GLASILO NARODNO ■ SOCIJALiSTIČNE STRANKE. 31 ŠtGV Požtnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, sobota 1. avgusta 1925. Po-^e*™ Leto V, Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ===== Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. Inseratl se računajo po velikosti In so cene na razpolago —— -----------------V upravi. SBBS PregrupacUe. Vstop radičevcev v vlado ima velik vj)liv na politično situacijo v državi. Da-lekosežnost vpliva gre tako daleč, da so se pričele pojavljati vesti o pregru-paciji političnih strank, oziroma so se deloma že izvršile. Stremljjenje je, stvoriti za celo državo veliko kmetsko stranko, katero ui tvorili radičevci in srbski zemljoradni-ki. Kot uvod k temu stremljenju je zaznamovati iizstop S KS poslanca Puclja iz zemljoradniškega kluba in njegov vstop v klub HSS. Še *pred tem so se pa združili slovenski samostojni kmetje s slovenskimi radičevci v Zvezo slovenskega kmetijskega 'Ljudstva. Združitev srbskih zemljoradnikov z HSS pa seveda ni najenostavnejšega značaja. Pomisliti je, da je HSS skupno z radikali v vladi. Radikali in srbski zemljoradniki so pa nepomirljivi nasprotniki. Z eventuelno fuzijo srbskih zemljoradnikov in HSS bi znale nasiati komplikacije v vladi. HSS v sedanjem položaju gotovo ne bo hotela motiti dobre odnošaje z radikali s lem, da bi forsirala fuzijo z srbskimi zemljoradniki. Zato je zaenkrat še stvar bodočnosti ustanovitev velike srbo-hrvatske-slovenske kmetske stranke. Gotovo pa je, da se že sedaj dela na tem in prav to je značilno za vpliv doseženega sporazuma med Srbi in Hrvati. Že pri glasovanju o vladni deklaraciji se je' pokazalo, da so se Davidovi-čevi demokrati in bosenski muslimani odločili za skupne nastope. Obe stnnki sta podali v pogledu vladine deklaracije enotno mišljenje, dočim so klerikalci šli svojo pot. Med demokrati je močna struja, ki'dela na to, da se muslimani združizo z 10S. Muslimani so voljni odstopiti od svojega izrazitega avtonomističnega programa in si osvojiti Marinkovičev predlog o državni samoupravni ureditvi, katerega je svojčas sprejela demokratski strank.-.. . o zadnjih vesteh naj tvorili demokrati in muslimani demokratska , gradjansko stranko. SLS hoče ostati dosledna svojemu federativnemu programu in namerava s pomočjo Šimraka raztegniti svoj delokrog na Hrvatsko, kjer se ji zdi ravno sedaj po Radičevem vstopu v vlado ugoden teren. SLS p° nuna pričakovati, da bi jo radikali poklicali na pomoč za sovladanje. Z milostjo radikalov pa samostojni demokrati ne morejo računati, ker jih bi radikali ne vabili v svojo družbo niti v slučaju, da se ra id<.jo z radičevci. > Ko slišimo o združevanju meščanskih in kmetskih strank, nehote nastane vprašanje, kaj pa delavske stranke? Ali mora imeti vsak teoretik, vsaka pokrajina, da skoraj vsako omizje su-cijalistov svojo stranko? Ali ni prišel čas, da delavske stranke že vendar enkrat uvidijo, .da je cepljenje nevzdržno? Kaj se hoče, ko je pa ravno marksiste vseh izdaj zadelo prekletstvo politične slepote in ne vidijo ničesar drugega okrog sebe, kot svojo brezpomembno malenkost, raztrgano na sto kosov. Meščanski in kmetski sloj se združuje, delavski pa cepi! To je današnja politična situacija. ugodnosti, pa potisne referat brez vsake protiusluge tovarišu, češ: »Prijatelj, ti si sposobnejši za to delo od meneR Seveda mu zamolči dejstvo, da je prejel že on plačilo za delo! Ta slučaj pa ni edini te vrste. Da! Tudi v uradniških krogih je vse polno izkoriščevalcev z buržujskimi manirami. Vsi ti so pripadniki vsaj v prečanskih krajih zloglasne SDS. Mesto resnice in pravice je gojila samostojna buržuazija laž in krivico, mesto svobode in možatosti je razširjala suženjstvo in figarstvo, mesto prosvete in napredka je prinašala frazer-stvo in nazadnjaštvo. S svojim časopisjem je zastnipljevala javno življenje, ubijala je v svojem lanatizmu . obče-narodne in socijalne ustanove ter razdruževala z brutalno silo celo — družine. V dobi razvijajočega se prometa in denarnega gospodarstva ima »kovina žoltega vraga«, kakor imenujejo Ko-reanci zlato, rastoč pomen in posebno privlačno silo. Podjetniku je potrebna prav tako, da udejstvi načrte in uresniči naklepe, kakor delavcu, da se preživi, in kmetu, da plača davke in si nabavi potrebno orodje. .Goljufije in krvave zločine povzroča vabljivi žolti vrag, a zbuja tudi delavnost in ustvarja prekrasne čine neupogljive volje. Vsakemu človeku nastavlja neprenehoma zanjke in pasti. Toda tistemu, ki ceni bolj čast in poštenje, resnico in pravico, temu ni nevaren. Komur je pa uglušil vest in udušil krepost, tega zvabi nižje in nižje v močvirje, iz katerega ni več rešitve, ni izhoda. Tudi samostojno buržoazijo je upropastil goljufivi — žolti vrag. — Socijalno zdravstveno delo. Žoili vrag. Svet podjetnikov se sestavlja iz nadarjenih ljudi vseh razredov in (vseli stanov. Značilni znaki podjetnika so nagon k špekulaciji, veselje do trgovskih poslov in do organizacije trgovine. Delavnost, trgovska prefriganost, včasih odlične tehnične zmožnosti, tu pa tam dar iznajdljivosti, poznanje ljudi in sveta, večkrat tudi izdatno premoženje odlikuje podjetnika od poprečnega človeka. Po svoji naravi je podjetnik vobče svobodoljuben ter zahteva prosto pot zlasti zase. Ponosen je na se, na svoje delo, na svoje organizator-ne zmožnosti. Zato bo preziral in podcenjeval premnogokrat delo ministrov in uradništva, častnikov in učenjakov. Delavec mu je le »stroj«, ki mu izvršuje mehanična opravila. V svojih kombinacijah se ne da omejevati od policije in šolskih zakonov, od mladinske oskrbe in iz ozirov na delavstvo. Živi pogosto v mnenju, da je svet le radi njega tu in da je obstanek bližnjika le v toliko opravičen, v kolikor mu služi ali se mu saj ne zoperstavlja. Ako govorimo o buržoaziji, menimo vse one nelepe, krute, materialistične nazore podjetniških krogov. Buržuj je podjetnik, ;ki zasleduje brezobzirno in brezvestno le osebno korist in korist svojih ožjih poslovnih prijateljev. On smatra politično moč in državni Uatroj, parlament, borzo in časopisje le za sredstvo pridobivanja denarja. Dobičkarski buržuj je trd in mrazen kakor kovina, iz katere kujejo denar. Mnenja je, da more z denarjem kupiti vse poštenje, čast, vest, telo in dušo. V tem smislu obsoja že Burke angleške podjetnike svojega časa češ: njih glavna knjiga je sv. pismo, borza njih cerkev in zlato tele njih bog. V raznih deželah jih nahajamo v večjih in manjših množinah. Urejena zakonodaja, ki prepoveduje oderuštvo in samovoljno izkoriščanje, ter neodvisne sodnije zamo-Tejo zelo omejiti samopašnost buržu-azije. Zatreti pa se tudi s temi sredstvi ne da popolnoma. Zato ne manjka nikjer ter kaže zlasti svoj vpliv tam, kjer se druži v kartele in truste, ki narekujejo cene in izžemajo na veliko odjemalce in delavce. V to svrho jim sln-ži dobro organizirano časopisje, s katerim vplivajo v svojem smislu na javno mnenje ter podpiranje političnih strank z izdatnimi svotami. Enotno ustrojeni pa niso do sedaj nikjer. Povsod propadajo raznim političnim skupinam. Tudi Jugoslavija ima svojo buržoazijo v najslabšem pomenu besede. Ta se opira tostran Drine zlasti na samostojno demokratsko stranko, ki zastopa interese predvsem Praprotnikove banke in Trboveljske premogokopne družbe. Od svojega rojstva živi ta stranka le od več ali manj znanih afer, pii katerih igrajo glavno vlogo njih najbolj vidni člani. Ceno samostojno časopisje; podpirano od omejenih kartelov, prikriva z visokodonečimi frazami o dr-žavotvorstvu in jugoslovenstvu meglene mahinnacije mladinskih buržujev, ki se poslužujejo politike le v sebične, dobičkanosne namene. Šest let je skoro nemoteno poslovala stranka v škodo države in celokupnosti. Le v zadnjem času jo je Thurn-Taksisova afera tudi moralno pokopala. V samostojni buržuaziji se je zbiralo poleg mnogih zapeljancev in kimavcev pri nas vse, kar je hotelo hitro in na lahek način priti do osebnih koristi. Pisana samostalna družba se je rekrutirala iz vseh stanov in vseh krogov. Največji delež pa so prispevali uradniki. Svetovna vojna je proletari-zirala uradništvo. Mesto pa, da bi bili uradniki po prevratu učvrstili razrahljane vrste in se skušali uveljaviti » trdnimi organizacijami, so mnogi izmed njih, in to ne baš najsposobnejši, dajali prednost politični Ikarijeri. Postali so, da pridejo na boljša mesta in dosežejo višje čine, politični agitatorji za SDS. V dobi cvetoče samostojne demokracije se je bohotno razpaslo politično štreberstvo in ovaduštvo to stran Drine v dozdaj nezaslišani meri. Sposobnost, poštenost, službena ocena, kratkoininalo vse one pritikline, ki bi smele biti edino merodajne za napredovanje, so se omalovaževale in česlo prezirale. O uradnikih v kakem okrožju je odločevalo edinole tajništvo SDS. To je dajalo navodila za pastavljanje, upokojevanje, odlikovanje im premeščanje uradništva po lastnem prevdar-ku in po ukazih strankinega vodstva. Izvrševali pa so sklepe brez odlašanja njih partizanski ministri. Tako so želi samostojni stremuhi in ovaduhi tam, kjer niso ne orali, ne sejali, tei se po-smihali cinično svojim starejšim in bolj poštenim tovarišem. Pa kaj naj rečemo profesorju, stebru SDS, ki sprejme prosvetni referat pod pogojema, da pride predčasno v višji čin in da se mu zniža učna obveznost. Ko pa doseže nameravane Dr. Andrija Štampar je izdal dvoje socijalno - medicinskih publikacij, v katerih podaja pregled o petletnem s<>-cijalno - zdravstvenem delu v