f \ RAZSTAVA j "l—J ^--:-J (t Le delna podpora predlogu Kokrica: Šolski okoliši naj ostanejo nespremenjeni — Kranj (Vodovodni stolp): Polovica osnovne šole Simon Jenko naj se le začasno da v uporabo Ekonomskemu šolskemu centru — Nismo neprizadeti do težav, s katerimi se srečujejo srednje šole v Kranju, vendar ta hip ne moremo rešiti vseh na račun najmlajših. Rešitev srednjega šolstva namreč ne sme biti le naloga kranjske občine. Vseeno pa smo na naslednjem referendumu pripravljeni sodelovati pri razrešitvi teh problemov , Naj.b,r? še noben predlog v kranjski občini ni zbSdil JSik-z?nimanja, zavzetosti, pri-?adeto8tl različnih komentar- le*h^rč®no8t1 in tolikšne ude-»esbe na javnih razpravah kot kaleHh Za reŠi^ev Puhlem« ne- z a vodo v vVXJinriZ°braŽeValnih grama . v okviru pro- vrtcev grpdnj® osnovnih šol in 8kuDnA*HK0Seb.n0 V krajevnih tih dlli h *V* V zadnjih desetih dneh razvila živahna razpra- va. Ta teden so bili zbori občanov na Trsteniku, v Tenetišah, Goričah, na Kokrici, Golniku in v krajevni skupnosti Vodovodni stolp. Udeležili smo se razprav v dveh največjih krajevnih skupnostih v občini — na Kokrici in pri Vodovodnem stolpu, kjer se je skupaj zbralo blizu 500 občanov. O stališčih krajevne skupnosti Trstenik pa smo poročali že v prejšnji številki. Zbor občanov na Kokrici je bil Seminar sekretarjev občinskih komitejev ZKS v Škofji Loki začel dvodnevni J?nuarja, se je v škofjeloškem hotelu Transturist komitejev 7 K ? sem,nar sekretarjev medobčinskih svetov in občinskih tudi predsednik P? vicVeSije- Cetrtkovega posveta sta se udeležila ZKS Franr <£.♦• /KS France Popit in sekretar sekretariata CK greš ZKS t« Obravnavali so osnutek resolucije za bližnji 7. kon- sykr^ariata CK^KS^ranc^afi.StatUta ZKS' ki ->e razlagal č,an liškeeabtrin petek< je seminarju prisostvoval še predsednik repub-bili tudi hivvga Teta lnŽ- Andrej Marine. Navzočim, med katerimi so razlagal osn s.e7%reJ?rJi občinskih konferenc zveze komunistov, je e 'zhodišč gospodarskega razvoja republike v tem letu. Meta reouhJiibfi S° s<' V, KranJu zbrali na dvodnevnem zasedanju delegati opravljali T W P°,irQjinskih skupnosti za zaposlovanje Jugoslavije. Ho<1elovaniu 7 °jjP™blemu Prekvalifikacije vojaških oseb in v zvezi s tem o državljanov t t i ° začasnem zaposlovanju in vračanju jugoslovanskih dogovor o nu> 1 ,Vrt"Jlm' na dnevnem redu pa je bil tudi medrepubliški m jim zaželi - ^ zaPoslovanju delavcev. Delegate sta pozdravila Pavle Ganfn, LPnj jno ,bw,anJ€ v Sloveniji tudi republiški sekretar za delo — Foto F pJd Predsedmk skupščine občine Kranj Franc Šifkovič. L. M. v sredo, pred tem pa se je že minulo soboto sestal krajevni politični aktiv in sprejel nekatera stališča. Obakrat je prevladalo mnenje, da problemov srednjega šolstva v občini sicer ne moremo zanikati, vendar jih ta hip ne moremo in ne smemo v celoti razreševati na račun programa gradnje šol in vrtcev. Na Kokrici so odločno poudarili, da je predlog za spremembo šolskih okolišev nevzdržen. Neurejene prometne zveze in precejšnja oddaljenost krajev severnega dela kranjske občine (Golnik, Goriče, Trstenik, Tenetiše in Kokrica) od Predoselj ob prešolanju ne bi povzročila težav le otrokom, marveč tudi staršem. Takšnega stališča v razpravi niso zagovarjali le občani, ampak tudi pedagoški delavci. Razen tega je bilo izraženo nezadovoljstvo, ker se na Kokrici že kaže, da je sedanja nova šola premajhna. Poudarili so, da so že pred izvedbo referenduma predlagali, naj bi bila tu popolna osemletka, da bi bila tako vzgoja in izobraževanje otrok v osnovni šoli na tem področju rešena za dlje. Na zboru občanov so ta stališča povzeli v sklepe. Poudarili so, naj se srednje in višje šolstvo rešuje tako, kot je bilo začrtano pred začetkom referenduma. Izrekli so se proti prešolanju. učencev v osnovno šolo Predoslje. Menili so, da se je njihova napoved izpred treh let, da osemletka Predoslje po zgraditvi ne bo v celoti zasedena, izkazala za pravilno. Zato so zahtevali, da se tiste, ki so takrat zagovarjali gradnjo nepopolne osemletke na Kokrici pokliče na odgovornost. Predlagali so tudi, naj bi v tretji fazi izgradnje osnovnih šol in vrtcev poleg že predvidenih objektov dogradili ob sedanji šoli nov trakt, s čimer bi bila na Kokrici lahko popolna osemletka. Tako bi močno razbremenili osnovne šole v Kranju. Predlagali so, da del sedanje šole Simon Jenko še naprej ostane za osnovno šolo, del pa naj bi začasno odstopili Ekonomskemu šolskemu centru, vendar le pod pogojem, da se ne bo spreminjal šolski okoliš. Sklenili so tudi, da bodo v prihodnje podprli rešitev srednjega šolstva v občini. Podobno je v četrtek zvečer izzvenela razprava v krajevni skupnosti Vodovodni stolp. Nekajkrat je bilo slišati, da so problemi srednjega šolstva v kranjski občini, predvsem Ekonomskega šolskega centra, stari že več kot deset let in da bi bilo zato treba na rešitev le-teh misliti že dosti prej. Direktor Ekonomskega šolskega centra Kranj je v razpravi povedal, da je res, da je problem te šole star že več let. Vendar pa je komisija zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij šele 9. maja 1972 ugotovila, da so nekateri prostori v tej šoli smrtno nevarni. Od takrat do danes pa problem ni bilo moč rešiti z novogradnjo. Podpredsednik skupščine Janez Sušnik je povedal, da problematika srednjega šolstva res ne sodi v področje dela Koordinacijskega odbora za gradnjo osnovnih šol in vrtcev, vendar odbor ob nastalem položaju v EŠC pred do^ brim letom in pol ni mogel biti neprizadet in je pač skušal sodelovati pri iskanju začasne rešitve. Tako je prišlo tudi do omenjenega predloga. Številni razpravljavci so poudarili, da razumejo probleme srednjega šolstva v občini, ne morejo pa se strinjati, da bi to vprašanje morala reševati kranjska občina sama. V srednje šole v Kranj hodijo tudi otroci iz drugih" občin, razen tega pa je trenutno reševanje srednjega šolstva še vedno v pristojnosti republike. Brez podpore pa je ostal predlog za rešitev problemov Višje šole za organizacijo dela. Med takšnimi in drugačnimi tudi provokativnimi predlogi je bilo slišati celo predlog, naj bi Višja šola za organizacijo dela začasno rešila problem v praznem objektu na Šmarjetni gori. POHIŠTVO BREST MART/RS v delavskem domu v KRANJU odi. do 11. februarja odprto vsak dan od 10. do 19. ure, tudi ob nedeljah dostava na dom montaža kredit do 15.000 din Naročnik: sl!„mn7St('m rt'dnem zboru Ljubljanske banke v četrtek v Kranju, kjer je 22 delegacij iz podružnic razpravljalo in odločalo o poslovni politiki v tem in prihodnjem letu, je govoril tudi predsednik nsnega izvršnega sveta inž. Andrej Marine — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 5 SZDL »n Tržič IT" Sk- Lok« Kran^ GlaTni VP* Senjski tisk - Odeovn^ Uredmk Anton Miklavčič govorm urednik Albin Učakar Kranj, sobota, 19. 1. 1974 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1- januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Čeprav ne v celoti, je bil nazadnje sprejet predlog, naj se polovica šole Simona Jenka začasno da v uporabo Ekonomskemu šolskemu centru, seveda pod pogojem, da ne bo okrnjeno predšolsko varstvo in podaljšano bivanje otrok v novi šoli. Po otvoritvi nove šole Vodovodni stolp naj bi torej polovica šole Simona Jenka še ostala za osnovno šolo (predvsem za učence nižjih razredov iz starega dela mesta). Zavzeli pa so se tudi, da se po izteku sedanjega samoprispevka v občini takoj začne akcija, da se s sodelovanjem občanov prične reševati problem srednjega šolstva. * / Ustava in volitve V Ljubljani je bila skupna seja republiške konference socialistične zveze in republiškega sveta sindikatov. Razpravljali so o zaključku javne razprave o načrtu sprememb zvezne in republiške ustave in o pripravah na volitve. Poudarili so, da so povsod v javni razpravi enotno in nedvoumno podprli idejnopolitično usmeritev predlaganih ustavnih rešitev. Na seji so sprejeli tudi volilni pravilnik, v katerem so opredeljeni volilni postopki in potek kandidiranja. Razen tega so na seji za člana predsedstva RK SZDL izvolili Franca Po-glajna, za člana izvršnega odbora Viktorja Repiča in za članico predsedstva konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije Vladimiro Jan. Tito odpotoval Predsednik republike Josip Broz-Tito z ženo Jovanko, ki je bil več dni na Brdu pri Kranju, je v torek odpotoval iz Slovenije. Od predsednika Tita in njegove žene so se poslovili najvišji predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, navzoča pa sta bila tudi predsednik kranjske občine Franc Šifkovič. in sekretar komiteja občinske konference ZK Stane Mihalič. Predsednik Tito je odpotoval v Beograd. Bencin in avtomobili Podražitev bencina, do katere utegne priti zaradi povečanja cen nafte na svetu, bo resno ogrozila proizvodnjo osebnih avtomobilov, nastal bo zastoj v prodaji pri nas. To so poudarili na tiskovni konferenci v Beogradu, ki so se je udeležili predstavniki Crvene zastave, IJnisa, Cimosa UMI in Avto-moto zveze Jugoslavije. Poudarili so, da zdaj še ni uradnih napovedi o podražitvi bencina, toda vseeno ni moč izvzeti te možnosti. Ob tem so poudarili, da bi proizvodna cena bencina morala naraščati hkrati s podražitvijo nafte, vendar pa bi morale biti druge postavke, ki so vključene v prodajno ceno, ostati nespremenjene. V Crveni zastavi pravijo, da se bo ob podražitvi bencina zmanjšal njihov proizvodni program, ker vseh avtomobilov ne bodo mogli prodati. To pa bo precej neugodno vplivalo na položaj 30.000 zaposlenih delavcev. Do konca tega meseca bodo v tej tovarni izdelali 8568 vozil. Kombinirana elektrarna v Trbovljah Odbor za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva Slovenije je sklenil, da bo kombinirana plinsko-par-na elektrarna stala v Trbovljah in ne v Dolskem pri Ljubljani. Delavski svet združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije pa mora zagotoviti, da bo elektrarna zgrajena do roka. Anketiranje gospodinjstev Zvezni zavod za statistiko bo do 29. januarja letos v Sloveniji anketiral 3200 gospodinjstev. V anketi so vprašanja, kako gospodinjstva porabijo denar, s katerim razpolagajo, o opremljenosti gospodinjstev in podobno. To je že tretja anketa, ki jo izvedejo vsakih pet let. Dražja mila, cenejše pijače Med izdelki, ki so po novem letu dražja, so tudi mila. Za ta in še nekatere druge izdelke se je namreč povečal prometni davek za 1 odstotek pri na-bavni/.'eni. Po drugi strani pa se je znižal prometni davek na osvežujoče brezalkoholne pijače, naravna vina in žganje. Mladi komunisti bolj aktivni Kranj V torek je bil v Tržiču sestanek aktiva mladih komunistov, ki deluje pri tržiški konferenci ZKS. V občini je skoraj 70 komunistov, mlajših od 27 let, vendar njihova aktivnost ni takšna, kakršno bi pričakovali. Mladi komunisti so na torkovi seji sprejeli delovni program, ki je obenem del programa občinske organizacije ZKS. Z njim so si komunisti naložili precejšnje naloge. Med njimi so najpomembnejše sodelovanje pri razpravah o občinskem statutu in pripravah na zvezni republiški kongres ZK in ZMS, vključevanje v priprave na volitve, delovanje v organizaciji Zveze mladine Slovenije, organizacija izobraževanja, kamor sodijo tudi marksistični krožki, sodelovanje z mladimi, ki prihajajo/V Tržič iz drugih krajev Slovenije in sosednjih republik itd. Na torkovi seji so mladi komunisti izvolili sekretariat, ki bo v sodelovanju z občinsko konferenco ZK in ZMS ter njunimi organi in komisijami skrbel za uresničevanje sprejetega programa. Mladi komunisti so menili, da morajo biti aktivni predvsem v organizaciji Zveze mladine Slovenije in se z njo pri vseh akcijah povezovati. Da bi bilo sodelovanje med ZMS, ZK in aktivom mladih komunistov boljše, so vsi Člani sekretariata aktiva del komisije za idejnopolitično usposabljanje pri občinski konferenci ZMS Tržič. Člani aktiva mladih komunistov, ki so se udeležili torkovega sestanka (nekaterih kljub pravočasnemu vabilu ni bilo), so se seznanili tudi z osnutkom statuta občine in, pripravami na volitve. Menili so, da mora biti med evidentiranimi kandidati za delegate več mladih, ker le-to zagotavlja, da bo v novih skupščinah in samoupravnih organih več članov mladinske organizacije kot doslej. To pa lahko zagotovi le večja aktivnost mladih pri pripravah na spomladanske volitve. Na torkovem sestanku so se dogovorili, da bodo na prihodnjih sejah aktiva mladih komunistov obravnavali izhodišča za 7. kongres ZKS ter novo organiziranost Zveze mladine Slovenije. J. Košnjek S seje izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice jr* tr m ^jgjt X Na razširjeni seji občinske konference SZDL 14. januarja, na kateri so bili navzoči tudi člani občinskih vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, so razpravljali in se dogovarjali o potrebnih akcijah ter delu v zvezi s pripravami za izvedbo skupščinskih volitev, o družbenem dogovarjanju o splošni in skupni porabi ter o izboru kandidatov za priznanja OF. V zvezi s pripravami na skupščinske volitve so sprejeli predložen akcijski program in program priprav, ki jih bo treba opraviti januarja ter v prvi polovici februarja. Ob tem so bili soglasni, da je treba pohiteti z evidentiranjem kandidatov, kar je pravzaprav prva faza volitev. V zvezi s tem so se dogovorili, da naj bi za evidentiranje kandidati v OZD in TOZD poskrbeli posebni koordinacijski odbori, za družbenopolitični zbor osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij, v KS pa so to nalogo Že v glavnem opravili. Tam, kjer so doslej predlagali premalo kandidatov, bodo morali evidentirati še nove, evidentiranje v celoti pa bodo morali še opraviti v KS Rateče, Kranjska gora, Podmežaklja in na Blejski Dobravi. Glede na to, da je do izvedbe volitev le še nekaj mesecev, so sklenili, da se bo treba pri izvedbi nalog v času priprav strogo držati sprejetih rokov. To obveznost so vsi navzoči sprejeli nase, poleg tega pa bodo za to zadolžili člane ZK, odgovorne v sindikalnih organizacijah, KS ter v osnovnih organizacijah SZDL. Kot drugo najpomembnejše so obravnavali priprave na družbeni dogovor o splošni in skupni porabi v letu 1974 v jeseniški občini. Osnovne smernice o tem je podal Tone Grošelj, predsednik občinskega sindikalnega sveta. V razpravi o tem pomembnem sporazumu, ki bo kreiral splošno in skupno porabo v naši občini, so poudarili, da naj samoupravne interesne skupnosti Proslava ob 50»letnici Leninove smrti RADOVLJICA Občinska konferenca zveze komunistov Radovljica bo skupaj z družbenopolitičnimi 6rganizacijami radovljiške občine drevi pripravila v festivalni dvorani na Bledu osrednjo proslavo ob 50-letnici smrti Vladimira Iliča Lenina. Na slovesnosti bodo v zvezo komunistov sprejeli 30 novih članov. V minulem letu so v radovljiški občini sprejeli v ZK 80 novih članov; predvsem mlade iz neposredne proizvodnje. M. Hudovernik TRŽIČ Ob 50. obletnici smrti velikega revolucionarja in voditelja sovjetske socialistične revolucije bo v ponedeljek, 21. januarja ob 17. uri v paviljonu NOB v Tržiču spominska svečanost. Organizira jo komite občinske konference ZKS Tržič. O Leninovem revolucionarnem delu bo govoril sekretar komiteja ZK Janez Piškur. Na slovesnosti bodo prikazali film Oktober, delo slovitega sovjetskega režiserja Sergeja Eisenstei-na. *jk pripravijo ustrezne programe dela, o katerih bodo razpravljali vsi neposredni ustvarjalci in odločali o predvidenem delu ter hkrati o financiranju le-tega. Da bo posebni komisiji lažje opraviti usklajevalni postopek, so menili, naj bi se pri sestavi programov upoštevala resolucija za gospodarjenje v letu 1974, po kateri bi bila sredstva za splošno in skupno porabo za približno 19 odstotkov večja od lanskih, vendar za 4 odstotke manjša od predvidenega porasta družbenega proizvoda, in dejstvo, da prispevki ne smejo zarezati v neto osebni dohodek. Na koncu seje so razpravljali še o predlogih za podelitev priznanj OF. Strinjali so se s predlogom, da se za zlato republiško priznanje predlaga 79-letnega Janka Roglja s Primsko-vega pri Kranju, ki je bil sodelavec Louisa Adamiča in ima velike zasluge za popularizacijo NOB v ZDA. Kar zadeva srebrna priznanja pa je komisija doslej prejela le pet predlogov in bodo morale osnovne organizacije SZDL, ZB in drugi zelo pohiteti s predlogi, saj bo za 27. aprila v občinskem merilu podeljenih deset priznanj. B. B. Novica, ki je prišla z majhnega sredozemskega otoka Džerbe, je bila senzacija prve vrste: Libija in Tunizija sta sklenili federacijo! Dogodek je za trenutek zasenčil vse druge in tudi obisk ameriškega zunanjega ministra Kis-singerja na Bližnjem vzhodu. Federacija med Libijo in Tunizijo NOVA ZVEZA: arabski svet je doslej že večkrat poskusil združiti sile v najrazličnejših oblikah, vselej pa z enim samim smotrom, toda zveze so se vse po vrsti krhale in sleherna se je izkazala zgolj kot nekaj začasnega, nedodelanega. To je nemara prva reakcija, s katero je mogoče pospremiti novico o najnovejšem poskusu združitve v arabskem svetu. Tudi ta zveza bo, kot vse doslej, skušala okrepiti arabsko enotnost tudi s formalnimi vezmi in tako prispevati k uresničitvi davnega smotra — združitvi vseh arabskih sil v eno skupnost. Toda prav zaradi dosedanjih, večinoma grenkih izkušenj o povezovanju med arabskimi državami je treba najnovejšo zvezo med Libijo in Tunizijo ocenjevati vsaj z določenimi pridržki. Dejstvo je namreč, da želja sama po združitvi očitno ni dovolj ob siceršnjih velikih razlikah med tistimi, ki se združujejo. Kranj, 18. januarja — Opoldne se je na prvi seji sestal komite občinske konference zveze komunistov. Člani so razpravljali o nalogah organizacij in aktivov zveze komunistov pri uresni; čevanju ustavnih dopolnil in nove ustave. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o pripravah na 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ. Ob 17. uri pa se je na razširjeni seji sestal medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Na dnevnem redu je bila razprava o izhodiščih za politično in organizacijsko dejavnost socialistične zveze in zveze sindikatov ter drugih družbenopolitičnih organizacij pri izvedbi volitev delegacij. Razen tega so razpravljali o kadrovskih pripravah na volitve in sestavu občinskih skupščin- Na torkovi zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v tem mandatu so člani sklenili, da bo občni zbor občinske organizacije zveze sindikatov 20. februarja. Do takrat bo v občini' končanih tudi osem ustanovnih osnovnih sindikalnih konferenc, na katerih bodo med drugim izvolili delegate za občni zbor in za novi občinski sindikalni svet ter nadzorni odbor. Ko so razpravljali o pripravah na skupščinske volitve, so poudarili, da so izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij v občini odgovorni za potek evidentiranja in da morajo v vseh osnovnih organizacijah sindikata ustanoviti koordinacijske odbore za volitve. Za občinski koordinacijski odbor so imenovali Draga Rozmana. A. Z. Radovljica Manjši ostanek dohodka Za kakršnekoli poglobljene ocene, kako bo gorenjsko gospodarstvo končalo minulo poslovno leto, je ta hip še prekmalu. Podatki, zbrani na podlagi zaključnih računov delovnih organizacij, bodo namreč znani šele čez približno dva meseca. Vseeno pa že lahko ugotovimo nekatere značilnosti minulega leta. Celoten dohodek delovnih organizacij je v minulem letu precej narasel, po drugi strani pa so se še bolj povečala porabljena sredstva v primerjavi z letom 1972. Močno so v delitvi dohodka narasle zakonske in pogodbene obveznosti, Erecej manj pa osebni do- odki. Na podlagi samo teh ugotovitev lahko pričakujemo, da se bo v delovnih organizacijah močno zmanjšal ostanek dohodka. Start v novo poslovno leto je torej manj ugoden kot lani. V Službi družbenega knjigovodstva v Kranju ugotavljajo, da se je likvidnost gospodarstva v minulem letu izboljšala, prav tako ni bilo večjih težav glede izplačila osebnih dohodkov Pač pa manjka denarja za obratna sredstva. Deloma že lanska energetska kriza in precejšen skok cen na svetovhem trgu bosta v zaključnih računih precej zmanjšala predvideno akumulacijo oziroma ostanek dohodka. Jasnejšo sliko pa v tem trenutku najbolj zamegljujejo cene. Če bi primerjali realizacijo gospodarstva v minulem letu z letom 1972, bi bili lahko presenečeni in zelo zadovoljni nad povečanjem. V kranjski občini se je na primer realiza-caja lani povečala na 6,24 milijarde dinarjev ali kar za 24 odstotkov; v jeseniški občini na 2,64 milijarde ali za 31 odstotkov, v radovljiški na 1,54 milijarde ali za 13 odstotkov, v škofjeloški na 2,45 ali za 16 odstotkov. Ti odstotki bi lahko napovedovali naravnost fantastičen skok, če se ne bi za njimi skrivale cene in še kaj drugega. Zato lahko rečemo le to, da smo lani na Gorenjskem dobro gospodarili, da je primerno narasla produktivnost, da pa bo dokaj netrden položaj na domačem in tujem trgu močno zmanjšal vložene napore. Kot rečeno, start v to leto ni prav nič ugoden. Ne le zaradi lanskih obremenitev in povečanih stroškov gospodarstva. Svetovna energetska kriza in nenehne dražitve surovin na svetovnem trgu ter nove napovedi o tem gospodarstvo že prvi mesec postavljajo v precejšnjo negotovost. Preneka-tera delovna organizacija namreč še danes ne ve, kako naj zastavi letošnji finančni načrt, da bo lahko z gotovostjo računala na uspeh in ne na izgubo. A. Zalar To je v tem trenutku prevladujoč element vseh ocen in to pot ne začuda tudi tistih, ki jih je mogoče zaslediti med Arabci samimi. To je mogoče pojasniti ne Samo s spoznanjem, da že dosedanji podobni poskusi niso obrodili pretiranih sadov, marveč tudi z dejstvom, da pomeni pravkar objavljena zveza v nekem smislu tudi razcep sil, še posebej pa postavlja v ne pretirano prijeten položaj egiptovskega predsednika Sadata. Egipt je namreč šele po dolgem prigovarjanju pristal na združitev z Libijo, ki je sedaj nenadoma in brez poprejšnjega obvestila svojega partnerja skorajda postavila na hladno. * Kar zadeva bodočnost nove zveze je mogoče reči, da bo ta odvisna predvsem od tega, kako bosta partnerja zmogla uskladiti svoje očitne in nikakor ne majhne razlike. Tunizija je namreč relativno revna (poprečen nacionalni dohodek na prebivalca je nekaj nad 200 dolarjev), Libija pa kar (zaradi nafte) neverjetno bogata, saj ima že več kot 3000 dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca. Ravno tako so bistvene razlike v sistemu in stališčih (vsaj bile so in ni razloga verjeti, da jih je združitev odpravila kar prek noči) obeh predsednikov. Medtem ko je Gadafi po letih (32 let!) mlad in izjemno goreč pobudnik odločne in dosledne konfrontacije z Izraelom, ^'e Burgiba (70 let) znan kot umirjen zagovornik kompromisa in pogajanj. Razlike so tudi v strukturi družbe: medtem ko je libijska očitno naravnana po svojem strogo asketskem (ne pije, ne kadi, goreč pristaš islamske vere, izjemno skromen v osebnih zahtevah) predsedniku, so sosed- nji Tunizijci bolj naklonjeni md' ce bolj lagodnemu, posvetfl0 obarvanemu življenju. Res je, da je tudi vrsta podr0' čij, kjer bi se obe državi lahk? imenitno dopolnjevali (Libti1 manjka delovne sile, Tunizija j° ima odveč; ena ima denar pa dovolj kadrov, da bi uresničil* ambiciozne razvojne načrte, di"u' ga nima denarja, ima pa razm^ roma dovolj strokovnjakov)* vendar pa je jasno, da bo to & zaradi znanih razlik terjalo vel'' ko usklajevanja in potrpežljive^* sodelovanja — za katerega P* doslej v podobnih primerih G dafi ni imel veliko posluha. O tem je dovolj zgovoren dok#^ še vedno veljaven dogovor 0 zvezi med Libijo in Egiptom ' kateri pa se te dni ne govo£ veliko), pri katerem je predsedj nik Gadafi naravnost izsiljev*' pospešene odločitve, predseduj Sadat pa je ves čas zastop* umirjeno in trezno postopa združevanje sil. Nova zveza v arabskem svet* ima vsekakor svoje možnosti tudi svoje razloge — toda oboj bo mogoče uresničiti zgolj z v^j liko mero državniške modro^ in strpnosti. . KISSINGERJEV OBISK: m«* tem pa se je ameriški zunanji i*1 nister Henry Kissinger spren*6' nil v nekakšnega ugledne!?,j diplomatskega kurirja na relaC'J Tel Aviv—Asuan, kjer posku®^ uskladiti še vedno precejšn/ razlike v izraelsko-egiptovsk»p stališčih. Doslej je imel, sodeč po nek*, terih izjavah, razmeroma PreC®\ uspeha, s čemer pa nikakor Kt rečeno, da so pogajanja o raz"1 ku obeh vojska (to je v tem nutku še vedno bistven pogoj začetek kasnejših vsebinsk1 pogajanj o bližnjevzbodnem & ru) že v zaključnem obdobju. Lani je bila tujina še zanimiva Končnih podatkov, koliko jugoslovanskih delavcev se je do konca lanskega leta zaposlilo na delu v tujini, še ni, vendar pa služba za zaposlovanje predvideva po do sedaj zbranih podatkih, da število ne bo manjše kot 70.000. V prvih devetih mesecih lanskega leta je namreč odšlo s posredovanjem republiških zavodov za zaposlovanje na delo v tujino 59.000 ju-^®®l°yanskih delavcev. