Pošfalna olBčam »gofotlnl. XIV. leltnik.
1936. dprllll 20.
5. numera.
# "
S>*
^
Mčsečne verske novine.
Vu-^P*    ^rekmurske avang. Sinlorlje raditet
i v    .avnlk > rusAR jANOS, Miirska Sobofa.
Rokopisi »e morajo v Puconce poiilati.
Ček računa št. 13,586; itai  ,,DQševni   list"   Puconcl.
Cejna na ceilo leto 20 Din., v svfinstvo 30 dln.,
v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 din.
Izhaja edn6k na masec.
Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vučitel.
Na materinsko nedelo.
(Mark. 10, 13-16.)
V  n6vom vrčmeni vsepovsčdik posve-tijo eden dčn, kak materinski dčn. Na tškši dčn, svčtek se Itidjč spomenčjo, ka vse je dužen svčt i poedini liidjč materam.
Z ltlbčznostjov okoli obinjeno imč je matersko imč. Telkokržt se čtije z naši vttst! Malo dete ndjobprvim t6 im6 šepeče. Narod telko n6t znd od materč: pesniki telkokrdt spgvajo od njč; malarje jo telko-krdt zmžlajo. Telko vse, nam drago i svčto, nosi matersko imč: matizemla, od štere te vsakdenčšnji krtih dobimo, materski jezik, šteroga smo ndjobprvim gučali; matrike, knige v štere so našega živlenja fontošni ddtumi zapisani; maticerkev, štera je naša dtiševna mati.
Med tov našov telovnov i dtiševnov materjov našov je mnogo spodobnoga. Mati naša je svoje živlenje djdla na kocko za naše živlčnje, gda nžs je porodila. Td nam je skrbšla za vsakdenčšnji krtih i oblžko. Osnšvlala nžs je s skrbj6v, labez-nostjov, ddla nam je dobre tanšče na pot, naj naše zemelsko živlenje blaženo bode. Tš. daševna mati nžs pa v diihi porodl zn6va, osnavla našo dfišo, naj blajženi bo-demo tfidi v onom včkivftčnom žitki.
V  Sv. Pismi, štero največ od duševne materd, od cerkvi guči, je vnogo čteti tiidi od tč zemelske materč.
Nžjnaprš v Bibliji, tam vldimo t6 naj-bole blžjženo i odičeno tnater, Marijo, na
naročaj z mdlim Jezušom. Tam je mati toga nainskoga mladenca, Jezuš se smiluje nad njenimi britkimi skuzami, velkov bo-lečinov i nazajdd živlenji mrtvoga sina nje-noga. Tam so t6 jeružalemske matere, ki se jočejo za Jezuša i Onnjimveli: ^Hčerl jeružalemske, ne jččte se za tnčne..." Tam so tč nesrččne betlehemske matere, šterim vGpanje je vkuperstro te kamenoga srca, krv žijajčči Herodeš i čiio se je stra-šen joč Rdchelov po celom Bethlehemi. I tam so matere, ki so svojo deco k Je-zuši prinesle, naj je blagoslovi...
Svojo deco k Kristuši pripelati, t6 je velika i svčta dužnost i čest vsake materč. Živlgnje dati, za to živlenje se skrbeti je tudi veliko delo. Ali od toga je včkše i žmetneše to mdlo živlenje tak ravnati, pe-lati po žitka poti, da se srčča prvle sledi z Jezušom i od Njega dobl blagoslov. Što bi nas mogo bole z krotkov rok6v, bole Iflbeznivim srcom pripelati k Jezuši, kak mati? Matere za nas trepetajoči poglčd, dobrotivno srcč, za nas moleča materska duša? Pela nžs k Jezuši te tQdi, gda je že več v grdbi. Pela nas potom spčmen-kov, poleg šteri nam na pamet pride, kak nam je nigda, kak deci, rok^vkilpersklala na molitev i z nami vkup molila.
BMjžena rnati, ki je spunila materske česti najsvetžšo dužnost i je svojo decok Kristuši pripelala. Blžjženo dete, štero je takšo mater melo, ali jo ešče ma. Ar ko-ga mati pripela k Jezuši, tisti hitro vkraj ne zablddi od Jezuša.   Tistoga  Jezuš tak
Stršn 54,
DUSEVNI LIST
dpriliš 20.
blagoslovi, da se njegvo vorvanje i vu-panje v Bogi vkuper ne potere, njegvoga srca plenienitost, poštenost ne zmenka.
Istina, ka ete svet s svojov hudobno-stjov, grehšnostjov i sebičnostjov vnogokral vkraj zavrnja" va matere od svojega svetoga pozvanja, kak so pa vučenick.e vkraj ščeli odvrnoti one matere, štere so svojo deco prinesle blagoslavlat k Jezuši. Ali kak nigda, tak i dnesden batruje Jezuš matere i ki so krepkoga vorvanja, viipajočega srca, se ne dajo odvrnoti.
Jezuš pa s svojim predragim, blajže-nost rodečim blagoslovom oblona vorvanje, vupanje njihovo: blagoslovlena bodo deca njihova i blajženo bode imč takši mater.
Evangeličanske matere, jeli ste vi vse takše blajženoga imčna matere?!
/uventus.
Pobožna mati.
(V-Sobotškoga ženskoga društva v-verskoin zvečarki goriprečtela gpa Kardošova.)
Fasiile fundalisafije -sriogi k rejenji gnezd prigl;hat?2jo, S zagviišno ne brez« zrcka. Ono gnezdo, Sfero mož i žcna fundaiivsta, more z eden toan ovotru bodoče globoke lobčznosti, edcia drugoga pošiiivanja I pobožnosti napravle-no biatl Lub^zen je oa krepek fundaaient, šteri vu žiska rišjvekšctu vsfcčri vsigdar ob^adavno proti sfiae.
Pobožnost je on nebeskš angel, šferS Ifidi cd ti zermelski k-tini nebeskim pozdigne. I za-gvflino je biagoslosa puno ono gnžzdo, štero ti zeaieiski i nebeskl varjejo. Samo je on stan b&a-goslova njc6to, vu Verom pobožnost i liibžzai žitek !ada. Što vu Božetn imčsii začne svoje delo, tam zadovoJncst bode BožS blagoslov.
Pobožna mafi je vu familiji cri dober dfih, z šteroga vsa dobrčta shaja. Ona je poraočnfca svojega tfivžriša. Gda te familfe oča z-težkoga de'a obtjudjeni, vu teli oznojeni k-svojenii domi pride, što njemi zbriie z Jic njegovi zaoj, što razgladi čela ojegovoga brazdž, či ne ona 10-bezm«a tiivšnšca, itera z inilim poglčdora, vu Bogi položeaov vero;? se približa^a k-njemi, olehšavša njegovo teškočo, potihša tela trudav-nost. Ta skrbna lu.drišica pomiga luvariši vu opraFic odpravlanji, ona skrbnostjov obarje pri-skrblene prfdelke, z razimetim previdenjern notri vtaiati, pdpraviene f/llere prišparati. Zvontoga ešJe dosta popoineše diižnosti ma, to \e ka roore tiidi bfdtt dcbra mati.
Decž iorš od njih gajenja visi. Dobro os-navianje decč se nad ni?mž ešče vu dugi ietaj, lehko povemo do stnrti skažfije i vidi. Deteta srdce i tijegova dfila je k vsemi dobrcmi i ič-pomi ragibao, tak, kak te gingav cvet. či na njega toplo sunce sija, se razkrije, razvija se i cvetž, ali či ga prah osiple, viher ga dosčgfle, pojehne i doll njemi povisnejo giogave cvetlice.
Krivda i pokora.
Roman, pisala: Kovatš Frida.
Poslovenčo: SILVANUS.
L!za je žs prek edno lelo betežna bila, ne nje je poroagalo dkšs vrdstvo, nik?a zdra?niika potnoč. Na sprotolefje preci   po   Rtzfce kcnfir-iraciji se je beteg na najhfiše obrno,   Rezika je m edno alsulc ne odišJa od poitelž  svoje   ifi blene  roafere.   Vrcčina je erd^če rože nafnaiala na betežnika obraz i njčne čarae oči so drevčno glždale vu dalina. Wagn«r farar je ceie vore du go sedo cri njeaoj posteli jo troStajoči i batrivio. Takšega hipa je Rezika n«gifono sedela  na  La merli vkuppolčgnjena i   ie  pazilvo   poslflhšaia njfdva zgufavanje. Mati jo je večk?at   pogladila po njeni seri vlasaj i je gužaia od dugovžnj dvc-ga sveta:
^Rezi^   poslfihšai samu  ua žo,   ka gosuon farar pra?ijOj resočno se drži k zmožnoj refci Bo-
žoj, ti boš jo nflcala. Boža reč je fca jedina pra-vica, oi?o drugo na sveti je vse 5až."
