GLASILO PODJETJA CINKARNA CE
Celje - skladišče
D-Per
59/1995
Letnik: XL Junij 1995 Številka 2
Poštnina plačana pri PTT enoti Celje
Pomemben je prvi vtis
5000002820,2
COBISS 0
Ko spoznamo novo osebo, ko pridemo prvič v kraj, kjer še nismo bili, ko prvič spregovorimo s človekom, ko prvič pridemo v podjetje, si vedno ustvarimo prvi vtis. Ta je pomemben tudi takrat, ko spregovorimo prve besede s človekom, ki se nam v podjetju predstavi prvi. Največkrat je to vratar, tajnica ali glas telefonista. Prijazen nasmeh ali glas ob pojasnilu daje dober vtis o podjetju.
Prvi vtis bo poslovni partner ali kdorkoli drug dobil tudi po podobi, zunanji ureditvi podjetja. V to smer je Cinkarna naredila že veliko. Med sodelavci, ki se že dolgo trudijo, da bi podobo Cinkarne spremenili in jo polepšali, omenjamo dva, Emila Krivca in Zvoneta Čaužiča. Prvega zato, ker že desetletje vztrajno gradi okolico od prostorske ureditve na papirju do realizacije v praksi, in drugega zato, ker čeprav po službeni dolžnosti skrbi za lepo okolico Titanovega dioksida, temu daje tudi veliko samoiniciativnosti in ljubezni. Zasluge za lepše okolje gre morda pripisati še komu, prav gotovo pa ne tistim, ki bi radi storjeno izbrisali, to je tistim, ki se vozijo prek zelenic, trgajo cvetje ali pa ga celo izruvajo in odnesejo domov.
Okolje je bilo vedno manj pomembno od proizvodnje, to je še danes, vendar, če smo uspeli ob tem narediti tudi to, smo vsi lahko še kako zadovoljni, zlasti zato, ker nas vsako jutro, ko pridemo v tovarno, pozdravi zelenje in cvetje.
Konec maja nas je pozdravila čisto sveža nova zelenica, junija pa cvetje vrtnic na parkirnem prostoru. Ob tem pa nas je presenetilo še darilo poslovnih partnerjev, ki vzdržujejo okolico naše tovarne: znak Cinkarne v cvetju.
Odprli smo novo stran cinkarniške zgodovine, postali smo odprti kot knjiga. To naj bo moto cvetja ob vhodu. Naša dolžnost je, da to ohranimo, da lepo urejeno okolico vzamemo za svojo, jo čuvamo in negujemo, kot to delamo doma s svojo okolico, s svojimi cvetlicami in grmovnicami. Naše lice ob vstopu v Cinkarno bomo ohranili le, če bomo to znali tudi ceniti. Žal pa so nekateri že pokazali prav nasprotno grdo stran lica, saj je lepo urejena gredica vrtnic na parkirišču žal že razredčena.
M.G.
Napovedi
tržnih trendov TiO, za tretje tisočletje
Mednarodne konference na temo Ti02, ki jih od leta 1990 organizira Intertech/USA - ta je bila četrta - so postale tradicionalno shajališče insiderjev z vsega sveta, ker posredujejo posrečeno kombinacijo poslovnih, tržnih, proizvodnih in tehnoloških informacij o obeh koncih tega izredno kompleksnega posla: o vhodu in izhodu.
To pot sem se takšne konference udeležil že drugič, obakrat pa sem bil v družbi naših poslovnih partnerjev Collautija (Rogaška Commerce) ter Bevca in Planjaninove (Glob Trade USA inc.).
Čeprav so nastopajoči obravnavali celotni spekter problematike, ki je inherentna tej industriji, jih je od dvajsetih kar sedem posvetilo svoje prispevke prognozi ponudbe in povpraševanja v naslednjih desetih letih.
Indirektno pa so se s to temo ukvarjali tudi dobavitelji surovin in nekateri predstavniki uporabnih področij Ti02 (od proizvajalcev laminatov in masterbatchev, kjer so napovedi potrošnje pozitivne, do lakarjev, ki menijo, da je n.pr. trend pri avtomobilih usmerjen stran od belih barv, omenjajo pa še uvajanje eko-nalepk, za katere je eden izmed kriterijev čim manjša količina Ti02 v suhem filmu pri 98-odstotni kritnosti - oboje signalizira omejevanje potrošnje). Svetovna proizvodnja Ti02 si je po recesiji v zgodnjih devetdesetih nekako opomogla. V preostalih letih te dekade naj bi povpraševanje stalno naraščalo, pri čemer bo vodilna regija Azija/Pacifik, od sektorjev pa umetne mase. S precejšnjo verjetnostjo se bo ta trend držal do leta 2005 in še dlje. Te napovedi bazirajo na zakonitosti, da potrošnja Ti02 per capita zvesto sledi gibanjem GDP v posameznih državah in regijah, kar pomeni, da je titanov dioksid produkt dvignjene življenske ravni. Po podatkih, ki jih redno zbira (in prodaja!) svetovalna firma Artikol iz Londona - njen direktor in nekakšen guru belega businessa je Reg Adams - je konec leta 1994 celokupna svetovna zmogljivost tovarn Ti02 znašala 3,965 mio tpa, pri čemer je bil delež kloridne tehnologije 53,5% (za primerjavo številka, ki sem jo zbral iz dostopne periodike za leto 1995: 4,006 mio tpa, od tega 52,4% Cl). Potrošnja naj bi takrat znašala 3,339 mio tpa, izkoriščenost kapacitet pa 84,2% (iz Artikolovega grafa 82,8%, kar je kar spodobno ujemanje).
Za konec leta 2004 napoveduje zmogljivost 4,967 mio tpa s 60,1 %
deleža Cl. Potrošnja naj bi do takrat narasla na 4,5 mio tpa, kar bi pomenilo izkoriščenost kapacitet na ravni 90,6%. Izjemnih nihajev, kakršnim smo bili priča v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih, naj torej ne bi bilo, ker bo prirastek kapacitet zmernejši. Proizvajalci Ti02 bodo nadaljevali z racionaliziranjem in intenziviranjem svojih zmogljivosti, da izboljšajo produktivnost in kakovost izdelkov ter znižajo stroške. To bo seveda povečalo pritisk na starejše manjše enote, ki se bodo morale močno truditi, da ostanejo konkurenčne.
Tiste sulfatne tovarne, ki bodo obvladovale stroške in spoštovale ekološko zakonodajo, bodo lahko glede nivoja kakovosti izdelkov - namišljeni prednosti kloridnih tipov navkljub - ostale konkurenčne še daleč v novo tisočletje. Pogoj je seveda izkoriščanje celotnega potenciala, ki ga nudi sulfatna tehnologija.
Ta napoved prvega človeka Tioxi-dea za Evropo Kena L. Sangsterja je izredno aktualna tudi za nas. Investiranje v nove zmogljivosti „na zeleni trati" bo postalo neizogibno po letu 2000. Verjetno bodo nove tovarne nastajale v azijsko-pacifi-ški regiji, toda tempo gradnje zagotovo ne bo takšen kot v letih 1988-93. Da pa bi se novi investicijski ciklus sploh sprožil, bodo morale cene preseči nivo 2500 US$/t. Verjetno bodo nove tovarne grajene za kloridni postopek, ker so cenejše.
Per capita potrošnja Ti02 v izbranih deželah (kg/leto)
ZDA	4.0
Kanada	3.0
Brazilija	0.5
Mehika	0.6
Finska	3.5
Švedska	2.9
Nemčija	2.8
Švica	2.7
Slovenija	1.2
Turčija	0.5
Vzh. Evropa	0.17
Južna Afrika	0.6
Avstralija	1.7
Japonska	2.0
Južna Koreja	1.9
Taivvan	3.9
Indonezija	0.1
Proizvajalci bodo tudi v bodoče oskrbovali svoje odjemalce s kakovostnimi izdelki, ki bodo prikrojeni posebnim zahtevam uporabe. To pa zahteva nenehno izboljševanje v proizvodnji, razvoju izdelkov in servisiranju potrošnikov. Stalno bo treba investirati v znanje (t.j. v ljudi) in opremo.
Glede surovin je jasno, da mora razvoj proizvodnih kapacitet slediti naraščanju proizvodnje Ti02. Kot že rečeno, se njeno težišče po tehnološki plati poveša na klo-ridno stran in zato se krepi povpraševanje po bogatejšem vložku. Ker pa naravnega rutila že prej ni bilo niti približno toliko, da bi lahko napajal naraščajočo potrebo prav nasprotno, prav zdaj doživlja črne dneve rudnik rutila v afriški državi Siera Leone z zmogljivostjo preko 150.000 tpa, okoli katerega se pretepajo vladne sile in uporniki. Ker so ga zapustili ključni ljudje, je preprosto nehal obratovati), bo ilmenit igral vedno pomembnejšo vlogo, vendar ne tel quel, temveč v obogatenih oblikah kot sintetični rutil in žlindra. Pri tem ni pomembna le povišana vsebnost Ti02, temveč tudi težnja, da čim več balasta iz surovine ostane pri viru. Na srečo je il-menita po svetu dovolj in pro-spekcijska dela so v polnem teku v ZDA, Afriki, Indiji, Saudski Arabiji, vzh. Avstraliji ter vzh. Evropi. Morda pa bo svoje mesto med surovinami dobil tudi doslej omalovaževani perovskit(Ca-titanat), ki ga je v ZDA samo na enem mestu (Powderhorn/Colorado) za dvesto let obratovanja tovarne z zmogljivostjo 100.000 tpa. Niso pa samo politične prekucije tisti faktor negotovosti, ki onemogoča afir-mativnejše napovedi glede razpoložljivosti primernih surovin -zlasti za kloridni postopek - v naslednjem tisočletju. V isti smeri delujejo tudi ekologisti s svojim često iracionalnim nasprotovanjem posegom v rudišča.
V smeri trikotnika
Tematika zaščite okolja pa je aktualna tudi za proizvajalce titano-
vega dioksida. Že pred tremi leti, še bolj poglobljeno pa letos, so nekateri govorci analizirali globalni vpliv civilnih in političnih pobud, ki so v osemdesetih in na začetku devetdesetih spremljale oblikovanje ekološke zavesti. Pri tem so skušali biti objektivni, saj so ugotavljali,
—	da industrija Ti02 od afere z „rdečim blatom” iz Scarlina (1968) dalje nima najboljše reputacije, kar pomeni, da je v očeh javnosti, ekologistov in zakonodajalcev umazana,
—	da je v Evropi edina industrija, ki ima svojo posebno direktivo glede zaščite okolja,
—	da pa imamo opravka tudi z iracionalnim odporom do vsake napredne tehnologije, če je količkaj povezana s kemijo.
Vse to se odraža v vedno močnejšem pritisku na industrijo, čeprav debata na Zahodu že dobiva bolj razumne okvirje.
Sploh pa načelo „sustainable de-velopment” (po definiciji je sprejemljiv takšen razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ogrožanja sposobnosti bodočih generacij, da zadovoljujejo svoje potrebe) ni v nasprotju z iskanjem konsenza glede reševanja ekoloških problemov v trikotniku gospodarnost - varovanje okolja -socialna odgovornost.
Izrednega pomena pri vsem tem pa je komunuciranje z javnostjo. Treba se je odkrito pogovarjati z ljudmi iz okolja, v katerem se proizvodnja odvija in imeti posluh za njihove upravičene pritožbe, hkrati pa jim je treba povedati, kaj vse je bilo že storjenega glede zmanjševanja obremenjevanja okolja in kaj vse je še načrtovano. V tem pogledu je zelo posrečen pristop multinacionalke Tioxide, ki je leta 1994 prvič objavila poročilo za vso grupo o njenem odnosu do varovanja okolja (environ-mental performance report). Razdelili so 10.000 primerkov po vsem svetu in ljudje iz vodstva so ga marsikje (v okoljih, kjer so njihove tovarne, pri dobaviteljih, odjemalcih, okoljevarstvenih interesnih grupah, zakonoklepcih itd) predstavili osebno.
Drug primeren način demonstriranja stalnih naporov za izboljšanje varnostnega standarda pa je ekološki audit, ki ga bomo najbrž morali v bližnji prihodnosti opraviti tudi mi v dokaz naše verodostojnosti.
Zaključek sme brez dvoma zveneti optimistično: vsa titanovska srenja - z nami vred - je usmerjena v stalno izboljšanje izdelkov, tehnologije proizvodnje in varovanja okolja ter odnosov z javnostjo.
S tem dokazuje, da je agilna in produktivna in zato naj bi se uspešno razvijala tudi v naslednjem tisočletju.
V. Raznožnik
POSLOVNI UTRIP
cc
POLOŽAJ NA DOMAČEM TRGU
Preveč je malih kupcev
vodje izvoza, Ivana Federnsberga, v vseh pogodbah izogibamo dogovorom v valutah, ki imajo trend padanja. „Tako poslujemo le še z Ameriko v dolarjih, izvozne cene v vseh drugih pogodbah pa smo oblikovali v markah.”
Po mnenju Ivana Federnsberga bi morala za izvoznike država narediti več kot to, kar je sedaj v novih ukrepih za katere ni prepričan, da bo Cinkarna imela od njih kakšno korist.
Že lani bi v vladi morali odreagirati, če nočemo, da bo čez nekoliko let imela Slovenija negativno izvozno bilanco.
M.G.
LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE
Program še ni potijen
Cinkarna je na domačem trgu v prvih petih mesecih letošnjega leta prodala za 1.270 milijonov tolarjev izdelkov. Število kupcev seje zmanjšalo za polovico zaradi podjetij, ki so prenehale s svojo aktivnostjo. „Od približno tisoč kupcev, ki so še na našem seznamu, jih je 600 aktivnih, pa še to številko bo potrebno v prihodnje znižati,” pravi direktor domače prodaje Borut Sedovnik. V Marketingu ugotavljajo, da je veliko kupcev, ki kupijo izdelkov le za majhen znesek. „Z njimi se kot proizvodnja ne moremo ukvarjati, zato jih že preusmerjamo h grosistom. Najmanjši račun, ki bi ga Cinkarna izstavila, naj ne bi bil nižji od tisoč mark v gotovini. V preteklosti smo število kupcev povečevali v želji, da bi dobili čim več gotovine, struktura plačil pa se je zato zelo poslabšala.Opravek z detajlisti je različen tudi zaradi manjše možnosti izterjav, po logiki, da majhnemu nimaš kaj vzeti.” Na trgu je opaziti proces oživljanja industije, kar se odraža na povečanem povpraševanju. Veliko poslovnih sistemov se je olastninilo ali imajo že izdelan načrt, tako da je vodilna ekipa znana in je njihov interes močnejši. Po besedah Boruta Sedovnika pričakujejo večje povpraševanje po naših izdelkih, stem pa tudi večjo prodajo, kot je bila dosežena lani. Zadovoljni so s prodajo lepil, modrega bakra, humovita, praškastih lakov in programa BASF. S titanovim
dioksidom smo razprodani, pri grafičnih materialih pa se zaradi močne tuje konkurence že več let zmanjšujejo prodajni uspehi.
Na slovenskem trgu je konkurenca zlasti velika na cenovnem področju, zato bi temu področju v Cinkarni morali posvetiti več pozornosti in postaviti dogovorjen sistem spodnjega limita cen. Po podatkih 2. junija ima Cinkarna v državi 500 milijonov tolarjev odprtih in 150 milijonov tolarjev zapadlih terjatev, kar pri 4,5 milijonih mark mesečnega prometa ni tako zaskrbljujoče. Pri tem povejmo, da je tudi kompenzacij manj kot v preteklosti. Te poti so še deloma uveljavljene v nabavni službi.
Prodaja na hrvaški in makedonski trg, ki bi ga morali v vseh vidikih obravnavati kot izvoz, je otežkočena zaradi neustrezne ureditve carinskega področja. Z Makedonijo je Slovenija že sklenila sporazum o nižjih carinah, s Hrvaško pa žal tega sporazuma še ni.
Zavoljo tega so naši izdelki na tem trgu manj konkurenčni, kot bi sicer lahko bili. Naša prednost na tem trgu pa sloni le na dolgoletnem sodelovanju in lažjem sporazumevanju. V prihodnje bo po mnenju Boruta Sedovnika potrebno tako kot na slovenskem trgu sprejeti odločitev o posredniški mreži, kjer je tudi tam preveč količinsko majhnih porabnikov.
Čeprav še ni prve potrditve programa lastninskega preoblikovanja Cinkarne, jo je mogoče pričakovati kmalu, ker ima agencija za lastninjenje nalogo, da podjetja, ki načrtujejo javno prodajo delnic, obravnava prioritetno. V zadnjih mesecih so strokovne službe morale pripravljati in oddajati celo vrsto dodatnih obrazložitev. Prvo soglasje agencije tako pričakujemo šele v poletnih mesecih.
Prve pripombe na program lastninskega preoblikovanja Cinkarne, ki so se nanašale na pravni del, smo prejeli 30. januarja. Pripombe na drugi, ekonomski del, pa smo prejeli 15 februarja. Dodatna pojasnila so strokovne službe pripravile v roku enega meseca od prejema pripomb. Sredi aprila smo sprejeli še dodatna vprašanja na ekonomski del programa, predvsem na nekatere postavke pri otvoritveni bilanci in na cenitev podjetja, ker zahtevajo, da pridobimo posebno izjavo sklada kmetijskih zemljišč, iz katere bo razvidno ali Cinkarna razpolaga s kmetijskimi zemljišči, ki se po zakonu prenašajo na Republiko in temu ustrezno ukrepa. Glede na pripombe agencije bo potrebno nekoliko spremeniti program lastninskega preoblikovanja v delu, ki se nanaša na otvoritveno bilan-
co. Predlagano vrednost bo potrebno spremeniti na višje, vendar, kot ocenjujejo v delovni skupini za pripravo programa, sprememba ne bo velika.
Sredi maja je bila delovna skupina povabljena na sestanek s predstavniki agencije, kjer so tekla usklajevanja, dogovorili pa so se še za nekaj dodatnih razlag, ki naj bi bile zadnje in ki jih je Cinkarna odposlala v prvi polovici junija. Predstavniki agencije so na sestanku v Ljubljani zagotovili, da bodo našo vlogo obravnavali pospešeno. Kot kažejo dosedanji rezultati usklajevanja pripomb z agencijo, bo vrednost podjetja po otvoritveni bilanci nekoliko višja, medtem ko vpliva pripomb na ocenjeno (tržno) vrednost podjetja v tem trenutku še ne poznamo. Ta del usklajevanja namreč poteka direktno med zunanjimi cenilci in agencijo.
Takoj po potrditvi otvoritvene bilance bomo v Cinkarni morali popraviti in izdelati še čistopis programa, ga potrditi na delavskem svetu ter posredovati v dokončno potrditev na agencijo. Če bomo v poletnih mesecih prejeli prvo soglasje k programu lastninskega preoblikovanja, bo interno razdelitev, notranji odkup in javno prodajo mogoče opraviti v jesenskih mesecih.
