foSfafmi ofaSaaa ▼ gofovlfll. Leto X, 6«. 267 Liublfana, četrtek 14 novembra 1929 Cena 2 Din ___ __ feiLTi 3122. 9123, HH 3U5 ta >136. ■artbort Aleksandrova Mtl U. Tekakor zelo čudnem nastopu italijanskega oficirja in diplomata. Ta gospod je rabil v prestolici Jugoslavije o naši državi take besede, da bi jih odklonil vsak naš voznik, dasi vozniki po vsem svetu ne veljajo baš za izbirčne v svojih izrazih. Fašističnim listom pa se zdi to v redu in tudi sami kar tekmujejo med seboj, kdo bo našel, ko razpravlja o Jugoslaviji, ostrejše besede. Zlasti slabo odrežemo pri tem novinarji in politiki, ki nas primerja s tatinskimi služkinjami in postopači, pa še vse mogoče. Kako potrpežljivi, dostojni in ka-valirski so v primeri s to podivjanostjo jugoslovenski listi v odbijanju italijanskih napadov in klevet. Za očuvanje evropskega miru je v prvi vrsti potrebno, da so odnošaji med državami korektni in po možnosti prijateljski. Časopisje igra pri tem eno glavnih vlog; napadi tiska ene države na drugo gotovo v nobenem primeru ne moreio služiti interesom miru. Vse to je pač znano tudi italijanskemu tisku. Ker kljub temu nastopa ravno narobe, je gotovo utemeljen sum. da mu ni do miru in ne do dobrih sosedskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Ako bi si italijansko časopisje želelo miru in izboljšanja medsebojnih odnošajev. bi moralo pač kazati drugačno lice napram naši državi. To je tudi že skoro soglasna sodba velikega inozemskega tiska, ki je že ponovno pribil, da gre italijanska časopisna kampanja za poslabšanjem italijansko - jugoslovenskih odnošajev. Zato si tudi lahiko razlagamo, zakaj posvečajo na primer nemški listi toliko pažnjo vestem o italijanskih pripravah proti Jugoslaviji in o usodni Italijanski politiki v Albaniji. Bokarui io na Madžarskem. Nasprotno pa jugoslovenskemu tisku ne more nihče očitati, da ne stori vsega za pomirjenie duhov ali da celo ovira možnosti sporazuma in zbližanja z Italijo. Ni naša krivda, če postopajo italijanski listi drugače, pribiti pa je treba, da njihove metode ne vodijo k utrditvi miru in ne k izboljšanju naših medsebojnih odnošajev. Da, čim bolj spoznava Evropa, od kod preti nevarnost, tem bolj škodljivo je fašistično pisanje tudi za same italijanske interese. V Beogradu je zbrano lepo števSo Odličnih inozemskih novinarjev. Resni ljudje so to, ki jim je gotovo na srcu v prvi vrsti ohranitev in utrditev evropskega miru in ko so se na lastne oči lahko prepričati, kako iz trte izviti so očitki italijanskih listov. Veliko korist mirnemu razvoju Evrope in interesom svojih držav bi storili, ako bi osnovah kak klub ali našli kak drug način za delovanje na izboljšanju odnošajev med tiskom posameznih držav in na preprečevanju tako nedostojnega pisanja, kakršno najdemo v fašističnih listih. Medsebojni osebni stiki novinarjev bi brez dvoma mnogo pripomogli k dosegi tega Jepega in koristnega cilja. Opmtttret I tnttflMi«, Preternor« m 64 Teleta« »L 3122, 1123, 1124. »123. >124 •ddelek; Uuhjjam. Predeno« ofica 4 Teletoo fit 2492. Podružnica Maribori Motejaton temt it 13 Teteke it «55 PodrtrSnka Celje> Koceoova afica *L 1 Teletoe fe 190 Rafinai pri po it 6ek cvvcdtfi. Ljubljana tt 11-842, Praha &sk> 78.180; WU» Hr 105241 Uspešno zakonodajno delo sedanje vlade Po sprejemu verskih in nekaterih gospodarskih zakonov pride na vrsto splošni državljanski zakonik Beograd, 13. novembra, č. Po uve-ljavljenju zakona o srbski pravoslavni cerkvi, ki je v splošnem zadovoljil pravoslavne cerkvene kroge, se v ministrstvu pravde živahno dela na tem, da se čim bolje in čim hitreje urede odnošaji države tudi do ostalih priznanih veroizpovedi, kakor tudi odnošaji med posameznimi konfesijami. V vladnih krogih povdarjajo. da hoče vlada pri urejevanju teh odnošajev postopati nailiberal-neje z željo, da bi se omogočil neoviran razvoj vsem priznanim konfesijam in razen tega uredile gmotne razmere duhovščine, zlasti katoliške, ki se v mnogih krajih nahaja v precej težkem položaju. Razen urejevanja teh vprašanj se v ministrstvu pravde dela na tem, da bi se v kratkem uveljavil tudi zakon o ureditvi zemljiških knjig. To je zlasti važno za kraje bivše Srbije. Južne Srbije in Črne gore kjer doslej niso obstojale zemljiške knjige in kjer se sedaj vrši katastersko merjenje. Merjenie je izvršeno že v štirih srezih. v katerih se bodo v njih še letos uvedle zemljiške kniige. Nadalje dela vlada na uveljavljenju izvršilnega (eksetkucijskega) zakona in zakona o izvensodnem postopku. Oba zakona bosta gotova do konca tega leta. Preostajata nato še dva važna zaka na. splošni državljanski zakonik in trgovski zakon. Ker sta te dva zakona zelo važna, bosta njuna elaborata, kakor hiitro bosta gotova -- in to bo v po-četku januarja ali februarja — izročena javnosti in pristojnim forom v razpravo. Z uveljavljenjem teh zakonov bo dovršena doba velikega zakonodajnega dela sedanje vlade, ki si je kot svojo prvo nalogo postavila unifikacijo zako-nodajstva. da bi tako čim bolje služilo unifikaciji narodne duše in konsolidaciji države. Novi zakon o poštah Beograd, 13. nov AA Po naredbi mini« stra javnih del inž Savkoviča je bil v mi« nistrstvu javnih del sestavljen načrt zakona o pošti, telegrafu m telelonu, ki bo predložen vsem ministrom Čim ga bodo ministri pregledali, se predloži načrt s končno redakcijo predsedniku ministrskega sveta v uzakonitev S tem bo izenačeno poštno zakonodajstvo v vsej kraljevini^ in bo vsa poštna, telegrafska in brezžična služba v naši kraljevini postavljena na nove, enotne osnove. Polemika o srcu in možganih St jepana Radica „Dom" o najdbi v blagajni konkurzne mase - Odgovor konkurznega upravitelja - Svojevrsten dokument Zagreb, 13. novembra n. »Dom« poroča o najdbi srca in možganov Stje-pana Radiča v blagajni Hrvatske se-Ijačke zadružne banke in pravi, da so bili ti posmrtni ostanki Stjepana Radiča zato shranjeni v blagajni, ker so nameravali te relikvije namestiti na primernem kraju v slavnostni dvorani Seljačkega doma. Ker pa dvorana še ni bila ureiena po zadnjem požaru zaradi pomanjkanja denarja za njeno ureditev, so bile relikvije začasno shranjene v blagajni banke. »Dom« obenem napada konkurznega upravitelja dr. Radoševiča, češ, da je namenoma spravil v javnost zadevo s srcem in možgani Stjepana Radiča. Na ta napad odgovarja dr. Radoševič v nocojšnjih listih s člankom, v katerem pravi med drugim: »Jaz nisem tega storil zaradi senzacije in pohujšanja in nisem vedel, da je g. Josip Predavec, kakor piše »Dom«, važnejši in odločilnejši za posmrtne ostanke Stjepana Radiča, ka- kor sama gospa Marija Radičeva. Nisem vedel, da moram to javiti g. Josipu Predavcu, kakor trdi »Doon«. V ostalem sem o tem obvestil tudi dr. Stjepana Košutiča kot sorodnika pokojnega Stjepana Radiča in ga prosil, naj se ostanki odnesejo. Razen tega je g. Josip Predavec v Dugem Selu in ne v Zagrebu.« Dr. Radoševič objavlja dalje potrdilo, ki miu ga je izdal dr. Maček in ki se glasi: »S tem vam jaz podpisani dr. Vladimir Maček kot konkurznemu upravitelju hrvatske seljačke zadružne banke d. d. v Zagrebu potrjujem, da ste mi iz spodnjega predala črne blagajne izročili kovčeg z zadnjimi ostanki pokojnega Stjepana Radiča, to je z njegovimi možgani in srcem, ter vam s tem osebno jamčim, da se v tem kočvegu ne nahajajo nobene druge stvari. Potrjujem tudi sprejem kraljevega venca. Zagreb, 11. novembra 1929. S spoštovanjem dr. Vladimir Maček.« Redukcija treh ministrstev v Rumuniji Maniujeva vlada je predložila regentskemu svetu dekret o redukciji ministrstev za javna dela, za delo in vere Bukarešta, 13. novembra g. Regent-skemu svetu je bil danes predložen dekret o redukciji treh ministrstev. Ministrstvo za javna dela se bo združilo z ministrstvom za promet ministrstvo za delo z ministrstvom za narodno zdravje in z ministrstvom za socialno skrbstvo; prosvetno ministrstvo pa z ministrstvom za vere. Minister ver Avrel Vlad in minister za narodno zdravje Severdan bosta dne 15. novembra podala ostavko. Ta dan bodo združena ministrstva prevzela svoje agende. Obenem je bilo regentskemti svetu predloženo besedilo kraljevske poslanice ,ki vsebuje bilanco delovanja Ma-niujeve vlade in ugotavlja, da sta stabilizacija rumunske valute in ravnovesje proračuna zagotovljena. Dalje vsebuje poslanica več zakonskih predlogov, ki jih bo moral rešiti parlament v prihodnjem zasedanju. Bukarešta, 13. novembra g. Pod predsedstvom člana regentskega sveta patriarha Mirona Christea se prične prihodnji ponedeljek nacionalni cerkveni kongres. Za tem se bo vršilo jesensko zasedanje svetega sinoda. Tudi Rumunjia obsoja fašistično gonjo Bukareški listi ostro zavračajo Malo antanto hi Jugoslavijo — Bukarešta, 13. novembra. M. Rumunski tisk ee v zadnjem času obširno bavi z italijansko politiko proti Mali antanti. Zlasti »Lupta« ostro protestira proti pisavi >Po-pola d' Italia« glede knference o vzhodnih reparacijah. »Lupta« trdi, da se g. Mu9soli-ni s evojo politiko vedno bolj odstranjuje od nekdanjih italijanskih soborcev in se vedno bolj približuje prejšnjim sovražnikom Italije. Na vsakem koraku se 6liši žvenket italijanskega orožja. Postopanje Italije, ki je v reparacijskem vprašanju odkrito na strani Madžarske proti interesom Male an-tante, je naravnost izzivalno. G. Muesolini bo s svojo politiko prisilil Malo antanto, da bo končno morala urediti svoje odnošaje z Rimom. »Independance Roumaine« naglasa, da igra Mussolini dvolično vlogo, ki lahko rodi tudi težke posledice. Italija z vsemi sredstvi podpira madžarsko revizijonistično Še en prispevek k uvodniku.. Beograd, 13. novembra, p. Nocošnja »Politika« beleži komentare italijanskega tiska o incidentu italijanskega zrakoplov-nega atašeja v Beogradu ter navaja med drugim tudi komentar »Giornale d' Italia«, ki piše. da gre za premišljen napad, ki da ga je organizirala Orjuna « •• napade fašističnega tiska na Riim naj pokaže svojo barvo politiko. Rumunija je pri tem neposredno zainteresirana in zato se mora končno vprašati, zakaj hoče Italija revizijo mirovnih pogodb. Staro prijateljstvo, ki je obstojalo med Italijo in Rumunijo že od nekdaj, se je že zelo ohladilo, odkar podpira Italija Rumuniji sovražno revanžno politiko Ma- dždi^kBi Bukarešta, 13. novembra. AA. Pisanje lista »Popolo d'Italia« proti Mali antanti in za znižanje madžarskih reparacij je vzbudilo v Rumuniji veliko ogorčenje proti Italiji. Današnji »Čuventul« ugotavlja da vodi Mussolini odkrito politiko proti Mali antanti, ki je v prvi vrsti orodje miru in reda v Evropi. »Lupta«, ki je snoči objavila proti Italiji naperjen članek »Fašistična Italija in nova Rumunija«, protestira nocoj proti Mus-solinijevi politiki, o kateri trdi, da hoče za vsako ceno izzvati Jugoslavijo in da išče načina, kako bi razgnala Malo antanto. Na tako politiko, dostavlja list. je treba reagirati. Mi želimo vedeti, ali imamo v Rimu iskrene prijatelje ali ne. Enako stališče do Mussolinijeve politike zavzema tudi organ liberalne stranke >Vitorul«. Letalska zveza Reka—Zader R!m, 13. novembra. AA. 16. i. m. bo uvedena zračna tmija med Reko hi Zadrom, ki ima namen poječiti evesse med itefojo » Zadiroe» Nova napetost med Parizom in Rimom Ozadje pristanka Italije na odpravo podmornic kot pomorskega orožja - Francija odklanja številčno pariteto med nieno in italijansko vojno mornarico Pariz, 13. novembra, d Kljub napovedim italijanskih listov, da bo v kratkem posetil Rim in predsednika Mussolinija predsednik francoske vlade Tardieu ter ob tej priliki uredi! različna viseča vprašanja med Italijo in Francijo, je politična napetost med obema državama mnogo večja, kakor izgleda na prvi pogled. Po haški konferenc so sicer govorila različna znamenja za to. da bo nastopila doba tesnejšega sodelovanja med tema dvema državama, posebno spričo bližajoče se mednarodne pomorske razorožitvene konference v Londonu, na kateri bosta imeli tako Italija. kakor Francija precej slione interese. Sedaj pa je nastopila ravno zaradi te konference med Rimom in Parizom precejšnja napetost ki sloni na stari ri-valiteti za premoč v Sredozemskem morju. Zanimivo pa je v tem slučaju to. da so pričeli opozarjati to pot na dvolično italijansko politiko francoski desničarski listi, ki so doslej že nekaj let sem priporočali čim tesnejše zbližanje med Italijo in Francijo, makar za ceno večjih žrtev v pogledu kolonijalnih koncesij Italiji. Ti listi danes očitajo italijanski vladi, da je za hrbtom Francije izdala skupne interese na Sredozemskem morju s tem. da je pristala na odpravo podmornic, kliub temu da je še pred štirinajstimi dnevi zagotovila Parizu, da ne bo nikdar pristala na odoravo podmornic ter celo predlagala načrt za skuoen nastrm v Londonu. Za protl-uslugo pa je dobila Italija, kot je dozna-lo francosko časonisie. pristanek Anglije in Zedinjenih držav, da sme zgraditi še toliko novih vojnih ladij, da bo številčna moč njene mornarice popolnoma odgovarjala moči francoske mornarice. Francija je že leta 1922. pokazala v tem vprašanju največjo popustljivost, ko je pristal Briand na pariteto z Italijo v številu velikih voin'h ladij, toda s pristankom, da lahko zgradi Francija večje število lahkih vojnih križark. ker mora računati v slučaiu vojne na dvo-frontno pomorsko defenzivo. Francoski tisk poziva Tardieuievo vlado, da ne popusti v tem vprašanju niti za las in da nai za vsako ceno prepreči izvedbo paritete med francosko in italijansko voino mornarico, ki bi značila oškodovanie naivitalneiših interesov Francije. Znani ziinarn>no1iticni urednik »Echo de Parisa«. Pertinax opozarja v daljšem uvodniku italijansko vlado, nai bo globoko uveriena o tem. da ne bo na nieno zahtevo pristala Franciia nod nobenim Doeoi°m in izjavlja končno brez rezerve, da bo nastal zaradi tega vprašanja, če ne bo Rim ponnstfl. snor. ki bo zanetil naj. onasneiši konflikt z nepredvideno daie. kosežnimi posledicami za obe državL Sredozemski Locarno L-ondon. 13. novembra, s. Kakor poroča ženevski poročevalec delavskega lista »Dai-lv Herald«, so razširjene govorice, da bo generalni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond pri svojem bivanju v Londonu predložil državnemu tajniku Hendersonu načrt o sredozemskem Locarnu. Velika Britanija bi po tem načrtu s svojim brodovjem pomagala Franciji v slučaiu napada od strani Italije, Italiji pa v slučaju francoskega napada. Proračunska razprava v francoski zbornici Ponovna lepa zaupnica Tardieujevi vladi - Pogajanja za določitev dne sklicanja II. haaske reparacij sks konference Pariz, 13. novembra, s. Poslanska zbornica je danes dopoldne pričela z razpravo o praračunu finančnega ministrstva. Pri razpravi o členu 1. je prišlo do ostre razprave glede usode lastnikov rent, ki so bili po stabilizacij oškodovani. Več poslancev raznih strank se je zavzelo za to. naj vlada nekaj stori za te lastnike rent. Finančni minister Cheron je izjavil, da ne more obljubiti ničesar, kar bi šlo preko ukrepov, ki so bili najavljeni v vladni izjavi. Socialistični poslanec Chastanet te nato prelagal, naj se člen 1. proračuna vrne odboru v ponovni pregled. Ministrski predsednik Tardieu se je izrekel proti temu ter je stavil vprašaje zaupanja. Zbornica je nato s 317 proti 257 glasovom odklonila predlog poslanca Chastaneta. Pariz, 13. novembra. AA. Minister zunanjih poslov Briand je izjavil, da zaenkrat še ni končnoveljavno določen dan sestanka druge konference v Haagu. Predsednik vlade Tardieu ie imel o tem vprašanju sestanek z guvei- nerjem francoske narodne banke in z drugimi francoskimi delegati v Baden-Badenu. V dobro poučenih finančnih krogih se smatra, da bo konferenca komisije v Baden-Badenu končala svode delo v soboto. Pariz, 13. novembra. AA. »Matfn« Doroča. da je načeloma določeno, da bo II. haaška konferenca sklicana 7. decembra. List pristavlja, da izhaja \z zadnjega sestanka med francoskim ministrom zunanjih zadev Briardom 'n nemškim poslanikom v Parizu v. H3-schom. da med Francijo in Nemčijo zaradi iznraznitve PoTenia ne bo o riši o do nikakega nesporazuma. Francoske oblasti so mnenja, da bo mogoče izprazniti v teku prvih 6 mesecev prihodnjega leta tudi tretto porenrsko cono. Pariz. 13. novembra, s. Francosko zunanje ministrstvo dementira vest »Matina«. da bo druga haaška konferenca sklicana za 7. december. Kakor Poročalo popoldanski Tisti, še ni rndla odločitev glede datuma sklicanja konference. Zbližanje meči baltiškimi državami Baltiške države pripravljajo načrte za oodois skirane trgovinske pogodbe — II. baltiška gospodarska konferenca Riga. 13. novembra, d. Po izločitvi Vol-demarasa iz litvanske politike ie opažati med baltiškimi državami gibanje, ki stremi za tem, da se te države *med seboj kar najbolj zveže:o z raznimi gospodarskimi in političnimi pogodbami. Tako je imel leton-ski zunanji minister Balodis daljši govoi o zunanjepolitičnem programu letonske vlade, v katerem ie podčrtal stremljenje Letonske za kar na:bolj prijateljskimi zvezami s sovjetsko Rusijo in sosednima državama, Estonsko in Litvo. Letonska vlada bo storila vse, da se še poglobi politična zveza z Estonsko in kar najbolj izboljšajo prijateljski odnošaji z Litvo. Kovno, 13. novembra, d. Tubelisova vlada poskuša kUub oviram s strani pristašev bivšega predsednika Voldemarasa ubirati kar najbolj pomirjevalno politiko med baltskimi državami. V ta namen bo predlagal Iitvanski zui.an'i minister Zaunius Estonski in Letonski več osnutkov za podpis skupnih trgovinskih pogodb. Onažati pa je v Litvi tudi naraščajoči vpliv Švedske. ki ie pričela zadnie čase nalagati švedski kapital v litvansko industrijo te» dovolila znatne kredite za nabavo poljedelskih strojev. 