Vu cdnoj vihernoj noči, gda so Reziko z siSov odaesli v nj^no hišico na počinek i Pcter |e pd nindri wu vino zalcjavao tnfsli svoje, je vgasno U.it. zmantrani žitek.
Hedi-ig |e to vu cagiost spadnjeno Reziko isa par dni s 8ebi vzela vu farof, ki se je vu tiho žalcst daia pri fisrarce maternoj skrbnosti za svojo pokojiio tnater. P6 ?6re dugo se rcOdila žnj6<7 pri malernotn grobi si zgučavavši. PHpo-vedavala njž je, ka je od Herberta edria katta prišla, vu šteroj jo pozdraviti da i Rezika je ie 46a tak veseia bila, ka je skoron pozabila na svojo žalost.
Ehrbacher se je zda za Reziko več brigo, kak do segatnao, potvarjajoč je pazo na vsak-šega, ki se je samo na njo zasmehati vtipo, Vedtio jo je pri sebi Itco tneti. Najboie je ešče fararove mrzio, ki so njemi   deklino spioj vkraj
dpriliŠ 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 55.
Matere, naše prvo osnavlanje ti malički se more vu pobožnosti i bogabojazncsti goditi. Meni eiče i dnesden dostakiat na pamet pridejo oaa ndsJadna ddeča vremena, gda so mi moja draga mati obprvia> vkiip zakliičili moje raale rokice i včili me to najlepšo božo molšte?: BOča naš".
Najpiva dužnost materč je. da ona sama naj vči svoje dete bogainoliti. Tak z.niolštevjo? posčja vu deteta ginga?o srdce vereliibezacsti semen, itero pototn ii osnavlatš trbe, da žnjega košnato drevo zrasfč.
Nigdar nepozabim, kak sem ednok edne kepeine knige pregfeda>a!a i vidila sem eden kep, iieri je kazao, ka je v ednoj siromašfcoj hiži edna mati svojo rnalo dete siekavala, pototn to detece vkiipdene rokč, oči proii nčbi obrnovše, ztnoli svoje malo moHtev. Skoz na oblok se pa kaže Jezuia odičena obrazka, kak on svoje rokč biagcslavlajcč gorlzdigne.
Navčimo malo deco, kak najrane na Jezuša imena vopovedanje. Istlna, ka do to zaprva samo lampe gučale, ali sledi se njim to globoko vu srdca vkorni. Kak sugodno je to, gda inalo dete že samo opomina mater: »Matca, eiče sve ne raoliJe Boga". Kak l&po i dfišo genlivo je {6, gda pri stoli sedl cela faroilija i to najmčnše dSte nioll: BHodi Jezuš, ti gost naš bej i bla» goslovi nam dar tvoj"!
Tak že dete vu gingavoj vrsti samo od sebe pride na to,   ka vse   dobtctlvncmi Bogi mamo
hvaJiti. Ne zlata, ne srebra žele on od nas, nego edno z-srdca shajajoSo hva!o zato, ka nam ?saki den da naš potreben vsakdenešr?j! kruh.
Takše dele, štero starišje vu bogabojaznosti gajijo, nede trbelo opotnisafi, m\ poštuje rodi-tele. Vu celon) žltki de njim pokorno i bfigatno. Nertsšslinjo nadaie, či dete že vu iolo hodi, ka b! je nada!e že nebi bilo potrebno vu veri i po-bczDost; osnavlati I Li potsm je ffiasno z-Bogotn spoznavali. Z-nztni nsj hodi ono v-Božo hizo. Naj se kcoj privadl k hodbi vu cerkev, k-po-sluhšanji bože siužbe i zpobožnimi ?emiktsi na?i*Qp diči Boga. Sledl pa, gda de že vekie, \emY.mo napre Btblio, — zaprva Čtlmo mi pred njimi, sledi pa aaj sarao U6, tak de se potrdja-valo vu ?eri, vu pobožnosti I gorl bode jerualo vu ti božični i Jubezsl pred B6goni i liidiiii.
Matere, či tak horco osoa^lale i gorihršniie svgjo deco, blajžesii bode komc i smrt naša, ar gisuine badsmo vu tom, l:s srao takšo deco i koirige svfetcj mater: cčrkvi zgajjle; štere taj svoj žitek dajo za vero, kak pa ka bi odstopile od nj6. Teda aa te veJIkš d^n sodbe, gda vu šeregi ??saka svojov decov pred Boga stopirno, Sehko \i odgovor darso : Td so, Oča, ke si mi dao: vse sem je na žitek zdrždla" 1
Zaka ji pci^ži doli itr.oins roka Boža fsko vnoge ? Odgovov: ar ji tako dosta doEegne sto« ječl 3 tako tcaJo k!eL6Ls. (Gceihe.)
obrnoti iteli. Svoje četn^re je pri deli vu mliai i večer pri vini vovlejo, gde je straino psiivo i preklinjavo. Ništerni stari kodii je zdigno pestni-co i želo pogObel na imanje toga skopoga Ehrbachera.
Donok Rezika je <?se dosegnola, gda to: ,Papa, jas hitro morem k gospe fararci pomagat pečti idti." Gda pa: »Papa, jas bom samo na fftal vore prekbežala k gospon Farari, on iak lepo zna razlagati sv. pismo i (6 eto bi rada znala, ka tti pravi Reč." Obinola ga je, lica svoja je k njegovim stisnola i je odbežala. Peter je nika protivnoga ne znao povedati.
Na den konfirmacije je rezikaranž stanola, kak oča.
»Papa, ti boš dnes tQdi zmenom šo vu c^rkev, jeli ?"
,Ne, ne, pusti tnene, dete, idi satna, ali z tetfcov, naj ona ide z tebom".
.Sžoia nebotn šia( 46 bl edna sraraota blla za miat. Zaka aeštei ti ? Bojiš se Bože Re2i ? I potem bodeva tfld! k maminom! grobi šla 1"
Od vnogi let je zda Peter obprvim šo vu cdrkev. Lodj^ so na edendrfigoga pog!eju?al! i si šošnfali, gda je z kršcakoi.a vu rokaj v cerkev stopo i si js vu zadnjoj klopi doliseo.
Rezlka je napre pri oliari stala, oča nje je samo vlasč vido, šteri so se vu sund sveflili. Z očmi je doligičdala i obraz nje je vu erddčoj farbi goro, šiero je te iaren gv&nt ešče bole vo-zdigao. Herbert je na njo gl6do.
,Ta mila sseta !"
Je glasno povedo te reči ? On se je ne odovedo toga. Herbert je dovoljčnje dobo od oče na ete sveiek domdpridti, da bi tfidi on blagoslo^leni bio od njega. Oča ga je satno te pfisto k konfirmaciji, gda je ono starost dosčg-no, v iteroj  je že  dobro  prerazmo glavnost i
Strdn 56.
DOSEVNI LIST
apriliš 20.
Na materin den.
Či ti ešče mater mdš, Lehko B6gi hvšlo da"š, Ne je vsčm tč šenk dani, Ne njim tč kinč vtžlani.
Ci ti ešče mater mdš, V-mčri počivati zna"š, Na počinek po trudi    ^ ' Si glavo doj nagnoti: \
Znaj, ka je od začetka Za tč ve/ko skrb mčla ; Ndč-dčn verostavala, Mflo te kUšiivala.
V-ndročaj te varvala, Z-svoji prs naddjala, Od nesreče čuvala,       . Kak gingav cvčt gajila.
Včila te je gučati, Boga" Iep6 moliti, Vu detinstvi vodila, Lubeznfvo hr&nlla.
Nje mžš vse zahvdliti, či se zna"š prav zna"šati, Pred Bogom ino ludtni Vu milošči živeti.
Dostakra"t je strddala,       .-Tebč nasitšdvala,           ;    t
Da tl ta potrebna maš, V-nikom zmčnkanja nemaš.
Bogi se je molila, Blagoslov ti prosila; Hfido ti odpttstila, Na to dobro te včlla.
Či nemaš več materč, Za njo te boll srdcč, Poišči gor' grob njčni, Na n\tga s\ poklekni.
Osndjži ga zrSžami              ^   X\
I navlaži skuzami,               ..
\         Materin grob boj tebi   'V, ., 1, Svčto mesto na zemli!
'                             Z-nemškoga LUTHAR ŠANDOR.
