostaiive se sli inpce 5 spídn-TT. peg» HD wiMw.sn!sdiy rei'b^jrgî B?" "-^¿s naročniška storite;^ upeabown prineša največ S sporočil na messet *ap pcwRoro feptoje, iî katsrc Si lahtejnaicôîo 3 vsetine te« doptefila Cera spofoöln je 1.B8&R.V vse tere je vtisi DO^'. Od pogûdfce,hi jeshröf^tM sedežu podjetja e moire odstopa kstatoá Mm*	ñi.^ jrrùdie.	r3«Âiii^smeöTli rer.ftHwdr.^lhreeAws fWanaCatLpj}.,Zc. Eferiea ?2,23lQ!ib¿Bs¡ría.
' Naloži si igro in sodeluj v nagradni igri za Sony TV*
SESTAVIL
EDI KLASINC
VISEČI SNEŽNI ZAMET
RAČUNSKI STROJ
SLOVASKI ESPERANTIST (EDUARD)
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
NAŠA ALPSKA SMUČARKA (R. 1985-)
ANTON CEHOV
JURE RADELJ
TELUR
TURŠKA JADRNICA
TEŽA EMBALAŽE
ANTON SOVRE
PREIZKUS ZNANJA
MOKA IZ DROBNIH DELCEV
lllllllllllllllllll
ALEŠ KERSNIK
BARVILO ZA LASE
TOVARNA PAPIRJA V SLADKEM VRHU
ZELEZOV KARBONAT
LETOVIŠČE PRI PADOVI
LASTNOST SKORJE
AM. JEDRSKA PODMORNICA
HRVAŠKA POKRAJINA
SPORTNI OBJEKT DRUSTVA SOKOL
lllllllllllllllllll
PREBIVALEC KICARJA
NAŠA FLAVTISTKA
GORA V VIETNAMU
GLASBENA VAJA
ROMAN WOLE SOYINKA
KAMNITO ORODJE IZ NEOLITIKA
IVAN LEVAR
TRESKA ZA SVEČAVO, SMOLNICA
EVA (LJUBKOVALNO)
MESTO V
APULIJI
ORGAN VIDA
ROMANA LOGAR
EVA LONGYKA
TROPSKA RASTLINA
PREBIVALEC SRBSKE SJENICE
TELEČJE MESO
Ugankarski slovarček: CEKTIMA = manjša turška priobalna jadrnica, DACE = ameriška jedrska podmornica, splavljena leta 1962, DERNICA = treska za svečavo, smolnlca, ELAS = grška narodnoosvobodilna armada med 2. svetovno vojno, ONOTO = francoska znamka motociklov, TRA = gora v Vietnamu, TVAROŽEK = slovaški esperantist in prevajalec (Eduard, 1920-1999), ZUR = izraelski skladatelj (Menahem, 1942-).	-eueis SA3 'eje; 'yp 'gv 'uepeoiy '^usy
eu|N '|oo 'n 'elipso '|ei| 'i||09u 'oiv 'iuoujjsa '9ue>| 'sosq 'sv 'si 'dO '13 'l|Jsp|s '>(9zojeAj_ '9[ueA9zn>|0 'o|eunoej 'iso|9pj}s 'ewejoz|A>| '}9|owejp 'ouoy 'e>|en 'joqes 'isedo :ouAejopoA :3))uezu)t 8) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 14. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 15. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 16. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30,
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 In 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi Iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 17. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-
gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin). SREDA, 18. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
ČETRTEK, 19. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
PETEK, 20. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU:
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je bolj umirjen teden. Duh prijateljstva se bo širil in izpolnila se vam bo srčna želja. Seveda vam bo v namig nek prijateljski nasvet, kaj morate še spremeniti, da dosežete popolnost v sreči. Na delovnem mestu boste vzeli usodo v svoje roke. Srečen dan: torek.
Sn BIK
Nakazano je, da boste preživeli teden v tišini in v razmišljanju. Spodbudno bo delovalo, da si svoje občutke zapisujete in verjemite, da vam bo le tako lažje. V prenesenem pomenu besede si boste vzeli v roke čopič usode in pomembno bo, da na platno življenja vnašate žive barve.
DVOJČKA
Odprle se vam bodo neke novosti in novi pogledi. Spremljal vas bo duh optimizma In dobra volja bo tista, ki prinaša ravnovesje. Kreativni dogodki se bodo odvijali v okviru vaše službe. Pričakovati je neko pomoč in pristno sodelovanje. Če še študirate, vam bo šlo vse po načrtih.
RAK
Izzivi, ki vas čakajo, zbujajo določen strah. Toda zavedajte se, da se bo na koncu vse odvijalo tako, da v sebi najdete neko moč in zaščito. Na delovnem mestu bo veliko prijetnih besed in rezultati prihajajo sami po sebi. V ljubezni bo v ospredju temperamentnost in romantika.
LEV
Zavihali si boste rokave in se postopoma lotili vsega. Čeprav notranji nemir ostaja, ga boste morali uporabiti sebi v prid. Pravzaprav bo tako, da ne iščete lažjih poti in ne spreglejte smerokazov. Bogat vir navdiha vam bo lastna intuicija in pomoč partnerja.
DEVICA
Odprle se vam bodo nove poti in številčne priložnosti, ki prinašajo neke Izzive In temperamentnost. Odkrili boste, da ste v sebi kot skrinja, ki nosi zaklad. Posebni izzivi in možnosti za nova spoznanja vas v ljubezni čakajo okoli valentinovega (14. februar).
TEHTNICA
Daleč v ospredju bo potreba po ljubezni in vnašanje neke kreativnosti. Priložnosti, da si vzamete čas zase, bodo prava redkost. Toda od vas je odvisno, kako si razporedite čas. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. V ljubezni se cedita med in mleko.
ŠKORPIJON
Odločite se in naredite nekaj zase. Pravzaprav bo to čas, ko se boste ločili od tistih stvari, ki vas motijo. Dom bo vir navdiha in priložnosti za uspeh. Pomembno je, da ozavestite, da ste ljubljeno bitje. Srečna roka vas čaka pri nakupovanju. Odpravite se k frizerju!
STRELEC
Duh optimizma vam vliva zaupanje. V komunikaciji boste napredovali in stopili v ospredje. S svojim znanjem in izkušnjami boste v veliki meri napredovali. Ozavestite, kaj vas veseli in vam je blizu. V ljubezni bo v ospredju svoboda. Spremembe se odvijajo s svetlobno hitrostjo.
KOZOROG
Naredili boste finančni načrt in iz omenjenega izvlekli korist. Številčne majhne pozornosti bodo štele v ljubezni. Resnica pa je, da določene stvari rajši skrijete za masko togega in hladnega videza. Srčni izvoljenec vas bo zelo presenetil. Pred vami je ploden teden!
VODNAR
Čeprav vas obdaja nek nemir in hitrost, v sebi občutite neko ljubezen. Postali boste lahko tudi zelo drzni, hitri in temeljiti. Problemov, ki jih za vas pripravlja življenje, se morate lotiti z drugega zornega kota in tako vam bo vsekakor mnogo lažje. Odpravite se na meditacijo.
RIBI
Čeprav boste instinktivno iskali bližnjice, vam bo življenje namenilo določeno lekcijo. Znašli se boste v situaciji, kjer se boste morali postaviti zase. Na delovnem mestu prihaja čas, skupinska sodelovanja in s tem tudi čas uspehov. Sreča se skriva v majhnih stvareh.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
MAČJE IME
OTO NORČIČ
OKUŽENJE
METULJ
OTON POLIČ
ZGODEN
MLADI MESEC
GRŠKA NOB
Vozili smo • renault megane berline 1.5 dCi
Umirjena oblika in spogledovanje s premijskimi vozili
Če so prvo generacijo petvratnega megana kupovali predvsem starejši ljudje in drugo mlajši, se zgodba tokrat očitno ne ponavlja. Novi megan ima manj drznih potez, a je z linijami, povzetimi po večji laguni, vseeno prepoznavno oblikovan avto nižjega srednjega razreda.
Foto: Danilo Majcen
Z oblikovnega stališča gre za umirjeno dinamično podobo, ki naj bi zadovoljila čim večji krog kupcev, renaultov-ci pa se hvalijo, da je megane prvi povsem računalniško projektiran in razvit avtomobil, kar je skrajšalo razvojni čas in znižalo stroške. Nova generacija ima pred seboj težko nalogo, saj so jo začeli prodajati v času gospodarske krize, ko je kupna moč manjša, a pričakovanja kljub temu niso zanemarljiva.
Od leta 1995 so po 75 državah sveta prodali več kot 8,5 milijona meganov, kar je glede na ostro konkurenco v tem razredu zagotovo zavidljiva številka. Megane je bil doslej uspešen tudi na področju inovacij, pred petimi leti pa je bil izbran za avto leta. Za razvoj novega megana so Francozi porabili 1,8 milijarde evrov, v ta znesek pa so vključili stroške zasnove številnih karoserijskih različic ter pripravo na serijsko proizvodnjo v tovarnah v Španiji ter Franciji. Precej razvojnega denarja so prihranili še z uporabo sklopov, ki so svojo pre-miero doživeli v večji laguni.