JK
POLOŽAJ NA TUJEM TRGU
Slabi časi za izvoznike
Zaradi svetovne konjukture sta naša osnovna programa Titanov dioksid in Cinktitanova pločevina na tujem trgu razprodana za vse leto. Posledica konjukture pa je žal tudi prepočasen vzpon cen, ki še vedno za 20 do 25 odstotkov zaostajajo za doseženimi cenami zlatega leta 1989. Poleg tega se soočamo še s težavami, ki jih doživljajo vsi pretežni aktivni izvozniki, saj izvozimo več kot 70 odstotkov izdelkov. Na naš izvoz pretežno vpliva sprememba razmerij med svetovnimi valutami, na primer padec lire in dolarja. Zato se po besedah
NA TRGU
CINKARNA NA SEJMIH
Izbrati pravo predstavitev
Sejmi so ena najpomembnejših aktivnosti tržnega komuniciranja. Še vedno obstajajo nezamenljivi v verigi povezovanja med proizvodnjo, trgovino in končnim potrošnikom. Sejmi omogočajo osebni medčloveški stik med poslovnimi partnerji, ki ga ne more povsem zamenjati nobena še tako popolna računalniška, telefonska ali telefax povezava med partnerji.
Poleg omenjene imajo sejmi tako s stališča razstavljalcev kot tudi obiskovalcev sejma še vrsto drugih prednosti. Omogočajo strnjeno ponudbo in povpraševanje na enem mestu v določenem času. Kupci lahko s selekcioniranjem na enem mestu izberejo tiste izdelke, ki jim najbolj ustrezajo glede kakovosti, cene, dobavnih rokov. Razstavljalci se lahko tako na sejmu najlažje medsebojno primerjajo, za tujega kupca pa je sejem priložnost, da se neposredno spozna s ponudbo domače industrije. Vsak sejem vedno spremlja vrsta obsejemskih predavanj, posvetovanj, predstavitvenih dejavnosti, informativnih srečanj...
Iz navedenega lahko vidimo, da sejmi nikakor niso preživeta oblika komuniciranja s tržiščem, ampak ravno nasprotno, saj celo pridobivajo na pomenu prav zaradi možnosti direktnega komuniciranja.
Trenutno je na področju Slovenije prava poplava različnih sejmov. Žal ni nikogar, ki bi prevzel funkcijo koordinatorja med njimi. Tako ostane na nas samih, da med veliko ponudbo sejmov izberemo tiste, ki so po naših ocenah za predstavitve naših proizvodov najpomembnejši in lahko največ prispevajo k ugodnim po-
slovnim rezultatom. V svetu je trenutno tendenca k upadanju števila splošnih sejmov in nadomeščanju teh s sprecial-nimi sejmi za posamezna področja. Tudi mi smo se pri izbiri sejmov odločili predvsem za specialne sejme.
V letošnjih prvih petih mesecih smo se tako udeležili sejma: EKO Celje, Alpe - Adria Svoboda bivanja v Ljubljani, Gradbeništvo Gornja Radgona, Librografika Skopje in Te-rotech - Vzdrževanje Maribor.
ZELENI PROGRAM NA EKU
Predstavitve Cinkarne na sejmih so se letos pričele v Celju na 3. sejmu EKO, ki je potekal v času od 21. - 24. 3. 1995. Verjetno se bo marsikomu zdelo, da se Cinkarni takega sejma ne bi bilo potrebno udeležiti. Toda v sedanjem času seje med najpomembnejše dejavnike v trženjskem spletu poleg cene, kakovosti in dizajna uvrstila tudi skrb za okolje. Tako kot večino kemijskih tovarn v svetu se tudi Cinkarne drži imidž onesnaževalca okolja. Zato so se pristojni v Cinkarni odločili na sejmu predstaviti prispevek naše firme k zmanjševanju onesnaževanja zraka v Celju in tako prikazati obiskovalcem naše napore za
odpravo negativnega imidža. Prispevek Cinkarne k čistejšemu okolju je v svojem nastopu podrobneje predstavil tudi Dani Podpečan v okviru strokovnih posvetovanj, ki so potekala vzporedno s samim sejmom. Teme strokovnih posvetovanj v štirih dneh so bile naslednje:
1.	Zakonodaja o varstvu okolja
2.	Varstvo narave
3.	Ravnanje z odpadki v Sloveniji
4.	Obremenitev okolja v celjski regiji
AKTIVNI NA EKU
Na velikem panoju smo prikazali delež bazne proizvodnje in proizvodnje titanovega dioksida ter celotne emisije S02 v Cinkarni.
Ob spremljajočih dejavnostih sejma je Ministrstvo za okolje in prostor organiziralo strokovna posvetovanja varstva okolja, katerih namen je bil izbrati teme, ki so pomembne pri oblikovanju nacionalnega programa varstva okolja v državi. Del predavanj je bil usmerjen tudi v obravnavo problematike obremenitve okolja v celjski regiji.
Na posvetovanjih je sodelovala tudi Cinkarna s predstavitvijo zelenega programa. Dani Podpečan je predstavil tudi vseslovenski projekt Vrednotenja in uporabe kemičnih sa-der v gradbeništvu oziroma v cestogradnji. V razpravi so udeleženci podprli projekt in poudarili, da bi ga morala podpreti tudi država. Poudarili so tudi, da ima projekt še dve odprti vprašanji, kako in kje najti izvajalca projekta in kako urediti plačilo stroškov transporta. Prav na ta vprašanja pa bi morala odgovoriti država oziroma pristojno ministrstvo.
Na posvetovanju smo slišali tudi nekatere nove informacije o onesnaženosti zraka v celjski regiji. Podatke je predstavil Anton Planinšek, kije povedal, da največja onesnaževalca Termoelektrarna Šoštanj in Trboveljski bazen z S02 nista daleč. Kaj to pomeni? Meritve na Svetini so namreč pokazale, kako prav ta dva onesnaževalca vplivata na povečane koncentracije v Celju. Koncentracije so največje v nočnem času, takrat pa izpuhe iz stometrskega dimnika turbo-lenca vetra ne more prenesti do Svetine.
Poudaril pa je že znano dejstvo, da imajo velik delež vpliva na onesnaževanje ozračja drobna kurišča, kijih družbeni dogovor ni urejal. Nov problem v Celju pa predstavlja prisotnost ilebilnih prašnih delcev iz industrijskega področja.
NAREDI SAM
Naslednji sejem, ki smo se ga kot razstavljalec udeležili, je potekal od 6. - 11.4. 1995. To je bil sejem Alpe-Adria Svoboda bivanja v Ljubljani. Ker je bil v letošnjem letu za področje gradbeništva gotovo najpomembnejši sejem v Gornji Radgoni, ki poteka vsako drugo leto, smo se odločili, da v Ljubljani namenimo poseben poudarek le predstavitvi dela gradbenega programa -programu „Naredi sam”. Zato je bila predstavitev pripravljena na manjšem prostoru, kjer smo že znane proizvode predstavili v novi embalaži, poleg tega pa je predstavitev proizvodov potekala tudi s pomočjo videorekorderja. Končne ocene mnogih nastopajočih na sejmu so bile zaradi slabega obiska dokaj negativne.
Cinkarniški razstavni prostor na sejmu v Mariboru in v Ljubljani
NA TRGU
Razstavni prostor Cinkarne na sejmu EKO
V bodoče bomo na omenjenem sejmu nastopali le v primeru, če bo s strani organizatorjev poskrbljeno za večji obisk in zanimanje obiskovalcev.
POMEMBNO ZA GRADBENIŠTVO
V času od 18. 4. - 22.4. smo predstavili celotni gradbeni program Cinkarne. Tokrat je predstavitev potekala na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni, ki je, kot smo že omenili, zagotovo najpomembnejši specialni sejem za področje gradbeništva pri nas. Tako je po podatkih organizatorja sejma le-tega obiskalo več kot 17.500 obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske...
Na sejmu smo predstavili gradbeni program s posebnim poudarkom na Omaltih, Nivelanu V in B ter novemu načinu dela s Purpenom - to je delo s pištolo. Le-ta se s posebnim ventilom namesti na dozo Purpena. Tak način dela prinaša vrsto prednosti: poenostavljen in hitrejši način dela, manjše izgube materiala, možnost regulacije enostavnejše čiščenje in vzdrževanje,...
GRAFIKI V MAKEDONIJI
Istočasno s sejmom v Gornji Radgoni je v Skopju potekal mednarodni sejem knjige Li-brografika. Na njem smo naš grafični program predstavili skupaj s poslovnim partnerjem - firmo Flis d.o.o. Skopje.
V	ta namen smo za makedonsko tržišče pripravili celoten prospektni material v njihovem jeziku. Vzporedno s sejmom pa so naši predstavniki grafične proizvode iz Cinkarne predstavili še na posebnih predavanjih, na katera so bili povabljeni tako dosedanji kupci kakor tudi potencialni kupci s tega območja. Kljub temu, da je sejem manjšega obsega in specializiran, je po ocenah udeležencev obisk sejma vsekakor opravičil naše sodelovanje na njem.
V	MARIBORU SAMO VEFLON
V času od 9. -13. 5.1995 je v Mariboru v dvoranah Tabor potekal sejem Terotech -Vzdrževanje. Kot že leto poprej so organizatorji sejma tudi letos dali poudarek gospodarnosti, sodobnim načinom vzdrževanja, strokovnemu in
pravočasnemu vzdrževanju.
Na sejmu je bil naš prvotni namen predstaviti vse proizvode, ki so namenjeni področju Vzdrževanja - od gradbenih proizvodov, proizvodov za antikorozijsko zaščito, črpalk in proizvodov ter storitev PE Veflon. Po prvotnih zapletih, vezanih na odločitev o smiselnosti našega nastopanja na tem sejmu, pa si je pri vodstvu podjetja svoj nastop na sejmu izborila le PE Veflon. na manj-
potrebuje izdelke, kakršni so naši.
LETOS ŠE PET SEJMOV
V tekočem letu načrtujemo še nastop na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 26. 8. - 3. 9., kjer bomo predstavili naš agroprodajni program ter agroproizvode firme BASF. Znova bomo nastopali na MOS - Mednarod-
Dani Podpečan je predstavil zeleni pristop Cinkarne k varovanju okolja
šem razstavnem prostoru smo tako predstavili:
—	predelavo PTFE,
—	izdelavo elementov za transport agresivnih medijev,
—	gumiranje procesne opreme
NA SEJMIH V TUJINI
VEFLON SE ODPIRA ČEŠKEMU TRGU
V	maju se je na sejmu Pro-tech v Pragi predstavil s svojimi izdelki tudi Veflon. Razstavni prostor smo si delili še stremi slovenskimi podjetji. Na sejmu nismo imeli konkurence, saj smo bili s področja predelave fluoriranih polimerov edini. Največ zanimanja so poželi ventili in Veflex tesnila. Firma Suvicom, ki je sicer trgovska firma, pa se je zanimala za zastopstvo našega programa na Češkem.
V	glavnem so bili na tem sejmu predstavljeni še materiali za anti korozivno zaščito, naprave za nanašanje, merilni pribor za kontrolo prevlek in premazov ter delovna zaščitna sredstva.
O uspehu sejma je še preu-ranjeno govoriti. V tem trenutku je pomembno, da nas je spoznalo tehnično osebje, ki
nem obrtnem sejmu v Celju v času od 8. -17. 9., na katerem bomo skušali kar najbolje predstaviti vse naše prodajne programe oz. Cinkarno kot celoto. Načrtujemo nastop na Jesenskem zagrebškem velesejmu, ki bo potekal od 11. do 17. 9. Dosedanji stalni razstavni prostor smo na predlog vodstva podjetja porušili. Z rušitvijo le-tega nismo za vedno odšli s tega področja kot raz-stavljelec kljub velikemu padcu prodaje v zadnjih letih. Po preučitvi prodajnih ciljev, kijih želimo doseči na tem področju, bomo morali skupno sprejeti odločitev, katerih specialnih sejmov se bomo v prihodnje udeležili, saj se bodo sčasoma prav gotovo tudi na Hrvaškem izboljšale razmere trženja in bi bilo popolnoma zanemarjanje obdelave tega trežišča velika poslovna napaka. Sejem Grafika ’95 v Mariboru bo potekal od 26. - 29.9. Samo ime sejma pove, da je namenjen predstavitvam proizvodov s področja grafične dejavnosti.
Na sejmu Tehnoma Skopje, ki bo potekal od 24.-28.10., bomo predstavili gradbeni program in program antikorozij-ske zaščite.
Tržna priprava, Ivica Žerjav in Mira Gorenšek
GRAFIKE
brez računalnikov ni več
Od 5. do 18. maja letos seje v Diisseldorfu, na severozahodu Nemčije, blizu meje z Belgijo odvijal največji strokovni sejem o tisku na svetu, DRUPA 95. To je že 11. DRUPA od leta 1951. Sejem je v zadnjem času na vsakih 5 let, po vsej verjetnosti zato, da bo naslednja v letu 2000, kar vsi, organizatorji in razstavljal-ci, zelo poudarjajo.
Na 136000 m2 razstavnega prostora v 15 velikih halah seje predstavilo okoli 1600 razstavljalcev iz 43 držav iz celega sveta, iz vseh tehnik tiska, proizvodnje repro materialov za tisk in, posebno letos zelo poudarjeno, s področja priprave za tisk. Na letošnjem sejmu sta bila tudi dva slovenska razstavljalca, Sava Kranj z ofsetnimi odtisnimi gumami in Noži Ravne z noži za rezanje papirja.
Letošnja Drupa je bila v znamenju računalnikov. Bili so prisotni povsod in letos prvič so zelo posegli v organizacijo dela pri tisku. Povsem so spremenili pripravo za tisk, verjetno bodo povzročili odmiranje nekaterih klasičnih tiskarskih poklicev, kot so stavec, reprofotograt in montažer, in po-javo novih poklicev, kot so računalniški oblikovalec, zelo pa se bo zaradi tega zmanjšala tudi potrošnja fotografskega filma. Glavno vodilo tega sejma in pot za leto 2000 pa je bil verjetno CTP.
Kartica lahko pomeni marsikaj, tako da ustreza vsakemu. Kot prvi in tudi za Cinkarno Grafiko najpomembnejši je »Computer to pla-te«. Drugi si to kratico lahko prevedejo kot »Computer to press«, in tretji posebno razstavljalci fotokopirne tehnologije in digitalnega tiska pa prevajajo to kot »Computer to paper«.
COMPUTER TO PLATE Iz računalnika neposredno na tiskarsko ploščo
Ideja ni nova in se je pojavila pri vseh večjih proizvajalcih ofsetnih tiskarskih plošč že na prejšnji Drupi. Vendar je tedaj, imel vsak svojo tehniko, namenjeno posebej prirejenim svojim ploščam. Sedaj pa so stvar v roke vzele neodvisne firme s področja računalništva in izdelale enotne sisteme, ki so več ali manj neodvisni od tipa plošč. Potrebujejo samo svetlobno bolj občutljive plošče. Dva taka sistema sta povsem dodelana in komercializirana. Sistem temelji na laserskem osvetljevalcu, vodenim z računalnikom. Tudi tu ni tehnika nova, saj obstaja komercialna verzija za filme že vsaj 5 let. Novo pa je to, da je sistem uporabljen za Hoech-stovo ploščo Ozasol N90, kije bila za tako tehnologijo in za poseben laserski izvor narejena že na prejšnji Drupi, isti sistem je namenjen za DuPont Hawson ploščo Silve-rith, ki ima svetlobno občutljiv sloj, podoben kot fotografski filmi. Po-lichrome je svojo staro ofsetno ploščo Virage z manj svetlobno občutljivim diazo slojem enostavno dodatno oslojil s slojem sre-
brove emulzije, tako povečal svetlobno občutljivost in pripravil ploščo za CTP. Seveda oba sistema omogočata menjavo laserskega izvora, in sta tako univerzalna in neodvisna od proizvajalcev ofsetnih tiskarskih plošč. Izvori imajo sedaj moč 0,001 W, tako da potrebujejo močno svetlobno občutljive plošče, ker pa cena laserjev z močjo do 1 W pada, lahko pričakujemo kmalu sisteme na osnovi manj svetlobno občutljivih diazo slojev. Tako bodo vse sedanje plošče uporabne za CTP.
Sistem povsem preskoči fotografski film, ki se je dosedaj uporabljal za izdelavo tiskovne forme, ker je montaža kar v računalniku, ne potrebuje stavcev, montažerjev, slike so digitalne in računalniško rastrirane, namesto fotografij uporabljajo digitalne video kamere, skeniranje in izdelava barvnih izvlečkov je delo računalniškega montažerja in tudi repro-fotografi niso več potrebni. Za osvetljevalcem so nameščeni poljubni sistemi za razvijanje plošč, tako da odpade tudi kopist.
Videli pa smo tudi druge CTP sisteme, kot so A2 laserski tiskalnik, ki naredi kopijo na poliester-sko ploščo, A0 inkjet tiskalnik, ki na klasično ofsetno ploščo naredi črno masko tiskovne forme. Prvi sistem da malo vzdržljive plošče, pri drugem pa traja izdelava do 20 minut.
COMPUTER TO PRESS Iz računalnika na tiskarski stroj
Pri prejšnjem sistemu dobimo na koncu ofsetno tiskarsko ploščo, s katero lahko tiskamo kot do sedaj. Pri slednjem pa tudi to preskočimo.
Posebno izdelan tiskarski stroj ima na ploščnem cilindru posebno ploščo in napravo za izdelavo tiskovne forme. Plošče so na po-liesterski osnovi in so kot dolg trak navite v kaseti na stroju.
Ko potrebujemo novo tiskovno formo, se plošča avtomatsko samodejno navije na ploščni cilinder, stara izrabljena pa v drugo kaseto, posebna naprava naredi na plošči tiskovno formo in stroj je
pripravljen za tisk. Na stroju z osmimi tiskovnimi sistemi to traja 10 do 12 minut. Ni razvijanja, ni vpenjanja, ni nastavljanja pase-rjev. Je pa seveda računalnik in so ljudje, ki znajo delati z njim. Sistem ima eno samo pomanjkljivost, ki rešuje dobro staro ofsetno ploščo. Plošča vzdrži največ 20.000 odtisov, že nad 10.000 pa je odtis dražji kot pri klasičnem ofsetu.
Ofsetni stroj z neposrednim upodabljanjem tiskovne forme v formatu A3.
COMPUTER TO PAPER Iz računalnika na papir
Že samo ime pove, da so to v bistvu zelo hitri tiskalniki. Vsi po vrsti so sposobni tiskati različne odtise, enega za drugim, ne tako kot pri prejšnjih, ko si moral zamenjati ploščo za drug odtis. To so predstavniki digitalnega tiska. Verjetno najbolj razburljivo predstavo je na Drupi naredila do pred enim letom neznana izraelska firma Indigo, ki je predstavila 6-ba-rvni tiskarski stroj v tej tehnologiji. Odtisi so enkratni, hitrost je do 400 na uro, vsak odtis pa je lahko drugačen. Gleda na razstavni pano in show, ki so ga tam izvajali, bi človek dejal, da proizvajajo iz kamna zlato. Mogoče pa ga. Sam stroj stane za tisk A3 formata 750000 DEM, a so se že našli kupci.
Sistem deluje zelo podobno kot laserski tiskalnik, le da jih je v stroju naenkrat 6, ki tiskajo zaporedno vsak svojo barvo; toner je tekoča tinta.