Reform^cia v Prekmurji i Medjimurji.
(Vzeto i poslovenčeno z knig   Dr. Payr Sandora, theol. profesora v Šopronl. — Jts.)
(Nadaljavanje.)
Sv. Benedik (Kančovci). Nigdda je to benceška opatija bila, aii že v 16-tom stoletji jeste tu evang. duhovnlk. Nšdašdy Krištof, brat N. Tomaš nadora, je po  smrti  dfihovnika  pre-
globino etoga svetka i tak je z svojimi petn&j-stlrai letmi ne paso vu rčd ti konfirtnandov, cd šted je ni eden ne bio više od dvanajsti let.
Tak je zda z rcalo«? Rezikov vr6d stao pred oltarom, kak si je to ona vedno želela. Na orgol čfldno lepi g!^s je poslflhio i skrivao ]e glčdo tnater, ki je vu prvoj kiopi sedSla vglobljena vu molitev. GvGšno je za njega rao-li!a i en je zda na to čarno oblečcno Reziko pogledno. Smilfivanja občfltek njemi je io skoz srca; za njo je nS ffiolilo vorno matersko srcč.
Resan ! T6 pot nje je nikaj prineso z vžraša, ka je že pred letmi obečo, t6 njž eJče dnes gvušno t& more dati, tnogoče nje z tčm tnalo vcseljš sprivi. Kak je to noro, ka tam vu viraši je tiidi tak dosta roislo na njo. Že je ne bio kakši raali pojeb, ka bi se vedno domo želo, dOnok njegove misli na dom, so tak na vosko bii6 z Rezikov vkapprikapčene, ka se jih nč mogo rešiti.
WSgner farar je začao prcdgati, Herbert je čfidOvajdč i z velkim spoštuvanjem glčdo na očo i vu srci se njemi edno želenje bfldilo, da bi on tiidi tak dober, pravičen i plemeniti bio, kak njegov oča.
Z Rezike oči so teške skuze kapale vedno bole na gosti, dokeč je nezadržani joč oblido to deklino. Vu zždnjoj kl6pi je Peter z povisnje-nov glavov sedo i z očmi je na tla glčdo. Ne je vido joč i skuze deteta svojega i ne je znao, ka tg z tžla tUdi za njega toči ona.
Po Božoj slfižbi je Herbert k Reziki stdpo i nje je rok6 dao.
.Servus Rezika, sarao ti hitro šččm nika dati i morera se paščiti domo, žr me mama že čaka. N4, eden spotnin na nžjno skflpno konfir-macijo, jas sem ti že ednok tak obečo."
BKak je lepo od ičbc, ka si se nS spozd-bo", i vesčlo gleda na eden tenki srebrni lancek,
špriliš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 57.
vzeo od graane gorice, žtere je Martaloc Oašpar berber i cehmešter dariivao v Bokrači. Te gori-ce je sledi vnflk nadora, Nadašdy Pali herbao i cerkvena oblast pri vizitaciji 1. 1627 v zapisniki pravl, da te gorice nazaj trbej prositi.
Kalavioje so za vretnena Szčchy Totnaia, 1. 1618, to gmano že k svojoj Jurjanskoj šiojoriji računali. Takrat je Pernya"rd Mihal bio tii diihov-nik (ref.), ki je pa že 1. 1623 odišo od tec. Od toga vremena do 1. 1651 je gmaaa pž .evang. duhovnika raela, po itnčni Rakicsa"ny Mihala, koga je Kis Bertalan pfišpek potrdo za duhovnlka.
Tri njive, bffizi cerkvi, je meJa gmana, v štere je 14 keblov Jrbelo za sejanje. Oorice je Nadasdy familia vkraj vzela. Dva nemešnjaka, Ezpefei Farkaš v Petrovcih i vd. Prosznyak Janoš-ova (gotovo iz Prosenjakovec) sta tiidi vkrajzela eden-eden falat z gmanskoga travnika.
Filialna gsaana njena je Sv. Križ (dnes Križevci) i dosta vesi je slišilo k Sv. Benediki, kakti Ivancvci. Andreci, Krnci, Bokrači, Kančov-ci, Ratkovcf, Monošoc (?), Kiikečl, Panovci i Dolina.
Cerkev je meia eden kehli i srebrini križec. Gda je senje bilo, so trgovci za mšsta plačevali i to je na cerkev obrnjeno. Navada je biia, ka je diihovnik ,,pametuvat" hodo i 1 koldč kriiha, 1 svinsko nogo, 1 skledo ovsa, 1 prigiščo pre-diva i 1 penez je dobo pri vsakoj hiži. L. 1655 nov. 25-ga na cerkv. gyfileši  v   Nemetgencsi je
na šterotn je eden tnali medalion bio z Kristuia glavdv na njem.
,Ali to je preveč lepo za mžne", se vese-li ona.
.Pfisti to, jas zdaj idti morem, ednok k vam pridem v mlin i te bodeva si na dale kaj zgučavala."
Lepa hvala, Herbert, jas bom tudi k mami šla, — na briitiv."
Rezi je te lancek vu rokaj drždla i bojaz-livo je poglednola na očo.
»Rezika, to mi nesmiš nositi, jas ti eden lepi zlati lancek kupim."
»Zaka ne ?" ,;   »Zato, ka jas tak šččra 1«
,D6nok, papa, jas te tak lepo prosim, takše veselje mam nad njim, tnoje jedino na dnčšnji dčn. Smetn ga obdržati ?"
,Za mojovolo !*
Nagy Štefan potrdjeni ese za dflhovnika. (DQhov-nike so, kak mi je znano pod oltar v kripto pokapali. Jts.)
Ta gtnana je ešče 1733 leta gorisfšla i 12 vžsi je slišilo k tijej" (ASi kak drftge cveteče ev. gmane, od papinske nestrpnosti je tudi ta vni-čena bila. Jts.)
(Pri sv. Benediki se je nar&da okoli 1708-ga nemeški Dr. Lutharič Peter Agoit spevnik i pisšteJ, ki se je v Šoproni i vu Wiittenbergi za diihovnika vonavčo i ravno tč dokončao svoje včenje, gda so naan !. 1732—33-ga vse cerkves silov odvzčfe i katolkerane bile. Za voio t€ žaiostni dogodkov je ostavo domovino, vu Nem-čijo se odselo, za zdravnika se vonavčo i tam glava je posžano edne eiče dnesden živ^če ime-nitne famni|e. (Vidl s,Prekmurja zaameniti evang. možje.) lateresantno je, ka v Kančavci, gde je fimska cčrkev, dnesden tiidi ssmo okoJi 20 rira-katoličanov žive, dokeč je evangeličanov ckoli 250. (Red.)
Selo. Cerkev je sv. Mikloša Im6 nosila. (Na Mikiošoso je tam i dnesd^n buča i meša pri kspeli. Gotovo je tš kapela — zdaj kat. Jast — bila ta cerkev. Ta kapela z Velemčrskov i Martjanskov cerk?ov je edna najstareša. Ok61i 1390 lei zozidana. V sje |e viditi mžlanja hereš-njega, srednjega veka malara, Aquila (Akvila) Janoša, ki je maSao tiidi v Martjanskoj cerkvi. Okoli kapele je biutlv buo.  Zda je dale vkraj
Z trepetajdčimi rokatni  si ga je zakapčila okoli šinjelca i veselo stapala proti bifitivj.
Ehrbachcri je te lancek, na iinjeki njegove hčdri ne dao mera. Aii eiče bole neccčren bi bio, či bl vido, kak bojailivo ga |e pazila, naj se ne zgubl, kak skrblivo ga |e na \€iar pod glavo djala i shranila, gda je senjajoč spala na njem. __________________(D^leO__________________
Nindri  na  edno  klop  kre polj je nikak napisao:
Jas mara križ i nevofo, T6 piiem esi z krajdo, 1 što nčma križ-nevole, On naj zbriše ritne moje. Skoz več let je nišče ne  zbrisao toga na-piska.   Vsiki potnik mimo idoči   je noso svoj križ, eden ležeiega, drfigi težkešega. Nazadnje je deždž fazžprao napisek.   AJi samo krijda se da zbrisati, križ ostane. Neda se zbrisati,   obladati se more.
Stržn 58.
DOSEVNI LIST
dpriliš 20.
kat. bruiiv. Tam gde je nigda prej veliki kiošfer buo, šteroga so torki vničiJi. — Jts.)