Tokrat so bili pri oblikovanju megana bolj pazljivi, celo rahlo zadržani. Očitno so vodilni možje načrtovalcem naročili, da zrišejo všečen avto, a brez revolucij. Pri Renaultu niso tvegali tako kot ob predstavitvi druge generacije, zato lahko pričakujemo, da bo všeč
širšemu krogu kupcev (podobno kot volkswagen golf). In če še zmeraj drži, da so zadržano oblikovani avtomobili zanesljivi, potem naj bi bil tak tudi novi petvratni megan. Berline je po novem bolj tradicionalen in z oblikovnega vidika bolj umirjen.
Oblikovalci so po vzoru lagune pričarali bolj prijazno delovno okolje vozniku in sopotnikom, ob tem pa so uporabili vsaj za razred bolj kakovostne materiale. Instrumente so (ponovno) položili precej položno, kar močno spominja na nekdanje Renaultove modele, česar se bodo spomnili dolgoletni privrženci francoskih vozil. Delno digitalizirana instrumentna plošča ponuja veliko možnosti. Naj omenim tempomat in omejevalnik hitrosti, ki nazorno prikazujeta, da 50 kilometrov na uro ni 60!
Foto: Danilo Majcen
Če močno pritisnete pedal za plin, bo sistem začasno nehal delovati in avto bo pospešil, le okrog merilnika se bo prikazala opozorilna rdeča črta. V sredini instrumentne plošče je torej velik ekran s podatki o hitrosti, na levi strani pa analogni števec za prikaz motornih vrtljajev, kar močno spominja na logiko, ki jo uporabljajo motorna kolesa. Še najbolj očitna pozitivna lastnost take postavitve so velike in pregledne številke, ki prinašajo nekaj svežine v sicer sivo avtomobilsko povprečje. Da postajajo avtomobili nižjega srednjega razreda vse bolj »premijski«, dokazuje uporaba boljših materialov kot pri predhodniku, kar je še posebej opazno na zgornji polovici gu-mirane armaturne površine, ki ni več narejena iz cenene plastike. Renault tokrat (tako kot že pri laguni) poudarja dvig
kakovosti izdelave in posledično zanesljivosti. Zmoti le utor, v katerega vstavite kartico za vžig motorja, ker ga pri tem početju ovira prestavna ročica. Je pa res, da Renaultov zagon motorja s preprostim pritiskom na gumb deluje tako dobro, da se vsake toliko časa vprašam, zakaj podobnega sistema nima vsak novodobni avtomobil. Avto se odklene, ko se dotaknete kljuke, in samodejno zaklene, čim se od njega oddaljite za nekaj korakov, zraven tega pa se še oglasi s kratkim zvočnim signalom ter vam s smerniki pokaže, da je zaklenjen. In zakaj je ročna zavora znova mehanska, če je že scenic (ki ravno tako spada v družino megane) pred šestimi leti premogel elektronsko? Po zagotovilih uvoznika naj bi bilo tako le pri prvih primerkih, ostali bodo dobili elektronsko.
V novem renaultu meganu se sedi razmeroma visoko, zato povprečno visoki vozniki zlahka sledijo dogajanju na cesti in jim ni potrebno vsakokrat višinsko nastavljati sedeža. V primerjavi z drugo generacijo je prostornejši tudi prtljažnik, v katerem lahko z zlaganjem zadnje klopi enostavno prevažate tudi smuči in vso ostalo pripadajočo opremo - prevedeno v litre to pomeni, da jih je zdaj v osnovi 372. Prtljažnik je tudi dostopnejši, čeprav se renaultovci niso popolnoma znebili relativno visokega nakladalnega roba.
1,5-litrski dCi agregat predstavlja ustrezno izbiro za varčne voznike in tiste, ki na avtocestah po navadi ne vozijo po prehitevalnem pasu. Moči ter navora je za zmerno vožnjo
sicer dovolj, za športna prehitevanja in pospeševanja pa si bo treba omisliti nekaj dražjega 1,9-litrskega dizla. Šibkejša francoska pljuča težje dihajo (105 KM), kar se pozna tudi pri umirjenosti in uglajenosti motornega delovanja, saj je zlasti ob mrzlih jutrih avto bolj glasen, pa tudi prožnosti ni toliko, kot bi si je želeli. Pomanjkanje navora (240 Nm) je glede na majhno prostornino motorja pričakovano, zato je za hitrejša pospeševanja motor treba vrteti v višje vrtljaje. Francozi so veliko postorili tudi pri zvočni izolaciji potniškega prostora, zato boste opazili le nekaj več glasnosti v prostem teku, ki pa se med vožnjo povsem izgubi.
Pri podvozju je spremenjenih toliko ključnih elementov, da se petvratni megane med vožnjo obnaša bistveno bolje, saj je le-to poslej trše in hkrati udobnejše, v ovinkih je občutno manj nagibanja karoserije, zato avto dolgo ne pokaže težnje po uhajanju s smeri. Ravno v voznem karakterju novega megana sta napredek in razlika
med novim in zdaj že starim največja!
Novi rival v nižjem srednjem razredu je opremljen z obsežno varnostno opremo, in sicer z varnostnimi pasovi z dvojnimi zategovalniki, prilagodljivimi varnostnimi blazinami za zaščito prsnega koša, trebuha in medenice ter z vzglavniki nove generacije.
Za pridobitev oznake Renault eco2 so pri izdelavi avtomobila uporabili okolju prijaznejše materiale - 95 odstotkov teže megana je ob koncu njegove življenjske dobe obnovljive, vgrajene pa je več kot 10 odstotkov že reciklirane plastike. Veliko dela je bilo opravljenega za čim nižjo energetsko porabo, zato so zmanjšali maso, upor pri vožnji, znižali električno porabo ter izboljšali aerodinamiko vozila.
To so posegi, ki bodo dolgoročno gledano vplivali na bolj prijazno okolje, v katerem živimo. Kupce bo najprej pritegnila (ali odvrnila) nova podoba petvratnega megana, ki je za Renault zelo pomemben avtomobil, s celo vrsto močnih tekmecev. Zato je tovarna novi izdelek skrbno načrtovala in najprej pripravila kombilimuzino, ki bo skušala zmanjšati tržni delež golfa kot najresnejšega konkurenta. A če pogledamo Volkswagnov recept o uspehu, ki pravi, da se vozilo skozi generacije ne sme radikalno spreminjati, potem je tudi novi megane s tokratno oblikovno resnostjo ali zadržanostjo in izboljšano kakovostjo izdelave na pravi poti.
Danilo Majcen
P I ¿I
tr glav
Foto: Danilo Majcen
renault megane berline 1.5 dCi privilege	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1461 / 105 pri 4000
največji navor v Nm pri v/min	240 pri 2000
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	190 / 10,9
poraba goriva v 1/100 km	5,5 / 4,0 / 4,5
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	120
vrednost osnovnega modela renault megane berline 1.5 dCi privilege v evrih	19.440
dodatna oprema	
strešno okno z električnim pomikom v evrih	950
kovinska barva v evrih	440
vrednost preizkusnega modela renault megane berline 1.5 dCi privilege v evrih	20.830
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 48
Markovci • Kulturni maraton v osnovni šoli
Ob kulturnem prazniku
V četrtek, 5. februarja, so v OŠ Markovci slovenski kulturni praznik Prešernov dan obeležili s popoldanskim kulturnim maratonom. Ideja zanj se je porodila učencem in učiteljici Slavici Lajh v devetem razredu pri izbirnem predmetu glasbena dela, k njeni uresničitvi pa so pomagali tudi drugi učenci z učitelji mentorji. S svojimi nastopi so se tokrat prvič pokazali skoraj vsi učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo.
Ob 17. uri so mlajši učenci s svojimi učiteljicami v avli razredne stopnje pripravili kulturni program ob otvoritvi razstave z naslovom Zima, zima bela. S sten nas je pozdravilo belo-mo-dro bogastvo likovnih izdelkov z zimskimi motivi, otroci pa so za obiskovalce ob spremljavi nastopov učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo, recitirali pravljične snežene pesmice slovenskih pesnikov, razložili so tudi, kaj jim pomeni pojem kultura. Prvič po nekajletnem
premoru pa je na šoli zaplesala šolska folklorna skupina.
Ob 18. uri je sledila osrednja prireditev - koncert šolskih in vrteškega pevskega zbora, za prijetno vzdušje pa je poskrbel tudi nastop harmonikarskega orkestra glasbene šole Karola Pahorja.
Ob 19. uri so se s poezijo in glasbo predstavili starejši učenci v avli predmetne stopnje. Slišati je bilo različne instrumente, učenci so nastopili s pestrim izborom glasbenih slo-
gov - od klasične, narodne do zabavne glasbe. Seveda mimo Prešerna ni šlo, osmošolci so deklamirali Povodnega moža, učenci izbirnega predmeta Gledališki klub pa so se predstavili s Pavčkovo, Menartovo, Grafenauerjevo, Novakovo in drugo poezijo. Še posebej so navdušili mladi pesniki, učenci šestega razreda, ki so doživeto predstavili lastne pesmice, ter mladi pesnici Katja Bezjak in Barbara Šmigoc, učenki devetega in osmega razreda.