naši državi. Iz publikacij posnemamo, da se je pri nas na polju zdravstvene medicine tekom petih let ustanovilo 250 so-cijalno medicinskih ustanov, med njimi centralni higijenski zavod v Beogradu, (i epidemijoloških zavodov, 19 bakteii-joloških stanic, 23 zdravstvenih stanic, 17 šolskih poliklinik, potem več stanic proti malariji, dispanzerja za tuberkulozo in ambulatorijev za venerične bolezni. Predavanj o narodnem zdravju se je vršilo 7292 pred 1,200.000 poslušalci. Razdeljenih je bilo en milijon in pol različnih zdravstvenih knjig in letakov. Država je tekom petih lel dala za vzdrževanje in ustanavljanje socijalno - medicinskih ustanov okrog 170 milijonov dinarjev. Priznati se mora, da se je pri nas po vojni veliko napravilo za zboljšanje ljudskega zdravja, kakor tudi onih faktorjev, ki sodelujejo pri socijalno-zdrav-stvenih ustanovah. Naša država je izgubila v vojni okrog milijon ljudi. Na stolisoče jih je pa ostalo pohabljenih in bolnih. Po zdravju ne hrepene samo oni, ki so v zaledju pretrpeli leta stradanja in trpljenja in si s tem nakopali težke bolezni. Posebno mladina je prizadeta. — Otroci v najnežnejši starosti so v vojni dobi ostajali brez hrane *n ni čuda, da je med najmlajšim rodom toliko tuberkuloznih, rahitičnih in telesno zaostalih. Toda ne samo vojna, ampak tudi druge socijalne razmere upropaščajo ljudsko zdravje. Pomislimo samo na stanovanjsko bedo in na nezdrave pro- store delavnic in obralovališč, kjer je epidemično širjenje raznih bolezni neizogibno. Vsem tem neprilikam se pa pridružuje še splošna gospodarska mizerija. Med vsemi delavnimi sloji so zaslužki tako majhni, da je onemogočeno redno in zdravstvenim zahtevam odgovarjajoče preživljanje, kaj šele, da bi bila na razpolago sredstva, ki bi omogočala bolnim in telesno šibkim drago zdravljenje. Nujna je potreba po najobsežnejšem socijalno - medicinskem deilu. Seveda pa ni dovolj samo delo zdravnikov. — Predvsem je treba odstraniti tudi vzroke, radi katerih nastajajo bolezni. — Ozdraviti je v prvi vrsti naše desolatne socijalne in gospodarske razmere. Glede zdravljenja *pa še to - le pripombo. Imamo zavode, ki skrbe za zdravniško pomoč. Ti zavodi pa še do danes ne ustrezajo svojim namenom. — Ljudstvo nima v te zavode pohiega zaupanja in če le more bolnik, -se izogne javni zdravniški pomoči. Privatna zdravniška pomoč je še vedno boljša. Ekonomsko slabejši sloji se pa danes ne morejo umisliti privatne zdravstvene moči, ker je draga; ne samo pomoč zdravnika, tudi zdravila so zelo draga. Reorganizacija javne zdravstvene pomoči je nujno potrebna. Država se ne sme strašiti nobenega stroška, saj je ljudsko 'zdravje temelj državnega bogastva in blagostanja. Vse možnosti zdravljenja morajo biti enako pristopne vsem slojem. Neodpustljiv socijalni greh je, da se dopuščajo razlike med gospodarsko močnimi in slabimi bolniki. , Mednarodna rudarska kriza. ^ V. I T j. KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg Neznosne razmere v delavnicah drž. železnice v Mariboru. Maribor, dne 29. junija. Kako se je »nacijonaliii blok« širo koustil pri zadnjih volitvah v narodno skupščino! In rezultat? Kaj je ta blok v narodnem oziru storil koristnega? Zakaj se ne oglasi nacijonalni junak dr. Pivko? Zakaj je docela umolknil? Treba nam je samo pogledati v delavnice državne železnice in takoj v'.dimu, kako delo je nacijonalni blok izvršil v nacijonalnem oziru. Še vedno se tam sramote zavedni Slovenci od strani Nemcev in nemčurjev. Te dni s6 je dogodilo, da so splošno razširjali ba-rabske vesti, da se bo morala Jugoslavija pomakniti za Zidani most nazaj in da pride semkaj zopet Avstrija. Sedaj se sestavlja obtožba proti nekim zagrizenim našim nasprotnikom, iz katere je razvidno, da je eden izmed njih med delom hodil s svetilko okrog, se vstavil pri Primorcih in zavednin Slovencih, zlasti pri onih, ki so bili na Koroškem pri plebiscitu, jim posvetil pod nos in z nogo zamahnil, češ: »Noch 70 Tage vverden die Tschitschen und die Krainer hier sein, daun konuen sie ilire Piinlcel zusammenpacken und gehen.« Nadalje se je dogodilo tudi več slučajev, da so ti naši nasprotniki ostali v službi kljub temu, da se je ugotovilo, da so kradli blago. Ce je o Slovencu le najmanjša pogreška znana, se ga takoj odpusti. Nemci in nemčurji, na-sprotniik naše države, ki kradejo že ia sovraštva, da bi spravili državo čim-prej na kant, tem ljudem pa se nič ne zgodi. In če je mariborski »Tabor« en tak slučaj objavil, se je s tem sam udaril po zobeh, kajti take razmere so mogoče samo radi tega, ker se samostojni demokrati v Beogradu niso čisto nič brigali za naše nacijonalne interese, pač pa samo za svojo stranko. To gnezdo, delavnice državnih železnic bi moralo biti že davno izčiščeno. Ko so bili klerikalci na vladi, so vpili samostojni demokrati: glejte jih, klerikalce, kako ščitijo Nemce in nemškutarje! Ko pa so prišli na vlado nacijonalni junaki, samostojni demokrati, pa ni bilo nič boljše, pač pa v nekaterih ozirih še slabše. Sramota, stokrat sramota! Zahtevamo razčiščenje, ali pa bomo sami napravili red! Pretekle dni je izbruhnila mednarodna rudarska kriza '/■ vso silo na dan. Nekako pred desetimi dnevi so bila v Angliji prekinjena pogajanja med lastniki premogokopov in zastopniki rudarjev, ker ni prišlo^ do nobenih zaključkov glede povišanja plač in zaposlitve brezposelnih rudarjev. Strokovne organizacije so nato sklenile, da prično rudarji s štrajkom dne 1. avgusta. S tem bi stopilo v štrajk en milijon tristotisoč angleških rudarjev. K temu je prišteti še pol milijona transportnih delavcev, ki so se izjavili solidarnim z rudarji. Angleška vlada videč veliko nevarnost štrajka, je sama prevzela Vlogo posredovalca. Ministru Bifidge-nianu se je posrečilo, da je lastnike ru-dokopov in rudarje pregovoril, ;da so se pričeli ponovno pogajali. Nova pogajanja bo osebno vodil ministrski predsednik Baldwin. Rudarska kriza je nastala na Angleškem vsled tega, ker je izostal izvoz premoga v inozemstvo. Svojčas je izvažala Angleška 75 milijonov ton premoga, sedaj pa izvozi komaj 15 milijonov ton. Zmanjšan izvoz je povzročil, da je 800.000 Ibrezposelnih rudarjev. Angleški podjetniki trdijo, da je vsled obstoječe krize nemogoče zvišati mezde. Sprožen je bil predlog, da se brezposelne delavce zaposli v kolonijah iii domijonih, samo da bo omogočeno njih preživljanje. Dvomljivo pa je, če bodo rudarske organizacije pristale na ta predlog. O angleški rudarski krizi razpravlja sedaj mednarodni rudarski sa-vez v Parizu. V Nemčiji je v celem Saarskem področju izbruhnil štrajk rudarjev. Štrajka 74.000 rudarjev. Nemčija je preje potrebovala za svojo industrijo 15 milijonov ton premoga. Splošna gospodarska kriza je pa reducirala potrebščino na 2 milijona ton. Rusija, ki je doslej dobivala iz Nemčije 3 milijone ton premoga, je svoja naročila popolnoma preklicala. Mogoče je, da se štrajkujočim rudarjem v Saarskem področju pridružijo še ostali revirji v državi. Vzrok kot v Angliji: nizke mezde in brezposelnost. V istem položaju kot Nemčija 111 Anglija, se nahajajo tudi Zedinjene države ameriške in Francija. V obeh državah so na vidiku velika mezdna gibanja in groze štrajki. Poleg velesil grozi rudarska kriza razumljivo tudi drugim manjšim državam. V naši državi so natrpana skladišča premoga in brezposelnost se pojavlja v vedno groznejšem obsegu. Premog črnomaljski! drva, koks, oglje, šlezijske brikete IHf-iia« LJUBLJANA, Kralja lllilja Petra trg 8, tel. 220 s 'Š < * ARD-KL-KR1M voditelj ustašev v Maroku. dobavlja yy Plačilo tudi na obroke. OBleke NA OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG Stran 2. »NOVA PRAVDA« Štev. 3i m miGHH &#ži\ Mala antanta. Pred zu&tdunje Z vene narodov bo Mala antanta konferiraia meseca septembra v Ženevi. Pri tej priliki se bodo' državniki Male antante razgovarjali o odnošajih z Madžarsko. Časopisi poročajo, da je Mala antanta v posesti dokazov, da se Madžarska tajno oborožuje. Nemško-ruski trgovski dogovori’. Predsednik sovjetske delegacije za sklenitev trgovskega dogovora z Nemčijo Ganjeckij je izjavil, da je dogovor dovršen in da manjkajo samo še podpisi. Madžarska in Reka. Italija se dogovarja z delegati iz Madžarske za ureditev prometa med Reko in Madžarsko. Prvotno se je nameravalo na Reki sklicati konferenco Italije, Jugoslavije in Madžarske, da sporazumno rešijo prometno vprašanje Reke z zaledjem. Z ozirom na slabe politične odnošaje med Jugoslavijo in Madžarsko in z ozirom na konferenco v Firenzi je pa ta načrt opustila Italija. Romunski vojni dolgovi. Romunija dolguje Ameriki 40 milijonov dolarjev, Angliji 23 milijbnov funtov šterlingov in Francoski preko ene milijarde. Ves vojni dolg Romunije znaša več kot dve milijardi zlatih frankov. Grške fantazije. Zadnje dni je grško časopisje razburjalo javnost z vestmi, da je lahko mogoče, da izbruhne vojna z Jugoslavijo. V podkrepitev svojih alarmantnih vesti je grško časopisje navajalo, da ima jugoslovanska vojska velike vaje ob grški meji. — Grška politična javnost živahno komentira politične spremembe v Jugoslaviji in prihaja do zaključka, da bo odslej jug. zunanja politika veliko bolj odločna in agresivna, kakor je pa bila do nedavnega časa. Boji v Maroku. Francozi so zadnji teden dosegli velike uspehe proti vojski Abd-el-Krima, ki je postal vsled tega pristopen za mirovne razgovore. Abd-el-Krim bi bil za primerje takoj, kakor hitro bi se zagotovilo Rifancem popolno državno svobodo. Mirovni dogovori