7. decembra bo otvoriena v Revalu II. baltiška gospodarska konferenca, na kateri bodo proučevali različne predloge za tesnejše sodelovanje med baltiškimi drža- vami. Poljska se te konference ne bo udeležila radi zahteve Litve, nai Poljska nai-preje uredi razmerje z nio in šele nato prične sodelovati v gospodarski politiki baltiških držav. Katmas, 13. moiveimlbira. AA. Ker Je b5J nevi zakon o fcvofrtivii predsednika republike sprejet, bodo voKtrve predsednika tebvan&ke reiptiiblike mo-seca marca 1930. Puliski obsojenci v kaznilnicah Putj, 13. nov. r. Včeraj popoldne z vla« kom ob 16 45 sta bila pod močno eskorto prepeljana iz puljskrh zaporov v jetnišmico na 30 let ječe obsojena tovariša justifici-ranega Vladimira Gortana Vitomir Gortan in Dušan Ladovac. Vitomir Gortan je bil prepeljan v kaznilnico v Portolongo, Dušan Ladavac pa v Volterro. Druga dva tovariša Vladimira Gortana bosta prepelja* na v kaznilnice, vsak v drugo, še le čez par dni. Prevoz se je izvršil v strogi taj» nosti ter v tv^rbnem vagonu, ki ga je zasedel cel oddtelek katabinjerjev in miličnikov. 22. decembra — TTu^enbergov plebiscit Berlin. 13. novembra s. Kskcr poroča »Vos sisehe Zen-taHtg« je vIa eoivessa iiirdske®a glasovanja. Podban Pirkmajer o organizaciji banske uprave Madžari postajajo miroljuben narod Beograjsko »Vreme* objavlja v svoji anketi o novi upravni ureditvi Jugoslavije interosanten članek podbana Dravske banovine dr. Otmarja Pirkmajerja. ki izvaja med drugim: Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevina od 4. oktobra t L, uredba o likvidaciji sreskrn in oblastnih samouprav od 23. oktobra 1. 1929 in zakon o banski upravi s svojimi organizatornimi določbami zaključujejo eno izmed najznačilnejših faz v razvoju naše notranje državne ureditve. To fazo moremo danes oceniti kot celoto, čeprav še manjka ena ali druga podrobnost, da se reši v kasnejšem času. Upravni praktiki vidimo v zakona od 3. oktobra vzakon:eno načelo upravne dekor,ccntracije. kakor tudi enotirne uprave m se iskreno veselimo odločne kretnje, o kateri ne moremo dvomiti, da bo prinesla popolno konsolidacijo, miren in normalen daljni razvoj, kakor tudi širok napredek ▼ naši državi. V zakonu o banski upravi smo dobili vse, kar je potrebno za praktično uresničenje najvišje lokalne upravne oblasti. Organizacij banske uprave re izvedena po birokratskem sistemu, kolegijalno reševanje po pravilu ne obstoji. Načelniške konference kot birokratske ustanove imajo korrzultativni značaj. Banski svet je posvetovalna korporaciia. Ban po zakonu ni dolžan, da ga konzultira. Pravilnik bo vsekakor predpisal sodelovanje sveta pri sestavljanja banovinskega proračuna, pr| uveljavljanju važnih uredb in pravilnikov, morda tudi pri sklepanju Posoill In večjih odlastitev. Banska uprava predstavlja koncentracijo državnega imperija v enem uradu pod vodstvom enega samega šefa-bana. ki mu je določen zakonski pomožni organ ter namestnik pomočnik bana. Izvrševanje poslov je razdeljeno v manjših organizacijskih enotah po resorni razdelitvi upravnih panog. Kot starejšina urada le ban odgovoren za vse akt« celokupne banske uprave. Banska uprava vrši posle splošne uprave in izvršuje banovinski proračun. Ona tvori enotno celoto in celokupno osobie. ne srlcde na to. ali je postavljeno na račun državnega ali samoupravnega proračuna, tvori en sam aparat, ki skupno opravlja celokupne posle banske uprave. Spričo takega položaja se pojavljajo zanimiva vprašanja: Ali ima banska uprava dvojni delokrog, namreč državni, in banovinski (samostojni) delokrog? Zakon govori n. pr. v čl. 33. o poslih banovinskega proračuna. Ali more c poslih banovinskega delokroga in v čl. 21 o poslih, ki se nanašajo na izvrševanje banovinskega proračuna. Ali more bit! tu govora o lastnem (prirodnem) in o prenesenem delokrogu, kakor n. nr. pri občini? Ali more biti pri banski upravi govora o nekakem samoupravnem delokrogu? Vsa ta vprašanja se nam vsiljujejo, ker smo naučeni, da tako delimo upravne funkcije. Pri banski upravi moramo imeti pred očmi njeno prvotno funkcijo. Ni dvoma, da je banska uprava a priorl čisto državna ustanova, ki ima samo en in sicer državni delokrog. Ban torei ne izvršuje banovinski proračun in ne opravlja takozva-ne banovinske posle kot samoupravni organ ali v lastnem delokrogu: istotako ne moremo govoriti o izvrševanju banovinskih poslov v prenesenem delokrogu. Ban kot najviša splošna upravna (lokalna) oblast opravlja obenem tudi vse posle pri uve-l.iavljenju in izvrševanju banovinskega (lokalnega) proračuna, ne da bi menial s tem svoj značaj kot državni organ. To izhaja iz pravnega položaja sedanjih banovin. Zakon o banski upravi izrečno pravi v 51. 59., da je banovina glede na banovinski delokrog pravna oseba in da jo predstavlja ban. Banovina ima svo!o lastnino, ki jo upravla ban. ima pa tudi svoie gospodarstvo na podlagi proračuna, ki se uveljavlja po odobritvi centralne vlade Glede na navedeno je pravni položaj banovin po sedanjem stanju sličen materilalni ustanovi z določenim lokalno - teritorialnim ciljem. To ne pomeni, da bo to stanje trajno ostalo tako, toda potrjuje nam. da ban ne izvršuje banovinskih poslov v prenešenem delokrogu, temveč, da tvorijo ti posli substrat njegovih primarnih službenih poslov tako, da se oni povsem spajajo s posli splošne uprave. Ni dvoma, da je tako ustvariena možnost, da se banske uprave normalno razvijaj v banovinskem delokrogu, ako se najdejo potrebni finančni viri. Vprašanje finančnih virov je zakon o banski upravi načelno reši' v čl. 61. Razen dohodkov iz imetja in morebitnih drugih virov, tvorro dohodek za banovinski proračun doklade na državne davke, pristojbine, samostojne da.atve in doprinosi v denarju ali v natu-ri. Ako premotrimo ta finančna sredstva, se moramo naimanje navduševati za dfj-klade in sicer tako glede na interes dr-zave, ki nosi na ta način tudi odium za banovino, kakor s stališča banovine, ki bo mosda do svojih doklad priti šele tedai, k0 bodo pokrite teratve države. Pristojbine b; mogle dati banovini stotov dohodek, vendar odhaja danes pretežni del pristojbin kot dohodek v državno blagajno. Od niih bi se mogel odstopiti znaten del banovinam Doprinosi v denarju in naturi tvori o važno sredstvo za graditev in vzdrževanje cest, melioracij in slično Največjo pozornost zasluži vprašanje odstopa oziroma uvedbe samostojnih dajatev za banovinske finančne svrhe. To ima postati glavni vir za banovinski proračun. To vprašanje v sedanji fazi naše upravne reforme še ni rešeno, n;egovo rešitev pa moramo v kratkem pričakovati. Ne more s» Iti samo do pol pota. Če smo ustvarili gospodarsko zaokrožene in tako močne »pravne enote, kaj bi nam v ostalem po- magalo. ako bi nam kot take ne mogle služiti kot osnova na samostojne dajatve v najširšem smislu besede? Finančni sistem, ki ga imaio dobiti banovine, je eden najtežjih problemov v zvezi z našo upravno reorganizacijo, ker more imeti naijačje reperkusiie za ves gospodarski in splošni napredek v banovini. Smatram, da postaja ta problem lažje rešljiv, čim analiziramo izdatke bodočega banovinskega proračuna. Ako mu vzame-mo za merilo proračune dosedaniih oblastnih samouprav, potem moremo iz stari-stičnih podatkov razvideti. da so bili glavni njihovi stroški v izdatkih za ceste, t. j. povprečno okoli 60% od celokupnega proračuna. Mislim, da je s tem naznačena pot za reševanje banovinskih financ. Češkoslovaška ie n. pr. ustanovila po pokra-'inah cestne fonde, v katere se plačujeKi takse za avtomobile in trošarina od bencina. Ako bi dodali v ta fond še doprinos v denarju namesto kuluka. posebne doprinose od avtobusnih podjetij itd., bi se mogla tudi pri nas zbrati sredstva za izvrševanje te najvažnejše banovinske naloge. Kakor sem rekel, se problem banovinskih financ ne more danes smatrati za rešen: svojo solucijo bo našel s posebnim zakonom o samoupravnih financah. Šele tedai bodo ustvareni čvrsti in praktični temelji banske uprave. Vzroki zakasnitev mednarodnih vlakov Beograd, 13. novembra. AA. V poslednjem času prihajajo mnogi mednarodni vlaki v Beograd z velikimi zakasnitvami. Da bi se te zakasnitve ne pripisovale našim železnicam, objavlja minister prometa, da izvirajo zakasnitve večinoma odtod, ker prihajajo zlasti madžarski vlaki preko Kelebije in bolgarski vlaki preko Caribro-da v našo državo z velikimi zamudami, ki se v mnogih primerih zmanjšajo po naših železnincah do Beograda. Te zakasnitve mednarodnih vlakov pa vplivajo na vožnjo naših lokalnih vlakov zaradi tega. ker morajo čakati na zveze ž njimi in v mnogih primerin tudi na križanja, kar povzroča nove zamude naših lokalnih vlakov. Iz vzemši te primere in primere višie sile vozijo vsi paši vlaki popolnoma v redu m pravočasno. Zahvala prometnemu ministru Beograd, 13. novembra. AA. Povodom obsežnih ukrepov v prilog gladkega poteka jesenske izvozne kampanje s strani prometnega ministra in njegovih podreienih organov je predsedništvo Zbornice TOT v Zagrebu poslalo ministru prometa naslednje pismo: »Predsedništvo Zbornice si šteie v čast, da more na osnovi svojih dosedanjih informacij z zadovoljstvom ugotoviti, da je razdelitev in dodel:evan;e vagonov za Jesensko izvozniško sezono na področju te zbornice zadovoljivo in da ustreza gospodarskim potrebam tega področja. Pri tej priliki se zato predsedništvo Zbornice zahvaljuje v prvi vrsti Vam, gospod minister, da ste z obsežnimi ukrepi zajamčili nemoteni razvoj železniškega prometa na progah zagrebške zbornice v letošnji jesenski izvozni sezoni. Obenem izrekamo svoje priznanje strokovnemu delu inž. Petra Senjanoviča, direktorja tukajšnje direkcije državnih železnic.« Obsojeni komunisti Beograd, 13. nov. A A. Danes ob 11.30 je bila v državnem sodišču za zaščito države izrečena razsodba v razpravi proti Andriji Ferbangu in tovarišem, ki so bili obtoženi zaradi komunistične propagande v Zagrebu. Predsednik državnega sodišča dr. Dušan Subotič je prečita! obsodbo, s katero se Andrej Ferbang obsoja na 12 let in 2 meseca robiie, Vilim Horvaj na 15 let in 2 meseca. Mihajlo Vraneš na 12 let in 2 meseca, a Blaž Valjin in Josip Krasa vsak na 5 let robije. Pogreb dr. Papratovica Djakovo. 13. novembra, n. Danes popoldne je bil na svečan način izvršen pogreb umrlega publicista in politika dr. Frana Pa-pratoviča. Pogreba se je udeležilo okoli dva tisoč 06eb iz raznih krajev, predvsem Osije-ka. Krsto je blagoslovil škof Aksamovič. Nova železniška proga Beograd, 13 novembra. AA. Po naredbi ministra prometa je bila imenovana komisija za pregled in prevzem novega dela železniške proge Prokuplje - Pločnik - Kur-šumlija. Kdaj bo železnica izročena v promet. bo naknadno objavljeno. IzPAB Beograd. 13. novembra. AA. Dopoldne je imel izvršni odbor Privilegirane agrarne banke sejo. Predsedoval ji je Bogdan Mar-kovič. a prisotni so bili med drugimi minister pravde dr. Srškič. minister poljedelstva dr. Frangeš. viceguverner Narodne banke Andrej Radovič in predsednik Državne hipotekarne banke dr. Vojin Gjuričič. Razpravljali so o prošnjah za hipotekama posojila in odobrili več takih posojil. Prihodnja seja bo v petek 15. t m. Aretirani pohotneži Kroševac, 13. novembra, p. V Stafcču so včeraj trije vitnifeTs moški posiKli neko 16-Ietmo dekle. Deikle }e še ponoči prijavilo stvar orožnikom. k>i so davi vse ti aretirali im izročili sodišču. Zakon o mestnih poHcšfah uveSfavljen Beograd, 13. novembra, c. Dan®šn.je »S'užbc-»e Novme. objavi;a,ki zafcon o ustanovitvi pre-d-stioftjfctev mestnih policij v mestih izve« sedežev banovin. Borba za sprejem novega madžarskega kazenskega zakonika — Angleška vlada in trianonska pogodba Budimpešta. 13. novembra s. V debati o reformi vojaškega kazenskega zakona v madžarskem parlamentu je madžarski pravosodni minister opozarjal na to, da sta Avstrija in Češkoslovaška že davno sprejeli nove vojaške zakonike. Tudi v Švici. Nemčiji, Franciji in Angliji ie bila v povojnem času izvedena reforma vojaškega kazenskega zakonika. Na Madžarskem, kjer sloni vojaško pravo še na cesarskem patentu iz I. 1865., ie sedaj reforma tem boli potrebna in nujna kakor v drugih državah. Zato ni predložitev novega zakonskega načrta v nobeni zvezi s kakimi boj- nimi pripravami Madžarske. Madžarski narod ie vedno odklanjal vojne cilje ter uporabljal svojo oboroženo moč samo za osi-guranje miru pred nevarnostmi, ki prete Evropi z vzhoda. Madžarski narod ne želi nič drugega, nego živeti v miru. London, 13. novembra s. Na vprašanje nekega člana spodnje zbornice, da li je angleška vlada za revizijo trianonske mirovne pogodbe, je odgovoril državni tajnik za zunanje zadeve Henderson, da angleška vlada nikoli ni razmotrivala o vprašanju revizije te pogodbe. Premoč radikalnega krila v kominterni Bo!ijševžki bodo nadaSjevaK z borbo proti privatni lastnini — Reroganizacija G. P. U. — Imenovanje angleškega podanika za Moskvo Moskva, 13. novembra AA. Prihodnje dni se bo sestal centralni odbor kominter-ne na peto plenarno sejo v Kremlju. Sestanek tega odbora pričakujejo z velikim zanimanjem, ker je znano, da je to prvi organ sovjetske diktature. Govori se, da zaenkrat ne more biti govora o kakem pre-okretu na desno ali popuščanju v razredni borbi v kapitalističnem pravcu, ker so se Izrekli člani tega odbora še za poostritev brezobzirne borbe proti privatni lastnini in proti zastopnikom pomirljivejših krogov v kominterni. Moskva. 13. novembra AA Te dni je bil GPU reorganiziran. Vodstvo GPU je sedai poverjeno Menzmgskemu, prvi njegov namestnik je Jagoda, drugi Mesing. Člani vodstva so: Balik, Svevdokimov, Bokij, Re dens. Prokofijev in Blagomravov, London. 13. novembra AA. o. Angleški kralj je potrdil imenovanje sira Esmonda Razgovori o sestavi čsl. vlade Praga, 13. novembra, h. Pogajanja med strankami za sestavo nove vlade še vedno niso končana. Danes so se oglasili pri ministrskem predsedniku Udržalu zastopniki narodnih socijalistov in čeških socijalnih demokratov. ProgramatiČna pogajanja z zastopniki narodnih socijalistov potekajo ugodno ter se bodo ie tekom tega tedna nadaljevala. Pogajanja s socijalnimi demokrati še niso dovedla do nobenega pozitivnega rezultata, čeprav niso prekinjena. Novi italijanski poslanik v Budimpešti Rim, 13. novembra. AA. Za italijanskega poslanika v Budimpešti je imenovan dosedanji italijanski poslanik v Atenah Mario ArlattL Poslanik Arlatti je star 50 let in se odlikuje z izredno delavnostjo. Svojo karijero je začel v vojni mornarici. Sodeloval je v borbah na Kitajskem in proti Avstriji. L. 1916. je postal pomorski ataše pri poslaništvu v Atenah. Odtod je krenil kot tajnik k poslaništvu v Carigrad. Za njegove posebne zasluge je bil imenovan sa kraljevega pobočnika. V ministrstvu zunanjih poslov je vodil dalj časa vzhodni odsek, nakar je bil imenovan za poslaniškega svetnika. Arabci napadajo Žide Jeruzalem, 13. novembra. AA. Včerajšnji napad Arabcev na zdravnika Techoja, ki so ga napadalci z nožem hudo ranili, je vzbudil vsepovsod veliko vznemirjenje in ogorčenje. Na visokega komisarja prihajajo pisma, naj ukrene še energičnejše ukrepe, da zajamči javno varnost. Kmalu po napadu na zdravnika Techoja je napadlo pet Arabcev na cesti iz Karkura v Heberu židovsko kolonijo, v kateri so neki zakonski dvojici ubili ženo. moža pa hudo ranili. Sovjetski poslanik izginil Atene. 13. novembra g. Veliko pozornost v javnosti je vzbudilo, da je nenadoma izginil sovjetski poslanik Ustinov. ki ie pred dnevi odpotoval iz Aten, ne da bi bil odpoklican ali premeščen. Listi spravljajo to v zvezo s tem. da je iz tresora grškega generalnega štaba izginilo več vojaških dokumentov ter poudarjajo, da je Ustinov imel tudi v italijanskem, angleškem in francoskem poslaništvu svoje agente, ki so tam vohunili v prid sovjetske Rusije, Po tržaškem umoru Trst, 13. nov. č. Komisar kveshire Saliol-la, ki je ustrelil šefa tržaške policije Schil-lacia, je bil že ponovno zaslišan, vendar pa brez uspeha, ker ne daje nobenega odg o* vora. Še vedno se nahaja v polnezavestnem stanju in mrmra le nerazumljive besede, izmed katerih se morejo razumeti samo posamezni zlogi in> ime matere. Umorjeni kvestor bo pokopan z velikimi fašističnimi častmi. < £ Sin Cadorne vojni ataše v Pragi Praga. 13. novembra, h. Traka.&nji vojni ataSe pri «tatiijawskean poslaništvu je bil odpoklican ter premeščen v Washimgton. Na rcjegwo mesto pride sin maršala Caidome. Nemški komunisti podpirajo francoske sodruge Pariz, 13. novembra, s. Komunistična »Humani-te« poroča sama, da je dobila h bertonskih komuni stičnih ter o. sov 30.000 frankov za podipero lis-ta. Ker pa imso nemšiki komunisti nič kaj preveč petičnj je skoro gotovo, da je pravi darovalec Moskva, ki ima r nemškimi komunisti neposredne sveže. Tožba invalida proti bivšemu predsedniku poljske republike Varšava, 13. novembra AA. Po poročilih varšavskih listov je vložil invalid Jožef Ribiczky pri varšavskem okrofiTCvj sodišču tožbo proti bivšemu predsedniku poljske republike Stanislavu Woicziehow-skemu in zahteva 10 milijonov poljskih zlo-tov odškodnine (63.5 milijona Din). Tožilec utemeljuje svojo zahtevo s tem. da je bivši predsednik poljske republike vrgel v letih 1923 do 1926 več ko tisoč proSeni in aktov invalidov v koš. Ribiczkv m-■ " > ra v tožbi zaslišanje najvišjih dr/nvi:;!, dostojanstvenikov. 