PnStrihia plačana v gotovini. Leto IX., št. 263 a LJubljana, sreda 12. novembra 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5 - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul - Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190. Računi pr pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842. Praha čislo 78 1SO- W;en št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Dm Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št. 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu ;tritev krize v Avstriji? Vangoiit ne namerava odstopiti — Njegov načrt za poaovm razpust parlamenta in nadaljevanje proti- marksistične borbe Dunaj, 11. nov. d. Izid volitev je sprva izzval v krščanskosocialnih krogih silno konsternacijo. Seipel in Vaugoin sta mnogo izgubila na avtoriteti. Oba skušata sedaj situacijo popraviti. Včeraj in danes so se vršila med krščansko socialnimi voditelji dolgotrajna posvetovanja o nadaljnji taktiki stranke. V dobro informiranih krogih se govori, da vlada Vau-goin-Seipel nikakor ne misli položiti orožja. Ker je vlada pri volitvah ostala v manjšini, bi morala demisionirati. Tega ne bo storila, ker računa s tem, da je vsako pakti ran je Schobrovega bloka s socialnimi demokrati nemogoče. Na drugi strani se zdi zaenkrat za izključeno, da bi Schober bil pripravljen stopiti v vlado pod Vaugoinovim vodstvom. Na teh predpostavkah je zgrajen Vaugoinov načrt. Njegova vlada, iz katere tudi heimwehrovska ministra ne mislita izstopiti, na j bi po nemškem receptu ostala kot manjšinska vlada na krmilu, zanašajoč se na to, da jo Schobrovci, med katerimi so ostro protisocialistični elementi jako močni, ne bodo strmoglavili. Scho-"bra samega naj bi se držalo v previdni rezervi z obljubo, da bo od meščanskih strank postavljen za predsedniškega kandidata pri volitvah predsednika republike, ki se vršijo marca prihodnjega leta. Ako bi se ideje manjšinskega kabineta e dalo izvesti vsled odpora Schobrovega bloka, potem je Vaugoin odločen parlament ponovno razpustiti. Zatrjuje se, da je za to idejo pridobil tudi predsednika republike Miklasa. V tem slučaju bi se torej parlament 9. decembra sploh ne sestal temveč bi bil ta dan razpuščen in bi nove volitve bile razpisane za mesec marc. Medtem bi vlada nadaljevala ostro protisocialistično politiko, razorožila in razpustila vse socialistične obrambcne organizacije in skušala reorganizirati Heimvvehr, tako da bi mogla računati na večino pri novih volitvah. Taki projekti gotovo obstojrjo. Koliko se bodo pokazali izvršljivi, je se vprašanje, ker je nesporno, da v krščansko-so-cialni stranki nikakor ni vse zadovoljno z Vaugoinovimi metodami in ker se zlasti gospodar, krogi bojijo, da bi se iz nadaljevanja politične krize mogle razviti jako kritične gospodarske razmere. Solnograd, 11. nov. d. Včeraj se je vršila razdelitev preostankov mandatov od posameznih volilnih list za Gornjo Avstrijo, Solnograško, Tirolsko in Pred-arlsko. Na podlagi teh preostankov, so bili izvoljeni še štirje krščanski so-eialci, trije socialisti in Heimwehrovci in sicer Wermer, ter ministra Starhemberg in Huebert. Od narodno gospodarskega bloka pa poslanca Prodinger in Poppa. Ravno tako so se vršile razdelitve poslanskih mest na volilne preostanke v Gradiščanski, Štajerski in Koroški. Krščanski socialisti so dobili tri mandate, narodno gospodarski blok 2, Heimweh-rovci 2 in socialisti 1. Nova štajerska deželna vlada Gradec, 11. nov. d. Na podlagi številk poslanskih mest novo izvoljenega štajerskega deželnega zbora, bo sestavljena nova štajerska deželna vlada iz treh krščanskih so-cialcev, treh socialistov, 1 zastopnika narodno gospodarskega bloka in 1 Heimwehrovca. Dr. Steidle bo demisijoniral Inomost, 11. nov. d. Včeraj so se razširile med heimvvehrovskimi krogi vesti o demi-siji dr. Steidla vvodstvu Heimwehra, to pa zaradi tega, ker je doživel ta pri nedeljskih volitvah popoln poraz. aZnimivo je, da je večina tirolskih Heimwehrovcev zadovoljna s tem, da bi Steidle podal ostavko. v •• za največji proces v zgodovini V Moskvi so objavili obtožnico proti 1800 članom industrijske stranke - Obtoženi so veleizdaje Moskva, 11. novembra, s. Obtožnica ki je naperjena proti kontrarevolucijo-narni organizaciji industrijske stranke in ki jo je podpisal državni pravdnik Kri-lenko obtožuje obtožence med drugim, da so pristopili k škodljivim organizacijam. Te so imele za cilj z raznimi sredstvi kar najbolj oškodovati gospodarsko obnovo sovjetske unije in na ta način spodkopati tla sovjetske vlade in olajšati uspostavitev oblasti buržuazije. Obtoženi so stopili v zveze z organizacijo onstran meja. ki je obstojala iz v inozemstvo pobeglih sovražnikov Rusije, bivših lastnikov nacionaliziranih obratov, ki so v inozemstvu osnovali tako zvarii trgovski in industrijski komite. Obenem so obtoženi Dotom tega trgovinskega in industrijskega komiteja stopili v zločinske zveze z vladnimi kro2ri Francije, ki so pripravljali vojno proti Rusiji. Z bivšim francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem in zunanjim ministrom Briandom ter po na- vodilih teh državnikov s častniki francoskega generalnega štaba izdelovali načrt za napad proti sovjetski Uniji. Vse to pomeni akt neposrednega izdajstva države. Moskva, II. novembra, g. Proces, ki ga pripravljajo boljševiški mogotci proti specialistom, ki so v Rusiji izvrševali sabotažne akte. bo najbrže največji proces v kriminalni zgodovini sveta Obtoženih je približno 1800 oseb. ki so večinoma že v zaoorih. Obtožnica obsega približno 30.000 besed, v njej se omenja kot pomagač protirevolucionarjev tudi lord Churchill. Obtožnica tudi zatrjuje^ da se je nameravala proglasiti Ukrajina kot »meddržava« pod skupno francosko-poljsko upravo, vendar kot samostojna država. Na čelu protirevolu-cionarnega komieteja je stal francoski general Jeane. Dalje so bili v tem komiteju zastopniki francoske, poljske in ru-munske generalitete. Poraz bolgarske vlade pri okrožnih volitvah Stranke vladne koalicije so dobile 