Foto: arhiv šole
Utrinek s kulturnega maratona
Vse tri prireditve so bile zelo dobro obiskane, saj sta bili obe avli in tudi dvorana nabito polni, tako da so bili nastopajoči in gledalci zadovoljni. Kulturni maraton se je ob 20.30 na-
daljeval še z ogledom filma, na tem zadnjem delu je sicer ostalo samo trideset učencev z učitelji in nekaj staršev, a jim ni bilo žal, saj je bilo posebno doživetje sedeti zvečer v šoli in
skupaj gledati film.
Z ohranjanjem in ustvarjanjem kulture smo preživeli bogat kulturni popoldan in večer.
Vida Vajda
Prejeli smo
Tujega nočemo, svojega ne damo!
Vam je rek poznan iz naše polpreteklosti? Ste mislili, da je izgubil svoj smisel, ker nismo več v socializmu in se točno ve, kaj je privatna (zasebna se reče lepo slovensko) lastnina? Nisem kak večni nergač ali pa brihtnoglavec, ki bi poskušal vedeti vse o vsem. Praviloma se držim svoje stroke in sem na »drugih« področjih praviloma odprt za drugačna mnenja. A je tokratni postopek trenutne občinske oblasti po že prejšnjih poskusil presegel vse meje in sem se zato odločil, da javno povem, kar mislim.
Pa se na začetku vrnimo malce v preteklost, da bodo vsi lažje razumeli razloge za moje današnje pismo.
Leta 1995 smo v Sloveniji sprejeli nov veterinarski zakon, ki je zapovedal, da lahko veterinarji opravljajo svojo prakso pri zdravljenju, osemenjevanju, preventivi in drugih »primarnih« zadevah samo kot zasebniki (raje napišem privatniki, ker bo tako vsak razumel). Dobri dve leti smo potem spravljali to privatizacijo v prakso, saj ni bilo enostavno, da si moraš kar naenkrat svoje delovno mesto kupiti in dati denar nekomu, ki pri celi stvari ni imel NIČ. Zelja na naši postaji je bila jasna in močna, zato smo proces privatizacije speljali hitro, transparentno in na žalost drago. Kljub temu da nikoli nobena samoupravna skupnost ni dala niti dinarja za Veterinarsko postajo v Ormožu, za kar obstajajo pisni dokumenti (med drugim smo prva javna institucija, ki je leta 1976 morala v Ormožu plačati prispevek za spremembo namembnosti zemljišča), smo s taistimi imeli kar nekaj težav, da so privolile v dejstvo, da ne bodo dobile ničesar...
Spomladi 1998 smo izpeljali vse postopke, štirje solastniki smo plačali državi 270.000 DEM odkupnine (za
nekaj, kar je tako ali tako že bilo naše), k temu dodali še vrednost certifikatov vseh zaposlenih in postali pravno in formalno solastniki zemljišča, zgradbe in delovne organizacije VP Ormož, d. o. o. Postali smo torej ponosni privatniki. Postali smo firma, ki zaposluje devet ali deset delavcev in tako ne zagotavlja samo njim eksistenco, ampak pomaga živeti tudi njihove družine. Od dneva ustanovitve do danes nismo ogrožali ali odžirali kruha nikomur, vestno, pridno in strokovno smo opravljali svoje naloge in tudi pridno plačevali nikoli nizke davke in prispevke. Imeli smo to nesrečo, da sem sam nekaj let deloval kot predsednik Slovenske veterinarske zbornice in zaradi tega nismo nikoli uporabljali umazanih, neetičnih in nelegalnih postopkov, da bi z njimi poskušali zaslužiti kakšen tolar v svoj žep.
In smo se tako že na začetku svoje »privatniške« zgodbe srečali z današnjim županom gospodom Alojzom Sokom, ki je v Ormožu najprej opravljal dela uradnega veterinarja ali kot smo jim takrat rekli inšpektorja, pozneje pa je postal poslanec in na koncu še župan občine Ormož. Rečem vam, da nam ni bilo lahko, morda pa še najlepše, ko je bil gospod Sok samo poslanec in je z ormoško ve-terinarskopostajo imel hudo malo opraviti, čeprav je pa slovenski veterini v tem času na državni ravni naredil kar kakšno medvedjo uslugo (saj veste, to je tista, ki je na noben način nočeš dobiti).
Ko je nastopil svoj mandat župana, veterina in Veterinarska postaja nista bila pomemben predmet v njegovem delu, samo toliko, da se je kdaj pa kdaj spomnil nanju, da nam je bilo življenje bolj pestro.
No, tu se pa že približujem tistemu, kar je mojemu potrpljenju izbilo dno.
Ali sosedje to delajo boljše?
Tistega četrtka sem pospravljal po pisarni in urejeval
vso potrebno dokumentacijo, kot to delam vsakokrat pred odsotnostjo iz firme. Kot rečem, če me slučajno ne bo nazaj, da me naslednik ne bo preklinjal. Pisarniško delo je tako ali tako prava smrt in muka zame. Med delom sem poleg drugega sprejel še tri telefonske klice in dva obiska, vse zaradi poškodovanega psa neznanega lastnika, ki so ga videli na Lenti.
V letu 2007 je bila sprejeta novela zakona o zaščiti živali, ki je v svojem 31. členu določala, da je skrbnik zapuščene ali najdene živali zavetišče oziroma organizacija, s katero ima občina sklenjeno pogodbo, oziroma v primeru, da to ni mogoče, občina, kjer je žival najdena. Pa sem v času od sprejetja novele Zakona do pred kratkim dvakrat pisal županu, da bi bilo dobro, da bi se sestali in dogovorili o problemu, ki verjamete ali ne niti ni tako majhen. Na koncu smo brez pisnega odgovora izvedeli, da je župan podpisal pogodbo o urejevanju takšnih problemov z veterinarsko postajo iz sosednje občine. Saj je logično, sem dejal kolegom, saj tudi župan ni iz naše občine, ampak se je sem priženil. In smo živeli dalje. A vestni občani še vedno ne razumejo tega in ob vsakem takšnem primeru hodijo in kličejo na postajo in sam izpadam vedno znova kot brezsrčen kapitalist, ki mu ni do ničesar drugega kot do denarja. In tudi ta četrtek ni bilo drugače.
Kmalu za tem, ko sta odšli gospe, ki sta mi razložili o trpečem psu in čudno zmajevali, ker logike zakona in odločitve občine nista razumeli.
Ko občina poseka na črno
Zopet se vrnem za računalnik in nadaljujem z opravljanjem svojega »najljubšega« dela poklica, to je pisanje poročil za Veterinarsko upravo RS, ko slišim zunaj peti motorno žago. Kdo pa je ta čudak, ki sredi delovnega dne, sredi mesta žaga drevje? A mi
vrag ni dal miru in sem odšel pogledat, kaj se dogaja. Na robu naše parcele stoji ogromen zimzeleni grm (morda bi bilo primerneje govoriti v preteklem času). Dva delavca ormoškega komunalnega podjetja veselo žagata ta grm in zlagata požagano na kamionček. Ostrmim in ju previdno vprašam, kaj delata. Odgovor je samozavesten in jasen. Prišla sta požagat grm, ker so jima tako naročili na občini. Ker mi je jasno, da oba »izvrševalca« nista in ne moreta biti kriva, sem jima mirno objasnil, da sta pravkar posekala privatno drevo na tuji zemlji in da bi bilo dobro, če bi s postopkom nehala. »A tako, meni so pa rekli, da je tako ali tako vse državno,« je rekel mož z motorko, a kljub temu nehal delati.
Morda so bile ravno njegove besede tiste, ki so mi dvignile pritisk na 200. Poklical sem gospo direktorico na komunalnem podjetju in ta mi je, spominjajoč se ekološkega otoka pred letom, zatrdila, da nimajo oni nič z delovnim nalogom, da pa so svoja delavca »posodili« občini.
Z ekološkim otokom je bila pa zgodba naslednja. Zopet sem pri svojem delu v pisarni ugotovil, da zunaj hrumijo nekakšni delovni stroji in na koncu osupel ugotovil, da so vsaj deloma tudi na našo (torej tudi mojo) zemljo postavili ekološki otok. Moji kolegi v zrak, jaz pa sem poklical pristojno osebo na komunalo in ji sporočil, da se mi res ne zdi na mestu, kako so postopali, a ker gre za ekološki otok, ne bomo delali težav. Izvedel sem, da so nalog za postavitev tega otočka dali na občini, a ker gre za ekologijo, sem se prepričal, da je bolje za vse imeti ga in na tak način pomiril tudi nejevoljne solastnike, sodelavce in prijatelje.
No, ta četrtek pa se nisem ustavil pri mahanju z roko. Poklical sem na občino, kjer o »črnosečnji« niso vedeli nič, in sem takopriromal (se reče, so me prevezali) do župana. V pogovoru mi je razložil, da res ne more vedeti za vsako-
gar na občini, kaj in kje dela, in da pravzaprav en okrasni grm res nepredstavlja kakšne posebne pomembne stvari. Z njegovo izjavo se seveda ne morem strinjati, posebej ker bi kot župan moral vedeti, kdo je za kaj odgovoren in bi v skladu s pravili lepega obnašanja moral reči, da bo poiskal odgovornega. Namesto tega mi je razložil, da je zame to brez smisla, ker tako ali tako vedno nekaj kompli-ciram.
