65. številka. Ljubljana, v sredo 21. marca. XVI. leto, 1883 Izhaja vsak dan ive^er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenaan za avstrijak o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jsden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto II gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četr» leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii .Gledališka stolba". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenska narodna ekonomija. IV. Nacijonalni ekonomi trdijo, da je ogromna aktivna vojska v vseh evropskih državah in pa občna telesna omehkuženost, ter po njej vedno večja potrebščina za primerno socijalno življenje glavni uzrok vedno bolj rastočemu pavf erizmu sploh. Nečemo naštevati tu statističnih dat, ki nam jasno kažejo, kako roma narodov blagostan in kapital, da se bliska toliko in toliko milijonov vojaških bajonetov, pristavljati si le upamo, da se izda najmenj trikrat tako velik davek za nepotrebne, navodno le po razvadi ali modi usiljene stvari in sicer tudi od najbolj ubožnega ljudstva, ker nema pojma ali neCfl o svojej ekonomiji ničesa razumeti. Opiraje se na posleduji izrek, trdimo še jeden pot, da ni tako ubožnega državljana, niti družine ter naroda, ki bi se ne mogel po racijonalnej ekonomiji povzdigniti na boljšo materijalno stopinjo in si pridobiti popolno neodvisnost od tujega kapitala. Slovencev nas .je blizu poldrugi milijon, precejšnje Število po našej sodbi. Toliko bolj nerazumljivo je, da more takovemu narodu gospodovati v vseh iudustrijalnih in gospodarskih pouzetjih tuj kapital, da smo mi le stroj, ki množi z našimi žulji tuj dobiček. Če se poskuša ustanoviti najmanjši narodni zavod, če se postavlja skromen spominek kakovomu narodnemu buditelju, naglasa se vedno: tega ne zmoremo, premalo nas je, ubožno je naše ljudstvo. • Poslednji naglas piše našemu narodu spričevalo ubožnosti, kateremu pravimo: narodna letargija. Prej ne prekličemo poslednjega stavka, dokler nam ne dokaže ugovarjatelj, da je slovenski narod zmerniši v svojih osebnih potrebščinah, priprostejsi v socijalnem razmerji, da je njegova domovina po naravi slabeja od marsikatere sosedne. Kje tiči torej uzrok uboštva v našem ljudstvu V V prvej vrsti v germanizaciji in tujem nasil-stvu, ki se okoristuje z našimi naravnimi zakladi, in v drugej vrsti v narodnej našej ekonomiji, o kateri do sedaj še nesmo imeli pojma. V poslednjih hipotezah je najbolj zanimivo to, da se po izboljšanji druge uniči prva sama od sebe, ker izgubi po nasprotnej organizaciji zadnji svoj teren mej nami. Resume naših naglašanih reform je torej zopet naslov, s katerim smo pričeli, to je : narodna ekonomija. Dokazali smo, upamo, da se poldrugi milijonni narod ne sme prištevati ubožnim, in ako je, je kriva tega njegova napačna uprava, ter ako se ne povzdigne po lastnih močeh na višjo stopinjo in materijalno neodvisnost, tepe ga lastua leturgija in brezpogumuost, ki niti pomilovanja ne zasluži. Posamezne beraške židovske rodbine se po svojej skromnosti, marljivosti in špekulaciji v malo letih spreminjajo v bogataše in milijonarje: in cel narod naj bi molil večno tujega malika ! Slovenci, združimo se, složimo svoje šo tako skromne materijalne moči v zadrugah, hranilnicah, narodnih podjetjih ; z njimi si prislužimo ustanoven naroden kapital, ki se protivi lehko vsakej zunanjej konkurenci. Če naši nasprotniki umejo kovati kapitale iz naše bera čije, zakaj bi jih mi ne mogli, če smo složni in ne preziramo narodno ekonomijo sosednih narodov. Našim narodnim kapitalistom, katerih je na po sled vender še nekoj, je veljalo do sedaj gaslo: „Sumimus pecuniam et mittimus asinum in patriam;" kurjo polt so čutili navadno, če se je go vorilo o narodnih poduzetjih ali se je potrkalo celo njim na ramo meneč: sezite v mošnjo in napravite temelj, obrestoval se bode brez dvoma kapital, povrh imate še hvaležnost naroda za plačilo. „Ne!-' — Dvomilo se je tako dolgo, da je zašle dil tujec uamerovan črtež in brez premisleka in ne računajoč z narodnimi zaslugami sploh, prestrigel našo opreznost ter si napolnil mošnjo. Poslednje ni naša sodba brez specijalne motivacije, to je istina, ki žalostno slika našo notranjo politiko. Mnogo bi še govorili lehko o slovenskej narodnej ekonomiji ali neekonomiji, ker poslednja nam odpira oči in uči prve, a naglašali smo že v prvem članku, da siva je vsa teorija brez prakse ali del. Iz poslednjih poskusimo stoprav abstrnhirati pivo. Tudi mi nesmo hoteli povedati baS ničesar novega. Novica in sicer znamenita in neizmerno v vsakem oziru uplivna bode le, kadar se Slovenci otresemo, kar nam je le na podlagi narodno ekonomije mogoče, tujega upliva in narodnega nasprotja po tujem kapitalu, ki nas zlorabi vedno in povsod. Siva teorija, ustvari kmalu zlato resnico in po njej naroden blagoslov in svobodo slovenskemu narodu! L i beri u k. Govor poslanca dra. Vošnjak-a. 11 'o steuograličnom zapisniku.) (Konec) nSlovenskemu jeziku očitati, da nema dovolj bogatstva v izrazih in oblikah, zamore le človek, ki nema nobenega pojma