0\veya za angleškega poslanika v Moskvi, ki govori prav dobro ruski. Moskva, 13. novembra, o. Svet Uudsfcih komisarjev Je odobril državni proračun, kj znaša 11 miljard 390 milijonov zlatih rubiiev. Proračun je za 35 odstotkov večji od lanskega. Proračun bo predložen v odobrenje prihodnjemu zasedanju centra kroja »vršnega odbora. Rusko-kStajske obmejne praske Moskva, 13. novembra, o. Kitajske so ponovno streljate v okrajih Pograiitičneija, Poltov-skaja in okolici Otočinskaae na ruske obmejne straže m mirno prebivalstvo. Več oseb )e bilo ubitih in ranjenih. Končno so ©tvorile roške čete proitioizend ia prisile Kitajce, da so prenehata z obstreljevanjem. Moskva, 13. novembra, e. b Harbma poročajo, da je bilo tamkaa aretiranih 400 sovjeteCdh državljanov. Delna kriza rumunske vlade Bukarešta, 13. nov. p. Minister dela Ra-dugani je podal ostavko, kar je posledica konflikta z notranjim ministrom Vajdom. Notranja situacija zaradi te ostavke zelo poostrila. Pogajanja za rekonstrukcijo vlade so sicer v teku, vendar p« ni izgleda, da bi prišlo med seljaško in nacionalno skupino vlade do sporazuma. Ker prične jutri zasedanje parlamenta, je usoda Ma* niuove vlade zelo nesiguma. Novo razbojnistvo Uzunova Caribrod, 13. nov. p. Sinoči okoii 1930 j« bilo slišati močno streljanje na bolgarskem ozemlju ▼ bližini nase meje. Okrog 20. zvečer je bila kakih 500 m od meje na bolgarskem ozemlju izstreljena m odira ra* keta. Kaj je bilo vzrok tega streljanja, Se ni znano. Beograd, 13. nov. p. »Politika« poroča, da je bilo streljanje na bolgarski meji, ka* kor se naknadno izve, v zvezi z napa dom roparske tolpe Uzunova na železniško postajo v Slivnici. Roparji so napadli postajo, pregnali železniško osobje ter iz ropali postajno blagajno. Odnesti so 85 000 levov. Predno so prihiteli na pomoč orožniki in vojaštvo, so roparji že izginili Sirova polemika med tenoristom in kritiki Varšava, 13. nov. AA. Neki poljski glasbeni kritiki so napadli slavnega pevca J a* na Kiepuro, ki gostuje sedaj v Varšavi, in mu očitali, da poje, čeprav je Poljak, v italijanskem jeziku. Kiepura je nato objavi! v listih intervju ter proglasil varšavske kritike za tolovaje in robijaše. Kritiki so odgovorili s tožbo proti Kie-purL Listi napovedujejo, da bo Kiepura zaradi te žalitve najbrž obsojen po polj* skih zakonih na štiri mesečni zapor. Spor med Kiepuro in njegovimi kritiki je na* pravil veliko senzacijo r Varšavi. Zabranfeno izhajanje treh čeških komunističnih listov Praga, 13. novembra g. Okrožno sodišče Je na podlagi zakona o zaščiti države odobrilo ustavitev izhajanja treh komunističnih listov, med njimi tudi oficijelnega organa stranke »Rude Pravo«. V motivaciji ustavitve se naglaisa, da ni bil osrednji komunistični organ od njegove zadnje ustavitve od 18. avgusta do 6. novembra samo štirikrat zaplenjen. Znižanje obrestne mere v Belgiji Brasell, 13. novembra. AA. Belgijska oarcdrm baaika le »nižala eskomptrno obrestno mero s 5 na 4 « pol odstotka. Ponoven padec tečajev efektov v Newyorku Newyork, 13. novembra, o. Na tukaSrifi bom se >e pojavit nor padec vrednostni pasnirjev. Padanje tečajev »e je ob 12. ari še nadaljevalo. Skoda nastal« nadi padca tečajev presega zopet nekaj ste mflijoooiv dolarjev. Razstava češkoslovaških umetnikov na Norveškem Praga, 13. novembra. Udruženje praških umetnikov bo priredilo razstavi v Oslu in Bergenu. Pokroviteljstvo nad obema razstavama je prevzel norveški minister pro-svete. Uvoz cementa v Grčijo A »ene, 13. novembra. Čeprav ima Grška zelo intenzivno razvito produkcijo cementa, je vendar prisiljena ovažati znatne količine cemeta za svojo lastno potrebo. Glavni njeni dobavitelji so Belgija, Jugoslavija in Rusija. Prav tako uvaža Grška cement tudi iz Italije in Francije, a le neznatne količine. V prvem polletju letošnjega leta je bilo uvoženih 35.435 ton nasproti 23.189 tonam, ki jih je Grška importirala v istem razdobju minulega leta. Znižanje obrestne mere pri Drž. hipotekami banki Beograd. 13. novembra. AA. Na današnji seji Državne hipotekarne banke je bilo sklenjeno, da se obrestna mera eskorupta in lombarda. ki je bila dosedaj 9 %, zniža na 8 %. Na seji je prišla tudi v pretres ustanovitev podružnice Državne hipotekarne banke v Banjaluki. ker so podružnice te bajike že na vseh sedežih banovin, izvzemši Ba-njaluko. Konferenca o rudarskem zakonu Beograd, 13. nov. r. V soboto se prične od ministrstva za šume in rudnike sklica* na konferenca zastopnikov interesentov, to je rudnikov in industrij, o novem rudarskem zakonu, ker se je pokazalo, da je bil dosedanji projekt pravno, gospodarsko in tehnično zgrešen. V imenu Zveze mdustrij-cev v Ljubljani se te konference udeleži njen tajnik dr. Golia. Nov tednik Rnma, IS. novembra Tu je pričel izhajati tednik »Pravo narodno jedinstvo«, ki ga urejuje Dobrica Vesel i novi 6 Petrovič. Vihar nad Francijo Pariz, 13. nov. Nekaj ur po viharju nad Anglijo je pričela pustošiti vihra tudi nad za pa dno Francijo. Vihar je divjal tudi v okolici Pariza. V Lillu se je zrušila hiša ter pokopala pod razvalinami mlado deklico, ki je podlegla poškodbam. Mnogo dre« ves je vihar i zrn val. V bližini Bresta je bi* lo morje zelo raizburkano ter pogrešajo več ribiških ladij. Razporoke na Češkoslovaškem Praga, 13. novembra. Od 1. 1919 do kon* ca 1938 je bilo na Češkoslovaškem 95319 razporok. Od tega odpade na Češko 67.194 razporok, na Moravsko in šlezijo 22.744, ne. Slovaško 5119, a na Pocfkarpatsko Rusijo 862. Zubkova umrla Bonn, 13. novembra. Davi ob 7. je uprla v tukajšnji bolnici sestra bivšega nemške« ga cesarja Viljema, gospa Zubkova, ki se je, kakor znano pred letom poročila z roškim emigrantom Zufckovom, ki ji je zapravil vse premoženje. Pred paT dnervj je v samomorilnem namene izpila strup in je danes v bolnici umrla. Požar v bolgarskem premogovniku Sofija, 13. novembra, p. Snoči je nastal požar v premogovniku pri Novem Zagorju. Požar je uničil skoro vse instalacije ter eo ga le z največjim naporom lokalizirali. škoda maša na milijone. Lov za morilcem Metz, 13. novembra. Poljski delavec D»-skoweki je ubil z revolverjem delovodjo Vesqua v tvornici »Saint Jacques< v Nilvan-gu. Morilec je bežal in se skril med neke ruševine. Ko so ga dohiteli orožniki, je oddal okoli 50 strelov proti zasledovalcem, cd katerih je bilo več ranjenih Končno se je orožnikom po hudi borbi posrečilo vkleniti morilca. Nezgoda francoskega letala Marseille, 13. novembra. Tukajšnji pa* niki so prejeli poziv, naj odidejo na pomoS francoekemu potniškemu letalu, ki se nahaja v veliki nevarnosti v bližini Sardinije, Rim, 13. novembra AA. Iz Civitta Veo eh'ie poročajo, da je neka ladja rešila posadko in privlekla francoski hidroavijon » varno pristanišče. Letalo je padlo med poletom iz Mareeilla v Tunis v morje zaradi defekta v motorju. Samomor berlinskega odvetnl-ka-defrairvdanta Carigrad, 13. novembra. Berlinski od vetnik in notar Aron, ki ga zasleduje policija zaradi poneverbe dveh milijonom mark, se je skupno z ženo zastrupil. Eksplozija kotlov na francoski torpedovki Toulon, 13. novembra. Na francoski ton pedovki »Trombe« so eksplodirali parni kotli. Tri osebe so bile ubite, več pa r*r njenih. Hmeljski trg Žatec. 13. novembra h. Promet 130 me-terskih stotov, tendenca mirna, cene 475 do 725. Niirnberg, 13. novembra h. Velfko padanje cen je povzročilo med bavarskimi hmeljarji veliko paniko. Organizacije hmeljarjev sklicujejo javna protestna zborovanja, na katerih zahtevajo zakonito varstvo ter potrebne korake od strani bavarske in tudi državne vlade. Med glavnimi zahtevami hmeljarjev je ureditev vprašanja javnih skladišč in vprašanje zaščitne carine proti uvozu tujega, zlasti jugoslovenskega hmelja. Operetna premijera »Beneška noč« Sinoči smo imeli premijeno Strauss-Komsrri-dove komične oiperete »Beneška noč«, pri kater* so pod taktirko g. Neffata in v režiji g. Pov-heta sodelovali gge. Polilčeva, Bala-tkoiva. Stanova v glaivnih ženskih, in gg. Oostič. Povhe, Dre-novec. Pečelk v moških vlogah, pole« teh pa še gS.Simcmčič. Je brkat, zbor. balet itd. Straussovo glasbo je Ko-rngold. pusth-ši ji ves ljubezniva čar, iirostTncmeiiita.lno zelo srečno retušiTal, Mari-sebka pa je prvotni teksit Zella in uenee^a temeljito predelal, das-i je vso galantno, deka-me-ronsko histerijo pustil tako. kot je b:Ja. Opereta je v tej obli ki zelo prikupno delo tako v glasbe« nem oai.ru, koit v svoji slikovitosti in eJeuantmš uglajenosti svoje dobe. pri predstavi so se o<3-IrkovaJi zlasti g. Oostič. kot simpatičen igralec in pevec. ga. PoJfčeva kot živa. initrig^ntna Anina. g. D-enovec kot zares izvrsten igralec, g. Peček. ki bi brez neutemeljenega iitaJiiansk©-slovenskega žargona in nekaij pr jsilijen'i}i katem-burje-v morda še bo*! ugajaj, ga. Balatkova kot neprenosljiva in duhovita šaiijivika. prava igralska kri. ter g. Povhe. ko< sijajno maskiran senator v družbi z istotatelma Simomčičem in Rusom. Predstava ie žela mm-ogo prtenamija in bo sigurno ostala »Beneška »talno na našem odra. Vač o vpršzoritvi ob priliki. —ž. Kraji in Jubilej dela Tržiška bombaževa predilnica ln tkalnica Je že častitljivo podjetje po svoji starosti. Pred vojsko je bilo prav težko, da bi prišel kdo izmed domačih delavcev v predilnici do boljšega in veljavnejšega položaja in to zaradi tega, ker večina slovenskih delavcev ni imela višje izobrazbe, čeprav ni po svojih prirodnih darovih zaostajala za tujci. Smetana slovenskega delavstva se je navadno razšla po svetu, kjer jo je tujina prej ali slej pogoltnila. Če pa je kdo kljub vsem težkočam prišel v podjetjih, ki so črpala svjjja bogastva iz naših tal. na vodilno mesto, se je moral gotovo odlikovati po svoji delavnosti in marljivosti, poštenosti in zanesljivosti Med stotinami tržiških delavcev imamo več takih izrednih ljudi, ki so prišli zgodaj na svoia mesta in delali našemu slovenskemu imenu vsikdar in povsod čast Nestor vseh tržiških mojstrov je gotovo gosp. Jurij Švajger, doma na Vranskem. V tgii-ško predilnico je vstopil kot preprost delavec že 1. 1886 in je dosegel čast predilni-škega mojstra. Štiriinštirideseto leto teče. odkar hodi redno brez vsake zamude po štirikrat dnevno v tovarno in iz tovarne. Jubilant je oče profesorja glasbe v Mariboru g. Viktorja Švajgerja. Za njim je skoro prišel v tovarno Jurij Sitar, ki je prav-tako dosegel mojstersko čast in hodi 39 let redno na delo. Štacin Ivan ie po službenih letih komaj eno leto mlajši, po številu otrok pa presega Sitarja. V tovarno je vstopil 1891. Četrti v tej odlični družbi je g. Lenart Ignac, ki je prišel v tovarno 1. 1893. in ki sedaj, oskrbuje kot mojster obrat v oddelku za navijanje preje. Peti od jubilantov služi tržiški predilnici od leta 1896. in ima pod seboj vso čistilnico. Kot vnet pevec je bil v svojih mlajših letih med pevci vedno na mestu. Najmlajši po službenih letih v predilnici, toda največji po plodonosnih uspehih svojega dela oa je g. Hinko Snoj, posestnik in podžupan tržiške-ga mesta, ki je s svojim bogatim strokovnim znanjem kot ključavničar po poklicu dosegel izredno čast vrhovnega delovodje predilniških naprav. Večkrat smo že povedali, da praznujejo Imenovani jubilej, vse do sedaj pa nismo povedali kakšnega. Ta jubilej ni toliko službenega značaja, kakor zasebnega. Vseh pet imenovanih mojstrov je že davno pred vojsko poseglo aktivno v delo tržiškega delovodskega društva, kjer so se vsikdaT in možato postavili za pravice slovenskega dela tega društva, ki ni bilo Slovencem dosti ali pa prav nič naklonjeno. Toda s svojim lepim in zmernim nastopom so si znali pridobiti v društvu vplivna mesta v odboru, da celo do predsednika se ie povzpel g. Snoj. In od tedaj, kar deluje navedena šestorica v delovodskem društvu, k Poteklo ravno 25 let. . To je torej jubilej častite družbe mojstrske. Sami zase pa praznujejo še drug omembe vreden 'ubilei, ki ga ne srečujemo tako_ pogosto, namreč izieden primer tovarištva- 25 let obhajajo naši jubilanti svoje eodove skupno in v polni vzajemnosti. Odkar iih je delo združilo v borbi za svoj in svojih sotrpinov položaj, iih ni mogla nobena in še tako velika neorilika razdru-žiti. postali so si več kot bratie. postali so si stebri pravega in naiclobljega prijateljstva. Vsi, ki Poznajo naše jubilante, se u srca radi pridružijo naši iskreni želji: Na mn-oga leta, vrli mojstri našega časa! Pri revmatizmu v elavi, ledjih, plečih, Sivčnh bolečinah, v kolkih, usedu (He-jrenschims) se u-porabllia naravna »Franz Josef-ova voda« z velikim pridom pri vsaikdarvem izipiranijiii prebavnega kanala. Univerzitetne klinike iapri-čuietio, da je »Franz Josefova voda« sotsebno v sredmrh lefih im starostni dobi, iizboroo cfatTmo sredfatvo za želodec im oreva. »Franz Josefova voda se dobi v vseh lekarnah. drogeriiah in špecerijskih tr-SfoivTrah. Župan ustreljen skozi okno V Mojkovcu v Črni gori je bil na zagoneten način ustreljen župan Miro Miljevič. Vrnil se je bil proti večeru iz Bistrice, kjer je imel opravila pri gozdnem podjetju »Ourmitor«, in se podal v gostilno Bože Tomoviča. kier je našel večjo družbo. Vse-del se je v oližino okna. Ni trajalo dolgo, ko je od zunaj zagrmel strel — in Miljevič se je zgrudil s stola mrtev na tla. Med gosti je nastala panika, ki se je povečala tem bolj, ko je v gostilno prihitela Miljevičeva žena in vsa razburjena naperila samokres proti gostilničarju z vzklikom: »Ali si ga ti ubil,« — Gostilničar je še pravočasno prijel za samokres in odklonil strel, nakar so orožniki in gostje jedva razorožili Miljevičevo ženo, ki je vnukinja črnogorskega junaka serdarja Mira Vlahoviča. Zakaj je bil župan Miljevič ustreljen, še ni dognano. Očividno pa gre za maščevanje Kmetje iz okoliških vasi vodijo pravdo s podjetjem »Durmitor«, da bi razveljavili staro pogodbo, po kateri so morali preveč poceni oddajati les. A Miljevič je baje bil na strani podjetja in to je kmetom mnogo škodovalo. Nakopal si je mnogo sovraštva. Že nekaj časa je slutil, da se stvar zanj ne bo dobro iztekla in je pred par dnevi v posebni prijavi sreskemu poglavarstvu označil kot svojega morebitnega morilca prejšnjega žuoana Tomo Staniča. Toda Stanič se usodnega večera ni nahajal v Mojkovcu in tako je ozadje zločina, ki je vzbudil pozornost po vsej Črni gori, postalo še bolj skrivnostno. Zločinska žena Zakonca Ljubomir in Stanojka Stojano-vič sta na svojem posestvu v Lapovem živela že 23 let in imata tudi že odrastle otroke. Mož je imel ženo prav rad, toda ona ga ni marala in mu je že parkrat stregla po življenju. Posebno zadnje čase je njeno sovraštvo iz neznanih vzrokov vedno boli naraščalo. Pred dvema letoma, ko je Ljubomir nekoč kopal vodnjak in se končno podal vanj. da se preveri glede vode. je žena začela nanj vsipati kamenje, da bi ga ubila. Ljubomir se ie pred smrtjo komaj zavaroval na ta način, da se ie zaščitil z desko. Id io je imel pri roki. Drugič ie Stanojka hotela moža zadaviti v spanju. Po tej dridki izkušnji si je dal Ljubomir napraviti posebno posteljo, podobno veliki krsti, v katero se je ponoči zaklepal. V vsei soseski so bili ti dogodki znani, a Ljubomir Je imel svoio ženo le preveč rad. da bi jo priporočil oblasti. In to ga ie končno stalo življenje. Nedavnega večera sta se zakonca s starejšim sinom vračala s pol i a domov. Mati je velela sinu. naj z voliči požene dalje, sama pa ie zaostala in v primernem trenutku udarila moža s sekiro Po tilniku. Ljubomir se je takoj zgudil. nakar ga je žena razmrcvarila do smrti. Zvečer pa Je javila žunanu. da že ves dan pogreša svojega moža. Zahrbtni zločin je bi! seveda takol naslednje jutro odkrit in sledila ie aretacija brezvestne žene kakor tudi najstarejšega sina, ki ie bil o vsem poučen. Kozorogi na Gorenjskem G. baron Friderik Bom, veleposestnik pri Sv. Ani nad Tržičem nam sporoča: 2e pred leti sem uvidel, da bi bile Gorenjske planine za kozoroge (capra Ibex). Z velikimi stroški mi ie res uspelo vzgojiti to splošno redko divjad. L. 1919. je bilo v mojem lovišču okoli 70 komadov kozorogov in imel sem letni odstrel 2—3 starejše samce. V omenjenem letn pa so mi divji lovci iz Koroške, posebno pa voiaki naselbino kozorogov izredčili. Ostalo jih je še kakih 8—10. Tekom zadnjih let ml je pri veliki pazljivosti poklicnih lovcev nspelo dvigniti stalež kozorogov zopet na 30. Drže se na pobočjih Babe in Begunjščice. Ker Je pri kozorogih treba večkrat osvežiti kri. sem se odločil, takoj po odstranitvi sekvestra iz mojega posestva, nabaviti si novega kozoroga iz tujine. V aprilu t. 1. sem kupil v Schonbrunnu izredno lepega, 4-letnega samca. Ker je transport takih živali težak in se mora kolikor mogoče hitro izvršiti, sem naprosil g. sreskega poglavarja Znidaršiča iz Kranja, da je on interveniral glede primerne in hitre odprave na obmejni postaji. Kozorog je dospel v Maribor iz Dunaja z brzovla-kom kot prtljaga. Kljub temu. da so bili vsi papirji v redu in da je bil kozorog pri oddalji po živinozdravnikih temeljito preiskan, so kozoroga v Mariboru iztovorili in transport zakasneli za 14 ur. Tudi prošnja predsednika SLD ni uspela. Kozorog je dospel k Sv. Ani namesto podnevi, šele pozno ponoči. Ke' se je bilo bati, da ponoči pogine, smo ga takoj izpustili. Kozorog Pa ni našel črede in se je ubil. V letošnji jeseni pa mi je zopet uspelo, in sicer po težkem prizadevanju in velikim stroškom, nabaviti 3-letnega kozoroga. Odposlan je bil tudi topot kot brzo vozna prtljaga in sicer v spremstvu mojega nadlov-ca. Iz St. Gallena v Švici pa do naše prehodne postaije je šlo vse v redu. Ko pa je kozorog dospel na Jesenice, so ga zopet iztovorili in mi zaračunali reci in piši 6 Din. Namesto ob 9. dopoldne v Tržič, je kozorog kljub intervenciji sreskega poglavarja dospel v Kranj šele popoldne. Če bi mi ne bili priskočili v pomoč nekateri gospodje, ki znajo ceniti dragocenost kozoroga kot takega, posebno oa za naše pokrajine, bi ga bil tudi topot najbrže uničil transport. Iz Kranja so mi ga prepeljali na vozu. Dovolim si staviti naslednja vprašanja: Ali gospodje na obmejnih postajah kliub pojasnilu visokih oblasti res ne vedo, kako važna je za našo pokrajino naselbina redkih kozorogov v Karavankah? Mi carinska urada na Jesenicah in v Mariboru ne razumeta, da si ne delam visokih stroškov v lastnem, marveč v interesu dežele, kjer prebivam? Lahko bi bilo znano, da jaz uvažam kozoroge v naše kraje, kljub temu, da ie odstrel kozorogov zakonito za-branien. Zakaj se vrše transporti redkih živali nemoteno Po vsei Evropi, samo pri nas pa nalete na neprilike._ Ne mučite vaše dece z ribjim oljem, ker kateri ima zelo prijetem okrus, osvobodi dete im roditelje od raznih neprijetnosti ribjega olja, Doibiva se v vseh lekarnah._ Zaradi vina in klobuka... LJubljana. 