Silvija Borovnik UDK 821.163.6.09-3 Kovi~ K. Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta kds.mlacnik@siol.net PROZAIST KAJETAN KOVI^ Pri~ujo~i prispevek `eli opozoriti, da smo Kajetana Kovi~a preve~ in prepogosto navajeni opazovati »le« kot izjemnega pesnika, ki daje klasi~no ubrano lepoto, barvo in ton sodobnej{i slovenski poeziji. Pri tem pa `al prepogosto pozabljamo na njegova zelo zanimiva prozna dela, ki sodijo zagotovo med vrhunce v pripovedni prozi ob koncu dvajsetega stoletja. Kajetan Kovi~ (1931), priljubljeni pesnik, tenko~utni prevajalec in zanimivi prozaist, je bil rojen v Mariboru, a je po {tudiju ostal v Ljubljani, kjer je delal kot novinar in do upokojitve kot urednik pri Dr`avni zalo`bi Slovenije. Kot eden najvidnej{ih slovenskih pesnikov iz obdobja po drugi svetovni vojni je `e v svojih pesmih nakazal izrazit smisel za `lahtni humor, pa tudi za epskost, kakr{na je pri{la do izraza v njegovi spremljevalni in nekoliko kasnej{i prozi. Le-tej se, kakor je pripovedoval sam, ni utegnil posve~ati v tolik{ni meri kot poeziji, saj ga je vsakdanje uredni{ko delo s tujimi besedili preve~ zaposlovalo in ga tako reko~ jemalo lastnim. Kljub poklicni razpetosti pa je ustvaril upo{tevanja vreden prozni opus. @e leta 1965 je iz{el njegov roman Ne bog ne `ival, ki se spogleduje z modernizmom in katerega odmeve najdemo tudi onstran slovenske dr`avne meje v literarnem delu Florjana Lipu{a, pet let pozneje (1970) pa je iz{el njegov drugi roman iz tedanjega sodobnega slovenskega `ivljenja Tekma ali kako je arhitekt Nikolaj pre`ivel konec tedna. Kot pravi mojstrski prozaist pa se Kovi~ slovenski javnosti predstavi {ele po letu 1980. Spoznamo ga najprej v novelah Iskanje Katarine (1987), ki upovedujejo odnose med mo{kim in `ensko in v katerih nastopajo mo{ki kot omahljivci, `enske pa kot sicer mo~no izrisane, a izmikajo~e se sanje. Naslov napoveduje ljubezensko zgodbo in videti je, da se Kovi~ z Iskanjem Katarine pridru`uje nenapisani te`nji, ki je prevevala slovensko prozo osemdesetih let, namre~ `elji, da bi nastala fatalna in berljiva ljubezenska zgodba. Uresni~evanje te `elje in pribli`evanje njenemu `anrskemu svetu opa`amo tudi pri drugih vidnih prozaistih tega obdobja, denimo pri Marjeti Novak Kajzer ali Janiju Virku. Kovi~evih pet novel iz omenjene zbirke je postavljenih v svet sodobnih intelektualcev, v mesto, ki tvori njihovo osnovno sti~i{~e. Pri tem je ~asovna sodobnost zarisana skozi njihovo akcijo, odstirajo pa jo tudi spretni dialogi. Osrednjo temo teh novel tvori iskanje `enske kot iskanje vseizpolnjujo~e ljubezni. To se spreminja v iskanje lastnega jaza in nakazuje dozorevanje osrednjega protagonista Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 2 58 Silvija Borovnik v odraslega mo{kega. Konec zgodbe ostaja odprt, tako da bralec ne izve, ali je prvoosebni iskalec svoj `enski ideal tudi zares na{el. Katarina se zdi le `elja, pojavlja se kot ljubezen, za katero blodi in jo strastno i{~e, a se mu venomer izmika. Vse ~lovekovo `ivljenje pa ostaja iskanje – in pot sama postaja cilj, kakor je `e v {estdesetih letih v »igrah in igricah« s koromandijsko tematiko zapisal Dominik Smole. Enega najizrazitej{ih romanov, ki so iz{li prav v obdobju na prelomu stoletja, predstavlja Kovi~ev roman Pot v Trento (1994). Roman s podnaslovom Prizori iz navadnega `ivljenja