V Seli je že 1, 1599 biio evaag. duhovnik, ki je 1 fodntoš dače piačfiro. Prvi, poznanoga itnčna duhovnik je btio Bošani Mastini Gyiiri, ki se je v cvang. vadiiii?anji osnavlo, ali ref. puipek, Patay Štefan ga |e I. 1625 jun. 24-ga itak za ref. diihcvnika potrdo ese ? Selo. Kala-«efe so tiidi to graano za svojo računali. Aii Bosan; diikovnik je ne šo ua kalavinski sinod več i evaog. cerkveoo oblast je sprejao pri cerk-venoj raitaciji, kak svojo višišo oblast. L. 1630 jun. 5 ga je pa podpiso knige agoštonskoga vere?ad!CJvdnja i z ttm se je spioh odtrgno od ref. cerkvi.
Po zapistsiki cerkvene vizitacie, je gmana jnela poleg cerkvi 2 tžbli zenile, vkup 10 pifigov, pa tfldi goščo, štero so pa jako ne viipali sekatl, ar so se bcjali ^orkov, ki so takrat tu gospoda rili. (Guči se, da ]e ednoga vretnenar kapela tčrski wraečet" (cerkev) bl!a. Torem je novi, sa-mo ov del kapeie je stari.)
Štiri vesi so slišile k Selanskoj gmani, kakti Prosenjakovci, Čekečkaves, Fokovci i Ha-bronak (Gabrnik). Kehli je cerkev ne tneia. Vama salanskoga inlina je v meseci podiiigi tjeden duhovnikova bila. Za zdavanje je dfihovnik dobo 1 cipo (beli kruh), 1 pint vins, 1 pečenjo i od snehe 1 robček.
L. 1670 je Szenci Fekeie Šiefan pašpek na cerkvenom gyflleši na Tišinj Halec Štefana po-trdo ese za duho?n?ka.
Eden spisek z 1. 1733 se tak sporaene z Sela, kak z 5—6 vesnic stoječe slovenske i vogrske evang. gtnane.
*     *
. . . Po 20 letnotn spanji se Selanska gma-na znova zbOdjava na živlenje. Bodočnost bode pokdzala, jeli je zadosta krepko v Bogi vOpanje i vorvanje oni, ki jo zbOditi ičejo, ali je pa to samo slatne platnen, za šteritn ne ostane drfigo, kak čarno perinje. Vfipamo se, da je to ne tškši plamen, nego žar^Či ogen verevrelosti v gorički srcaj, iteri je ztnožen čudo včiniti i segrevati, svetiti kesnim pokolenjam. ,,Vse je mogočetomi vervajočemi". Jezui veli: ,,Ar za istino velim vara, či bodete meli vero, liki horčično zrno,... nikaj ne bode vara nemogoče." (Mt. 17. 20.)
Z toga Jezuiovoga opominanja se ne stnejo nigdar spozšbiti oni, ki želejo zbfiditi to ,,dek-ličko" z smrtnoga spanja i zgodi se te čfida —
bode noTO živlenje Bogi na diko, Jezuši i Cerkvi na radost, tem vernikom pa na duievno zve-ličanje.                                                        Jts.
Trubarov katekizmuš.
Kstekizniuš v slovenskom jeziki, z kratkim tolmačanjesa. PnSožcna Htanija i edna predga od te istinske vere; vkiiperpostavo Philopatridus llliricus. Edno krdtko včenje, poleg šteroga je vsaki človek niogoči v nebo priti. Fakslmile iz-daja Akademske Založbe v Ljubljani, 1935, 245 strarai.
K najbole dičnim spomenkom jugoslavske reformacije sliši golovo Trubarov katekizmul iz 1. 1551» ki je v ednora iedšnom eksemplari Be-činske nacionalne knjigarne ohranjeKi ostao. To je z edniai tiidi ta prva itampana slovenska kniiga. — Na konci rneseca aiarca 1548 1. je morao Trubar ostaviti svojo domovino. Pri Veit Diirichš v Niirnberg varaši, je najšao to prvo obrarabo, odkec bi si naj v kratkom vremeni v Rothenburgi o. T. kak pomožai predgar mogoči bio mesto poiskatL Eti v Nemikomorsagi je Trubar tQdi rceo priliko globše spoznati navuk evangeliumskoga krstšanstva poieg Lutherovoga včenjš i tak raogočnost zadobo, da svojemi na-rodi doma eden drukani nžvod v to vadliivanje vu roke dž. To prvo, ka je pod štarnp spravo, je biio katekizmuš, t. j. eden izvleček iz protes-tantski katekizmušov, k šteromi je rned tiskom priložo ešče 6 pesem v notaj, dve moliivi l edno predgo. Te rokopis je buo od verebratov v dotno-vini, od Kiombnera i njegovoga kroža, za dobro spoznani i vopopravleni. Vekia zmeiava se je pokazala na drukanje gledoC. Za volo interima (veresloboščine prepoved), je nišče nej viipao drukanja na sebe vzeti. Na posredovanje Truba-rovi prijdtelov se je posrečilo Morharda z-Tub-ingena na td nagnoti, da je povolen postao katekizmuš vozoštampati. Ali tQdi zda sta ne vOpala kak pisatcl, tak štatnpar, svoje im6 pod-pisati. Trubar se v tituluii podpiše kak Philo-patridus Illiricus i eiče samo v dostavki se imenOje enkrit s svojim pravim imžnom. Ka se itamparstva dostaja, je na kond napisano: »Štampano v Erdeljskom po Jernei Skuryaniz." V Erdeljskom je namreč v onom vremeni vladala verska slobodščina. — Z velkov genljivostjov se je čtela tj knjigica. Vnogi so spoznali, da kak se trfidi Trubar svojemi Itiblčnomi ludstvl v do-
apriliš 20.
DUŠEVNI LIŠT
Stršn 59.
tncmni to po teškom i vročem boji zadobleno čisto vero evangelioma do spoznanja spraviti, i k&k se nadale trudi med liidstvo vkoreniti to slovensko reč, od štere sara pravi na 143 str. »nigdar prvle je ne bila pisana i nigdar prvle ne šlampana", da bi se med njimi pisala ino 'čtela, kako je to pri drfigi narodaj.
V giobokoj potretosti raoli on za svoje lfistvo : ,Oh vsamogoči dobrotiven Bog .. . Stntiuj se, smiliij se tiidi nad natni nevolnimi Slovenc;. Mi smo ja več, kak drfigi ladjč proti Tcbi greiili, zaio mi tiidi pravično več trpimo od Goga ino Magoga, od Turkov i drfigi anti-krislušovi hlapcov. Oh, iiiblem nebeski Oča, smiiuj se zda z-nas, za volo Tvojega lublenoga sina Jezttša Kristuša naiega Gospoda..."
Ak&demska založba v Ljubljani, ki se je tiidi ori toj priliki nej zbojala nikii stroikov, je lehko preštimana za zaslfiženost, da te spdmenek iz sprotoietja slovenske reformadje je tudi širšim krožom do rok priti omogočila. Za želeti bi bilO, da bi se \k izdaja, ki je pravdobro dospeia i v ]epoj formi vkiiperpostavlena, tiidi vu kroži evangeličanski krščanov kak najbole razširiia.
Dr. B. SARIA.
Zadnia večšria.
Vu nišierni naii faraj vsako ieto dobijo ti korsffrmdlivani spominske iiste na konfirmžcijo. Lani i letos so dobiJi hčrešen kep gospodnove več^rje od Leonardo da Vinci-ja. Bar ete kep sarn zadosfa guči za sčbe, donok za potrebno držimo, ka naj ga malo raztolmačitno.
On nemiroven skžz zadnje večerje je ove-kivečo Leonardo da Vinci na svojoj herešnjoj mi\bi, gdare Jezuš ete reči erče vučenikom: »Zaistino, zajstino velim vam, ka eden z vas me oda." Kako Jdnoi evangeliita pripovedava, vu-čenicke so gledali eden na drfigoga, dvojčči, od koga bi pravo. Peter je pa kivao Jaaoši, ka bi opitao Jezuša, od koga prdvi. Kako Mataj plie, so pa vučenicke vsaki po sebi pitali: ,JeIi sem jas, Gospodne?' Ete skaz je ovekivečo na kgpi Leonardo z preveč finim, ostrim karaktereziranjera. Na pojedine vučenike gledoč vu evangeliomaj spisane podatke je temeljno itudirao i z velikov umetnostjov ono dfiševno bivost je nesao na lice vsakomi, ka vu prvom megnenji misel odanja na iteroga kakši nasled je naprdvila. Tam vidi-mo na Hci kre desne stržni Jezušove «edečega lubeznivoga vučeaika, toga krotkoga jžnoia, glo-
boko boleznost, — na lici Petra, nanagli nemi-rovnoga i po Janoši za oda?ca spitavajočega, srditost, ki taki k sabli spodoben noš zgržbivu roko, naj hitro skonča z onim, ki bi viipao Mežtra odati; na pogiedi Andržša čiidiivanje, na gibnosti roke njegove samoga sebe spravičanje: »Vkrgj t>ojda cd mene ta kmična mtiseo", na ralajžim Jakobom, ki Petra s svojov rokov po-rairjžvati ščž, to veiiko aevarnost somnčSo bo-jazen, skrb. Bertalan, te »pravi Iiraeiita* pa na pokoncž stola tak stoji pred nami, kak da bi ičeo proti glčdati tisiomi, ki viipa odati Jezuša, odkoga je tiidi zda gotov vadlusati: ,Ti si Sin Boži, ti sž kra! Izraelski."