44 odst. manj glasov kot pri zadnjih volitvah - Napredovanje ekstremnih strank Sofija, 11. novembra, d Pri okrožnih volitvah, ki so se vršile po vsej Bolgariji, je doživela vlada znatno oslab-ljenje svojih pozicij Po vladnem komunikeju je bilo oddanih pri teh volitvah za vladni blok »Demokratskega zgovo-ra« 44 odst. manj glasov, kakor pri zadnjih volitvah. Zaradi tega pa so znatno narasli glasovi opozicionalnih strank. Vladne stranke so utrpele posebno občutne izgube v mestih. Posebno velik je bil padec vladnih glasov v Sofiji, kjer je imel pri poslednjih volitvah »Demokratski zgovor« še 46.000 glasov, sedaj pa iih ie dobil samo 9000. Zanimiv je porast glasov desničarskih in levičar- skih radikalov, to je komunistov in pa skrajnih desničarjev v narodno liberalni radoslavovski stranki. Vladni listi pripisujejo nazadovanje vladnih glasov predvsem splošni gospodarski krizi, ki tare bolgarsko ljudstvo. Nekateri od njih tudi napadajo vlado ter ji očitajo, da posveča premalo pozornosti gospo-darskmi vprašanjem. Vsi so pa složni v tem, da zahtevajo od vlade, naj v zadnjem hipu posveti večjo po-j zornost gospodarskemu vprašanju, ker i sicer lahko doživi pri prihodnjih pomladanskih volitvah v sobranje hud poraz. Reorganizacija angleške industrije n- nov. AA. Ministrski pred« sednik Macdonald je ponovno proučil sta« nje reorganizacije angleške industrije. Da se ojači viadno sodelovanje pri reorganl« zaciji produkcije in prodaje industrijskih izdelkov, je bi! imenovan za glavnega sve* tovalca v industrijskih zadevah prt mini« strstvu dela sir Horace \Vilson. Njegov urad bo sodeloval s trgovinskim ministr« stvom. Balkanska tiskovna federacija Bukarešta, 11. novembra AA. Po atenskih sklep'"h sestanka nabora za balkanski tisk se vrši prva konferenca v Sofiji, da sklepa o pravilih udruženja. Nato bo sledila v Bukarešti vrsta konferenc o balkanski federaciji tiska, o posameznih tehničnih vprašanjih. Demisija belgijske vlade Bruselj, 11. nov. s. Kabinet je d emisijo« niral, ker so liberalni člani izstopili iz nje« ga. Demisijo liberalnh vladnih članov je izzvalo dejstvo, da je udruženje liberalne stranke s svojim sklepom glede prepove« di komulacije profesorjev Gentu desavri« ralo ministra za znanost in umetnost ter ostale liberalne ministre. »Do X« bo letel preko Atlantika London, 11. novembra AA. Po prihodu letala »Do X« v Anglijo je inž. Dornier izjavil. da bo nemško veleletalo skušalo v kratkem preleteti Atlantski ocean. Izobčen duhovnik Rim, 11. novembra AA. Kongregacija »Sacrum officium« je ekskomunicirala francoskega duhovnika Josipa Turneja v Rennesu, ker je objavil modernistične in razkolniške spise. VELIČASTNA MANIFESTACIJA HVALEŽNOSTI JUGOSLAVIJE FRANCIJI V navzočnosti kraljevske rodbine, vlade, francoskega odposlanstva in ob udeležbi ogromne množice naroda je bil včeraj v Beograda odkrit spomenik hvaležnosti Franciji Beograd, 11. novembra, p. Jugoslo-venska prestolnica je včeraj in danes v znamenju pomembnih svečanosti. V imenu vsega jugoslovenskega naroda manifestira hvaležnost Jugoslavije Franciji za nesebično podooro. m jo ie o-cž'! veliki in plemeniti francoska narod nam v najtežjih urah naše nedavne zgod iv-ne. v svetovni vojni, kakor -;ozne:e vse do danes, pri učvrstitvi v herojski neenaki borbi in s tolikimi žrtvami oridob-ljene svobode. Beograd je kot presiol-nica Jugoslavije lOlmači! o hvaležnos' vsega naroda s tem. da ie postiv na naividnejšem mestu na Kalemegdanu »spomenik hvaležnosti«, ki naj pozne rodove in pokolenia opozaria na težke preizkušnje, ki jih v najtežjih časih prestalo v skupni borbi prekaljeno prijateljstvo med jugoslovanskim in francoskim narodom. Spontano .n navdušeno je Beograd i-idi Pri tej priliki manifestiral nepokolebij:vo vernost vsega naroda do Francije, s katero hoče tudi v bodoče stati budno na straži, da '.čuva mir in zasigura trajne uspehe irestane-ga skupnega trplicnij na boinih poljanah. Poleg odličnih gostov \7 Francije z ministrom de Ribesom na čelu s- S3 e-kom včerajšnjega dne in minu e noči zbrali v Beogradu zastopa Ki razn;h ei-ganizacij, društev in korporac:j iz cele države, tako da se lahko reče, da je bil na slavnosti zastopan ves narod. Prihiteli so bivši bojevniki, invalidi, držav-niki in politiki, nekdanji dobrovoljci in emigranti, ki so se skupno s francoskim narodom borili za velike ideje enakopravnosti in svobode. Poleg Sumadin-skih kmetov so se zbrali seljaki lz Hrvatske in Slovenije v bratski slogi se družeč z intelektualci iz vseh delov ua-še domovine. Radostno je bilo svidenje nekdanjih bojevnikov, ki jih je usoda razkropila po doseženi zmagi na vse strani. Beograd sam pa je kot srce Jugoslavije verno tolmačil čustvovanje vsega naroda in države. Malo je bilo doslej v prestolnici svečanosti, pri katerih bi narod tako spontano in enoduš-no izrazil svoje razpoloženje. Uvod v svečanost povodom odkritja spo« menika hvaležnosti Franciji so tvorili vče« rajšnji sprejemi francoskih gostov. Zvečer je vlada v Gardnem domu priredila sve« čan banket na čast francoskim gostom. Udeležili so se ga vsi v Beogradu navzoči člani vlade, člani diplomatskega zbora -n mnogi odlični predstavniki našega javnega življenja. Na banketu je zunanji minister dr. Marinkovič pozdravil drage francoske goste z daljšim govoTom, v katerem se je toplo spominjal svoječasnega gostoljubja in prijateljstva, s katerim ie francoski na« rod sprejel naše begunce in jim izkazal med svetovno vojno vso ljubezen Naš na« rod se hvaležno spominja tistih dni in je v znak te hvaležnosti postavil spomenik, ki bo znova učvrstil prijateljstvo, ki veže oba naroda. Danes je bil Beograd, ki je ves v zasta« vah in zelenju, že na vse zgodaj na nogah. Na vsakem koTaku se je razodevalo praz« nično razpoloženje. Cele procesije naroda v pestrih narodnih nošah so prihajale iz okolice že v prvih jutranjih urah. Ko je jesensko solnce prodrlo jutranjo meglo in razlilo svojo milmo nad presto!nico, so bile ulice že polne naToda. Z jutranji« mi vlaki so prihajale še