Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & "V e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravni šivu „llira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. & Leto XVI. V Celovcu, 20. oktobra 1897. Štev. 29. Državni zbor. (Izvirno poročilo iz Dunaja.) Po tolikih burnih dnéh smo imeli dne 30. sept. vendar enkrat dostojno in mirno zborovanje. Zdelo se je, kakor da bi svinčeni krogljici, ki sta si jih namenila v dvoboju grof Badeni in poslanec Wolf, razgnali preteče hudourje ter umirili razburjene duhove v zbornici. Wolf je bil v zbornici, pa ni-jedne žal besede ni dal od sebe; tudi drugi Scho-nererijanci bili so krotki kakor jagnjeta. Dolgo pa tihota ni vladala. Razprava o nujnih predlogih. Začetkom 4. seje si je predsednik dr. Ka-threin izprosil dovoljenja, da povodom cesarjevega imendana dné 4. okt. najudanejše čestita Nj. Veličanstvu. Nato so prišli v razpravo nujni predlogi o denarnih podporah za tiste dežele, ki so bile letos prizadete po vremenskih nezgodah. Nujnih predlogov se je doslej nakopičilo 65, do besede je prišlo v tej seji 23 zastopnikov oškodovanih pokrajin na Češkem in Moravskem, v Šleziji, na Solno-gradskem, na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem in na Zgornjem Štajerskem. Liberalci iu nacijonalci so pozabili na kričanje ter pristojno prosili kruha in denarja za svoje okraje in sicer za veliko milijonov več, kakor je določila vlada. Po načrtanem zakonu je namreč vlada posameznim deželam, občinam in posameznikom namenila skupne podpore 3 milijone 815 tisoč goldinarjev in kot brezobrestna posojila 1 milijon 550 tisoč goldinarjev. Podpore bodo razdelila državna oblastva, posojila pa po dogovoru z deželnimi odbori in občinskimi zastopi, ako dobijo posojila posamezni občani. Vse potrebne vloge so koleka in pristojbine proste. Nekako čudno je, da tudi posamezna ministerstva zahtevajo podpore v znesku 2 milijona 634 tisoč goldinarjev za popravo poškodovanih državnih poslopij in naprav. Skoraj vsi govorniki povdarjajo, da je od vlade nasvetovana podpora — osem milijonov goldinarjev — v primeru z velikansko škodo, ki jo trpijo dežele, prepičla ter predlagajo, da se svóta zviša na 20 do 50 milijonov! V tej seji so izročili razni poslanci zopet 10 nujnih in 15 drugih samostojnih predlogov in stavili 20 vprašanj ali interpelacij na vlado. Posl. Lainhert Einspieler je ponovil svoj predlog, da se prenaredi dosedanji,Slovencem krivični volilni red za državni zbor v kmečkih občinah na Koroškem. (Glej „Mir“ štev. 16. t. 1.) Državni proračun. V petej seji dné 1. t. m. je imel prvo besedo finančni minister Bili n s ki. Pol drugo uro je razlagal državni proračun za 1. 1898., t. j., povedal je na drobno, koliko denarja bode naša država potrebovala za prihodnje leto in kako bode poravnala vse stroške. Človeka kar groza preletava, ko sliši, da gre na milijone in milijone goldinarjev za stroške in dohodke. Po ministrovem računu bode država potrebovala blizu 716 milijonov goldinarjev, dohodkov pa pričakuje blizu 720 milijonov goldinarjev, torej bi se prihranili koncem leta 1898. blizu 4 milijoni. In vendar je povdarjal finančni minister, da bode prihodnje leto v denarnem oziru kočljivo ali kritično. Zakaj? Na eni strani stopijo z novim letom v veljavo olajšave nekterih davkov, ktere je prejšnji državni zbor postavno določil, na drugi strani pa se morajo pomnožiti stroški vsled postav, ki so jih sklenili prejšnji državni poslanci, a niso določili, odkod bode vlada jemala denar za pomnožene izdatke. Tako n. pr. se bo z novim letom odpisalo 10 odstotkov od zemljiškega in hišnega davka, kar znaša okroglo 6-7 milijonov goldinarjev; od skupnega zemljiškega davka se ima razdeliti posameznim deželam 2.5 milijonov iu vsled povodenj in vremenskih nesreč se bo odpisal zemljiški davek blizu za 5 milijonov. — Državni dohodki se zmanjšajo torej počez za 13 milijonov. — Stroški pa bodo narastli za okroglih 40 milijonov goldinarjev, ki niso pokriti. Zvišale se bodo namreč plače: uradnikom za 12'5 mil., državnim slugom za 3'5 mil., duhovnikom za 1.8 mil.; finančnim stražnikom za 700 tisoč, uradniškim pisarjem (diur-nistom) za 300 tisoč, dosluženim vojakom za 3.4 milijonov, vsled sodiščnih preosnov bo treba več za 5 do 6 milijonov in za državne podpore pri prometnih napravah okroglih 13 mil., vkup torej 40 milijonov goldinarjev novih izdatkov. Finančni minister je dalje izjavil, da je volje odpraviti malo loterijo, koleke za časnike in koledarje in državne mitnice (mute). Vse to so državni poslanci že več let sem zahtevali; naše ljudstvo bi posebno se veselilo, če nehajo državne mitnice, ker morajo ves ta davek skoraj samo le kmetje plačevati. Mala loterija pa je donašala na leto povprek 8 milijonov dohodka, za kolekovanje je rešila država vsako leto blizu poltretji milijon, ravno toliko denarjev je prejemala od svojih mitnic, če pa prenehajo vsi ti dohodki, ki znašajo 13 milijonov na leto, in ker je za zvišanje zgoraj naštetih plač potrebnih 40 milijonov, mora vlada misliti na to, da pokrije vse potrebščine, ki znašajo 53 milijonov goldinarjev, z novimi davki. V ta namen je nameraval finančni minister še bolj obda-čiti pivo, žganje in sladkor — kar pa sme storiti le, če ogerska vlada v to dovoli. A nova pogodba z Ogri je vsled kljubovanja nemških kričačev najmanj za eno leto splavala po vodi. Da se torej višji stroški za 1. 