Na drugom strani z lica k jezuši gučččega Tois^ša se vidi karakteristični tig, šttri se nikaj dobrcga ne trošta, dvoji vu obiddnosti i skoron slišanio, kako pravi; .zaaosesn jas to že napre." Nad starešiffl Jakobotn, ki s?oje rok^ razprestre, vidinio caglost obri toga groznoga greha, te mla-di Pilip pa z detinskov nedužnostjov kdže z obe-ma rokoma na srce svoje, liki dabi pravo: wvu mojoj duši nega jalnosti". Na levoj strani Jezuia vu zadnjoj trojnoj čupori iiki dabi kanaanski Šimon i judaš Taddeui to razpraviata, jeli je mogdče, ka bi što žnjih odao njihovoga Mešira ? I k njima obrnjeni i na Jezuia kazajoči MataJ pa liki da bi ojima etak pravo: »žalost, to se tak zgodi, žr On je pravo." Eti pojednora naprepri-nešeni edendjsetero vučenikov su karakteri raz-ločne postave skupno vozdignejo oddnja, liki najgnusnešega i odpuičanja nenžjdejočega greha zmožno obsodbo; tečas Judai Iskarioieša med janoiom i Petrom napreaagnjena i tak vu senci bodoča kmična postdva kaže karakteristično vte-lesenjč velkoga grehšnika. Videnje njegove skrite misli ga strosi, v nervoznost sptavi, poleg šte-roga je tš vdaro solenko, ka je že tiidi poleg vorvanja ti indainji nesrečo znameniivaio. Prsti njegove leve roke verno pokažejo satenost; s svojov desnov rokov stiskavle penezno mošnjo, katero karakterizšra njegovo materialno miilenje, držanje njegove glave i njegov pogled pa sve-dočijo njegovo okornost.
Brezparno obržzivanje je ete kep onoga skžra, šteri je k sveta najgroznešerai i ndjveli-častneietni dogodki, k Jezušovoj odkiipitelskoj smrti pelao.
Podperajte »Duševni List"!
\s
Stran 60.
DOŠEVNI LIST
dpriliš 20.
Razlolni mali glasi.
t Radosti glas. »Ne boj se, jas sem te prvi i te siednji, te živoči i bio sem bar tnrtev, ali ovo živoči sem na veki veke i u>am klfiče pekla i smrti. (Ozn. 1, 17, 18)
Postna predavanja. V Puconskčj cčrkvi od postne prve nedele rnao do Cvetne nedele vsžki hip zvon predge ao nieli diihovnik postno predavanje pod etitn titulore: Človeči aldovi okoii Božfiga aidova. Po predavBnji je vsigdar bila edna deklamadja. Deklamalbale so Šošta-rec Ida 109. pesera z pesmeni knig, Fiisar Sida 215 p., Fartelj Joian 230 p., Janža Irma 73 p. I Flisar Marija 268. pesem.
Bethlehemska slovenska fara je na vO-zemski por.deiek, spriSa 13 ga svetHa 20 letnico posvetšenja cerkve svoje. Naši vu Bethlehcmi si vsakdenešnji ktQh slOždči slovenskl veredomanji so z velikov navdiišenostjov i z lepim vkiipdr-žanjetn 1916-ga Jeta posfavili gorJ zdajšnjo svojo prelepo cžrkev. Koštala je 45,000 dolarov. Dnes-dfen mž ta fara 900 kotrig. V pretečenom leti je notrljeaižnja tnela 12,121 83 do!žrov, vodavanja pa 10,848 26 dolžrov. V pretečenom ]eti z pr^-c^mbnim železnim plotom obtzčla svoj funduš pri cčrkvi, na stroški 730 61 dolarov. Fare agil-ni dDhovnik so Dr. Štiegler Err5, kurator Jošar Janoi, podkurator Fajs Ivan, peneznik Kiičan Zoltan. nofdroi Bakvič Lajoš. Boži blagoslov bojdi nadale nad etov našov cvetečov gmanov !
KonfJrmaclja v Puconcl je apr. 5 ga na Cvetno nedelo bila. Dohovnik so to pot 23-tokrat pelali konfirmanduše prtd oli&r puconske cerkve, ali tako velikcga šerega eiče nigddr drCgoč, kako vezdaj. 59 dečkov i 46 deklic, vkQp 105 mladi krstšanov je očivesno pred celov gmjinov poSožilo verevadlflvanje i oblubo svojo i obprvim so prihajali k Gospodnovotni stoli. Cela osvetnost je lepo i genlivc doiitckla. Dii-hovnik, roditelje i gmana so med radosti skuza-roi poslflhnoli rdzumna, lepa odgovžrjanja, ver-iuše i popevanja. Eden pojbar i edna deklina sta vu imeni vse ovi tudi k-gmani i kroditelotn pravila genlive reči. Osmero sirotic brez oi€, štiri sirotice brez matere i ednoga z cela sirotica so duhovnik tQdi posebno blagoslovili z milimi rečmi. Naj ete lepi dea deci i roditelom kem bole nepozableni ostane, zato je farno žen6ko drflltvo vse koofirmanduie z lepimi spomioftkimi lislami obdaruvalo. Katikonfirrjižiivani z djanjom
tfldi U€\o živeti.za našo sv. m. c6rkev, kre toga svedoSi njihov ob toj priliki prinešeni ildov. Dečki so darfivali 390 dinarov na Gusta? Adoifa podpornico ; deklice so pa daruvale 307 dšcšrov farnonii ženskorai društvi. Te dober pastdr dui, Oospon Jezuš Kristuš naj čuva, branl i pokrep-kiije vu veri ino stanovitosti vse konfirtndlivane!
Mrtelnost. Marc. 17-ga je vu Gcspodni mirovno zš»pao Mikler Gyoz6, legradske fare veren kantorvučSSel, ki Je skoz 49 let vržlo spu-njavao svoje pozvanje. Lepo starost je zaddbo, 75 let je bio star, gda je on tudi odišao po pfiti vsS mrtelni. Njegov sprfevod jemarc. 19 ga bio; ckcli 1500 ludi ga je sprevajalo. Cerkveno fuak-cijo so oprdvlali 4 duhovnicke, kakti Becker Mihalj z Zagreba, Šoštarec Franc z Subotice, Škalič Šandor z D. Lendave i domanji dahov-nik. — Aprila 6-ga je mrla v M. Sobolš Koudila Terezija posestnica. 76 let je preživela. Vu po-kojnoj Benko Jožef seaioratni inšpektor, orsački poslanec i Vukan Kalraan bodonskl kantorvučitel s svojirni liibleaimi navkQp skrbno svojo punico žaliijejo. Njžni sprepod je med prevelikim tk\\e-tnanjem doiitekao i na tom so dornanji, bodon-ski i puconski diihovntcke glasiJi reči žitka ve-kivečnoga. Tak dva obtrudjeniva vandrara sta boj zbojOvala, bežaj skončala, vero zdržala Naj mata miroven sžn vu krili groba. Goristineoio.
Selo. Na Cvetno nedelo so naš rofak, Škalič Šandor lendavski duhovnik držali pri nas Božo slfižbo i včobslližavali Kristuiovo sv. ve-čržjo. Bžr je vrenien slabo bllo, itak nas jevšše 400 bilo pri Božoj slfižbi i vnogi so živeli z Kristusovov več^rjov.