številne depu« tacije iz notranjost' države. Med drugimi je prispelo tud' 300 hrvatskih seljakov s štirimi pevskimi zbori, ki so se na potu v Južno Srbijo ustavil' v Beogradu, da se udeleže današnjih svečanosti. Na kolodvo« ru so bili bratsko sprejeti od Šumadincev, in seljakov s Kosovega polja ter zastopni« kov beograjske občine Z zastavami in godbo na čelu so se!iaki odkorakali na Ka« lemegdan, kjer je bila okrog zastrtega Me« štrovičevega spomenika zbrana ogromna množica, ki je došlece viharno pozdravila. Slavnostna akademija Današnje pomembne svečanosti so bile otvorjene s slavnostno akademijo, ki se je vršila v slavnostni dvorani nove univerze. Prisostvovali so ji člani vlade, zastopniki diplomatskega zboTa in elita beograjske družbe. Nj. Vel kralja je zastopal ge« nera! Pekič, pred univerzo pa je nepregled« na množica dajala duška svojemu razpolo« ženju z vzkliki Francij' in Jugoslaviji. Akademija je bila veličastna manifestaci« ja hvaležnosti in vdanosti Franciji. Ko so oficijelni francoski odposlanci v spremstvu francoskega poslanika vstopili v okusno dekorirano dvorano, so bili deležni viharnih ovacij. »Živela Francija!« »Vive la France« je odmevalo v dvorani in pred univerzo. Akademijo ;e otvoril akademski pevski zbor »Obilic«, ki je zapel marseljezo. Fran« cosko narodno himno so poslušali vsi na« vzoči stoje, nakar je prvi povzel besedo rektor beograjske univerze dr. Vlada Mi« trovič, ki je uvodoma pozdravil francoske goste ter nato spregovoril o tradicional« nem priiatelistvu. k' veže jugoslovenski in francosk'" narod. Za njim sta govorila rek« tor zagrebške univerze dr Josip Belobrk, ki je poudarjal kulturne zveze med Fran« cijo in Jugoslavijo in rektor ljubljanske univerze dr. Alfred šerko, ki je v zanos« nem govoru glorificiral Francijo in njeno vlogo v zgodovini slovenskega dela jugo« slovenskega naroda. Kakor nekdaj, ko smo robovali v suženjstvu, tako tudi sedaj, ko sme svobodni, upiramo oči v Francijo, de« želo kulture in znanosti, pred katero se vedno klanjamo v globoki hvaležnosti, lju« bežni in spoštovanju Govornik je nato ori« sal zgodovinske odnošaje med francoskim in slovenskim delom jugoslovenskega na« roda, dobo Napoleonove Ilirije, predhod« nico današnje velike in svobodne Jugosla« vije. Svoj govor je zaključil s poudarkom, da je jugoslovenstvo tesno vezano s fran« oostvom m da to ni zveza papirnatih t>o« godb, marveč zveza duš in src, ki bo tra« jala i z veka v vek. Nato so govorili še dr. Bogdan Popovič, dr Svetislav Marodič m prof. Pineau, rek« tor akademije v Poitiersu, ki se je zahvalil za to iskreno manifestacijo ljubezni in ver« nosti do Francije. »Kakor v preteklosti,« je dejal govornik, »bomo tudi v določno« st: delili z vami vse dobro jn zlo. Združe^ ni po duši in srcu hočemo kkupno stopati po j>oti miru in človečanstva. Zveze, poro« jene v krvavih bitkah na bojnih poljanah, naj negujejo tudi bodoča pokolenja v od« kritosrčnem prijateljstvu.« Z odpetjem na« še državne himne je bila akademija za« ključena. Povorka Izpred univerze se je nato formirala ogromna povorka. Na čelu so korakali ča« stitljivd francoski veterane' s petimi zasta« vami, nato pa so sledili francoski odposlan« ci v spremstvu članov vlade, generallteta in razne deputacije, društev in organiza« cije. Publika je ob vsej poti do Kalemeg« dana tvorila špalir. Francoski gostje so bili predmet osebne pozornosti in koderkoli so se pojavili, so jih navdušeno pozdravljali. Odkritje spomenika Kalemegdan je bil ves v zastavah, jugo« slovenskih in francoskih. Okrog spomeni« ka, zastrtega z zavesami, se je zbrala ogromna množica. Pred spomenikom so oili razmeščeni seljaki in seljakinje v narod« nih noiah. Na desni strani je bila postav* ljena tribuna za kraljevsko rodbino, člane viade in povabljene goste. Ko so francoski gostje prispeli k sporne« n;ku, ni bilo ovacij ne konca ne kraja. Toč« no ob 11. so prispeli Nj. Vel. kralj, kralji« ca, prestolonaslednik Peter, knez Pavle in kneginja Olga. Prihod kraljevske rodbine je množica pozdravila z navdušenim vzkli« kanjem kralju, Jugoslaviji in Franciji V največji tišini je nato povzel besedo predsednik pripravljalnega odbora prof. Miljanič, ki je uvodoma pozdravil Nj. Vel. kralja, francoske odposlance in člane vlade. Povodom obletnice prem rja je predlagal v počastitev padlih žrtev eno« minutni molk. Nato je s kratkim govorom odkril spomenik. Ko je padla zavesa in se je pokazal veličastni spomenik, vzorno de« lo našega najboljšega kiparja Meštroviča, zbranim množ cam, so zaorili klici »Živela Francija!«, godba je intonirala francosko državno himno, častna četa pa je oddala častno salvo, dočim so v ozadju Kalemegda« na zagrmeli topovi. Nenavadno solnčni dan je svečano razpoloženje še bolj dvig« nil. Ko so se ovac:je nekoliko polegle, je prof. Miljanič izročil spomenik v varstvo mestni občini. V imenu beograjske občine je prevzel spomenik župan Milan Nešič poudarjajoč, naj ta veličastni spomenik bodočim rodovom priča o veličini hvaležne duše in herojizma našega naroda. Prestol« niško mesto Beograd bo čuvalo ta sjjome« nik na vse večne «•-■-liku, ustvarjenem od umetniki tako odlične nacije. ki hoče služiti izključno pravici iti svobodi. Mi vemo, da vi ljubite Francijo vedno in enako. Francija pa vas ljubi v miru enako kot vas je ljubila v vojni. Skupno smo preživeli zadnje spomine boli in slave. Skupno trpljenje in skupne muke pa združujejo še bolj kot zmage, duše narodov in poedincev. Še močnejši kot lepi spomini in uspehi naših dveh narodov, so skupne žrtve, skupne boli in skupno trpljenje. Morali smo se boriti ramo ob rami in prestati največje težkoče. Ostali smo verni zastavam domovine. Pakt edinstva, ki smo ga sklenili na bojnem polju, mora po naši in vaši volji služiti ideji miru. da po strahotah in trpljenju vojne umiri svet. Kar pa pomeni kn za vojno, to pomeni delo za mir, delo. za katero je potrebno mnogo volje in mnoso trpljenja. N'aša naroda sta mnogo pretrpela v vojnah, toda kot je bil do zdaj čas