Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 31 - LETO 55 - CELJE, 3. 8. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN
FOtO: TONE TAVČAR
Gob, da te kap.
Sezona jurčkov se je
nepreklicno pričela. To
potrjuje fotografija
bogate bere Antona
Pečnika z Brega pri Polzeli.
Te dni je gobaril na
vodostečni v Andražu nad
Polzelo in v košari se je
znašlo 60 jurčkov, ki so bili
bolj ali manj postavni,
večinoma pa čvrsti in
zdravi. Je to napoved
bogate gobje sezone?
TEŽKA SAPA
NA TEHARJU
Naravovarstveno ekološko društvo izpostavlja okoljsko
onesnaževanje lnexe. Stran 3.
VSI ŽUPANOVI PRIJATELJI
Že od izvolitve Bojana šrota za župana Mestne občine Celje krožijo govorice o vračanju predvolilnih uslug. Božičnik in šrot o tem in
o svojem prijateljstvu na straneh 4 in 5.
AIMOIMIMKE
CA ŽALIJO
v Rogaški Slatini je nastala družba Terme Rogaška. Jože Pipenbaher trditve Iz anonimnih
pisem odločno zavrača. Stran 6.
DELO IN
NIC ČESNA
Tak je recept za dolgo življenje, ki ga ponuja Ana Križnik z Vranskega,
ženska, ki je te dni slavila svoj stoti rojstni dan. Stran 26.
2
DOGODKI
Terezija bo ukrojila
posiansici zbor
Spremenjena Ustava RS »rešila« volilni vozel - Predsednik države Milan Kučan za dan državnozborskih volitev
izbral nedeljo, 15. oktober
Dilema, kateri volilni si-
stem - proporcionalni, večin-
ski ali kombinirani - bi bil
primernejši oziroma naju-
streznejši za Slovenijo, je od
prejšnjega torka zaključena.
Za toliko časa, dokler držav-
nozborski poslanci v prvem
ali katerem od naslednjih
mandatov ne bi morebiti
zbrali dvotretjinske večine in
se spet lotili spreminjanja Us-
tave RS. Od 25. julija namreč
spremenjeni 80. člen ustave
narekuje, da bomo v Sloveniji
»poslance, razen poslancev
narodnih skupnosti, volili po
načelu sorazmernega pred-
stavništva ob 4-odstotnem
pragu za vstop v državni zbor,
pri čemer imajo volivci odlo-
čilen vpliv na podelitev man-
datov kandidatom«.
Za takšno spremembo us-
tave, ki je v zadnje mesece
vse bolj zavozlanem vozlu
različnih mnenj o tem, kateri
volilni sistem naj bi veljal za
jesenske državnozborske vo-
litve, pomenila edino dovolj
trdno osnovo za razpis voli-
tev, je bilo kar 70 poslancev.
Več od potrebne dvotretjin-
ske večine in več, kot si je
pretekle tedne in mesece upal
napovedati kdorkoli. Volitve
in njihova legitimnost so te-
melj demokracije, kakršna-
koli senca na tem temelju pa
madež, ki si ga mlada Slove-
nija ne more privoščiti, so ve-
činsko menili poslanci.
Že dan po sprejemu ustav-
nih sprememb je predsednik
države Milan Kučan razpial
jesenske državnozborske voli-
tve, ki bodo v nedeljo, 15. okto-
bra. Glede na to, da bi za volilni
dan lahko izbral katerokoli ne-
deljo ali dela prost dan med 1.
oktobrom in 12. novembrom,
je bilo vprašanje, ali bomo volili
prezgodaj ali prepozno, eno
prvih, na katerega so odgovar-
jali slovenski politiki. Večina je
izbrano nedeljo, dan, ko godu-
jejo Terezije (volili pa smo že
tudi na martinovo in miklavže-
vo), kljub lastnim željam, da bi
zaupanje volivcev preverjali
prej ali kakšen teden kasneje,
le ocenila kot najprimernejši
izbor, s sredino oktobra pa se
zvečine strinjajo tudi ljudje, ki
smo jih o tem pobarali na celj-
skih ulicah.
Koalicijske travme
po slovensko
Nujno razpletanje volilnega
vozla je na slovenski politični
sceni za seboj pustilo še vrsto
prepletenih niti, ki dajejo slu-
titi, da bo vstop v politično
jesen še bolj vroč od same
pomladi in poletja.
Ob razpravah o volilnem si-
stemu je bila ena od stalnic
slovenske politike tudi iskanje
zavezništev in sklepanje koali-
cij, morda že tudi za čas do leta
2004, na strani slovenske pom-
ladi. Potem, ko sta se na držav-
ni ravni le uspeli združiti SLS in
SKD in je bil eden od dveh
podpredsednikov stranke dr.
Andrej Bajuk s svojo ministr-
sko ekipo maja potrjen za
predsednika nove vlade, je bil
od vsega začetka »sporen«
koalicijski sporazum nove
združene stranke s SDS. Kajpa-
da spet zaradi volilnega siste-
ma, kajti socialdemokrati od
svojega vztrajanja po tem, da
se uresniči »volja ljudstva« in
da jeseni volimo po večinskem
sistemu, niso odstopali. So pa,
sodeč po enotnem odzivu po-
slanske skupine nove združe-
ne stranke SLS+SKD Slovenske
ljudske stranke in ravnanju
njenega predsednika dr. Fran-
ca Zagožna, v stranki zmogli
voljo, pripravljenost in moč za
iskanje »držarnotvomih« reši-
tev, ter zlasti za to, da uveljavijo
svojo voljo.
Epilog je seveda znan, zdru-
žena stranka pa je izgubila oba
podpredsednika. Potem, ko je
premier dr. Bajuk sporočil, da
bo »vladna ekipa, v skladu z
načelom spoštovanja ustavne-
ga reda spoštovala tudi odloči-
tev večine poslancev državne-
ga zbora o spremembi ustave«,
je v začetku tega tedna na novi-
narski konferenci tudi objavil
ustanavljanje »svoje« stranke
Nova Slovenija, NSI, Ljudsko-
krščanska stranka. Pri tem se
mu je od vidnejših predstavni-
kov dosedanjega slovenskega
političnega življenja pridružil
še drugi podpredsednik zdru-
žene SLS+SKD ter zunanji mi-
nister Lojze Peterle - v Sloveni-
ji pa imamo zanimiv položaj,
ko predsednik vlade in eden
najvidnejših ministrov, odgo-
voren za zunanjo politiko, ni-
mata zaslombe v lastni stranki
v državnem zboru, nastajajoča
vladna stranka (kakršen status
pripada Novi Sloveniji) pa
hkrati ni parlamentarna stran-
ka.
Res pa je, obljubljajo tako v
združeni Slovenski ljudski
stranki, ki je z največ poslan-
skimi glasovi tudi omogočila
izvolitev Bajukove vlade, kot
tudi večina poslancev drugih
parlamentarnih strank, da bo-
do po poletnih počitnicah, ki se
letos zaključijo 20. avgusta, vla-
do podpirali pri sprejemanju
evropsko naravnane ^kono-
daje. Do 15. septembra ima
vlada torej še slab mesec, da
poskuša v sprejem ponuditi
kar največ od 44 takoimenova-
nih evropskih zakonov, ki naj
bi jih sprejel državni zbor. A se
bo morala tem zakonskim
predlogom resnično posvetiti z
vsemi močmi, wk^sekakor ne ta-
ko kot pretekle tedne, ko je
njeno delo v javnosti odmevalo
zlasti zaradi številnih kadrov-
skih sprememb.
■■■■ IVANA STAMEJČIČ
Podpis za otrokom
brezplačna zdravila
v ZLSD Celje bodo jutri, v
petek, med 8. in 19. uro, ter v
soboto med 8. in 13. uro na
mestni zvezdi pred blagov-
nico Metro zbirali podpise
vseh, ki podpirajo predlog
sprememb Zakona o zdravs-
tvenem varstvu in zdravstve-
nem zavarovanju.
Doslej so v Sloveniji v pod-
poro predjogu, po katerem bi
imeli spet vsi otroci in mla-
dostniki v Sloveniji pravico do
brezplačnega zdravstva,
vključno z vsemi zdravili, ki
jim jih predpiše zdravnik,
zbrali že okoli 10 tisoč podpi-
sov. Predsednik ZLSD in dr-
žavnozborski poslanec Borut
Pahor je pripravil predlog
sprememb Zakona o zdravs-
tvenem varstvu in zdravstve-
nem zavarovanju, s katerim
bi v dodatku k 23. členu izrec-
no uzakonili, da so za vse
otroke, učence in študente, ki
se redno šolajo, ter mladost-
nike z motnjami v telesnem
razvoju vse zdravstvene sto-
ritve, vključno z vsemi zdravi-
li, ki jim jih predpiše zdrav-
nik, brezplačne.
Vzrok za široko akcijo, ki so
jo sprožili v slovenskem odbo
ru Unicefa, s pripravo predlogj
zakonskih sprememb pa
podpirajo v ZLSD, tiči v sklepi
Zavoda za zdravstveno zavj
rovanje Slovenije, ki je konec
maja določil novo razvrstite\
zdravil, s tem pa s pozitivne ru
negativno listo prerazporedi
tudi nekaj zdravil, namenjenili
otrokom in mladostnikom,
Nasprotniki te odločitve pozi
vajo ministrstvo za zdravstvo,|
da čimprej ukrepa in v skladu^
Konvencijo o otrokovih pravi-
cah, ki v 24. členu določa, da s;
morajo države podpisnice pri.
zadevati, da noben otrok ne bc
prikrajšan za pravico do najviš-
je ravni zdravstvenih standar-
dov in storitev, popravi storje-
no krivico. »Nenazadnje, z raz
vrščanjem zdravil za otroke na
negativno listo,« meni predsed-
nica 00 ZLSD Celje Janja Ro-
mih, »je bila kršena in nespo-
štovana tudi v Ustavi RS opre-
deljena posebna skrb za otro-
ke, ki vključuje tudi njihove
pravice do zdravstvenega vars-
tva.«	I. STAMEJČIČ
VsiškofjevCeliu
Prejšnji teden se je zbralo v Celju, v Domu sv. Jožefa,
vseh devet slovenskih škofov. Škofje imajo vsako leto po
eno ali dve redni zasedanji ter občasna izredna.
Na zadnjem, 8. izrednem srečanju pod vodstvom sloven-
skega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Franca
Rodeta, so se škofje seznanili s pripravami na 2. zasedanje
slovenske sinode, ki bo v začetku novembra. Govorili so tudi
o duhovni oskrbi vojakov in zapornikov, ki so katoliške vere.
Po zgledu papeža Janeza Pavla IL bodo krajevni škofje istega
dne obiskali kakšnega od zaporov ter tam maševali.
V mestu ob Savinji se bodo zbrali vsi slovenski škofje
znova konec avgusta, ko bo skupno zasedanje škofovske
konference in tajništva sinode. Predlani so namreč škofje,
prav tako iz Celja, razglasili slovensko sinodo. Na vprašanje,
ali je kaj novega v zvezi s škofijo v Celju, pa je nadškof Rode
dejal: »Nič pametnega.«	BJ
Prepozno: prezgodaj
Sredi oktobra bomo stopi-
li na volišča. Vendar smo
glede na razburkano vlad-
no dogajanje zadnjih štirih
mesecev sprehajalce v sre-
dišču Celja povprašali, ali je
to res pravi čas za volitve ali
pa bi na volišča morali sto-
piti že pred poletjem. Veči-
na naših sogovornikov se je
temu vprašanju spretno
izognila, češ da jih politika
ne zanima, z drugimi pa
smo predebatirali še vse kaj
drugega kot zgolj usodni
15. oktober.
Karel Gotar iz Laškega:
»Volitve so razpisane prez-
godaj, ker se mi zdi, da ne
dajo možnosti novi vladi, da
bi se dokazala, saj je očitno
boljša od prejšnje. Vidi se,
da novi vladi mečejo samo
polena pod noge. Jaz bi voli-
tve razpisal po novem letu, v
marcu. Na volitve bom vsee-
no šel.«
Ivo Urbanija iz Žalca: »Me-
ni se datum volitev nikakor ne
zdi prezgoden, ampak že zelo
pozen. Volitve bi morale biti
takoj potem, ko so vrgli Dr-
novška. Tako bi bilo najbolj
pošteno. Kar poglejte, kaj je
naredila sedanja vlada: raz-
padla je in med sabo se spet
vsi prepirajo. Zdi se, da ne
znajo oblasti držati v rokah,
ampak se samo borijo za
stolčke in svoje notri rinejo,
namesto da bi najprej poskr-
beli za Slovence. Jaz sem Slo-
venec in hočem, da je najprej
poskrbljeno za nas. Kar po-
glejte, koliko revežev hodi po
cesti. Na volitve bom vseka-
kor šel, saj sem do zdaj vedno
volil. Zdi se mi, da tisti, ki ne
hodijo, ne ravnajo prav, saj bi,
če bi vsi volili, imeli pravo
vlado.«
Frizerka Tatjana iz Celja:
»Volitve so razpisane za rav-
no pravi čas, saj se dogaja-
nje v vladi mora enkrat raz-
jasniti. Na volitve bom odš-
la, saj bi sicer imela slab
občutek, če ne bi zmagala
moja stranka, človek pomi-
sli, da manjka ravno njegov
glas. Res je pa, da četudi
zmaga tvoja stranka, je po-
tem lahko koalicija taka, ki
ti ni po godu.«
Frizer Milan iz Celja:
»Datum volitev se mi ne zdi
ne prepozen, ne prezgoden.
saj moram tudi sam še raz-
misliti, za kaj se bom odlo-
čil. Kar me moti je to, da bo
moj glas določenemu kan-
didatu dobila stranka in ne
on. Jaz nisem za noben vo-
lilni sistem, ampak za po-
štenost. Tako pa nam nikoli
ni vladal tisti, ki smo ga
izvolili, ampak vedno tisti,
ki je ugajal onim v Ljubljani.
Na volitve bom vsekakor
šel, saj je to moja državljan-
ska dolžnost, zakonsko do-
ločena pravica. Trapasto se
mi zdi, da nekateri ne hodi-
jo volit.«
Jožica Baumgartner iz
Reutlinga: »Glede na to, da
je bila že prejšnja vlada od-
stavljena, se mi zdi, da je
sredina oktobra kar pravi čas
za volitve. Nova vlada je mo-
goče res imela malo časa,
vendar se mi zdi, da so ljudje
le spoznali, kaj se dogaja. Jaz
sem že od vsega začetka bila
članica SDS v Celju, toda zdaj
me to ne zanima več. Tudi
Janša je bil včasih zame vse,
vendar zdaj vidim, da je re-
vanšist. Sam Bajuk pa je mo-
goče dober gospodarstvenik,
vendar prihaja iz tujine in nc
more poznati dobro našil
razmer, spomnite se na pri
mer Bernika izpred let. P(
mojem bi predsednik vlad(
moral biti kakšen Slovenec,
ni nujno da ravno Kučan al
Drnovšek, kakšen nov. Po
glejte, kaj se je zgodilo '
Nemčiji, ko je bil Kohl kane
ler 16 let.«
Katja Završnik iz Dramelj
»O razpisanem datumu ni
mam mnenja, saj se za polifi
ko ne zanimam. Niti ne veiti'
kdaj so razpisane volitve. N^
volitve tudi ne mislim iti.«
NATAŠA PEUNI^
SABINA KRANJE'^
DOGODKI
3
Težka sapa na Teharju
Naravovarstveno ekološko društvo izpostavlja okoljsko onesnaževanje lnexe - Uprava podjetja ima pripravljen
sanacijski projekt
o opozorilih Naravovarstvenega
ekološkega društva Teharje, ki je zaži-
velo z začetkom leta, da Inexa Štore z
onesnaževanjem okolja ustvarja^na-
ravnost nevzdržne razmere za življe-
nje okoliških prebivalcev, smo pisali
julija, S pojasnili, da se v podjetju
trudijo za čim hitrejšo ekološko sana-
cijo in postavitev čistilne naprave, saj
onesnaževanje ni problem, ki bi nastal
tez noč, ampak je Štoram poznan vse
odkar imajo v kraju železarstvo, se je
najprej odzval predsednik Sveta delav-
cev Inexe Štore Srečko Križanec, za-
tem pa s predstavitvijo svoje okoljske
politike še uprava podjetja.
m	........ ~
Iz Inexe Štore so v četrtek ministrstvu
za okolje in prostor poslali sanacijski
program za odpravo emisije prahu v
zrak in študijo o vplivih na okolje, s
čimer se je zaključila prva faza investicij-
skega projekta izgradnje nove čistilne
naprave za zajemanje prahu v jeklarni.
Postavitev čistilne naprave so v podjetju
vključili že v svoj 5-letni poslovni načrt
do leta 2004, ki so ga ministrstvu za
gospodarske zadeve posredovali letos
maja. To je bilo potrebno za pripravo
programa prestrukturiranja slovenske-
ga jeklarstva, ki sodi v sklop pridružitve-
nih aktov Evropski uniji in je tudi osnova
za pridobivanje pridružitvene finančne
pomoči skupnosti. V Štorah seveda pri-
čakujejo, da bo hiexa v teh programih,
prav tako pa tudi pri pridobivanju denar-
ne pomoči, enakopravno obravnavana.
Po besedah Gorazda Tratnika si v
lnexi prizadevajo, da bi bili postopki čim
hitrejši, vendar pa je najprej treba poča-
kati na odobritev programa s strani re-
sornega ministrstva. Takoj zatem čaka
krajane prizadetega območja v obeh ob-
činah, v Štorah in Celju, javna obravnava
načrta gradnje, potem pa bodo v podjet-
ju lahko začeli izbirati ponudnika za
izdelavo naprave.
Fazna gradnja čistilne
naprave
Izgradnja čistilne naprave v Inexi bo
temeljila na dveh fazah; najprej bodo
izdelane naprave za sekundarno zaje-
manje prahu, ki uhaja ob odmiku pokro-
va peči skozi odzračevalnik in je tudi
vzrok občasnih najbolj motečih emisij za
okoliške prebivalce. V drugi fazi pa bodo
z novimi napravami zamenjali obstoječi
filtrni del čistilne naprave.
Že zdaj pa je jasno, da bo zaradi
tehnične zahtevnosti nove čistilne na-
prave, tudi po izboru najprimernejšega
ponudnika treba še kar nekaj časa poča-
kati. V Inexi dodajajo, da bo prav zaradi
tega čim krajši dobavni rok pomemben
kriterij za izbor najboljšega ponudnika,
že z dokončanjem prve faze, s sekun-
darnim zajemom prahu, pa bodo v pod-
jetju dosegli popolno zajetje prahu in
življenje okoliških prebivalcev bo ned-
vomno znosnejše.
Za čas do postavitve nove čistilne na-
prave pa so v Inexi sprejeli kratkoročne
ukrepe za vzdrževanje, nadzor, izboljša-
le obstoječe naprave ter proizvodnih
postopkov, s katerimi želijo zagotoviti
Ustrezno delovanje obstoječe čistilne na-
prave. O tem, pravijo v podjetju, tudi
redno obveščajo Občino Štore ter KS
Teharje, na zadnje srečanje, sklicano je
^ilo za 26. julij, pa so ustno vabili tudi
predstavnike Naravovarstvenega eko-
loškega društva Teharje. Ker se slednji
Srečanja niso udeležili, ostajajo v podjet-
ju še vedno odprti za pojasnjevanje
Vprašanj; zlasti glede razpoložljivega de-
•^arja za naložbo (nova čistilna naprava
med načrtovanimi naložbami največ-
ja, saj presega pričakovano amortizacijo
naslednjih treh let) ter glede možnih
rokov za dograditev naprave, ki bo zelo
zahtevna, saj bo po ocenah njena kon-
strukcija težka med 600 in 1.000 ton.
Inexina oicoijsica politiica
Po besedah glavnega direktorja Inexe
Štore Marjana Mačkoška želijo v podjetju
imeti odgovoren odnos do svojega narav-
nega in socialnega okolja. Svojo okoljsko
politiko so zato zastavili na petih temeljnih
točkah; ohranjanju naravnih virov in rav-
nanju z odpadki, varovanju voda, zraka in
tal ter zmanjševanju hrupa.
Njihova prizadevanja za ohranjanje na-
ravnih virov in v ravnanja z odpadki
temeljijo na dejstvu, da so Inexina glavna
surovina v proizvodnji jekleni odpadki,
odpadno žlindro pa uporabljajo za sana-
cijo degradiranega naravnega okolja ali
kot nadomestni vir za gradbeni material.
Električno energijo za proizvodnjo potre-
bujejo zlasti v času, ko drugi porabniki
mirujejo, ravnanje z odpadki pa snujejo
na principu ločenega zbiranja; komunal-
nih in naoljenih odpadkov ter tistih, ki se
lahko reciklirajo. »Varovanje voda je za-
snovano na prečiščevanju in ponovni
uporabi industrijske vode v zaprtem hla-
dilnem sistemu ter varčevanju s pitno
vodo z vzdrževanjem napeljav in osveš-
čanjem zaposlenih, pri varovanju tal sta
pomembna uporaba vhodnih materialov,
ki ne vsebujejo težkih kovin kadmija,
svinca in živega srebra, ter uporabi kon-
denzatorjev, ki ne vsebujejo PCB. Do
zmanjševanja hrupa v podjetju prihaja z
izboljšavo naprav, s katerimi se zmanjšu-
je hrup, ter izboljšavo proizvodnih po-
stopkov, pri katerih hrup nastaja,« pred-
stavlja Inexino okoljsko politiko direktor
Mačkošek ter dodaja, da je za varovanje
zraka pomembna uporaba okolju prijaz-
nih energij, zajemanje prašnih delcev s
čistilnimi napravami ter izločanje prahu iz
emisij jeklarne. Tukaj so ukrepi ločeni na
kratkoročne in dolgoročnejše; pri čemer
je dokončanje nove čistilne naprave načr-
tovano do leta 2003.
Želimo si čistega okolja!
v Naravovarstvenem ekološkem
društvu Teharje, ki ga vodi Janez Novak,
so za včeraj, v sredo dopoldne, sklicali
novinarsko konferenco.
Na njej so med drugim pojasnjevali,
kako deluje društvo, ki se zavzema za
javnost in odprtost svojega dela, ter
očitke oziroma odzive, ki so jih na
njihova stališča oblikovali v Inexi. Tako
so med drugim poudarih, da je pri ne-
katerih navedbah (zlasti, da bodo Švedi
16 let staro tehnologijo v Štorah do
konca izkoristili, nato pa zaprli vrata
tovarne in odšli, ter da v tovarni obča-
sno talijo kontaminirano odpadno žele-
zo) šlo za govorice, ki krožijo med
ljudmi, ne pa za njihove izjave. Že v
vabilu na novinarsko konferenco so po-
jasnjevali, zakaj se niso udeležili sreča-
nja z vodstvom Inexe, hkrati pa dodali,
da so vodilnim v podjetju predlagali
skupno novinarsko konferenco, kar pa
so v lnexi odklonili.
So pa v društvu vendarle zadovoljni,
da so s svojim ekološko usmerjenim
delovanjem v kratkem času kar precej
dosegli. »V oddaji nacionalnega radia je
vodstvo Inexe Štore v petek javno priz-
nalo, da s svojo dejavnostjo onesnažuje
okolje,« pravi Novak, ki je vesel, da je s
tem priznanjem društvo razbremenjeno
mučnega dokazovanja o ekološko spor-
ni proizvodnji. Kot pomemben dosežek
v društvu navajajo še dejstvo, da je Inexa
Štore v četrtek le predložila program
sanacije obremenjevanja okolja, čeprav
bi le-to moralo biti storjeno še pred
izdajo soglasij in dovoljenj.
hi kako naprej? »Živeti v čistem in
zdravem okolju je pravica slehernega
državljana, zagotovljena v pravnem re-
du Republike Slovenije. Zato bomo zah-
teve nenehno ponavljali in jih po potrebi
stopnjevali v prepričanju, da pri uporabi
te pravice ne bomo ovirani ali šikanirani,
najmanj pa od onesnaževalca,« pravi
Predsednik društva Janez Novak.
IVANA STAMEJČIČ
Kmetje ne potrebujejo
krajinskega parka
v mozirski občini se trudijo uskladi-
ti nasprotujoča si mnenja in napisati
prostorski akt, ki bo zadovoljil varuhe
narave in obenem omogpčal razvoj
turizma. Nekakšen začaran krog torej,
iz katerega bo treba potegniti optimal-
no možnost. Sicer se občini obeta še
nadaljnja bolj ali manj sušna turistič-
na prihodnost.
Po slabih sezonah v preteklih letih je
za mozirski turizem še kako pomembno
vprašanje razvoja smučarskega središča
Golte, ki je trenutno v lasti italijanskega
investitorja Schaera. Tgžava je v tem, da
dogovora, ki bi bil skladen z zakonom o
varovanju narave, še ni. S sprejetjem
začasnih prostorskih ureditev in javno
razpravo je občinski svet Italijanu dal
možnost za začetek najnujnejših del:
zajetje vode za dosneževanje in zame-
njava naprav. Toda z deli že zamujajo.
Biti plat zvona je morebiti še preura-
njeno, dejstvo pa je, da je razmere treba
urediti. Nezaposlenost v občini in dolini
nasploh je nad republiškim povprečjem,
s sanacijo zarjavelih in zastarelih naprav,
ki v krajinski park takšne kot so ne
sodijo, pa bi se odprla nova delovna
mesta.
Kmete, ki so z investitorjem že sklenili
dogovor o najemnini parcel na smučiš-
čih, je na javni obravnavi zanimalo, kate-
re naravne znamenitosti so na Golteh, ki
bi preprečevale posege. Po njihovem jih
ni, zato bi lahko trinajst let star odlok o
krajinskem parku preprosto ukinili. Kot
primer je bila navedena Logarska dolina,
kjer se kljub zaščiti gradi in obnavlja.
Predstavnik Zavoda za gozdove je opo-
zoril na previdnost. Golte namreč ležijo
na propustnem apnencu, nevarnost one-
snaževanja vode, ki odteka v dolino, je
tako velika. Na območju Tirskih peči
gnezdi eden od zadnjih dveh orlovskih
parov, torej bi lahko vsaka nestrokovna
poteza povzročila precejšnjo škodo. Na
javni razpravi je tehnični vodja David
Senesa obljubil, da bo vlagatelj zanesljivo
varoval naravo. Vendar brez ustreznih
bivalnih kapacitet gostov ne bo. Zamenja-
va vlečnic ne predvideva krčenja gozdov
ali preusmerjanja voda. Tudi marsikatero
evropsko smučišče leži v zaščitenem na-
cionalnem območju, vendar se naprave
redno obnavljajo. Spremembe odloka
bodo mozirski svetniki predvidoma spre-
jeli na izredni seji v avgustu. Morebitni
zapleti ali celo nesprejetje odloka pa bi za
vlagatelja zagotovo pomenilo izgubljeno
sezono, za mozirsko občino in posredno
celo dolino pa morebiti še kaj več.
EDI MAVRIČ
posvetu
Zakaj napaka na
motorju?
črni skrinjici strmoglavlje-
nega concorda letalske druž-
l>e Air France sta potrdili, da
se je nesreča nad pariškim
letališčem, v kateri je umrlo
114 ljudi, zgodila zaradi okva-
re enega od motorjev. Kljub
temu pa je ostalo še kar nekaj
nejasnosti; tudi ta zakaj in
kdaj je okvara nastala. Na dan
pa prihajajo podrobnosti, kaj
se je dogajalo pred vzletom.
Letalo je tako zamujalo kar
nekaj minut, saj sta mehanika
na pilotovo zahtevo prav na
motorju, ki ga je razneslo, tik
pred vzletom zamenjala nek
del v sistemu za zaviranje. Pi-
lot je okvaro motorja zaznal že
med vzletom, vendar je že
prekoračil hitrost, ki bi mu še
dovolila zavirati in ostati na
tleh. Preiskovalci se še vedno
ukvarjajo z vprašanjem, zakaj
dotok goriva v motor ni bil
takoj ustavljen, saj bi letalo s
tremi motorji še vedno lahko
normalno letelo. Vprašanj je
veliko, tako da več komisij
preučuje, kaj je povzročilo pr-
vo tovrstno nesrečo tega najhi-
trejšega in najdražjega potniš-
kega letala. Nemški turisti, ki
so bili na tem nadzvočnem
letalu in so bili namenjeni v
New York, od tam pa na kri-
žarjenje po Karibih, so za
aranžma npr. odšteli kar 20
tisoč nemških mark. Kljub ne-
sreči so se pri British Airways
odločili, da ne bodo prekinili
poletov s concordi, medtem
ko so pri Air France to storili.
Letalski strokovnjaki 12 leta-
lom, ki jih imata britanska in
francoska nacionalna prevoz-
nika, napovedujejo še najmanj
deset let življenja. Čeprav so
namreč stari že skoraj tri de-
setletja so bili v tem času v
povprečju v zraku toliko ur kot
pet do šest let star Boeing 747,
z njimi pa so v glavnem leteli
bogati potniki.
Koštunica proti
Miloseviču
Slobodan Miloševič je raz-
pisal volitve v oba domova
jugoslovanske skupščine. Te
bodo, kot so nekateri srbski
mediji poročali že prejšnji te-
den, 24. septembra. Ta dan
bodo v Srbiji tudi lokalne voli-
tve in kar je še pomembneje,
na isti dan bodo v ZRJ tudi
volili predsednika države. So-
cialistična stranka je seveda
že kandidirala dosedanjega
predsednika.
Kdo vse bo Miloševičev tek-
mec še ni povsem jasno. Pet-
najst voditeljev opozicije, brez
Vuka Draškoviča (njegovo
Srbsko gibanje obnove naj bi
volitve bojkotiralo), je za svo-
jega predsedniškega kandida-
ta imenovalo dr. Vojislava Ko-
štunico, predsednika Demo-
kratične stranke. Ta je kandi-
daturo sprejel pod pogojem,
da ga bo podprla vsa opozicija
in tudi vladajoče stranke v Črni
gori. Koštunica naj bi imel naj-
več možnosti, da premaga
skoraj 59-letnega Miloševiča in
mu t^o prepreči nov štiriletni
mandat. Po raziskavah neod-
visnih dnevnikov Blic, Danas
in Glas javnosti naj bi za KoŠtu-
nico glasovalo kar 42 odstot-
kov volilcev, za Miloševiča pa
le 28 odstotkov. Eden opozicij-
skih vodij, predsednik Demo-
kratske stranke Zoran Djindjič,
je dejal, da se je Miloševič z
razpisom volitev spustil v veli-
ko tveganje, opozicija pa je s
tem dobila veliko priložnost.
Oblasti v Črni gori so napove-
dale, da se volitev ne bodo
udeležile. Po njihovem mne-
nju je bila s sprejetjem ustav-
nih sprememb izničena ena-
kopravnost republik v jugoslo-
vanski federaciji. Na volitve
naj bi sicer povabili tudi tuje
opazovalce, vendar le iz tistih
držav, ki niso sodelovale pri
napadih Nata na ZRJ. Iz Sveta
Evrope so sporočili, da bodo
volitve priznali le, če bodo te
potekale na pošten in demo-
kratičen način. Poudarili pa so
tudi, da bi morale srbske obla-
sti zagotoviti nemoteno delo-
vanje neodvisnih medijev in
svobodo izražanja.
Trije modreci na
Dunaju
Na Dunaju so bili na obisku
takoimenovani trije modreci,
ki jih je tja poslala Evropska
unija. Trojko so sestavljali
nekdanji finski predsednik
Ahtisaari, nemški pravni izve-
denec Frovvein in nekdanji
španski zunanji minister Ore-
ja. Modreci so imeli za nalogo
oceniti odnos oblasti do manj-
šin, priseljencev in beguncev
ter naravo svobodnjaške
stranke Jorga Haiderja.
Od njihove ocene bo odvi-
sna odprava sankcij 14 članic
unije proti Avstriji, ki so jih
uvedle zaradi sodelovanja
svobodnjakov v avstrijski vla-
di. Gre predvsem za zamrzni-
tev vseh političnih stikov z Du-
najem od februarja letos, ko
so Schiisslovi konservativci
sklenili pakt s Haiderjevimi
svobodnjaki, na katere Evropa
gleda kot na rasiste in kseno-
fobe. Kancler Schiissel je;
evropski trojki povedal, da:
ima Avstrija na področju spo-
štovanja človekovih pravic in
manjšin najvišje standarde
med evropskimi državami.
Kar pa se tiče sodelovanja svo-
bodnjakov v vladi, je kancler
dejal, da se je FPOe iz opozicij-
ske stranke preobrazila v od-
govorno vladajočo stranko.
Sankcije proti Avstriji in misijo
modrecev je označil kot posto-
pek brez primere v zgodovini
EU. Izrazil je tudi upanje, da bo
trojka svoje poročno o obisku
v Avstriji predložila takoj po
poletnih počitnicah, da bi unija
čimprej končala politično izo-
lacijo Dunaja. Eden od modre-
cev, Ahtisaari, je novinarjem
dejal le, da bodo predložili po-
ročilo, ko bo za to pravi čas.
Trojka se je med tridnevnim
obiskom v Avstriji sestala z
vsem državnim vodstvom in
predstavniki strank, ni pa
sprejela Haiderjevega povabila
v Celovec.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
AKTUALNO
Vsi županovi prijatelji
: Bojan Šrot in Stanko Božicnik ne zanikata prijateljstva, poslovno pa zatrjujeta, da ne sodelujeta
že od izvolitve Bojana Šro-
ta za župana Mestne občine
Celje v mestu krožijo govori-
ce o vračanju uslug tistim,
ki so v času predvolilnega
boja financirali njegovo kam-
panjo. Premena d.o.o.. Grad-
beništvo Božičnik, nekateri
vodstveni delavci občinskih
strokovnih služb, ki jih je
postavil župan, naj bi sodili
v njegov prijateljski krog, ki
naj bi mu župan sedaj vračal
usluge.
MlHIBMHMfHM^
Zagotovo največkrat je bilo
omenjeno Gradbeništvo Bo-
žičnik, še posebej zadnjih ne-
kaj dni, odkar je bil razveljav-
ljen izid javnega razpisa za
izgradnjo stanovanjskega blo-
ka na Dolgem polju. Kot je
znano, je komisija Stanovanj-
skega sklada za izvajalca iz-
brala omenjeno gradbeništvo.
Na izid razpisa sta se pritožili
podjetji Ingrad VNG in Gra-
diš, revizijska komisija pa je
potem, ko je vse proučila, raz-
pis razveljavila.
»Nisem financiral
županove
kampanje!«
Zadnje mesece se vaše ime,
gospod Božičnik, velikokrat
pojavlja v medijih. Novinar-
ji o vas pišemo, kakšne vaše
izjave pa še nismo zasledili.
Ali jih ne dajete?
Mediji niso močnejša plat
našega podjetja. Mi jih ne upo-
rabljamo niti v reklamne na-
mene, pa tudi sami jih ne
kličemo, da bi kaj pojasnjeva-
li. Res pa je, da doslej moje
izjave še nihče ni hotel. De-
mantiji v časopisih, sem pre-
pričan, nimajo smisla, saj jih
objavljajo nekateri mediji z
zamudo, ali sploh ne, če pa že,
pa v kakšnem neopaznem ko-
tu, zato nima smisla odgovar-
jati na stvari, za katere meni-
mo, da niso resnične, dokler
to ne škoduje našemu delu.
Res pa je, da postaja že malo
neprijetno.
Odkar je v Celju župan
Bojan Šrot, so se pojavile
številne govorice o vajinem
prijateljstvu, ki da koristi tu-
di vašemu podjetju pri prido-
bivanju posla. Občanom, ki
hodimo po mestu, se zdi, da
so od jeseni lani tu nenado-
ma zrasli zidarski odri, ki
večinoma nosijo oznake
Gradbeništva Božičnik. Za-
kaj?
Naše podjetje beleži v zad-
njih petih letih dvakratni po-
rast. Normalno je, da je z
razvojem podjetja za nas tudi
več dela, zato smo bolj opaže-
ni. To pa hkrati nima nobene
zveze z mojim prijateljstvom
z Bojanom Šrotom. Javni raz-
pisi, kjer naj bi pridobivali
dela in kjer naj bi imel gospod
Šrot takšne in drugačne zaslu-
ge, predstavljajo v naši skupni
realizaciji manj kot 20 odstot-
kov vseh del. To pomeni, da
več kot 80 odstotkov del pri-
dobimo izven javnih naročil.
Da je opaženih več naših grad-
bišč po Celju, gre pripisati
dejstvu, da je tudi vse več
investitorjev v središču mesta.
Zato se tudi mi pojavljamo tu,
medtem ko smo se včasih bolj
na obrobju mesta. Sicer pa bi
rad poudaril, da Gradbeništvo
Božičnik doslej ni opravilo
niti enega dela neposredno za
Mestno občino Celje. Dve pa
opravljamo za Stanovanjski
sklad. Pridobili smo ju preko
javnega razpisa.
Investitor za dela na Glav-
nem trgu 17 in Mariborski 2
je Stanovanjski sklad. Kaj
pa pri Stanetovi 2, hiše na
Ostrožnem in blok v Bukovž-
laku?
Za Glavni trg in Mariborsko
smo dela pridobili na javnem
razpisu. Za Stanetovo 2 je in-
vestitor Probanka Maribor, za
hiše na Ostrožnem Stanovanj-
ska zadruga Atrij Celje, v Bu-
kovžlaku pa gradimo blok za
delavce zaposlene pri obrtni-
kih. Investitor je njihov sindi-
kat.
Ali Gradbeništvo Božičnik
dela tudi kje drugje v Slove-
niji?
V Ljubljani smo skupaj s
podjetjem PUV Celje dokon-
čali rezidenco ameriške am-
basade, kjer je naše podjetje
opravilo vsa gradbeno-obrtniš-
ka dela. Ta objekt je v celoti že
predan v uporabo. Šlo je za
izredno zahtevno sanacijo po
strogih ameriških kriterijih.
Delo smo pridobili v konku-
renci 33 slovenskih podjetij,
ki so vsa kandidirala zanj. Za .
Gradbeništvo Božičnik je bila
ena od odločilnih referenc pri
pridobivanju tega posla, da je
zgradilo poslovno stavbo pod-
jetju Saf d. 0.0. svetovno zna-
nega izdajatelja stripov Ruste-
magiča, predsednika družbe
Platinum Studios iz Hollywoo-
da, ki si je med vojno v BiH za
sedež podjetja izbral Celje.
Gospod Rustemagič mi je do-
volil, da lahko uporabim nje-
gov objekt v Celju kot referen-
čen, zato mi je izročil tudi
ključe stavbe, kamor lahko
vselej povabim na ogled po-
tencialnega investitorja.
Sicer pa gradimo tudi v Laš-
kem, Žalcu, Šentjurju, v oko-
lici Celja do Gornjega Grada.
Koliko let že obstaja Grad-
beništvo Božičnik in kaj je
podjetje počelo v minulih le-
tih?
Naše podjetje posluje že sed-
mo leto. Opravljali smo veči-
noma individualno stanovanj-
sko gradnjo za zelo zahtevne
investitorje. Na že zgrajenih
objektih smo si ustvarili refe-
rence. Zato je pisanje o naši
nekvalitetni gradnji in podob-
no naravnost smešno. Tisti, ki
nas poznajo, vedo, zakaj se
odločajo za nas, zato tudi na
tovrstna pisanja nismo odgo-
varjali.