1898. vsaj deloma pokrijejo, hoče finančna uprava vpeljati prevozni ali prometni davek na železnicah. Po tem davku bi se zvišali tarifi in sicer za prevaževanje blaga za 5, in pri osobnem prometu za 12 odstotkov, kar bi dalo 7'/2 milijonov. Ob enem hoče vlada zvišati davek od cukra (sladkorja) za 6 gld., t. j. od 13 na 19 gld., kar bi zneslo okroglih 15 milijonov goldinarjev dohodkov. Kaj naj sodimo o nameravanih novih davkih? Ysak nov davek je plačevalcem zopern — to priznava tudi finančni minister. Ker pa se vendar obdačevanja ne moremo ogniti, naj bi se novi davki v primeroma višji meri nakladali onim, ki več premorejo in ki od svojih podvzetij uživajo več dobička, olajšalo naj bi se pa to novo davčno breme zlasti kmetom, malim obrtnikom in delavcem. Iz tega stališča smo odločno proti temu, da bi vnovič obdačilo navadno pivo, zlasti pa sladkor (cuker), ki ga dandanes neobhodno potrebuje vsaka družina. Po volji pa nam je napovedani prevozni davek na železnicah, ki bode v prvi vrsti zadel velike fabrikante, fužinarje, sploh bogataše ali kapitaliste. Naše železnice donašajo primeroma državi le malo dobička in vendar potrosi ona za privatne železnice na milijone goldinarjev. Ali ni torej opravičena zahteva, naj se skrbi za to, da se po zvišanem prevoznem tarifu pomnožijo tudi državni dohodki? Sicer pa novim davkom ni toliko sile; kajti počakati moramo, da izvemo, koliko dohodkov bodo dajali novi osebni ali pridobninski davki, ki se bodo pobirali z novim letom. Morebiti bodo ti dohodki tako obilni, da odpadejo nasvetovani novi davki. Iu to bi bilo najboljše! Po govoru finančnega ministra je še 10 poslancev podpiralo nujne predloge, da se z izdatnimi podporami pomaga deželam in pokrajinam, ki so po povodnji in vremenskih nezgodah poškodovane. Zbornica je soglasno pritrdila nujnosti vseh predlogov. Zopet ropot. Koncem seje je bil zopet ropot. Jurij Scho-nerer zagrmi nad predsednikom, zakaj ministri ne odgovarjajo na toliko vprašanj in interpelacij. Dr. Kathrein kričača zavrne, da on kot predsednik po hišnem opravilniku nema oblasti, ministre na njih dolžnost opominjati. Sedaj pa so vsi Scho-nererjevi pristaši- po koncu, vsa petorica kriči proti jurističnemu ministru grofu Gleispachu, zakaj ne izpusti iz zapora nemško-nacijonalnega urednika Hoferja. Ta velikonemški hujskač je namreč zaprt, ker je menda v nekem govoru žalil Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja. Sodnijski minister naj bi ga torej takoj rešil preiskave in zapora, česar pa grof Gleispach ni smel dovoliti.“ *) Glejte taki so ti Schonererijanci. Zase zahtevajo pravico, postave prelomljati, in kaj žalega se jim ne sme storiti. Kedar se jim ne ustreže, kličejo po policiji in žandarmih; če pa vlada proti njim varuje „ postave, se pritožujejo o nasilstvu. — Wolf in IrtP^ sta kričala proti grofu Gleispachu nečuvano psovko: „Dvakratni sodnijski morilec*. — V tem hrupu je predsednik sejo zaključil. Prusaškim kričačem raste zopet greben, radi bi prisilili vsakega ministra v dvoboj, a grof Gleispach je ostal miren ter hladne krvi zapustil zbornico. — Da se takemu nedostojnemu razdivjanju in razsajanju v zbornici pride v okom, zlasti pa da se zabranjujejo dvoboji med poslanci, predložili so posl. opat Treuinfels in tovariši nasvet, naj se izvoli parlamentarno častno sodišče, ktero naj bi se sestavilo za celo zasedanje iz poslancev. Sodišče bi imelo dvojno nalogo: razsojevati, ali je v določenem slučaju beseda ali izjava žaljiva ali ne in kako zadoščenje naj dobi žaljeni. Na vsak način bodi prepovedan dvoboj. Poslanec zgubi mandat in volilno pravico za tekočo dobo, ako se ne pokori in uda razsodbi častnega sodišča. Bog daj, da obvelja potrebni nrpHlncr iri «p izrnfii nosphnftmu odseku v uresoio. Dopisi prijateljev. Kronski darovi za velikovško šolo. Darovali so: dr. Jan. Amschl, župnik v Vetrinji, 2 kroni povodom obiskovanja „narodne šole' v Velikovcu; beneficija! Ivan Krst. Trpin v Šmartnem pri Litiji 2 kroni. Svatje pri ženitovanju bratov Erath 18 kron. Nevesta Ivana Erath nabrano darilo svatov pri cerkvenih vratih 9 kron 30 beličev. Vesela družba, zbrana po shodu na Kočuhi pri Zablačanu na Trati, 15 kron ; dr. Fr. Janežič, c. k. gimn. prof. veronauka v Celji, 4 krone ; Ant Kaplan, kaplan v Škocijanu, 4 krone; Mat. Wutti na Ločilu, namesto venca sorodnici Ani Koman, 4 krone. Skupaj 58 kron 30 beličev. Lepa hvala vsem darovalcem ! Živeli nasledniki ! Iz Kazaz. (Župnik Fr. Rup f.) Po dolgih letih dobili smo v Kazaze svojega župnika, a le za malo časa. Že bolehen prišel je iz Sel č. g. Rup za župnika k nam, vmestili so ga na njegovo mesto že na smrtni postelji. Dné 15. okt. rešila ga je smrt hude bolezni. Porodil se je pokojni g. župnik v Vetrinju dné 1. dec. 1843. L, bil v mašnika posvečen dné 25. jul. 1867. 