251. številka. Ljubljana, v četrtek 3. novembra. £XV. leto, 1892 lahaja vsak dan ne*«-', iaimfci nedelje tu, pracnike, ter veb> po p gld., ca pol leta 8 gld., ca Četrt leta i «ldM za jeden ■oeer l gld. 40 kr, — Za L j u 1> 1 j b n .> br** pošiljanja na dom ra vae leto 13 gld., za Četrt leta a gld. kr , ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ratnna se po 10 kr- na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za tuje dežele toli' o več, kolikor pofitnina znafia. v oiDinila plačuje ae od Aetiristopne put it-vrst« po 6 kr., Ce ae ocnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se ir.volć frank i rat i. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoje na Kongresnem trgu 8t. 12. Opravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, nunantla, t. j. vse administrativne Btvari. Megleni nazori. Anders begreif ich wol, als sonat in MenschenkOpfen, Malt sicb in die^em Kopf die Welt. S c h i 11 e r. Tu besede iz Don Carlosa prišle so nam nehote na misel, ko smo zopet in zopet pročitali odgovor v treh odstavkih, kateri je „Slovenee" posvetil nagemu skromnemu vzkticu na čas, ko je isti »Slovenec" pisal še: »Liberalec naj brani klerikalca, klerikalec naj brani liberalca in obadva naj branita slovenski jezik, Blovensko vero, slovensko poštenje." Nič kaj prijeten ni bil gospodom razglasiteljem javnega mnenja katoliškega ta spomin in Bkušali so ga izbrisati s tremi Članki, v katerih hote preci-zovati svoje stališče ter razjasniti pogoje sloge in sestanka. — Dejali smo „hote", kajti mi teb člankov navzlic vsi pazljivosti nismo razumeli in uverjeni smo, da se je takisto godilo tudi premnogim čitateljem „Slovenčevim", ki Se niso prodrli v misterije „tomiatiškega" njegovega modroslovja. Zategadelj moramo le iskreno obžalovati, da so dali vodje „katoliške" stranke v tako važni zadevi besedo pristašu, kateri je očividno mnogo, premnogo čita), a malo, premalo prebavil, kateri ima o politiki slovenski očividno Se jako meglene nazore. V posebno čast naši novi stranki ne bo in ne more biti, ako se bodo ti članki smatrali kot karakteri-stikon cele stranke in kot dokaz, da jej nedostaje že jasnih iu resnih razlogov za njeno početje. Mi pa tega danes de nečemo storiti in Balo odgovorili bodemo čisto na kratko in stvarno na mrvico jasnih nazorov, izraženih v napominanih člankih. In tudi to storimo le zaradi tega, da se nam ne bo očitalo, da molčimo na ponudbo sprave, če tudi le dozdevno pouudbo. In da je ponudba le dozdevna, toliko pač jasno razvida iz meglenih člankov „Slovenčevih". Podvržite se našim, jedino izveličevalnim nazorom in kadar vam bo prevzvišeni in uzorni vladika Ljubljanski izdal svedočbo „Laudabiliter se sub-jecerunt", tedaj bo sprava gotova. To je v kratkih in suhih besedah .Slovenčeva" ponudba sprave. Na to imamo mi le jeden odgovor. Dokler boste vstra-jali pri svojih, po trdnem našem prepričanji narodnemu napredku kvarnih skrajnostih — nikdar? Vi pravite : „D e 1 u j e m o za svobodo cerkve in s tem delali bodemo tudi za narod." Kaj razumevate pod svobodo cerkve, tega niBte povedali, navzlic vsem vzklicem na „naravno pravo*, „naravno estetiko" in „cerkveno pravo" in to nas je storilo skrajno nezaupne; tembolj, ker po dosedanjih izkušnjah od vaše „svobode" ne moremo pričakovati ničesar dobrega. Govorite jasno, kakor govorimo mi, rekoč: Delujmo za narod in s tem delali bodemo tudi za utrjenje vere. Vidite, tu leži načelno nasprotatvo, tu ae križajo naša pota. Katoliški cerkvi zajamčen je, kakor priznavate sami, večni obstanek, narodu pa ni in zlasti ne ubogemu narodu slovenskemu. In ta ubogi, mali naš narod bori naj se za svobodo cerkve v drugih mogočnih uarodib? Za to mu pač nedostaje moči, to pač ne more biti njegova naloga, kakor smo dokazovali in dokazali že sto iu stokrat. Naš narod stori svojo dolžnost v polni meri, ako ohrani neskaljeno vero Izveličarjevo samemu sebi, ako da Dugu, kar je Božjega, v ostalem pa konceotruje vse svoje moči za narodni svoj obstanek. Tako sodimo mi in tako ste sodili nekoč tudi vi. Sedaj pa ne več. Le^a 1875 pisali ste še: sbranimo slovenski jezik, slovensko vero in slovensko poštenje", sedaj pa pipete: „Branimo Slovencem vero, Slovencem jezik, Slovencem poštenje." (Cf. .Slovenca" št. 247.) Zakaj je sedaj jezik na drugem mestu, dočiin je bil prej na prvem? Kdo se je tedaj izneveril staremu slovenskemu programu, mi ali vi? Druga točka našega razdora (po našem pa morda celo prva!) je osoba prevzvišenega knezo-škofa Ljubljanskega. Vi nečete razločevati škofa od politika, rekoč, da bi bilo to absurdno, da je celo delovanje njegovo celotno. Da to ne velja, smo že opetovano dokazali. Vi trdite, da je vedno in povsod nastopil le kot katoliški škof, mi pa pravimo, da bi moral nastopiti tudi kot slovenski škof. Vi trdite, da gA sme soditi le papež in uobena druga oblast na svetu in da nam daje pravico pritožbe le cerkveno pravu. Quod non! Nam se taka trditev vidi naivna in absurdna in mi pravimo, da ima politično delovanje škofa pravico soditi v prvi vrsti narod, v katerem živi in deluje dotični škof. Želeč dokazati v svojem Bervilizmu nasprotno, pobijate se z lastnim orožjem. PisoČ o katoliškega shoda resolucijah, trdi „Kunski