157. številka. Ljubljana, v četrtek 10. julija. XVII. leto, 1884. Iibaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld.t za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 10. julija. Odkar se je v Avstriji začelo ustavno življenje, odkar nam je podeljena pravica, da si volimo svoje lastne zastopnike, pojavljajo se na dolenjem Štajerskem z nekako trdovratno doslednostjo na volilnih bojev zrcal ne j gladini vedno iste prikazni, bojevati se nam je vedno pod jednako neugodnimi uveti. Ne le, da nam po znanej Šmerlingovej volilnej geometriji ne pripada več, nego osem poslancev, da tedaj nikdar niti približema ne moremo dospeti toliko kvišku, da bi uaših zastopnikov glas imel veljavo in vsaj nekaj odvage, nas zgodovina vseh volilnih shodov in bojev uči, da politična oblast našemu prizadevanju nikdar in nikjer ni bila laskavo naklonjena, marveč navadno kar naravnost protivna, da so se nam stavile ovire in težkoče, kjer je le bilo možno in da bo naša prava, naše v zakonih podprte pravice v vsacem posamičnem slučaji podredjevale se naših nasprotnikov težnjam. Ti pa, naši politični sovragi namreč, bo s prvega početka, videč, da m' po številu prevagu-jemo, prisvojili si bojno taktiko, da jim goui vsako še tako podlo sredstvo; zatrobili so korupcijo mej prosti narod iu povsodi skušali s surovo silo zagotoviti si uspeh, in kakor bi se ta poziv na SU-rovn silo odobraval od zgoraj doli, ao ple poulodioe tacega početja zarezovala se na rovaš naših ljudij, (ločim so duševni očetje vsakoršnih tacih izgredov zadovoljno se smijali v pest Od prvih volitev v Mariboru, ko so mesarske pse ščuvali na naše volilce in postavili vso sodrgo na noge, da bi psovala in napadala kakor pripro-etega kmeta tako tudi vsacega narodnjaka in celo kandidate same, — od naročenega napada v Hočah, kjer so kmetske fante podmitili in upijanili, da so zavratno napadali čitalničarje Mariborske, — od ponesrečene dijaške veselice na Ptujski gori, kjer je marsikateri narodnjak bil v ozbiljne j nevarnosti, do znanega izgreda v Novej vasi pri Bistrici in zdaj zopet v Šmartinu na Pohorji, vleče se kakor rudeča nit isti bojni uačin: Izzivanje najnižjih strasti j, pod-mitenje, žganje in kot posledica surova sila in krvav pretep. In pri vseh teh izgredih kaže se nam Če drug LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I, P.) XXXVII. Poglavje. Odpuščenje. (Dalje.) — Za njim ste tedaj prišli v slobodo! — vprašal je Ivan razbojnike. — Od kod ga poznate? — Milostljivi car, — odgovorili so poluglasno razbojniki, — rešil je našega atamana, ko so ga hoteli obesiti v Medvedovki. Ataman ga je tudi odpeljal iz ječe! — V Medvedovki? — rekel je Ivan in nasmejal se. — To je moralo biti tedaj, ko si ti Ho-mjaka in njegove tovariše dal pretepati? Jaz še to dobro pomnim. OdpuBtil sem ti prvo krivdo, pa bil Bi, po najinem dogovoru, posajen v ječo za novo krivdo, kajti napal si moje ljudij pri Morozovu. Kaj rečeš na to? Serebrjani je hotel odgovoriti, pa carjeva varuhinja ga je prehitela. — Naštevati hočeS njegove krivde I — rekla jako žalosten moment. V vsacem navedenih slučajev bila je javna tajnost, kdo so intelektuvelni prouzro-čitelji, kdo je postavil pijane marijonete na pozori-šče, kdo jim dajal denar, a nikdar se nobenemu ni niti las zakrivil, in ko so bili v najbujšej zadregi, pomagati je morala kriva prisega in vse se je potlačilo, če ne zaradi druzega, saj zaradi lovskega prijateljstva. In če si ogledamo zadnjo velecudno afero v Šent-Juriji, tudi ne moremo pojmiti, kako Čudna so pota južno-štajerske previdnosti. Izmej Celjanov in nemškutarjev ni bil nihče tepen, niti udarjen, a vender so naše posestnike in kmetske fante vezali in tepli ter utaknili v zapor, a živ krst še do sedaj ni čul, da bi se bil le jeden Celjanov pozval v odgovor. Kaj čuda potem, če je pravno čuvstvo omajano, če ni pravega zaupanja v kroge, katerim je čuvati našo osobno varnost in naš imetek, če se bodo temu nemško-liberalnemu terorizmu prej ali slej odzval odpor, če bode tudi štajerski Slovenec prisiljen pomagati si sum in zatajiti svojo golobjo nrav. Navadno je, predstavljati Temido z zazezauimi očmi, a z ozirom na dogodke na dolenjem Štajerskem