JEZUŠEK, PROSIM TE NA NAJSVETEJŠO TVOJO I TVOJE MAMIKE MLADOST, POSVETI NAŠO
MLADINO.
Draga mladina, Jezušovo sv. Telo je vrastvo proti poželivosti tvojega tela. Zato če ščeš, kak si dužna, po-želivost premagati, se moraš večkrat, konči mesečno ednok dobro spovedati i vredno prečistiti. Ka pa če si v tii j ini i ne moreš k spovedi i prečiščavanji? Na to pitanje je sledeči odgovor.
Išči priliko za spoved. I če je nikak ne najdeš, včini sledeče. ObžalOj si z globočine srca vse grehe, štere si včinila od zadnje spovedi i srino iell Jezuša k sebi. To je diihovno pre-čiščavanje. S tem Jezuši naznaniš, draga mladina, da bi ga rada k sebi jemala i ga ne moreš. Ta žela je goreča lübezen i Jezuš ti jo plača s tem, da te čuva
grehov, da ti potere požeiivost i ti da dočakati tisti blaženi Čas, gda boš smela pokleknoti pred spovednika, dobiti odvezo i po njej v srce pravoga Boga, dragoga Jezuša.
Na kratci lejko etak opraviš to pobožnost: Dober Jezuš, ki pod podobov kriiha prebivaš v naših cerkvaj, vidiš z tvojim Božim okom mene grešnika — grešnico. Žao mi je za vse moje grehe celoga živlenja, posebno za one od zadnje spovedi, ar sem ž njimi tebe, Večna moja Liibezen, razžalo, (lila). Močno volo mam, raj vmreti, kak prostovolno samo v ednoga privoliti. Vii-pam se, da se mi smiliiješ i odpiistiš, ar se ščem pri prvoj priliki ž njih spovedati. Rad(a) bi te k sebi vzeo (vzela) pri sv. prečiščavanji, a ne morem do tebe. Pridi zato ti v diihi v mojo d&šo i jo okrepi. Jezuš hodi k meni i ostani pri meni, jaz tvoj(a) ščem biti.
To je diihovno obhajilo, štero ti bo prinašalo nešteto milosti. I ar je zdriiženo z popolnim požaliivanjom, diišo reši smrtnoga greha i jo pripravi za srečno smrt, če bi mogla naglo iti z toga sveta brez spovedi pred Večnoga Sodca.
O da bi to pobožnost opravlali vsi naši delavci i vsi naši izseljenci 1
R02E MARIJINOGA OGRAÖEKA
SO SKRIVNOSTI SV. ČISLA, ALI ROŽNOGA VENCA.
NABERIMO SI TE ROŽICE.
„Pridi, boi kronana" (Can. can. 4—8). Tak zove Boži za-ročnik v Visokoj Pesmi Marijo v nebesa po plačilo. Zlate rože odičenoga čisla pomenijo njeno veselje, njeno slavo, štere bomo deležni ednok tiidi mi, če mo verna deca Mamikina. Prva njena nebeška radost se začne pri Jezušovom odičenom goristanenji, gda je on zaživeo večno blaženo živlenje.
Ki je oditeno od mrtvih stano. Z rečmi Visoke Pesmi je želela Marija svojega Sina z groba, bole, neskončno bole, kak pred rojstvom i njemi je pošilala v kameni grob lübezn i puna vabila: „Stani, moj golobek, moja lepota, i pridi! Zima je že minola, viher se je odpravo. Rože so zacvele i grlice glas se čiije na zemli." (Vis. pes. 2, 11-12.)
Jezuš liibečega vabila svoje drage matere ne mogo i smeo spregledati, na tretji den kroto rano je stano i se pun veselja podao v njeno skromno sobico i jo stisno na svoje bože Srce pa jo napuno z nebeskov radostjov. Zdaj njej je odkrio, da več trpeti ne more i je večno blaženi. V nepopisnoj radosti ga obine Marija, mati svojega sina i njemi šepeče: Moj Jezuš živ6. več nikdar ne merjé. Angelje njej pa spevlejo: Veseli se o Marija, koga si vredno nosila, gor je stano, kak je pravo, na veke de on kraliivo. Allelujä, Alkluja! Marijino veselje je bilo prekipeče za toga volo, ka je grešen svet zdaj rešen, ka je Jezuš odičen, ka se je Bogi dalo zadoščenje za greh, ka de vsaki človek blaženi, ki bo liibo njenoga Jezuša.