Katolik", „da nas niti sv. pisma besede (voces) toliko ne vežejo", da bi morali vse podpisati. (Cf. „Slovenca" št. 248 in „Uimski Katolik".) In vender naj nas veže vsaka beseda Ljubljanskega knezoškola in glede njega naj ne velja načelo: In dubiis libertas! On, ki je vender le človek, zmoti in grehu izpostavljen človek, on naj stoji tedaj nad sv. pismom! Gospoda, to so megleni, a tudi nevarni nazori. Caveatis! In konečno še nekaj! Vi pišete: branimo poštenje slovensko. A kako vi branite dan danes to poštenje? Leta 1875 pisali ste: »klerikalec naj brani liberalca," Bedaj pa potujete liki Peter Amienski po deželi ter kličete grom in žveplo nad slovenske liberalce. Niti poštenosti prepričanja nam ne puščate, kot zaveznike židovskega laži-liberalizma, kot gro-bokope naroda, kot zagrizene nasprotnike katoliške vere in kot obrekovalce škofa ti a s kažete strmečemu narodu. Je-li to Blovensko poštenje? Z nepopisno zlobnostjo zavijate naše besede, želeč nas diskredi-tovati v narodu in ako bo drznemo v obrambo našega stališča opozoriti na zgodovinsk faktum, tedaj nas kažete narodu iu svojim duhovnim tovarišem kot gloritikatorje Lutra in njegove reformacije, kot novodobne antikriste. Je-li to katoliško poštenje? Hic HhoduB, bc salta! V javnosti, v javuem boji pokažite se prave katolike. Odložite bojna sredstva, kakoršoa vam je potisnil v roke nekrščansk fanatizem, pustiti nam poštenje slovensko in s tem položili bodete prvi temeljni kamen slogi in spravi. V to vam radostnega srca ponujamo bratsko roko. Bodimo si politični nasprotniki, ako že drugače ne dopušča tok časa, a borimo se s poštenim orožjem in pri- LISTEK. „Pokojni Toupinel". Osmešil bi se, kdor bi lahko francosko literarno blago, veseloigre in burke, ocenjal po este-tičnem ceniku, katerega so okorni nemški doktri-narji v zakajenih svojih sobicah izumili v največje posmehovanje stvarjajočih umetnikov. Te vrste proizvodi pisani so v jedini namen, zabavati lahkoživi svet, ki ve ceniti dober dovtip, duhovit dijalog in ljubezniv paradokson ter ljubi nekoliko pikantne primese in se smeje komični situvaciji. Vsakemu francoskemu pisatelju so lastna vsaj nekatera teh svojstev, in ker se francoski dramatični proizvodi prav po teh svojstvih odlikujejo od glasne in robate nemške ali specifično angleške burke, pridobili so na vseh gledališčih odlično mesto v repertoirju. Tudi Aleksandra BisBona „Pokojni Toupinel" je prava francoska burka; ker je zabavna in ven in ven zanimiva, moremo le odobravati, da se je ■pravila tudi na slovenski oder. Pisatelj se je lotil dokaj kočljivega predmeta. Pokojni gospod Toupinel bil je, dokler je živel, velik poštenjak in izvrsten zakonski mož, tako, da ga nista mogla pozabiti niti udova njegova, niti svesti mu sluga. Ker je ostavil mlado, lepo in imovito udovo, ni čuda, da ■o se oglasili snubci in začetkom igre spoznamo se s Toupinelovo udovo, že poročeno z gospodom Du-perronom, ki se pa v mladem zakonu no čuti nič kaj srečnega. Soproga in stari sluga mu pri vsaki priliki postavljata v vzgled pokojnega Toupinela in to vznemirja njegove živce do skrajnosti ter obuja v njegovem srci silno mržujo proti svojemu predniku. Pokojni Toupinel pa ni bil vredeu ljubezui svoje žene, kajti njegova varčnost in zvestoba je bila le navidezna; v solni-ni Tuluzi imel je muftreso in zanjo trosil silne novce. Po notarju, ki se bavi z zapuščinsko obravnavo, izve tudi gospa Duperron za postranske skoke pokojnega svojega soproga in k tej žalosti pridruži se še druga: sodeč po nekem računu, namenjenem pokojnemu možu, sumi, da ji je sedanji soprog nezvest. Pa tudi Duperron izve kmalu grozno novico. Obišče ga namreč star prijatelj, kapitan Mathieu, in mu govori o nekdanji Toupinelovi Tuluški „pastaričici", katero pa smatra za pokojnika pravo ženo. Doživel je ž njo nekoliko pikantnih dogodeb, kar seveda v Duperronu, ki misli, da je soprog te pastaričice, ne vzbuja prijetnih čustev. Duperrona skrbi, da bi se soproga njegova in kapitan Mathieu sešla in da zapreci to neugodno eventuvalnost, skuša razna sredstva. Pisatelj je iz te zmešnjave napravil nekoliko jako komičnih situvacij, katerim se ni moči nasmejati. Duperron izvedel je tudi, da je imela pastaričica za časa Toupinela ljubavno zvezo z nekim kompo- nistom Valoryjein. Ta stanuje v isti hiši z Duper-ronom in je oženjen z bivšo ljubimko Toupinelovo, s tisto pastarlčico, katero zasleduje Mathieu neutrudno, odkar jo je videl. Valorjr misli, da je poročen s pravo udovo Toupinelovo, Duperron, ki je nanj ljubosumen, misli, da je bila njegova žena nekdaj razuzdaua ter preganja s svojo ljubosumnostjo Valoryja in soprogo svojo, Mathieu pa išče Valorvjevo ženo, misleč, da je ona prava udova Toupmelova. Ta del igre je izboren iu silno komičen; situvacije se hitro prenamjajo, vse se vrši naglo, vse je zapleteno iu vender jasno ter zelo karakteristično. Končno se vsa stvar pojasni. Duperronu se odvali kamen od srca, Valory se utolaži, čt tudi mu ni všeč, kar je izvedel, lahkoživi kapitan Mathieu pa gre iskat novih aventur. To neznatno in tudi ne posebno originelno snov umel je pisatelj izvrstno razplesti, tako, da se mora tehnična njegova spretnost res občudovati. Komika leži v pikantui situvaciji, a