o tem jeziku. Glede možnosti upeljave tega jezika v srednjo Šole se nam je vedno očitalo, da nemarno šolskih knjig. No, sedaj smo si priskrbeli poučne knjige za vse predmete razen grščine. Ta pa se bode rabila v tretjem lotu, knjiga je dodelana in se bode v kratkem tiskala; pa ni prevod, kakor poslanec grof W urin bran d očituje slovenskim knjigam; tudi druge neso prevodi, nego vecjidi 1 izvirna dela. Saj imamo dovelj Izvrstnih učiteljev, ki so po polnem zmožni slovenščine in ho tudi v dotičnih predmetih priznani strokovnjaki, da jim ni treba samo prelagati." „Lahko rečem, da marsikatera teh sedaj upe-Ijamh slovenskih knjig strinja v sebi prednosti vseh do sedaj rabljenih, ker so sestavljene na podlagi raznih, v srednjih šolah upeljanih urnih knjig in ker se je najboljše i/, nj'h povzelo, ne da seje bilo pisatelju pri tem držati jedne posebne knjigo." ,.Da je rojenim Slovencem težje priučiti si slovenski jezik nego nemški, to je zopet jedna tistih trditev, ki je s trte zvita. Go8pod predgOVornik na- LISTEK. Tajnostna cvetlica. (Iz Spanjskega poslovenjeno.) I. V temnej, ozkej in krivej ulici spanjskega mesta Toledo, stala je, zakrita ali bolje rečeno sti-snena z jedne strani od mavriškega stolpa stare mečeti, z druge pa od temnih zidov palače, pomaknili od dna do vrha z grbi, hišica grda in neznatna, kakoršen je bil tudi njeni gospodar, Žid Danijel Levi, sam. Ta žid je bil hudoben in maščevanja željan človek; v prekanjenosti in hinavščini ga ni prekosil nikdo izmej njegovih sovercev v Toledi. Dasi je bil, kakor so pravili, silno bogat, sedel in delal je vender slednji dan v lopi pred svojim stanovanjem, koval in popravljal stare kovinske verižice, portepeje in polomljene oklepe, ki jih je kupil kak potujoč kupovalec od kacega obubožanega orožjenosca. Dasi je silno sovražil kristjane in vse, kar je kristjanskega, vender ni šol Levi nikdar mimo kake imenitne osobe ali visokega du-hovnika, da bi se ne bil odkril ter snel svoje zama/ane kape, kije pokrivala njegovo plešasto in rumeno glavo. J Če je prišel kak bogat kupovalec v njegovo proda-jalnico, priklanjal se mu je v tri gube, pozdravljal 1 ga s priliznenimi besedami in hlapčevskim smeh- ] Ijanjom. Da ni jelovo smehljanje poznalo je vse mesto. ! To vedno sladko smehljanje neso motile niti najbolj , hudobne šale, niti zasmehovanja, da celo naj pred rz-j nejši napadi ne; zaman so metali ulični dečki kamne v njegova vrata, da bi ga razdražili; zaman so ga osipali z najsurovejšimi zasmehovanji pažeti in oro-| žjenosci sosednje palače, da bi ga razžalili; stari ' svetoklinci prekrižali so se vselej, ko so šli mimo njegove hiše, kakor bi videli pred sabo samega hudiča. Danijel se je vedno po starej navadi skrivnostno smehljal. Kakor bi se za nič ne zmenil, tolkel je s svojim majhnim kladvičkom na nakovalo, popravljal rasne kovinsko stare reči, in nikdo ni zapazil, ko so se razširila njegove tenka in upadla ustnu, katera so se jedva videla v senci njegovega dolzega, kakor orlov kljun zakrivljenoga nosa, a iz malih zelenih okroglih očij švigale so strele težko zdržujoče se jeze. Nad vratimi zidove koče videlo se je okno, ostanek stare mavriške arhitekture. Po knmnatem okviru okna, okinčanem z lepimi rezbarijami, in okoli zavitega stebrička, ki je delil okno nn (iva nejednaka dela, ovijale so se rastline, rastoče ven iz sobe, svitlo in sveže zelenje, ki se je lepo videlo na temnem zidu že polupotrtegu z'danja. V tem delu hiše, kamor je prihajal le slabi svit skozi okno, jedino, ki je bilo obrneno na ulice, živela je Sara, jedini otrok Danijelu, kateri jo je goreče ljubil. Ko so prihajali sosedje mimo židovske pro-dajalnice, in slučajno /opazili Saro za »agrinjalom mavriškega okna, in videli Danijela sedeti na petah vel je zopet tistega znanega slovenskega kmetica, katerega je tudi deželni predsednik koroški v zadnjem zasedanji deželnega zbora v zbornici predočil, v veliko radost vladinej opoziciji. Čudno je, da se vselej, ko se gre za ponemčenje Slovencev, navaja kak tak slovensk kmetic kot avtoriteta v šolskih zadevah; ne ve se sicer, kje da biva, pa je že kakšen na svetu, ki misli: dobro bi bilo, ko bi vsi Slovenci znali nemški. Saj je mogoče in tudi nič čudnega ni, da izrazi kuk slovensk kmet tako željo, ko se pri sodnijah vsi pozivi, razsodbe, odloki itd. izdajajo nemški: po tem takem mora slovenski krnet želeti, znati nemški, da hi umel razsodbo itd. in da mu ne iz gospodov ministrov nasproti delu večine te visoke zbornice, tiste večine, brez katere bi gospod minister zn,ili ti ne sedel toliko časa na svojem mini-sterskem stolu, take besede v parlamentarnem življenji neso navadne. (Prav res ! na desni.) Ne bi bilo torej smatrati resno, kar izpregovorimo želja kot članovi večine v tej visokej zbornicilu „Takrat pa, ko je šlo za to, dovoliti tej vladi vse predloge, a katerimi so se prebivalstvu naložila težka bremena, ko smo morali na se prevzeti vso nepriljuhljenost taclh bremen, ko smo morali svojemu narodu reči: Mi moramo privoliti v ta bre mena državi v prid, da se izvede