OSTALI
Presenetljiva je prisotnost velikih proizvajalcev računalniškega softwera. Tako je imel naravnost ogromno predstavo Adobe, avtor Typel fontov in PostScripta. Post Script je, to se razume samo po sebi, standard v grafiki, Apple Mac pa obvezna oprema. PC računalniki so povsem odsotni. Seveda pa je imela svojemu imenu primerno predstavitev tudi velika firma, ki je pomagala Spilbergu narediti Jurrasic Park, avtorica Virtual Reality, Silicon Graphic. Kot velika večina drugih razstavljalcev sta oba imela kar na razstavnem prostoru predavalnico z ogromnim stenskim monitorjem, kjer sta demonstrirala svoje nove izdelke, Adobe svoj dobro znani
PageMaker 6. Na vstopnico za predavanje si moral čakati več dni, naval je bil nepopisen. Seveda to nista bili edini softver-ski firmi, bilo jih je veliko. Videti je, da je v grafiki denar tudi za tako donosno industrijo, kot je računalniška.
Enota količine obdelanih podatkov je v grafični branži 1 GigaBy-te. Računalniki, ki pri CTP krmilijo sisteme za izdelavo kopije, morajo za eno stran časopisa, za vsako barvo, obdelati od 1,2 do 2 GB podatkov. To delo opravijo v 45 do 60 sekundah, kar je po mnenju softverašev skoraj nedopustno počasi. Je pa res, da je od obeh Computer to plate sistemov samo en primeren za streženje časopisnim rotacijam, Krause je sposoben narediti 80 plošč na uro. Drupo smo si ogledali tudi cinkar-narji, kar deset se nas je v treh skupinah po tri dni podilo za informacijami in občudovalo predstavitve, predstave in shovve velikih, malo manj velikih in čisto majhnih razstavljalcev.
To pa ni vse s sejma. Je le zame najpomembnejši del. Zelo velik del sejma so zavzemali izdelovalci tiskarskih strojev, med njimi največja Heidelberg z 1 in pol hale velikim razstavnim prostorom in MAN s samo pol hale velikim razstavnim prostorom. Stroške predstavitve na sejmu za prvega ocenjujejo na preko 130 mio DEM.
Oba sta bila mojstra predstavitve. Iz oblaka megle na 6 metrov visokem stroju se je v luči raznobarvnih reflektorjev pojavil profesionalni govornik in živo, v direktnem stiku s tisočglavo množico občudovalcev daleč spodaj predstavil delovanje tiskarskih strojev. Vsaki dve uri se je predstava ponovila, enkrat v nemščini in nato v angleščini. Seveda so take predstave potekale na vsakem stroju. Predstave, vredne Holywooda.
Tudi stroji so bili nekaj posebnega. Osembarvni stroj sta uporabljala le dva, plošče so se samodejno menjale, papir so dovažali in odvažali robotizirani vozički, človeka sta samo gledala vsak v svoj monitor in tu pa tam pritisnila na kako tipko. Celotna nastavitev stroja je trajala manj kot 5 minut, prvi odtisi so bili tudi že dobri odtisi.
Pri MAN-u pa so zaganjali med drugim veliko rotacijo za tisk barvnega časopisa in pri hitrosti 100000 odtisov na uro, kot za šalo menjali zvitke papirja. Eno tono in pol težek zavitek papirja traja slabih 10 minut.
Prisotni so bili tudi proizvajalci barv, preparatov in nekaj manj filmov.
Seveda pa je posebno poglavje predstavitev dodelave, to je rezanje, zlaganje, sortiranje, vezanje...
D. ŽBOGAR
IZ PROIZVODNJE
OBRAT KERAMIKA
Zadnji pogled v proizvodnjo
Po večletnih razmišljanih ali bi obrat zaradi nerentabilnosti zaprli ali ne, je zdaj toliko tehtnih razlogov, da se bo to uresničilo letos oktobra. K lažji odločitvi je zlasti pripomogel trg, na katerem Keramika z zastarelo proizvodnjo ne more več konkurirati cenejšim proizvajalcem. Sicer bi Keramika lahko obratovala še samo pet let, dokler se Cinkarna ne bi izselila iz starega dela.
Del tehnologije za izdelovanje Samotnih tuljav in priključkov je stara krepko preko sto let. V sedemdesetih letih, ko je bil ustavljen obratTopilnica, je pravzaprav zrasla ideja o izdelovanju dimnikov, saj so izkoristili možnost izdelave tuljav in priključkov na obstoječi tehnologiji za izdelavo retort. Retorte so v Topilnici tedaj izdelovali že preko devetdeset let. V letu 1950 je bilo postrojenje za izdelavo retort pravzaprav zadnjič posodobljena. Po tem letu ni bilo več nobenih naložb v obrat, pa tudi v kasnejših petindvajsetih letih v obrat Keramiko ne. Keramika danes nima več vrednosti.
Zamisel za izdelovanje tuljav in priključkov so uresničili skupaj z Gradnjo v Žalcu, ki je bilo v začetku sedemdesetih let le gradbeni obrat. Skupaj so kupili licenco od znanega koncerna Schiedel. Cinkarna je prevzela izdelavo Samotnega notranjega dela dimnika, Gradnja pa zunanji del in montažo. Posli v obeh podjetjih so se širili, tako da je Cinkarna konec osemdesetih let, zaradi premajhnih kapacitet, oskrbovala komaj tretjino potreb Gradnje Žalec. Ker je Gradnja prodajala že po vsej Jugoslaviji, je preostalo količino tuljav in priključkov kupo-
vala v Srbiji.
Po letu 1990 pa so se tržne razmere začele zelo spreminjati. Avstrijski koncern Schiedel je izkoristil prvo prosto pot v vzhodnoevropske države in na Češkem kupil tovarno za izdelavo tuljav in prikluč-kov. Zaradi čeških nahajališč kakovostnih surovin, visoko ognjevarne gline in kakovostnih sinter šamotov lahko Schiedel močno konkurira zastareli in energetsko potratni proizvodnji v Cinkarni. Vstop Schiedla v Slovenijo oziroma njegov večinski delež v Gradnji Žalec je še pospešil ustavitev cinkarniške proizvodnje v Keramiki.
ZAKAJ NI BILO NALOŽB
Če bi Cinkarna imela sodobno tehnologijo, bi morebiti na domačem trgu lahko konkurirala Schiedelu in Gradnji, ker bi nekaj cene lahko pridobili na transportnih stroških. Toda naložba v posodobitev Keramike je vedno predstavljala zelo visok strošek, saj bi bilo postrojenje potrebno postaviti na novo. Vse faze proizvodnje od priprave surovin, izdelave tuljav in priklučkov do končnega žganja bi bilo potrebno prenoviti. Obstoječi
Jure Amon, obratovodja obrata Keramika: „V proizvodnjo je bilo vloženo veliko znanja in truda, zato sem bil predan temu poslu.”
postopek je namreč energetsko zelo zahteven in drag. Po besedah obratovodje Jureta Amona je v obratu zelo veliko fizičnega dela, veliko je transportnih poti, poraba pare, zemeljskega plina, vode ter električne energije je visoka, drago pa je tudi vzdrževanje obstoječih naprav. Prav zaradi izjemno visokih stroškov proizvodnje in vzdrževanja je bil obrat ves čas nerentabilen. Kljub temu, da je bilo narejenih več študij o prenovi obrata, je bila spričo vseh omenjenih razlogov odločitev na tehtnici vedno obrnjena navzdol.
V obratu na leto izdelajo povprečno 60 tisoč metrov ali 180 tisoč kosov Samotnih tuljav in 50 tisoč kosov priključkov v petih velikostih: 16, 18,
20, 25 in 30 centimetrov notranjega premera. V strukturi poslovne enote Metalurgija proizvodnja Keramike predstavlja 1,5 do 2 odstotka. Včasih je imel obrat zaposlenih petinpetdeset, sedaj jih je le še 21 delavcev. Ostali so se upokojili nekateri so odšli sporazumno, drugi samovoljno, nekaj delavcev pa je bilo premeščenih v druge obrate v Cinkarni. Večina tistih, ki še delajo, bodo prav tako premeščeni na druga dela in naloge glede na potrebe, štirje delavci pa, katerim v juliju poteče delovno dovoljenje, bodo do-
bili odpravnino v višini 200 tisoč tolarjev, naslednji dve leti pa bodo imeli pravico biti prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje.
Ti delavci, ki so bili že premeščeni v druge obrate v Cinkarni, dajejo drugim optimizem, saj pravijo, da so prišli na lažje delo. In prav imajo, saj v Cinkarni nikjer ni več tako težkega dela kot prav v obratu Keramika. Pa ne samo to, garaško delo je tudi normirano, kar pomeni, da je delavčeva plača odvisna od tega, koliko naredi. Tempo dela je v zadnjih mesecih razumljivo upadel, vendar bo po zaprtju obrata kljub temu mnogim laže pri srcu.
Mira Gorenšek
Obrat Keramike se razprostira na približno 400 kvadratnih metrih v dveh do treh etažah.
Uvajanje računalniške mreže v proizvodnji Ti02
Uvajanje računalniške mreže Siemens L2 - DP v obstoječe sisteme vodenja pomeni velik korak naprej k izboljšanju delovanja računalniških sistemov, ki se uporablajo v proizvodnji Ti02. Prednosti mreže so:
—	bistveno manjše ožičenje (manjša poraba el. kabla) pri pripravi signalov
—	veliko hitrejše izvajanje projekta
—	skoraj v celoti odpadejo draga in za vzdrževanje kompleksna relejska polja za varovanje in pogon motorjev
—	hitrejše in bolj jasno odkrivanje napak na motorjih
—	enostavnejše vzdrževanje
—	manjša poraba prostora v omari za pripravo merilno-re-gul. signalov
—	omogočena komunikacija med posameznimi krmilniki
—	nižji stroški pri pripravi merilnih signalov
KAJ JE MREŽA L2 - DP?
Mreža L2 - DP ne pomeni klasične povezave PC računalnikov med seboj, kot jo poznajo »pravi računalnikarji«, temveč je povezava med posameznimi »zbiralniki«, ki se nahajajo ob sami tehnološki napravi npr. hidrolizerju, dekanterju itd. V te zbiralnike se zbirajo merilni signali iz posameznih tehnoloških naprav. Ker se zbiralniki nahajajo tik ob tehnološki napravi, prihranimo veliko količino merilnega kabla za pripravo merilnih signalov. Povezava posameznih zbiralnikov je izvedena s posebnim dvožičnim oklopljenim kablom. Vsi zbiralniki so preko tega kabla povezani z glavnim (master) krmilnikom, ki skrbi za pravilnost prenosa podatkov. Glavni krmilnik komunicira z vsakim zbiralnikom, ki se nahaja na takšni mreži. Zbiralniki so lahko tudi manjši samostojni krmilniki, ki so odvisni (slave) glede na glavni krmilnik. Vsak zbiralnik ima svojo adreso - ime, da ga ob morebitnem izpadu lažje poiščemo. Slika 1.
KAKŠNI PODATKI SE PRENAŠAJO PO MREŽI?
Iz slike 1 je razvidno, da so posamezni zbiralniki »oko« za glavni krmilnik, saj le-ta preko zbiralnikov »gleda« stanja motorjev, črpalk in mešal. Pomeni, da vidi, ali so motorji v procesu vklopljeni in ali pravilno delujejo. Glavni krmilnik pošilja ukaze v zbiralnik za vklop motorjev v procesu po mreži se lahko prenašajo digitalni (vklop-izklop) signal in zvezni (potek meritve) signali. Hitrost prenosa signalov po mreži je od 9.6 kbaud do 1500 kbaudov.
KAKO JE ORGANIZIRANA MREŽA L2 - DP V SISTEMU VODENJA?
V zbiralnike, ti so lahko tudi manjši samostojni krmilniki, so pripeljani signali od motorjev, črpalk in mešal. Krmilnik (slave) nadzira pravilno delovanje motorjev, v mrežo pošilja signalizacijo stanja motorjev, javlja alarmna stanja na motorjih, iz mreže pa bere vrsto ukazov, ki jih dobiva od glavnega (master) krmilnika.
□
nadzor procesa
(delovno mesto oparaterja) v kabini
sistemski sofhvare COM 200
RS 232
135/155 Procesni PLK
Vodenje šarže procesa (v MRI omari)
L2 - DP mreža
zbiralnik (slave) | 95-DP PLK naprav

zbiralnik (slave) 95-DP PLK naprav
zbiralnik
ET 200 1-0
' črpalka
t
(BO),
t
) krmiljenje !/ motorjev (ob tehnološki J L napravi)
\i procesni signali
ionni~(V
X -D ventil
Sl. 1 Računalniška mreža v računalniški sobi v proizvodnji Titanovega dioksida
Funkcija delovanja je porazdeljena tako, da zbiralniki obdelujejo signale iz procesa, s svojim programom obdelujejo pravilnost delovanja motorjev, ukrepajo in se ne ukvarjajo z obdelavo tehnoloških šarž. Glavni krmilnik pa izključno, obdeluje tehnološki proces, sprejema signalizacio od motorjev in generira komande za vklop motorjev. Ne obdeluje delovanja motorjev.
Prva delujoča mreža bo narejena v okviru projekta Litopon. V vseh podprocesih na Litoponu bodo v mrežo priključeni manjši krmilniki za obdelavo motorskih signalov, v podprocesu Priprava surovin pa bodo v mrežo dodane še posebne zbiralne enote za obdelavo merilnih signalov iz tehnološkega procesa.
Mreža testno deluje v računalniški sobi na Ti02, parametri-ranje mreže in zagon smo naredili sami. Programe za upravljanje z motorji pa so naredili v odseku za programske krmilnike v Vzdrževanju.
Razdalja med posameznimi postajami je s stališča naše proizvodnje neomejena, zaradi svoje enostavnosti in hitre montaže jo bomo uporabljali kot enega od standardnih elementov pri snovanju in pripravi merilnih signalov za računalniško obdelavo.
D. Ketiš
Računalniško vodenje podprocesa Hidrolize
23. maja 1995 smo v Cinkarni pričeli s testnim obratovanjem računalniškega vodenja podprocesa hidrolize v proizvodnji Ti02. Testno obratovanje bo trajalo predvidoma do konca meseca junija, medtem bomo opazovali pravilnost delovanja in si zapisali morebitne želje za boljše vodenje.
Podproces hidroliza je s stališča računalniškega vodenja zelo kompleksen in obsežen podproces. Vodenje podprocesa se izvaja v petih hidroli-zerjih, katero izvajanje je sočasno in časovno zamaknjeno. Zaradi omenjene zahteve sem moral programsko preu-
rediti sistemski del programa, ki smo ga že imeli od prejšnjega izvajalca - Inea Domžale. Predelani sistemski softvvare je dovolj dobro izpolnjeval vse zahtevane funkcije za vzporedno in istočasno delovanje hidrolizerjev. Tehnološke zahteve za vodenje so bile nareje-
Regulatorji, ki so pod nadzorom računalniškega sistema, vodijo tehnološki proces
ne v Cinkarni s strani tehnologov Ti02. Zaradi zelo dobro pripravljenih tehnoloških specifikacij, kasneje pri pisanju aplikacijskega programa in testnem zagonu ni bilo bistvenih težav in korekcij specifikacij. Lahko bi rekli, da je »stvar zaživela v trenutku«. Funkcionalna specifikacija (priprava dokumenta za pisanje programa) je bila izdelana na IJS v sodelovanju s cinkarniškimi strokovnjaki.
Priprava hidrolize za računalniško vodenje je zahtevala velike posege tako s strani strojnikov, električarjev in merilcev iz Vzdrževanja. Strojna dela so v glavnem zahtevala pripravo hidrolizerjev - predvsem tesnje-nje, priprava vseh merilnih signalov za vodenje je potekala že po ustaljeni dobro utečeni metodi, ki jo izvajajo električarji in merilci.
Potek projekta je bil časovno problematičen edino zaradi dobavnih rokov merilne opreme, predvsem pa zaradi preobilice dela Vzdrževanja na drugih projektih istočasno.
Potek projekta je bil časovno problematičen edino zaradi dobavnih rokov merilne opre-
me, predvsem pa zaradi preobilice dela Vzdrževanja na drugih projektih istočasno. Izkazalo se je tudi, da bo v bodoče pri testiranju priprave merilnih signalov za vodenje potrebno strogo voditi dodaten dokument, v katerega bi vpisovali obseg vse vgrajene merilne opreme, merilna območja, vrsto in število pripravljenih signalov za vodenje, način testiranja merilnih signalov »v živo« preko krmilnika v delujočem stanju itd... Takšen dokument bi morali vpeljati kot dodaten interni standard za zagotavljanje kvalitete vodenja. Poleg tega bi morali vpeljati tudi metodologijo testiranja merilnih signalov, kije delno že pripravljena. Amortizacija podprocesa hidrolize omogoča tehnologom celovit pregled dogajanja v okviru šarže procesa. Tehnolog s pomočjo trendov in zgodovine na nadzornem sistemu lahko opazuje gibanje bistvenih parametrov procesa, kot so potek temperature v hidrolizerju, točka vrelišča, gibanje nadtlaka v hidrolizerju, potek dodajanja vode, optimalno vodenje sarže, itd. Poleg tega lahko tehnolog z
različno nastavitvijo parametrov opazuje in primerja kvaliteto šarže v različnih časovnih obdobjih in v sodelovanju laboratorija skuša najti optimalne parametre za izkoristek hidrolize. Za operaterja pomeni vodenje sistema upravljanje le tega v celoti iz kabine. Preko nadzornega računalnika požene šaržo in vnese koncentracijo na osnovi podatkov iz laboratorija. Ves potek šarže se izvaja samodejno, morebitne nepravinosti v procesu pa operaterja opozarjajo z alarmi in s sistemskimi napakami.
Avtomatiziranje hidrolize je še dodaten kamenček v mozaiku modernizacije celotne proizvodnje Ti02 ter s tem izboljšanje kvalitete produkta in večje fleksibilnosti proizvodnje. Zahvalil bi se vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri dolgotrajnem in kompleksnem projektu, posebej sodelavcem iz Vzdrževanja.
Za premislek pa sledeče. Z dolgoletnim delom na avtomatizaciji proizvodnje si je ozek krog strokovnega kadra v Cinkarni nabral veliko izkušenj in znanja na tem področju. Narejeni so
tudi projekti, ki štejejo za domače reference. Pojavlja se vprašanje, ali je bolje drago plačevati tuje izvajalce za to področje, kljub sofinanciranju le teh iz ministrstva za znanost ali bolje ovrednotiti in zaupati delo na projektih ljudem izCC. Verjetno bo potrebno iskati kompromis v primerih, ko se izvaja več projektov istočasno.
Aplikacija tujih izvajalcev hkrati pomeni tudi veliko več napora za strokovnjake iz C za osvojitev znanja in obvladovanje sistemskih programov. To pa hkrati pomeni veliko večje težave pri vzdrževanju sistemov. Pojavi se tudi vprašanje, ali imamo dovolj strokovno usposobljenih ljudi za vzdrževanje sistemov 24 ur dnevno. Potrebno je poudariti še naslednjo misel.
Pričakovani učinki računalniške avtomatizacije in vložena sredstva so nična, če ne bomo uspeli vpeljati sistematičnega reda na vseh segmentih dela, od tehnološke discipline do sistematičnega vzdrževanja tehnološke in merilne opreme v procesu.
D. Ketiš
Merilna negotovost
Bodoči evropski trg potrebuje usklajene meritve, kamor spada tudi analizna kemija. S tem problemom se na svetu ukvarja veliko strokovno podkovanih ljudi. Eno izmed mnogih srečanj je bilo lani septembra v Gradcu.