vsi prizori so tako neprisiljeno smešni, tako naravni in zabavni, da se gledalec zanima za dejanje do konca, ako tudi koj po ekspoziciji ugane, kako se bode stvar rešila. Uspeli te, iz tako tankih nitij spletene burke za-viseu je v prvi vrsti od igralcev. Le če so igralci popolnoma kos svojim nalogam, je mogoč sijajen uspeh te igre, kateri želimo, da bi se dolgo ohranila na slovenskem odru. . hranimo narodu ostudno prikazen pouličnih napadov. Proč s hinavščino, z meglenim modrovanjem in na dan s poštenjem slovenskim. Zategadelj pa tudi proč iz vaših glasil s fanatiki, ki so zgubili razum za to poštenje. Saj imate tudi v vašem taboru mož poštenih, razumnih in nezavisnih. Njim dajte besedo, ako vam je do tega, da se razprše megleni nazori, da nam zašije zopet solnce sprave in sloge! Politični razgled. NoIrMiiJe dežele. V Ljubljani, 3. novembra. Češka konferencija* Konfenreeija se je vršila tako, kakor smo pričakovali. Odposlanci vzprejeli so primerno stilizovauo resolucijo in se potem razah. Vsaka stranka hodila bode svoja pota. Navzočoih je bilo 30 odposlancev, predsedoval pa je grof Egbert Bel čredi. Moravski poslanec dr. Fanderlik pozdravil je zborovalce, povdarjajoč, da je konferencija potrebna vsled situ vacije, katero karakterizuje Dunajevskega iu Pra-žaka odstop. Ker bi bilo za narod češki in za vso monarhijo nevarno, če bi levičarji prišli na krmilo, treba )e najti sredstev, da se to zapreči. Dokler se v Češki ne združijo vse strsnke, ne morejo češki poslanci imeti tistega upliva, kateri jim gre. Odlo-Čivna m v tostranski polovici monarhije nobeua stranka. Ali je torej mogoče porazumenje? V jedni seji pač ne, a tu se mu more položiti temelj. Grof Ha r r a c h izrekel je svoje zadovoljstvo, da se je sešla konferencija. Narod ve, da je treba sloge. Mej strankami so razna iinsprotstva, a v nekaterih vprašanjih so v principu val istega mnenja. Državno pravo, ravoopravuost, zastopuik v vladi so taki predmeti. Vsak na| od taktike nekoliko odneha iu doseglo se bo porazumenje. Takšna žrtev ni nepatrijotična. Tudi z Nemci je iskati sprave, ali doseči jo je le z revizijo Duuajskih punktacij. Š leski Poljak S w i e z y pravi, da ho šleski Slovani doslej vedno uašli podporo pri Cehih iu Poljakih, a UBpeha (e nimajo. Srednjih in -1 rodovnih šol nimamo, ljudske šole so utrakvistične, inteligencija in kapital so nam sovražni, on uradih ni dobiti rešila v slovanskem jeziku. Će bi se zjedinile vse češke stranke, mogle bi šleskim Slovanom veliko koristiti. Šleska veže zapadne in iztočne Slovane in zato je z vsemi močmi delati, da se rešijo šleski Slovani preteče germanizacije. Dr Ilerold tudi želi, da bi se našlo jedinstvo. Mladočehi so to željo že večkrat izrazili, zadnjič pri adresnem predlogu. Treba pa je konkretnih nasvetov. Kakšna pa naj bo bodoča taktika? PopuSčaoie po zmislu grofa Harracha besed je nemogoče. Naša taktiku |e znana V čem naj se premeni? Šleske pritožbe poznamo in vedno smo pripravljeni ravnati tako. da bi šleskim Slovanom pomogli. Moravan dr. Z a če k: Moravski jioalanci ne morejo velevati, po katerih potih naj hodilo zastopniki i/. Češke, posledice neji dinosti pa čutijo Glavni steber moravHkih Čehov v vladi se je od-Btranil. Navzlic vsemu nasprotstvu se moramo v posamnih vprašanjih vender le ziediniti. Mi amo voljeni postopati po tisti taktiki, katero odobre vse češke stranke Programa ne bodemo izdelali, a v kardinalnih tockHh se moremo ziediniti ter dogovoriti složno postopanje. Dr Kil v ar d Gregr: Porazumetija Selijo tudi Mladočehi in pri vseli važnih vprašanjih obrnili so se tudi do drugih frakcij. Bodi uspeh današnjega posvetovauja ka keršen koli, gotovo ne bodo mladočeški poslanci nikdar storili odločivnega koraka, da bi ne povabili na sodelovanje druge narodne stranke Dr. Skarda: V nekaterih principih, n. pr. glede ravnopravnosti, smo vsi jedini, a nihče neče izreči jasne besede o taktiki. Voliti bi bilo poseben komite, ka-teri določi vprašanja, kjer smo zložni, če bo pa vlada hodila še nadalje po poti, na kateri se nahaja sedaj, začeti bodemo morali odločno opozicijo. Stranke naj ne nasprotujejo druga drugi; najde naj se modus videndi. Dr. Tuček: Komite" bi bil umesten, ker nimamo pred soboj programa, o katerem naj se posvetujemo. Brez uspeha ae ne smemo raziti. Pripoznajmo vsaj potrebo zloge in i/recimo, da bodemo na to delovali. Grof H ar rac h misli, da se je najprej tistih rečij lotiti, katere so vsem vkupne. Sloga glede postopanja naj se dogovori od slučaja do slučaja. Dr. Julij Gregr: Komito je nepotreben. Za v kupno postopanje smo vsi uneti. Pričakovali smo, da nam predložite jasen program iu konkretne nasvete, ker smo zelo različnega mnenja ravno v najvažnejših vprašanjih. O državnem pravu imajo konservativni veleposestniki druge misli, kakor mi, in Staročehi tudi. Nekateri navzočnih gospodov so sodelovali pri sklepanju punktacij. ■Sloga v taktiki mu da doseči le, če se določijo po-litčue težnje v glavuib potezah. Princ Karol Sch warzenberg: Klub konservativnih veleposestnikov je ukrenil udeležiti so konferencije, če prav ni naroden klub. Pravec notranje politike se je zadnji čas izpremenil v našo škodo. Trdi se, da bo vse tu zastopane stranke v