ravnotežje v držav- bi trebalo za drag denar iskati tolmača. To pa je nem gospodarstvu in da se vzdrži sedanji vladini baš tisti circulus vitiosus, okolu katerega se že toli ko sistem: takrat bila je to za nas bridka resnoba ; vlada let sučemo, kolikor časa je sploh možno v parla- in večina zahtevali ste od nas to žrtev in mi smo mentu o tem govoriti. Vedno se naglasa in trdi, da jo darovali, — danes pa, ko zahtevamo kaj tako nemarno nobenih, ali pa vsaj premalo slovenščine malenkostnega (Čujte! čujte! na desni) od gospoda zmožnih uradnikov, na drugi strani pa se nam ne naučnega ministra, da bi se s tem državni zaklad privolijo šole, da bi ,jib mogli izobraziti. Tako se j skoro nič ne obtežil in bi se le izvelo, kar je ute-vedno sučemo v krogu in ne pridemo ni za korak J meljeno v osnovnih postavah: danes zakliče se nam naprej.u • iz ministerskega stolu, da se naša pravična zahteva „ Sedaj preidem na izjave nj. vzvišenosti go- ne more smatrati resno. (Čujte! čujte! na desni.) spoda naučnega ministra. On je opomnil, da se mora ; No, gospoda moja! mi si bodemo zapomnili te pre-izreči proti tej resoluciji, ker da so se proti njej j žirijivo zasmehujoče bssede in se bodemo v prihodnje izrekle tudi kompetentne deželne oblasti, ki imajo , tudi po njih ravnali." tudi besedo pri tej stvari." „Nj. vzvišenost mote tukaj, kar se tiče sred njih šol na Štajerskem, le v mislih imeti deželni jCijo. Šolski svet štajerski. Kako pa je sestavljen, to dobro j vemo; da vlada v ta deželni šolsk* svet izmej onih Šest članov, ki jih ima ona pravico imenovati, ni | poslala niti jednega Slovenca, to je znano iz jed-nega govora, ki smo ga č.uh v tej visokej zbornici. Tu imamo tedaj pred seboj samoupravni organ, kateri, vsaj kakor je ?edaj sestavljen, ne bode Slovencem nikdar privoščil ravnopravnosti. Upamo sicer, da se bode tudi deželni zbor štajerski jedenkrat spremenil, ter da dobi v njem konservativna večina svojo veljavo in prepričani smo, da bode ta večina svoie pravicoljubje, u i je v tej visokej zbornici vedno kaže nam Sloveucem nasproti, tudi tedaj osvedočila; v sedanjem času pa sta odločilna faktorja v deželi, namreč deželni šolski svet in deželni odbor, nam Slovencem protivna. Ali tu se pa ne gre za deželne zavode, nego za zavode, katere država vzdržuje, in o tej zadevi nemajo samo avtonomni organi odločilne besede, k večjemu imajo oni posvetovalni glas; odločilno besedo o teh zavodih pa ima osrednja vlada in pa državni zbor. Ako se torej gospod minister tukaj »kriva za deželue oblasti m se najedenkrat kaže federalista, ga moram vender opomniti na to, da govori vis a-vis državnemu zboru kot minister cele države in ne samo kot zastopnic one samoupravne deželne oblasti, katero sedaj na pomoč kli. e. In tu moram z vso odločnostjo nasprotovati onemu izra/u, katerega se je usodil gospod minister rabiti proti nam Slovencem. Dejal je namreč, da to po budgetuem odseku predlagano resolucijo še resno smatrati ue more." „Gospoda moja! Take besede iz ust jeduoga „ Sicer pa priporočam visokej zbornici, da vzprejme po budgetnem odseku predlagano resolu-(Pohvala na desni.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 21. marca. Železniški odsek i»oh|m>**!<«» zbornice imel je v torek pred zborovanjem plenuma svojo sejo, v katerej se je volil predsednik na mesto urar lega grofa Wrbne, se posvetovalo o načrtu stavbe železnice iz Črno vic v Novosielico in rešilo mnogo peticij. — „W. Ztg." priobčuje nekaj reform, katere namerava nasvetovati štedilni komisijon. Jedna iz teh ozira se na administrativno statistiko, tu pa se namerava prihraniti več na času in delavnih močeh, nego ua troških. Vodstvo statistike se bode namreč oprostilo odvisnosti od naučnega mi-nisterstva in zadobilo samostojno stališče, da bode lahko neposredno občevalo z drugimi uradi; tudi se bodo nekatera statistična dela in poročila opustila in vse delovanje prostojše osnovalo. — Druga re forma štedilnega komisijona pa velja deželnim obla stom, posebno namestništvom. Na Duuaji sta bila v soboto dva delavnka Mliorta. katerih jeden je bil razpuščen, dočim so v drugem radikalni delavci prouzročili burne prizore, slednjič pa so bili le pregnani. Po noči nahajali so se po mestu in predkrajik spisi r evo luci jo-riarne vsebine; v Neubau-u zasačila je policija mizarskega pomoru ka Waniczek-a, ko je razmetaval take spise po ulicah in jih de! 1 drugim delavcem. Državni poslanci og^crslti obdržujejo skupne konference vseh strank, da bi se razgovorili o postavi za srednje Šole ter specijalno debato o njej okrajšali in po možnosti napotili kompromise. Inicijativa za te konferenco, ki so prav za prav skupna zborovanja, izšla je od vlade same. Do sedaj so se baje že dognala nekatera sporazumljenja. Priprave za carjevo kronanje na Ruskem se marljivo nadaljujejo; v program slavnostij vzprejele so se tudi ljudske veselice v Petrogradu, ki se bodo vršile po prihodu carjevem iz Moskve in trajale štirinajst dnij; razen tega bode dvanajst dvornih plesov in dolga vrsta oficijelnih, svečanih vzprejemov. — Vest, da