Ki je v nebesa šo. Dobra mati Marija je v vsako mesto sprevajala svojega Jezuša. Sprevajala ga v Egipt, sprevajala v Nazaret, sprevajala v Jeružalem na goro trplenja, a sprevajala ga je tüdi na olsko goro, z štere se je zdigno v nebeške višave. Z veseljom je gledala za njim i si je globoko v srce zapisala angelove reči: „Jezuš tak bo pali prišd". (Djanje ap. 1, 10.) Čakala ga je i ga dočakala. Na veselo Veliko mešo je prišo po njo i jo odpelao v nebo, njo, kralico mantrnikov, žalostno Mater, da je postala kralica nebe i zemle v večnoj radosti. O kak vroče želem tüdi jaz, pridi k Mamiki ! O kak vroče jo zato prosim : reši me, Radostna Mati, greha vsakoga, daj mi mirno svoj križ nositi i pri smrti pridi po mene.
hI nam je svetoga Düha poslao. Jezušove lübezni sad je sv. Düh, posvetiteo naših dtiš. Jezuš nam ga je obečao, Marija nam ga je sprosila. Na vesele Risale je prišo na njo i vse Jezušove vučenike i je napuno z svojov milostjov. Prišo je, ar ga je privlekla na zemlo Marijina svetost i njena molitev. Vučeniki so ga dobili, ar so z Marijov prosili za njega. Ona je zaročnica sv. Düha, ona je mati milosti. Zavüpno bežimo k njej i jo prosimo, da nam ga da. Grešnikom ona sprosi povrnenje, dobrim diišam narastek v svetosti, svetim diišam popolnost. Hodimo k Mariji, da nas napuni z svetim Dühom.
Ki te je, Devica, v nebesa vzeo. Kak se rožni cvet odpre na dotikanje rose i sunca, kak zreli sad sam od sebe spadne v mehko travo, kak se oblaki kadila mirno i dišeče valijo proti nebi, tak tiho, tak sladko, tak blaženo je Marija dfišo püstila, štero je lübezen odtrgala od tela. Jezuš je njeno telo, štero ga je nosilo i odgojilo, na tretji den od mrtvi zbüdo i zdriižo ž njenov dfišov. Telo, ki greha ne poznalo, ne smelo sprhneti. Telo, ki je za Božim Telom največ pretrpelo i najsvetejše živelo, ne smelo spadnoti pod kaštigo greha. 0, kak srečen sem jaz, da takšo Mamiko mam. Kak srečen sem jaz, da me ona čaka v večnoj Iepoj nebi, kama tak želno ščem priti.
Ki te je, Devica, v nebesai koronao. Jezuš je svojo mater v nebesa vzeo. Tri dni so spevali angelje pri njenom grobi, na tretji den je pesem zamučala. Apoštole je to opomnilo, naj grob poglednejo. Najšli so ga praznoga, samo rože so cvele v njem. Rože, štere so opominale na njeno živlenje, na njeno čistost, ponižnost, potrplivost, na njeno lübezen do Boga i bližnjega. V nebo je Jezuš vzeo svojo mater z dfišov i telov i v nebi jo je presveto Trojstvo koronalo za kralico nebe i zemle. Ze-melsko trplenje je prestala, Božega Zveličara je odgojila i ž njim vred svet rešila, zato njej ide zdaj čast njegova: Kralica je ž njim i poleg njega na nebi i na zemli. Kak rad je Jezuš povrno njej, ka je na zemli včinila i zatrpela za njegovo čast. To čaka tiidi mene, če bom kak on, dobro dete Marijino, če bom kak ona, živo samo za to, naj se Bog odiči i dflše zveličajo.
»MARIJIN LIST« NJEJ JE SPRAVO POZVANJE ZA REDOVNO ŽIVLJENJE.
Pismo izseljenke g. Camplini, izseljenskomi diihovniki.
J. M. J.	Chartres 23. VII. 1939.
Častiti gospod kaplan!