vojn. trebno moč in potrebno trpljenje, ki ju bomo uporabili za učvrstitev miru. Pomeša spomenika hvaležnosti Končno je spregovoril o pomenu in namenu tega spomenika v imenu vlade minister dr. Kumanudi, ki je v globoko zasnovanem govoru poudaril hvaležnost Jugoslavije Franciji za velike zasluge, ki jih ima plenreniti francoski narod za osvobo-jenje in uedinjenje Jugoslavije. Med drugim je dejal: Ta hvaležnost ni rezultat praktičnega izkustva in tudi ni prišla po uradnih zvezah niti ne na podlagi kake diplomacije. Še več, hvaležnost do Francije bi ostala tudi tedaj, kadar bi prišlo do raznih ,ie-sporazumov. Tu ne gre za hvaležnost države kot abstraktne celote niti ne naroda kot slepe mase. To naše čustvo je nekaj drugega in je edino te vrste v svetovni zgodovini. To je čustvo, ki je s svojim plamenom osvojilo vsa naša srca. Začetek mu je čisto duhovnega značaja. Izvor mu je v razpoloženju duhovnih dogodkov polne topline. V dnevih naše nesreče, ob izgubi domovine, ko smo se znašli v skupni borbi je toplina francoskega srca dala nam vsem svojo hišo, odprla je bolnice za mlade in stare, sa ponižane in zapuščene, ki so iskali ohrab-ritve in podpore. Takih stvari nikoli ne pozabljajo oni, ki so jih preživeli, temveč jih čuvajo kot amulet. To je izvor hvaležnosti Franciji in zato je ta hvaležnost čista in globoka, zato ta spomenik stoji tu« kaj tako osvetljen v krogu lači, da se njegov sijaj ne more gledati. V tem čustvu je želja vseh nas, da priznamo z vsem srcem pred celim svetom, da ljubimo in spoštujemo bratski narod in bratsko zemljo Francije in hočemo, da to ostane v sreči in nesreči in da vedno planiti v nas hvaležnost do Francije.« Govor ministra dr. Kumanudija je izzval viharno odobravanje. Združeni pevski zbori so ob spremlievanju godbe zapeli ju-goslovensko državno himno, s čimer je bila svečanost odkritja spomenika zaključena. Učenci vseh beograjskih šol so v spremstvu svojih učiteljev in direktorjev defi-lirali mimo spomenika hvaležnosti Franciji. Bilo jih je nad 10 tisoč. Banket Ob 13. je bil prirejen na čast francoskim gostom svečan obed, ki sta se ga poleg drugih udeležila francoski minister za pokojnine Champetier de Ribes in francoski poslanik Dard. Ob 3. popoldne so gostje posetili francosko šolo. Avdlfenca šsransoskega Ob 16.30 so bili člani francoskega odpc* slanstva z ministrom De Ribesom na čelu sprejeti od Nj. Vel. kralja, kraljice in pre« stolonaslednika Petra v posebni avdijenci na Dedinju. Francoski minister De Ribes je pri tej priliki izročil prestolonaslednika Petru red častne legije I. stopnje, s kate» rim ga je odlikoval predsednik francoske republike. Obenem je odposlanstvo izro» čilo darove francoske republike za vse trt jugoslovenske kraljeviče. Prestolonaslednik Peter je dobil otroški avtomobil z električ« nim pogonom, kraljevič Tomislav krasno zbirko vojakov, kopijo francoske armade, kraljevič Andrej pa krasnega konjička. Slavnostna predstava Beograd, 11. nov. p. Nocoj je bila v Narodnem gledališču slavnostna predstava v čast francoskim gostom. Na programu je bila poleg državne himne in marseljeze opera »Samson in Dalila«, Vojnovičeva »Smrt majke Jugovičev«, Faust in nastop baleta. Predstavi so prisostvovali vsa kraljevska rodbina, vsi člani vlade, celotna francoska delegacija in mnogoštevilno odlično občinstvo. Pozdravi iz vse države Beograd, 11. nov. p. Francosko poslaništvo je prejelo iz vseh pokrajin naše države od mnogoštevilnih občin povodom odkritja spomenika hvaležnosti Francije pozdravne brzojavke. Pozdrav predsednika francoske republike Beograd, 11. nov. AA. Nj. Vel. kralj je sprejel od predsednika francoske republi« ke Gastona Doumerguea tole brzojavko: »Globoko ganjen od priznanja, ki se da« nes izkazuje Franciji, hitim, da Vašemu Veličanstvu in vsemu jugoslovenskemu na« rodu, tako tesno združenemu v čustvih 9 francoskim, pošljem svoje pozdrave. —* Fašistični tisk je razburjen Trst, 11. novembra M Tudi fašistični tisk se bavi z odkritjem spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu in komentira ta dogodek, ki mu je zopet povod za Ijate napade na Francijo in Jugoslavijo. »Pieco-lo« je celo izračunal, koliko je stal spomenik in koliko bodo stale vse te svečanosti ter vprašuje, kdaj bo Jugoslavija postavila spomenik hvaležnosti Italiji, saj je bila tudi Italiia zaveznik Srbije v svetovni vojni. V zvezi s tem ponatiskuie »Piecolo-t članek znane M. Durhamove. Ivi je v »Manchester Guardianu« te dni izrazila svojo skrb za usodo Italije, češ, «la je v položaju Avstro-Ogrske 1. 1914., ogro- tako naj bo od sdaj čas iniru. Mi imamo po- žena od ambicioznih Slovanov. » Po avstrijskih volitvah Volitve v Avstriji so končane. Njihovega izida niso nestrpno pričakovali samo v Avstriji, kjer so od njega prizadeti neposredno, marveč je bilo zani-mnaje za avstrijsko volilno bitko zelo veliko tudi pri nas in po vseh drugih srednjeevropskih državah. Ta koncentracija politične radovednosti je imela svoj poglavitni izvor v dveh momentih. Prvič je volitve v Avstriji vodila krščansko-sociialna stranka v koaliciji s heimwehrovci; pri tem pa je posebno mnogo tehtalo dejstvo, da je prevzel sedanji poveljnik avstrijskih fašistov, grof Starhemberg, notranje ministrstvo ter pričel uvajati praktike, ki so imele že značaj uvoda v nasilno prisvojitev oblasti ter ukinjanje državljanske in politične enakopravnosti. Skratka, bila je podoba, da je Sei-pel že izročil heimwehrovcem predu-iem na obljubljeno dovoljenje za terorističen nastop proti političnim nasprotnikom in za vse druge načrte, ki so bili s tem v zvezi. Zato ni čuda. da je vse demokratično razpoložene elemente v Avstriji pooadlo veliko ogorčenje o-per te načrte, osobito, ko se je heim-\vehrovska »bodočnost« uveljavljala po Sterhembergu na tako grob način. Drugič pa je zanimanje za avstrijske volitve zrastlo posebno v inozemstvu v zelo veliki meri spričo dejstva, da se je eksperiment s heim\vehrovci, to se pravi strmoglavljenje dr. Schobra. razpust parlamenta in razpis volitev, pojavil