nekaterih principih zložne. Mogoče, a jaz tega ne verujem. Mladočehi niso vedno delali v zmislu sloge. Ko Brno se hoteli zavarovati proti razkosevaoju sodnih okrajev, predlagali so oni obtožbo ministra. Odklonili smo sodelovanje, ker je bila stvar fait accompli, ko je prišla do naše vednosti. Glavna hiba mladočeških politikov je, da precenjajo moč naroda in da računajo na krizo v vnanji politiki. Po našem mneuji bi bilo opustiti mladočeški radikalizem, ki je prav za prav socija-lizem, če tudi se to ue priznava. Dr. Julij Gregr sodi, da se porazumenje da doseči, samo lotiti se je konkretnih vprašanj. Dr. Ilerold: Očitanje, da tiramo opozicijo iz principa, ni korektno. Opozicija ui program in smoter naši poli iki, ampak le sredstvo. Principu na ljubav tiramo opozicijo. Mi sodimo, da je vladni sistem škodl|iv našemu narodu, da nam je vlada sovražna in zato delamo opozicijo. Vladi v malenkostnih rečeh oponirati, sistem pa podpirati, je hiba. Narod je v principijelnem nasprotstvu proti vladi in zato je principijelna opozicija umestna. Dr. Rieger priporočal je v daljšem govoru, naj mladočeški poslanci v državnem zboru zložno postopajo z odločivnirai faktorp. Ne-razdeljivost čeških dežela in ravnopravnost nas veže in želja, da ne premeni volilski red za Moravo in Šlesko ter da bodi zastopana Češka v vladi. Ko-nečno predlagal je dr. Rieger resolucijo, katero so odposlanci brez ugovora vzprejeli. Resolucija slu ve: Na konlerenciji zbrani odposlanci strank iz Češke, Morave in Sleske izjavljajo, da se drže starih svojih načel ter zahtevajo uveljavljenje državnega prava, zagotovilo, da bodo dežele krone češke primerno zastopane v vladi in izvršitev ravnopravnosti v vseh deželah krone češke ter razvoj avtonomije. Voljni so, delovati euergično v zavarovanje in faktično izvršitev teh principov in v interesu uspešnega delovanja zmatrajo kot koristno, če bi v tem oziru vae udeležene strauke dogovorno in vkupno postopale. Ogeraka kriza. Grof Szapary se je povrnil z Dunaja, a nihče ne ve, kaj je opravil. Sodi se. da ni dobil dovoljenja rešiti cerkvenopolitično vprašanje v zmislu tistih obljub, katere je delal vladni stranki. Do 10. novembra, ko se začne v državnem zboru generalna debata o proračunu, morata biti tako ministerstvo kakor vladna stranka jedini v vseh teh vprašanjih. Jutri de vrši tniuisterski svet, zvečer pa se snide liberalna stranka in grof Szarpary bo moral govoriti, če ne bo raje — odstopil. Čakal je na engagement (('oftki spisal Bogdan Kaiuinsky, preložil Vinko.) Dalje.) Zvečer biiio sedeli v goBtilni. Prišel je tudi ravnatelj, ki je nosil dolgo, rumeno vrhnjo suknjo, Če prav je bilo po leti. Name je gledal jako dobrohotno, rekel nmi umetniki", bil najin gost in z velikim samozatavanjem večerjal samo dvakrat. Prišla je tudi gospa ravnateljica z nenavadno Btrogimi črtami v sila postaruein obrazu, a dolgo ni ostala. Ravnatelj jo je opravičil z njenim sedanjim stauom ter naju malone p< častil s pouudbo kumstvu. Okrog deBete ure poslala je ponj ravnateljica, nuj vender že gre domov. Ravnatelj je Btoril to še le na drugi poziv. Prisrčno nama je stisnil roko ter se toli ponižal, da naju je imenovat „brata". Jako mu je bilo žal, da ne moreva ostati do dru-zega večera. „Prav res, škoda, prijatelja, brata moja. Dali bodemo ,Moniko\ imamo jo na repertoaru, sam sem jo nekoliko predelal za usše razmere. Potem bi si najiravili lep večer . . Ostal je z nama sam junak in ljubimec z ženskim obrazom svojim, z množico nepočesanih Iuh, V nanje države, Srbske razmere. Radikalni stranka izdala je že svoj prvi oklic na votilce, liberalni centralni kopnite pa je sklican na današnji dan, da ukrepa o jednakom oklicu. V radikalnih krogih se z nekim strahom opazuje približevanje liberalcev in naprednjakov. Regent Beli-marković obiskal je Garaianina in se več ur ž njim posvetoval. Će se liberalci in naprednjaki združijo, potem je težko misliti na zmago radikalcev. Mome-rule. Angleško ministerstvo pripravlja sedaj home-rule v vseh podrobnostih ter bode dotično predlogo prinesla v parlament takoj po novem letu. Načrt izdelujejo tisti ministri, kateri imajo posebni upliv na irske razmere, delo pa nadzoruje sam Gladstone. O podrobnostih se de nič ne ve, konservativci se pa že sedaj pripravljajo na boj in rofe svoje privržence in unijoniste, naj se ne udajo lisjaku Gladstoneu. Dopisi. In zgornje Šiške, 2. novembra. [Izv. dop.] V mnogih krajih se vršijo letos občinske volitve; tudi pri nas v zgornji Šiški imeli bodemo v kratkem volitev občinskega odbora, oziroma župana za prihodnjo dobo treh let. Ker se je naš sedanji župan gospod Adolf Galle že večkrat izrazil, (kmalu bode že dve leti, odkar je za novo volitev uložil prošnjo,) da ne mara biti več.