Dobrovolni dari na Dfjaški dom: Gospon Benk6 Jožtf držav. poslanec so na Dijaiki dom 2000 dinaiov dobrovolno darUvali. Z-zahvaEnim občiilenjern rooremo spoznati našega gosp. po-slanca dobro srdcč, ka so svojo na zimsko vre-men povišano celo plačo na dobre cile daruvali, z-štere šume je poleg drflgi nai, z-materialnimi potrebčinami se bojflvajoči zavod i drfiga siromaška spravišča i ostavleni siromžci dobiii vOzcmsko pomoč. T6 so z-isti-nom lepe vuzemske rem^nke! Srdčna hvila za lepi miloddr! Boži blagoslov sprevajaj našega poslanca ! Darfivali so eiče: Makovec Kžroly i Francuikoga 10 din. Hvala.
Na nesprhlivi vfinec Luthžrove Fliszar Šarolte: šiftar Irenka Polana, Vukan Ilonka Se-beborci 5—5 D, Tetnlin Ida Montreal 1 doUt. Najlepia hvila za tč korine poštuvaoja!   z..t,
apriliš 20.
DOŠEVNI  LIST
Strin 61.
SobdSko evang. žensku driiSivo je na spomin vu BSgl v8pretnin6čegosp. Benko fožefa drž. poslanca punice Kčdila Terezlje kak r&Je« šenja venca na Diakonissov fond 200 dinarov dariisalo. - Za nepovehnjeni venec naj vzeme vrelo žensko drflftvo zahvžlnastl
Dari na DOSevnoga Lista goridržanje: Vogler Irtna Cankova 10 D, Franko štefan Mar kišavci 3 D, Kalmar Terezija Los Angeles 30 D, Železen Franc kur. Puzavcl 5 D, Podlesek Franc Predanovci 1 Din. Radl bi nadalja"?ali t Srdčna hvala!
Postni nedelni zvečarki. Kak vsako leto, tak je i letos vu šesti postni nedelaj sobclško evang. žentko difiitvo z tila vu ščli, z ta"la pa vu cčrkvi držalo verske popoldnešnje zvečarke. Jako interesantno je bilo evang. dijaškoga dflma osnovlenikov napredavanje, nžJmre pa: popL-vanje, violin igranje 1 parno zgovarjanje, itero nepozableno ostiue med posluhiavci. Tak dl-jaškoga dotna, kak osnovne šole vučenici so lepe, pobožne deklamlcie davali napre i spriv-lali poslfihššvcom diihovno razveseljavanje. Ver-ska goričtenja so držali F/isar Janos dijaškoga doma skrbnik, Kov&ti Annuika drflštva tijni-kojca, gospi Kardošova, Kukel Karolyova, Kran-čič Glzela gospodičina. Gosp. Kovžtš Števan seoior 80 vsako nedelo z cčrkevne hištorije dr-žali naprčdavanje. Meli srao tiidi imenitoga gosta. Gospa Zmaila Ida ev. duhovnika vdovica, hi rešnja verska piedtetkfnja, itera je cell nemški orsag i veS evang. dri&v notrlzpotOvala i povsud napredavanja držala, je i cas z svojim obiskom posrečila i nepozableno goričlenj^ držala. — Na cvetno nedelo so gosp. KOhar Fcrenc držali pre-brano napredšranje, itero so nazoči bodoči na-vddšeno vu svoja srdcd sklenjena nesli domo vu svoja prebivališča. Solo popevanjc z-orgol sprevajanjem tQdi nepozžbleno ostane. Verski zvečarje so obilno prlglednjeni bili, nateliko, ka se je eden del poslflhiavcov vsako pot zvfina moglo stiskdvati, prestrana iola je vsigd&rpre-mala bila.
D. Lendava. Naša mala g/nana je 16pi vii-zemski dar doblla od Sobotike ev. gmane, štere plemeniioga srca verniki so na cerkvenom gyG-leši apr. 5-ga skončali, da tisti 5000 Din, itere so natn pri zidanji cerkve posodili, šenkajo. Te velikodOien dar verebratske lflbčznosli satn seb6 hvali. Gospodin Bog naj obilno povrnč te dar toj plemenitoj Sobotikoj gmani! — Sk. dOh.
Turobni glasl z Oor. SlaveCke ev. fare. Odsclila sta se vu vefnost zadnji mesec Krfinjec Štefan vdovec iz Nuskove vu 74. 1. staroati;'. Skledar Terezija, samska, Iz Serdice vu 58. 1. starosti. Naj počivata tnirovoo I Ti nazajostanjeni pa si naj počinčjo vu Božem iv. ravnanji I
Oornja SlaveCa. Marc. 25-ga predp. ob 10 vOri smo rnisijonski dčn svetili. Obiskali so nas gospa Zmaila Ida iz Bršljanice (Srem) i pS-leg Ev. Luk. 5, 1—11 ao napredavanje držali v nemskom jeziki. Naprždavanje so v našem jezlki Ifld6m raztolmačili gospa fararca Kovatiova. Mcstni diihovnik so zahvalili napredavalel]lci za dfiio podigavajSCi lepi govor i Boži blago-slov so prosili na njo, da ešče dugo leko zdravi slflžijo vu Boiem vinogradl, gde trnok potrebfl-jemo tiidi ženske delavce. Nazadnje offert. smo držall za potne stroške gpč Zmailove, na iteri cil je 150 D. priilo vkiiper. Hvala daritelotn za lepl dar I Barbi večkrat lejko raeli takšo prlliko, ka bi vu naioj fari misionski dčn tvetili! Ti dčn cžloj fari nepozžbleni ostšne! — Apr. 5ga, na Cvetno oedelo, je naia fara radostni svčtek mčla. 43 otrok, 22 po\bičov i 21 deklic je živelo obprvim z KrUtuiovov sv. veSčrjov. Deca so svedostvo djali pred cSlov gcnanov, na keliko poznajo naš verenavuk i so oblfibo djali doii, ka do smrti stalni ostanejo vu včri, vu iteroj so se narodili i osnavlali. Deca so 15850 D. aldii-vali na cčrkev ob toj priliki. Po božoi slfižbi jc offert. držani na Luther-fond. 21.75 Dlnarov jc prlilo vkiiper.             bs!a :
Madžarsko. Febrttara 11 -ga je bilo 260 l&t, ka )e vogrske galjerobe (za volo vernosti i stanovitosti njihove preganjani i obsodjeni pro-teitantski diihovnicke i vučitclje) osldbpdo i njihovoga martirstva Ruyter Mihal holandski admirai, ki je ob toj priliki erkao, ka je ešče nigdar nž dosčgno dičnžšc i Bogi prijdneše ob-Jadnosti, kak zda, gda je Beže sluge osldbodo z galjerobstva.
Turobni glasi. Zadnji mesec so se od-selili z Puconske fare vu večnost: Piček Ivan v Krnci, star 74 I., Podlesek Vilma, toj. Želczen v Lemerji, st. 34 1., vd. Lukač Ana, roj. Kuhar v Puconci, st. 84 1., vd. Podlesek Judit, roj. Tem-lin v Predanovci, st. 88 1. i edeo otrok. — Naj majo aladtek grobski sčn i blajženo goristanenje I
Ka novoga ? Dva naiiva odllčniva šabista sta prcd kratkim igrala »imultinko. V Maribori je ztnago Or. Lippay,  sin naSega   vreloga vpo-
Štran 62.:-~-~"
DOSEVNI UST1-----
—-    apriliš 20.
kojenoga iolskoga upravitela v Prosenjakovci, v Soboti je pa žmagao Nemec Jani visokošolec, pokojnoga Netnec Janoia trgovca i svetnoga predsednika G, A. drflštva sin. Čcstitamo I — V Španiji nega m6ra; parlament je odstavo do-zdajinjega predsednika republike, Zamoro i bodo nove volitve. Novine pišejo, ka je skrivoma ta priiao komunist Kun Bčla, ki zaneti komunizem. — V Moskvi je bilo 80 cerkveo pred komuniz-tnom, a zda je ottalo sarao 36. Na viizemske svčtke je v tej 36 cerkvžj, pa zvflna na cerkiščaj grozao dosta naroda prišlo vkiiper, čiravno je prepovedano bllo. — Nemci so v promet piistili velko letalo »Hindenburg*. štero de letalo med Frankfurtom i Rio de Janeiro v Južni Atneriki. Na njem je mesto za 90 ludi i eden den prle napravi to pot, kak Zeppelin. — Preminoči me-sec 26. so v Nemčiji volitve bile. Za Hitlera i ra njegovo politiko je glasovalo 99%, To je bio odgovor na francuške proteste proti vojaikoj za-sedbi Porenja. — V Avstriji je s prvim žprilom notrivpelana obvezna redna vojska. Države Male antante so protestirale, ali zaman. — Italjani od zmage do zmage idejo napre v Abcsiniji. — Z 14 potnikmi je dolitreščo i zgoro v Mexikieden preveliki eroplan. — Katastrofalne povodni so nezgovorno dosta kvara napravile v ZdrOženi drživaj. — Kneginja Olga, žena Njeg. Vis. kneza nameštnika Pavla je porodila princezinjo, štere boter de angleSki kcntski vojvoda.