Ko sem odložil telefon in si odšel ogledat škodo, ki je nastala po sečnji, sta se na drugi strani ceste ustavila dva gospoda in izstopila iz avta. Manjši od obeh me je nagovoril, povedal, da sta iz občine in da sta slišala, da je morda nastal manjši problem. S takšno definicijo se niti jaz niti moj sodelavec niti v sanjah nisva mogla strinjati, a preden sva lahko povedala svoje mnenje, meje nagovoril drugi gospodič, mi povedal, da je uradna oseba in da je prišel, da bo vodil postopek. Zal ni imel s seboj nikakršnega dokumenta, ki bi kakor koli pričal, kdo je, a ko pa je v svojem »postopku« prišel do faze, ko je s pisalom in rokovnikom v roki zahteval moje podatke, je njegov uradni postopek presegel vse meje dobrega okusa ali celo neslane šale. Saj še ni fašenk, sem si mislil.
Samovšečna ormoška oblast
Mladi gospod seveda še ni slišal, da se uradna oseba v postopku mora identificirati, da velja za dobro omiko, da se vsaj predstaviš, da ne govorimo o tem, da pomeni vodenje postopka v državi Sloveniji takšen postopek, ki do dokaza krivde ne sme biti v škodo stranke. Razložil sem mu, da je v takšnem postopku, ki ga želi on voditi, potrebno najprej priti do lastnika, mu razložiti težavo, problem ali neskladje z zakonom, mu naložiti ukrepe, da to odstrani, in mu dati čas, da nepravilnost odpravi. Če se temu ne odzove, lahko opravi poseg sam, oziroma v
imenu opozorjenega, seveda na njegov račun. Na žalost sem verjetno svoj prvi državni izpit iz upravnega in vodenju uradnega postopka opravljal že takrat, ko mladi gospodič verjetno niti rojen še ni bil, in to pri profesor dr. Janku, bivšem ustavnem sodniku R Slovenije, ki mi ni dovolil nemarnosti v tolmačenju uradnih predpisov. Na žalost pa sem, kot tudi moji kolegi to vajo, pred državnimi organi ponovil še vsaj dva krat.
Morda se bo komu zadelo nevredno pisanja vse, kar se je tega 21. januarja zgodilo pred veterinarsko postajo v Ormožu, a izrazito kaže na poniglavost in samovšečnost sedanje ormoške oblasti, ki si premnogokrat vzame oblast tam, kjer si je ne bi smela, oziroma pozablja, da so ji to oblast podelili občani sami Zato ni niti čudno, da ima težave na vsakem koraku in ji meter asfalta tu in meter asfalta tam ne more pomagati.
Prav logično se mi zdi še nekaj, kar mi je prišlo takoj po vsem na misel, in to so besede mojega pokojnega profesorja dr. Mateja Winter-halterja, akademika, ki nam je predaval sodno in upravno veterinarstvo in pri katerem sem naredil zadnji izpit na fakulteti. Rekel je takole: »Naši Bosanci rečejo takole: Lahko naženeš kmeta iz vasi, vendar ne moreš nagnati vasi iz kmeta (v originalu se seveda sliši mnogo bolje: Mo-žeš naterati seljaka iz sela, a nikako sela iz seljaka).
Prav tipično je namreč, da si premnogi ljudje, ki so prišli do oblasti, le-to tolmačijo na zelo samosvoj, k sebi obrnjen način, vendar zagotavljam, da kdaj pa kdaj niti spoved ne odveže vseh grehov. Nekega dne bo prišel dan obračuna in vsi, ki smo že dovolj dolgo na svetu, vemo, da oni z belimi klobuki, ki predstavljajo dobro, na koncu vedno zmagajo.
Dr. Borut Zemljič, dr.
vet.med., dipl. ECBHM, direktor Veterinarske postaje Ormož
(Opomba: vmesne naslove smo dodali v uredništvu.)
Haloze • Revščina družine Cafuta
v
■ 1 ■■ ■ ■■	■	■	v I
Življenje jim ni prizanašalo
Na vrh haloškega brega nad Podlehnikom samuje domačija družine Cafuta. V dveh majhnih sobicah živijo trije člani družine, vsi z motnjami v duševnem razvoju. Hiška, v kateri živijo, je po pripovedovanju babice stara več kot 200 let, razmere pa niso človeka dostojne.
Najstarejša članica družine babica Jožica živi na bregu že celo svoje življenje. V Pod-lehnik gre le tu in tam in, kot pravi, si niti ne more predstavljati, da bi živela kje drugje kot na domačem haloškem bregu. Mlajša dva, Anica in njen 19-letni sin Robi, pa sta na Ptuju vsak dan, saj sta uporabnika VDC Sožitje Ptuj.
Na ta način si zagotovita tudi del denarja za preživetje, Aničina mati dobi tudi majhno pokojnino, vse skupaj pa je za tričlansko družino veliko premalo, da bi si lahko privoščili ureditev hiše. Ker so vsi trije nepismeni, so cene zanje uganka, in ker so najdražje stvari ponavadi tako zapakirane, da so očesu najbolj privlačne, denarja zelo hitro zmanjka.
O tem, da bi si uredili hišo, Cafutovi lahko samo sanjajo. Celotna hiška meri kakšnih 30-40 kvadratnih metrov, razdeljena pa je v dve sobici. Ena je namenjena za spanje in je veliko premajhna, saj v njej ni prostora niti za postavitev ene same omare. Druga soba pa naj bi bila kuhinja, a je brez elementov, pomivalnega
Namesto pomivalnega korita je nastavljeno plastično vedro. S sten se cedi maščoba, saj je štedilnik na drva zelo star, dimnik pa ne dela, kot bi moral.
Družina Cafuta (z desne) Anica, Jožica in Robi
korita in vsega ostalega. V tej sobici stoji stara peč na drva, ki jim pozimi služi za gretje in kuhanje. To je tudi edina peč, ki jo imajo, zato morajo nanjo, če želijo kuhati, kuriti tudi poleti. Ker je dotrajana in niti dimnik ni urejen, kot bi moral biti, je hiška polna
dima. Črna maščoba se s sten kar cedi, omet je že davno odpadel, kabli od električne napeljave pa so tik nad pečjo. Nevarnost je velika. Njihove želje pa so skromne. Radi bi imeli dve postelji, kakšno omarico, kuhinjo, električni štedilnik in televizijo, po
kateri najmlajši Robi tako hrepeni. Tudi drva jim letos gredo že h koncu, a sami jih bodo težko kupili.
Apatičnih obiskovalcev, ki so seznanjeni s tem, kako družina živi, je kar nekaj, a doslej jim nihče nikoli ni poskušal pomagati. O težkih razmerah,
v katerih živi družina, smo se pred približno mesecem dni pogovarjali s Centrom za socialno delo Ptuj. Direktor mag. Miran Kerin se je nemudoma angažiral in izpeljal nekaj sestankov z obrtniki, ki bodo družini pomagali. Naslednji teden jih bo tudi sam obiskal, k sodelovanju pa je povabil člane štajerskega policijskega motorističnega združenja
IPA, ki bodo na srečanju maja zbirali sredstva in jih namenili družini Cafuta. Sicer pa se lahko vsi, ki bi želeli pomagati, obrnejo na Center za socialno delo Ptuj. In če bo vse po sreči, bodo Anica, Robi in Jožica morda v kratkem dobili še kaj več kot le posteljo in kuhinjico. Nekaj, o čemer nikoli niso upali niti sanjati.
Dženana Bečirovič
Hiša je stara približno 200 let.
V tej sobi spijo vsi trije člani družine, v hiši ni niti ene omare.
Kuhinja, eden izmed dveh prostorov celotne hišice.
Svetovanje za vas, za vse nas ...
Čustvena svoboda
Metoda EFT (Emotional Freedom Techniques) - tehnika doseganja čustvene svobode združuje spoznanja vzhodne (energijski meridiani telesa) in zahodne (čustvene težave vplivajo na telesno zdravje) medicine. Med izvajanjem metode s konicami prstov tapkamo končne točke energijskih meridianov telesa, medtem ko smo uglašeni s svojo težavo - in s tem dosežemo čustveno razbremenitev, ki zelo pogosto posledično prinese tudi telesno zdravje.
Metoda je bila prvič preizkušena pri veteranih vietnamske vojne, ki še po desetletjih živo podoživljajo slike in zvoke grozot, ki so jim bili priča in ne najdejo miru kljub velikim količinam pomirjeval. Bila je zelo uspešna.
Ste si kdaj zaželeli, da bi si lahko pomagali sami, kadarkoli, kjerkoli, ko se pojavi močna bolečina, ko vas v želodcu zvije od panike, ko se vam roke potijo od treme, ko se vam kolena tresejo od strahu pred vrati zobozdravniške ordinacije, ko najraje ne bi šli na ne-
deljsko družinsko kosilo, saj vse predobro veste, kako se bo odvijalo - v takih trenutkih smo sami in nihče nam ne more pomagati. Vse knjige, ki smo jih prebrali, vsa pamet, ki smo si jo nabrali v letih življenja, vse izkušnje nam v nekaterih trenutkih prav nič ne pomagajo.
In za novo leto si bomo spet obljubili, kako bomo prenehali z odlašanjem in končno že opravili tiste telefonske klice, napisali pisma, šli na obisk k ljudem, ki si jih želimo obiskati, shujšali za 5 kg, prenehali
kaditi, si privoščili več časa zase, ampak nekako tega ne uspemo storiti ...