bi se imeli vršiti v Tangerju. Angleško oboroževanje. Anglija prav rada označuje vse 'evropske države kot militaristične in se zgraža nad velikim stanjem vojske. Seveda se pa zgraža samo nad vojsko na kopnem, katere slučajno sama nima. Kar se tiče oboroževanja na morju, pa ne pozna Anglija nobenih pacifističnih gesel m štedenja, ampak je doslej privolila Še v vsak izdatek, ki ga je zahtevala ad-miraliteta. Že Maedonaldova vlada je dala graditi pet novih velikih križark. Sedanja vlada je pa sklenila, da se tekom desetih let nadomeste vse stare križarke — 52 po številu — z novimi, modernimi. Milijone in milijone bo stalo to novo oboroževanje. Anglija bo še vedno trdila, da je miroljubna, obenem bo pa gradila nova morilna sredstva. JPOMTMENM i Debata o vladni deklaraciji. V debati o vladni deklaraciji je izvajal Ljuba Davidovič, da pogreša v deklaraciji točno navedbo besedila sporazuma. Zato je težko govoriti o sporazumu in nemogoče glasovati za sporazum. Zakaj skrivati take stvari. Skrivanje povzroča samo ugibanje, ki no more najmanj koristiti sporazumu. Kolikor je znano, je sporazum nepopoleu. To je sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Sporazum bi ne smel biti niti pokrajinski, niti plemenski, kar škoduje državi in ustvarja hegemonijo. — Ugotoviti se pa mora, da se je s sporazumom izvršil v resnici zelo važen pre-okret v grupah posameznih strank in v medsebojnih strankarskih odnošajih. — Davidovič pozdravlja ta preokret in veruje v njegovo iskrenost. Nismo pesimisti in tudi ne želimo, da .bi sporazum hitro propadel. Napačno je pa nazira-nje, da je sporazum dovršen. Sedaj je prišel ravno čas, ko bo mogoče popolnoma izvesti pravi sporazum. — Davi-dovičev govor je bil zelo pomirljiv in dokazuje, da se je demokratska stranka odločila za lojalno opozicijo, ki je orijentirana desničarsko. — Za .samostojne demokrate je govoril k vladni deklaraciji o sporazumu poslanec Juraj Dernetrovič, ki je pogreval stare fraze o radičevcih in povdarjal, da je HSS sklenila sporazum le radi štirih port-feljev. HSS s sporazumom po Deme-trovičevem naziranju ne misli iskreno in bo v najkrajšem času napravila zopet preokret v svoji politiki. — Imenom Hrvatske zajednice je dr. Trumbič ostro napadal politiko HSS. Sklenjeni sporazum ni sporazum med hrvatskim in srbskim narodom, ampak zgolj strankarski sporazum. Dr. Trumbič se je izrazil za federativno ureditev države, vendar pa za monarhijo in kralja. — Poslanec Pucelj je zagovarjal sporazum in izjavil, da glasuje za deklaracijo. — Pavle Radič je med drugim v zagovor vladne deklaracije izjavil: To ni ad hoc storjena situacija, ampak ena linija, na kateri hočeta dve slični stranki delati v dobro naroda. Razumem nervozo poslancev iz opozicije, ker so s tem pokvarjeni njihovi načrti. Opozicija hoče stalno nezaupanje. Sedaj proti radikalom, potem zopet proti radičev-cem. Vendar se je pa nezaupanje s sporazumom odstranilo in pokazala se je odločno volja, da se prične skupno delo v enem državnem organizmu. Mi delamo v sporazumu z narodom. Zaupanje naroda si pa nismo pridobili z bajoneti in s tatvino krogi j ic kot Svetozar Pribičevič. Samostojni demokrati mesto da bi se veselili sporazuma, sedaj neprestano izzivajo. Samostojni demokrati so vse poskusili, da bi ostali v vladi. Vendar mi jih nismo hoteli, zato to nasprotstvo. Sedem let smo se borili in prišli smo do prepričanja, da moramo braniti ustavo pred takimi branitelji ustave kot je Sv. Pribičevič. Prepričani smo, da je vidovdanska ustava dobra, da je onemogočimo takega nasilnika kot je Sv. Pribičevič. Radikalna stranka je lahko srečna, da se je rešila samostojnih demokratov. Sedaj imamo vlado, ki ima ogromno zaupanje in ogromno večino v skupščini in v narodu. — Za vladno deklaracijo je po končani debati glasovala velika večina narodne skupščine. Stjepan Radič v Beogradu. Pretekli teden je Stjepan Radič odpotoval v Beograd, predvsem z namenom, da se sestane z Nikolo Pašičem. Na potu v Beograd je pa S. Radič zvedel, da je Pašič že odpotoval v Karlove Vari. Očividno se je Pašič hotel izogniti sestanku z S. Radičem. Navzlic temu pa, da je Pašič odpotoval iz Beograda, je S. Radič vzbudil občo pozornost. Obiskal je klub svoje stranke in klub narodno radikalne stranke. Imel je daljše konference z voditelji vlade. Položil je venec na grob neznanega vo-juka. V izjavah, ki jih je podal S. Radič časnikarjem in občinstvu, ki mu je prirejalo ovacije, je navdušeno zagovarjal sporazum in hvalil srbski narod in kralja. Pred odhodom iz Beograda je S. Radiču priredila vlada v hotelu Palače banket, kjer je otvoril zdravice namestnik predsednika vlade Marko Gjuričič, ki je izjavil, da je radikalna stranka za iskreno sodelovanje s Hrvati in za popolno jednakopravnost. — Gjurečič je končno med drugim povda-ril, da mu je izredno drago, da lahko pozdravi v Beogradu Stjepana Radiča. Poleg Gjurečiča je govoril tudi Ljuba Jovanovič. Za zdravice se je zahvalil Stjepan Radič povdarjajoč herojstvo Srbov in da HSS ni pristala na sporazum samo iz strankarsko taktičnih ozirov, ampak z odkrito voljo, da se pozitivno udejstvujejo Hrvati v držani politiki. S. Radič je zaključiti svoj govor z: živela narodno radikalna stranka, živel njen veliki vodja Nikola Pašič. O Stjep. Radičevem bivanju v Beogradu so vsi listi na prvih straneh prinašali obširna poročila s slikami S. Radlea. Ekspoze finančnega ministra. Pred debato o dvanajstinah je podal finančni minister dr. Milan Stojadi-novič ekspoze, kjer je med drugim po-vdaril: V proračunu za 1924—25 je bilo predvidenih izdatkov 10 milijard 405 milijonov dinarjev in dohodkov približno ravnotoliko, tako da je bilo podano proračunsko ravnovesje. Pri obravnavanju proračuna za leto 1924—25 je trdila opozicija, da bo znašal deficit najmanj 280 milijonov dinarjev. Opozicija pa ni imela prav. Res se je potrošilo za 184 milijonov več kot je bilo predvideno v proračunu, bili so pa dohodki za 785 milijonov višji, tako da znaša suficit 610 milijonov dinarjev. Kar se tiče proračuna za leto 1925— 26, oziroma za dvanajstine, se je vzelo za stvarno podlago budžet iz leta 1924—25. Po tem računu bi smele znašati dvanajstine le 3 milijarde 368 milijonov, znašajo pa 4 milijarde 110 milijonov. Zvišani^,izdatki se bodo kAili s tem, da so izbrisani razni naknadni krediti, ki se ne bodo več pojavili. — Tudi državni dohodki bodo znatno višji. Posebno dohodki monopola so se zvišali, ki so znašali n. pr. meseca aprila 1924 158 milijonov, meseca aprila 1925 pa 197 milijonov Neposredni davki so narasli od 64 milijonov na 121 milijonov. Vsi neregulirani in neizplačani leteči dolgovi znašajo skupaj 458 milijonov. V zadnjih dveh in pol letih so bili leteči dolgovi zmanjšani za 947 milijonov.' Nerešeni sta ostali še dve stvari: vprašanje invalidskih pokojnin in neporavnana razlika v uradniških plačah. Finančni minister ima pooblastilo, da odredi izplačilo razlike. - Ko se bodo izračunali oni avansi, katere so uradniki prejeli do meseca decembra 1924. in ko se bodo izračunale še razne dnevnice in draginjski dodatki, se bo videlo, koliko to iznaša. Dalje obstoji ije dolg 453 milijonov za razne neregu-lirane obveze, zjj katere smo izdali bone z rokom od enega do šest mesecev. Ti boni se v redu izplačujejo. Kovani denar bo dal 150 milijonov čistih dohodkov. Nadalje pravi finančni minister, da država že tri leta ni ničesar vzela od Narodne banke in so se posojila izdatno , zmanjšala. Narodjna banka ima dovolj denarja za trgovske posle. Končno povdari finančni minister, da bo sporazum s HSS blagodejno vplival na državne finance. Pred oilgoditvijo narodne skupščine. V prihodnjih dneh bo narodna skupščina odgodena do jeseni. Sedaj se šo razpravlja o dvanajstinah. Po sprejetju dvanajstin bo v razpravi še tiskovni . zakon. Kraljevo kronanje. Informirani krogi trdijo, da se bo vršilo še letos kraljevo kronanje v Žici. Kronanje bo trajalo več dni. Del slavnosti se bo vršil tudi v Zagrebu. !z poslanskega klnba 11SS. Klub HSS se je konstituiral tako-le: predsednik Dragotin Kovačevič, podpredsednik Šibenik in tajnik Hadžič man. Oti poslancev HSS so so nahajali v inozemstvu Bačinič, Došen in dr. Kežman. Ko je bil aboliran proces proti vodstvu HSS sla se poslanca Bačinič in Došen takoj vrnila v domovino in sta oddala svoje ^poverilnice. -Dr. Kežman se nahaja v Ameriki, kjer je med Hrvati agitiral za HSS. Sedaj se bo tudi dr. Kežman vrnil iz Amerike in se bo udeleževal parlamentarnega dela. Poslanci dr. Buča, Urojič, Trajanovič in Jagatič so izključeni iz kluba HSS, ker so nastopili proti sporazumu z radikali. Po^hnec SKS Pu celj je vstopil v klub HSS. KZ JTMmE Celjsko okrožje. Redni1 letni sestanek celjske krajevne organizacijo se vrši danes, soboto, 1. avgusta, kakor smo poročali že v poslednji številki našega lista. Sestanek se vrši pr-vokrat v novili prostorih v gostilni Delavskega podpornega društva v Gaberju št. 83; začetek ob 7. uri zvečer. Odborniki in zaupniki so naprošeni, da prinesejo seboj od blagajnika prejete imenike ter pobrani davek in članske prispevke, da to neprijetno delo vendar enkrat končamo. Delavsko podporno društvo v Celju ponovno naznanja, da je preselilo svojo društveno gostilno od Wilsona v nove prostore zakonskih J ur ja in Marije Štravs v Gaberju št. 83. Oficijelna otvoritev v novih prostorih in pod novim poslovodjo se vrši danes zvečer. Začetek ob 7. uri. Vabimo vse spoštovane člane, ki so ostali društvu zvesti tudi v času nedelovanja in vso cenj. tovariše našega ' pokreta, kakor tudi vse sosede, prijatelje in znance, da nas ta večer posetijo in se pri neprisiljeni domači zubavi nekoliko razvedrijo in z nami vred poveselijo. Pevsko društvo »Oljka« vabi istotakok prvemu oficijjelnenm nastopu, iki se vriji danes ob priliki otvoritve društvene gostilne in novih lokalov v Gaberju v hiši tovariša Štravsa. Člani • in prijatelji lepe narodne pesmi, pridite vsi! Vstopnine ni. Strankin davek in članski prispevki. O tej stvari smo v teku leta že toliko pisali, da nam silijo pikre besede v pero, ko moramo vedno vnovič in vnovič opominjati in dregati in to skoraj vedno brez uspeha. Tovariši, verujte, da blagajniku to ne dela prav nikake zabave ter se čudimo, da ga ni že davno minila potrpežljivost. Sedaj ob prvem Vas torej ponovno opominjamo, storite svojo dolžnost vsaj v drugi polovici leta ter plačajte borni prispevek, Ivi ob dobri volji in resnični politični zavednosti pač gotovo prav nikogar ne more boleti. Mariborsko okrožje. Krajevna organizacija NSS v Mariboru sklicuje prihodnji redni sestanek za soboto 1. avgusta ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne na Rotovžu, Rotovški lig št. 2. — Dnevni-red: 1. Poročilo na zadnjem sestanku izvoljene komisije. 