Franca M. spominja na elemente razvojnega romana, v njem pa se avtor `e na za~etku zavaruje z opombo, da so vse osebe v romanu »z avtorjem vred« le plod njegove, ustvarjal~eve domi{ljije. Razvejana fabula pripoveduje namre~ o razgibanem `ivljenju pisateljevega sorodnika Franca, odvija pa se od konca devetnajstega in tja do {estdesetih let dvajsetega stoletja. Oblikovana je z vidno naklonjenostjo `anru dru`inske sage, kakr{no je z vso pozornostjo v obdobju po drugi svetovni vojni pisala na primer Mira Miheli~, v osemdesetih letih pa so jo z uspe{ nimi, postmodernisti~no zaznamovanimi prijemi o`ivljali {e nekateri drugi vidni slovenski pisatelji in pisateljice, npr. Katarina Marin~i~ in Andrej Hieng. Kajetan Kovi~ je snov, ki se mu je z zanimivim `ivljenjem strica Franca kar sama ponujala v obdelavo, oblikoval {e izrazito humorno in satiri~no. Z oznako, da gre za popisovanje nekega »navadnega `ivljenja«, je opozoril na dejstvo, da bo {lo v njegovem romanu za literarno oblikovanje izsekov iz `ivljenja nekega povsem nezgodovinskega, vsakdanjega in neizjemnega ~loveka, ~igar `ivljenjska zgodba je tvorila zgodovino z enako zanimivo barvitostjo kot t. i. veliki zgodovinski dogodki. Ob{irno pripovedno delo je razdeljeno na pet ve~jih poglavij, pri ~emer pisatelj `e v uvodu vanje ne izklju~uje tudi lastne prisotnosti, ki se ka`e kot prisotnost oblikovalca besedila, kot razmi{ljanje pi{o~ega, ki dela nekak{no inventuro s samim seboj in pojasnjuje lastno odlo~itev za pisanje romana. Njegova realisti~na prvoosebna pripoved se pri~enja v dolini reke Adi`e, ko se vra~a z nekega pisateljskega sre~anja v [vici. V njem se nenadoma porodi `elja, da bi napisal dru`insko zgodbo: »Moji dru`inski cesarji niso imeli prostranih cesarstev, ampak le majhne okoli{e, v katerih so `iveli svoja navadna, vendar enako edina `ivljenja.« Obenem napoveduje tudi svoj pisateljski postopek, namre~ da bo njegova pripoved tekla kot listanje po dru`inskem albumu ali kot brskanje po zapra{enem arhivu, to po~etje pa ne bo suhoparno nizanje `ivljenjskih zgodb, temve~ literarno oblikovanje na osnovi razli~nih zabavnosti in `ge~kljivih podrobnosti »iz `ivljenja stricev«. Vsaj asociativno nakazuje tak postopek na podobno besedilo, namre~ na roman Mi{ka Kranjca Strici so mi povedali (1972). Kovi~ pa v uvodu k svojemu romanu omenja tudi enega svojih pisateljskih vzorov, namre~ {vicarskega pisatelja Maxa Frischa, ki da je zanj »arhitekt«, upornik in odli~en stilist, kriti~en do {vicarske dru`be, obenem pa pripovedovalec, ki se ne sramuje pisati o sebi. Ne pozabi pa niti na pripovedni vpliv strica Franca samega, saj ga omenja kot izjemno dobrega pripovedovalca zgodb in anekdot, o~itno z velikim smislom za humor, ki si je svojega sorodnika, pisatelja Kovi~a, kar sam izbral za prihodnjega kronista z besedami: »On bo meni napisal knjigo! Moja rit bo `e prhka na Cvekovem bregu, ko boste ~itali, kak{en ~lovek je bil Fran~ek M.!