Z metodo EFT (Emotional Freedom Techniques - Tehnike doseganja čustvene svobode) je to končno mogoče. In vse lahko naredite sami, in to celo presenetljivo hitro.
Se sliši predobro, da bi bilo res? Tudi meni se je zdelo. Zlepa marsičesa ne verjamem, dokler ne preizkusim, da pa sploh preizkusim, mora informacija o tem priti iz zanesljivega vira, sicer se mi preizkušanje zdi zgolj potrata časa.
Metoda EFT je prišla iz takega zanesljivega vira in izpolnjuje vse obljube, ki jih da, in to takoj, ne čez pet ali deset let. Končno se lahko znebimo vse navlake bolečih spominov, ki jih nosimo s seboj in jih ne upamo niti pogledati, saj ne vemo, kaj naj potem z njimi.
Jaz sedaj vem, izveste pa lahko tudi vi.
Predstavitev je primerna za vsakega, ki še vedno verjame, da mora obstajati način, s katerim si učinkovito lahko pomaga sam.
Izkušnje uporabnice metode EFT:
Rada bi opisala mojo izkušnjo s tapkanjem.
Bila sem na smučanju. Sem začetnica pri smučanji in vedno, ko sem zagledala strmino, so se mi tresla kolena in potem celo telo. Želja po smučanju je še vedno ostajala! Moj partner je poleg dobrih živcev zaradi moje bojazni legel na sneg in se sprijaznil, da ne bom nikoli smučala! Razmišljal je celo, da greva domov, čeprav sva imela pred seboj krasne sončne dneve, ki sva
si jih rezervirala za smučanje! Naslednje jutro sem tapkala nekajkrat!
Kolena se mi niso več tresla in strah je skoraj izginil! Moj partner mi je čestital za preobrat, ki se je zgodil! Naslednje jutro zopet tapkanje in rezultat je bil še boljši!
Nekaj vtisov udeležencev delavnice:
''Dan je izredno hitro minil; naučila sem se veliko in dobila spodbudo za naprej.''
''Hvala tebi, Pika, za tvojo iskreno zagnanost in potrpljenje - uspeh delavnice je v veliki meri odvisen od dobrega vodje, ki mu lahko zaupaš in ob katerem se počutiš varno.'' »Kljub napornemu tednu po celodnevnem garanju občutim dovolj moči in energije še za kakšno ponovitev''
''Dober je občutek, ko se dotaknem svojega bistva, ko potujem v svojo srčiko.''
»Pika, res si polna energije, ki jo širiš naokoli. In ljudje to cenijo, to jim pomaga.«
Je pa velika razlika delati (katerokoli tehniko) sam ali v skupini. Če delaš sam, se
moraš kar pripraviti, včasih celo prisiliti, da izvedeš svojo tehniko do konca in s ponavljanji.
V skupini je to veliko lažje, ker te potegne, obenem je to še druženje ter hitreje in do konca spelješ zadevo, bolj prijetno. Največji pomen skupinskega dela pa je v sinergiji - več ko je ljudi na kupu s pozitivno energijo, večji je učinek in bolj je prijetno.
Z ljubeznijo,
vabljeni tudi na spletno stran http://eft-slovenija.tk/, kjer si lahko brezplačno pretočite v slovenščino preveden obširen EFT Priročnik, ki ga je napisal Gary Craig, ustanovitelj metode EFT.
KAKO METODO EFT UČINKOVITO UPORABLJATI NA VSEH NIVOJIH VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA - predstavitvena delavnica v DRUŠTVU FENIKS v četrtek, 19. 2. 2009 ob 18. uri.
Prijave: 051413 354 - Milena Za Društvo Feniks - Pika Rajnar
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

©0-C3®
KOS f
Ulica Heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, izvaja mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter pa-nele. GSM 031 501 550.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
STROJNI OMETI in manjša gradbena dela. Gradbeništvo JANEZ PLOŠINJAK, s. p., Mala vas 37 a, Gorišnica, tel. 041 378 475 ali 031 813 139.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elemente, dimnike, okovja za kabine, cevi, pločevino, profile, vijake. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.

ONTARIO - 18 let znanja in izkušenj. Inštrukcije oz. individualni pouk MA, FI, KE, ANG, NEM., ITA., FRANC., SLOV. Priprava na maturo in na izpite, tudi za fakultete; lektoriranje; uradno in splošno prevajanje; februarja pričetek novih jezikovnih tečajev. Jezikovna šola ONTARIO, d. o. o., Novi trg 6, tel. 779 10 80.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
KMETIJSTVO
Organizator Kurentovanja 2009 razpisuje
nagrade za 49. mednarodno karnevalsko povorko na Ptuju
v vrednosti 8.000,00 EUR
za najbolj domiselne skupinske maske na 49. mednarodni karnevalski povorki
Posebna komisija bo na 49. mednarodni karnevalski povorki v nedeljo, 22. februarja 2009, izbrala najmanj 10 skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Kriteriji za ocenjevanje bodo naslednji: izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop (predstavitev) in številčnost.
Skupine (najmanj trije člani) se morajo prej pisno prijaviti na: Mestna občina Ptuj
Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo
Mestni trg 1, 2250 Ptuj - Slovenija
Tel. (02) 748 29 57 ali (02) 748 29 40, fax: (02) 748 29 44. www.kurentovanje.net, klavdija.petek@ptuj.si
Prijava naj vsebuje kratek opis skupine, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti se je potrebno do torka, 17. februarja 2009.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova in ostale vrste lesa. Če kupec želi, mu jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282
PRODAMO dve srnasti kozi, stari 10 mesecev. Informacije na naslov Vili Dominc, Čufarjeva 29, Ptuj.
PRODAM več prašičev domače reje. Tel. 764 07 61 ali 031 482 628.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, svinje, 140 kg, in koze. Tel. 781 04 81.
PRODAM 5-cm suhe javorove mo-stnice in kupim les - hlode skoriša, oreha in gozdne češnje. Tel. 040 985 844.
V NAJEM oddam vinograd, cca. 450 trsov. Tel. 031 222 140.
PRODAM domače piščance. Tel. 688 19 10 ali 051 215 245.
PRODAM nakladalko SIP novi Pionir, zgrabljalnik in pajek, 3 m, in 2200-l cisterno Creina. Tel. 040 657 751.
KUPIM traktor in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
PRODAM okrogle silažne bale. Tel. 751 39 31.
KUPIM tračni obračalnik Sip 220, pajek SIP na dve vreteni ali štiri in se-jalnico Olt, dvoredno za koruzo. Tel. 041 261 676.
KROMPIR za sajenje ugodno prodam. Pernat, Župečja vas 14, tel. 790 02 81.
KOZE, kozličke in mladega plemenskega kozla burske pasme prodam. Tel. 041 783 224.
DOM-STANOVANJE
ODDAM enosobno stanovanje na Ptuju, inf. na tel. 041 837 443, popoldan.
NEPREMIČNINE
PRODAJO garažo pri Rimski peči. Informacije na telefon 051 305 130.
PRODAMO 5-sobno stanovanje v Kraigherjevi ulici na Ptuju. Informacije na telefon 051 305 130.
GRADBENO parcelo z vinogradom s pogledom na ptujski grad, v izmeri 14 arov, na parceli voda, elektrika, asfalt, Prerad, občina Dornava, prodam. Tel. 041 378 426.
KUPIM starejšo nizko hišo v okolici Ptuja ali relacija Ptuj-Videm. Telefon 041 943 021.
PRODAM traktorski viličar, kovinska platišča 16 col za citroen ali renault in skuter 125 m3. Telefon 070 826 526.
PRODAM bukova drva, metrska, razka-lana z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 385 960.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
OBVESTILO! Občina Markovci prodaja nepremičnine - parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza. Javni razpis s prodajnimi pogoji je objavljen na spletni strani občine Markovci, www.markovci. org in v uradnem listu RS. Občinska uprava.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o. Zagrebška 20,2000 Maribor
ZAZIDALNO parcelo, 14,5 ara, v Ptuju, prodam. Tel. 031 684 075.
PRODAM 2-sobno stanovanje z garažo v bloku na Ptuju, pritličje. Tel. 031 358 059 ali 051 443 108.
NA PTUJU, center mesta, prodam stanovanje 76 m2, pritličje. Tel. 031 619 562 ali 031 784 619.
DELO
IŠČEM delo, lahko pomoč pri rezanju vinske trte. Tel. 041 687 919 ali 031 679 481.
PRODAJAMO drva z dostavo ter pro-tivlomna vhodna vrata. Informacije na telefon 051 632 814.
Prireditvenik
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM vso opremo iz hiše in ostali inventar. Tel. 02 783 15 11, kličite od 14. februarja dalje.
PRODAM zvonce za kurentijo za odraslega. Tel. 040 708 444.
KMEČKI TURIZEM, naprodaj večja zbirka starinskega pohištva (mize, stoli, postelje, omare, ogleda itd.), v dobrem stanju, po ugodnih cenah. Tel. 02 772 86 81, 040 605 024.
UGODNO prodam 96-basno Hohner klavirsko harmoniko. Tel. 761 43 21 ali 041 739 815.