župan, nam bo zgornjim Šišenčanom mnogo do tega, da si izvolimo zopet povsem dobre in vestne odbornike, da si bomo mogli potem iz mej njih izbrati sposobnega za težavni posel občinskega predstojnika. Dobro bi bilo, da si izvolimo občinskega predstojnika zopet v zgornji Šiški, ker je tudi podob-činam prilično, če njih prebivalci, gredoč v Ljubljano ali iz Ljubljane, opravijo svoje občinske opravke prav lahko in z malo zamudo. Ker je Šiška tako blizu Ljubljane, imamo dokaj izobraženih mož in tukaj nas vet u jemo nekatere za odbornike, izmej katerih bi bil vsak zmožen za predstojništvo zgornje Šiške, od katerih pa nekateri za to mesto ne morejo v poštev priti, ker ne bivajo stalno v naši občini. Mej temi so gg. lUvnihar, Račič, Krisper, Hudobivnik, Ahačič, nadalje kmetovalci: gg. Babnik, Šuštaršič, Jeras, prav izvrsten bi bil tudi g. Burger po domače Černe. Ker smo ravno tako blizu Ljubljane, priporočamo prav posebno gosp. Jaka Matjana, vrlega narodnjaka, ki je postal pred kratkem načelnik cestnega odbora. On bi bil zmožen, da prevzame občinsko predstojništvo v zgornji Šiški. Večinoma (z malo izjemo) so nam v zadnjih tridesetih letih županovali možje nemškega mišljenja; pokažimo pa sedaj, da Brno Slovenci. Za slovensko Šiško volimo sloveneskega župana! To bode nam volilcem in našim občanom v veliko čast. Več volilcev z zgornje Šiške. Iz Tliijaiiake okolice v Istri, 2. novembra. [Izv. dopis.] (Istrsko vino.) Viuaka letina pri nas sme se imenovati letos v vsakem obziru dobra. Ker je bilo poletje suho in izredno topla jesen, posebno pa o času trgatve, da se je spravilo grozdje v lepem, suhem vremenu, pridelali ho, hvala Bogu, naši vinogradniki obilo in prav izvrstnega z visokim ovratnikom pri srajci, izrezani globoko | pod jabolko in s svojim psevdonimom nHanuš Za-smuck^". Obračajo se Časih k meni, pripovedovul je nekdanjemu drugu, kako je prišel na gledališče. Nenavadnega na tem ni bilo nič. Sel je k gledališču kot sto druzih. Videl je igrati, hodil v gledališče, kadar je mogel, zanemarjal šolo, gledal na igralce kot na polubogove ter za Seifertom, SI u ko v i m in Mošno hodil v spoštljivi oddaljenosti po ves dopoludan. Pri izpitih je propadel, ubežal od roditeljev, seznanil se s sedanjim principalom svojim — in sedaj igra. „Mogoče, da je bila tega kriva tudi kaka ženska," pride mi na misel. Govorili smo o tem, kako je mogoče, da bi „Moniko" in drugo igre igrale štiri, prav za prav samo tri osebe, ker se gospe ravuateljice ni moglo prištevati; prišli smo na ostali repertoar, govorili o zastavljeni garderobi, ob občinstvu, o kritiki in sploh o stvareh, tikajočih se gledališča. „A kaj uameravate početi dalje, gospod Za-Bmucky. Ali ne pojdete k večji družbi?* vprašal Bem junaka, ki je 8 slaBtjo jedel klobaso s čebulo. „Čakam uu engagement, pogajam se že", pravi. „Tu se ne naučim ničesar. Kolikokrat zvečer ob šestih še ne veuiu, kaj bodemo igrali. In pa z ravnateljico se ne moreva. Ne more me videti in zadira se v me, kadar more. Godilo se nam je jako slabo, bilo je v prejšnjem bivališči našem, tam gaze sploh nisem videl Namesto nje nam je kuhala ravnateljica. Jesti tega ni bilo mogoče. Kupila je vrečo krompirja in s tem nas je krmila. Štirinajst dnij nismo imeli druzega v ustih kot krompir in zjutraj malo brozge, kave. Nekoč sem si vpričo ravnateljice v njej umil roke — in od teh dob sem jej trn v peti. Stari, ta pleše, kot mu ona gode iu boji se je, da . . Govorili smo jako zaupljivo. Pripovedovanje junaka, ki je bil pri gledališči še le tretje leto, bilo je dokaj zauimivo. „Kaj pa vaša ljubimka?" vprašam, radoveden sjioznati damo, ki se nama je prvič žal pokazala ne baš od najkrasnejše strani. Junak nekoliko zarudf. „Ta, o to je talent", veli čez nekaj časa. „Gospodična Kfinecka — — ko bi bila pri večjem gledališči . . Kot bi hotel opravičiti zadnji prizor, pristavi: .Kot jaz ima vso svojo garderobo na zadnji postaji." (Konec prib.) vina. Izvrstnost Črnega vina (terana) iz okolice Ti-njanske (Antignana) je v obče znana, žali nas le to, da so leto« cene vina izdatno pale in pri vsem tem ven:ler-le pogrešamo navadnih kupcev iz Slovenskega. Pravijo, da so jih izbegale italijanska vina. Nesrečna ona „klavzula" ! Z zadoščenjem pa čujemo iz raznih krajev, da se je že marsikdo nasitel italijanskega vina in nadejamo se, da nas skoraj obiščejo stari nam znanci in tudi drugi kupci. Opozarjamo zatorej gospode gostilničarje in krčmarje, kateri žele kupiti dobro in zdravo vino, naj se le-sem potrudijo, ■dobili ga bodo po izdatno nižih cenah kakor prejšnja leta. Želi li kdo kakovega pojasnila, postreže mu drage volje rodoljubni gosp. Ivan D far, posestnik in gostilničar v Tinjanu, ako se na njega obrne. Potniki imajo za sem priti jako ugodno, ker iz Pazina, kamor se dopeljejo po državni železnici, odhaja pošta vsak dan brž po dolazku vlaka ob osmih zjutraj in o poludne ter dospe v Tinjan ob polu-desetih dopoludun in ob poiudveh popoludoe. GroBpode kupce, kateri sem pridejo, zagotavljamo, da se bodo zadovoljni domu vrnili, njihovi pivci pa se ne bodo tožili, da jih po italijanski čo-bodri boli glava. Zatorej svoji k svojimi Domače stvari. — (Slovenaki poslanci pred svojimi volile.i.) „Dolenjske Novice* pišejo v zadnji številki: Naš državni in deželni poslanec gosp. Viljem Pfeifer obiskoval je v minulem tednu svoje volilce v Beli Krajini in v Novomeškem okraju ter jim poročal o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru. Zaradi slabega vremena je moral nadaljevanje za ugodnejši čas odložiti, vender se je prepričal o glavnih težnjah in željah vulilcev, o letošnjih prepogostih ujmah po Beli Krajini in o mnogih drugih rečeh, na katere bode obrnil vso svojo