1. Pokojnik je imel jako spretno in poljudno però. Mnogo je prestavljal in pisal za Mohorjevo družbo in rad je podpiral tudi naš list. Večna svetila mu luč! Iz Železne Kaple. (Popravljena cerkev pri Devici Mariji v Trnji.) Ko se je leta 1896. vigredi v farni cerkvi popravilo in župnišče znotraj in zunaj prav dostojno prenovilo, smo bili prav veseli. Pa nekaj je nas še skrbelo, namreč romarska cerkev Dev. Marije v Trnji, ki je sicer predlanskem dobila (na sladkega Imena Marijinega dan) lep in velik zvon; letos pred velikonočjo se je iz zapuščine rajne Barbe Hribernice 6 soh na glavnem oltarju pozlatilo. — A zunaj ? Zunaj je cerkev žalostno izgledala. Streha je bila vsa strohnela in zidovje umazano. Obilo truda in denarja je stalo, da smo streho zvoniku in cerkvi popravili. Sedaj je vse novo in streha je z rudečim karboli-nejem dvakrat nabarvana. fcarbolinej smo kupili od dunajske tvrdke Mih. Barthel X. Keplergasse 20. Zadostovalo je 300 kg. in stane 17 kr. kila, ker je tvrdka dala 250/0 odpustka. Na zidovje nismo potrebovali apna, temveč patentno fasàdno barvo od J. Pexiderja v Pragi, Kral. Vinogrady, Palac-kyga ulice št. 299. Je prav izvrstna in pride boljši kup kot z apnom obeleti. Klubuje najsla-bejšemu vremenu. Cerkev izgleda krasno, in vsem farmanom je bilo videti veselje na obrazih, ko so tako lepo popravljeno cerkev videli. Je biser in okras našega kraja, in oko tujca z veseljem na njej počiva. Tudi romarjev je o Marijinih praznikih prišlo letos veliko. —c. Iz Koprivne. (Kje smo in kaj delamo.) Tudi tu v visoki puščavi prebiramo nekteri z veseljem „Mir“. In mislil sem: zakaj bi mi ves čas od drugih krajev brali, Dolenjci pa bi od nas ničesar ne hoteli slišati? To ne gre. Gospod urednik, *) Sedaj so Hoferja izpustili. Položiti pa je moral kavcije 5000 gld. HpHHr* Zalitevajte j>o vseli gostilnaJi tudi od nas kaj natisnite, nič se ne bojimo „v cajtenge priti“ ! Dokler še nismo znani, najbolj kaže, da se o vremenu pomenimo. Pri nas se jesen ni držala „kolendra“. Že na Matevževo je bil jesenski mraz in slana, da smo bili vsi premrzli. Dva dni prej bila je strašna burja, okna je tresla, kakor bi na vsakem trije gorski možje noter lomili, da bi bilo vsakega tujca strah, čez 10 ur tako. Po tistem mrazu je nastala spet poletna toplota, a ni bilo dolgo, ker prvi teden oktobra smo imeli pravo zimsko podobo; sneg, mraz, burja. Danes je spet toplo. — Zdaj še od dela nekaj. Da je žetev v gorah bolj pozna, tako veste. Pri nas je delo vse na kupu. Avgusta smo seno sušili, še proti koncu; septembra pa je bila vsa žetev kmalu in proti koncu smo hiteli sejati ozimno rž v no-vinah (t. j. v požganem gozdu). Domača živina, ki je uhajala že iz planine in je noben plot ne drži, je po hajdah precej škode naredila. Pa če pozneje sečemo in rž in pšenico žanjemo, v drugem nismo nič bolj pozni ko v polji. Avgusta smo jedli prigodnjo „repico“, pa tudi že lepo okusno repo. Krompirja, ki ga zdaj oktobra zbiramo, je Bog dosti dal. Najdejo se čudno debeli, dva tehtata poldrugo kilo, takih, da jih petero toliko tehta, je pa več. Rži smo še tudi pridelali. Sadja ni. Samo nekje so dobili nekaj črešenj in drobnih hrušek. Če bi še hotel hvaliti, kaj še imamo, lahko rečem, da praproti je največ; pa pomanjkanj čutimo tudi dosti, postavim nevest se pogreša; dva že, pa še več bi se jih ženilo, ko bi dobili neveste. Tudi poslov, delavcev premalo hodi. Če bi želje veljale, želel bi si človek še karsibodi. V nedeljah pijemo vino, za malco morajo kmetje poslom pa špirit kupovati. V cerkvi sem nedavno pa slišal, da je špirit pravi škodljivec in morilec za dušo, um in telo. Kdo pa nam pomaga do poštene cene pijače? V „Miru“ nihče ne naznanja za nas kmete cenega vina. Naj bi kdo poročal, kako je letos na Štajerskem. — Še nekaj bi bil pozabil povedati. Gorjanci, mar ne verjamete da smonaprednjaki, ne zato ker imamo oči predi ali ker svoje naprej tiščimo, ali radi „naprej“ (od doma v taberno) hodimo ali ker ženske po zimi predejo in prediva napredejo ali kaj takega, kakor morda „bauern-cajtenge“ mislijo, ampak, le poslušajte: Ali se ni čuditi, da ima v taki puščavi osem kmetov umetne mlatilnice, razun enega vsi na vodo. Tedaj mi ne držimo nazaj, ampak srčno gonimo kolesa „naprej“, če se ravno ne moremo po novih „koleseljih“ (bi-cikeljih) voziti. Pa znamo tudi „naprej“ spravljati, da nas še gospodi smejo veseli biti. Pri sv. Jakobu je eden čez tisoč dreves prodal Skubeju za 1200 gld. Tudi drugi spravljajo „naprej“. Liketič ima žago v najem tu, da kar „naprej“ reže. Grof bo, tako se govori, cesto naredil v Črno, da bo drugo leto les vozil. Tu pač eni „zad“ držijo, ker se bojijo, da bi grof, ko zvozi, stroškov za ohra-njenje ceste na kmete ne zvalil. Eni, ki si dobička obetajo, pa „naprej“ tiščijo. Ne vemo kaj je boljše. Bom že poročal, koliko še pridemo naprej ali nazaj. Pa z Bogom ! — (Cigani in njih druščina.) Skoraj bi pozabil poročati o tatu, ki je pri Mežnarju pri sv. Jakobu utrgal omarček in odnesel 130 gld. in dve uri. V naših gorah nismo vajeni o tatvinah slišati, se zato tudi tatov nismo nič bali. V pon-deljek — na pliberški sejm — večer so pri Mežnarju, kjer je gostilna, vrata odklenjena pustili, da bi iz