sta se bila sporekla knez Dondukov-Korsakov, vrhovni guverner kavkaski, in pa pribočnik knez Bel oves ki, se potrjuje; govori se, da bode Dondukov prestavljen, Beloveski pa dejan v preiskavo. — Knez Gorča kov zapustil je ogromno premoženje. Ostanki pokojnega državnega kancelarja prepeljali se bodo s posebno shvnim sporedom ob troških carjevih v Sergijev samostan, nekoliko milj od Petrograda, kjer počiva tudi žena umrlega kneza. Tudi francoske kamore končale so žo svoje zimsko zasedanje. Ministerstvo Jules Ferry-ja sme biti zadovoljno s svojim delovanjem jednega meseca. Prvi del zasedanja je bil sicer polen nerodovitnih debat o pretendentovskera vprašanji, za to je pa drugi del bil vspešneji. Votirala se je cela vrsta koristnih postav in ves čas posvetil resnemu delu. Vsakokrat, če se je od rnonarhistične ali pa intra-sigentne strani poskušal motiti red, podpirali so vlado vsi republikanci vsake vrste vzajemno proti revo-lucijonarnej stranki. Dopisi. Iz Dobrnlč pri Trebnjem 19. marca. [Izv. dop.] Minulo nedeljo bila je tukajšnja šolska soba natlačena, a ne vsakdanjih šolskih paglavcev, temveč odraščenih možakov, posestnikov. Došel je namreč ta dan semkaj potovalni učitelj kmetijstva g. E. Kramar. S kratkim uvodom o koristi tega pouka, o blagostanji in razvitku tistih dežel, kjer kmetijstvo cvete, je določil, da bode tukaj govoril o živinoreji, gnoji in krmoreji. Z jedrnatimi dokazi opisoval je veliko škodljivost slabih, nezdravih hlevov, neskrbno ravnanje z gnojem in izgubo koristne gnojnice. Toplo je priporočal, da bi se ljudje poprijeti občnega, po razmerah kraja najpri-pravnejega in najboljega plemena govedi. Z dobrimi nasveti za vse stroke kmetijstva vzbujal je zavest, da so zastarele napake in navade kmetu v vsakem oziru naravnost pogubljive, k*, j ti potrebe kmetom dan za dnevom rasto, zaradi tega nuj skrbi, da z racijonalnim gospodarstvom iz ravno tistega posestva dobode veče dohodke, nego njegovi predniki. Zaradi obilne tvarine in kratkega časa je g. potovalni učitelj ob kratkem še omenjajoč krrnorejo po tukajšnjih [razmerah, zanemarjeno sadjerejo, vinorejo in škod-ljivko filoksero, slednjič Se jedenkrat gorko priporočil umno živinorejo, kajti to je v sedanjih razmerah jedino pravi vir in zaloga za obilne kmetove potrebe. Obilica pazljivih poslušalcev se je po čez uro trajajočem govoru razšla z veselo zavestjo, da se slavna naša vlada v resnici trudi s takimi napravami tudi kmetskemu stanu prirediti boljšo prihodnjo st. Izmej zunanjih poslušalcev se je tega pouka udeležil tudi velecenjeni g. Golja, c. kr. okrajni sodnik in posestnik Trebanjski. pred svojim nakovalom, zaklicali so pri pogledu na lepo deklico začudeni: — Kdo bi mislil, da je tako lepa cvetlica vz-rastia iz tako grde korenine. V Sarinej lepoti bilo je res nekaj nenavadnega. Njene velike oči, obdane s Črnimi trepalnicami, blesketule so s svojima ognjenima punčicam.t, kakor zvezdice na nebu. Njena nežna in rudeča ustna bila so, kakor bi jih bila mojstersko urezala kaka ne-znaua vila k. škrlatastega baržuna. Koža njena bila je bela in svitla, kakor alaboster, iz katerega se narejajo kipi. Imela je jedva šestnajst let, a na njenem obrazu videli so se sledi tihe žalosti, lastni zgodaj razvijajočim se naravam; često so se vzdigo-vale njene prsi od razburjenosti, in vzdihljaji vili so se iz njenih ust, kakor uaznanjevalci prebujenja nejasnih čuvstev in želj. Najbogatejši žulje v mestu, očarani od Sarine iepote, prosili so za njeno roko, a ona ostala je hladna proti vsem oboževateljem; na očetova vprašanja in nagovarjanja, da naj si izbere dostoj- nega moža, je le molčala ali pa odgovarjala, da si hoče ohraniti svobodo. Nek njen stano viten častilec, ki ni mogel več prenašati njene hladnosti in preziranja, sumeč, da se skriva v njenej vednej žalosti kaka tajnost njenega srca, šel je k Danijelu in mu rekel : — Ali veš, kaj govore o tvojej hčeri naši soverci? Žid povzdignil je za jedeu trenutek oči od svojega nakovala, prenehal nekaj časa tolči s kladivom, ter ne kazoč najmanjšega začudenja poprašal svojega sobesednika: — No, kaj govore o njej ? — Govore mnogo, mej drugim, da je zaljubljena v kristjana . . . In pripovedovalec je nalašč malo umolknil, da bi videl, kak utis so napravile te besede na Danijela. Danijel povzdignil je z nova oči, nekaj časa ostro gledal nanj, ne da bi bil kaj spregovoril, po tem je zopet svoje oči obrnil v delo io rekel je: Kdo mi pa more biti porok, da to, kar si mi povedal — ni laž in obrekovanje? — Ta, ki ju je videl razgovarjati se v tej le ulici takrat, ko si ti odhajal v zbore naših rabino v, nadaljeval je mladi žid s trdnim glasom, čudeč se, da njegova beseda dozdaj ni napravila najmanjšega utiša na Danijela. Poslednji ni prenehal svojega dela; bistro je gledal na svoje nakovalo, na katerem je ravno z malo pilo dodeloval kovinsko spono za oklep, začel je govoriti, a besede so se mu spoi-tikale, njegova ustna 80 le mehanično izgovarjala misli, ki so mu rojile po glavi. — He! he! he! govoril je z nekim čudnim, vražjim smehljanjem, tedaj