Koliko reklamacij ste ime-
li v teh sedmih letih?
Nobene.
Kako to da so se vam na
Stanetovi 2 pred časom podr-
li gradbeni odri?
Tu je šlo dejansko za našo
napako, saj delovodja, preden
so delavci zvečer zapustili grad-
bišče, tega ni pregledal. Tisti
petek so delavci iz stavbe sneli
okna. Ko so odšli domov, bi
morali gradbene odre zasidra-
ti, glede na to, da je bil prepih.
Ker tega niso storili, se je mo-
čan sunek vetra uprl v ponja-
vo, ki se je napela kot jadro in
dobesedno utrgala odre. Ko
sem videl, kaj se je zgodilo,
nisem imel' besed. Zavedam
se, da je bila izjemna sreča, da
v tistem hipu ni bilo mimoi-
dočih, sicer ne smem niti po-
misliti, kaj bi se lahko zgodi-
lo.
In kako ste ukrepali?
Tako, da sem prepričan, da
se takšna stvar v Gradbeništvu
Božičnik ne bo ponovila niko-
li več.
Koliko zaposlenih imate v
podjetju in kakšna je njiho-
va izobrazbena struktura?
V našem podjetju je zapo-
slenih od 45 do 50 delavcev.
Število niha, ker je narava grad-
beništva takšna, da gre tudi za
sezonsko delo in da se ljudje
selijo. Zaposlenih imamo 7
gradbenih tehnikov, 2 inženir-
ja, nato pa še ostale profile, ki
so potrebni v gradbeništvu.
Vsi ti so v rednem delovnem
razmerju pri nas. Imamo tudi
okoli 70 do 80 sezonskih de-
lavcev.
Od kod potem podatek, da
ima Gradbeništvo Božičnik
d.o.o. samo enega zaposle-
nega?
Ravno zato, ker Gradbeniš-
tvo Božičnik iz leta v leto raste
in smo še vedno registrirani
kot s.p. Spoznali pa smo, da se
bo treba organizirati kot d.o.o.
Registracijo smo že pridobili,
vendar tudi s.p. zaenkrat še
nismo ukinili.
Je res, da se ponašate tudi
s certifikatom ISO 9002?
Res, pridobili smo ga lani
jeseni, vendar tega nismo obe-
šali na velik zvon.
Ali se nameravate na po-
novljeni razpis za izgradnjo
stanovanjskega bloka na Dol-
gem polju prijaviti še enkrat?
Vsekakor, sicer pa mislim,
da je zakon o javnih naročilih
popolnoma jasen, vendar ved-
no pušča odmikanja. Parame-
tre za ocenjevanje, kriterije in
podobno pa je mogoče vedno
še natančneje določiti. Mislim,
da skoraj nikoli ne more biti
javni razpis narejen tako, da
bi bil izvajalec vnaprej znan.
Dela, pridobljena na javnih
razpisih, se pridobijo preko
komisij, ki izdajajo mnenja.
Govori se, da ste financira-
li predvolilno kampanjo Bo-
jana Šrota za župana. Ali
lahko javno poveste če ste jo
in v kolikšnem znesku?
Gradbeništvo Božičnik kam-
panje ni financiralo. Z Boja-
nom Šrotom sva prijatelja že
več kot 20 let, druženje je bilo
včasih pogostejše kot sedaj,
odkar je župan, saj ima manj
časa. Je pa medijska osebnost
in zato mi je prav žal, da
zaradi najinega prijateljstva pri-
hajajo na dan namigovanja o
vračanju uslug. Financiranja z
moje strani ni bilo.
Niti tolarja?
Ne. Res pa je, da smo mu
pomagali fizično, kot prijate-
Iji.
V kakšnem smislu fizično?
Tako, da smo lepili zanj pla-
kate, tako da smo se dobivali
in se pogovarjali o kampanji.
Torej tudi predvolilnih ob-
ljub v smislu da boste dobili
posel, če ga finančno pod-
prete, ni bilo?
Ha,ha,ha. Na osnovi česa pa
smo imeli mi kakšne možno-
sti, da gospod Šrot postane
župan? In kako naj bi bile te
obljube kasneje izpolnjene, če
ne bi bil izvoljen? To je nesmi-
sel.
Ste vedno dosegljivi novi-
narjem?
Vedno, če le to želijo. Doslej
niso.
Tudi na mobilnem telefo-
nu?
Tudi.
Je res, da imate mobilni
telefon večkrat prevezan v
pisarno in da se lahko nanj
tam oglasi tudi kdo drug?
Res.
Kako vidite Gradbeništvo
Božičnik čez nekaj let, ko
župan ne bo več Bojan Šrot?
Gospod Šrot je moj prija-
telj. Če ne bo več župan, se za
svoje delo prav nič ne bojim.
Nespodobne
ponudbe po
ovinkih
In kaj o vračanju predvolilnih
uslug in protežiranju svojih pri-
jateljev pravi celjski župan Bo-
jan Šrot? Zanika jih. Vse.
Gospod župan, ali lahko
javno zagotovite, da v prete-
klosti niste vračali predvolil-
nih uslug podjetju Premena
in Gradbeništvu Božičnik?
To lahko zagotovim. Ne gre
le za mojo besedo, temveč
tudi za dokazila iz knjige jav-
nih naročil, ki jo vodimo na
Mestni občini Celje. Iz nje je
razvidno, da v času, kolikor
traja moj mandat. Gradbeniš-
tvo Božičnik v Celju iz tistega
dela javnih naročil, ki se nana-
šajo na proračun, ni opravlja-
lo nobenih gradbenih del.
Končan je tudi javni raz-
pis za oddajo del pri obnav-
ljanju prostorov, ki bodo na-
menjeni III. Osnovni šoli.
Razpis je objavil občinski
oddelek za družbene dejav-
nosti, prijavilo se je tudi Grad-
beništvo Božičnik in na raz-
pisu ni uspelo, kajne?
Prostore bivše Finomehani-
ke želimo preurediti v prosto-
re za normalni enoizmenski
pouk na šoli. Res je bilo med
tremi ponudniki na javnem
naročilu tudi Gradbeništvo Bo-
žičnik. Prejšnji teden sem pod-
pisal sklep o izbiri, ki ga je
pripravil oddelek za družbene
dejavnosti. Ne samo pri tem
javnem razpisu, temveč tudi
pri ostalih pride do mene zgolj
sklep o izbiri, iz katerega ni
razvidno, kdo so bili še ostali
ponudniki. Takrat še nisem
vedel, da je bilo med ponudni-
ki tudi Gradbeništvo Božič-
nik. Sam ne čutim potrebe, da
bi to vedel, saj morajo službe,
ki so za to zadolžene, delati
strokovno in objektivno.
Ste morda že prejeli kak-
šen telefonski klic, v kate-
rem bi vam kdo od vodstva
ostalih gradbenih podjetij oči-
tal povezavo z Gradbeniš-
tvom Božičnik?
Ne, nobenega klica. Sem se
pa ob poteku razpisa za stano-
vanjski blok na Dolgem polju
pogovarjal z direktorjema In-
grada VNG in Gradisa o stro-
kovnem delu. Odnosi so bili
korektni. Iz knjige javnih del
je razvidno, da je lani večino
gradbenih del za Mestno obči-
no Celje opravljalo podjetje
Remont, ki je tudi sicer že
dolga leta kvaliteten izvajalec
del. Stanovanjski sklad pa je s
svojim proračunom ločen od
občinskega. Za zakonitost de-
la in porabo svojega proraču-
na odgovarja direktor sklada,
upravni odbor sklada pa ime-
nuje mestni svet. Tako župan
nima nobenih pristojnosti v
razmerju do Stanovanjskega
sklada, tudi nadzorne funkci-
je ne, ker jo opravljata nadzor-
ni odbor občine in upravni
odbor sklada. Tudi zato so ti
očitki, ki letijo name in na
moje prijateljevanje z gospo-
dom Božičnikom, nekorekt-
ni. Tega prijateljevanja nisem
nikoli skrival. Pred tremi me-
seci, na primer, smo imeli na
dnevnem redu ene od sej mest-
nega sveta točko dnevnega re-
da, iz katere sem se sam izlo-
čil. Šlo je za to, da bi moral
odločiti, kot pritožbeni organ,
v zvezi s prodajo zemljišča KI
in K2 na Ljubljanski cesti. Iz-
ločil sem se ravno zato, ker je
bilo v zadevi tudi Gradbeniš-
tvo Božičnik in bi lahko vsak-
do utemeljeno dvomil v mojo
objektivnost v takšni zadevi.
Kdo je v primeru gradnje
stanovanjskega bloka na
Dolgem polju določil sestavo
komisije?
Funkcija direktorja Stano-
vanjskega sklada je, da jo do-
loči.
S Slavkom Sotlarjem, di-
rektorjem Stanovanjskega
sklada sta v isti stranki. Nanj
bi lahko vplivali tudi po stran-
karski liniji, kajne?
To je vedno mogoče očitati.
Vendar se verjetno še spomni-
te, da je gospod Sotlar nekaj
dni pred drugim krogom voli-
tev javno podprl gospoda Zimš-
ka za župana.
Zdaj bi lahko rekli, da si
na ta način morda pri vas
kupuje odpustke?
Če bi jaz imel kakšen vpliv
in razlog, da sem maščevalen,
bi lahko to izkoristil takrat,
ko smo izbirali direktorja Sta-
novanjskega sklada. O stran-
karskih in osebnih povezavah
morda še to, kar javnosti tudi
ni tako znano. Poročevalka na
revizijski komisiji, ki je zade-
vo v zvezi z Dolgim poljem
tudi proučila in jo predstavila
komisiji, je moja strankarska
in tudi siceršnja kolegica, saj
je bila sekretarka poslanske
skupine v državnem zboru. To
je Metoda Hrovat. Tudi še ena
članica Sonja Bukovec je bli-
zu krogov stranke SLS. A to ni
AKTUALNO - DOGODKI
5
Ijila ovira, da ne bi komisija
strokovno in objektivno pre-
(■enila zadeve in o njej odloči-
la. Po prejemu odločbe sem se
pogovarjal z Metodo Hrovat.
fudi sama je bila začudena
nad predstavljanjem te zadeve
y medijih kot afere na Stano-
vanjskem skladu. Če je to afe-
ra, je dejala, potem jih je v tej
(jržavi zares veliko. Povedala
je, da dnevno razveljavijo po
nekaj razpisov. To je pač mož-
na posledica vsakega razpisa.
Pustiva zdaj to. Poglejva
§e, kaj je novega v zvezi s t.i.
plakatno afero v Celju?
Kot je znano, sta družbi Me-
[ropolis media in Europlakat
vložili tožbo zoper Mestno ob-
čino Celje, ki se nanaša na
odškodnino, ki naj bi jo utrpe-
li. Z direktorjema obeh podje-
tij smo po t.i. aferi imeli še
pogovore in se dogovorili, da
bomo tudi v bodoče korektno
ravnali in spoštovali našo skup-
no željo, da bi bili pravna
država. Rekli smo, da naj za
nazaj o zadevi presodi sodiš-
če. Mi pa bomo v prihodnje
ravnali korektno, tako kot smo
tudi doslej, sem prepričan. Pri-
čakujem korekten odnos obeh
družb, ki se nanaša na plačilo
taks za letos. Pristojne občin-
ske službe sem že vprašal, ka-
ko mislijo rešiti razliko v šte-
vilu dejansko postavljenih pa-
nojev in prijavljenih panojev
iz preteklih let. Gre namreč za
precejšnje zneske. Glede na
to, da so panoji brez dovolje-
nja, sem prepričan, da je po-
trebno odmeriti tudi kazen-
sko takso, kot to določajo ob-
činski odloki. V tem času sem
dobil, ne sicer direktno iz teh
družb, ampak okoli ovinkov,
nespodobne ponudbe, ki pa
jih odločno zavračam.
Pa poglejva še nekaj govo-
ric o vaših prijateljih. Ko je
prišel za direktorja Komunal-
ne direkcije Silvo Plesnik iz
Zavarovalnice Triglav, je bilo
slišati precej kritik, v smislu,
zdaj bo pa cenilec direktor
Komunalne direkcije in da je
zagotovo Šrotov prijatelj.
Gospod Plesnik je univ.dipl.
gradbeni inženir. Prej ga ni-
sem poznal, tako da ne mo-
rem reči, da sva prijatelja, sva
pa postala dobra sodelavca.
Zasebno se ne druživa. Prepri-
čan sem, da svoje delo na
Komunalni direkciji opravlja
kvalitetno in korektno.
Za direktorico občinske
uprave ste postavili Darjo Pa-
vlina. Tudi z njo bojda prija-
teljujete?
Tudi to ne drži. Poznam jo
že približno 15 let, odkar sem
prišel v prvo službo, na celj-
sko sodišče. Darja Pavlina je
že vrsto let delavka občinske
uprave in tudi njeno imenova-
nje na mesto direktorice ob-
činske uprave je bilo rezultat
dogovora med ostalimi moji-
mi kolegi podžupani. Tudi tu
ne gre za kakšno kadrovanje
na podlagi prijateljstva in tudi
z njo se zasebno ne druživa.
Zakaj sta bili ti dve menja-
vi sploh potrebni?
Mislim, da je bilo z mojim
prihodom menjav zelo malo.
Mogoče celo premalo, še pose-
bej, če jih primerjamo z zame-
njavami, ki se sedaj dogajajo
na državni ravni ob menjavi
vlade. Prepričan sem, da če
boste danes vprašali gospoda
Pfeiferja, ki je dolga leta vodil
Komunalno direkcijo, ali je
zadovoljen z zamenjavo, da bo
odgovoril pritrdilno. Človek se
namreč zasiti z nekim delom, z
vodenjem oddelka, kjer je po-
trebno veliko znanja, rutine,
pa tudi kreativnosti, ta pa sča-
soma upade. Tudi povsod po
svetu je skorajda norma, da se
na kreativnih delovnih mestih
ljudje menjujejo.
Sporno je bilo tudi imeno-
vanje Romana Šumaka na
mesto predsednika upravne-
ga odbora Sklada za razvoj
obrti in podjetništva. Z njim
pa prijateljujete, kajne?
Z gospodom Šumakom sva
prijatelja. Vendar velja za us-
pešnega podjetnika, zato sem
prepričan, da so se ostali, ki so
morda sprva dvomiji o njego-
vi strokovni sposobnosti, pre-
pričali, da je izredno deloven
človek, natančen in mislim,
da to delo opravlja zelo ko-
rektno. V dobrem letu njego-
vega predsedovanja skladu ni-
sem slišal niti ene pripombe
na račun njegovega dela s stra-
ni obrtnikov in podjetnikov.
Njegova zasebna dejavnost, vo-
di namreč podjetje Molier, prav
tako ni povezana z Mestno
občino Celje, zato njegovo ime-
novanje in opravljanje funkci-
je na skladu ni sporno.
S 1. avgustom prihaja za
direktorja ZPI Miran Gajšek.
Je to vaš prijatelj?
Miran Gajšek prihaja za na-
čelnika oddelka za planiranje
in izgradnjo, kjer smo imeli
vrsto let zgolj v.d.načelnika.
To je bil Peter Drozg, ki še
ostaja na tem oddelku in bo
opravljal funkcijo pomočnika
načelnika. Peter Drozg je za-
gotovo oseba, ki največ ve o
tem področju, zlasti o nepre-
mičninskem delu, hkrati pa se
pripravlja iia odhod v pokoj.
Ta oddelek je za občino zelo
pomemben, zato je prav, da
pride tja nekdo, ki mu bo
Peter Drozg lahko še nekaj
časa v pomoč. Miran Gajšek je
po izobrazbi arhitekt. Bil je
zaposlen na Uradu za prostor-
sko planiranje pri Ministrstvu
za okolje in prostor v Ljublja-
ni. Mirana Gajška pred tem
nisem poznal.
Ko bo izšel ta pogovor, bo-
ste že na morju. S kom boste
prijateljevali tam?
Na morju bom z družino,
prijateljeval pa bom s Francem
Kanglerjem in njegovo družino.
Je poslanec v državnem zboru
in sva dobra prijatelja. Delila si
bova sosednji prikolici.
m NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Mestna občina Celje je junija objavila javni razpis za izbiro
izvajalca del za ureditev šolskih prostorov v poslovno stano-
' vanjskem objektu na Kocbekovi ulici v Celju. Gre za prostore
bivše Finomehanike, kjer naj bi uredili učilnice za 111.
Osnovno šolo, ki bo potem lahko prešla na enoizmenski
pouk. Na osnovi javnega razpisa je razpisna komisija minuli
teden kot najboljšega ponudnika izbrala podjetje Remont,
prijavili pa sta se še dve gradbeni podjetji: Gradbeništvo
Božičnik in Prenova s Frankolovega. Gradbeništvo Božičnik
je v ponedeljek na Mestno občino Celje naslovilo zahtevo za
revizijo razpisnega postopka. Menijo namreč, da je bil
razpisni postopek izpeljan nestrokovno in pristransko, sklep
I o izbiri najboljšega ponudnika pa da je konstrukt. Zato
predlagajo, da naročnik razveljavi sklep o izbiri najboljšega
ponudnika, da opravi ponovno ocenitev kriterijev ter da
ponovno odločijo o izbiri najugodnejšega ponudnika. Med
drugim se direktor podjetja Stanko Božičnik sklicuje na
pridobitev certifikata ISO 9002, ki ga je Gradbeništvo Božič-
nik prejelo lani in moralo za to izpolniti številne pogoje, med
drugim tudi o zadostnem številu usposobljenih strokovnih
kadrov. Obenem pa komisiji očita, da je prezrla, da je
Gradbeništvo Božičnik po zagotovilih direktorja pravilno
sporočilo podatke o redno zaposlenem delavcu kot vodji del
na objektu, čeprav je v obrazložitvi sklepa zapisano drugače.
Zavrača tudi očitek v obrazložitvi, da se iz ponudbe Gradbe-
ništva Božičnik ne da razbrati, ali so delavci, ki bi na objektu
delali, v rednem ali pogodbenem delovnem razmerju. Po
mnenju Stanka Božičnika so sporne tudi reference v tem
razpisu, saj meni, da so bili kriteriji zastavljeni presplošno ter
da niso vsebovali meril za točkovanje.
Ameriška ambasad v Ljnbljani. ki jo je prenovilo Gradbeništvo Božičnik.
Prepir za milijone
Z odplačilom dela dolga bodo nekoliko počakali - Zahteve svetnikov iz Pristave
Občinskemu svetu v Pod-
četrtku je po večih poskusih
ter kljub nasprotovanju treh
svetnikov iz Pristave pri Me-
stinju uspelo sprejeti predlog
letošnjega občinskega prora-
čuna. To se je zgodilo prejšnji
teden, po odločitvi, da bodo
letos vrnili le 40 od načrtova-
nih 60 milijonov tolarjev za
poplačilo občinskega dolga.
Kot je povedal župan Mar-
jan Drofenik, znaša celotni
čisti dolg občine 86 milijonov
dolarjev. Nastal je kot posledi-
pretiranega vlaganja v nove
Pridobitve, predvsem na cest-
•^em področju, saj so v tej
občini gradili veliko več kot v
Sosednjih. Občinsko vodstvo
je letos odločilo spraviti
dolg v razumnejši okvir, saj so
v Ljubljani pri vsem skupaj
prikrajšali za 30 milijonov to-
'^rjev turistične takse. Tako so
^^ sestavljavci predloga prora-
čuna na koncu odločili, da
bodo vrnili upnikom letos 40
milijonov tolarjev dolga.
To pomeni za letos bistveno
manj novih naložb, kar je pred
časom razburilo svetnike iz
Pristave. Ti namreč želijo za
letos toliko denarja za nalož-
be, kolikor naj bi jim ga pripa-
dalo glede na število prebival-
cev. Predsednik KS in podžu-
pan Srečko Gobec namreč pra-
vi, da so bili v preteklih letih
pri naložbah prikrajšani na
račun drugih KS, zato so pred
kratkim napisali za medije od-
prto pismo. Župan trdi, da
temu ni tako, prav tako je
zanikal podžupanovo trditev,
da znaša občinski dolg dejan-
sko 120 milijonov tolarjev.
Pristavški svetniki so glaso-
vali proti predlogu letošnjega
občinskega proračuna kljub te-
mu, da so njegovi sestavljavci
pred zadnjo sejo namenili za
telovadnico v Pristavi 5,2 mi-
lijona tolarjev. Preostali de-
nar, za kolikor so znižali le-
tošnjo odplačilo dolga, bodo
namenili za otroško varstvo,
gozdne ceste in vzdrževanje
lokalnih cest, za komunalo,
vzpodbujanje turizma, obre-
sti in druge stroške. Na vpra-
šanje, čemu denar za gozdne
ceste, je župan odgovoril, da
je občina to dolžna storiti za-
radi nujnih vzdrževalnih del,
na zahtevo celjskega zavoda.
Sicer pa namenja občina Pod-
četrtek letos za naložbe 25 mi-
lijonov tolarjev, od tega v Pri-
stavi 11,5 milijona za dokonča-
nje telovadnice in 3,9 milijona
za tamkajšnjo telovadno opre-
mo, v Podčetrtku pa 4,1 milijo-
na tolarjev za parket telovadni-
ce ter 1,5 milijona tolarjev za
knjižnico (preostanek od skup-
nega zneska je pod postavkama
druge investicije in projektna
dokumentacija).
Pri vsem skupaj planirajo v
Podčetrtku za leto 2000 skup-
ne prihodke občinskega pro-
računa v višini 391 milijonov
tolarjev, pri čemer pripada ob-
čini s 135 milijoni lastnih pri-
hodkov prav toliko finančne
izravnave, kar je skupno 270
milijonov tolarjev primerne
porabe. BRANE JERANKO
Občinsko vodstvo je prav ta-
ko odgovorilo na govorice gle-
de sodelovanja občine pri na-
ložbah v golf igrišče v Olimju
ter v letališče Imeno. Občina je
sprejela 6-odstotni delež v pod-
jetju A-golf brezplačno ter ni-
ma nobenih finančnih obvez-
nosti, v Imenem pa se je občina
vključila zaradi takšnega nas-
veta iz sklada kmetijskih zem-
ljišč, je dejal župan.
POPRAVEK (DOPOLNILO)
objavljene javne dražbe
v NT 27. 7. 2000,
ki gaje objavila
OBČI NA ŽALEC
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec.
»Predmet prodaje pod zap. 1 in zap. 2
spada v k.o. Petrovče, in sicer
pod zap. 1 - stanovanjska hiša Petrovče 212
ter pod 2 - stanovanjska hiša Petrovče 31.
JAVNA DRAŽBA BO 25. AVGUSTA 2000 ob 14, uri v
PROSTORIH OBČINE ŽALEC.«
po državi
Evropa na
slovenskih cestah
JELŠANE, 31. julija (Večer)
- Na mejnem prehodu so v
soboto pozdravili milijontega
turista v juliju, da se za velik
del,Evrope začenjajo počitni-
ce, pa so bile dokaz tudi večki-
lometrske kolone vozil pred
mejnimi prehodi s Hrvaško.
Samo v soboto je avstrijsko-
slovensko mejo na Šentilju v
obe smeri prestopilo 117.200
oseb. Zastoje na cestah, ko so
bila vozila tudi po več ur v
stoječih kolonah, pa so še do-
datno povzročale prometne ne-
sreče, ena hujših s smrtno žr-
tvijo v soboto popoldne na
avtocestnem odseku Unec-Lo-
gatec, ko je bila cesta 3 ure
zaprta za promet.
Poslancem
prihranjena hoja
UUBUANA, 31. julija (Ve-
čer) - Čas, ko so se državnoz-
borski poslanci odpravili na
počitnice, bodo v parlamentu
poleg rednih obnovitvenih del
izkoristili tudi za temeljito pre-
novo velike dvorane. Stroški
prenove so ocenjeni na 450
milijonov tolarjev, posodoblje-
na dvorana, v kateri bo v krog
razporejenih 120 poslanskih
sedežev, opremljenih z vgra-
jenimi mikrofoni ter instalaci-
jami za morebitno kasnejšo
priključitev računalnikov in
druge telekomunikacijske opre-
me, ter sodobno glasovalno
napravo, pa bo nared do kon-
ca novembra.
Mesečna pod 1,
letna 8,8 odstotka
UUBUANA, 1. avgusta (De-
lo) - Julijska inflacija je bila
zaradi j unijske podražitve ener-
gentov kar 0,9-odstotna, med-
tem ko se je med aprilom in
junijem vrtela med 0,5 in 0,6
odstotka. Rast cen življenjski
potrebščin se je v letošnjih
sedmih mesecih dvignila za
5,2, v zadnjih 12 mesecih pa
za 8,8 odstotka.
Prednost
Pediatrični kliniki
UUBUANA, 1. avgusta (De-
lo) - Po obisku Pediatrične
klinike v Ljubljani je minister
za zdravstvo Andrej Bručan
zagotovil, da bo imela novo-
gradnja otroške bolnišnice, ka-
tere dokončanje je predvideno
do konca prihodnjega leta, tu-
di v prihodnje vso prednost.
Po zakonu je prav za proračun-
sko leto 2001 predviden največ-
ji znesek, okoli 4 milijarde tolar-
jev, ki ga mora zagotoviti drža-
va. Minister je obljubil, da si bo
v vladi za ta denar močno
prizadeval, sicer bo namreč tre-
ba podaljšati čas gradnje.
Manj rejcev, vec
v
prašičev
UUBUANA, 1. avgusta (De-
lo) - Ob predstavitvi rezulta-
tov letošnjega popisa kmetij-
skih gospodarstev v Sloveniji
se je pokazalo, da je bilo j unija
v državi 92.561 družinskih kme-
tij, ki skrbijo, da je obdelanih
več kot 440 tisoč hektarov kme-
tijskih zemljišč. Podatek za le-
tos je pokazal, da na skoraj 6
tisoč kmetijah manj kot pred
tremi leti redijo kar 373.263
prašičev.
□
DOGODKI
Anonimke ga žalijo
Jože Pipenboher trditve iz anonimnih pisem odločno zavrača - Od torka nova
turistična družba
v Rogaški Slatini je nasta-
la s 1. avgustom nova družba
Terme Rogaška, ki jo sestav-
ljajo hoteli Donat, Sava in
Zagreb. Omenjeni hoteli so
bili doslej vključeni v druž-
bo Grand Hotel, ki bo po vsej
verjetnosti predmet stečaj-
nega postopka.
Tako sta se odločila last-
nik termalnega kopališča
Terme in hotela Donat Jože
Pipenbaher (dosedanji di-
rektor Grand hotela, ki ga je
na to mesto postavila Slo-
venska razvojna družba) ter
lastnik hotelov Sava in Za-
greb Stane Pšeničnik. S tem
so prenehali najemniški od-
nosi med lastnikoma in
družbo Grand hotel. Gre za
najboljše hotele slatinskega
zdravilišča, ki je po številu
tujih gostov znova na prvem
mestu v državi.
V dosedanji družbi Grand
hotel je bilo približno dvesto
zaposlenih, ki sta jim lastni-
ka obljubila prezaposlitev v
družbo Terme Rogaška. Za-
posleni, ki naj bi v preteklih
dneh podpisali odpovedi,
takšni obljubi niso povsem
zaupali. Zato so se v ponede-
ljek s pomočjo sindikata do-
govorili, da bodo prejeli na-
slednji dan sklepe o zaposli-
tvi v novi družbi. Predsedni-
ca sindikata Zdravilišča Ro-
gaška Slatina Cvetka Kos
nam je še povedala, da naj bi
zaradi nekaterih pripomb
sindikata pogodbe podpisali
do konca tega tedna. To pa
ne velja za 9 delavcev iz re-
stavracije Bellevue, ki je v
denacionalizacijskem po-
stopku, zato bi ostali v sklo-
pu delniške družbe Zdraviliš-
če Rogaška.
Sicer pa so v zvezi z ome-
njenim dogajanjem krožila
po Rogaški Slatini in drugih
krajih anonimna pisma. V
njih neznani avtor (ali avtorji)
očitajo Pipenbaherju v Rogaš-
ki Slatini nečednosti ter nepo-
štenosti. Pri tem je pisca po-
sebej čudilo, da je bil hkrati v
vlogi lastnika kot tudi najem-
nika hotela Donat.
Drugače kot pisci anonimk
so v Slovenski razvojni druž-
bi z rezultati njegovega sana-
cijskega dela v Grand hotelu
zadovoljni. Pipenbaher vse
očitke ali namige odločno za-
vrača, še zlasti o dobrih zve-
zah v razvojni družbi, s kate-
ro je bil celo na različnih bre-
govih ter s politiki, ki naj bi to
družbo nadzorovali. Sicer pa
so na takšne zveze namigo-
vali tudi v političnem tedniku
Mag. Na zadnjih županskih
volitvah je bil namreč kandi-
dat za župana Slovenske Bi-
strice.
f^^mm BRANE JERANKO
Bo vojniška voda dražja?
Na predlog podjetja Vodo-
vod-kanalizacija d.o.o. Celje
naj bi v občini Vojnik s pr-
vim avgustom začele veljati
višje cene pitne vode in čiš-
čenja komunalnih odpad-
nih ter padavinskih voda,
kar naj bi bila med drugim
posledica inflacije, padanja
prodanih količin pitne vode
v preteklosti ter naložb v do-
graditev vodovodnega in ka-
nalizacijskega sistema. Voj-
niški svetniki se na zadnji
seji s predlogom niso stri-
njali in so zahtevali dodatno
analizo stanja.
Povprečna lastna cena vo-
de bi tako po novem znašala
78,40 tolarjev, čiščenje od-
padnih in padavinskih voda
133,85 tolarjev, povprečna
upravičena cena kanalščine
pa 36,76 tolarjev na kubični
meter. Stroški gospodinjstva
za uporabo pitne vode naj bi
bili v povprečju skupno višji
za 631 tolarjev mesečno. S
1.1.2001 naj bi se obenem za
30 odstotkov zvišala tudi re-
publiška taksa za obreme-
njevanje voda, ki bi v prihod-
nje znašala približno 97 to-
larjev na kubični meter za
uporabnike, ki ne bodo pri-
ključeni na čistilno napravo.
Le-ta naj bi namreč v Škofji
vasi začela polno obratovati
v začetku naslednjega leta.
Sedanji dvig cen naj bi precej
pripomogel tudi k izboljša-
nju poslovnega rezultata jav-
nega podjetja Vodovod-ka-
nalizacija. Skupna izguba te
družbe naj bi tako v poslov-
nem načrtu za letošnje leto
namesto 110 znašala »le« še
36 milijonov tolarjev.
Kljub temu, da se morda
nekaterim povišanje cen ne
bo zdelo pretirano, pa se s
tem prav gotovo ne bodo
strinjali tisti, ki morajo že se.
daj paziti na vsak tolar in jli]
številne položnice vsak me-
sec znova spravljajo v slab«
voljo. Tega se očitno zaveda-
jo tudi svetniki, ki bodo o
tem ponovno razpravljali na
naslednji seji občinskega
sveta.	'
B. JANČIC
Predlagano spremembo
tarifnega sistema za obliko
vanje cene pitne vode, s ka
tero naj bi do začetka avgu-
sta prihodnjega leta izena
čili cene za gospodinjstva
in za ostalo potrošnjo ter
predlagano povišanje cene
vodarine, kanalščine ter
čiščenja odpadnih in pada
vinskih voda so na pone
deljkovi seji po dolgotrajni
razpravi sprejeli štorski'
svetniki.
Razpisani mojstrski izpiti
Obrtna zbornica Slovenije
je objavila razpis za opravlja-
nje mojstrskega izpita za šti-
rinajst mojstrskih nazivov.
Ti nazivi so: avtokleparski
mojster, mojster avtomeha-
nik, mojster za usnjeno ga-
lanterijo, za usnjena oblačila,
mojster kozmetične nege, fri-
zerski mojster, mojster elek-
tronik, mojster strojne tehni-
ke, mojster očesni optik, moj-
ster šivilja, krojač, mizarski,
zidarski in mesarski mojster.
Pravico do opravljanja moj-
strskega izpita lahko dobi kan-
didat, ki ima najmanj tri leta
delovne prakse, oziroma eno
leto prakse, če ima VI. ali VII.
stopnjo izobrazbe v ustrezni
stroki. Vsak kandidat mora iz-
polnjevati tudi enega izmed na-
slednjih pogojev: opravljen po-
močniški izpit za obrtni poklic,
za katerega želi opravljati moj-
strski izpit (končana srednja
poklicna šola z opravljenim za-
ključnim izpitom); dokončano
izobraževanje V, VI. ali VII.
stopnje v ustrezni stroki; do-
končano izobraževanje za po-
samezne poklice in ustrezna
delovna praksa pri opravljanju
poklica, za katerega želi oprav-
ljati mojstrski izpit (priznana
srednja poklicna izobrazba);
dokončana ustrezna mojstrska
šola.
Pisne prijave lahko kandi-
dati skupaj z dokazili pripo-
ročeno pošljejo o izpolnjeva-
nju pogojev na predpisanem
obrazcu, ki ga dobijo na Ob-
močnih obrtnih zbornicah in
Obrtni zbornici Slovenije.
Zadnji rok za sprejemanje
prijav je 24. avgust 2000.
NATAŠA PEUNIK
Kdo določa cene
kabelske TV?
Občani Štor so po novem
letu začeli prejemati polož-
nice podjetja Elektro Turn-
šek iz Celja s približno 60-
odstotnim višjim zneskom
kabelske uporabnine oziro-
ma najemnine, s čimer naj
bi po mnenju tamkajšnjih
svetnikov podjetje kršilo do-
ločila pogodbe o koncesiji
za izgradnjo in vzdrževanje
kabelsko-razdelilnega siste-
ma v Občini Štore, podpisa-
no pred dobrimi štirimi leti.
V pogodbi je namreč zapi-
sano, da bo mesečna najem-
nina na celotnem področju
občine enaka in je bila že
pred podpisom pogodbe tudi
določena. V enem od členov
je bilo hkrati zapisano, da lah-
ko cene najema koncesionar,
torej Elektro Turnšek, spre-
meni le ob soglasju Občine
Štore. Za to pristojni občinski
svet o tem ni bil niti sezna-
njen, kaj šele, da bi se s povi-
šanjem cen strinjal. Prav zato
so se na ponedeljkovi seji
svetniki dogovorili, da vsem
uporabnikom v občini pripo-
ročijo, naj plačajo le osnovni
znesek po veljavni tarifi in pri
tem ne upoštevajo povišanja.
Le v tem primeru se lahko
izognejo možnemu odklopu,
čeprav o tem še vedno odloča
omenjeno podjetje. V prime-
ru, da bi prišlo do nezakoni-i
tih odklopov kabelskih pri-i
ključkov, bi morali posamez-i
ni uporabniki z začasno
odredbo pred sodiščem dose-
či ponoven priklop.
Poleg omenjenih zapletov
naj bi po besedah župana
Franca Jazbeca koncesionar
uresničil le 40 odstotkov po-
godbenega dela, saj naj bi do-
slej zgradil kabelsko-razdelil-
ni sistem, ki je zajema le str-
njena naselja. Ljudje so že
nejevoljni, olje na ogenj pa še
dodatno prilivajo višje polož-
nice.
BOJANA JANČIČ
Najboljše je materino mlelco
v celjski bolnišnici lani dojenih več kot 98 odstotkov novorojenčkov - 2. avgust je bil svetovni dan dojenja
Ob odpustu iz slovenskih
porodnišnic le dobre tri od-
stotke novopečenih mamic
ne doji, ta odstotek pa se žal
poveča že v prvih mesecih
otrokovega življenja, saj šte-
vilne mame po prihodu v
domače okolje zaradi oseb-
nih ali drugih razlogov do-
jenje opustijo in dojenčki
postanejo »zalivančki«. Še
tako dovršena kemijska zna-
nost pa z umetnimi priprav-
ki ne zmore ponarediti na-
ravnih prednosti, ki jih otro-
ku daje materino mleko.
Leta 1997 je bilo ob odpu-
stu iz celjske porodnišnice iz-
ključno dojenih 84 odstotkov
otrok, lani pa za dobrih deset
odstotkov več. Če prištejemo
še delno dojene otroke, je bi-
lo skupaj dojenih 98,4 odstot-
ka vseh novorojencev. Pred
tremi leti so v celjski porodni-
šnici uvedli tudi popolni »roo-
ming in« - sobivanje mame in
otroka, ki se je izkazalo kot
pomemben predpogoj za us-
pešno dojenje. Takšni novo-
rojenčki so po besedah vodje
odseka za neonatalno pedia-
trijo v celjski porodnišnici dr.
Zlate Felc bolj zdravi kot
pred kakšnim desetletjem,
čeprav tega za zdaj še ne mo-
rejo statistično podpreti.
Po podatkih dispanzerja za
predšolske otroke Zdravstve-
nega doma Celje naj bi bilo
pred dvema letoma dojenih
86 odstotkov mesec dni starih
otrok, 76 odstotkov dvome-
sečnih, 67 odstotkov trome-
sečnih, 56 odstotkov štirime-
sečnih otrok, polovica otrok,
ki so dopolnili pet mesecev in
46 odstotkov otrok, ki so stari
pol leta. V primerjavi z letom
'83 je doječih mater več za 16
do 37 odstotkov (največ od-
stopanj je pri otrocih, ki so
dopolnili tri mesece). Po po-
datkih predstojnice delovne
enote patronažnega varstva
celjskega zdravstvenega do-
ma Magde Brložnik je med
otroki, rojenimi v letošnjem
letu (do 19. julija se jih je
rodilo 219), izključno ali delno
dojenih kar 98,6 odstotka.
Materino mleko -
sterilno, toplo in
pri roki
Materino mleko ponuja do-
jenčku najboljšo doto za za-
četek življenja, saj medicinski
strokovnjaki doma in v svetu
poudarjajo, da materino mle-
ko med drugim vsebuje dol-
goverižne maščobne kisline,
pomembne za razvoj možga-
nov in oči, zmanjša obreme-
nitve otrokovih ledvic in ščiti
pred okužbami. Dojeni otroci
imajo manj vnetij srednjega
ušesa, okužb dihal in prebavil
ter kasneje manj alergoloških
bolezni. Dojenje zaščiti tudi
materino zdravje, pomaga pri
ustreznem razvoju otrokovih
čeljusti in zob, otroku je na
voljo kjerkoli, je cenejše kot
umetna hrana, navsezadnje
pa tudi ne onesnažuje okolja,
kot ga obremenjuje umetna
prehrana.
»Raziskave kažejo, da dlje
dojijo mame, ki so starejše in
imajo 12 ali več let izobraže-
vanja, niso rodile prvič in so z
dojenjem začele takoj po po-
rodu. Uspešno dojijo tiste
matere, ki jih podpirajo dru-
žinski člani in so se za dojenje
odločile že pred porodom, ni-
majo večjih denarnih težav in
se jim ni treba zaposliti kmalu
po porodu,« pravi specialist-
ka socialne in interne medici-
ne Cveta Avguštin, predstoj-
nica oddelka za socialno me-
dicino v Zavodu za zdravstve-
no varstvo Celje. »Mama, ki
uspešno doji, je umirjena in
zadovoljna, kar občuti vsa
njena družina, torej imajo od
dojenja korist vsi.«
Posebno pozornost dojenju
namenjajo v slovenskih po-
rodnišnicah, ki so dobile naziv
Novorojencem prijazna bolni-
šnica, projekt, ki je nastal v
sodelovanju Svetovne zdravs-
tvene organizacije in Unicefa.