sejma vračajoči se Štajerci po noči mogli noter. Pa prišel je cigan po denarje. Cigani so premeteni; na god sv. Ane so pili pri Mežnarju, ciganke pa so šle za gospodinjo gledat, ko jim je menila. — Drugi dan, na Malo gospojnico zjutraj je prijazen sosed iz Solčave naznanil, da so prišli cigani čez vrh in da imajo denar. Bili so namreč dobre volje, pili in piti plačevali. V Lučah so nakupili blaga za 84 gld. Okradeni je s žandarmom Kovačem, ki je k sreči ravno prišel iz Kaplje preiskovat, napel za njimi in dobila sta je zvečer v kranjski Črni, 2 uri pred Kamnikom, 8 dobrih ur od tod pri krojaču plešoče v krogu dobrovoljcev, ki so se pustili ciganom z ukradenim denarjem napajati. Ukradeni uri so še imeli in 19 gld. — sevé vse pod obleko skrito. Krojač ni smel ciganu že pomerjene obleke delati; k sreči še blaga ni razrezal. 50 gld. so našli še pozneje v slamniku zašitih. Pa tudi dolg nabrušen nož je imel cigan kot orožje pri sebi. 4. oktobra je moral okradeni v Ljubljano pravit sodniku, kako in kaj in ali so cigani pravi, ki so mu jih predstavili. Dobil je vsaj plačano pot, 16 gld. Tudi trgovec, ki je tako lepo skupil, je bil poklican v Ljubljano. Seveda bo moral blago za tisti denar nazaj vzeti. Obravnava bo pozneje, do tja mora okradeni na svoj denar čakati. Iz Prevalj. (Naši stari prijatelji.) „Kjer ,hudi‘ sam ničesar ne opravi, tja pošlje staro babou — pravi pregovor, kteri, žal, ni posebno laskav za postarele ude nežnega spola. A jaz temu nisem kriv, — tudi se danes nisem namenil jih žaliti. Radi tega spremenim ta razžaljivi stavek in pra- vim : Tam, kjer socijalni demokratje ničesar več ne opravijo s svojimi „osrečevalnimi“ nauki, začnejo čenče trositi, kakoršnih bi se sramovala najstarejša klepetulja. Pozor! Sedaj pride najnovejša „debela“ iz „lješanskega jarka (grabna)“. Neki rudeči „vse-veš“ in „vseznaš“ je strašil neko žensko, ktera je s svojo rodbino vrl pristaš katoliško - delavskega društva, češ : „Sedaj pa ne bodo več smeli kaplani »pridigovati« pri Štokl-u“ (kjer ima kat.-delavsko društvo svoja zborovanja!) „en minister, ki se je strelil (?), je to prepovedal." — No gospod, — ki ste z ministri v tako prijateljski zvezi, blagovolite nam vendar naznaniti natanjko: Kdo je to rekel in kdaj ? Dokler pa tega ne zamorete, ostanete to, kar sem rekel v začetku tega poročila. — Istotako si je nekaj „izmislil“ rudeči list: „Arbeiterwille“ v štev. 36.1.1. Najprej pripoveduje, da je pustil spraviti župan V. Pernikarz delavca Wassertheurer-ja, ki se je klatil tukaj dva meseca brez dela okoli, a je med tem pridno deloval za rudečo stvar, — v Pliberk. To je tudi že „Mir“ poročal. Potem pa, kar je značilno, sklepa modrost rudečega lista : „Tako se obnaša »nemško-ndrodni« župan proti nemškemu delavcu.“ Torej: „Yen z nemškim Miheljuoml", kedar ga mednàrodni socijalni demokratje ravno potrebujejo, — drugače pa ne poznajo ti gospodje niti „črno-rudeče-zlate“ niti „belo-modro-rudeče“ zastave — vse njihovo mišljenje splava v morju rudeče barve, — krvi — s ktero hočejo izpolniti brezdno današnjih stanovskih razlik. — In sedaj, prevaljski in Iješanski delavci, poslušajte, kaj je še vtogotilo rudečkarje. Omenjeni list piše: „Še nekaj, kar dokazuje, da marsikteri nemški junak, kteri se, kakor pravi, proti farjem bojuje, pred njimi na trebuhu leži. Dné 22. avg. je bila v Farni vasi birma in v ta namen je prišel škof Kahn (kako lepo in dostojno govorijo o milostljivemu gospodu!) dné 21. iz Celovca. Kaj je storil naš „nemški“ župan? On je ude občinskega sveta pismeno povabil, naj ofici-jelno škofa sprejmejo, in v istini so se zbrali ne-kteri z županom, — tajnik seveda tudi ni smel manjkati, —črno, torej prav umestno, oblečeni na kolodvoru . . .“ itd. Bog nas obvari socijalno-demokratiške omike! Tedaj najnavadnejši izraz omike in olike, pozdrav škofa, ki pride obiskat svoj e podložne v duhovnem smislu, pozdrav moža, ki je kot knez in škof gotovo pozdrava vreden, je tem novodobnim „omikancem“, zastopnikom „prave olike“ — že trn v oččh. — Pri socijih se bodo bržkone pozdravljali v rdečih srajcah in „ga-tijah“ s širokim klobukom na glavi. In sociji, kterih „nemštvo“ ni piškavega oreha vredno, si drznejo poučevati o dolžnostih pravega Nemca. Zapomnite si krščanski delavci vse te reči, da bodete mogli uvideti gnjilobo izgovora rudečih naših nasprotnikov, s kterim vam trosijo pesek v oči, namreč: „Vera je zasebna stvar!" Vaša vera in vaša narodnost bodo šli po vodi — kedar se bodo udali tej mednàrodni — ali boljše breznàrodni in brezverski družbi. Vam pa „Arbeiterwille“, in vam, „ministerski prijatelj" iz Lješ kličem veseli: „Na svidenje!" —j. Iz Ziljske doline. (Naše starine.) Naš čas imenuje se pogosto čas omike, prosvete in prostega mišljenja. Deloma se to tudi tajiti ne dà; toda kar zadene cerkveno^ umetnijo, našim prednikom vendar nismo kos. Žalibog, da se v ohranitev starinskih umotvorov, kolikor jih še imamo v naših cerkvah, kaže tako malo okusa. Te vrste so namenjene v probujo vsemu ljudstvu in tudi našej preč. slovenskej duhovščini, da pazi na bisere naše ziljske doline in da naj skuša ohraniti vsaj to, kar še