hoče kak kristjanski pes upleniti mojo Saro — ponos vsega našega rodu, jedino mojo podporo na stare dni ? ... in vi mislite, da se mu bo posrečilo'? He! he! he! nadaljeval je, kakor bi govoril sam seboj in ni se prenehal smejati, ko je njegova pila delala vedno hitreje in hitreje in vedno globokeje ujedala v železo s Bvojimi zobmi. He! he! ubogi Danijel, govore moji Domače stvari, — (Presvitli cesar) podaril je občini Dre-ženca na Tolminskem za zgradbo ceste do mosta čez Sočo pri Kobaridu 200 gld. — (Gospod profesor Ž i tek) v Ljubnem je tako nesrečno pal, da si je roko nad komolcem teško poškodoval in mora ostati v postelji. — (Finančno ministerstvo) dovolilo je slovenske blankete za menjice. To je plod prizadevanja zveze slovenskih posojiluic. — (Pevci čitalnični) imajo danes predzadnjo vajo za 1251etuico Vodnikovo. — (Imenovanje.) Častnimi korarji stolnega kapitelna v Trstu so imenovani: Gosp. J u r i j J a n, dekan v Dolini; gosp. Franjo Ucman, kooperator stolne cerkve v Trstu in Pićanski dekan gosp. Jakob Stariha. — („Ljudski shodu.) Pod tem oblastnim naslovom na vogalih prilepljeni plakati zvabili so nas pretekli ponedeljek v gostilno pri Tavčarji, gledat in poslu-at, kaj bodo takozvani „voditelji" ljudske stranke uganjali. Nesmo mnogo pričakovali, a to, kar se nam je ondi nudilo od ljudij, ki bi na vsak način si radi pridobili vsaj nekoliko važnosti, češ, ves delavski stan stoji za nami, vzbudilo nam ni druzega čuta, nego pomilovanje. Ne le, da je ljudski shod (?) razmerno le pičlo obiskan, ne le, da se niti jeden oficijelnih govornikov ni povzdignil niti do količkaj stvarne razprave, bili so vsi govori napolneni s piškavimi frazami in zabavljicami, kakeršne smo že čitali v brezimno nam došlih pismih. Samo jadikovanje in surovi napadi na poslance in doktorje ne bodo delavcem kakor malim obrtnikom nikdar koristili, marveč .jim odvzeli še tiste simpatije, katere do sedaj uživajo. Razen zabavljic na poslance, zlasti pa na jednega, ki je prišel v posebno nemilost pri krojačih Železnikarji in Šturmu in pri čevljarji Turni, — za kar pa bode tolažba prav lahka — bil je glavni tenor vseh govorov (?), da Jezik" in „narod" ni glavna reč, ampak „kruhu, da se za jezik ni treba puliti itd. Naročili so si sklicatelji v večjo proslavo tega shoda tudi nekega delavskega govornika iz Gradca, ki je pa prišel prav po nepotrebnem, kajti povedal ni prav nič in njegov gorenje-štajerski dijalekt, pre-prežen s samimi „nun", „gewisserraasseuM in „so zu sageu", napravili so na poslušalce tako slab utis, da so delavci mej seboj povpraševali, je-li to vse, kar imajo socijaldemokrati v Gradci na razpolaganje. Ker je pa prišlec iz Gradca vender preveč otrobe vezal in kozolce preobračal, oglasil se je g. Kune k besedi in v dvakratnem izvrstnem govoru z jako mirno besedo in po polnem stvarno zavrnil vse skoke graškrga modrijana, opisal stanje obrtnikov in delavcev ter tudi način, kako podpomoči: 1. Izobraževanjem; 2. splošno volilno pravico itd. Gospoda Kunca govora bila sta živahnim odobravanjem vzprijeta, kar je sklicatelje shoda tako silno poparilo, da so jedno točko, „o novinarstvu", na katero smo bili najbolj radovedni, kar „sans sobratje: on je prišel ob pamet! Čemu ta Blabi, polumrtvi starček drži pri sebi mlado in lepo deklico, če jo ne more braniti zapeljevanj naših skupnih vragov ? . . . He! he! he! morda mislijo oni, da Danijel spi? Ti misliš, da bo odpeljati mojo hčer — lahka stvar ljubimcu? če jo ta kristjan hoče zapeljati, — da ne bo našel nikakih zaprek? če hoče ubežati ž njo, da se mu bo to posrečilo? ali misliš, da Danijel kar tako spusti iz rok zaklad? Ali misliš, da se on ne zna boriti, ne maščevati .. . ? — No, jecljal je mladi mož, ali ti je znano? — Jaz vse vem, rekel je Danijel, vstal je in potolkel svojega tovariša po rami; jaz vem vse to bolje kakor ti, kateri nič ne veš in bi tudi ničesa zvedeti ne mogel, ko bi ne prišel čas, ko se ima vse to razjasniti ... Z Bogom! Povej našim so-bratom, da naj se zbero prej ko je mogoče. To noč od jedne do dveh pridem k njim. Z Bogom! Tako poluglasno besedujoč spremil je počasi Danijel svojega obiskovalca na ulice in počasi začel zaklepati z dvojnim ključem trdne duri svoje prodajalnice. (Konec prih.) geue" izpustili. Mi bi tem gospodom prav resno svetovali, naj si g. Kunca vzamejo v vzgled. Kadar si bodo pridobili toliko znanja, kakor g. Kune, kadar se bodo naučili tako govoriti in trezno misliti, kakor on, ted»j naj nastopijo na govorniško lečo, tedaj utegnejo imeti kaj vspeha ; dokler pa tega ni, naj puste svojo „leščerbo" lepo mirno pod polovnikom. Toliko se nam je potrebno zdelo omeuiti o tem viharji v kupici vode, ker nesmo nikakor nasprot niki delavcev, pač pa nasprotniki vsacega domišljavega in neopravičenega šopirjenja, ki je le na škodo delavcem, katerim bodi jedenkrat za vselej povedano, da pod takim vodstvom ne bodo prišli daleč, kajti ljudje, ki se štul'jo delavcem na čelo, pokazali so, da jim nedostaje najmanjše sposobnosti za tak posel, da razen zanikavanja, grajanja in kričečih napadov prav nič ne znajo. — V ostalem pa priporočamo prav toplo omenjene g03pode uredništvu „Škratau, pri katerem so itak že neprostovoljni sodelavci. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj ob Vi H. uro po noči objavila se je razsodba v obravnavi zaradi hudodelstva goljufije, v katero je bil zapleten tudi šišenski podučitelj Jakob Zebre. Ko so porotniki (načelnik g. Murni k) vprašanje zaradi hudodelstva goljufije pri Francu Korbarji in Alojziji Vindišarji jednoglasno, pri Jakobu Že-bretu pa z 8 proti 4 glasom potrdili, obsodilo je sodišče Franca Korbarja na šest let, Alojzija Vin-ilišarja na tri leta, Jakoba Žebreta pa na tri mesece teške ječe. Vprašanje zaradi hudodelstva tat vine, katere sta bila zatožena Vindišsr in Zebre, so porotniki jednoglasno zanikali. Občinstva v dvorani se je do konci obravnave kar trlo. Obširneje poročilo priobčimo v prihodnjih številkah. — (Iz Zagreba) se nam piše 20. marca: Kotorski soleč v Ivancu, Vaso lladžič, proneveril je 4000 gold. na škodo raznih strank, ter je včeraj stavljen v zatvor kr. sodb. stola v Varaždinu. Pro-neverenje je prišlo na dan, ko je bil lladžič pro-meščen iz Ivanca v Delnije, pa je moral postove predati novemu sodcu Josipu Culi-u. — Tudi v Ga-rešnici je pioneveril kot. sodeč Vekoslav Vrban večo svoto, ali on je umrl preje, nego se je za prone verenje zvedelo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 20. marca. Ostavka admirala Stoscha vzprijeta. General Caprivi imenovan načelnikom admiralata. Gotha 20. marca. Državnega svetnika Wangenheim-a ustrelil je neki človek, ki je baje brez uspeha prosil za neko službo. Morilec usmrtil se je sam. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 15 marca. Danes pričela se je obravnava pred porotnim sodiščem zaradi tavratnega umora v Daljnjej Vasi pri Lavrici, katera se je pri zadnjem zasedanji porotnikov preložila, ker glavne priče ni bilo. Predsednik sodišča je dež. nadsoduije svetovalec g. Kapretz, votanti gg. svetovalca Zaje in Čeh, in g. pristav F. Stare, zapisnikar g. avskultant Ver-derber. Zastopnik drž. pravduištva g. Pajk, zagovornik založene Frančiške Možiue g. Brolich, zagovornik Matevža KovaČiča g. dr. Mosche. Straže pri uhodu v poslopje in v porotno dvorano zabranile so „kriminal-doktorjem" ustop, zaradi tega mej istim občno razburjenje in zabavljanje. Po vsem potu od Žubjaka do deželne sodnije stalo je na stotine ljudij, da bi videli zatoženca. Obširuej zatožbi povzamemo: Dne 2. julija 1. 1. opoludne ovadil je Jaka Mo-žina, da so našli njegovega brata, kajžarja Janeza Možmo iz Daljne Vasi blizo njegove hiše umorjenega. Skoro ob istem času naznanila je tudi Frančiška Možina, da so našli njenega moža v gozdu „v Ko-vah" mrtvega. SodniJ8ki ogled je dokazal, da je Jauez Možina po dolgotrajnem davljenji in istodobnem raz-drobljenji črepinje umrl silovite smiti. Da je bila oškodba na glavi, katera je vrhovno kost razrušila, in oškodba na levej koati, vsaka dama na sebi smrtonosna, da so bile ostale rane s:ime na sebi teške in da so bile vse te rane ostro obrobljene, tedaj z ostrim ali pa ostro-robatim orodjem prizadete. Umorjeni ležal je na potu, kakih 150 stooin nad Možinovo hišo, na trebuhu, z obličjem proti tlem, ter je bil v svojem rujavem dolgem kožuhu tako oblečen, da je le desna roka tičala v kožubo-vem rokavu, leva roka pa je bila prosta. Imel je na sebi kotoniuasto srajco, katere levi rokav je bil s cestnim blatom onesnažen, desni rokav pa krvav in tudi s cestnim blatom onesnažen. Dalje je imel na sebi dvoje hlač, katerih leva stran je bila biatnasta. Noge mrliča tičale so v „šle-bedrih", pa jako malo blatnastih. Na levej stranji ležal je, po polnem prosto, umorjenega modri predpasnik, ves onesnažen s svežo krvjo, na katerej so bili prilepljeni umorjenega lasje. Poleg predpasnika ležal je klobuk, tik glave pa 2 l/a metra dolg hrastov železnični prag (Schvveller). Drug jednak „šve-ler" našel se je v nezaprtern Janez Možiuatovem skednji, tako položen, da ga je moral vsakdo takoj zapaziti na prvi hip. Videli sta se tudi na potu od kraja, kjer so našli mrliča, do Možinatove hiše, na dveh različnih krajih, krvni sledi. V podstrešji, kjer je umorjeni navadno spal, našli so žandarji tudi krvavo sled. Na tleh pod podstrešjem rastli sta dve breskvi in pelinov grm, pri katerih sta bila dva večja krvava madeža. Mej pelinom našel se je suh a krvav list praprota, na katerem so viseli umorjenega lasje. Pelin je bil na vrhu krvav na breskvi pa jedna veja odlomljena. Kakor pripoveduje zatožena in nje hčere, Šel je Janez Možina 1. julija po noči mej 10. in 11. uro na svoj navadni prostor v podstrešje spat. Tedaj ni dvoma, da je bil Možina v spanji napaden in umorjen, potem skozi odprtino na tla vržen m od tod prenesen ali pa vleči n tja, kjer se je našlo truplo. ?ri prenašanji zavezali so mu zločinci glavo s pozneje najdenim predpasnikom, da bi zaprečili odtok krvi in da bi ne bilo nobenega sledu, od kod je bil umorjeni prenesen. A kljubu tej previdnosti, odkup-ljalo je po poti le nekoliko krvi. Tedaj je brez-dvomno, da je bil Janez Možina zavratno umorjen, tar je kažnjivo po §§. 