uriva se vsacemu prepričanje, da je zavesa odmaknena, a da Temiaa le to ugleda, kar se jej shodno zd! lu da se vfcasin jako žkodoželjno in porogljivo Bmije, komu? tega niti treba razpravljati. Kakor pred 13 leti v Novoveškej aferi, tako se tudi danes povodom krvave rabuke v Šmartinu s prstom kože na mora lične prouzročitelje tega Iz greda, stare babure vedć, v čigavej roki so žice, na katerih so morali plesati Šturm, Sorko in njih drugovi, a kakor se Novoveška afera izgubila v pesku strankaistva in roka pravice ni tistih dosegla, ki po cele noči neso spati mogli, tako se je tudi sedaj bati, da ne bode potrebne energije in dovolj resne volje, zaslediti in zgrabiti prave činitelje iu podpi-bovalce. V interesu toli potrebnega pravnega čuvstva bi moral vsakdo kaj tacega globoko obžalovati, a kdo nam more šteti v zlo, ako smo po izkušnjah mnogih let postali »neverjetni Tomaži", ako verujemo le to, kar vidimo črno na belem, kar nam je možno z roko potipati ? je Ivanu srdito. — Namesto, da bi ga nagradil, ker je razbil sovražnike, branil Kristusovo cerkev, pa le gledaš, kako bi našel na njem kako krivdo. — Ali ti še ni bilo dovolj mučenja v M >kvi. volk til — Molči, starka! — rekel je Ivan: — ni da bi mi babe zapovedovale. Če tudi je bil nevoljen na Onufrevno, vender jo ni hotel dražiti; obrnil se je od Serebrjanega, in rekel je klečečim razbojnikom: — Kje je vaš ataman, razbojniki? Stopi naj naprej! Serebrjani odgovoril je za razbojnike. — Njih atamana ni tukaj, car. Odšel je takoj po Rjazanskej bitvi. \ a bil sem ga, pa ni hotel z nami. — Ni hotel! — ponovil je Ivan: — zdi se mi, da je ta ataman oni slepec, ki se je s starcem splazil v mojo spalnico. Poslušajte raztrganci, jaz bodem velel poiskati vašega atamana in obesiti ga na kol. — Tebe bodo pa na onem svetu hudiči obesili na kol! — zamrmrala je varuhinja. A car se je naredil, kakor da ne sliši in nadaljeval je gledajoč razbojnike: — Vas pa pomilostim zato, ker ste se sami Ker so taki izgredi in škandali okolu Slovenske Bistrice že udomačeni in tako rekoč na dnevnem redu, ker se je v tem slučaji pijana svojat zagrešila celo nad varuhi javne varnosti, nad c. kr. žandarji — katere so le narodnjaki velike opasnosti, morebiti smrti rešili — moramo z vso odločnostjo zahtevati, da se preiskava z vso strogostjo vrši, da se za kulisami skriti krivci izvlečejo na dan, da bode jedenkrat konec temu brezpravnemu stanju, da bode prosti narod zadobil prepričanje, da so pred zakonom vsi jednaki: bogataš, kakor zadnji kočar. Vprašanje o prestolonasledstvu na Holandskem. Princ Oranski še ni od el k večnemu počitku, ko so že inozemski časniki razpravljali vprašanje o prestolonasledstvu na Holandskem, in ta polemika se je še povekšala, ko je prišla vest o smrti prestolonaslednika. Ustava hola nilska daje na to sledeči dosti jasni odgovor. Petuajsti odstavek ustave slove, da ko bi se iz kraljevega zakona ne rodil sin in bi iz doma Oransko-Nassauskega ne bilo mošktb naslednikov, prestol preide na princesinjo Viljemino. Na Holandskem velja sališki zakon, a če izumre moško nasledstvo po direktne] liniji, preide krona na žensko linijo, Jakonu ni spremenila ustava z ieta 1841, niti z leta 1856, in dokler nastopi v H iagu priiicezinju VtijeinlDA prc-tolonasledstvo, mora se odločiti vprašanje, ali Še ostane Luksenburg pridružen pri Holandiji ali ne po smrti Viljema III. Nemško časopisje trdi, da prebivalstvo Luksenburško nikakor ne mira ta /vezo z Nizozemci; ni dolgo tega, ko je bil Luksemburg vedno v razdoru s centralno vlalo v Haagu, iri|Vko 8e je leta 1868 raz-ucoia v l.