Oprostite mi, da bom Vas pri Vašem velkom deli nadle-gfivala z mojim pismom. Jaz sem jako vesela, da so mi častita mati dovolili, da Vam lehko nekaj opišem od mojega novoga živlenja, v šterom se počiitim jako zadovolna i preveč srečna, naj mi samo liibi Bog da zdravje. Potni list sem dobila brez vsake nevole, da sem se lehko povrnola nazaj v Francijo. Samo v tom sem nej mela sreče, da sem mogla v Ljubljani ostati dva dni zavolo toga, da je francoski konzulat bio zapreti i sem ne dobila vize; bilo mi je resan težko dva dni v Ljubljani ne znati kama se obrnoti. Telko sem li bila srečna, da so mi častiti gospod dekan Krantz Jožef dali naslov od ednoga samostana, šteri je preci oddaljen bio od kolodvora, da sem si spravila prenočišče. Vseedno ne sem obvüpala, vsakikrat sem se tolažila pred Tabernikom, šteroga sem večkrat na den obiskala. V samostan sem stopila na sam Veliki četrtek. Tisti den sem prosila lfiboga Jezuša, naj mi naloži trplenje, da bom jako rada trpela i z veseljom, ar je on tiidi trpo za nas.
Časiiti gospod, kak lepo je redovno živlenje. Nemrem se liibomi Jezuši zahvaliti, da mi je dao to lepo pozvanje, molim vsaki den tiidi za drüge dekle, naj njim liibi Bog da pozvanje. Ne je preveč oster te zavod, jaz sem mislila, da je bole težko redovno živlenje, tak diiševno kak telovno. Meseca junija je bilo preoblečeni 31 sester i meseca novembra nas bo samo 10. Nas je malo, zato se bomo mi bole pripravile, da bomo postale dobre i verne Jezušove zaročnice. Raznovrstne sestre so tii. Preci jih je z Anglije, edna z Italije, tiidi z Švicarske ji je nikeliko i edna z Jugoslavije
Častiti gospod, najbole mi je težko zavolo francoščine. Zdaj se moremo včiti pisati i čteti, ali zavolo toga ne obviipam. Bog mi je dao to pozvanje i Bog mi bo pomagao. Nesmim meti nikše knige v slovenščini, samo zavolo toga, da se prvle navčim francoščine. Najbole mi je žmetno, za Marijin list i Novine, šte-riva lista sam tak močno lfibila i Vam istinsko pišem, da ml je samo Marijin list dao pozvanje v samostan. Mislim, da bom si ga pali lehko naročila, če prie ne, za edno leto. Tiidi častita mati novink so jako dobri, resan so naša prava mati. Prosim Vas prav lepo, molte kaj za mene, da zdaj potrebiijem dosta molitev, kajti za tri mesece bom dobila redovniško obleko i ščem postati verna ino pobožna Jezušova zaročnica. Jaz molim vsaki den pri svetom obhajili za Vas, častiti gospod, i za vse izseljence. Mislim, da te meli pali na Velko mešo na Gravelle
slovensko sv. mešo i sktìpno obhajilo, gde se jih kim večvkGp naj nabere. Naj lfìbi jezuš da tüdi driigitn dnklam pozvänje v samostan, ga prosim pri toj priliki.
Častiti gospod, oprostite mi, da Vam slabo pišem, sem preci v sili, prišla je vöra, da moremo končati z pisanjom i bomo se mogle včiti katekizem. Prosim vas prav lepo, izražite tfidi moje pozdrave častijoj materi Ambroziji Caf i vsem drfìgim sestram v Meudone. Izročim se vam v molitev.
Prav lepo Vas pozdravlam v Jezuši ino Mariji.
Thérése Frumen.
ISTINA OD ŠPANIJE.
Mgr. Beuassart, pariški pomožni škof. je prepotiivao Špansko, kak odposlanec francoskoga Eucharistijskoga odbora. Na svojem potQvanji se je posebno zanimao za stanje cerkev i liturgijskih potrebščin potem, gda so komunisti opiistošili svetišča'Kastilije, Navare, Katalonije pa po drügih španjolskih pokrajinah. Uspeh njegovoga potfivanja je goreča prošnja vsem francoskim katoličanom, da pošlejo v Špansko oropanim i vničenim cerkvam mešne knige, kelihe, ciborije, (kelihe za prečiščavanje), monstrance (svestva) obleko itd. Vsega toga so španske cerkve mele v obil-nosti pa so med državlanskov bojnov rdeči vse pokrali ali vničili.