Prvi dve plaketi sta leta 1998
dobili Ljubljana in Celje.
V Celju je bila lani septem-
bra ustanovljena skupina za
podporo dojenju, ki jo vodi-
ta zdravnici dr. Zlata Felc in
Mojca Jereb Kosi. V prosto-
rih projektne pisarne Celje-
zdravo mesto bo v četrtek, 3.
avgusta, ob 16. uri redno
srečanje skupine.
Vsaka mati se o tem, ali bo
otroka dojila ali ga bo hranila
po steklenički, odloči sama. V
umeten način hranjenja je lah-
ko tudi prisiljena zaradi svoje
ali otrokove bolezni in v tem
primeru je umetno mleko za^
dojenčka najkoristnejša reši-
tev. Prednosti dojenja, ki jih še
posebej v zadnjih letih inten-
zivno poudarjajo pediatri, so
že dokaj znane in prav zato
matere, ki zaradi tega ali onega
razloga ne dojijo, velikokrat
občutijo krivdo. Brez razloga,
saj način hranjenja ni merilo
ljubezni do otroka. Če je mogo-
če, pa je z dojenjem vredno
vsaj poskusiti, spodbujajo pe-
diatri, saj je že nekaj dni doje-
nja za novorojenčka nadvse
koristnih.
iz občinskih svetov
Radi bi soodločali
ŠTORE - Na zadnji seji Občinskega sveta Štore je v razpravi o
povišanju cen vodarine župan Franc Jazbec poudaril, da je tudij
štorska občina s petimi odstotki delna lastnica javnega podjet-i
ja Vodovod-kanalizacija Celje kot pravna naslednica premože-
11)a nekdanje celjske občine. Prav zato bi morala poleg vojniš-
ke in celjske občine tudi soodločati o usodi tega podjetja, nad
katerim po županovih besedah gospodari Mestna občina
Celje. (Bo.J.)
Dražje ogrevanje
ŠTORE - Štorski svetniki so potrdili tudi predlagano spre-
membo izhodiščne cene daljinskega ogrevanja stanovanj,
izdelano na podlagi Uredbe o oblikovanju cen distribucije pare!
in tople-vode za namene daljinskega ogrevanja. Variabilni deli
cene bi tako znašal 7.715 SIT/MWh, priključna moč pa 305,66[
S1T/KW mesečno. Nove cene bodo začele veljati, ko jih bo 4
skladu z uredbo potrdila vlada. (Bo.J.)	[
i
Imenovani Icrajevni odbori
BRASLOVČE - V prvem in drugem branju so svetniki sprejeli
odlok o priznanjih občine Braslovče, ki ga je na seji obrazložil
predsednik komisije Tone Laznik. Priznanja Občine Braslovče ^
so: Zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom. Srebrna
plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom. Bronasta pla;
keta Občine Braslovče z bronastim cekinom, naziv Častnij
občan in Častni znak občine Braslovče. (T.T.)	■
GOSPODARSTVO
□
Dolina k Eri
Delničarji Ere iz Velenja
so na svoji skupščini med
drugim sprejeli sklep o pri-
pojitvi družbe Dolina d.d„
hkrati pa so podoben sklep
izglasovali tudi lastniki Do-
line. S tem v Eri, potem ko
so se že povezali z Agrino
in neživilsko dejavnost
koncentrirali v Žalcu, na-
daljujejo s povezovanji, ne-
katere pripojitve in pove-
zave pa napovedujejo tudi
za prihodnje.
Sicer pa so lastniki druž-
be Era na skupščini potrdili
tudi predlog uprave podjet-
ja, da bodo večino lanskega
dobička (148 milijonov to-
larjev) razporedili v proste
rezerve, četrtino pa ga ohra-
nili kot nerazporejenega. Po
oceni uprave so v Eri lani
uresničili zastavljen poslov-
ni načrt in ustvarili za polo-
vico več dobička kot leto
poprej. Nov gospodarski na-
črt, ki so ga ob delničarjih
Ere sprejeli tudi v vseh druž-
bah skupine Era, pa predvi-
deva več naložb v Erine pro-
dajne centre. V dveh letih
naj bi v te namene zagotovili
skoraj 2 milijardi tolarjev.
IS
Rudnik gradi
vodni predor
Premogovnik Velenje je v
okviru ljubljanskega podjet-
ja SCT pridobil izvedbo del
IZ gradnjo vodnega rova Dr-
fijščica. Ta 930 metrov dolga
hidrotehnična povezava med
dolino Radomlje pri Krašnji
in dolino Drtijščice bo name-
njena razbremenjevanju vi-
sokih vod oziroma poplav.
Vodni rov s širino 3,8 metra
bo podgrajen z armiranobe-
tonskimi paneli. Takšen način
gradnje je v Premogovniku Ve-
lenje že dobro uveljavljen in
je zelo primeren za zahtevne
pogoje, ki jih je mogoče priča-
kovati pri omenjenem vod-
nem rovu. S pripravljalni deli
so že pričeli, saj so roki za
dokončanje kratki. Predvide-
no je, da bodo prvi metri pod
zemljo izdelani že v začetku
septembra, predor pa mora
biti končan do septembra pri-
hodnje leto.	SKO
Povezovanje tekstilcev
je ekonomska nuja
Predsednica sveta Industrijskega razvojnega centra za konfekcijsko industrijo v Celju
je direktorica Elkroja Marija Vrtačnik
stanje v tekstilni panogi se
slabša, koncentracija trgo-
vine pritiska na tržne pogo-
je, predelovalni posli se pos-
pešeno selijo v cenejše deže-
le in prestrukturiranje v slo-
venskih tekstilnih podjetjih
je prepočasno. Poleg tega je
prepoznavnost domačih bla-
govnih znamk preskromna
celo doma, kaj šele v tujini,
in ustvarjenega profita ni to-
liko, da bi se panoga lahko
reproducirala in ustvarila no-
vo vrednost.
Takšen je na kratko povze-
tek razlogov Marije Vrtačnik
za konkretno povezovanje kon-
fekcionarjev, ki so v Celju po
zgledu predilcev in tkalcev us-
tanovili Industrijski razvojni
center za konfekcijsko indu-
strijo (IRCKON). Slovenski
konfekcionarji so v praksi si-
cer že znali stopiti skupaj,
zlasti pri modnih revijah, se-
jemskih nastopih, pri prodaj-
nih prostorih in drugod. Novo
povezovanje v IRCKON pa je
zelo obsežen projekt, ki bo
zahteval dobro opredelitev
prednostnih nalog in visoko
stopnjo medsebojnega zaupa-
nja. Marija Vrtačnik je prepri-
čana, da je pod takšnimi pogo-
ji uresničljiv. Prva finančna
sredstva je prispevalo Mini-
strstvo za delo, družino in so-
cialne zadeve, ki je tudi spod-
budilo prvo izobraževanje v
Bohinju ter nove povezovalce
seznanilo s podobnimi trendi
v svetu.
V IRCKON gre za program-
sko povezovanje na področju
organizacije, trženja, tehno-
logije proizvodnje, financira-
nja ter za skupne nastope na
sejmih pod geslom »v istem
prostoru pod različnimi bla-
govnimi znamkami«. Modna
blagovna znamka je projekt,
ki bo združeval podjetja v skup-
no izdelani kolekciji višjega
cenovnega razreda, to pa zah-
teva trženjske raziskave in pro-
dor na tuje trge.
V IRCKON se je povezalo
17 slovenskih konfekcionar-
jev: Aidi, Almira, Beti, El-
kroj, IKA, Komet, Kors, Kroj,
Labod, MIK, Mont, Pik, Ra-
šica, Scala Zarja, Triglav, Tri-
kon in Univerzale, zraven je
še Slovenska razvojna druž-
ba, od koder je tudi v.d. di-
rektorja centra Zdenko Vi-
žintin.
Po besedah Marije Vrtačnik
naj bi bili konkretni cilji na
novo povezanih konfekcionar-
jev podrejeni povečanju kon-
kurenčne sposobnosti celotne
skupine in posameznega pod-
jetja, sicer pa naj bi se odraža-
li v povečanju prometa in do-
dane vrednosti na zaposlene-
ga, povečanju izvoza in proda-
je nasploh, učinkovitejši izra-
bi razpoložljivih virov, zdru-
ževanju lastnih in tujih virov
ter v večjem medsebojnem ob-
veščanju.
■MHMHM MITJA UMNIK
Marija Vrtačnik: »Povezo-
vanje je ekonomska nuja.«
Razpis nagrad za inovacije
Savinjsko-šaleška območ-
na zbornica Velenje je obja-
vila razpis za zbiranje prijav
za podelitev priznanj in di-
plom inovatorjem v Savinj-
sko-šaleški regiji za leto
2000.
Prijavijo se lahko vse gospo-
darske družbe, podjetja, sa-
mostojni podjetniki, samostoj-
ni inovatorji ali drugi iz te
regije. Prijave je treba poslati
do 29. novembra na Savinj-
sko-šaleško območno zborni-
co Velenje, razglasitev rezul-
tatov pa bo januarja 2001.
Na razpisu, katerega namen
je nadaljnje uveljavljanje in
krepitev inovacijske dejavno-
sti v regiji, bodo ocenjevali
inovativnost, pa tudi tržno za-
nimivost, primernost okolju
glede na izboljšano delovno
okolje ali varnost pri delu,
okolju neškodljivo uporabnost
ter možnost recikliranja. Upo-
števali bodo tudi racionalnost,
torej poenostavljeno oziroma
izboljšano delovanje, cenenost
izdelave in vzdrževanja ter
manjše število potrebnih su-
rovin ali dobaviteljev. HJ
Anketa med menedžerji
Slovenski menedžerji se ne bojijo vpliva nove vladne
zasedbe na poslovanje njihovih podjetij, zavedajo pa se
vpliva politike prek delovanja nadzornih svetov, družb
za upravljanje in skladov.
To je glavni sklep zanimive ankete, ki jo je med njimi
izvedla revija Gospodarski vestnik. Menedžerji ne mislijo,
da bodo številne kadrovske zamenjave prinesle izboljšave
(45%), ne strinjajo pa se tudi z zamenjavami državnih
sekretarjev (60%).
Skoraj polovica anketiranih menedžerjev (47,09%) bi
volila LDS, daleč za njo sta ZLSD (6,88%) in SLS (4,23%).
Dobre štiri petine anketirancev meni, da gospodarska moč
strank vpliva na uspeh pri volitvah.	PC
Kolektivni dopust v Gorenju
Zaposleni podjetja Gorenje Gospodinjski aparati iz Vele-
nja bodo do 20. avgusta na kolektivnem dopustu.
Medtem bodo vzdrževalci opravili redna preventivna letna
vzdrževalna dela in preglede naprav. V novi tovarni hladilne
tehnike bodo dokončno opremili tretjo montažno linijo, posta-
vili viseč transportni trak med surovinskim oddelkom in novo
lakirnico in pripravljali postavitev četrte montažne linije v novi
tovarni.
Kolektivnega dopusta pa ne bo v družbah Gorenje Indop in
Gorenje Orodjarna, saj je njihovo delo v precejšnji meri
povezano z vzdrževanjem orodij v matični družbi, ki ga
opravljajo ravno v tem času.	P. CIRMAN
vvodilnem slovenskem podjetju
na področju označevanja izdelkov in embalaže
Servisni inženir
za podporo projektom v industriji In servisiranje
zahtevnih elektromehanskih naprav.
Potrebna je vsaj višješolska izobrazba tehniške smeri s
poudarkom na industrijski elektroniki in delno strojništvu.
Izkušnje v merilni elektroniki in pri delu z mikroprocesorji so
zelo zaželene. Isto velja za izkušnje pri delu s prenosnim
računalnikom in uporabo standardnih VVindovvs aplikacij.
Potrebno je dobro znanje angleškega jezika, vozniški izpit in
pripravljenost na redna dodatna izobraževanja na
Nizozemskem, v Veliki Britaniji in na Madžarskem. Razpisano
delovno mesto je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
in 3 - mesečnim poskusnim delom.
Kandidate, ki jih ta priložnost zanima vabimo, da pošljejo pisne
prijave z življenjepisom (zaželena fotografija) na spodnji naslov.
Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta.
EMA d.o.o., Mariborska 1, 3000 Celje;
tel. 03 428 48 00 ; e-mail: zlatko.mastnak@ema.si
finance
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
* v tednu od 26.7.2000 do 1.8.2000
Uspešen Aero
Delniška družba Aero Celje je uspešno zaključila prvo
polletje letošnjega leta, saj je ustvarila 123 milijonov SIT
bruto akumulacije in dosegla čisti dobiček v višini načr-
tovanega.
Vrednostni obseg prodaje se je primerjalno z enakim
lanskim obdobjem povečal za dobrih 30 odstotkov, pri čemer
delež izvoza predstavlja tri četrtine dosežene prodaje. Takšen
porast prodaje je podjetju uspel na osnovi uspešno zaključene
naložbe in posodobitve proizvodnje ter aktivnega nastopa na
tujih trgih. Tudi obe hčerinski podjetji Aero Copy in Aero
Papiroti sta polletno poslovanje zaključili z dobičkom.
□
KULTURA
Pot do sreče skozi tunel
Dramilo gledališča Alme Karlin v Mladinskem centru
Najprej je bila ideja. Nato
je Lidija Cokan ob veliki po-
moči Gregorja Stamejčiča na-
pisala tekst. Zatem so se mladi,
veseli prispevka in podpore,
ki jim ga je za noviteto na-
menila Mestna občina Celje
iz naslova Poletje v Celju,
knežjem mestu, lotili nad-
gradnje in čisto na koncu,
kajpak, resnega študija no-
vega gledališkega dela v pro-
dukciji Alme Karlin. Tako je
šlo vse do ognjenega krsta
minuli četrtek zvečer.
Rečeno v eni sapi: mladi člani
prav tako mladega društva Al-
ma Karlin so prijetno preseneti-
li. Če ne mestoma kar šokirali.
Tako s temo, ki osvetljuje in-
timni problem dveh vroče za-
ljubljenih homoseksualcev, kot
z duhovitimi dialogi (in ne zgolj
z enostavnim duhovičenjem),
še posebej z glasbeno podlago,
za kar je poskrbel Marko Ar-
nold in z izvirno, preprosto,
domiselno in učinkovito sceno,
z rekviziti, ki so bile kar gole
izložbene lutke in videoprojek-
cijo, s katero so označevali ali
podkrepili kraj dogajanja ali
dogodek sam, za kar sta poskr-
bela Klemen Bertoncelj in Gre-
gor Stamejčič, ki sta bila inven-
tivna tudi pri izboru video telo-
pov. Malo porno videa, malo
drugih foto kulis in kakšnih 60
gledalcev (za poletno Celje kar
lepo število) se je zabavalo, pa
tudi za razmislek je bilo nekaj
priložnosti.
Avtorja teksta, Lidija Co-
kan in Gregor Stamejčič, sta
se pri pisanju skušala zgledo-
vati po načelih antične tragi-
komedije z moderno motivi-
ko. No, kasneje se je (na srečo
in v prid dogodku) izkazalo,
da se vseh pravil klasike nista
držala in »sva naredila, kar ste
videli«, je v utemeljitvi in svo-
ji mladostni zagnanosti pre-
prosto razložila avtorski in re-
žijski prvenec študentka filo-
zofije Lidija Cokan.
Zgodba pripoveduje o dveh
homoseksualcih, ki iščeta sre-
čo na tem svetu in po več
nesrečnih (duhovitih, tudi gan-
ljivih) dogodkih se jima sreča
tudi nasmehne... A ker gre za
tragikomedijo, se zgodba tako
tudi konča...
Igralci so bili deležni poseb-
ne pozornosti. Bogdan Rah-
ten in Luka Žerjav, ki iščeta
svojo »luč na koncu tunela«,
pa četudi na račun spremem-
be spola enega od obeh, sta
bila osrednja akterja igre, ob
njiju pa v dvojni vlogi, babice
in mafijoza, Vladimir Torov,
so na koncu poželi gromek
aplavz in bili deležni stiskov
rok. S tehnično zahtevno pred-
stavo se bodo skušali potrditi
še kje izven knežjega mesta, ki
jih je sprejelo z naklonjenost-
jo, Pot do sreče pa nameravajo
v Celju za zamudnike ponovi-
ti. Po zasluženem oddihu.
Ponosni, da so vse, prav vse,
opravili sami, čeprav bi jim
zlasti kakšna jezikovna korek-
tura stroke prišla prav, so Al-
movci na koncu upihnili sveč-
ke za krstno uprizoritev in -
Lidijin rojstni dan. V poletni
večer se je njihova Pot do
sreče prijela.
MATEJA PODJED
Igralska ekipa s soavtorico teksta in režiserko Lidijo Cokan.
Gornji Grad med drugo vojno
Zbornik Zorana Tratnika
Gornji Grad med 2. svetovno
vojno, ki ga je nedavno izdal
in založil Muzej novejše zgo-
dovine Celje, je odstiranje
najobčutljivejše zgodovine
Gornjega Gradu. Gornjegraj-
sko obdobje druge svetovne
vojne je namreč zaradi zna-
nih in nepotrebnih dogod-
kov - povojno rušenje zna-
menite graščine - več kot sa-
mo spopad dveh ideologij.
Avtor se občutljivosti vse-
skozi zaveda, morebiti mu je
zaradi tega uspelo ohraniti ve-
rodostojnost, ko popisuje člo-
veške usode, ne oziraje na ka-
teri strani svetovne morije so
se dogajale. Zaradi tega se Trat-
nik pozitivno razlikuje od vseh
dosedanjih poskusov pisanja
medvojne zgodovine kraja, če-
prav se na razpoložljivo gradi-
vo naslanja. Vendar brez ideo-
loškega predznaka - osnova
mu je po starših ohranjena
dokumentacija in številna pri-
čevanja. Dejstvo je, da po pre-
teku pol stoletja še vedno mar-
sikaj ni dorečenega in raziska-
nega. Zbornik odstira drago-
cen popis žrtev in ne moralizi-
ra z vzroki - Tratniku so vodilo
posledice.
Te pa so dovolj krute in pouč-
ne: pisma internirancev, pripo-
vedi nemških vojakov, opis de-
lovanja okupatorja... Po Trat-
niku je od vojne minilo dovolj
časa, da se lahko pove kaj se je
dogajalo. In očitno premalo,
tega se zaveda tudi avtor sam,
za konkretizacijo najbolj v ne-
bo vpijočih primerov. Poveda-
no drugače, povojno uradno
zgodovinopisje se je v mnogo-
čem razlikovalo od »zgodovi-
ne« domačinov. Zakaj tako, je
znano. Zbornik Zorana Tratni-
ka je torej, kljub časovni od-
maknjenosti, vendarle pogum-
no dejanje, ki mu bo, čeprav je
nekoliko družinsko obarvan,
težko odrekati verodostojnost.
EDI MAVRIČ
S pečatom lastne prepoznavnosti
20. julija je v Kulturnem
centru Laško gostoval Ko-
morni orkester Taipei z diri-
gentom Chang VVen-Shen-
gom.
Orkester sestavljajo kvali-
tetni glasbeniki, ki so se vsi
po vrsti izpopolnjevali v tuji-
ni, na različnih pomembnih
glasbenih univerzah. Njihov
dirigent, sicer profesor, ki je
študiral na Dunaju violino in
dirigiranje, je 1982. leta us-
tanovil omenjeni ansambel,
ki uživa vso podporo sektor-
ja tajvanske vlade za planira-
nje in razvoj kulture. Pro-
gram je bil skrbno in tehtno
izbran. Nikakor lahek po svoji
vsebini, vendar s stavki in
skladbami (Grieg, Čajkovski:
Valse ), ki so omehčale sicer
strogo sporočilnost izbranih
skladb. In prav ta izbor ter
strogo in natančno ter muzi-
kalno in umirjeno vodenje
orkestra s strani njihovega
dirigenta Chang Wen-Shenga
je dalo večeru pečat lastne
identitete in karakterja. Zvok
orkestra je zlasti v fortissi-
mih izjemno bogat in inten-
ziven, igranje godbenikov pa
predano. Odlična je bila so-
listka na čelu Liu Chu-Chuan.
Dirigent je uspel avtentično
interpretirati različna stilna
obdobja in sporočilnost
skladb (barok, romantika).
Večer je prav zaradi omenje-
nih vzgibov minil hitro in v
napetosti notranjih razpolo-
ženj, kljub dolgemu in tež-
kemu programu, tako da
manjši, redki spodrsljaji v
intonaciji nikakor niso kvar-
no vplivali na podajanja glas-
benega teksta. Vsekakor sta
orkester in dirigent dala svoj
pečat, svoj lasten pristop, la-
sten izraz in zvok (kar ni
samo po sebi umevno), za
kar so ju poslušalci nagradili
z dolgimi, prisrčnimi in spon-
tanimi aplavzi.
F.R.
Ne pozabimo na preteiciost
v risu časa je naslov knjige Vere Remic
Jager, pisateljice in pedagoginje, ki je s tem
romanom o NOB na svojstven način orisala
vojne razmere in lastno doživljanje grozot
druge svetovne vojne. Avtorica, ki je premi-
nula ob koncu lanskega leta, je bila članica
Spominskega društva sto frankolovskih žr-
tev, le-to pa je tudi prispevalo večji del
finančnih sredstev za izid knjige.
Roman sestavljajo tri knjige o NOB v Savinj-
ski dolini, v katerih ne manjka zanimivih
dokumentarnih ponazoril, opisov političnih
tokov in različnih oseb, ki jih pisateljica poda-
ja z uglajeno govorico, dialogi in razmišljanji v
stilno čistem jeziku. »Smisel takih pričevanj je
v ohranjanju zavesti o vojni in zločinih okupa-
torja ter iskanju poti v prihodnost,« je na
četrtkovi predstavitvi romana povedal pisatelj
Vladimir Kavčič, eden prvih bralcev in recen-
zent knjige, ki jo je izdala Dolenjska založba.
Podobne cilje si je ob sami ustanovitvi leta '98
zadalo tudi spominsko društvo, ki trenutno
šteje 219 članov. Društvo si že nekaj časa priza-
deva urediti Spominski park v spomin na žrtve
obešenj na Stranicah pri Frankolovem. Z uredi-
tvijo spominske muzejske sobe bodo dela za-
ključili predvidoma sredi februarja v prihod-
njem letu, njihova želja pa je, da bi pridobili
čimveč novih članov in v društvo vključili tudi
zamejske Slovence in izseljence. B. JANČIČ
zapisovanja
Nelcdo nas opazuje
George Onuell je svoj datum
postavil malce prezgodaj. Svo-
jega Velikega brata je postavil
v leto 1984. Pri čemer ta da-
tum sploh ni pomemben. Ker,
končno, Onuell se lahko tudi
ne bi zmotil. Že leta 1984 bi
lahko ustvariU tistega Velike-
ga brata, ki bi nas ves čas
opazoval. Pred katerega očmi
bi se odvijalo naše življenje.
Pred katerim bi se popolnoma
razkrivali. Še več. pred kate-
rim bi se bili pripravljeni po-
polnoma razkriti. Ne bi bilo
potrebno čakati šestnajst let,
na leto 2000, da bi Onvellovo
idejo tudi realizirali. Iz fikcije
konvertirali v stvarnost. Leta
ne igrajo nobene vloge več.
Tehnološka sredstva, hm, pri-
sluškovalne naprave, mini
kamere, skriti mikrofoni... so
bih že zdavnaj pripravljeni.
Prav tako ljudje. Veliki brat je
le čakal, da ga aktiviramo. Le
nekaj mu je še manjkalo; ni
imel svojega producenta. Ja,
ni imel televizije.
Oziroma drugače; ko je Or-
well ustvarjal svoj roman z
naslovom 1984 je odmislil te-
levizijo. Napaka. Pa čeprav je
njegov Veliki brat sploh lahko
funkcioniral ravno s pomočjo
televizijske tehnike. Že res!
Toda televizija na Velikega
brata še ni bila pripravljena.
Svoj prostor mu je ponudila
šele petnajst ali šestnajst let -
saj je vseeno - kasneje. Svoj
prostor mu je ponudila v
show-programu. In nikjer
drugje. Razumela ga je kot
zabavo. Kot magnet za mno-
žice. Naj bo to Onvellu všeč ali
ne, televizija je njegovega Ve-
likega brata spustila v svoje
omrežje skozi velika vrata. V
največje studijske prostore. Ja.
ne v kakšno majhno kabino
informativnih programov,
ampak tja, kjer se tare ljudi.
Kjer je občinstvo. Ker pogled
Velikega brata pripada kar
najširši množici ljudi. Ker po-
gled Velikega brata zanima
kar najširšo množico ljudi.
Ker bi se kar najbolj široka
množica ljudi rada predala
budnemu očesu tega istega Ve-
likega brata. Kaj to pomeni?
Preprosto to, da so se ljudje že
ves čas odkar obstaja televizi-
ja, pripravljeni za nekaj se-
kund bližnjega posnetka tudi
prodati. Zakoračiti preko se-
be. Poteptati vse moralne nor-
me tega sveta. Se pustiti ma-
nipulirati, da bi vsaj za delček
sekunde ozrli svoj obraz na
velikem ekranu. Veliki brat
lahko samo sedi in uživa.
Opazuje. Ljudje prihajajo do
njega kar sami. Pa ne le pre-
prosti ljudje, ki se na televizij-
skih zaslonih ne bi nikoli po-
javili, če na njih ne bi nasto-
pali raznorazni Stojani Auer-
ji, pa .lonasi Žnidaršiči, če
ostanemo v domačih logih, ki
tja nikoli ne prodrli, če ne bi
bilo Ivane Šundov ali Miše
Molk, pač pa tudi ministri in
poslanci, ki se za svojih nekaj
sekund slave pustijo kot naj-
večji kreteni oblečeni nama-
kati v žajfastem bazenu. Ki si
dovolijo pogledati v svoje spal-
nice, ki so se zavoljo boljšega
kosa svinjske pečenke pri lo-
kalnem mesarju pripravljeni
kar najbolj intimno razgaliti.
Televizija je vse to samo izko-
ristila. Ljudje, ki so pripravlje-
ni za tistih nekaj sekund zata-
jiti samega sebe je toliko, da
vsi niti ne morejo skozi njena
res široka vrata. Hm, skozi
njena res široka vrata kar na
dveh vhodih. Frekvenca obi-
skov in prošenj za nekaj se-
kund je pač prevelika. Vsem
ni mogoče ustreči. Veliki brat
ima toliko dela, da mora ne-
katera naročila preprosto stor-
nirati.
In potem se čudite, kako je
mogoče, da na japonskem ob-
daja TYash TV? Da ljudje na
programe za odrasle pošiljajo
svoje intimne posteljne po-
snetke? In potem se čudite
nizozemskemu producentu
Johnu deMollu, da kot produ-
cent s svojo lastno producent-
sko hišo Endemol producira
oddajo z naslovom Bivalnik, v
kateri s'e ljudje na nemški,
nizozemski in španski televi-
ziji razgaljajo tako zelo, da si
niti predstavljati ne morete.
Ampak vse lepo in prav, če ne
bi veljalo eno samo nepisano
pravilo: ljudje se razgalijo toli-
ko, kolikor jim mi sami dovo-
limo. Leta 1984 so se tudi bili
pripravljeni razgaljati, le da
svojega občinstva še niso ime-
li. Danes pa nam je ljubše kot
v spalnico porno zvezde pogle-
dati v spalnico ministra ali pa
še ljubše, v spalnico svojega
soseda. V spalnico nekoga, ki
živi podobno kot mi. Ki ima
približno isto pohištvo, ki raz-
polaga z avtom približno iste-
ga ranga kot mi... Ja, ker
takrat, ko gledamo njega, ki
se razgalja, v resnici gledamo
razgaljenega sebe. Porno in-
dustrija je bila prva, ki je to
zaobjela. Zvezde z bogato
opremljenim oprsjem so za-
menjale hmm, normalne
ženske, in namesto zvezdni-
kov s penisi enormnih dimen-
zij so nastopili povprečni moš-
ki primerki. In celulit se spet
razteza preko pol televizijske-
ga ekrana. Oziroma drugače,
Veliki brat končno opravlja
svojo nalogo. In jo bo vse dot-
lej, dokler mu bomo to dovoli'
li. Pardon, dokler nas bo to
zabavalo.
Piše: TADEJ ČATER
NAŠI KRAJI IN UUDJE
□
Srečanje
ljudskih godcev
Ljubenci slovijo po šte-
vilnih mojstrih igranja na
»frajtonarico« in ko se jim
pridružijo še ljudski godci
in pevci iz Zgornje Savinj-
ske doline, Pohorja, Koz-
janskega in še kje, je raja-
nje zagotovljeno. 28 sku-
pin in posameznikov se je
niinulo nedeljo predstavilo
ljubiteljem domačih nape-
vov, za organizacijo je po-
skrbela znana glasbena
družina Mime Podkrižnik,
tehnično brezhibnost in
vodenje programa pa sta
zagotovila znana glasbena
zakonca Jože in Cita Galič.
Tokratno srečanje ljudskih
godcev in pevcev »na Produ«
je bilo že tretje in že kar
težko pogrešljivo, saj je več
kot očitno, da se je lepo prije-
lo tudi med ljubitelji tovrstne
glasbe. Resnici na ljubo, ljud-
je so podobnih srečanj željni,
organizatorji pa bodo more-
biti v bodoče razmislili tudi o
kvaliteti srečanja. Nenazad-
nje je lahko takšna glasbena
prireditev priložnost za
ohranjanje starega glasbene-
ga ljudskega blaga, kar neka-
tere skupine s posluhom ne-
gujejo in ohranjajo, glasba
narodnozabavnih ansamb-
lov pa morebiti na takšna
srečanja ne sodi.
EDI MAVRIČ
Ko vihra zastava
Zanimive prireditve Rogaškega glasbenega poletja
Festivalska zastava Ro-
gaškega glasbenega polet-
ja vihra od 21. junija, ko so
se začele vrstiti zanimive
kulturne prireditve. Kar
nekaj jih bo tudi avgusta,
ko pričakujejo v zdraviliš-
ču številne dopustnike iz
Italije.
Tako bo v soboto, 5. avgu-
sta, v Kristalni dvorani prepe-
•val Glarner Madrigalchor iz
Švice, v spremstvu klavirskega
tria. Prihodnji teden, v četrtek,
bodo nadaljevali s tradicional-
nim , koncertov udeležencev
mednarodne poletne šole za
violino (pod vodstvom prof.
Igorja Ozima), nato bo sredi
avgusta Virtuozni vikend.
Med tem vikendom bo naj-
prej nastop vrhunskega klari-
netista Mata Bekavca iz ZDA in
pianistke Srebrenke Poljak, na-
to koncert učencev slatinske
glasbene šole ter večer večno
zelenih melodij. Med drugim
bo za začetnike tudi prva učna
ura klavirja ter sprehod do or-
gelske delavnice Antona
Škrabla nad Rogaško Slatino,
ki praznuje 10-letnico dela. Za
konec avgusta bo še koncert
domače flavtistke Eve Škrinja-
rič (študentke Mozarteuma v
Salzburgu) in pianistke Barba-
re Kler ter koncert udeležencev
poletne šole za klavir.
Nekaj prireditev bo tudi sep-
tembra, saj bodo zastavo Ro-
gaškega glasbenega poletja kot
ponavadi sneli šele 23. septem-
bra. Prireditve pripravlja TIC
Rogaška Slatina, ki prav tako
opozarja na vsakodnevne po-
letne promenadne koncerte (z
izjemo ponedeljkov) v paviljo-
nu zdraviliškega parka. Ti so
ob 10. in 17. uri, ko igrajo člani
zdraviliškega orkestra Musica
camerata. Gre za glasbenike iz
ljubljanske, mariborske in za-
grebške operne hiše.
Letošnje Rogaško glasbeno
poletje so pripravili že štirinaj-
stič, pred tem so imeli dolgo
Rogaške glasbene večere.
BRANE JERANKO
Z Vito na počitnicali
člani društva Vita, v kate-
rega je včlanjenih 120 poš-
kodovancev v prometnih ne-
srečah in vsaj štirikrat toliko
njihovih družinskih članov,
prijateljev, strokovnih sode-
lavcev in prostovoljcev, bo-
do od 2. do 6. avgusta tabori-
li v Lindeku pri Frankolo-
vem in tako preživeli del po-
čitnic skupaj.
Poškodovanci bodo ob
pomoči prostovoljcev sami
pripravljali hrano, vodili us-
tvarjalne delavnice, spozna-
vali naravo in se učili strpno-
sti ter razumevanja drugih.
Gre za mlade ljudi, stare od
10 do 30 let, ki so preživeli
prometno nesrečo in imajo
zaradi poškodb glave težave
z ravnotežjem, hojo, težko
govorijo, imajo slabši spo-
min in potrebujejo pomoč
pri vsakdanjih opravilih.
Medsebojna pomoč, pogo-
vor in izmenjava izkušenj
tem ljudem lajšajo novo živ-
ljenje in izboljšujejo kako-
vost le-tega, na grozovite
posledice prometnih nesreč
pa bi radi opozorili tudi os-
talo javnost.
Bo.J.
Halo! Obiraike so tu!
Veseloigra v sedmih slikah KUD Svoboda Griže
Kulturno-umetniško
društvo Svoboda Griže, ozi-
roma njena gledališka sku-
pina je v teh poletnih dneh
postregla Savinjčanom s pri-
jetno in lahkotno gledališko
igro Halo! Obiraike so tu!
Veseloigra v sedmih slikah,
katere avtor in režiser je 75-
letni Ivan Mikek iz Vrbja, se
z dogajanji vrača v čase pred
drugo svetovno vojno, v ča-
se, ko so Spodnjo Savinjsko
dolino začasno naselili šte-
vilni obiralci hmelja od vse-
povsod.
V letnem gledališču Lim-
berk so mnogi starejši gledalci
podoživljali čas svoje mlado-
sti. Nehote so oživeli spomini
na življenje, ki se je iz leta v
leto ponavljalo v avgustu in
deloma v septembru, skratka
od takrat, ko j^e hmelj dozorel
pa do takrat, ko so bile obrane
zadnje kobule tega zelenega
zlata. Prav ta čas je tudi ujet v
veseloigri, ki jo prepletajo fan-
tovske vragolije, ljubezen, pet-
je, skoki čez plot..., skratka
življenje, s katerim se je lahko
poistovetil marsikakšen gle-
dalec ali gledalka. Da je vse
bilo še bolj avtentično in doži-
veto, pa sta poskrbela tudi Ja-
ka Jeršič in Milan Vogrinc, ki
sta kot postarana gledalca
pred avditorijem obujala svoje
spomine na mladost in čas, ki
ga oživlja igra. Sicer pa so po-
samezne osebe iz igre zelo
dobro odigrali Igor Veligo-
šek, Tanja Turnšek, Jože Ga-
beršek. Valčka Gnus,Veroni-
ka Smolar, Božo Trnovšek,
Štefan Vodeb, Januš Grobel-
nik. Stane Holobar, Olga
Markovič, Katarina Rukavi-
na, Anica Kožar, Marta Bo-
bovnik, Branko Strmec in Te-
rezija Žuža. V ekipi pa so bili
še Cita Pospeh kot šepetalka,
Vinko Tajnšek kot masker in
Vili Golavšek, ki je skrbel za
luč. Scena pa je delo Franca
Burjana in Jožeta Napotnika.
Svoj prispevek so v igro dopri-
nesli še pevci žalskega planin-
skega pevskega zbora z vodi-
teljico Miro Kodrun.
N. D.
Eden od zaključnih prizorov iz igre.
prireditve
KONCERTI
Grad Podsreda 4. 8. ob 20.
uri koncert zasedb »Glarner
Madrigalchor« z dirigentom
Niklausom Meyerjem in »St.
Gailer Klaviertrio«, ki ga se-
stavljajo violinist Paul Giger,
violončelistka Johanna Degen
in pianist Niklaus Meyer.
Župnijski center sv. Duh
Celje 6. 8. ob 19.30 koncert
Madrigalistov (Kanton Gla-
rus) iz Švice.
Velenjski grad 3. 8. ob
20.30 koncert Tinkare Kovač.
RAZSTAVE
Savinov likovni salon raz-
stava likovnih del Božidarja
Ščurka, do 14. 8.
Gostišče in muzej Firšt Lo-
garska dolina slikarska raz-
stava Vlada Geršaka, do 30. 9.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet dišav in
stekla, do 30. 9.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
Osrednja knjižnica Celje
Razgledi našega mesta in raz-
stava ljubitelji gledališča.
Avla hotela Dobrna Jože
Barachini iz Radeč, do 18. 8.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Otto Škofja vas
Ida Šprah, do 31. 8.
OSTALO
Mladinski center 3. 8. od 9.
do 14. ure delavnica »Teden
Kitajske«; 4. 8. od 9. do 12. ure
hkovna in od 9. do 14. ure
delavnica »Teden Kitajske«; 7.
8. od 9. do 12. ure likovna ter
od 9. do 14. ure delavnica
»Vse o astronomiji«; 8. 8. od 9.
do 14. ure delavnica »Vse o
astronomiji«, od 18. do 20. ure
računalniška delavnica - inter-
net; 9. 8. od 9. do 12. ure
likovna delavnica, od 9. do 14.
ure delavnica »Vse o astrono-
miji in od 18. do 20. ure raču-
nalniška delavnica - internet.
Ploščad pred Zdraviliš-
čem Dobrna 4. 8. ob 17. uri
srečanje folklornih skupin ob
50. letnici FS KUD Dobrna. 5.
8. bo 22. turistična prireditev
Noč pod kostanji.
Romanje na Svetino
župnija Sv. Lovrenca nad Štorami prireja romarski shod
na Svetini, ki bo 5. in 6. avgusta. Shod se bo pričel v soboto
ob 20. uri z mašo, ki jo bo daroval škof dr. Franc Kramber-
ger. Po maši bo procesija z lučkami in Marijinim tronom.
Shod se bo nadaljeval še v nedeljo z dvema mašama. Prvo, ob
8.30 uri bo daroval urednik radia Ognjišče, Franci Trstenjak,
drugo, ob 10.30 uri pa bo daroval stiški opat dr. Anton Nadrah.
Romarji se bodo lahko na Svetino odpeljali tudi z avtobusom, ki
jih bo čakal na stari avtobusni postaji v nedeljo ob 9. uri. ŠO
Ljudske pevke iz Šmartna v Rožni dolini: Mirni Strenčan, Marija Lehič, Darinka Kos, Fani
Lebič, Simona Lebič in Dragica Jezernik.
Od prazniicov do veliicili nastopov
Ljudske pevke iz Šmartna v Rožni dolini
so članice Kulturno prosvetnega društva
Dominik Hriberšek. Šest pevk je sorodstve-
no povezanih in se je pred tremi leti odloči-
lo, da se bodo petja resneje lotile.
Najprej so nastopale v domačem kraju ob
različnih praznikih in obletnicah, na dobrodel-
nih prireditvah in podobno. Kmalu so jih
spoznali tudi- različni organizatorji večjih kul-
turnih prireditev ter jih povabili v goste. Da-
rinka Kos je o teh nastopih povedala: »Vadi-
mo povsem same in prepevamo pesmi, ki so
jih znale in poznale naše babice in mame.