skrb. — (Slovenski umetniki v tujini.) Naš rojak g. Bučar, o čigar prvem nastopu v Požunu smo svoječasno poročali, se je ondotni publiki in kritiki zelo prikupil. Da zasluži laskavo na-kloujenost i jedne i druge, pokazal je sosebno sijajuo v operi „l> m Juan", v kateri je pel partijo Oktavija. Ta uloga je zelo nehvaležna in le izboren pevec, ki ima tudi dovolj umetniškega ukusa, more iz nje kaj napraviti. Gosp. Bučarju se je ta uloga izvrstno posrečila in to je posebno zanimivo že zategadelj, ker je merilo za njegovo napredovanje. aWestungarischer Grenzbote" piše o g. Bučarju kot Oktaviju: „Veliko veselje nam je napravil g. Bučar kot Don Ottavio. Lepo in s plemenitim zanosom pel je krasne melodije Mozartove s priutno pijetete kot pravi umetnik. G. Bučar je jedina svetla zvezda mej moškimi člani naše opere." — „Pressburger Zeitung" pa piše: »Trdi se: Oktavij v nDon Juanu" je izgubljena uloga. To ni res in g. Bučar je to muzikalno resnico neovržno dokazal in to ob neprestanem, burnem odobravanji publike. Izbornost tega dokaza na poskusi vsak sam. Kdor začetkom pevske karijere „Oktavija" tako lepo poje, ta si sme s polno pravico lastiti častni naslov umetnik". — To sta gotovo jako laskavi kritiki iu iskreno čestitamo vrlemu našemu rojaku na tem uspehu. — (Ljubljanski obrti) pričeti meseca oktobra letos: Andrej Marčan, Josip Ham iu Ivan Jager, mesarski obrt; Helena Proeć, prodaja kostanja in sadja; Josip Keržič, pekarski obrt; Frančišek Oblak, prodaja premoga; Matiia Dremeli, prodaja moke na drobno; Frančišek Treun, trgovina z zeljem; Frančiška Schifler, prodaja drv; Frančiška Lekan, branjerija. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne o b č i n e L j u b l j a n s k e ) od 25. do 29. oktobra. Novorojencev je bilo 13 (=21 9 °/00), umrlih 14 (=23 4°/00); mej njimi za dušljivim kašljem L, za jetiko 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 9. Mej umrlimi bilo je tujcev 5 (357 °/0), iz zavodov 7 (60°/t). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za grižo 6, za oslovskim (dušljivim) kašljem 2. — (Novi novci.) V peneznici na Dunaji pričeli so že kovati nove novce po 20 kron. V kratkem začno kovati novce po 20 vinarjev. Uzorci za novce po jedno in deset kron in za vinarje bodo tudi kmalu gotovi. Načrt zakona, b katerim se bodo iz prometa sklicali komadi po Četrt goldinarja, predložil se bode obema zbornicama še tekom tega leta. Komadi po 20 in 10 krajcarjev pa se bodo administrativnim potom sklicali iz prometa. Nove krone se bodo baje začele izdajati že dne 8. t. m. toda la v zamembo z zlatom. — (Kolera na Kranjskem.) Graški BTa-gespošti" naznanja uradni „Korrespondenzbureau", da se je v vasi Vrh, občina Leskovec v Zatiškem okraju, pojavila sumna bolezen. Bolnik je umrl, sekcija pa ni pokazala neopravičenosti suma, da je dotičnik preminol za kolero. — (Letni izpitna vinarski, sadjarski in kmetijski šoli v Grmu pri Novem mestu) vršil se je dne 29. oktobra. Pri izpitu so bili navzočni dež. odbornik g. dr. Jos. V ošnjak, poslanca gg. prof Šuklje in vit. Langer ter g. dr. A. Poznik. Za izpit zglasilo se |e 22 učencev, kateri so Hploh jako dobro odgovarjali in dokazali, da bo si na tem zavodu pridobili mnogo koristnega in temeljitega znanja. Za prihodnje leto zglasilo se je doslej šele deset učencev, mej njimi zamo jeden Dolenjec. — (Razstava govedi v Novem mestu.) Dae 25. oktobra bila je prva okrajna razstava goveje živine v Novem mestu. Prignalo se je vsega vkupej čez 100 glav živine, za premije pa je tekmovalo 88 glav in sicr 12 bikov, 48 krav s štirimi teleti in 25 telic. Največ živine je bilo iz Novomeškega in iz Žužemberškega okraja. Vsa razstava |e bila dokaz, da napreduje živinoreja na Dolenjskem kaj lepo. Dolenjski veleposestniki odlikovali so ho na razstavi — razven jednega — po svoji odsotnosti. Za bike razdelilo se je pet premij, za krave štiri in za telice tudi pet. — (Legar) se je pokazal »midetnično v vasi Zagoriea v Kočevskem okraji. Zbolelo je v kratkem času 25 osob, umrle so 3, ozdravelo jih je 6 iu 16 osob je še bolnih. — (Postojinska „Cit a 1nic a" ) priredi v nedeljo, 6. t. m., veselico, pri kater; se bode predstavljala veseloigra v 2 dejanjih: »Ona me ljubi", češki spisal G. Prijger-Moravsky. Po igri bode ples in prosta zabava. Ustopoina: Za ude od osebe 30, za družino 50 kr. Neudje plačajo za osebo 50, za družino 80 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K prav obilni udeležbi vabi odbor. — (Volitve v okrajni zaHtoj) M a r e n -b reški) so končane in sicer so voljeni sami pristni nemškutarji, ker se narodna stranka volitve ni udeležila, niti v kmetskih občiuah — (Domača umetnost) Slikar in Btolne cerkve koralist gosp. Miroslav Tomec v Mariboru zgotovil je za cerkev v Št. Vidu nad Ljubljano dve lepi sliki: „Srce Jezusa in Marije/ ki se sjiloh hvalita. Domačega umetnika smemo priporočati prav toplo. — (Begun.) V torek pobegnil je brambovec Štef. Ve r n e iz Mariborske brambovske vojašnice. Skril se je v gozdu blizu domače svoje vasi v Dežuem. Ko ga je tam zasačil orožnik Poličanske postaie, ko je Verne ravno kostanj pekel, zbežal je begun in kličoč: „Živega me ne bodete dobili," prerezal Hi je z britvijo vrat. Malo minut pozneje bil