12. novembra. Pred sobo okrajnega sodišča je včasih izredno živahno. Tamkaj se zbirajo od jutra do čez poldne ljudje, mladi in stari, moški in ženske, oni z dežele, pa tudi iz mesta, zlasti iz predmestij. V zadregi se sučejo na prstih, stopicajo z kota v kot, posedajo na klopici pred vrati in se od časa do časa spogledavajo nekam nezaupno, časih tudi sovražno. Pred razpravo si imajo povedati še marsikaj, kar drži pa le po njihovem mnenju, ki pa takoj potem odpade. Je to prečuden kaos, misli in besed kar se v teku razprave izkaže navadno kot živa nerodnost ljudi, ki iščejo pred sodiščem zadoščenja zaradi razžaljenja časti, kvečjemu zaradi malih prask, ki so jih odnesli ob prilikah raznih sporov in pretepov. Na nedeljo dne 15. septembra je bilo v Pirmanovi gostilni v Lipljenjah izredno živahno. To se pravi živahno je postalo šele pozno na -večer — takole okrog 10„ ko so prihrumeli od nekod fantje iz Ponikev. Prvi je stopil v nerazsvetljeno vežo hrust Tone A„ za njim je pritisnil France B., nato Ka-rol L. in pa še Ludvik L. »No, prrmej... kje pa so Lipljenci?« se je oglasil takoj pri vstopu bojeviti Tone, Pride 1 brferi! Prode! Jutri BISitni kino Matica! MELOD Očarljiva tjiufoaiviia pesem moža io žene On: Charles Farell prtpnosi mfeideniž sin visokih gora Ona: fflary Duncan MpežSčvo lepa mladenka, ki očara vsakega moža. Pripravite se na Jotrižnjo vefepreanijero v £CitftCfH (litiH ffllctttCCt Prt čemer so enako vprašujoče gledali tudi njegovi tovariši. Gostje v gostilni so se spogledali, nekateri v strahu, drugi pa pripravljeni za boj. Da bo ta sledil, so se zavedli vsi z navzočimi ženskami vred, kajti fantje iz Ponikev so si kakor na povelje slekli suknjiče in si zavihali rokave. Nastala je pavza, ki so jo fantje izpopolnili s tem. da so kar na dušek izpili 3 litre vina. Z vinom so zamenjali slednjič celo liter malinovca, ki ga je prinesel gostilničar na mizo. videč, da so vsi že več kakor okrogli. »Pa še liter gor!«, je komandiral naposled vodi a fantovske družbe s Ponikev, hrust Tone. — »Ga bomo že še tudi tale literček. če smo prej že lahko spraznili 3 litre ruma«, je še pristavil in izzivajoče pogledal okrog sebe. »Nak. ga pa ne bote«, se je odločil slednje gostilničar, ki se mu je zdelo, da bo vojska še hujša, ako jim bo donašal še več pijače. To pa je bilo usodno. Prihodnji treno-tek je skočil Tone pokonci, pograbil gosta Franceta Š. s katerim ie bil naenkrat v kotu sobe in pričela sta se mrcvariti na žive in mrtve. Nastal ie strahovit vik in krik, vreščale so posebno ženske, vmes ie bilo čuti pridušanje, aufanje in madonanje, dokler se niso vsi. kar iih je bilo v gostilni, zmotali v živ klopčič. Skoro bi že tudi ugasnila luč. pa ie tisti trenotek stegnil roko Tone. pograbil do takrat na peči se nahajajoči Iikalnik, zamahnil okrog in udaril kar po čez po ljudeh. Zadel je slučajno neko žensko, nakar so pritisnili vsi drugi gostje in s skupnim naporom porinili Toneta ter njegovo družbo pred hišna vrata. Takrat bi morebiti nastal mir, da se ni pripetila huda nesreča, katere je bila kriva Tonetova pozabljivost. Hrust se ie namreč ustavil pri oknu in zavpil z gromozanskim glasom: »Hej, moj klobuk .ie ostal notri!« Razžaljeni naipadenci mu seveda klobuka niso hoteli izročiti in je imelo to za posledico, da so jeli naslednji trenotek leteti skozi šipe v oknih v gostilniško sobo in vežo po par kil težki kamni, bukovi panji in slednjič za zaključek še 15 kg težak hlod. Kot bi trenil, so bila vrata in vsa okna v razsulu. . Zaradi takih in enakih dogodivščin se je moral Tone včeraj zagovarjati na ljubljanskem sodišču. »I. kaj ste pa počeli takrat?«, je vprašal sodnik. »Nič. — dekleta smo šli klicat ti a v drugo vas. kakor je pri nas navada«, se je od" rezal Tone in pritrdili so mu tudi ostali obtoženci. »Danes pa tako mirno in pa spodobno izgledate — kar čudno!«, ie menil sodnik. »Saj ie res čudno!«, so prikimale priče. Po kratkem pregovarjaniu sem in tja ie sodnik vstal in razglasil sodbo, ki pravi, da bo moral pred sodiščem tako ponižni, v gostilni pa strašno bojeviti Tone. odsedeti mesec dni zapora z mnogimi poostritvami, dočim je uvidevno sodišče ostale obtožence, ki so samo »aufbiksali«, oprostilo. »Pa bi lahko odsedel tele tedne v Velkih Laščah?« je vprašal Tone, ki se je čudom čudil, da je mogoča tako visoka kazen za takole figo. »Pa nai bo. kar kolek za 5 Din prinesite!«, ie odgovoril sodnik, in se že lotil ak" tov v katerih ie govora o sličnih nerodnostih. ki se gode včasih tu včasih tam, na deželi pa tudi v mestih. Volnene nogavice no rgjnižiih renab pri J. Hofler, Miklošičeva 14 Opozorilo Pred nedavnim časom je kupil neki ugledni gospod od nekega tržca s preprogami preprogo za precejšen znesek in se je baje pozneje izkazalo, da kvaliteta preproge ni ustrezala ceni. V javnosti se je razneslo, da je bila preproga last moje specijalne trgovine s perzijskimi preprogami, kar pa ne odgovarja dejstvu, ker je bil dotični tržeč iz Zagreba in v nikakšnih zvezah z menoj in mojo trgovina Povdar-jam, da se pečam s prodajo in nabavami perzijskih preprog na naisolidnejši podlagi ter jamčim za pristnost teh, v moji trgovini kupljenih perzijskih preprog in morejo pristnost preprog oceniti sodno priznani strokovnjaki in sploh priporočam pri nabavah preprog, da se interesenti poslužujejo le sodno priznanih strokovnjakov in cenilcev, ker razni ljudje, ki se v Ljubljani bavijo s preprodajo in posredovanjem preprog, niso prav nikakršni strokovnjaki. Ravno pravkar sem prejel novo zalogo krasnih originalnih perzijskih preprog in vabim cenjene interesente na ogled teh orijetalskih krasot, svarim pa vsakogar pred raznimi posredovalci in potujočimi tržci, ker se je že mnogokrat pripetilo, da je kdo kupil imitacijo namesto pristnega perzijskega tepiha. 140 7 »TEHERAN« orijentalni salon MUŠAN MUTEVELIČ Ljubljana, Sv. Petra cesta 44. V odločilnem trenutku nas zapusti prožnost, glavobol onemogoči jasno miseL odstranijo bolečine in glava postane / bistra. Zakonito -zavarovano ime „Pyramidon" jamči za pristnost in vrednost Pristne samo v originalnem zavoju ,jHBUtsXJSiciM". _ Zgrešeno življenje Ljubljana, 13. novembra. Na vrata stanovanja Angele Lampičeve v Rožni dolini je potrkalo in v sobo je stopila 18-letr.a Vladka B. »Tako sem nesrečna ...« je dejala takoj pri vstopu. Gospodinja jo je gledala in jo spoznala. »I, seveda si nesrečna .. Zakaj pa nočeš postati pametna?« »O, saj zdaj sem se poboljšala. Samo reva sem — stanovanja nimam in tudi hrane ne dobim. Gospa se je dekleta usmilila. Poznala jo je že popreie in ii je rade volje dovolila za par dni prenočišče nosebno. ko je Vladka povedala, da se bodo v prihodnjih dneh njene razmere spremenile Opoldne je morala gospodinja odnesti možu, ki je zaposlen nekje v mestu, kosilo in ie ostala Vladka v stanovanju sama. Minila ie dobra ura. predtio se je vrnila gospodinja domov, pa je takoj pri vstopu pogrešila svojo varovanko, ž njo vred pa še marsikaj. Zmanjkala je zlata ura z verižico. njena obleka in celo več moževe obleke. Prestrašena gospodinja se je takoj zavedla, kdo je temu kriv. Seveda ni čakala in se je kar hitro podala na policijo ter zadevo prijavila. Vladka je takrat vsa obložena hitela kar so io nesle noge po Tržaški in Bleiweisovi cesti ter dalje skozi mesto — v Vodmat. Ustavila se je pri stranki Š., odložila košaro in dejala: »Tukaj-le gopa imam naprodaj več obleke. Sto dinarjev mi dajte pa ie vsa vaša!« »Bom moža vprašala«, je odvrnila gospa. »Dobro, pridem pa zvečer«, je menila Vladka in pustivši obleko tam spet odšla. Vrnila se je v Rožno dolino nazaj, kjer se je oglasila spet pri nekih drugih znancih in tudi tam posegla po tuji lastnini. To pot je odnesla nekaj srajc in spet izginila na ulico. Komaj pa je bila zunaj, že ji ie bil za petami stražnik in jo odvedel s sebol. Danes so dekleta zasliševali. Vladka je odkritosrčno izpovedala, da ie res kradla. Potegnila je iz žepa tudi zlato uro ter označila naslove, kjer je puščala drugo nakradeno blago. »Kaj vas je zavedlo k tatvinam?« jo je pobaral nadzornik. »Beda in lahkomišljenost. Doma v Šiški me niso marali... Fanta sem spoznala, otroka imam ž njim. On je odšel v Zagreb in sem kradla tudi zato, da si pre-skrbim denar ter se odpeljem za njim. Ho« tela sem ga spomniti na njegove dolžnosti napram otroku.« Kmalu se je razlegal po hodnikih policijskega poslopia obupen jok. Izgubljeno in v življenju prevarano dekle je romalo * zapor. Odo! ohrani zobe zdrave in jamči za sveže dišeč duh! Samo še danes lateko občudujete lepo Jenny Jugo v dčrvnem filmu prve tjut>a/vi Beg; od ljubezni čudovito kipi posnetika Seojmeramza. Krasna vsebina. — Ob 4-, J46, /4 8. ia 9. ELITNI KINO MATICA Tel. 2124. Kulturni pregled Repertoarji LJTBLJANSRA DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 14.: Utopljenca. E. Petek, 15.: Zaprto. LJTTBUANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Četrtek, 14.: Car in tesar. A, ■*etek, 15.: Zaprto (generalna vaja). MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek. 14.: Morala gospe Dulsike. C. Kuponi. Petek. 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Ameriški koncert Pavle Lovše-tove. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 15.: Piskrovez. Gostovanje Mariborčanov. Thoanas Mann — novi Noblov laureat Včeraj je kratka vest iz Stockholma sporočila svetu, da je bila letošnja Noblova nagrada za literaturo podeljena nemškemu pisatelju Thomasu Mannu. Podelitev najvišje literarne nagrade pomeni svetovno slavo, denar, reklamo za nove naklade in prevode odlikovančevih spisov in v nemali meri — novo zmago kulturne politike njegovega naroda. Ni skrivnost, da je Grazia De-ledda dobila Noblovo nagrado s posredovanjem rimske vlade. Kakor volitev papeža sicer »vodi sv. Duh«, odločujejo pa le spletke med kardinali, za katerimi stoje mogoč-niki sveta, tako tudi švedskih akademikov ne vodijo sami čisti umetniški in literarni razlogi. S Thomasom Mannom je bila ponovno odlikovana Nemčija kot dežela kulturnega napredka. V ozadju 60 se dolgo pletle razne intrige; tudi Nemci so imeli več kandidatov, predvsem pokojnega Arna Holza in E. M. Remarquea. Za kandidaturo slednjega se je precej angažirala skandinavska javnost, ker je njegova vojna knjiga te nevtralne dežele silno navdušila za — nadaljnji pacifizem, ki je tam zgoraj pač lažji nego kje sredi Evrope. Propaganda za Re-marquea je bila že tako resna, da so nemški militaristični politiki protestirali pri stockhoLmski akademiji zoper morebitno izvolitev »sramotilca nemške vojske«. Če je tokrat morala biti že zopet počaščena Nemčija, tedaj je bila vsaj izbira dobra. Zakaj Thomasa Manna ne bo nihče štel med šovinistične Nemce; v njem kot človeku in pisatelju je vtelešeno tisto nem-štvo, ki se je v vojni znova utrdilo v prej omajanem evropstvu: progresivno, demokratično, republikansko nemštvo. Posrečena pa je tudi izvolitev z literarnega vidika, saj je Thomas Mann pisatelj nespornih umetniških kvalitet Njegova umetnost je globoko človeška, njen duh svetovljanski Zato je Mann zaslužil veliko odlikovanje. Thomas Mann je brat Heinricha Manna, ki tudi slovi kot pisatelj. Rodil se je 6. junija v Liibecku, živel pa je dolga leta v Monakovem. Prvi veliki uspeh je dosegel z romanom »Buddenbrooks«. ki opisuje počasno propadanje liibeških patricijskih rodbin. Svoje odlične stilne kvalitete je pokazal v novelah »Tristan«, >Der Tod in Ve-nedig«, >Tonio Kroger« in dr. Najbolj pa je utrdil njegovo ime veliki roman »Der Zau-berberg«, ki je izšel 1. 1924. (v dveh zvezkih). Izdal je tudi več esejističnih knjig, med njimi »Betrachtungen eines Unpoliti-schen« in v zadnjih dneh »Die Forderung des Tages«. Bil je eden prvih nemških intelektualcev, ki so 6e po vojni napotili v Pariz s trdno vero v možnost novih, zdra-vejših in trajnih intelektualnih stikov med Francozi in Nemci. To potovanje je vzorno opisal v »Pariser Rechenschhaft«. »Neues Wiener Journal« o Cankarju. V 9obotni številki dunajskega dnevnika »Neues Wiener Journal« je Hermann Menkes, so-trudnik njegovega literarnega listka, objavil svojo sodbo o Cankarjevem »Hlapcu Jerneju« v nemškem prevodu Menkes simpatično karakterizira Cankarjevo življjenje in značaj njegove umetnosti, nato pa podaja vsebino »Hlapca Jerneja«. Pisec sklepa: »Cankarjevo pripovedovanje kaže čudovit mir in veličino. V njegovi umetnosti je globoka religioznost in klasična preprostost Tolstega Genijalno je vživetje v dušo na-turnega človeka, ki mu nedostaja izrazov za to. kar misli in čuti. Povest, čije lepote v ostalih svojih črticah ni mogel popolnoma doseči, učinkuje kakor čudežev polna legenda. In vendar ee giblje docela v tostran- stvu. Ima pa lastno ozračje, nekaj, kar naa sili v bližino prirode . . . Cankarja bo treba uvrstiti v moderno svetovno literaturo.« Kriza Hudožestvenega teatra v Moskvi. Tudi pri nas po svojih gostovanjih in edinstveni umetniški višini znano gledališče Stanislavskega v Moskvi preživlja težko krizo. Povzročil jo je konflikt med starimi in mladimi, ki se odigrava v vsej sedanji Rusiji. Mladi igralci, ki imajo nove pogleda in intencije, čeprav so se izšolali pri Sta-nislavskem, skušajo čim bolj izriniti starejše in stare. Pri tem se radi zatekajo k oblastim. da intervenirajo v njihov prid. To je ustvarilo v krogu Hudožestvenega teatra napete in čedalje manj znosne odnose. Zato je pred dnevi podal ostavko ves režiserski kolegij. Ker se je nedavno tudi z najbolj oficijelnega mesta proglasila zahteva, da naj se povsod uveljavljajo mlade sile, bodo tudi Hudožestveni teater že v kratkem prevzeli Stalinu zvesti mladi komunisti. To pa bi pomenilo konec tistega Hudožestvenega teatra, ki se je notranje gradil več ko četrt stoletja. Genijalne ideje in globoke izkušnje Stanislavskega, izražene v njegovih znanih Spominih, bodo morale čakati drugih časov. Dobro je. da se resnične vrednote ne starajo, kakor se zdi plitvim oboževalcem ms> dernizma. Domače vesti * Odlikovanje. Bivši deželni glavar kranjski, dvorni svetnik prof. Fran Šuldje, je odlikovan z redom svetega Save druge stopnje, operni pevec Leopold Kovač v Ljubljani, ki je te dni proslavil petindvajsetletni«) svojega gledališkega delovanja, Pa z redom svetega Save četrte stopnje. * Za upravne uradnike so imenovani ra-ren onih, ki smo jih že včeraj navedli, tile naši rojaki: Josip Cvek v Drinski banovini, Josip Šok in Joško Bučar v Zetskl m Cirfl Spindler v Moravski banovini in sicer vsi kot politično-upravni pripravniki 1. kategorije 9. grupe 1. stopnje. V Moravski banovini je imenovan za pripravnika 2. kat 5. grupe 1. stopnje še Vinko Ditrih. * Sprejem v naše državljanstvo. Na predlog ministra notranjih zadev ie sprejet v državljanstvo kraljevine Jugoslavije Sergije Liutov, dnevničar gradbenega urada ▼ Ljubljani, skupno z ženo Jelisaveto. * Novi češkoslovaški konzul v Zagrebu. Konzul I. razreda češkoslovaške republike v Zagrebu g. Andrej Pukl je dobil kraljevski eksekvatur. G. Pukl se vrača na svoje mesto, ki ga je z uspehom zavzemal takoj po prevratu. Novi zagrebški konzul je tudi v Ljubljani dobro znan. saj je bil tu dolga leta na čelu odličnemu industrijskemu podjetju. * Francoska mornarica prihaja v Jadran. Oddelek francoske vojne mornarice ie predvčerajšnjim prispel na Krf. odkoder bo v kratkem odplul v jugoslovenska pristanišča na Jadranu. * Prijatelje jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti, Jugoslovene in čehoslovake. vabimo, da pristopijo k Jugoslovensko-Češkoslovaški ligi v Ljubljani. Komur je pri srcu zbližanje med Jugosloveni in Čeho-slovaki, ne bo niti trenutek okleval, pridružiti se društvu, ki že dolga leta z lepim uspehom deluje na polju jugosloven-sko-češkoslovaške vzajemnosti. Enkratna vpisnina 10 Din in letna članarina 24 Din je tako malenkosten znesek, da ga z lahkoto zmore vsakdo. Kdor hoče pristopiti k naši organizaciji, naj pošlje 34 Din društvenemu blagajniku g. Hanušu Krofti, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke. Naš poverjenik za Gorenjsko je g. dr. Zvonimir Janežič, zobni zdravnik na Bledu, ki je takisto pooblaščen, da nabira nove člane. Piiiatelji naše organizacije na Gorenjskem lahko pošiljajo svoje prispevke tudi njemu. Blagajnik g. Krofta in poverjenik g. dr. Janežič sprejemata tudi dobrovoljne prispevke v društvene svrhe. Gmotne podpore je društvo