Trenutno pojemo okoli 25 starih pesmi, ven-
dar bomo repertoar še razširile. Pele smo na
martinovanju v Laškem, na dobrodelnem
koncertu v Treh lilijah in Kulturnem centru
Laško, na srečanju malih vokalnih skupin na
Dobrni, Mariji Reki nad Preboldom in drugje.
Gremo tja, kamor nas povabijo.«
Letos se bodo udeležile tudi velikega sreča-
nja ljudskih pevcev in godcev na Vurberku
Štajerska poje 2000, ki bo 4. in 5. avgusta na
graščinskem dvorišču.	TV
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Divja vožnja po Avstraliji
Celjana Aleš Matjaž in Ja-
nez Kežinah, člana Citroen
kluba Slovenije, sta v torek,
1. avgusta, odpotovala v Av-
stralijo na četrto srečanje 2CV
Raid Australia 2000. Na tam-
kajšnjem letališču so ju nav-
dušeni pričakali avstralski
Slovenci.
Na srečanju, ki poteka vsa-
ka štiri leta, sodeluje sedem-
deset Citroenovih vozil tipa A
iz celega sveta. Celjana Aleš in
Janez sta prva in edina Sloven-
ca, ki se bosta udeležila divje
vožnje po Avstraliji in tako
postavila na preizkušnjo vzdrž-
ljivost rdečega spačka, kot tu-
di svojo.
Pot bosta pričela Perthu, kjer
se začne predraid do Alice
Springsa, od tam pa bosta pot
nadaljevala do Cape Yorka,
kjer ju čaka najtežja štiridnev-
na preizkušnja. Na cilj v Cair-
nesu bosta prispela 13. sep-
tembra, dva dni kasneje pa se
bosta vrnila v Slovenijo, na-
ravnost na srečanje članov kluba
v Logarsko dolino.
Aleš in Janez sta se doslej
udeležila številnih srečanj, za
vožnjo raida v Avstraliji pa
sta izvedela iz glasila Spak.
»Nad Avstralijo sem zelo nav-
dušen, odpotovati tja je bila
moja dolgoletna želja. Za ta
srečanja sem izvedel že pred
sedmimi leti, vendar mi ta-
krat stroški niso dopuščali,
da bi se ga udeležil,« je pove-
dal Janez. Aleša pa so navdu-
šili videoposnetki: »Brez po-
moči sponzorjev, kluba in Bo-
jana Kranjca, bi za naju z
Janezom to še vedno ostale
samo sanje in gledanje video-
kaset.«
Čaka ju dolga vožnja po
puščavi, pesku in kamenju:
»Avto sva morala malce preu-
rediti. Zaradi terenske vož-
nje je podvozje ojačano, na-
mestila sva širše gume in za-
radi lažjega čiščenja le-teh
odrezala blatnike. S seboj
morava imeti tudi rezervne
dele in orodje.« Preživetje v
divjini ju ne skrbi: »Mi, ki
vozimo spačke, smo vzdrž-
ljivi.« Več o doživetju in iz-
kušnjah pa bosta povedala,
ko se vrneta.
SABINA KRANJEC
Na sprehod z metlico
Lastniki psov za sabo ne čistijo njihovih iztrebkov - Odlok le na papirju - Bodo psom
vbrizgani cipi zalegli?
Pes je človekov najboljši
prijatelj, a štirinožni kosma-
tinci spravljajo mnoge ob živce
s puščanjem iztrebkov za se-
boj. Mar bomo počasi res edi-
na srednjeevropska država,
kjer lastniku psa ni treba po-
čistiti kupčka, ki ga na po-
poldanskem sprehodu pusti
za sabo njihov ljubljenec?
V Evropi je povsem običaj-
no, da imajo lastniki psov v
eni roki povodec, v drugi pa
metlico in plastično vrečico..
Pri nas to vidimo zelo redko.
Vzrok je v pomanjkljivi zako-
nodaji: v Evropi lahko inšpek-
torji na licu mesta oglobijo in
celo pridržijo vsakega lastni-
ka, ki ne počisti iztrebkov za
svojim psom, pri nas pa se
lastnika lahko le napoti k sod-
niku za prekrške, pa še to le,
če ima pri sebi osebne doku-
mente. Velik delež lastnikov
psov pa še ni dopolnil 18 let in
se jih ne more obravnavati po
nobenem zakonu.
Uradni list RS v Odloku o
javni snagi (12. člen) sicer
prepoveduje vodenje psov brez
vrvice, njihovo puščanje brez
nadzora na javnih površinah,
v primerih onesnaženja teh
površin s pasjimi iztrebki pa
morajo lastniki psov le-te ta-
koj odstraniti. Kdor krši ta
člen, je dolžan po 47. členu
plačati denarno kazen do 5000
SIT. »Nadzora nad lastniki psov
ne moremo izvajati, ker de-
jansko nimamo nobenih poob-
lastil,« trdi Jože Vravnik,
mestni redar Inšpektorata za
okolje in prostor Mestne obči-
ne Celje. »Problem je zato tre-
ba rešiti z osnovnim zakonom
o lastništvu psa. V blokih se
psa ne bi smelo imeti, dobro
pa bi bilo celo obdavčiti last-
nike.« Mestna občina si priza-
deva problem pasjih 'iztreb-
kov rešiti s postavitvijo novih
namenskih smetnjakov, kamor
bi lastniki psov odlagali vreč-
ke z opravljeno potrebo svoje-
ga ljubljenca. Smetnjaki so
jasno razvidni, ker imajo ob
straneh kosa pločevine v obli-
ki pasjih ušes, a jih je zaenkrat
še premalo, sploh pa so veči-
noma prazni. »Zelo majhen
delež lastnikov psov, mogoče
slaba desetina, upošteva od-
lok in uporablja 'nove smet-
njake,« ocenjuje Vravnik.
Tudi predsednik Kinološke
zveze Slovenije Dominik Pli-
teršek se strinja, da so lastniki
psov dolžni čistiti iztrebke za
njimi: »V vseh kinoloških druš-
tvih se naši člani trudijo, da bi
psi bili znosni tudi v urbanem
okolju, tako da za sabo čistijo.
Problem je v nečlanih oz. lju-
deh, ki si kupijo psa, ne da bi
se poprej pozanimali, katera
pasma je zanj in njegovo oko-
lje najprimernejša.« KZS so-
deluje z Ministrstvom za kme-
tijstvo in veterinarsko upravo:
»Postaviti bi bilo treba še več
posebnih smetnjakov in os-
veščati ljudi s propagandnimi
akcijami.«
Glede kazni za kršitelje se
Pliteršek strinja, da jih ni mo-
goče uspešno izvajati, če psi
niso razpoznavni: »Danes lah-
ko lastnika psa odčitamo le s
pasemskih psov. Zavzemamo
se za uvedbo posebne tehnike
čipiranja. Vsakemu psu bi se
pod kožo neboleče vbrizgal po-
seben čip, ki bi omogočil iden-
tifikacijo lastnika že na nekaj
metrih od psa.« Poziva, da naj
se vsii ki hočejo imeti psa,
oglasijo na lokalnih kinološ-
kih društvih, kjer jim bodo
svetovali: »Pes je družinski član,
ki se ga ne da najprej kupiti,
potem pa zanemariti ali prela-
gati na breme ene osebe.«
Dejstvo je, da bodo lastniki
psov slejkoprej morali čistiti
iztrebke svojih štirinožnih pri-
jateljev. Javne površine zaradi
zdravstvenih razlogov pač ne
morejo biti pokopališča ma-
lih temnih kupčkov. Problem
pa ne bo rešen le z visokimi
kaznimi in ostrejšim nadzo-
rom. Moral se bo rešiti v gla-
vah vseh tistih lastnikov psov,
ki ne vedo, da v urbanem oko-
lju tako za pse kot živali velja-
jo določena pravila skupnega
sožitja.
PRIMOŽ CIRMAN
Pasjih smetnjakov je malo, pa še ti so prazni.
Poletni karate Icamp
v taboru Športne unije Slovenije v Mozirju je Karate klub Žalec organiziral 5. poletni
karate kamp, ki ga je vodil mednarodni mojster karateja prof. Dušan Dačič, 7. dan, iz
Novega Sada.
Na seminarju so bili poleg žalskih karateistov na njihovo povabilo tudi karateisti iz Maribora,
Murske Sobote, Ljutomera, Nove Gorice, Polzele in Trbovelj. Poudarek dela je bil na borilnih
tehnikah športne borbe. Med 40 karateisti, kolikor se jih je udeležilo kampa, so bili tudi nekateri
reprezentanti, ki so sredi priprav na svetovno člansko prvenstvo v Nemčiji, ki bo od 12. do 15.
oktobra. Udeleženci so bili s kampom, posebej pa z vodenjem treningov Dušana Račiča zelo
zadovoljni, tako da bo poletna šola karateja ostala tradicionalna.	T. TAVČAR
Z MOJEGADKNA
Zakaj v Celju ne?
Ne vem, kakšna oblika do-
pustovanja je vam najljubša,
ampak jaz prisegam na šotor
in na odprte poti. Kamorkoli
te že zanese, kakšen kamp se
bo že našel na poti. Celo v
Sloveniji, kjer je po podat-
kih Slovenske nacionalne
turistične organizacije 46
kampov.
Kampirate lahko na obali
ali ob zdraviliščih, pod gora-
mi ali ob rekali. Kaj pa v bliži-'«
ni mest? Razen Ljubljane več-
ja mesta po Sloveniji kampi-
ranju očitno ne dajejo nobe-
nega pomena. V Celje in na
širše celjsko območje bi sicer
lahko pritavali ljudje, ki kam-
pirajo v Atomskih toplicah ali
v dveh preboldskih kampih,
ob velenjskem jezeru ali v
kampih v zgornji Savinjski
dolini - v Rečici, v Lučah in
celo v Logarski dolini. Ampak
- koliko jih pa sploh je, teh
ljudi? In zakaj bi prišli v Celje,
če so v naravo tako ali tako
pobegnili pred mestnim živ-
ljenjem? Rekreacije, miru in
narave jim okolica vsakega
kampa posebej ponuja precej
več kot tole naše mesto v
celoti. Kulture ne. In pri zaba-
vi je tudi še precej odprtih
možnosti.
Da bi Celje lahko z lastnim
kampom kaj pridobilo, se zdi
na prvi pogled precej neumna
domneva. A kdor je kdaj videl
Ročk Otočec (karkoli si že
misli o njem) in kdor je vsaj v
medijih videl odzive na neko
notranjsko glasbeno fešto, iz-
peljano s trmo organizatorja
in blagohotnim odstopanjem
kmečkega travnika za kampi-
ranje, se ob tem vendarle lah-
ko zamisli...
Ob Šmartinskem jezeru na
zasebnih posestvih domuje
nekaj počitniških prikoličar-
jev. S Šmartinskim jezerom
je, kolikor vem, povezanih
kar 43 okoliških kmetij. Kako
da ob vsej silni zapuščenosti
in neizkoriščenosti jezera kak
podjeten kmet ne izrabi svo-
jega posestva za kamp? Mar-
sikakšnemu meščanu je last-
na prikolica na lepem mestu
nadomestilo za vikend in taki
gostje so stalni. In kakorkoli
se že čudno sliši - bližje ko
postavijo prikolico, več jo
uporabljajo. Za Celjsko kočo
se zdi, kot da jo za nabiranje
kondicije uporabljajo le lokal-
ni planinski navdušenci. Gri-
ček, Petriček ali kakorkoli mu
že rečete, je namesto privlač-
nega nedeljskega cilja postal
tiha črna točka mesta...
Seveda: lahko bi ugovarjali,
da ima Celje turističnih zmog-
ljivosti dovolj. Že mogoče:
imamo pa premalo vsebin. In
kamp, ki bi si moral svoj kos
zaslužka odrezati predvsem
v poletnem času, bi zato nuj-
no pomenil tudi obogatitev
ponudbe - v kampu ali okoli
njega. Zaradi mene lahko
mestni kamp pomeni tudi
največji mladinski žur plac
daleč naokoli in lahko živi od
koncertov, če želi. Lahko je
izhodišče za malo šolo pla-
ninstva ali nekoliko manj obi-
čajna oblika nastanitve za te-
čaje jahanja, ribolova, nabira-
nja zdravilnih zelišč ali prou-
čevanja kulinarike z odprtega
ognjišča. V vsakem primeru
bi vendarle lahko bil tudi po-
staja tranzitnih gostov. Če bi
se le znal ponuditi in z avtoce-
ste potegniti tiste, ki so že
dolgo na poti in ki bi še pred
morjem radi doživeli malce
Slovenije...
Utopično - saj vem. Nič kaj
originalno - verjetno. Zagoto-.
vo je že kdaj kdo o čem po-
dobnem razmišljal. Ampak
razmišljati pač ni dovolj. In
čisto zares upam, da je v vseh
strateških načrtih za prihod-
nost turizma v Celju tudi
omemba kakšnega kampa. In
da ga vključuje tisti že 13. za-
poredni načrt za oživljanje
Šmartinskega jezera. Morda
mi bo enkrat v prihodnosti
prijatelje iz tujine, ki se na poti
na morje za nekaj dni obvez-
no ustavijo v Logarski dolini,
vendarle uspelo prepričati, daj
je Celje tudi zanimiva opcija.'
In bodo oni enkrat za spre-
membo hodili po Celju, ne paj
jaz že stoprvič proti Rinki ... ^
P.S.: Popolnoma neprever-
jeno: menda bodo stalni na-,
jemniki kamp prostorov v
kampu v Logarski dolini je-j
seni morali pospraviti svoja^
domovanja. Ker se izteče ne^
ka pogodba, se šušlja o zaj
prtju kampa. Naj tisti, ki ho;
če uživati v Logarski pač iz^
bere hotel. Mar res? Veste,
kampiranje ni »šu ena« obli|
ka nastanitve. Kampiranje j^
stvar nekega drugega duha-
In nihče, ki je zaljubljen v,
šotor, v hotelih ne uživa...
Piše: PIKA KUKERL
POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM
11
Skrinjica matere narave
Nad Rečico se vzpenja hrib Govško brdo, onkraj njega pa najdemo idilično planoto Govce, kjer je bilo pred leti ena najlepših vasic v Sloveniji
pisni viri iz 13. stoletja pri-
^jo o gručasto poseljeni va-
sici Brune. Ta je bila do leta
1960 dom manjšemu številu
prebivalcev, zaradi odkopa-
vanja premoga pod njo pa se
je pet let kasneje pogreznila
in izginila s površja. Pravza-
prav je bila zravnana z zem-
ljo šele pred osmimi leti, ko
$0 zaprli laški rudnik.
Danes lahko tam vidite le
Je ostanke ruševine, ki klju-
buje posegom ljudi, ki so to
področje oropali bogastev na-
rave, za sabo pa pustili opu-
stošenje. V vasi, na obrobju
katere sedaj stoji lovski dom,
so med prvo in drugo svetov-
no vojno počitnikovali revni
študentje, ki so v zameno za
pomoč na poljih, travnikih ali
v hlevu dobili pri kmetih sobo
in živež. Oskrbnik koče, do
katere vodi približno dva in
pol kilometra kolovozne poti
iz Zgornje Rečice, vam bo rad
povedal tudi kaj o znameni-
tem govškem peščenjaku, ki
ga poznajo celo arheologi iz
tujine. Na tem področju je
bilo pred davnimi časi na-
mreč Panonsko morje, o če-
mer pričajo bogata najdišča
fosilov, školjk, rakcev, najde-
pa lahko tudi kakšno zo-
bovje morskega psa, veliko
od pet milimetrov do šestih
centimetrov. Za to ne bo po-
trebno preorati tal, saj fosili
niso homogeno vezani na
kamnino tn jih lahko hitro
odkrijete.
Iz te skrinjice matere nara-
ve, ki v sebi skriva, ali bolje
odkriva, mnoge zaklade iz
preteklosti, si lahko ogledate
tudi nekaj vidnih ostankov
rudarjenja. Približno šest ki-
lometrov iz Laškega ob cesti
skozi Zgornjo Rečico stoji na
levi smerokaz na rogovili, ki
vas usmeri na z avtom pre-
vozno kolovozno pot. Peš bo-
ste potrebovali do doma naj-
manj 45 minut. Dostop je mo-
žen z vozilom tudi skozi Rim-
ske Toplice v smeri proti
Hrastniku. Na Breznem zavi-
jete desno proti Sedražu in od
tam do Govc. V neposredni
bližini lovskega doma je rov
oziroma kar nekakšna pod-
zemna jama, ki leži 50 metrov
pod zemljo. Vhod vanjo je
sicer zaprt, vendar pa si lahko
jamo tudi ogledate, le o tem
se morate prej pogovoriti z
oskrbnikom. Zagotovo ga bo-
ste tam našli ob koncu tedna
in na vašo željo vam bo z
veseljem pripovedoval zgod-
be iz preteklosti ali pa vam
svetoval, kako priti na vrh.
Poti je kar nekaj. Prva, oz-
načena z markacijami, vodi
po makadamski cesti levo od
koče. Je krajša, sprva bolj po-
ložna, nato pa se nekoliko
bolj strmo povzpne na vrh
Govškega brda, visokega 812
metrov. Skozi mešani gozd se
lahko tako brez večjih napo-
rov sprehodite po potki, ki se
začne vse bolj ožati in dvigo-
vati. Dobronamerno^ opozori-
lo: glejte pod noge! Če ste bolj
podobni japonskim turistom
in bi radi poslikali vse naoko-
li, se vam lahko kaj hitro zgo-
di, da se boste v trenutku
spotaknili ob kakšno koreni-
no, ki množično štrlijo iz sko-
rajda črne prsti. Narava je do-
bro poskrbela, da pri hoji ni
dolgčas. Ob poti vas bo poz-
dravila jokajoča skala (izvir
vode v kamnu), pa pastirska
kapelica, na katero opozarja-
jo tudi smerokazi in sega v
čas, ko je tukaj še stala vas.
Ker zanjo dolgo nihče ni skr-
bel, jo je načel zob časa, ven-
dar pa so jo, še preden bi bilo
prepozno, pred nekaj leti ob-
novili in je sedaj ena od točk,
na kateri se radi ustavljajo
pohodniki. Po pripovedova-
nju mimoidočega planinca so
nekateri prepričani, da to me-
sto oddaja pozitivne vibracije.
Po največ pol ure zmerne
hoje v tem čudovitem okoli-
šu, se številne poti naenkrat
združijo. Če se ozrete malce
naokrog, nekaj metrov stran
opazite kamnito galerijo, s
katere je lep razgled na De-
bro, Donačko goro, Boč,
Šmohor in Malič. V bližini
prve razgledne točke lahko
vidite bukev, ki ji pohodniki
pravijo kar »narobe baba«.
Brez veliko domišljije takoj
ugotovite, zakaj. Drevo se
malo nad tlemi razraste v
dve veji, na precepu pa je
ravno dovolj velika kotanj i-
ca, da se ob deževju v njej
nabira voda. »A ne, da izgle-
da kot ženska, ki so jo z
glavo zarinili v zemljo?« me v
smehu vpraša moj turistični
vodič.
Pošljite nam vaše predlo-
ge za sprehod po prijaznih
poteh, primernih za družin-
ski izlet. Predlagatelja čaka
majica NT&RC!
Pot postaja nekoHko bolj
strma, ampak počasi bo šlo.
Čez slabih petnajst minut ste
na vrhu. Od tod se vidi res
daleč naokoli - trboveljski
dimnik, Hum, sv. Jurija, Ko-
pitnik. Veliko Kozje, pa Lis-
co. Za utrujene sta tukaj še
dve klopci. Sicer pa utrujeno-
sti niti ne čutiš, saj vzpon ni
hud, ob opazovanju narave
pa tudi hitro mine. Pred moč-
nim soncem skoraj vso pot
varujejo goste krošnje zdra-
vih dreves, ki s svojo prisot-
nostjo človeku dajejo energi-
jo in ga hkrati pomirjajo. Opi-
sana pot je primerna tako za
izkušene kot malo manj iz-
kušene pohodnike ter druži-
ne z otroki (nad štiri leta).
Morda pa boste vi videli še
kaj več. Na primer kakšnega
gamsa ali muflona, ki naj bi
se, po besedah planincev,
prav tako sprehajali po goz-
du.
BOJANA JANČIČ
Z vrha je čudovit razgled na okoliške hribe - Hum, Kopitnik in Veliko Kozje.
Pohodniki se radi ustavijo tudi pri pastirski kapelici, ki so jo
pred leti obnovili.
Izlet v hribe je lahko tudi zabaven. Torej - nazaj k naravi!
Postavitev klopotca
Društvo vinogradnikov Virštanj vabi v nedeljo, 6. avgusta,
ob 14. uri na 5. tradicionalno postavitev klopotca na Virštanju z
bogatim kulturnim programom pred tamkajšnjim gostiščem
Banovina. Nastopili bodo tercet Domima, Franci Rajgl s svoji-
mi učenci, turistično društvo Virštanj, obiskala pa jih bo tudi
letošnja slovenska vinska princesa Polona Švab. Društvo
kmetic Ajda bo ponudilo pristne kmečke dobrote, poskrbeli
pa so tudi za hrano in pijačo, saj bo na stojnicah možno
poskusiti najboljša vina nekaterih domačih vinogradnikov.
Ansambel, ki bo poskrbel za zabavo, pa je še skrivnost.
Zdravilna zelišča na Dobrni
v avli hotela Dobrna bo jutri, v petek, ob 15. uri v okviru Noči
pod kostanji razstava zdravilnih zelišč iz okolice Dobrne, ki sta
jih zbrali zeliščarki Marjana Plajhner in Vida Razgoršek.
Žegnanje konj
Na poletno Štefanovo, v nedeljo, 6. avgusta, bo v Gorici pri
Slivnici že drugo žegnanje konj. Lani so pripeljali na žegnanje
nad sedemdeset živali iz občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah in
Štore. Prireditev pripravlja lani ustanovljeno Konjerejsko druš-
tvo Šentjur, pod vodstvom Franca Žureja iz Javorja pri Slivnici.
Društvo, ki se je med drugim predstavilo na šentjurskem
jurjevanju ter kresni noči ob Slivniškem jezeru, združuje 72
članov. Začetek prireditve bo ob 14. uri, na prostoru za
kulturnim domom. Po žegnanju bo druženje ob glasbi.
Pridite v Šicefce
Kulturno društvo Miklavž iz Lažiš nad Rimskimi Toplicami
pripravlja ob 20-letnici obujanja starih ljudskih šeg in običajev
to soboto ob 17. uri v Škofcah nad Rimskimi Toplicami
prireditev s kulturnim programom in družabnim srečanjem.
Povabili so vse skupine, ki so v teh letih sodelovale z njimi.Na
kmečki veselici bo zbrano družbo zabaval kvintet Dori. Pripra-
vili pa so tudi bogat srečolov.
12
REPORTAŽA
Pogled na zunanjost orglarske delavnice Škrabl v Brestovcu pri Rogaški Slatini.
Anton Škrabl pri nastajajočih orglah s piščalmi.
Vsake orgle so unikat
Anton Škrabl iz Brestovca pri Rogaški Slatini je trenutno vodilni slovenski zasebni izdelovalec orgel
Anton Škrabl je po konča-
ni osnovni šoli hotel postati
duhovnik, pa se je potem
odločil za šolo, kjer je spoz-
nal vse skrivnosti lesa. Ker
je imel rad glasbo, je ob delu
študiral tudi to. V Hočah pri
Mariboru, kjer imajo škofij-
ske cerkvene orgelske de-
lavnice, so iskali nekoga, ki
bi šel študirat izdelavo or-
gel. Na razpis se je prijavil in
uspel na avdiciji.
»Za osnovo sem imel ideal-
no kombinacijo,« se spominja
Anton Škrabl, »saj sem poz-
nal vse podrobnosti lesa in bil
sem glasbeno izobražen. Leta
1986 sem začel in v Nemčiji
obiskoval mnoge orgelske fir-
me. Po študiju sem se za leto
dni zaposlil v Hočah, potem
pa sem odšel na svoje. Vedel
sem, da to zmorem. Nisem
hotel vztrajati v okolju, kjer ni
bilo pravih možnosti za raz-
voj, doma pa so bili izzivi
izredni. Res je, da sem imel v
začetku kar nekaj težav, ven-
dar sem vse zmogel in uspel.
Danes sem na to ponosen in
sam sebe občudujem, kako
sem zmogel.«
Škrabl je začel v novi delav-
nici in prvih 6 do 7 let je samo
izbiral kadre. »Brez teh ni nič!
Pri izdelavi orgel ni popravka,
če kaj >zarežeš<." Gre za mili-
metre, če hočeš, da orgle, ko
so končane, lepo pojejo.«
V Škrablovem kolektivu je
trenutno okoli 30 delavcev,
med njimi je 15 muzikantov v
raznih ansamblih, trije zboro-
vodje, okoli 14 do 15 pevcev
pri raznih zborih... Posluh?
»Ja, pri nas morajo zaposleni
v prvi vrsti imeti posluh za
natančno in vestno delo,« je
odločen Škrabl, ki je ponosen
na delovne pogoje, delavce in
uspehe z orglami, ki krasijo
cerkve v Sloveniji, Nemčiji,
Avstriji, Italiji, na Hrvaškem
in ene celo v Koreji!
»Prvi, ki je začel pri meni, je
bil brez posluha, ampak me
najbolj razume, kaj hočem,«
je prepričljiv Anton Škrabl. V
Sloveniji sta danes dva, ki or-
gle vzdržujeta in popravljata,
eden je v Ljubljani, drugi v
Dramljah, Simon Kolar. V Av-
striji je 42 večinoma družin-
skih firm za izdelavo orgel, ki
imajo od 5 do 6 zaposlenih. V
Nemčiji je okoli 40 orglarskih
firm, med katerimi sta morda
samo dve večji od Škrablove.
Anton Škrabl je v desetih letih
naredil 90 orgel, prve in naj-
večje so v cerkvi v Murski
Soboti. Čeprav je trenutno
manjša kriza za nove orgle,
pa ima Škrabl svoje kapacite-
te vedno razprodane za naj-
manj dve leti! Prve orgle, ki
so jih blagoslovili 16. julija,
stojijo v cerkvi v Tolminu. Le-
tos bodo naredili še orgle za
cerkev na Muljavi pa v Avstriji
in Nemčiji...
»Vsake orgle so unikat,«
pripoveduje Škrabt in pove,
da pred začetkom izdelave
orgel zrišejo 200 kvadratnih
metrov najbolj natančnih na-
črtov, pri tem pa si veliko
pomagajo z računalniki. Or-
gle so sestavljene iz okoli 250
tisoč najrazličnejših delov.
Najprej jih izdelajo in sestavi-
jo doma ter v posebnem pro-
storu preizkusijo, če lepo in
pravilno pojejo. Potem jih
razdrejo in odpeljejo v cerkev
in na novo sestavijo. »V or-
glah je okoU 1500 do 2000
različnih piščali. 30 odstotkov
piščah je lesenih (mehki les,
smreka in bor ter sadni lesi
češnja, hruška, javor, oreh
itd.), ostale piščah pa so ko-
vinske iz kositra in cinka, kar
vlijemo v naši livarni. Veliki
piščali merijo do 6 metrov
najmanjše 5 do 6 milimetrov..
In kako pride Anton Škrab
do pravega lesa?
»Obiskujem teren. Dobe
les je odvisen od lege, vetra
sonca, kdaj in kako se pose
ka, kako in kje se suši... Le
mora tudi počivati, se osušiti
saj je v naših cerkvah tudi di
50 odstotkov vlage, ki bi ne
suh les kmalu uničila. Poprav
ka ni, zato moraš spoštoval
zakonitosti.«
V	Škrablovih delavnicati j
združenih najmanj petnajs
različnih poklicev, da narediji
orgle! »Izdelovalec orgel mc
ra imeti dušo, samo znanje r
dosti,« poskuša biti prepričlji
Škrabl, ki ima po Sloveniji vt
liko kmetov, s katerimi sode
luje pri odkupu lesa. »Izdelc
vanje orgel je timsko delo i
to se mora poznati na instri
mentu.«
V	Škrablovi dela\^ici je tre
nutno polovica vseh zaposle
nih, ki znajo narediti orgle o
začetka do konca in zanimi
je še en podatek, da v deseti
letih ni nihče zapustil kolekt
va.
TONE VRAB
V delavnici za preizkušnje nastajajočega instrumenta, intonimici (od leve) Igor Prah, Anton
Škrabl in Marjan Ostruh, tudi imeniten pevec.
Posebnost Škrablove delavnice so tudi mini orgle, ki malo
spominjajo na zvoke lajne. Z njo pozdravi vsakega gosta!
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Bridko življenje,
poplačano s srečo
Jernej Stus je praznoval 90. rojstni dan - Zajadral je v lepe in malo manj lepe spomine
Pred devetdesetimi leti je kot nezakonski
otrok na svet privekal Jernej Štus. Že njego-
vi prvi tedni življenja so bili zelo bridki.
Njegov oče je zapustil njegovo mamo in
tako je bila prepuščena sama sebi.
Zaradi sramote, ki jo je doletela, ni smela
roditi doma, ampak v sosednji vasi. Jernej je
ostal pri materi Uršuli le bežne tri tedne.
Uršula je o svoji nesreči pisala sestri, ki je
delala v Gradcu. Obe, sestra in gospodinja, pri
kateri je bila zaposlena, sta ob prebiranju
pisma jokali.
Pripoved iz davnine
v okolici Gradca je živela takrat tudi nesreč-
nica, ki je rodila nezakonskega otroka in ji je
umrl: »Gospodinja se je spomnila, da bi lahko
ta gospa kot krušna mati sprejela mene. In
tako se je zgodilo. Prišli so pome in me
odpeljali v Gradec. Po enem letu pa so me
odpeljali nazaj k pravi mami,« pripoveduje
Jernej Štus, kakor so pripovedovali njemu.
Njegova mati se "je med tem časom poročila
in bila znova noseča: »Tako sem pri letu dni že
dobil očima, vendar sem bil v
družini višek. Za vsako ma-
lenkost sem bil tepen. Če me
je mati zagovarjala, jih je do-
bila še ona. Tako sva bila oba
tepena.«
Ko je bil Jernej star dve leti,
je obupana mati pisala njego-
vemu očetu, naj pride ponj.
Jože Tomplah je prišel po sina
in ga odpeljal na svoj dom v
Sopote pri Podčetrtku. »Tudi
tukaj sem bil višek in v napo-
to, saj je družina že štela osem
članov, jaz pa sem bil deveti.
Od tega nas je bilo šest nez-
možnih za delo. Živeli smo v
revščini, v majhni kočici,« se
spominja Jernej. Vendar se je
življenje počasi izboljšalo. Sta-
ri starši so umrli, otroci pa so
že toliko odrasli, da so lahko
šli pomagat sosedom.
Jernej je v Olimju končal os-
novno šolo: »Zelo dobro sem
se učil. Tudi duhovnik me je
imel zelo rad in šele takrat sem
začutil, da spadam v to družbo
tako kot ostali. Tisti časi so bili
za nezakonske otroke hudi.
Rekli so nam pankrti.«
Do devetnajstega leta je živel
pri očetu in dveh tetah, očeto-
vih sestrah. Nato pa je dobil
svojo prvo službo v Savinjski
dolini. Pasel in hranil je krave.
Počasi je presedlal v boljšo
službo. Iz Liboj je v Petrovče
vozil premog. »Tako sem spoz-
nal delo rudarjev in sem si
rekel, zakaj ne bi poskusil tudi
jaz. Dobil sem službo v rudni-
ku, kjer sem precej več zaslu-
žil,« pripoveduje vrli devetde-
setletnik.
Iz vojske v vojno
Leta 1933 je Jernej dobil po-
ziv za služenje vo[aškega roka.
Najprej je šel v Skofjo Loko,
nato pa so ga zaradi zdravstve-
nih težav prestavili. Poveljniku
je čistil sobo in s trga nosil
gospodinjske potrebščine za
njegovo ženo: »Poveljnik me je
imel zelo rad. Vendar je nesre-
ča hotela, da mu je nekega dne
ropar odnesel obleko in nekaj
zlatnine, obtožil pa je mene, saj
sem imel edini dostop do nje-
gove sobe.«
Prišla je straža in ga aretira-
la. Sledila je preiskava in na
osnovi suma so ga zaprli.
Vendar samo za eno uro: »Bi-
lo je grozno. Zaprli so me v
temnico, samico. Roke in no-
ge so mi vtaknili v okovje in
me pustili tam celo uro.«
Nadzornik zapora ga je od-
peljal v pisarno, kjer je Jernej
znova in znova zatrjeval, da ni
okradel komandanta. »Nad-
zornik je verjel moji besedi.
Rekel je, da bom ostal pri njem,
vendar ne kot zapornik. Poma-
gal sem mu pri delu. Vsako
jutro sem mu prinesel pošto in
paziti sem moral na zapornike,
ko so delali. To je bilo zame
precejšnje breme, zato sem bil
do njih precej popustljiv. Tako
je bil volk sit in koza cela,« se
spominja Jernej. Bil je užaljen,
ker se mu poveljnik ni nikoli
opravičil, čeprav se je izvedelo,
kdo je v resnici ukradel obleko.
Jernejeva naslednja postaja
je bilo Celje, kjer je nadaljeval
služenje vojaškega roka pri
polkovniku Dušanu Gavrilovi-
ču: »Tam je bilo lepo življenje.
Moja naloga je bila polkovni-
ku najaviti vsakega, ki je pri-
šel. Nekega dne pa je prišel
visok gospod in po kratkem
pogovoru sva ugotovila, da
najine korenine izhajajo iz is-
tega kraja. Bil je lastnik majh-
nega podjetja za pirotehniko
in takoj mi je ponudil službo.«
V času okupacije je Jernej
štiri leta delal na pošti: »Proti
koncu vojne pa so se iz gozda
vrnili partizani in rekli, da
moram v gozd.« Tam so ga
zajeli Nemci in odpeljali v ta-
borišče v Dachau. Od tam so
ga prestavili na mejo s Švico,
kjer so iskali neeksplodirane
bombe.
Prišel je čas osvoboditve.
»Nisem se hotel vrniti z ostali-
mi, zato sem prosil žandarje
za zemljevid, da bi lažje našel
pot do doma.« Dva meseca je
sam taval po Nemčiji. Najprej
peš, nato pa je našel zapušče-
nega konja in z njim nadalje-
val pot proti Tirolski. Od tam
se je preko ameriške zbirne
baze vrnil na Jesenice.
Doma je našel teto in spoz-
nal bodočo ženo, takrat komaj
17-letno Antonijo. Poročila sta
se in skupaj zaživela novo živ-
ljenje. Njegova teta jima je po-
magala, da sta kupila kos zem-
lje in začela graditi hišo. Ob
nesebični pomoči sosedov sta
si zgradila topel, čeprav skro-
men dom. Rodila sta se jima
dva sinova. Miran je ostal do-
ma in pomaga na kmetiji. Ro-
man pa je duhovnik.
V krogu prijateljev
v nedeljo, 30. avgusta, so
gasilci, borci in upokojenci
Jerneju priredili slavje ob 90.
rojstnem dnevu. Z njimi je
obujal spomine: »Vedno smo
bili dobre volje, kar smo potr-
dili tudi tokrat.«
Ko sem ga povprašala za
recept in nasvet, mi je dejal:
»Vsem želim, da bi dočakali
moja leta, vendar pod dru-
gačnimi pogoji, kot sem jih
jaz. Mlajše generacije živijo v
lepšem obdobju. Vsega imajo
v izobilju, tako da se mladi ne
morejo naučiti varčevanja,
kar mnoge pokvari. Manjkati
pa ne sme dobra volja.«
»Sedaj se pripravljam na
stotko,« je zaupal. »Napisal
sem prošnjo in jo poslal na
najvišji štab, ki podaljšuje živ-
ljenjsko dobo. Dobil sem od-
govor, da so me sprejeli kot
kandidata...«
SABINA KRANJEC
Slavljenec z ženo Antonijo in vnuki.
Jernej Štus
Razstavi je dajal še posebno zanimiv videz okrasni ribnik z vodometom.
Razstava cvetja na Polzeli
Horikultumo društvo Polzela, ki bo prihodnje leto praznovalo že 30-letnico delovanja, je
pred kratkim pripravilo v stari telovadnici osnovne šole na Polzeli zanimivo razstavo cvetja.
Po pozdravnem govoru predsednika društva Rudija Jazbeca je sledil kulturni program, nato
la je razstavo slovesno odprl polzelski župan Ljubo Žnidar. Razstavo so letos obogatili še z
iobarskim, zeliščarskim, vinogradniškim in vrbopletarskim kotičkom, svoje pa so pridaile še
Dspodinje polzelske občine, ki so razstavljale pecivo ter_Marija Kočevar, ki je na ogled
KDstavila svoje slikarske izdelke.	D.N.
Občinsko noc
v občini Tabor so tudi le-
tos organizirali zabavno-
glasbeno prireditev Občin-
ska noč, ki je namenjena
spominu na dan, ko je bila
občina izglasovana. Člani
ansambla Mesečniki in nji-
hov gost, pevec in kantavtor
Ivan Hudnik, so bili pravo
presenečenje večera. Svoj
prispevek k temu je dodala
tudi županja Vida Slakan, ki
je zbranim dejala, da so
kljub nekaterim črnogledim
napovedim občinski delavci
še vedno trdoživi in odločni
delati naprej.	D.N.
Z gibon jem do
zdravjo
Projektna pisarna Celje-
zdravo mesto in ŠD Gaberje
vabita odrasle med 20. in 65.
letom na testiranje telesne
pripravljenosti s hojo na 2
km. V športni opremi pridite
na Savinjsko nabrežje (pri pi-
sarni Celje- zdravo mesto) in
sicer v soboto, 5. avgusta,
med 8.30 in 10.30 uro.
Dodatne informacije lahko
dobite v projektni pisarni Ce-
Ije-zdravo mesto, Slomškov
trg 4, tel. 03/ 492 59 40.
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Obnovili cerkev sv«
Miklavža
v Rastkah nad Ljubnim ob
Savinji so z veliko truda in
odrekanja uspeli v celoti ob-
noviti podružnično cerkev sv.
Miklavža. Ob številnih du-
hovnikih je slovesnost in bla-
goslov cerkve vodil maribor-
ski škof ordinarij dr. Franc
Kramberger.
Sveti Miklavž je zaščitnik
splavarjev, sedanjo cerkev so
pod pogorjem Smrekovca in
ognjeniškega Komna zgradih
na temelju stare leta 1864.
Cerkev je bila deležna prve
obnove že leta 1888, ko so ji
povišali zvonik, po slabih sto
letih, v začetku osemdesetih,
so ji prizadevni krajani obno-
vili fasado, dotrajano ostrešje
so zamenjali z novim, zvonik
prekrili z bakreno kritino ter
ladjo z bobrovcem. Zunanjo
podobo celovito dopolnjuje-
jo nova macesnova okna s
katedralnim steklom. Celovi-
te obnove je bila deležna tudi
notranjost cerkve. Novopeč-
ni tlak z izolacijo, pobeljene
stene ter prenovljene klopi in
obnovljene orgle iz leta 1877
so zaslužili zahvalo domači-
nov ljubenskemu župniku
Martinu Pušenjaku, ki je
vseskozi skrftel za nemoten
potek del. Zahvala za rešitev
kulturnega spomenika pa gre
tudi vsem domačinom. Z de-
lom in denarnimi prispevki
so pomagali, da cerkvica po-
novno sije v vsej svoji lepoti.