Od leta 1993 do 1995 je nastajal dokument »Vodilo o razlagi merilne negotovosti. Pri nastanku tega dokumenta so sodelovali: BIMP (Mednarodni urad za mere in uteži - Francija), IEC (Mednarodna elektrotehniška komisija -Švica), IFCC (Mednarodna federacija za klinično kemijo - Francija), ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo - Švica), IU-PAC (Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo - Anglija), IU-PAP (Mednarodna zveza za čisto in uporabno fiziko - Švedska) in OIML (Mednarodna organizacija za zakonsko metrologijo - Francija.
Lani septembra je bil v Gradcu delovni sestanek EURACHEM - o merilni negotovosti v kemijski analizi. Merilna negotovost je parameter, ki skupaj z rezultatom analize določa območje vrednosti, za katero z razlogom verjamemo, da je območje nahajanja prave vrednosti.
To je pravzaprav začasna definicija tega pojma, saj uradna definicija še ni oblikovana. Pri merilni negotovosti gre za kombinacijo statističnih metod in stroke.
Do sedaj smo podajali rezultate skupaj s statistično določenim intervalom zaupanja za celoten postopek. Za določanje merilne negotovosti pa moramo analizni postopek razdeliti na »korake« in za vsak korak določiti možno odstopanje (računsko in praktično). Tako se z ugotavljanjem merilne negotovosti širi interval zaupanja. Seveda pa se zato analizni postopki precej podražijo. Kdaj in kje bomo podajali ob rezultatu tudi merilno negotovost, bo pokazal čas, saj za praktično življenje merilna negotovost ni zmeraj potrebna.
Da pa bi zaradi realnosti pozabili na te nove trende, najbrž ne bo šlo. Ob vsakem sporu kupec - dobavitelj bo potrebno uporabiti tudi te metode.
Minili so časi, ko so si »nasilni« laboratoriji priborili sloves o svoji sposobnosti, zdaj bodo to sposobnost morali dokazati - kvanti-ficirati.
Naš laboratorij spremlja novosti do te mere, da bomo metode lahko takoj uporabili, če bo to zahteval čas.
Mija Marin
RAČUNALNIŠKO INFORMACIJSKI SISTEM
V AOP
čakajo na računalnik
V septembru bodo v Službi za avtomatsko obdelavo podatkov namestili nov računalnik. Z dobaviteljem so že podpisali pogodbo za zamenjavo obstoječega računalnika, ki ne more več hitro obdelati tolikšne količine podatkov, kot jih v Cinkarni potrebujemo, z novejšim računalnikom, ki bo široko nadgradljiv in na katerega bo mogoče priključiti preko tisoč terminalov. Prehod na nov računalnik bodo uporabniki opazili le po hitrosti, sprememba bo očitna.
Od postavitve prvega interaktivnega razvojnega računalniškega sistema DPS 6/57 je minilo že 12 let. Na njem smo razvili aplikativni software, ki smo ga izvajali na DPS 6/95, nabavljenega leta 1985. Ta računalnik smo potem glede na potrebe uporabnikov razširjali in dopolnjevali, dokler ga nismo že konec leta 1991 maksimalno razširili. Sama obremenitev glede na zmožnosti računalnika je prevelika, kar občutijo naši uporabniki, saj čakajo na odgovor iz računalnika zelo dolgo.
Že pred petimi leti smo pristopili k načrtovanju novega računalniškega sistema, pri tem pa postavili naslednja izhodišča:
—	aplikacijski software mora biti kompatibilen z novim računalnikom
—	računalniška mreža ostane nespremenjena, nadgrajujejo se interne mreže (ethernet)
—	odzivni čas pri interaktivnem delu maksimalno 4 sekunde
—	podatkovna baza je na glavnem računalniku. Za obdelavo podatkov v PC okolju mora biti zagotovljen prenos podatkov iz glavnega računalnika na PC
—	operacijsko okolje je UNIX.
Seveda pa se tak projekt ne more realizirati naenkrat, ampak postopoma po fazah.
V prvi fazi je bil leta 1993 nabavljen razvojni računalnik BULL DPX/20, na katerem pod UNIX-om razvijamo aplikacije v PRO-IV okolju in obenem testiramo obstoječi aplikacijski softvvare, razvit v
GCOS operacijskem sistemu (DPS 6/95) z vmesnikom HVX.
Kot druga faza, ki je v teku (podpisana pogodba), pa je zamenjava obstoječega računalnika BULL DPS 6/95 z novim multiprocesorskim RISC računalnikom BULL ESCALA. V računalniku so procesorji POVVER PC 601 firme MOTOROLA. V začetku bosta vgrajena 2 procesorja 601, 128 MB RAM, 5, 6 GB diskovnih površin, strea-mer 5 GB in možnost preklopa 256 terminalov ali PC-jev. Delal bo v 2 operacijskih sistemih:
-	UNIX (AIX) firme IBM
-	HVX (BULL) za izvajanje
obdelav razvitih na DPS
6/95.
Računalnik ESCALA je široko nadgradljiv, saj lahko nanj priključimo čez 1000 terminalov, notranji spomin (RAM) lahko rzširimo do 2048 MB, diskovne površine do 139 GB (giga bytov), vgradimo lahko do 8 procesorjev.
Bistveno pa je, da se bo povečala hitrost dela na terminalih ali PC-jih najmanj 10-krat in možna bo inštalacija novih terminalov.
Od stare terminalske opreme bomo na ESCALO priključili vse trenutno priključene terminale, razen terminalov PAKA in sinhronih terminalov, na ESCALI pa bomo imeli priključeno samo asinhrono mrežo. Te terminale bomo zamenjali z inteligentnimi terminali OUESTAR 310C ali pa s PC-ji-
Uporabnikom se sam način dela v drugi fazi ne bo nič spremenil, razen seveda hi-
trost dela. Postopoma pa bomo potem posodabljali posamezne aplikacije.
Kot tretjo fazo, ki pa je dolgoročnega značaja, pa bi
Vedno
večje
potrebe po računalnikih
V našem podjetju je vse več zanimanja za računalniško obdelavo podatkov, ker so že mnogi spoznali, da jim računalnik na svoji pisalni mizi omogoča hitrejše in urejeno delo, zlasti pa jim je v veliko pomoč pri reševanju delovnih nalog. V Cinkarni imamo 150 osebnih računalnikov, od katerih jih je tretjina vključenih v računalniški center v Službi za avtomatsko obdelavo podatkov. Posebej je instaliranih še 50 terminalov in 8 direktnih izpi-sovalnikov.
Čemu
informacijski
sistem?
Računalniški informacijski sistem v ameriških podjetjih služi za naslednje:
Škili ai kupu-
stričkov v |HM|/\mlnji
izgradili interne mreže (ethernet), ki bi jih potem povezali z glavnim računalnikom v integralni informacijski sistem.
Mladen Jazbec
Mladen Jazbec, novi vodja Službe za avtomatsko obdelavo podatkov: ..Pomembna skrb naše službe je nenehno slediti spremembam in novostim na področju računalništva!”
Vodja službe Mladen Jazbec pravi, da je prihodnost računalniško informacijskega sistema v elektronski izmenjavi podatkov, to pa hkrati pomeni pocenitev cene dela in povečanje hitrosti. Računalniški center bo moral poleg uslug, kijih opravlja za porabnike, skrbeti za varnost podatkov in vzdrževanje podatkovne baze. Zaradi vedno večjih potreb po racionalnosti poslovanja bomo morali v kratkem času povečati računalniški potencial vsaj za 20 odstotkov.
Kako skrbimo za računalniški informacijski sistem?
-	Osebni računalnik ali terminal stoji na mizi pri vsakem desetem cinkarnarju.
-	Za razvoj računalniško informacijskega sistema letno prispevamo približno en odstotek v primerjavi z višino skupnih neto plač.
-	Različne industrijske panoge v ZDA namenjajo 1,8 odstotkov od ustvarjenega prometa.
DIT
SOVRAŽNOST IN TOLERANCA
Še živi na ekskurzijah
Kemijski krožek Društva inženirjev in tehnikov iz Celja seje letos aprila odpravil na ogled Škofje Loke in njene industrije. Bili smo v tovarni TERMO, kjer izdelujejo izolacijski material TERMOTERVOL, in pa v tovarni LOKATEKS v sklopu Gorenjske predilnice.
Osnovna surovina za izolacijo TERMOTERVOL je kamnina vulkanskega izvora, največ s Panonske nižine, ki jo stalijo pri 1400°C, curek taline pa razbijejo in pod zelo močnim tokom zraka ohladijo, tako da se talina potegne v vlakna in na ta način dobijo kameno volno v kosmih. To zberejo na tekoči trak, stisnejo, obdelajo z vezivi in razrežejo, končni izdelek so v glavnem plošče, izdelane po naročilu kupca, delajo pa tudi valjasto izolacijo na cevi. Na zalogo ne delajo, ker jim izdelki zasedejo preveč prostora, saj so volumsko stokrat obsežnejši od surovin. Izolacija iz kamene volne se uporablja tudi za protipožarno zaščito, saj zdrži temperature do 800°C, medtem ko izolacija iz steklene volne, ki jo
delajo v Novem mestu, zdrži le do 250°C. Najdebelejša izolacijska plast, ki se uporablja pri stanovanjskih hišah, je debela 20 cm. Optimalna debelina je odvisna od lege v konstrukciji hiše, opisanih je 14 različnih leg, odvisna pa je tudi od geografske lege: ali delate hišo na Primorskem ali npr. na Gorenjskem. Vsi smo dobili njihova navodila o pomenu izolacijskih materialov v gradbeništvu ter o toplotnih sanacijah že obstoječih objektov.
V Lokateksu smo si ogledali proizvodnjo preje od surovin naprej. Vlakna naravnega in umetnega izvora, v glavnem bombaž, volno in poliakril, dobivajo z različnih koncev sveta, vse pa je iz uvoza.
Udeleženci na ogledu v Škofji Loki
Bombaž dobivajo v balah in ga morajo najprej oprati. Po sušenju gre bombaž v strojno predilnico, kjer se iz gmote vlaken tako kot ročno na kolovratu oblikuje nit. Pri obdelavi bombaža imajo prostor vedno primerno vlažen z vodno paro, da ne bi prišlo do samovžiga vlaken. Poliakril dobijo v obliki neskončno dolgih cevi, ki jih scefrajo na določeno dolžino vlaken. Tudi pri volni in poliakrilu se iz vlaken oblikuje nit v predil-nem stroju, potem pa te niti spredejo med seboj v razmerju, kot želijo imeti končni izdelek. Barvarna predstavlja v tovarni le majhen delež proizvodnje. Tudi barve imajo vse iz uvoza. Preja, ki jo naredijo v tej predilnici, je zelo kvalitetna v svetovnem merilu, saj sodi med 10 do 25 odstotkov najboljših prej na svetu. To jim omogočajo predvsem novi stroji, ki že med proizvodnjo kontrolirajo kvaliteto preje. Kljub temu, da so
tekstilna tovarna, pa se nad svojimi perspektivami ne pritožujejo, saj jim gre razmeroma dobro. Tovarna je pri nas znana predvsem po zelo kvalitetni volni za ročno pletenje, ki se dobi v naših trgovinah.
V Škofji Loki je zanimivo, kako so vse večje tovarne (tudi npr. LTH in Jelovica) v industrijskem delu skupaj in je staro mestno jedro popolnoma ločeno od tega dela. V začetku starega dela je le tovarna Šešir, pa še ta je v starem stilu. Staro mestno jedro z znamenitim gradom na vrhu je obnovljeno in tako lepo, da te začudi, da imamo pri nas tako lepoto, pa tako redko se spomnimo nanjo.
Veliko hiš v starem mestnem jedru je kulturnih spomenikov in so tako tudi označeni. Na turističnem zemljevidu Škofje Loke so vse te stavbe tudi označene in opisane.
Vida Planinšek
Kako bom cenil samega sebe, če podcenjujem lastno okolico
V	prelomnem času, v katerem živimo, prihaja velikokrat do različnih konfliktnih situacij, do različnih sovražnosti in nestrpnosti. To velja tako za individualne kot tudi za institucionalne nivoje. V našem primeru me zanimajo predvsem razmerja med posamezniki. Kaj želi recimo doseči subjekt z izjavljanjem netolerantnih besed, ki nekoga ranijo ali žalijo? Kaj je namera nekoga, ki ponižuje predstavnike druge skupine, rase, naroda, podrejenega ali tudi nadrejenega? Ali bi bil nekdo, ki npr. krivi podrejene Žide, ali »Južnjake« za vse družbene ali delovne težave, res srečnejši, če bi slednji preprosto izginili? Odgovor je seveda negativen. Splošno znano je, da najdemo npr. večji antisemitizem v deželah, kjer ni Židov, kot npr. v avstrijskih provincah pred drugo svetovno vojno.
Če torej pri sovražnem govoru ne gre za to, da bi se v družbi ali posamezniku dejansko nekaj spremenilo, kaj je potem namera subjekta, ki ga izjavlja?
Če sprejmemo dejstvo, da lahko besede ranijo, in to zelo ranijo, potem priznamo, da je neko nasilje vezano na te besede. Predpostavljamo lahko, daje subjektova namera predvsem, da dobi na svojo izjavo nek odgovor. Tu gre za dve vrsti odgovorov, in sicer: glavni namen subjekta, ki izraža sovražne besede je, da prisili napadenega k preizpraševanju svoje lastne identitete in k temu, da se prične počutiti manjvrednega; drugi odgovor, ki ga želi napadalec, pa je, da želi z izjavljanjem sovražnega govora subjekt dobiti predvsem potrditev svoje lastne identitete. Tu gre seveda za fantazmo spopadanja subjekta z lastnim občutkom manjvrednosti.
V	sovražnem govoru gre za to, da se napadenemu poruši scenarij lastne pozitivne identitete, in da se prične dojemati kot izobčenec, manjvreden, nenormalen, itd. Vzemimo preprost primer, ko nekdo drugemu reče: »Ti zavaljeno prase«. Naslovnik teh besed si lahko misli, daje izjavljalec neolikan brutalnež, na katerega besede nič ne da, toda črv dvoma se bo vseeno naselil vanj.
Dejali smo, da cilj sovražnega govora ni le, da poniža naslovljenca in ga postavi v podrejeni položaj, ampak tudi, da določi posebno mesto samemu sebi. Govorec da s svojim nagovorom naslovniku vedeti, daje zanj avtoriteta in da ga lahko tudi prisili v pokornost. Paradoks mišljenja napadalca v mišljenju, da ima prav je v tem, da nasilja nad žrtvijo sploh ne dojema kot nasilje, ampak kot upravičeno dejanje, ko pa žrtev reagira z bolečino (in se dojame kot manjvredno), pa prav to predstavlja potrditev teorije. Napačnost takšnega mišljenja pa je, da v bistvu ta ugotovitev drži samo v napadalčevi glavi. Že prej je omenjeno, da se napadalec v resnici spopada z lastnim občutkom manjvrednosti. Agresivnež mora namreč podobno kot sadovski rabelj učiti žrtve v imenu nekega višjega poslanstva.
To višje poslanstvo pa je zadovoljiti in biti podoben nekomu drugemu, na primer sebi nadrejenemu. Agresivnež ima nadrejenega za nekaj boljšega in torej čuti v sebi primanjkljaj, ki ga poskuša nadoknaditi z napadalnostjo nad svojo žrtvijo. Žrtev potem seveda lahko različno reagira, odvisno od tega, kakšen tip je tudi sama - z molkom, šokom ali pa s povratnim nasilje. Če ste po naravi dovolj hladni in obvladate svoje obnašanje, je v takem trenutku daleč najbolj razorožujoč nonšalanten nasmeh.
V	opisanem se žal skriva tudi fenomen nepriznavanja resničnih avtoritet. Navaden, povprečen človek težko loči med dobrim in slabim. Če bi to lahko storil, verjetno ne bi bil povprečen. Slovenci in s tem seveda tudi cinkarnarji smo poznani prav po tem, da ne priznavamo avtoritet, tudi pravih ne. Vzrokov za to je verjetno več, ki pa jih na tem mestu, zaradi preobširnosti ne morem obravnavati. Eden od vzrokov je morda labilna ekonomska situacija, v kateri se je znašlo naše podjetništvo. Ljudje niso zadovoljni s svojim gmotnim položajem, s standardom, in za to kri
vijo tiste, ki jih vodijo. To pa so predsedniki, direktorji, razni pomembni in manj pomembni vodje. Pri tem večina obrekuje kar povprek, saj ne zna ločiti zrna od plevela. Primera nam ni potrebno iskati v neki abstraktni daljavi, saj ga lahko najdemo kar v našem podjetju. Ne spomnim se, da bi kdo v pogovoru pohvalil svojega sodelavca, strokovnjaka iz kakšnega področja, svojega vodjo ipd. Pa je vendar več kot jasno, da imamo odlične metalurške, kemijske, grafične, elektro in druge inženirje, tiskarje, oblikovalca, psihologa, sociologa (mislim, da so ti trije samo v ednini), računalničarje, strokovnjake s področja financ, planiranja in računovodstva, komercialiste, ekonomiste in še bi lahko našteval.
Imamo celo menedžerja leta, pa ste morda slišali, da bi se kdo kdaj kje pohvalil (razen tistih nekaj prisklednikov, ki se tako ali tako obračajo po vetru), da dela v podjetju, katerega direktorje eden najboljših poslovnežev v državi. Nenazadnje celo ni nepomembno, da najdemo med svojimi sodelavci tudi dobre novinarje, športnike, glasbenike in če bi malo pobrskali, celo tu in tam kakšno pesniško dušo. Toda namesto da bi bili na vse to ponosni, v najboljšem primeru iztisnemo iz sebe, da saj morda pa le ni vse tako slabo ali pada bo že bolje ipd. To je seveda tisto, kar je pri opisanem menda hudo narobe. Kajti kot pravi znana misel - Kako bom cenil samega sebe, če podcenjujem svojo lastno okolico. Resnici na ljubo seveda vse ni vredno hvale, toda precej takšnega se, pa vendarle najde.
Obstaja možnost, da se motim, kot tudi možnost, da se ne, zato je za začetek, morda namesto graje najbolje najti za svoje okolje vsaj malo nasmeha, pa ne tistega z brezbrižnim zamahom roke.
Z. Pevec
Pri nas na praksi
Še v avgustu nam bo stregel malico, nato pa gre v šolo. Tisti, ki se prehranjujemo v glavni jedilnici, že poznamo Matjaža Šuperja, ki je v Cinkarni že šest mesecev na obvezni praksi, v avgustu pa bo na počitniškem delu. S prakso končuje drugi letnik Srednje gostinske šole v Celju.
Tudi lani je bil pri nas na obvezni štirinajstdnevni praksi. Pravi, da bo šolanje nadaljeval. Rad bi postal kuharski tehnik. Matjaž si je pravzaprav želel postati slaščičar, pa je bila šola predaleč, pa tudi vtem poklicu, so rekli starši, se lahko nauči peči slaščice. V cinkarniški
kuhinji te prilike ni imel, saj pecivo kupuje od drugih proizvajalcev. Pa zato speče kaj doma med vikendom.