HLADILNO komoro, 650 l, servisirano, dvojno korito, gost., globoko, nerjaveče, CO2-jeklenko, 2 kom., pivska soda in večjo količino gostinskih krožnikov in prtov, zelo ugodno prodam. Tel. 041 245 054.
UGODNO PRODAMO spalnico, masažni fotelj, pralni stroj in TV Gorenje. Tel. 031 273 700.
PODARIM PSA, bernskega planšarja s čipom, starega dve leti. Tel. 031 302 744.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
irOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
H
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Alojz Cugmajster s.p.,
Cesta v Železnike 8,3215 Loče e-mail: alojz.cugmaister@siol.net
V našem podjetju lahko kupite les raznih dimenzij in vrst:
-	tramove
-	deske
-	morali
-	ladijski pod
-	mizarski les
-	drva za kurjavo
-	sekance ter
-	žagovino.
Možna je dostava na dom!
Telefon: 03/759 21 70 GSM: 041/465373,031/343 209, 031/709744
Petek, 13. februar
17.00 do 19.00 Videm, prostori KD Videm - Drvarnica, na ogled je razstava ljubiteljskega slikarja Antona Šomna
Ptuj, hotel Mitra, 2. poslanski večer, gost večera bo Borut Miklavčič, minister za zdravje, ki bo odgovarjal na vprašanja o zdravstveni politiki Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer, »Moja noč nima teme«, gostja ambasadorka umetnosti, akademska slikarka in restavratorka, duša mesta Pirana, gospa Mira Ličen Krmpotic
Hajdina, dvorana Društva upokojencev, komedija v treh dejanjih Ljubezen pa taka, v izvedbi KPD Stane Petrovič Hajdina Ptuj, Mestno gledališče, Elling, za abonma in izven Ptuj, dvorana Gimnazije, koncertni ciklus Arsana 2009, 4. koncert Terrafolk - koncert ob 10. obletnici temperamentne zasedbe Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII., Primusove vinske zgodbe »Cviček - vinski posebnež - Konzorcij pridelovalcev cvička« Maribor, Narodni dom, predstava Fuzbal je vse, red Petek in izven Ptuj, CID, ob petkih vas razvajajo Od Louisa Armstronga Jazz do Johna Coltranea
Ptuj, karnevalska dvorana, Winter house parade Ptuj, galerija Magistrat, Mestni trg 1, razstava Tralala hopsasa, pustne smo
šeme, delo ptujskih osnovnih šol in vrtcev ter uporabnikov Varstveno-delovnih centrov Sonček Ptuj in Sožitje Ptuj ter društva Ozara Ptuj Ptuj, razstavišče stopnišča Mercator, na ogled je razstava slikarskih del ljubiteljskih slikarjev Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, DPD Svoboda Ptuj Ptuj, Super Li, Vlado Kreslin in Mali bogovi Ptuj, CID, na ogled je razstava Utrinki 2008
18.00
19.00
19.00
19.30 19.30
20.00
20.00 20.00
21.00
Sobota, 14. februar
9.00 do 12.00 Ptuj, Vinski trg - dvorišče Ptujske kleti, Obarjada 2009 10.00 do 13.00 Ptuj, grad, muzejski vikend z delavnicami na temo Lasulje 11.00 Ptuj, Mestni trg, otvoritev slovesnosti 49. kurentovanja na Ptuju 11.00 Slovenska Bistrica, Dom Svobode, lutkovni abonma Ježek Špikec 17.00 do 19.00 Videm, prostori KD Videm - Drvarnica, na ogled je razstava ljubiteljskega slikarja Antona Šomna Formin, gasilski dom, 73. letni občni zbor PGD Formin Majšperk, dvorana AP-TVI, Območna revija odraslih gledaliških skupin, predstavila se bo dramska sekcija KUD Ustvarjalec Majšperk s predstavo Partnerska poroka
Žetale, gasilski dom, 56. občni zbor PD Žetale Tržec, prostori PGD, 6. občni zbor Etnografskega društva Tržec Spodnji Velovlek, gasilski dom, 61. občni zbor PGD Sp. Velovlek Voličina, dvorana, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci Maribor, SNG, balet, Valentinov gala koncert opernih arij, VelDvo, za izven
Maribor, Narodni dom, predstava Fuzbal je vse, red Sobota in izven Ptuj, CID, metal koncert: Nob, Septic Scum, Vulvathrone
18.00 18.00
18.00 18.00 18.00 19.00 19.30
20.00 20.00
Nedelja, 15. februar
10.00 do 13.00 Ptuj, grad, muzejski vikend z delavnicami na temo Lasulje 12.00 do 19.00 Ptuj, karnevalska dvorana, humorna narodno-zabavna prireditev Orfejčkova gostilna
15.00 Pragersko, dvorana Strelskega centra Gaj, 2. srečanje folklornih skupin
16.30 Ptuj, Mestni trg, pustni kulturno-zabavni program
16.00 Podlehnik, krajevna dvorana, Območna revija odraslih gledaliških
skupin, predstavila se bo dramska sekcija KD Podlehnik s predstavo Klobčič
17.00 do 19.00 Videm, prostori KD Videm - Drvarnica, na ogled je razstava
ljubiteljskega slikarja Antona Š'omna 17.00 Gorišnica, dvorana, gledališka predstava 5MOŠKIH.COM 17.00 Maribor, Narodni dom, predstava Fuzbal je vse, red Popoldanski 2 in izven
18.00 Pobrežje, vaški dom, komedija Čaj za dve, v izvedbi gledališke skupine iz Vidma
20.00 Maribor, Narodni dom, predstava Fuzbal je vse, red Modri in izven 20.30 Gorišnica, dvorana, gledališka predstava 5MOŠKIH.COM 21.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Gibonni in Aki Rahimovski
Ponedeljek, 16. februar
16.30 20.00
Ptuj, Mestni trg, pustni kulturno-zabavni program Ptuj, karnevalska dvorana, Rock večer
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Tradicionalni 9. kurentov skok. Ptujski župan sprejel člane prostovoljnih gasilskih društev Mestne občine Ptuj. Štajerska gospodarska zbornica v Hiši informacij na Ptuju. Letna konferenca Mestnega odbora Ptuj Nove Slovenije. 60-letnica deklaracije o človekovih pravicah na Gimnaziji Ptuj. Javna tribuna o prihodnosti Mladinske hiše na Ptuju. Otvoritev novega oddelka Vrtca Ptuj. Švedski pisatelj, gost ptujske knjižnice. Razstava slik akademske slikarke Klementine Golija. Krava Rozmari, predstava za otroke. Z glasbo v sobotni večer.
Kino Ptuj
13., 14. in 15. februar, ob 17.00 Madagaskar 2 (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Telo laži - triler. Ob 21.10 Art program: Ljubezen v Barceloni - komična romantična drama.
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklaw@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 3,2 i QUATTRO T1PR0N.	2004	19.980,00	XSEN0N	ČRNA
BMW 320 D	2005	19.170,00	AVT.KUMA	ČRNA
FORD FUCUS 1.6 TDCI	2005	7.980,00	KLIMA	BELA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	6.700,00	AVT.KUMA	SREBRNA
KIACARNIVAL2.9CRDIZX	2002	7.600,00	KLIMA	KOV. BOR. RDEČA
OPEL VECTRA 2,0 DI1UMUZ.	2002	7.400,00	KLIMA	BELA
OPEL ZAFIRA 2,0 IÏÏ1	2003	7.700,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.170,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
RENAULT MEGANE 1,5 DO	2005	7.550,00	AVT.KUMA	MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCICABRIO SAN.TR0PEZ	2007	17.680,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCIDYNAMICQUE	2006	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
VOLVO S 40 2,0 D MOMENTOM	2005	13.400,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW POL01,9 SDI KARAVAN	2001	4.300,00	KLIMA	SREBRN
VWG0LFV1.9 TDI PLUS	2005	12.400,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2001	7.180,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
BMW 3181LIMUZ.	2001	9.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CHEVROLET AVE01.416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2003	7.590,00	6XAIRBAG	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3	2005	6.420,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	14.890,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI TREND.	2006	13.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
RENAULT GRANDESPACE 1,9 DCI	2004	9.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN.	2002	6.570,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2003	7.290,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616V ALIZE	2000	4.980,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,6 KARAVAN	1998	3.350,00	KLIMA	KOV. BELA
SKODA OCTAVIA 1,6 GLX	1998	3.190,00	SERVO VOLAN	RDEČA
LAND ROVER FREELANDER 1,8	1998	5.990,00	KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 2061,11	2002	4.540,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
DAEWOO MATIZ 800	1998	1.770,00	5 VRAT	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 2,0 HDI EXCLUSIVE	2004	6.150,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,4 ERL	1996	1.770,00	SERVO VOLAN	KOV. B. RDEČA
OPEL VECTRA LIMUZ. 1,616VIGL PLUS	1997	2.850,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
BMW 318 Tl COMPACT	1997	2.990,00	KLIMA	KOV. ZELENA
CITROEN SAX01,1 i	2001	3.350,00	PRVA REG. 02	KOV. MODRA
FORD FIESTA 1,3 FLAIR	1998	1.830,00	AIR BAG	BELA
PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003	7.350,00	PRVA REG. 04	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	10.400,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG..	2002	6.470,00	PRVA REG. 03	BELA
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA™ OPREMA BARVA			
AUDI ALLRDAD 3,0 TOI Q	2007 55.900,00	AVT. KLIMA	K0V.CRNA
BMW SERIJA 3:3200	2002 9.490.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003 8.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.B TDCI FUTURA	2005 7.890,00	KUMA	KOV. MODRA
LANCIA Y 1,2	2001 2.990,00	KUMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID	2003 15.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 2,0	2001 5.290,00	KOM. SEDEŽI	BELA
RENAULT SCENIC 1,9	1999 3.590,00	KUMA	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 UCI	2008 4.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI	2001 7.490,00	KUMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGH.	2005 18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TDI	2008 9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN Ml. 6 HDI	2008 11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001 11.790,00	KUMA-2 ZON.	KOV. MODRA
m
fllHilillMJiHiWIIfiP
C oz/22 80110
SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 6.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 7.2.