ravno v dobi, ko je svet presenetil uspeh hitlerjevcev v Nemčiji. Očividno je ta uspeh napravil ogromen vtis na avstrijske fašiste; zrastel jim je apetit, krščanski socijalci so hoteli izrabiti domnevano konjunkturo, nadejajoč se s sigurnostjo heimvvehrovske zmage, — in tako se je Avstrija tako rekoč čez noč znašla v klerikalno-heirmvehrov-skem režimu ter v volitvah, ki nai bi prinesle realizacijo zasnovanega programa. Za inozemstvo pa je bilo ogromne važnosti ravno vprašanje, ali se je tudi med avstrijskimi volilci tako katastrofalno ojačil duh šovinističnega nacionalizma in revanških teženj, ki bi mogel v zvezi s hitlerjevskimi prizadevanji prinesti prav neprijetne in gotovo nepotrebne napetosti v srednji Evropi. Težko je bilo vedeti, kako razpoloženje vlada v Avstriji, saj se tudi Hitlerjevega uspeha nihče ni nadejal, prav gotovo na ne v tolik5 meri. Nedeljske volitve so čez noč razbi-strile situacijo. Pokazale so predvsem, da je heiinwehrovski pokret delo raz- meroma zelo maloštevilnih prenapete-žev in da se niti od daleč ne more pri* merjati s hitlerjevsko poplavo v Nemčiji; kolikor pomeni, pomeni le v vrstah krščanskih socijalcev. Dalje so volitve pokazale, da je Sei-pel igral na slabe karte, da ni dovolj dobro presojal rriti lastnih pristašev, ki imajo očividno manj smisla na Steidle-jeve in Starhembergove eksperimente, nego si misli vodstvo stranke. Zdi se, da tudi nimajo smisla za take kočljive posle, kakor je bila afera z vodstvom državnih železnic, s Strafello in vsem, kar se je razkrilo ob oni priliki. Tako vsaj se da sklepati iz znatnega nazado vania krščansko- socijalnih glasov. Da je bilo res tako razpoloženje med avstrijskimi volilci, se vidi posebno dobro tudi iz razmeroma lepega uspeha Schobrovega bloka, ki je združil na svoji strani zelo znaten del detnokratič-nega meščanstva. Socijalna demokracija se Je Izkazala kot trdna fronta, ki ji ves hrupni »anti-marksistični« naskok ni mogel niti najmanj do živega. Ohranila je svoje pozicije in celo za spoznanje naoredovala; pri tem seveda ni gotovo, ali se kaže v uspehu samo absolutna trdnost in komoaktnost njene strankarske organizacije ali pa jo je nekoliko ojačil tudi dotok z meščanske levice, ki se je bala heimwehrovsko-klerikalne reakcije, pa se ni dovolj zanesla na možnost odpora pod Schobrovim vodstvom. Volitve so tedaj pokazale veliko stabilnost avstrijskih političnih razmer, pokazale so sosedom, s kakšnimi razpoloženji morejo računati, kar pomeni pač obilo v primeri z volilnim izidom v Nemčiji Tako presojo potrjuje tudi dejstvo. da se kljub napeti situaciji niso mogli niti najmanj okrepiti komunisti, prav tako pa tudi ne druge ekstremi-stične frakcije. Za nas v Jugoslaviji so pomenile avstrijske volitve tudi imteresanten inter-mezzo v politiki slovenske manjšine na Koroškem. Nismo hoteli pred volitvami načenjati vprašanja, ali je bilo oportuno vezati slovensko stranko ter slovenske manjšinske zahteve na uspeh krščanskih socialcev in z njimi koaliranih heimwe-hrovcev, znanih po skrajnem nacijonal-nem šovinizmu. Rezultat volitev priča, da se vezava ni obnesla; pa tudi brez tega dokaza se nam zdi. da je bila politična situacija na slovenskem Koroškem nekoliko paradoksna. Avstrijske volitve torej niso prinesle nikake odločitve. Kake bodo njihove posledice, pa bodo pokazali bržkone že prihodnji dne v?. % obletnici poslovanja banske uprave Priznanje in zalivala vršilca banskih dolžnosti dr. Pirk-majerja nradmštvu banske uprave Ljubljana, 11. nov. AA. Vršilec dolžnosti bana dravske banovine g. dr. Pirkmajer je pozval načelnike oddelkov, nsj danes ob 12. uri skličejo sestanek vseh nameščencev : oddelkov ter jim prečitajo naslednjo j okrožnico: Danes, ko je minulo leto dni, odkar s« je začelo delovanje kraljevske uprave drav« ske banovine, zrem nazaj na to dobo in vidim, da so bili v tem času vsi naši urad« n:ki ter sploh vsi naši nameščenci na svo« jem mestu pri izvrševanju dolžnosti za uresničenje velikih ciljev, postavljenih 2 zakonom o nazivu in razdelitvi države na banovine in z zakonom o banski upravi. Če se je bilo v začetku treba še«le pri« vaditi na skupno delovanje državnih in banovinskih nameščencev ter so se mora« Ie nrebresti razumljive težkoče, ker je bilo treba pretrgati s preteklostjo ter postaviti j upravni aparat na solidno podlogo enako« ' sti pri izvrševanju dolžnosti in deležnosti pravic, lahko danes z zadovoljstvom kon« statiram, da sta dobra volja na eni strani in uvidevnost na drugi strani rodila po« voljen rezultat, ki omogoča mirno in »mo> treno delo v našem obsežnem področju Porabljam to priliko, da izrazim svoje pri' znanje in vso zahvalo vsem in vsakomut naših nameščencev, ker se popolnoma za« vedam, da gredo uspehi našega dela v naj« večji meri na račun marljivosti, vestnosti in požrtvovalnosti osobja Obenem naprošam, naj vztraja vsak tudi v bodoče v po. žrtvovalnem delu, imajoč pred očmi sve« tel vzgled in visoko zamisel Njegovega Veličanstva kralja ter prizadevanja kra« ljevske vlade pod predsedstvom g. genera. la Petra Živkoviča, ki se vzgledno trudi, da nam ustvari urejeno in mogočno domo« vino ter pravo srečo naroda. Praznik premirja v Londonu Velike spominske svečanosti sirom vse Britanije — Poklonitev pred grobom neznanega junaka London, 11. novembra. AA. Obletnico pre miria, ki je napravilo pred 12 leti konec svetovni vojni, so praznovali v vsem imperiju z običajno slovesnostjo. Vršile so se pred spomeniki padlih vojakov in v vseh cerkvah službo božje. Dvominutni molk ob 11. so izvajali povsod. Velika glavna slovesnost ob grobu neznanega junaka v Whitehallu Je bila bolj slovesna nego lani, ker ji je prisostvoval tudi krali. Prisotni so bili nadalje ministrski predsedniki dominiionov, angleški ministrski predsednik Macdonald, indijski vladarji in drusri odlični člani indijske konference. Whitehall je obkrožala ogromna množica občinstva, ki je napolnila do zadnjega kotička tudi sosedne ulice. Okoli groba so stali oddelki trgovske in ribiške morna- rice