»Upamo,« je dodal župnik Pu-
šenjak, »da bo svoj kamenček
k obnovi preko ministrstva za
kulturo primaknila tudi drža-
va.«
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Zahvala krajanov župniku Martinu Pušenjaku ob prenovi cerkve.
Ponkovljani so slavili
Z nedeljskim koncertom Moškega pevske-
ga zbora Ponikva in Savinjskega okteta iz
Žalca so se v žalski Ponikvi končale številne
prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku.
Prireditve so se pričele s prevzemom novega
kombiniranega gasilskega vozila Mercedez GV-
VI, ki je stal kar 11 milijonov tolarjev. Društvo
kmečkih žena Ponikva je nato pripravilo Kmečko
popoldne pod hpo. Za to prireditev, s katero
obujajo stare običaje, si vsako leto izberejo
drugo temo. Tokrat so prikazaU značilnosti
ponkovske veselice po starem. Na slavnostni
seji sveta KS so največ govorili o delu, ki bi ga
želeli opraviti v naslednjih dveh letih. Gre za
novo črpališče, za praznik so že položili te-
meljni kamen zanj v Podkraju, vodovod pa bi
dobil še sosednji zaselek Stebolnik, skupaj
okoli 80 gospodinjstev. Enajstim zaslužnim
posameznikom in društvom so podelili prizna-
nja in razvih zastavo KS. Ena od pomembnih
prireditev je bila tudi razvitje prapora Društva
upokojencev na katerem je 13 trakov, 98 zlatih
in 17 srebrnih žebljičkov. Prapor je razvil
žalski župan Lojze Posedel, pomagala pa sta
mu predsednik in podpredsednik društva upo-
kojencev Anton Osolnik in Ivan Jelen (na
sliki). Pripravili so tudi več športnih in kultur-
nih prireditev.	T. TAVČAR
V Okonini odpravljene
vodne težave
Okoninci so se na prvi dan
praznovanja flosarskega ba-
la minulo soboto veselili dra-
gocene pridobitve, ki jim je v
hiše pritekla po vodovodnih
ceveh, v drugem delu praz-
novanja pa so gasilci razvili
nov prapor s podobo svetega
Florjana, zaščitnika pred og-
njem.
Simbolično odprtje vodovo-
da s 120-kubičnim vodohra-
mom za Okonince ne pomeni
zgolj rešitve vodooskrbnih za-
gat, ampak dokazuje, da zmo-
rejo družno poskrbeti za bolj-
šo kakovost življenja v doma-
čem kraju. Poleg ostalih težav
je bil dosedanji vodohram tu-
di premajhen. Z novim vod-
nim zajetjem, vodohramom
in zbiralnikom pa so te težave
odpravljene. V času ko pov-
zroča zagotavljanje neoporeč-
ne pitne vode človeštvu veliko
težav, je pridobitev toliko drago-
cenejša. Najpomembnejši ob-
jekt v spodnjem delu občine
Ljubno je bil uresničen s po-
močjo občine, krajani so pris-
pevali 5 in pol milijonov, za
nemoteno dela pa gre največ
zaslug predvsem Antonu Pri-
či in Francu Goveku. Vodo-
vod bo služil tudi krajanom
Juvanja in Radmirja, saj kapa-
citete omogočajo oskrbo za
približno tri tisoč ljudi.
V drugem delu slovesnosti, ki
so se je udeležili številni gostje,
so okoninski gasilci razvili nov
društveni prapor. Gasilski sim-
bol so darovali posamezniki pod-
jetja in drugi. Z zamenjavo 41
let starega prapora so tako konč-
no zamenjali stare jugoslovan-
ske oznake s slovenskimi. Slo-
vesno je zaobljubil predsednik
društva Franc Govek, po pobra-
tenju s prapori sosednjih dru-
štev pa je pridobitve, na katere
so lahko Okoninci resnično po-
nosni, blagoslovil monsignor Jo-
že Vratanar.
EDI MAVRIČ
modri telefdn
Voda ne
odteka v jaške
»Vsak manjši naliv, kaj še-
le plohe zadnjih dni, je na
Otoku kriv za prave pravcate
poplave,« nam je sporočila
bralka Milka, ki je še dodala,
da je najhujše pri vtočnem
jašku med stanovanjskima
objektoma Trubarjeva 69 in
71. Ker se kljub večkratnim
urgencam in tudi čiščenju
jaškov razmere niso prav nič
izboljšale, se okoliški stano-
valci upravičeno sprašujejo,
kaj je krivo zastajanju vode.
Odgovor smo poiskali pri Jo-
žetu Smodili v Komunalni di-
rekciji Mestne občine Celje, ki
je povedal, da je vzrok za težave
z zastajanjem vode ob Trubarje-
vi v drevoredu brez ob ulici.
»Breze so močno vkoreninjene
tudi na območje vtočnih jaškov,
zato kljub rednemu čiščenju
preprosto ni mogoče zagotoviti
prepustnosti vode. To se resnič-
no pokaže že ob vsakem malo
večjem nalivu in kot zaenkrat
kaže, bomo razmere lahko ure-
dili šele jeseni, ko je predvidena
rekonstrukcija pločnika ob juž-
ni strani Trubarjeve ulice. Pre-
novili bomo vsaj okoli 200 me-
trov pločnika, med rekonstruk-
cijo pa bodo delavci podrli ob-
stoječe breze in jih nadomestili
z zasaditvijo ustreznejših dre-
ves. Kot smo se dogovorili v
Celju, bodo breze ob Trubarjevi
nadomestile lipe.«	IS
Do prihodnjega četrtka bo va-
še klice na Modrem telefonu
sprejemala novinarka Boja-
na Jančič. Na telefonsko šte-
vilko 031/569-581 jo lahko
pokličete vsak dan med 10. in
17. uro, svoja vprašcuija za
Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom do 17.
ure zastavite tudi po telefonu
42-25-000.
Obnovili in razširili so cesto
V zaselku Topovlje, v KS Braslovče, so v soboto popoldne slovesno predali namenu
razširjeno in obnovljeno asfaltirano cesto.
Zbrane je najprej pozdravil v imenu vaškega odbora Rudi Žohar, nato pa je spregovoril
predsednik sveta KS Braslovče Franci Cilenšek, ki je med drugim dejal, da je odsek ceste dolg 800
m, vrednost asfaltne prevleke znaša 5 milijonov tolarjev, velik delež pa so opravili krajani sami,
ko so uredili bankine in očistili žemljica ob cesti. Dejal je tudi, da so letos v KS asfaltirali še tri
odseke cest in sicer v Rakovljah, na Dobrovljah in v Malih Braslovčah v skupni dolžini 2 km. V
imenu občine Braslovče je govoril podžupan Marko Balant, cerkveni obred je opravil braslovški
župnik Jože Zidanšek, trak pa je prerezal Ivan Prislan (na sliki).	T. TAVČAR
Vse daljši zbiralnik
V občini Polzela nadaljujejo z gradnjo kanalizacijskega zbiralnika, ki je prešla v drugo
fazo, ki meri okrog 400 m.
Ta del poteka skozi naselje Breg pri Polzeli do Tovarne nogavic. Gradi ga Podjetje za urejanje
voda Celje, veljal pa bo okrog 25 milijonov tolarjev. Kanalizacijski zbiralnik gradijo postopoma,
ko bo končan, bodo pričeli z izgradnjo sekundarnih vodov, odplake pa se bodo zbirale v osrednji
čistilni napravi v Kasazah pri Petrovčah.	T. TAVČAR
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Čas za potep
Počitnice so lahko zelo drage - ali pa poceni
Poletje je na višku, čeprav
ga vreme v zadnjem času
niuhasto spreminja iz dneva
v dan. Junijsko pasjo vroči-
no so zamenjale občasne ne-
vihte in nalivi, hladnejši
dnevi, ki jim zopet sledi so-
para in tako dalje. Nejevolj-
ni so zlasti tisti, ki so ali pa
še bodo odšli na oddih ob
morsko obalo, željni sonca
in morja.
■ Če se že odločiš, da boš težko
prigarani denar potrošil za bun-
galov, prikolico ali bivanje v
hotelu, te pred tem čaka še kar
nekaj izdatkov. Za sončne kre-
me, na primer, pa primerna
sončna očala, ki ščitijo pred
škodljivim vplivom sončnih žar-
kov, blazine, slamnike ali kak-
šna druga pokrivala itd. Povr-
hu vsega ugotoviš, da so stare
kopalke že odslužile in nujno
potrebuješ nove. Ko prideš v
trgovino, te skoraj kap, ko vi-
diš, da edine, ki ti pristojijo,
stanejo okoli deset tisoč tolar-
jev. No, če upoštevamo polet-
ne popuste, lahko zanje odšte-
ješ »le« osem tisoč tolarjev. Ne
trdim, da ni cenejših, a pona-
vadi so najbolj zapeljive naj-
dražje. Moška populacija s tem
navadno nima večjih težav, če-
prav marsikdo prav tako zmaje
z glavo, ko vidi listek na izbra-
nih kopalkah. Včasih je dobro
vedeti tudi, kakšne kopalke smo
sploh kupili. Na našem tržišču
so namreč tudi takšne, ki pre-
puščajo sončne žarke in pod
njimi zagoriš, kot da jih sploh
nimaš na sebi. Če si običajno
ne sončiš zadnje plati, je bolje,
da z novimi kopalkami ne rine-
te na plažo, ko je sonce naj-
močnejše. Da boste lahko brez
težav sedeli in ponoči spali.
Previdnost ni odveč
Sicer pa strokovnjaki že vr-
sto let opozarjajo na nevarne
učinke pretiranega sončenja.
Opekline, alergije, izsušena
koža ali celo poškodbe vida
in kožni rak so razlogi, zakaj
je o tem pametno razmisliti
in to pravočasno preprečiti.
Sončni žarki so še močnejši v
gorah, ki so te dni prav tako
precej obiskane. Preden se
odpravite na pot, se prepri-
čajte o tem, ali je vaša obutev
primerna, če pa je potrebno,
vzemite s sabo tudi čelado in
drugo opremo. Namesto mno-
žično obiskanih raje izberite
manj znane hribe in gore, ki
bodo morda prav tako ali še
bolj zanimivi. Pred odhodom
se pozanimajte o vremenu in
raje odložite izlet za kakšen
teden, če bodo vremenoslov-
ci napovedali nevihte, meglo
ali kaj podobnega. Previdnost
ni odveč. Lep dan, ne prevroč
in ne prehladen, bo dobrodo-
šel tudi pri izletu po skritih
kotičkih našega podeželja ali
turističnih znamenitosti kot
je Postojnska jama. Kras, Bled,
Logarska dolina in mnoge dru-
ge.
Tisti pa, ki boste ostali kar
doma, si vendarle privoščite
nekaj uric sprostitve na kak-
šnem javnem kopališču ali ba-
zenu v zdravilišču. Za prvega
boste sicer odšteli enkrat manj,
bo pa tam več nadobudne mla-
dine, ki bo zagotovo poskrbe-
la, da iz bazena ne boste odšli
s suho glavo. Da bo le voda
kolikor toliko čista. Če vas
namakanje ne mami, vam sve-
tujemo še en način sprostitve.
Piknik v naravi. S partnerjem,
prijatelji ali celo družino. V
trgovinah lahko nakupite iz-
virno »opremo«, med drugim
tudi porcelanaste kozarce, ali
pa s podstrešja izbrskate kak-
šno staro košaro, vzamete še
odejo, plastične kozarčke, pa-
pirnate krožničke, pribor, ter-
movko ter hrano in pijačo,
seveda. Kdo pravi, da vsaka
zabava stane? Nekaj že, ne
potrebujete pa bogastva za po-
pestritev napornega vsakdana.
Če vzamete s seboj še primer-
nega spremljevalca/ko, boste
veliko naredili zase in za dru-
ge. Ko se vrnete nazaj v služ-
bo, boste prav gotovo manj
sitni.
BOJANA JANČIČ
Na vozičku do velikanke
Ribiška sreča se je tokrat
nasmehnila Ediju Ravnjaku
iz Slovenskih Konjic, ki je 2.
julija ob 5 uri in 40 minut, na
Šmartinskem jezeru ulovil
1.90 metra dolgega in kar 42
kilogramov težkega soma. Za
vabo je uporabil boiliez in
vrvico 35 milimetrov na tri-
metrski DAM palici. Boj z
ribo pa je trajal kar 40 minut.
Edi je bil strasten ribič še
preden je postal paraplegik,
sedaj pa ima še veliko več časa,
ki ga najraje preživi ob vodi in
mu ni težko na kakšno ribo
čakati tudi dalj časa. Tako je
kar 14 dni hranil ribe na svo-
jem stalnem mestu na Šmartin-
skem jezeru, da mu je na kon-
cu uspelo uloviti tega soma.
»Na Šmartinskem jezeru sem
si uredil prostor, ki je popolno-
ma raven, da je lahko dostopen
tudi z vozičkom, do tja pa se
lahko pripeljem z avtom,« je
povedal Edi Ravnjak. Večkrat
lovi tudi na Slivniškem jezeru
ali pa na Pragerskem. Na Pra-
gerskem je letos že ulovil 16,
17 in 18 kilogramov težke kra-
pe. »Ribiška družina Celje mi
da vsako leto letno ribiško kar-
to in mi s tem omogoči veliko
dni ob jezeru. Preko invalid-
skega društva pa dobim karte
tudi od nekaterih drugih ribiš-
kih družin.« je še dejal Edi.
In kaj storiti s toliko ribami?
»Vsaka riba je dobra, če jo znaš
pripraviti. Po poklicu sem ku-
har in imam s tem že veliko
izkušenj, najraje pa iz rib na-
pravim salame, za katere imam
svoj recept, ki pa ga kljub že
mnogim prošnjam še ne name-
ravam izdati,« odgovarja Edi.
PRIMOŽ POKLIČ
V spomin no rudnik
Libojčani, posebno starejši, se svojega rudnika rjavega premoga še vedno radi in z nostalgijo
spominjajo. V 157 letih svojega delovanja, od leta 1815 do leta 1972, je dajal kruh številnim
rodovom tega in okoliških krajev. Sedaj pa so, da bi rudnik ne potonil v pozabo, postavili
Spominsko obeležje pri podružnični osnovni šoli v Libojah. Obeležje predstavljata kratek tir in
'^udniški voziček s spominsko ploščo. O obeležju in rudarjenju v Libojah je zbranim, govoril Anton
^inter, odkril pa ga je Ivan Skok. V kulturnem programu so nastopili godbeniki Liboje, učenci POŠ
^iboje, ansambel Ubrane strune, program pa je povezovala Jolanda Železnik.	T. TAVČAR
Vsi k sosedom
Po raziskavah se tretjina Slovencev letos sploh ne odprav-
lja nikamor na dopust. Kam pa gredo ostali? Po naši anketi
sodeč je še vedno »alfa in omega« hrvaška obala, slovenski
košček morja pa je predvsem za mlade predrag.
Mile Bojovič, upokojenec:
»Bil sem v Novigradu in imel
sem srečo, ker je bilo lepo
vreme. Na morje pa bom šel
še enkrat, ker je septembra
najlepše. Poletje kot upokoje-
nec najraje preživljam v kriti-
ziranju politike.«
Janez Čoki, dipl. ing. elek-
trotehnike: »Na počitnice bom
odšel za en teden na Pag. Na
slovenski obali mi niso všeč
plaže in stanje voda. Vedno
doslej sem hodil na hrvaško
obalo, čeprav je relativno dra-
ga, a enkrat na leto je treba
seči globlje v žep.«
Aleš Plazar, študent: »Med
počitnicami ne bom odšel ni-
kamor, ker sem preveč zapo-
slen. Če bi že šel, bi najraje
odšel na kakšen hrvaški otok.
Slovenska obala je sicer lepa,
a so cene preveč navite. Hrvaš-
ka pa ima kljub visokim ce-
nam boljšo ponudbo in razvi-
tejši turizem.«
Jernej Jančič, študent: »Naj-
prej odhajam na dopust v Fi-
lip-Jakov pri Zadru, k prijate-
lju, nato bom odrinil v Saraje-
vo, ker me zanima, kakšen je
po vojni, saj so posledice le-te
še vedno vidne. Kasneje bom
odšel še za nekaj dni v Lon-
don, kjer bi si rad dodobra
ogledal mesto, kakšno gleda-
liško predstavo ali nogometno
tekmo. Na slovenski obali sem
bil dvakrat po en dan, a je za
študentski žep predraga.«
Jerneja Tiirin, dijakinja: »Le-
tos nisem bila še nikjer, a se
bom odpravila v Šibenik, v
Umag in jeseni še na matu-
rantski izlet v Tunizijo. Slo-
venska obala se ne more pri-
merjati s hrvaško.«
Jaka Juro, delavec: »Na do-
pust se letos odpravljam v Por-
torož, ker je tako naneslo.
Drugače letujem po celem Ja-
dranu. Slovenska obala je lepa
in ima svoje čare.«
PRIMOŽ CIRMAN
" Foto: SABINA KRANJEC
planinski kotiček
Na Nabojs
Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 6. avgusta, na Nabojs.
Odhod iz Celja izpred parkirne stavbe na Glaziji bo ob 4. uri
zjutraj. Vabljeni vsi, ki se jim želite pridružiti, prijavite se lahko v
pisarni Planinskega društva Celje na Stanetovi 1 ali jih pokličete po
telefonu 492-48-51.
Na Kofce
Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje Celje vabi
planince na izlet na Kofce nad Tržičem. Odhod bo 13. avgusta ob
6. uri zGlazije.
Prijave sprejema klobučarstvo Tomažin v Linhartovi ulici in Milan
Gombač po telefonu 416-727.	M. MAROT
16
ŠPORT
Šef zasluži kritilce
Tako meni trener Celjanov Pušnik, ki za slabo igro ne krivi igralcev
Po nepopolnem drugem krogu v I. SNL se
lahko s celotnim izkupičkom pohvalita le
Olimpija in Rudar. Medtem ko so Ljubljan-
čani dvakrat odigrali zelo prepričljivo, so
Velenjčani do točk prihajali z večjo težavo,
toda gola niso dobili, dosegli pa so po enega.
Uvodni predstavi »knapov« zaenkrat pač še
ne moreta prepričati nikogar, vendar je iz
posameznih obdobij tekem moč razbrati us-
meritev precej pomlajenega in cenejšega moš-
tva. Strateg Toni Tomažič je že po prvi tesni
zmagi napovedal, da njegovi varovanci še ne-
kaj tednov ne bodo pokazali pravega obraza,
zato je tudi sam izjemno vesel (rezultatsko)
sijajnega štarta. Rudar bi se namreč ob po-
manjkanju sreče zlahka znašel med ekipami,
ki so štartale najslabše, toda ima odliko velika-
nov: zmaguje z nekoliko slabšo igro. Nekaj
podobnega je krasilo že »Oblakovega« Rudar-
ja, le da je bil njegov bistveno dražji in
»sposobnejši«, Tomažičev pa dovoljuje raz-
mah nekaterim mladim, ki se sicer še lep čas
ne bi pojavljali na slovenskih prvoligaških
igriščih. Z zmago na Prevaljah pa je tamkajšnji
domačin na velenjski klopi že negiral svoje
trditve izpred začetka sezone, ko je menil, da
je Rudar sposoben kvečjemu za osvojitev 6. ali
7. mesta. Gostovanje na Koroškem je bilo za
Velenjčane zaradi Tomažičevih korenin in nje-
gove kariere pač nekaj poseb-
nega, težko preizkušnjo so pre-
stali, zakaj ne bi tudi nasled-
njih, podobno zahtevnih.
Naključje je hotelo, da sta
najbolj uveljavljena Korošca
na slovenskih trenerskih klo-
peh skoraj istočasno pričakala
spopad s »svojimi«, žal (za
Celjane) pa je hotelo tudi, da
oba stratega ponovita rezultat
iz prvega kroga. Trener CM
Celja Publikuma Marijan Pu-
šnik je bil po bledi predstavi
svojih varovancev silno razo-
čaran: »Vsi skupaj smo razoča-
rali, čeprav vzrokov ne naj-
dem. Kot da so bili igralci
obremenjeni z mojim bivšim
klubom,« je razmišljal Pušnik,
ki so ga nekateri varovanci
spet »izdali«, toda o imenih še
ni želel govoriti: »Pustimo igral-
ce. Jaz sem šef ansambla, zato
si prvi zaslužim kritike!« Za-
radi takšne izjave si kritik pač
ne zasluži, prav nasprotno.
V gentelmanstvu ni zaosta-
jal niti gost Drago Kostanj-
šek: »Po zmagi bi lahko pame-
toval in pohvalil celo nekatere
elemente naše igre, ki so bili
sicer slabi. Prepričan sem, da
bodo v Celju kmalu strnili
vrste,« je spodbudil Pušnika.
Manj spodbuden je bil nov
rdeč karton za rumeno-mo-
dre, ki ga je neupravičeno do-
bil Gregor Blatnik, potem ko
mu je slab sodnik Šegula iz
Dornave dvakrat pokazal ru-
meni karton, ko sploh ni bilo
prekrška. V nedeljo bodo Blat-
nikovi soigralci zaradi njego-
ve odsotnosti spet na težkih
preizkušnjah v Ajdovščini pri
Primorju.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: SHERPA
Strelec s klopi: Dominik Beršnjak.
Roševa ne gre v Sydney
z mednarodnim mitingom
v Radovljici so vrhunski slo-
venski plavalci zaključili z
letnim delom evropske sezo-
ne. Odslej se bodo vsi posve-
tili olimpijskim igram, kar
pa, žal, ne velja za Celjanko
Urško Roš. Članica Marine-
sa Neptuna ni izpolnila nor-
me, zato že razmišlja o na-
slednjem zboru športnikov z
vsega sveta.
»Letos pač ni šlo, toda upam,
da bo bolje že v naslednjem
olimpijskem ciklusu, zato bom
počasi že začela razmišljati o
Atenah 2004,« je izostanek na
največjem letošnjem dogodku
komentirala Urška Roš. Zad-
njo priložnost za izpolnitev
norme je imela v Radovljici,
kjer je sicer zmagala na 200
metrov delfin, vendar je bil
čas 2:19,27 zanjo prej povpre-
čen kot kaj drugega. Sezona je
bila dolga, zapravljenih pri-
ložnosti pa kar nekaj: »Na B
normo 2:15,00 sem po tihem
računala že na EP v Helsinkih,
potem je bil omenjen rezultat
le še skrita želja, realnost pa je
bil radovljiški izid. Po priho-
du s Finske sem namreč padla
v formi, tako da bi bilo boljše
plavanje na tekmovanju ko-
nec prejšnjega tedna prava sen-
zacija,« je pojasnila 18-letni-
ca. Kljub vsemu z letošnjim
plavanjem ni pretirano razo-
čarana, mladost pa je njen
zaveznik: »Časa za dosego vr-
hunskih rezultatov bo še do-
volj, zato ne velja obupati,«
meni in že razmišlja o nada-
ljevanju plavalne poti. Začela
je pod nadzorstvom Mija Zor-
ka (trenutno je varovanka Raj-
munda Valcla) v najdaljših dis-
ciplinah in na 400 ter 800
metrov prosto v mladinski kon-
kurenci vselej ogrožala naše
najboljše članice. Sčasoma se
je bolj posvetila delfinu, ki naj
bi bil še naprej njen najmoč-
nejši slog, čeprav se je na EP
tudi v kravlu na 400 m zelo
približala polfinalu: »Delfin mi
bolj leži, zato ga ne bom zapo-
stavljala, temveč skušala le še
izboljšati svoje dosežke,« pra-
vi in razkriva načrte: »Prihod-
nje leto, ko bom končala sred-
njo šolo, si želim odpotovati v
Združene države Amerike. Če
bi mi tam uspelo najti primer-
no univerzo z dobrimi pogoji
za trening, bi se brez obotav-
ljanja podala čez »lužo<, kjei
bi nedvomno napredovala,« ztt
v prihodnje sezone, ko naj bj
zablestela.
Njeni nasledniki pa so se
konec prejšnjega tedna udele-
žili državnega prvenstva za deč-
ke in deklice ter osvojili tri
kolajne, vse po zaslugi Mihe
Josta, ki je osvojil 2. mesto na
400 m mešano in 200 m del-
fin, ter 3. na 100 m delfin. V
skupnem seštevku so člani Ma-
rinesa Neptuna zasedli 11. me-
sto.	T.L., Foto: GI^
Urška Roš
Gneča na
Velenjskem jezeru
Turistično-rekreacijski cen-
ter Velenje gosti na tamkajš-
njem jezeru radijsko vodene
vodne modele, katerih last-
niki se bodo zbrali na 12.
svetovnem prvenstvu Navi-
ga kategorije FSR. Na prvens-
tvu, ki bo potekalo vse do 12.
avgusta, se bo za najvišja
mesta potegovalo blizu 500
tekmovalcev iz 30 držav.
Vseh gostov bo v Velenju kar
1000, saj ne gre za klasično
športno, temveč tudi turistič-
no prireditev, katere se tek-
movalci udeležujejo z druži-
nami in tako preživljajo svoje
počitnice. »To je ena največjih
letošnjih športno-turističnih
prireditev v Sloveniji, saj bo-
mo 10 dni gostili tekmovalce z
vseh kontinentov,« pojasnjuje.
predsednik organizacijskega
odbora prvenstva Milan Med-
ved. Za nastopajoče in sprem-
ljevalce bodo pripravili tudi
bogat spremljevalni program
in jim razkazali turistične za-
nimivosti naše dežele, v os-
predju pa bodo seveda rezul-
tati: »Slovenija sicer ne sodi v
sam vrh tega športa, mu je pa
zelo blizu, zato se nadejamo
tudi kakšnega lepega uspeha,«
upa Medved.
Modeli, ki bodo zasedli Ve-
lenjsko jezero, lahko razvije-
jo celo hitrosti okrog 130 km/
h, tako da gre za atraktivno
tekmovanje, kakršnih so v Ve-
lenju že vajeni. Doslej so na-
mreč pripravili svetovno in
evropsko prvenstvo, potrditev
dobrih priprav pa je prišla kar
iz Mednarodne organizacije ra-
dijsko vodenih vodnih mode-
lov (Naviga), ki je Velenjča-
nom ponudila izvedbo včeraj
začetega prvenstva. T. L.
Nino Cokan - prek Švice na Havaje?
Cokan na Ironmanu?
Obetaven celjski triatlonec
Nino Cokan je včeraj odpoto-
val v Švico, kjer bo eno iz-
med petnajstih kvalifikacij-
skih tekmovanj za nastop
na največjem tekmovanju
triatlotloncev - Ironman.
Največjim podvigom se je
Cokan posvetil šele letos, vr-
hunec pa pričakuje v zrelejših
letih, čeprav ne izključuje mož-
nosti za predčasni preboj med
»železne«. Ognjeni krst je do-
živel letos v Avstraliji, kjer je z
10 urami in 20 minutami sicer
zaostal za svojimi zmožnost-
mi in željami, vseeno pa verja-
me v bistveno boljši nastop v
Švici: »Treniral sem dobro in
menim, da je pripravljenost
na visoki ravni. Če bo šlo vse
po načrtih, sem sposoben s
progo opraviti prej kot v 9
urah in pol, kar bi pomenilo
izpolnitev norme za nastop na
Ironmanu na Havajih,« pravi
celjski triatlonec. V Ziirichu
bo moral v tamkajšnjem jeze-
ru preplavati 3,8 km, kolesar-
ska proga bo dolga kar 180
km, nato pa bo potrebno pre-
teči še klasični maraton.
Informacije o nedeljski preiz-
kušnji v Švici bodo na voljo
tudi na spletnih straneh
(www.ironman.ch). T.L.
ŠPORT
17
Najbolj vroče
je v Laškem
Kosarkarski A-1 ligaši se pripravljajo na start v novo sezono
Doslej so v prestopnem ro-
ku najbolj trgovali v Laš-
kem, kjer imajo razumljivo
tudi najvišje cilje od vseh
štirih klubov s Celjskega, ki
bodo v letošnji sezoni igrali
v A-1 ligi. Moštvo Pivovarne
Laško je dodobra prevetre-
no, še vedno pa igralski ka-
der ni dokončno znan, saj se
lahko zgodi, da bodo iskali
nadomestilo za Kunca, ki se
poslavlja.
Poleg Goljoviča sta moštvo
med ali po sezoni zapustila
tudi tujca Gilič in Žarkovič.
Nachbar je bil od Benetona
posojen igralec, Hafnar je
prost, vendar le ob plačilu
odškodnine, enako pa velja
tudi za Aleša Kunca, ki se je,
kot sam pravi, takoj po koncu
minule sezone z upravo do-
govoril, da si skuša poiskati
klub v tujini. Francoski mediji
so prav v teh dneh objavili
novico, da je Kune že podpi-
sal pogodbo z novim prvoli-
gašem Le Havrom, vendar te-
mu ni tako. Kontakt z ome-
a\enim klubom zares obstaja,
vendar skupnega jezika z Le
Havrom okrog vseh podrob-
nosti še ni našel, ob tem pa se
zanj zanimajo še nekateri os-
tali francoski klubi, ni pa iz-
ključeno, da bi kariero nada-
ljeval v Italiji. Novi igralci Pi-
vovarne Laško v prihodnji se-
zoni bodo: Elvir Ovčina, ki je
prišel s Polzele, enako tudi
Samo Udrih. Velika okrepitev
je prihod Slavka Duščaka iz
Olimpije, podobno velja tudi
za Bosanskega reprezentanta
Senada Deliča, medtem ko
naj bi prihod mladega Jugo-
slovana Djuloviča, pomenil
naložbo za prihodnost. No-
vost je seveda tudi spremem-
ba na trenerskem stolčku...
Kljub temu, da so bili prvi
pogovori neuspešni, so v klub
uspeli zvabiti Kranjčana Jure-
ta Eržena, medtem ko sta
zaenkrat v vodo padla priho-
da Jagodnika in Bolgara Stoj-
kova. Podobna ugotovitev ve-
lja tudi za Hrvata Zvonimirja
Ridla, ki je bil na seznamu
želja Laščanov. Kdo naj bi bil
ob Lisici, Bajramoviču, Djulo-
viču, Ovčini in Deliču še šesti
tujec v ekipi Pivovarne Laško,
je zaenkrat še neznanka, ob
odsotnosti trenerja Zrinske-
ga, ter Dragšiča, Juraka in
Duščaka, ki so z reprezentan-
co v Argentini, pa so ostali
pod taktirko kondicijskega
trenerja Simona Rudeža in
pomočnika Toneta Krumpa, s
pripravami pričeli v torek. Pr-
ve preizkušnje čakajo Lašča-
ne že 10. in 11. tega meseca,
ko bodo dvakrat gostili ekipo
ameriške univerze llinois,
dva dni za tem pa odhajajo na
8-dnevne priprave na Preva-
Ije. Ob koncu meseca, (25. in
26. avgusta) se bodo v Treh
lilijah pomerili s Poljskim
Zepterjem. Nato sledita dva
turnirja, prvi 2. in 3. septem-
bra v Novem mestu in drugi
dva dni kasneje v Laškem. Na
obeh turnirjih so tri ekipe že
znane: Pivovarna Laško, Krka
Telekom in Grški Panionis,
organizatorja četrtega udele-
ženca še iščeta. Tako kot v
pretekli sezoni bodo Laščani
tudi letos, 14. septembra, odš-
li tudi na turnejo po Španiji,
kjer jih bodo ponovno čakale
težke preizkušnje, tako da
bodo verjetno dobro priprav-
ljeni dočakali novo prvens-
tvo.
Ostali skromnejši
Največja neznanka so
zaenkrat Polzelani, ki so s
pripravami pričeli dan pred
Laščani. Številni odhodi neka-
terih boljših igralcev kot so,
Ovčina, Kahrimanovič, brata
Udrih, Nikitovič itd., bodo za-
nesljivo pustili posledice. Po
devetih leti je prišlo tudi do
zamenjave na trenerskem
mestu, po odhodu Zrinskega
bo moštvo vodil Mihajlo Po-
ček. Na prvem zboru igralcev
sta že bila tudi dva novinca,
bivši mladi reprezentant Ju-
goslavije, 23-letni 212 cm vi-
soki center Dragan Čeranič, ki
je prišel iz Podgoriške Buduč-
nosti in povratnik na Polzelo,
domačin Blaž Ručigaj, ki je
nazadnje uspešno igral pri
Kranjskem Triglavu. V klubu
si prizadevajo v svoje vrste
privabiti še nekaj novih igral-
cev, trener Poček pa si pred-
vsem želi še enega kvalitetne-
ga košarkarja na položaju or-
ganizatorja igre in uvrstitve v
sredino lestvice. Savinjski
Hopsi bodo večji del priprav
na novo sezono opravili kar
doma, edini daljši odhod s
Polzele načrtujejo konec tega
meseca, ko se bodo odpravili
na desetdnevne priprave na
Roglo.
Do zamenjave na položa-
ju trenerja prvega moštva je
prišlo tudi v Zrečah, kjer je
Zorana Martiča zamenjal Go-
razd Bokšan, ki je to ekipo
tudi pripeljal med elito. So-
deč po imenih igralcev, ki so
okrepili moštvo Rogle Atra-
sa, so v klubu zelo dobro
trgovali. Veljko Petranovič in
Matjaž Sivka sta uveljavljena
košarkarja v Sloveniji, v Zre-
čah pa pričakujejo, da se bo-
sta kmalu izkazala tudi nova
tujca, Mario Dundovič iz Po-
sušja in Goran Zarič, ki je
prišel iz Honveda in je uspe-
šno prestal nekajdnevno
preizkušnjo. S pripravami na
novo sezono so pravzaprav
pričeli najhitreje od vseh pr-
voligašev, saj trenirajo že do-
brih 10 dni, klub pa so glede
na lansko sezono nekateri
igralci tudi zapustili. Miloš
Šporar se je vrnil k Olimpiji,
enako tudi Jokič, medtem ko
so se v klubu odrekli uslu-
gam tujcev, Milutinoviča,
Dundova in Mihajlovskega.
Metod Tomašič bo posojen
drugoligašu Banexu, s Sed-
minekom v Zrečah niso po-
daljšali pogodbe, bivši kape-
tan moštva Šrot, ki je prekinil
z igralsko kariero, bo deloval
v upravi kluba, Tomaž Puč-
nik pa je postal pomočnik
prvega trenerja. Cilj kluba je
obstanek v ligi, čeprav po
tihem upajo tudi na uvstitev
okrog sredine lestvice. 14. av-
gusta bodo odšli na 12-dnev-
ne priprave na Roglo, prvi
preizkušnji pa igralce čakata
že konec tega tedna, ko se
bodo v Pulju dvakrat pomeri-
li z reprezentaco Katarja. Ta-
ko kot Laščani bodo tudi Zre-
čani gostili košarkarje uni-
verze llinois in sicer 12. tega
meseca, manjkalo pa ne bo
tudi ostalih kvalitetnih nas-
protnikov, ki bodo na pripra-
vah v tem delu Slovenije in s
katerimi se bodo za srečanja
dogovarjali sproti.
Prvič v zgodovini kluba
bodo v najelitnejši konku-
renci igrali tudi Šentjurčani.
Kemoplast pa je edino prvo-
ligaško moštvo s Celjskega,
ki bo v novo sezono krenilo
z istim trenerjem - Igorjem
Pučkom. V Šentjurju se
zaenkrat večina . vodilnih
mož še mudi na počitnicah,
svoje želje in cilje pa bodo
najbrž razkrili prihodnji te-
den.
^^^^ ;; DEJAN OBREZ
Olimpi jci na Rogli
Do olimpijskih iger v Sydneyu je le še dober mesec dni,
Zato se udeleženci že pripravljajo na največji letošnji dogo-
dek. Med njimi so tudi rokometaši slovenske izbrane vrste,
ki so si na EP na Hrvaškem zagotovili pot v Avstralijo.
Junaki iz Zagreba so se zbrali na Rogli zadnji julijski dan,
odtlej pa vadijo trikrat dnevno. Pred tako zahtevnim tekmo-
^'anjem kot so olimpijske igre je pač potrebno dobro »napol-
niti akumulatorje«, saj bo ob močni konkurenci in natrpa-
nem urniku težava tudi v drugačnem podnebju. Na Rogli se
pod taktirko selektorja Leopolda Jerasa pripravlja 17 roko-
metašev, ki se borijo za 15 prostih mest. Med njimi je kar 6
nespornih članov Celja Pivovarne Laško: Aleš Pajovič, Bran-
ko Bedekovič, Uroš Šerbec, Renato Vugrinec, Tomaž Tomšič
in Roman Pungartnik ter Zoran Lubej, ki po vesteh s priprav
ni obremenjen z zapleti, ki bil lahko vplivali na njegovo
nadaljnjo klubsko kariero. Izbrana vrsta bo na Rogli ostala
^se do sredine tega meseca.	T.L.
Zasičenost in nov izziv
Boris Zrinski o selitvi s Polzele v Laško, ciljih, željah, reprezentanci...
Eden najboljših slovenskih trenerjev, Bo-
ris Zrinski, je leta uveljavitve prebil na Pol-
zeli, kjer je bil tvorec in zaščitni znak uspe-
šnega kolektiva. Toda po skoraj desetletju
uspehov, dokazovanj in nazadnje pomlaje-
vanja moštva v srcu Savinjske doline očitno
ni več našel pravih motivov za delo. Preselil
se je v Laško.
Po devetih letih dela na Polzeli odločitev,
da zapustite to sredino gotovo ni bila lahka.
Ste v tem času dosegli, kar ste pričakovali?
Mirno lahko rečem, da smo v tem času
uspeli uresničiti sanje kluba. Ne samo, da smo
prišli v sam vrh slovenske košarke, pač pa
smo uspeli vspostaviti tudi stik z Evopo. Ob
tem smo na Polzeli vzgojili tudi veliko število
mladih kvalitetnih košarkarjev in bili edini
klub pri nas, ki je tudi v zadnjih letih, kljub
pomlajevanju ekipe, uspel ostati v vrhu naše
košarke. Z rezultati sem lahko zelo zadovo-
ljen, ob tem pa ne smem mimo uprave, ki se je
kljub nekaterim težavam vedno trudila, da
smo imeli optimalne pogoje za delo. Razlog
za odhod je predvsem v tem,
da smo se po devetih letih
nekako zasitili drug drugega,
zato sem svoje nove motive
našel drugje.
Nobena skrivnost ni, da so
si vas v Laškem že nekaj časa
želeli na njihovi klopi, sedaj
pa je končno le prišlo do
dogovora. Zakaj ste se kljub
nekaterim ostalim zanimi-
vim ponudbam odločili prav
za Pivovarno Laško?
Eden od razlogov je tudi
bližina doma, kar pa seveda
ni glavni razlog. Laško je sre-
dina, ki ima že nekaj let zelo
visoke ambicije in tu sem na-
šel nove izzive. Pogoji za delo
so naravnost idealni in tudi
uprava zelo dobro spremlja
rezultate tega moštva, tako
da ni bilo prav nobenega raz-
loga, da ne bi sprejel ponud-
be.
In kakšne so ambicije klu-
ba v prihajajoči sezoni?