nujno potrebno, saj vzdržuje tečaje češkega jezika skoro na vseh srednjih šolah v Ljubljani. Stori torej dobro in zaslužno delo, kdor gmotno podpre društvo. Jugoslovensko - češkoslovaška lisa v Ljubljani. * Naši v Ameriki. V Zedinjenih državah se je pričela akcija, katere namen je, združiti vsa hrvatska pevska društva v Severni Ameriki v eno celoto in narodno organizacijo pod imenom Združeni hrvatski pevski zbori v Ameriki. Ta narodna organizacija bo poslala prihodnje leto svoje najboljše pevce na narodno pevsko tekmo v Zagreb. — V Minnesoti je prošli mesec po nesrečni operaciji umrl rudar Andrej Vrtačnik v starosti 38 let. Rodom je bil iz Most v kamniškem okraju. V Ameriki je bival 22 let Zapušča ženo in štiri otroke. — V Clevelandu se je obesil Janko Rud-man, star 47 let, rodom iz Žužemberka. Omračil se mu je um. — Istotam je avtomobil smrtno povozil rojaka Simona Ver-biča, starega 19 let. — V West Allisu je umrl tamkajšnji slovenski župnik Marko Pakiž, eden starejših slovenskih duhovnikov v Ameriki. * Poroki. V soboto 9. t. m. se je poroči! v Šmihelu pri Novem mestu g. Martin §li-bar. učitelj v Toplicah pri Novem mestu, s hčerko pokojnega ravnatelja novomeške gimnazije Škerlia, gdč. Evo Škerlievo, tudi učiteljico v Toplicah. Novoporočenca sta agilna delavca v topliškem Sokolskem društvu. Naše iskrene čestitke. — V Sarajevu sta se poročila g. Hamdi;a Ridješič, poštni uradnik, in gospodična Marija Novakova, poštna uradnica v D. M. v Polju, ki službuje že vsa povojna leta v Saraievu. Mlademu jugoslovenskemu paru prisrčno čestitamo. * Primorci, vojni oškodovanci! Naši rojaki dobivajo v poslednjem času pozive od nekega cdbora vojnih oškodovancev, naj se zavežejo, da bodo plačali po prejemu vojne odškodnin® pol procenta nominalne vrednosti njemu za njegov trud in za lastne stroške. Po možnosti naj bi se po poštni položnici, pravi poziv, nakazal na račun stroškov že sedaj primeren znesek, ki odgovarja polovici procenta napovedane škode. Kako in kaj je s to zadevo, bo pojasnil v soboto 16. t m. pri »Levu« takoj po zvršenem predavanju predsednik gospodarskega is vojno-odškodninskega odseka društva »Soče«. * Ugotovitev. G. Franc Zirovnik iz Bri-tofa pri Kranju ni identičen z onim Žirov-nikom, ki je bil opisan v nedeljo v članka o zasledovanju zločincev na Gorenjskem. * Planinci kupili podzemsko iatno na Mosoru. Na zapadni strani dalmatinske planine Mosor se nahaja lepa in bogata podzemska jama »Vranjača«. kamor zahaja mnogo izletnikov iz Splita in okolice. Planinsko društvo »Mosor« je sedaj to jamo prevzelo v svojo last ter bo storilo vse potrebno, da postane jama lahko pri« stopna. * Zloraba besede tvoriti. Prejeli smo: Besedo tvoriti čitamo že nekaj časa po vseh listin prav in napačno rabl'eno. V t>o« menu delati, proizvajati, ustvarjati, gestal-ten = bilden je primeren izraz. Napačnan ie pa nje raba v pomenu biti, na pr.: Zdravje tvori podlago zadovoljnosti. Pravilno slovensko se glasi: Zdravje je podlaga zadovol;nosti. Nemec par pravi: Die Gesundheit bildet die Grundlage der Zu-friedenheit. V taki zvezi ni umesten glagol tvoriti, nego samo biti. Pravilno torej tudi ni: Odbor tvorijo gospodje, ampak: V odboru so ali odborniki so gg. Držimo se starega izražanja m ne posnemamo slepo! A. M. * Kdo največ pokadi v Jugoslaviji. Uprava državnih monopolov je izdala pregled o prodaji tobačnih izdelkov. Največ se popuši v Srbiji, kjer so v prvih devetih mesecih letošnjega leta pokadili okroglo tri milijarde cigaret. V dTugi vrsti pa je Hrvatska. Glede vžigalic zavzemata prvo mesto Hrvatska in Slavonija, ki je v tem času potrošila okroglo 32 milijonov škatlic vžigalic. * Vlak povozil železniškega čuvaja. V okolici Kruševca je predvčerajšnjim tovorni vlak povozil železniškega čuvaja Mladena Arandjeloviča. Nesrečo je zakrivil Arandjelovič sam, ki je bale močno pijan hodil po železniški progi. * Pobegel zasledovanec. Dne 7. t. m. smo prinesli vest, da je pobegnil iz bolnice v Murski Soboti Karel Horvat, ki bi se moral po končanem zdravljenju zagovarjati pred sodiščem. Kakor izvemo, smo imenovanemu delali krivico, ker je proti njemu ustavljeno vsako kazensko oosto-panje. Omenjeni sploh še ni bil nikdar kaznovan in ni nevaren, trpi pa na dušev-nin motnjah, torej ne simulira blaznosti, kar je dokazala tudi zdravniška komisija. * Banovec v Ameriki okraden. Naš operni pevec Svetoziar Banovec, ki se nahaja na pevski turneji po Ameriki, je bil na postaji v Pittsburgau okraden. V gnieči s; mu je približal spreten žepar ter mu izmaknil listnico, v kateri je imel 75 dolarjev gotovine in nekaj listin. Tej smoli sc je pridružila še druga, da sta se z roja kom, ki naj bi ga počakal na postaji, zgrešila in je Banovec prišel na napačni kolo. dvor. Tako je ostal cel dan brez sredstev v tujem mestu, ker mu kovčeg, v katerem je imel ostalo gotovino, ni dospel prav-) časno. Končno se je sestal z rojakom Ce-baškom, ki ga je rešil iz zadrege. Ob 4„ MS. in 9. BAMOM Natitepši film očarljiv« DOLOJRES O E L RIO KINO IDEAL * Kregar podlegel poškodbam. Kakor smo poročali, je kočijaž Anton Kregar, rodom iz Rogaške Slatine, prošlo nedeljo v Zagrebu poskušal izvršiti samomor, ker ga je njegova izvoljenka zapustila. Zdravniška pomoč je ostala brezuspešna. Kregar. ki je izpil poldrugi deciliter ocetne kisline, je v torek zjutraj podlegel hudim notranjim poškodbam. * Sin ubil pijanega očeta. Iz Velikega Bečkereka poročajo: V vasi Crepaji se je zadnja leta popolnoma zapil nekoč imovit posestnik Krsta Kolar. Popival je sleherni dan in vselej, ko se je vrnil domov, sirovo ravnal s svojimi štirimi otroki. Dogajalo se je tako marsikatero noč. da so otroci pobegnili iz postelj naravnost k sosedom. Nedavnega dne je Kolar zopet prikolovra-til domov pijan in ves divii. Najstarejši sin Lazar, ki ga le prvi ugledal, je v strahu za ostale tri brate skočil po sekiro in se postavil očetu po robu. Treščil ga je s sekiro dvakrat po glavi in ga na mesh« ubil. Javil se je nato takoj orožniškemu poveljniku, ki ga je odgnal v preiskovalni zapor v Velikem Bečkereku. * Samomor blaznega delavca. Pristaniški delavec na Sušaku Jakob Vlašič je bil lansko leto oddan zavodu za umobolne v Stenjevcu, ker so se pojavili pri njem znaki blaznosti. V Stenjevcu ie ostal osem mesecev, potem pa ie bil baie odpuščan kot neozdravljiv. Kmalu pa je Vlašič zopet zapadel stari bolezni in v ponedeljek si je v nastopu blaznosti prerezal vrat in žile ter podlegel hudim poškodbam. * Napoleon spada gotovo »med največje može svetovne zgodovine. Življenje tega titana, opisano od njega samega, se bere kakor roman. Tudi on ie hotel ustvariti Panevropo, toda on ni hotel ukiniti mej ra združiti narodov, nego je hotel vladat) Pralne baržune, barhante, krasne volnene in flanelaste odeje ter rjuhe, dalje nogavice in trikotažo nudi po najnižjih cenah OBLAelLIICA ZA §LO¥£IVIJO _LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 7._ COLOMBO CEYLON ČAJ e— »d teh kakovosti Vem bo gotovo aitajala. OTROŠKE NOGAVICE 'ilGOM Najboljše, najtrafnejse, 13 ..... zato svet Napoleonovi memoarji in prav tako zgodovina francoske revolucij« spadajo med najzanimivejša dela svetovne literature. Vsak inteligent naj bi imel ta dela. ki jin na.avlja zagrebška podružnica zna nega Gutenberg-Verlaga, Zagreb, lunduli-čeva 40, G. Mautner, po posebno ugodnih pogojih Opozarjamo na zadevni oglas. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izvršitev. * Gospodinje! Vaše perilo Dere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reicb. * Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah Pri tvrdki Karel Prelog, Ljubljana. 249 * Tudi Vaša prazna Maggiieva steklenička Vam pomaga štediti! Ne vrzite je torej proč, marveč pojdite z njo k svojemu trgovcu in dajte si jo napolniti z Maggi-jevo zabelo Napolnjena je Maggijeva zav bela mnogo cenejša. Toda pazit? na to, da se Vam stekleničica napolni samo iz veh-ke Maggijeve steklenice! Ta '.ma naslov »MAGGI« na rumeno-rdeči etiketi. 1439 tn potrebščine najceneje v drogerijab K ABC, LJUBLJANA to _ KARC fWoltrami, MARIBOR CENIK iRATISI * Sadjarji! Sedaj, ko ie odpadlo listje, je čas, da škropite sadno drevje z ARBO-RINOM, če hočete imeti v prihodnjem letu lepo in zdravo sadje. Tvrdka »Cnemo-techna«, Ljubljana, Mestni trg 10, ki arbo-rin proizvaja, je izdala brošuro »Nad sad ne zajedavcec. Brošuro dobe interesenti brezplačno pri omenjeni tvrdki. 263 * Nalezljivih bolezni dihalnih organov se obranimo z okusnimi pastilami ANACOT 45 Iz Ljubljane u— Znameniti ruski violinski virtuoz Anton Maskov, ki bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek 18. t m., bo izvaial na svojem koncertu dva velika violinska koncerta, in sicer Vivaldijev koncert v C-du-ru ter G lazimo v koncert v A-duru. Poleg tega bo izvaial Busonijevo sonato oP. 36 in dve krajši skladbi Sarasate. Koncert bo v ponedeljek zvečer v dvorani Uniona. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Sokolsko lutkovno gledališče na Taboru je priredilo preteklo nedeljo igro »Marbuel«, ki je privabila v prostorno dvorano toliko občinstva, da jih Je mnogo moralo oditi, ker niso več dobili prostora. Sodeloval je oddelek društvenega godbe-nega odseka, ki je sedaj nameščen pred odrom. Igra je bila zelo dobro oripravlje-na, kar je zasluga režiserja br. Počivavni-ka in vseh ostalih sodelavcev. Zelo okusne so bile tudi dekoracije, delo br Skrušnega ml. Naši malčki so z napetostjo sledili dejanju, ki prikazuje boi dobrega s slabim. Igra se ponovi v nedeljo ob pol 16. Spričo velikega navala bi bilo vsekakor umestno, da bi se priredili dve predstavi, druga za drugo, ker prenapolnjenost dvorane iz higijenskih razlogov ni priporočljiva. Jutri! Elitni kino Matica MELODIJA KRVI u— Iz gledališča. Drevi se bo pela Lort-zingova opera »Car in tesar« za abonente A. Zasedba kakor pri premijeri. V drami pa se bo drevi igrala prvič v sezoni vese loigra »Utopljenca«. Kmeta Buco bo igral velezabavni g. Cesar in ljubosumnega ključavničarja g. Kralj. Sodeloval bo orkester dravske divizije. — Wagnerjsvo grandiozno delo »Valkiro« bo vprizori'.a opera te dni. »Valkira« je tretja opera velikega klasika Ricnarda Wagnerja, ki se bo pela na slovenskem odru. u— Pomoč deložiranemu mizarju. Prejeli smo: V gostilni Kodela na Rimski cesti so gostje zložili vsoto 100 dinarjev kor pomoč deložirani rodbini mizarskega pomočnika Alojzfa Ambroža, ki s svojo številno družino biva na Glincah v kleti hiše štev. 6. Deložiranec si gradi za svojo rodbino barako, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev le počasi napredn e. Deložirana rodbina se za zbirko 100 Din iskreno zahvaljuje. JAPONSKA KINO DVOR! N O C u— Javna dražba zarobljenih predme tov bo 16. t. m. od 9. dopoldne dalje na mestnem magistratu. Mestni trg l/p. Več na razglasu, ki ie nabit na mestni deski. u— Zaradi prezidave rentgenološkega oddelka v splošni bolnici v Ljubl ani se te-rapevtično obsevanje do preklica ukine. Preiskave z rentgenovimi žarki Pa se vršijo nemoteno naprej. Ravnateljstvo splošne bolnice v L:ubljani. n—Plesna vaia JNAD »Jadran« bo drevi v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Začetek ob pol 20. u— Žensko vzgojevalno in podporno društvo »Mladika« v Liublianl razpisuje ORVA, PREMOG. KOKS pri tvrdki ..KFRIVO" Telefon 3434 Dunajska e. 33 Javna sklaili*«» (Balkan) an$telko dtultvo naiznamja, da so se otvor® novi tečaji angleščine za začetnik«. Prijave vsak torek in petek med 7. in 8. zvečer v društvenih protstonilh, Šefertbuirgova ii. 7 Včeraj vse razprodano, zakai vsak je |i||||l hotel poleteti 1 K NEBU-POD OBLAKE! i in doživeti smrtnonevarno ii£!fS&p| vrtoglavo 1 UuBčZe* V AE^OPiANU! 1 1 Zato tudi Vi nikar ne zamudite skupaj z nami k nebu — pod oblake poletite! Naši aeropland 9t a rta jo ojf 4., K na 7., V» 8. in 9. - Padobrane prinesite s seboj! KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730 III HIBI llllllllllUlIlli ■llllll III1 ■ II 1 IIII1IIIIIH dve ustanovi po 500 Din, ki se bosta izplačali 1. decembra marljivima ir. ubožnima gojenkama višjega razreda na tukaišnji ženski realni gimnaziji. u— Z avtomobilom v jarek. Predsinoč-njim se je vozil nekdo z avtom po Dunajski cesti. Ko je pripeljal po cesti do višine Pražokave ulice, se je avtomobil v katerem je bilo več pasažirjev, nenadoma nagnil in zgrmel v globok tamkaj se nahajajoči jarek. Motor je takoj nehal delovati in se je vozilo občutno poškodovalo. Pasažirji so imeli pri nezgodi izredno srečo in so se spravili iz pokvarjenega vozila brez posebnih poškodb. Avtomobil so tekom noči spravili zopet z jarka in ea odpeljali v popravilo. Nesrečo je pač zakrivila le pomanjkljiva razsvetliva. u— Z nožem ga le zabodeL Delavec Anton Kastelic je prijavil, da ga je predsinoč-njim nenadoma napade! v bližini barak na Vodovodni cesti 30-letni Ivan V. Ne da bi spregovoril prej kako besedo, je Ivan po- Aleopati in hOmeopati niso Ti mogli zdravja dati, zdaj se po mojem receptu ravnaj, zmerno zauživaj »BUDDHA« čaj! Tea Import. Ljubljana, Aškerčeva ulica. tegnil nož in ga zasadil Kastelicn ▼ ramo, tako da mu je prizadejal precej globoko rano. Napad je bil izvršen od zadaj in se Kastelic sploh ni mogel braniti. Ranjenega Kastelica so našli pozneje njegovi tovariši v mlaki krvi in so ga morali nesti domov. Proti napadalcu, ki je izvršil napad iz lin* bosumnosti, je uvedena stroga preiskava. Omenjeni se nahaja že v zaporu zaradi nevarne grožnje proti svoji bivši priležnicL u— Tatovi odnašajo vse. Žena mestnega delavca Ivana Primožičeva. stanujoča v Komenskega umici 26, je hranila do nedavnega v lopi na vrtu razno posteljnino, žimnico in nekaj perila. Včeraj zjutraj je nameravala Primožičeva spraviti omenjene stvari v stanovanje, pa je opazila, da je lopa prazna. Oškodovanka je tatvino prijavila najbližjemu stražniku. Za tatom ni sledu. — Posestnikov sin Lojze K. iz Podutika se je zadržal presinočniim v Lasa* novi gostilni na Vodnikovi cesti v Šiški nekako do polnoči, nakar se je priguga! s kolesom vred na cesto, hoteč proti domu. Zaradi vinjenosti pa ni mogel na kolo in ga je raje vodil v roki. Lojzeta sta v bližini mitnice opazila dva neznanca in se takoj zapletla z njim v pogovor. Slednjič mu je eden izmed obeh strgal kolo iz rok in izginil v temo. Lojze je nekaj časa pro- Jutni! Elito! kino Matica MELODIJA KRVI testiral, slednjič pa je onemel, dočim sta reznanca z ukradenim kolesom, vrednim 750 Din, bila že bogve kje. Oškodovanec je prijavil drzno tatvino šele naslednji dan. ko se ie streznil. u— Okraden čevljar. Čevljarski pomočnik Ferenc Kalman je pred kratkim izročil ženi čevljarskega mojstra Fani Gjurovi bankovec za 1000 Din. da ga mu shrani. Gjurova mu je ustregla in je spravila bankovec v predal omare, kamor le pozneje položil svoj denar tudi Gjuro sam. Naenkrat pa, ko je Kalman želel zopet denar nazaj, se je izkazalo, da je bankovec zmanjkal, i njim vred pa tudi delavska kn ižica, last Franceta Kralja. Kakor se je izkazalo, je mogel izvršiti drzno tatvino samo tak človek, ki ie večkrat prihajal v G urovo stanovanje in ki ie dobro poznal domače razmere. u— Plesna vaja družabnega odseka ZPNJ bo drevi ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«. Poučeval se bo slow-fox le- JAPONSKA LJUBLJANSKI DVOR! NOČ tošnje sezone in ponovili se bodo vsi do-sedaj vzeti plesi: six eignt. fox-trot tango itd., na kar opozarjamo cenjene obiskovalce. 1441 u— Martinov večer priredi pevsko društvo »Slavec« v Ljubl!ani v Mestnem domu 16. t. m. ob 20. Spored: godba, petje, ples itd. Točila se bodo pristna vina Gradove kleti iz Zg. Kašlja. 1443 u— Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo in sokolsko javnost na svojo telovadno akademijo, ki jo priredi v soboto 30. t. m. v društveni telovadnici v Narodnem domu. V nedeljo pa se bo vršila proslava 1 decembra in svečana zaobljuba novega članstva. 1442 Iz Maribora a— Seja občinskega sveta mariborskega bo v četrtek 21. t. m. Na dnevnem redu bodo poročila predsedstva in načelnikov idsekov. a— Akci'a za rektifikaciio meie ljutomerskega in čakovskega sreza. Kakor do znavamo. se ie v nekaterih občinah in v» sen severozapadnega Medmuria uvedla akcija, da bi se ti kraji pridelili rutomer-skemu okrajnemu glavarstvu in sicer predvsem zaradi zemljepisnih in gospodarskih czirov. Nekatere vasi so v tem kotu oddaljene od Lutomera samo po nekaj kilometrov; Veščica, Razkrižje, Šafarsko itd. Ie po 5—7 km, dočim znaša razdalja zračne črte med njimi in Čakovcem po 20 in več kilometrov. Ker nimajo nobene direktne železnšike zveze, morajo hoditi v Čakovec preko Ljutomera, Ormoža in Središča, torej 5—7 km peš in potem 45 km z železnico. Akcija stremi za tem. da se ves se-verozapadni dej čakovskega sreza do razvodja med Muro in Dravo priključi k Ljutomeru odnosno Dolnji Lendavi, kar velja posebno za vzhodnejše kraje, ki imajo v Dolnjo Lendavo samo nekaj kilometrov, v Čakovec pa 15 do 20. V ta namen poide tudi v Beograd posebna deputacija. a— Izložba narodnih vezenin podaljšana. V veliki dvorani Kazine je že deset dni razstavljenih mnogo dragocenih narodnih vezenin in motivov iz vseh mgoslovenskih dežel. Občinstvo opozarjamo, da je razstava podaljšana do sobote, tako da »i jo bodo lahko ogledali tudi zamudniki Iz Celja e— Lepo uspel recitaciiski večer je imelo Celje v torek. V mali dvorani Narodnega doma so recitirali znani slovenski pesniki in pisatelji Cvetko Golar. Radivoj Peterlm-Petruška, Radivoj Rehar, Mirko Kragelj, Fran Roš in Danilo Gorinšck svoja dela. deloma v poeziji, deloma v prozi. Večer, kakršnih bi si še več želeli tekom letošnje zime, je uspel zlasti v moralnem pogledu prav dobro. V polni dvorani so naletele prečitane pesmi na glasen odziv pri razumevajoči publiki, ki is pokazala, da je posetila večer res iz ljubezni dn naše lepe umetnosti. e— Na predvečer praznika Uiedinienja bi se moral vršiti v celjskem Mestnem gledališču slavnostni koncert Sancinnvega komornega udruženja. Ta koncert pa je odpovedan in se bo namesto ntega vršila v Mestnem gledališču velika sokolska akademija. e— Nepošten podnajemnik. Pri Francu Pečniku v Gaberiu pri Celju ie stanoval od 1. do 10. t. m. 26-letni cinkarniški d* lavec France K., ki je icnel ori Pečniku tudi prehrano. V noči od 9. na 10. t m. pa je France nepričakovano zapustil svoje službeno mesto v cinkarni in ie brez sledu izginil, ostal pa je dolžan Pečniku na 'ara-ni in stanovanju 190 Din. e— Naidbe v mestnem avtobusu. Šofer mestnega avtobusa Ludvik Lesiovšek. ki vozi med Št Petrom pod Svetimi g-Drami in Celjem, je našel 7. t m. d j končani vožnji v avtobusu žensko ročno torbico, v kateri ie bila manjša vsota denarja Ln več računov. Naslednji dan po končani vožnji pa je našel v avtobusu maihn-j denarnico, v kateri je tudi bila majhna vsota denaria in več drugih malenkosti. Lastnici naj se zglasita na policijskem oddelku sreskega načelstva. Odvetnik dr. Rapi Štefan posOutje se>daj v Raalagov? ulici Štev. 3, prvo midlsitirapie. 