Prenosimo iz „La Croix", ka tam piše škof Beuassart:
„Pod pekočim junijskim suncom se nam Španska širi pred očmi, pokazajoč nam svoje brezmejno raznolično tlo, svoje junaške i ponosne varaše, svoja slavna vseučilišča, umetniške kinče. Düh se poglobi v razmišlanja na spomin čiivstva, štera vzbuja večkrat eden sam takši predmet, edno samo ime, spomenik, poleg celo vrsto imen, pokritih s slavov i veličanstvom slike, od groba Cida Cameadora v Burgosi do križa i bitke pri Lepanti blüzi Barcelone.
Pa, zakaj je bilo potrebno, da je nad tolikim sijajom prišlo do takšega strašnoga vničenja? To so tüdi večno trpeča znamenja nezrečenoga, nezaslišanoga trplenja, skoz štero je cela tri leta hodo te plemeniti narod, a štero je tak strašno poSkodü-valo, vničilo neštevilne spomenike i stavbe, cele vesnice, gdekoli je besnela državlanska bojna. Pogled na opOstošenja vseučiliške četrti i tolikih drügih delov Madrida, Teruela, Leride i vnogih drügih mest, človeka naravnost prešinja z grozov, kak gda ga mučij0 kakše težke senje.
Ešče bole tužna so opustošenja cerkev, samostanov, kapel. Trpelo je nad 20.000 cerkev ali kapelic, kak mi pravijo škofje, od šatanskoga besnenja, štero je gonilo neprijatele vere v toj zemli, gde je krščanstvo tak močno. To je očividno bilo zvršeno po strašno natenkoma napravlenom načrti, po šterom bi se naj strgao iz src pa iz španske zemle vsaki sled krščanstva.
Želo bi, da vsi tisti Francozi, ki ešče toga ne verjejo, idejo gledat v Barcelono stanje lepih cerkev, štere so jo negda krasile. Požgano je vse, ka je bilo mogoče požgati. Samo tii pa tam se je slučajno kaj rešilo. Že prvi den revolucije, tak istočasno, da se ne more govoriti od prilike ali od „spontane anarhije", je vekši deo tistih cerkev, ki so se nahajale v rdečoj zoni, bio porušeni ali požgani. Ešče zdaj tak stojijo brez okrasja i brez cerkvenoga obleča, brez posvečenih posod itd. Vnogi duhovniki ešče dnes nemajo reverende i brevira. Siromaštvo naših bratov škofov i duhovnikov je tak strašno, i je tak dostojno i pleme-niio prenašajo, da ti pri pogledi na te prizor, oči postanejo skuznate.
Jakostne rUševine, štere je nakopičilo rdeče gospodarstvo, je ešče bole žalostno. Že zdaj, kak mi je prikazao apoštolski nuncij, tužna lista nosi imena dvanajset škofov i prek 16.000 dühovntkov l redovnikov, ki so bili vmorjeni, zaklani, razmesarjeni, i to večkrat potem, gda so je mučili na tak grozne načine, ka ka si pošten človek niti predstaviti nemre. Vse to smo že dozdaj znali. Vendar, gda se to čUje iz vUst škofov i živih svedokov teh groznih prizorov, potem se bole nego iz kakšihkoli poročil razmi obseg preganjanj pa njihov nesmileni način. Mirno pripo-vedavanje teh lüdi, popolna izklUčenost vsake zanešenosti, gda govorijo, nam napravla vtis, da so to tiste velike dtiše, štere je Pij XI. imenüvao mučenike. Pri obiski barcelonskih voz, v šterih je šatanska iznajdlivost nakopičila moderna sredstva mučenja, se lehko prepričaš od njihove muke. Kakše je moralo biti živlenje tistih, ki so tak dugo mogli živeti zasUkani, sklUčeni i brez prestanka postavleni smrti? Z dUhovščinov vred je bila preganjana tüdi Katoliška akcija. Na jezere teh borcov se je pridružilo v smrti s svojim pastirom.