imamo. Izvaurednih priroduih lepot naša dolina nima veliko, pač pa pomore vsakemu častilcu in ljubljencu umetnije do posebnega užitka. V tem oziru se noben popotnik ne bode kesal, če obišče našo dolino. Prvi užitek se mu nudi že v S o v-č a h blizu Podkloštra, kjer stojita dva še prav dobro ohranjena gotičua altarja. Drugi biser, so altarji v Čačah (postaja Čajna); dasiravno ne stari, so vendar umetniško delo, posebno slika sv. Antona. Kdor utegne in se mu posreči stopiti v kapelo čaškega gradu, čudil se bode lepoti in umetniškemu delu altarja in slike v njem, kakor sploh celej stavbi. Spet eno postajo dalje je vas Smerče, v kterej cerkvi se nahajajo slikarije ali fresko od umetniške roke Brandstatterja. Na presbiteriju te cerkve zunaj pa je prelepi Marhoferjev spomenik, kjer počivajo ostanki rodbine omenjene hiše, ktere stari posestniki so sloveli po svojem neomahljivem značaju, kot pivovarji in odlični Slovenci. Pol ure nad Smerčami stoji farna cerkev sv. Jurija v kterej razun stavbe kot take ni posebnih umet-nostij; tembolj pa bo iznenadil obiskovalca ostanek gotičnega altarja v Črešnjah, dasiravno malo poškodovan in enkrat po nekem tirolskem mojstru — hvala Bogu — da le v eni podobi malo popravljen ali bolje rečeno — pokvarjen. Ta umotvor naj se na vsak način skuša ohraniti in skoz pravega umetnika popraviti; kar so tamošnji farani tudi zmožni in kakor sem slišal tudi volje. Vsa čast takim faranom. Pol ure od Črešnjan je cerkev na Plesiščih, kjer se zopet vidi svežo-slikarija sv. treh kraljev. Pol ure od tukaj proti jugozapadu stoji starodavna, lepa gotična cerkev sv. Štefana, v kterej se vidita najlepša stara umotvora V ziljskej dolini, namreč: obglavljanje sv. Barbare in relif-rezljanje: smrt sv. Štefana. Eno uro od tod proti jugu je vas B1 a č e. Kdor je tam in je vnet za umetnijo, naj obišče cerkev sv. Marije v Grabnu in naj si ogleda tamošnje stare slike za glavnim altarjem, kakor tudi ostanke nekdanjih gotičnih altarjev, kteri gredo žalibog svojemu propadu nasproti, ako jih ne bodo rešili tamošnji premožni posestniki-farani. — Naj ne pustijo priti tako daleč in naj odstranijo nedostojne, skoraj gnjusne cunje, s kterimi so podobe — oblečene. — V Blačah se dobi tudi marsikaj dobrega za telesne potrebe in ker je tam železniška postaja, vsak lahko izstopi in ustopi, ter se pelje v Goriče-Borlje, kjer so tudi imeli v podružnici sv. Ruperta jako lep gotičen aitar, pa so ga pred nekimi leti — prodali in tako pripomogli, da je postala naša dolina za jedno lepoto ubožnejši. Ta aitar, dasiravno nekoliko pokvarjen, bil je posebno zaradi jako majhnih, umetno rezanih relifov visoke vrednosti; toda v Borljah so bili takrat vsi — „frei-sinnig". Ako bi šlo tako naprej, se je pisal „Fuhrer durch das Gailthal" zastonj. Ptujce vabimo k nam, lepote pa prodajamo iz dežele ali vsaj iz naše doline. Za tujce bi potem ne ostalo druge lepote, kakor uravnanje Žile. Lepo cerkev in krasen aitar imajo tudi na Brdu. Poseben kinč te cerkve pa so slikarije na steklo in fresco na oboku, ktere sledno pa je deloma malo pokvarjeno. —r. Iz Žabnic. (Sv. Viša rje. — Uravnava potoka. — Letina.) Na roženvensko nedeljo, dné 3. oktobra, sklenili smo letošnje romanje na sv. Višarje, ki je trajalo od 27. majnika, toraj 130 dni. Med tem, ko naša božja pot v prvi polovici tega časa ni bila preveč obiskovana, pričelo se je od sv. Jakoba naprej bolj živahno gibanje na gori ter so dohajali romarji in gospoda v prav obilnem številu. Posebno zadnjo, zahvalno nedeljo je privrelo pobožnih romarjev, kakor prejšnja leta še nikdar ne; bilo jih je gotovo 3tisoč, 1400 jih je ta dan pristopilo k sv. zakramentom ter je imelo šest spovednikov v saboto in nedeljo dokaj opraviti. Pospeševalo je romanje lepo, zlasti zadnji teden res krasno vreme. Še le zadnji dan, ko smo že opravljali sklepno pobožnost, zavila se je gora v temne oblake in popoludne jel je rositi iz njih lahek dež in v torek zjutraj pokrival je goro doli do ravnine sneg. To leto jih je pristopilo k mizi Gospodovej 21 tisoč (lani 19.700); sv. maš je bilo darovanih 498, tedaj na dan poprek blizu 4. Duhovnih romarjev prišlo je 90; in tako smemo z letošnjim romanjem v vsakem oziru biti zadovoljni. Kako se bode v prihodnje razvijala naša božja pot, pokazala bode bodočnost, pa upamo, da bodo nove naprave, ki se nameravajo za sv. Višarje, romanje močno pospeševale. Prvič je gotovo, da se uravna že prihodnjo spomlad državni telefon, ki bo v zvezi s telegrafično postajo, ki se napravi na tukajšnji pošti. Tedaj bo vprihodnje mogoče iz daljnih krajev brzojavljati in govoriti na sv. Višarje in sprejemati od tod odgovor. To bo posebno za gospddo imenitno, ki pohaja na našo goro najbolj zaradi krasnega razgleda. Tudi je verjetno, da se zgradi v naj bližnji bodočnosti električna železnica na goro, ker se za to napravo zanimajo merodajne osebe. Znana krščanska tvrdka Siemens in Halske, ki je obhajala ravno zadnje dni 50 letnico svojega obstanka, dobila je dovoljenje, začeti v ta namen potrebne priprave. Da bi se pa svet pregledal in meril po inženirjih, o tem do zdaj še nič nismo slišali. Najbrž se bo