14076 Z Jesenic s— Starešinstvo Akademskega krožka mi Jesenicah javlja, da so dosedaj pristopili kot olani-starešine naslednji gg.: dr. Frančišek Kogoj, okrožni zdravnik; dr. Viktor Marčič, privatni zdravnik; dr Jože Leveč, zobozdravnik; dr. Ernest Rekar, lesni industrijalec, dr. Maks Oberanel, generalni tajnik KID., duhovni svetnik Anton Kaste« lic, mestni župnik; Franc ICrašna, župni upravitelj pri Sv. Križu; Anton Batagelj, obmejni poL komisar; ing. Riko Šapi j a, šef V SENCI KIN0 DVOR! YOSHIWARE progovne sekcije drž. železnice, mag. phar. Jože Žabkar, lekarnar in mag. phar. Jožo Peharec, drogerist. — Imena navedenih, gospodov nam jamčijo, da nam bodo v vsakem primeru šli na roko in pomagali, ako bo potrebno. Mi — mlajši imamo do njih v vsakem oziru popolno zaupanje in se jim tem potom še enkrat najiskreneje zahvaljujemo, da so se odzvali našemu klicu. s— Posipanje cest. Cesta, ki vodi skozi Staro Savo, je v deževnih dneh v takem stani«, da izgleda kakor pravi poljski kolovoz. Osobito od Savske cerkve pa do Hermanove gostilne je takšno blato, da se človeku udira do gležnjev. Pred leti je bila ta cesta gotovo ena najboljših v naši občini, zadnja leta pa je skoro neporabna za vsak promet. Prosimo pristojne činite-lje, da polagajo več pažnje pri vzdrževanju te ceste, ki je močno frekventirana. Tudi živima zelo trpi, ko vleče težke v o« zove po tej slabi cesti 17 ^Irftfip ! oW r šl— Poštni promet med Škof j o Loko in Žirmi nikakor ne more na pravi tir Pri peti licitaciji za oddajo rvoštne vožnje, ki se je vršila v soboto dopoldne pri županstvu občine Žiri, je izostal celo g. Poljan-šek, ki je pri četrtem razpisu vožnjo za 72.790 Din s*. iin brzina Opazovanja ~s 0£ v m. in «
»» 1*5 1 0 05 10 3 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 11.2 C, najnižja 4.4 C. Solnce vzhaja ob 6.55, zahaja ob 16.33, luna vzhaja ob 15.18, zahaja ob 3.36. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma nejasno, od časa do časa deževno; najprej še milo. v južnih Alpah precej padavin. skem salonu kavarne Emona. Zaradi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh odk bomikov nujno potrebna Nogomet v Tržiču. V nedeljo, 10. t m. se je vršila nogometna tekma na improvir zijoniranem igrišču proti SK Bled V igri, ki je bila na višku in se je igralo zelo fair so podlegli gostje s 4 : 3 (2 : 2) navzlic te« mu, da so si domačini zabili lastni goL — Sodnik g. Ozebek je sodil izvrstno. SK Sava : SK Ilirija. V nedeljo 17. t. m. se bo vršila na igrišču Ilirije prijatelj« ska hazenska tekma med družinama Ilirije m sevniske Save. Sava bo nastopila prvič v Ljubljani. Njena družina je poleg celjske najmlajša v Sloveniji, bila pa je v letošnji sezoni izredno agilna ter je z vidni- ' uspehi nastopila proti zagrebški Con* cordiji, tukajšnji Ateni, Iliriji in Celju. Ilirija nastopi v močno spremenjeni posta« vi in predvsem z mlajšimi močmi. Tekma bo popoldne ob 15.30. V predigri nastopita dve nogometni moštvi. SK Krakovo. Danes ob 8.30 seja po stavnega odbora v gostilna Usenik. .SIS,' Svoboda. Danes članski sestanek ob 19.30 v prostorih Svobode v Delavski zbornici. Prosim polnoštevilno in točno. Gosoodarstvo = Naša zunanja trgovina ▼ prvih treh četrtletjih. Glede na znantno zboljšanje naše trgovinske bilance v prvih devetih mesecih tek. leta, je zanimivo, kakšno bilanco smo letos imeli s posameznimi državami. V našem izvozu stoji prej bo elej Italija daleč na prvem mestu. V Italijo smo letos izvozili za 1409 milijonov Din, uvozili pa smo iz Italije le za 614 milijonv Din, tako tla je naša trgovinska bilanca z Italijo aktivna za 795 milijonov Din (lani je za vse leto znašala aktivnost 740 milijonov Din). — V Avstrijo smo izvozili za 768 milijonov Din, uvozili pa smo iz Avstrije za 968 milijonov Din. Naša trgovinska bilanca z Avstrijo je torej tudi letos močno pasivna, in sicer za 2C0 milijonov Din (za 9 mesecev), dočim je biia lani za vse leto pasivna prav tako za 200 milijonov Din. — Na tretjem mesta v izvozni statistiki za prva tri četrtletja stoji letos Rumunija. ki je v statistiki za preteklo leto na 11. mestu. Tu pa v resnici ne gre toliko za povečanje izvoza v Rumunijo samo, temveč se v statistiki ves izvoz žita preko Braile beleži kot izvoz v Rumunijo, kajti pri izvozu žita po Dunavu končna namembna država večinoma ni znana. V Rumunijo in preko Braile smo letos izvozili za 585 milijonov Din, iz Rumunije pa smo uvozili za 125 milijonov, tako da iz teh dveh številk rezultira aktivnost od 460 milijonov Din, _ jja četrtem mestu v izvozu je Nemčija, kamor smo izvozili za 493 milijonov Din in odkoder smo uvozili za 860 milijonov. tako da je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo pasivna za 367 milijonov Din. (Lani je za vise leto znašala pasivnost 287 milijonov Din in se je torej naša trgovinska bilanca z Nemčijo poslabšala; pri tem pa moramo upoštevati, da je letos šlo mnogo naše plenice v Nemčijo, ki pa v statistiki izvoza v Nemčijo ni upoštevana, ker je bila večinoma izvožena preko Rumunije. — Na petem mestu ie pri našem izvozu Madžarska s 398 milijoni Din. Ker je uvoz iz Madžarske znašal le 360 milijonov Din. ;e bila torej naša trgovinska bilanca z Madžarsko aktivna za 38 milijonov Din (lani je bila za vse leto aktivna le za 47 milijonov Din). — Omeniti moramo še GTČiio, kamor smo pri neznatnem uvozu izvozili za 361 milijonov Din in Češkoslovaško, s katero imamo pri izvozu 306 milijonov Din in uvozu od 977 milijonov Din dalje zelo pasivno trgovinsko bilanco. «= Nova teritorijalna ureditev finančne uprave. Iz Beograda poročajo, da se v finančnem ministrstvu vršijo priprave za zmanjšanje števila finančnih direkcij, ki jih imamo v vsej državi 14. V skladu z ureditvijo države na banovine, se mora v bodoče tudi območje finančne direkcije kriti s teritorijem banovin. Tako bomo z novim letom dobili 9 finančnih direkcij in poleg tega finančno direkcijo za Beograd, Pančevo in Zemun. Sedanje finančne direkcije so bile, kakor znano, ustanovljene 1. januarja tek. leta in gre torej le za novo teritorijalno razdelitev finančne uprave na finančne direkcije, pri čemer bo dosedanji sistem finančne uprave ostal nespremenjen = Dviganie državnih papiriev. Tečaji dT-žavnih papirjev so že od početka oktobra v stalnem naraščanju. Včeraj je bilo na zagrebški borz?: zopet veliko povpraševanje po promptni Vojni škodi, ki se je ob sklepu borznega sestanka trgovala že po 435, dočim je v početku oktobra notirala komaj 403 _ 404, v poletnih mesecih pa ie ob intervenciji od strani Poštne hranilnice in Državne hipotekarne banke not;rala celo nod 4r0. To dviganje Vojne Škode ie na eni strani dokaz zaupanja v našo državo, na drugi strani pa je gotovo tudi v zvezd z veliko likvidnostjo na jugoslovenskem denarnem trgu. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je bilo v zadnjem času uvoženo mnoro obveznic Rlairovega posojila, ki .je zaradi visokega obrestovanja za trajne naložbe že zelo priljubljeno. = Anketa o priključitvi Maribora v obmejni pas. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o anketi glede priključitve Maribora v obmejni nas. poročamo, da ie konferenco snretno vodil eosn. Anton Krejči. ravnatelj Tvornice za dušik v Rušah in član Zbornice za TOI v Ljubljani. = Gradba tvornice v čačku. V Cačku so pričeli z grad bo modeme tvornice za papir, ki bo arotova že pri^odnie leto. Tvor-nico pradi beograjska tvnlka T>antic fc^ Co. = Otvoritev razstave češpelj in sailia v Beogradu. V torek je bila r Beogradu otvor-jena velika razstava češpeli in konzerviranega sadja, ki jo je priredilo Srosko poljo-privredno društvo. Za razstavo vlada veliko zanimanje, zlasti ker je v zvezi s kongresom producentov češpeli — Prodaja oetove kisline. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je pred kratkim dalo vsem velikim županstvom navodila, da se morajo predpisi glede prodaje oetove kisline strogo držati. V splošnem je v maloprodaji dovoljena samo prodaja največ 15% oetove kisTme. za proHaio močnejše oetove kisline na je potrebno dovolie-nie. Ta nova navodHa «o v zvezi s Številnimi samomori z oetovo kislino, zlasti v okolici Zagreba. 0 tei prepovedi je razpravljala tudi Zveza trgovski^ srremijev na svoji zadnf oredsedstveni seji. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m ponudbe glede dobave 50 m platna, 100 m hessiana, 200 m gradla za zasto^ re, glede dobave 400 kg žičnikov za škrilj in 5 kompletnih »Garvensr črpalk; do 22. t. m. glede dobave tiskovin; strojni oddelek Med f^prednojf m ena bšsmii ■mmim Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kol cvetje belo perilo. — Veselje bo se večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le Terpentinovo pa do 20. t m. ponudbe glede dobave 500 kg prediva. (Pogoji so ua vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave električne ure.) Borze 13. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Prago in Berlin. Tečaji ne kažejo večjih sprememb. Deviza Newyork se je za malenkost okrepila, prav tako Duuaj, Trst in Praga. Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes Vojna škoda pri živahnem prometu okrepila za več točk. Za aranžma se je trgovala po 433, pozneje pa po 435 in za kaso po 433, 433.5 in 435. Tudi ostali državni papirji se držijo čvrsto. Investicijsko posojilo je bilo zaključeno p° 85.25, agrarne obveznice pa so 06tale pri 51.75 — 52.5 brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Union banki po 202 in v Srpski po 157. Med industrijskimi papirji pa je prišlo do prometa le v Trboveljski po 460 in v šečerani po 400. Slavonija je prilično čvrsta ter se išče po 150. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.80—22.86 (22.83), Berlin 13.505—13.535 (13.52), Bruselj 7.9101, Budimpešta 9.8921. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9529, London 275.80, New-york 56.445, Pariz 221.66-223.66 (222.66) Praga 167.11—167.91 (167.51), Trst 296.11. ZasTeb. London 275.40 — 276.20, Nev-vork 56 345 — 56.545 Pariz 221.66—223.66, Milan 295.02 — 297.02. Curih 1094.4-1007.4. Amsterdam 22.799 — 22.859. Berlin 13.505 do 13535. Dunaj 7.9368 — 7-9668, Pracra 167.11 _ 167.91, Budimpešta 9.8771—9.9071. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.165, Nevrvork 516.025. Pariz 20.32 Milan 27-02, Madrid 72 60. Berlin 123.36. Dunaj 72.55, Praga 15.285. Bukarešta 3 08125, Budimpešta 90.20, Sofija 3.725. Varšava 57.85. Efekti. Dunaj. Beograd 12.55 in sedem osmink do 12.59 in sedem osmink, Berlin 169.75 do 170.25 London 34.62 _ 34.72, Milan 37.17 do 37.27, Newyork 709.65 — 712.15, Pariz 27.93C5 — 28.035, Praga 21.02 in ena osmin-ka — 21.10 in ena osminka, Curih 137-53 do 138.03; dinarji 12.505 — 12.565. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda aranžma 434 — 435, kasa 434 — 4«, za december 437 — 438. za februar 411 — 413, investicijsko 85 — 85.25, agTarne 51.75 do 52.5; bančne vrednote: Praštediona 905 do 910. Union 202 — 203. Jugo 83 den.. Narodna 8200 den.. Srpska 157 - 158. Zemaliska 126 - 131. Polio 15.75 — 1675. Ljubljanska kreditna 123 den.; industrijske vrednote- Narodna šumska 40 den.. Našička 1430 den.. Gutmann 185 - 193. Slnv^ks 98 do 100 Slavonija 150 den.. Drava 390—330. gečerana 400 _ 405. Brod vagon 135 den.. ' Vevče 132 den., Isie 19 den.. Dubrovačka 430 den., Trbovlje 460 _ 465, Jadranska 520 do 550. Beograd. Vojna Skoda 432 — 432 zaklj., za december 435 — 436.5. investicijsko 84.75 do 85, a^ra-ne 52 — 52.75. Blagovna tržišča Žito + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito mlačna. Cene so popustile. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 79 kg 240 — 242.5, baška. 78 kg 237.5 80 leg 237.5 _ 240. sremska, 77 kg 230 do 232.5, slavonska 77 kg 220 — 222.5; rž: baška, 72/73 leg 200 — 202,5; moka: »0«, fco Ljubljana 355 — 365: koruza: baška. umetno sušena 195 — 197-5, po mleveki tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvautin: baški 245 — 247-5; oves: baški, 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100 kg. -+- Novosadska blagovna borza (13. L m.) Tendenca mlačna. Cene pšenici in koruzi so ponovno popustile. Promet: 24 vagonov pšenice. 22 vagonov koruze, 9 vagonov moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, 77 kg 177.5 — 182.5; baSka, 78 kg 180 do 1S5; banaška 175 — 180; sremska 177-5 do 182.5. Ječmen: baški 120 _ 125. Oves: baški 140 _ 142.5. Koruza: sremska 97.5 d« 102.5; baška s kakovostno garancijo 107.5 do 112.5; baška za december - januar 112.5 do 117.5; baška in sremska sušena 132.5 do 135. Moka: baška »Og« 290 — 300; »2< 265 do 275; »5c 235 — 245; >6« 190 — 200; »7< 150 — 160. Otrobi: baški in banaški 97-5 do 112.5. Les + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 1.3 vagonov, in sicer: 8 vagonov bukovih drv. 4 vagone jelovih hlodov in 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov. Povpraševanje je za hrastove neobrobljene plohe in pod niče, tudi za dobave v prvih mesecih prih. leta. Hmelj + Savinjski hmeljski trg. Dosedaj je v Savinjski dolini prodanih okrog 90 % letošnjega pridelka, ostanek pa je večinoma slabo blago. Zanimanje je 6labo in so kupčije že zelo redke, pri čemer se blago plačuje do 5 Din za kg. Ker ni mnogo upanja, da bi bile prihodnje leto cene boljše in da se obvarujejo novih izgub, opuščajo hmeljarji nasade. Sokol Tekme, ki jih priredi JSS ob priliki II. zleta v Beogradu, bodo obsegale: za naraščaj tekmovanje vrst v nižjem in višjem oddelku: v slednjega bodo pripuščeni samo naraščainiki od 16. do 18. leta starosti. Na-rašča.iska tekma bo obsegala Doleg prostih vaji in orodne telovadbe na drogu še skok vršinsko-daljinski. hitro hoio na 100 m, metanje krogle ter za višii oddelek še bradljo. za nižji pa skok preko konja brez ro-čaiev. Za ženski naraščaj pa predpisuje tekma proste vaje, kroge, gred, skok v daljino. hitro hoio na 80 m in metanie l >ge. Kot dodatek bo prideliena tudi bojna tekma in odboika. Natančni predpis za tekme bo vsekakor priobčen v saveznem stro-konem listu »Prednjak«. Iz življenja in šteta Nemški pisatelj sokrivec skrivnostnega umora Obremenjujejo ga njegovi spisi, kjer je z velikim realizmom opisoval potek krvavega dejanja — Nov primer samolastne sodbe nemške zarotniške bratovščine Dopolnjena Pri razpravi za ločitev zakona nem« škega barona von Richthofena je ne« nadoma prišla na dan zločinska zade« va vsenemških nacijonalnih fanatikov, ki so kmalu po prevratu po vzgledu srednjeveške zarotniške bratovščine »Feme« obsojali na smrt in morili ne« ljube politične osebnosti nasprotnih strank. Pri tem niso prizanašali niti Iastiim pristašem, ako so se v čem pre« grešili in zlasti ako jim ni bilo popol« noma zaupat* Tako so zarotniki leta 1921. na posestvu barona Richthofena umorili nekega Frica Kohlerja. Pri po* drobni preiskavi se je dognalo, da je bil pri tej samovoljni justifikaciji na« vzoč tudi znani moderni nemški pisa« telj in dramatik Peter Martin Lampel. Policija je Lampla aretirala, toda pisa« telj trdi, da je nedolžen. Močno obre« menjuje Lampla, da je v nekem svo« jem romanu z vsemi podrobnostmi opisal način takega umora in občutke, ki jih imajo zarotniki pri svojem čr« nem poslu. Isti motiv je Lampel tudi dramatiziral in žel zavoljo izrednega naturalizma priznanje čitateljev. Iz spisov Lampela je preiskovalna oblast natančno poučena o poteku umora in vsa nadaljnja zaslišanja v celem obsegu potrjujejo Lamplov opis. Obenem s pisateljem je bil aretiran kot udeleže« nec bohumski inženjer Schweninger, ki je bil že enkrat v preiskavi zavoljo podobnega zločina, pa je bil izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov. Sedaj je že priznal, da je bil med onimi, ki so v tovornem avtomobilu spremljali na kraj umora obsojenca, vendar pa tr« di, da ni vedel, da peljejo Kohlerja v smrt. Tudi pisatelj Lampel je deloma že priznal svojo sokrivdo, dasi se tu« di on opravičuje slično kakor Schwe« ninger. Oba sta pri tem izdala kot glavnega krivca in inicijatorja dijaka Ulriha von Beulwitza, ki ga je oblast že zaprla. Trupla ubitega