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1972 je odšlo na delo v tujino kar 15.000 delavcev več ali 36 odstotkov. V vseh republikah — razen v Sloveniji — je odšlo v tujino več delavcev kot prejšnje leto. Najbolj je poraslo zaposlovanje v tujini v manj razvitih republikah kot so Crna gora» Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Največ naših delavcev je odšlo na delo v Zah. Nemčijo, in sicer 48.000. v Avstriji se jih je zaposlilo v prvih devetih mesecih lanskega leta 3600, nekaj tudi v Holandiji, Švici, Italiji in drugod. Tolikšno povpraševanje po tujih delavcih — naši zavodi 8» prejeli v devetih mesecih lanskega leta okoli 70.000 Ponudb iz tujine — je posledica tamkajšnje precejšnje gospodarske konjunkture v prvi polovici lanskega leta. Znane restrikcije sprejete ob koncu lanskega leta pa bodo verjetno zaposlovanje novih tujih delavcev v zahodnih državah zadržale, m° V8e'calcor tudi vplivalo na odliv naših delavcev v tujino. Med delavci, ki so se lani zaposlili v tujini, je bila velika večina — kar 40.000 — nekvalificiranih, 8400 je bilo polkvalifi-ciranih, 9000 pa kvalificiranih in visoko kvalificiranih. Podobna struktura je tudi pri vseh delavcih, ki so se doslej zaposlili v tujini. Med njimi je kar 66 odstotkov nekvalificiranih, 19 odstotkov je kvalificiranih in visoko kvalificiranih, 13 odstotkov pol-kvalificiranih, s srednjo izobrazbo 1,5 odstotka, z višjo 0,3 odstotka in z visoko 0,2 odstotka. Seveda pa se ti podatki nanašajo le na delavce, ki so se zaposlili v tujino prek zavodov za zaposlovanje. Po podatkih jugoslovanskih zavodov za zaposlovanje je bilo do konca septembra lani v tujini 517.400 naših delavcev. Sem niso všteti delavci, ki so se zaposlili brez posredovanja zavodov za zaposlovanje. Ce smo v začetku rekli, da se je leta 1973 zaposlilo v tujini okoli 70.000 naših delavcev, pa bo migracijski saldo verjetno okoli 60.000, saj predvidevamo, da se je do konca lanskega leta vrnilo iz tujine okoli 10.000 naših delavcev. L. M. Kmetijsko živilski kombinat Kranj razpisne komisije za razpis vodilnih delavcev razpisujejo naslednja vodilna delovna mesta: 1. direktorja TOZD Kmetijstvo Kranj 2. direktorja TOZD Kooperacija Radovljica 3. direktorja TOZD Klavnica Kranj 4. direktorja TOZD Komercialni servis 5. direktorja TOZD Mlekarna Kranj 6. direktorja TOZD Tovarna olja" Oljarica Britof 7. tehničnega vodje TOZD Mlekarna Kranj 8. tehničnega vodje TOZD Tovarna olja Oljarica Britof ^ leJf splošno kadrovskega sektorja ?DS Skupne službe 10. sefa finančno računovodskega sektorja SDS Skupne službe 11. sefa plansko analitskega sektorja SDS Skupne službe Kandidati za zasedbo delovnih mest morajo izpolnjevati Poieg splošnih še naslednje posebne pogoje: oa niso bili kaznovani zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svo-__ Jlm delom na delovnih mestih, da niso z vodenjem povzročili stagnacijo ali nazadovanje organizacije združenega dela, da niso prejšnje delovno mesto zapustili zaradi slabih odnosov no sodelavcev, — da imajo pravilen odnos do tradicij NOB in socialistične revolucije, do samoupravljanja, do interesov samozaščite za vseljudsko obrambo, do bratskih narodov in družbenopolitičnega sistema nasploh. Pod l. in 2.: visoka šolska izobrazba agronomske smeri in 5 let lzkuAenJ v gospodarstvu ali višja šolska izobrazba agronomske:smeri in 7 let delovnih izkušenj v gospodarstvu; <>.: visoka šolska" izobrazba veterinarske ali agronomske • fn U1 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu ali višja šolska darstv agronomske smeri in 7 let delovnih izkušenj v gospo- cHsk4 v'soka šolska izobrazba ekonomske ali organiza- šolsk Snieu 'n f) let delovnih izkušenj v gospodarstvu ali višja li i lzobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 7 let cielovnihizkušenj v gospodarstvu; smer i7': v'soka šolska izobrazba agronomske ali živilske L ,1" ° let delovnih izkušenj v gospodarstvu ali višja šolska razba agronomske ali živilske smeri in 7 let delovnih izkušenj v gospodarstvu; Met :i v'soka. šolska izobrazba živilske ali ekonomske smeri in živill£ iVn i lzkuSenj v gospodarstvu ali višja šolska izobrazba darstvu- ekonomske smeri in 7 let delovnih izkušenj v gospo- kušeni:vV1p°ka S,olska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih iz-7 let Hoi« . stvu ali višja šolska izobrazba strojne smeri in pod 9 ! ]' ,zkušenj v gospodarstvu; 5 let ^,^k^ol!ka-obrazba pravne ali ekonomske smeri in ravnee^Tnlh izkušenj v gospodarstvu ali višja šolska izobrazba darstvu ekonomske smeri in 7 let delovnih izkušenj v gospo- smeri in '^V^j8! ska izobrazba ekonomske ali agronomske izobra/ha t delovnih izkušenj v gospodarstvu ali višja šolska izkušen i t ekono,mske ali agronomske smeri in 7 let delovnih enJ v gospodarstvu. ^ nd * ° izpofniev11^- pošljej° sv°Je prijave s priloženimi dokazili 8a dela v S P^edP»sanih pogojev in opisom dosedanje-komisiia lneh od objave razpisa na naslov: Razpisna JLA 2 Kmetijsko živilski kombinat Kranj, Cesta V premislek Vsekakor je spodbudno, da je v naših delovnih organizacijah vedno več nova-torjev in racionalizatorjev. Pa ne le zaradi tega, ker z •njihovimi izumi in izboljšavami delovne organizacije prihranijo kar precej, tudi zaradi tega je porast števila novatorjev in racionalizar-jev hvale vreden, ker je čutiti željo in potrebo naših delovnih ljudi, da njihov kolektiv čimveč prihrani, da je delo lažje, obenem pa se pokažejo v proizvodnji tudi večji rezultati. Na raznih simpozijih, srečanjih novatorjev in racionalizatorjev pa je vedno in povsod čutiti tudi neko nezadovoljstvo zaradi nestimulativnih, nespodbudnih odškodnin. Marsikje nova-torji, združeni v svoje skupine in društva, že nekaj let zahtevajo večje in primernejše odškodninske zneske, še prej kot to pa seveda spremembo pravilnika. Leta vendar le ni povsod pravično urejen. Še najbolj se hudujejo tisti novatorji in racionalizatorji v delovnih organizacijah, ki so zaradi enkratne odškodnine za morda tehnično izboljšavo ali izum ob celoletni otroški dodatek! Te odškodninske zneske bi vsekakor morali odvojiti in novatorjev ne tako prizadeti. Seveda na področju invencije in inovacije prav gotovo obstajajo še drugi problemi od na primer tega, da je dejavnost še vedno premalo moralno vrednotena v družbi, do seveda čisto navadnih človeških slabosti, ko novatorje namerno ovirajo pri njihovem delu tisti pač, ki to lahko storijo. Čista, preprosta človeška zavist in nevoščljivost žal še vedno napravi svoje, tudi lahko namerno povsem odvrača novatorje od bistrih zamisli in volje do ustvarjalnega dela. Niso ravno tako osamljeni primeri, ko novatorji tožijo nad nagajanjem, posmehovanjem in nasprotovanjem svojih, celo vodilnih sodelavcev, in volja do dela jim povsem upada. Tudi počasno reševanje predlogov za izboljšave slabi dejavnost. Če katera, potem bi prav ta služba morala zares hitro in učinkovito ukrepati. Letošnje leto je leto tehničnih izboljšav in v tem letu si bodo delovne organizacije pospešeno prizadevale za čimvečje število novih predlogov. Bodo tudi začele, počasi in dosledno, spreminjati mnenje o inovacijah in invencijah tako, da bodo dejavnost predvsem bolj moralno vrednotile? Primerna moralna podpora je včasih več vredna kot denarno priznanje. D. Sedej Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, žirija za podeljevanje Priznanj pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka OBJAVLJA da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih Priznanj OF v letu 1974 Ob obletnici OF, 27. aprila, bodo podeljena Priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predvsem pa tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno, delo in izredno izstopajo s svojo prizadevnostjo in požrtvovalnostjo ter z delovnimi uspehi kjerkoli v svojem okolju. Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti iri njihovi organi ter posamezniki. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in obširno utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi katerih naj predlagani kandidat prejme Priznanje OF. Zadnji rok za prijave je 15. marec 1974. Kasneje podanih predlogov žirija ne bo upoštevala. Predloge sprejema žirija za podelitev Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. ljubljanska banka j Dragi mladi prijatelj J Čisto sam in pozabljen sem. Se še spominjaš časov, ko sva bila neločljiva prijatelja in si mi vsak dan podaril kakšen dinar? Za kaj si že rekel, da varčuješ? Za smuči, kolo, novo žogo, šolski izlet, pripravljaš presenečenje za mamo? Pozabil sem. A ti se boš prav gotovo domislil. Ne moreni si predstavljati, da ti v resnici ni več zame in imaš raje cenene igračke in zabave. Morda se motim in je vmes kaj drugega. Si hil bolan? Veš, v Ljubljanski banki naju že dolgo pričakujejo in sprašujejo, zakaj me ne prineseš izpraznit, da bi bila tvoja vloga na hranilni knjižici večja in bi si lahko prej kupil stvari, ki si jih želiš. Pridi kmalu! Nestrpno čakam, da pojdeva skupaj v banko. Tvoj hranilnik V Kranju ustanovili kmetijsko zemljiško skupnost Kranj, 18. januarja — Danes so v prostorih skupščine občine Kranj podpisali družbeni*dogovor o ustanovitvi kmetijsko zemljiške skupnosti občine Kranj. Doslej so takšne dogovore že podpisali v Radovljici in v Škofji Loki, v kratkem pa jih bodo tudi v drugih gorenjskih občinah. Kranjski dogovor so podpisali pooblaščeni predstavniki krajevnih skupnosti, gozdno gospodarskih organizacij, kmetijskih delovnih organizacij, ki delujejo na področju občine, predstavnik Lovske zveze za Gorenjsko ter predstavnik gojitvenega lovišča Kozorog Kamnik. Dogovor bosta podpisali tudi občinska konferenca SZDL in skupščina občine. Nova samoupravna interesna skupnost bo imela odločujočo besedo pri občinski zemljiški politiki. Najvišji organ bo skupščina, v kateri bo 51 delegatov. Skupnost bo začela redno delovati konec marca. Do takrat mora biti sprejet še stjutut skupnosti in drugi potrebni akti (ik) — Foto: F. Perdan . 3. in 4. februarja 1974 licitacija pri Carinarnici Ljubljana Carinarnica Ljubljana bo 3. in 4. februarja 1974 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in drugo blago. Avtomobile v nedeljo, 3. februarja 1974, v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure naprej, drugo blago pa v ponedeljek, 4. februarja 1974, od 8. ure naprej v prostorih Carinarnice Ljubljana, soba 13/11, Smartinska 152 a. Ogled vozil in drugega blaga in vplačilo kavcij bo možen samo v soboto, 2. februarja 1974,-od 8. do 13. ure in od 14.—17. ure v Carinarnici Ljubljana, hala E. Seznam avtomobilov za javno dražbo Zap. št. Vozilo Zač. cena 1. o. a. OPEL ASC0NA 16 S automatic, letnik 1972, zaleten 30.000 2. o. a. FORD CONSUL L, letnik 1973, zaleten 20.000 3. o. a. SI MCA 1100 S, letnik 1972, zaleten 18.000 4. o. a. VW COMBI BUŠ, letnik 1971, zaleten 20.000 5. o. a. CHRYSLER 160, letnik 1972, zaleten 17.000 6. o. a. CITROEN DS21 PALAČE, letnik 1966, zaleten 17.000 7. o. a. VW 1300, letnik 1966, nevozen 16.000 8. o. a. VW 1200, letnik 1965, nevozen 16.000 9. o. a. OPEL MANTA SR 1900, letnik 1972, zaleten 15.000 10. o. a. FOJRD TAUNUS 20 M XL, letnik 1972, zaleten 15.000 11. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1970, nevozen 15.000 12. o. a. AUDI 100 S, letnik 1971, zaleten 15.000 13. o. a. FIAT 850 COMBI, letnik 1965, nevozen 11.000 14. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, nevozen 10.000 15. o. a. AUSTIN 1500 MAXI, letnik 1968, zaleten 10.000 16. o. a. VW 1500, letnik 1963, nevozen 10.000 17. o. a. FIAT 127, letnik 1973, zaleten 10.000 18. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1964, zaleten 10.000 19. o. a. CITROEN DS 20, letnik 1969, zaleten 10.000 20. o. s. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, nevozen 9.500 21. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1969, karamboliran 9.000 22. o. a. MERCEDES 200, letnik 1967, zaleten 9.000 23. o. a. VW 1500, letnik 1965, nevozen 9.000 24. o. a. FIAT 124, letnik 1967, nevozen 8.000 25. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1968, nevozen 8.000 26. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 8.000 27. o. a. BMW 2000, letnik 1969, zaleten 8.000 28. o. a. AUSTIN MORIŠ, 1098, letnik 1966, zaleten 8.000 29. o. a. OPEL ADMIRAL 2600, letnik 1965, nevozen 8.000 30. o. a. MERCEDES 220 SE, letnik 1963, zaleten 8.000 31. o. a. OPEL REKORD, letnik, 1962. nevozen 8.000 32. o. a. FORD MUSTANG, letnik 1972, zaleten 8.000 33. o. a. OPEL KADETT, letnik 1970, zaleten 7.000 34. o. a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1964, nevozen 7.000 35. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1967, nevozen 6.500 36. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten 6.000 37. o. a. VW 12,00, letnik 1966, zaleten 6.000 38. o. a. AUDI SUPER 90, letnik 1967, zaleten 6.000 39. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen 6.000 40. o. a. AUSTIN 1100, letnik 1966, zaleten 6.000 41. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1967, zaleten 6.000 42. o. a. VW 1500, letnik 1966, zaleten 5.000 43. o. a. BMW1600, letnik 1963, nevozen , 5.000 44. o. a. VW 1500, letnik 1964, zaleten 5.000 45. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten 5.000 46. o. a. FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1966, zaleten 5.000 47. o. a. FORD TAUNUS, letnik 1966, zaleten 5.000 48. o. a. VW 1200, letnik 1967, reg. karoserije, zaleten 5.000 49. o. a. FORD CORTINA, letnik 1963, nevozen 4.000 50. o. a. PEUGEOT 304, letnik 1973, reg. motorja 4.000 51. o. a. FIAT 1500 L, letnik 1966, zaleten 4.000 52. o. a. FORD CORTINA, letnik 1963, zaleten 4.000 53. o. a. FIAT 1500 L, letnik 1965, nevozen 4.000 54. o. a. VW 1200, letnik 1964, automatik, nevozen 4.000 55. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1965, zaleten 4.000 56. o. a. FORD TAUNUS 17 M TURNIER, letnik 1965, zaleten 4.000 57. o. a. VW 1200, letnik 1963, zaleten 3.500 58. o. a. ALFA ROMEO GIULIETA TI, letnik 1962, zaleten 3.000 59. o. a. FORD CORTINA, letnik 1963, zaleten ' 3.000 60. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1963, nevozen 3.000 61. o. a. OPEL KADETT, letnik 1963, nevozen 3.000 62. o. a. VW 1200, letnik 1962, zaleten 3.000 63. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen i 3.000 64. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen • 3.000 65. o. a. VW 1500, letnik 1965, reg. motorja, zaleten 3.000 66. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, zaleten 3.000 67. o. a. FIAT 500, letnik 1964, nevozen 3.000 68. karoserija za VW KOMBI, letnik 1964 2.000 69. o. a. SIMCA 1000, letnik 1963, zaleten 2.000 70. o. a. OPEL REKORD, letnik 1958, nevozen , 2.000 71. o. a. SIMCA 1501, letnik 1968, zaleten 2.000 72. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 2.000 73. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, nevozen 2.000 74. o. a.^ FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, zaleten, reg. motorja 2.000 75. o. a. PEUGEOT 403, letnik 1963, zaleten 2.000 76. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 2.000 77. o. a. OPEL KADETT, letnik 1962, nevozen 2.000 78. o. a. VW 1200, letnik 1965, zaleten 2.000 79. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen 2.000 80. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen 2.000 81. o. a. ŠKODA 1000 MB, letnik 1968, nevozen 2.000 82. o. a. FIAT 600 D, letnik 1964, zaleten 1.000 83. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962,, reg. motorja, zaleten 1.000 ' 84. o. a. VAUXHALL VIVA DE LUXE, letnik 1964, zaleten 1.000 85. o. a. PEUGEOT 203 BREAK, letnik 1952, nevozen 500 86. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1962, nevozen 1.000 87. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1967, reg. motorja 1.000 88. o. a. ŠKODA OCTA VIA, letnik 1959, nevozen 1.000 89. o. a. FORD TAUNUS 17 M/letnik 1963, nevozen 5.000 90. 4104 amortizerjev znamke L. I. M. S., novih 41.040 Ponovno na javni dražbi: letnik 1965 60.000 92. 0. a. MERCEDES 190, letnik 1965, nevozen 20.000 93. 0. a. SIMCA 1100, letnik 1969, nevozen 18.000 94. o. a. ALFA ROMEO 1300 JUNIOR, letnik 19G6, zaleten 20.000 95. 0. a. FORD 20 MTS, letnik 1968, zaleten 7.000 96. 0. a. SIMCA 1501, letnik 1964, zaleten 7.000 97. 0. a. CITROEN ID 19, letnik 1964, zaleten 6.000 98. o. a. VW 1500, letnik 1963, zaleten 6.000 99. Q- a. VW KARMAN GHIA, letnik 1965, zaleten 4.000 100. 0. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen 3.000 101. 0. a. FORD TRANSIT, letnik 1963, nevozen 3.000 102. 0. a. CITROEN ID 19, letnik 1964, zaleten 3.000 103. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 2.000 104. o. a. JAGUAR MK 10, letnik 1964, zgorel 2.000 in drugo blago (motorji za avtomobile, motorna kolesa in drugo). Stanovanja iz solidarnostnega sklada v Škofji Loki V četrtek so bila v Škofji Loki razdeljena prva stanovanja iz solidarnostnega sklada. V novi stolpnici je dobilo stanovanje 13 družin, dve sta se vselili v stanovanja že obstoječega stanovanjskega fonda, dve stanovanji pa sta ncr menjeni borcem. V Zireh so stanovanja dobile tri družine, dve ali tri pa ga bodo še v prihodnjih dneh. Lastniki so postale družine, katerih dohodek na člana ne presega 700 din mesečno. Naslednja podelitev stanovanj iz solidarnostnega sklada v Škofji Loki bo v aprilu. — J. G. — Foto: F. Perdan V 9 organizacijah TOZD Nova trgovina v Zireh nizacij združenega dela imelo v svojem sestavu temeljne organizacije združenega dela. Od skupno 63 organizacij v občini je do začetka januarja priglasilo vpis ali zaznambo 42 organizacij, v 24 organizacijah pa so sredi priprav. V zaostanku so predvsem manjše gospodarske organizacije in negospodarske. Medtem ko je kazalo, da bodo negospodarske organizacije v precejšnjih težavah, pa se je pred koncem minulega leta položaj le-teh močno izboljšal tudi s pomočjo občinskih organov. Tako so za šolstvo in druge družbene organizacije pripravili poseben seminar o izvajanju ustavnih dopolnil. Trenutno kaže, da od vseh delovnih organizacij v občini le ena ali dve ne bosta uresničili nalog na tem področju. Najbolj pa se bo celoten postopek zavlekel v tako imenovanih organizacij posebnega družbenega pomena. Cl ani koordinacijskega odbora in komisije so sklenili, da bodo ugotovili, katere organizacije se niso konstituirale tako kot zahtevajo ustavna dopolnila. Ocenili pa bodo tudi razmere v tistih delovnih organizacijah, ki nimajo sedeža v občini in se niso konstituirale kot temeljne organizacije združenega dela. A. Ž. Ena izmed dejavnosti žirovske kmetijsko gozdarske zadruge »Šora«, ki je lani praznovala 25-let-irico obstoja, je tudi trgovina. Tako ima »Sora« zdaj dve trgovini s tehničnim materialom in dve mesnici v Žireh, po en trgovski lokal pa v Rovtah in na Vrhu. Pred nekaj meseci so se odločili za gradnjo moderne živilske trgovine v Zireh. Daleč najmodernejša trgovska stavba v tem kraju, sedanje trgovine so le po delno preurejenih še predvojnih lokalih, je zrasla v novem stanovanjskem središču na Dobračevi, kjer jo je predvidel urbanistični načrt. V novih prostorih bodo imeli Žirovci moderno samopostrežno trgovino, delikateso, mesnico, sadje-zelenjavo in bife. Bife bo sicer verjetno premajhen, vendar pa bodo poleti gostom stregli tudi na terasi pred stavbo. To lahko trdimo zlasti zato, ker žirovpko gostinstvo zdaj ni na niti malo zavidljivi ravni, v novem gostinskem lokalu pa bodo domačini in drugi obiskovalci iz kuhinje lahko med drugim dobili tudi tople malice. Sodoben paviljonski tip trgovine gradi SGP Tehnik iz Škofje Loke, dela in oprema bodo veljali okoli tri milijone din, po predvidevanjih pa bo odprta še pred začetkom avgusta. -j K 4 GLAS Blago objavljeno za prodajo v tem oglasu, bomo prodajali v nedeljo, 3. februarja 1974. Spisek drugega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, pa bo objavljen na oglasni deski cerinarnice Ljubljana in ga bomo prodajali v ponedeljek, 4. februarja 1974. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Oznaka reg. motorja jn reg. karoserije pomeni, da bo za kupljeno vozilo izdano potrdilo za registracijo samo motorja oziroma karoserije. Udeleženci morajo v soboto, 2. februarja 1974, ki je določena za ogled blaga, vplačati 10 % kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo. Najmanjša kavcija za avtomobile in drugo blago je 500 din. Vsak kupec avtomobila oziroma motorja mora na svoje stroške opraviti ev. vtisnjenje šifrskih številk motorja ali karoserije pri podjetju VIATOR, Ljubljana. Po prevzemu blaga iz carinskega skladišča carinarnica Ljubljana ne bo priznavala nobenih reklamacij glede kvantitete in kvalitete blaga. V nedeljo, 3. februarja 1974, ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v soboto, 2. februarja 1974. Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu št. 316-588 od 30. 1. 1974 dalje. CARINARNICE LJUBLJANA Koordinacijski odbor za usmerjanje akcije pri izvajanju ustavnih dopolnil pri občinski konferenci SZDL in komisija za spremljanje izvajanja ustavnih dopolnil v Radovljici sta konec minulega tedna ocenila izva- janje ustavnih dopolnil v gospodarskih in negospodarskih organizacijah v občini. Ugotovili so, da je v občini 63 organizacij, ki morajo v skladu z ustavnimi dopolnili priglasiti konstituiranje, in da bo devet orga- Prenovljena gostinska šola Konec minulega leta so odprli prenovljene prostore Gostinske šole na Bledu, ki deluje v okviru Šolskega centra Radovljica. Šola, ki se je v šolskem letu 1972/73 preselila v bivšo osnovno šolo na Bledu, je poleg učilnic dobila prostore za praktični pouk kuhanja in strežbe in centralno ogrevanje. Sredstva za adaptacijo so namenili republiška izobraževalna skupnost in občina. Centralno ogrevanje pa je v šoli uredil hotel Krim v zameno za vilo Moj Mir. Šola, ki je naslednica Gostinskega šolskega centra na Bledu, obstaja že od 1960. leta. Vsako leto se v njej izobražuje okrog 300 učencev z Gorenjskega in nekaterih drugih krajev Slovenije. V sedanji jesenski izmeni je bilo v šoli 136 učencev, in sicer 90 iz radovljiške občine, 33 iz jeseniške, po 2 iz kranjske in tržiške, 1 iz Tolmana in 8 iz Kopra. Šola ima tudi svoj internat v vili Maj. Pravijo, da bodo prostore v internatu še povečali, ko bo izpraznjeno eno stanovanje. S tem bo šola lahko v prihodnje sprejela tudi več učencev. Ze zdaj je namreč zanimanje za to šolo na koprskem področju. Sicer pa je Gostinska šola na Bledu ena od sedmih tovrstnih šol v Sloveniji, ki že več let izobražuje in vzgaja bodoče gostinske delavce. V vodstvu šole pravijo, da potrebe po teh kadrih še vedno naraščajo, zato ni bojazni, da šola na Bledu v prihodnje ne bi imela dovolj učencev. Z otvoritvijo preurejenih prostorov ob koncu minulega leta je šola izpolnila tudi vse potrebne pogoje za verifikacijo. A. Z. Sindikalna akcija »ozimnica« je uspela sindikata za solidar- merah ' ^ življenjskih raz' preskrb preskrbi * ozimnico in nasDlnh .zaPos'enih z ozimnico Sspela pf V. ' Kranj lepo članov je dobilo nad 800 druž?nVsk^nd!kata i„ njihovih organih ČIan°V' Sindikalne SiTpa 80 lj5 SVOJ'ih sred- delovnih namf«skih sredstev kot n^^rgani2acij izplačale 450.000^narjev. °2imniC° nad Občinski sindikalni svet Kranj ohril 8ej,1 12' januarja 1974 ?ovT2aVal potek «kcije in ugo-L * 80 ?e 8indikalne organizmi lzPiftčevanju pomoči • veiinora« držale S1!!1 kriterijev in da ni bilo nekih nepravilno-fp W°bčl.I?®ki sindikalni svet pa nnsfn ^ sredstev kot solidar-zno»olP°®°č »snovnim organi- ako/i m ?lndikata pri izvedbi akcije ozimnica dinarjev. pri' namenil 45.600 Sindikalne organizacije so upoštevale predvsem kriterije, ki jih je predlagal občinski sindikalni svet, in to: 1. da dobe zaposleni z do 400 din mesečnega dohodka na člana družine po 250 din pomoči na enega člana, 2. da dobe zaposleni z do 600 din mesečnega dohodka na člana družine po 150 din pomoči na enega člana, 3. da dobe matere samohranilke z do 900 din mesečnega dohodka na člana družine po 150 din pomoči na enega člana, 4. da se sredstva dodeli kot pomoč in da posojilo ne pride v poštev. Sindikalne organizacije ocenjujejo, da bi bilo potrebno z akcijo nadaljevati tudi v prihodnjih letih, vendar še bolj organizirano, predvsem kar zadeva možnosti pravočasne nabave ozimnice, kot zagotovitve sredstev za pomoč članom sindikata. Obstaja pa tudi mnenje, da je Polževa rekonstrukcija občani ne moremo ra-rJh^t ki° počasne in neodgovorne Zr„?SUkcVe Delavske ceste v servL r' kl JZ uvaJa Komunalni zanrt nj- NaJP™J Je bila cesta s Potili V,eJ promet in Pešce od tZ 71 1972 do JunVa MS. V SO '"konstruirali približno rehZ ?eSte' to Je 0(1 konca »tare Zt^ UkciJe do odcepa na Smar- in n J T- Položili so kanalizacijo m asfalt m cesto razširili. Od ome- odcepa naprej na Gorenjo sZnP2 L GrabnU P° SO Položili 500 rn k«nahzacijo v dolžini pribl. nrlZ Cev/ pa so bile manjšega od tistih v prejšnjem odseku ceste. Po devetmesečni za- ja no°zT° ^ dan detev- /97? V1' / iolZ°trajni suši poleti šani del b i vode raznesel stanj-ie bruhni allJaciJe- Na sredi ceste Ko so nil Voda'bil Je pravi izvir. eksnlnH,i °Pat> Je bilo jasno videti zaprli 2 bČtZnsko cev' Cesto so Pešce in tnZh°dn0 Zaporo tudi za Pešci Z Je mirovalo več dni. 0 « sčasoma utrli pot čez potrgane deske, ker je to najprimernejša pot za Tiskanino. Potem so začeli dovažati betonske cevi večjega premera, vsak dan nekaj in jih razporejati ob cesti. Pripeljali so tudi bager in kompresor in začeli z izkopavanjem. Nekaj dni so brskali pa spet odpeljali stroje za nekaj dni. Ponovno so začeli kopati in ponovno so stroji stali na mestu po več dni brez delavcev. Še sedaj je cesta zaprta in neprevozna za avtomobile. Mnogi, ki se moramo na delo voziti, smo prizadeti, ker moramo izsiljevati prednost na obvozni poti pri Restavraciji Iskra in pred skladiščem Merkur. Zakaj gredo dela tako počasi, zakaj so prvič položili za debelejšimi tanjše cevi, saj to je vendar šolska napaka, zakaj ni v času obvoza miličnika pri Restavraciji Iskra, zakaj ni nobenega obvestila o trajanju in zaključku del. Zaključek, ki se mi vsiljuje je ta, da je pač ugodno delovišče za »prezimova- nje<<- M. C. vrtec za 120 , /™)p<)dJetje iz Tržiča Je začelo graditi v Bistrici pri Tržiču nov tr&ški občini T a adnJa vrtca je del programa izgradnje šol in vrtcev v vrtec, vendn • J, ?ni *a»Prva misllU v Bistrici zgraditi Marlesov montažni so se kasneje odločili zgraditi zidanega. Oh) * ' " r>..... akcija sindikata pravilna in primerna, da pa je mogoče socialne probleme in vprašanje pri nabavi ozimnice mogoče reševati predvsem z ustreznimi osebnimi dohodki zaposlenih. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je v razpravi o akciji ozimnice opozorilo, da ob- stajajo še vedno neizenačeni kriteriji posameznih sindikalnih organizacij, s tem pa so bile dane tudi osnove za kritike posameznih članov sindikata, ki so ponekod pomoč sprejeli, drugje pa ne. Predsedstvo je menilo, da se bo v bodoče potrebno trdneje držati sprejetih kriterijev. Foto: F. Perdan Na podlagi 170. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72, 3-5/73 in 14-117/73) izdaja davčna uprava skupščine občine Kranj ', poziv k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov * t za leto 1973 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1974 za zavezance, vnaprej za tekoče leto. katerim se odmerjajo davki Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1974. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: za leto 1973 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1973. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1973. 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1973. 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1973. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3000 din. 5. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1973, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1973 presegli 46.440 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki, brez pokojnine, udeleženi z več kot 6966 dinarjev. za leto 1974 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerjajo davki v pavšalnem letnem znesku za leto 1974. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerjajo davki v pavšalnem letnem znesku za leto 1974. 3. Zavezanci davka od premoženja za leto 1974: a) kateri posedujejo stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek, pod pogojem, da skupna, še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000 dinarjev. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 10.000 dinarjev; b) kateri posedujejo motorne čolne ali druge plovne objekte na mcrfbrni pogon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev za preživljanje. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine, za zavezance pod 4. točko za leto 1973 in pod 1. točko za leto 1974 pa tudi na krajevnih uradih. Obrazci za napoved davka od skupnega dohodka občanov za leto 1973 se že lahko dobijo pri davčni upravi, rok za vložitev napovedi in kdo bo dolžan vložiti napoved pa bo objavljen naknadno na krajevnih uradih in v časopisu Glas, na kar občane že sedaj opozarjamo. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 10 %. Skupščina občine Kranj Davčna uprava Kočevska dežela Planinsko društvo Kranj zopet vabi na redno predavanje, ki bo v torek, 22. januarja, v dvorani občinske skupščine ob 19. uri. To pot nas bo obiskal inž. Milan Ciglar in pokazal z barvnimi diapozitivi ter svojo živo besedo, kako je iskal Kočevsko deželo. V Kranju smo ga že nekajkrat slišali in radi smo prisluhnili njegovim kvalitetnim izvajanjem. Gledali smo nam tako malo znani barjanski svet v bližini Ljubljane, drugič smo se preselili k Skadrskemu jezeru, v torek pa nas bo popeljal tudi v kraje, kamor redko zaide naš korak. To bo: nekdaj pisana Kočevska, dežela, ki jo v zadnjih letih vedno bolj prerašča samonikel gozd. Razvaline sredi teh gozdov nemo pričajo o pestrem življenju na jugu Slovenije, ki se je odvijalo v preteklosti. Zanimivo bo slišati, kaj skriva Kočevska danes. List slovenske zgodovine je dokončno obrnjen, narava pa ubira svoja ustaljena pota po nenapisanih zakonih. Tudi dela človeških rok so minljiva in tonejo v pozabo. Ljubitelji narave, planinci in vsi, ki se znate navdušiti ob redkih zanimivostih, lepo vabljeni! R. Z. Tek ob baklah Na letošnjem že 7. nočnem smučarskem teku v Gorjah za memorial Marjana Jakopiča, odličnega mladinskega smučarskega tekača, je nastopilo izredno veliko tekmovalcev. Kljub pomanjkanju snega je TVD Gorje zelo dobro izvedel tradicionalno tekmovanje, proga, ki sta jo pripravila Lovro Zemva in Pavel Kobilica, je bila dobro pripravljena. Zmagovalci v posameznih kategorijah: mlajši pionirji: 1. Bojan Munih (Olimpija), 2. Samo Arh (Gorje); mlajše pionirke: 1. Zvonka Jurovič (Gorje); starejši pionirji: 4. Branko Mandelc (Gorje); mlajši mladinci: 1. Cveto Podlogar (Gorje); starejši mladinci: 1. Vinko Poklukar (Gorje); mladinke: 1. Martina Bizant (Olimpija); članice: 1. Milena Kordež (Triglav); mlajši člani: 1. Franc Tajnikar (Olimpija); Člani: 1. Filip Kalan (Gorje). J. Ambrožič Pravica do pokojnin v nekaterih državah V Franciji je pravica do starostne pokojnine zagotovljena moškim in ženskam pri 60 letu starosti, če ima zavarovanec vsaj 30 let zavarovanja, pri starosti 65 let pa, če ima 15 do 29 let zavarovanja. V Avstriji je zagotovljena pokojnina pri starosti 65 let za moške in 60 let za ženske, predčasna pokojnina pa pri starosti 60 let za moške in 55 let za ženske. V Zvezni republiki Nemčiji imajo pravico do redne pokojnine moški in ženske pri starosti 65 let, predčasna pokojnina pa pri 60 letih. V CSSR se moški upokoji pri 60 letih, ženska brez otrok pa pri 57. Če ima otroke, se lahko upokoji pri starosti od 53 do 56 let, odvisno od števila otrok. ob ko 0d zore do mraka Pa ^ograjske te?ev,Vl1I\te-"a Se je,na Gorenjskem mudila eki-ka«. Oddaja ki io d posnela °ddajo »Od zore do mra- f> Jo na malih iaslonfb llilleV1Z1Je P,rav gotovo dobro poznaJ°' davn'm je bila nfsnniJahkUMPremljaj° že nekaJ let< Pred ne-8°yorila o mladih KT JublleJna - stota oddaja, bo tokrat ^ojaški rok^ už iofante,h V uniforn* iz Jugoslavije, ki !K(?rai Preprečili 8negU- CePrav ->e letošnj a muhasta zima sodelavcev pri'reaii,"^^0' 80 P° zatrjevanju snemalcev in ^ražgoš zelo dobro uspeH Odrf Posnetki s Pokljuke in uspeli. Oddaja bo na sporedu že v kratkem. Predavanja za kmete -jg leA°S V ^mskihme 1° g0zdarska zad™ga »Sora« Žiri je tudi hlZanimivih^prSf,niZpkm-teJ1SV°jega Področja pripravila 22? krstila v nrihSnJ^ S Jeubli° že Pred dnevi d' uga pa se Predavanj tednih Predavatelji bodo udeležence 21V Pranjem in P Pomočjo pri živini, zaščitnimi sred- Mno Predavanje nHn ™ .zal5onodajo. Poleg tega pa bodo hlad'lnih naprava?'inpnp.ravih še za kmečke in sicer o skn 1 fa P^avania"o vi T Up?rabi Vg°sPodmjstvu. leto so se k met 11 -u^ nekatera Pa tudi v Rovtah. Lan-Sn trav.nih površin "S sezn?nJa,i 8 siliranjem krme, z gno- Strni; Zanimanje za delo mladine V torek popoldne je bila na obisku v radovljiški občini skupina članov mladinskih redakcij radijskih hiš iz skoraj vse države. Ogledali so si tovarni Elan v Begunjah in Plamen v Kropi. Zanimali so se predvsem za delo mladinskih organizacij, za število in delo mladih komunistov, sodelovanje mladih z zvezo komunistov, za probleme mladih delavcev itd. Člani mladinskih redakcij radijskih hiš so obiskali tudi Bled. „ M. Hudovernik Kdaj bo smojkarsko tekmovanje? HOTAVLJE — Kot že nekaj let zapored se tudi letos ho-taveljski smojkarji pripravljajo na »svetovno prvenstvo« v tej disciplini. Toda datuma tekmovanja zaradi letošnje izredno muhaste zime prireditelji trenutno še ne morejo določiti. Druga manjša ovira pa je pomanjkanje nastopajočih. Rekviziti, ki so bili predstavljeni že na prejšnjih prireditvah, bi bili potrebni temeljite obnove, seveda pa bi bilo treba pripraviti tudi več novih. Razveseljivo je, da navdušenja ne manjka, in upati je, da bo tudi letos trofeja »svinjske glave« prišla v prave roke. J. M. strokovn[aY-mh Površin, na enod ,Jaki vnelipvai; i j- seminarju pa so jin zatnr' * ie bfln \ud'v,skrivnosti ravnanja s kmetijskimi Podobna' ^e bo^jša^0 zadovoIjiva' ^ I)a organi- dSa bodoanHnla V4 b°d° letos na Področju žirovske dru&e Škofja Loka PnpravlJena tudi za področje kmetijske za- -ie SS soTh Občni zbor žirovskega AMD tmnn^n 1,,____: ^mr \r____i i • nn :________ i • i * • i ^ ŽIRI — V nedeljo, 20. januarja, bo imelo žirovsko avto moto društvo v mali dvorani zadružnega doma v Zireh redni letni občni zbor. Člani, ki jih je kar lepo število, bodo na njem pregledali dosežene rezultate v preteklem letu in si začrtali smernice za delo v bodoče. Med drugim bo na dnevnem redu spet vprašanje prostorov, ki si jih žirovski avtomobilisti že dolgo želijo. Še 4 km makadama MOSTE PRI KOMENDI — V Mostah pri Komendi so se sestali predstavniki občinskih skupščin Kamnik in Ljubljana-Šiška zaradi asfaltiranja 4 km dolgega odseka republiške ceste Moste—Vodice. Poudarjena je bila zahteva po čimprejšnjem asfaltiranju, ker je projektna dokumentacija že v izdelavi. Težave bodo z denarjem, saj je predvidena vrednost del okoli 5 milijonov dinarjev, občani pa niso voljni s krajevnim samoprispevkom asfaltirati republiško cesto. -fr Prva številka Sotočja MEDVODE — Komisija za vzgojo in izobraževanje pri krajevni konferenci ZMS Medvode je začela izdajati glasilo Sotočje, ki ima namen povezati mlade in skrbeti za boljšo obveščenost, obenem pa starejše seznanjati z delom mladih. V prvi številki je polno zanimivega branja o delu krajevne konference v zadnjem obdobju, ustanovitvi aktiva mladih zadružnikov ter več novic iz dela mladinskih aktivov. -fr Tamburic ni SORA — KUD Oton Zupančič iz Sore ima zelo razvejano dejavnost. V svojem sestavu združuje mešani, moški in ženski pevski zbor, dramsko in folklorno skupino. Pogoji za delovanje so odlični, saj imajo na voljo dovolj prostora v novem domu občanov. Dejavnost društva so želeli razširiti z osnovanjem tambura-škega orkestra. Čeprav so imeli na voljo vaditelja in denar za nakup tamburic, le-teh niso uspeli dobiti. Iskali so jih po vsej državi, vendar zaman, tako, da so morali zamisel opustiti, -fr Če Švejk od mrtvih vstane Komedija Igorja Torkarja na odru škofjeloškega eksperimentalnega gledališča Će bi Švejk od mrtvih vstal — kaj bi bilo potem? Po zaslugi slovenskega dramatika in kritika Igorja Torkarja nam ob gornjem vprašanju ni treba samo negotovo zmigovati z rameni in se dvomljivo nasmihati. Torkar je namreč v svoji najnovejši satirični komediji, ki so jo v preteklem tednu uprizarjali člani škofjeloškega eksperimentalnega gledališča Oder-galerija, dokazal, da bi Haškov junak tudi v našem času imel obilico dela. Je pač še vedno dovolj nasprotij in napak, v katere bi pametni bebec lahko zapičil svoj dobrodušni, prifrknjeni nos ter jim razgalil obisti. In prav to je storil. Ni šlo drugače, kakor da smo mu sproščeno zaploskali — "navzlic peščici kislih obrazov, ki so nespretno prikrivali slab občutek v želodcu ter posredno pričali, da piščeve puščice prodirajo znatno dlje pod debelo kožo grešnikov kot je spočetka kazalo. Ampak nič hudega: saj vendar poznamo neštetokrat preverjeno resnico, da ljudje, ki odklanjajo svež humor in satiro, niso zdravi. Za kaj torej gre? Osnova kome-dije-musicla je vstajenje Jožeta Švejka. Poleg njega iz onostranstva pridejo nazaj Don Kihot, Sančo Pansa ter Romeo in Julija. Spremlja jih v seks bombo preobražena Smrt. Prvi »navadni« bitji, ki čudni druščini prekrižata pot, sta zvesti Švej-kov prijatelj, upokojenec Blahnik, in moderni vzorec vohljača Brettsch-neiderja, nepogrešljivega pomočnika raznih demokratičnih, poldemokra-tičnih in antidemokratičnih režimov. Švejk, vodja skupine, odpre tovarno živih lutk. S pomočjo podkupnin brž zbere ustrezna potrdila, soglasja in zdravniška spričevala; Romeo, narkoman in uživač, Julija, pohotnica in izprijenka, Doh Kihot, čudaški, od realnosti odmaknjeni idealist, Sančo, požeruh in materia-list, ter koketna Smrt postanejo vodje posameznih obratov, vrli Blahnik pa trgovski potnik. Enako uspešno kot nekdaj pse zdaj krade ljudi. Slednje nato stroji primerno obdelajo. Proizvodnja je kajpak docela tipizirana. Tekoči trak bruha na svetlo serijske modele poslanca, gospodarstvenika, vojaka in najetega ljubimca. Naročila dobesedno dežu- Na Jesenicah bodo v soboto, 19. januarju, ob 18. uri odprli samostojno razstavo barvnih grafik kranjskega slikarja in grafika Štefana Si-moniča. Njegove grafike so vezane na narodne, etnološke predmete kot npr. kolovrat, preslica in podobno. Razstavljenih bo 25 grafik v tehniki linoreza. Na otvoritvi bo spregovoril dr. Cene Avguštin, ki je ob razstavi pripravil posebno študijo. Avtor nam je tudi povedal, da ima tokrat prvič priliko predstaviti večjo serijo svojih del, čeprav je razstavljal že na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim v Kranju, na Bledu, v Mariboru, Piranu, Novem Sadu, v Beogradu, Atenah in Porto Oru ar u. Štefan Simonič je bil rojen l. 19.')8 v Hrastovcu pri Ptuju. Obiskoval je šolo za oblikovanje in Pedagoško akademijo v Ljubljani. Sedaj dela kot likovni pedagog v centru za estetsko vzgojo v Kranju. Na sliki: Puslica, barvni linorez, 1972 A. Boc jejo, kajti žive lutke so univerzalne, uporabne v slehernem parlamentu, vladi, trustu, armadi ali spalnici tega sveta. Svejk si mane roke in nenehno izpopolnjuje lastnosti »artiklov«. Poslanci znajo bliskovito dvigati eno ali obe roki, gibalne kapacitete ljubimcev postajajo neizčrpne, vojaki na ukaz snamejo glave, ki tako ali tako ne smejo imeti svojih misli... Ampak sodobni Brettschneider poskrbi, da firmo zapro in osebje aretirajo. Predobro je poslovala, premalo je bila podobna trinajstim gospodarskim organizacijam v čevljarski stroki, ki so zaradi »objektivnih razlogov« zalagale trg s samimi levimi čevlji. Režiser Peter Jamnik in igralski ansambel, posrečena kombinacija mlajše in starejše generacije gledališčnikov, sta znova dokazala, da za amaterje, polne volje, predanosti in elana, ni nič pretežko. Dogajanje sredi improviziranega podija v paviljonu Loškega muzeja je popolnoma prevzelo občinstvo. Janez Debeljak, Zdenko* Furlan, Matjaž Eržen, Marina Smolej, Janez Sušnik, Janko in Jelka Hvasti, Miro Štolcer, Franc Jesenovec in drugi so peli, plesali brili norce in ga nasploh kidali v velikem slogu. Tekoč, dinamični tekst je narekoval ravno pravšnji tempo, brez katerega bi razgibana vsebina izgubila precej izrazne moči. Škoda, ker se ni dalo skriti, da sta avtor in režiser naknadno črtala nekaj pikantnih zlatoustovskih bodic. A onadva že vesta. Nemara bo ekipa škofjeloških podanikov Talijine umetnosti pripravila več repriz Vrnitve Jožeta Švejka kot je predvideno. Štiri so očitno premalo. Premalo je, ako pereče probleme in nesmisle v zapletenem atomskem vsakdanjiku obravnavamo zgolj z resne plati. Šala pogosto seže dlje in ostreje ošvrkne določene zablode kot najbolj globokoumert in argumentiran referat. Ne pozabimo, da graja marsikomu ne pride do živega, sočno smešenje pa menda vsakomur. I. Guzelj Gustav Januš v galeriji Prešernove hiše Sinoči so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo koroškega slikarja Gustava Ja-nuša. Čeprav sedanja razstava ni zasnovana retrospektivno, nam vseeno daje kratek vpogled postopnega razvoja slikarstva Gustava Januša, ki je tokrat že drugič gost v Kranju. S slikami na tej razstavi nas je avtor spomnil na nekaj stopenj v razvoju svojega krajinarstva. Krajina mu je še vedno najpogostejša inspiracija. Razvoj Januševe ustvarjalne poti je potekal povsem normalno in tudi logično, kajti na razstavi ne najdemo posebno poudarjenih del — mejnikov, ki bi bili kot sklepni kamni — znanilci dosežene stopnje in ki bi hkrati predstavljali vhod v novo obzorje. Toda vseeno je iz razstavljenega gradiva moč sklepati na določen razvoj, umirjen sicer pa tudi mikavrfo tvegav. Januš si je izbral reduktivno metodo. Zgodnejša dela vsebujejo namreč še močno objektivno predstavo krajine gledane iz ptičje perspektive. Tako je dobil kalejdoskopsko sestavljen »zemljevid«, kjer poenostavljene oblike drevja, stavb in drugih predmetov dobivajo manj spoznavne prvine, a celotna slika pridobiva na iluziji prostora — krajine. V novejših delih pa je spremenil obravnavanje teh skoro brutalno plastično v prostoru opredelje-/ nih oblik ter prešel k drugačnemu pogledu na krajino. Spremenil je očišče (zdaj gledamo krajino od strani in ne več od zgoraj), reduciral je vse odvečno in se odločil za dekorativno ornamen-talno konstrukcijo slike in za oblike, ki so rešene vse preobremenjenosti. Lahko bi rekli, da je postalo njegovo slikarstvo veselo, da je prevzel elemente otroškega slikarstva, ki jih seveda plemeniti z njemu lastno strogostjo, bodisi kompozicijsko, bodisi formalno. S takim prijemom razvija nov ambient, kjer topografiji pejsaža ne dovoljuje več raz-blinjenih oblik, ampak je vse sli-karjevo hotenje usmerjeno k močnim in preciznim, napetost slike vzbujajočim nasprotjem in kontrastom. Ker je spremenil zorni kot, se tudi oblike drugače zbirajo in prehajajo večkrat v neopredeljive, nespoznavne, tako da se največkrat spreminjajo v geometrično artikulirane površine, ki sicer opredmetijo prostor — krajino pa vendar brez ambicije, da bi le-to konkretizirale. Gustav Januš je bil rojen leta 1939 v Selah nad Borovljami. Kot likovni pedagog opravlja svoj učiteljski poklic v St. Jakobu v Rožu. Gustav Januš je aktivni kulturni delavec na Koroškem in literarni sodelavec raznih revij. Za seboj ima že vrsto razstav: na Dunaju leta 1969, v Celovcu leta 1970 in 1971, v Slovenjem Gradcu leta 1971, v Kranju leta 1971 in Plešivcu 1972. Junija 1973 je na znanem likovnem razpisu, ki ga vsako leto razpisuje v Salzburgu tvrdka Borregaard med šestdesetimi udeleženci prejel drugo nagrado. A. Pavlovec Franc Novine je razstavljal na Godešiču IL# jHk Deset let je preteklo od takrat, ko je Franc Novine, domačin z Godešiča, diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. V teh desetih letih, ki v življenju umetnika pomenijo bore malo, se je Novinčeva umetniška pot razvijala presneto naglo in tudi strmo. Že leto po diplomi je v Škofji Loki priredil prvo razstavo, ki so ji sledile še pomembne druge. Ko je tako opozoril nase, mu tudi priznanj za njegovo umetniško ustvarjalno delo ni manjkalo: v desetih letih dela je prejel kar 8 nagrad, od tega štirikrat na Ex tempore v Piranu, pa nagrado ZZB NOV Slovenije, odkupno nagrado na jugoslovanskem bienalu risbe v Zagrebu, Župančičevo nagrado za slikarstvo v Ljubljani in nagrado na bienalu mladih na Reki. Novine seveda zaradi teh nagrad in priznanj ne počiva, temveč si trmasto prizadeva doseči še več na polju, za katerega se je bil odločil: to je slikanje pokrajine, kjer najraje jemlje motive prav iz domačega kraja ali njegove najbližje okolice. In priznati moramo slikarju, da resnično pozna pokrajino prav do drobnih detajlov, čeprav le-teh ne naslika vedno na svojih slikah. Barva in ton barve, pravzaprav barvni značaj krajine, to je Novinčeva domena, pa naj gre za včasih kar surovo, da, presurovo zeleno ali modro barvo, pretkano z rumeno ali pa za v zadnjem času motive prelite z mesečino, moramo pri- znati, da je večkrat v resnici in v določenem trenutku ta naša okolica resnično taka. Občutljivo oko slikarja ujame to resničnost in še neko posebnost domačega kraja, kjer so se že pred petdesetimi leti najprej ustavi^ slovenski impresionisti z Jakopičem na čelu in jo skušali ujeti na svoja platna, to posebnost lovi tudi Novine, slikar, ki je ves občutljiv za malenkostne spremembe, za pojave v naravi, kateri so nam, drvečim mimo lepot in takih posebnosti v tem našem vsakdanjiku zakrite vse dotlej, ko nam oči ne odpre pogled katerakoli Novinčeva podoba. Okno v preteklost, okno v sedanjost Loški razgledi številka XX so že v prodaji Pred nekaj dnevi, ob občinskem prazniku Škofje Loke, je izšel dvajseti letnik Loških razgledov, zbornika, ki ga izdaja Muzejsko društvo in ki si je v domačih pa tudi tujih strokovnih institucijah zunaj republiških in državnih meja pridobil "velik ugled. Dasi sedanji zvezek po obsegu ne dosega lanskega, jubilejnega, prikrojenega tisočlet-nici občine, vendarle prinaša celo vrsto izjemno tehtnih prispevkov, popestrenih s 108 črno-belimi fotografijami, risbami, grafikoni, skicami in zemljevidi. Ker obravnava predvsem nove izsledke v zvezi z razvojem in posebnostmi starodavnega ozemlja ter hkrati ne zanemarja aktualnih procesov znotraj loške regije, bo brez dvoma med prebi-** toplo sprejet, saj je uje /.nana (in koristna) lastnost Ločanov. Uvodoma sta v brošuri natisnjeni besedili darilnih listin cesarja Otona II. iz leta 973 o dodelitvi Loškega ozemlja freisinški škofiji, in sicer v izvirniku ter v slovenskem prevodu. Dokumenta, katerih originala hrani munehenski deželni arhiv, so v preteklih mesecih večkrat omenjali. Velja pripomniti, da sodita v krog najstarejših virov preučevanja nastankov slovenskega naroda. Prvo, najobsežnejše poglavje revije, imenovano RAZGLEDI, • vsebuje kar 22 člankov različnih avtorjev. Doktor arheološke znanosti France Lehen razčlenjuje Pomen lubniških izkopanin za sloven; sko prazgodovino, izkopanin, ki jih je v letih 1959 in 1962 našel v Kevdrcu in ,v Lubniški jami. Sledijo ugotovitve inž. Rajka Branka o rimskih vodovodih na Loškem in nenavadno odkritje dr. Pavleta Blaznika, da Aljažev stolp vrh Triglava stoji pravzaprav znotraj nekdanje kranjske posesti freisin-ških mogotcev. Isti pisec ob doslej neznanem portretu škofa Filipa, skritem v bivšem berlinskem muzeju, »secira« značaj moža, ki je bil po sliki sodeč bistveno drugačen kot ga hoče prikazati podoba, viseča v Loškem muzeju; raz nje zre obraz poduhovljenega, v onostranstvo za-zrtega dostojanstvenika, medtem ko so poteze človeka na platnu iz Berlina bolj trde, bolj energične, bližje liku odločneža, ki je obnovil v potresu 1511 porušeno mesto. Tretji zapis dr. Blaznika obravnava gradnjo in lastništvo »Kasarne«, poleg gradu najprostornejše stavbe v Škofji Loki. V nadaljevanju Razgledov arhivar Franci Štukl navaja dejstva o občinski ubožnf hiši (Spitalu) na Lontrgu ter o začetkih socialnega skrbstva v komuni, da bi nato Janez Dolenc predstavil žalostno usodo hlapca Martina s Četene ravni, resnične osebe, ki je živela v minulem stoletju in katere zgodba ni dosti lepša od zgodbe Cankarjevega hlapca Jerneja. Veterinar dr. Milan Dolenc pa obvešča javnost o odkritju ljudskih medicinskih knjig, raztresenih po domačijah v okolici Škofje Loke. Recepti so vzeti iz priročnikov nemških in francoskih ranoc-elnikov. Etnografsko in sociološko zelo važen je tudi Kronistič-ni pregled žebljarstva v Železnikih. Profesor Jože Dolenc namreč oriše poslednje žebljarske obrate v »metropoli« Selške doline ter prek časopisnih notic skuša rekonstruirati bedo, v katero so zaradi pomanj-. kanja naročil zabredle fužinarske družine. Marija Stanonik z Delom žirovskih čevljarjev dopolnjuje serijo o pojavu obrtništva v Zireh; tokrat se poglablja v opremo, orodje, Po gostovanju Glasbena šola v Kranju je imela v gosteh učence Glasbene šole »Franca Koruna-Koželjskega« iz Velenja. Kot prve so nastopile učenke oddelka za izrazni ples pod vodstvom Dragice Mavec. Izvedle so tri točke, v katerih so upodobile posamezne instrumente *Orffovega instrumentarija, oponašale klovna in ples čarovnic. S svojim sporedom so ogrele občinstvo, ki je napolnilo šolsko dvorano do zadnjega kotička. V glasbenem delu so se vrstili nastopi solistov na kitaro, harmoniko, klavir, violino, flavtico in klarinet. Spored je bil sestavljen tako, da so začeli z mlajšimi učenci, med katerimi je z muzikalnostjo izstopal pianist Valerij Dermol. Med učenci harmonike je mnoge, navdušil Drago Ostruh, ki je oponašal kokoš. Trije klarinetisti so ubrano zaigrali Kra-tochvilovo suito, prav tako je igral lepo tudi duet violin. Poseben umetniški užitek je bilo poslušati igranje klarinetista Darka Flisa, ki je zaigral Perminovo balado. Učenec, ki je že v sedmem razredu, je zaključil včerajšnji nastop solistov. Kot zadnji je nastopil enajstčlanski harmonikarski orkester pod vodstvom Ilja Havlička. Zaigral je pet starih francoskih