« Pisatelj Kovi~, ki tudi sam navaja, da pozna obilico dru`inskih zgodb, vrednih literarne pripovedi, tako sledi svoji in stri~evi `elji. Zgodbe se odlo~i zapisati kot anek Prozaist Kajetan Kovi~ 59 dote, za katere je zna~ilno, da imajo resni~no jedro, h kateremu se navadno lepijo {e drobne izmi{ljije: Med odlo~anjem za zgodbo in proti njej sem se zmeraj bolj nagibal k mejni poti med resni~nostjo in domi{ljijo, kakr{no sem poznal iz ustnega slovstva svojih stricev, ki so brez teorije vedeli, da mora v anekdoti ti~ati resni~no jedro, da pa neizogibno potrebuje tudi okrasje v obliki podalj{kov, kraj{av ali prenaredb. Kovi~, ki je roman Pot v Trento oblikoval tudi kot moderniziran in ironiziran `anr dru`inskega romana, je svoje delo podobno kot Katarina Marin~i~ v Terezi (1989) za~enjal z ve~ prologi, kar opozarja tudi na njegov parodi~en odnos do `e znane, preizku{ene literarne oblike. Tako v svojem prvem poglavju – z naslovom Zaupno poro~ilo – osrednje romaneskne zgodbe {e ne za~enja, temve~ umesti vanjo pripoved znotraj pripovedi, zna~ilno postmodernisti~no »{katlo v {katli«, ki v obliki zaupnega poro~ila biv{ega sodnega tolma~a za ogrski in hrva{ki jezik raziskuje Fran~evo gre{no `ivljenje ter mu z Dunaja, kjer je osumljen kraje obutve v veleblagovnici, sledi v Radgono. Za~etni opis njegovega `ivljenja in {tevilnih ljubezenskih prigod, zaradi katerih si je Franc na Dunaju prislu`il jezo zakonskih mo` in dru`inskih o~etov skupaj z zgovornim vzdevkom »hudokur~ni komi« in po nem{ko »Schlafzimmerheld«, bralcu razkriva policijska poizvedba. Ta sledi zloglasnemu »babjemu tro{tarju« na Slovensko in navaja zabavne podrobnosti iz Fran~evega napornega ljubezenskega urnika: »V nekem `upni{~u naj bi v temi zamenjal vrata in namesto k mladi kuharici za{el k njeni teti.« Kovi~ kot pripovedovalec tako v sodobno slovensko prozo vnese lik rabelaisovsko bohotnega, rado`ivega spolnega u`iva~a, ~igar peripetije pripoveduje realisti~no in mojstrsko humorno. Pri tem kot pripovedovalec povsem nemoralisti~no komentira dogajanje ter ironizira tudi lastno vlogo in pisateljski postopek. S svojimi pripombami, ki so zapisane celo pod ~rto, pa ustvarja razli~ne vsebinske in strukturne plasti literarnega besedila, ki jih je so~asna literarna teorija poimenovala kot palimpsestnost, z izrazom torej, ki je opozarjal na ve~pomenskost in izrazito ve~plastnost. Odlika Kovi~eve romaneskne pisave pa se odra`a tudi v tem, da zna vse te `ivopisne zgodbene in poro~evalske niti suvereno voditi in da kljub mno`ici podatkov, prebliskov in zgodovinskih dejstev zgodbo zapisuje kot berljivo, napeto in privla~no ~tivo. Taka je tudi njegova pripovedna linija v poglavju Velika vojna, ki vihravega Franca kot frontnega junaka zanese v dolino Adi`e, kjer se zaljubi v mlado in lepo Enrico. Zdaj nenadoma sklene, da se bo poro~il, a nevestin o~e poroke zaradi nepredvidljivih vojnih okoli{~in ne dovoli. Franca kmalu po{ljejo na novo vojno dol`nost in njegova prva nekoliko resnej{a ljubezen je tako pravzaprav `e kon~ana. Zgodba o njem je tokrat oblikovana v bogatem knji`nem jeziku, v katerega pa pisatelj nevsiljivo vpleta tudi nekatere pogovorne izraze. Enako neopazno, mimogrede, je omenjena tudi zanimiva Fran~eva trojezi~nost, ki slika navzo~nost ve~ enakovrednih jezikov v `ivljenju slovenskega ~loveka v tem ~asu. Fran~ev materni jezik je tako sloven{~ina, jezik njegovega izobra`evanja je obvezna nem{~ina, k obema pa se pridru`i {e jezik, ki se ga mora nau~iti v vojni, to je italijan{~ina. Zanimiva je tudi njegova narodna neosve{~enost – »Narodnosti Franc M. ni nosil ne v gumbnici ne za klobukom, zaradi nje se ni vznemirjal, ne mu~il« –, s katero Kovi~ ne sledi ve~ tradiciji slovenske proze, ki se je z oblikovanjem t. i. narodnih, slovensko zavednih 