Evang. Solske decfe v Puconskoj fari v tek. leti je bilo: v Puconskoj štirizločnoj ioli 185, v Andreskoj dvazločnoj šoli 76, v Moičan-skoj trizločnoj ioli 126, v Brezovskoj dvazločnoj ioli 77, v Pečarovskoj trizločnoj šoli 33, v Pre-danovskoj šoli 48, v Sebeborskoj ioli 66. Vkfip tak 611 decč; 16 vučni moči, ali z te samo tri evaogeličanske vere. Zato bi pa dobro bilo, či bi naša deca pri vsakoj verenavučnoj vori tiidi pravlli eto oblfibo:                        .««udi«»|i*^
—       Evangelike vere sem,             iT l ,f
„ .,r.| ivl'Dokeč živem, to ostanem;    'xfo? -¦   Obečam ino oblfibim,                 -4•?*
¦¦¦¦''"       Ka to vero vsigdar zdržim.
Nlkle prllike brez dobročinenja! Pri slednjičOvanji Šantavec Štefana i Novak Ilone v Pečarovci — Šalamenci so gostje na nabfld mla-doga blaženoga ženina darUvali na Gustav Adolfa i Žensko drflštvo naslcduvajoč: Kiihar Franc starišina 20 D, Godina Štefan 15 D, Šantavec Štcfan, Benkič Kata, Novik Šteian, Kučan Šan-
dor, Car Alojz 10—10 D, Sever Šandor, Kovač Štefan 9—9 D, Ficko Ilona 7 D, Janža Koltnan, Banfi Janoš, Godina Ivan, Kodila Šandor, Sa-badoš Jšnoš, Hašaj Stefan, K6dila Jožef5-5D, Šantavec Liza, Sever Janoš, Godina Imrijeva 4-4 D, Šantavec Franc, Celec Anton 3-3 D, Kolar Franc, Šantavec Frančiika 2-2 Din. VkGp 167 D, z toga je dano 100 D na Gustav Ad. drOštvo i 67 D na puconsko žensko društvo. Bojdi hsala za to Vsansogočemi; On naj bla-goslovi daritele; mladoms pari pa naj da istin-sko blaženstvo i mirovno žtvlenje 1
Pošta. Lajnšček La/oš Perthamboy. Preveč smo zahvalni za Vašo vrelost, ka ste ne Ji naše kalendarije zodali, nego naš cerkveni lsst, vu šterom — kako piiete — nam prihaja takie le-po čtenje vsaki mesec, ste tiidi tak nashajno raz-širjavali. Nova svedočba je to kre toga, ka delo vreli iiritelov je ne zaman. Bar bi povsedik tneli etakie vrele širitele 1 - Z najvekiov gotovnost-jov objavimo vu našeni novom 1937 leta Kalcn -dariji hiitorijo tamošnje grnane; samo naj jo pravočasno dobimo. Vu pismi stno Vam od vse-ga bole prestrano pisali. Mislimo, ka ste je že prčjali. — Ida Temlln Montreal, Kalmar Terezija Los Angelos. Napreplačilo i dar hvaležno pre-jali. — Štefan Kiironja Buenos Atres. Pozdrav-latno Vas, kak novoga napreplačnlka. List Vam bomo redno pošilali. — Barbarič Štefan, Franclja. Vsigdar nam li naznanite, či itero numero ne-dobite, ka Vam taki drfigo poilemo. T6 se tiče tQdi vsakoga drugoga naiega napreplačnika. — Fltsčr Irena, Baler Ana Franclja. Topla hvala za lubeznive pozdrave.
Na cile AngleSkoga i zviinčinjega tuva-rištva za Biblije je k rokam reditela Neurs Chra-nicle nikak 10.000 font šterlingov (2,500.000 din.) pcslao z tem želenjem, naj se nišče neinteresera za osebo daritela.
Heinlein Konrad, voditel sudetskoga — nemškoga narodnoga gibanja, bivši profesor te-lovadbe, zda poslanec na čehskom je z ritnske cerkvi prestopo v evangeličansko cerkev.
V  Rusiji so v  18 letaj  42.000   popovski osčb  vničili,  Dnes eiče 1200 duhovnikov  žive tam, ali  z te  samo  malenkostni  tao  opravla gmansko delo.   Evangeličanski  diihovnikov  že samo osem živ6 v Rusiji.
V  Ameriki po 24 jezikaj glasijo Božo rčč v cvangeličanski cerkvaj:  po  nemškom,  slaro-nemškom, angleikom,  židovskom, jiddischkom, satnskom,   danskom,   norvegskom,    švedskom, lettskom, estskom, finskom, lengclskom,   Iitvan-skotn, rusiškora, slovaikotn, čehskom, srbskom, slovenskotn,     vogrskom,    talijanskom,    ipan-jolskom, francuikom i od Božiča   mao tQdi po kinajskom jeziki.
apriliš 20.
DOSEVNI LIST
Stržn 63.
Reformaciia vu Sv&ici i na FrancuSkom.
/                 Naprejdava: SILVANUS.
''-*•¦   ! ':                       (Nadaljavanje.)
¦ ¦: — Francuška nigdar ne b6 rčšena, z*8n či se Onomi prčkdl ki je Rešitel! I on, ki joreši, je ržvno tak ne Rousseau i Voltaire, kakriraski pdpa nč!"
Kakšo pravico je te stari sšri starec mLo, se je preci pokžzalo. Že za tri leta je te snlždi Rabaut z drflgimi braniteli rLda i mertučlivosti od ti revoiucijski zvenn Robespier, Marat i Dan-ton a na stnrt obsodjeni i te starl Rabaut pa v vozo vrženi bio. Ali po spadaji ladanja ti stržš-nikov je z voze ptiščeni bio i preci na to je vu 84 let starosti, 1795 raro.                           ,
Siednja srnrtna sodba na Francuškom, obri ednoga proteštaatskoga duhovnika je 1761. leta bila prinešena. Te mladi navdOieni predgar je pri ednoj slftžbi bic zgržbleni i odegnini. Trjjž mladi plemenifaši so se paSčili za njim, naj nje-roi na poni6č bodejo. T6 so bili Gresiier bra-tovje, štere so tfidi vlovili i vse štiri na smrt osddili, Gda so ti mantrniki smrten sod čfiiJ, so gorskričali: ,Tak te raoremo mreti. Naj Go*po-din Bog smileno vzeme gori naš aldov, šteroga njemi prines^oio."                       vP^ m-¦>.-..)
Vu prid6čera leti 1762 se je zgodilo vmor-jenje Jean Calasa, trgovca v Toulousei. Eden sin njegoy se je obeso, i preci je razzišo her med fanatičnitni papinci, ka ga je oča i brat njegov vmoro zato, ka je na papinsko šteo prekstdpiti.
Z nžjvčkšov ceremonijov je bio pokopani te samomorec, kak eden svčti mantrnik papinske vere, oča pa na smrt obsodjeni, cela njegova vrčdaost vkraivzčta, deca pa voprckunjena i vu v6zo zapreta. Za trl leta je cela »odba revidirana bila, Jean Calas-a nedužnest se je posvedočila i njegova odvzeta vrednost deci nazajdana. Vu tom revidiranji je dosta pomagao Voltaire, ki je etak kričo na papinsko cerkev: Či vrSdai iCete bidt; k važem* tnajstri Kristuii, te bojdite man-trniki i ne hchari."
Najsčkši protivniki krščanstva so donok onj ludjd, prijatclje bili, ki so za on čas cfilo svet-sko živlenje vodili na Francuškom i so napre-pripravili revolucijo. Ti najimenitnejši pisateli so brezvernost raziOrjavali vu svoji spiskaj i svoje znanje za porfiicnje sposodili, ki so ne samo na FrancuškoGj,   nego   tiidi vu cčloj Eurppi o.d
njihovi n3sleduvaj65i jako občudfivani bili, šteri so po njih šteli inteligentni i presvečeni bidti. To so bili: Voltaire, Rousseau, Motesquien, La Mettrie, Diderot, Helvetius j drfigl. Eden med njitni Anarchasis Cloots se je navado m6o tak podpisati, ka je za svojim inčnotn napiso: ,X. C. lični protivnik Jezuia z Nazareti." Z etakSe-ga semena, štero je te protivnik najbole vu papinsko cčrkev posejo, gde so ti pasterje spali i sami sebe pasli, nž pa čredo, se je zklicala irancuska revolucija, itera je vse poriiiila; tron i oilar, zakone i pravico i kršianstvo }e z no-gimi klačUa.