Gotovo je, da je preganjanje zavzelo najvekši obseg, gda se je začelo gibanje obrambe (Franco). Vendar ne smemo pozabiti, da je že davno prie trpelo. Že junija 1. 1936. je bilo po-žganih 300 cerkev, vmorjenih vnogo duhovnikov. Ono, ka so zvali za „nacionalistično gibanje", bilo je predvsem križarsko gibanje proti nosilcom hudobije. Moramo v tom vervati škofom, šterih skUpno pastirsko pismo odv 1937. leta je brez dvojbe istin-sko, oni so mi to tüdi ponovili. Že davno več je ne bilo mogoče dvojiti od namer tistih, ki so kazali volo zrUšiti katoličan-stvo v Španiji. Španska dfiša je odločno stanola proti pretnjam dUhovne smrti. Ona je zmagoslavno šla naprej v borbi, štera jo je toti riišila, ali je zato vidila čase svoje veličine, kak n. pr. obràmba Alcazara v Toledi, gde je ne nikdar henjala molitev, niti med najstrašnejšim obleganjom i bombardiranjom. Španija se je sama rešila. S sebov je rešila tüdi nas. Gotovo je, da se bolševizem ne bi stavo v svojem zavojüvanji, ne, Francija bi dnes bridko spoznala njegovo nasilno razkristjanjenje. Pa, ali je sploh gotovo, da tüdi zdaj ne bo občutila nevarnosti? Bi bila
modra, če se ne bi zasmilila nad tak bližanjim navukom? Iz najčistejših src francoskih katoličanov smo mi Španiji duini izraz našega občiidiivanja i naše zahvale.
Dnes se Španiji postavlajo resni i težki problemi. A njeni poglavari je marlivo proučiijejo, prešinjeni z volov, da jim najdejo zaistino španska i zaistino katoličanska rešenja. Nova Španija mora vtrditi svoj politični položaj, obnoviti svoje gospodarstvo, dati svojoj deci delo, pomiriti nesrečne brate.
Politički poglavarje Španije i njeni škofje, pazijo dobro, da dajo zemli popolnoma narodno i katoličansko diišo, v vsoj njenoj čistosti i moči. Grb nove Španije je grb katoliških kralov.
Boža milost nemre zapustiti one, štere zagovarjajo toliki mučenici. Vnožine naroda, želne Olt. Svestva, se stiskajo po cerkvah. Te so delavne dni ravnotak pune kak v nedelo, mla-denci i dekline, vojaki i falangisti, nižji lüdje i vučeni, vse je v navdušenji, ki me je globoko prešinilo.
Te düSe, navdehnjene z verov, začinjajo novo mladost i dajo veličanstveni sijaj crkvam, štere so večkrat napol pomšene i nosijo sledove svojega mučeništva i tujega barbarstva.
Na mojem romarskom potüvanji, štero je melo za cio mesta: Vittoria, Burgos, Toledo, Madrid, Avila, Salamanka, Val-ladolid, Saragosa, Barcelona, Gerona, so mi tak po mestaj kak na potüvanji vsešerom izkazüvali veliko lübezen i poStüvanje. Genjen sam bio nad tem. Do smrti bom meo pred očmi te vernike v cerkvah i deco po vulicah, želno, da kfišnejo škofovo roko i dobijo blagoslov. Nikdar ne bom pozabo na sprejem, ki je bio tak pun verskoga poStüvanja i prisrčnosti i ki mi ga je
dao pripraviti generalisimus Franco.
*
Ka je tü povedano, nam je že znano. Dostakràt smo čiili od grozot komunistov v Španiji. Pa je li dobro, da se znova i znova povdarja i tak zvedi istina. Ta sirotika je največ trpela duga leta španske revolucije. Vnogi so morilcom nedužnih liidi i požigalcom cerkev pa umetnin davali prav, kak n. pr. Diiševni List 1. 1937. Tomi listi priporočamo, naj si izreže gornji članek, kak tüdi tiste, ki bodo objavleni na njegov rovaš. Vse pride!