-l. okriti pri mankljaj 2,697.727 gld.; zaklal zemljiačine odveze: potrebščine: 1,742.912 gld., pokrtje 994 918 gld., primabkljaj 748.000 gld. Za pokritje primaukljaja piijioroča 32% deželnih nakladov na državne davke. Vitanje m. Izročil je noto, v k*terej se zahteva, da naj Črnogora z mejnim kordonom zabrani, da pri Bileku in Koritu ne bodo nadlegovali avstrijskih vojakov iz Črnogore došli ustajniki. (Jrnogora je odbila to zahtevanja, kajti uRtajniki ne prihajajo iz Črnogore, ampak i/, bercogovslcih krajev. — Srb.ska pisatelja Lazara Kostić-t, kateri je za Bističevega miuisterstva bil v Belemgradu urednik nekega lista, potem od Kristići od tam pregnan, poklical jo neki knez Nikita v Činogoro in ga imenoval naučnim iu justienim ministrom. Po poročilih poljskih listov pričakuje se kmalu prihod ruskefga carja v VarSavo. — Škoda, ki jo je prouzročila povodenj na Rusko-Poljskem, ceni se na 5 Va milijona. Nad 150.000 oralov njiv je poškodovanih. Nesreča je zadela kakih 250 000 kmetov. Bolgarsko narodno sobranje se je de le včeraj otvorilo. Otvorenje se je zakasnilo zaradi sestave prestolnega govora. Mej poslanci je razširjeno mnenje, da ostane Se Caukovo ministerstvo, samo da se bodo v njem zvrSile neke premembe. Člani, katere je francoski senat izvolil v j komisijo za pretresovanje predloga, ki se tiče revizije ustave, neso nič kaj zadovoljni z dotičoimi sklepi zbornice. Nekaj jib nasprotuje vsakej reviziji ustave, drugi se pa boje, da bi ustpva preradikalno ne izpala. Morda bode senat pokopal revizijo ustave, kakor je angleška zgodnja zbornica volilno reformo. To je pa jako sitno za francosko vlado, obema zbornicama ne more ustreči. Vsekako bode pa se dolgo trajalo, predoo bodo sklepi za revizijo ustave gotovi iu vlada bode imela de mnogo tuda. Če bode senafc vsjirejel tudi predlogo, pa jo bode gotovo nekaj predelal, in dal jej konservativneje lice, potem bode pa še le izročena kongresu, ki bode konečno skb-pal o njej. Od Kitaja misli Francija zahtevati 150 milijonov frankov odškodnine. Volitve za belgijski senat so za konservativce jako dobro izpale. Dobili so najmanj 17 glasov večine. 22. t. m. snideti se ob- zbornici in ministerstvo bode jima najprej predložilo predlogo, da se diploinatična zveza z Vatikanom zopet ustanovi. Finančni veščaki egiptovska konference marljivo delajo in pripravljajo svoja poročila in predloge za drugo sejo konference, ki bode morda v soboto. Senat ZJeclinJeiilli ilr/.av potrdil je imenovanje kongresnega člana Johna Kassona poslanikom v Beroliuu. Hoče se hitro namestiti izprazneno mestO poslanika že radi kitajsko-francoskega konflikta Kaason jo 64 let star m je od 1877 do 1881 leta zastopal Zjediujene države na Dunaji. Pojirej je bil dlje časa v višjej jioštnej službi, leta 1864 bil je poslan k mejnarodnemu poštnemu kongresu v Pari/, potem je pa Zjediujene države zastopal skoraj na vseh poštnih kongresov. Kasson bil je večkrat izvoljen v kongres. Domače stvari. — (T rt u a u 8.) Okr. glavarstvo s Krškega poroča, da je trtna uš konstatovana v občini sv. Križ pri Kostanjevici, — C. kr. poljedelsko ministerstvo je nakazalo potrebni Uredit za preiskovanje okuženih vinogradov in ukazalo, da se sestavi po zakonu deželna komisija. — (Iz Kostanjevice na Dolenjskem) se nam piše v 8. dan t. m. Trtna uŠ nam dela velike skrbi in naši vinogradi gledajo obupano v prihodnjost. Dokazano je da trtna u3 se ni našla le pri Veliki Dobni ampak da so okuženi 2e vsi vinogradi do Krke. Natančno preiskovanje vsega sumnega terena se bode kmalu pričelo. Vlada je imenovala posebno komisijo, katere vodja je gosp. Julij Han sel, ravnatelj Mariborske vinorejne šole, njegov nnmestnik g G. Pire, potovalni učitelj, udje pa gg. dr. Ignacij Namorš in Anton Ogulin, Kolikor smo poizvedel), meni g. Hansel, da se naj opušča preiskovanje vinogradov okoli Velike Doline, ki so na daleč okrog obdani s okuženimi vinogradi in da se naj raji natanko preiskujejo vinogradi našega KostanjeviSkega okraja ob Krki navzdol do Save. — (ŠiŠeoska Čitalnica) priredi v 3. dan avgusta v praznovanje obletoice slavnostnih duij ia navzočnosti Nj. Veličanstva presvitlega ce-sarja Frana Josipa I. veliko besedo pri Ko-slerji, pri kateri bode sodelovala godba domačega Ivan ga je začuden pogledal. — Oni, — nadaljeval je, mulo jecljajoč, — storili hO dobro delo; brez njih prodrli bi bili Ta-tarji v Rjazau. — Zakaj bi tedaj ne smeli biti pri opričnikib? — vprašal je Ivau, in pogledal Serebrjanega, kakor bi ga hotel prodreti z očmi. — Zato, car, — odgovoril je Serebrjani, ki je zastonj iskal pribčnejega izraza, — ker so vender boljši od teh krvolokov, če tudi so hudobni ljudje! Ta nepričakovana in neprostovoljna predrznost Serebrjanega, spravila je Ivana v zadrego. Spomnil Be je, da Nikita Romanovic ne govori