2. Poročilo političnega kluba o politični situaciji. 3. Nadaljevanje akcije proti draginji, 4'. Slučajnosti. Tovariši! Dnevni red dokazuje, da je ta sestanek velike važnosti. Zato vas vabimo, da se ga udeležite v obilnem številu iz vseh okrajev. Odbor, Ljubljansko okrolje. Shod v Logatcu. V nedeljo 9. avgusta ob pol 4. uri pop. se vrši v Dol. Log.vcu na Kunčovem dvorišču javen protestni shod, katerega priredi naša krajevna organizacija z dnevnim redom: Naša zahteva po odpravi draginje. Na shodu poroča poročevalec iz Ljubljane. Pozivamo vse naše somišljenike ter ostale iz Logatca, da se sho da polnoštevilno udeleže. Dan med taborniki. V nedeljo me je popeljal turislovski vlak proti Kamniku. Bit sem namenjen s svojo družino v Kamniško Bistrico. Kako poldrugo uro od Kamnika nas opozori ru-deča tablica na tabor »Zveze slov. tabornikov«. Želja, da si ogledamo življenje slovenskih in modernih »Indijancev«, nas napoti v smeri kažoče pušice, čez most zavijemo okoli skalnatih oglov in skozi grmičevje, kar nam zapreta pot dva poševno v zemljo zasajena bela prapora, eden z rdečo glavo volka, drugi z rdečo glavo lisice. Za praporom stoji v taborniškem kroju straža z vso moško resnostjo »a mladem obrazu. S palico nam ustavi nadaljni korak. Dva rezka žvižga straže privabita od šotorišča taborniškega »glavarja«. Videč, da nismo njegovi naselbini nevarni, nam dovoli vstop s pozdravom »Mir z vami!« Med špalirjem navpično v zemljo zasajenih taborniških palic pridemo do »zboro-vališča«. To je v krogu izkopan do 30 cm globok in toliko širok jarek; na ven izme-tana zemlja tvori nizek rob, ki je pokrit z zeleno ruševino. Na ta rob posedajo, držeč noge v jarek, taborniki, kadar imajo važna zborovanja ali jim pripovednik ob večernih urah pripoveduje povesti. Na sredini kolo-bara pa gori »večni ogenj«. V ta prostor sme stopiti le »čuvar ognja«. Za glavarjevim sedežem, ki je nekoliko višji, kakor ostalli rob kroga, stoji »totem«. To je visok v zemljo zasajen drog s taborniškim znakom na vrhu. Znak tabornikov obstoji iz kolobara z belim poljem, iz katerega molita dva modra rogova, predoču-joč čistost, vedrost in moč. Pod znrfkom so na drog pritrjeni prapori taborečih »družin«, dnevni red in zvonec. Okrog zborovališča so razvrščeni šotori z.a prenočišče, za shrambo orodja in živeža. Glavar in tehnični vodja imata vsak svoj šotor, medtem ko iinajo ostali taborniki za prenočišče skupne šotore. Od taborišča, ki je na zvišani travni planoti, nekoliko oddaljeno so ob reki ognjišča, kjer si taborniki, razdeljeni po »družinah«, kuhajo svojo hrano. Ob času poseta so taborile družine: »Beli medved«, »Lisjak«, »Jelen «in »Volk« iz Ljubljane, »Jastreb« iz Kamnika in »So- kol« iz Maribora, po številu 48 članov. Večina tabornikov je bila ob našem prihodu odsotna. Nekateri so napravili izlet v planine in so se vrnili še te proti večeru, drugi so šli v bližnjo vas k maši, tretji pa v Kamnik po živež. Po ogledu taborišča je nam glavar postregel s pristnim tam domačim sadjem — črnicami s sladkorjem, ki so se nam s kruhom prav izborno prilegle. Nato smo dobili vsak skodelico čaja. Kosilo je biiLo raznovrstno. Vsaka družina si je skuhala kaj drugega, nobena pa ničesar iz mesa. Za južino ob štirih popoldne je bil zopet čaj in črna kava. Žal le, da primanjkuje tabornikom mleka, ki bi mlada telesca skupno s svežini gorskim zrakom prav posebno okrepilo. V bližini mleka sploh ni dobiti, donašati ga iz planin pa ni samo težavno, marveč je tam mleko tudi izredno drago. Liter mleka stane na Veliki planini Din 5.—. Ker je bila nedelja »prost« dan in je mogel vsak tabornik, s časom poljubno razpolagati in ga izrabiti, se je to tudi godilo na različne načine. Oni, ki niso bili zaposleni slučajno s straženjem, kuhanjem in vzdv-žavanjem večnega ognja, so se kratkočasili z igrami in telovadbo, bredli po mrzli vodi, se kopali, tekali in solnčili. Njih oprava obstoja ves dan le v kopalnih hlačah. Običajni dnevni red določa; ob 0. uri vstati in se snažno umiti, ob 8. uri zajutrk, na to telovadba, jiospravljanje in igre, ob 12. uri kosilo, na to odmor, ob 1(1. uri juži-na, zopet telovadba, igre, proste zabave, ob 20. uri večerja, nato »posvet« in ob 22. uri popoln počitek. ' Prestopki se primerno .kaznujejo, prepi ri mirno poravnajo. Brezdvomno je taborniško življenje za našo mladino velikega koristnega pomena. Ne samo, da si mladina v prosti naravi in svežem zraku krepi svoje zdravje, se ona začne že zgodaj navajati na red, zmernost in samopomoč. Zato bi bilo resno želeti, da bi se misel taborništva razvila zlasti med šolsko mladino in da bi se za izpopolnjevanje tega športa brigale tudi oblasti in ga z raznimi ugodnostmi podpirale. I. 11. Mladinski vestnik. Obrtno nadaljevane šole in vajenci. Pred leti smo doživeli sramoto, da so se početkom šolskega leta otvorile obrtnonadatjevalile šole po vsej Sloveniji, le v Ljubljani, v kulturnem središču našega naroda, ne, ker —- ni bilo denarja. To se pravi, denarja je bilo dosti, toda za izobrazbo obrtniškega naraščaja ga ni bilo na razpolago. Cuje se, da se letos ta kriza ponavlja. Baje v proračunskih dvanajstinah niso v to svrho predvideni zadostni krediti. Kaj je res pri nas na merodajnih mestih tako malo razumevanja za strokovno spo-polnitev bodočih samostojnih obrtnikov? Glede strokovnega šolstva naša mlada država še daleč, daleč zaostaja za za-padnimi narodi. Razvoj pa nujno zahteva, da se ta razdalja čim bolj skrči, če hočemo veljali za moderno državo ter konkurirati v svojih izdelkih z inozemstvom. Zato naj se štedi raje drugje, za razvoj obrtnega stanu pa dajte zadostna sredstva na razpolago. Kajti to je v interesu našega gospodarskega napredka in s tem tudi — politične lnoči države. S tem v zvezi Pa je še neko drugo vprašanje. Stavljen je bil predlog, naj se prizna usposobljenost za samostojno izvrševanje obrta le onim vajencem, ki so z uspehom dovršili obrtno nadaljevalno šolo. Ali pa je znano dotičnemu faktorju, ki je ta predlog stavil, koliko odstotkov vajencev nima prilike do obiska teh šol. Ali naj ostanejo vajenci, ki se izuče v krajih, kjer ni obrtno nadaljevalnih šol večni hlapci? Ne delajte zakonov na škodo vajencev, marveč poskrbite najprej, da bo poduk na obrtni nadaljevalni šoli dostopen vsem, absolutno vsem vajencem, tudi onim v kmečkih občinah. Potem bomo tudi mi sprejeli ta predlog z največjim veseljem. Mi bomo pazno zasledovali razvoj teh vprašanj ter bomo z vso odločnostjo branili interese naše mladine. Jesenice. Spominski družabni večer »Bratstva« je bil tako obiskan, da ni zadostoval društven lokal vsem gostom. Slavili smo skromen jubilej, prvo obletnico ustanovnega sestanka, ki se je vršil 24. julija 1924. Izbrani spored je navzočim silno ugajal, poleg vzornega izvajanja lamburaškega zbora, pa najbolj recitacije Zupančičevih pesmi. Pri vojakih se nahajajoči predsednik In-. Lojze Božič je poslal svoj pozdrav, kratek, toda tembolj pomemben, ker je btl on prvi orač in sejalec naše misli. V duhu smo čutili njegovo prisotnost, ker smo vedeli, da je z nami i on, da smo mi z njim. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju vabi vljudno na koncert, ki ga priredi s svojini polnoštevilnim in že pomnoženim tomburaskim zborom nocoj v drušveni gostilni Delavskega podpornega društva v Gaberju, ob priliki otvoritve iste. Vstopnina prosta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Seja ravnateljstva O. U. Z. D. se je vršila v torek dne 28. julija dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. /a to sejo je vladalo veliko zanimanje, ker je bilo na dnevnem redu poročilo o zavodovi stavbi in imenovanju novega ravnatelja. Predsednik dr. Golia je najpreje podal obširno poročilo o delovanju pred-sedstva in upravnega odbora ter se je njegovo poročilo po kratki debati sprejelo. Za razpisano mesto ravnatelja so vložili prošnje dosedanji ravnatelj g. Ivan Kocmur, dosedanji podravnatelj dr. Joža Bohinjec in tajnik Ciril Likar. Pri glasovanju je bilo oddanih 9 glasov za dr. Joža Bohinjca in G glasov za Cirila Likarja. Dosedanji ravnatelj Ivan Kocmur ni prišel v poštev, ker je premeščen v Zagreb k osrednjemu uradu. Dr. Boh i n je sicer ni naš politični pristaš, priznavamo pa njegove zmožnosti ter pričakujemo, da bo na svojem novem mestu strogo objektiven ter da bo vodil zavod v interesu zavarovancev. — Nato je sledila zelo obširna razprava o oddaji poslovnih prostorov v novi palači' ter se je končno sklenilo, da zavod ne bo imel lastne lekarne temveč se del poslovnih lokalov odda lekarnarju Ramorju proti primerni letni najemnini. Ker je bila že pozna ura, ni bilo mogoče izčrpati vsega dnevnega reda, se je sklenilo, da se vrši prihodnja seja v teku 14 dni. — Novo poslopje okrožnega urada bo dograjeno bržkone do meseca septembra ter se bodo uradi takoj preselili v nove prostore. Obžalovati moramo, da se ni' uresničil prvotni načrt, ki je predvideval celo fronto ob Miklošičevi cesti, s čimer bi se brez večjih stroškov veliko odpomoglo stanovanjski mizeriji. Značilno, da je prvotni stavbeni načrt onemogočil osrednji urad v Zagrebu, medtem ko zagrebški osrednji urad sam zida vsevprek tor nima nikakih pomislekov glede izdatkov. Zato smo zahtevali in bomo vedno glasneje zahtevali čimveč avtonomije v našem okrožnem uradu. tfCmoc MOUNSKA CtKORUAi Štev, 31. »KOVU PKXVBX< Stran 3. Važno 2a vse cenjene naročnike, ki so prejeli koncem .junija p o- 1 o ž 11 i c e , i> a so pozabili plačati naročnino, je io, <1 a zamudo takoj' popravijo. Tudi za tiste naročnike, ki so bili posebetjj) terjani, jo že skrajni čas, da zaostanke poravnajo, če se h o-č e j o izogniti neprijetnosti m. — U ]) r a v a. — Direktna zveza Ljubljana—Split. — 25. t. m. je bil otvorjen oni veliki del novo železniške proge od Gračaca do Splita, ki je tudi nas Slovence direktno zvezal z Dalmacijo. Otvoritev se je izvršila na slavnostni način, posebno pa v Splitu, kjer so se v proslavo vršile razne prireditve v zvezi z razstavo »Jadranske Straže . — Razpisane službe. — Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto vod-je zemljiške knjige v II. kategorijo, 3. skupine. Prošnje je vložiti do 17. avg. I. 1. pri predsedstvu imenovanega sodišča. — Daljo je islotam razpisano mesto jotniškega paznika ter morajo biti-prošnje vložene do 28. avgusta t. 1. pri istem sodišču. — Več v »Ur. l.< št. 67 in 68. » — Za znižanje železniških tarif se vrša v Beogradu priprave ter je upanja, da bomo teli dobrot kmalu deležni. — Pozor pred ponarejenimi bankovci! — V Veliki Kikindi so se v denarnem prometu pojavili bankovci po 100 Din. Razpečevalec in ob enem fabrikant teli falzifika-tov je neki šisler iz Temešvara. Ker ni izključeno, da je možakar spravil v promet tak denar tudi v drugih krajih, naj bo občinstvo pri sprejemanju bankovcev po 100 Din previdno. Pažnja je sicer otežkočena, ker manjka doslej popis falzifikatov ter znakov, po katerih jih je mogoče ločiti od pravih. /a to bi morale naše oblasti pač bolje skrbeti, da se ljudi obvaruje škode. — Menda je možakar ponaredil 1 udi bankovce po 1000 Din, katerih pa ni mogel spraviti v promet. Iz tega se da sklepati, da so falzi-fikati slabo ponarejeni. — Po'ziv našim somišljenikom, ki so doslej na katerikoli način prenašali udarec »trde roke« pod bivšim samostojno-demo-kratskim režimom 1 — Vsi, ki doslej naši stranki iz strahu pred režimovci niso upali niti poročati svojega gorja iu trpljenja ter krivic, naj* to stor6 sedaj naknadno z natančnim popisom zadeve, podprte z dokazi. — Ugodnosti za obiskovalce praškega velesejma. 50 odstotni, popust na čsl. in jugoslovanskih železnicah v vseh vlakih, zn .1-ui popust na parnikih, 50 odstotni popust za vzorce, ki so razen tega carine in uvoznega dovoljenji prosti. Velesejmski urad preskrbi volesefjmskim obiskovalcem udobna stanovanja v Pragi (v hotelu ali zasebno). Na madjarskih železnicah bo dovoljen najbrže kakšen 25 odstotni popust. — Na razstavi je obiskovalcem na razpolago: 1. Informacijska pisarna. 2. Potniška pisarna in prodajalna voznih listkov. 3. Telegraf, telefon, pošta. 4. Pisarna za inozemsko trgovino. 5. Carinski urad. 6. Vsakdanja radi»-telegj'afična poročila svetovnih borz. 7. Tolmači. 8. Okrožne vožnje [)o Pragi. !). Vožnja v aercplanu nad Prago, okolico itd. — Pravico do vstopa v razstavo in do vseh navedenih ugodnosti imajo samo Lastniki velesejmske izkaznice, ki stanejo Din 20,— Posetmlu Pr-škt-ga velesejma ne potrebujejo čsl. vizum na potnih listih, ker lahko prestopijo čsl. mejo, ako se izkažejo z velesejinsko izkaznico v dobi od 2. septembra do vštevši 17. septembra 1925. Vsak posetnik mora pa pred odhodom iz Češkoslovaške republike dati izkaznico k potrdilu ali v velesejmski pisarni v Pragi I., Staromestskči radnice, ali pa v velesejmski pisarni na razstavi v paviljonu C, ker bi drugače moral plačati na češkoslovaški meji polno pristojbino za čaj. vizum. Velesejmska izkaznica mora imeti na vsak način okrogli pečat pristojnega češkoslovaškega konzulata. — PodroTSne Informacije o praškem velesejmu se dobe na ljubljanskem konzulatu ČSR. — Veselje »Slov. Naroda« zaradi izjave radikalnega poslanca, da so samostojni demokrati v rezervi — je velikansko. Zato publicira to novico z debelimi črkami. Gospodje pri »Narodu« so namreč tako zaljubljeni v svojo stranko, da niti več ne '•utijo, če jih kdo pošteno »potegne«. — Nekaj starega je že, da so samostojni demokrati vedno v rezervi. To se pravi: na nje lahko računa vsakdo, ki je na vladi, da takoj pricapljafo ,Kkl vladno mizo, samo ako se jim pomiga. Samostojni demokrati so pripravljeni na vsako »akcijo«, ki kaj nese — vedno so v rezervi. Toda v rezervi se dostikrat k ata reč rada spridi in vzame konec. In rezerva iz te strani ni nič kaj privlačna. Za tako rezervo ptt jmajo krate vsi sedanji vladni možje. — Demagogi! — T<) že presega vse meje, kar uganjajo mladini potom svojo popoldnevuice. Komaj je nova vlada nastopila svoje mesto, že zahtevajo, da vlada poravna, kar je dolžna uradnikom. Priznamo, da je to grdi dolg ubogemu uradništvu, toda ta dolg bi že davno moral biti poplačan, samo ko bi bili naši samostojni demokrati izrabili »čudežno« vladno moč g. Žerjava in drugih. Ali niso bili gospodje sedaj že zaporedoma trikrat v vladi? Zakaj niso izplačali razlik? — Demonstracije . brezposeinin na u-u-naju. 28. t. m. se je vršilo na Dunaju veliko zborovanje brezposelnih in potem oo-liod po mestu. Prireditev so izrabili komunisti v strankarske namene. Ker se je bilo buli nemirov, so trgovine zaprli. — 250 letnico zvezdarne v Greenwicliu so praznovali 23. julija t. 1. — Moka se je pocenila za 5 kron. — Skrajni čas. Sedaj smo tam, kjer smo biii pred mesci, ko so podražili moko brez vzroka kar na lepem ter Inko drli skozi mesce ljudi za ogromne milijone. — Pa je še predraga moka. — Od oktobra dalje ne bo premoga za privatnike! Tako razglaša Trboveljska družba. Mora že zopet imeti svoje posebne špekulacije. — 151 let star človek se jo pojavil v Beogradu. Došel je z vlakom is Orijenta. Mož je bil rojen v Carigradu lela 1774 ter se zove Effendi Caire. Oženjen je že 28krai ter je sedaj zopet vdovec. Zadnja njegova žena je umrla v starosti 87 let in njegova starejša liči v starosti 90 let. Imel je nad 100 otrok. Kljub nenavadni starosti pa je možiček še zdrav in svežega duha. Leta 1800 je bil vojak, potem j'e opravljal posle fakina in stražarja v šlainbulskem pristanišču.- Starina je rodom Kurd. — Sreča v nesreči. — Nekega angleškega lurisla sla napadla dva orla iz višiue. Ko je možakar to opazil, se jima j'e postavil v bran — z odprtim dežnikom, ker drugega ni imel pri sebi. Orla pa sla se te obrane očividno prestrašila ter jo odkurila. I’a ne sr.mo to! V strahu sta pustita turistu še svoj prejšnji plen — par tednov starega prešička. Pač sreča! — Vlom na poštni urad je izvršil na Danskem mlad mož, ki se pa ui spravil nad denar, ampak je'poiskal samo navadna pisma, katerih so jo polastil krog- 100. — Mož je namreč hotel samo zvedeti, s kom ljubim-kuje njegova mlada ženica, katero je on imel tako rad. — Povzročitelj raka, najhujšega zla človeštva, so sedaj ugotovili ter že sestavljajo sredstva za uničenje lega bacila. — Nesreča z avtomobilom so Jo 23. t. n., pripetila pri Škofjiloki ter je zahtevala človeško žrtev ter mogoče še ka> več, kar se bo pokazalo pozneje pri zdravljenju poškodovancev. Z vozom se je peljalo proti Škofji loki 6 oseb z lastnikom g. Ziherlom iz Škofjeloke. —• Na mestu neserčo sta počiii dvo pnevmatiki ter jo zračni pritisk dvignil avto ter ga treščil v globok jarek. — Poškodbe ponesrečencev so težke ter jim je g. Ziherl 24. t. m. podlegel. — Pazimo se ob nevihtah! — Oti vseh strani prihajajo poročila o nesrečah in škodi, ki jo povzroča z izredno silo letos strela. V nekem kraju je usmrtila 12 ljudi, ki so iskali zavetja pod drevjem. Zopet drugje so vedrili trije pod drevesom — oče, mati in sin. Strela udari v drevo, odskoči potem očetu na glavo, ga ne poSkoduje, nato pa v sina, ki obleži mrtev. Zopet drugje ubije deklico, ki jo bratom iskala zavetja pod' drevesom, brat je. ostal živ. — Ob nevihti se ogibajmo dreves, zlasli takih, ki stoje na samem. Bolje je iti svojo.pot naprej ter se samo namočiti! -— Dečki in deklice v Beogradu niso varni! Tam je doslej izginilo brez sledu že več dečkov in deklic v starosti 13 let. — Sumijo, da se gre za kupčevanje z ljudmi doli proti Carigradu. — Velika stavka na Angleškem. Poleg rudarjev so stopili v mezdno gibanje sedaj še delavci v bombažnih industrijah, zlasli v Bradfordu. Stavka se bo po sedanjih informacijah 'raztegnila še na druge kraje. Doslej je nad 200.000 delavcev brez dela. Strahovit gozdni