60 Silvija Borovnik junakov venomer postavljala na nekak{ne okope zoper tako ali druga~no nacionalno in jezikovno ogro`enost. Bolj kot jezik in narod zanima Franca njegova v vojni ranjena noga, zaradi katere mora v bolni{nico, kjer je tudi ve~krat operiran. Voja{ka izku{nja je zanj kon~ana, boji za severno mejo in ustanavljanje nove dr`ave SHS pa se lahko zaradi njega odvijajo ali pa tudi ne. On sam se za zgodovino ne zmeni ve~. V tretjem poglavju postane Franc vinski prekup~evalec, eni `enski zaplodi sina in drugi domala so~asno h~er, se o`eni z eno od obeh in postane nekoliko resnej{i. Ko mu uspe{na gostilna zaradi neugasle cigare nesre~no pogori, postaja njegovo `ivljenje {e bolj pritlehno, ujeto v obvezni delovni ritem, in {e bolj povsakdanjeno. Boriti se mora za svoj obstoj. Sredi njegovih prizadevanj, popisanih z velikim smislom za podrobnosti, pa po pripovedni plati prihajajo do izraza {e {tevilni ljudski obi~aji s pokrajinskimi zna~ilnostmi. Kovi~ v roman ume{~a denimo `enitvovanjske obi~aje in odlomke iz {tevilnih posre~enih, `ivopisnih ljudskih pesmi. Tudi nadalje ostaja osrednja literarna oseba izvrstno oblikovan Franc M., ki od posteljnega junaka do stare panonske sablje predstavlja ve~ razli~ic istega jaza in simbolizira `ivljenje slovenskega ~loveka, »ki je zgolj potekalo, ni pa nikamor peljalo«. Fran~ev svet se kot simbolna zgodba o preprostih ljudeh iz pisateljevega avtobiografskega spomina nikoli ni mogel sestaviti v uspe{no zgodbo, ker Franc tako kot ve~ina okrog njega »ni spadal med gospodarje in obvladovalce sveta«. Pisateljev namen je bil torej prikazati usodo vsakdanjika in mu dati mesto v prostoru in ~asu. Kajti tako imenovane zgodovinske osebe (npr. Hitler), pripominja pripovedovalec, so s pripravljanjem zla in novih zlo~inov, ki so vodili v drugo svetovno vojno, za svojo javno podobo poskrbele kar same. V zadnjem poglavju Hi{a iz stare zaveze se ponovno oglasi avtobiografski pripovedovalec z za~etka romana. Ve~ kot deset let je minilo, odkar je v dolini Adi`e in v Trenti iskal sled za postavami iz preteklosti. Avtobiografski spomin ga vrne na za~etek druge svetovne vojne in v dru`insko zgodbo, v kateri zdaj nastopa kot literarni lik tudi sam. Njegova star{a sta bila u~itelja v Polj~anah, na za~etku vojne pa se je dru`ina pred Nemci umaknila v materino rodno vas Hrastje Mota, kjer sta `ivela dedek in babica skupaj z nekaterimi strici in s tetami. Sem je prihajal tudi stric Franc s svojimi zgodbami, s katerimi se slepilno, da bi u{la svetu zunanjega nasilja, ob zimskih ve~erih obdaja vsa njegova {ir{a dru`ina. Kovi~ev roman postaja tako vse bolj tudi roman o rodu, ne le o nekem rado`ivem in posebnem posamezniku. V njem za`ivi podoba cele polovice dvajsetega stoletja, zgodbo o njem pa podobno kot v Kranj~evih Stricih kon~ujejo razli~ne smrti. V tej rodbinski sagi, ki sega tudi v ~as povojne slovenske socialisti~ne preobrazbe vasi in odra`a razli~ne zadru`ne »norosti po ruskem vzorcu«, ostaja Franc M. {e vedno zgolj opazovalec zgodovine, ne pa njen akter. Vidi vse zablode novih povojnih oblasti, a ga globlje ne prizadenejo. Vse do smrti ostaja tak, kakr{en je vedno bil, namre~ docela zaposlen le s svojim osebnim ~asom. Roman Pot v Trento pisatelja Kajetana Kovi~a sodi vsekakor med vidne dose`ke slovenske proze na prehodu v novo tiso~letje. Vpra{anje, ali