in bivši bojevniki ter žene. Na grob je položil angleški kralj krasen venec nekaj pred 11. uro. Kraljica v spremstvu princese Marije, voj-vodinje yorške in drugih odličnih oseb, je gledala z okna preprosto slovesnost, ki je bila otvorjena kot običajno s streli iz topa, ki so dali znamenje za dvominutni molk. Po molku je bila intonirana pesem o zadnjem poročilu, nakar je prisostvovala množica službi božji, ki jo je bral londonski škof. Po maši so trobili trobentači budnico, nakar so odpeli pevci kitico narodne himne. Nato se je pričelo romanje k grobu, ki traja ves dan. V spomin na padle sorodnike in prijatelje je na tisoče ljudi položilo vence na vznožje spomenika. Potek rusko-kitajskiti pogajanj Kitajska delegacija želi pospešitev pogajanj - Sovjeti zahtevajo obnovitev starega posestnega stanja v Mandžuriji Moskva, 11. nov. AA. V zadnjem času je bilo več sestankov med Karahanom in kitajskim poslanikom Mehtehsuijem. Isto« časno je Čangsuhlijang poslal sovjetski vladi prošnjo, v kateri poziva ruska oblast« va naj stavijo predloge, da se pospeši po« tek kitajsko*sovjetske konference. S tem v zvezi je Karahan poslal Moh» tehsuiju pismo o kitajski železnici ter o vzpostavitvi delovanja sovjetskih konzula« tov ter sovjetskih gospodarskih ekspozi« tur. Sovjetska vlada vstraja na tem, da se prepreči delovanje belih gard ob kitajski železnici in da ni mogoče izpremeniti režima na kitajski železnici drugače kakor s pristankom druge pogodbene stranke, to io sovjetske oblasti ali pa z nakupom želez-niče od strani Kitajske, k-kor predvideva rusko«kitajska pogodba iz leta 1924. Izvršitev te pogodbe, kakor tudi glavnih do« ločb protokola v Habarovsku bi tvorilo po mnenju sovjetske vlade edino pravilno podlago za uspešen potek sedanje kitajsko« sovjetske konference. Pretepi na berlinski univerzi Berlin, 11. nov. g. Na berlinski univerzi je prišlo danes do spopadov med sociali« stičnimi in narodno socialističnimi dijaki. Člani levičarskega nemškega dijaškega udruženja so razširjali letake, v katerih so pozivali dijake naj opuste radikalizem in naj se zavzamejo za republiko. Oddelki narodno socialističnih dijakov so trgali so» cialističnim dijakom te letake iz rok ter jih uničili. Položaji je postajal vedno ne» varnejši, tako da so morali poklicati po« licijo, ki je izpraznila preddvorišče univer« ze in naredila red. Celjska konferenca ministrov z zastopniki naroda Velika množica je kraljeve odposlance iskreno pozdravila — Večurni sestanek ministrov z zastopniki srezov in občin o potrebah in željah prebivalstva Celje, 11. novembra. Ministri gg. dr. šverljuga, dr. Srškič in dr. švegel so prispeli v Celje že v ponedeljek zvečer, davi pa se je pripeljal tudi g. inž. Sernec. Pred poslopjem Mestne hranilnice na Krekovem trgu je bila že davno pred deseto uro zbrana velika množica ljudstva zastopnikov vseh spodnještajerskih srezov, javnih korporacij, društev m celjska šolska mladina. Točno ob 10. uri so prišli vsi štirje mindstri, ki jih je pred Meet-no hranilnico pozdravil župan g. dr. Goričan. Podčrtal je veselje eeljskega in okoliškega prebivalstva nad prihodom članov kraljevske vlade in omenjal narodnostne boje, ki so se nekdaj odigravali na vročih celjskih tleh. Ko je končal, je celjska želez-ničarska godba zaigrala državno himno, na kar se je za županov pozdrav s toplimi besedami zahvalil minister dr. Srškič. Nato so se podali ministri ter zastopniki mesta Celja in srezov v zborovalno dvorano celjske Mestne hranilnice, kjer se je ob 10.20 začela konferenca. Otvoril jo je župan dr. Goričan s kratkam nagovorom v katerem je izjavil m. dr.; »Slovenci se dobro zavedamo velikih časov, v katerih živimo. V našo državno politiko je z energično gesto posegel naš ljubljeni kralj in z januarskim manifestom napravil konec strankarstvu In partiaanstvu, ob enem pa podal program narodnega in državnega edinstva. Posledica tega manifesta je zakon od 3. oktobra Odpravljene so zgodovinske meje, plemenski in nenaravni naziv države je izročen preteklosti. Ustvarjen je jugoslovenski narodni program. Od zmage jugoslovenske ideje je odvisna vsa naša bodočnost in delo za njeno popolno uresničenje je najvišja dolžnost vsakogar. Rešitev posameznika in države je samo r uresničenju velikega jugoslovenskega programa« župan je zaključil z vzkliki kralju, predsedniku vlade, ln navzočim ministrom. Ko so se polegle ovacije, je v drugem delu svojega govora na kratko orisal najnujnejše potrebe Celja ln okolice, predvsem regulacijo Savrfnje, zgradbo sodne palače, carinarnice itd. Nato so se vrstili drugi govorniki, ki so v kratkih besedah orisali potrebe in želje svojih krajev. Govorili so m. dr. predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, ki Je tudi omenjal zgradbo justične palače, la- ški župan dr. Roš, ki je opozarjal na bedo rudarjev v trboveljskem revirju, na regulacijo Savinje in druge potrebe prebivalstva, celjski okoliški župan Mihelčič, ki je omenjal hmeljsko krizo, ravnatelj Rogaške Slatine dr. šter, trgovec Bruder-man iz Konjic, Turk za šmarski srez, dr. Bratkovič za slovenjgraški, Vogrinec za gornjegrajski srez, Drofenik iz št. Jur-ja ob j. ž. za mestne in trške občine, Vinko Kukovec za obrtništvo, Svetek za delavstvo, rudar štruc za trboveljske rudarje, župan Jereb iz Konjic, predsednik trgovskega gremija Stermecki, župan Kovač iz Loke pri Z. m., župan Zorenč od Sv. Petra pod Sv. g., dekan 2agar iz Nove cerkve, sadjarski nadzornik Goričan, Dokler iz Vojnika itd. Na izražene želje sta odgovarjala mini« stra inž. Sernec m dr. švrljuga. Njuna go« vora so vsi navzoči poslušali z veliko po« zornostjo in ju često prekinjali z odobra« vanjem in pritrjevanjem. Z velikim odobravanjem je bil nato sprejet predlog župana dr. Goričana, da se od-pošljeta brzojavna pozdrava Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade, nakar je bila konferenca ob 13.10 zaključena. Ministri so se podali s povabljenimi gosti, okrog 70 po številu, v hotel »Evropo«, kjer je bil v vrtni dvorani prirejen