Pravi, da se v naši kuhinji dobro počuti, saj je prostorna, čista. Včasih dela tudi v popoldanski izmeni ali pa med vikendom. Potem, pravi, zmeša vse naslednje dneve. Da, Matjaž se rad šali, takega mnenja so namreč njegovi sodelavci v kuhinji. S svojo duhovitostjo je prav tako prikupen kot s prijaznim nasmehom. Radi ga imajo tudi, ker je ustrežljiv, hiter in ugogljiv. Včasih pa koga tudi resno pogleda, če bi rad na koncu linije kar pozabil
NAGRADNO TEKMOVANJE
Spoznajmo naše izdelke
1.	BARVE so paša	1. Fatamorgana
za vaše oči	očesnega organa
noge pa vzburjajo gledam barve tiskarske, grešno nam kri. a vidim Evine noge rajske.
Prve predloge na naš razpis sta poslala Hranislav Kočič iz Marketinga in Drago Podvornik, upokojenec.
Nagradni razpis bomo zaključili konec septembra, zato pohitite s predlogi!
3. Kaj naj rečem:	3. Evropa
Ni razlike!	po meri človeka.
Vse so stene bele kot na kravati pike!
2.	Kvak, kvak pravi lak je Ekolak. Kvak, kvak.
2. K EKO LAKU pohitim, da se znova pomladim, saj sem že postala cela zarjavela, ostarela.
oddati blok. Po naravi je namreč pravičen, saj pravi, da bi lahko potem vsem dajali malico brez blokov.
Njegov učitelj je Boris Mavec, ki mu rad pokaže, kako se kuha ali pripravi narezek za posebne goste. Matjaž potem poskusi isto pripraviti doma. »To je zame vaja«, pravi. In kaj skuha najraje? „Kakšen biftek ali pa cinkarniški zrezek, to je naravni zrezek z gobicami, prekrit s šunko in sirom.”
Za obvezno prakso dobi simbolično nagrado, ki pa jo pridno spreminja v marke, da si bo lahko plačal inštrukcije za pridobitev vozniškega dovoljenja.
Ker bo denarja premalo mu bo pomagal še oče. Sicer pa bo izpit lahko delal šele čez dve leti, ko bo izpolnil 18 let.
Do tedaj pa se bo še naprej vozil z motorjem po Veliki Pirešici, kjer je doma.
NAGRADNO TEKMOVANJE
4. Uspelo mi je -saniral sem most čez Atlantik.
5. Znanemu celjskemu ekologu
»Receptura za jedersko bombo” Fi02 + Ze02 + Cd + Ti02 = „JE-BE” Legenda:
Fi02 = Fižolovdioksid Ze02 = zeljni dvokisik „JE-BE” = Jedrska bomba”
5. Vilica že napreduje se k zelenjavi približuje tega kriv je, o ta šment, kvalitetni naš pigment.
4. Če bom odporen kot beton ne bo me vrgel divji konj.
6. Za takšno ritko samo EPOKTITKO.
6. Ojoj, zdi se mi, da ni na pravem mestu zato, ker ne privlačuje drugega (s)pola!
6
OBVEZNA UPORABA ZAŠČITNIH SREDSTEV
Najbolj prizadet je sluh
V NEVARNOSTI TUDI OČI
Zaščitna sredstva, ki so že v preizkušanju
KAKO SE BOMO PRIVADILI NA ZAŠČITO
čepke za enkratno uporabo smo sedaj pričeli nadomeščati s sredstvi za večkratno uporabo, ki so po mnenju delavcev udobnejša.
Trenutno zaostajamo še s preventivnim delom. To pa predvsem zaradi tega, ker ob vhode v naše delovne prostore še nismo namestili ustreznih opozorilnih tabel. Table, ki zapovedujejo uporabo osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom, že imamo, vendar čakamo še na table, ki zapovedujejo uporabo osebnih zaščitnih sredstev za varstvo oči.
vljenih ali neprijavljenih nesreč, v katerih je udeleženo oko, dokaj veliko in ker je v našem delovnem okolju mnogo možnosti za take nesreče, smo skoraj leto dni iskali primerna zaščitna očala. Ta naj bi bila vsekakor zaščitna, hkrati pa kolikor je le možno estetska in lahka. Pred mesecem dni je Franc Glušič našel takšna očala, zato sem konec meseca maja 1995 izdal odredbo o uporabi osebnih zaščitnih sredstev za varstvo oči. V njej podobno kot v odredbi o uporabi osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom navajam: kdo mora zaščitna očala uporabljati, kako priti do očal, kje in kdaj jih je treba obvezno uporabljati. Odredil sem tudi nadzor nad uporabo, ukrepe proti neuporabi in katera očala štejemo za ustrezna.
Obdobni zdravstveni pregledi so pokazali, da se nam, delavcem Pe Titanov dioksid, sluh vztrajno slabša. Pešanje sluha je deloma posledica povečevanja naše starosti, saj sluh s starostjo človeka peša. Deloma je slabšanje našega sluha posledica hrupa v naši okolici in na delovnem mestu. Da nam sluh ne bi pešal bolj, kot je to naravno, smo se v Proizvodnji Ti02 pred približno letom dni zopet pričeli pogovarjati o zaščiti našega sluha.
Proti prekomernemu hrupu se lahko borimo na več načinov. Eden boljših je ta, da odkrijemo vir prekomernega hrupa in preveč hrupno napravo nadomestimo s tišjo. Če to ni mogoče, tako napravo obdamo z zvočno izolacijo. Tako smo na primer pred leti v oddelku Nevtralizacija hrupen elektromotor batno membranske črpalke za sadrin mulj obdali z zvočno izolacijo.
Če je v delovnem prostoru veliko naprav, ki so prekomerno hrupne in bi bilo težko vse nadomestiti s tišjimi, ali jih obdati z zvočno izolacijo, lahko dele takega delovnega prostora, v katerih se delavci zadržujejo pogosteje in dalj časa, zvočno izoliramo od preostalega, prehrupnega dela delovnega prostora. V tistem času, ko smo namestili zvočno izolacijo okoli elektromotorja črpalke za sadrin mulj, smo zvočno izolirali tudi komandne kabine v črnem mletju, črnem delu, belem delu ter površinski obdelavi. Ob namestitvi nove opreme v pakirnico smo tudi tam postavili zvočno izolirano komandno kabino.
Ker pa ne moremo vsega delovnega časa prebiti v teh kabinah, smo se morali zateči tudi k uporabi osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom, ki nam jih je priskrbela Služba za varstvo pri delu. Uvedbo uporabe osebnih zaščitnih sredstev je bistveno pospešil obisk inšpektorja za delo sredi letošnjega januarja. V zapisniku o rednem nadzorstvu s področja varstva pri delu je med drugim navedel sledeče: »V obratu je potrebno ponoviti meritve hrupa in s tehničnimi sredstvi poskušati znižati nivo ropota na vseh delovnih mestih, kjer je nivo prekoračen. Na vseh teh delovnih mestih je obvezna uporaba osebnih zaščitnih sredstev za zaščito sluha.
Delavci Službe za varstvo pri delu so meritve opravili in ugotovili, da je velik del naših delovnih prostorov prehrupen. Zato sem konec meseca januarja 1995 v Proizvodnji Ti02 odredil uporabo
osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom. V tej odredbi navajam:
—	kje se nahajajo osebna zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom in kako jih je moč dobiti;
—	v katerih prostorih je obvezno uporabljati osebna zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom in v katerih ne;
—	kateri delavci morajo nadzirati uporabo osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom;
—	katere ukrepe je treba izvesti v primeru, ko posamezniki ne uporabljajo osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom;
—	katera so ustrezna osebna zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom ter
—	način izvajanja odredbe.
Ker do sedaj nismo bili preveč vneti pri uporabi osebnih zaščitnih sredstev in ker se je uporabe takih sredstev potrebno postopoma privaditi, sem v odredbi predvidel tri korake k privajanju in uporabi osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom.
Prvi korak je obdobje prilagajanja, ki je trajalo od konca januarja 1995 do 30. aprila 1995. V tem obdobju so bila osebna zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom vsem na razpolago, njihova uporaba pa ni bila obvezna;
Druga je obdobje obvezne uporabe z milejšim ukrepanjem. T o obdobje se je pričelo 1. maja 1995 in bo trajalo do 31. avgusta 1995. V tem obdobju je uporaba osebnih zaščitnih sredstev, ki so na razpolago vsem na dostopnih mestih, obvezna. Nadrejeni delujejo preventivno in delavce, ki osebnih zaščitnih sredstev ne uporabljajo, ustno opozarjajo na njihovo uporabo.
Zadnji ukrep je obdobje obvezne uporabe s polnim ukrepanjem. To obdobje se bo pričelo 1. septembra 1995. Od tedaj naprej bodo neuporabniki osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom kaznovani. Najprej bodo preventivno odstranjeni z dela. Temu bo sledila prijava disciplinski komisiji.
Kot je razvidno, smo trenutno v srednjem obdobju, to je v obdobju obvezne uporabe osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom z milejšim ukrepanjem. Število delavcev v Proizvodnji Ti02, ki osebna zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom redno uporabljajo, se je v primerjavi s prvim obdobjem neobvezne uporabe nekoliko povečalo. Še vedno pa ne moremo govoriti o množični uporabi. Razlog za dokaj mlačen odziv je ta, da do sedaj nismo
spremljali veliko akcij do konca, ko je kaj postalo obvezno, ampak so le-te kmalu po začetku zvodenele. Zato večina pričakuje, da bo tudi tokrat tako. Ušesni čepki, s katerimi smo začeli akcijo, pa so dokaj neudobni.
Za prvo navedbo je primerno zdravilo inšpektor za delo, ki lahko delavca, ki ne uporablja predpisanih osebnih zaščitnih sredstev, nemudoma kaznuje z denarno kaznijo in pa seveda z odstranitvijo z dela, neplačanimi urami ter disciplinsko prijavo. Ušesne
Tako kot vsakodnevno izpostavljamo svoj sluh, izpostavljamo tudi svoje oči. Delamo v delovnh prostorih, v katerih večino snovi transportiramo v cevovodih, ki so povsod okoli nas. Poleg tega moramo mnogokrat pogledati v posode, v katere točimo, ali v njih mešamo tekočine. Uporabljamo pa tudi odprti curek, običajno vodni, vendar usmerjen v različne snovi. Za poškodbe oči je res mnogo možnosti. Največkrat nam kaj prileti v oko, od prahu v pakirnici, do malce kisle kapljice v črnem delu. Posledice so običajno zanemarljive. Dan ali dva razdraženo zrklo pod veko, tako da največkrat še k zdravniku ne gremo. Nesreče pri delu pa sploh ne prijavimo. Vendar oko ni koža. Izgubljeno ne zraste več.
Ker je po naših ocenah prija-
V prvem, obdobu neobveznega prilagajanja, ki pravkar teče in se bo končalo 31. avgusta 1995, uporaba zaščitnih očal ni obvezna.
V drugem obdobju, obdobju obvezne uporabe s polnim ukrepanjem, ki se prične 1. septembra 1995, pa je uporaba zaščitnih
očal obvezna, neuporaba pa kaznovana podobno, kot je to urejeno pri neuporabi osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom. Zaščitna očala se tako že pojavljajo pri naših delavcih, vendar zaenkrat žal le še v žepih delovnih oblek. Na nosu jih ima le malokateri.
UVEDBA ZAŠČITNIH MASK
Če smo se že lotili ušes in oči, ni razloga, da se ne bi lotili še nosu in ust. Ker v naši proizvodnji ponekod kdaj pa kdaj smrdi in ker se nam rado praši, smo predvideli, da opremimo vse delavce proizvodnje Ti02 z zaščitnimi maskami. Zopet smo s pomočjo Franca Glušiča našli ustrezne polovične zaščitne maske, na katere je moč pritrditi različne filtre. Žal je dobava teh mask počasna, tako da jih nismo prejeli še vsi delavci. Nam je pa zato uspel mnogo večji podvig s področja varstva dihal, kot je morebitna obvezna uporaba osebnih zaščitnih sredstev za varstvo dihal.
V končni predelavi se nam je ob pakiranju pigmenta RC 823 iz dozirnega lijaka 43.04 močno kadilo, tako da je bila celotna stavba 4 proizvodne zgradbe od tal do podstrehe zavita v gosto prašno meglo. Tolikšno, da nisi videl dlje kot dva metra od svojega nosu. Ne le, da je bilo takšen zaprašen zrak neprijetno dihati, zaradi slabe vidljivosti je bila tam povečana nevarnost nesreč zaradi trkov ali padcev.
S spremembo odzračevanja dozirnega lijaka 43.04 D, pri uresničitvi katere imata nemalo zaslug tudi Stanko Mesec in Vlado Čerenjak, smo meglo pigmenta RC 823 izkoreninili. Res je, da sklop odzračevanja deluje šele začasno in ne tako, kot bi se tehnično optimalno spodobilo, vendar prahu ob pakiranju pigmenta RC 823 ni več. To je zgodba s tistega konca, ki pravi, da če odstraniš nevarnost na njenem izvoru, potlej osebna zaščitna sredstva niso nujno potrebna.
Ali bodo zaščitne čelade obvezne ali ne?
Kaj meni o uporabi čelad pri nas, sem januarja vprašal inšpektorja za delo. Odgovoril je, da trenutno ne vidi dovolj močnega razloga, da bi zahteval obvezno nošnjo zaščitnih čelad. In če obvezne nošnje obveznih čelad ne predpišemo mi, je, vsaj zaenkrat tudi on ne bo. Zakaj potlej jaz in vedno več sodelavcev nosimo zaščitne če-
lade? Razlog je preprost. Laže mi je uporabljati glušnike, ki so nameščeni na zaščitno čelado, kot pa si v ušesa tlačiti ušesne čepke. Tudi bolj snažno se mi zdi. Tako menim, da zaščitne čelade pri nas ne bodo obvezne vse dotlej, dokler njihove obveznosti ne bo predpisala kakšna zunanja odredba ali zakon.
Pa kljub temu obstajajo kolektivi, v katerih vsi po vrsti nosijo čelade. Študentje, ki so bili konec maja pri nas na ekskurziji, so me vprašali, zakaj pri nas ne nosimo čelad? Dan prej so bili vTalumu in Silkemu v Kidričevem, kjer vsi nosijo zaščitne čelade. Kakšnega pametnega in prepričljivega odgovora jim nisem mogel dati.
Kakorkoli že, počasi se bo potrebno navaditi, da bosta tako delodajalec kot sindikat od nas zahtevala uporabo ustreznih zaščitnih sredstev. Pa če se nam bodo le-ta zdela še tako smešna in nepotrebna. Ravno zato, ker se teh dodatkov na sebi ne moremo kar čez noč navaditi, smo šli v primeru zaščite sluha in oči v postopno privajanje. Vendar se vsako še tako dolgo privajanje, enkrat le konča. In tako bo tudi konec letošnjega poletja prišel 1. september.
In to ne velja zgolj za delavce proizvodnje Ti02. Uporaba osebnih zaščitnih sredstev ni vezana na organizacijsko pripadnost delavca, temveč na prostor. Kdor bo stopil v naše proizvodne prostore mimo table, ki zapoveduje uporabo nekega osebnega zaščitnega sredstva, bo moral to zaščitno sredstvo tudi imeti na sebi. Brez skrbi, moji sodelavci in jaz ne bomo tekali za njim in ga cukali za rokav. Za to imamo inšpektorja za delo in Službo za varstvo pri delu. Nerodno bo le, če se bo (da se le ne bi) zgodila nesreča pa bodo strokovne komisije ugotavljale, da nesrečnež ni uporabljal predpisanega osebnega zaščitnega sredstva. Potlej se bo potrebno pod nosom obrisati za mastno odškodnino, pa še disciplinska komisija bo verjetno dobila pisemce.
Zoran Kanduč
Blokadni sistem delile brezhibno
V aprilu in maju je prišlo do preliva žveplove kisline na obratu zaradi napake pri pripravljalnih postopkih za zagon novih cevi. Cevi so oblečene s protikislinsko zaščito, zamreženim polietilenom.
Izlito kislino so delavci takoj zajezili in nevtralizirali, da ni prišlo do izpustov v vodotoke. Blokadni sistem se je torej znova potrdil za učinkovitega. Napaka je odpravljena, zato upamo, da težav ne bo več.
Delavci nevtralizirajo žveplovo kislino pred blokadnim sistemom, ki meri in opozarja, če je voda onesnažena.
Obnova kotlarne
Že dlje časa se v PE Energetika pripravljamo za celovito rekonstrukcijo kotlarne, saj je oprema v obratovanju že več kot dvajset let, je zelo iztrošena, tehnično zastarela in predvsem zaradi spremenjenih pogojev obratovanja ne zagotavlja zanesljivosti.
Da bi stroške obnove časovno razporedili, smo načrtovali dve fazi. Najprej smo predvideli vgradnjo novih gorilnikov za zgorevanje zemeljskega plina in srednje težkega kurilnega olja. V drugem delu pa bo na vrsti izgradnja aneksa kotlarne na zahodni strani za postavitev dodatne opreme. Potrebno bo postaviti kotelno enoto enakih tehničnih karakteristik, kot jih imata obstoječa parna kotla, vendar 50 odstotkov moči za letni režim obratovanja. V opremo sodi tudi postavitev akumulatorja za ublažitev konic porabe pare. Za izboljšanje ekonomike poslovanja kotlarne bo potrebno postaviti še sprejemno postajo za kondenzat in glavni parni razdelilec, saj obstoječi sistem ne omogoča popravil na glavnih paro-vodih ne da bi zaustavili proizvodnjo.
Gorilniško opremo je potrebno zamenjati zaradi popolne iztrošenosti obstoječih gorilcev, ki kljub dobremu vzdrževanju ne nudijo več zadovoljive obratovalne varnosti. Gorilci so zastareli tudi konstrukcijsko, kar ne
zagotavlja kakovostnega in ekonomičnega izgorevanja. S kombiniranimi gorilniki pa bo omogočen postopen prehod na ekološko sprejemljivejše gorivo, to je zemeljski plin.
Republiški energetski inšpektorat je že izdal soglasje za prvo fazo obnove, vendar se mora ta faza izvajati tako, da bo kompatibilna z drugo. Priprava dokumentacije, pridobivanje soglasij in izvedbena dela opravljajo PE Energetika, Pe Vzdrževanje in IBJ Januš, gorilniško opremo pa bo dobavila nemška firma Saacke.
Ustavitev prvega kotla je načrtovana konec junija, celotni prvi del obnove bo predvidoma potekal tri mesece. Vsa pripravljalna dela bodo opravljena pred ustavitvijo kotla, tako da načeloma v tem času ni predvidenih večjih izpadov. Postopek bo zelo zahteven zlasti pri zamenjavi celotne merilno-re-gulacijske opreme.
Zato pričakujemo od porabnikov razumevanje in strpnost, če bi morebiti nastopile nepredvidene težave.
PE Energetika
RAZVOJ MEDNARODNE MREŽE ZA PREPREČEVANJE IN UKREPANJE PRI NESREČAH
Kam in kako z nevarnimi snovmi
Proizvodnja, skladiščenje, prevoz, uporaba, skratka, gospodarjenje z nevarnimi snovmi doživlja številne kritike javnosti. Za preventivno delovanje in za zmanjšanje industrijskih nesreč moramo zato čimprej uvesti enotne metode in postopke za zagotovitev kvalitete proizvodov, uslug in tehnoloških procesov kakor tudi za vodenje - upravljanje podjetij. Istočasno moramo uvesti tudi enotne metode in postopke za določitev, presojo, nadzor in preprečevanje tveganja ter nevarnosti pri gospodarjenju z nevarnimi snovmi. Razvita kemična industrija Evrope se je že organizirala in sedaj želi tudi kemično industrijo srednje in vzhodnoevropskih držav vključiti v sistem javljanja in ukrepanja ob nesrečah: PEER (Partnership for Environmental Emergency Re-sponse in the Chemical lndustry of Central and Eastern Eu-rope).