DUHOVNK ODGOVARJA ^^
SVOJI MATERI.	(R. J)
4. Kaj je mana ? Mozeš je vodil Izraelce iz Egipta v obljubljeno deželo. Pot jih je peljala čez veliko puščavo. Ko jim je zmanjkalo hrane, so začeli godrnjati. Bog jim je poslal silno veliko prepelic, ki so se spustile nad taborišče. To se je ponavljalo vsak večer. Zjutraj pa so zapazili na tleh nekaj drobnega, slani podobnega. Mozes jim je rekel: „To je kruh, ki ga nam je dal Gospod za jed. Naberi si vsakdo, kolikor ga za jed
potrebuje." Storili so tako; vsakteri je nabral, kolikor je mogel použiti. Šesti dan pa so je nabrali vsak še enkrat toliko in Mo-zes jim je rekel: „Šest dni boste jed nabirali, sedmi dan, na soboto Gospodovo, pa je ne boste dobili."
Izraelci so imenovali to jed „mana". Imela je okus kakor medeno pecivo. Padala je vsak dan, razen ob sobotah. In dobivali so jo 40 let, dokler niso prišli v obljubljeno deželo.
Mana je bila izreden božji dar, „kruh nebeški", in je pred-podoba sv. Rešnega Telesa. 1. Oba sta od Boga dana nebeški dar. 2. Oba sta ljudem v hrano na popotovanju v puščavi zemeljskega življenja. 3. Oba sta dana izvoljenemu ljudstvu: mana izraelskemu, sv. obhajilo pa krščanskemu ljudstvu. 4. Obojna hraga je sladka, prijetna, redilna. 5. Obe hrani imata čudovito lastnost, da je dobi vsakteri enako pa tudi dovolj. 6. Sobotni dan, dan večnega počitka v nebesih, tudi nam ne bo treba več mane.
S. Kako je bil Mozeš rešen iz vode? Jakobovi potomci, Izraelci, so v Egiptu narastli v mogočno ljudstvo. Zavladal je pa nov kralj, Faraon, ki ni nič vedel o Jožefu. Rekel je svojemu egiptovskemu ljudstvu: „Ljudstvo sinov Izraelovih (v naši domovini) je številnejše in močnejše od nas. Zatirajmo ga, da se preveč ne namnoži in ob vojni ne pridruži našim sovražnikom." In postavil je tlačanske priganjače, ki bi jih zatirali s težkim delom. Toda kolikor bolj so Egipčani Izraelce stiskali, bolj so se ti množili. Naposled pa je Farao ukazal: „Vsakega dečka, ki se jim rodi, vrzite v reko, deklice pa ohianite."
Tisti čas se je možu iz Levijevega rodu rodilo moško dete. Mati ga je skrivala tri mesece. Ko pa ga ni mogla dalje prikrivati, je vzela jerbašček, spleten iz bičja in ga zamazala s smolo. Vanj je dala dete in ga položila v ločje ob bregu reke. Otrokova sestra pa je oddaleč gledala, kaj se bo zgodilo.
In glej, prišla se je Faraonova hči v reko kopat. Ugledala je v ločju jerbašček in poslala deklo ponj. Ko je jerbašček odprla, je v njem zazrla dete, ki je jokalo. Zasmililo se ji je in je rekla: „To je kateri izmed hebrejskih otročičev". Otrokova sestra je pristopila in rekla; „Hočeš li, da pokličem izraelsko mater, ki ti bo dete dojila?" Kraljična je rekla: „Le pojdi." In deklica je šla in poklicala otrokovo mater. Tej je kraljična naročila: „Vzemi to dete in mi ga vzredi, dala ti bom tvoje plačilo." Mati je svojega otroka vzela in ga vzredila. Ko je odrastel, ga je izročila Faraonovi hčeri. Ta ga je sprejela za svojega sina in mu dala ime Mozes.
PISMO IZ NEMČIJE.
Stralsund Slovenski.
Tak smo si pogovarjali gda smo se tak nepričakovano zbrali v nedelo 20. avgusta pred v farnov cerkvijov v Stralsund! Pa ne mislite za dugi čas, samo za eden den,
Mlatilnice i raznovrstni stroii na električni pogon so zamuklo enakomerno pesem spevali, v šteroj sltižbl smo bili mi izseljenci, kda so nas iz-nenadoma obiskali naš izselieniSki dühovik g. Škafar, v dnevaj od Velke meše do nedele 20 avgusta, Što bi si mislo ? Ve je bilo že objavleno v No-vinah, da se nahajajo v Nemčiji pa mlšlerja smo bili, da do nas v pomernsko provinco prispejo mogoče proti konci jeseni.