Kohlerja do slej še niso našli, upajo pa, da bo dal Beulwitz potrebna pojasnila v tem po« gledu. Osumljeni baron Richthofen ni z umorom v nikaki zvezi in tudi po« veljnik čete, ki je taborila na barono« vem posestvu, podporočnik Miiller« Brand je že izpuščen iz zapora, ker sta ga Lampl in Schweninger popolnoma razbremenila. Nemška javnost z veli« kim zanimanjem sledi preiskavi, ki bo razkrila zopet eno črno dejanje vele« nemških zločinskih prenapetežev. je MAGGI " zabela ! • mM« cenejša Radi tega si dajte prazno MAGGI-jevo stekle-ničico vedno dopolniti od trgovca, toda pazite na to, da se zabela dopolnjuje iz velike MAGGI - je ve steklenice; kajti v le-tej se zakonito ne sme imeti nič drugega naprodaj, kakor MAGGI - jevo zabelo. Splošno veljavne dopolnjevalne Steklenica štv. cene: Din. 0 12-- 20'- 40*- Isrefite in shranite! Grozen umor pred oltarjem V neki vaški cerkvi pri Napolju se je zgodil grozovit umor, kakršen je tu« di med tamošnjim sicer zelo vročekrv« nim ljudstvom vendarle redkost. Mla« denič Iginio Selvaggi. je med službo božjo pristopil k 321etnemu kmetu Giuliju Averzanu, potegnil izpod pla« šča sekiro in mu s silnim zamahom odsekal glavo. Okrvavljena glava se je zakotalila tik pTed oltar. V splošni zmedi, ki je nastala po tem strahovi« tem zločinu, se je morilcu posrečilo uiti, vendar so ga karabinijerji kmalu ujeli, ko se je potikal po bližnjih vi« n ogradili. Pri zaslišanju je Selvaggi iz« povedal, da je ubil Averzana zato, ker je Ie«ta zapeljal njegovo sestro in je ni hotel poročiti. Fino bla^o za suknje ter velika izbira blaga za damsike plašče zadnjih novosti po na-jugod-neišem nakumu pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana, Z bičem nad rivalinjo Sodna afera, v čije središču stojita štokholmski sekcijski ravnatelj Lind« quist in njegova žena, razburja ta čas švedsko javnost. Oba sta poročena že kakšnih deset let. Pred šestimi leti se je Lindquist seznanil z neko mlado na« takarico, Hildur Forsmanovo, in nave« zal ž njo ljubavno razmerje. Šest let je Lindquistova trpela to razmerje, končno ni mogla več. Kupila si je pas» ji bič in se vadila nekoliko dni v nje« govi rabi Nato je napravila možu Dišal vprašalne pole, marveč da si j»» le nekdo izmed njegovih prijateljev dovolil to neumestno šalo. Gospod Chaussegros se je globoko oddahnil, ali prezgodaj. Kar je za vsakega člo« veka jasno ko beli dan, na davčnem uradu nikakor ni tako enostavno. Davčni uradnik je namreč hitro po« iskal naredbo, ki pravi, da še tako upravičen ugovor proti pravnoveljav« nemu predpisu davkov ne razveljavi strahovito sceno m ko je začel ta tr« predpisa. Trgovec bi moral tedaj naj, diti, da nima z natakaric*) nobenega prej plačati odmerjene mu stotisočake opravka vec, je zahtevala, naj ji to in bi potem lahko ^kal, kdaj bi častil« dokaze s tem, da ji pomaga maščevati ci sv. Birokracija rešili njegovo vlogo se nad rivalinjo Sekcijski ravnatelj je za povrnitev neupravičeno izterjanega na to pristal. Popeljal se je k svoji davka. Ker pa nesrečni Chaussegros ljubi« in jo povabil na avtomobilski nikakor ni mogeI plapati tako fira, izlet. V avtomobilu je bila skrita nje« | ne vsote so se ga davčni gospodje res gova žena. Ko so se privozili na sa« motno mesto, sta zakonca planila na Forsmanovo, jo vrgla na tla in jo za« čela strahovito obdelovati, dokler ni izgubila zavesti. Menila sta, da je mrt« va in sta jo pustila ležati. Toda dekle se je vzbudilo iz nezavesti in prišlo v Stockholm nazaj, kjer je nasilneža ovadilo. Pri razpravi pa se je Forsma« nova zadovoljila z 10.000 švedskih kron odškodnine za bolečine in je tož« bo umaknilo. Vendar je drž. pravdnik sam vložil tožbo proti Lindquistovi in njenemu možu zaradi življensko nevar nih poškodb in kratenja osebne svo« bode. usmilili in mu odložili plačilo do re« šitve pritožbe, ki mora zavoljo visoke« ga davčnega zneska iti noter v Pariz pred najvišjo finančno gosposko. Če bo šlo vse po sreči, bo težko prizadeti trgovec morda le prišel do svoje pra« vice, ali nade na uspeh ima malo. 0111(0] Davčni urad ne razume šale Francoski trgovec Henri Chausse« gros iz Niče je na svoje nemalo za« čudenje in grozo prejel od davčnega urada plačilni nalog za tako strahovito vsoto, kakršno lahko plača samo člo« vek z milijonskimi dohodki. Po nepre« spani noči je šel na davčni urad, da se informira, kako je mogla nastati tako strahovita pomota. Uradnik pa ni bil nič manj presenečen, češ da je plačil ni nalog izvršen natančno po naved« bah fasije gospoda Chaussegrosa. Ta je seveda odločno zanikal, da bi bil oddal tako gorostasno f asi j o, nakar se Je na temelju dotične listine res izka« zalo, da trgovec ni sam izpolnil in pod« Poredni Bobi Kdo se ga ne spomina a, ko Je br3 scotfe budonnišnositi vsaiki dan v »Jajtinuc. Sedaj so itzšte te prigode v Ična ktroižiei, ki bo v veseilije .mfladš-i», a tudi orirasli jo bodo z veseftjem •vrzeli v roke in se Bobi-ju od srca ssnešaH. Miklavž in Božiček bosta mladino gotovo najbolj osrečila s knjižico s 108 diuoixam gfaslba. — 17.30: PoipoManski koncert radčo-oflkestina. — 20: Prenos opere iz oair. gledališča. — BEOGRAD 12.40: Reproducirana glasba. — 18: Prenos koncerta dz kavarne »Mostova«. — 20: Prenos opere iz tiar. gl&dajigča. — PRAGA 16.30i Koncert ok-monne glasbe. — 19: Prenos iz gledališča: Jerenuiasoiva opera »Bratje Karaimazo-vU. — 22.15: Koncert lafcke glasbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert vojaške godbe. — 19.25: Reprod. glasb*. — 20.15: Klavirski koncert. — Prenos inozem-sikfh postaj. — DUNAJ 11: DopcuMans/ki koncert. — 15: Glasbena akademija. — 16: Koncent orkestra. — 19.30: Orkestralen koncert. — LaMca glasba. — BERLIN 16.30: Po-podidanstei koncert. 19: Violinski koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21.30: LaMca giasfca. — FRANKFURT 16: Čeflo-koncert. — 17: Koncert orflcestra. — 19J0: Prenos programa oz StuMgarta. — 21: Koncert Bnuctonerjevih skladb. — 22.15: Prenos iz Stuttgarta. — Lahka glasba. — LANGElv-BERO 17J0: Koncert iz Frankfurta. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Komorna glasba. — Godba za ples. — STUTTGART 16: Koncert iz Framtafurta. — 19J0: Pregled evropske glasbe po Mozartu. — 21: Prenos iz Frankfuirta. — Veseloigra. — BUDIMPEŠTA 9J5: Dopoldaoj&a koncert. — 17.45: Koncert orkestra. — 22JO: Večerni koncert. — 21: Zborovski koncert. — LONDON 20.45: Orkestralen m vioEmsfci koncert. — RIM 17J0: Popoldanski koncert. — 21: Grofica Marica«. > Muzika spredaj in muzika zadaj V majhnem katalonskem mestu ob vznožju Pirenejev, so si ohranili pra« stari običaji, da zagode šest mestnih godcev zjutraj zarana veličastno hval« nico Gospodu. Za to plačuje vse pre« bivalstvo poseben davek. Ker so pa mestne finance na precej šibkih nogah in primanjkuje sredstev za obupno razdrapane ulice, si je ne« koliko meščanov izmislilo, da bi kaza« lo ta davek uporabiti rajši za popra« vila nego za tradicionalni koncert, ki ga itak ne more uživati vse mesto. Stvar je namreč takšna, da se vrši koru cert na majhnem balkonu v pročelju mestne hiše in tako je razumljivo, da prebivalstvu za mestno hišo ne pride do ušes. Prišla je deputacija na občin« ski urad in tam vse te reči lepo razlo žila. Toda uspeh te intervencije je bil takšen, da bi bilo bolje, če bi bila sploh izostala. Občinski svetniki sta« nuje jo namreč po večini nasproti mest« ne hiše in uživajo koncert takorekoč iz prve roke. Zato ne morejo uvideti, da bi stari običaj odpravili Ker pa so uvideli vsaj to, da imajo vsi meščani pravico do naslade nad nedeljsko hvalnico, so ukrenili, da jo bodo godci odslej zatrobili vsakokrat dvakrat, en« krat na balkonu v pročelju mestne hi« še, enkrat na balkonu na nasprotni strani. Seveda so jim morali radi dvoj« nega dela podvojiti plačo in to so do» segli s tem, da so podvojili — davek. Srečno mestece ob vznožju Pirenejev, ki posluša hvalnice Gospodu lahko od spredaj in od zadaj! Ceste pa, ceste ostanejo seveda tak* šne, kakršne so bile. Pozor! Najboljši brezalkoholna pijača je Original ScUlltdS Dobi m v vseh gostilnah hi restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova ul 27. kakor tudi druge starine kupuje zasebnik-Ponudbe na Jnterreklam" d. d. Zagreb, Moravska 28 pod Antik P-1760". n OLLA GUM. a vsaki poedini komad Popolna saranrija! Dokazano l najdovrSenejši Živi karpi ščuke in lini se dobijo dnevno po najnižji ctni pri tvrdki Ferd nand Greiner ftiARIBc R, bosooska u». 2 Zahtevajt« bretpl»čni eenik poštnin Din 160 Elegantni ploč&nati „, nikelj, cilinder ari nj|| 99 • kamni, kot dika bta t gladki ikit tli. ljiel »B o e k o p f. 1111! OO N a je e ne ti* ki- nt. 4 Q kOTOsti »Roekopi« UlU 'tSf Petletno jametr«. Za n »odgovarjajoče ee vrne denar Anton Kiffmann Maribor 136/b Speeljalist un< ia M|ic Iriearake ura. A. ROJINA 'krojač za dame in gospode se)e preselil na Celovško cesto Stcrr. 34, vogai Frarikopanske, ief se dosedanfra kakor bodočimi naročnikom oa^ttoipleje priporočaL. 12870 Cenik brezpJaSno! KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Prvovrstno opneno Jajca v zabojih po 720 aB 1440 komadov, Din 138 za komad- postavno Poljčaue, vključno zaboja, razpošilja po povzetju Ekspertna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor pošitni predal 6. En gros Specijalna En detaD trgovina vozičkov in koles Pleskanje koles »DOKOc, ponikljanje novih prečk (sprikljev) ta 250 Din. Ceniki tranko. ZEMELROK OTON Tržaška cesta - Glince Marijin tre 8 stuho, zračno, s ca. 200 m3 po/vršine, (posebno pdpnavno za žito, moko ali suho robo, se takoj odda. Vprašanja z navedtoo načina uporabe inaj se ipo&liieoo pod »Skladišče« na oglasni oddetek »Juitra«. 14084 Vsak petek Sveže namočeno po leno v ko, kakor tudi vse specerijsko blago dobite najcenejše pri F. R. KOVACIČ. Ljubljana. Miklošičeva 32 Potnika na iprovčizMo, žeJeizmirusike srarolke, 'išče speciijalina veitebrgovina /ključev itn agen-•ju.rjia trgovina v Zagre)baiu Pcmnudbe pod »Za - 21407« na PMblacilt&s d. d. Zagireb, i GimosUtev fščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod 5'fr0 »Nujno 25«- 41=51 Več mizarjev jirvovrftriih sprejme tovarna r-ohistva A. Amann t Tržiča. 41357 Pošteno deklico sprejmem kot učenk« za pcsititmSko obrt. Ponudbe oglasni oddelek »Jutra« jw>d »Gostilniška obrt« 4135® Uradnico (ka) z*ne»ljiv<» in samostojno pi-paroiško moč. vsek »Jutra« pod Šifro »Zanesljiva moč«. 40684 Kuharico zanesljive in samostojno eorejmem takoj ali z novim letom. — Ponudbe na c::;as. oddelek »Jutra« pod »Dobra služba — Litija«. 41255 Slaščičarskega pomočnika prvovrstnega eprejaem takoj. — Naslov t oglasnem edilelku »Jutra«. 41315 '' Žagovodja vešč tudi pisarniškega dela in italijanske korespondence. dobi službo. Dopise na oirias. oddelek »Jutra« pod »Treznost«. 412*6 Gospodinjo euntofctojno starejšo moč, k; je tudi dobra kuharica, snreimem na veleposestvo biizu Celja. Na«top službe in plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra gospodinja 289«. 41280 Kontoristiaio s perfektnim znanjem nem-Sfine in nemške stenografije kakor tudi srbohrvaščine sprejmem. Ponudbe "a Oglasni oddelek »Jutra« pod »Januar«. 41303 Hišno H zna tudi šivati, sprejme dobra družina. Naslov v »glasnem oddelku »JutTa« 41320 Dva vajenca frrepka sprejme Josip Stirn ključavničarstvo, Kranj. 41328 Pletilje za navadni in osemkljuSni stroj, s oskrbo in 150 Di; tedenske plače aprejmem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pletiljetvo«. «309 Vajenca za krojaško obrt, pridnega in poštenega vzame takoj Ignac Drcbež, kroj. mojster v Rožni dolini. Cesta 1X743. 87219 Čevljar, pomočnike sprejmemo za zbite Solne. Pismena vprašanja na na-s'ov: M. Fridroan. Zagreb, Bakačeva br. 7. 41291 2 kroj. pomočnika ln vajenca sprejme takoj F. Konjar, krojač, Zg. Pimiče št. 80 Medvode. 11331 M! Varuhinjo k otrokom sprejmem. Predcost imajo nva.de, t dežele. F. Vesel, Lrabijana, Hrenova nI. 24. 41917 Strugarja za les dobro izurjenega, mladega in neporoč.nega iščemo. Sko-belnik je na strojni pogon. Ponudbe M naslov. Franjo Flašar l Brat, Samobor pri Zagreb«. 41302 Trg. pomočnika manufaktnrne stroke, mladega, ki ima veselje do potovanja, ta sicer za obisk konzumentov, sprejmem. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Fiksna plača in dijete« sa oglas, oddelek »Jutra«. 41325 Gospodično ki govori nemško, aprejmem takoj za popoldanske ure k 2 otrokoma. Naslov v ogl lenem oddelka Jutra 41329 Za hišnico sprejmem v novo vilo vdovo brez otrok, n« nad 40 let staro. Nudim pritlično sobo, kurjavo in električno razsvetljavo. Delo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. " 41335 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme e 1. decembrom Dragan Li-tac t Hrastniku 413-16 Hlapca k 1 konju sprejmem. Plača po dogovoru. — Ljubljana, Opekarska eeeta štev. 34. 41343 Učenca poštenih staršev tn močne narave, ki ima par razredov srednje ali meščanske šole, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. — Lastnoročno pisane dopise na naslov: Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. 41344 Absolventinjo trg. šole ali kakšnega dobrega tečaja, toda dobro računarico sprejmem kot provizorno pomoč za ea. 3 mesece, v pisarno, e primemo plačo. 8 prakso ali začetnice naj pošljejo ponudbe z natančnimi pojasnili na ogl oddelek Jutra pod »Pisarniška moč« 4,1356 Gospodično ki igra godi, iščem za salonsko damsko kapelo. Javijo naj se tudi začetnice. Siavko Raškaj, hotel Bela Lada, Novi Sad. 41158 Postranski zaslužek do 50 Din dnevno, poleg poklicnega dela na domu. Iščemo sposobne in zanesljive zastopnike v veeh krajih Slovenijo. Pišite na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zaslužek«. 41190 Vsakovrstne lutke (punčke; prevzame v popravilo P. Koler, Stari trg št. 6. 41308 Zastopniki, pozor! Sprejmemo zastopnike za gostilne, za trgovine igrač, ognjegasne družbe, privatne odjemalce, zastopnike veeh vrst, ki hočejo pred Božičem naglo iu mnogo zaslužiti. Industrija Vilko Weixl, Maribor. 41000 Zastopnike za prodajo šivalnih strojev K jamstvom, proti visoki plači iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zuaSko »Najboljši šivalni stroji 1904«. 41333 Kdor vse preizkusi prevzame lo moje lukrativ-ii o zastopstvo domačega učinkovitega predmeta. — Tudi zgovorne dame sprejmemo. — Vaš zaslužek in eksistenca je v Vaših rokah. Ponudbe s 50 para znamko na »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. 41342 Otvoritev novih tečajev italfijanščine, francoščine, nemščine, angleščine, ruščine. Poučujejo akademsko naobraženi predavatelji. — Vpisovanje v Vošnjakovi ulici št 4, pritličje, med 10. in 12. ter 18. in a), uro 40454 Profesor poučuje slovenščino, srbohrvaščino, Seščino, ruščino iu nemščino; instruira tudi vse srednješolske predmete Jamči za uspeh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41218 Oblastveno konceslonlrana šoferska šola !. Gaberščik, bivši komisar m šoferske Izpite — Ljub!jana BIeiweisova cesta štev. 53. Praktični io teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje t zaprtim in odprtim avtomobilom. — Poučfje tudi privatno. 41312 Parisienne donme lejon comversation fran?aise. Adresse: Mpngin Ljubljana, poste restante. 41333 Brivski pomočnik mlad, dober delavec m bu-bi stucer, išče službe za takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 41209 G. Th Botman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Gospodična trgovsko izobražena, želi službo v modni-galanterij-«ki trgovini v Ljubljani. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in poštena«. 41293 Gospodična vešča slov., hrv. in nemškega jezika, zmožna vsega pisarniškega dela,. tudi kot blagajničarka, želi mesta. Za poštenost se jamči Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Moč«. __41304 Gozdar V neodpovedani službi, leli premeniti memto — Dopise prosi pod »Stručnjak« na oglasni oddelek »Jutra«. 41287 Trgovski pomočnik] vojaščine proet, vesten iu j pošten, išče zaupnega me sta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in ivest«. 41329 Šofer - ključavničar išče zaposlenja za takej. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober šofer« 41330 Praktikant mehanik - ključavničar gre kamorkoli brezplačno, oziroma proti hrani in stanovanju. Veselje ima tudi za šoferja. N,v!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41350 Kot kuharica aii samostojna gospodinja želim službo pri boljši družini ali samostojnem gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kot fina kuharica«. 41336 Dekle hi Sa kot postrežnlca — event. za po.—ravljauje pisarniških i nv. Naslov v oglasu .lelku Jutra. 41S41 Šofer - ključavničar mlad, trezen in zanesljiv. t dobrimi spričevali, išče stalno službo kot šofer. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41347 Inteligentna vdova ki sna debro kuhati ln Šivati, govori nemško in slovensko. išče mesto v boljši hiši. Gie t-udi k otrokom". Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41362 Mlada dojilja išče primernega me6ta za dojenje v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 41361 Izurjena pletilja Išče službo. Ponudbe na orias. oddelek »Jutra« pod »Pletilja«. 413(53 Pozor! Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje prt" tvrdki K ari Prolog,".fcjttbl jana, Stari trg št. 12 ju Židovska ulica št. 4- 249 Ca. 20G0 kom. vreč iz jute, cementnih, rablje nih, vsebine po 30—50 kg, pripravne za premog, pro da Ljudevit Siirc, trg. v Kranju. 