banket. Med banketom je prvi nazdravil Nj. Vel. kralju župan dr. Goričan, nakar je izrekel zdravico kraljevski vladi in njenim navzočim članom obč. svet. dr. Vrečko. Minister pravde dr. Srškič je izrazil svoje in svojih tovarišev navduSenje nad divno Slovenijo in apeliral na složno delo za čim lepšo bodočnost Jugoslavije. Ministrov govor je bil sprejet z burnim odobravanjem, nato pa so govorili še direktor Lilek, dr. Hrašovec, župni starešina SKJ Smertnik in minister dr. švegel. Ministri so se ob 15.45 odpeljali z avtomobili v Maribor. Celjsko olepševalno in trujsko-prometno društvo je vsem udeležencem banketa poklonilo lepo zbirko fo-tografičnih posnetkov mesta Celja in njegovih znamenitosti v ličnem etuiju. Vse mesto je bilo odeto v državne zastave Ljudstvo je v gostih gručah čakalo na Krekovem trgu ves čas konference in banketa ter se je poslovilo od zastopnikov vlade z živahnim pozdravljanjem. Navdušen sprejem ministrov v Mariboru Nova manifestacija Jugoslovenske straže ob meji — Svečana seja občinskega sveta — Prisrčni pozdravi na potu od Celja do Maribora Maribor, 11. novembra. Maribor je danes ob prihodu odposlancev Nj. VeL kralja ministrov dr. Srškiča, dr. Švrljuge, inž. Serneca in dr. Švegla zopet na nianifestanten način pokazal, da hoče biti zvest čuvar najskrajnejše severne meje naše države. Mesto je bilo en sam gozd državnih praporov in po ulicah se je pričelo že kmalu popoldne nenavadno živahno vrvenje. Mlado in staro, vse je hitelo na Glavni trg in nestrpno pričakovalo visokih gostov. Ves obširni trg je bil nabito poln občinstva vseh stanov in slojev. Obisk v Celju se je nekoliko zakasnil, zato je ministrska kolona potem z naglim tempom nadaljevala pot proti Mariboru. Spremljal jo je ves čas mariborski okrožni inšpektor dr. Schaubach Le bežen je bil pogled na šolsko mladino v Vojniku, ki je živahno vzklikala in mahala z ročicami kraljevskim odposlancem v pozdrav. Zelo kratek, a izredno prisrčen je bil sprejem v slavnostno okrašenih Konjicah, kjer so bili pred sreskim načelstvom zbrani zastopniki državnih oblasti, občine, Sokoli in gasilci v krojih, šolska mladina ter mnogoštevilno občinstvo, ki je vztrajalo kljub naletavajoče-mu dežju. Gg. ministrom je izrekel dobrodošlico sreski načelnik dr. Trstenjak, v imenu trške občine pa se je zahvalil za obisk župan notar dr. Jereb, ki je izrazil neomajno vdanost prebivalstva vladarju in njegovi vladi. Megla je le legla medtem nad pokrajino. Mladina, ki je pričakovala visoke goste ob državni cesti, se je zaradi dežja morala že umakniti, toda plapolajoče zastave po kmetskih domovih so oznanjale veselje prebivalstva nad prihodom naših državnikov. Ministri so se ustavili samo še v Slov. Bistrici, kjer sta jih pozdravila župan dr. Schaubach in sreski načelnik dr. Hacin, nato pa je z veliko naglico odhitela proti Mariboru, kamor so vozovi prispeli ob 17.15. V Mariboru čim 90 pridrveli čez državni most, se je začulo od vseh strani gromko vzklikanje. Dekleta so obsipala ministre s cvetjem in godba je zasvirala koračnico. Odlični gostje so odšli skozi gost špalir med navdušenimi ovacijami na magistrat, kjer so jim bili v posvetovalnici najprej predstavljeni številno zbrani predstavniki državnih in civilnih oblasti, nakar se je takoj pričela slavnostna seja občinskega sveta, katere so se udeležili vsi občinski svetniki in tudi mnogo občinstva. Ministri so sedeli na predsedstveni tribuni. Sejo je otvoril župan dr. Juvan med živahnimi ovacijami občinstva ministrom. V svojem pozdravnem govoru je med drugim poudarjal: »Mesto Maribor je doletela danes izredna čast in velika sreča, ka more v tej zgodovinski dvorani, v kateri se je odločevala dolga desetletja usoda obmejnih Slovencev, pozdraviti štiri ministre kraljevske vlade. Naša radost je tem večja, ker prihajate k nam kot zaupniki našega viteškega vladarja, ki mu je ves Maribor iz vsega srca vdan, ter kot intimni sodelavci prvega pomočnika Nj. Vel. kralja gosp. predsednika vlade. Mesto Maribor s svojo okolico leži na najsevernejši točki naše lepe Jugoslavije, toda na narodno ogroženem ozemlju. Zato se pri nas strankarski boji niso nikdar vršili v tej meri in s to ostrostjo kakor drugod po državi. Narodna nevarnost je blažila strankarske strasti in nestrpnosti. V tej dvorani se dolga, dolga leta ni smela izpregovoriti slovenska beseda. Obmejni Slovenci smo bili na svoji rodni zemlji tujci in državljani druge vrste; nismo imeli svojih narodnih šol, naš jezik so zaničevali, zatirali in zapirali so narodno zavedne ljudi. Ko je bilo trpljenje najhujše, nam je prinesla zarjo svobode srbska vojska in z velikim navdušenjem in veseljem ter z globoko hvaležnostjo smo pozdravili prevrat, ko smo po več stoletjih radostno dočakali narodno osvobojenje in se združili z brati Srbi in Hrvati v mogočno Jugoslavijo. Gospodje ministri! Vi ste prišli kot odposlanci našega vladarja in gosp. predsednika vlade k nam, da se pri zastopnikih naroda informirale o njegivih potrebah. Imeli pa boste tudi priliko, da spoznate pravo razpoloženje naroda. Slovenski del našega naroda je brezmejno vdan in globoko hvaležen svojemu viteškemu vladarju in vzvišenemu kraljevskemu domu. V ogromni večini odobrava smernice kraljevega manifesta od 6. januarja 1929. Naš narod odobrava in s hvaležnostjo zasleduje veliko delo naše kraljevske vlade pod vodstvom predsednika vlade gosp. Petra Živkoviča. Vsak razsoden in objektiven državljan mora in more videti, kako velikansko delo se je izvršilo v tem kratkem času. Mi vsi hočemo posvetiti vse sile brez razlike na bivše stranke, da to vlado podpremo in da ji pomagamo doseči one cilje, ki nam jih je postavil prvi sin našega naroda Nj. Vel. kralj. Župan je zaključil z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj, živela Jugoslavija, dobro nam došli gospodje ministri!