se je s tem romanom avtor hotel ponor~evati tudi iz stare `elje, da bi tudi Slovenci premogli tako imenovani veliki (zgodovinski, dru`inski) roman kot epopejo, ostaja pri tem odprto. Pot v Trento namre~ dokazuje, da je snovi za tako delo v slovenski zgodovini lahko pre Prozaist Kajetan Kovi~ 61 cej, da pa se pisateljski poskusi vedno znova raje odlo~ajo za t. i. drobne zgodbe, ki se zdijo za `ivljenje malo{tevilnega slovenskega naroda bolj zna~ilne in pisateljsko privla~ne. O tem pri~ajo nenazadnje tudi avtorjevi {tevilni poeti{ki razmisleki na za~etku tega romana. Kovi~ev kratek roman Profesor domi{ljije (1996) pa se odvija v predpotresnih mesecih leta 1895 v Ljubljani. Pripoveduje zgodbo o gospe Ursuli in njenih treh mo{kih, mo`u Feliksu, ljubimcu Kristijanu in obo`evalcu Jerneju Petri~u. Petri~ je oblikovan kot ~lovek razli~nih jazov, vse od profesorja lepopisa do pesnika. V romanu za`ivijo slike iz me{~anskega `ivljenja v predpotresni Ljubljani na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje. Kovi~a znova privla~ijo drobne zgodbe o posameznih ljudeh, njihovih dru`inskih vezeh in poslih. Njegovi liki potujejo med Dunajem in Gorico, med Benetkami in Zagrebom, se sre~ujejo v salonih, hodijo drug k drugemu na ve~erje, igrajo tarok in biljard, vmes pa trgujejo in prekup~ujejo ter prestajajo motnje v zakonskem in dru`inskem `ivljenju. Pisatelj je s tem romanom o`ivil zgodbe iz `ivljenja slovenskega me{~anstva, za katerega je znano, da ga je povojna socialisti~na oblast zatajevala oz. ga razgla{ala za sebi sovra`en dru`beni sloj. Literatura z me{~ansko tematiko je veljala za neza`eleno in je ponovno za`ivela {ele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. V njej je ponovno vzcvetel pozabljeni svet trgovcev in konzulov, salonskih dam in njihovih {armerjev, drobnih goljufov in drugih kukavi~jih nakaz. V Kovi~evem romanu je njihov svet z blagim humornim tonom prikazan kot svet razli~nih dogodljajev in prezvrhanih ~ustev, klovnijad in ~ajank, poslovnih glazur in lumpa{kega vedenja. Pisatelj je z ironi~nim veseljem posnel njihove sme{ne dialoge in vsakdanje pritlehnosti, znal je prisluhniti njihovim {alam in pesmim. S svojo prozo pa je dokazal tudi to, da je bil tak slovenski svet iz literature umetno izrinjen, saj je bil na za~etku dvajsetega stoletja {e kako `iv in je tvoril `ivahen del nekdanjega srednjeevropskega `ivljenja. Pri~ujo~i prispevek `eli opozoriti na to, da smo Kajetana Kovi~a preve~ in prepogosto navajeni opazovati »le« kot izjemnega pesnika, ki daje klasi~no ubrano lepoto, barvo in ton sodobni slovenski poeziji. Toda znamenita generacija {tirih prodornih poetov (Kovi~, Menart, Pav~ek in Zlobec) je o~itno premogla ustvarjalce z ve~ nadarjenostmi – ali kakor je (zase) neko~ navihano zapisal pred kratkim `al preminuli pesnik Janez Menart: »Pet talentov sem dobil, / dva zakopal, tri zapil«. Toda tisto, kar je vendarle ostalo, nadaljujmo v {ali in tudi zares, pri pesniku Kajetanu Kovi~u zado{~a, da ga lahko uvrstimo med najzanimivej{e ustvarjalce slovenske pripovedne proze ob koncu dvajsetega stoletja. Literatura Glu{i~, Helga, 2002: Slovenska pripovedna proza v drugi polovici 20. stoletja. Slovenska matica: Ljubljana. [tuhec, Miran, 1996: Pot v Trento. Sodobnost 1996/1–2. Zadravec, Franc, 1997: Slovenski roman 20. stoletja. Pomurska zalo`ba: Murska Sobota.