Veselo smo si podali desnice v pozdrav, gda so prišli na posamezne farme do nas s povabilom, da se zberemo v nedelo vsi okoli živeči izseljenci v famoj cerkvi k sv. meši i spovedi, Soitavanji ne bilo ne konca, ne kraja. Zarja vsajajočega sunca nas je opomnila na odhod, začetek ie bio ob 7. Zbralo se nas okbli 60. Če se prav spominam, smo bili iz 6 far, pa prednost je nosila naša beltinska, ve nas je bilo nekaj prek 85. Pred začetkom sv. meše, štera je bila napovedana na 11. smo se zbrali v župnišči, kje smo dobili podrobnejši načrt za pesmi ori njej. Pa te načrt smo predriiga-čili. Mislim, da ne ostalo niedno oko sühö, kda so nam po evangeliji najprej izročili g. J5kafar pozdrav od prezv. škofa, dragih domačih pa cele Slovenske Krajine. Človeka prehodi neki čiiden občiitek, kda po več mesečnom prebivanji v tiijini zopet zasliši iz viist domačega dflhovnika božo reč, pali se po-čfiti, kak da bi bio doma. Govorili so nam od treh reči, štere si naj zapišemo globoko v srce, dokeč bomo v tiijini : 1. Ohranite živo vero, 2. čiste duše, 3. i nespozabite se z nebeške Matere. Posebno v zdajšnjem časi kda se diihovni tabori med sebov bojüjejo za zmago. Veličastno je odmevala pesem — pesem slovenska iz grl Slovencev, živečih v tiijini. Za zakliiček smo zaspevali ono večno lepo pesem : Lepa si lepa... Po meši pa pali smo se zbrali i določili večernice za 2. popoldnevi. Po večernici smo se slikali pa še podpisal) pozdrave domačim župnikom. Za razhodnico še edno za spe v-lemo. Stero? Nišče ne šteo povedati. No pa je nekak pogriintO: Zapojteje-ziki ... Vsa okna okoli so se napunila z posliišavci i tak zdaj korakamo z 8. kaplanom proti kolodvori k njiivomi stanovanji. Oboie je vkfip. Nemotemo smo hodili po tratoaraj Stralsundskih vulic i si pogovarjali, da je dnes Stralsund Slovenski. Lepo je bilo kaknaSladkoj gori ali pri sv. Trojici. Neso nas motili brezštevilni aotoji, ne brzi tramvaji, še menje četa mladih gardistov, ki nam je prekrižala pot, ne, šli smo veselo, kak da bi hodili po šte-rojkoll vulici v Beltincih, ali na proščenji v Dokležovji. Med potjov smo si tudi pogovarjali od živlenjskih i higijenskih razmer naših izseljencov doli na jugi države, od šterih so nam govorili g kaplan i šteri opis nosijo Novine. Prehitro, prehitro nam je odtekeo čas. Prišli smo do kolodvora. Nešteri idejo še noter, da si ogledajo samostansko kapelico 1 stanovanje g. kaplana, zatem na pri kupici okrepčilne pijače malinovca, na ogradi, zaokrožijo par narodnih domačih. Nas ostale je pa brzec lous odpelao vsakoga v svoj kraj domo. Vsem pa ostane te den neizbrisno v spomini.
Glavač Stefan, izseljenec.
SPREJEM NOVOMAŠNIKA G. ZELKO ANTONA, SALEZIJANCA NA CANKOVI.