požar. V Nemčiji je izbruhnil požar v gozdovih lineburške planote, ki zavzemajo celo pokrajino. Požar divja že 8 dni tor je napravil ogromno škode ne samo v gozdovih, ampak tudi na poljih. Ognja ni mogoče ustaviti. — Prav tako je nastal v Oslu, kamor' se je pred kratkim vrnil raziskovalec severnega tečaja Amund-seii, velikanski požar, ki je na polju pokončal mnogo žila. — Proti tifusu bodo pričeli sedaj cepljenje i>o novi metodi, ki je imela na Francoskem že lepe uspehe. Pacijent mora po-vžiti dozo volovskega žolča v pilni in pa tableto z usmrčenimi bacili tifusa. Bolezen potečo potem brez vročine. S tem sredstvom pa se tudi imunizirajo zdravi, tako da bolezni sploh ne nalezejo. — — 150.000 Din nugrude dobi oni, ki prime nekega morilca — šoferja, ki je v Švici med vožnjo umoril neko damo in jo popolnoma razmesaril, potem pa pobegnil baje v našo državo. — To dejanje je izvršil baje zalo, ker se mu gospa ni hotela mlati. Nasilnež je slar 18 let. — Poštni aeroplau na progi iz Fnndjc —Maroko je padel pri Barceloni na tla ter se razbil. Oba spremljevalca sla mrtva' — Uboj. V okolici Zagreba je neki kmet v prepiru zaklal sosedo. — Vlak je raztrgal 18 letnega Gunzeja D- Laporja pri Slov. Bistrici. Fant je šel pri prodoru preko tirov in se je hotel iz-ognjiti prihajajočemu tovornemu vlaku. <’V istem hipu pa ga je na drugem tiru podrl brzovlak, ki je pripeljal iz nasprotne stra- ni fantu za hrbtom. Nesreča se je .zgodim ravno za nekim ovinkom. — Disciplinarne predpise za učence vseh srednjih iu tem sorodnih šol je izdal bivši prosvetni minister Pribičevič ter jih priobčuje »Uradni list« št. 08. — Ti novi predpisi soi stopili takoj v veljavo. Važno je to, da so na gotove točke teh predpisov vezani dijaki tudi med počitnicami. Disciplinarno postopanje je strogo. Zato je potrebno, da se dijaki kakor tudi stariši in varuhi z novimi predpisi takoj seznanijo. — Direktni vozni listki za vse proge so bodo dobili odslej na vsaki postaji, tako, da ne bo potnikom več treba jemati na križiščih ali v vlaku novih voznih listov za drugo progo. To so napravili za to, ker so se dogajale nereduosti, zlorabe in ker je bilo tudi za potnike nerodno. — Opičji proces. — O tem procesu, ki se je vršil zadnje tedne v Ameriki, pišejo vsi listi. Na zatožni klopi je sedel nek učitelj, ki je bil obtožen, da je učencem v šou razlagal Darvinovo teorijo iu s tem razsajal ta nauki Vsled tega je prišlo med prebivalstvom do silnega razburjenja in do obtožbe. Proces je trajal 14 dni. Rezultat je bil la, da so učitelju obsodili na 100 dolarjev kazni. — Ženske z dečjo frizuro v Parizu izgubljajo svojo privlačno silo. V ospredje stopa zopet vprašanje dolgih las, ki pa seveda ne zrastejo čez noč. To pa da ženskam zopet veliko misliti. — Naskok mravelj. V mestu Neapeij se je pojavna grozovita množina velikih mravelj, ki so naskočile ljudi. Vse ulice so bile mahoma izpraznjene, ker nihče ni mogel vzdržati. Pravijo, da so mravlje priletele iz Afrike. Zalo je mogoče, da se jin bodo v Neaplju kmalu znebili in da naskočijo zopet druge kraje. —- Pa Italijani so iznajdljivi, love radi razne živali in ljubijo špecijalitete. Mogoče jim pridejo tudi mravlje prav! — Kadi izvoljenke ob življenje. V Po-žunu so fantje zaklali nekega čevljarskega pomočnika-tujca, ker si je pridobil srce zalega domačega dekleta. — Žalostne razmere v Novem Sadu. Policija je samo pri eni reviziji zalotila mnoga nesrečnic, ki so se preživljale na znani način. Najbolj žalostno pa je pri tem to, da so bile po večini vse bolne. — Deklica morilka. Blizu Sušaka je 17 letno dekle zaklalo svojega fanta, ker ji je pisal poslovilno pismo. — Samomor orožnika'. V Krški vasi se je ustrelil orožnik iz neznanega vzroka. Ljudje so ga imeli radi. Zajmšča ženo in dva otroka. — Avto brez šoferja. To je najnovejša iznajdba, ki se je 27. t. m. že javno preskusila in obnesla v Ameriki. Seveda je iznajditelj tudi Amerikanec. Avto se voui brezžičnim potom. Iznajditelj je vodil na ta način popolnoma prazen avto iz nekega drugega avtomobila po -najobljudenejSm ulicah mesta Newyork. Za iznajdbo se zanimajo zlasti industrijci, posebno pa še vojaški krogi. — Dva ministra sežgana. V sofijskih zaporih sla zgorela dva bivša ministra iz kabineta Stambolijskega. V Bolgariji si sedanji lopovi dovoljujejo z ljudmi nečloveške stvari. In s tako vlado naj se država bratil? — V Bolgariji red — potem pa pobratimijo. — Varnostna naprava na letalih. Na Francoskem so napravili poizkuse, kako bi se potniki rešili pril ponesrečenju letala v zraku s tem, da bi poskakali iz letata opremljeni z znanim dežnikom (Fallschirm). Iz nekega letala so spustili 4 pupe v človeški velikosti in teži, opremljene s term dežniki. Vse 4 so padle lepo in nepoškodovano v 30 sekundah na zemljo. — Na ta način se bo upal marsikdo v zrakoplov, dasi taka pot na zemljo ne bi bila ravno prijetna. — Revizija tujcev 'r Franciji. — Ker se je tam baje le preveč tujcev naselilo, hoče vlada i/.vesti revizijo vseh tujcev. V to svrlio vspostavijo posebno policijo, za katero so določili l Y< milijona frankov letnih izdatkov. — Nove poštne znamke za zračni promet izidejo 1. avgusta v Avstriji. — Potresi poil Gorjanci. Ob vznožju naših Gorjancev na Dolenjskem leže prijazna mesteca in vasice, nasejana na lepem krškem polju, ki ga namakla Krka doli do Krškaga. Dalje n a pne j l>a se ta ravnina združi s savsko doli proli Brežicam. In vse le kraje vznemirjajo in ogrožajo zopet na novo pogosti potresni sunki, kakor se je dogajalo leta 1916. in 1917., samo v bolj rahli obliki, tako da doslej ni posebne škode. Pač pa so ljudje preplašeni in jih plašijo še bolj naši listi. Časopisi so namreč prinesli mnenja geokiga vseučiliškega profesorja Herischa, ki pravi, da ti naši potresi niso v zvezi s potresi v Ameriki in Aziji, ampak da imajo lasten značaj. Ta učenjak pravi, da se Gorjanci dvigajo, med tem ko se krška in savska dolina pogrezata. Za to trditev bi bilo treba na vsak način dokazov in pojasnil, da bi se preplašenega ljudstva še bolj ne razburjalo. Saj je gotovo, da se spreminja oblika našo zemlje, mogoče se tudi zares znižuje ta ravnina vsled pronicanja vodnih strug. Toda pri' tem najbrž ne more biti govora o pogrezanju tega ozemlja, še manj pa, da bi bilo mogoče go- LJublJana. — »Slov. Narod« (lela reklamo za sedanje mestne gerente. — V soboto dokazuje skrb teli gospodov za mestne šole, ker so baje postavili v proračun večje vsote. Tega pa »Narod« ne pove, kje bodo dobili denar ti gospodje, oziroma oni, ki jim mo-lajo v kratkem slediti. — Dalje govori »Narod« o tem, kaj so ti gerenti že .vse storili za uboge Ljubljančane. Škoda, da ni za primer navedel novo »znižanje« cen v gostilnah, ki se jim smeje ves svet, najbolj pa gostilničarji. — Kozlov so tedaj ti gospodje ustrelili dosti iu to je slaba reklama pred volitvami. — Umor trgovca Pipana v Ljubljani. Preiskava, ki je menda že zaspala je po naključju zopet oživela in stopila v drugi tek. Mogoče se bo ta zagonetni umor sedaj pojasnil. Po poročilu »Jutra«, ki je ime ali vsaj začetnico prizadetega zamolčalo, je policija v soboto povabila k sebi dva gospoda in gosj>o. Gospa se je namreč s svojim možem, ki je bil z rajnim Pipanom v ozkih zvezali, pošteno sprla, nato pa odšla z nekim drugim gospodom v kavarno, kjer je v '.razburjenosti vpletla med1 svoj hišni prepir tudi umor Pipana. Gospodu spremljevalcu je vsa zadeva izzvenela nekam čudno skrivnostno ter je zato ta pogovor naznanil policiji. — Seilaj pravijo, da si je dolična gospa vse to izmislila in da ni nič na stvari. Koncert delavskih pevskih društev se bo vršil, kakor smo že poročali, v soboto 1. avgusta t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Prireditev bo prva te vrste v Ljubljani in vlada zanjo veliko zanimanje. Nastopijo pevski zbori iz Ljubljane, Zagreba, Celja, Hrastnika, Kamnika, z Dobrave in Jesenic. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici ter v prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo (v Trnovem, Sodni ulici, Bohoričevi ulici, v šiški in na Viču) ter pri večerni blagajni na dan koncerta. Maribor. — Prijateljski odnošaji med samostojnimi demokrati in socialdemokrati. Že zadnjič smo poročali, da socijalni demokrati kadar napadajo politične stranke, ki so združene v občinskem svetu mariborskem v narodnem bloku, dajo vsem strankam pridevke, izvzemši samostojne demokrate, katerim se za nobeno ceno ne smejo zameriti. Razumljivo je, da je to samostojnim demokratom zelo po volji iu da se skušajo za to socijalnini demokratom na drug način revanžirati. »Jutro« od četrtka preteklega tedna silno hvali delavnost mariborskih socialdemokratov. Povzdiguje jih v deveta nebesa. Pomislite, kako so marljivi! Bivši župan Grčar predava vsako sredo o krizi mar.vizmu, svojo deco popeljejo sodrugi vsako nedeljo na sprehod v prosto naravo in že večkrat smo imeli v Delavskem domu ludi kak shod. Sedaj pa sklicujejo — pomislite! — shod proti brezglavi Radičevi politiki. Ta shod smatra »Jutro« za sila važen, zato mu poje že vnaprej hvalo. Človek dobi vtis, da je bil dnevni red skupno dogovorjen. Samostojnim demokratom je namreč zelo ljubo, če se hujska proti RR vladi in dela na to, da bi' se Pribičeviča in Žerjava zopet posadilo na ministrsko klop, kajti v opoziciji ta gospoda ne vzdrži dolgo. Za tako propagando so jim socijaldemokrali dobrodošli. Zato je treba delati reklamo za njihov shod in hvaliti socialdemokratsko delavnost. Naš shod