Gda bi celo revolucijo nasledfivali, bi dosta bilo, zadosta de či samo ono pogl&drietno, itero se satno za vadlfivanjsko tiče. I vu tom nam eden oster kep pokaže te znameniti La Horpe, ki je očivesen svedok bio ednoga vizijskoja proroktivanja.
La Horpe je švajcar bio i na akademiji v Parisi profesor filozofije za vremena revolueije. Navdušeni za revolucionirne teorije i včenji, ali sledi se na bdgie nagne, ki vu svoji spiskaj sledeSe niha za nas:
,Tak se mi vidi, da bi se včeraj zgSdilo, ali donok je to eiče vu začčtki 1788. bllo. K ednomi kolegi na akademiji sem bio pozvaoi, gde nas je veče lfidi bild vkiiper: trgovci, sod-uiki, zevčeni, akademikari i. t. d. Kak po navadi na dobrom mali stno se prav vesčlo občfitili, šteri ves6\\ nastaj se je proti konci več^rje od dobroga vina eiče bole vzdigno i naed drfištvom jeonaslobodoa vola nastšnola, itera ne pita dosta za etiketne forroilnosti i napnjenosti.   »vyja's-
Vu onom časi je do tiite dobe priio svSt, gda se je vse dozvolilo, naj se smeh obfidi. Chatnfort nam je z svoji nemoralni pripoveit goričteo i te pleraenite dime so brezi sr4na po-slfiiale kcoj. Na to je vnogo spotanja nasledii-valo obri vadluvanja i vere. Voltaira i Diderota filozofija je bila hvšljena i vsi so ploskali z to-kžtni na td, gda pride on čas, gda de aa mčsto verske blaznostf i norije pamet i filozovična tnodrost lddala.
Samo eden jedini gost je ne vz6o til vu tom ipotarenji. T6 je gospod Cazotte bio, eden prijaznivi intereiaaten mdž, ki je prevzčo r^č i z omurnitn glasotn erče:
,Moja gospoda! Vesčlte se, vi vsi doživete i te svedoki one velke revolucije, Štero tak močno želete. Znatc li vi, ka nastinc  z  te revolucije ?
Sti&n 64.
DOŠEVNI LIST
apriliš 20.
Ki bode z vsž vat, kelko vas jeste ? Ka de nas-haj toga cčloga dčla? .Dajmo ga videtl", erčč Condorcef, »ednomi fclozofi je nč žmetno proroka posiahšati.' »Vi, gospod Condorcet", odgovori Garatte, ,vi te z razprestretlmi rokami pfiičali dfifo vašo vu ednom podiemelskom zaV pori. Od četn^ra merj&te, šteroga požrete, naj »« hohira ognete. Od čemera, iteroga na srečo statno z sebom bodete nosili, na štero do vas oni časi silili."
Te reSi so veliko Cfldfivanje obudile, ali preci se je spomčrilo, ar io se spftmnill, ka Cazattej! se včisi senja, gda je bDden i se je preci v glasen smeh   preobrnila ta  napnjenost.
BGo*p6d Gazatte !* erče eden gost, ,ka pa za idtana vatn je dao čemčr, vozo 1 hohira vu glavd? Ka ma vse td z filozofijov i z pameti ladanjem za brlge?— ,T6 jeravuo ono, ka vam pravim", nadaljava Gazatte, »ravno vu imeni fi-lotofije, človečanstva, sloboščine i pimeti, 'de se vse tO godilo, ka te vi tikii konec meli. I ti ddaok pamet bode lidala, ar de cerkev mela; ja na Francuikom nede drfige cčrkvi, kak c6rkev pitncti j zninja.* — ,AIi zaistino," etii Chamfort i špotHvim sraehom, ,vi te cdrkvi duhovnik ne bodete."
»Toga se niti ne vflpam, ali vi gospfid Chamfort, vi bodete i ste vrčdni na td ^it. Ivi si »aie 211« i britvov v 22 mžstaj gorivrčžete i ddnok samo za par mesecov sledi merjčte."
Gdsti so eden na drilgoga poglednoli i se smehali. Cazotte je oadaljavo: .Vi gospod Vicq d'Azyr, vi %i ne prerčžete saml žile, ali po fiitom tl vu Podargi eden dia iestkrdt date ofnoti naj vaiega dela gvflšni bodete i vu onoj noči mcr-J6te. Vi goapod Bailly na vmorišče pridete, gla-vo vam vzemejo. I vi gospod Malesherbes, vi tiidi na vtnorlšče pridete." — .Hvala Bogi", je zakričo g. von Rouher, ,tak se vidi, ka gosp. Cazotte samo z akaderaijov tna d61o; ja« — nčbi bojdl hvala* — Caiotte n{emi vu rfč vdiri: ,Vi merjete na vmoriiči."
,Ha, to jc edna stavla," kričijo na njega od vsč strani, ,te se je zalubo, ka rtžs vse v6-prepržfi." ~ Oazotte erčž: »N^, to sem nč ja«, ki se je zalubo,- — Veči z drflštva: .Tak mi pod tčrski i tatarski jirem pridemo?" - Ga-zotte odgovori: ,Nika menje. Jas sem vam že povedo, te bodete vsi pod oblastjov pametl i filozofije.
Oni, z iteritni si vi tak denete, bodo čisti filozofi, bodo vsigdar ednako gučali, ono, štero vi že edno voro dugo gonfte, bodo vsigdar ed-nako naštimani i bodejo se kak vl na reči Di-derota i Voltaira naslanjali."
Vu drflitvi jc eden drfigomi vu vflha še-peto: ,Dobro ga vidite, ka je 16 partiet zgflbo. Mžia se njemJl" -- Ar je med tfera celo omuren postano. — .Vidiie ga, ka samo hec dela? ZnSte dobro, ka on vu ipis vedno nika čfidnoga zme-ia.* .Ja", tiik Chamfort, ,ali moremo pri-znati, ka so njegove Ciide nika ne prijdtne, pre-več po gaogaj irajo žmah. Ali de se to ednok vse tak gcdilo?" .Nemifič Ž6st let, ka se t6 vse zgodi, ka seni vam pravo," erLd Cazotte. ,T6 je dosta čfldnoga, zda sem jas (La Horpe) prevzeo ržč. ,1 od mLne nika ne povžte?" — Z vami se bode veika čuda godila", erče Cazotte, »štera de ravuo tak z;6nredna: Vi tč krščenik posta nete". — »No", erč6 Charrfort, Jk setn jas po-roerjeni, č& mi \i merj^mo, gda z La Harpe-ja kričenik postane; t€ bomo na veke živeli."
,Mi žene," trli nato von Grammont her-cegojca, Bmi smo srečne, ka nas vu revoluctji za nikoj ne bodejo preitimali. To je, či pravim nikaj, je ne telko, ka bi se mi roalo ne notrl-vmčiaie, ali tak, ka za toga volo se natn nika ne zgodi."
Cazotte odgovorl na to: ,Ka ste vi žene, vam nika ne bo pomagalo i branilo i či se kakite ne bodete v nikoj ne vtnešale, ddnok de se z vami tak godilo, kak z moškami i z vami nikakii razloček ne bode činjeni. — Ali ka natn tQ gučite Gazotte, vi nam sveta konec predgate?" erMjo žene. »T6 gvOšno ne; aii ka jas znam, je, ka vi hercegojca bodete na mantrnišče pelana, vi i eiče vnoge drfige dame z vami, pa ešče kcoj na sintarski kordai, z od-zajaj vkfiperzvezanimi rokami*, erčč njim Gazotte.
Hercegojca: Vu totn slučaji se pa vOpam, ka bom se na ednom čarnom kočfiji pelala.*
Gazotte: ,Ne gospa, plemenitžie darae, kak vi, bodejo na iintarski kordaj i zvčzanimi rokami na mantrnišče peiane!"
Hercegojca: sKa, plemeniteie dame? kak, princesse ?"
Gazotte: »Ja, veče."
Zda se je cpazilo vu driištvi edno očividno ogrebanje i hišnoga gospodara obraz je kmičen postano. Začao je previditi, ka je spas predaleč tčgno. Madatne de Girmroont naj oblake raz ženč, je pUitila odgovor i se je zadovolila z smčinim odgovorom omčniti: .Videli bodete, ka mi niti toga trošta ne nja ka bi s« na slčdnje spotždala."                                               (Dale.)
Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.