Pravzaprav letos gradimo
moštvo, ki naj bi najvidnejše
rezultate doseglo šele pri-
hodnje leto, kar pa seveda ne
pomeni, da tudi letos ne cilja-
mo na vsaj eno finale na do-
mačih tleh, ter na vidnejšo
uvrstitev v Evropi. V pokalu
Saporta pričakujem vsaj uvr-
stitev v drugi krog, toda sam
sem prepričan, da bomo na-
pravili še boljši rezultat, ne
glede na to, da smo v dokaj
težki skupini, saj naši nas-
protniki prihajajo iz košar-
karsko zelo razvitih držav.
Pravzaprav pa je v tem času
zelo težko govoriti o natanč-
nejših ciljih in ambicijah klu-
ba, ker naše moštvo še ni
kompletno in ne vem natanč-
no, s kakšnim igralskim ka-
drom bomo krenili v novo
sezono.
Ali ste zadovoljni z delom
uprave v prestopnem roku?
Klub je glede na lansko se-
zono zapustilo kar šest zelo
kakovostnih košarkarjev, če
k njim prištejem tudi Kunca,
ki ima ponudbe drugih klu-
bov in bo kariero, kot kaže,
nadaljeval v tujini. Med njimi
je tudi najboljši strelec tega
kluba Goljovič, zato bo vse
skupaj še toliko težje nadok-
naditi. Na Goljovičevo mesto
smo skušali pripeljati Jagod-
nika ali Bolgara Stoj kova,
vendar nihče od njiju ni spre-
jel naših pogojev. Goran jih
pravzaprav je, toda kolikor
vem, se njegov zastopnik ni
več oglasil v klub, ko je bilo
potrebno stvari finalizirati.
Sedaj nam je uspelo v klub
pripeljati 25-letnega, 200 cm
visokega Jureta Eržena, tako
da bomo na tem mestu v
ekipi iskali le še enega tujca.
Vesel sem, da je upravi uspe-
lo pripeljati Ovčino, Duščaka,
Deliča in Sama Udriha, s ka-
terimi bomo, ob že obstoje-
čem igralskem kadru, prav
gotovo sestavili zelo dobro
moštvo. Že sedaj lahko zatr-
dim, da smo na branilskih
položajih močnejši kot v lan-
ski sezoni.
Še beseda dve o reprezen-
tanci, ki nastopa na močnem
turnirju v Argentini, kjer
poleg domače, igrata še re-
prezentanci Španije in Bra-
zilije. Kaj pričakujete?
Po nekaj letih smo končno
dočakali, da so tudi nas or-
ganizatorji povabili na tako
kakovosten turnir. Za te na-
stope sem zavestno v repre-
zentanco poklical nekatere
igralce, ki prej v njej niso
dobivali večje priložnosti.
Tu predvsem mislim na Gru-
ma, Golemca, Brezca, Mo-
driča in še nekatere ostale
košarkarje, ki imajo idealno
priložnost, da dokažejo v
kolikšni meri bom lahko na-
nje računal v prihodnje. Pri-
čakovanja na tem turnirju
niso tako visoka, saj nekate-
re igralce, ki še iščejo nove
sredine, po dogovoru nisem
klical, težava pa je tudi v
tem, da je iz podobnega raz-
loga v zadnjem času nastop
odpovedal še Smodiš.
DEJAN OBREZ
Foto: GREGOR KATIČ
Boris Zrinski
PODJETJE VUK MIRAN d.o.o.
Išče večje število
monterjev cevovodov, atestiranih
po postopku TIG, strojne ključavničarje,
kleparje, vodje gradbišč...
-za delo po gradbiščih Evrope, Južne Amerike,
Južne Afrike, Kitajske, Rusije...
(osebni dohodek je od 14 - 16 DEM/uro neto, vse ostale
stroške krije podjetje, zaposlitev je redna)
Morebitni primerni kandidati naj se oglasijo na številke:
-	062/7800870
-	062/746-383
od 8. do 15. ure ali se oglasijo v podjetju osebno, vsak
delovnik, v času uradnih ur od 15. do 15.30 in v soboto od
9. do 10. ure.
panorama
NOGOMET
I. SNL
2. krog - CM Celje Publi-
kum - Dravograd 1:3 (0:1);
Beršnjak (63.). Korotan - Ru-
dar 0:1 (0:1); Spasojevič (17.).
fšportni
:kqledar
ČETRTEK, 3. 8.
Velenje: SP v radijsko vo-
denih vodnih modelih (do
prihodnje sobote).
SOBOTA, 4.8.
NOGOMET
1. SNL, 3. krog - Velenje:
Rudar - Tabor (20).
NEDEUA, 5.8.
NOGOMET
I. SNL, 3. krog - Ajdovšči-
na: Primorje-CM Celje Publi-
kum.
1/16 finala pokala RS - Ko-
zina: Jadran Šepič-Šenjur
(obe 17).
18
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
19
20
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
21
22
INFORMACIJE
KRONIKA
23
Goljufivi Apolon
I Celjski policisti so v zadnjem času prejeli več prijav
občanov, ki so tarnali, da so jih po vsej verjetnosti
ogoljufali.
V Salomonovem oglasniku so namreč zasledili oglas, v
; katerem je podknje Apolon ponujalo ugodne kredite. Sedež
podjetja je v Škofji vasi, predstavnik podjetja pa je po
I telefonu obljubljal kreditne gradove v oblakih. Višina kredi-
I ta naj bi bila neomejena, le 10 odstotkov od vrednosti kredita
bi kreditojemalci morali nakazati na naslov podjetja. Seveda
je bilo potrebno to vsoto nakazati pred najemom kredita. Ko
so občani denar nakazali, kredita ni bilo od nikoder, poleg
tega pa se na številko mobilnega telefona v podjetju Apolon
ni oglašal nihče več. Zato policisti pozivajo vse, ki so nasedli
Apolonu, da se oglasijo na celjski policijski postaji ali
pokličejo na številko 113.
Smrt V gozdu
v ponedeljek okoli 16. ure se je na pobočju Icmanikove
peči nad Solčavo pripetila nesreča pri delu, ki je terjale
življenje.
36-letni Slavko G. iz Solčave je z motorno žago podiral
smreko. Na mokrem in spolzkem pobočju mu je spodrsnilo in
padel je okoli 60 metrov globoko. Med prevračanjem po
pobočju se mu je snela zaščitna čelada in dobil je tako hude
poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Radarsko kontrole bodo...
•	v petek, 4. avgusta dopoldne, na območju Celja, popoldne pa
na območju Slovenskih Konjic;
•	v soboto, 5. avgusta dopoldne, na območju Velenja, popoldne
pa na območju Šmarja pri Jelšah;
t v nedeljo, 6. avgusta dopoldne, na območju Žalca, v popol-
danskem času pa na območju Rogaške Slatine;
•	v ponedeljek, 7. avgusta dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Celja;
•	v torek, 8. avgusta dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah,
popoldne pa na območju Velenja;
•	v sredo, 9. avgusta dopoldne, na območju Šentjurja, popold-
ne pa na območju Celja ter
I v četrtek, 10. avgusta dopoldne, na območju Celja, v popol-
danskem času pa na območju Slovenskih Konjic.
prometne nesreče
Prevrnjen traktor
Na lokalni cesti v Vetrniku
se je hudo poškodoval voz-
nik traktorja, ki je vozil brez
ustreznega izpita.
18-letni Stanko Š. iz Vetrni-
ka je vozil neevidentiran trak-
tor po lokalni cesti iz Kozjega
proti Vetrniku. V blagem de-
snem ovinku je zapeljal izven
vozišča na travo, kjer je trak-
tor zaradi previsa zdrsnil ter
se prevračal po strmini 58 me-
trov globoko, nakar se je trak-
tor prepolovil. Voznika je med
prevračanjem, kljub vgrajeni
varnostni kabini, vrglo iz vo-
zila, utrpel pa je hude telesne
poškodbe. Škode je za okoli
100 tisoč tolarjev.
Čelno trčenje
V soboto zvečer se je na
lokalni cesti Zadobrova-Voj-
nik zgodila nesreča, v kateri
sta se dve osebi telesno poš-
kodovali, škode pa je za okoli
150 tisoč tolarjev.
23-letni Gregor S iz Vojnika
k vozil osebni avtomobil iz
Ljubečne proti Vojniku. V le-
^em, nepreglednem ovinku,
ii^u je s kolesom s pomožnim
motorjem nasproti pripeljal
20-letni Robert G. iz Cerovca.
Pri čelnem trčenju je Roberta
vrglo na vetrobransko steklo
in od tam na tla, sopotnica
Nuša L. iz Stražice pa je padla
po tleh. Nuša je hudo, Robert
pa lažje poškodovan.
nočnecvetke
•	Jelka in Danica sta mati in
hči iz Ivence. Spore pa rešujeta
na neobičajen način. V torek se
je Jelka v stanovanju svojega
fanta Srečka z materjo sprla,
nato pa z njo še fizično obraču-
nala. Za to si je prislužila obisk
pri sodniku za prekrške.
•	Celjski policisti so v torek
dobili sporočilo iz Splošne bol-
nišnice Celje, da se pri njih
zdravi Slavica, ki naj bi jo med
vikendom nekdo udaril in pri
tem poškodoval. Policisti so
ugotovili, da je Slavica nataka-
rica, ki jo je v soboto s pestjo
udaril Kristjan iz Celja, »po-
gumnež« pa je to storil v lokalu
Eldorado. Kristjan ji je z udar-
cem zlomil čeljust. In zakaj je
udaril? Ker Slavica po 1. uri
zjutraj ni hotela glasno navijati
glasbe v lokalu. Kristjan bo za
svoje dejanje obiskal sodišče,
saj so policisti zoper njega na-
pisali kazensko ovadbo.
•	V sredo so policisti prejeli
obvestilo, da Romi na Kidriče-
vi ulici v Celju sežigajo kable.
Policisti so si kurišče ogledali
in ugotovili, da je bil sežigal-
sko nastrojen Mirko, ki so mu
za to izročili plačilni nalog.
•	Alkohol je hudič, je v sredo
spoznal Aleš iz Celja. Na OKC
je sporočil, da so mu izpred
lokala Stalin ukradli osebni
avto, ki naj bi ga okoli 20. ure
parkiral tam. Ko so oškodo-
vanca doma obiskali policisti,
od njega niso izvedeli kaj pri-
da, saj je bil tako okajen, da
pogovor z njim ni bil mogoč.
Medtem pa je policijska pa-
trulja »ukradeni« avto že izsle-
dila. Jekleni konjiček je bil
pravilno parkiran in zaklenjen
na Malgajevi ulici.
•	Nada in Janko sta preživela
buren petek. Nada pri Janku
na Kersnikovi ulici čisti stano-
vanje. Ker ji ta menda dolguje
plačilo za čiščenje, sta se v
petek udarila. Pravzaprav liaj
bi Janko udaril Nado, ta je šla
zato k zdravniku, policist, ki
ju je obiskal, pa je ugotovil, da
je bilo fizično obračunavanje
medsebojno. Nada se je Janku
tudi »kruto« maščevala. Za ka-
zen mu je v hladilniku razre-
zala salamo in solato. Policisti
pa so morali nekaj ur potem,
ko so ju umirili, ponovno po-
sredovati, saj se je spor. iz
istega razloga ponovil. NGL
minikrimiči
»Olajšani« Itmezad
v nedeljo, ali morda v pone-
deljek, je nekdo vlomil v trgo-
vino Hmezada v Taboru. Tam
se je dobro oskrbel s cigareti,
oblačili in denarjem, saj je
Hmezad kmetijsko zadrugo v
Taboru »olajšal« za 484 tisoč
tolarjev.
Sedel bo in se grel
Minuli vikend je nekdo na
Teharski cesti v Celju vlomil v
skladiščne prostore Hida D.
Od tam je odnesel dva rablje-
na gorilca za centralno kurja-
vo in okoli dvajset rabljenih
lesenih stolov. Vrednost ukra-
denega je 90 tisoč tolarjev.
Marija ob denar
v nedeljo je Marijo D. obi-
skal neznanec. Njena stano-
vanjska hiša je bila namreč
odklenjena, obisk pa jo je dra-
go stal, saj ji je nepovabljeni
obiskovalec iz sobe ukradel
63 tisoč tolarjev.
Izginilo kolo z
motorjem
Minuli teden je nekdo iz-
pred vinske kleti v Imenski
Gorci odpeljal kolo z motor-
jem rdeče črne barve. Borisa
H. je tako oškodoval za 100
tisoč tolarjev.
Postregel si je v
prikolici
v torek popoldan je nekdo
vlomil v prikolico za kampi-
ranje v Irju. Od tam je ukradel
mobilni telefon in nekaj pre-
hrambenih izdelkov ter Tatja-
no S. oškodoval za okoli 200
tisoč tolarjev.
Golfa so
poškodovali
Milan T. Je bil v torek hudo
jezen, ko mu je neznanec z
ostrim predmetom poškodoval
golfa, parkiranega pred blokom
na Ribarjevi ulici v Celju. Ško-
de je bilo za 100 tisoč tolarjev.
Telefoniral bo in
poslušal glasbo
v torek je nekdo iz sobe v
dijaškem domu na Ljubljan-
ski cesti v Celju ukradel mo-
bilni telefon Manje R. ter ji
odnesel še prenosni Sonyev
predvajalec zgoščenk. Našel
je tudi nekaj denarja in odšel z
njim. Manja je oškodovana za
60 tisoč tolarjev.
Kradel bi čistilkam
v torek zvečer je 23 letni
Jakob Z. nepovabljen vstopil v
prostore čistilk velenjskega
zdravstvenega doma. Vlomil
je v omarico Zdenke B. in iz
nje ukradel denarnico, v kate-
ri je imela manjšo vsoto de-
narja in bančne kartice. Pri
nečednem opravilu ga je zalo-
tila čistilka, vendar ji je uspel
pobegniti. -Ni pa mu uspelo
pobegniti policijski patrulji,
ki ga je prijela kmalu po deja-
nju in zoper njega spisala ka-
zensko ovadbo.
Aleš nad Kolodvor
žalski policisti v sredo pono-
či niso imeli mirnega dežurs-
tva. Prijeli so namreč 21 letne-
ga Aleša J. iz Pongraca, ki je
vlamljal v gostišče Kolodvor.
Odpeljali so ga in zoper njega
spisali kazensko ovadbo.
Avto polil Z laku
neprijazno tekočino
v noči na sredo je Franc K. iz
Vojnika na Celjski cesti polil
Citroena AX Danice B. z jedko
snovjo. Ta je razjedla avtomo-
bilski lak. Danica pa je oško-
dovana za 200 tisoč tolarjev.
Okradenav
Resevni
v sredo dopoldne je šla po
nakupih Frančiška U. iz Šent-
jurja. V samopostrežni trgovi-
ni Resevna je imela vrečko z
denarnico v nakupovalni tor-
bici. Ko je hotela pri blagajni
plačati nakupljeno blago, de-
narnice ni bilo več. Nekdo ji
jo med nakupom ukradel, v
njej pa je imla poleg denarja
tudi dokumente.
600 tisočakov v
avtu
Da denarja ne gre puščati v
avtu, si bo za vselej zapomnil
Božo B. iz Žalca. V torek je
namreč parkiral avto na parki-
rišču v Šempetru, od tam pa
mu je nekdo ukradel denarni-
co, ki jo je pustil v njem. V
denarnici je imel kar 600 tiso-
čakov.
Spreten tat
Ivana M. je policistom prija-
vila, da je v torek neznanec
skozi odprto okno zlezel v
njeno stanovanje na Maistrovi
ulici v Celju. Ko je stanovanje
temeljito pregledal, je od tam
odnesel televizor in predvaja-
lec zgoščenk. Nato je odkril še
ključe od kleti in od tam odne-
sel gorsko kolo.
Kamion je zagorel
Minulo sredo ponoči je v
Šmarju pri Jelšah zagorelo to-
vorno vozilo Mercedes artego,
last Cinkarne Celje. Požar je
po ugotovitvah kriminalistov
povzročila zlomljena odmič-
na gred, ki je prebila blok
motorja, vroče olje in nafta pa
sta brizgnila na zaganjač mo-
torja. Škodo so ocenili na okoli
8 milijonov tolarjev.
Knock-outna ulici
Ko je minulo sredo popol-
dan na Čopovi ulici v Celju k
78-letni Angeli R. iz Celja pri-
stopil mladenič in segel po
njeni torbici in cekarju. je
prisebna Angela takoj ugoto-
vila. da ji neznanec ne misli
zgolj pomagati. S prosto roko
je nepridiprava konckoutira-
la. ta pa je izpustil torbico in
cekar ter neslavno pobegnil.
Ob elektromotor
Neznani nepridiprav je iz-
koristil remont v kamnolomu
v Veliki Pirešici in med pone-
deljkom in sredo z dozatorja
za cement odvil elektromotor
z reduktorjem. CM Celje je s
tem oškodoval za okoli 100
tisočakov.
Poškodba pod
Trojanami
Minuli torek je, le malo pred
polnočjo, 40-letni Anton H. z
Gomilskega s kolesom z mo-
torjem zapeljal v cev predora,
ki ga gradijo pod Trojanami.
Kljub opozorilom delavcev, da
naj obrne, je vožnjo nadalje-
val, na koncu predora pa je tal
pod kolesi zmanjkalo in Anton
je s hudimi telesnimi poškod-
bami vožnjo končal na približ-
no meter in pol nižje postavlje-
nih armaturnih mrežah.
Požigalski kljukec
Minuli četrtek je 28-letni
Simon M. okoli druge ure zju-
traj z bencinom polil in zažgal
vhod v gostinski lokal Klukec
na Travniški ulici v Celju. Pri
tem se je sprožil protipožarni
alarm in sin lastnika je z gasil-
nim aparatom in vodo uspel
požar pogasiti, še preden je ta
zajel notranjost in streho. Si-
mon, ki so ga policisti in kri-
minalisti kmalu izsledili, je
tako povzročil za okoli pol
milijona tolarjev škode.
Porisani peugeot
v noči na četrtek je neznani
storilec na parkirnem prosto-
ru na Rudarski cesti v Velenju
z ostrim predmetom poško-
doval tam parkirani avtomo-
bil Peugeot boxter. Družbo FIT
leasing je s tem oškodoval za
okoli 150 tisočakov.
Skale na hišo
Minuli torek je 39-letni mi-
ner Ivan V. v Žahenbercu pri
Rogaški Slatini na zaprosilo
lastnice hiše Jožefe K. miniral
skalovje ob hiši. Pri eksploziji
je nekaj večjih skal padlo na
hišo in jo močno poškodova-
lo. Škoda je presegla milijon
tolarjev.
VlomvBraslovčah
v noči na minuli četrtek je
neznanec vlomil v. trgovino
Kmetijske zadruge v Braslov-
čah. S seboj je odnesel motor-
no žago in motorne škarje
znamke Jonsered, vlom v ko-
vinsko blagajno pa mu ni us-
pel. Trgovina je oškodovana
za 105 tisoč tolarjev.
Ob mobitel
Franc R. iz Celja je v Salo-
monovem oglasniku objavil og-
las, da prodaja mobilni tele-
fon. V petek sta se okoli pol
dvanajste ure pri njem oglasi-
la »kupca«, stara okoi 25 let.
ki sta si želela telefon ogleda-
ti. Eden je pograbil mobilca,
drugi pa polnilec in že sta
zbežala...
Okradene Terme
v noči na petek je neznanec
pri pultu za sprejem kopalcev
vlomil v več predalov in regi-
strsko blagajno v Termah Zre-
če. Odnesel je okoli 35 tisoča-
kov. Denar je iskal tudi po
pisarnah hotela, a ostal praz-
nih rok. Vlomil je še v trgovi-
no s tekstilom in drugim bla-
gom, se oskrbel s cigareti, mo-
bi karticami, dvema trenirka-
ma in menjalnim denarjem,
med »obiskom« frizerskega sa-
lona pa je našel manjšo vsoto
deviz in tolarjev. Škoda noč-
nega podviga je ocenjena na
100 tisočakov.
Ob kabel
V noči na petek je neznani
storilec z dvorišča obrtne de-
lavnice Ivana L. na Šolski ulici
v Zrečah z lesenega koluta
odvil in odpeljal 200 m oplaš-
čenega bakrenega vodnika,
vrednega 100 tisoč tolarjev.
Tatvina na
gradbišču
v noči na petek je neznanec
z gradbišča v Bukovžlaku ukra-
del 5 vogalnih opažnih alumi-
nijastih elementov in 3 opaž-
ne plošče. PUV Celje je oško-
dovano za 450 tisoč tolarjev.
Sesuli Rožleta
v petek zvečer je šest mla-
doletnikov iz Velenja vlomilo
v vrtec Rožle na Aškerčevi
cesti. Ker vrednejših predme-
tov niso našli, so se znesli nad
inventarjem in razbili 18 pla-
fonijer, ogledalo in osem oken.
Škode je za 235 tisočakov.
Vlom V Podčetrtku
v soboto popoldan je nezna-
nec vlomil v osebni avtomobil
Helene Č. iz Medvod, ki je bil
parkiran ob Cesti na grad.
Ukradel je torbico z milijo-
nom in 100 tisočaki deviz in
dokumenti. •
Z gradbišča
Za okoli 600 tisoč tolarjev
škode je utrpelo podjetje CM
Celje na gradbišču na Mari-
borski v Celju, kjer je v noči
na nedeljo neznanec vlomil v
kovinsko shrambo za orodje
in ukradel vrtalni stroj Hilti
ter agregat Janmar, plinsko je-
klenko z gorilcem in kotno
brusilko.
Grel se bo
Minuli teden je neznanec
vlomil v nedokončano stano-
vanjsko hišo v Vizorah. Od-
montiral in odpeljal je 7 ra-
diatorjev in lastnika, Bojana
S., oškodoval za okoli 250
tisočakov.
Hiša V plamenih
Kar za 7 milijonov tolarjev
škode je povzročil nedeljski
požar v hiši Alojzija M. na
Teharski cesti v Celju. Požar je
povzročila dogorela sveča v
pritličnih prostorih, pogasili
pa so ga gasilci poklicne gasil-
ske brigade z Celja.
Vlom v bife
Okoli 40 zavojčkov cigaret,
90.000 tolarjev gotovine, ne-
kaj hrane in pijače je odnesel
nepridiprav, ki je vlomil v bife
Danijela H. na avtobusni po-
staji v Laškem.
24
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Koper je na čisto drugem planetu
Ljubljanske politične
zdrahe se tudi po zadnjih
razpletih niso povsem une-
sle. Tokrat je na vrsti koroš-
ki pisatelj, minister za kultu-
ro Rudi Šeligo, ki mu očita-
jo, da je vse prelahko spustil
iz rok mariborski grad Bet-
navo, ki si ga lasti tudi ajdov-
ska Lipa. Njen direktor Ne-
delko Gregorič pravi, da mo-
ra prej dobiti nazaj ves tisti
denar, ki ga je Lipa vložila v
na pol porušeni objekt, po-
tem pa se lahko pogovarja o
vrnitvi.
Kaj se bo še izcimilo iz tega
nihče ne ve. Cerkev pa je tudi
modra in molči o tem, kam je
iz Betnave izginila izredno
dragocena zbirka slik. Pravi-
jo, da je bilo v zbirki kar 90
platen neprecenljive vredno-
sti, ve pa se tudi, da jih niso
zasegli povojni oblastniki,
saj je zbirka izginila že prej.
Toda ni le Betnava tista, ki je
vzbudila strasti, ampak go-
vorice o tem, da bo Cerkev
dobila nazaj tudi Blejski
otok. Morda tudi to ne bi bilo
narobe, če ne bi tam zdaj
»poveljeval« župnik, ki že ne-
kaj časa preganja kopalce iz
stopnic, ki vodijo v cerkev.
Župnik, ki je dal v škatlo in
nekam v klet okostje, ki je
dolga leta v miru ležalo pod
steklenim podom cerkve in
spominjalo, da je bilo življe-
nje na otoku že dolgo prej,
preden so tam zgradili cerk-
vico. To so Šeligu zamerili
predvsem njegovi Mežiški
rojaki, ki so mu že prišepnili,
naj se raje pobriga za svojo
na pol porušeno domačijo v
Mežici, če ne, ga ne bodo
pustili domov, tako so togot-
ni nanj.
Sicer pa je bil povsem v
senci slovenske politike ob-
morski velespektakel, ki mu
pravijo Koprska noč in ki si
ga je po policijskih podatkih
samo v soboto ponoči ogle-
dalo več kot sto tisoč obisko-
valcev. Kdor se še spomni
zloglasne Portoroške noči, ki
se je navadno končala z
množičnim pijančevanjem in
pretepanjem (spomnimo se.
da so v enem od teh prete-
pov ubili tudi mladega fanta
iz Celja, Celjani pa so bili
sploh med tistimi, ki so jih
večkrat dobili po glavi ali pa
so jih dajali po glavi), ne mo-
re verjeti, da med vso to
množico v Kopru ni bilo niti
enega omembe vrednega in-
cidenta. Pa se je ta množica
nacejala na več deset šankih,
na kar petnajstih prizoriščih.
Med njimi je bilo, verjeli ali
ne, več kot deset tisoč tistih,
med njimi smo opazili regi-
stracije SG, CE, MB in še kak-
šno iz bolj oddaljenih krajev,
ki so prišli samo na ognje-
met. To pomeni, da so se
zvečer pripeljali v Koper, dol-
go časa iskali parkirišče, ne-
kaj pojedli (tudi odlične kala-
mare in sardince iz pekačev
najbolj znane ekipe izolske-
ga Delmarja na čelu s Her-
manom Dodičem), nekaj po-
pili, malo zaplesali, si ogleda-
li veličastni ognjemet in se
nato odpeljali domov, srečni,
da so preživeli lep večer in
lep del noči. Da bi se stepli,
jim še na misel ni prišlo, pa je
bila med njimi tudi ankaran-
ska mularija, ki zadnje čase
išče po Ankaranskem avto-
kampu mularijo iz Ljubljane
in jo pretepa. Sploh pa je bil
poglavje zase ognjemet. Res
je, da smo jih že vajeni, še
posebej v Ljubljani, kjer se
že marsikatero podjetje, ki
ima odveč (in takih je veliko)
po nekaj deset tisoč mark,
spomni, najame grad in udri
po zraku z raketami. Res pa
je tudi, da je bil koprski nekaj
posebnega. Le nekaj trenut-
kov za tistim, ko so na glav-
nem, Titovem trgu, Koprčani
si tega imena ne pustijo vze-
ti, pa ga je že marsikateri
prekrščevalec že hotel spre-
meniti, proglasili za najlepšo
Koprčanko Martino Krmac in
najlepšega Koprčana Paola
Sarda, je dal Aleš Ham, direk-
tor Hamexa znak za začetek
ognjemeta. Potem je nebo
nad Koprom dobesedno za-
žarelo, kajti iz dveh splavov,
zasidranih v starem prista-
nišču tik ob carinskem po-
molu, je v zrak sikalo dobrih
dvajset minut kar 2100 pisa-
nih raket, težkih kakšne dve
toni in vrednih okoli 50.000
mark. Pa se je ^plačalo. Poli-
cijska poročila niso zabeleži-
la, da bi bila ponoči kakšna
težja prometna nesreča.
NINA ADLEŠIČ-KAVRAN
Vroče pa mi le ni!
Domiselno fotografijo z Novim tednikom nam je poslala
tudi Danica Gobec s Spominske 5 v Celju, ki se s tem poteguje
za eno od nagrad, ki jih bomo podeljevah septembra. Pri njih
časopis izrabijo do konca: najprej ga preberejo, nato pa
uporabijo za poletna oblačila. Zlasti najmlajši nimajo nič proti.
Živela ženin in nevesta! Slavolok za nevesto, ki odhaja v daljne kraje.
V Zibiki so postavili šrango
v Zibiki, v občini Šmarje pri Jelšah, so se v soboto slovesno poslovili od neveste Renate
Smole, ki odhaja v oddaljeni Koln v Nemčiji.
Posebno ganljiv je bil odhod od doma, ko je oče Roman med poslovilnimi besedami izročil
nevesti in ženinu Siegfriedu Thimeju ključ domače hiše, v kateri bosta vedno dobrodošla.
Nato so svati ob domači glasbi prišli do šrange, kjer so šrangarji po stari slovenski navadi
postavili visoke zahteve. Da jih je ženin dobro razumel, so poskrbeli za prevod v nemščino.
Po »zglihani« šrangi in nazdravljanju se je dolga kolona napotila v cerkev na Tinskem, kjer so
med obredom prepevali pevci zibiškega cerkvenega zbora. Po dolgem slavju na bližnji turistični
kmetiji so zaigrali jutranjico, med katero se je na nebu po dežju vila čudovita mavrica.	BJ
vitezi belega mesta
REPORTAŽA
25
Med desetimi najlepšimi
otoki na svetu
V Hvar so zaljubljeni Slovenci - Prijateljske vezi s Črnomljem, z Gomilskim in Ljubljano - Slovenci vlagajo v turistične zmogljivosti
Hvar je poezija, ujeta v
neokrnjeno naravo. Hvar je
nekaj posebnega. V Hvar se
enostavno morajo zaljubiti
vsi, ki prisegajo na zemelj-
ske lepote, ki so čustveni in
znajo svet gledati z odprtimi
očmi. V Hvar so zaljubljeni
tudi strogi realisti. Teden ali
deset dni je dovolj, da se tudi
slednjim svet za nekaj časa
predstavi v drugačni luči.
Hvar je otok, ki pozitivno
vpliva na sleherno dušo.
^gmmmtmrnskmKmmmmtm
s kopnega dela otoka ali po
cesti iz trajektnega pristanišča
v Starem gradu (mimogrede:
tam so posneli priljubljeno te-
levizijsko nadaljevanko Naše
staro misto) pridemo na veli-
častni trg, po mnenju mnogih
najlepši trg v Dalmaciji. Okro-
nan je s katedralo sv. Stjepana,
obdan s palačami Grode in s
kaskadami kamnitih hiš Bur-
ka. Tlidi če ste v mesto Hvar
prispeli z morske strani, ga
boste doživljali kot spomenik.
Stoletja so brusila kamen na
Hvaru. Pravo obliko mu je
fiala renesansa. Hvar je en sam
spomenik, pa vendarle ne le
to. Hvar živi s svojim prista-
niščem, svojo turistično po-
nudbo in predvsem s Paklin-
skimi otoki, ki dajejo svojevr-
sten lepotni pečat temu otoš-
kemu mestecu. Bajke o Pa-
klinskih otokih so razhčne.
Nekateri pravijo, da so se ob
njihovih obrežjih v neugod-
nem vremenu potapljale lad-
i je, drugi spet, da so ime dobiU
i pa »paklini«, smoli košatih bo-
i rovcev na teh otokih, in to bo
verjetno kar držalo. S to gosto
smolo so pomorščaki krpali
I svoje ladje. Hvarčani so pono-
sni na svoje prvo komunalno
gledališče v Evropi. Mestu v
slavo so pisali pesmi pesniki,
pisatelji so si na Hvaru čistili
dušo in slikarji prenašali svoja
doživljanja na platna.
Značilnostjo
čistoča!
v mestu Hvar še posebej
preseneča izredna čistoča. Nik-
jer ni videti smeti in odpad-
kov, pa naj si bo to na spreha-
jališčih, ki vodijo do hotelov,
3li pa v samem mestu in na
njegovih ulicah. Za to, pravi
Župan mesta Hvar prof. Milan
Lakoš, skrbi močna ekipa ko-
munalcev, ki je poleti okrep-
ljena še z dodatnimi močmi in
dela praktično 24 ur na dan.
Župan Lakoš, ki je pravi
ljudski človek, prisega na to,
da mora mesto živeti tudi svo-
je kuhurno življenje in ga po-
nujati gostom. Vsak večer se v
glavni turistični sezoni, pa tu-
di v predsezoni in posezoni, v
mestu vrstijo kulturni dogod-
ki na visoki ravni in tudi to
daje svojevrsten pečat turistič-
ni ponudbi. Sicer pa so kuhur-
ni delavci in športniki s Hvara
dobro povezani s Slovenijo.
Vsako leto gostujejo v Ljublja-
ni in Črnomlju, Slovenci iz
teh mest pa so gostje na Hvaru.
Vzorno je sodelovanje z Lut-
kovnim gledališčem iz Ljub-
ljane, lani julija je bil odme-
ven nastop dijakov in dijakinj
Gimnazije Celje - Center pod
vodstvom profesorice Karin
Polimac in v sodelovanju z
znanim Zijahom Sokolovi-
čem, in še bi lahko naštevah,
pripoveduje župan Milan La-
koš in dodaja, da tudi takšni
stiki pomenijo promocijo Hva-
ra. Ne nazadnje so pravi prija-
telji postali tudi s športniki z
Gomilskega, ki so na Hvaru
odigrali nekaj prijateljskih no-
gometnih tekem.
Za plitve žepe in
tudi petičneže
Hvar je eden izmed hrvaških
turističnih biserov. Že vrsto
let ga priporočajo najugled-
nejše svetovne turistične agen-
cije. Hvarska turistična ponud-
ba postaja vsako leto boljša in
popolnejša. Če so bile še pred
kratkim cene v gostinskih lo-
kalih izenačene, potem si lafi-
ko danes privoščite razkošne
in temu primerno drage poje-
dine v ekskluzivnih restavra-
cijah, ali pa porcijo odličnih
lignjev s tatarsko omako že za
kakšnih 700 tolarjev. Skratka
- tu so gostinski lokali za bolj
plitve žepe in ekskluzivni lo-
kali za petičneže.
Iz trajektnega pristanišča pri
Starem gradu se lahko sedaj v
nekaj minutah pripeljete do
mesta Hvar po novi cesti, se
ustavite in občudujete idilične
zalivčke na južnem delu oto-
ka. Omamni vonj sivke in sve-
žina borovcev bosta vplivala
na vaše počutje. Še posebej
lep je otok Hvar septembra in
oktobra. Mnogi so ta dva me-
seca tam že doživeli tudi pa
zaslugi Turistične agencije Re-
lax, ki organizira posrečena
jesenska letovanja v tako ime-
novanih senior klubih z obili-
co rekreacije in številnimi iz-
leti. Mnogi gosti prihajajo tu-
di spomladi. Ne le poležava-
nja na lepo urejenih in divjih,
eksotičnih plažah in kopanje v
kristalno čistem morju, tudi
izleti po čudovitem otoku, kjer
ni industrije, z izjemo manj-
šega obrata za izdelavo pla-
stičnih mas, dopolnjujejo idi-
lične vtise. Divja Zavala in
Sveta Nedilja na južnem delu
otoka, znameniti Paklinski oto-
ki, zalivčki na severni strani
otoka s pogledom na Biokovo,
očarajo ljudi. Kdor je Hvar že
doživel, ta brez njega ne more
več. Med takšnimi je bila tudi
99-letna Erna Schubert iz Grad-
ca, ki je 55 let zapovrstjo naj-
manj dvakrat na leto prihajala
na Hvar. Občina in turistična
zveza sta ji za to podelila po-
sebno priznanje.
Predlani so na Hvaru pro-
slavili 130-letnico turizma.
Leto pred tem je ugledna ame-
riška turistična revija Trave-
ler Hvar proglasila za enega
izmed desetih najlepših oto-
kov na svetu.
Hvaru se obetajo
lepši časi
Kaj pričakujejo v mestu Hvar
od letošnje glavne turistične
sezone? O tem smo se pogovar-
jali z županom Milanom Lako-
šem in direktorjem firme Sun-
čani Hvar d. d. Perom Paviči-
čem. Župan Lakoš pravi, da je
optimističen. Prvi znak za op-
timizem so pomenih veliko-
nočni in prvomajski prazniki.
Tlijih turistov, še posebej iz
Slovenije, je bilo veliko. Več
kot v zadnjih desetih letih. To
je tudi razumljivo. Razpad biv-
še države in ne nazadnje lanski
napadi sil NATO na Jugoslavi-
jo so neposredno vplivali tudi
na manjši obisk turistov v tem
delu Letos gre torej na bolje.
Dober milijon in pol mark bo-
do vložili za ureditev parkirišč
in prometa pri vhodih v mesto,
ureditev plaž in javnih površin.
V mestu Hvar si mnogo obetajo
tudi od navtičnega turizma. Ma-
rina v Pahnižani je dobila elek-
trični tok in tudi sicer vsi po-
datki govore o tem, da bo v ACI
pristaniščih več gostov kot v
minulih letih.
Milan Lakoš, župan Hvara:
»Pred dvema letoma je Hvar
zajel požar in med drugim
uničil dobršen del nasadov
sivke. To rastlino sedaj na
novo sadimo z novimi, bolj-
šimi sadikami, ki dajo več
olja še boljše kakovosti. Za-
sadili smo jo na 4000 hekta-
rih, sadike pa so kmetje dobi-
li zastonj po zaslugi občine
in države. Protipožarni zaš-
čiti smo namenili več pozor-
nosti 300 gasilcev je takoj
pripravljenih za ukrepanje,
v rezervi jih je še 800. So
dobro opremljeni ■ dve gasil-
ski vozili so nam podarili
tudi prijatelji iz Avstrije, ki
imajo radi Hvar.
Brez Slovencev ne
gre!
Slovenci so zaljubljeni v
Hvar. Tudi zato so pripravljeni
vlagati v nove turistične zmog-
ljivosti, pravi direktor Pavi-
čič. V obnovo in modernizaci-
jo hotelskih zmogljivosti bo
precej denarja vložil Kompas,
sam projekt pa bo podprt s
strani slovenskih bank, ki bo-
do vse nadzorovale tudi po
finančni plati. Na ta način bo-
do imeli Slovenci za sedem let
zagotovljene zmogljivosti za
svoje turiste na Hvaru. To je
tudi prav, saj so Slovenci s
hrvaškim turizmom sodelova-
li tudi v najbolj kritičnih ča-
sih. Takrat, ko so jih zapustili
vsi drugi. Za razvoj turizma na
Hrvaškem in še posebej v Hva-
ru pa se vse bolj zanimajo tudi
drugod v Evropi.
JANEZ VEDENIK
Največ gostov je bilo na
območju občine Hvar leta
1988. Takrat so ustvarili kar
460 tisoč nočitev. Letos naj
bi jih 218 tisoč, pravi direk-
tor firme Sunčani Hvar d. d.
Pero Pavičič. V minulih le-
tih so na Hvar prihajali pred-
vsem Slovenci, letos pa bo
že mnogo Italijanov, Nem-
cev in Avstrijcev. V posezo-
ni, torej septembra in v prvi
polovici oktobra, bo tudi pre-
cej Čehov, Madžarov in Po-
ljakov, ki sem prihajajo tu-
di pred glavno poletno turi-
stično sezono. V vsakem pri-
meru pa so Slovenci tisti, ki
so zelo zaželeni, saj slovijo
tudi po tako imenovani iz-
venpenzionski porabi. Vra-
čajo se tudi turisti iz držav
Evropske unije. Za letova-
nje na Hvaru se ponovno
zanimajo ljudje iz Velike Bri-
tanije in skandinavskih dr-
žav.
Eksotični in pravljični Pa-
klinski otoki ob zahodni obali
Hvara navdušujejo vsako-
gar. Ničesar nimajo opraviti
s peklom. Ime so dobili po
borovi smoli, ki ji pravijo
paklina, z njo pa so včasih
krpali poškodovane ladje,
barke in čolne. Omamni vonj
te smole se še danes širi po
teh otokih.