184 in 135 k. z. Po vsem Dolgovaškem okraji se jednoglasno trdi, da sta zavratni umor v dogovoru izvršila umorjenega soproga Frančiška Možina in Matevž KovačiČ in to trditev opravičujejo sledeče okoliščine: Z ozirom na izrek izvedencev morali ste uaj-inan) dve osobi izvršiti ta zločin, katerih jedna je Janeza Možino davila iu mu s tem prizadejala smrtonosno poškodbo, drugu pa ga je z ostrim orodjem na glavi dvakrat smrtno ranila. Dalje ste morali tudi dve osobi uavzočni biti, ko se je truplo umorjenega spravljalo na kraj, kjer se je našlo. Dejanja morala se je pa udeležiti iz Možinatove hiše najmanj jedna osoba, katerej so bile razmere znane, kajti na podstrešje, kjer je umorjeni spal, je le v veži lestvica, h katerej pride se od zunaj le skozi hišne duri ali pa skozi okno v sobi, kjer je spala zatožena Frančiška Možina; ker so pa bile tisti večer, kakor zatožena Frančiška Možina sama potrdi, hišne duri od znotraj zapahnene, se brez znanja in volje Frančiške Možine ni mogel nobeden brez hruma v hišo in potem k Janez Moži-natovemu ležišču pritihotapiti. Torej se je moral umor Janeza Možine samo v sporazumljenji s Fran-čiško Možino izvršiti. 'Daljo prih«) Poslano.*) Gospodom Supanćio, Krojoi, Prockl itd. tukaj. Z ah valjaj om m Vam najtopleje za Vaš neumorni trud, s katerim delate zame reklamo; prosim Vas pa le, da j prihodnje pri flvoj ih prepirih h tretjimi osebami no vlačiti: mojega iuiona v kalužo, sicer bi Vas moral lo jedenkrat poučiti o trgovskq] spodobnosti. ./Vii to u l*i-ll>owi«v*, (192) (ilcdalifiko ulico st. 6. V Ljubljani) dne 21, marca 1M83. *) Za vsebino „poslanoga" uredništvo ni odgovorno. t'mrli so v IJiiUlJani: 15. marca: Elizabeta Kolar, delavka in mestna uboga, 75 lot, Cesta v mestni log st. 12, za prsno vodenico. — Avguština Avšič, kurjačeva žena, od lut, Marijo Terezijo cesta St. 19, za otrprienjem možganov. — Marija Šoin, go stija, 7S let, Kravja dolina St. 11, za mrtvico hrbtnega mozga. 16. marca: Ana Bajtinajer, strojnega inženirja hči, ii leti in 7 mes., Beethovcnove ulice St. 4, za difteritido. — Anton Mertel, dninar, 43 let, Ulice na grad St. 12, za jetiko. V deželnej bolnici: 14. marca: Janez Brcgar, gostač, 45 let, za kron. plučno tuberkulozo. 16, marca: Anton Bartol, gimnazijah!i učenec, 15 let, /.a difteritido.______ Tržne cene r Ijiiii>ljaiil dne 21. marca t. 1 PSenica, hektolircr . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, n ... Proso, n ... Koruza, N ... Leča „ . • Grah „ ... Fižol „ ... Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • • Speli frišen „ ■ • „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter . . . . . Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kostmnovo „ „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ n • > Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ „ „ . gld. kr. 64 20 39 9 23 87 20 86 iS - I 66 75 90 2 8 56 50 48 30 45 I 16 i 2 94 1 96 6 4 XD-a_ns-jsl2:si borza dne 21. marca. (Izvirno telegrafičiio poročilo.* Papirna renta.......... 78 gld. Srebrna renta .... ..... 78 „ Zlata renta.......... 97 , 5°/0 marčna renta......... 92 „ Akcije narodne banke ..... 830 „ Kreditne akcije...... . . 309 „ London . ..... . . 119 „ Srebro . ....... — „ Napol. . ......... 9 „ (_'. kr. cekini . ...... . . 5 n Nemške marke ... . . 58 „ 4<70 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 , Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 167 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . 97 „ Ogrska zlata renta 6°/,,...... 120 „ Št. 2392. 4°/„ 88 „ papirna renta 5"/0..... 86 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 Zcinlj. obč. avstr. 4'/.//o zlati zast. listi . 117 Prior, oblig. Klizabetino zapad, železnice 100 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico 104 Kreditne srečke......100 gld. 170 Rudollbvc srečke.....10 „ 21 Aki-ijo angin avstr. banke . 120 n 118 Traium\vay-društ. vel j. 170 gld. a. v. . 22(5 10 50 80 80 75 55 48 67 45 75 50 85 15 70 90 25 75 50 20 50 kr. Poslano. (4-6) 6 GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevino I žsludoa bolesti grkljana I proti meh urni m katarn, Xvna.h" (PASTI LLEN) i m kod Hinke Mattonija (*«.<> vi »uri n C«lkoj). Razglas. (164-2) Od mestnega odbora ljubljanskega ustanovljeni Štipendij v znesku 250 gld. na leto, za obiskovanje državne obrtniške šole v Gradci, razpiše se v podeljen je. Do tega štipendija ima pravico učenec, ki je tukajšnjo obrtniško pripravnico z dobrim uspehom dovršil, tudi ko bi bil samo slovenskega jezika zmožen, in ga zamore uživati 21/« leta. Učenci, ki imajo v Ljubljani domovinsko pra vico, imajo prednost. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnica in zadnje šolsko spričevalo, naj se predlože potoma vodstva tukajšnje obrtniške pripravnice do dne :iO. Aprila t. I. mestnemu magistratu. Mestni v Ljubljani, dne 10. marca 1883. V najem odda se takoj stacuna z blagom vred na štiri leta na Raki pri Krškem na Dolenjskem, na lepi priliki pri farnej cerkvi. — Več o tem pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (165-2) Št. 238. Razglas. (167—2) Vsled sklepa občinskega zbora od 10. t. m. razpisana je služba občinskega zdravnika v Materiji z letno plačo 600 gld. in vozno odškodnino letnih 100 gld., prejemši iz občinske blagajnice v mesečoih obrokih naprej ter s prostim stanovanjem 2 sob in ima zdravnik pravico lastne lekarne. NatanČneji pogoji se zvedo ustmeno ali p'smeno pri podpisanem. Prošnje za to službo s prilogo v smislu §. 8. postave 19. marca 1874 in dokazom zdravniške spo sobnosti naj dotični gg. prosilci blagovolijo do dne 31. marca 1883 pri podpisanem uložiti. Občinsko glavarstvo v Materiji, dne 14. marcu 1883. Obe. glavar: Kastelic. Izdelki, kateri niiiiiafo te postavno deponirano Tiirsiu'iu- znuuikc, naj se kot ponarejeni koj vrnejo. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, jo odločno najboljšo zdravilo Koper proti n tor reematizrm, trganje po tulili, bolečine v Urlil U\r ilrriti, oleUlino, otrple mir in hite itd., mnlo čima M to rabi, pu mino popolnem tr-ftimjo, kur iloku: i'io obilno zubv.il. Z;ilit<> vu nuj ho ■umu ,.r»W« zoper trffanje po dr, Slallrl" z zraven nU>Jeei*n znamenjem; 1 stok Ion ca HO kr., pruvojta prodajo samo lekarna ,.pri samorog«4' J. pl. Tnikot/.vja iilislvrlia Zll'imkl). nn Moalnom trun at. 4 v Ljubljani. Zahvala. Gospoda J. pl. TrnUoczjJu, lekarju v Ljubljani Moja mati so na proliiiHkej bolezni na nogi •lino trpeli in razna domaoa zdravila bresvspešno rabili. Ko je pa bolezen č udalje huiš.i prihajala in uže več dulj nijso mogli stopili n.i nogo, spomnim se na Vas dr. iflnliecv piojniski t-vet za ."»o k . ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je ču«lo«it vNpch, t\> so so po krr t kej rabi tega /.dr.ivila opro-slili mučnih Imlcčiii. S popolnim prepiičaujem prizmi * a m torej ilv. illaliecv prolinuUi cvet kot i/% rslint zdrnviPo in ga vsakemu bolniku v jed-nakej bolezni priporočam. Vsftej blagorodnosti pa izrekam najpriNrčiic|no zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Franc Jut;. (,'18—(5) posestnik v Šmuriji p. t'elji. V zalogi Ivana Giontinija v Ljubljani je ravnokar izšla (145—7) Milica Polka (francaise), spomin 125 letnice Vodnikovega rojstva uglasbil "Victor Parma. Cena 4-0 krajo., s pošto 42 krajo. Pri naročbi šesterih izvodov se jeden navrže. i Uastitim svojim p. n. kupcem in trgovinskim prijateljem dajem na znanje, da prodajam novejši čas, zadostujoč najskrajnejšim zahtevam, razen slavno-znanih klobukov po 1 gld. 50 kr., 1 gld. 70 kr. in 9 tfld. 20 kr., tudi le finejše po 2 gld. 50 kr. in najfinejše vrsto po 3 gld. 20 kr. (171—1) Z odličnim spoštovanjem yi. 1'ltlftO.šlf. Ljubljani, Gledališko ulice št. 6. | Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodci, mm in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodeo, smrdelo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pecek in p&eno in slez, /oper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), /.oper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrab in zoper zlato žilo. Gla-vna zaloga: Lekar C. lSratl.i. Kromsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rahi, stane BsaT* »J k»: Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dum'iskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trga. V Novem inesl.ii: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Borgmann. V Postojni: Anton Leban. VGc rici: lekarna A. de (Jironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h a o 1 Guffl t e 1 m o. V C e I j i: lekar J. K u plersch m i o d. V K r a n j: Ifkiir D r a g. £a v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. vRoblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. VCrnomlji: 1: kar Ivan Blažek. V^F~ SvaritGV J Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje sumo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenju: Prave Marij inceljske kaplji« e za želodec morajo Imeti V sklenico vtisneno besede: Eohte Maria/.eller Magentropten — Hrady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijineeliske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niisko spravljeno varMtvcno ziiaiu«»n|e in zavoj inora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdtdki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znako'- istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaii tnkoj naznanijo, da bodo sodipjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (MS—80 i Ealbensteiner-jeva trgovin t \ ska poddružnica v Stndencu t (nu Igu) oddaje se takoj zaradi bolezni voditelja in pomanjkanja pripravne nadomestitve. Že štiri leta obstoječa, dobro napredujoča trgovina d(.;«j mlademu, marljivemu možu dobro, stalno eksistenco, o čemer se ie lahko prepričati. (1Ui-oicljiiili. jetiki, MpUHČajih, bezgavkah itd. Jedna mala steklenica 60 kr. j dvojno tolika le 1 gld To ribje olje prodaja in razpošilja (86—9) lekarna Jul, pl. Trnkoczy-ja ^pri samorogu44, v I. i ii 1» I Jani. mi t rti 4. 1/datelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 6505