41254 Žagani odpadki žaganje, obrezkd. krajniki trdi in mehki na razpolago v vagonskih množinah po nizki ceci. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41227 Pokrajinske razglednice po Va5i slaki ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Brata Smuč, Ljubljana, Wolfova ul. 12 Zahtevajte ponudbe in cenik! 242 Nože za zelje ribati imam naprodaj. Ljubljana, Opekarska ca=ta štev 34. 41349 Avto šestsedežni dobro ohranjen. močan, i izbornim strojem, radi odpotovanja prodam za 9000 Din. Ponudbe hitro poslati ns ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni« 41106 27. »Bal si se le, da ti ne bi navili ure, pa si hotel poiskati sestrieo, preden se vrneta roditelja domov. Tako blizu si bil pri očetu in materi in vendar si se splazil od njijn kakor tat in si se šel igrat z razposajenimi zajčki. Samo nase si mislil, sinko moj.« — 0, kako sram je postalo bratca Branka! Vesel je bil. da je smel Iti spat. Drugo jutro ga je vratar zgodaj zbudil. Deset vilinč-kov ga je že čakalo z veliko kopreno iz tenke. a močne pajčevine. Bratec Branko je moral sesti nanjo in vilinčki so odleteli z njim domov, zakaj kralj je bil rekel, da mora očetu in materi najprej povedati svo-§o zgodbo. Dober žagar sajnrKfojen v popravilih _ išče mesta na venecijamki. Nastopi po dogovoru. Naslov pove oglasini oddeVk »Jutra«. 41299 Trgovski sotrudnik vaien vseh trgovskih strok želi premeniti službo kot pomočnik, skladiščnik, potnik, vrata' ali kaj slične-ga. — Ponudbe na ogla/mi oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven in pošten«. 41318 Mesto praktikanta želi absolvent trg. šole. Pomudbe na Oflas od^ef* »Jutra« pod »M. I. P.« 41801 Šivilja z nekoliko pomočniške do be. želi kierkoli me,«t.o ro močniee. Členjene j,oniidhp Tvwl -Skromni! in »riretria« na oglasni oddelek »Jutra« 41332 Želoda v»sa.ko množino kupuje Rudolf Keiner, Ljubljana, h c tel »Slon«. 4,1314 Parni kotel 2.50 cm dolg, z vsebine 6 m\ za pritisk 3 atm. ter ventilator na elektr. pogen, 1—1 HP, oboje rabljeno, kupim Ponudbe na og'ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Parni kotel«. 41288 Avtogenični aparat kompleten, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na cglae. oddelek »Jutra« pod »Varilni aparat« 41354 Fižol vsake količine fn različnih vTOt mzkega z e 1 e n k a, belega vseh vrst, kakor tudi večie količine orehov po najusodnejših cenah kupi Z. Cvi-lak. Slov Bistrica. 40737 Bukova drva kupu i e tvrdka »Kurivo«. L Hi hI jana, Dunajska e. 53. 41154 Gostilno dobro idočo, na lepem in prometnem kraju, z lepimi prostori oddam v najem fc 1 januarjem. Zraven je tudi majhno, lepo urejeno posestvo Prednost imajo jtavcije zmožni in z osebno jiravico. Uenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t-od šifro »Promet 102«. 41192 Gostilno dobro idočo, v Ljubljani, s stanovanjem oddam v najem ali na račun. Potreben kapital 30.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna 30«. 41337 Pekarijo na deželi 7. tetnim prometom 200.000 Din, dam v najem samostojnemu peku brez družine, ali z enim otrokom. — Najemnina po dogevoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pekarija«. 41345 Družabnika z ali brez sodelovanja sprejme detvo uspevajoče podjetja, radi razšiiienjsu Po trebeo kapital liO.OOO Din ali več. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj kapital«. 41092 V svrho prevzema tovarniške zaloge neke svetovne prvovrstne tcbstilne tovarne se nudi mlademu, ne nad 30 let staremu manufakturistu ugodna prilika, i kapitalom od 200.000 Din. uk >d-no in dobiSkanosno osa-moevojenje kot družabniku zastopnika predmetne tvornice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Tekstilna tovarna«. 41326 20% ne kron. bone kupuje Pučka štadiona. Osijek. 835 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čer ne — juvelir Ljubljana, Woifova ulica 3. 38 Trgovska oprava elegantna, u drogerijo, dehkateio aH slaščičarno, razne štelaže, steklene napisne table, kuhinjska oprava se ugodno proda. Ponudbe: Jos. Erzin, Ljubljana, Zrinjskega cesta 8. — 41076 Otroška posteljica naprodaj v Kopitarjevi ul. št." 4. 41306 Damski plašč črna seal kožuhovina. zelo dobro ohranjen, sa močno damo, ugodno na prodaj. Mestni trg 9./I. 41358 t i Hotel-restavracijo penzijon ali sanitorij v Krapinskib Toplicah vis-a-vie kopališča oddam v najem. Moderna zgradba, brez inventarja, v pritličju 3 krasni veliki lokali, 2 manjši sobi za restavracijo in kavarno, kuhinja, loža za portirj* in vse potrebne pritikline, v prvem nadstr. 10 velikih sob. 3 maiijše, vse parketirano in opremljeno z modernimi pečmi e pečnicami in lestenci, sp-be za služinčad, 2 veliki verandi, vee komfort, angleški kloseti. vodovod, napeljana razsvetljava, klet kanalizacija, telefon, senčnat vrt in zele.njadnd vrt. postajališč« avtobusov, žarišče vsega odličnega družabnega JMjenjs, odprto poleti in poz'mi Pogodba na več let Odda »e e 1. januarjem 1930. V poštev pridejo samo resni ponudniki. zmožni slovenščine in nemEčine. Ponudbe nasloviti n»: Jnrkovič. Zagreb. Prilaz 6. 41189 Srednje posestvo kunim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jmtra« pod Šifro »Lepo«. 41305 Dvonadstropno hišo leno. na vogalu, stanovanjskega zakona prosto, e 5 stanovanji tn veliko kletjo za »Vla^iSče ali vinsko t-Tivlno. takoi prodam. — Pobe so orinravne za nen-»ion — v t« svtho de'ane iT že deloma onremlien«. VopVan V» tud" tor>li in Irir^li vodov**! 7, s t-rovinn zelo nrinravnn — ker Se Tie ob«to*n teVo ■po/ljetTe. Vetan*ne noJ.ntke 1319«. 41182 Stanovanje dvosobno iščeta zakonca brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »77«. 41237 Stanovanje 4—5 sob. t sredini mesta, za takoj ali februar išče mirna 6tranka. — Cenjene X^>nudbe na ogla«, oddelek »Jotta« pod »Stev. 3333«. 40775 Stanovanje trisobno, z elektr. razsvetljavo cddam izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41315 Stanovanje sobe, kuhinje in prittklin oddam takoj odraslim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41310 Stanovanje 2 sob in jedilne shramtie oddam blizu postaje D. M. v Polju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«, 41319 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče gdč. za takoj ali s 1. decembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna in snažna«. 41372 Stanovanje 3 sob in kuhinje, vse sobe na trg, sredi mesta v I. nadstropju oddam s 15. decembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4137J Stanovanje 2 sob in kuhinje, v novi hiši oddam s 15. decembrom. Ponudbe na ogl isni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 444«. 41370 S dni tta rvi v Najlepša zabava za dolge večere! Usic^FO Dočim ste doslej za dober gramofon morali plačati več tisocev dinarjev, dobite pri nas zares dober gramofon za malenkost, poleg tega ga pa plačate šele, ko ste ga preizkusili, ker Vam ga pošiljamo neobvezno na po= izkušnjo. Zahtevajte takoj naš brezplačni Gatalcg razvidi te tudi razlog, zakaj smo v položaju, da delamo tako ceno. — Ni Vam tre< ba ničesar kupiti, niti vrniti kataloga. Pišite takoj na tvoruioo glasbil in gramofonov MEINEL IN HER0LD Maribor št. 101 Samo 90 »in plačate mesečno m t 4 mesecih je gramofon Vaš! | Opremljeno sobo veliko, lepo, čisto, mirne in svetlo, parketirano, M posebnim vhodom in elektr razsvetljavo, v neiposredni bližini Zvezde oddam • 15. novembrom samo boljšemu stalnemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40249 Sostanovalca solidnega sprejmem. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 41258 2 gospodični sprejmem kot eo stanovalki v sredini mesta. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra« 41322 Sobo s strogo 6epariranta dom takoj oddam gospodu ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41316 Sobo s separatnim vhcdom, v centru mesta išče za takoj soliden gosipod. Ponulbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akademik 25«. 41327 Elegantno sobo zelo lepo opremljeno, čisto ln mirno, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 41340 Opremljeno sobo lapo, zračno in solnčno, z elektriko in posebnim vhodom, parketi-ramo, v novi vili oddam dvema gospodičnama alj zakonskemu paru brez otrok. Evemt. e souporabo kuhinje in kopalnice. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 4£'91 Vino novo dalmatinsko priporoča vinska klet na Sv. Petra cesti št. 43. 41065 Opremljeno sobo snažno, « separiranim vhodom, po možnosti v sredini mesta išče uradnik. — Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra« ped »Ujedinjenje«. 4ll45 Sostanovalca mladega, z vso dobro oskrbo sprejmem s 15. nov. ali 1. dec. na Sv. Jakoba trgu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41233 Veliko, lepo sobo oddam dvema ali trem beljSim gospodom, osiroma go^=>podičnam. ali zakoncema brez otrok. — Prost vhod, elektrika tn ugodnosti glede kurjave. Naslov ipove oglasni oddelek »Jutra«. 413U Sostanovalko sprejmem v preprosto snažno sobo na Gosposvct-ski cesti 12/m. 410S2 Sobo v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41307 Majhno sobo ki nima posebn«ra vhoda, takoj odilam. Naslov pov» oglasni oddelek »Jutra« 41254 Opremljeno cnbo parketirano. z eleTtViko in pneobnim vhodom s .;tor>-njišča oddam za 400 Din s t. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«. 41333 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41360 Sobo s posebnim vbodom Sn električno razsvetljavo oddam dvema dijakoma. Na-lov t oglasnem oddelku »Jutra«. 4TSJ5 Lepo sobo z elektr. razsvetljavo to posebnim vhodom, sredi mesta oddam solidnemu stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41373 c. c. Dvignite pismo. 41282 Katera dama lepe zunanjosti in globoko misleča, v starosti 20—30 let bi želela dopisovati v svrho bližnjega poznanstva z gospodom, v dobri poziciji. Premoženje postranska stvar. Dopise prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Gen. tleman 33«. 41277 »Jug« Dvignite p'«ne v oglasnem oddelku »Jutra«. 41286 »6'8 1929 Ml. B.< Pogovor v slikah. Pošljite naslov. 41298 Pozor! Pozor! Vrhnika 10. nov. Gospodično, ki mi je T nedeljo na Vrhniki, v go-stilni pri Nacku vrnila par pogledov, pro=lm za naslov pod šifro »Nov« T-ijrred« na oglasni cddelek »Jutra«. 41384 Strojnik ločen — v ser. Ameriki, srednje starosti, lepe in velike postave, ki »ovori več jezikov, s precejšnjimi prihranki in lepo eksistenco, se Beli seznaniti z enako damo ali gospodično od 1R—25 let staro. Don?«p c sliko na oc!a*ni oddelefk »Jutra« pod šifro »At»-rika« 41343 Mladenka ilejelarka. neomadeievan« nretetlosti. ( nad 100.000 Din premoženja. Isti no- zn*Ti'tv» v vrrho J»nftvr. z medeničen z lastno ekfdsteneo. Glavni pojroi pa ie plemenit značaj. Dor-i«e na oglasni bvei2n« ponudbe, breaplačo« ogitede „PA«OPEč" k. d. ZAGREB, Iliea br. 69 m Samo ta znamka vam jamči za odlično kakovost vrh-nih in snežnih čevljev. Vsak par se pred ekspedicijo kontrolira in opremi s tovarn, številko. Kupite Se danes p, Vropes " vrhnje in snežne čevlje, ker so ti najboljši! TRAPEZ »JUTRO« S. 35T 8 Četrtek, M. XI 1929, DonaM Keyhoe: 99 Crnsar t oblakih" Letalski roman »Vtihotapiti izpnazitieno vrečo v Ranfdovo hišo je bilo fcajj preprosta stvar. Me>d tem ko sta šla vidva na vnt, sem jaz opravil ta posel. Ej, Trer.it, .trudi jaz sem ptiček, Je priznajte mi! Od tistih dob se je zdelo, kakor da so prešli vsi nefoešiki angeli na mojo stran. Mislite si moje veselje, ko se je -stari branil podati aliibi! Ko ste ga vi z gospodično Randovo hoteli rešiti iz zagate, sem se dogovoril s von Siedhnerijem.« »Podkupi® ste ga?« je vaMiknU Dick. »Podkupili ste ga, da •e je zlagal?« »Dragi dečko, vem Sechner bi še oči prodal, če ba mu dovolj plačali zarye. Poznam ga še iz Bata vije — že mnogo let« Pomofi-čai je. rln tako esdlaj .jaz dobivam igro, vi pa izgubljate. Tak je srečni konec naše povest«e, Tnent! Škoda, da niste pisatelj; liaihko bi kdaj spisali roman o meni. ,Gusar v obGakih', poimisfite, prvi Bračni razbojnik!« Zmagoslavno je ■trem! z roko, v kateri je držaj pištolo. »Kaj mislite zdaij storiti z nama?« je vprašal! Dick. Mary, k« je stala zraven njega, še ni biaa itapregovonla. Strmela ie v Garmicliaeia kakor v pošast. Carmichael je muhasto vadjgmfl obrvi. »Nikar ne pričakujte od mene, da bi vam vse zasipal,« je rekel z ironično nejevoljo. »A nekaj vama vendar lahko povem. Napravili bomo vsi trije mauheai »zlet Nato se mislim s krvavečim srcem poslovati od vaju. Razen te male neprilSke se vama ne bo niič zgodilo.« »Garmichael!« je izbruhnil Dick. »Rtand je v starktovraski jetniš-osci. Drevi ga bodo usimntilli, če ne preprečite tega.« »S tem, da se dam usmrtiti namestu njega?« je suiho vpraša! Carmichael. »Govoriva kaj drugega, Trent. Požrtvovataost se mi je zdela od nekdaj jako ogabna stvar. Recimo rajši, da sedeta vidiva v svoj aeroplan.« Ne da bi prestal merifti s pištolo, je Carmichael iztegnil roko proti vratom dospresnega oddefflca. Opnecno gia je ocfpril M potegni te njega, velika zavoj. »Najbolje bo, da spravimo *uJt toSe na vaše ietalo,« je zammmral. »Potovanje je zmerom draga stvar. Vse, kar ima človek s seboj, m« utegne koristiti, če ne danes, pa &uftri.« Uplenjeni denar! CarmichaeCorve oči so se cinično iskrie, ko je giovorM te besede. Dick je v trenutku premeri!! nasprotnika z očrni. Nafto se je z vso močjo zagnal proti njemu. Tako siten je bil zalet, da je Carmi-cfoaelu zletelo orožfce iz roke. Carmichael je omaflmil, kakor da miu je nerodnost napada izpodbija noge. Hriipav, ničemur ne podoben krik je planil Dicku iiz gnla. A tisti mah so segle Garmichaelove dolge roke naprej in ga zagrabile v koCeruh. Dick je ravno še utegnil pomisliti, da je postal žrtev nove roko-borske ukane, »priučene na Vzhodu«. Nato je z glavo naprej telefona? med kamenje. V naslednjem trenutku se mu je zazdelo, da je treščilo vanj, §n zavest ga je miniila. 30. poglavje Ko se je Dick zavedel, ga je obdajala noč. Veter mu je bril za hrbtom in nad glavo so gosto siliate zvezde. Letel je po prostranstvu — letel na svojem lastnem aeroplanu — toda za vodilo je držal Canmschadl! Težko se je bilo osvestiti vrsega tega. Težko je bilo premisliti toliko stvari, ko je bil tako izmučen in ga je tako neznosno bolela glava... Le s silnim naporom voljje, ki «3ti zdaij ni odnehala, je našel v sebi toliko moči, da si je predstavil-pas-t, v katero je bil zaibrel. Cairmiichael je bal vse pri/znal in vse pojasnil! Nato sta se spoprijela. In tista ukana — ukana, s katero ga je Carmichael zafluča preko raimen! Potem ga je nadbrže vizdiigroll v letalo. In Mary — kaj se je bito zgodilo z njo? Kakor oslepljen jo je zagfedall na sprednjem sedežu: glava n je stonefta na žičju in n jene oči so bile zaprte, kakor da je končno obupala. Ta slaka se mu je bolestno zajedla v srce ter ga podžgala na zadnji poizkus, da najde litzhod iz brezupnega položaja. Zraven Mary je seriieS Carmichael Držal je za vodilo in krmaril aeroplan proti neznanemu cilju. ^f1" ^ ^ nam€m<>en? I« čemu jo je bH vzefl s seboj? Dfck, kS le bi prešibak, da hi se M mogel ganiti, je zamešal in poizkusa nrislitr. Carmichael je gotovo menil, da je še vedno v nezavesti Vsekakor ga je bifo treba pustiti v tej zimoti. Le^zakaj ju je bil ugrabi? Denar je imel s seboj m Peres ga je pričakoval na dogovorjenem kraju. Čemu je potreboval njiju dveh? Ni mm bilo treba doOgo ugibati. Pireprosta resnica mu je stopila pred oči. Carmichael ju je hotel odstraniti, da ne bi mogla pričati zoper njega! Odstranite — kako neki? Z umorom? To je bilo mogoče in celo verjetno. A vendar je menil Dick, da bi se Carmichael premisli storiti kaj takega. Ali ni bi rekel, 5V*i 4 Dfe acfc pa hočemo naročiti 1256o knjigoveška dela, da so hitro ter solidne izdelana in po nizkih cenah? Le pri MIROSLAVU BIVIC Ljubljana, Sv. Petra c. 7 (Hotel L1oyd) Pozor! Kupd Pozor? ProJa se lepo posestvo v bližini Kamnika, oddaljeno 5 minut od postaje z lepimi njivami, travniki, gozdom, sadnim vrtom. Gospodarska poslopja, moderno urejena in v najboljšem stanju; 6troji na električen pogon. Cena 375.000 Din. Poizve ee pri I. Rakove, Kranj štev. 90. 14(3*52 Žrebanje t držami razredni loteriji Dne 11. novembra so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000.— 20.084, 20.097, 66.637, 75.799. Din 17-909, 34.751, 58.205, 84.614, 99.797 109.855, 123.962, 500,— 17.936, 34.762, 58.316, 84.634. 99.821, 109.898, 123.969. 5.737, 20.048, 34.778, 58.319, 84.667, 99.830, 115.679, 5.754, 20.120, 34.788, 58.338, 84.681, 103.101, 115.683, 7-542, 20.172, 40.518, 58.392, 91.701, 103.189, 120.101, 7.561, 30.961, 53.438, 66.613, 91.738, 109.709, 120.103, 7.593, 30.965, 53.442, 66.621, 91.797, 109.731, 120.137, 7-624, 84.662, 55.818, 66.675, 99.751, 109.746, 120.188, 7.664, 34.680, 55.856, 75.759; 99.763, 109.771, 120.245, 14.114, &4.702L, 55.880, 84.512, 99.793, 109.830, 120.262, Žrebanje se bo vršilo od 8. decembra vsa!k dam. — Onim, k! jim bodo srečke izžrebane za mali dobitek, bomo zamenjali srečke za neizžrebane, da jkn omogočimo igranje na visoke dobitke. To pa brezobvezno in le tolfko časa, dokler bo kaj neiizžrebanih srečk na razpolago. Izžrebane srečke nam je treba taikoj vposlati. Zadružna hranilnica r. z. z o. z.f Lfublfana, Sv Petra cesta Št. 19. Brez vsa k trga posttoega naiznensfe. 14081 Smrt je isgraMa te srede srečne drmlBne na5o srčno Oub- lšesio hčeiriko METKO v nežinS irflado^ii KJerveftih tet Pioigireb se w§? v oefirtek, 14. t m. ob Vz5. uri popoldne na pdkcipaJ!Hče v TirižiSo. Tržič, d!ne 13. novembra 1929. RODBINA IVAN LONČAR. lnšerirajte v „JUTRU44!