ž njim prvi pot tako odkritosrčno in naravnost. V tem se je on saro dobrovoljno vrnil v slobodo in se udai v carsko voljo. Upornosti ga tedaj ni mogel dolžiti iu omahoval je kako hoče vsprejeti to predrznost, kar je nov obraz obrnil nanj svojo pozornost. V tolpo razbojnikov se je urinil tuj Človek, kakih šestdesetih let, čedno oblečen, in skušal je obrniti nase pozornost Serebrjanega, ne da bi ga zapazil car. Že nekolikokrat je izza prednje vrste pomolil skrivaj roko in skušal za obleko prijeti kneza, ko ga ni dosegel, skril se je zopet za razbojuike. — Kaka podgana je to? — vprašal je car in pokazal na neznanca. Pa ta se je že skril v tolpo. — Razmaknite se, ljudje! — rekel je Ivan: — dajte mi semkaj onega fanta, ki se skriva za vami. Nekaj opričnikov je skočilo v tolpo in izvleklo krivca. — Kak človek je to? — rekel je Ivan in sumljivo ga gledal. — To je moj nadkonjar, car! odgovoril je hitro Serebrjani, ko je spoznal Mihejiča, — videl me ni od tistega časa . . . — Tako je, milostljivi car! — potrdil je Mi-hejič, jecljajoč od strahu iu veselja: — njega kne-ževska milost govori resnico! . . . Videla se nesva b tistega dne, ko so zgrabili njegovo milost! Hvala Bogu, Nikita Romauovič! Jaz sem že mislil, da se nič več ne vidiva! — Kaj Bi mu hotel povedati? — vprašal je car, ki je še vedno nezaupno gledal Mihejiča: — zakaj si se pa skrival za razbojniki ? — Bal sem se, milostljivi car Ivan Vasiljevič, bal sem se tvojih opričuikov! Ti so, sum veš, car, tak narod . . . In Mihejič se je ugriznil v jezik. — Kak narod? — vprašal jo Ivan in prizadeval si dati svojim potezam milostljiv izraz: — govori starec, nikar se ne sramuj, kak narod so moji opnčniki? Mihejič je pogledal carja in umiril se. — Tak, kakoršnega še pred litovsko vojsko nikdar nesmo videli! — spregovoril je pri tej priči, obodren od milostljivega izraza carjevega obraza, — ne da bi jim kaj očital, nezanesljivi ljudje so, da bi jib vzel vrag! Car je bistro pogledal Mihejiča in čudil se je, da je sluga v odkritosrčnosti tako podoben svojemu gospodu. — No, kaj ga tako debelo gledaš? — rekla je varuhinja. — Ali ga hočeš snesti, ali kaj? Mari on ne govori resnice? Mari smo poprej videli v Rusiji take krvoloke ? Mihejič se je razveselil, da je našel pomoč. — Tako je, mamka tako, — rekel je. — Od njih je pršlo vse zlo v Rusijo! Oni so tudi očrnili bojarja! Ne verjami jim, car, ne verjami. Pasje gobce imajo na konjskoj opravi, iu pasje jezike v ustih 1 Moj gospod ti je zvesto služil, pa Vjazemski ia maščevanje. Poizve, da se je trgovec z na posodo vzeto kočijo peljal s košato dulcinejo na sprehod. Napolni staro „firkelško* steklenico, ne s Škodljivo kislino, nego z neko čudno tekočino in se postavi na frančiškanski trg, mirno rak«je, kdaj se pripelje nezvesti trgovec s svojo nevesto. Ko ga od daleč zagleda, bilo je v mraku, blža se razdražena šibka zapuščena ljubica vozu in oblije trgovca in njegovo drago z vsebino steklenice. Glasen krik, debele ljubice, zabavljanje trgovca, kroboten smeh gledalcev in zdij obče razpravljanje najnovejšega preranega krsta h pomijami. Konečni resultat: „ Tožba pri c. kr. okrajni delegirani sodnijil" — (Prememba posestva.) G. zlatar Josip Šparovitz kupil je nekdaj Hohnovo, sedaj g. Viucenc Seunikovo hišo v Rožnih ulicah št. 19 za kupno ceno 5500 gld. — (Čipkarska šola) otvori se s 1. dnem avgusta t. 1. v Soči, v Tolminskem okraji, kot pod-družnica Dunajske osrednje čipkarske šole. Pouk in vodstvo n* t« j šoli izročeno je Tereziji Komač evi. — (Kmetijski pouk učiteljem na vinarski i a sadjnrski doli na S lapu. ) OkraJDi šolski sveti kranjski razjioslali so do šolskih vodstev sledeči, na slovenski jezik preloženi poziv: „Vsled pisma, obrnenega od kranjskega deželnega odbora do visokega ces, kr. deželnega šolskega sveta z due 4. junija t. 1. št. 4242, vršil se bode to leto praktični kmetijski vzobraževalni tečaj na deželni vinarski in sadjerejski šoli na Slapu v dobi od 15. avgusta do 5. dne septembra meseca. — Nadalje ono pismo naznanja, da učitelji, ki se udeležb tega tečaja, dobodo stanovanje v zavodu zastonj, dalje primerno povračilo za pot in 21 gld. za hrano; zato pa so vezani, udeleževati se pouka