Poleg drugih udeležencev iz Češke, Estonije, Madžarske, Poljske, Rusije in Slovaške smo se udeležili PEER izobraževanja v Baslu in Ludvvigshafenu konec maja 1995 tudi trije iz Slovenije.
Ne glede na to, da večina držav, udeleženih na PEER izobraževanju še ni članic CEFIC-a Sveta kemične industrije za Evropo, (Madžarska je že, Slovenija pa se o tem še odloča na GZS, v Združenju za kemično in gumarsko industrijo), želi ŠEFIC in razvita kemična industrija Evropa pridobiti enakopravne partnerje v državah srednje in vzhodne Evrope. Seveda to velja samo za varen promet (predvsem transport) kemičnih produktov (kemikalij - nevarnih snovi) in za poenotenje postopkov ter ukrepov v primeru nesreč. Za kemične gigante kot CIBA, SANDOZ, BASF itn., ki veliko trgujejo s srednje-in vzhodnoevropskimi državami s kemikalijami, ni vseeno, če je njihova dobava udeležena pri nesreči. Na slabo ime dobavitelja vpliva, če so posledice nesreče smrtni slučaji ali hude poškodbe udeleženih ljudi ali onesnažitev okolja, talnice, rek itn. Še posebno negativno vpliva na njihovo dobro ime, če je bilo ukrepanje
pri nesreči nekoordinirano ali celo napačno. Že tako osovražena kemija na splošno dobi dodatne neativne reakcije javnosti v državi proizvajalki kot tudi v državi, kjer se je nesreča zgodila.
Vse to pa ni v prid aktivnostim, ki jih vodijo v CEFIC-u preko mednarodno usklajene iniciative „Responsible čare” (Pobuda odgovornega obnašanja). Tako se njihovo stališče do problematike nevarnih snovi: „one incident is one too many” izniči v primeru nesreč, kjerkoli se dogo-de.
Zainteresirani so za ustanavljanje nacionalnih centrov za ukrepanje v primeru industrijskih nesreč NRC in nacionalnih centrov za ukrepanje v primeru nesreč v kemični industriji NCEC v teh državah, ki bi po enotnem sistemu kooperirali in koordinirali delo predvsem preventivno: ICE - Prevention (Program CEFIC-a evropskih kemičnih proizvajalcev za preprečevanje in ukrepanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi) in seveda ker 100% varnosti ni, bili kadrovsko in tehnično pripravljeni za pravilno in učinkovito ukrepanje v primeru nesreč: ICE -Emergency Response.
Oboje seveda na podlagi njihovih bogatih izkušenj in
najnovejših dognanj, z možnostjo nudenja izobraževanja, šolanja strokovnjakov in posredovanja literature. S tem se odpira tudi možnost sodelovanja v CEFIC-ovih delovnih skupinah in uvajanje usklajenega SQAS (Sistema ocenjevanja varnosti in kvalitete pri prometu z nevarnimi snovmi) in SQORS (Sistema ocenjevanja in opominjanja na varnost pri prometu z nevarnimi snovmi), pri vseh udeležencih (kemična industrija, uporabniki, posredniki, prevozniki, skladiščne organizacije in ne nazadnje pri gasilcih, pri upravah za zaščito in reševanje, pri policiji, zdravstvenih organih v vsaki državi.
Nevarne snovi bi bile klasi-ficirane po številki Združenih narodov na podlagi priporočila OZN za varen transport nevarnih snovi iz ..oranžne knjige”, ki je enotna ne glede na način transporta (cestni, železniški, rečni, pomorski, zračni itd.).
Za preventivno delovanje pa bi bila osova Materialni list za nevarne snovi na podlagi ISO standarda s popisi nevarnosti za kemične produkte, ob upoštevanju podatkov za ukrepanje ob nesreči z nevarnimi snovmi v cestnem prometu ter s popisi ukrepov za gasilske službe: Kako in s čim gasiti ter reševati pri nesrečah z nevarnimi snovmi.
Izdelan bi moral biti tudi kataster nevarnih snovi s podatki podjetij, ki proizvajajo, predelujejo, skladiščijo ali prevažajo nevarne snovi in ki so sposobne na regijski ravni posredovati ob nesrečah.
Če bi šlo za nesreče, kjer so vključene nevarne snovi tujih proizvajalcev, se nacionalni center poveže s centrom domicilne države. Ukrepanje poteka na treh ravneh je na prvem nivoju zagotovljeno telefonsko/telefaksno svetovanje, na drugem so strokovni našveti na mestu nezgode irl'na tretjem nivoju je praktična pomoč pri zaščiti in reševanju na lokaciji nesreče.
Do leta 1994 je bilo ustanovljenih že 11 nacionalnih koordinacijskih centrov (Nemčija, Avstrija, Francija, Švica, Vel. Britanija, Italija, Finska, Švedska, Danska, Nizozemska in Belgija) .Ti pove-
zujejo že preko 600 podjetij, ki gospodarijo z nevarnimi snovmi. V teh centrih je zagotovljeno 24-urno dežurstvo s komuniciranjem v uradnem angleškem jeziku. Centri razpolagajo z literaturo in dokumentacijo s katastri in seznami nevarnih snovi, s seznami ekip in strokovnjakov za ukrepanje ob nesrečah ter vso drugo potrebno opremo.
KAKO PA NAPREJ V SLOVENIJI?
Verjetno nič drugače kot so se tega lotile druge države v prehodu. Zato bi morali čimprej urediti naslednje naloge:
1.	Določiti nosilca in sedež bodočega koordinatorja ter centra za gospodarjenje z nevarnimi snovmi (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve) (Center za obveščanje Republike Slovenije - CORS)
2.	Zagotoviti medresorsko usklajenost in sodelovanje GZS ter zainteresiranih panožnih združenj
3.	Določiti ožjo delovno skupino za pripravo vsebine in vestnega reda izvajanja nalog koordinatorja in centra ter dolgoročnih ciljev
4.	Sprejeti in aktualizirati vso zakonsko regulativno gospodarjenje z nevarnimi snovmi, na podlagi mednarodno usklajenih uredb in predpisov (ratifikacija, harmonizacija itd). Brez neposrednih „lnova-tivnih” predpisov
5.	Zagotoviti stalno in redno sodelovanje na mednarodnih programih in aktivnostih za varno gospodarjenje z nevarnimi snovmi
6.	Preprečiti podvajanje ali neizvajanje aktivnosti ob zagotovitvi učinkovitega mehanizma za povezavo ter prenosa informacij na vseh ravneh države
7.	Zagotoviti ravnotežje med gospodarskimi, družbenimi, okoljskimi in ekološkimi interesi Republike Slovenije pri varnem gospodarjenju z nevarnimi snovmi, v duhu AGENDE 21 konference OZN o razvoju in okolju v Riu de Ja-neiru leta 1992.
Dani PODPEČAN
VAROVANJE DELAVČEVIH PRAVIC V PRIHODNJE
Šef ima vedno prav
Za delavca je vedno najbolje, da je pri delu vesten, da se za delo zanima ter da ne sitnari ali nasprotuje predpostavljenemu. Ob tem lahko uporabimo znano parolo, ki jo ima marsikdo nalepljeno na delovnem mestu: „Šef ima vedno prav, če nima prav, ima prav šef”. Seveda vedno ne gre lahko. Ljudje smo različni, različno se odzivamo na spremembe, včasih s seboj v službo prinesemo tudi težave od doma. Potem gre vse navzdol, naenkrat se vse podira in nikogar ni, da bi ti pomagal, niti sodelavcev ne, še najmanj pa tvoje težave razume šef. Kar naenkrat lahko narediš napako in se lahko znajdeš pred disciplinsko komisijo. Kako poteka obravnava tam, kako bo to urejeno v prihodnje, kam se bo delavec lahko obrnil pred kršenjem njegovih pravic? Po odgovore smo odšli k Darji Horvat, pravnici, ki se službeno ukvarja s tem področjem.
Kako bi ocenili disciplino v podjetju glede na število in razloge za prijave na disciplinsko komisijo? Kakšna je razlika glede na preteklo obdobje?
Po številu prijav, ki jih je manj kot v preteklih letih, bi rekla, da se je disciplina izboljšala, vendar to drži samo deloma. Položaj se je izboljšal, kar je logična posledica mnogo večje skrbi delavca za ohranitev delovnega mesta. Po drugi strani pa mislim, da se vse disciplinske kršitve, zlasti lažje, ne prijavljajo več disciplinski komisiji, temveč se rešujejo znotraj delovne sredine, denimo skozi dejanski prispevek.
V preteklosti smo imeli veliko težav z alkoholizmom, kako je sedaj?
Disciplinskih prijav zaradi vinjenosti je še sedaj veliko. Mislim, da bi jih bilo še več, če bi vse prijavljali. Zgodi se, da med delovnim časom srečaš koga, za katerega se že po obnašanju lahko ugotovi njegovo vinjeno stanje, kaj šele z alkotestom, disciplinske prijave pa ni. Še ni tako dolgo od primera, ko je služba prve pomoči in nato vratar sporočila v obrat, da prihaja očitno vinjen delavec, ker ga vratar ni uspel ustaviti pri vhodu, pa nato ni sledila ustrezna disciplinska prijava.
Tu svojo vlogo igra lažna delavska solidarnost, ki nikomur ne koristi, še najmanj delavcu. Za postopek preizkusa
alkoholiziranosti delavca na delovnem mestu obstaja organizacijsko navodilo in ta postopek upošteva tudi disciplinska komisija. To pomeni, da mora biti disciplinski prijavi priložen tudi ustrezen zapisnik o preizkusu vinjenosti, s katerim se da le-ta potrditi ali ovreči. S pričami pa se vinjenosti pred disciplinsko komisijo praviloma ne da dokazati. Vedeti moramo, da podjetje ni socialna ustanova. Kljub temu pa delavca, ki ima težave z alkoholom, disciplinska komisija skuša spodbuditi, da se odloči za zdravljenje.
Od lani je disciplinska komisija v novi sestavi. Kako potekajo seje, kdo jih vodi? Disciplinska komisija šteje deset članov, ki so na prvi konstitutivni seji izmed sebe izvolili predsednika. To je Metoda Goršek iz razvojne službe. Obravnave se vodijo v skladu s Pravilnikom o disciplinski in materialni odgovornosti. Vsaka obravnava poteka pred tričlanskim senatom, od katerega je eden predsednik, kar se določi sproti, zato ni nujno, da disciplinsko obravnavo vodi predsednik disciplinske komisije. Lahko je to katerikoli član disciplinske komisije. Predsednike senata se določi pred vsako obravnavo. Disciplinske obravnave se razpisujejo po potrebi, največkrat pa enkrat mesečno.
Kakšna je vloga sindikata pri obravnavah?
Darja Horvat
O vsaki uvedbi disciplinskega postopka in nato o disciplinski obravnavi mora biti obveščen sindikat, če je delavec vanj včlanjen, sicer ne. Sindikat lahko delavca zastopa, če delavec v to privoli oziroma ga za to pooblasti. V tem primeru je sindikat v vlogi zagovornika. Lahko pa spremlja obravnavo samo tako, da poda svoje mnenje o zadevi. Disciplinska komisija je dolžna takšno mnenje poslušati, ni pa vezana nanj, to pomeni, da ga ni dolžna upoštevati. Lahko pa rečem, da disciplinska komisija vedno upošteva mnenje sindikata, če je umestno.
Ko bo lastninjenje končano, bomo postali delniška družba. Kako bo to področje urejeno v novih razmerah? Prav tako bo potrebno delavcu, ki bo kršil delovno obveznost, to kršitev dokazati. V predlogu novega Zakona o delovnih razmerjih pa ni več predvidena disciplinska komisija, temveč je to področje prepuščeno delodajalcu, ki bo moral prav tako izpeljati ustrezen postopek ugotavljanja delavčeve odgovornosti, o katerem bo moral obstajati tudi zapisnik in izreči primeren disciplinski ukrep z izdajo ustreznega sklepa. To možnost ima že tudi sedaj, vendar samo za lažje kršitve.
Vsak delavec, ki se mu godi krivica, se lahko pritoži na komisijo za varstvo pravic delavcev. Kdo je njen predsednik in kako deluje?
Ni potrebno, da bi se mu godila krivica, lahko samo meni tako oziroma se ne strinja z izrečenim disciplinskim ukrepom ali s kakšnim drugim ukrepom ali sklepom, ki se nanaša na njegove pravice in dolžnosti. Komisijo sestavlja
pet stalnih članov, ki so vsi delegati delavskega sveta. Ti so med seboj na prvi konstitutivni seji izvolili predsednika komisije, to je Milana Markoviča iz Transporta. Komisija je dolžna vsako pritožbo oziroma ugovor proučiti in obravnavati v roku 30 dni od prejema ter v zvezi s tem izdati ustrezen sklep. Če zadeve ne obravnava v zakonitem roku, ima delavec v nadaljnjih 15 dneh pravico do neposrednega varstva svojih pravic pred Delovnim sodiščem, v nasprotnem primeru pa, če ni zahteval varstva pravic pred drugostopenjskim organom v podjetju, nima pravice do sodnega varstva. Komisija se sestaja po potrebi, največkrat pa enkrat mesečno.
Vedno se najdejo načini, da se delodajalec „znebi” nezaželenega delavca. Kako bo varstvo pravic pravno urejeno v delniški družbi? Veljavno pravna ureditev terja vselej dvostopno odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. Za odločanje o delavčevih ugovorih ima zakonsko pooblastilo, organ upravljanja oziroma s splošnim aktom določena posebna komisija. Do novih sprememb tako tudi ostaja.
V zvezi z mestom odločanja o disciplinskih zadevah je mogoče v prihodnosti pričakovati spremenjeno ureditev. Odločanje v organizaciji (v našem primeru delniška družba) bo verjetno le na eni stopnji; notranje odločanje na drugi stopnji; pred komisijo za varstvo pravic delavcev pa naj bi bilo nadomeščeno z odločanjem na novo uveljavljenih zunajsodnih organizmov za mirno reševanje individualnih delovnih sporov (arbitraže), sodno varstvo pa je urejeno z novim Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih.
Vsekakor bo potreben ustrezen postopek, da se bo delavcu kršitev dokazala. Verjetno pa bo v prihodnosti potrebna še večja vloga sindikata pri obrambi delavca, seveda po za to usposobljenih pooblaščencih.
M.G.
V RAZMISLEK
DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO IN RENTNO ZAVAROVANJE
Je dobro hraniti denar za jesen življenja?
ODLOČITEV JE VAŠA
Javni sistem pokojninskega zavarovanja v razvitih državah je del socialnega zavarovanja, s katerim zagotavlja država pokrivanje temeljnih življenjskih potreb državljanom takrat, ko nimajo več dohodkov iz redne zaposlitve in je tudi pri nas za zdaj še vedno najpomembnejši vir za zagotovitev varne starosti. Vendar se tudi v razvitih družbah skrb za varno starost z države vedno bolj prenaša na vsakega državljana, ki prevzema vse večji delež odgovornosti za svojo blaginjo v letih po upokojitvi. Pripadniki generacij, ki so na začetku, na sredi ali proti koncu najbolj aktivnega življenjskega obdobja, bodo morali poleg tistega, kar jim bo zagotovila država, tudi sami poskrbeti za svojo varno jesen življenja. Kako?
V zadnjih nekaj letih se je pojavila ponudba življenjskih in rentnih zavarovanj oz. prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj. Gre za vrsto zavarovanj, katerih smisel je prilagajanje bodoče socialne varnosti zavarovanca po njegovih pričakovanih potrebah in sedanjih plačilnih zmožnostih. To je premišjena naložba za dni, ko bo zaslužek usahnil.
Tovrstna zavarovanja ponujajo različne zavarovalnice pa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Seveda pa zavarovance zanima samo eno: kolikšno pokojnino oz. rento bodo čez določeno število let, od določene starosti dalje, za svoj določen znesek, ki ga bodo redno plačevali, redno mesečno tudi prejemali in kakšna je varnost njihovih vloženih sredstev?
ZPIZ ponuja dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje preko Sklada prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, katerega pravni temelj je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pri katerem je sklepanje zavarovanj, plačevanje premij in začetek prejemanja dodatne pokojnine vezano na obvezno pokojninsko zavarovanje. S plačevanjem premij v ta sklad v času zaposlitve si zavarovanci zagotovijo izplačevanje dodatne pokojnine, ki bo
omilila ali odpravila razliko med plačo in pokojnino iz obveznega zavarovanja. Sklad nalaga plačane premije v varne naložbe in jih tako plemeniti. S tem zagotavlja zavarovancu obrestova-nje realne vrednosti sredstev in udeležbo pri dobičku. Za varnost vplačanih sredstev skrbijo strokovnjaki Sklada in pooblaščeni nadzorni organ države. Pri ZPIZ-u pravijo, da dokler posluje Sklad za dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja v okviru ZPIZ-a, odgovarja Zavod z vsemi svojimi sredstvi tudi za poslovanje tegaSklada, ko pa se bo Sklad preoblikoval v delniško družbo, bo odgovarjal za vloge z vsem svojim premoženjem.
Zavarovalnice pa ponujajo prostovoljna pokojninska in rentna zavarovanja, katerih pravni temelj predstavlja Zakon o zavarovalnicah, osnovne principe in razmerja med zavarovalnico in zavarovancem pa tudi Zakon o obligacijskih razmerjih. Pri zavarovalnicah je za varnost zavarovančevih vložkov poskrbljeno na ta način, da po-slujeo preko dveh žiro računov. Preko prvega poteka splošno poslovanje in se uresničujejo druga zavarovanja, preko drugega žiro računa pa poteka samo poslovanje z življenjskim in rentnimi zavarovanji. Odliv sredstev s tega žiro računa je z
zakonom natančno opredeljen, tako da je možno sredstva teh zavarovanj vlagati samo v:
—	banke kot depozite
—	državne in druge vrednostne papirje
—	izplačevati zavarovalne vsote življenjskih zavarovanj po doživetju oz. škodnih dogodkih ali izplačevati rento oz. pokojnine.
Nadzor opravlja Agencija za plačilni promet. V primeru težav v poslovanju zavarovalnice pa sredstva iz drugega žiro računa ne morejo biti niti predmet prisilne poravnave niti stečajne mase v primeru stečaja zavarovalnice, temveč v celoti ostanejo zavarovancem.
Bistvene skupne značilnosti in nekatere razlike pri ponudbi prostovoljnih pokojninskih zavarovanj oz. doživljenjskih rentnih zavarovanj so zlasti:
Vsi ponudniki v svojih izračunih upoštevajo povprečno življenjsko dobo 78 let. Ta starost je pomembna tako v izračunih kot tudi v tem, do katerega leta starosti bo prejemal pokojnino upravičenec, če zavarovanec umre, preden doseže to starost, dogovorjeno pa je zavarovanje z dedovanjem.
ZPIZ, kot je že bilo omenjeno, ponuja samo zavarovanje, ki ga je mogoče skleniti v času sklenjenega obveznega zavarovanja, najkasneje pa 5 let pred redno upokojitvijo, medtem ko zavarovalnice ponujajo sisteme zavarovanja, na sklenitev katerih ne vpliva delovni status, kar pomeni, da lahko zavarovanje sklene npr. tudi zakonec za zakonskega partnerja, ki je nezaposlen.