8.00 Fašenk v Markovcih 2008 9.00 Pod zidano marelo 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 SUPER HITI odd.
13.00 SIP lestvica - odd.
17.00 Pod zidano marelo
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Kulturni večer v Občini Markovci
NEDELJA 8.2.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kulturni praznik v Občini Hajdina 10.00 Pod židano marelo 11.00 Oddaja Občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Literarni večer OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kulturni praznik v Občini Destrnik 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 9.2.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Pod židano marelo 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL
20.00 Kulturni večer v Občini Markovci

M M
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Letnik Cena Oprema Barva
Znamka
CITROEN XSASA PICASSO 1.6 HDI 2005 AUDI A41.9 IDI KARAVAN	2003
FORD MONDEO KARAVAN 2.0 TDCI 2005 CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI 2001 MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA 2001 OPEL VECTRA 1.9 CDTI KARAVAN 2005 FORD FOCUS C-MAX	2004
PEUGEOT 307SW 1.6 KARAVAN 2002 RENAULT SCENIC 1.5DCI	2006
RENAULT SCENIC 1.9DCI	2004
RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA 2001 ŠKODA 0CTAVIA1.9TDI	1998
VWP0L01.2	2005
VWTÛURAN2.0TDI	2004
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2001
RENAULT TRAFIC 1.9DCI	2006
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2001
TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D A 2006 CITROEN 01.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HD] VW GOLFU TD] VWTOURAN AUDI A6 3.0 OPEL ZAFIRAl.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VWPOLOl.2
2002
*á
»2.2 HDI
[N1.9TDI TDIQUATRO
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT. KLIMA VSA OPR AVT. KLIMA
AVT.KUMA ^^
AVT. KLIMA,
AVT. KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
AVT. KLIMA NOVI MOD.
AVT KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT. KLIMA HIGHIM AVT. KLIMA KLIMA, 9 SEDEŽEV KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
KLIMA
KLIMA
VSA OPREMA, AVT. AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV KLIMA ,5 VRAT KLIMA
KLIMA, AVTOMATIC AVT. KLIMA KLIMA
KLIMA,5VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV. ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA
KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL - PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
		
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj [ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačila		Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Verica Šučur, dr.dent. med. Potrčeva 4 na Ptuju
		
petovižfavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
FORD FOCUS C MAX 1.BTDCI GHIA	2006	8.400	152.727	SREBRNA
NISSAN MICRA1.D	jiin. 05	1.500	134.000	ZLATA
FIAT GRANDE PUNT01.3MJT	2006	7.400	196.000	MODRA
PEUGEOT 4071.6 HDI CONFORT	2004	8.900	153.450	SRERRNA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2004	7.650	121.025	ČRNA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	7.890	115.042	ČRNA
RE CLIO 1.5DCI PRIVILEGE	2003	5.400	85.256	SIVA
RE SCENIC 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2004	7.290	139.482	KOV. MODRA
RE SCENIC 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2006	7.400	78.964	RDEČA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	9.700	115.944	ČRNA
RE CLI01.2 FIDJI	1997	1.100	116.234	BELA
AUDI A41.9 Avant 1.9 TDI	2005	12.990	148027	ČRNA
BMW 3:320DATT1VA	2004	10.150	119580	ČRNA
CITROEN C5 BREAK 1.6HDI	2005	9.750	102156	SIVA
FORD FOCUS 1.6 TDCI Trend	2005	6.400	157417	BELA
RE MEGANE DYN.1.6.16V	2000	5.200	102243	SRERRNA
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI FIAT CROMA 1.9 MULTUET16V, 5V FIAT CROMA 1.9 MULTUET, 5V FIAT PANDA 4X41.2 8VCUMB..5V FIAT PUNT01.216V.3V FIAT PUNTO 1.2,3V FIAT PUNTO 1.48V ACTIVE, 3V LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V OPEL CORSA 1.3 DTI, 3V PEUGEOT 2061.4 HDI.3V PEUGEOT 407 SW 2.0 HDI.5V RENAULT ESPACE 2.2 DC15V ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V WV GOLF IV VARIANT 1.9 TDI, 5V VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V
www.avto-prstec.si servis in prodaja vozil, kleparska delavnica
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:.
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:_
Mojo pediatrinjo ali pediatra:_
IME:_
v! va
PRIIMEK:.
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:.
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:.
Studio Moderna d.o.o., kot upravl|alec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom
o varovanju osebnih podatkov (ZVoP-1). Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične
obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega
gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna
pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in
posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu
namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter
lahko od upravjalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov.
Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o.,
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi.
Studio Moderna d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
Izpolnjen kupon pošljite na: Revija Viva, Poljanska 6, 1000 Ljubljana Datum:
Podpis:
AdriatîcSIovenicaR
Zrarwakii dtjJbi d.d. • Oanica SJax>nc KO Group
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine...
V	SPOMIN
V	ponedeljek, 16. februarja 2009, minevata dve leti žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Vili Bombek
IZ HAJNDLA 21
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Svečke ti v spomin gorijo, a naše solze jih rosijo.
SPOMIN
15. februarja minevajo tri leta, ko nam je kruta smrt iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta in dedka
Janka Janžekoviča
DEDEKA
IZ BUKOVCEV 75
22. 8. 1932 t 15. 2. 2006
Lepa hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Svet zavoda Osnovne šole Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske ter druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2009.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (potrdila o izobrazbi, izpis dejstev iz kazenske evidence), program vodenja zavoda, dosedanje delovne izkušnje in kratki življenjepis pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda Osnovne šole Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
AB A
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
| Smer Grajena .
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
BREZ E-JEV IN OSTALIH KONZERVANSOV
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in vprašala, kje si ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, tašče, babice in sestre
Terezije Brenčič
IZ UL. JOŽEFE LACKOVE 32, PTUJ (5. 12. 1933 t 29. 1. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in cerkev. Hvala za vsa izrečena sožalja. Zahvaljujemo se ge. Veri za molitev in besede slovesa, Jožetu za spisan in Andreju za prebran govor, pevkam Ptujskim upokojenkam za odpete žalostinke, bratom kapucinom za opravljen cerkveni obred in pogrebnemu podjetju Komunala za opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni žalujoči
J
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta
Danijela Petka
S POLENŠAKA 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala LD Juršinci, g. županu in vaščanom iz Juršincev, sova-ščanom s Polenšaka, govorniku in zastavonošu občine Dornava ter govorniku in praporščaku DU Polenšak, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoča: hčerka Barbara in sin Aleš
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo.
V SPOMIN
13. februarja 2009 mineva 1 leto, odkar si nas za vedno zapustil
Alojz Krepša
PRERAD 38
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: tvoji najdražji
www.tednik.si
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Terezije - Milke Zebec
Z GORENJSKEGA VRHA 16
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za spremstvo na zadnji poti, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala gospe Marti za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in nosilcema zastave in križa ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči vsi tvoji
Pred nami je še vedno tvoj obraz, a ti mirno spiš in čakaš nas.
SPOMIN
7. februarja je minilo leto od boleče izgube dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Stergarja
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 29
V naših srcih je ostala praznina, ki se ne da več zapolniti, ostala je bolečina, ki se ne da preboleti, a lepih spominov nate nam nihče ne more vzeti.
Tvoji najdražji: žena Slavica in sinovi z družinami
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v mislih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je in čaka te!
V SPOMIN
14. 2. 2008 t 14. 2. 2009
Ivan Zavec
IZ MOŠKANJCEV 109
Hvala, vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo.
Njegovi najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
V SPOMIN
9. februarja 2009 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga teta
Terezija Bele
IZ ŽUPEČJE VASI 1 B
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prižgite sveče ali poklonite cvet.
Tonček
Nekje v tebi bolečina je bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako, vzel od nas si slovo. (Vinko)
ZAHVALA Janez Kelenc
1943 t 2009
IZ GORIŠNICE 91
Zahvaljujem se vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili botra - Ferenčovega Hanza - na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za mašo zadušnico in cerkveni pokop, hvala pevcem za odpete pesmi, hvala podjetju Mir, hvala godbeniku, hvala nosilcem cerkvenih in državnih simbolov ter DU Gorišnica. Hvala obema govornikoma za besede ob slovesu ter gospe Frančki Šegula in gospe Mariji Muhič za molitve. Iskrena hvala vsem gasilcem za spremstvo, posebej hvala gasilcem iz Gorišnice za pomoč, ki ste mi jo nudili. Hvala družini Zamuda iz Zamušanov za pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje, sveče ali kakršnokoli pomoč. Žalujoči: rejenec Vinko z družino, prijateljica Tončka z družino
Polenšak • Plazovi uničujejo vse pred seboj
Čemu mnenje geomehanika?!