plesov, tango in balkanski ples, ki je bil ritmično posebno zanimiv. Orkester je igral enotno, dinamično odtehtano in ritmično zanesljivo. Celoten nastop je prikazal uspešno delovanje velenjske glasbene šole in si takih nastopov še želimo. L. Kunst-Ltolgau------- 4.U17U), material in način prodaje rokodelskih proizvodov. Še dlje nazaj seže umetnostni zgodovinar dr. Ivan Sedej v Kmečki arhitekturi na loškem ozemlju pred koncem 15. stoletja, ki jo karakterizirajo posamezne srednjeveške freske in častitljiva podeželska poslopja. Kamnu, najdenem v zidovih nekaterih od teh poslopij v Selški dolini, je posvečena razprava geologa dr. An; tona Ramovša: gre za zeleni okrasni peračiški tuf. fimako temeljito restavrator Milan Zeleznik analizira zlate baročne oltarje, narejene v obdobju 1650—1670. Naj; žlahtnejši, dražgoški, so razstavljeni v kapeli loškega gradu. • Kasnejša podpoglavja najpestrej-še rubrike LR sestavljajo poglobljen komentar k stvaritvam slikarja Matevža Langusa izpod peresa dr. Emilijana Cevca, poročilo Francija Štukla o likovniku Janezu Antonu Tušku (pri čemer Štukl dodaja določene biografske podatke, ki jih še nismo poznali), predavanje Alojza Šubica slovenskim študen-' tom leta 189.1 na Dunaju (tekst predavanja o umetniku Janezu VVolfu in spremne besede je uredništvu posredoval umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek) ter profesorja Andreja Pavlovca razlaga portreta starke, mojstrovine Ivana Groharja. Platno so izsledili v muzeju Smederevske Palanke, pobratima Škofje. Loke, in zanj v Sloveniji do pred kratkim ni vedel nihče. Bržkone, pravijo Palančani, gre za doprsno barvno ponazoritev matere slikarke Nadežde Petrovič. RAZGLEDE zaključuje pet študij s področja geografije, turizma, g«" zdarstva in zoologije. Prof. France Planina prešteva prebivalstvo mesta, krajevne skupnosti in komune Škofja Loka ter zaradi lažje primerjave podatkov številke pre-taplja v odstotke, Vincenc Demšar navrže natančen demografski prerez samotnega zaselka Osolnik ob vznožju Blegoša (J hiše) in ne zamolči problemov, kakršni dandanes pestijo večino hribovskih vasi* Marjan Masterl razmišlja, kolikšne so potencialne turistične možnosti Jelovice in Soriške planine kot enotnega rekreacijsko-športne-ga centra, Lojze Marinček raziskuje gozdno vegetacijo škofjeloškega pogorja, dr. Anton Polenec pa ostaja zvest pajkom; približa nam tiste z Ermanovca. NARODNOOSVOBODILNA BOB' BA resda zavzema manj razpo* ložljivega prostora, a spričo obraVj navanih dogodkov, čeravno oddalje' nih komaj dobra tri desetletja,, bo Z® marsikoga privlačnejša kakor Raz; gledi. Ivanka Malovrh pedantni razčlenjuje Razvoj ljudske oblast' med NOB v Žireh, dr. Edvard Pohar v tehtnem orisu partizan' skega zdravstva na Škofjelo' škem obelodanja kup v pozabo p0' topljenih pripetljajev junakov v belih haljah, da bi Ciril Zupane oddelek zaokrožil s potekom nemšk" okupacije Selške doline. LEPOSLOVJU in ZAPISKOM )e odmerjeno 50 strani. Mnoge bral^ utegnejo prijetno presenetiti od vse; povsod skupaj zbrani Preprost' verzi o domačih krajih in ljudeh' sjjeti v stihe Pisana Loka, Moji Lok1' Škofjeloška himna, V Skalica^1 Loški napisi, Pavletu Blaznik^ Štirje fantje slavni, Puštalska, P0' ljanska dolina in Pesem nočne^j čuvaja v Železnikih. V ZAPISK^ se dr. Pavle Blaznik spominja P0' kojnega častnega člana Muzejske^3 društva Lovra Planine, Fran<-'e Finžgar pa lani umrlega igralca' amaterja Janka Trdine. Potlej po vrsti nanizani članki Dr. Pavi* Blaznik 70-letnik (France Pl* nina), 80-letni jubilej Primoža moniča (dr. France Adamič), OtvO' ritev muzejske zbirke v Žire'V (dr. Pavle Blaznik), Zanimi^ najdba, Darilo Loškemu muzej1! (oboje Andrej Pavlovec), Muzejs^1 izleti leta 1973, Nov zemljevid Loška planinska pot (vse Franc? Planina), Strelsko društvo v Škof' ji Loki, Drobne zanimivosti £ arhivov (oboje Franc Štukl), 0&' letnice in jubileji (France W nina), Obisk študentov iz Fra11/ cije (Jeja Jamar-Legat), Prispevejj h kroniki Šk. Loke od 1. X. 19?; do 30. IX. 1973 (Janez Eržen) ^ Errata corrige (dr. Pavle Blaznik Cisto nazadnje Janko Krek objavlr Bibliografsko kazalo Loških ra^' . gledov od letnika XI (1964) do Srečanje z Indijo MHfi v doslej najtežjem rallyju »Tour d'Europe« »Zastava 101« razvila zmagovalno zastavo V razredu do 1300 ccm je avtomobil zastava 101 2 voznikoma Palikovičem in Nadžem za krmilom zasedel prvo mesto, drugo vozilo kragujevške tovarne pa deveto kil^i®?1 ko 8,ta Pomagali 14.000 stra^eKr0J doI«° Pot P° avto-Dodp*J? Evrope, po makadamu podeželskih cest ter po snegu in ledu sev ih polarnih dežefs a dnv ™8taVi 101 docela nepoško-Popeljali v cilj. Kragu-jevšk! lepotec s štartno številko Z n 8 I?aro.m J°vica Palikovič lanski £ Nadž za članom je »Tom-' a}* mednarodni ral y zmZnv« - zaključil kot skunn5 eC SV°je kategorije, v odHčn 7»? ?tVi Pa je Pristal na mani« £2*? P°?iciii- Nič dosti Srrmestkije°S^ila9 oziroma dneh so prečkali 12 držav Ji k- 4 zadnje dosegli odr j ^itv ^t vemundeju. Kar 16 udeVžel« dirke je zaradi okvar ali nezgod odstopilo. Gornji podatek zgovorno priča, kako ubijalsko zahtevna in naporna reč je bila to. Tekmovalci so predrveli ZRN, Švedsko, Finsko, Sovjetsko zvezo, Romunijo, Bolgarijo, Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. K nam so prispeli čez Dževdželijo ter nato brez počitkas, peljali dalje, skozi Kraljevo, Beograd in Subotico na Madžarsko ter prek Češkoslovaške nazaj v ZRN. Trasa rallya je vključevala le malo glavnih cest. Skoraj 5000 kilometrov makadama, komaj prehodnih kolovozov, step, snega in ledu so okusila kolesa udeležencev te najbolj surove vztrajnostne preizkušnje vseh časov. V številnih nemogočih situacijah, polnih zahrbtnih pasti in nevarnosti, sta šoferja (da o vozilu niti ne govorimo) morala pokazati največjo možno mero vzdržljivosti in iznajdljivosti. Le devet »kovinskih maratoncev« je ostalo nedotaknjenih — med njimi tudi obe zastavi 101. Zanimivo je, da nista bili posebej pripravljeni ali opremljeni. Šlo je za običajna serijska izdelka, vzeta s tekočega traku. Zmagoslavje je torej popolno. Še poseben lesk pa mu daje dejstvo, da gre za krstni nastop jugoslovanskih avtomobilov na zares velikem mednarodnem tekmovanju in da so v konkurenci modelov najbolj znanih evropskih tovarn našf predstavniki odigrali eno najvidnejših vlog. Prvih deset v skupni uvrstitvi 17. rallyja »Tou* d'Europe«: 1. K. Waldner — F. Bokman (opel ascona 1600), 2. N. Ullemeyer — K. Kaltenbach (BMW 2002), 3. H. Meyendorf — A. Mischo (BMW 2002), 4. J. Palikovič — B. Nadž (zastava 101), 5. K. Gerdauskas — V. Kislič (lada 2101), 6. F. Rader — H. Rohr, (opel ascona 1600), 7. V. Kuljukin — S. . Jakovljev (lada 2101), 8. H. VVessel - J. Deut-schmann (alfa sud), 9. R. Furot — G. Schuster (volvo), 10. P. Ochs — P. VVhite (BMW 2002). 3. nadaljevanje Obisk nočnega zabavišča Mota Mahal je pomenil pravo olajšanje po napornem dnevu. Ljubeznivi gostitelji so poskrbeli za prijetno sprostitev ob značilni indijski glasbi in jedeh. Občutljivejši posamezniki zlasti nad slednjim niso imeli pravega užitka, saj jim je večni strah pred bolezenskimi klicami dodobra skazil tek nad piščančki in vsemi pikantnimi omakami, prikuhami, za-kuhami in sladicami. Na srečo smo se šele po zaužiti večerji sprehodili vzdolž ulice. Ze po nekaj korakih smo naleteli na peka čapatijev — našim mlincem podobnega nekvaše-nega kruha — s kakršnimi smo bili v restavraciji postreženi. Pogled na umazanega peka, čepečega nad brbotajočim kotlom z veselp cvrče* čimi čapatiji je marsikomu dokončno vzel veselje do indijskih speciali-tet. V ranem jutru naslednjega dne nas je avtobus odpeljal proti stodvajset kilometrov oddaljeni Agri. Tjakaj smo prispeli po štirih urah vratolomne vožnje. Ob prihodu na cilj so nas obstopili prekupčevalci, prosjaki in krotilci kač. Kmalu so se stvorile skupine, ki so obkrožale ulične prodajalce nakita in krotilce. Nekateri so si z zanimanjem ogledovali male opice, ki so na gospodarjev ukaz morale za prgišče novčičev kazati svoje spretnosti, neki deček pa se je postavljal z udavom, obešenim okoli vratu. Stopila sem bliže. Nežni spol je iz varne razdalje občudoval pisano kačjo kožo in preračunaval, koliko elegantnih torbic in čevljev bi se dalo ustrojiti iz nje. Opazovala sem prizorček in premišljevala, ali naj pričnem z snemanjem še sama, saj so vsenaokrog brnele kamere in fotoaparati, ali naj počakam na kaj razburljivejšega. Kot bi uganil moje misli, stopi deček s kačo proti meni in s kretnjo nedvoumno nakaže, naj si nadenem migetajoči živi ovratnik. Ponavadi tečem že pred vsako belouško, zdaj pa naj si oprtam ta strah vzbujajoči nestvor? Toda zdaj se za nič na svetu nisem hotela osramotiti pred gledalci in otrokom, stisnila sem zobe in deček mi je spretno položil velikanko okoli vratu. Uslužno mi je potisnil kačji rep v eno, tenki vrat s sikajočo glavo pa v drugo roko. Tako sem stala v pripekajočem soncu starodavne Agre, se kislo nasmehnila in upala, da kača ne premišljuje, koliko torbic in čevljev bi se dalo ustrojiti iz moje kože... Pripravljali smo se za odhod, ko z zadnjimi močmi priteče proti avtobusu zapoznela sopotnica, se opoteče proti praznemu sedežu in hlipaje omahne nanj. Nemudoma jo obkrožimo, da bi izvedeli za vzrok preplaha. Od vseh zastavljenih vprašanjih, če so jo okradli, oneča-stili ali kako drugače prizadeli, revica samo nemočno odkimava. Nazadnje z neizrekljivim studom v glasu izdavi: »Kače!« Vsi smo olajšano zadihali, le moja soseda se obrne proti meni in na moč ogorčeno reče: »Ali že veš, da je neka naša ženska dala kačo okoli vratu?« »Vem,« sem odvrnila, »ali veš, katera je bila tista prismoda?« Romanje k Tadž Mahalu sodi v železni repertoar obiskovalcev Indije. Ti dve besedi v indijskem jeziku označujeta kronsko palačo. Dejansko je občudovani biser perzijsko-indijskega stavbarstva nadgrobna stavba najljubše žene cesarja Dže- °čitn(?i?, U, bSncina & Predela tudi moj žep. Kar in navnri* t mm' četudi se Plažam le s fičkom jalo da flm .F/nom- Ker mi še na misel ni priha-najnuir^i-1 omeJda sv<>je vsakodnevne vožnje le na ni sf veda načeli kopneti tudi moji skrom- noŽManr t, £n iranki- Zato je bilo treba napeti na tak nn7 ^ m Pretuhtati nastal položaj tako in Ustnim m!tn\ Se ",saj za sedaJ še ne bl V0Zlla z vezana dri/* Z"1' Z mojim fičkom sva le preveč na-grozeče drugega m mi daje toliko potuhe, da narašča teža moje obilnosti. »Varčevalni dnevi« načrtno, pretehtano, smotrno izkoristiti uredna n?l *Ček vožn->e! V soboto se Je ponujala PVd težo S^-!l0t\,kajti ta dan se ubo& fi(ko k™i Nebnih in I Z1 č,lanov moJe družine, ki hite po po-da trgovin; potrebnih mestnih nakupih. Ta dan kot napasti odi, zarvL°Sjoin ni dovolj imenitna, treba sije daja po „ iT' blagovnici, in prava figa je, če pro-nečimumn»t ■ Vlšjih Za mqlomeščansko tednu vo?,ti Je prava Poslastica, če sme enkrat v Poznavalca P° lrgovini voziček z živili ali če se gre sv°jena n Jr, sort vin> nazadnje pa iz strahu in No in fhnaVrnJa Pristane P^ Enem starčku. Jem bencina L Smo se v fička 8 Polnim rezervoar-*em si Donn.'ri 8 sv°j° nakupovalno torbo. Skrbno Uvozim 1J? števdke na števcu, v prepričanju, da ^tnem srfr?* Samo enkrat. Kakšna zmota! Že v ' da snio t smo blli> ko se Je sopotnica domislice pravkar peljali mimo mestne čistilnice, ki jo bodo zdaj, zdaj zaprli. Treba je bilo obrniti in v nadaljevanju vožnje po mestnih ulicah je zaradi pozabljivosti in gostobesednosti ženskih sopotnic minilo v menjavanju številk na števcu in — takšna metoda se je izkazala za brezuspešno. Naslednji dan je bila nedelja — ni kazalo, da bi avto moral iz garaže, vsaj dopoldne ne. A popoldne se je na vljudnostnem obisku oglasilo številno sorodstvo. Ze tradicionalna vljudnost in navada nista dopuščali, da bi bila ta nedelja izjemna. Treba jih je bilo peljati. J ah,zadnjič je nekje pisalo, da varčuješ tudi tako, če skrbiš za dele motorja, ki morajo biti skrbno očiščeni. Na servisu v ponedeljek niso temeljito prečistili le motorja, temveč tudi mojo denarnico. Nekaj manjših popravil in petdeset jurjev — smotrno, ni kaj! Preostalo mi je še kup idej, kot na primer tista, da ne smeš voziti s polnim plinqm. Uro prej sem odšla na pot, mirno, lagodno, uživajoč v ne preveč gosti megli in rosnih kapljicah, ki so pomagale brisalcem brisati umazanijo, ki so jo navrgli mimovozeči. Vse do tedaj, dokler me ni kot blisk prehitel star, ropotajoč fičko, v katerem so mi smrkolini kazali jezik. Metoda varčevanja je ostala nepreizkušena, ker me je pograbila sveta šoferska jeza. Ja, tako dosledno sem nameravala upoštevati navodila o varčevanju, da sem nekajkrat spustila ročko v prosti tek več metrov pred križiščem. Vedno brezuspešno, ker se kot zakleto zmeraj pojavi zelena! Skratka, treba bo učinkovitejših ukrepov, ki bi me prisilili k varčevanju. Vseeno ostaja najuspešnejši, prastari in najbolje preizkušeni tisti, ko mi fičko odpove pokornost in ko se mojemu mehaniku zazdi, da je potreben vsaj nekaj dni temeljitega počitka. D. S. hana. Mavzolej so v 17. stoletju gradili najznamenitejši gradbeniki takratne dobe blizu dvajset let in zanj potrošili več kot trideset milijonov rupij. Pogosto se primeri, da domišljijska predstava ni v skladu z resničnostjo. Zato pred veliko vhodno stavbo, ki vodi h kompleksu Tadž Mahala nisem čutila vznemirjenosti, ampak bojazen, da bom razočarana nad tolikanj opevano poezijo v marmorju. Toda resničnost presega vsa pričakovanja; ob milini nepozabnega prizora postanejo besede okorne in odveč. Ura neusmiljeno piganja dalje in za sanjarjenje ob fontanah ne ostaja dosti časa. Hitimo po razsežnem marmornem sprehajališču in občudujemo zrcalno podobo kupol in minaretov v sinji vodi bazenov. Po « sijajni bleščavi sonca in z zlatom pretkanega marmorja učinkuje temačna notranjost moreče. Ta občutek stopnjujejo žalobni zvoki izpod obokov mračne grobnice. Oprezno stopamo v globočino. Slabotni sončni žarki prodirajo skozi glavno kupolo in rišejo čudovite vzorce skozi čipkaste marmorne zastore. Nadležni pazniki v slabi angleščini vsiljujejo zgodovinske razlage. Z žepnimi svetilkami pre-svetljujejo tenki marmor, da se skozenj rišejo obrisi težkih krst. Prava grobova s trupli cesarice Nuri Mahal in cesarja Džehana sta pod je boeing indijske letalske družbe dvignil pod nebo res nadvse' urno, toda s precejšnjo zamudo. Po običajnih napotkih iz pilotske kabine se je iz zvočnikov ponovno zaslišalo govorjenje, vendar utrujeni možgani niso ujeli dosti več od nekakšnega pozdravnega govora potnikom, ki so s svojo navzočnostjo počastili letalsko družbo. Dolgoveznemu govoru nismo posvečali posebne pozornosti in oči so se od utrujenosti začele zapirati vsem po vrsti. Splošno pozornost je zopet zbudilo opozorilo, da je na vidiku himalajsko velegorje. Sporočilo je na mah zbistrilo zaspance. Poglede vseh prisotnih je uklenilo veličastje himalajskega velegorja. Naravna pregrada meri po dolžini dva tisoč štiristo kilometrov in je široka skoraj tristo kilomeirov. Indijsko nižavje leži komaj stopet-deset kilometrov nad morjem, medtem ko ima Streha sveta, kot radi imenujemo Tibetansko planoto, povprečno nadmorsko višino pet tisoč metrov. Himalaja je najmlajše in najvišje gorstvo sveta. Ker sta klimi Indije in Tibeta povsem različni, povzročajo mrzle zračne gmote iz Osrednje Azije in topli zračni tokovi Indije nenadne in nepričakovane vremenske spremembe. Iz letala je ob ugodnem vremenu vidno morje najvišjih vrhov našega planeta. Na severu skušamo v ledenem prostranstvu odkriti največjo stransko skupino pogorja, gorstvo Karakorum, vendar nemočni obupamo nad mogočnim gorskim labirintom. Sonce se je že začelo poslavljati, ko se je letalo spustilo na kašmirsko vojaško letališče. Sprejem je bil veličasten. Množica zbranega ljudstva Tempelj Birla v Neiv Delhiju lažnima groboma v posebnem prostoru. Snop svetlobe blodi po stotinah vrst marmorja, nabranega po vsem cesarstvu. Tudi zunanje ploskve mavzoleja so umetniško obdelane in nikjer ni najti ploskve, ki bi jo zgrešilo umetnikovo dleto. Amant-Kan-Širzi, eden od obeh načrtovalcev grobnice, je že takrat dobro poznal zakone in prevare optike. Grke okoli roba visoke stavbe se zdijo enake velikosti, toda poznavalci vedo, da se širijo proti vrhu. Tudi vitki minareti skrivajo tajno; nagnjeni so rahlo navzven in bi se ob morebitnem potresu zrušili tako, da ne bi poškodovali stavbe, ki jo obkrožajo. Edinstven je pogled na grobnico iz nekaj milj oddaljene cesarjeve trdnjave. Odtod je užaloščeni cesar opazoval poslednje bivališče ljubljene soproge, ko so se iztekale ure nje--govega burnega življenja. Da bi imel mavzolej vedno pred očmi, je cesar dal vdelati v stene dragulje. Na brušenih ploskvah so odsevale bele kupole in vitki minareti, modra barva dragih kamnov pa je ob vsakem času prikazovala zgradbo, objito z namišljeno mesečino. Dragulji so že zdavnaj odluščeni iz sten in namesto njih vstavljena zrcalca. Lahkomiselni obiskovalci jih skrivoma kopljejo iz sten v veri, da so odnesli kdove kakšno dragocenost. Enak kot nekoč je ostal samo pravljično lepi pogled s trdnjavskega obzidja na nikdar izpeto ljubezensko pesem v belem marmorju onstran tihega vodovja reke Jumne. V naslednjih dneh se je naša skupina ločila; del potnikov je ostal v Delhiju, večina je odpotovala v Nepal, manjša skupina pa se je namenila v Kašmir. Ob imenu »kašmir« najprej pomislimo na slovite kašmirske volnene proizvode, vneti alpinisti zahrepenijo po sedem in osemtisočakih tega predela himalajskega pogorja, mnogi pa se bodo spomnili, da je Kašmir še vedno jabolko spora med Indijo in Pakistanom. Napis v delhijski letališki čakalnici, ki prepoveduje potnikom nošnjo hladnega in strelnega orožja, nosi še predvojno letnico. Potnike proti Kašmirju je kontrola pre-rešetala še posebno skrbno. Tako se je med pozdravnimi vzkliki ubrano skandirala neko ime, mnogo mož v uniformah pa je imelo zadosti opravka, da so zadrževali navdušeno množico. Sprejem pa ni veljal nam, ampak visokemu kašmirskemu dostojanstveniku Šejku Abdulahu. Njemu je bil torej namenjen tudi pozdravni nagovor v letalu! Prerinila sem se v ospredje, da si bolje ogledam markantnega moža, kije s svojo dostojanstveno pojavo zbujal pozornost že v letalu. Med navdušenimi vzkliki, ki so bili čisto podobni naši besedi »oče«, se je sprevod počasi bližal izhodu. Neke-, mu policaju pa je le šinilo v glavo, da ne . sodim k spremstvu in me je zelo vljudno, a odločno odvedel k sprejemnemu okencu v zgradbi leta- ; lišča. Pridružila sem se naši skupini in po daljšem premoru so nas taksisti odpeljali proti plavajočim hotelom na jezeru Dal blizu letne rezidence Kašmirja, starega mesta Srinagar. Mesto ima okoli tristo tisoč prebivalcev in leži v središču kašmirske kotline na nadmorski višini 1603 m. Reka Jhelumgadeli na več predeloV, povezanih z lesenimi mostovi. Mesto Srinagar je bilo osnovano že v 6. stoletju. V bližini naselbine je tekla stara »mogulska cesta« prek skoraj 3500 m visokega gorskega prelaza Pir Panjal. Za kraj je bil tudi pomemben tovorni promet, ki se je odvijal po težko prehodnih poteh čez prelaz Karakoruma v Osrednjo Azijo in nekoliko laže prehodna pot proti Tibetu in Sinkiangu prek gorskega prelaza Zoji-La. Z velikimi žrtvami in napori združeno pot preko tega prelaza je literarno obdelal nemški književnik B. Kel-lermann v enem svojih odličnih potopisov. Slejkoprej je tradicionalna obrt Ktišmircev ostalo volnarstvo* Prebivalci še vedno vzrejajo kašmirske koze. Iz ravnih, svilenih dlak živali, ki jih- češejo, pridobivajo material za izdelovanje najfinejših tkanin in volne za svetovno znane kašmirske šale in druge pletenine. Vrednost kašmirske volne dosega na svetovnem tržišču že sedaj astronomske višine, a prodajalci v Srina-garju prodajajo volno in izdelke po dostopnejših cenah. (Se bo nadaljevalo) A. Bizjak kotiček za ljubitelje cvetja izbrali smo Ključi za vijake so orodje, ki naj ne manjka nobenemu avtomobilistu, pa tudi pri hiši vedno prav pridejo. V pripravnem etuiu v velikostih od št. 6 do 22 jih imajo pri Slovenijaavtu v Kranju. Cena: 79,70 din za vas 0 %JI Sobota, 19. januarja 1974 -- Božjast je treba zdraviti V prejšnjem sestavku smo navedli vzroke in oblike božja-sti. Danes bi pojasnili, kako ravnati z otrokom, ki ima napade nezavesti. Ker vsak napad okvari otrokove možgane in nezdravljena bolezen vodi v težko invalidnost, je potrebno, da otroka čimprej vidi zdravnik. Včasih se postavlja diagnoza epilepsije le po opisu napadov. Danes ugotavljamo precej zanesljivo, ali gre za pravo božjast in za katero obliko s pomočjo elektroen-cefalografije ali kot temu skrajšano pravimo EEG. S pomočjo EEG aparature beležimo možganske električne valove, iz njihovih oblik pa sklepamo, za kakšno obolenje gre. Sele ko smo na podlagi opisa napadov in EEG posnetka natančno ugotovili, katero obliko božjastnih napadov ima otrok, lahko začnemo z zdravlje-njerm \ Posamezna antiepilep-tična zdravila pomagajo le pri določenih oblikah obolenja. Zdravljenje je običajno dolgotrajno in uspešno le, če otrok zdravila jemlje vsakodnevno in dovolj dolgo ter natančno tako kot so predpisana. Praviloma mora biti vsaj dve do tri leta brez napadov in kontrolni EEG mora biti normaliziran, da bolnika lahko imamo za ozdravljenega in da lahko preneha z jemanjem zdravil. Prezgodnja opustitev le*teh privede največkrat do poslabšanja bolezni. Pri obravnavanju epileptič-nih otrok so zelo pomembni tudi psihološki dejavniki, ki v mnogočem vplivajo na število napadov. Bolniku in njegovim staršem moramo vcepiti optimizem, skrbeti moramo za ugodno otrokovo počutje doma in v šoli ter preprečevati čezmerno omejevanje normalnega otroškega življenja. Če so bolni otrok in starši dovolj vestni, je pomoč zdravnikov in psihologov uspešna v več kot 80 odstotkih. Pri polovici otrok napadi popolnoma prenehajo, pri ostalih pa se njihova pogostnost močno zmanjša. Izboljša se tudi njihova vedenjska slika, tudi umsko se bol je razvijajo. dr. Milivoj Veličkovič V__/ OZD Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje naslednji prosti delovni mesti: vodje statistike Pogoj: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta ustrezne prakse; saldokontista Pogoj:' srednja strokovna izobrazba- ustrezne smeri in 2 leti ustrezne prakse. Poseben pogoj je poskusni rok 3 mesece. Prijave sprejema kadrovski oddelek Gorenjske predilnice 15 dni po objavi v časopisu. Razpisna komisija pri obrtnem podjetju Elita moško in žensko krojaštvo Bled razpisuje po 43. in 45. členu statuta prosto delovno mesto direktorja podjetja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo poklicno šolo tekstilne stroke in mojstrski izpit za krojača ter 15 let delpvnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Vlogi morajo kandidati predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Vloge pošljite na naslov: Razpisna komisija pri podjetju Elita, moško in žensko krojaštvo Bled v 15 dneh po objavi. Podjetje za turizem, transport in gostinstvo Ljubljana KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Jesenice razpisuje prosti delovni mesti: ekonoma Pogoj: kvalificiran gostinski ali trgovski delavec, 5 let prakse in vodstvene sposobnosti; * blagajničarke pri registrirni blagajni Pogoj: kvalificirana gostinska ali trgovska delavka, zaželena praksa na podobnem delovnem mestu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Žifo Ljubljana TOZD Pekarna Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. snažilke za proizvodne prostore pekarne Kranj 2. snažilke — čistilke vreč za skladišče mlevskih izdelkov 3. transportnega delavca v skladišču mlevskih izdelkov Pogoj: pod 1.: delo pretežno v popoldanskem času; pod 3.: vojaščine prost. Nastop je možen takoj. Prijave sprejema uprava TOZD do 25. januarja 1974. Občinska konferenca ZMS Jesenice Veletrgovsko podjetje %Cji0XXJL, Kranj vabi k sodelovanju za delo v TOZD Skupne službe sodelavce s srednjo in nižjo strokovno izobrazbo za delo v računovodstvu in sekretariatu (strojno knjiženje in obdelava finančne dokumentacije, strojepisje, stenografija). Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovsko-socialna služba podjetja Kokra Kranj, Poštna 1. jUTJ" LOKAINVES LOKAINVEST Škofja Loka lAmniif IUMI jy|estnj trg 3g IŠKOFIA LOKAl ° razpisuje zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov 1. Titov trg 4, Škofja Loka .(pasaža pri hotelu Transturist) 2. Mestni trg 5, Škofja Loka za storitveno-obrtrio ali sorodno dejavnost. Interesentom so na voljo pogoji najema pri razpiso-valcu od 20. januarja 1974 dalje. po sklepu predsedstva z dne 14. januarja 1974 razpisuj« delovno mesto administratorke Pogoji: dokončana srednja administrativno-upravna al« ekonomska šola Poskusna doba traja dva meseca. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe do 31. januarja 1974 na naslov: Občinska konferenca ZMS Jesenice* C. maršala Tita 86. {f|l SOJKI l^raiO iVilJ industrija gumijevih, usnjenih ^Bdfl in kemičnih izdelkov razpisuje na podlagi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij prodajo odpisanih osnovnih sredstev, in to: osebni avtomobil ZASTAVA 125 PZ v nevoznem stanju Lieitacijska prodaja bo 24« januarja 1974 ob 8. uri v obratu II. Save Kranj, obenem bo tudi ogled avtomo* bila. Pravico do sodelovanj* imajo vse pravne in fizičn® osebe. Le v malokateri kopalnici sta umivalnik pa tudi ogledalo nameščena tako, da ju zlahka dosežejo tudi otroci. Če se že ne da napraviti drugače, pa otrokom pripravimo nekakšne podstavke. Primerne so plastične posode, ki jih ne potrebujemo več, ali kaj podobnega. Da pa ne bo podstavek tako pust, ga prelepimo s frotirjem v veselih barvah. Pravi boutique vezalk imajo na Kokrinem oddelku pozamenterije v GLOBUSU; na voljo so vam vseh vrst in barv. Cena: od 2,60 dalje Marta — Plašč ima koničast izrez in je krojen poloprijeto. Zapenja se z gumbi v eno vrsto. Rokavi so z manšeto. Plašč sega čez kolena. Kombinacija je vidna iz skice. Cena: 142,50 din Novo vrtno leto Piše ing. Anka Bernard Prezgodaj je še, da bi začeli z delom na vrtu, je pa sedaj pravi čas za razne nasvete in načrte za vrtnarjenje v novi sezoni. Čeprav je zima, narava le navidezno miruje. Pod snežno odejo aH zmrznjeno zemljo se pripravljajo na cvetenje spomladanske čebulnice in trajnice. Tudi drevje in grmovje pripravlja svoje popje na cvetenje. Pozimi posvetimo posebno skrb zimzelenim grmovnicam v vrtu. Te pogosto trpe sušo in zato porjave. Ob toplejšem vremenu, ko ne zmrzuje, jih izdatno zalijemo (posebno ob hišni steni) ter tla prekrijemo z listjem, slamo, smrečjem ali šoto, da jih zavarujemo pred izhlapevanjem. Po namočeni trati v vrtu se stopinje še dolgo poznajo, zato se hoje po trati izogibajmo. Sadno drevje in vrtnice zavarujemo pred močnim zimskim ožigom. Prve premažemo z apnenim mlekom, druge pa rahlo zasenčimo s smrečjem. Mnogi mislijo, da sodi obrezovanje drevja ln grmovja ter škropljenje med obvezna zimska vrtna opravila, kar pa ne drži. V zadnjem času opuščamo zimsko škropljenje drevja in jagodičevja s hudo strupenimi pripravki, ker lahko povzroče na drevju večjo škodo. Z ustreznimi pripravki škropimo spomladi ob brstenju. Sadno drevje ne obrezujemo pretirano. Praviloma je zimska rez potrebna le za formiranje krone. Nerodne odganjke razredčimo oziroma izrežemo že poleti, ko.odženejo. Živo mejo in drevje ob cesti po možnosti zavarujemo pred cestno soljo, ki lahko povzroči večjo škodo. Če soljenja ne moremo preprečiti, speljimo vsaj površinsko vodo proč od meje, da se ne nabira preveč koncentrirana solna raztopina ob meji. Pozimi naj v vrtu ne manjka ptičja krmilnica z izdatno ptičjo pičo. Če v službi in potem še doma veliko sedite, se rada nabira maščoba na sedala, na stegnih in na trebuhu. Vaja, ki je na sliki, je imenitna prav za razgibanje mišic na teh predelih. Ležemo na hrbet, skrčimo kolena, natof)a dvigujemo hrbet in sedalo. Začenjamo s tremi do petimi dvigi pred spanjem, nato pa povišujemo število vaj do dvajset vsak večer. Radka iz Radovljice — Prosim, svetujte mi model plašča iz volnenega blaga, katerega vzorec prilagam. Blago je uporabno na obe strani, zato bi bila možna tudi kaka kombinacija. — Stara sem 16 let, visoka 165 cm in 56 kg težka. Termos steklenice malo drugače, kot smo jih vajeni. V Murkinem ELGU v Lescah se dobe v obliki poslikanega vrča ali opletene s protjem; uvoz s Kitajske. Tale keramični servis za pravo kavo ima malo vidje skodelice od običajnih in je izredno lepe rdeče barve. Dobi se v Škofjeloški NAMI. Včasih je prehod iz otroške banjice v veliko kad zelo težaven. Otrok se boji velike kopalne kadi, saj se v njej počuti precej izgubljeno. Kopanje bo spet prijetno, če ga za motimo z raznimi plavajočimi igračkami. Da bodo vedno pri roki in+jih ne bomo iskali Šele takrat, ko otrok od strahu že joka v kopeli, sešijmo frotirasto vrečko in jo obesimo nad kad. Tako bodo igrače pri roki, pa tudi otrok jih bo takoj zagledal in bo pomirjen. Cena: od 38,60 do 79,70 din s katerim ' no 111 tr«ovsko središče v severni Siriji, Halah, 6. tros, enoceltfno klicno te-norveško obal« u razm!1('z,lJt'j() »rezcvetnice, II. etilni alkohol, vinski cvet, 12. Lofots'ki otoki pred zver iz družine r f nu's,° v AnKl"ji. zahodno o«l Londona, 15. predor, 17. telesna drža, 19. z aporedn i h stri.l™ KaliKralija, 22. črna žival, 23. kratica za Narodno obrambo, 24. puška na več 2!'- slovenski r.i« t i /na za kemično prvino renij, 27. glavno mesto in pristanišče Alžirije, Alger, "vtoniohilska / L pov,t;Stl 17 kl,)efl. časovni term » w alT >)rvino natrij, 41. ocet, 42. odprt avtobus za krožne turistične vožnje, njem Ni|u 4«, i, i' za A,hllon> najznamenitejši junak pred Trojo, 48. pripadnik plemena ob Zgor- K'avnini meston' a," ,,ur',ral"a vr,v z zanko- r,°- apatičen človek, 52. veselost, 54. grška pokrajina z mestom Atene, 55. reka, ki teče skozi Maribor. Panje, 5, oštam'kV P!,lolok * f-:Kt'jskc-ni morju s Sveto goro, 2. industrijska rastlina, .'i. eden, 4. pote-flilno fronto <) ol!,,? -°nja', ■ po v Kataloni iit i T "T/"' «lasl,l'"° znamenje z'a ton, 18. prostor, površina, 20. špansko Arabije, 28 Žart, hll? nWV?' I4' "Jemanje koncev vrstic v pesmi, 25. pristanišče na jugu tarstvom 35 voliliJ 1J V hT.,e /,)la' rabe,J. ;M- (,1»">ik ali umetnik, ki se ukvarja z zla-'^n, 3<). s(,/;oči«. » I. -VJe}.. ! /,vezi' desn' t)nt()k Volge, .'17, naravoslovje, 38. kamboški general •r"--ak za kemK;;^1tifi^sasss'(lih-^p,wrod-17 M,elji ',ro«• akademija, 19. ZI 41. ara, 42 , ei^ti Ji'tli mVOJO' 3°' toak'ta. manever, 114. sila. 35 Kas °Cejatl' 44■ AKL 4-r>. NH, 46. primadona,.48. Re, 49. šatraji, 51. Irl 20. liro, 22. ambreti, 23. 35. ječa, 36. Ales, 38. čorba, Irkutsk, 53. Ariana, 54. Ras izžrebani reševalci ■'Šorlijeva«" ''"i! ^eHit.t'v- - 'zžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Frane Soklič, prejme Viktor It- .X V° (il"' ^nćka Sok, 64240 Radovljica, Mošnje 46; 3. nagra« kt°r Uran,e. 64207 Cerklje 163. Nagrade bomo poslali,.,, pošti. 64000 Kranj, lo (30 din) pa tukaj »talno piha zahodnih. Zakaj sprašuje Zobobol v vesolju Vesoljska posadka skylaba III, ki še vedno kroži okoli zemlje, je ta teden potolkla vse rekorde bivanja človeka v vesolju. Na tako skoraj šest tednov dolgi poti se lahko človeku — tudi vesoljcu — marsikaj primeri. Vesoljci morajo zatorej poleg vsega drugega znati tudi izpuliti ali plombirati zobe in dati injekcijo. Pravijo, da je puljenje zob v vesolju celo enostavnejše, saj pacienta v breztežnostnem prostoru lahko postavijo na glavo in se lotijo zoba v zgornji čeljusti. Šesterčki Pred kratkim so se v Južni Afriki prvič rodili šesterčki. Mati je stara 25 let, srečni dogodek pa se je pripetil v porodnišnici v Capetoivnu. Doslej so se šesterčki na svetu rodili pet ind vaj set k rat. Obleganje Himalaje Kar enaindvajset ekip iz osmih držav bo skušalo to pomlad osvojiti najvišje himalajske vrhove. Največ ekip, kar devet, bo iz 'Japonske, ostale pa iz Španije, dužne Koreje, Britanije, Italije, Avstrije in od drugod. Novost pri letošnjem osvajanju je predvsem v tem, da nepalska vlada ne bo več dovolila sodelovanja šerp pri odpravah, če zanje prej ne bodo plačali zavarovanja. Tudi opremljeni bodo morali biti prav tako kot drugi alpinisti. Doslej je že precej dobrih šerp izgubilo življenja, ko so vodili alpinistične odprave, njihove družine pa so ostale nepreskrbljene. Klub stoletnikov Glavno mesto sovjetske republike Kazanstan Alma Ata je dobilo kaj nenavaden klub — klub^ stoletnikov. Ze ime kluba pove, da so člani lahko le vsi, ki so že dopolnili sto let. Za sedaj je v klubu 40 članov. Za stolet-nike skrbe zdravniki gerontologi, predpisali so jim posebno dieto, zahtevajo od njih redno telovadbo in pa dnevno zaposlitev. Zdravniki skrbe tudi za okoli 050 prebivalcev Alma Ate, ki so stari od 90 do 100 let. Vzrok za tako veliko število stoletnikov v tem mestu z 800.000 prebivalci bi lahko iskali v posebnem načinu prehrane in tudi v ugodnem podnebju. Cigareta med vožnjo Norveški prometni strokovnjaki menijo, da kajenje za volanom ogroža varnost na cesti in bi ga bilo treba omejiti ali celo povsem prepovedati. Raziskava, ki so jo napravili, je pokazala, da voznik s cigareto manj pazi na prometne znake in prepozno zavira. Strokovnjaki menijo, da kajenje vpliva na živčevje in zmanjšuje reflekse, da ne omenjamo tega, da cigaretni dim ovira tudi pregled iz vozila. Nevarni predor Znano je, da so že sprejeli načrte za gradnjo predora pod Rokavskim prelivom. Zdaj pa so se oglasili nasprotniki takšne povezave med Francijo in Veliko Britanijo. Trde, da ne bi bilo rešitve za v/e, če bi nenadoma v predoru izbruhni! požar. V 50 kilometrov dolgem predoru bi lahko naenkrat umrlo tudi do 10.000 ljudi. Poti predoru so tudi sindikati pristaniških delavcev. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (3. zapis) Tole, naslednjo pripombo, bi sicer moral povedati že takoj v začetku pisanja — a mislim, da le še ni prepozno: značilno narečno ime za koroške slovenske vasi je ves, torej Svetna ves, SinČa ves, Loga ves idr. — Odločil pa sem se za knjižno, vseslovensko obliko vas. Sicer pa tudi naši Korošci sami že opuščajo staro obliko in se tako, na tih manifesta-tiven način prištevajo k narodu, ki ima narečij mnogo, a književni jezik skupen. j SPOZNAJMO ŠE ROŽANE! e tako iepa dežela brez ljudi ^^bi bila prazna in dolgočasna v Kožu pa vsevdilj krepko žive veseli ljudje. Sloviti koroško-nemški pisatelj Josef Friedrich Per-konig (po očetu Slovenec, po materi avstrijski Nemec), ki je za koroške Slovence večkrat zastavil odkrito in pošteno besedo, je, sam kot Rožan, takole označil svoje ožje rojake: Prijazne rojenice so stale ob zibelki Slovenca iz Roža in mu sprostile jezik; njegovo narečje ni tako trdo kakor narečje Ziljana, saj zveni kot pridušeno petje . .. Verjetno se tega niti ne zaveda, saj je preprost človek, ki rad poje in se ne Ha motiti od premišljevanj in predsodkov. Tega človeka sem srečaval od svojih otroških let sem v mnogoterih podobah in sem že zgodaj zaslutil, da se pod ruševnato, revno obleko skriva nekaj, kar je vredno ljubezni. To je preizkušen pogum voznikov in drvarjev v karavanških grapah, je kljubovalna, a značajna trma Sela-nov, skromnost boroveljskih puškar-jev, sanjava zamišljenost kmečkih ljudi s pšeničnih polj. V sebi pa so vsi Rožani vedno čutili moč, ki je doslej obvarovala njihov rod in ga krepi še danes. POT Z LJUBELJA Spotoma, ko se z ljubeljske višine (1370 m) spuščamo v komaj 500 m nad morjem ležeči Rož, je prav, če potem, ko se za kratek čas ustavimo pri Maleju v Brodeh (Loibltal), pogledamo še v nekoliko odročni Slovenji Plajberk (Wind. Bleiberg). Lepa cesta v ta res še slovenski kraj se odcepi na tako imenovanem Malem Ljubelju (Klei-ner Loiblpass), pri Sopotnici, le nekaj kilometrov od meje, ko se glavna cesta izpod znanih galerij in. čez Hudičev most spet vzpne v breg. Slovenji Plajberk je — kot ime pove — slovel nekoč po svojih svinčenih rudnikih. Gorska občina leži v višini 945 m, ima pa le nekaj čez 1000 prebivalcev. Najdragocenejša lepota tega skritega kotička še slovenske zemlje pa je prostrana gorska dolina — precej podobna naši Logarski dolini — Žabnica (Bodental). Dolina je obrnjena s koncem proti jugu, kjer kipita v nebo naš Stol (2236 m), Vrtača (2180 m) in Kozjak (2016 m).' — Povedati pa je treba, da poznamo na Koroškem še Plajberk (Bleiberg/ pod severnim pobočjem Dobrača (2166 m) in Pliberk (Bleiburg) v Pod jun i. Malokateri naš popotnik se odloči za skok do Slovenjega Plajberka in v dolino Žabnico — vsem se tako mudi v Celovec . . . No, pa pohitimo še mi — v Rož, seveda! Potovali bomo skozi turistično vasico Podgoro (Unterbergen) in slovito Kožentavro (Kirschen-theuer), znano v prejšnjih časih zaradi posebnega strojenja kož, posebno irhovine in izdelave kožuhov. Popotniki iz naših krajev se tu radi odduškajo — veliko gostilniško in hotelsko podjetje, z bazenom na prostem in z bungalovi na trati, vodi družina Mlečnik. — In tu smo že na pragu koroškega in slovenskega Roža! NA ZGODOVINSKIH TLEH Borovelj (Ferlach) se na naši poti hote nismo dotaknili, ker imamo v očeh sedaj le srednji Rož, ne spodnjega, kamor $odi pu-škarsko mestece. Še bo priložnost za ta obisk. Pot pa nas sedaj vodi proti zahodu skozi vas Strugo (Strau) in že smo v Kapli ob Dravi (Kappel an der Drau). To je ena najstarejših župnij v tem delu Koroške. Omenja se kot fara že 1. 1169. Cerkev pa je še starejša, menda že iz 9. stoletja. Tako stare ni nikjer drugje v Rožu; kraj ima ime po nekdanji stari kapeli — cerkvici. Svetna vaš (\Veizelsdorf) je nekako na pol poti med Kaplo in Šentjanžem v Rožu (St. Johann im Ro-sental). Vse so zelo stare vasi in doživeti so morale tudi turške navale, ropanje imetja in moritve starcev. Mladi fantje so_ bili odpeljani ter pozneje vzgojeni za janičarje, ujeta dekleta pa so morale služiti v turških haremih — kot Miklova Zala iz bližnjih Svaten .. . V neki stari koroški krajepisni knjigi sem prebral, da v šentjanški cerkvi (zgrajeni 1. 1169) hranijo zanimivo sliko, ki spominja na divjanje Turkov po Korotanu 1. 1492. — Sam pa omenjene slike nisem Videl. Ali sem preveč hitel ali pa jo prezrl? Seveda, povprašati bi moral! No, zdaj pa smo že na poti v — zaradi napak prevedenega imena že večkrat omenjeno Podsinjo vas (Hundsdorf). Je res neverjetno, ker Sinjski vrh (1577 m) nad vasjo so Nemci bolj naravno poimenovali kar Sinacher Gupf, zaselek Sine, tik nad Podsinjo vasjo, pa kratko in malo Sinach. Le kje so brumni ponemče-valci dobili potem pasje ime? Vem, pač od skrajšave Psinja vas! V tej vasi z lepim slovenskim imenom so bili prebivalci že v času pred prvo svetovno vojno narodno zavedni — 1. 1905 so ustanovili Slovensko pevsko in delavsko društvo. (Se bo nadaljevalo) ,V0 ZORMAN 78 Draga moja Iza te na ?lsTel razigrani druščini, če je ura pozna in žensko t! rt^,Nlč čudnega ni, če so se poigrali z mlado poklici; Je blIa skraJa samo nedolžna šala, morebiti so sveži ko7or:-nauJ Prin s° izvedeli opravljivi jeziki, ljala. kdovAgMPe,pa so bile PrePnčane, da se je sama nastav-Take reči kozarcev je izpraznila prej v kuhinji. Užaljene ®LP°eeh 7\uj° ' • • so namigovali opravljivi jeziki, všeč, karkoli 5 P pa;?0 b,le prepričane, da je moralo biti ženski O ?abav kl P?čeli- samo naskrivPn Kendi niso govorili naglas, samo šepetali so, že b>li Hudi* T a-?gorčenjem ali s škodoželjnostjo, kakršni so preveč, da hihn'if"3 ,so (xi Ust do ust, a je bilo gospodov Greha < i ' la, ° Pokazali na očeta, ko se je rodila Polona. V nobeni u i-i Sarn° nJeno mater, zato si ieslnsn 7 , J1 niso Več pustili, da bi delala v kuhinji, P°lona je oknr^ ^ Rakovih njivah. menesebiloni M • e njlve' ko Je bila še v plenicah, ko k()šari na r *Ji° je Jema,a s seboj na delo in jo puščala v P njem, na , ko seje lahko sklonila za izoranim krom- Polontn o£ la t,Uch sama delati, gospodov je žt f iJe ?al v denarju in v ugledu . .. kdorkoli od tl'do delo Ce ' ' ' ' P()lona Pa je poznala samo revščino in Uzrem pod seboi M f sP°minom v zgodnja otroška leta, jo sveta okoli Lk • Wo®lla nie je na ramah, komaj sem se zavedel odrinjena in JS m,.stregla. Bila je kakor pes čuvaj, prav tako gospodarjev. manj Popadljiva, kadar je šlo za dobro njenih kante^z zabelo "Z?6'- mirU pred nJ°- Kar je izbrskal v naši kleti , »Kje si pred oči> da ga ne bi ufedla. vPričo tujih ljudi Salobir?« ga je vprašala kar na cesti, Salobjen k-Š?<< njedla. m se Je zmedel, kaj pa je vedel, s čim bi ga Polona rada »Sem mislila, da spet pobiraš,« je rekla zlobno. Salobir je samo pogledal v tla in zaklel. Polona pa ga ni izpustila in je še enkrat usekala. »Preklinjaš, žena pa dela pokoro za-te. Reva je najbrž spet ves dan preklečala v cerkvi.« S čim bi bila mogla Salobirja bolj prizadeti, kakor ga je lahko z ženo? Srečneži, ki nimajo nič takega, česar bi se morali sramovati. Salobir je imel ženo, ki je res kar naprej tekala v cerkev ... pa tudi v župnišče... ki je še otroke nagovarjala, naj. molijo za očeta. Nič ni pomagalo, če jo je Salobir pretepel.. . odšla je na cesto, pa če je bila vsa marogasta. In nič ni pomagalo, če jo je zaklenil... ušla mu je skozi okno. Salobir je bil prepričan, da samo zaradi žene v življenju nikoli ničeSar ne bo dosegel. Tudi Polona je imela oster jezik. To je bilo skoraj vse, kar je dobila po materi. Oster jezik pa bajto za vodo pa revščino, ki jo je zaznamovala že ob spočet ju, ne šele ob rojstvu. Zaradi jezika se je Salobir Polone bal, zaradi njene revščine pa je bil pred njo brez moči. Kaj pa naj bi ji vzel? Česa pa naj bi jo obtožil? Da je razredni sovražnik . . . Polona ... ki njenega ni bilo dosti več, kot je imela na sebi? Pod našo streho pa je Poloni revščina sproti pobirala samozavest, zato je pri mizi zmeraj sedla nekam navogal, čeprav je bilo dovolj prostora, zato je umikala pogled, zato mi nikoli ni naravnost povedala, kaj misli o meni. Zanjo sem bil Novakov, čeprav nekoliko izgubljen, o Novakovih si pa ni lastila sodbe. Polona je prihajala skoraj vsak dan in ostajala do večera. Potem ko smo izgubili Ano, ko smo vedeli, da se ne bo vrnila, je rekel oče: »Sami moški smo ostali v hiši...« Polona seje presedla, umaknila seje prav na rob klopi. ». .. to pa ni dobro . .. hiša brez ženske roke.« Polona se je opravičevala, še preden ji je kdo kaj očital: »Saj postorim, kolikor zmorem.« »Postoriš . . . ampak kmetiji je potrebna gospodin ja.« Gospodinja, to je pomenilo ključ od shrambe, pomenilo je prostor na zgornjem koncu mize in jedilnik za delavnik in jedilnik za nedeljo, pomenilo je skrb za hišo, za moške, da so snažni in zašiti. Polona je pogledala Staneta, potlej mene in nazadnje očeta in poskušala izvedeti: »Bo prišla mlada?« »O tem nič ne vem.« »Pa ne da bi vi...« »Nobeden se še ne bo ženil,« je rekel oče. »Mislil sem, da bi tačas ti skrbela za hišo, Polona.« Očetova odločitev je bila nenavadna ... za Novaka. Nenavaden pa je bil tudi čas. Težko bi našli gospodinjo v tistih dneh... in Polona je bila skoraj domača... čeprav je bila iz bajte za vodo. Na obrazu se ji je pokazala zbeganost in tudi v glasu je bilo čutiti dvom, ko je previdno rekla: »Saj prihajam ...« Mislil sem, da bi bila za gospodinjo, ne za deklo.« Polona je pomolčala, pogledala je naju s Stanetom, kakor bi pričakovala, da bova ugovarjala, potem pa je skromno obljubila: »Napravila bom, kolikor bom zmogla.« Kdove kakše misli so se ji pletle v glavi. Morebiti je prebrala kdaj kako ljudsko povest, katero tistih solzavih zgodb o bajtarskih dekletih in o gruntih, morebiti je ob kateri teh zgodb tudi sanjarila. Kdo pa nima svojih sanj, kdo pa se ne zateka v svet namišljene veličine ali dobrote, ker je resničnost preveč vsakdanja? In kdo je imel večjo pravico do sanjarjenja kakor Polona... zaradi neznanega očeta, mislim. Morala je priti vojska, moralo je priti vse tisto, kar je prinašal povojni čas, da so se nekaterim sanje uresničile. Toda brž ko so postale dosegljive, niso bile več tisto, kar so obetale. Polonin pogled je izdajal vznemirjenost, strah in negotovost. »Ni treba, da bi se vsak dan vračala v bajto,« je odločil oče. »Anina kamra je prazna.« Gospodinja . . . ne dekla. Polona pa je bila zmeraj samo dekla. »Kar imaš cunj, jih prinesi sem!« je naročil oče. S svojo revščino se je preselila Polona pozno zvečer, ko so ljudje že spali in je bila prepričana, da je nihče ne vidi. I^e jaz sem jo opazoval skozi steklo na vratih vrh stopnic, kako se je z veliko pleteno košaro trudila pod kostanji. Nezaupljivo se je ozirala v okna in nemara je mislila na Novakovo hišo, kakor sem nekoč sam mislil na škofijo, ko nam je pater Karel pripovedoval v šoli o velikonočnem umivanju nog. Komun je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. ki lL# Breda je živela s svojo štirinajstletno hčerko v prijetni pritlični hišici. Njuno stanovanje je bilo snažno in zelo lepo urejena. Ljubila je svojo hčer, kot zna ljubiti le mati. Nekaj pa je vendarle pogrešala. Spet bi rada postala mati, toda njen mož in Matejin oče je žalostno končal v prometni nesreči. V nočeh brez spanca je mnogo premišljevala in odloČila se je, da se o tem pogovori z Matejo. Vedela je, da bi ona imela rada bratca, o tem se je prepričala. Večkrat ji je že pripovedovala, da je videla v sirotišnici, mimo katere hodi v šolo, nadvse prikupnega dečka. Vedno jo je otožno gledal in se ji smehljal. Zjutraj je Breda omenila to samo z besedico. Posvojenček Njena hči se je zdrznila, pogledala jo je, tedaj pa je planilo iz nje: »Mami, vzemiva tistega dečka iz sirotišnice, tako ljubek je. Nič več ne bi bila tako sama, imela bi ga rada kot svojega bratca. Prosim te, mami!« Breda je zaihtela. Solze so ji tekle po obrazu kot težke kaplje rose po rdečem cvetu vrtnice. Naenkrat je v njen obraz posijalo sonce in odločila se je. Odšli sta tja, kamor je Matejo že tolikokrat vleklo nekaj nevidnega, kar ni moč opisati. Zvedeli sta, da je petletnemu dečku ime Marko, da staršev ni nikoli poznal. Uredili so vse potrebno, da sta ga lahko posvojili. Prijazna gospa je poklicala Marka k Bredi. Prišel je tih, s plahimi koraki. Svoje žametasto rjave očke je sramežlji- vo pokril z dolgimi kot noč črnimi trepalnicami. Breda ga je prijela za eno roko, Mateja za drugo. Čutil je, kako mehki roki imata, čutil je, da ga bosta imeli radi. Tišino je pretrgala mlada mati, ki mu je dejala: »Marko, kar teta mi reci! Vidiš, to pa je Mateja, saj se že poznata, mar ne? Nikar se naju ne boj!« Toda njena trepetajoča usta so hotela govoriti drugače: »Sin, prosim reci mi mamica, reci mi to, saj te imam rada, mogoče bolj kot ima mati rada svojega rodnega sina!« Ko so prišli domov, sta mati in hči preživeli nekaj trenutkov v strahotni napetosti. Marko je stal sredi sobe ves nebogljen in gledal svoj novi dom. Čez njegov obrazek je šinil komaj viden smehljaj. Stekel je proti njima in ju objemal. Opazil je veliko siamsko mačko in se začel z njo igrati. Zraven pa je žlobudral o vseh mogočih stvareh v svoji otroški govorici. Mateja se je spogledala z mamo in obe sta se nemo strinjali, da je manjkal samo on. »Teta, zaspan sem. Kam bi lahko šel spančkat?« je vprašal mali junak. Breda ga je preoblekla in odvedla v sobo, kije bila do sedaj prazna. Položila ga je v posteljo, Marko pa je mislil, da tone v morje brez dna, tako mehka je bila blazina. Zaspal je, toda ne za dolgo. Mislil je, da sanja. Ob njem je stala ona in ga božala po laseh. »Mar je res tako lepo imeti mamo? Ali so vse tako dobre kot je moja?« je spraševal fantek. Odprl je oči, se zazrl v njene in zašepetal: »Mami, moja mami!« Sladke sanje so ga odnašale, dalje v neskončnost, doklgr ni-trdo zaspal. Breda je ponovno zajokala kot takrat, ko se je odločila zanj. Njihov dom je bil sedaj dom brezmejne sreče. / Majda Polajnar, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor S šolskih klopi Domaje lepo Moj najljubši kotiček je v stanovanjskem bloku v Bistrici — doma. V bloku je veliko stanovalcev in med njimi smo tudi mi. Naša družina je pravzaprav sestavljena iz dveh družin. Oče, mati, brat, njegova žena, sin in jaz sestavljamo to veliko in številno družino. Čeprav nas je toliko, se vendar dobro razumemo in v našem domu je prijetno toplo. Oče je kurjač in zato je bolj malo doma. Ima nagubano čelo, dokaz, da se trudi in dela kolikor zmore. T\idi mati ima že malce nagubano čelo, oči se ji iskrijo v sreči, če dobim kako petico. Će pa dobim kako slabo oceno, je užaljena in potrta. Njena velika dobrota se čuti na vsakem koraku. Tudi brat in žena sta z mano zelo prijazna, dobra in mi pri nalogah večkrat pomagata. Z bratovim sinčkom, ki mu iz majhnih oči sije razposajenost in nagajivost, sva velika tovariša. Velikokrat me pelje k moji omari in je toliko časa tam, da jo odprem in mu dam kako knjigo. Ko jo sprejme v roke, se mu oči radostno zasvetlikajo, ustnice se mu raztegnejo v prisrčen smehljaj in komaj reče hvala, že ga ni več v sobi. Nato zaprem omaro in sem vesela, da mu lahko vsaj nekaj podarim. Kadar imam čas, se z njim igram in takrat je zelo srečen. Metka Potočnik, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič i' Nova ptičja - krmilnica i Bil sem še majhen, ko mi je stari ata naredil krmilnico. Lepo mi jo je oopleskal in že je bila pritrjena na balkonski ograji. Vanjo sem vsv dni zvesto prinašal sončnice in drugo »nje. Ure in ure sem previdno opa-dbval ptice, kako so zobale zrna. Seveda so na red in čistočo pozabile, sfej je bilo polno lupinic po balkonu. Veter se je poigraval z njimi in jih i|iznašal po dvorišču. Toda iz leta v leto je bila krmilnica vedno bolj sjtara, zato smo jo morali zamenjati »novo. Sel sem k mizarju in ga prosil za padne deske. Z očetovo pomočjo sva jih hitro zbila skupaj in že je bila nova krmilnica pripravljena. Pritrdil spm jo na staro mesto z upanjem, da ptice ne bodo opazile spremembe. Zmotil sem se. Dva dni sem opazoval, kako bodo sprejele novo krmilnico, toda ptičkov ni bilo. Bil sem že ojbupan, a tretji dan je bilo bolj veselo. Prvi je prišel črn kos s svojim rumenim kljunom. Nato so se veselo vrstile siničke in vrabci, pa tudi got lobov ni manjkalo. Videl sem ptičke, kako so bile vesele, saj v zimskem času res premalo skrbimo zan je. Branko Žun, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Tovariš Tito med nami Šele peti dan smo bili v novi šoli, ko so nam povedali nadvse razveseljivo novico: obiskal nas bo tovariš Tito. Bolj se je kazalec na uri pomikal proti deseti dopoldne, večji je bil naš nemir, kajti veselje in sreča sta se od minute do minute stopnjevali. Najdražjega gosta, njegovo soprogo in spremstvo smo pričakali v zadnjem delu prostorne dvorane. Takrat se je med nami od ušes do udes širil pritajen šepet, poln neprikrite radosti: »Prihaja! Tovariš Tito prihaja!