te oretičnega in praktičnega ter koncem tečaja dati se izprašati, o čemu.' uroči jim ravnateljstvo spričevala. — Učitelji imajo svojo volio, jemati si hrane iz šolske kuhinje, ali p« kjer si bodi drugje, v posledjem s učaji i/plača se jim imenovano svoto v gotovini, — Povračilo z u pot odšteje se učiteljem koncem tečaja po izpitu. — Ta doioČMa daje se šolskemu vodstvu v pomnjo, da j« razodene svojim učiteljem s pristav-kom uložiti svoje molbenice, obrnene do kranjskega deželnega odbora, najdalje do 15. dne t. m. Dano junija meseca. — Kakor Čujemu, povrnil se bode po: Notraujeem s 5 gld., Gorenjcem s 10 gl. ! in Dolenjcem s 15 gld. za osobo. — (Iz Metlike) se nam piše dne 8. julija : ■ Nemškutar-ubijalec je ni popihal, doma se je bil skril, videč pa in vedoč, da ga razkačeno ljudstvo iš^e in da njegovi jezi ne uteče, ovadil se je sodišču včeraj popoludne sam, in s tem je ves lov nanj končan. V trebuh ubodeni je nocoj umrl, druga dva še živita, jeden teh je jako hitro ozdravel. („Sloboda") pripoveduje pod naslovom „Iz zagrebačkoga života" naslednjo čitico: Jeden Zagrebških fotografov jiotreboval je učenca. Neki gospod pripelje mu svojega sina. Fotograf vpraša: nAli zna nemški?" Oča odgovori: „Zna nekoliko, sicer se bode kmalu toliko naučil, da vas bo razumel, ker vi vedno nemški govorite". — Fotograf odvrne: „To ni možno, jaz sem že dve leti na Hrvatskem, pa še ne znam hrvatski. Jaz vaiega sina ne vzamem, če nemški ne zna". Ta Črtica prav dobro riše razmere v Z »grebu, a tudi z ozirom na Ljubljano bi je ne bilo treba kaj premeniti. — (Deželni odbor poroča deželnemu zboru pokneiene grofije goriike in Gradiške o sv oj e m d e 1 ova nj i o d za d n j e ga zborovanja do konca maja 188 4.) To je naslov obširnemu in jako pregledno sestavljenemu operatu, čegar vsebina je že v naslovu označena. Pridejani so: Izkaz, obsegajoč občinsko gospodarstvo, občinske in deželne doklade, kakor tudi doklade cestnih odborov in okrajnih šolskih zalogov, posnetki in računski sklepi raznih zalogov in splošni inventar premakljivega in nepremakljivega premoženja Goriške in Gradiščanske grofije. — (Na Slatini) napravila se je nova žan-dannerijska postaja. — (Poštne hranilnice, j Urad poštnih hranilnic poroča, da mu je v prošlem juniji meseci došlo 2.994.031 gld. novih ulog za 700.000 gld. več nego maja meseca. Nazaj se je plačalo v juniji 2.262,070 gld. Uložnikov vseh vkupe je sedaj 399.338, a denarja imajo 8 milijonov 812.380 gld. Tega deuarja je 4 9 milijonov naloženih v majevi renti, a 2.7 milijonov v aotni renti. S 1. julijem so vsi poštni uradi postali nabiralna mesta poštno-branilnega urada. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Marseille 10. julija. Včerajšnji dan jih je 9 za kolero umrlo, v Toulonu pa 5. Carigrad 10. julija. Ladij e s popotniki prihajajoče iz Varne, Kustendža, z Dunava, Odese, Brindisi, Trsta imajo se pet dnij opazovati. Razne vesti. * (Sredstvo proti koleri.) V Toulonu je dr. Tronhm neki izumil novo sredstvo proti koleri. Priporoča namreč obolelim dihat' čisti kislik. Uradno jo že potrjeno, du jih je na ta način že več ozdravelo. Ko pride namreč kislik v sapnik in pluča, se telo takoj ogreje in žile začuo zopet biti. Prav velikega uspeha pa to že ne more imeti, ker nam brzojav še vedno priuaša vesti, o mnogih umrlih v Toulonu za kolero. * (Letina v Ameriki) bode neki jako dobra, kakor se poroča augleškim listom, zlasti pšenice se bode lahko veliko prodalo v druge kraje. * (10.000 kokošij kontuinaciranih.) Ladija, ki je nedavno odplula iz Marseille-a v Barcelono, imela je na krovu 10.000 kokošij, katero je poslal neki trgovec na Šjianjsko. Ko so se kokoši odpeljale, še ni bilo na Španjskem nikakih naredeb proti koleri, niti je bila predpisana „quarantaineM, za tega delj imele so kokoši samo za 24 ur zruja. Ker je pa mej tem odredjena dvaisetdnevna ,.qua-rautaine"', obsojeue so kokoši na dolg post, ia Španjci ne bodo poseboo zadovoljni s temi piščanci. * (Štrajk tkalcev.) V Burlev na Angleškem je 14.000 tkalcev ustavilo delo in zahteva, da so jim poviša plača za 5 °/0. * (BogaBtvo Kalifornije.) Štejemo še le 36 let, odkar je Kalifornija otiče pristopna, a v tej razm^rno