je mrtev. — (Veliko novo palačo) dal bode zgraditi avstrijski Lloyd >' Trstu, na mestu, kjer stoji zdaj nekdaj Ritterjeva hiša na „Piazza deda do-gana". V novem poslopu bodo tudi prostori in dvorane za raznovrstne javne produkcije. S to zgradbo se bode imenovani prostor izdatno olepšal. — (Celarodovina z g oba mi o trovan a) V Trstu kupil je delavec Janez Vuga od neeega delavca gob, katere je ta nabral v gozdu. Ko so 8nedli on, žeua njegova in trije otroci zvečer te gobe, pokazali so se pri vseh znaki otrovanja. Le hitri pomoči zdravnika se je zahvaliti, da stvar ui mela resnih posledic. — (Veselica pevskega društva „Velesila" v Skednju) v okolici Tržaški vršila ho je v nedeljo prav lepo in je došlo muogo občinstva, domačega in iz mesta. Pevski zbor, prebivši vse krize in zapreke, je zopet tako močen, da je veselje iu fiteje nad 30 pevcev. Vse točke pel je zbor na občno zadovoljnosl. V deklamaciji „Ubežni kralj" odlikovala se je mlada Vekoslava Godino v a. Kakor vselej in povsod, sodeloval je prav izborno tudi tamburaški zbor „Tržaškega Sokola". Igro „Blaznica v prvem nadstropji" izvršiti so domači diletant je prav povoljno. Po končanem vsporedu bila je živahna prosta zabava in ples. — (Tatvine na Železnici.) Poslednja leta so se dogajale na železniški progi mej Kormi-nom in Trstom večkrat tatvine v vagonih in so razne stranke se oglašale zaradi teh tatvin, ne da bi se bilo moglo na sled priti tatu. Konečno pa so ga vender le zasledili in dejali pod ključ. Bil je nadsprevodnik južne železnice Franc M., pri katerem so našli razne ukradene stvari. Mej vožnjo zapiral se je M. v vagon, kjer je bila prtljaga in odpiral s ponarejenimi ključi kovčege. Ko je pobral iz njih, kar se mu je zdelo, zaprl jih zopet. M. je oženjen in oče 6 otrok ter je obstal, da je res izvršil razne tatvine na navedeni način. — (Sedemdesetletni samomorilec — zaradi nesrečne ljubezni 1) V Kopru za-strupil se je 70letni Peter Tamplenizza in sicer — zaradi nesrečne ljubezni! Ostavil je ženo in otroka. Tu je pač umestna nemška prialovica, „da starost ne zabrani norost1!* — (Kolera na Hrva take m) in to v Jasenovcu je bila uradno konštatovana. Mej umrlimi je tudi tamošnji občinski zdravnik. Tudi iz nekaterih drugih krajev poroča se o šumnih slučajih. — (Pri nesreči v cerkvi v Vinigori) v Hrvatskem Zagorji, o kateri smo poročali včeraj, bilo je 14 mrtvih, mnogim pa so bile v grozni gneči polomljene roke ali noge. Žalost prebivalstva je neizmerna. Nesrečne žrtve pokopali so v po-nedeljek. Književnost. — „Učiteljski Tovariš" — glasilo „Slov. učiteljskega društva v Ljuhlinui" ima v 21. $t. nastopno vsebino: Nepoinuk: O organizacijskem statutu za šolske vrte. — Ivo Trošt: Pouk v jedno-razreduicah. — Važna uradna naredba za obrtne nadaljevalne šole. — J Mam: Knjiga Slovenska. — Književnost. Dopisi. Društveni vestnik. — Veat-nik. — Uradni razpisi učiteljskih alužeb. — Listnica. — Album v spomin Krištofu Kolumbu. Italijanska pisatelja Augelo Gubernatis in Cecitio Vallardi izdala sta sijajno knjigo, ki ima naslov: „Albo di onoranze luternazio-nali a C r isto foro Col o m bo". Album obsega kakih 700 faksimilov pisateljev, pesnikov, učenjakov in umetnikov vsega sveta, ki slave pogum-mnega odkrivatelja novega sveta. V prozi in v verzih, v glasbenih notah in v podobah, v mrtvih iu živih evropskih in izvanevropskih jezikih z (različnimi pisavami oznanuie bo v tej knjigi slava Kolumbova. Na čelu spisov so oni diplomatov na dvoru kralja Umberta, za njimi bo učenjaki italijanski, potem pa avstro-ogorBki. Izmej jugoslovanskih učenjakov in pisateljev nahajajo se imena: biskup S t ros sin ay er, koute V o j n o v ić, jirof. V r ba n i ć, dr. Fr. Markovi č itd. Jako zanimiva kuj ga izšla je v R;mu in v Milanu. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Dunaj 3. novembra. „Wiener Zeitung* prijavlja razglasilo namestnikovo, da je kolera na Dunaji popolnoma ponehala, ker se tekom osmih dni j ui primeril noben nov slučaj te bolezni. Solnograd 3. novembra. Nadvojvoda Karol Ludovik se je odpeljal k pogreba kraljice Olge v Stuttgart. Wildpark 3. novembra. Cesar se je odpeljal v Stuttgart. Carmaux 3. novembra. Delavci začeli danes zjutraj zopet delati. London 3. novembra. Gladstone in Ro-sebery odklonila povabilo na banket v čast lord-majorja, določenem na 9. t. m. iia/.ne vesti, * (Dvojna združena svetovna razstava) v Bruse! 11 in v Autverpenu kakor so za 1. 1805. je uameravali prirediti se menda ne bode uresničila. V Autverpenu so že pričeli s pripravljal« niini deli in uecejo odnehati, da prirede razstavo sami. V ikuselji pa nedostaje proBtora in kapitala iu tudi razstavljalcev. Bržkone bodo torej v Bruselj i le priredili kako specijelno razstavo iu k slav* uostim vabili obiskovalce Antverpenske razstave. * (Redki jarci.) V Hercegovini kupil je neki posestuik od Turčina tri |arce, po 90 kilogramov težke, ki imajo rogove po ieden meter dolge in na meter široko narazen stoječe. * (Smrt pri borbi z bikom.) V Sevilli na Španskem bil je te dui smrtuo ranjen slavni tore-ador Espartero. Ko je že zabodel z znano spret-uoBtjo dva bika in je hotel tretjemu zadati smrtni sunek, zagnal se je bik proti njemu iu mu zabodel roge sedem centimetrov