Na slovenskem trgu ponujajo dve glavni skupini prostovoljnih pokojninskih oz. rentnih zavarovanj: z dedovanjem ali brez dedovanja. Pri tem se seveda pogoji posameznih ponudnikov zavarovanj nekoliko razlikujejo, endar je za nas bistvena ugotovitev, daje ob plačevanju enake premije pokojnina oz. doživljenjska renta pri zavarovanju brez dedovanja nekoliko višja kot ob zavarovanju z dedovanjem.
Razlike med ponudniki tovrstnih zavarovanj so tudi glede na spol zavarovanca. Takšne ločene siteme za ženske in moške ponujajo razen zavarovalniške hiše Slovenica, ki ima enoten sistem, vse ostale in tudi ZPIZ.
Bistvena razlika pri ponudbi teh zavarovanj pa je posledica naše odločitve, kakšno naj bo zavarovanje v dobi kapitalizacije (čas plačevanja premije oz. varčevanja), torej koliko in kakšne ri-zike želimo imeti vklučene v tem delu zavarovanja.
To so samo osnovne značilnosti tovrstnih zavarovanj, medtem ko so podrobnosti razvidne iz ponudb posameznih ponudnikov za določeno vrsto zavarovanja. Komu zaupati, je stvar odločitve vsakega posameznika. Predvsem je potrebno premisliti, kaj želimo in kakšne so naše možnosti. Pred skleni-tvij okaterega koli zavarovanja pa moramo temeljito prebrati pogoje zavarovanja, saj so sestavni del pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, natančno pa opredeljujejo tudi vse medsebojne odnose, predvsem pa obveznosti zavarovalnice in zavarovanca.
Delež obsega premij za življenjska zavarovanja izražena v bruto narodnem dohodkuu:
Velika Britanija	7,5 %	Danska	2,2 %
Švica	4,9 %	Avstrija	1,5%
Francija	3,8 %	Italija	0,8 %
Nemčija	4,4 %	Slovenija	0,1 %
Darja Horvat
Cinkarnar: izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, Kidričeva 26, telefon: 063/33-112, fax: 063/34640. Odgovorni urednik: Avgust Praznik, glavna urednica: Mira Gorenšek.
Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/55-92, sodi časopis med proizvode informativnega značaja, za katerega se plačuje pet odstotni davek.
PREDSTAVITVE
Predstavljamo vam mlade strokovnjake
V Cinkamo so nas pripeljale različne poti. Vsaka zgodba jedru-gačna in po svoje zanimiva. Tokrat vam zopet predstavljamo enega od naših novih sodelavcev.
RAD DELA IZBOLJŠAVE
SREČANJE
Zvezdnik iz embalaže
Tisti izdelek, ki se na trgu tinsedemdesetih letih pa je „prime”, se zanesljivo uspe- še vedno vitalen, z veliko
Slika na embalaži	Franc Stiplovšek - danes
Branko Starič
..Strojniki smo neke vrste umetniki; pri reševanju težav v proizvodnji je velikokrat treba narediti izboljšavo popolnoma na novo. Takšna specifika dela velja zlasti za kemijsko industrijo”, je mnenja Branko Starič, ki je na strojni fakulteti v Ljubljani diplomiral 1983 leta, čeprav ga je sprva bolj veselila tehnika.
..Spodbujajo me izzivi in to je tisto, kar mi delo v Cinkarni dela zanimivo. Nič ni rutinskega, veliko je neznank, treba je iskati, s sodelavci proučevati različne variante. V Cinkarni se soočamo z opremo z vsega sveta. Če le-ta ne deluje, moramo vzdrževalci najti boljše rešitve, kot jih je ponudil proizvajalec.” Tako razmišlja Branko in z njim vsa mlajša ekipa strokovnjakov v Vzdrževanju. O uspehih njihovega strokovnega dela govorijo rezultati. Branko je bil navdušen, ko mu je skupaj s sodelavci uspelo omejiti prašne delce, ki so uhajale skozi dimnik na streho in okolico obrata beli del. To je bilo pravo inovativno delo. Princip zaklepa, kot ga ima gasilska spojka, je uporabil na spenjanju filter vreč. Sistem je na preizkušanju, v prihodnji številki pa vas bomo seznanili z rezultati meritev. Uspeh je lahko zelo koristen tako stroškovno kot ekološko.
Branko se je v Cinkarni zaposlil junija lani. Prišel je iz Žične, kjer je opravljal ozko specializirana dela na področju ležajev,
zato je vesel, da je prišel na dela, ki zahtevajo zelo širok pogled strojniške stroke. Ta širina mu je bolj všeč, saj meni, da se naučiš obvladati veliko stvari, kar je dosti bolj zanimivo. Dela kot samostojni tehnolog področja strojnega vzdrževanja in to na področju tekočega in investicijskega vzdrževanja. V letu dni je delal in spoznal dekanter-sko pranje, pripravo surovin aluminijevega sulfata in natrijevega aluminata, hkrati pa je reševal operativna dela, med katerimi so tudi omenjene filter vreče.
„Ko sem se javil na razpis in se zanimal za Cinkarno, sem slišal veliko negativnih mnenj o tem podjetju, zato pa sem bil toliko bolj presenečen, ko sem se tu zaposlil in spoznal kako je to urejena tovarna. Da se evidentirajo prihodi in izhodi, da vlada sistem reda, da organizacija dobro deluje, daje omogočeno sodelovanje z drugimi primarnimi dejavnostmi, katerim delamo usluge, da je delo timsko in seveda zelo zahtevno. Že prvi teden v Cinkarni sem se počutil zelo dobro”, pravi Branko.
Zato o Cinkarni misli drugače, kot mislijo drugi, ki je ne poznajo. O prihodnosti meni, daje še tako veliko stvari, ki jih je potrebno opraviti, da ni videti konca. Veliko dela je opravljenega že s tem, ker je proizvodnja avtomatizirana in da delavci delajo v veliko boljših pogojih, kot so delali nekdaj. Poleg tega pravi, da ceni takšno vodstvo, ki podjetje vodi s trdno vizijo in homogeno. „Če bi prišlo do organiziranja več podjetij, bi se morda zgodilo tako kot v drugih celjskih podjetjih, ki jih skorajda ni več.”
Šestintridesetletni Branko Starič, doma iz Novega mesta si je življenje uredil v Celju, kamor je prišel, ker sta z ženo dobila stanovanje in zaposlitev. Po naravi je svetovljan, ker veliko potuje po svetu, rad pa tudi teče, saj pravi, da moraš tudi v Cinkarni za to delo imeti kondicijo.
šno prodaja. Izdelek je razpoznaven po nečem, po čemer ga kupci takoj spoznajo. Pri nas je takšen izdelek na primer Cuprablau, katerega embalažo so si ljudje zapomnili po možu, ki škropi vinsko trto. Dostikrat se zgodi, da v trgovinah sprašujejo prav po tem možu, ker so ali pozabili ime izdelka ali pa slišali o njem od drugih.
Te dni je prišel v Cinkarno na obisk mož, ki krasi našo embalažo škropiva za vinsko trto in nagovorili smo ga za pogovor za naš časopis.
Povedal nam je, da so ga fotografirali pred petindvajsetimi leti v njegovem vinogradu v Virštanju. „Prišli so trije moški in vprašali, če me lahko slikajo. Rekel sem, zakaj pa ne. Nisem vedel, za kaj bodo slike porabili,” pravi France Stiplovšek, ki ga s škropilnico na hrbtu in klobukom na glavi pozna že vsak kmetovalec, vinogradnik in drugi, ki se kakorkoli ukvarjajo s to dejavnostjo.
Pa mu je kar všeč, da je zvezda z naslovnice. S tem se rad pohvali, pa tudi njegovi najbližji so ponosni. Takrat je bil še mlajši, sedaj pri pe-
energije. Čeprav je bil po poklicu soboslikar, je ostal doma na kmetiji in zlasti skrbel za njen razvoj. Takrat, ko so ga slikali, je imel 30 arov vinograda, cjanes ima 12 tisoč trsov, na katerih s pomočjo modernih obdelovalnih strojev skupaj s sinom pridelata preko 22 tisoč litrov najžlahtnejših sort vina. Na kmetiji imajo tudi 25 glav živine, dejavnost pa so razširili še s kmečkim turizmom. Pri tem mu ni pomagalo zvezdništvo, ampak pridne roke. Še sedaj po ves dan obrezuje, obira in veže mladice, da lahko s strojem, ko škropijo, nemoteno pridejo med vrsticami.
Na obisku v Cinkarni mu je bilo všeč. V Kemiji so ga lepo sprejeli in mu razkazali proizvodnjo modrega bakra. Sicer pa se sodelavci Kemije večkrat oglasijo pri njem na kmetiji. Nazadnje so delali poskuse z vodotopno vrečko, o čemer smo pisali že v prejšnji številki. Na ta način je Franc Stiplovšek še vedno povezan s Cinkarno in ker so on in njegovi prijazni ljudje, bo tako še naprej.
M. G.
RAZNO
SEKUNDA ZA CINKARNARJE IN CINKARNIŠKI JEZIK
Podoba vztrajnosti v nezanimanju
Vedno nova razstava v jedilnici
Po sistemu Lastna hvala, cena mala ali pa Dobro blago se samo hvali, bom tokrat napisal nekaj malega o novem cin-karniškem geslu (popularna tujka za ta izrazje slogan). Resnici na ljubo je potrebno napisati, da ga verjetno pozna le malo ljudi (mimogrede naj ga navedem: PODOBA VZTRAJNOSTI IN PRILAGAJANJA). Vendar tokrat v glavnem ne mislim pisati o tem, zakaj ljudje gesla ne poznajo, temveč o samem nastanku te propagandne sintagme.
Reklamna gesla se pišejo, izmišljajo in poudarjajo zaradi tega, da bi si jih ljudje zapomnili, da bi jim prišla v uho itd. S tem, ko si posameznik zapomni nekaj besed, če so seveda dovolj zanimive, ih kasneje, ko se jih navadi, avtomatsko povezuje z določenim izdelkom ali celo podjetjem. Kot primer naj navedem le nekaj takšnih gesel: Nemogoče je mogoče (Kovinotehna), Sledi, ki ostanejo (Gorenjski tisk), Barve spremenijo dom (JUB), Ne bo vam uspelo-to je Jelovica (Jelovica) itd.
Večina ljudi si ponavadi predstavlja, da nastajajo takšne miselne zveze spontano, da so odvisne od trenutne navdahnjenosti ipd. V resnici seveda ni tako ali pa je to le redkokdaj, pa še takrat je le plod prejšnjega konstruktivnega razmišljanja. Jezikovna raven določenega izražanja je namreč sistem, ki sestoji iz množice najmanjših prvin (primarnih delov) in medsebojnih povezav. Tvorjenje nizov primarnih delov in ravno toliko matematičnega aparata, kot je nujno potrebno, zgradi ustrezne formalne predmete in ustrezne odnose, ki veljajo za te prvine. Nastane razred označenih predmetov (Označevalcev), ki so pripisani izrazom kot njihove predstavitve na tej ravni. Sistem pravil izraža odnose med različnimi ravnmi vjeziku, za katerega gre in določa prvine ter lastnosti vsake ravni. Na ravni besedne zveze so, na primer, primarni deli tiste najmanjše prvine, ki sodelujejo v skladenjskem opisu, besednozvezni strukturni označevalci pa so določeni formalni predmeti, sestavljeni iz primarnih delov, ki izčrpno izražajo odnos.
Če hočemo razložiti nastanek cinkarniškega gesla PODOBA VZTRAJNOSTI IN PRILAGAJANJA, moramo zato najprej raziskati pomen posameznih besed, poiskati pomen besedne zveze kot celote, to pa potem povezati s podjetjem, s smiselnostjo propagandnega sporočila in nenazadnje tudi ugotoviti odzivnost ljudi oziroma ugotoviti ekonomsko upravičenost in zadovoljivost gesla.
V SLOVARJU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA so posamezne besede našega gesla opredeljene takole:
PODOBA - predstavitev česa resničnega ali domišljijskega; bistvene navadno zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh; kar nastane v zavesti kot posledica česa vidnega, doživetega.
VZTRAJNOST - (iz vztrajati) kljub težavnosti, nasprotovanju še naprej biti, obstajati, ohranjati svojo voljo.
PRILAGAJANJE - (glagolnik od prilagajati) delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnost, značilnost česa.
Iz opisanega lahko izločimo smisel, ki je hotel biti povedan in izražen s pomočjo celotne sintagme. O Cinkarni želimo torej povedati, kaj predstavlja, kakšna je bila njena razvojna pot in kako se je na tej poti obnašala, da bi se obdržala kot uspešno podjetje.
Geslo naj bi v zvezi posameznih besed delovalo celovito, prijetno za uho, se pravi blagofonično in seveda, kar je tudi njen glavni pomen, v reklamne namene. Za to, da bi delovalo v omenjenem smislu, pa ga je v prvi vrsti potrebno ustrezno uporabljati v oglasih - v časopisu, na radiu, na televiziji itd. Šele na ta način dobi svoj pomen in seveda tudi ekonomsko upravičenost (to je najbrž njen najvažnejši pomen). Če gesla ne uporabljamo, namreč ne moremo ugotoviti niti njegove odzivnosti pri ljudeh oziroma kupcih. Ker Cinkarna v glavnem prodaja že znanim kupcem, je morda uporaba gesla v resnici nepotrebna - toda zakaj smo ga potem sploh hoteli imeti (to je seveda vprašanje zase, ki je za tokratni namen nepomembno).
Da pride geslo v uho, gaje potrebno veliko ponavljati. Ponovimo ga torej še enkrat, z mislijo, da ni nastalo ne ob lopatanju, ne ob košenju trave in ne v najmanjši sobici mojega stanovanja, temveč na zgoraj opisan način:
PODOBA VZTRAJNOSTI IN PRILAGAJANJA
Zoran Pevec
Naša kulturna dejavnost je za te razmere in čas kar precej aktivna. V aprilu je v Cinkarni zopet zabeležen kulturni dogodek. Ob praznovanju konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom je bila v jedilnici kratka proslava in otvoritev umetniških del našega sodelavca.
Proslavo, katere pobudnik je bil Svobodni sindikat Cinkarne, so izvedli Mira Goren-šek in Lenart Horvatič z besedilom ter v duetu Daniela Vidmar na flavti in Roman Ocvirk na kitari. Hkrati je predstavnik sindikata otvoril razstavo. Razstavljena dela Franca Kovača so bila na ogled do začetka junija.
Franc Kovač, doma iz Šentjurja, ima prav nenavadno ustvarjalno žilico. Motive iz fotografij in slik riše v tehniki žganja v lesu. Svojo sposobnost je podedoval od očeta mizarja, pa tudi sam je po poklicu lesni tehnik. Za svoja dela potrebuje lipov furnir, ustvarja pa v očetovi delavnici v Šentjurju.
Začel je že s petnajstimi leti, spodbudo pa dobiva, če dobi naročila. Veliko je ljudi, ki želijo ob kakšnih obletnicah prijateljem podariti takšen izdelek. Posebno lepo so motivi iz lesa videti v vikendih in kmečkih sobah.
Franc najraje dela v nara-
vi, pravi, daje v Resevni odkril stare gorce, ki so pravi motivi za njegovo ustvarjanje. Je še mlad, letnik 1964, zato ima še veliko načrtov. To je njegova druga razstava. Razstavljal je že v Šentvidu pri Grobelnem v kulturnem domu, kjer so mu slike pokupili že prvi dan. Seveda je njegova želja imeti čim več razstav. To mu daje spodbudo za nadaljnje delo. Zaposlen je v Metalurgiji, dela kot ključavničar, saj ni bilo zaposlitve v njegovi stroki. Toda, da ne boste mislili, naš sodelavec nima samo tega konjička. Ukvarja se tudi z glasbo. Igral je že v ansamblu Robija Kampleta iz Gro-belnega na ritem kitaro. To pa je podedoval, pravi, po mami.
M.G.
Franc Kovač
Nastopajoči
UPOKOJENCI
Na zadnji delovni dan
Jurij ŠINKO, rojen leta 1955, je po dvajsetih letih delovne dobe odšel v invalidsko upokojitev. Huda bolezen mu je onemogočila opravljati svoj poklic. V Cinkarni seje zaposlil leta 1975 in najprej delal v sušilnici ferosulfata kot sušilec, nato v pražarni kot praži-lec, nazadnje pa v obratu žveplove kisline sprva kot kisli-nar, kasneje pa kot skupino-vodja. Delo je res vestno in z veseljem opravljal, zato mu je žal, da ne more več na delo. Doma bo počival, zlasti pa se posvetil svoji hčerkici. Sodelavcem, s katerimi se je lepo razumel in od katerih je dobil lepo darilo, se zahvaljuje zanj in jim želi veliko zadovoljstva in zdravja ter delovnih uspehov. Enako želi tudi predstavnikom svobodnega sindikata.
Franc MILOŠIČ, rojen leta 1936, seje invalidsko upokojil, ko je izpolnil enaintrideset let delovne dobe. Delal je fttf Piku, kjer je zdržal le sedem mesecev. Pustil je Cinkarno in se za dve leti zaposlil v Kidričevem. Drugič seje v Cinkarni zaposlil zopet leta 1966 v topilnici, kjer je po njegovih besedah bilo najtežje delati. Tam je pustil veliko svojih moči. Po letu in pol je pustil službo in delal doma na kmetiji v Ruju.
Potem pravi, so prišli po njega bivši sodelavci in mu ponudili specializacijo za titanov dioksid v Franciji. Tako je za šest tednov odšel v Tann, tovarno titanovega dioksida, kjer seje priučil dela na titanovih napravah. Nato je 12 let delal na razklopu, vmes pa se še izučil za strojnika pri kompresorju.
Najbolj nenavadno je to, da se je kar 25 let vozil z javnimi prevoznimi sredstvi, sprva iz Ptuja, nato pa iz Maribora. »Bilo je malo spanja, saj sem delal na štiri izmene. Ko mi je zbolela žena, sem iz nočne smene hodil v bolnico in nato domov.« Takrat mu je veliko pomagalo šefovo razumevanje njegovih težav. Drugi se niso zmenili za to.
Rad bi še delal, a bolezen mu tega ne dopušča več v taki meri. Še vedno bo pomagal hčeri na kmetiji, malo pa si bo tudi privoščil. Obiskoval bo prijatelje in razne prireditve, seveda v mariborskem koncu. Sodelavcem želi veliko zdravja in vse najboljše.
Henrik ANTLEJ, rojen leta 1946, je v Cinkarno prišel po šestih letih službovanja v Železarni v Štorah. To je bilo leta 1974. Prvo delo je bilo v obratu tiskarskih barv. Najprej je delal kot tehtalec, nato pa kot strojnik. Na delo se je vozil iz Lisičnega pri Kozjem.
Do avtobusne postaje je imel uro hoda. Za avto ni bilo denarja, saj je moral najprej priskrbeti kmetijske stroje. Pa da ne boste mislili, sedaj ima avto že sedem let.
Še preden pa je odslužil polno delovno dobo, ga je zdravje pustilo na cedilu. Po 26 letih delovne dobe seje moral invalidsko upokojiti. Sodelavcem želi več zdravja, kot ga ima sam, kajti to je največ, kar lahko imaš.