Hvarska idila.
26
NASI KRAJI IN UUDJE
Od začetnikov do mojstrov
t ? Pokaži, kaj znaš na Dobju Z rekordnim Številom nastopajočih
Kulturno društvo Dobje je
s pomočjo mnogih sponzor-
jev in dobrotnikov za srečo-
lov uspešno pripravilo in
kljub deževnim dodatkom
pripeljalo do konca 28. Po-
kaži, kaj znaš. Letos je nasto-
pilo rekordno število nasto-
pajočih, kar 35 posamezni-
kov in skupin s preko 120
udeleženci.
Najmlajši udeleženec še ni
bil star osem let (harmonikar
Grega Klančnik s Frajhama
na Pohorju, kjer imajo najsta-
rejšo godbo v Sloveniji), naj-
starejši pa se približuje 70.
letom, to je bil stalni udeleže-
nec srečanj na Dobju, Božo
Rebenšek iz Trbovelj.
Prevladovali so mladi, med
njimi je bilo veliko otrok. Naj-
več so igrali na harmonike,
manj na citre, radi se zbirajo v
skupinah, kjer smo videli tudi
nekatere nemogoče zasedbe
(n.pr. trobenta, harmonika,
pevec in podobno). Večina se
jih je odločila za narodno za-
bavno glasbo, manj za ljud-
sko, nekaj skladb je bilo s
področja zabavne glasbe.
Mnogi so se predstavili z last-
nimi skladbami, kjer je bila še
posebej uspešna Mateja Jan
iz Velenja. Zbegalo je ni niti
to, da je zaradi okvare sprem-
ljave morala na oder trikrat,
vseeno pa je obe komisiji pre-
pričala in ob koncu za štirimi
skupinami kot posameznica
osvojila najboljše, 5. mesto.
Letos je bilo veliko skupin
ljudskih pevcev in godcev, ki
zahtevajo drugačno ocenje-
vanje in sodijo bolj na kakšno
primerno revijo kot pa na ta-
ko prireditev, kot je na Dobju.
Prikrajšani so bili nekateri
dobri posamezniki in dueti, ki
so nastopili v začetku, komi-
siji pa sta »čuvali« točke za
kasnejše nastopajoče. Zelo
težko je ocenjevati čiste za-
četnike in take skupine, ki že
nastopajo na festivalih na
Ptuju, Vurberku in drugje ter
so celo posnele televizijske
oddaje, kasete in CD. To eno-
stavno ne gre skupaj in ni
pošteno do tistih, ki te mož-
nosti še nimajo. Pokaži, kaj
znaš je prva stopnica za ka-
snejšo pot navzgor, hudo pa
je, če se vse skupaj pomeša.
Med tistimi, ki niso bili na-
grajeni, so navdušili: citrar
Miha Bevc iz Kostanjeka
(imel je veliko smolo pri oz-
vočenju), odlična Maja Do-
brotinšek iz Vojnika (tudi te-
žave pri spremljavi), harmo-
nikarka Tadeja Kušar iz
Šmartna v Rožni dolini, duet
Prijatelja Uroš Zagožen in
Martina Plevčak iz Celja, Šen-
truperski harmonikarji Matej
Zaje, Uroš Knaflc, Matjaž
Privšek in Simon Šmerc, an-
sambel Modrijani z Dobrne
(predstavili se bodo na Holce-
riji v Vitanju) , ansambel Jer-
neja Brileja s prijatelji s Plani-
ne pri Sevnici, ansambel Jurij
(Stane Žavski, Dejan Dobovi-
šek, Nejc Dobovišek in Sreč-
ko Paj k) z odlično pevko Urš-
ko Tržan z Raven pri Dobju
ter mentorjem Tonetom Vid-
cem, Anja in Petra Zalokar z
Rifengozda pri Laškem in še
nekateri drugi.
Med ljudskimi skupinami,
ki bi bolj sodile na kakšno
drugo prireditev, pa so veliko
občinstva ogreli Vaški godci z
Andraža nad Polzelo, Vesele
babice iz Šmartna v Rožni
dolini. Vesele kmetice iz Jelc
pri Gorici pri Slivnici in ženski
del obsoteljskih Slavčkov kul-
turnega društva Nimno iz Ro-
gaške Slatine.
Strokovna komisija (Zvon-
ko Podkoritnik, Tone Volasko,
Beno Pečar in Andreja Čamer-
nik, pevka v ansamblu Meseč-
niki, ki je igral po prireditvi) in
komisija občinstva sta izbrali
pet najboljših: ansambel Izvir
z Dobrne (77 točk), ansambel
Veseljaki z Dobja (76), ansam-
bel Jerneja Kolarja iz Brežic
(75), ansambel Atomček iz
Podčetrtka (72) in Matejo Jan
iz Velenja (70 točk).
Občinstvo je kljub soncu in
dežju (za več kot uro je bilo
tekmovanje prekinjeno) in
prireditvi, ki je trajala dobrih
pet ur, vztrajalo do konca in
se kasneje tudi veselo vrtelo
pozno v noč. Kljub vsem do-
bronamernim pripombam in
težavam je bil zadovoljen tudi
prvi mož Dobja, župan Fran-
ci Salobir: »Opoldne še ni-
smo vedeli, če bo prireditev
na prostem, saj je deževalo.
Vse se je lepo in srečno kon-
čalo, po krajšem počitku pa
bomo začeli s pripravami na
29. Pokaži, kaj znaš, ki jo
bomo tako kot letošnjo pri-
pravili ob drugem prazniku
občine Dobje v drugi polovici
julija prihodnje leto. Upošte-
vali bomo tudi nekatere pri-
pombe, čeprav nas vsakoletni
obisk prepričuje o tem, da
delamo kar prav.«
TONE VRABL
Občinstvo si je med deževjem pomagalo z dežniki, vendar je dobre volje bilo vseeno dovolj,
župan Franci Salobir pa je ob vsem delu še pridno fotografiral...
Na Pokaži, kaj znaš se je predstavil ženski del obsoteljskBk
Slavčkov (od leve): Anita Pasarič, Hermina Knez in Mar^
Zobec, ki skupaj prepevajo pet let, letno imajo okoli
rmstopov. največ v zdraviliščih Atomske toplice in Rogaškt
Slatina, na dobrodelnih prireditvah, ob raznih praznikih in
drugje.
Delo in nič česna
Tak recept za dolgo življenje ponuja Ana Križnik z Vranskega, ki je slavila sto let
Redek jubilej, stoti rojstni
dan, je na Vranskem dočakala
Ana Križnik. Za to priložnost
so ji njeni sotržani, na čelu z
županom Francem Sušnikom
in bližnjimi, v soboto dopold-
ne, prav na njen rojstni dan,
pripravili zelo lep in prisrčen
sprejem.
Ana Križnik se je rodila na
Tešovi v občini Vransko. V
družini je bilo pet otrok, tako
da je morala po končani os-
novni šoli krepko poprijeti za
delo na domači kmetiji, udi-
njala pa se je tudi pri Majdičih
v Podgradu. Ko ji je bilo 20 let,
se je zaposlila kot natakarica v
znani Križnikovi gostilni na
Vranskem, kjer je delala vse
do upokojitve, potem pa po-
magala pri njih še celo vrsto
let, tako da je ob delu prežive-
la v tej gostilni celih 60 let. Pri
Križnikovih je Ana našla drugi
dom.
Leta 1934 si je s prihranki
kupila hišico, v kateri še danes
živi. Ana se ni nikoli poročila
in ni imela lastnih otrok, kljub
temu je ob sebi imela vedno
dovolj ljudi, ki jim je naklonila
svojo prijaznost in ljubezen,
pa tudi sama je bila obojega
deležna. Kljub stotim letom se
ponaša z odličnim spominom,
živo opisuje daljne dogodke in
osebe, ki so tako ali drugače
zaznamovali njeno življenje.
Prav po njenih pripovedih
vstajajo iz pozabe številni pre-
tekli dogodki v trgu Vransko.
Njeni gostitelji so jo v so
boto od doma s kočijo peljal
do Križnikove gostilne, pii
tem so jo spremljali mlad
harmonikarji, učenci RomaJ
na Zupana, v trgu pa so jd
pričakali številni sotržani
Župan Franc Sušnik ji je pri
pravil lep pozdravni nagovor
po tem je sprejela številna
darila in še več čestitk. Raz
rezala je torto, ki jo je prejela
za svoj stoti rojstni dan in J
njo pogostila prisotne, s slav
jem pa so nadaljevali v Križ
nikovi gostilni. Seveda so tu
di njo spraševali po recepti
za dolgo življenje, povedala
je zelo na kratko: » Dovol
dela, nič česna, alkohol le ot
redkih priložnostih.«
T TAVČAI
Takole sta stotici nazdravila župan Franc Sušnik in jubilantka, Ana Križnik.
Na Boom počitnice
Društvo prijateljev mladi-
ne Šentjur pripravlja v času
od 21. do 25. avgusta poletni
tabor Boom počitnice, ki jih
bodo otroci preživeli na Re-
sevni.
V počitniškem programu
so predvideli raziskovanje,
pohodništvo, različne dejav-
nosti v naravi, skupinsko di-
namiko, skupinske igre, krea-
tivne delavnice, sprostitvene
tehnike in podobno. Pri tem
naj bi otroci pridobili pozitiv-
no izkušnjo življenja v skup-
nosti, odgovornost in zdravo
tekmovalnost. Cena počitnic
je 6 tisoč tolarjev, otrokom v
težkih socialnih razmerah pa
bo znesek plačalo društvo.
Pripravljajo tudi enodnevni
izlet v Kekčevo deželo, ki bo
17. avgusta (cena za otroka 2
tisoč tolarjev ter za odraslega
1 dsoč).
Za Boom počitnice in izlet v
Kekčevo deželo zbirajo prija-
ve v občinski knjižnici v Šent-
jurju. Za počitnice se lahko
prijavite do 17. avgusta ter za
izlet do 11. avgusta.
BJ
Ciglarsko
tekmovanje na
ljubecni
Minulo soboto so gasilci
z Ljubečne pripravili tek-
movanje, ki se ga je udele-
žilo 20 ekip, lovorika pa je
pripadla eldpi iz Žalca, ki je
prejela prehodni pokal Kra-
jevne skupnosti Ljubečna.
Domači gasilci so obenem
prikazali, kako so nekoč v teh
krajih ročno izdelovali zidake
in strešnike, običaj, ki je sko-
raj že pozabljen. Številnim
obiskovcdcem so organizator-
ji z besedami predstavili tudi
življenje in navade ciglarjev,
nato pa je sledilo ciglarsko
tekmovanje. Med tremi eki-
pami je v ročni izdelavi zida-
ka zmagal Dani Rezar, drugi
je bil starosta ciglarjev Rudi
Arčan, tretji pa njegov sin
Rudi Arčan ml. Posebna za-
nimivost je bil prikaz izdelave
strešne opeke, ki je že nekaj
desetletij ne izdelujejo več.
Obiskovalci so bili zadovoljni,
saj mnogi teh opravil prej
niso poznali.	B. M.
REPORTAŽA
27
lnclij(sk)a clrekoman(cl)ija
Smrad in peklenska vročina brez prestanka - Eni doživljajo indijo predvsem kot prenaseljeno in umazano
Nekateri menijo, da je po-
ročilo o Indiji mogoče napi-
sati predvsem bipolarno. Pr-
vi pol je povezan z močnimi
religioznimi dražljaji, ki jih
Indija brutalno seva v vsa-
kogar, ki jo prvič obišče,
drugi pol pa je predvsem po-
vezan z nepopisno umaza-
nijo, prenaseljenostjo in
smradom indijskih mest in
vasi (temu drugemu načinu
poročanj iz Indije so že na-
deli tudi nekakšen ime za
žanr pripovedi: »poročilo
preglednika greznic«).
V bistvu sta oba osnovna na-
čina pripovedovanja zelo ute-
meljena. Če je človek prebival
po indijskih ašramih, se sezna-
njal s hinduizmom v različnih
oblikah, če je »padel not«, mu
rade volje človek verjame, da
bo izbral prvi način pripovedi.
Za moj okus, ki je pač trdno
zavezan evropski skepsi in po-
dobnim, evropski miselnosti
lastnim zadevam, se zdi ta na-
čin pripovedi precej idealisti-
čen, včasih že kar na meji be-
bavega. V drugi način pripove-
dovanja pa Indija sili nepo-
sredno, čutno-empirično, bi
lahko rekel. Ko namreč sesto-
piš iz letala v ubijajočo indij-
: sko vročino, ki ima poseben
vonj, sprva neznan, se nehote
vprašaš: »Kaj bo ves čas tako-
le?« No, v naslednjih dneh, ko
je običajno še huje, ko smrad
in peklenska vročina ne pone-
hata, ko variirata med možnim
in še zdržnim, se v človeku
samodejno zgodi nekakšen
globinski premik, ki spet varii-
ra med sovraštvom in popolno
ekstatično predajo fizičnemu
in psihičnemu pritisku dežele.
Ta trenutek odločitve tudi ka-
sneje odloča o tem, kako bo
Indija opisana, skozi religioz-
no prizmo ali nasprotno. Sča-
soma se seveda ekstremen od-
nos z obeh polov omili, a nače-
len princip je postavljen. Kar
zadeva mojo malenkost, nisem
ravno pretirano nagnjen k mi-
stiki ali čemu podobnemu,
smrad pa zaenkrat še znam
zavohati in tako sem se pač že
tam, v tistem peklu vročine in
smradu, ki zna položiti tudi
kakšnega indijskega vrlega fan-
tiča ali dekle na tisto poslednjo
sežigalno pečico hinduistov,
odločil, da se na široko soočim
s fenomenom tamkajšnje me-
šanice dreka in njegove sodob-
ne različice, popularno imeno-
vanega smog.
Svete krave in
najljubši Icravjalci
Obstaja prepričanje, da Indij-
ci najbolj častijo krave, ki jim
že po mitologiji simbolizirajo
(in ne le simbolizirajo) »kult
matere«, dajujoče jim mleko
(celo Ganges, najsvetejša izmed
njihovih rek, izvira v t.i. Kravji
votlini). Ampak do krav so v
bistvu strašansko gospodarni,
ko revici zmanjka mleka, jo
odpustijo, saj jih prehranjeva-
nje te pred časom tako oboževa-
ne mlečne tovarne preveč stane.
Pustijo jih, da se lepo odpravijo
po svoji volji v širni svet, ki je
običajno oddaljen nekaj ulic
proč, kjer se potem skupaj s
tovarišijo - kozami, prašiči,
psi,... pasejo na obhišnih kupih
dreka, konglomeratih plastič-
nih odpadkov, gnijočega teksti-
la, prsti in bogvečesa še. Ko se
revice posledenjič uležejo ne-
kam v senco, jih uporabijo v
usnjarsko predelovani indu-
striji. Bog pa ne daj, da bi jih
kdo povozil, ko se sprehodijo
čez ^avno prometnico, tam kje
blizu palače predsednika Nara-
jana, ali če se revice odločijo,
da si bodo tam sredi ceste mdo
odpočile, ker so po vročini pre-
hodile že nekaj metrov preveč,
po tem, ko so se temeljito na-
hranile s plastično kanto Ca-
strolovega olja. Za to gre človek
v arest. Razen, če jo povozi
nenamenoma. Sodišča so zasu-
ta s tovrstnimi primeri, baje.
Ljubši kot krave, s katerimi
znajo zelo nehvaležno ravnati
v njihovih upokojenskih letih,
je Indijcem kravji drek. Nas-
ploh človek opazi, da je ta
biološki zvarek v Indiji najbolj
čislana zadeva. Kravjake upo-
rabljajo za kurjavo, za recikli-
rano prehrano živine, tako da
kravice kar po nekajkrat poje-
do taisti obed, ki se sčasoma
sicer malenkost spremeni, a že
po prvi uporabi je njegov okus
precej konstanten, vonj pa po-
polnoma idendčen, poleg tega
pa ga tuintam, ob dobri sralni
sezoni njihovih krav, ko ga je,
hvala Višnuju, dovolj, upora-
bijo za sežiganje sredi vasi, da
preženejo nadležne insekte.
So lo čokoladne
hiške?
Pot skozi indijske vasice je
ena sama učna ura spoznavanja
indijske ljubezni do dreka. Če
se zadeve lotimo skozi pers-
pektivo pozitivistično obsede-
nega arhitekta, potem bi lahko
skladovnice dreka oblikovno
primerjali s slovenskimi pro-
vincialno-hohštaplerskimi
pasjimi hišicami, le da so tiste,
iz dreka narejene hišice, prire-
jene za slona, Indijci pa pri tej
gradnji ne poznajo pojma vot-
losti. Da pa bi zadeva ne bila le
pusti zidarski podvig, se Indij-
ci, ker imajo do monsuna, ko
na poljih nastopi delo, dovolj
časa, preizkusijo v dolbljenju
fasadnih reliefov, da drekovni
skladi ne delujejo uspavajoče
na mimodrveče voznike kame-
ljih in volovskih vpreg, na mo-
torizirane brigade Tatrinih ka-
mionov, avtobusov, terencev, v
vesolju izgubljenih ifiarutijev
in Enfieldovih dvokolesnikov,
ki znajo zapresti tudi po dizel-
sko. Vsaka poštena hiša v indij-
ski vasi ima kar nekaj hišic iz
dreka, ki, mimogrede rečeno,
spominjajo na tiste čokoladne
hiške iz Janka in Metke. Za
vzorce na teh čokoladnih hiš-
kah bi neuk človek pomislil,
da so identični z vzorci islam-
skih koranskih sur, ki jih je dan
nazaj lahko občudoval napisa-
ne na najznamenitejši indijski
mošeji Jami Masjid v Delhiju.
V resnici pa gre pri tem prej za
kakšne prazgodovinsko atavi-
stične vzorce, katerih najbližji
sorodniki so (globalno ^eda-
no) kakšni grški meandri.
Družinski obred
ob cesti
Kar zadeva same krave, v In-
diji nisem opazil, da bi znale
pogledati s tistim znamenitim
zamišljenim pogledom, ki te v
kakšni alpski vasici tako toplo
pogreje pri srcu. Tudi s samo
stoično kravjo hojo, j)o kateri
slovijo naše vampaste krave, v
Indiji ni bilo nič. Razloge zato
sem našel v tem, da jim je
mestni hrup že dodobra načel
živce, pa tudi prehrambene na-
vade pri delhijskih kravah niso
ravno na kdovekakšnem nivo-
ju. Poleg tega so, kot sem že
omenil, brez gospodarja, ki jih
tudi, ko še dajejo mleko, ravno
ne krtači vsak dan.
Za razliko od krav pa sem
tisti pogled v transcendenco,
tako značilen ža alpske krave,
zaznal pri Indijcih samih, ko
so ob cesti družno počepnili in
opravljan nič kaj po cesarsko,
a v družinskem krogu, svoj
obred. Pri tem imajo zelo radi
družbo kakšnega prijatelja,
znanca, lastnega kolega ali pa
tudi ne, da je le družba. Tu in
tam smo jih zmotili le mi, saj
so dodobra poznali tipe avto-
busov, ki prevažajo turiste in
glede na to, da so Indijci naj-
bolj radovedno občestvo, kar
sem ga doslej videl, smo jim
bistrili poglede tam, kjer smo
še sami običajno zamišljeni.
Na koncu tvegam še čudno
izjavo, ki bo mojo kredibil-
nost močno omajala, a druga-
če pač ne gre: Indija je dežela,
ki bi jo moral skoraj vsak
človek videti, slišati, otipati,
okusiti, o njej premisliti...
Človek lahko kaj od slednjega
hote ali nehote izpusti, a zavo-
hal jo bo zagotovo.
MOHOR HUDEJ

NASVETI
Začimbe na okenski polici
Najbolje je, če imamo ne-
katere začimbe vedno pri ro-
ki. To lahko dosežemo tudi,
če nimamo vrta. Posejemo
jih v cvetlična korita. Imeli
bomo lep okras in še kori-
sten povrhu.
Peteršilj
Peteršilj so uporabljali že
stari Grki, vendar ne pri kuhi.
Iz njega so izdelovali vence, s
katerimi so na primer okraše-
vali jedilnice ali pa so jih nosili
pri obredih. Verjeli so, da se-
me vzklije le tedaj, če ga po-
seje pošten človek. Poskusite
ob vejici peteršilj a mrmrati
ime svojega sovražnika, kajti
nekaj dni kasneje bo umrl. To
so namreč zatrjevali srednje-
veški čarodeji. .
Za sejanje v korito je najpri-
menjši kodrasti peteršilj. Za
zimo pa ga pripravimo na
različne načine. Tako ga lah-
ko shranimo na primer v skri-
nji. Vejice peteršilja operemo
in osušimo. Nato potrgamo
liste in jih nasekljamo. Sese-
kljane liste najprej na pladnju
zamrznemo, nato pa jih da-
mo v polivinilno vrečko in v
skrinjo. Zamrznjeni peteršilj
lahko uporabimo takoj, ko ga
potrebujemo. Liste tudi suši-
mo. Za ta namen uporabimo
sušilec sadja in zelenjave. Li-
sti bodo suhi v dveh urah.
Lahko pa jih v nekaj dneh
posušimo v polsenci. Suhe li-
ste zdrobimo in spravimo v
papirne vrečke ali steklene
posodice.
Pri kuhi ga uporabljamo
skoraj pri vseh jedeh. Kar pre-
cej ga dodamo v vse vrste juh.
Tudi pri ribah je v kombinaciji
s česnom in limono nepo-
grešljiv. V zmernih količinah
ga dodamo dušeni teletini in
ovčetini, sesekljanim zrez-
kom, vampom, raguju in po-
dobno.
Rožmarin
Rosmarinus officinalis ah
rožmarin je doma v deželah
ob Sredozemskem morju. V
srednjem veku so neveste no-
sili venec iz rožmarina, saj so
verjeli, da lahko izžene vse
zle duhove ob pomembnejših
dogodkih, kot sta na primer
poroka in rojstvo. Rožmarin
je spremljal človeka na začet-
ku ob krstu in ob koncu živ-
ljenja v grob.
Najbolje je, če sadiko rož-
marina kupimo v vrtnarstvu
in jo nato posadimo v lonec.
Ob rednem zalivanju in na
sončnem mestu bo zelo lepo
uspeval. Z vejicami ga raz-
množujemo naprej.
Listi rožmarina so izredno
aromatični. Vsebujejo okoli
2,5 odstotka eteričnega olja,
čreslovino, grenčino in smole.
Tudi sušimo jih lahko in pri
kuhi uporabljamo suhe. Ima
precejšnje zdravilne učinke.
Tako uporabljamo rožmari-
novo olje pri revni, rožmari-
nov čaj pa naj bi pomagal pri
želodčnem katarju, pomirjal
živce in poživljal krvni obtok.
Z rožrrrŠl-inom lahko bogato
začinimo svinjino in ovčetino.
Uporaben je tudi pri divjačini,
pečeni perutnini, ribah in bro-
detu. Previdno ga lahko do-
damo še teletini in raguju.
Timijan
Domovina timijana ali
Thymus vulgaris je zahodno
Sredozemlje. V največjih koli-
činah ga pridelajo Avstrija,
Španija, Bolgarija, Francija, si-
cer pa je razširjen povsod po
Evropi in ZDA. Vzgojimo lah-
ko trajni timijan na vrtu ter v
lončku enoletni timijan. Le-ta
je tudi bolj učinkovit, saj trajni
z leti izgublja svojo moč. Upo-
rabljamo po želji svežega ali
suhega. Ko vejice dosežejo
primerno višino, na primer
trideset centimetrov, jih pore-
žemo, operemo in posušimo
v senci. Iz suhih vejic zdrobi-
mo lističe. S timijanom začini-
mo kuhane ribe in dušeno
ovčetino. Previdnejši pa mo-
ramo biti na primer pri graho-
vi in krompirjevi juhi, dušeni
teletini, divjačini ali paradiž-
nikovi solati.
Šatraj
Satura hortensis ali šatraj
izvira iz južne Evrope. Rastli-
na je enoletnica. Če jo sadimo
na ^vrtu, si priskrbimo samo
prvo sadiko. Lahko pa kupi-
mo semena in jih posejemo
na prosto ali v omenjene cvet-
lične lončke. Rastlina zraste
približno do višine petdeset
centimetrov. Listi so zelo
drobni, cvetovi pa so svetlo
vijoličasti. Svežega uporablja-
mo od julija do oktobra. Naj-
boljši je dk pred cvetenjem.
Seveda ga lahko tako kot
druge začimbe tudi posuši-
mo. Ko dosežemo primerno
višino, vejice porežemo.
Najprej jih operemo, otrese-
mo in v senci sušimo nekaj
dni.
Z njim bogato začinimo ne-
katere juhe, na primer fižolo-
vo ali grahovo. Dodamo ga
lahko tudi kumarični solati in
omakam.
Majaron
Origanum majorona ali ma-
jaron raste v deželah ob Sre-
dozemskem morju kot trajni-
ca za razliko od srednje Evro-
pe, kjer velja rastlina za eno-
letnico. Ima majhne lističe,
cvetovi pa so svetlo vijoličasti.
Svežega uporabljamo od sre-
de junija naprej. Pred ali med
cvetenjem ga porežemo in v
senci posušimo. Je nepogreš-
ljiva začimba pri izdelavi klo-
bas. Sicer pa z majaronom
začinjamo skoraj vse mesne
jedi. Primeren je tudi za jedi iz
krompirja.
1W SUZANA SUHOLEŽNIK
bio
koledar
Sejte, presajojte, soilite, zalivtijte,
negujte rastline; rahttajte in
prezračujte tla, pobirajte in predelujte
pridelke v fasu, ki je noiugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki |e
razviden iz koledorta.
Eicoiošice testenine
Znak združenja.Deteljica,
ki bo spremljal glavno bla-
govno znamko za ekološke
pridelke, bo potrošniku za-
gotavljal, da je bil pridelek
pridelan v kontrolirani eko-
loški pridelavi. Združenje
ekoloških pridelovalcev in
predelovalcev Deteljica iz
celjsko-koroške regije na-
mreč povezuje ekološke
kmete, skrbi za izmenjavo
izkušenj, izobraževanje in
pomoč pri trženju.
Kmetije, vključene v sistem
ekološkega kmetovanja v fa-
zah pridelave in predelave,
upoštevajo priporočila za
ekološko kmetovanje v Slo-
veniji in Evropski uniji. Po
prehodnem obdobju in ob
upoštevanju določb priporo-
čil lahko kmetija pridobi cer-
tifikat, s katerim lahko svoje
pridelke deklarira kot ekološ-
ke. Certifikat izda kontrolna
služba za ekološko kmetova-
nje v Sloveniji na podlagi po-
zitivno opravljenih kontrol na
kmetiji ali predelovalnem
obratu.
Pri Alojzu Matavžu iz
Šmartnega pri Slovenj Gradcu
tako v okviru tega združenja
proizvajajo ekološke testeni-
ne, ki jih pripravljajo iz stood-
stotno polnovredne moke,
vode in jajc, lahko pa so teste-
nine proizvedene tudi brez
jajc. Šest vrst testenin, in sicer
pirine, ajdove, pšenične, ko-
ruzne, ječmenove in prosene,
je primernih za vegetarijance,
ker ne vsebujejo jajc, in za
ljudi, ki se želijo prehranjevati
z zdravo ekološko prehrano.
Ajdove in koruzne testenine
pa so primerne tudi za ljudi s
celiakijo.
Testenine se pripravljajo na
dva načina. Prvi način je obi-
čajen, pri drugem pa se vsebi-
na vsuje v osoljeno vrelo vo-
do, ki jo odstavite s štedilni-
ka. Tam jo pustite od pet do
osem minut, kar je odvisno
od vrste testenin.
MIRJANA GOTAL
ekonom lonci
Hitro, ekonomično in
zdravo kuhanje
Dandanes gospodinje za
hitro in varčno pripravo
hrane vse več uporabljajo
lonce, ki kuhajo pod priti-
skom (ekonom lonce). Ome-
njeni lonci skrajšajo čas ku-
hanja, obenem pa prihrani-
jo tudi precej energije.
V hitrokuhalnih (ekonom)
loncih se ustvari pritisk med
1,4 in 1,8 bara, zato se v loncu
poveča tudi temperatura na
104 do 120 stopinj Celzija. Za-
radi te zvišane temperature
se v ekonom loncu skuha na-
primer goveje meso v 25 mi-
nutah, golaž v 20 minutah,
fižol v zrnju v 20 minutah,
določena zelenjava pa že v 2
do 5 minutah.
S tem prihrani gospodinja
ne samo precej časa, ampak
tudi energije. Iz takega lonca
se v stanovanju tudi ne širi
sopara. V živilih se ohranijo
vse dišavne snovi, ki jih posa-
mezna živila vsebujejo. Ohra-
nijo se tudi vse hranilne snovi
in vitamini v živilih. To je do-
kazano s preizkusi. Hranilne
snovi se ne uničijo, ampak se
le spremenijo v prid prebav-
nim organom. Tako naprimer
preidejo beljakovinske in
škrobne snovi v sestavino, ki
je lažje prebavljiva. Pri kuha-
nju v opisanem loncu se uni-
čijo tudi bakterije.
Poskusi so pokazali, da se v
loncu, ki kuha s paro pod
pritiskom, ohrani v živilih več
vitaminov in rudninskih sno-
vi kot pri kuhanju v navad-
nem loncu. To velja tudi za
cenjeni vitamin C. Vitamin C
se uničuje predvsem ob dod-
ku z zrakom ali kisikom. Z
mešanjem jedi v navadnem
klasičnem loncu pospešuje-
mo dostop kisiku. V loncu, ki
pa kuha z zvišanim priti-
skom, pa zrak nima dostppa
do živil. Tudi čas kuhanja je
krajši, zato se v njem ohrani
večina vitaminov.
Kaj moramo vedeti
Princip delovanja ekonom
lonca je v tem, da se v njem,
ko kuhamo in je neprodušno
zaprt, nabira vodna para. Za-
radi tega nastane v loncu zvi-
šan pritisk, zaradi katerega
naraste tudi temperatura. Viš-
ja temperatura pa pospešuje
mehčanje živil. Zato se čas
kuhanja v ekonom loncu
skrajša na četrtino oziroma
petino normalnega časa ku-
hanja.
1.	Kako polnimo ekonom
lonce?
Z živili, ki se pri kuhanju
močno penijo, napolnimo lo-
nec le do polovice, sicer pa ga
napolnimo do dveh tretjin
njegove vsebine.
2.	Kako odpiramo ekonom
lonce?
Ko preteče predvideni čas
kuhanja, ekonom lonec takoj
odstavimo z vira energije. Po
pokrovu pa ga nato prelijemo
z mrzlo vodo oziroma ga po-
stavimo pod curek mrzle vo-
de. Ko upade pritisk v loncu
(to opazimo na glavnem ven-
tilu lonca), lonec počasi od-
premo tako, da obračamo po-
krov proč od sebe, da se izog-
nemo oparjenju s paro. Če
ohlajamo lonec na robu šte-
dilnika, je postopek hlajenja
dosti prepočasen. Jed v eko-
nom loncu še kljub temu vre
in zato se razkuha.
3.	Kako uporabljamo do-
datne vložne posode pri eko-
nom loncih?
Za dva do štiričlansko dru-
žino z lahkoto pripravimo s
pomočjo vložnih posod v
enem loncu celoten meni. Po-
navadi ima vsak ekonom lo-
nec v svojem kompletu še
dve vložni posodi. Ena vložna
posoda je globoka posoda s
preluknjanim dnom, ena pa
je nizka in ima tudi preluknja-
no dno. Posodi postavimo v
lonec eno nad drugo. Pri ku-
hanju s pomočjo vložnih po-
sod pa moramo paziti na
skladnost vonja in okusa. Na
ta način moramo kuhati taka
živila, ki zahtevajo približno
enak čas kuhanja.
4.	Kako uporabljamo pri
kuhanju v ekonom loncih
dišavnice in začimbe?
Ker je ekonom lonec pri
kuhanju neprodušno zaprt in
iz njega ne uhaja para, osta-
nejo v loncu tudi vse aroma-
tične snovi. Zato uporabimo
za kuhanje le minimalno koli-
čino dišavnic oziroma za-
čimb, približno eno četrtino
od količine, ki jo sicer doda-
mo pri kuhanju v klasični lo-
nec. Nekatere dišavnice do-
dajamo raje pred servira-
njem. Te naj bodo drobno
sesekljane ali nastrgane (li-
monina lupina, cimet, sese-
kljan zelen peteršilj, majaron
in podobno).
5.	Kako vzdržujemo eko-
nom lonce?
Po uporabi ekonom lonec
razstavimo in ga skrbno ope-
remo. Telo lonca in pokrov
lahko pomivamo tudi v pomi-
valnem stroju. Manjše sestav-
ne dele kot so ventili in tesnil-
ne gume pa zaradi previdno-
sti, da jih ne izgubimo, pomi-
vaj mo raje v skledi s toplo
vodo. Tesnilo ekonom lonca,
ki je izdelano iz posebne sani-
tarne gume, skrbno čuvaj mo
pred suho vročino. Zato praz-
nega ekonom lonca nikoli ne
postavljajmo na vroč štedil-
nik.
Rusici boršč v
eiconom loncu
Potrebujemo: 40 g sojine-
ga olja, 40 g čebule, 100 g
korenja, 40 g peteršiljeve
korenine, 100 g krompirja,
100 g svežega zelja, 80 g
kolerabe, 20 g moke, 20 g
paradižnikove mezge, sol,
poper, 1 liter vode, 100 g
kuhane šunke, pol decilitra
belega vina, pol decilitra ki-
sle smetane.
Priprava: v ekonom loncu
na ogretem olju prepražimo
sesekljano čebulo, pridamo
na rezance narezano kore-
nje, peteršiljevo korenino,
krompir, zelje in kolerabo.
Nato vse skupaj pomoka-
mo, še malo prepražimo,
dodamo paradižnikovo
mezgo in začimbe ter zalije-
mo. Pod pritiskom kuhamo
15 minut, dodamo na rezan-
ce narezano šunko, prevre-
mo in prilijemo vino ter
smetano.
iBMIJMMlIltJiai BOJAN SEŠEL
NASVETI
29
zdravnik svetuje
Okvara hrbtenice
Bralka sprašuje: delam na
Knietiji in že 10 let imam
težave zaradi bolečin v led-
jih. Predvsem hudo je poleti.
Ko okopa vam, tako, da mo-
ram prenehati z delom. Bila
gem sicer pri ortopedu, ki mi
je predpisal redne vaje, fizi-
kalno terapijo in izogibanje
fleksijskih obremenitev. Ne
vem, kaj pravzaprav to po-
meni, na rentgenskem izvi-
du je vidna rotacija lumbal-
nih vretenc v levo s prisotno
spino bifido.
Odgovor: o vaših proble-
mih, ki so zelo pogosti pri
ljudeh s prepogosto prisilno
držo med delom, sem se pos-
vetoval z našim priznanim
specialistom fiziatrom Mira-
nom Škorjancem, dr. med.
Število bolnikov z okvaro
hrbtenice se hitro povečuje.
Vzroki so različni - od nepra-
vilnega razvoja hrbtenice do
pretiranih obremenitev, a tudi
redke in neredne fizične ak-
tivnosti. Vaje morajo razbre-
meniti hrbtenico, a tudi okre-
piti in sprostiti mišice, ki ji
dajejo dodatno oporo.
Na vaše vprašanje, kaj po-
meni diagnoza Lumbalgija
chr. ter pojmov - rotacija lum-
balnih vretenc in prisotnost
spine bifide v področju seg-
menta SI, vam posredujem
odgovor dr. Škorjanca.
Lumbalgia chr. je kronična
bolezen lumosakralne hrbte-
nice (ledvene hrbtenice), ki se
iahko razvije postopoma.
Lahko pa nastane nenadoma.
Prva je refleksna reakcija, ki
se kaže v mišičnem krču. Ta
se lahko širi pasasto ali pa
vzdolž okončin. Bolečina je
navadno posledica preobre-
menitve hrbtenice zaradi naj-
večkrat nefizioloških gibov.
Rotacija vretenc je zasuk vre-
tenca po vzdolžni osi v levo
ali desno stran in je ponavadi
prirojena napaka sicer stabil-
ne hrbtenice. Lahko povzroča
mišični disbalans oz. neena-
komerno napetost mišičnih
vlaken, kar zopet povzroča
bolečino. Spina bifida je priro-
jena nepravilnost okostja mi-
šice, kjer pride do nepopolne-
ga zraščanja lokov vretenc.
Praviloma ne povzroča funk-
cionalnih težav pri pravilni in
normalni uporabi okostja.
Zdravljenje kronične lum-
balgije se predpiše po pred-
hodni diagnostični obravnavi
pri fiziatru ali ortopedu. Naj-
bolj pomembno je, da se hrb-
tenica giba v celoti pravilno,
da ne prihaja do preobreme-
nitve posameznih delov
(vratni, prsni in ledveni del
hrbtenice). Predvsem je po-
membna redna telovadba za
vzdrževanje dobre kondicije
obhrbteničnih mišic ter obča-
sno izvajanje hidrogimnasti-
ke, predvsem hrbtno plava-
nje.
Če imate tudi vi zdravstve-
ne težave, za katere ne naj-
dete pravega odgovora, piši-
te na Novi tednik, Prešerno-
va 19, 3000 Celje, za rubriko
Zdravnik svetuje.
Vaje plavanja so zelo ko-
ristne, vendar vam priporoča-
mo plavanje v topli vodi. Če
ste poleg tega srčni bolnik,
naj temperatura vode ne pre-
sega 32 stopinj C. Vsem tak-
šnim bolnikom priporočamo
plavanje vsaj enkrat teden-
sko. Zdravilišče naj ne bo zelo
oddaljeno, saj lahko dolgo-
trajna vožnja izniči pozitiven
učinek plavanja. V bližnji
okolici Celja priporočamo
plavanje in sprostitveno telo-
vadbo v zdravilišču Zreče in
Laško. V Zdravilišču Laško se
lahko srčni bolniki včlanijo in
izvajajo programe pod ugod-
nejšimi pogoji tudi v laški po-
družnici Koronarnega kluba
Celje.
Prim. JANEZ TASIČ
dr. med., spec. int. kardiolog
moja pokojnina
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. V sodelovanju s
Petrom Šalejem, vodjo od-
delka za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ, bomo od-
govarjali na vaša vprašanja.
Pošljite jih na Novi tednik,
Prešernova 19, Celje, z ozna-
ko Pokojnina.
Leta 1998 me je invalidska
komisija ocenila za invalida L
kategorije. Pokojnine takrat
nisem dobila, ker nisem ime-
la dovolj delovne dobe. Imam
tri otroke. Zanima'me, ali bi
Se s tem po novem lahko inva-
lidsko upokojila?
Za pridobitev invalidske
Pokojnine je pomembno, ka-
meri vzrok za nastanek inva-
lidnosti je povzročil izgubo
delovne zmožnosti zavaro-
vanca.
Če je invalidnost posledica
Poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni, pridobi zavarovanec
pravico do invalidske pokojni-
ke ne glede na pokojninsko
dobo. Če je invalidnost nastala
zaradi poškodbe izven dela ali
zaradi bolezni, mora zavarova-
nec izpolnjevati določeno po-
kojninsko dobo. To pomeni,
da je pred nastankom invalid-
nosti dopolnil pokojninsko do-
bo, ki pokriva najmanj tretjino
razdobja od dopolnjenih 20 let
starosti do nastanka invalidno-
sti.