to zgodilo prihodnjo spomlad. Govori se tudi in ugiba veliko, kod bode železnica napeljana, ali iz Žabnic ali iz Trbiža? Seveda je to za naš ubožen kraj življenjsko (vitalno) vprašanje. — Med tem, ko se pripravljajo za sv. Višarje tako imenitne naprave, napreduje uravnava Višarskega hudournika počasi, sicer pa vedno. Stalo bo to delo 36 tisoč gld. in želeti bi bilo, da se res ukroti nevarni potok, ki je že toliko škode napravil. Pripetila se je tudi pri uravnavi velika nesreča, ker je bil nek delavec v kamnolomu dné 20. sept. ubit. — Letina se pri nas ni posebno dobro obnesla. Sena je še za potrebo; turšice pa malo, ker je škodoval pomladanski mraz in deloma tudi toča. Krompirja je dosti, sadja prav nič; drugo žito pri nas nič ne šteje, ker ga je malo. Najbolj teži kmeta, da živina nima nobene cene, med tem ko je meso z mirom dosti drago. Iz Ljubljane. (Prenos Kopitarjevih kostij.) Na Marksovem pokopališču na Dunaju je doslej počival slavni slovenski učenjak Jernej Kopitar. Sedaj so prenesli njegove zemeljske ostanke v Ljubljano in jih tam položili v domačo zemljo slovensko. Na Dunaju in v Ljubljani se je vršila ob tej priliki slavnost. Na Dunaju se je zbralo mnogo odlične gospode vseh stanov. Truplo je blagoslovil preč. g. drž. posl. Lamb. Einspieler. IPUP" JX»i*o<3ajte in razširjajte ir64! aa^m Jako lepo je govoril o Kopitarju poleg drugih gospodov slavnostnih govornikov tudi dunajski župan Lueger. V Ljubljani se je dné 12. t. m. vršil sprevod ob mnogobrojni udeležbi ljudstva in zastopnikov od raznih stranij. Nagrobni govor je govoril g. prof. Levec, govorili so tudi gg. župan Hribar, dr. M. Murko. Slavnost je pokazala, da Slovenci znajo častiti svoje zaslužne možč. Večni mir Kopitarjevi duši, večna slava njegovemu spominu ! Politični pregled. Avstro-Ogerska. Z Dunaja se poroča, da je slov. poslanec Fr. Šuklje izstopil iz slovanske krščanske nàrodne zveze, ker ga niso volili v proračunski odsek. Ta korak dvornega svetovalca moramo kar najodločneje obsojati. Obžalovati moramo, da se v sedanjem negotovem, za nas odločilnem času na povsem nerazumljiv način ruši sloga, ki se je bila dosegla med slovenskimi poslanci. To ne more imeti dobrih posledic. — Ister-ski deželni zbor prihodnjič ne bo več zboroval v Poreču, marveč v Pulju. Tako poročajo listi. Laškim poslancem pa to nikakor ni po volji, in zató so štirje že odložili svoj mandat. — Češka gimnazija v Opavi (Šlezija), ktero je doslej vzdrževala „Matica školska", se je podržavila. Zaradi tega je zopet krik med Nemci. — Državni poslanec Iro, poleg Schonerer-ja in Wolf-a najhujši kričač drž. zbora, je odložil svoj mandat. Snedel je bil častno besedo in zató ni mogel več ostati v zbornici. Nihče se ne joče za njim. Druge države. Sv. oče so zaukazali, da se naj frančiškani, in sicer observanti, reformati, alkan-tarci in rekolekti zjedinijo v jeden red, ki se naj imenuje red minoritov ali manjših bratov. — Laški ministerski predsednik Budini je izdal naredbo, da se naj s katoliškimi društvi ravno tako postopa, kakor z anarhističnimi. Tako daleč se more spozabiti le framazon, da verne katolike primerja s prekucuhi! — Nemški socijalni demokratje so imeli svoj letošnji občni zbor v Hamburgu. Sklenili so, da se hočejo odslej udeleževati tudi deželnozborskih volitev. — Kuski car in carica sta z ministrom Muravjevom odpotovala v Darmstadt na Nemško. — Ruska vlada je začela delati prekop ali kanal med Rivo in Krzonom, to je med vstočnim in črnim morjem; to bode jako velikansko delo! — Na Grškem so dobili novo ministerstvo, ktero je sestavil Zaimis, dozdaj državnozborski predsednik. Pravosodni minister je postal katoličan Toman; to je prvi slučaj, da je katoličan minister na Grškem. o v i c a r. Na Koroškem. (Pomagalo je!) V predzadnji številki smo naznanili, da je c. kr. okr. šolski svèt v Velikovcu razpisal službo učitelja na Suhi, ne da bi zahteval znanje slovenščine. Naš opomin je imel uspeh, zakaj z odlokom od dné o. okt., št. 1411, je okr. šolski svet prvemu razpisu dostavil, da mora prosilec za ono mesto znati tudi slovensko. — (Slovenski odvetnik v Celovcu.) Svoje čitatelje in vse slovenske rojake opozarjamo na naznanilo na drugem mestu, da slovenski odvetnik, naš koroški rojak, g. dr. Alojzij Kraut otvori v Celovcu (na Benediktinskem trgu št. 4., v stari hiši družbe sv. Mohorja) svojo odvetniško pisarno. Kar najtopleje priporočamo imenovanega gospoda vsem svojim somišljenikom, da se v pravnih zadevah obračajo do njega. Zlasti veljaj to vsem koroškim slovenskim posojilnicam. Mnogokrat se je izrekla želja po slovenskem odvetniku na Koroškem. Sedaj, ko se je želja izpolnila, štej si vsak nàrodnjak v dolžnost, se v potrebi obračati do njega. Svoji k svojim! — (Nemški š u 1 v e r e i n), ki le preži na slovansko deco ter jo ponemčuje, vedno bolj in bolj hira. Na občnem zboru dné 3. oktobra je blagajnik izjavil, da ima društvo letos že 24.000 gld. manj dohodkov, ko prejšnje leto. Le tako krepko navzdol ! — (Osebne novice.) Nastavljeni so kot učitelji gg. : J. Zuschin v Prevaljah, 0. Bernold v Mariji na Žili, A. Ibonig v Št. liju. Prestavljeni so gg. učitelji: K. Hribernig iz Št. Primoža v Hodiše, J. Griinwalder iz Hodiš v Št. Primož, M. Ko-gelnik iz Švabeka v Krejance, učiteljica A. Fran-cisci iz Štebnja ob Zilji v Žel. Kapljo. V Štebenj pride za učiteljico G. Furlan. — (Orglarska šola.) Dne 8. novembra otvori se v Celovcu orglarska šola, v kteri se bodo vežbali sposobni 1'učenci, za službo organista ali dirigenta ; če pogledamo po koroški deželi organiste, moramo pritrditi, da cerkveno petje ravno zategadelj peša, ker nimamo dobro izvežbanih organistov ; nova šola hoče pripomagati, da dobimo boljših organistov. Opozarjamo zato na oglas na drugem mestu. Naj se le oglašajo učenci, ki mislijo, da imajo posluh in da bodo napredovali v glasbi. Cecilijansko društvo je skrbelo za to, da učence vežbanje kolikor mogoče malo stane. * Doslej enorazredna šola v Slov. Šmihelu postane dvorazredna. — K smrti na vislicah je obsodilo celovško porotno sodišče 46 letnega J. Stale-karja iz Šmartna pri Slov. Gradcu, zaradi umora. — Pogorela je vas Kamering na Zgornjem Koroškem. Samo cerkev, šolo in župnišče so rešili. Na Kranjskem. Slovenski dnevnik „Slo-venec“ je dovršil dné 14. t. m. 25. leto odkar izhaja. Izšel je tem povodom v slavnostni obliki. V dolgih letih in v mnogokrat hudih razmerah se je vedno potegoval za blagor nàroda slovenskega po geslu: „Vse za vero, dom in cesarja." Listu čestitamo in kličemo: Še na mnoga leta! — Jugoslovanska socijaldemokratična stranka ima svoj drugi strankarski shod v Ljubljani dné 25. (!), 26. in 27. dec. t. 1. — V Črnomlju je umrl vpokojeni dekan J. Stariha, star 84 let. — Dopolnilna volitev v dež. zbor mesto rajnih poslancev Lavrenčiča in Krsnika se vrši dné 16. novembra. — V Trnovem so pogoreli veliki Kancovi hlevi. Škode je 20 tisoč goldinarjev. Na Štajerskem. Umrl je č. g. dr. Iv. Li-pold, župnik v Št. Petru pod Sv. gorami, star 54 let. Nekaj časa je bil tudi deželni poslanec. N. p. v m. ! — Mariborska vinorejska šola obhaja dné 24. t. m. 25letnico svojega obstanka. — „81. Gosp.“ piše: „V slovenski trg Braslovče je deželni šolski svet poslal pomožno učiteljico, ktera nima nobene skušnje in niti ne zua slovenski. Ali so morebiti naše šole preskrbovališča zagrizenih nemških »frajlic« in ne učilišča mladine? Državni poslanci, kje ste?“ Je tudi na Koroškem tako! Na Primorskem. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici prične poslovati dné 1. nov. — Tržaško namestništvo je razpustilo občno delavsko izobraževalno pravovarstveno društvo, ki je bilo mokraško. — Vsled preobilo povžitega grozdja sta umrla v Gorici neki 11 letni deček in 53 letni trgovec Kavs. — V Cervinjanu je umrl 74letni kaplan č. g. Lenart Berini. Bil je 39 let v Cervinjanu. — Kakor poroča „Edinost“, je bil kmet Ivan Zovič-Grgica, v okraju pazinskem, dolžan neki lahonski pijavki znesek 9 gld. 7 kr. Oderuh je toliko časa tožaril in navijal ubogega kmeta, da je dolg narasel na 90 gld. 3 kr. In takih slučajev je na stotine v Istri. Tako slovenski pari izsesavajo kri, v zahvalo pa jo še zasmehujejo. — Za „Šolski dom“ v Gorici se je doslej nabralo 2044 gld. Po drugih deželah. Našega rojaka gimn. profesorja na Dunaju, dr. Ant. Primožiča, je poklical naučni minister v službovanje k naučnemu ministerstvu. — V Pragi je začel izhajati češki demokratični dnevnik. Tako se socijalizem ojačuje prav povsod. — „Matica Hrvatska" v Zagrebu šteje letos 11.500 udov in podà svojim udom po 10 knjig. — Po mnogih krajih je že nastal hud mraz, ki je pokončal marsiktero življenje. Iz Reke se poroča, da je dvanajst delavcev, vračajočih se iz gozda pri vasi Glane, mraz tako prevzel, da so se nezavestni zgrudili na tla. Prišla je sicer pomoč, pa samo enega so mogli rešiti, drugi so zmrznili. —- Avstrijska vlada je izdala za Kreto nič manj nego 3 milijone goldinarjev. In zakaj ? Zato ker se evropske vlasti nikakor ne morejo zje-diniti, da bi pognale v Azijo bolno Turčijo. Ako pa desetletja dolgo prosijo Slovenci v Trstu, Gorici itd. slovenskih šol, nimajo zato niti beliča! Razpošiljanje knjig družbe sv. Mohorja. Letošnje knjige družbe sv. Mohorja so se začele razpošiljati dné 18. oktobra. Škofije in kraji jih dobijo po tej vrsti: Razni kraji, poreška, senj-ska, zagrebška, somboteljska, sekovska, krška škofija, Amerika in Afrika, lavantinska, ljubljanska, goriška, tržaška škofija. Vse častite gospode poverjenike, ki dobivajo knjige po železnici, prijazno prosimo, naj takoj po sprejemu naznanila („aviso“) pošljejo po knjige na dotično železniško postajo, da ne bode mnogih nepotrebnih reklamacij in pisarij. —- One čast. g. poverjenike, ki prejemajo knjige v tiskarni družbe sv. Mohorja, nujno prosimo, naj blagovolijo takoj poslati po knjige, da zavoji prej ko mogoče pridejo s pota. Odbor. Poslano. Časnik „Karntner Wochenblatt“ od dné 9. avg. in 6. sept. t. 1. napada v dopisu „Aus Forolach“ mojo osebo zaradi pomanjkljivosti cerkvenih orgel v Borolah, ktere sem meseca marca t. 1. popravljal. Ker dopisnik „K. W.