O številnih plazovih, podorih in poplavah je te dni slišati ogromno informacij iz skorajda vseh naših občin. Večinoma gre za težave in poškodbe na cestah, ki so zaradi plazov ali udorov še vedno marsikje popolnoma neprevozne ali le delno prevozne, toda veliko hujše so tragedije ljudi, ki jim pred očmi polzijo v nič dvorišča in hiše.
Z eno takšnih tragičnih zgodb se srečujeta tudi mlada podjetna zakonca Slavica in Robert Marin, ki sta si sezidala nov poslovno-stano-vanjski objekt na Polenšaku, v središču naselja ob cesti
pod cerkvijo. Nova, lično urejena zgradba še ne stoji dve leti, ob njej pa sta lastnika tudi že utrdila in deloma asfaltirala del dvorišča, vse skupaj pa celo že zavarovala z delno urejenimi škarpami,
Na asfaltiranem spodnjem delu dvorišča je polzeča zemlja že po- Plazenje celotnega hriba se je zaenkrat ustavilo tik ob hiši Marinovih; gasilci so največjo razpoko tegnila s seboj del asfaltne prevleke, zazevala je velika razpoka. prekrili s folijo.
Foto: SM
Tako je počil širok betoniran škarpni zid za temelj ograje dobra dva metra od roba hiše
Velik udor je tudi na delu regionalne ceste Polenšak-Savci.
čeprav hrib nikakor ni tako zelo strm.
Robert Marin je nad plazenjem, ki ga je prvič opazil v začetku tedna, zgrožen; plaz sicer še ni dosegel hiše, je pa dodobra spodjedel spodnji del asfaltiranega dvorišča in dovoza do garaže ter dobesedno prelomil močno betoniran in s pohorskim kamenjem obložen temelj ograje, kjer je zazevala dobrih 30 cm široka razpoka. Marsikdo bo ob tem morda samo skomignil z rameni in se poslužil izgovora, češ, kaj sta pa gradila na takem terenu, ali pa, kot je slišati zadnje čase večkrat, zakaj Upravna enota sploh izdaja gradbena dovoljenja za gradnjo na takšnem terenu.
Toda vsi ti izgovori v primeru Marinovih gladko odpadejo. Robert namreč z nemalo grenkobe in tudi jeze v glasu pove, da sta s soprogo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja morala naročiti in tudi krepko plačati geomehansko raziskavo terena, ki jo je opravil strokovnjak; njegovo mnenje, da gradnja ni sporna in da teren ni pla-zovit, pa je bilo osnova za pri-
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo povečini jasno, čez dan spremenljivo oblačno. Popoldne bodo možne posamezne snežne plohe. Na Primorskem bo zjutraj pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. V soboto so še možne posamezne snežne plohe. Še bo hladno.
dobitev gradbenega dovoljenja. »Zakaj sem potem moral plačati to mnenje, čemu je vse to potrebno, če se potem ne moreš zanesti niti na strokovno oceno?« se razočarano sprašuje Marin, ki se prav dobro zaveda, da bo breme stroškov sanacije in dodatnega škarpiranja terena, če bo plazenje obmirovalo, najverjetneje padlo na njegova ramena. Želi si le in močno upa, da se je plaz potem, ko so ga s pomočjo gasilcev zakrili s folijo, le ustavil, da bo hiša ostala nepoškodovana in da bi občina, kot je obljubila, naročila ter izvedla vsaj geomehanske vrtine, ki bi pokazale, kako globoko sega plaz, saj bi le tako lahko vedel, kako globoko v zemljo mora zastaviti novo škarpo.
Plaz na Polenšaku se sicer razteza čez skoraj celotno pobočje pod cerkvijo in spodjeda tudi precejšen del parcele z dvoriščem Marino-vih sosedov in v teh dneh ne zna prav nihče povedati, kakšne razsežnosti lahko polzeča zemlja še doseže.
Plaz uničil del ceste, gasilci črpali vodo iz množično poplavljenih kleti
Narava pa je svoje zobe pokazala tudi na nasprotni strani polenškega hriba; v dolžni dobrih 30 metrov se je namreč udrla regionalna cesta iz Polenšaka proti Savcem in
naprej proti Sv. Tomažu. Cestni udor je zaenkrat zavarovan, promet se lahko odvija po enem delu vozišča, kdaj bo cesta sanirana, pa še ni znano, voznikom pa se priporoča zelo previdna vožnja, saj se lomljenje in udiranje cestišča lahko še poveča.
In medtem ko se v gričevnatem predelu dornavske občine dajejo s plazovi in udori, se prebivalci Me-zgovcev in Dornave otepajo vode, konkretno poplavljajoče Pesnice in še bolj visoke podtalnice, ki je zalila preko 70 odstotkov vseh podkle-tenih hiš! V torek so bili na delu gasilci kar vseh štirih dornavskih PGD (Žamenci, Dornava, Polenšak in Me-zgovci), ki so ves dan črpali vodo iz zalitih prostorov, saj v nižinskih naseljih skorajda ni bilo hiše, ki ne bi imela vode v kleti. Udor podtalnice je bil evidentiran tudi v kanalizacijskem omrežju, vendar kot je povedal župan Rajko Janžekovič, je sistem ob polni obremenitvi na srečo deloval brezhibno, tako da ni bilo nobenih težav.
SM
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata g	zapornice
; ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE Rajspova uuca 1,2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INro@ZEROX.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Vlomi, tatvine
Foto: PP Ptuj
3. februarja ob 2. uri je neznani storilec zlomil steklo na balkonu stanovanjske hiše v bližini Ptuja in vstopil v hišo, v dnevno sobo. 60-letno oškodovanko je zbudil žvenket stekla, zato je odšla v dnevno sobo, Tam je neznanec, oborožen z nožem, zahteval od nje denar. Med njima je prišlo do prerivanja, v katerem je neznanec žensko z nožem porezal po rokah in obrazu in ji zlomil zapestje. Zaradi strahu je oškodovanka napadalcu izročila denar in zlatnino, ki jo je imela v hiši, nakar je ta zapustil hišo. Policisti PP Ptuj so skupaj s kriminalističnim tehnikom Sektorja kriminalistične policije PU Maribor opravili ogled kraja kaznivega dejanja in pričeli zbirati obvestila. Uspeli so pridobiti natančen opis osumljenca in opis oblačil, ki jih je imel osumljenec oblečena. Čez dan so izsledili 25-letnega osumljenca iz okolice Ptuja in mu odvzeli prostost. Sledi kazenska ovadba in privedba k preiskovalnemu sodniku. Policisti so na domu osumljenca opravili hišno preiskavo. V hišni preiskavi so zasegli več kosov nakita (fotografija), katerega izvora osumljenec ni znal pojasniti. Policisti pozivajo vse, ki bi nakit prepoznali kot svoj, naj o tem nemudoma obvestijo PP Ptuj ali telefonsko številko 113.
Neznani storilec je 10. februarja popoldne uro vlomil v stanovanjsko hišo v Lenartu Iz notranjosti je odtujil več kosov zlatnine in gotovino. Premoženjska škoda znaša približno 6.000 evrov.
Neznani storilec je v noči z 9. na 10. februar vlomil v trafiko na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil večjo količino cigaret. Premoženjska škoda znaša približno 1.000 evrov.
9. februarja ob 22.15 so policisti PPP Maribor na avtocesti A5, izvoz za Lenart, ustavili kombinirano vozilo s prikolico, ki ga je upravljal 38-letni državljan Romunije. Ugotovili so, da je na prikolici prevažal delovni stroj - mini bager, ki je bil leta 2003 ukraden v Italiji. Policisti so delovni stroj zasegli, zoper voznika sledi kazenska ovadba.
Neznani storilec je v času v noči s 6. na 7. februar vlomil v skladišče trgovine v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil več traktorskih kardanov, lopate, sekire in verige za motorne žage. Z dvorišča je odpeljal enoosno avtomobilsko prikolico z modro ponjavo, na kateri je nameščena reg. tablica MB M8-89M. Premoženjska škoda znaša okrog 5.000 evrov.
V noči z 8. na 9. februar je neznani storilec vlomil v parkiran osebni avtomobil na avtobusni postaji Spodnja Polskava. Iz notranjosti je odtujil prenosni računalnik, z vozila pa je odnesel okrasne pokrove in vzvratna ogledala. Premoženjska škoda znaša okrog 3.000 evrov.
Zagorel avtomobil
5. februarja ob 13.30 uri je 50-letni moški iz Maribora vozil osebni avtomobil po na avtocesti A1 iz smeri Slovenske Bistrice proti Mariboru. V bližini izvoza za Fram je zavohal vonj motornega olja, zato je ustavil na odstavnem pasu in šel po pomoč do mehanika. V tem času je avto zagorel in zgorel v celoti. Požar so pogasili gasilci, premoženjska škoda znaša med dva in tri tisoč evri.
Foto: SM
Foto: SM