« Lica so nam zažarela še močneje, srca so vztrepetala J>od bremenom sreče. Vsi smo se ozirali k široko odprtim vratom dvorane, kjer je proti nam stopal človek, ki nam je izbojeval zlato svobodo, človek, ki je predsednik naše domovine, in poznan po vsem svetu. Hrupen aplavz je napolnil dvorano. Veseli smo bili njegovega nasmejanega obraza in v pozdrav dvignjene roke. Naš mladinski pevski zbor je zapel. Ko so se zvrstile recitacije, se je spet oglasil zbor, tokrat s pesmijo Lepo je v naši domovini biti mlad. Potem sem z dvema mlajšima pionirčkoma, ki sta v rokah držala darilci za tovariša Tita in soprogo Jovanko, stopila pred njiju. Kolena so mi klecala in srce mi je bujno utripalo, kakor bi mi hotelo s svojimi mogočnimi sunki razklati prsni koš na dvoje. Zdelo se mi je, da bo preglasilo še moj glas. Samo en stavek sem spravila iz sebe, več nisem mogla. Trema je bila prehuda. Od prevzetosti pred kom stojim, sem se v trenutku zmedla in prava beseda mi kar ni hotela iz ust. Nisem se mogla spomniti začetnih vrstic, čeprav sem jih še pred sekundo v mislih ponovila. Tovariš Tito in soproga sta se samo dobrodušno nasmehnila, jaz pa sem si morala pomagati z zapiskom na listu, pa naj sem hotela ali ne. S pionirskim pozdravom sem visokim gostom zaželela prisrčno dobrodošlico, izrazila naš ponos zaradi naziva šole po tovarišu Josipu Brozu-Titu in obljubila, da smo z njegovim imenom sprejeli tudi dolžnost hoditi po poti, ki jo je začrtal on — po poti napredka v socialistično družbo. Med govorom je bil moj obraz rdeč in po vsem telesu sem trepetala, kajti nastopiti pred tako visokim gostom ni malenkost. To je bilo moje prvo srečanje s predsednikom SFRJ, maršalom Josipom Brozom-Titom. Čeprav mi pionirski pozdrav ni šel ravno najbolje zaradi treme, pa tudi velike sreče, ki sem jo občutila, mi bo to srečanje ostalo v spominu vse življenje. Nadvse cenjeni gost se je poslovil s kratkim govorom, iz katerega je izžarevala toplina in velika ljubezen do nas najmlajših. Zaželel nam je še mnogo uspehov v šoli in poudaril, da je prihodnost v naših rokah. Za našo šolo je bilo srečanje s tovarišem Titom velik dogodek, ki ga bodo poznali tudi poznejši rodovi, za vsakega posameznika od nas navzočih pa nepozabno doživetje. Dragica Šeško, 7. a r. osn. šole Josipa Broza-Tita, Predoslje Veseli šolski radar V soboto, 29. decembra, je kulturno umetniško društvo OS Železniki Naša beseda pripravilo praznovanje dedka Mraza v obliki radarja. V telovadnici so se zbrali vsi učenci od 4. do 8. razreda in vsi tovariši učitelji. Pavčkova novoletna pesem je bila namenjena za čestitko vsem šolarjem in delovnemu kolektivu je poklonil pesmici Kje so tiste stezice in Mi ptičca zapoje mladi trio v sestavu Cvetka, Majda in Jože. Osrednja točka prireditve je bil Veseli šolski radar, ki sta ga vodili napovedovalki Nika in Sonja. Precej učencev je ob vstopu v telovadnico prejelo lističe z razpredelnicami, V katere so med potekom vpisovali začetne črke pravilnih odgovorov, podobno kakor Radijski radar. Prvi učenec, ki se je na napovedovalčev klic odzval, je imel možnost ugibanja številk od 1 do 6 in črk od A do F; npr. C-2. Če je zadel polno polje, se je oglasila spodbudna glasba in je imel pravico do odgovora; nagrada mu je pripadla šele, ko je vprašanje pravilno rešil. Nato je lahko ponovno ugibal. V primeru nepravilnega odgovora je zatem odgovarjala ekipa s po enim tekmovalcem iz 5., 6., 7., 8. razredov. Zadetki so vsebovali različne odgovore. Med drugim so bila vprašanja vzeta tudi iz šaljivih tekmovanj: dve skupini sta tekmovali s po dvema tekmovalcema v stepanju smetane. Potem pa je bilo treba smetano še pojesti! Gledalci so vpili, vzklikali in navijali vsak pač za svoje, tekmovalca pa sta se mučila, da bi čimhitreje spravila vase grenko smetano. Trud vseh štirih je bil poplačan z napolitanka-mi. Vprašani pa je vedel, iz česa se naredi smetana — iz mleka — in je dobil eno izmed posrečenih nagrad —■ radirko. ........ In kaj so pomenile začetne črke pravilnih odgovorov? Geslo ŽELIMO MNOGO SREČE. Že pred iztekom tekmovanja je pritekel pred mikrofon osmošolec Zoran in sporočil pravo geslo. Nagrajen je bil z umivalno gobo in moral je prebrati še navodilo za uporabo. Čeprav je že precej učencev odneslo svinčnike, lizike..., je radar tekel naprej, dokler se prerekanje med gledalci, kdo je prvi dvignil roko in ugibal, ni končalo. Končal se je Veseli šolski radar, ki je prinesel urico zabave, smeha in veselja. To je bil šolski dedek Mraz. Nagrade so bile razdeljene, mentorici KUD tovarišici Trojarjeva in Završanova sta si oddahnili, vsi organizatorji so bili srečni in zadovoljni. Od starega leta smo se poslovili z melodijami, ki jih je izvajal ansambel Mladi, mladi nadebudni pevki Majda in Cvetka pa sta nas še enkrat razveselili s popevkama Lidija in Ljubljanski zvon. Nas vse pa so popeljali v zaželeno srečno in mirno 1974. leto mladi foflćloristi s plesom Veselo proti Logatcu! Sonja Plešec, 8. c r. osn. šole Železniki Kruh Na stopnicah leži kruh. Otroci hodijo mimo in ga brcajo. Pomeni jim toliko — kot kos papirja. Helena Bešter, 5. r: osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika Obiščite trgovino traktorskih rezervnih delov, akumulatorjev in vseh vrst traktorskih in avtomobilskih gum v Kranju na Koroški cesti nasproti restavracije Park. Vse te artikle nudimo po tovarniških cenah in jih imamo stalno na zalogi. Podjetjem, ki so večji potrošniki gum, akumulatorjev in rezervnih delov, pa odobrimo posebne rabate. Trgovina je odprta od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v sobotah pa od 8. do 12. ure. znižanje cen obutve alpizia KRANJ Elektrotehniško podjetje — Kranj Koroška cesta 53 c razpisuje naslednja delovna mesta v 1. več K V elektro-instalaterjev z dokončano poklicno šolo. Delo za nedoločen čas. 2. K V elektromonterja za šibkotočne instalacije z dokončano poklicno šolo. Delo za nedoločen čas. 3. več nekvalificiranih delavcev i za elektromontažna dela v delavnicah in na terenu. Delo za nedoločen čas. 4. administratorko z znanjem strojepisja za delo v fakturnem oddelku. Delo za določen čas. Za vsa delovna mesta je določeno enomesečno poskusno delo. Prijave naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi. Vsi zainteresirani lahko pridejo v razpisnem roku na razgovor, kjer lahko dobijo vse podrobne informacije o razpisanem delovnem mestu. radio Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6, 15 19 ™ / d°po'dne) 11. 12. 13. 14. sobota, 19. januarja PionirJb ? iUtr°' 810 Glasbena matineja, 9.05 be Hm rM l. 9 35 Studio « najdene sklad-narni H« °lasbeni drobiž od ti. in tam, 11.15 Z dan 19 ini'" na Poti- 1210 Melodije za opol-in Dn it n o^'j811' nasveti, 12.40 Cez travnike in b^i Pnporočajo vam, 14.10 S pesmijo De vak' 16 40 Glasbena medigra, 17 20 p„ knJIžnfga trga, 17.10 Kitara v ritmu, 18 45 m?° v k,n(i' 18 ir> dobimo se ob isti uri, Minut« i80!1! 1900 Lahko nof- otroci, 19.15 Sonvnai . Jubljanskim jazz ansamblom, 20.(X) ansamMaJmu SVet in domovino, 21.15 Majhni 2220 °?daja za naše teden pesmijo in plesom v novi ?oo^program Odrn«lf» l dan> 1;1(K) Panorama zvokov, 14.00 sZbli m 77, kako Pa mi- 14-20 Majhni an-dobe b>niK Glasbeni variete> 15;i5 cvetoče 16 )5 ^P mrnel0dlJ' 1600 Fet minut humorja, 1640 p 'esnim orkestrom HTV Ljubljana, i Kezervirano za mlade, 17.40 Svet in mi, kiiovatoveVi«^?aSan0 DeržaJ- 1800 Vr"fih *to zabavn*'v('ev JJ^iprogram ClinL i,nOStt,ln družba- I9-2() Mihail Ivanovič " Ka. Ivan Susanin - opera v štirih dejanjih koncert,J22J55 nedelja, 20. januarja H 40 SU ;;jU,r°' Kadijska igra za otroke, varL; »nrepza mla,d,no- 9or> & Pomnite, to-"eti ',i i a', avz- 1115 Naši poslušalci tst.t ,, m pozdravila M), 14.05 Humoreska tegatedna - A. Stnndberg: Nadomestilo. 14 25 Nedelj Z velikimi zabavnimi orkestri, 15.05 repor S' l7M Nede|j»k" 18 (H) R«,iii'i/ opularne operne melodije, «em • «"k,VEar """u Balada 0 žek'z" havne glasbe^» a»sambli za- Glasbenp rL!' . j Uhko nof- °troc , 19.15* 22*) ZanlJ edn,te' 2000 V "«deljo zvečer, n < > k t u r n (2.) 1*5 J a'z z /. a *vs!T'' Uter*rni 80?'/ PuOKram zaik, S NeSi!^^ iultr"' 8-4<> Glasbeni mo-cocktail /,20 f' Spreh,Kii-,2()<) Opoldanski I4(K> PoDinteJ» ,rL>albl,rna lahke glasbe, Naši krajfIn ljudje "a 202' Tretji program U05 Nedeljska večerna reportaža, 19.15 kramo, kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije ponedeljek, 21. januarja P sL "vet nJr r- 10 Glasbena mat'neja, 9.05 'ahke £ rT J!r '5 Z«odb' 9 20 P'sana paleta namf doma in 1 ^ vsakogar nekaj, 11.15 Z »tud u lf 1230 kKit"12L ° Majhni an8ambli v mi Dihalnimi j met|jski nasveti, 12.40 S tuji- 14 10 Amaters^T hrnl' ^ FriPoroča)° vam, šalci čestS zbo" POJO, 14.30 Naši poslu-Strauss B frl i" pof ravljajo' 1540 H.chard lu, 16 (X) v r ! za k|avir in orkester v d-mo-Koncurt ... * ? i lfi'45 M"da za vas, 17.10 Klasb« «iP° ?'Jah Poslušalcev, 18.15 I^hka !S rS lh avt"rJev, 18.45 Interna 469 blorn VW noč otroci, 19.15 Minute z ansam-ni konc^r ^^f1^1, 2()0° Stereofonski oper- Stel^SzfS^r r kaskad\221-> Za V Popevke se Vrsti jo noktl,rno' 2315 Program govori iT^rf, ZV0kVv' 14 00 Nenavadni po-variete telegrami, 14.35 Glasbeni reT l6(Ž) K^el0dlJe iZ film°V in «lasbenih Popevka 16 in »rni m0Zalk' 16 05 Slovenske Pota k 40 Nervirano za mlade, 17.40 Borf.fo i 88 gospodarstva, 17,50 Z ansamblom Plesnin U^aka- 180<) Izložba hitov, 18.40 S r'esnim orkestrom RTV Ljubljana TJetjl program naček rZb°rovske zakladnice, 19.30 Leoš Ja-19 50 Nas PVCCI° za klavir in P'halni ansambel, baletnih ®ksP®rimentalni studio, 20.35 Glasba da e S°,dr0V' 2115 VeCeri Pri slovenskih skla ezije anCZ Matifič- 22 55 Iz slovenske po- torek, 22. januarja ^a šolarje J p n 8',10 Glasbena matineja, 9.05 Samo zbor RTV u k: M,ali "Pomik. 9.35 Poslu-na koncertn«L °eoKrad, 10.15 Simfonični plesi Poti, 12.I()zJ!," 1115 Z »ami doma in na 12 ;«) KmetiUt; barve orkestra Mantovani, »ambli, 13 30 pl' nasveti, 12.40 Z domačimi an-K'asbeniki' l4 /nPM°fajo vam- 1410 Srečanja z sopranistka M . potl s kitaro, 15.40 Poje 1640 Naš o„H.ntr,rrat Cahall<:' Vrtiljak, na in gosta n lr o Koncertni oder za domači-roni Jackie Vi Svet tehnike, 18.15 Z orkest-19(W UhkoGn r0"' ,8 ;J° V torek na svidenje, ___R0 nof- otroci. 19.15 Minute z ansam- Ulica MoSp p°rerj8ki ti8k«. Kranj, »Gorenjski »H^ i/a L Stavek: CP ieno ToHii/ ,Krani- tisk: Zdru- Li«bljana » L Udska Pravic«. Urednistv« ^P'^eva 2. - Naslov M°še PiT^nir U,prava ,i8ta: Kranj, Pri SUR .7" Tekoći račun 51500-601-1 o««, Kraniu Številka "rednik i?94 ~ Te'®foni: glavni "Prava 21 i«n°VOrni ur«dnilc in novinarjf 1-2\9°. uredništvo 21 -835, is^'^ssstr^fs. 30 dinf celf«118 din' Pw,letna ^OprJćepna ^ 1 številko 70 par. Pristoin Pametnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 blom Jožeta Privška, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — R. To-movič: Aricijski gaj, 21.19 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Torkov nočni koncert Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Za šolarje, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.4» Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkest rov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20,35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Flandrij-ski festival 1973, 22,55 I/, slovenske poezije SREDA, 23. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni noeovori. 9.25 Otroške iere. 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije — znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40'Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Giuseppe Verdi: sklepni prizor opere Rigoletto, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Odskočna deska, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Naj narodi ,pojo, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Ko-mornoglasbeni studio, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Za šolarje, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.(X) O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17,50 S slovenskim pevcem Alfijem Nipičem, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasijo Tretji program 19.05 Pavel Sivic: Beseda in glasba, 19,50 Cem-balistka Marina Horak, Ž0.05 Slovenski zborovski skladatelji: Marij Kogoj, 20.35 Deseta muza, 20.45 Konlorni orkester iz Toulousa, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22,55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 24. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za šolarje, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje, 14.40 Mehurčki, 15.40 Mihovil Logar. Zlata ribica, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek — W. Hildeschei-mer: Zabava v ateljeju, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Lj ubijana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s triom Silva Stingla, 20.(K) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Pahorjev komorno-glasbeni večer Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.(X) Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17,50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske operne literature, 19.45 V korak s časom, 20.(X) Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Japonska zborovska glasba, 21.00 Salzburški festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 25. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za šolarje, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 1L15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 L. van Beethoven: Sonata v As-duru, op. 26, 16.00 Vrtiljak,. 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca, 20.00 Top-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 12.40 Izletniški kažipot, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Za šolarje, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — P. Zidar: Romeo in Julija, 20.00 Minute za Faureja, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije umrli so V kranju Tič Ivan, roj. 1910, Lešnik Ana, roj. 1903, Istenič Albina, roj. 1891, Ožbolt Franc, roj. 1905, Antrata Zorko, roj. 1912, Mehle Franc, roj. 1898, Maček Friderik, roj. 1906, Jekovec Gabrijela, roj. 1898, Perko Alojzija, roj. 1878, Kozjek Magdalena, roj. 1892, Cemologar Vincenc, roj. 1908, Javornik Aleksander, roj. 1922, Geržinič Ivanka, roj. 1884, Košnik Katarina, roj. 1897, Kopač Franc. roj. 1893 VTR2IČU Sajovic Boštjan, roj. 1972, Zupan Anton, roj. 1903, Slat nar Frančiška, roj. 1908 Kranj CENTER 19. januarja amer. barv. film LEGENDA O ČRNEM CHARLEYU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma JEREMIAH JOHNSON ob 22. uri 20. januarja Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA, 2. del, ob 10. uri, amer. barv. film LEGENDA O ČRNEM CHARLEYU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma CABARET ob 21. uri 21. januarja amer. barv. film JEREMIAH JOHNSON ob 16., 18. in 20. uri 22. januarja amer. barv. film JEREMIAH JOHNSON ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2lC 19. januarja amer. barv. film NOČNA PATRULJA ob 16. uri 20. januarja šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA, 2. del, ob 14. uri, amer. barv. film NOČNA PATRULJA ob 18. uri, amer. barv. film SOUNDER ALI PASJE ŽIVLJENJE ob 20. uri 21. januarja šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA, 2. del, ob 16. uri 22. januarja ital. barv. film NA UKAZ PODZEMLJA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. januarja ital. barv. film HOMO EROTI-CUSob 18. in 20. uri 20. januarja ital. barv. film HOMO EROTI-CUS ob 15. in 17. uri, danski barv. film JAZ ŽENSKA, 3. del, ob 19. uri 22. januarja ital.-špan. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALASH ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 19. januarja ital.-amer. barv. film TRIJE N E UST liA S L JIVI ob 18. in 20. uri 20. januarja ital.-amer. barv. film TRIJE N E USTRA S L JIVI ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 17. uri 22. januarja amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 18. in 20. uri Radovljica 20. januarja nem. barv. film VELIČASTNI TONY CARRERA ob 18. uri, angl. barv. film DEKLE Z OTROKOM ob 20. uri 21. januarja franc.-špan. barv. film PUSTO-LOVSCINE VELIKANA ob 20. uri 22. januarja kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 20. uri Škofja Loka SORA 19. januarja angl. barv. film MARJANIN TAJNI SAFE ob 18. in 20. uri 20. januarja angl. barv. film MARJANIN TAJNI SAFE ob 18. in 20. uri 22. januarja ital. barv. film DRAKULA PROTI F liA N K E N ST EIN U ob 20. uri Železniki OBZORJE 19. januarja ital. barv. film PRIMER MATEJ ob 20. uri 20. januarja ital. barv. film PREKLETI OBRAČUN ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 19. in 20. januarja franc. barv. film AGENTI LJUBIJO STRELJANJE 21. in 22. januarja amer. barv. film FRENZY (BLAZNOST) Jesenice PLAVŽ 19. in 20. januarja amer. barv. film FRENZY( BLAZNOST) 21. in 22. januarja fraric. barv. film AGENTI -------ST---------- LJ UBI JO STRE LJ A N J E Kranjska gora 20. januarja ital. barv. film NEVIDNI SOVRAŽNIK Javornik DELAVSKI DOM 20. januarja amer. barv. film DOC HOLLI-DAY, amer. barv. film SMRTNA PISTA Kabaret Režija: Bob Fosse Gl. vloge: Uza Minnelli, Mi- chael York, Helmut Griem O filmu, kakršen je Kabaret Boba Fossa, ni težko veliko napisati, saj o tej mojstrovini lahko govorimo samo v super-lativih, vendar je moč pisane besede veliko premajhna, da bi vsaj približno lahko predstavila to veliko mojstrovino, ki sodi v sam vrh filmskega ustvarjanja nasploh. Dokaz za to niso samo zlati kipci, osem Oskarjev, ampak tudi nedelje-ne ocene gledalcev doma in po svetu. Zgodba o mladi plesalki, ki živi svoje življenje in se ne pokorava nikakršnim družbenim normam, se dogaja v tridesetih letih v Nemčiji, se pravi v času, ko se je že močno razrasla rakasta tvorba — fašizem. In prav rast fašizma je v filmu nakazana postransko, a dovolj jasno, da daje ton vsemu dogajanju. Posebna odlika filma je zraven vrste drugih stvari tudi igra nosilcev glavnih vlog. Morda je Helmut Griem v vlogi voditelja kabarejskega programa ostal nekoliko v senci odlične Lize Minnelli, vendar se mi zdi, da ima prav on veliko zaslug za uspeh filma. Skratka, Kabaret je enkratno delo, film, ki ga morate videti. Opozorim naj še na dreviš-njo premiero filma Jeremiah Johnson, ki prav gotovo zasluži več pozornosti. M. G. _ J GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava fotografija I »POKRAJINA 73«. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ulici št. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI. V galeriji v Prešernovi hiši je na ogled razstava slikarja GUSTAVA JANUSA. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 16.—18. ure razen ponedeljka. SOBOTA, 19. JANUARJA 9.00 TV v šoli (RTV Beograd), 12.55 VVengen: Svetovno prvenstvo v smuku za moške — barvni prenos (EVR), 16.25 Košarka Crvena zvezda : Jugoplastika — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni fil m, 19.05 Gledate TV, poslušate radio? — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.(X) TV dnevnik, 20.30 3 x 7 — kviz, 21.30 Pravnuki — barvni risani film, 22.00 TV dnevnik, 22.15 Colditz — serijski barvni film (RTV Ljubljana) NEDELJA, 20. JANUARJA 9.25 Poročila, 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo) 11.05 Otroška matineja: Zaklad ob reki, Enciklopedija živali, Pravnuki, 12.35 Wengen: Svetovno prvenstvo v slalomu za moške — barvni posnetek in prenos, 15.20 Po domače z ansamblom Borisa Terglava — barvna oddaja, 15,50 Pisani svet, 16.35 I'rvi aplavz, 17.30 Za konec tedna, 18.(X) Poročila, 18.10 Materino srce — sovjetski film, 19.45 Barvna risanka, 2().(x; TV dnevnik, 20.30 A. Medved: Rendez-vous, 21.30 Spust s Škrlatice — barvna reportaža (RTV Ljubljana), 22.00 Športni pregled (JRT), 22.20 TV dnevnik (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 21. JANUARJA 9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 Spet doma — lutkovna serija Kurir Gregec, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.30 Kaj hočemo — ob tržni pregled JESENICE Solata 10 do 33 din, špinača 9 do 10 din, korenček 4,50 din, jabolka 5 do 6 din, poijiaranče 6,20 din, limone 11 din, česen 35 din, čebula 4,50 din, fižol 7,50 do 12,80 din; pesa 3,50 din, kaša 9,45 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,45 do 1,55 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 48,50 din, klobase 41 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 4,40 din, kisla repa 3,40 din, cvetača 12 din, krompir 2,20 din kraNJ Solata 12 din, špinača 15 din, korenček 5 din, slive 10 din, jabolka 5 din, česen 28 do 30 din, čebula 7 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 10 din, med 30 din, žganje 35 din, ajdova moka 10 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,60 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, klobase 18 din, skuta 16 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 15 din, kokoši 30 din, radič 24 din, krompir 2,50 din TRŽIČ Solata 12 din, korenček 7 din, jabolka 6 din, pomaranče 8 din, limone 15 din, česen 28 din, čebula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, banane 8 din, mandarine 11 din, radič 30 din, ajdova moka 11 din, koruzna moka 9 din, jajčka 1,60 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 50 din, klobase 20 din, skuta 10 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, . cvetača 12 din, krompir 2 diir SOBOTA, 19. januarja, ob 19.30 — I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Cešnji-ci; NEDELJA, 20. januarja, ob 16. uri — Sveti-na-Povše: UKANA; izven abonmaja; TOREK, 22. januarja, ob 19.30: PLr.S IN GLASBA; nastop baletnih solistov ljubljanske Opere v okviru programa Gledališki klub 74. loterija e 0 g cd V I 'i gj X v> ® v z cn u £ G "3 x 4» "S "S M a.tž N JS Jt B * "S J! S "S* N .fi h O Cfl M 0 0 w "O b O CD J* OO te T3 80 20 5 10 11220 «00 38405 600 51060 6 07107 K00 75202 8 50887 8(X) 57862 l.(XH) 45397 l.(XX) 087602 3 5.(XX) 10 94977 l.()(X) 10943 8(X) 08 20 26943 8(X) 74 14 30 40 452448 10.000 72574 (MM) 29 20 56914 800 79 50 16484 l.(XX) 8569 300 491444 5.(XX) 26379 1.000 115.'il 1 5.000 302449 5.0,00 251774 10.(X)() 511859 150.000 ustavnih in kongresnih razpravah, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.30 Z. Majdak: Grenkoba v ustih — drama TV Zagreb, 21.30 Kulturne diagonale, 22. kako radi rišejo. Manjši tso sedaj v dobi čečkanja, pri večjih je pa videti že kar lepe risbice. Igrač imajo polno. Najprej so jih dobili od .tovarne SAVE, ki je nad šolo prevzela patronat, prav danes jih je pa poslala še matična šola za malo šolo, ki je začela delati sredi decembra. In kako je s kadrom? Vodja šole in vrtca Marija Miklavc je zelo zadovoljna: »Vzgojiteljici Vida Grebene in Gusti Grahli sta bili moji učenki na stražiški šoli in lahko si mislite, da sem izbrala najboljše. Le Gusti ima zdaj veliko opraviti, ko je prevzela še malo šolo.« Ko sem jih prvič videla z otroki, se mi je zdelo, da jih ne bosta nikoli ugnali. Tako nežno sta ravnali z njimi. Posebno svetlolasa Gusti. Toda poglejte danes. Če ^ih hoče Vida počesati — ta ima najmlajše — samo pove, kaj bi rada in v trenutku so otroci posedeni ob zidu drug zraven drugega in ko so glavice spet v redu, so takoj spet pri igri. In tisti jokavi Petrček ni prav nič več jokav. Prav sedajle ščiplje Jurčka in en sam smeh ga je. Igrač se hitro naveličajo, je pa zato bolj zanimivo narediti ježka iz kostanja in zobotrebcev pa barčico iz lista, zobotrebca in kostanja pa hišico iz fižolov in zobotrebcev. Ko so utrujeni, jim mora Vida povedati pravljico ali pa kaj zapeti. Pojejo tudi sami radi. Vedno in povsod. Pojejo, ko čakajo na kosilo, pojejo, ko pripravljajo posteljice opoldne, pojejo, ko gredo k telovadbi. Pravi praznik pa je, kadar Vida zaigra na flavto. Takrat so čisto, čisto tiho. Večji so nekoliko resnejši, kakor se tudi spodobi in tudi pokazati imajo že lepe reči. Vi prav gotovo ne bi naredili takega petelina kot so ga oni: iz krompirja, majhne čebule, dveh zobotrebcev, koruznega perja in nageljnovih žbic za oči. Se niste videli take punčke iz stereopora in volne pa račke iz pšeničnega zdroba, miške iz lepenke, moža iz borovega in prave lokomotive iz koruznega storža. Ja, same imenitne stvari, vam rečem. Tovarišicam nikoli ne zmanjka idej. Pa pravljic tudi ne sme zmanjkati! ^Včasih si moram kar sproti kaj izmišljati,« pravi Vida. »Zadnjič sem jim pripovedovala o Otroci odraščajo in starši se tega ne zavedo le tedaj, ko morajo kupiti hlače ali krilo večj^ številke, ampak tudi tedaj, ko spoznajo, da otrok bolje povezuje besede v stavke, razumneje izraža svoje misli in se začhe zanimati za stvari, za katere je bil doslej popolnoma nedovzeten. Da, in tudi tedaj ste se mogoče zamislili, da vaš otrok ni več tako nebogljeno majcen, ko vam je začel pripovedovati o stvareh, ki ste mu jih nekoč pripovedovali in jih zdaj on pripoveduje vam, točno tako, morda kdaj le s kancem njegove domišljije, ki se počasi, a vztrajno tihotapi v njegova razmišljanja. Obiskovalka No, in tako se je zgodilo, da nam je oni dan naša Mateja postregla s polno mero njenega odličnega spomina in nas spravila v obupni položaj in silno zamero pri »žlahti«. 