proti draginji, ki je bil nedvomno mnogo važnejši, so kapitalisti prešli s par vrsticami. Mari ne zato, ker samostojnim demokratom kot izrazitim zastopnikom kapitalizma boj proti draginji ni všeč?! Poleg tega pa se jo naš shod vršil na prostem, pod milim nebom in ne v kaki zakotni sobici Delavskega doma. Ne potegujemo se za hvalo samostojnih demokratov, nasprotno, nam je veliko ljubše, če nas napadajo. Hoteli smo samo dokazati, da smo popolnoma neodvisni od njih, da delamo svojo lastno politiko v stranki in ne tako kakor socijalni demokrati, ki morajo plesati tako, kakor godejo njihovi gospodarji. Socijalni demokrati so od san^ostojnih demokratov financijelno odvisni iir morajo delali tako politiko, kakršno jim diktira Slavenska banka, kateri dolgujejo njihovi konzumi 25 milijonov Vlinarjev. Sedaj so jim ukazali, da morajo sklicevati shode proti Radiču in delali na to, da se zopet inštalira samostojne demokrate. Menda Je sedaj vsakomur jasno, zakaj posloje taki dobri odnošaji mde »Jutrom« in »Volksstinime«. — Po kostanj gredo v žerjavico. Da je bilo na našem protestnem shodu proti draginji na Rotovškem trgu samo 100 ljudi, tako pišejo »Volksstinime«. Če bi hoteli biti tudi mi tako »objektivni« kakor socijalni demokrati, bi morali napisati, da je prisostvovalo njihovemu shodu proli Radiču, ki se je na pobudo samostojnih demokratov vršil v sobolo v Delavskem domu, samo 10 ljudi. Ker pa nočemo vračati milo za drago in nam ni na tem, da bi delali komu krivico, prinašamo točno poročilo očividca, ki jc naštel na omenjenem protiradičevskem shodu 87 ljudi. Reci in piši: osemdesetin sedem! Sedaj si lahko napravimo sliko, kako bodo izgledali nadaljni shodi, ki so jih sklicali socijalni demokrati z istim dnevnim redom na deželi. Socijalni demokrati morajo že sedaj uvideli, da se jim slabo izplača iti po kostanj v žerjavico za samostojne demokrate. Konzumi in skrankini agitatorji znajo imeti od tega kako korist, stranka pa bo trpela, ker si je bilo delavstvo že zdavno na jasnem, da ni mogoče dosegati uspehov za delavski razred, ako se nima prostih rok v boju proti kapitalizmu. Ker nismo škodoželjni, se ne veselimo polomov, ki jih socijalni demokrati doživljajo s protiradičevskimi shodi, pač pa jih obžalujemo, da so padli lako globoko ter od sedanjih razrednih borcev postali hlapci kapitalizma. — Vtis o novi vladi v Mariboru. Čudno je to, da ljudstvu kljub temu, da se trudijo tako samostojni demokrati in njihovi pomočniki socijalni demokrati, kakor klerikalci, novo vlado bolj ko mogoče obla-titi, vendar so le veseli izpremembe v vladi. Veseli radi tega, ker so iz vlade zleteli samostojni demokrati, kateri so delali z največjim terorjem in kaznovali vsakega, ki si je dovolil imeti svoje lastno mnenje o razmerah v državi in biti naziranja, da je Ireba spoštovati svobodo prepričanja. Ali naj spominjamo na slučaje Ribarič—Bračun —Lešnik? Nobena vlada si ni upala pometati s profesorji in učitelji tako, k>.’or vlada PP. Zate le želimo, da bi sedanja vhcia nikdar ne stopila na isto pot. Z veseljem smo pozdravili komunike mestne organizacije radikalne stranke v Ljubljani, ki pravi med drugim, »da je popraviti krivice, ki jih je režim Samostojne demokratske stranke iz golega partizanstva zagrešil proti pripadnikom drugih strank« itd. Da, popraviti se morajo krivice in to čimprejl Premeščeni profesorji in učitelji morajo nazaj na svoja bivša mesta! Kar pa je tožb pri državnem svetu v tej zadevi, se morajo čim prej rešiti tako, kakor zahteva zakon. Pribičevič mora za svoja dejanja delati pokoro! Naj pišejo časopisi goriomenjenih strank karkoli, dejstva, da smatra slovensko ljudstvo vsako vlado, v kateri ni samostojnih demokratov, za boljšo, ni mogoče izbrisati. To ima sedaj SDS vsled svojega krivičnega poslopanja! Ali je mislila, da bo oslala večno na vladi? Trbovlje. — Proti »Trboveljski premogokopni družbi nastopa »Narodni Dnevnik« s pozivom na vlado, da napravi tukaj remeduro. Res skrajni čas je, da se prične s sistematičnim postopanjem napram ljudskim izkoriščevalcem, ki delajo z več kot 00 odstotkov dobička in ki poleg tega puste stradati one, ki jim dvigajo naše zemeljske zaklade — naše rudarje, njihove žene in de.co. Gotovo je dalje res, da je samopašno delovanje te znaaijonalizirane družbo, od kamero se masti tudi gotova mladinska gospoda in njeno jutrovsko časopisje, glavni in prvi vzrok sedanj^ draginje, brtezposejlnosti in gospodarskega propadanja naše industrije iu male obrti. Skratka: tu tiči izvor vsega zla. Ako bi bil premog cenejši, bi bilo cenejše vse, predvsem železnica in •industrijski produkti. Ljudje bi si lažje nabavljali razne potrebščine, ker bi bile cenejše, povpraševanje po blagu bi postalo večje, zato bi bila tudi zaposlenost delavstva večja. Pa tu li v rudnikih bi znatno oživelo. — Ako je tedaj današnja vlada na mestu, ako ima res dobro voljo in nevezane roke, bo vzela »Trboveljsko družbo« na kolena ter ji diktirala znižanje cen premoga vsaj za 30 odstotkov in pa bistveno preureditev razmer naših rudarjev v tem smislu, da bodo za njihovo pošteno delo tudi pošteno plačani. Celje. Delavsko podporno društvo, ki je strankina organizacija, razglaša sledeče: Znano je, da ima to društvo, ki sta ga ustanovila 1. 1898 pokojni dr. Dečko in j>a sedanji tajnik oz. blagajnik celjske krajevne organizacije, ki je od lanskega leta navedenemu društvu tudi predsedniki, gostilniško koncesijo, katero sta navedena ustanovitelja priborila društvu I. 1898 v hudi borbi proti nemškemu nasprotovanju celjskega magistrata in njegovega proslu-lega' vlastodržoa Ambroschitscha najslabšega spomina. Društvo je končno po mnogoštevilnih osebnih intenvencijah, ki 'jih je storil takrat njega sedanji predsednik na merodajnih mestih v Gradcu in na Dunaju in ob spretni pomoči naših takratnih deželnih in državnih poslancey pokojnega prof. Robiča in viteza Berksa, premagalo vse ovire, koncesijo lizvojevalo ter jo je izvrševalo pod različnimi najemniki v mestu na različnih krajih. Ob izbruhu vojske in tekom iste je že izgledalo, kot da bodo društvo in njega koncesija zaspala. Vendar se je posrečilo nekaterim agilnim članom po preobratu isto zopet ožlvotvoriti v toliko, da se je začela izvrševati na njegovo koncesijo zopet gostilna jpri Wilsonu v Gaberju, kar je hvalevredno oskrboval kot poslovodja tov. Franjo Nerad in njegova gospa soproga. Slednja pa sta sedaj dobila svojo, lastno gostilniško i koncesijo in nam je bilo v društvu skrbeti za to, da spravimo isto in njegovo gostilniško koncesijo kje drugod pod dobro streho. Vztrajnemu delu tov. predsednika g. Franjo Jošta se jo to sedaj tudi posrečilo in ima De lavskio podporno društvo od vseh merodajnih oblasti v rokah predpisana dovoljenja za prenos gostilniške obrti in za nadalnje izvrševanje iste pod novim poslovodjo. Društveni lokal in društvena popolna gostilna brez vseh omejitev se nahaja toraj počenši od 1. avgusta 1925 naprej v hiši št. 83 v Gaberju, last zakonskih Jurja in Marij« Štravs, ki bodeta kot nova poslovodja izvrševala gostilniško obrt po posebnem dogovoru in pogodbi z društvom j in pod nadzorstvom oz. sodelovanju predsednika in društvenega odbora. Na razpolago bodo vedno pristna domača vina in najboljSa topla in mrzla kuhinja ter jo vsem ‘članom, somišljenikom in občinstvu toplo priporočamo. Stran 4. firora Brayra* štev. si. Originalne z, opalograf; (Preservat in Fixat) dobiš samo pri Llld. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., I. nadstr., vrata št. 10. ffajinstveni morilec deklet. (Nadaljevani«) »V ječo, v ječo, — oh — s svojim dekletom grem v smrt, kjer najdem uteho in rešitev I« >Tudi dobro«, reče Hovvard mrzlo, »toda umrete v zavesti, da bi bili mogli rešiti svojega edinega brata, kar ste pa opustili.« V divjem obupu vije gospa Kati roki. »O moj Bog, ali si me popolnoma zapustil, ali res ni nobene pomoči za mene — nesrečnico!« »Milostiva gospa«, kpregovori Hovvard hladno, kazoč na usodepolno listino. »Le prav malo časa imam še na razpolago. Če odidem iz te sobe brez vašega podpisa na listini, potem je vaš brat tekom ene ure že v ječi.« Gospa Kati zakriči na vse grlo: »Ne morem, ne, ne — morem.« »Premislite si, milostiva ' gospa, premislite, dokler ni prepozno — — —« »Ne, ne — nemogoče!« Hovvard vzame listino z mize. »Ne morem vas prisiliti k podpisu, milostiva gospa, toda pomislite dobro, da s svojo trmo prav nič ne dosežete. Ce bo potrebno, bom prisegel, da ste pogosto sprejemali posete nekega mladega, tujega moža. Prišlo bo do procesa za ločitev — in —.« »Vrag! Satan! Oh. — — — < Toda na vse to se Howard le zaničljivo smehlja. »Jaz vam to povem, milostiva gospa, da veste, da se je vaš mož odločil za ločitev, ki jo izvede pod katerimikoli okoliščinami. Podpišite, tedaj je vaš bral rešen, in vsa zadeva ostane prikrita, ker bo za njo vedelo le nekaj uradnih oseb. Ce pa samoodrečete podpis, potem se vam ni bati samo javne sramote, tudi vaš brat je izgubljen!« Hovvard je izigral zadnji adut. Sedaj le še nestrpno čaka na uspeh lopovskega načrta, ki ga je skoval John Noldan. — Mlada gospa kleči ob zibelki svojega deteta, ki mirno spi — saj neve za muhe razdrapanega materinega srca. »Osramočena, brez časti, moje dete brez očeta. — Da, lastni oče izroča svoje dete bedi in sramoti. Ali se Je že kdaj zgodil na zemlji tak zločin?« »Vaš brat bo skrbel za vas, milostiva gospa,« se oglasi Howard. »Fredy, moj brat, edina oseba, ki jo še imam, jaz — jaz ga morem rešiti l« »Da, to morete!