« Govoru je sledilo dolgotrajno ploskanje in vzklikanje vladarju, kraljevskemu domu, Jugoslaviji in ministrom. Ko so se ovacije polegle, je vstal minister pravde dr. Milan Srškič in se v kratkem govoru zahvalil za pozdrav. Po ministrovem govoru so se dvignili V9l navzoči s sedežev in priredili gg. ministrom viharne ovacije. Nato se je župan dr. Juvan zahvalil ministru dr. Srškiču za govor in zaključil svečano sejo. Med navdušenimi ovacijami občinstva so se odpeljali ministri v hotel sOrel«, kjer Je bila prirejena intimna večerja. Jutri ob 9. se bo vršilo v dvorani Kazine sprejemanje deputacij. Dr. Korošec v Splitu Split, 11. novembra n. V Split Je došel bivši minister dr. Anton Korošec, ki je popoldne napravil izlet z avtomobilom v OmiS. Vodovod na fcaštelansld rivijeri Split, 11. novembra n. Dela pri zgradbi vodovoda Solin-Kašteli-Trogir so končana. Vodovod je zgradila država za 11 milijonov dinarjev ter je tako kaštelanska rivi-jera dobila nadaljnjo možnost za razvoj de modernega morskega kopališča. Francoski tisk o svečanostih v Beogradu Pariz, 11. novembra M. Celokupni francoski tisk posveča beograjskim svečanostim veliko pozornost in razpravlja o prijateljskih in zavezniških odnošajih med obema državama. Vsi listi poudarjajo, da noben drugi narod ni pokazal tolike hvaležnosti kakor baš jugoslovenski, ki si je sam v svetovni vojni pridobil nevenljive zasluge za francosko stvar. Ta čin jugoslovenskega naroda je še bolj poglobil n učvrstil vezi iskrenega prijateljstva, preizkušenega v težkih urah ter je garancija ra. bodočnost obeh narodov. Francija se klanja padlim junakom Pariz, 11. novembra s. Na današnjo obletnico premirja se je vršila dopoldne ob 11. na grobu neznanega vojaka svečanost, katere so se udeležili predsednik republike in mnogo oficielnih osebnosti. S topovskim strelom se je naznanil pričetek enominui-nega molka. Na koncu svečanosti je pariška posadka defilirala pred grobom neznanega vojaka. Pogreb slikarja K. Crnčica Zagreb, 11. nov. n. Danes popoldne je bil izredno svečan pogreb pokojnega pro« fesorja akademije in znamenitega jugoslo« venskega slikarja Klementa Crnčiča Pogre« ba se je udeležilo izredno mnogo občin* stva, zlasti intelektualcev, med njimi tud! zagrebški nadškof dr. Bauer, predsednik Jugoslovenske akademije, vsi profesorji slikarske akademije in dijaki, zastopniki gospodarskih in raznih kulturnih ustanov. Grob pokojnika je bi! ves zasut s cvetjem. Ob njem sta se poslovila od pokojnikn prof. Branko Senoa in prof. Artur Schnei der. Izgon naših državljanov z Reke Zagreb, 11. novembra, n. »Novosti* poročajo s Sušaka, da so začele fašistične oblasti izganjati naše ljudi z Reke. dasiravno imajo po nettunskih konvencijah pravico do izvrševanja obrti. Te dni je bilo pozvanih več jugoslovenskih državljanov, večinoma mesarjev, ki stanujejo na Sušaku, a izvršujejo svojo obrt na Reki, na prefekturo, kjer jim je bilo sporočeno, da se moraio takoj preseliti na Reko in postati italijanski državljani, ali pa bodo izgnani ter jim bo zabranjeno nadaljnje izvrševanje obrti. Med prizadetimi je nastalo zaradi tega postopanja fašističnih oblast? veliko razburjenje, ki je tem bolj upravičeno, ker je na Sušaku mnogo italijanskih trgovcev, ki stanujejo na Reki. a imajo svoje trgovine na Sušaku. Nihče jim ne krati njihovih pravic ali ovira njihovega poslovanja. Tržaški in drugi italijanski listi so že pred tedni najavili »radikalno očiščenje« obmejnih provinc in očividno gre sedaj za izvajanje teh napovedi. Hmeljski trg fcatec, 11. novembra h. Tendenca aanes zelo mirna, cene neizpremenjene 350 do 550 Kč. Zasliševanje prič o katastrofi »R 101« London, 11. nov. AA. Sodišče, ki preiskuje vzroke katastrofe zrakoplova R 101. je včeiaj zaključilo zasliševanje prič. Prihodnja razprava bo 3. decembra, ko bo imelo sodišče pred seboj poročila teh« nikov in strokovnjakov o vzrokih katastrofe. Na včerajšnji razpravi so častniki, ki so se udeležili poleta zrakoplova R 101 pri letalski svečanosti v Hendenu, izpovedali, da se je zdel zrakoplov zelo težak, in da je izgubljal plin. Poveljnik zrako-plova »R 100« Booth je dejal, da so bili častniki zrakoplova »R 101« zadovoljni t> poskusnimi poleti. Izrazil je pa mnenje, da so častniki stali pod vplivom imperijalnc konference in želje, da se posreči polet » fndijo. Nemiri na Kubi San Jago de Kuba, 11. nov. g. Včeraj v poznih večernih urah je prišlo do hudih spopadov med orožništvom in dijaki, ki so demonstrirali. Dijaki so imel protestno zborovanje proti predsedniku Mahadu. Pri« šlo je do krvavega spopada, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. En dijak je bil ubit. Znižanje cen živil v Nemčiji Berlin, 11. nov. d. Nemški vladi se je posrečilo po dolgotrajnih pogajanjih z zvezo pekov, mesarjev in prodajalcev mleka do« seči, da so ti pristali na znižanje cen kruha, mesa in mleka. Po mnenju ministra za prehrano bo na ta način izdalo nemško ljudstvo v Berlinu 8 milijonov mark mani za hrano, v vsej Nemčiji pa 100 do 15U milijonov mark. Lov za nevarnim razbojnikom Šibenik, 11. nov. n. Razupiti razbojnik Todor Medic, ki ga orožniki iščejo že par mesecev, je pričel ponovno ropati v se« verni Dalmaciji. Da bi napravili konec njegovim zločinom, so oblasti organizirale vsestransko zasledovanje in je danes sr®» sko načelstvo v Sibeniku izdalo tudi pro« glas na narod, v katerem se prepoveduje v občinah Stradinu, Vodicah, Tijesnu, Si" beniku in Drnišu pastirjem ponoči vsak izhod in sicer v času od 6. zvečer do 6. zjutraj, dokler ne bodo Medica vlovili. Prav tako je prepovedan seljakom v teh krajih v času od 10. zvečer do 5. zjutraj vsak izhod iz vasi. Oblasti morejo dovo« liti izjemo Ie v izrednih slučajih. Finski zakon o zaščiti države Berlin, 11. novembra s. Kakor javlja >Lokalanzeiger« iz Stockholma. je danes opoldne finski parlament s 132 proti 66 glasovom sprejel tako zvani lapovski zakon, ki je v zelo ostri obliki naperjen proti komunizmu. Meščanske stranke in meščanska levica so glasovali za ta zakon. S tem je lapovski pokret dosegel svoj najvažnejši cilj. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za sredo: Vreme se bo dalje poslabšalo, temperatura bo padla. V 2 do 3 dneh slana.