0 Ne vem, kdaj in kako, vem le, da se o naši sorod-nici, ki nas je do sedaj zelo često obiskovala, večkrat pogovarjamo. Ker vsi skupaj ne prenesemo njenega hvalisanja in hinavščine, ko s polnimi usti klobase pripoveduje o vrlinah njenih najbližjih in pri tem brez zadrege zahteva še nekaj vložene paprike ter večjo porcijo kave, je v naših pogovorih večkrat »na tapeti«. Jasno, niti na kraj pameti nam to nikoli ni padlo, da je neki dan v nekem takem pogovoru vedno bolj razvijajoči se razum in večja zrelost naše Mateje pridno beležila vse besede in misli. Teta Mija — seveda je v rojstnem listu Micka —je v nedeljo spet pripeljala svojo zajetnost na obisk. Se vstopiti ni utegnila, ko jo je Mateja pocukala za rokav: »Teta, a si res trapasta Micka in ne Mija?« Še sape nismo zajeli, ko je nadaljevala: »A ti res vse stlic poje in potem si lačna in prihajaš k nam na kosilo? Veš, mi pa nismo zadnjič imeli nič več za večerjo, ker si bila ti lačna in si vsega piščanca oglodala! A ti res stlic ne da denarja in te mora potem moja mami domov voziti?« In tako naprej in naprej. Ata se je v zadregi nasmihal, mama se je skrila v malo kuhinjo, jaz "pa sem vlekla klepetuljo stran. Teta Mija je divje pogledala svojega brata in zaloputnila vrata. Ob vsej tej škodi, ko nas verjetno opravlja vsa vesoljna žlahta, imamo pred Mijo — vsaj za zdaj — blažen mir. D. S. V kratkem nameravajo v Cerkljah in Iskri- Širjenje planinske misli, naraščajoč obisk gora in planinskih postojank ter vključitev planinstva v temeljno telesnokulturno skupnost terjajo vsestranost in organizacijsko izpopolnjevanje planinske organizacije. Kranjsko Planinsko društvo z več tisoč člani, s 75-letno tradicijo in z vsemi dejavnostmi, od varstva narave do alpinizma kot vrhunskega športa, skuša slediti tem spremembam. Dejavnosti, ki jih je že uvedlo društvo in jih razvija na amaterski osnovi, so široke in dostopne vsakomur. Odprtost kranjskega društva in težnja, da v občini planinskih sil ne bi drobili in jih celo profesionalizirali, temveč ohranjali na amaterski osnovi ter združevali, že dajejo sadove. Po večjih krajih kranjske občine se ustanavljajo sekcije Planinskega društva Kranj. Popolnoma enakopravne in samostojne so. Matično društvo jim je pripravljeno nuditi strokovno in materialno pomoč ter poskrbeti, da se bodo člani sekcij izpopolnjevali v veščinah vrhunskega alpinizma, gorskega reševanja, markiranja itd. Manjše društvo za tako dejavnost le težko najde ljudi in tudi — denar. Te misli so bile poudarjene v sekciji ustanoviti tudi Elek tromehaniki torek, 15. januarja, v Naklem, kjer so ustanovili sekcijo Planinskega društva Kranj. V kulturnem domu se je zbralo več kot 30 ljubiteljev planinstva, ki bodo imeli odslej svojega predstavnika v upravnem odboru kranjskega društva. Ustanovitev sekcije, katere glavni pobudnik je bil Dušan Feldin, kaže, da se v Naklem razvijajo družbene dejavnosti, čeprav do Kranja ni daleč. Na ustanovnem občnem zboru so se dogovorili, da bodo skupaj z matičnim društvom organizirali pohod na Stol. Povezali se bodo z mladinskim odsekom Planinskega društva Kranj in si prizadevali še povečati obisk domačih gora, predvsem vrhov in postojank ob meji, kjer je obisk tujcev večkrat večji od domačega. Občni zbor je bil združen s predavanjem o domačih gorah. Podobna predavanja se bodo v Naklem nadaljevala. Predavatelje bo preskrbelo kranjsko društvo. Sekcije kranjskega Planinskega društva bodo kmalu ustanovili tudi v Cerkljah in v Iskri-Elektromeha-niki Kranj. Tako bo postalo kranjsko društvo najmočnejše in najštevilnejše društvo zunaj Ljubljane. J. Košnjek spremstvu dedka Mraza in seveda tudi o medvedu. »Kako pa hodi medved?« so me vprašali. Takole, sem jim kazala in brundala zraven. »Kako pe velik medved hodi?« Spet jim je pokazala, pa še ni bilo dosti. »Kako pa hodi tak -medved ,do lustra'?« je bilo naslednje vprašanje. Ja, pa je bilo treba nakazati še večjega medveda in še bolj debelo brundati..« Ne znajo še pisati in brati, zato so njihovi prtiči, obešalniki, posteljice, odejice zaznamovane s kužkom, z mucko, s soncem, hruško itd. Tako se nič ne izgubi, vsak uporablja svoje. Tudi najmlajši pozna svoj znak. »Kako pa jih kaj kaznujete, saj vedno niso ubogljivi?« me je zanimalo. Telesnih kazni ni in jih ne sme biti, sta si vzgojiteljici edini. Imata pa svoj način. Ce kdo ni priden, ne sme biti dežuren, na primer. To je zelo hudo, veste. Vsaj pri malih. Dežurni deli žlice, vilice in krožnike, vsi morajo držati roke pod mizo in šele, ko dežurni zaželi vsem dober tek, smejo začeti jesti. Ko pojedo, dežurni odpelje voziček s posodicami. To je velika odgovornost. In da bi bili za kaj takega prikrajšani! / Drug način kaznovanja pa je, da so izolirani od igre. Tudi to jih prizadene. Toda red mora biti. Sicer so pa vsi veliki prijatelji. In zdravi so. »Prav presenečena sem,« pravi vodja vrtca Marija Miklavc »da so tako zdravi. Nobene epidemije še ni bilo, nobene otroške bolezni, čeprav prihajajo iz tako različnih družin. Le nekaj običajnih prehladov pride sem in tja. Igrače, tla in pohištvo vsak dan sproti raz-kužujemo z baktericidno svetilko in asepsolom.« Prostori so svetli in zračni, le večja skupina ima malo premrzlo sobo. Zunanje stene so kar tri in še visoka kupola je zgoraj. Radiatorju bodo dodali nove Člene, pa bo bolje. Lokacija šole in vrtca je idealna. Leži prav na sredi med Orehkom in Drulovko, tako da imajo otroci enako daleč, blizu ceste so pa ravno prav daleč proč in Zlatičeva gmajna je tu kot nekakšen varovalni pas med cesto in šolo. Ko bi le še enkrat asfaltirali tisti konček poti skozi gmajno ... Pa to niti ni tako hudo. Glavno je, da so mamice brez skrbi in da je v vrtcu veselo. D. Dolenc Kako do učinkovitega varstva narave V sredo, 16. januarja, je bil v Kranju redni občni zbor mladinskega odseka Planinskega društva Kranj, ki so se ga udeležili tudi člani upravnega odbora društva. Čeprav so bile pri delu odseka pomanjkljivosti, je bil večji del lanskih nalog uresničen. Člani odseka so sodelovali na orientacijskih pohodih, v akcijah »skrij-poišči«, pri planinskih šolah in urjenju planinskih vodnikov. Razvilo se je sodelovanje z občinsko konferenco ZMS Kranj in specializiranimi mladinskimi organizacijami. Odsek je lani tudi organiziral za mladince iz pobratenega mesta Oldham izlet na Luhnik. Odsek in vodstvo društva sta si prizadevala, da bi planinstvo prodrlo tudi na kranjske srednje šole. Akcija ni rodila zaželenih rezultatov. Dijaki srednjih šol so po eni strani obremenjeni z učenjem, po drugi strani pa tudi vodstva šol in učitelji niso pokazali' prevelikega zanimanja. V šolskem centru Iskra so ustanovili planinsko društvo, vendar je njegova dejavnost precej ozka in slabo povezana z mladinskim odsekom pri kranjskem osrednjem društvu. Na sredinem občnem zboru je bilo obravnavano tudi poročilo odseka za markacije in odseka za varstvo narave. Oba sta bila lani zelo aktivna. Vendar srečujejo predvsem člani odseka za varstvo narave pri delu številne nevšečnosti. Naši zakoni in predpisi s tega področja niso urejeni-V drugih planinskih deželah deluje tako imenovana »planinska milica«, ki kršilce predpisov s tega področja lahko kaznuje ali pa vsaj prijavi ustreznim organom. Pri nas pa so ljudje, ki skrbijo za to, brez moči, čeprav se jim »pred nosom« dogajajo stvari, ki bi jih drugje najstrožje kaznovali. Mogoče se tudi zaradi neurejenih predpisov s tega področja nesnaga že seli iz doline v gore! Eden od sklepov občnega zbora je bil, da se februarja skliče posvetovanje lovcev, ribičev, tabornikov, planincev itd., na katerem se bodo skušali konkretneje pogovoriti o tem. Mladinski odsek je na sredinem občnem zboru nagradil 10 najpriza-devnejših članov. Za novega načelnika odseka je bil izvoljen Vlado Pel ko. J. Košnjek Mastitis -bolezen dobrih molznic 4. nadaljevanje PREPREČEVANJE Vnetja vimena nastopajo v lažji, težji ali najtežji obliki. Ločimo kužne in nekužne mastitise. Kužni mastitisi se z molžo prenašajo od krave na kravo. Iz analiz vzorcev mleka se da točno ugotoviti, za kakšne mastitise gre in s katerimi zdravili se da bolezen zdraviti. Potrebno je, da tudi pri nenadnih mastitisih ugotovimo, katera zdravila so najbolj učinkovita. To se pravi, da niso vsaka zdravila (antibiotik) za vsako nastalo vnetje uspešna. Najvažnejše je, da preprečimo vdor povzročiteljev vnetja vimena v vime tako skozi seskov kanal kakor tudi po krvi v vime. Če pa povzročitelji vnetja vimena že prodrejo v vime, tam čakajo ugodne prilike, da povzročijo mastitis. Lahko bi rekel, da je mastitis pogojna bolezen. Čas vdora bakterij v vime in do nastanka vnetja je lahko zelo kratek, lahko pa traja več tednov ali mesecev. S pregledom vzorcev mleka pa lahko ugotovimo, katere krave so okužene in jih predčasno zdravimo. Na ta način preprečimo, da do mastitisa sploh ne pride. 'Opisal vam bi rad nekaj napogostejših vzrokov, zaradi katerih nastanejo vnetja vimena: Ponovno poudarjam, da morajo imeti krave suha stojišča. Zelo hitro smo se oprijeli nove tehnologije (to se pravi dvakratne molže, krmljenja in čiščenja). Pri* tej tehnologiji je nujno potrebno urediti ustrezajoča stojišča, če hočemo da bomo imeli manj mastitisa, saj smo z novo tehnologijo opustili trikratno dnevno čiščenje. Važno vlogo pri mastitisih ima tudi stelja. Za nastil uporabljajte Steljo, ki ni plesniva in ki dobro vpija vlago. Smrečje (hoja), kot nastil ni primerno. Če imamo strojno molžo moramo vedeti, kako se s strojem pravilno ravna. Stroj mora biti redno čiščen, razkužen in dobro oskrbovan. Le tak nam bo v veliko pomoč. Nepravilno delovanje stroja nam lahko povzroči vnetja vimena. Posebno moramo biti pozorni na vakum. Vakum mora biti v predpisanih mejah tovarne, prav tako število udarcev pultzatorja. Paziti moramo, da ne molzemo na prazno, ker s tem poškodujemo seskove kanale. Pravilna prehrana je tudi eden od ukrepov, da zmanjšamo mastitis. Saj vemo, da se nekateri povzročitelji vnetja vimena, ki živijo v črevesju, lahko zaradi nepravilne oziroma pokvarjene krme močno razmnožijo, preidejo v vime in povzročijo nenadna, huda obolenja- Mastitis je vezan tudi na hitre vremenske spremembe. V teh nadaljevanjih sem skušal na čim bolj razumljiv način približati problem mastitisa. Čim bolj ga bomo poznali, tem lažje ga bomo skupaj preprečevali. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj: Kmetijska pospeševalna služba: Rudež Anton, dipl. vet. > Mali oglasi: do 10 besed 15 din, nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam Zaradi selitve prodam odličnega pol krvne ga ŽREBCA, primernega za vsa kmečka dela, vprego in ježo. In-lormacije vsak dan od 15. ure dalje P" Jerko Rus, 64240 Bled, Ljubljanska 5 ' 150 GUME »SPAJK« 640x 13, malo rabljene, poceni prodam. Cirilova 14, (Orehek), Kranj 108 Prodam nemškega OVCJAKA -^nico, staro 2 leti. Oprešnikova 32, PrnJ, 257 4nnn am magnetofon IMPERIAL moped TOMOS T 12, neregi-dvl primeren za motokros z l,.!max-, rezervnima motorjema. Jurančič, Olševek 33, Preddvor 278 VRATAmoVeč LESTEV in železna 0lJi1A 2x2 metra. Naslov v oglasnem oddelku. 279 StSS^L-uh. smrekove PLOHE. trahlnJ 33 ^ 280 dvo?°dam SEN0- Zg- Bela 8' Pred" 281 ufj^am MIZARSKI PORAV-1NALNIK, krožna žaga, sveder. Brezje pri Tržiču 28 282 inrPr,?dam KOBILO, staro 6 let. Do-- ' Vroa, Žirovnica 283 sJ:°dam dva PRAŠIČA, po tri mesece stara. Nasovče 10, Komenda P„ • 284 cpn£ 7" Prodam rabljeno PEĆ za Cetreve°k3k0UrjaVO 8 Črpalk°' Prodam PRASlOA za zakol. Viso-ko 14 286 Prodam zidno OPEKO »modu-»arc«, betonsko železo 10 in 6 mm. ato Polje 16, Kranj 287 f ^rodam dva PRAŠIČA, 150 kg težka. Prebačevo 45, Kranj 288 Prodam dvakrat žgano OPEKO za dimnike, punte in bankine ter dve Injl c ' parceli v Sebenjah. Kern Jože, Sp. Bitnje 3 289 Prodam KRAVO. Letence 7, Gol- pr, , 290 kriZr 6Jef staro KOBILO. Ko-Krica, C. na Belo 29 291 DENCn Pr°Aan? skoraJ "ovo KRE-ŠTEmV Mr^aries<< in električni litve RnU^ i »Gorenje« zaradi se-TržiČ aIj Franc' 163/14, 292 d„slM7n KR0MPIR Pre- 293 KProdam SENO. Um„ik, Suha 39. 294 prvim^telpt KRAVO simentalko s Zg Gorje ah brez" PolJšica 13, 1 296 MAHOta OMARO nKTI2N° , "em oddelku Nas'ov v og'2^ levkKl prodam d°br° ohranjen te-novZatKr8aP^Jemmk ATLAS' dežurni veterinarji Jd 18. do 25. januarja Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, tel. 22-994; od 25. januarja d<> 1. februarja Janez Teran, Valjavčeva 6, telefon 23-716 ali 22-644; od 1. do februarja Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518. LAvSn.mal° rabljeno kosilnico Ja J 15 KM z obračalnikom. ff' S}rahinj 18 299 BlVlnu Prodam- peč KUPERS- Si?0 ^ Aljan*if' $ harrRdam RAŠICA za zakol. Po-nar Brezje 24 pri Radovljici 301 Padkp i dve, mizarski PECI na od-Kranj' ezerska c- 108 c, Ovsenik, kega0!^ za zakol, tež? pa kž- fireg 7, Komenda 303 Dobrna"! rt Jf-Pih PRAŠlCKOV. P>. j Cerklje 304 Bela2qa5 KRAV0 s teletom. Sr. 29, Preddvor 305 TEN??am dobro STRUŽNICO HuiTio s^ružna dolžina 1,5 metra. Pr i9, KranJ 342 traln? im novo CISTERNO za centrov! MUr/aV0 2 x 2x1 m (4000 li-v>- Naslov v oglasnem oddelku TAPr7dam 350 kg težkega ŽREBE-Bela 22 344 dnevndn° Prodam dve OMARI za elern!!0. ^rbo in kuhinjsko omaro nik ? V,EGA- 1 m dolžine. Vihar-piZerska 35, Kranj 345 NlK^-malo rabljen ŠTEDIL-v m pomivalno korito (900). Ogled po 17. uri. Breskvar, Partizanska 43, Škofja Loka 346 Poceni prodam rabljeno strešno OPEKO KIKINDA, model 272, Kalan Slavka, Zg. Bitnje 185 347 Prodam mesnato SVINJO za zakol. Iiupa 16, Kranj 348 Prodam mladq KRAVO, mleka-rico. Prešeren Anton, Ljubljanska 33, Radovljica 349 Prodam 2 PRAŠI CA od 40 do 50 kg. Srednja vas 21, Šenčur 350 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Strahinj 18 351 Prodam semenski KROMPIR IGOR, punte in bankine. Zalog 8, Cerklje 352 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Dvorje 39, Cerklje 353 Prodam VOLA in suhe smrekove PLOHE. Apno 1, Cerklje ' 354 Prodam KOBILO. Gostilna Sajo-vic, Cerklje " 355 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Apno 6, Cerklje 356 Prodam mladega VOLA. Stefanja gora 7, Cerklje 357 Prodam PRAŠIČA za zakol in semenski KROMPIR (dizere). Sp. -Brnik 65, Cerklje 358 Prodam KRAVO po izbiri. Zg. Brnik 73, Cerklje 359 Prodam mlado KRAVO in kupim otroško posteljo. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 360 Prodam dobro ohranjeno PEC na olje in 120 kg težkega PRAŠIČA. Dvorje 54, Cerklje 361 Prodam kasetni magnetofon in TRANZISTOR philips. Pševska 2, Kranj 362 kupim Kupimx 7 kub. metrov smrekovih PLOHOV, 5 cm. Umnik, Šenčur, Partizanska 1, tel. 41-001 370 Kupim TLACILKO goriva za ZE-TOR 25 KM. Jarc, Strahinj 18 323 Kupim TEHTNICO, nosilnosti 150 do 200 kg, v dobrem stanju. Kristane, Srednja vas 13, Šenčur 324 Kupim malo rabljen GRAMOFON in PLOŠČE. St. Žagarja 18, Radovljica 325 BREST-ove DESKE ali HLODOVINO, kupim. Bešter, Selo 10, Žirovnica 326 vozila Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO in prikolico osebnega avtomobila. Studeno 21, Železniki 266 Poceni prodam ŠKODO MB 1000, letnik 1967. Ogled popoldan. Virma-še 54, Škofja Loka 267 Prodam tovorni avto TAM 1500, po delih. Voglje 20 274 Prodam VARTBURG, letnik 1970. Zlato polje 16, Kranj 306 Prodam FIAT 750, letnik 1968 in kasetni magnetofon. Jezerska 92, Kranj 307 Prodam FIAT 1300, letnik 1972. Stražiška 12, Kranj 308 Prodam TRAKTOR AGRIA, enoosni s plugom in kosilnico. Rant Florjan, Spodnja Luša 15, Selca 309 ZASTAVO 750, letnik 1963r registrirano do januarja 1975, prodam. Vidic Ivan, Podnart 30, Podnart 310 Prodam motorno KOSILNICO BCS. Orehovlje 13, Kranj 311 Prodam motor PONY EXPRES in PAPAGAJE. Šempetrska 9, Kranj 312 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, registrirano do julija 1974, z re-rezervo menjalnika in novo dinamo. Cena 11.000 din. Prodam tudi USNJENO OBLEKO za srednje močno postavo — cena 1400 din. Vindiš Silvester, Staneta Rozmana 1, Kranj 313 Ugodno prodam avto TRABANT, letnik 1968. C. Kokrškega odreda 26, Kranj 314 Prodam FIAT 1300 po delih. Jezerska c. 108 d, tel. 24-035 315 Prodam osebni avto AUDI, letnik 1968. Ogled v nedeljo, 20. 1. 74 od 8. do 13. ure. Grabeč Janez, Kranj, Zlato polje 14 e 316 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, karambolirano. Cenjene ponudnike prosim, da se zglasijo na naslov: Kmetovalci! Ali še vedno puščate po travnikih najbolj hranljive sestavine sena? Ali se še vedno ubadate s težavami pri sušenju sena ob slabem vremenu? Sodobni kmetovalci že delajo po sistemu prevetravanja sena z električnim ventilatorjem. Kvalitetni ventilator, izdelek GROS, lahko nabavite v prodajalni kmetijskih strojev Sloga (pred Mlekarno Čirče, tel. 21-545). Na zalogi imamo tudi odlične trosilce za umetno gnojilo CREINA-VICON. Pri nas dobite tudi traktorje, nakladalne prikolice, molzne stroje, motorne žage in drugo ter rezervne dele Kmetijska zadruga Sloga Kranj, Gasilska ulica 5. Še ena izvenabonmajska predstava Ukane -nastop baletnih solistov ljubljanske Opere Zaradi izrednega zanimanja ob prvi izvenabonmajski predstavi UKANE bo Prešernovo gledališče to nedeljo, 20. januarja, ob 16. uri predstavo ponovilo. Na to posebej opozarjamo vse tiste, ki si doslej predstave še niso mogli ogledati. V torek, 22. januarja, ob 19.30 pa bo v okviru GLEDALIŠKEGA KLUBA 74 nastopila skupina solistov baleta ljubljanske Opere pod vodstvom Janeza Mejača, ki bo predstavila kranjskemu občinstvu prerez plesne oziroma glasbene umetnosti od romantike do danes. Srpčič Stane, Ravne 21, Tržič ali po telefonu od 8. do 15. ure na št. 50-033 317 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Ošaben Frančiška, Brezje 7 pri Radovljici 318 RENAULT 4 (francoske izdelave), letnik 1968, dobro ohranjen, poceni prodam. Vprašajte po telefonu 21-586 319 Prodam osebni avto -ZASTAVA 750. Ogled popoldan. Vidic, Tovarniška 2, Lesce 320 Poceni prodam FORD TAUNUS 17 M, 1500 kubikov, letnik 1962—63. Ogled v soboto in nedeljo. Sodja Franc, Jelovška 41, Bled 321 FIAT 750, letnik 1965, odlično ohranjen, prodam. Ponudbe na telefon 22-477, Kranj 322 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Dijaški dom, Tomšičeva 21. Ogled po 9. uri 363 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 750. Viharnik, Zadružna la, Primskovo 364 Prodam ŠKODO 1969, možno tudi po delih. Cena 5000 din. Reteče 80, Škofja Loka 365 Prodam KOMBI IM V, letnik 1965, registriran do oktobra 1974 po delih. Cater Milan, C. kokrškega odreda 26, Kranj, telefon 24-374 366 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Galetova 14, Kokrica, pri Pro-jektovi žagi. 367 Prodam FORD ESKORD, letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku 368 Poceni prodam VOLKSVVAGEN, letnik 1967. Cerklje 191 369 stanovanja v gospodinjstvu. V poštev pride tudi mlajša upokojenka. Vprašati na naslov Frelih Alojz, Fahnerjevo naselje 93, Škofja Loka ali Frelih, »Šešir«, Škofja Loka. 276 Iščemo ZIDARJA za gradnjo medetažne hiše na Kokrici. Ponudbe pod šifro »Kvalitetno« 371 MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Peternelj Jože, mizarstvo, Škofja Loka, Grajska pot št. 14 372 USTANOVE, OBRTNIKI! Prevzamem kakršnokoli delo na domu — kovinske stroke. Ponudba pod »Solidno« 38 373 Za dobo enega le£a potrebujem SOBO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Plačam dobro. Cenjene ponudbe pod »Samski« 327 Oddam centralno ogrevano o-premljeno SOBO s kopalnico dvema študentoma. Naslov v oglasnem oddelku. 328 Dve dekleti iščeta SOBO in KUHINJO ali večjo sobo v Škofji Loki ali okolici. Po možnosti s posebnim vhodom. Pišite na naslov: Žerjav Marija, Groharjevo naselje 8, p. p. 11, 64220, Škofja Loka 329 Mlad zakonski par išče opremljeno SOBO. ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Posebni vhod« 330 Uslužbenec išče SOBO v Kranju ali v okolici Kranja. Ponudbe pošljite pod »Bled« - 331 obvestila Hitro, kvalitetno in poceni, to vam nudi EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA«, Preddvor 4. Odprto v sredo, četrtek in petek od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Čistimo vse vrste oblek, semiš, odeje, zavese ter jančka. Se priporočamo. 338 izgubljeno V Kranju se je izgubil PES TE-RIER, star 6 mesecev, črne barve, rjavih tačk z belo liso pod vratom, z imenom BOBI. Najditelj naj proti nagradi sporoči na naslov: Rant Minka, Reginčeva 6, telefon 22-245 ali Rehberger, Mandeljčeva 8 339 Od Zlatega polja proti Ljubljani sem izgubil PAKET PLANINSKIH PRIROČNIKOV. Poštenega najditelja prosim, naj jih odda: Št iglic, Gradnikova 4, Kranj 375 najdeno Na cesti Kranj—Podtabor je najden PUJSEK. Informacije na Cestnem podjetju Kranj 376 Od Drolčevega naselja Kranj do Labor, sem našla 500.00 din. Lastnik naj se javi na naslov Rogelj Pavla, Drolčevo naselje 21, Kranj 340 ostalo ■ PER FRANC, Žabnica 2, sporočam, da nisem plačnik dolgov svoje žene PER CVETKE, Koroška 43, Kranj 341' prireditve posesti Zahvala Ol) boleči izgubi naše drage mame, tašče in tete Magdalene Kozjek roj. Lukman se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, za podarjene vence in šopke in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vašča-nom, ki so nam ol) težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: sinova Ivan in Stane z družinama, sestre in ostalo sorodstvo. Podreča, 17. januarja 1974 Prodam vseljivo STANOVANJE, primerno za lahko obrt. Kamnitnik 12, Škofja Loka 374 Kupim od enega in pol do dva ha obdelovalne ZEMLJE, primerne za drevesnico. Ponudbe pošljite pod »Sončna lega« 245 Prodam vrstno GARAŽO pri pekarni v Kranju najboljšemu ponudniku. Informacije na telefon 21-342 po 20. uri 332 Prodam HIŠO v bližini Bleda. Naslov v oglasnem oddelku 333 V Kranju oddam v najem PRITLIČJE HIŠE za poslovne prostore. Naslov v oglasnem odddelku. 334 Prodam 3500 kv. metrov GOZDA na Brniku. Poizve se pri Kogovšku, Vodice 22 335 zaposlitve MLADINSKI AKTIV POD-BREZJE priredi v soboto, 19. 1. 74, ob 18. uri PLES. Igra ansambel MANIJAL. Vabljeni 33(5 MLADINSKI' AKTIV TRBOJE% prireja vsako soboto MLADINSKI PLES, s pričetkom ol) 19. uri. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni. 337 MLADINSKI AKTIV KRIŽE priredi vsako nedeljo ob 17. uri PLES v dvorani v KRIŽAH. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. Vabljeni! 377 V Bukovici pri Vodicah — vsako soboto PLES. Igrajo STALAGMITI. Vabljeni! 378 Mladinski aktiv Cerklje prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Igrajo EROSI 379 V Zalogu pri Cerkljah gostuje v nedeljo, 20.1.74, ob 15. uri KUD Janko Kersnik iz Lukovice z narodno dramo iz dobe puntarjev Ko-soman. Vabljeni! 