Vršil se je okrog pol 7. zvečer in sicer 8. julija. Novomašnika so pripeljali z vozom z Murske Sobote. Naproti so mu prišli strežniki na kolesih, ki so trdili častni špalir. Do pokopališča so pa prišli belooblečene deklice in šolska mladina in sprejeli novomašnika z navdušenimi živio klici. Zdelo se je, da se ponavlja v vsej resničnosti prizor, ki so ga pred 19-mi stoletji uprizorili nebeškemu Z^eličarju, ko je slovesno korakal v mesto Jeruzalem. Le da so ti živio klici bili bolj iskreni in jih nihče ni spremenil v strašen in poguben klic: „Križaj ga." Pri sprejemu, katerega se je udeležila cela fara, so govorili g. provizor Sofošnik Jakob, g. predsednik občine Vogler Viktor, boter g. Jauk; deklica z Marijine družbe pa poklonila novomešnlku roket In štolo, dar članic Marijine družbe. Sledilo je par deklamaclj, ki so vse lepo
uspele. Nato je novomašnik podelil v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer je bilo nekaj posebnega, kar je močno ganilo vse naàe dobre tarane: šolska mladina je hodila po celi vasi, nosila v rokah lampljončke in navdušeno vzklikala novomašniku. Vzkliki so se mešali s sviranjem Veržejske salezijanske godbe. Ljudje so kar prihajali iz hiš, Občudovali ta nenavaden prizor, si brisali solze, kajti kaj takega še niso nikdar videli. S sladkim občutkom so legli k počitku v pričakovanju velikega dneva, na katerega so se tako dolgo in tako požrtvovalno pripravljali. Pričakovali so ta dan kot svoj dan, syoj veliki dan in imeli so prav. Vasi so tekmovale med seboj, katera bo postavila najlepši slavolok. Ljubezen je premagala vse ovire. Največja ovira je bila to, da je tako malo mladine, da njim je zato bilo skoraj nemogoče kaj lepega pripraviti. Toda ljubezen je iznajdliva: žrtvovale so pridna dekleta dneve in noči, pozabila celo na jesti in pridno pletle. Priskočile so jim na pomoč vrle matere, ki so se pri tem delu spomnile mladih let, ki so se sedaj nekako vrnile. Z združenimi močmi se je dalo veliko narediti, vsaka vas se je postavila. Vsak slavolok je bil celota zase, mala zaokrožena umetnina. In vsak bi zaslužil, da bi ga spoznalo širše občinstvo in občudovalo cvet umetnosti, ki vlada v tem delu prekmurskega naroda. Vsa čast našim Cankovskim dekletom in fantom, da so postavili take slavoloke, da so jih drugi samo občudovali, a jih ne bodo znali posnemati. Ti slavoloki so dokaz njihove sloge, njihovega požrtvovalnega dela. Kakor so se fantje in dekleta potrudila pri slavolokih, so se vsi drugi potrudili vsak po svojih močeh, da je nova meša bila praznik za vse, praznik cele fare, ki se je veselila, da je gospod izbral domačina za duhovnika, postavil na svetilnik, da bo svetil s svojim življenjom in vzgledom in kazal pot v nebo.
REŠITEV VGANK.
Vganka od meseca augusta se je glasila : Ka pomeni, naj Kristui zakralfije 1) v naši srcaj i 2) po čelom sveti?
Rešitev: 1) Kristuš te zakraltije v naših srcaj, če smo pripravleni raj mreti, kak smrten greh včiniti. V šterom srci je smrten greh, z tistoga je Kristuš pregnani i v njem kralüje šatan. 2) Kristuš te zakralüje po čelom sveti, gda vse države sprejmejo katoličansko vero i njej dajo popolno prostost.
Rešila sta dva, Hozjan Jožef z D. Bistrice i Glavač Štefan z Bfi-kovnlce hš. 14. p. Dobrovnik. Najlepše je rešo Glavač, zato obečano knigo on dobi, Hozjan pa nekši driigi dar.
NOVE VOANKE.
Meseca oktobra je god sv. Male Jezušekove Trezike.
1)	Štere so bile njene najlepše jakosti?
2)	Ka je včinila za duhovnike?
Vgoniti se mora do konca meseca. Ki najlepše vgoni, dobi ktligo od živlenja te ifibke svetnice.
Marijin List je naraseo meseca augusta za komadov : 2 y Fran* ciji, 3 v Nemčiji, 1 v Ljubljani, skiipno za 6 komadov. Odpadnola sta 2 komada, 1 v Franciji, 1 v Renkovcih. Čisti narastek 4 komadi. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, nje* gove liste i je razširita. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
KARTUZIJANSKI SAMOSTAN Pleterje v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejema brate Iajike med 20. in 35. letom. Prednost imajo rokodelci in poljedelci. Za izobrazbo zadostuje osn. iola.
Podrobnejša navodila daje : Kartuzija Pleterje, p. Št. Jernej, Dravska.