“ v zadnjem njegovem poročilu pravi, „da se mora konec »Mir«-ovega dopisa z dné 30. avgusta t. 1. meni na ljubo" malo osvetliti, štejem si tudi jaz v dolžnost, pečati se nekoliko z resnicoljubjem in taktiko poročevalca iz Borolj in „njemu na ljubo" dati odsoj njegove osvetljave, dasiravno vsak trezno misleči človek, posebno če naše razmere poznà, takoj vé, kaj namerava poročevalec „K. W.“ s svojim pisarenjem doseči. V prvem dopisu trdi „prebrisani“ poročevalec „K. W.‘‘, da sem dobil za popravo orgel 312 gld. To ni res. Sprejel sem za popravo 280 goldinarjev, za kteri znesek sem se s celim občinskim odborom pogodil in mislim, da je bil tudi poročevalec „K. W.“ zraven. Zakaj se ni oglasil tam? In če zraven ni bil, bi bila njegova dolžnost, stvar od začetka do konca zasledovati in resnico pisati. Ni tudi nemogoče, da sta si poročevalec „K. W.“ in tisti gospod, kteri mi je pred pogodbo prigovarjal : „nur fest rechnen" precej podobna! — Med popravlja-njefii pogodili smo se še za nektera dela pri orglah, vsled tega se pa znesek ni nič povišal, ker sprejel sem za te poprave samo hrano. Imenovani dopis omenja tudi, da so orgle nove stale 400 gld. Kaj je hotel s tem povedati, se lahko ugane. — Orgle so prvo delo mojega rajnega očeta, samouka v tej stroki. Zakaj to omenjam, vé, kdor orgle kot instrument sploh pozna; a poročevalec iz Borolj jih nikoli ni poznal! Jaz ga vprašam: Kolikokrat toliko plačila pa imajo dandanes obrtniki, delavci in dninarji v primeri k temu, kar so imeli pred 50. leti? Koliko so imeli n. pr. gosp. učitelji — recimo slabše vrste — pred 50. leti in koliko imajo danes dohodkov ali plačila? In v tistem času so se tudi orgle napravile. In nisem jih li hotel kupiti in v Borlje nove orgle napraviti? V drugem svojem članku od dné 6. sept. t. 1. omenja poročevalec „K. W.“: „wurden nicht ein Gehilfe und ein Junge zur abermaligen Ausbesse-rung des Blasebalges nach Forolach geschickt?" To je res; toda kdo je zakrivil to, če tudi le malenkostno reč? Ker je cerkev v Borljah majhna, napraviti sem bil primoran mehove na oboku. Zato morala se je izbiti v pročelju cerkve luknja precejšnje velikosti. Moja terjatev, naj se luknja, kar je je odveč, zazida, da se obvaruje obok in meh dežja, vslišala se je še le takrat, ko je bilo že prepozno (in še takrat le od moža, kteri ni občinski odbornik, od kterega imajo pa Borlje že mnogo koristnih naprav). Mehovi pa so bili skoz dva tedna izpostavljeni vetru, solncu in — dežju. Vprašam: Ali naj bi jaz bil zazidal nepotrebno luknjo? Ali mar solnce veter in dež lesu ne škodujeta? Ali hočete, da Vam to vse dokažem? Kje je bil takrat poročevalec „K. W“ ? In kaj se je vkljub vsem tem nezgodam na mehu zgodilo? Dva sklada sta poknila na zajemalniku, to je bilo vse in to sem tudi popravil. — Da me zakotni dopisuni kot poslanca Slovencev in kot obrtnika-davkoplačevalca napadajo in obirajo javno po svojih listih zaradi pregreh in malomarnosti drugih ljudij, le vnovič kaže te ljudi v pravi luči. To si šteje pač tisti nemški — ali Borolski — „Freisinn“ v svojo čast. Jaz pa trdim, da je prouzročil ta čin, samo „zadušeni Vezuv" in da je nekaka burja zaradi burje. — Za danes toliko ! Franc Grafenauer, stavbar orgel in deželni poslanec. Orglarska šola v Celovcu. Dné 11. t. m. je sklenil odbor cecilijanskega društva, da se dné 8. novembra t. 1. otvori v Celovcu orglarska šola ki bo obsegala dva oddelka. V prvi oddelek se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in so sposobni za pouk v glasbi, v drugi oddelek pa vsi, ki znajo že toliko na gla-soviru igrati, da brez težave ložje preludije koj iz not igrajo, in tudi organisti, ki so že v službi, pa še potrebujejo daljnega vežbanja. Poučevalo se bo: 1. v liturgiji, kolikor dirigenta tiče, 2. v zgodovini cerkvene glasbe, 3. v glasoviranji in or-glanju, 4. v nauku o harmoniji — in sicer, da se nauči učenec sam preludirati in mudulirati, 5. v koralnem in figuralnem petji, 6. kako se v petju podučuje. Podučevalo se bo brezplačno ; za hrano in stanovanje pa morajo učenci sami skrbeti, vendar bode kolikor mogoče, posebno uboge učence, tudi cecilijansko društvo podpiralo. Za instrumente (glasovir — harmonika) skrbelo bode cecilijansko društvo. Visokočastiti gospodje farni predstojniki naj blagovolijo učence, ki se jim sposobni zdijo za pouk v glasbi, na ta šolo opozoriti in ovo podjetje podpirati. Učenci, ki se hočejo udeležiti tega pouka, naj se oglasijo do 31. oktobra, in sicer pri načelniku cecilijanskega društva. Karol Klsler, načelnik cecilijanskega društva. Vctb'Ici — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Kancijan in okolico napravi v nedeljo dné 24. oktobra ob ’/at- uri popoludne pri Majarju v Št. Kancijanu svoj letni občni zbor z običajnim vsporedom in prosto zabavo. — K prav obilni udeležbi vabi ude in rojake načelništvo. — Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico ima v nedeljo dné 24. oktobra ob 3. uri popoludne pri ŠtOcklu v Farni vasi svoje glavno letno zborovanje z običajnim vsporedom in poročili. Zbora se smejo udeležiti udje in od udov vpeljani gostje ter prijatelji društva. Slovenski delavci in udje pridite vsi, da se na shodu na novo navdušite za sveto našo stvar. Odbor. Spominjajte se Oiril-IWCetoK Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.