Konrad CVERLE, rojen leta 1944, seje po 35 letih službovanja moral invalidsko upokojiti. To je bilo zanj kot strela z jasnega, saj ni nikoli mislil, da bo postal invalid. Rad bi še delal in vzdrževal titanov dioksid, kot ga je svojih dvajset let. Po poklicu je plamenski avtogeni varilec.
Leta 1961 je delal na montaži Pika, pa tudi v »mrtvi« je opravljal dežurstva. Večino delovne dobe je vzdrževal obrat titanovega dioksida. Sodelavcem, s katerimi so se dobro razumeli, želi vse najlepše.
Doma je sicer iz Laškega, ima stanovanje v Celju in hišo v Mozirju, kjer bo, kot pravi, sedaj preživel največ časa. Po priporočilih zdravnika bo poskusil tudi kolesariti in hoditi v hribe.
Ivanka VIDOVIČ se je rodila 23. junija 1943 v Bjelovaru, ko pa je dopolnila šestnajst let, se je preselila v Celje. »Naslednje leto sem se zaposlila v Cinkarni na prevzemu cinkove pločevine, najprej v stari in nato v novi valjarni. Ves čas sem delala v izrazito moškem kolektivu, vsi so bili korektni do nas nekaj sodelavk. Resnično sem se zelo dobro počutila. Sedaj, ko se po skoraj petintridesetih letih poslavljam od sodelavcev, želim, da bi se še nadalje tako razumeli in se kdaj spomnili name.
Redno se je upokojila tudi Olga VODENIK, ki je petintrideset let delala v računovodstvu kot vodja materialnega knjigovodstva. Invalirsko pa seje upokojila Dragica TURK, ki je v Cinkarni v obratu tiskarskih plošč pustila triindvajset delovnih let.
Bratstvo resnice
nacionalna novinarska nagrada, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, je bila 9. marca 1995 izročena tudi
KATJI ŠTIMAC, urednici Krkinega časopisa.
PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE MILAN KUČAN JI JE OSEBNO POSLAL PISMO Z NASLEDNJO VSEBINO:
»Spoštovana gospa Katja Štimac, iskreno Vam čestitam za priznanje Društva slovenskih novinarjev za časnikarski dosežek v podjetju Krka in Vam hkrati pri delu želim še veliko uspehov tudi vnaprej. Globoko sem prepričan o izjemnem pomenu podjetniških glasil, ki ustvarjajo občutek pripadnosti in krepijo človeške vrednote kot so razumevanje, solidarnost, strpnost in sodelovanje.
Verjamem, da so Vam za Vaše prizadevanje hvaležni tudi sodelavci in vsi, ki vedo, da dobri volji ne manjka tudi priložnosti. Z ustvarjanjem takšnih odnosov zagotovo ne bo manjkalo priložnosti niti za Krko, niti za Slovenijo.
S spoštovanjem
Milan Kučan«
Cinkarniškim delavcem grozijo obolenja srca in ožilja
Hrana vsebuje organske in anorganske snovi, iz katerih je sestavljeno naše telo in ker se nenehno trošijo, se morajo tudi nenehno obnavljati.
Hrano uživamo v obliki različnih živil rastlinskega in živalskega izvora, vendar pa so osnovne sestavine vsake hrane iste. Hrano sestavljajo organske snovi (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini) in anorganske snovi (voda in razne soli). Beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati so hranilne snovi, ki dajejo telesu energijo in gradijo naše celice.
Vitamini, soli in voda niso energetske snovi, so pa telesu nujno potrebne za normalen potek življenjskih procesov.
Krvne maščobe ali lipidi so pomembne organske snovi, ki dobavljajo telesu energijo in so pomemben sestavni del sleherne celice. Del maščob dobimo v naše telo s hrano, drugi del pa jih naše telo ustvarja samo.
V glavnem lahko ločimo dve skupini krvnih maščob, ki sta pomembni pri nastanku arterioskleroze. To so HOLESTEROL in TRIGLICERIDI. HOLESTEROL dobimo v naše telo delno s hrano, delno pa ga tvori naše telo samo. Človek ga potrebuje, saj sodeluje pri sintezi žolčnih kislin, vitamina D in spolnih hormonov. Pri zdravem organizmu je količina holesterola v ravnotežju s tistim, ki ga telo razkraja in izloča. Zaradi različnih vzrokov, kot so preobilna in premastna hrana, premajhna fizična aktivnost idr., pa se količina holesterola v krvi poveča. TRIGLICERIDOV telo ne proizvaja ampak jih v naš organizem v celoti vnašamo v hrano. Zanimivo je, da trigliceridov ne vnašamo v naše telo samo z maščobami, ampak tudi z ogljikohidratnimi živili. Telo namreč oglikove hidrate (sladkor, moka, testenine, kruh...) spreminja v trigliceride.
V primeru, da dobi telo več maščob, kot jih potrebuje ali če je presnova maščob motena, pri čemer proizvaja telo preveč maščob, se poveča tudi njihova koncentracija v krvi, kar imenujemo hiperlipe-demija.
Zdravljenje povišanih maščob v krvi
Gre za VAŠE zdravje za kakovost in trajanje VAŠEGA življenja. Uspešno zdravljenje povišanih maščob v krvi je v največji meri odvisno od VAS samih.
Zdravstveni delavci vas lahko seznanimo z načini zdravljenja, vse drugo pa morate storiti SAMI!
Uspešno zdravljenje povišanih maščob v krvi ne zahteva prav nič nemogočega. Potrebno je le nekoliko spremeniti način življenja in prehrane. Vendar nekateri bolniki težko izpolnjujejo vse te predpise. Težko si jih prisvojijo, da jim preidejo v vsakdanjo navado. To je nemogoče brez samoobvladovanja in samodiscipline.
Za uspešno zdravljenje hi-perlipidemij je poleg zgoraj naštetega pomembno predvsem:
—	ustrezna dieta
—	hujšanje oziroma vzdrževanje normalne telesne teže
—	redno telesno gibanje in šport
—	redno jemanje zdravil (Če vam jih je zdravnik predpisal)
—	redno nadziranje uspeha zdravljenja (laboratorijski pregledi)
Oti SLAPNIK
MENDA JE SPET MODERNO
Praznovanje obletnic poroke
Menda prihaja praznovanje obletnic poroke spet v modo. Seveda se začne že kar s prvo obletnico in tako naprej, do vsaj 25, ki jo tudi pri nas že lepo počastimo - s praznovanjem in imenom - srebrna, pa nato prek vseh vmesnih do 50 - zlate in še do 60 -diamantne. No, imen za različne obletnice tega življenjskega (če se vmes seveda ne ločite) dogodka pa je še več in nekaj vam jih kot zanimivost naštejemo:
12.
bombažna poroka lesena poroka kositrna poroka bakrena poroka pločevinasta poroka vrtnična poroka peteršiljeva poroka steklena poroka porcelanasta poroka srebrna poroka biserna poroka platnena poroka aluminijasta poroka rubinasta poroka zlata poroka diamantna poroka železna poroka plemenita poroka kraljeva poroka
Zanimivo, kajne!
1. obletnica
5. obletnica 6. in 1/4 letnica
7.	obletnica
8.	obletnica 10. obletnica in 1/2 letnica 15. obletnica 20. obletnica 25. obletnica 30. oblentica 35. obletnica
37. in 1/2 letnica 40. obletnica 50. obletnica 60. obletnica 65 obletnica 70. obletnica 75. obletnica
(Vzajemnost)
Idealna teža
ŽENSKE
MOŠKI
STAROST
1,50
1,52
1,55
1,57
1,60
1,62
1,65
1,67
1,70
1,72
1,75
1,77
1,80
1,82
1,85
1,87
1,90
20 25 30 35 40 45	50
41	43
42	44
44	45
45	46
46	48
47	49 49 51 51 53
53	55
54	56 56 58 58 60 60 62 62 63 64 66 67 70 69 70
44 45
46	47
47	48
48	50 50 52 52 54
54	57
55	57
57	59
58	60 60 62 62 64
64	66
65	67 69 70 71 72 73 74
47	49
48	50 50 52
52	54
53	55 56 57
58	59
59	61
61	63
62	64 64 66 66 68 68 70
70	72
71	74 74 76 76 78
STAROST
1,50
1,52
1,55
1,57
1,60
1,62
1,65
1,67
1,70
1,72
1,75
1,77
1,80
1,82
1,85
1,87
1,90
20 25 30 35 40 45	50
56 57 56 59 58 60 60 62 62 64 64 66 67 68 69 71 72 73
74	75
75	76 77 79
79	80
80	83 83 85 86 88 88 90
58 60 60 61 62 63 64 65 66 68 68 70 70 72 73 74 75 77 77 79 79 81 81 84 83 86 85 88 89 90 91 93 93 95
61 63 63 65 65 67 67 69
70	71
71	73 74 76 76 78 79 81 81 83 83 85 86 88 88 90 90 93 93 95 95 98 97 100
100 kg
Shujšati bo treba, pa ne veste za koliko? Ne ugibajte več, skrbno poglejte zgornji dve tabeli. Prehrambeni strokovnjaki kalifornijske univerze Berkeley so temeljito proučili težo, zdravje in življenjsko energijo kar sedem tisoč petstotih moških in žensk ter sestavili nove lestvice teže, upoštevajoč predvsem starost in višino. Menda so od vseh dosedanjih najboljše.
(Večer)
						Sestava: JEVNIŠEK 471-567	PRETI- RANO VARČEN ČLOVEK	ČRNA DUHOV- NIŠKA HALJA	OMENITEV	i	DOMAČA OBLIKA MOŠKEGA IMENA	AZIJSKI VELETOK	IME IGRALKE WEST	i	LJUDSKA TEHNIKA	GLAVNA REKA NA PELE-PONEZU	STRELNO OROŽJE	DERIVAT AMONIAKA	NARODNI MAGACIN
						100				TIMOTEJ				SLADKO- VODNI SALMONID					
										NAPRE- ZANJE									
4L						SKUPEK MINE- RALOV								SKUPINA LJUDI KLUB V MADRIDU					
						LEPOTNA SREDOZ. RASTLINA		•							PRITOK IRTISA				
															BUŽNOST				
Sgf»						STEPA V ARGENTINI SL. PISEC Janez						ZDRA- VILNA RASTLINA	EVA BARTOK NAČRT			PRAŠEK ZA LASE NEMŠKI PISATEU			
						►												TIRANIJA	KRITIKA
1	ŽENIN BRAT	PTIČJI ORGAN	OMOT, OVITEK	POJAV NA VODI	RAJKO HRIBAR			ALOJZ REBULA			PRITOK TIBERE						TERITOR. OBRAMBA		
					PLOŠČ. MERA						ŠERBE- DŽIJA						VERO- VANJE		
KRATEK BOJ							NEKD. RUSKI VLADAR	TURŠKI VELIKAŠ		SKUPINA VIRUSOV SL. PISEC Janko				NERV					
ŽIVALCA Z VELIKIM REPOM									ABELOV BRAT RUBIDIJ					FRANC. REKA					
2IDOVSKO MOŠKO IME					DOBITEK PRI NAGRADN IGRI								ENOSTOPENJSKA RADIALNA TURBO ČRPALKA ZA ABRAZIVNE IN AGRESIVNE MEDUE	RIMSKI CESAR					
KABINA NA LADJI					MAJHEN ARABEC									TROPSKA PAPIGA					
REŠITEV KRIŽANKE CINKARNAR ŠT. 1/95:
SIGMA, UČILO, ADRAR, RUPEL, VIOLINA, ETE, SULFACID, RAA, ADA, MAN, IKT, GRENADIR, EGIST, RINOLOGIJA, TACA, AŽ, IVAN, KOJOT, IRAVADI, PARIZ, NALEPKA, NIEL, ALEJA, AKNA, ANNA.
POJASNILO: Rešitev v fotografiji SULFATID je sicer pravilna, vendar je prišlo do napake pri sestavi križanke.
SREČNI NAGRAJENCI:
Igor CERAR, Investicijska služba, Ivan KOS, upokojenec iz Prebolda, Neda ROMIH, iz Marketinga. Po vrsti prejmejo 1., 2. in 3. nagrado. Čestitamo, drugim pa prihodnjič več sreče!
Rešitve iz te številke pošljite v uredništvo do 10. avgusta 1995.
Kadrovske novice
VSTOPI
Marec:
V	proizvodnji titanovega dioksida se je zaposlilo 14 delavcev in sicer: Željko Pajk, Franc Dobnik, Janko Kolar, Roman Korošec, Zvonko Pustivšek, Peter Oblak, Nikica Bilič, Primož Čretnik, Branko Obreza, David Škornik, Robert Repas, Branko Vodopivc, Miroslav Avšič in Dorde Barbulovič.
April:
V	titanov dioksid so na novo vstopili: Konrad Kolar, Marko Cerov-šek, Igor Tiselj, Gregor Zakošek in Damjan Černič. V Kemiji Mozirje se je na dela samostojnega raziskovalca področja zaposlil Igor Pečnik.
Maj:
V	Grafiki je na delih vodje linije začel delati Aljaž Zabukošek, v Energetiki Ivan Kantužer kot stroj, pripr. vode, v Titanovem dioksidu pa Borut Dolar kot pomočnik vo-
dje procesa in Mihael Sevšek, delavec v proizvodnji 2.
IZSTOPI:
Marec:
Jože Kamenšek (gasilec).
April:
Stjepan Murk in Josip Ledinski (delavca v Titanovem dioksidu), Srečko Ričko in Milan Topolovec (oblikovalca v Veflonu), Stjepan Petrovič (gumar v Veflonu) in Ana Vervega (referentka v PFS).
Maj:
Marija Gorjup (vodja prodaje v Marketingu), Josip Vuzem (strojnik v Energetiki), Miroslav Brglez (mehanik v Vzdrževanju), Božo Valek (plastikar v Vzdrževanju) in Jana Pustek (sam. referentka v Metalurgiji).
PREMESTITVE
Veno Blažan je bil premeščen iz Metalurgije v Kemijo, Vladka
Deželak je bila premeščena iz Računovodstva v Metalurgijo, Janko Krivec iz Kemije v Splošno službo, Jože Antlej iz Metalurgije v Marketing in Franc Markovič iz Kemije v Metalurgijo.
JUBILEJI
Jubilejna leta dela so v marcu, aprilu in maju dosegli:
30 let - Ivan Jelen, Marko Tukarič, Dimitrij Veber, Vincenc Tajnšek, Karel Stanko, Karel Murovič in Branka Perčič.
20 let - Radenko Cunjak, Jovo Bilič, Ana Ogrizek, Štefan Kodrič, Štefanija Cafuta,Terezija Hladnik, Šandor Patkanj, Herman Rogan, Šefik Dizdarevič, Ivan Majcen, Mehmed Smailovič, Zoran Šišari-ca in Marjan Jeseničnik.
10 let - Olga Ermenc, Drago Kolar, Franc Korez, Dragan Milašinovič, Andrejka Fruk, Lidija Balek in Boža Šuk-Lubej.
ABRAHAMOVCI V marcu, aprilu in maju so častitljivih 50 let izpolnili:
Friderik Brglez, Marjan Cimer-
man, Milan Krivec, Zlatko Šen-tjurc, Jože Skok, Dragica Turk, Stjepan Djukes, Ivan Horvatič in Jože Kuder.
VSEM ISKRENO ČESTITAMO!
ZAHVALE
Ob nenadni boleči izgubi moje žene Erne ŽUNTER se zahvaljujem kolektivu PE KEMIJA Mozirje za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi mojim bivšim sodelavkam in sodelavcem, ki so mi izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: mož Franc, sin Robi z družino in hči Mojca z Borisom.
Iskreno se zahvaljujem Silvestru Bukovcu, da nama je odstopil možnost letovanja v apartmanu v Atomskih toplicah in nama s tem pomagal pri rehabilitaciji po nesreči, ki sva jo doživela s sinom.
Zlatka in Igor Šolman
/
ZADNJA STRAN
Teniška sekcija registrirana kot klub
Karikatura prikazuje leto- terih drugih, ki intenzivno de-šnji letni oddih naših sode- lajo na posodobitvi proiz-lavcev v Vzdrževanju in neka- vodnje.
Lenart Horvatič dobitnik Linhartove značke
V mesecu aprilu je naš sodelavec Lenart Horvatič, cinkarniški kulturni animator, prejel laskavo priznanje Linhartovo značko, ki jo podeljuje ZKO Slovenije za 26-letno igralsko udejstvovanje na amaterskem odru.
Igral je številne vloge v različnh, zlasti pa domačih kulturno umetniških društvih in predstavljal like od palčka v Sneguljčici do kardinala. Poleg tega tudi piše tekste, režira in igra v številnih skečih, ukvarja pa se tudi z imitacijami. Najbolj se je proslavil v vlogi duhovnika, čeprav ima najraje karikaturne komične like. Sedaj je član amaterskega ansambla KUD Zarja Trnovlje.
Čestitamo!
Po dolgoletni želji članov cinkarniške tenis sekcije, da se v Cinkarni ustanovi športno društvo, ki bi imelo status pravne osebe, je prišlo sicer do drugačne a zelo ustrezne rešitve za to športno-rekrea-cijsko dejavnost. Tenis sekcija je postala klub.
Dogodki in razmere po osamosvojitvi so postavile delovanje športa in rekreacije popolnoma v drug položaj. Čas je pokazal, daje delovanje sekcij počasi usahnilo ali pa so popolnoma prenehale s svojo dejavnostjo. Teniška sekcija takšnega stanja ni želela, zato so se člani odločili ustanoviti klub. V lanskem decembru je bil ustanovni občni zbor sekcije, kjer smo na podlagi predloga iniciativnega odbora sekcije sprejeli sklep o ustanovitvi Teniškega kluba Cinkarne Celje. Na zboru so bila sprejeta pravila kluba in izvoljeni organi.
Celotno dokumentacijo z zahtevkom za registracijo kluba smo januarja letos poslali obšinskemu sekretariatu za notranje zadeve. Upravna enota Celje RS je 13. marca 1995 izdala odločbo, da je Teniški klub Cinkarne Celje vpisan v register
Teniški klub ima svoj žig
društev. S tem je bila opravljena samo polovica poti, da bi lahko klub normalno posloval.
Sledilo je obvestilo o indenti-fikaciji in razvrstitvi po dejavnosti pri zavodu Slovenije za statistiko, nato vloga za odprtje žiro računa Teniškega kluba pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Pred oddajo te vloge pa smo sklenili pogodbo o vključevanju tolarskih sredstev na vpogled z Abanko d.d. Ljubljana.
Proceduralni postopek je s tem končan in klub mora poslovati v skladu z zakoni. Predsednik Teniškega kluba Cinkarne je Marjan Prelec. Novemu klubu želimo uspešno delovanje.
Franc Smeh
Hotel za petičneže
Sredi junija so v Logarski dolini nasproti našega doma na mestu nekdanjega Ingra-dovega Planinskega doma odprli nov Hotel Plesnik s štirimi zvezdicami.
Ponudba je pestra (bazen, savna solarij), vendar za žepe petičnih gostov, saj je cena prenočišča 70 mark, polnega penziona pa 120 mark na osebo.
Kako bodo dopustovali naši sodelavci
So zaslužen dopust le prazne sanje, ker je važno le vzdrževanje?
Novost v Logarski dolini