380 HRANO in STANOVANJE nudim delavki, ki dela na dve izmeni, za varstvo 4-letnega fanta in pomoč JHi* 55P 13 Obvestilo Uprava skupščine občine Škoija Loka obvešča občane, da davčna uprava občinske skupščine zaradi selitve v dneh od 22. do 25. januarja 1974 ne bo poslovala za stranke, razen v nujnih primerih. Od 28. januarja 1974 dalje bo davčna uprava poslovala v prostorih na Titovem trgu 2 (bivša lekarna, nasproti avtobusne postaje), telefon 60-666. Obvestilo Kmetijska zadruga Naklo — valilnica bo tudi letos prodajala od 22. januarja dalje enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure. KZ Naklo — valilnica M Cesta JLA 6/1 M nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ OBJAVA Skupščina občine Radovljica bo od 15. januarja 1974 pa do 30. junija 1974 opravila cenitev vseh stanovanjskih hiš in posameznih stanovanjskih delov hiš (stanovanj), ki so v lasti državljanov. Cenitev se bo opravila tako, kot je to predpisano z odlokom o merilih za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Radovljica, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 10-115/73 dne 16. maja 1973. Da bi bili lastniki stanovanjskih hiš in posameznih stanovanj poučeni, zakaj je potrebno, da se opravi ta cenitev stanovanjskih hiš in stanovanj, dajemo naslednje pojasnilo: Po zakonu o davkih občanov lastniki stanovanjskih hiš in stanovanj v bodoče ne bodo več plačali tako imenovane »hišarine«, temveč bodo plačevali davek od premoženja. Prijavo od tega premoženja bi sicer morali lastniki stanovanjskih hiš in stanovanj sami predložiti davčni upravi občinske skupščine, toda ker je cenitev zvezana s precejšnjo strokovno sposobnostjo, se je občinska skupščina odločila, da pomaga občanom pri tem zahtevnem delu in bodo opravili cenitev posebni cenilci, ki so v ta namen tudi strokovno usposobljeni. Ker se cenitev opravi na podlagi zakonitih določil zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 50-378/72, mora biti popis opravljen tako, kot zahteva ta zakon. Da bi delo potekalo nemoteno in bilo pravočasno opravljeno, prosimo vse lastnike stanovanjskih hiš in stanovanj, da popisovalcem nudijo vso pomoč. V ta namen lahko pripravijo že vse meritve in opis vseh prostorov oziroma podatke', ki jih zahteva spredaj navedeni občinski odtok. Tako bo delo hitreje potekalo in se bo cenilec manj časa mudil v hiši. Zahtevali se bodo točni podatki, to je površine vseh prostorov in elementov, ki se cenijo. Posebno prosimo lastnike stanovanjskih hiš in stanovanj, da do cenilcev ne kažejo negodovanja, ker opravljajo popis le po naročilu občinske skupščine in zakonitih predpisih. Pri tem naj se lastniki zavedajo, da jim želi občinska skupščina samo pomagati in jim prihraniti stroške, ker bi morali sicer sami najeti strokovnjaka za to cenitev. Skupščina občine Radovljica Ifrt/Of l/l/t/ Avto se je vnel V četrtek, 17. januarja, ob 17.30 se je nenadoma vnel avtomobil opel kadet Cirila Bogataja s Kresa pri Železnikih. Avtomobil je bil v garaži. Ko je Bogataj obrnil kontaktni ključ, se je motor avtomobila nenadoma vnel. Goreči avtomobil so iz garaže potegnili sosedje, ogenj pa so pogasili gasilci Alplesa. Vagon iztiril Na železniški progi od Globokega do Lesc je 17. januarja zjutraj iztiril 12. tovorni vagon naložen z železovo rudo-in starim železom. Vzroke te nesreče, v kateri je nastala samo velika materialna škoda, še ugotavljajo. Zastojev na železniški progi ni bilo. Zaneslo avto v ovinku Na cesti drugega reda v Veštru v Selški dolini se je v sredo, 16. januarja, nekaj pred 12. uro pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Jože Šifrer (roj. 1939) iz Škofje Loke je v Veštru v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levo stran, kjer je čelno trčil v nasproti vozeči avtobus. Trčenje je bilo tako hudo, da je voznik Šifrer zaradi poškodb umrl med prevozom v bolnišnico. Sopotnik Rafael Dobril iz Cerknice pa je bil hudo ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilih je za 50.000 din. Trčil v avtobus V četrtek, 17. januarja, zvečer seje na Pipanovi cesti v Šenčurju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Blaž Arnež (roj. 1928) iz Šenčurja je trčil v zadnji del avtobusa, ki ga je pred njim vozil voznik Andrej Potočnik iz Šenčurja. V trčenju je bil voznik Arnež ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 10.000 din. Zahvala Ob boleči izgubi naše žene, mame in stare mame Frančiške Slatnar iz Loke pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje in pomoč, podarjeno cvetje in vence, poslovilne besede, pevcem za ganljive žalostinke ter za spremstvo na njeni zadnji poti, č. g. župniku pa za opravljeni obred. Žalujoči: mož Franc, sin Franci in hčerka Mira z družinama. Loka pri Tržiču, 17, januarja 1974 Zahvala Ob smrti naše drage mame in stare mame Alojzije Perko se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v tako težkih trenutkih pomagali, toplo izrazili sožalje, podarili vence in cvetje in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred in ganljiv govor ter pevskemu zboru iz Gorič. Žalujoči: hčerka z družino. Zalog, 14. januarja 1974 Sporočamo, da je umrla v 73. letu starosti Marija Česen posestnica v Strahinju Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 19. 1. 1974, ob 15.30 na pokopališče v Naklem. Žalujoči domači. Naklo, 18. januarja 1974 Zahvala Ko je nepravična usoda tako kruto posegla v naš dom in nam vzela predobrega moža in očeta Jožeta Cehnarja so bili z nami številni prijatelji, sorodniki in znanci. Vsem, ki so delili z nami bolečino in ki so se tako množično poslovili od nepozabnega — naša iskrena hvala! Žena in otroci z družinami v imenu vsega sorodstva Kranj, 19. januarja 1974 Zahvala Ob prerani izgubi naše dobre žene, mamice, snahe, sestre in tete Frančiške Čebašek roj. Novak iz Trboj se iskreno zahvaljujemo vsem sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh dneh pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in počastili njen spomin ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Javorniku, duhovnikom iz Smlednika in Šenčurja za lep pogrebni obred. Prav tako smo dolžni zahvalo kvartetu Gorenjci. Lepa zahvala naj velja tudi osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj, Šolskemu centru za blagovni promet Kranj in sodelavcem Tekstila. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči domači in sorodniki. Trboje, 14. januarja 1974 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v 80. letu zapustila naša mama in stara mama Marija Držak Pokopali smo jo v petek, 18. januarja 1974, v Kninu. Slava njenemu spominu! Žalujoči: sin Jurij z ženo Anico, vnukinja Biserka in vnuk Branko z družino. Kranj, 19. januarja 1974 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Ivanke Oselj Jarčove mame iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani ter nam izrekali sožalja. Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči dr. Hriberniku Ivanu za njeno dolgoletno zdravljenje in družini Liparjevi za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se organizacijam ZB Voglje, 1 Šenčur in Visoko, društvu upokojencev Šenčur, č. duhovščini za njeno zadnje spremstvo, sodelavcem Tekstilindusa — priprav-ljalnice obrat 2 ter sodelavcem KZ Sloga Kranj. Zahvaljujemo pa se tudi vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.' Žalujoči: sin Miro ter hčerki Francka in Ivanka z družinami Voglje, Predoslje, 12. januarja 1974 tistimi, ki so zadnjo nedeljo v Dražgošah zbujali največ pozornosti, je bil nedvomno tudi vitki, zagoreli Gregor Klančnik. P0 je že 61 let, niti ne pomisli na to, da bi dal slovo aktivnemu norJai^t,zane. nisem bil niti enkrat bolan ...« Kranjski h H^f°r ^'an^nik 'mel več posnemovalcev, bi po ljubi deželi državljanov li" precej m-«nj zavaljenih, bolehnih in- pomehkuženih tabletkam v ^epih ropotajo škatlice z najrazličnejšimi - I. Guzelj košarkarlkf^ • -8 ir V Poskusni rimski v nrl- g1' Kot smo že napisali, naihnlis Prve"stvu nastopajo vse Hge v iPe republiške A in B pričakL • kolu so bili doseženi saj so vsi cehjUSij^na' telovadnica OŠ Fran-Strickh!r„a' £ edalcev 500, sodnika na) ,n Lilik (oba Ljublja- laJ?«gl^V:uK°?r 17' Mavrič 17> Ka- Partek 10 ' 9gy 5' Lipovac 14' Kranjčani, ki so se v tem prven-nov PrVlČ Predstavili Pod vodstvom kr,segia trenerja veterana kranjske 0Sarke Marjana Rusa, so v pomla- jeni postavi v lepi in dinamični igri premagali Ježico. Domačini so bili boljši v prvem delu, medtem ko so Triglavani zasluženo dobili drugi polčas in vknjižili prvi dve točki v zimski ligi. Drevi ob 18. uri pa se bodo v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna pomerili s košar- Ježica : Triglav 84: 89 (52 : 53) karji Beti iz Metlike. Bodoči reprezentanti Košarka Še vedno nepremagani Le še kolo nas loči do zaključka prvega dela prvenstva v zimski mladinski košarkarski ligi. Mladi Triglavani nezadržno hite naproti prvemu mestu, saj v vseh dosedanjih kolih na domačem in tujih igriščih ne poznajo poraza. Tudi v 8. kolu so bili uspešni, saj so v Domžalah brez težav premagali domače mladince. Od preostale osmerice — zaradi finančnih težav so prenehali tekmovati Mariborčani in mariborski Marles — imajo po prikazanih igrah največ možnosti, da tudi v nadaljevanju pokažejo največ in s tem bodo osvojili najvišji slovenski naslov. Izidi: Domžale : Triglav 62:79 (35:34), Kovinotehna : Slovan 66:63, (39:27), Rudar : Ilirija 87:66 (37:42). Lestvica: Triglav Rudar Olimpija Ilirija Kovinotehna Vrhnika Slovan Domžale Triglav : Ljubljana - Center 8134 : 7740 bi moralo biti v Sori Medvodah 4. republiško nin x 8rečanje v Bankari-8 šP°rtl»mi sanmi. Žara,! neugodnih snežnih ni« Pionirskega sreča- DHKn!l Preloženo je na Prihodnji mesec. -fr V tretjem kolu slovenske moške kegljaške lige so Triglavani prvič nastopili pred domačimi gledalci. Na svojih stežah so namreč gostili moštvo Ljubljana-Center. Po uvodnih metih je bilo čutiti, da gostje ne bodo resen konkurent domačinom. Le-ti so jih premagali kar za 394 kegljev razlike. Vsa osmerica je dobro odigrala vlogo favoritov, zatajil pa je le Vehovec, ki mu edinemu od Kranjčanov ni uspelo po- Prvič v zgodovini jugoslovanskega vaterpola so se na skupne priprave zbrali tudi pionirji, ki bodo branili jugoslovanske barve na mednarodnih srečanjih. Prvi tovrstni preizkus je tokrat v Kranju, saj že od srede naprej tečejo priprave mladih reprezentantov. Pod vodstvom Kranjčana Petra Didiča in njegovega pomočnika Milana Košnika trenira v kranjskem bazenu 20 mladih vaterpolistov. Med izbranci, ki trikrat dnevno'zavzeto vadijo, so tudi triglavani Manfreda, Valand, Krašovec ter Kamničan Sna bi. Vodja treninga je predsednik VK Triglav Mate Becič, ki pa je za bodoče reprezentante poskrbel tudi za prijetno počutje. Tako so si že včeraj ogledali tovarno Savo, danes pa zanimivosti Kranja. Jutri imajo na programu obisk Bleda, v ponedeljek pa jih bo sprejel predsednik ZMS Kranj Dušan Bavdek. Za zaključek reprezentančnega treninga v Kranju bo v torek in sredo turnir, na katerem bodo nastopili mladinci Triglava, Slovana ter A in B reprezentanca. d h — Foto: F. Perdan _> Smučarski klub Alpina Žiri Skrb za kadre 8 8 0 640:545 16 7 6 1 370:425 12 6 5 1 564:448 10 8 4 4 653:623 8 8 3 5 600:617 6 6 2 4 509:544 4 7 2 5 461:915 4 7 0 7 464:602 0 -dh dreti čez 1000 kegljev. Triglav 8134 (Jenkole 1031, Vehovec 961, Pavlin 1015, Martelanc 1046, Ambrožič 1008, Prijon 1001, Jereb 1025, Turk 1047). Ljubljana-Center 7740 (Koritnik 968, Kobal 906, Okroglič 1007, Mojškrc 962, Mencinger 929, M. Križaj 1010, Culič 1004, T. Križaj 990). Jutri Triglavani doma ob 9. uri gostijo ekipo Kopra. -dh Pa ml j ......iimrhnarbs,^ imrn^-.-.- ■ piiiiiiiii»iiiiiii iibiiiii hiihwih '"mi1!!—— Poldansh JU#°sl0vat]Lski vaterpolisti niso prišli v Kranj na počitnice, nam kaže že ta posnetek, saj morajo v do-m> Popoldanskem in večernem treningu preplavati precej kilometrov. —Foto: F. Perdan Smučarski klub Alpina iz Zirov se vsa leta prvenstveno usmerja v vzgojo mladih skakalcev. Tako je njihova »skakalna šola« dala že nekaj dobrih »letalcev«, ki zdaj nadaljujejo športno kariero v članski ali mladinski konkurenci. Giaco-mellijevi fantje Poljanšek in Burjak so dosegli nekaj lepih uspehov. »Letos priprave niso bile ravno najboljše,« pravi trener žirovskih skakalcev Ivan Zakelj. »Nekajkrat smo trenirali na plastiki v Kranju in Ljubljani. Pomanjkanje snega pa nam je onemogočilo še boljše priprave na domačih ,pručkah'. Prvi trening z najmlajšimi smo imeli šele preteklo soboto. Na Goropekah se je zbralo kar 24 pionirjev, predvsem mlajših. Srečo imamo, da je vsaj v tem žirovskem smučarskem centru še dovolj snega za nemoteno vadbo. Veliko si obetamo tudi od sodelovanja s skakalci SK »Ilirija« iz Ljubljane. Med šolskimi počitnicami nam bo po dogovoru med obema kluboma pomagal nekdanji skakalec Marjan Koprivšek pri vzgoji mladih Novice iz Medvod TVD Partizan Medvode bo tudi letos organiziral več smučarskih tečajev. Za šolsko mladino bodo trije tečaji od 26. januarja do 2. februarja na Cerenu, Sori in Topolu. Na Starem vrhu pa bo petdnevni nadaljevalni tečaj. Za odrasle bodo organizirali začetni in nadaljevalni tečaj konec januarja na Cerenu, vsako soboto in nedeljo pa bo ob vlečnicah na Osolniku izpopolnje-valni tečaj. Na smučiščih na Osolniku so postavili še eno vlečnico. Obenem so uredili dovolj smučišč, tako da je sedaj dovolj možnosti za prijetno smuko tudi za manj vešče smučarje. Dostop na smučišče je možen z avtomobili. V Medvodah so svečano odprli prenovljeni dom TVD Partizan. Dotrajanost objekta je narekovala popravilo, saj je bila otežena redna vadba številnih oddelkov. Obnovili so streho, nadaljevali ž asfaltiranjem terase, v telovadnici so obnovili tla, vstavili nova okna in naredili stensko oblogo. Delo je opravilo gradben'o podjetje Gradles in je veljalo okoli 200.000 dinarjev. Tretjino vsote so člani društva prihranili s prostovoljnim delom, saj so opravili nad 5000 delovnih ur. Za kritje stroškov pa so prispevala tudi medvoška podjet ja. Sankaškega tekmovanja za veliko nagrado Koroške, ki je bilo v nedeljo v Treffnu pri Osojskem jezeru, se je udeležilo tudi 5 tekmovlacev z Gorenjskega. Čeprav brez priprav, je v mladinski konkurenci Janez Carman (Sora) zasedel 4. mesto, Jože Carman (Sora) pa v članski konkurenci 22. mesto. -fr skakalcev, poleti nam bo na voljo skakalnica iz plastike v Ljubljani, mi pa bomo ljubljanskim skakalcem ponudili naše .naprave' pozimi.« Kako je s kadri v klubu? »Skrbimo za stalne oblike izobraževanja. Tako nam je pred kratkim predaval skakalec Andrej Nahtigal o .Planici 69'. Prav zdaj pa smo pripravili tečaj za sodnike. Udeležuje se ga pet kandidatov. Najprej bodo poslušali več predavanj, na koncu pa jih čaka teoretični in praktični izpit. Tako bomo dobili prve domače strokovne kadre. Tudi na tem področju si veliko obetamo od že omenjenega sodelovanja z ljubljansko .Ilirijo'.« In kakšne težave morate premagovati? »Ni jih prav malo. Najbolj nas bi prizadel sklep, trenutno je to še samo predlog, da TTKS v prihodnje ne namerava denarno podpirati gradnje in vzdrževanja objektov ter nakupa opreme. Nam pa že zdaj samo za udeležbo na tekmovanjih primanjkuje denarja. Letos sn\o skupaj še tudi z alpsko sekcijo, a bomo verjetno Že prihodnje leto šli narazen. Povem pa naj, da tudi v prihodnje še upamo na izdatno denarno pomoč našega .dobrotnika' — tovarne obutve Alpina Žiri.« Načrti? »Že v kratkem bomo, vsaj tako upamo, dobili svoje prostore. Uredili si jih bomo v domu TVD Partizan. Do prihodnje sezone bi radi zaključili tudi z gradnjami vseh skakalnic. Imeli jih bomo kar pet: v Novi vasi 64-metrsko, 40-metrsko, 25-metrsko in 15-metrsko, na Goropekah pa 20-metrsko. Želimo se organizacijsko in kadrovsko okrepiti, privabiti v svoje vrste vsaj dva ducata mladih skakalcev, vzpostaviti še boljše odnose šola-klub ter poskrbeti, da skakalni šport ne bi izgubil na množičnosti.« J. Govekar Mali prvi V Lescah je bil pred dnevi redni mesečni šahovski brzoturnir za mesec januar. Igralo je 38Všahistov. Zaradi velike udeležbe so bili tekmovalci rezdeljeni v dve skupini, in sicer skupina kategornikov in skupina brezkategornikov. Kot gosta sta nastopila Kranjčana Matja-šič in Bukovac. Vrstni red — 1. skupina: 1. Mali 15, 2. Bukovac in Prestrl 14, 4. Kašjs 12,5, 5. Butorac in Sterle 12 itd.; & skupina: 1. Debeljak 9,5, 2. Draga$ Žu rovec in Dedič 9, 5- Filipovič 8 itd. ŠD Lesce je organiziralo tudi turnir drugokategornikov ŠD Les<& in ŠD Jesenice. Vrstni red: 1. Kafe 8,5, 2. Prestrl 7,5, 3. Perovič 7, # Ciuha 6,5, 5. Konobelj in Ravnik o itd. J. Harinski %JI JLrf Sobota, 19,januarja 1974 Pogovor tedna Gregor Klančnik: po švedskem receptu Lep čas je ze, odkar smo prižgali zeleno luč našemu sodelavcu Ježu Popotniku. Le-ta zdaj potuje naokrog in pridno zabada bodice v večje ali manjše nepravilnosti oziroma »kozle«, ki jih streljajo preljubi Gorenjci. Da smo storili prav, nam dokazujejo številni odmevi v obliki pisem in telefonskih klicev, s katerimi nas gnjavijo prizadeti občani. Očitno je Ježek precej brana rubrika Glasa. Lepo in prav. Ni pa prav, da so skoraj vsi protesti ubrani na noto »Kdo si je upal vtakniti me v caj-tenge!« in ne na pojasnjevanje, utemeljeno zanikanje ali vsaj razčiščevanje objavljenih trditev. Seveda grešniku, ki samo energično zahteva, naj mu izdamo ime, priimek in naslov avtorja določene, zanj neprijetne resnice, in ki hkrati ne izpodbija točnosti navedb, ne bomo ustregli. Če je res kriv, če ga je polomil, stori najbolje, da ostane tiho. Zatre naj izbruh črne maščevalnosti, si prizna napako in jo, ako je mogoče, brž popravi. Kes ni prijetno, kadar te sosedje in znanci vlačijo po zobeh, toda z možnostjo opravljanja bi moral vsakdo vnaprej računati. Poslej torej odgovarjamo le na umestne, z dokazi potrjene proteste in pripombe, nikakor pa ne na jeznorito besnenje in grožnje, da ». . . se bomo kmalu srečali pred sodnikom«. V Škofji Loki so oni dan prosilcem svečano izročili ključe prvih stanovanj, ki jih je odkupil solidarnostni sklad, ustanovljen zato, da bi socialno ogroženim občanom, borcem in mladim družinam pomagal priti do spodobnih bivališč. V sejni dvorani občinske skupščine je bila manjša slovesnost, na katero so povabili vse srečne dobitnike domkov. Vendar se je zgodilo, da so poklicali enega preveč. Možak je sedel v prvi vrsti in potrpežljivo čakal, kdaj bo prišel na vrsto. Pa je nazadnje zvedel, da gre za pomoto in da zanj tokrat ključa še ni. Mirno je prenesel udarec, čeprav mu srce gotovo ni prepevalo od navdušenju. Kdo ve, kako so neprijetno novico sprejeli njegovi domači!? J a, res je po sredi čisto preprosta površnost kdo ve katere pisarniške moči. Ampak pri teh rečeh bi odgovorni morali še posebej paziti, saj je stanovanje življenjsko važen objekt, o katerem človek nemara že več let zapored zastonj sanja. Če bi jaz tičal v koži organizatorjev, bi mi bilo pred prizadetim presneto nerodno. No, pa zbogom! (»Na svidenje« bi prej--kone zvenel preveč dvoumno, kaj ne O Tržiška mladinska organizacija, ki je bila pred dvema letoma pred razsulom, vendar si je opomogla, se je spet znašla v težavah. Ocena, ki jo je izdelala članica republiške konference ZMS Sonja Lokar, ugotavlja, da so na to vplivale pretekle razprtije med družbenopolitičnimi organizacijami in pomanjkljiva delitev dela v organizaciji, saj je delo slonelo le na predsedniku, drugi člani mladinskega vodstva pa sto v večji ali manjši meri zatajili. Aktivni sta bili le komisiji za družbenoekonomske odnose in za šport ter splošni ljudski odpor. Mladinska organizacija je bila organizacijsko oslabljena, saj je dejavnost po krajevnih skupnostih celo nazadovala. Povezava med občinsko konferenco in aktivi je šepala. Med lanskim majem in oktobrom sta bili le dve seji predsedstva konference, ki sta bili nesklepčni. V sodelovanju z republiško konferenco ZMS in občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami ter aktivno udeležbo mladinske organizacije se je utrjevanje organizacije mladih že začelo. Priprave na konferenco tečejo. V njih se kaže želja, da bi postala Zveza mladine spet uspešna družbenopolitična organizacija. To misel so potrdili tudi odgovori treh mladih Tržičanov, s katerimi smo se pogovarjali v sredo in njihova mnenja o delovanju in položaju mladinske organizacije v tržiški občini objavljamo v današnji rubriki. ar « i -i. mi Bojan Belak, miličnik, član komiteja ZK Tržič in sekretar aktiva mladih komunistov: »Zaradi premajhne aktivnosti aktivov po delovnih organizacijah in po krajevnih skupnostih ter nasprotij, do katerih je prihajalo v vodstvu mladinske organizacije, dobrega in organiziranega dela mladinske organizacije ^v občini tudi pričakovati nismo mogli. Mladina je bila preveč prepuščena sama sebi. Predsednik mladinske organizacije je bil pri delu osamljen, brez pomoči in podpore ostalih članov mladinskega predsedstva. Mladi komunisti se pri odpravljanju teh slabosti niso preveč izkazali. V prihodnje se nameravamo bolj zavzeto lotiti dela v mladinski organizaciji, kar je naša prva naloga. Problemi mladih pa se bodo morali večkrat pojavljati tudi v lokalnem radiu in tovarniških glasilih. Predvsem menim, da je treba v mladinski organizaciji končati z osebnimi spori ter se bolj povezati z aktivi. To je težka in odgovorna naloga.« Lani več potnikov Janez Čerpnjak, strojni kovač v Tržiški tovarni kos in srpov: »Sodelovanje aktiva ZMS v našem podjetju z občinsko mladinsko organizacijo se odvija predvsem na seminarjih, ki so namenjeni družbenoekonomskemu izobraževanju, in na športnih tekmovanjih ob dnevu mladosti. Zdi se mi, da je to premalo. Predstavniki občinske mladinske konference bi nas morali večkrat obiskati in organizirati posvetovanja, na katerih bi člani posameznih aktivov izmenjevali izkušnje. Na seminarjih te naloge večkrat ne moremo uresničiti. Mislim, da občinska konferenca ne organizira dovolj širokih, za mlade zanimivih akcij. Golo družbenopolitično izobraževanje marsikoga odbija. Če pa je dopolnjeno z drugimi oblikami, je zanimanje med mladimi večje. Mislim, da bo tržiška mladinska organizacija s pomočjo Članov sčasoma lahko odpravila težave, v katerih se je znašla. Treba bo oblikovati novo konferenco in njene organe, v katerih bodo delegati vseh aktivov in interesnih dejavnosti.« J. Košnjek V preteklem letu je na šestih mejnih gorenjskih prehodih prestopilo mejo 13,3 milijona potnikov. V primerjavi z letom prej je število znatno večje, kar za 1,3 milijona več. Največ potnikov je prestopilo gorenjske mejne cestne prehode, in sicer skoraj 10 milijonov, manj pa so potniki uporabljali vlak in letalo. Vendar pa je v primerjavi z letom prej promet potnikov z vlaki in letali porastel. Lani je na primer na mejnem prehodu Jesenice prestopilo mejo 3,1 milijona potnikov ali za 6 odstotkov več kot leta 1972, medtem ko je bilo število vlakov za 16 odstotkov manjše. Tudi število potnikov, ki so prestopili mejo na letališču Brnik, je bilo lani v primerjavi s prejšnjim letom večje, in sicer za . 15 odstotkov. Še vedno pa potniki, ki se odločajo za gorenjske mejne prehode, največ izbirajo mejni prehod Podkoren. Tu je prestopilo mejo lani 5,1 milijona potnikov, leto prej pa 4,3 milijona. Na drugem mestu po številu prehodov je mejni prehod Ljubelj: tu je prestopilo mejo 3,5 milijona potnikov ali za 9 odstotkov več kot leto prej. Najmanj prehodov je še vedno na mejnem prehodu Jezersko. Lani je tu prestopilo mejo 168.000 potnikov, vendar pa znatno več, in sicer kar za 20 odstotkov kot leto prej. Mejo v Ratečah pa je prestopilo lani nekaj več kot milijon potnikov v obeh smereh, kar je celo nekaj manj kot leta 1972. Po podatkih, ki jih zbira mejna služba uprave javne varnosti v Kranju, je mejno črto prevozilo v obeh smereh 3,3 milijona motornih vozil, kar je prav toliko kot leto prej. Tehnična opremljenost mejnih prehodov se tako kot že leto prej tudi lani ni spremenila. Mejna služba si namreč že nekaj časa prizadeva za uvedbo elektronskih števcev potnikov, vendar kot kaže, bodo še nekaj časa šteli potnike in vozila »ročno«. Ob tolikšnem številu prehodov posebno v letni turistični sezoni pa je število potnikov seveda lahko le subjektivna ocena. Škoda — število mejnih prehodov namreč več panog gospodarstva uporablja in upošteva v raznih načrtih in razvojnih predvidevanjih. L. M. njek Opravičujemo se naročnikom Opravičujemo se naročnikom nekaterih vasi in dela Kranja, ker v sredo, 16. januarja, niso prejeli Glasa. Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani nam je namreč stiskala premajhno naklado. Uredništvo in uprava Glasa »Kolikor utegnem, sodelujem pri delu mladinskega aktiva v podjetju, ki smo ga ustanovili pred dobrim letom. Organiziramo izlete in podobne, bolj družabne prireditve. V Križah, kjer stanujem, mladinske organizacije ni. Mladih je sicer dovolj, vendar se prireditev in akcij v domačem kraju ne udeležujejo. Raje odhajajo drugam. Razmer v občinski organizaciji Zveze mladine ne poznam, vendar sodim, da le-ta ni dovolj aktivna. Težko najde stik z mladimi. Tudi prireditve, ki jih organizira, za mladino niso zanimive.« Slavi Grašič, trgovska1 vajenka v blagovnici Mer-cator Tržič: Tekstilindus pripravil modno revijo Dekleta in fantje folklorne skupine na osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru prav radi zaplešejo na raznih šolskih prireditvah, pa tudi povsod drugje, kjer cenijo folklorne nastope. V skupini je sedaj okoli 50 plesalcev, vodita pa jo prof. Alenka Krišelj in Mirko Udir, mentor pa je Tončka Maroltova, ki mlade plesalce večkrat obišče. Folklorna skupina ima za seboj več nastopovN na raznih folklornih prireditvah, posneli pa so tudi oddajo za ljubljansko televizijo. Stike so navezali tudi z mladimi vrstniki s Koroške. V kulturnih folklornih kolonijah, kot so imenovali te vrste srečanja, se mladi plesalci spoznavajo s plesi obeh dežel. — L. M. — Foto: F. Perdan V četrtek in petek je Tekstilindus Kranj predstavil svojim poslovnim sodelavcem in pa seveda tudi vsem kupcem svoje nove vzorce in nove tkanine. Medtem Ho smo v prvem delu modne revije lahko občudovali nove vzorce na tkaninah iz »železnega repertoarja« kot so batist, popelin, bombažni štruks in bombažni rips ter satinet, seveda oplemeniteni proti mečkanju, pa so v drugem delu prikaza manekeni nosili oblačila iz novih Tekstilindusovih tkanin: komplete plaščev in oblek, kostimov, športnih oblačil iz lažjih in težjih jerseyev enobarvnih ali potiskanih. Novost — vsaj na našem trgu — je tudi prešita tkanina iz bombaža podložena s sintetičnim flisom, primerna pa je za športna oblačila in ure oddiha sploh. Na sliki: modna revija v hotelu Creina. — L. M. — Foto: F. Perdan