globoko v život. Espartera odnesli so smrtno ranjenega. Zahvala. UfiitelJBko druitvo za Kranjski Šolski okraj se zlaga popolnoma z nHzori, koje je razvijal na Svetfievem banketu gospod V. liibuikar, predsednik „Zaveže" slov. acit. društev. Z zHdoftčenjem je bralo slovensko ufiiteljatvo njegov dobro premišljeni govor. Zato je spolnilo utiŠe druStvo le svojo dolžnost, ako je pri občnem zboru z odobravanjem jednoglasno sprejelo nasvet, da ae gospodu V. Ribnikar-ju izn-če priznanje in najiBkrenejso zahvalo za njegov izvrstni govor, v kojem je branil čast in veljavo ućiteljstva, in ob jednem pojasnil svoje, kakor tudi stališče opromne večine slov. učiteljstva naprtim sedanjim javnim - ojavom. V Kranj i, dnd 88, oktobra 1892. Za odbor: predsednik. tajnik. Meteorologično poročilo I Čas opn-?ovanja Stanje liiunmi'1 ni v mm. Temperatura .Ve~. I feoa trovi Mo-krinu v UlUi. 2. nov. 7. zjntraj 2. popoi. y. zvečer Srednja 732 A mm. 730 9 mm 730 H mm „onipiTut ur 9-0° C 11-4« C 11 0° C u 10-fj0, ZM hI. vzb. obl. hI. sev. do*, si. szbJ obl. 35° nad nor 12'7 mm. dežju. uatom. dne" 3. novembra t. 1. Papirna renta . . Srebrna renta . Pilata renta.... 5° 0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije . . London ..... Srebro ..... Napol...... C. kr. cekini . . , Nemške marke . , včeraj gld. 9665 9«4f> , 11485 100-30 , 98b-— „ 310-50 , 119-70 9*68 5-70 58-75 danes gld. 9665 , 96 45 114 90 „ 10030 n 982— . 310-50 119-70 " 9*58 , 5-70 58-77'/, Terezija Fortnna javlja žalostnim srcem v svojem ter v imenu svojih otrok tužno vest o smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda FRANA FORTUNE kateri je danes oh 3. uri popoludne, previden s s\litimi zakramenti za umirajoče, v 65. letu dobe svoje, mirno v G >spodu zaspal. Pogreb bode v petek, dne 4. novembra, ob 3. uri popoludne. Prerano umrlega priporočamo v blag spomin in molitev. (1224) V Zatićini, dne 2. novembra 1892. MEJ NARODNA PANORAMA v „Tonhalle". 0«1 danes «lo prihodnjega petka IV. serija: (1167—9) Betlehem, rojstvo Jezusovo, Jeruzalem, Božji grob, nadalje Egipt, Carigrad, Atene, Neapelj, Pompeji, Pariš itd. itd. = litopuinn 10 kr., otroci In vojaki 5 kr. = Pristno in izvrstno prodaja po 16 kr. liter in vide, h gumo postavljeno na tukajSnji kolodvor (1219—1) Crvidon Černić^ Dinjan, Istra. Giuseppe grof Bearzi f Mici grofica Bearzi, porojena Calderaris I poročena. (1220) £ V Tntu, dne 29. oktobra 1892. % MAG GI pri J. Buaaollnl-Ju. JEVA zabela za Julie (1099) Mlad izurjen pisar zmožen slovenskega in nemikega jezika v besedi in pisavi, želi natopiti v kako pisarno. — Več pove iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskega Naroda". (121H—1) star, pristen. Naravnost iz Cognac-a (Francosko). Zdravniki ga priporo-čujejo kot sredstvo, ki posebno krepča slabotno, bolne in prebolele. Mala steklenica ' ,„ litra 1 gld. 75 kr.; velika steklenic */l0 litra 3 gld. Piccoli-jeva lekarna ,,Pri angelju Lv Ljubljani, Dunajska cesta. _ Vnanjn n atutčila se gtvnti /».»■• rt'tj is svittv a fočao i*wi$*jeja. (59—11) ■ ■♦♦■»♦■»♦■•♦■»♦■»♦■♦•niMiJ S tem se opozarja na razglas, objavljen v „Slovenskem Narodu" z dne 27. oktobra 1892, št. 246, zaradi prodajo vrst zatem raznih odpadkov od sukna, platna in usnja l>ri c« in kr. nioiii urnem zalasrulišci si. 3 v GfradcL Nataučiiejih pogojev moči je poizvedeti pri c. in kr. monturnem zalagališči št. 3 v Gradci, kjer se tudi lahko ogledujejo predmeti, namenjeni za prodajo. (1195—1) *JK* »ja* »a> »Trn* »ar. »ar* »j 35 33 35 33 35 35 35 35 35 (E 3? 25 35 lilna „Pri avstrijskem cesarji". W Vsak potok ~W sveže morske ribe izvrstni sladki PROSEKAR kakor tudi istrska, dolenjska in hrvatska vina priporoča (11*8— 3) iTT-ari Tosti, gostilničar. ♦ar« •ar» »ar» »a« »ar. »ar« >w« »ar« »ar« »ar« »w» »■» »w« »ar* »ar* »ar* »ar« »ar« * >'T^X7\yTV/^y'TV»'TV/TVX«X>TVXIVXlNi/TV Glavnega zastopnika za 1 .Juhi Jano in okolica s stalno plačo in provizijo išče tuzemska zavarovalna dražba prvega reda, ki goji vse stroke zavarovanja in je zastopana v Ljubljani že mnogo let. Prednost se daje takim osebam, ki imajo obširnih koneksij in dobrih referenci] in ki se hote* povsem posvetiti zavarovalni stroki, (1223—i) Prijazne ponudbe pod šifro .«11. li. <£'4 naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Naroda". &&&&&&& Zaloga piva. Najudaneje podpisani uljudno naznanja visoki gospodi in veleče njenemu p. n. občinstvu, da je od 1. novembra t. 1. dalje svojo zalogo piva gospodu Ivanu Hafner-ju pivarna, Sv. Petra cesta št. 47 za mesto Ljubljano odstopil in prosi spoštovane odjemnike, da se pri svojih naročhah vselej le direktno do imenovane zaloge piva obračati blagovole. Z velespoštovanjeni Teodor Frohlicli lastnik pivovarne na Vrhniki. Z ozirom na spredaj stoječe, priporočam se velespo-štovaiiiin gg. naročiteljem iu velecenjenenui p. 11. občinstvo najbolje z zagotovilom, da bodem cenjena naročila izvrševal kar najveštneje ter opomnim, da se vsa piva, bodisi v steklenicah ali v sodih, brez daljnih troškov v hišo postavljajo. (1221—1) Z velespoštovanjeni udani X*a» lastnik pivarne, Sv. Petra cesta št. 4tf. i) (STbTroJTOJTO. __n Udajatoli iu odgovora! urednik: Josip No 11 i. ItHHcnina in tisk .Narodne TiB*arioe" D^^A-J 4198