« Gospa Kati se ozre vanj s pogledom smrtno ranjene zveri, ko svojega brezsrčnega zasledovalca prosi za smrtonosen smeh. »Ne morem, raje hočem umreti!« llovvard se obrne proti vratom. »No, dobro, Fredy Miles bo sklenil svoje življenje v ječi!« Tedaj pa skoči gospa po konci — oči ji mrzlično žare. »Stojte, stojite!« zakriči obupno, »hočem, da, hočem ga — rešiti!« Hovvard stoji že zopet poleg nje. Pero in tinto ima že pripravljeno. Še enkrat se izmučena mlada gospa ozre kvišku, pričakujoč, da ji v tej1 grozni stiski pošlje usmiljeno nebo čudežnega pomočnika. Toda zaman. S tresočo roko zgrabi za pero — počasi pristavi na usodepolno listino besede: Kati Noldan, rojena Miles. Še predno odloži pero, se ji stemni pred očmi in z v srce segajočim kriklom se zgrudi nesrečna žena nezavestna na tla. Hovvard se niti malo ne zmeni za onemoglo revico. Vzdradoščen, da je uspela nakana, zgrabi za listino ter odhiti kolikor le mogočo hitro iz sobe, kot da se boji, da bi mu mogel kdo iztrgati listino iz rok. Koliiklor brzo ga morejo nesti noge, hiti po stopnjicah navzdol v pisarno, kjer John Noldan že nestrpno čaka na povratek svojega malopridnega zaupnika. »Podpisala je!« spravi Hovard s hropečim glasom iz sebe, »tu — tu imam listino — vse je uspelo!« John Noldan se zoprno nasmehne rekoč: »Hahaha, moj načrt je bil izboren, kaj boljšega bi si ne mogel izmisliti. Sedaj sem prost trapaste ženslk)e in kmalu pridem v posest milijonov gospodične Coliin.« Podel človek niti ne vpraša, kaj je njegova nesrečna žena rekla. Po glavi mu roji le bodočnost, razsipno pustolovsko življenje, ki ga bo odslej mogel živeti. »Fredy Miles je pobegnil, kajneda?« vpraša Ilovvarda. »Da, dobU sem obvestilo, da je odšel iz Liverpoola. Njega se vam ni treba več bati, milostivi gospod. Sedaj se morete zopet prosto gibati in ukrepati po svoji volji!« »Moja prva pot je sedaj k odvetniku, da mu izročim to velevažno listino. Proces za ločitev bo naravno kaj hitro zaključen. Kaj naj potem postane iz moje žene in deteta, me kaj malo briga. Saj mora oditi za svojim bratom, ali pa tudi drugam, meni je sedaj v mislih moja bodočnost!« Z odurnim krohotom odide iz pisarne, kjer pusti Hovvarda samega. »To je bilo res pravo mojstrsko delo,« govori grbasti knjigovodja sam s sabo. »»Proti priCakovanju je vse izteklo kot sem si le želeti mogel; svojega brata mora čezmerno ljubiti, drugače bi gotovo ne bila podpisala. Radi mene naj 'sedaj umrje v največji bedi. Vedno me je prezirala, zato me njena nadaljnja usoda prav nič ne briga. Lepa je, to moram priznati, no, če se njen brat ne vrne, bo kaj kmalu našla druge častilce. Lopovski načrt je uspel, nedolžna žena s svojini detetom je izročena bedi, pomanjkanju in strašni sramoti. Ali res ni nobene pravice več na svetu? Usoda za petami. »Še vedno nič, Bill?« »Ne, gospod, — ženska s črnimi lasmi in modrimi očmi je zginila kot bi se udrla v tla!« Mož s krinko skoči na noge in udari ob tla. »Mora se najti — mora — in če je treba preiskati tudi najoddaljenejši kotiček na zemlji. Hočem jo dobiti — ničvredno pustolovko hočem na grozen, strašen način kaznovati!« Bill je bil sicer mož trdnih živcev, in vendar se trese pred strašnim odmevom tega glasu. Ne upa si pogledati v bliskajoče se oči svojega tajinstvenega gospodarja. »Prinašam še drugo poročilo,« izprego-vori Bill nekako obotavljaje. »Tako — vPotem govoril« . »V Liverpoolu se ravno te dni mnogo govori o nekem procesu za ločitev. Bojda v tem slučaju ne zadene moža nobena krivda. Zena ga je varala v njegovi zaupljivosti skozi več let na prav nesramen način.« »Kako se imenuje ničvredna ženska?« vpraša s precejšnjo strogostjo. »Je to neka gospa Noldan, žena enega najuglednejših tukajšnjih trgovcev, ki stanuje nedaleč odtod pri pristaniških napravah.« , Strašnemu maščevalcu zažare oči. »Ali je ženina krivda v resnici dokazana?« »Da, gospod! — Iz pisem, ki so jih našli, 'izhaja, da je imela ljubezensko razmerje z nekim mladim možem ves čas, odkar se je poročila. Svojega moža je celo glede svojega otroka varala. Vsak dvom je izključen, ker je pod pezo dokazov vse priznala.« Mož s krinko se dvigne s sedeža. »Ali se zavržena ženska Se nahaja v hiši svojega moža?« »Tega nevem, gospod!« »Poizvedi to-takoj in me še danes, ako le mogoče, obvesti!« »Se bo zgodilo, gospodi« odgovori Bill ter odide. Mož s krinko je zopet sam, ki pa se je po tem razgovoru popolnoma spremenil. »Nova žrtev, dobro — hoče se mi dejanj. Poizvedovanja po Terezi me ne smejo ovirati pri mojeifl poslu, družbo moram očistiti malopridnih ženskih bitij. — Da, sedaj živim le še maščevanju, kajti Ellene ni več. Sedaj' je edin moj cilj: zasledovanje teh ostudnih nepridipravov, odetih s krasnimi oblačili!« Potem vzame v roke pismo, ki mu ga je preje izročil Bill. »Ah, Jim mi piše! On je torej izvršil svojo nalogo ter mi poslal pismo pod izmišljenim naslovom poštno ležeče. Odkar ne stoji več pod pogubnim vplivom Elize, se je Jim popolnoma spremenil, postal je zopet stari zvesti tovariš! Toda poglejmo, kaj piše.« Mož s krinko odpre pismo in čita: Vaše blagorodje! Včeraj zvečer je odpotoval Edvard s svojo soprogo in tudi Tom s svojo ženico. Osebno sem jih spremil na kolodvor ter so sedaj pač že dospeli v svoje novo bivališče. Doma se ni ničesar posebnega pripetilo. Pač pa so-mi naši ljudje prinesli pomembno in važno poročilo. Znano Vam je, da se na vso moč prizadevajo, da najdejo sled za izginulo Jano Beatmoor. Dolgo časa je bil njihov trud brezuspešen. Naenkrat pa je sedaj pretkani Dan pri neki postarni vdovi. Deklica je bila zelo pridna in je živela popolnoma zase. Nekega dne je bila radi majhne nezgode zadržana opravljati svoj vsakdanji posel: šivanje perila s šivalritfm strojem. Precej časa je potem preživela v največji bedi, navezana na podporo dobrih ljudi. Nekega dne pa je prišel k njej nek go spod, ki jo je potem pogosto obiskaval. Po popisu, ki sem ga dobil, ni bil nihče drugi! kot lopovski Clifford. Naenkrat pa je Jana zginila kot bi se udrla v zemljo, in njena gospodinja od tedaj ni več videla deklice. Clifford je poravnal njene dolgove; potem pa tudi njega ni bilo več na spregled. Radi tega ne more biti nobenega dvoma, da je deklica postala ljubica barona Har-dyja, in sedaj bom jaz napel vse sile, da dobim še nadalnje podatke o umorjeni deklici. To je vse, kar Vam more danes poročati Vaš udarii Jim. Mož s krinko skrbno utakne pismo v svojo listnico. »To je zelo važno, zelo važno. Hardy je tedaj zapeljal tudi to ubogo deklico. Skrajni čas je že, da postane la človeški nestvor neškodljiv. Doslej so moji ljudje ovirali Clifforda, da bi dovajal svojemu gospodarju nedolžne deklice. Toda to ne sme trajati dalje, ker rabim svoje ljudi za druga bolj važna opravila. Oba, Hardyja in Clifforda, moram brezpogojno uničiti.« Parkrat gre po sobi gorindol. Sedaj ne misli več na Jano Beatmoor in njenega morilca. Njegove misli so sedaj pri Terezi, katero smatra za morilko njegove Ellene. Kaj je že rekla vražja lahkoživka Edvardu? — Da ga hoče neprestano nadzirati, da ji niti za hip ne sme zginiti izpred oči. Mož s krinko se zaničljivo nasmehne. Saj smatra Tereza Edvarda za groznega morilca deklet, morda mu je celo sledila v Wales? Ali pa se vendarle skriva v Liverpoolu, ga skrivoma opazuje, njega tajinstvenega moža, ne da ve za to? Ponosno se zravna. Saj se nikogar na svetu ne -boji, niti pred smrtjo ga ni strah, iz kakega razloga naj bi se vznemirjal radi te ženske. Umreti mora — končati v strašnih mukah, in to naj se zgodi kmalu — prav kmalu. Žrtev mora biti radi Ellenine smrti. Take in podobne misli navdajajo grobnega maščevalca, ki ne ve, da je njegova izvoljenka po čudežnem naključju ostala pri življenju. Še si beli glavo s svojimi načrti za bodočnost, ko vstopi Bill ves zasopljen v sobo. »No?« »Milostljivi gospod, gospa Noldan se nahaja še v hiši svojega moža. — Vendar pu ne biva več v svojih prejšnjih prostorih, marveč se je z otrokom preselila v sobo za posle.« »Tako. Kje pa se nahaja ta soba?« »Jaz vas povedem tja. Po naključju sem ugotovil vse podrobnosti. V hiši ni nikogar razven knjigovodja, ki pa zvečer odide iz pisarne, ter stare, skoro gluhe služkinje, ki vas pri vašem poslu niti najmanj ne more motiti. Gospod Noldan stanuje drugje, naj-brže ne mara nič več naleteti svojo malopridno ženo, ki bo, kot sem zvedel, že v nekaj dneh odšla iz Liverpoola, da se v največji bedi spokori za svoje grehe.« Mož s krinko z napeto pozornostjo posluša, kar mu pripoveduje Bill. »Še danes zvečer grem tja. Bill — ti me spremiš!« »Kakor ukažete, milostivi gospod!« Bill je uverjen, da gospa Noldan naslednje jutro ni več med živimi. Mož s krinko stoji z napol obrnjenim obrazom pred ogledalom. »Ali naj pride še več naših ljudi tja?« vpraša Bill. »Ne, ni potrebno. Sedaj me pa pusti samega«. Proces o ločitvi je vzbudil v Liverpoolu precejšnjo pozornost, četudi je John Noldan vse podvzel, da bi zadeva ne prišla preveč v javnost. Kljub temu pa Je krožila govorica, da naj bi lepa, mlada gospa na nesramen način varala svojega soproga. In potem se seveda ni čuditi, da je vsakdo pomiloval Johna Noldan, tega vrlega in ljubečega soproga, njegovo ženo pa takoj obsodil. Zakonska dvojica se ni več snidla. Še isti dan se je gospa Kati preselila iz svojih sob ter se z otrokom vselila v sobo za posle. Odločila se je, da ostane ondi, dokler ni ločitev uradno izvedena, potem pa odide z otrokom k oddaljenim sorodnikom daleč o