kratkej dobi razvila se je dežela na čudovit način. Pšenice pridela se vsako leto 12 milijonov kviutalov v vrednosti 36 milijonov dolarjev; rudniki neid 20 milijonov dolarjev na leto; volne dobi se po 42 milijonov funtov, to je 10,200.00 do- peŠpolka pod vodstvom g. kapelnika Nemrave. Kegljanje in streljanje na dobitke pričelo se bode zjutraj ob 8. uri. Godb« in beseda popoludne ob Vi4. uri. Podrobneji program priobči se pozneje. — (Umrl) je dan^b popoludne ob '/«3. uri gospod Frau vitez Gariboldi, c. kr. umirovljeni nad-sudnije svetovalec, kateri je služboval kot c. kr. okrajni sodnik v Vipavi, potem kot svetovalec pri deželnej hodniji v Ljubljani, pozneje pa pri nad-sodniji v Grade*. Pokojni je bil ožesjen z gospo udovo Mau*erjevo, rojeno Tonello-Stramare in je bil posestnik lepe nove palače v Kni.flovih ulicah. Kot sodnik je bil g. vitez Fran Gariboldi jako piiljub-ljen. V zadnjih letih je bil tudi mestni odbornik Ljubljanski, a se malo udeleževal sej. — (Nemško r e s n i co 1 j u b j e.) „Marburger Zeitung" priobčila je vtorek vest, da je bil gospod dr. Gregorec preteklo nedeljo pri vo'itnera shodu v Šmartinu na Pohorji. Ker je bil pa dr. Gregorec v nedeljo pri volilnem thodu pri sv. Lovrenci v Slo venskih Goric-ih, se vidi, koliko je nemSko-liberalcem do resnice. _(Občinske volitve za okolico Celj- sko) bodo 23., 24. in 25 t. m. Ker je v 3. razredu 480 volilcev in je že zadnjič volitev trajala celi dan in celo noč, pričakovulo se je, da bosta za to volitev dva dneva odločena. A nemško-liberalna stranka, ki je vsled ponarejanja pooblastil veliko zaupanja izgubila, nadeja se zmagati le tedaj, če volitev prav dolgo traja, češ, da se bodu kmetski volila naveličali in odšli, predno bode volitev končana. A takrat se bodo varali, kajti kmetski volilci 80 sklenili vztrajati, ko bi se volitev vlekla tudi skozi dva dni in dve noči. — (Shod avstrijskih odvetnikov), iu sicer sedmi, bode letos začetkom oktobra meseca v Pragi. Dnevni red se mu je že določil. Predlogi se tičejo: poprave administrativnega postopka; zakona zoper eksekucijo udovskib in sirot mh pokojnin, dalje razširjenja dedne pravice zakonske zene do moževe zapuščine; globe in postopka pri razžaljenji časti; jeduakomernega ravnanja pri selitvi odvetnikov; namestite pravice odvetnikov na stalnih razsodiščih; odvetniške dolžnosti za hranjenje in izročevanje listin po §. 2 odvetniškega reda; premeujenega postopka pri malostnih naznanilih proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom; izkaza avstrijskega državljanstva od strani kandidatov, v odvetniško prakso ^.topajočib. Na občnem zboru pa se bode poročalo o predlogu, ali ne bi kaznio shoda avstrijskih odvetnikov premeniti v obči shod avstrijskih pravnikov? — (Žensko maščevanje.) Ljubljansk trgovec, nekje tam doma, kjer se dvigajo visoki hribi proti nebu, večino leta s suigom kriti, velik prijatelj ženskega spola, ženil se bode baje prihodnji teden. Zadnji čas je okus, kar se tiče vnanjosti ženskega spola, nekoliko spremenil, prej je ljubil ženske bolj šibke postave, sedaj pa obrajti, dasi sam precej vitke rasti, orjaško žeuBko postavo, recimo pravega grenadirj3. Zapustil ju šibko staro ljubico, katera kot novodobua Heba v uekej gostilnici toči vino in pivo. Se ve da, šibka prejšnja ljubica ui nič kaj vesela, da jo je izpodriuila nova ljubica orjaške postave, ki je vrhu tega celo Štajerka, in izumi grozno Homjak sta ga očrnila. Prav je povedala ta mamka, da takih krvolokov še ni videla Rusija. In ozirajoč se po opričnikih, ki so ga okrože-vali, primaknil se je Mihejič bliže k Serebrjanemu. — Če tudi ste volkovi, a zdaj me ne boste sntli Ko je car prišel na stopnice, sklenil je že odpustiti razbojnikom. Samo hotel jih je nekaj časa držati v dvomljenji. Opazke varuhinje neso bile nič prav na mestu in so skoraj razdražile Ivana, k sreči je bil on pri dobrej volji in namesto tega, da bi se razjezil, sklenil je osmešiti Onufrevno in ponižati jo v očeh carskih dvornikov in ob jednem se pošaliti z nadkonjarjem Serebrjanega. — Tedaj tebi ni ljuba opričina? — vprašal e Mihejiča z navidezno dobrodušnostjo. — Komu je ljuba, milostljivi car! Od kar smo se vrnili iz Litve, je vedno usipah nesrečo na mojega bojarja. Ko ne bi bilo teh krvolokov, bil bi moj gospod v tvojej carski milosti, kakor poprej. In M hejič je zopet po strani pogledal carske stražnike in mislil si je sam pri sebi: „Vrag naj jih vzame! Ako tudi pogubim svojo glavo, pa očistil bodem pred carjem svojega gospoda!" — Ti imaš dobrega nadkonjarja! — rekel je car Serebrjanemu. — Ko hi bili moji sluge meni tako udani! Ali ga imaš že dolgo? — Da, milostljivi Ivan Vasiljevič, — poprijel je Mihejič, obodren od carske pohvale, — služil sem Že knezu, ko je bil še otrok. Služil sem tudi njegovemu pokojnemu očetu, oče moj je pa služil njegovemu dedu, in otroci moji, ko bi jih imel, služili bi njegovim otrokom. — Mari ti nemaš otrok, starček? — vprašal ga je Ivan milostljivo. — Imel sem dva sina, milostljivi car, oba mi je Bog vzel. Oba sta pala v boji pri Polocku, ko smo z Nikito Romanovičem in knezem Pronskim osvobodili Polock. Staršemu sinu, Vasiliju, je vražji Leh s sabljo razkrojil glavo, ta mlajšemu, Stepanu, so pa s krogljo prestrelili prsi, naravnost skoz na-plečnik, malo nad levim sescem. In Mihejič je s prstom pokazal na prsih mesto, kjer je Stepana zadela kroglja. — Vidiš! — rekel je Ivau prikimajoČ z glavo, kakor bi ga bila ganila osoda Mihejičevih sinov: — Nu, kaj se če, starček, če je te Bog vzel, bodeš pa druge dobil! — Od kod jih hočem dobiti, milostljivi car? Žena mi je umrla, a iz rokava novih otrok ne iz-treseš! — Kaj, — rekel je car, kakor bi želel poto laziti nadkonjarja, — če Bog da, da dobiš drugo ženo ! Mihejiča je zelo razveselil razgovor s carjem. — Kako bi ue uašel te dobrote, — odgovoril je, iu uasmekljal se, — samo mene ne vesele babe, in sem zato že prestar. — Mej babo in babo je razloček! — opazil je Ivan in zgrabil Onufrevno za dušegrejko: — tu imaš ženo! — rekel je in potisnil naprej varuhinjo. — Vzemi jo, starec, in živi ž njo v ljubezni in miru, in otroke pridobi. Opričniki, ki so razumeli carjevo šalo, so se glasno zahohotali, a Mihejič je osupneu [»ogledal carja, Če se ne smeje, pa na Ivanovem obrazu ni bilo niti sledu smehljanja. Mrtve oči varuhinje so se zažarile. — Nesramnež ti! — zakričala je na Ivana: — brezbožuež! Jaz ti bodem dala norčevati se iz menel Nesramnež ti, fej! Brezvesten brezverec! Starka je udarila z bergljo ob stopnice, jezno je grizla ustua in nos jej je povišnjel. — Zadosti je ustavljanja, baba, — rekel je car, — izbral sem ti dobrega moža; on te bode ljubil, skrbel zate iu pameti te učil! A svatbo bomo napravili! Nu, kako ti bode dopala ta gospodinja, starec? (Dalje priL.) larjev; ovočj* in sadja za 10,000.000 dolarjev; pro izvodi mlekarstva 700.000 dolarjev; predivo, svila, pavola itd. 200.000 dolarjev; goveda in drobnica 5,200.000 dolarjev itd. Vsega vkupe 82,600.000 dolarjev in po odštetih 20 milijonih iz rudnikov od poljedelstva samega 62,600 000 dolarjev. V bankah bilo je koncem 1882 1. vefi nego 93 milijonov dolarjev naloženih. Po zadnjem popisu z I. 1880 bilo je v Kaliforniji 864.694 prebivalcev, tedaj pride na vsacega 100 gld., ali na celo obitelj 1200 gld. letnega dohodka. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra Temperatura 7. zjutraj 736 50 aa. 2. pop. j 73B40■■. 9. zvečerl 736*30 mm. Vetrovi -f 18-2- C si. szh. -f 242° C si. vzh. +19-6° C j Drezv. Nebo tfo- knni v min. obl. d.jas. 0 001 jao. Srednja temperatura -f- 20*7°, za 1*9° nad normalom. ZDianaJslsisi borza dne 10 julija t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. 35 Srebrna renta .... ..... 81 Zlata ren.......... 102 6°/0 marčna renta......... 95 Akcije narodne banke....... 853 Kreditne akcije...... . . 300 London........ ... 121 Srebro ............ — Napol.............. y C. kr. cekini........ 5 Mernike na.'.«...... .59 4°/0 d.žavne e-oćke iz 1. 1854 250 gld. 125 Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 169 4°/0 avstr. zlata renta, davka prostu . . 102 Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 kr. 91 papirna renta 5°/0.....87 104 115 121 107 106 176 18 107 217 6°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4fU9U zlHti zast- "8ti • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v. 50 85 75 50 90 67'/, 76 60 25 90 15 95 50 75 70 75 50 St. 3914. Naznanilo. (434—3) Zarad glavnega snaženja in nekoliko družin potrebnih naprav ostane deželna l>la-gajnica kranjska od 14. do vštetega 19. Julija I«*** I. leta za strankini promet zaprta. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne" 5. julija 1884. Spričevalo. Podpisani potrjujejo s tem, da so po natančne j preiskavi našli, da jo cigaretni papir „I*E HOUBLON" iz francoske tovarne za cigaretni papir gospodov C»wley a IIenry v Pa- rizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij. Dunaj, v 24. dan maja 1884. Dr. J. J. Polil, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. t«-1111 i <■ 111 ■ j visokej šoli. Dr. E. Lmlui:, c. kr. red. profesor medicinske kemije na Dunajskem vseučilišči. Dr. E. Lippmann, izred. profesor kemije na Dunajskem vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil je «1 r. J. IIomaiin9 c. kr. notar na Dunaji. Zgornje spričevalo je potrjeno in podpisano od c. kr. ministerstva vnanjili zadev in francoskega poslaništva na Dunaji v 28. dan maja 1884.) (297—1) Jeden ali tudi dva izučena kovaška pomagača dobita takoj delo proti dostojnemu plačilu pri X*©rnet-u. 3R"a.pn.l3«:--v3. v Zngorji na Notranjskem. (430—3) G-o 31 Ilrxic a, ,Pri južnem kolodvoru' je zopet odprt«, ravno tako so zopet sobe popot->. nikom na razpolaganje, d Slavnemu občinstvu se priporoča s spoštovanjem p (427—3) Jožefa Perles. Tri senice (šupe) in jedna klet oddadtf se t7~ jcl^OJOCl pri baron Kodelli-jevem gradu na Spodnjih Poljanah, se izve pri Antonu Podkraišku, Gradiče, Rimska cesta št. 5. Več (440—2) V „NARODNI TISKARNI" V I > j < 11 >l ju ti i so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Tm:n.a,lz nacšegrsi časa,. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. -— Ml. 8% 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dubrovskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 96 kr., po pošti 30 kr. Zn znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: X. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin HostnUe. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Reviere, poslovenil Davorin Iloatnik. — Cerkev in. država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik. VoUa.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. p 13 cn a g E B'«2. *o a r J5 *rs n 3 ? I 3 Bi • co O g. " i E H cd et o. Bo "a OB e „11 GREŠIM". zavarovalno la življenje v Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogorsko: Dunaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta, Franz-Josefsplatz v hiAi društva. fit. 5 iu 6, v biši društva. Društvena aktiva.................. frank. 83,780.01(i-90 Letni dohodki na premijab in obrestih dn6 30. junija 1883 ... „ 16,002.36770 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) ved kot............... „ 139,950.000'— V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za.................. „ 65,726.175-— ponudb, vsled česar znaša skupni znesek r s'ednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........... * 1.260,777.854-55 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Val. Zo«olil*otii.. (309—3) Vaše blagorodje! Dolgo časa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub zdravniške.) pomoči tako oslabel, da skoraj nesem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balzam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porubil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo so, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnemu povzetji. Z velespošto vanj era J. \%'., c. kr. nadporočnik 8. poljskega topničarskega polka v Sibinji. llitfra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to jo glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše tlttmave svetistvn, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli ki-vi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, oBobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjeni i želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnetn natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondrtfi in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje, Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano IJutlsktf (f»in«