Kljub prejšnjim pogojem
pridobi pravico do invalidske
pokojnine, ne glede na pogoj
pokojninske dobe, zavarova-
nec, ki je postal invalid pred
21. letom starosti, če je bil ob
nastanku invalidnosti obvez-
no zavarovan, in zavarovanec,
ki je postal invalid med 21. in
30. letom starosti, če je pred
nastankom invalidnosti do-
polnil pokojninsko dobo, ki
pokriva vsaj četrtino delovnih
let.
Posebej so določena izhodiš-
ča za doseganje pogoja pokoj-
ninske dobe za zavarovance z
višjo ali visoko izobrazbo in
sicer pri 23 oz. 26 letih starosti.
V primeru, ko bralka po
prejšnjih predpisih ni pridobi-
la pravice do invalidske po-
kojnine, ker ob nastanku in-
validnosti I. kategorije ni iz-
polnjevala pogoja minimalne
pokojninske dobe, te tudi ne
more pridobiti na podlagi
vštetja obdobja skrbi za otro-
ka v prvem letu njegove sta-
rosti (otrok mora biti v nave-
denem času državljan R Slo-
venije in njegovo stalno biva-
lišče je moralo biti v R Slove-
niji). Pogoj minimalne pokoj-
ninske dobe mora biti na-
mreč izpolnjen ob nastanku
invalidnosti L kategorije,
pravna podlaga za vštet je ob-
dobja skrbi za otroka v pr-
vem letu njegove starosti pa
je podana šele z novim zako-
nom.
Če bi bralka skupaj s svojo
dobo in novo priznano dobo iz
naslova skrbi za otroka v pr-
vem letu njegove starosti (priz-
nalo bi se lahko največ tri leta)
dopolnila vsaj 15 let zavaroval-
ne dobe, bi v letošnjem kole-
darskem letu lahko uveljavljala
pravico do starostne pokojni-
ne, če je že dopolnila 60 let in 4
mesece svoje starosti oz. lahko
le-to uveljavlja po preteku pre-
hodnega obdobja pri starosti
63 let.
Rojena sem 30. 11. 1954, 1.
12. 1999 pa sem dopolnila 29
let delovne dobe. Imam dva
otroka. Zanima me, kdaj se
lahko upokojim?
Vaša upokojitev je časovno
še zelo odmaknjena, kajti ob
dejstvu, da ste ves čas zavaro-
vani, bi se predvidoma lahko
upokojili v juniju leta 2010. Pri
izračunu upokojitve se upošte-
va dopolnjena pokojnins^ do-
ba, ki bi ob vaši upokojitvi zna-
šala 39 let 6 mesecev in 8 dni ter
znižanje starostne meje za eno
leto, en mesec in 23 dni, koli-
kor znaša v tem prehodnem
letu za dva otroka.
kaj bi danes kuhali?
Majhen nedeljski bife
S tem malim bifejem se v
nedeljo podobrikamo druži-
ni, morda ob zgodnjem ve-
čeru tistega dne, ko izpusti-
mo kosilo. Sestavine so za 6
oseb.
Velika solatna
■ ^ v
. plosca
Potrebujemo: glavico rde-
čega radiča, 125 g šampinjo-
nov, 50 g motovilca, 100 g
garnel, 1/2 čebule, žlico sese-
kljanega kopra in peteršilja,
velik solatni list, 2 v trdo ku-
hani jajci, za prelive pa olje,
olivno in navadno, limonin
sok, vinski kis, sol, poper,
sladkor in 2 žlici kisle smeta-
ne.	-
Priprava: radič operemo,
očistimo, odcedimo in zreže-
mo na rezance. Solato začini-
mo z olivnim oljem, limoni-
nim sokom, sladkorjem, soljo
in poprom. Šampinjone ope-
remo in očistimo. Bete jim
prirežemo, glavice pa zreže-
mo na lističe. Šampinjone
zmešamo z oljem, limoninim
sokom, peteršiljem, soljo in
belim poprom in pustimo 30
minut, da se sestavine prepo-
jijo. Motovileč očistimo, ope-
remo, odcedimo in zmešamo
2 oljem, kisom, drobno sese-
kljano čebulo, soljo in po-
prom. Rakce zmešamo s ki-
slo smetano, limoninim so-
kom, soljo, belim poprom in
koprom, nato jih naložimo na
solatni list. Vse solate lepo
razvrstimo na velikem krož-
niku in jih okrasimo z jajčni-
mi krhlji, da ne prijajo samo
okusu, temveč godijo tudi
očem.
Sirova
plošča s sirovo
solato
Za sirovo ploščo: po 250 g
sira z žlahtno plesnijo, zači-
njenega brieja in tilzitskega
sira; za sirovo solato: 250 g
mladega sira gouda, kivi, 100
g jagod, 2 mandarini, žlico
limoninega soka, 2 žlici jogur-
ta, po 1/2 žličke sladkorja in
soli, noževa konica cayenn-
skega popra.
Priprava: sir s plesnijo in
brie zrežemo na tanke zagoz-
de, tilzitski sir pa na kocke.
Vse vrste sira razvrstimo na
desko.
Za sirovo solato zrežemo
goudo na paličice. Kivi tanko
olupimo, zrežemo na rezi-
ne, rezine pa razpolovimo.
Jagode operemo, dobro od-
cedimo in razrežemo na če-
trtine. Mandarini olupimo,
filetiramo in zmešamo z ja-
godami, sirom in rezinami
kivija. Limonin sok zmeša-
mo z jogurtom in začimba-
mi. Omako dodamo solati,
premešamo in jo spravimo v
hladilnik.
Piše: MAJDA KLANŠEK
30
TELEVIZIJA - FILM
SKRITA KAMERA
•	Po tem ko je predsednik
države razpisal volitve in je
generalni direktor Janez Ča-
dež odšel na dopust, si nova
politična oblast na vse kriplje
prizadeva podrediti si javno
RTV. Po enakem načelu, kot je
bil nekdanji dopisnik iz Kranja
postavljen za generalnega di-
rektorja, je lahko tudi odstav-
ljen. »Ni važno, ali je pismen,
pomembno je, da je naš«, se
glasi znameniti stavek, ki je
pred leti pospremil imenova-
nje Janeza Čadeža na mesto
generalnega direktorja RTV.
Menda jih ni malo, ki omenje-
ni pogoj izpolnjujejo. Najbolj
ustrezen pa bi lahko bil novo-
pečeni glasnogovornik pred-
sednika vlade in bivši televizi-
jec Sašo Veronik.
•	Odgovorni urednik infor-
mativnega programa Uroš Li-
pušček, ki je najprej v svojem
programu naredil red z novi-
narskim kodeksom, se je zdaj
odločil za varčevanje. Vsi po-
drejeni mu novinarji so dobili
dopis, v katerem jih obvešča,
da lahko na mobilnih telefo-
nih mesečno zapravijo le po
15 tisočakov. Veliko ali malo?
Kakor se vzame. Vsekakor pa
bo tudi v tem primeru držal
pregovor, ki, nekoliko prire-
jen, pravi: za malo denarja -
malo informacij!
#»Samo malo sem se šel po-
peljati z jadrnico,« je rekel
voditelj TV Dnevnika Slavko
Bobovnik, »pa je na moj vodi-
telj ski stol že sedel Tomaž
Rane.« Zgodilo se je minuli
konec tedna, ko urednik
dnevno informativnih oddaj
Jure Pengov preprosto ni
imel druge izbire. Voditeljica
Lidija Hren je odpotovala ne-
kam v neznano, teden dni
dopusta ob istrski obali pa si
je privoščil tudi še edini pre-
stali voditelj Janko Šopar, ki
je menda na lastni koži spoz-
nal tegobe potovanja proti
morju, o katerih je sicer v
svojem zadnjem preddopust-
niškem Dnevniku poročal.
•	Miran Ališič, edini in naj-
boljši televizijski komentator
prenosov dirk Formula 1 na
POP TV je na Internetu dobil
celo svojo spletno stran. Pa je
ni odprl on niti niso tega stori-
li njegovi oboževalci. Da bi
lahko izlili svoj gnev nad Mi-
ranovim komentiranjem, so
stran odprli tisti gledalci, ki
neumnosti, ki jih klad Ališič v
spakedranem jeziku, ne mo-
rejo več poslušati. Miran pa
jim je, nič kaj samokritično,
odgovoril, da naj, če jih nje-
gov jezik moti, pač obrnejo
gumb na kakšen drug pro-
gram. Njegova samozavest
izhaja iz podpore, ki jo mož
uživa pri šefu Tomažu Pero-
viču, poleg tega pa je Ališič
tudi trdno prepričan, da slo-
venščino obvlada veliko bolje
kot nekateri njegovi nekdanji
kolegi komentatorji na »na-
cionalki«.
•	Darja Groznik, ki je pred
leti, ko POP TV še ni imel
voditeljskih parov, veljala za
lepši del voditeljskega para,
na Dnevniku TVS je nastopa-
la skupaj z brkatim Jankom
Šoprom, je postala mamica.
Ker je bila Darja včasih stalna
gostja te rubrike, ji redakcija
Skrite kamere iskreno česti-
ta.
Uroš Lipušček
Janko Sopar
Patriot
Ja, Patriot je v Angliji bla-
gajniško gledano potonil. Kri-
tiki so mu očitali zgodovinske
nejasnosti ali laži in še bolj
preveč črno prikazovanje An-
gležev, kar je udarilo na nji-
hova patriotska čustva. In ta-
ko ga ljudje niso hodili gle-
dat.
Večina očitanega je res: ni-
sem preverjal vseh zgodovin-
skih podrobnosti, toda sliši
se. da je bil resnični Benja-
min Martin (ki ga tukaj igra
Mel Gibson) rasist, o čemer v
filmani verziji ni ne duha ne
sluha. Prav obratno. In če
pustimo problematiko suž-
njelastništva na strani, zna-
no je tudi, da so velik odsto-
tek ameriških kolonistov
predstavljali lopovi in morilci
- film je tudi na ta dejstva
lepo pozabil. Toda ta proble-
matika: resnica ali laž, mor-
da še niti ni tako zelo po-
membna. Konec koncev je ka-
terokoli ustvarjanje vedno
prikazovanje nekaterih re-
snic skozi prizmo laži. In po
stranskih lažeh greš zlahka
udrihat, ko ti resnica ni pre-
več všeč. Toda resnice v tem
primeru naj bi bile o »straho-
vitih odločitvah ljudi, ki jim
vojna potrka na hišni prag in
so primorani reagirati,« v fil-
mu pa je poudarek na za lase
privlečeni sentimentalnosti,
precej naglih in ne preveč
travmatičnih odločitvah, ki
si nasprotujejo' iz minute v
minuto, in seveda v krvavih
prizorih bitke z ogromno sta-
tisti. Ti prizori so morda še
najboljša stvar. Toda če film
primerjamo z Gladiatorjem,
čigar formulo Patriot precej
prevzema, tudi te bitke niso
tako zelo dobro prikazane, v
tehničnem pogledu pa se .fil-
mov prav tako ne da primer-
jati.
Črno prikazovanje Angle-
žev? Hja. Američani seveda
znajo biti umazani in grdi,
včasih tudi barabinski, toda
v biti so pošteni in dobri in
seveda patriotski družinski
ljudje, ki jim elegantni, ne-
moralni, morilski Angleži
brez družin pobijajo vse so-
rodnike po vrsti. In pri tem
prikazovanju izjem skorajda
ni. Na Slovence ta čmobelost
morda ne bo naredila tako
velikega vtisa kot na Angle
že, toda še vedno zna bit
prekleto moteča. Sicer pa s(
za Devlina in Emericha, sce
narista in režiserja Zvezdni}
vrat in Dneva neodvisnosti
ve, da neusmiljeno in nekon
trolirano (in nerealno) navi
jata za ameriško stran. Počd
si prihajam do zaključka, di;
jima filme plačuje država
Poleg tega vsekakor bolj poz
nata statistiko gledanosti kd
kor pa ljudi. Ker je v njuni]
filmih na splošno več stati
stičnih seštevkov všečnost
kakor pa resničnih dilem re
sničnih ljudi.
Kako pa kaj Mel Gibson
Klasika. Nikoli ni bil igralec I
nadvse pisano paleto izrcd
nosti, toda znal je biti gledljiv
in simpatičen, in takšen je
tudi tokrat. Njegov »gostilniš-
ki« humor je tisti, ki mnogo^
krat izvleče filmsko melodra
mo iz zagate. Ampak to ne
zadostuje kot protiteža osta
Um napakam filma. In tud
njegovi soigralci, od Toma
Wilkinsona do Chrisa Coo-
perja, da ne pozabim omeni-
ti angleškega povsem neraz-
toženega »zlikovca« Jasona
Isaacsa, in seveda Heatha
Ledgerja, filmskega sina Me-
la Gibsona, ne zmorejo nare-
diti dovolj.
Kljub vsem tem težavam
in kljub koncu, ki se zdi ne-
kako umetno prilepljen na
preostali del filma, zna biti
zadeva povsem kratkočasna
oziroma zanesljivo pripove-
dovana, kar je za dobri dve
uri trajanja drugi povsem
zgleden dosežek. Je pa tako:
kratkočasna... in nič več kot
to.
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Brucea Willisa smo nazadnje gledali v filmu Šesti čut.
Nagrajenci so: Nena Arzenšek, Slivnica pri Celju 5, 3263 Gorica
pri Slivnici, Miha Centrih, Loke 39, 3304 Tabor in Barbara
Rančigaj, Mirna pot 1, Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled
filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v filmu Mirno jezero igra tudi Bridget
Fonda, ki izhaja iz znane igralske družine. Naštejte še ostale
znane člane!
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 7. avgusta. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma.
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-^
membe programa.
Union: od 3. do 9. 8. ob 17.
in 20. uri zgodovinski vojni
spektakel Patriot.
Mali Union: od 3. do 9. 8.
ob 20.30 ljubezenska drama
Najina zgodba.
Poletni kino (na dvorišču
Spodnjega gradu): od 3. do
9. 8. ob 22. uri srhljivka-ko-
medija Mirno jezero (v pri-
meru slabega vremena bodo
predstave v kinu Union).
Kino Dobrna 4. ob 19. in 6
8. ob 17. uri ameriški film Le-
gionar.
TY VODIC
31
32
TY VODIC
TY VODIC
33
34
TY VODIC
GUSBA
35
Na Ptuj in Grašico goro
v petek, 4. avgusta, bo na
i^estnem trgu na Ptuju 31.
j^stival narodno zabavne
glasbe. Organizator se je od-
ločil, da bo tokrat festival sa-
en večer v počastitev praz-
nika Mestne občine Ptuj.
Ansambli se bodo tudi to-
jj-at potegovali za bronaste,
jrebrne in zlate Orfejeve znač-
l(e ter nagrade za najboljšega
(jebitanta, za besedilo, za me-
lodijo, zlatega Orfeja (za ab-
solutno najboljši ansambel) in
Korenovo plaketo. Za že tretjo
zlato Orfejevo značko se bo
med tremi ansambli potego-
val tudi Cvet iz Radeč, za peto
pa med dvema tudi Podkrajski
fantje iz Velenja. Tudi občins-
tvo bo nagradilo svoj najljubši
ansambel.
Med dvajsetimi ansambli bo-
do letos s Celjskega nastopili
Mlade frajle iz Laškega, Izvir z
Dobrne, Štajerski objem iz Ce-
lja, Cvet iz Radeč in Podkraj-
ski fantje iz Velenja. Doslej je
na vseh ptujskih festivalih, ki
je začetnik tovrstnih festiva-
lov v Sloveniji, nastopilo več
kot 300 ansamblov iz Sloveni-
je in zamejstva.
13. avgusta pa bo na Graški
gori 25. festival narodno za-
bavne glasbe z udeležbo se-
demnajstih ansamblov. Pred-
sednik organizacijskega odbora
Drago Plazi je povedal, da bo-
do tudi letos izdali kaseto s
štirinajstimi novimi skladba-
mi, ki so jih ansambli posneli
v različnih studiih, kaseto in
CD pa bo izdala založba Zlati
zvoki. Strokovna komisija Ir-
ma Rauh, Igor Podpečan in
Dušan Krajnc bo ansamble na-
gradila z zlatim, srebrnim, bro-
nastim in pisnim priznanjem
ter nagradami za najboljše be-
sedilo in najboljšo melodijo,
nagrajevalo pa bo tudi občins-
tvo. Natisnili bodo 3000 gla-
sovalnih lističev, kolikor tudi
pričakujejo obiskovalcev. Ob
igranju bo tudi več skritih go-
stov, razne zanimivosti in pr-
vič tudi ognjemet. Na Graški
gori bodo nastopili: Mobi kvin-
tet, Štajerski trio, ansambel
Marjana Kočevarja, Družinski
trio Pogladič, Eks Dobje,
Atomček, Izvir, Fantje z Graš-
ke gore. Slovenski ekspres,
Franc Potočar, ansambel Ro-
bija Goličnika, Štajerski ob-
jem, Slovenski zvoki, Simon
Plazi s prijatelji, ansambel Mi-
kola, Sredenšek sekstet in Franc
Žerdoner (vodja ansambla Ša-
leški fantje) s prijatelji.
TVRABL
Ansambel Izvir z Dobrne, ki končuje snemanje druge kasete, bo po prepričljivi zmagi na
Pokaži, kaj znaš v Dobju poskušal srečo na obeh prireditvah.
za Zlato harmoniico '
v nedeljo so bila zadnja tri
izmed desetih predtekmovanj
li nastop v finalu jubilejne,
20. Zlate harmonike Ljubeč-
la 2000.
V Branoslavcih je nastopilo
18, Vuhredu 14 in Dolenji Tre-
)uši 25 harmonikarjev. Na vseh
lesetih predtekmovanjih je na-
stopilo 332 harmonikarjev
največ, 85, na prvem v Besni-
:i na Gorenjskem), v dve pol-
inali pa se jih je uvrstilo 69.
'rvo polfinale bo 6. avgusta v
'ostojni in drugo 12. avgusta v
'rečah, finale pa 2. septem-
bra. Zadnja odločitev organi-
zatorja je, da bo tekmovanje
veteranov, ki je bilo predvide-
no za 1. september, 2. septem-
bra skupaj z ostalimi harmo-
nikarji. Ti se bodo dopoldne
najprej predstavili pred stro-
kovno komisijo, popoldne pa
še pred občinstvom. Tako naj
bi prireditev, ki bo dopolnje-
na z mnogimi spremljajočimi
točkami, pridobila na živah-
nosti in privlačnosti. Med or-
ganizatorji je tudi NT-RC, ki
bo po izboru občinstva pode-
lil majoliko najboljšemu har-
monikarju.
TVRABL
^ed finalisti bo tudi Jernej Kolar z okolice Brežic, ki je na
harmoniki nastopil štirikrat, dvakrat je osvojil srebrno
^ dvakrat zlato priznanje. Največji uspeh je pred dnevi
^segel na evropskem prvenstvu pri Udinah v Italiji, kjer je
^ostal evropski prvak z diatonično harmoniko, v dvojicah z
Matejem Pečanom pa je osvojil 2. mesto.
ekspres ekspres
•	Neka ameriška najstnica za
kar 130 milijonov funtov toži
hip-hop zvezdnike Puffa
Daddyja, Lil' Kim in Lil' Cea-
se, ker so ti brez privolitve
uporabili del njenega telefon-
skega pogovora z Lil' Cease v
skladbi »Play Around«.
•	V zbirki največjih uspešnic
ene izmed najpopularnejših bri-
tanskih skupin preteklega de-
setletja Blur bo tudi nekaj no-
vih skladb.
•	R.E.M. so v kanadskem Van-
couvru posneli več kot dvajset
novih skladb, najboljše izmed
njih pa bodo v začetku prihod-
njega leta izšle na njihovem
novem studijskem podvigu.
•	Mel B alias Scary Spice se
po vzoru svojih kolegic iz sku-
pine Spice Girls, ki so vse po
vrsti tudi precej uspešne solo
artistke, podaja na samostoj-
no pot. Oktobra bo izšel njen
LP prvenec »Hot«, ki ga tem-
nopolta spajsica pripravlja sku-
paj z ekipo vrhunskih ameriš-
kih producentov.
•	Čeprav se zadnji studijski
album »The Hush« skupine Te-
xas še vedno odlično prodaja,
pa ta škotska pop-rock atrak-
cija ne počiva na lovorikah.
Ob asistenci producenta Gre-
ga Alexandera, nekdanjega pev-
ca skupine New Radicals, Shar-
leene, Johny, Eddie in Ally že
pripravljajo skladbe za nov
LP.
•	Ameriška agencija Pollstar
je objavila podatke o največ-
jih letošnjih »koncertnih« za-
služkarjih. Na vrhu je seveda
veteran Bruce Springsteen, ki
je letos na 38 koncertih zbral
skoraj 740.000 ljudi in s pro-
dajo vstopnic iztržil 45 mili-
jonov. Tina Turner je na 49
koncertih zaslužila 42 milijo-
nov dolarjev, na tretje mesto
pa so se uvrstili ponovno for-
mirani Crosby, Stills, Nash &
Young. Največ.gledalcev, kar
803.000, so pod odre zvabili
Kiss in s tem zaslužili 39 mili-
jonov dolarjev, na peto mesto
pa so se s 30 milijoni »kosma-
tega« iztržka prebili 'N Sync.
•	Odlična ameriška rap-metal
zasedba Limp Bizkit, ki prav
te dni rovari po svetovnih les-
tvicah z uvodno temo »Take A
Look Around« filmske uspe-
šnice »Mission: Impossible 2«,
je med turnejo »Back to Ba-
sics« posnela material za nov
album. Po v kar šestmilijonski
nakladi prodanem LP »Signifi-
cant Other« bodo Limp Bizkit
jeseni svoje fane skušali pre-
pričati z albumom »Chocolate
Starfish and the Hot Dog Fla-
vored Water«.
•	12. septembra bo izšla zbir-
ka 19. največjih uspešnic že
rahlo pozabljenih Američanov
Soul Asylum, ki jih pri nas
poznamo predvsem po plane-
tarnem hitu »Runaway Train«.
•	Novice, ki jih razširil bri-
tanski rumeni tisk, da se bo
Stephen Gately, nekdanji pe-
vec že omenjenih Boyzone, v
kratkem poročil s svojim lju-
bimcem Eloyem, pevcem že
pozabljenih Caught In The Act,
so se izkazale za neresnične.
Fanta sta resda na vso moč
zaljubljena, o poroki pa še ne
razmišljata, prav tako pa tudi
ni res, da sta nameravala pos-
vojiti otroka.
SŠ
vrtiuak polk in
valčkov
36
ZA AVTOMOBHISTE
Ford pregleduje Daewoo
Pisali smo že, da so na
avkciji, ki so jo razpisali
upniki Daewooja, kot naj-
boljšega ponudnika za na-
kup omenjene južnokorej-
ske avtomobilske tovarne iz-
brali ameriški Ford. Ta je
zmagal v dirki pred General
Motorsom, ki je dolgo veljal
za najresnejšega kupca, in
DaimlerChryslerjem, ki naj
bi prav tako imel veliko mož-
nosti. Po zadnjih poročilih
se je Ford začel resno ukvar-
jati z Daevvoojem in ugotav-
ljati, v kakšnem stanju je v
resnici omenjena avtomobil-
ska hiša.
1 Gre za temeljit pregled Dae-
wooja, ki ga opravlja 200 For-
dovih ljudi. Ti naj bi skušaU
natančno ugotoviti, koliko in
komu je Daevvoo v resnici dol-
žan. Ocene o tem so dokaj
različne, saj se govori celo o
14 ali 16 milijardah dolarjev.
Daevvoo ima po vsem svetu
kakšnih 35 proizvodnih in pro-
dajnih podjetij, medtem ko
naj bi bilo skupno podjetje
vredno nekako 10 do 11 mili-
jard dolarjev (skupaj s tovar-
no SsangVong, ki jo je Dae-
vvoo kupil lani). Ford, ki Dae-
wooja še ni kupil, pač pa je
bila njegova ponudba naju-
godnejša, bi bil menda pri-
pravljen odšteti nekako 6,9
milijarde dolarjev. Zato se že
pojavljajo govorice, da je bila
ponudba previsoka in da jo
utegnejo Američani po tistem,
ko bodo preverili Daevvoo, zni-
žati.
Na sliki: daevvoo korando.
Od Toyote k Fiatu
Španec Juan Jose Diaz Ruiz
je bil kar precej časa v službi
pri japonski Toyoti. Slednji
gre v Evropi razmeroma do-
bro; med drugim kaže omeni-
ti, da so za svojega yarisa,
vozilo, ki ga poznamo tudi
pri nas, dobili naslov evrop-
ski avtomobil, kar se na stari
celini ne dogaja zelo pogosto.
Sedaj je Španec iz Toyote
prešel k Fiatu, kjer bo pomoč-
nik predsednika uprave za mar-
keting, prodajo in poprodajo.
Nadomestil bo Italijana Carla
Sincerija. Ruiz bo pri Fiatu
opravljal dokaj podobno delo
kot pri Toyoti, pri Fiatu pa
morda razmišljajo, da bodo
tudi tako laže osvojili še kak-
šen naslov evropski avto leta...
Na sliki: toyota yaris verso.
Pogreba ne bo
Mercedes Benzov smart,
mali, komaj 2,5 metra dol-
gi avtomobilček, je bil la-
ni tik pred tem, da ga
pokopljejo.
Tovarna je namreč ra-
čunala, da bo prodala kak-
šnih 100 tisoč vozil (še
prej je bil načrt veliko
bolj ambiciozen), vendar
se želje niso uresničile.
Predstavili so nekaj novih
variant, pa govorice o mo-
rebitni upokojitvi avtomo-
bila, ki je najprej nastal
kot skupni projekt s švi-
carskim urarskim koncer-
nom Svvatch, kljub vsemu
niso potihnile. Letos pa se
je prodaja smartov pove-
čala kar za 40 odstotkov,
kar je seveda izjemen do-
sežek. V letošnjega pol le-
ta so nad tem avtomobi-
lom seveda najbolj nav-
dušeni Nemci, ki so po-
kupili 22 tisoč smartov,
zelo dobro pa gre avto v
promet v Italiji (skupaj
15700) in to še posebej v
vehkih mestih. Smart je
uspešen tudi v Franciji
(4000), Švici, Španiji, Bel-
giji in na Nizozemskem.
Avtobusi z
varnostnimi
pasovi?
Avtobusnih nesreč tako
pri nas kot seveda drugje
v Evropi ni izjemno veli-
ko, vendar so pogostokrat
zelo tragične.
Da bi bile posledice manj
hude, se v Evropski uniji
zavzemajo za obvezno vgra-
jevanje varnostnih pasov, pa
seveda tudi njihovo obvez-
no uporabo. Vse kaže, da
bodo morali imeti vsi novi
avtobusi od leta 2001 naprej
obvezno vgrajene varnostne
pasove, prav tako pa jih bo-
do morali potniki obvezno
uporabljati. Kaj se bo zgodi-
lo s starejšimi avtobusi, ta
hip še ni znano. Prav bi bilo,
če bi se podobnega predpisa
lotili tudi pri nas.
Enim dobro, drugim slabo
Polletni podatki o trgovini
z avtomobili v Evropski uni-
ji kažejo, da se trgovci z
avtomobili in tovarne z nji-
mi vred ne smejo pritoževati.
Letos so namreč v teh drža-
vah prodali 8,23 milijona av-
tomobilov, kar je bilo za 1,6
odstotka več kot lani v tem
času. Samo junij je bil neko-
liko skromnejši kot lanski,
a temu vsaj za sedaj ne pripi-
sujejo večjega pomena.
Bolj skrb zbujajoče je dejs-
tvo, da gre posel z novimi avto-
mobili še naprej slabo v Nem-
čiji, kjer jih sicer prodajo naj-
več. Letošnja prodaja je na-
mreč v primerjavi z lansko
manjša za nič manj kot 11
odstotkov. Razlogi, ki jih nava-
jajo za te minuse, so različni.
Tako naj bi na prodajo vplivala
rast cen goriva, tako dizla kot
bencinov, po drugi strani se v
Nemčiji čuti zasičenost z avto-
mobilsko pločevino, menda se
kupci držijo ob strani tudi za-
radi tega, ker se v zadnjem času
še ni pojavil popularen avto-
mobil v nižjem in nižjem sred-
njem razredu ipd.
Veliko bolj so z letošnjim
polletjem zadovoljni drugje.
Recimo v Franciji, kjer je bilo
kupcev za dobrih 17 odstot-
kov več, pa v Španiji, kjer se je
posel povečal za skoraj šest
odstotkov. Pri avtomobilskih
tovarnah ni veliko sprememb.
Največji tržni delež (18,2 od-
stotka) je še naprej v rokah
korporacije Volksvvagen, ven-
dar je njen rezultat za dobra
dva odstotka skromnejši koil
lani. Po tržnem deležu je nai
drugem mestu korporacija PS^ i
(Citroen in Peugeot), ki ima k i
rokah 12,8 odstotka trga, sku i
pina GM je na tretjem mestu,)
na četrto pa se je prebil Re i
nauh (10,7 odstotka trga) ipdi
Japonske avtomobilske tovar'
ne so v tem času skupaj proda-1
le 947 tisoč avtomobilov in sil
priborile 11,5 odstotka trga,;
južnokorejske pa 286 tisoč, i
kar je zadostovalo za 3,5-od-
stotni tržni delež.
Manj mrtvih na cestah EU I
Na evropfekih cestah oziroma cestah držav Evropske i
unije je lani umrlo 40.027 ljudi. Visoka številka, ki pa je |
bila za 4,4 odstotka nižja od predlanske.
Najbolj se je lani število nesreč s smrtnimi žrtvami zmanjša- j
lo na Norveškem, in sicer za 15 odstotkov, medtem ko je bilo I
najbolj tragičnih nesreč v Avstriji za 12 odstotkov več. V j
Nemčiji, državi z največ avtomobili, se je število smrtnih |
nesreč zmanjšalo za 0,6 odstotka, umrlo pa je 7749 ljudi. ]
Predelani Mercedes
Podjetje AMG je že dolgo znano kot izvrsten in s tem tudi cenjen predelovalec
Mercedesovih avtomobilov.
Podjetje, ki je po številu zaposlenih dokaj skromno, po obsegu posla in zaslužku pa spada med
izjemno uspešne, se je med drugim lotilo tudi predelave najnovejšega mercedesa, to je razreda C.
Tako predstavljajo C 32 AMG, ki bo nekaj časa zanesljivo najhitrejši srednje veliki mercedes. Za
pogon so mu namreč namenih bencinski šestvaljnik V oblike, s po trerni ventili na valj in gibno
prostornino 3,2-litra. Agregat razvije 260 Nm oziroma 354 KM pri 6100 vrtljajih v minuti,
navora pa je 450 Nm pri 4400 vrtljajih. Dodan je petstopenjski avtomatski menjalnik, pogon je
seveda speljan k zadnjemu kolesnemu paru. Po tovarniških podatkih zmore C 32 AMG, ki je
težak 1635 kilogramov največ 250 km/h (najvišja hitrost je tovarniško omejena), medtem ko do
100 km/h pospeši v 5,2 sekunde. Še beseda o porabi, čeprav v tem primeru to pač ne more biti
zelo pomembno - 11,3 litra v povprečju. Avto se bo na trgih pojavil prihodnjo pomlad, o ceni za
sedaj še ne govorijo. Na sliki: mercedes C 32 AMG.
Bo
uveljavljenih
V zadnjem času se tudi
znotraj Evropske unije raz-
plamteva polemika o tem, ali
ne bi poenotili nekatere pro-
metne predpise. Tako zače
njajo razmišljati o dovoljeni
količini alkohola v krvi voz-
nikov.
Stanje je sedaj izjemno raz-
noliko, saj je razpon velik,
oziroma od 0,2 do 0,8 grama.
V EU sedaj predlagajo enotno
stopnjo, in sicer 0,2 grama.
Toda v Nemčiji se je že vnela
razprava o tem, kajti prepriča-
ni so, da sedanja ureditev, ko
je dovoljenih 0,5 grama, us-
treza okoliščinam. Med tisti-
mi državami, ki so pri teifl
najbolj hberalne, so tako reci-
mo Italija, Irska, Luksemburg.
Švica in Velika Britanija, kjef
je dovoljeno imed v krvi 0,8
grama alkohola. Večina dru-
gih držav ima dovoljenih 0,5
grama, medtem ko Švedska
dovoljuje le 0,2 grama. Sicef
pa so po tej strani najbolj
zavzeti Čehi, Poljaki, Estonci.
Romuni in Slovaki, kjer mora
biti voznik povsem trezen.
DaimlerChrysler je prvi
Izdelovanje komercialnih vozil in tovornjakov je seveda v
globoki senci industrije osebnih avtomobilov, čeprav je res,
da avtomobilske tovarne pogosto izdelujejo ene in druge.
Prav tako enako huda ali celo še bolj je konkurenca, čeprav je
po drugi strani jasno, da je količina izdelanih tovornjakov
bistveno manjša od izdelave osebnih avtomobilov. Po podatkih
za lansko leto, je bil tako največji izdelovalec in prodajalec
tovornjakov različnih vrst koncem DaimlerChrysler. Vsega
skupaj je prodal 288 tisoč vozil, pri čemer je k temu rezultatu
veliko pripomogla tudi njegova ameriška tovarna Freightliner
in kanadski Premium. Na drugo mesto se je uvrstil Volvo, ki pa
tukaj nastopa v povezavi s francoskim Renaultom (v lasti
slednjega je tudi ameriška tovarna Mack). Ti so lani prodali 178
tisoč tovornih vozil. Na tretjem mestu je bil leta 1999 pri nas
malo znani ameriški Navistar (107 tisoč), na četrtem prav tako
ameriški Paccar (podobna številka), peto mesto je pripadlo
italijanskemu Ivecu (90 tisoč), šesto pa Fordu, ki je prodal
dobrih 73 tisoč vozil.
FEUTON - INFORMACIJE
37
Ko se je konec sedemdesetih let, na slavistični ekskurziji
oljski profesor ruščine in dober poznavalec starocerkvene
jovanščine Jurij Rojs strmo zazrl v čudne znake, znamenja
i)i morda - zakaj ne? - črke, povezane v nekakšen napis, ki
jI do takrat ni uspel razvozlati še nihče, vklesan v portalno,
it^no preklado nad vhodom v cerkvico sv. Jurija na Sv.
jprah nad Bistrico ob Sotli, ga ni prevzelo čudenje, pač pa
jianstvena radovednost. Skrbno si je izpisal znake iz
lainna, ne pa tudi znamenj iz bližnje, v steno vzidane
lošče, kjer je v svetlo rumen peščenjak primitivno vklesa-
la figurica človeka z iztegnjenimi rokami. Možno je, da sta
preklada z napisom kot plošča z nenavadnim likom bili
jidani pozneje, denimo ob nastanku kapelice (še prej?), ki
liupaj s svetiščem sv. Martina spada med najstarejše sakral-
le spomenike na Slovenskem: obe sta namreč nastali v
fedromanski dobi, v 9. ali 10. stoletju in sta, kot so v
estdesetih in sedemdesetih letih ugotovili arheologi, pozi-
lani na živi skali.
Profesor Jurij Rojs, nekda-
ji predavatelj ruščine na celj-
kem učiteljišču in pozneje na
lariborski univerzi, danes
oktor znanosti (že nekaj let
živa v Mariboru zaslužen
okoj), se je ob vrnitvi s Sve-
h gora, ene najlepših in naj-
olje obiskanih romarskih
oti na Slovenskem, bržkone
rvi spopadel z razvozlava-
jem svetogorskega napisa,
red tem se je seveda moral
oznaniti z bogato, več kot
vatisočletno, nepretrgano
jodovino, v kateri zanesljivo
i\ ključ do skrivnosti.
Božjo pot na vrhu 527 m visokega hriba, v soseščini Orlice in
jenega pogorja. Rože in Kunšperških gora, hrvaškega Zagorja
1 v daljavi kopaste Donačke gore in nekoliko bolj priostrene-
? Boča, sestavlja pet svetišč: Lurška, nekdanja Bolfenkova
kapela, kapela sv. Sebastijana in sv. Fabijana, Marijina cerkev
in že omenjeni kapelici sv. Jurija in sv. Martina. Potem ko so
umetnostni zgodovinarji dovolj skrbno in natančno umestili
nastanek svetogorske kapelice tja v predromansko dobo, sta
se preteklosti na svoj način lotila v letih 1967-1968 in 1971-1976
še arheologinja Paola Korošec in Josip Korošec mlajši.
Ugotovila sta, da gre zagotovo za zgodnjesrednjeveški spome-
nik, če ne še kaj več, s sondiranjem pa nista mogla potrditi
obstoja življenja v prazgodovini. Sta pa dovolj zanesljivo
ugotovila, da so bile Svete gore poseljene že v prvem stoletju
po Kristusu, med najdbami pa prevladuje rimska lončevina iz
prvega do četrtega stoletja. Najverjetneje je bila ob vznožju
hriba vojaška postojanka, na vrhu pa svetišče, pokopališče,
vsakršni kultni prostor pač. Odkrila sta še slabo ohranjeni grob
germanskega vojaka s pridatki orožja in opreme, številne
rimske novce, naletela pa sta tudi na slovansko nekropolo,
zlasti med nekdanjo Bolfenkovo in Jurijevo kapelo.
Svete gore so bile bržkone poseljene še pred Rimljani, razmišlja
v svojih zapisih dr. Paola Korošec, močno pa so se jih dotaknile
tudi selitve ljudstev, saj so pod vznožjem hriba stikale številne
rimske poti, ki so vodile v notranjost cesarstva in bržkone niso
nastale s prihodom Rimljanov v naše kraje. Že v tistih časih je na
Sv. gorah moralo biti neko svetišče, ugotavlja Koroščeva, ki je
fragment takšne stavbe tudi našla.
V srednjem veku je najverjetneje namenskost griča ostala
nespremenjena. Ko je ozemlje prešlo, po smrti koroške plemki-
nje Heme (Eme) v last krške škofije, v 11. stoletju, so bile
najverjetneje obnovljene domala vse stavbe na hribu v prevladu-
jočem stilu Časa.
Človek, ki dviga roke
Dokazano je torej, da so se na Sv. gorah skozi stoletja
(tisočletja) drenjala različna ljudstva in na ta ali oni način
puščala sledove za seboj. Večjih skrivnosti ni ostalo, še vedno pa
je uganka skrivnostni napis in skoraj na otroški način upodob-
ljen lik človeka.
Ustavimo se, preden zapišemo, kaj se je v tistih dneh dogajalo
profesorju Rojsu, še nekoliko pri figurici človeka z iztegnjenimi
rokami. Primitivna podobica nakazuje molivca ali oranta, ki
sedi na nekakšnem prestolu, znaka ob levi roki pa sta bržkone
ponazoritev sonca in lune. Ob glavi in nekoliko nad njo so
vklesana znamenja skrivnostne pisave, zelo podobna tistim na
portalu vrat. Podobnost le dokazuje, da ne gre za nekakšno
poigravanje, kot menijo nekateri.
Ali je to Kristus? Potem bi vendarle moral biti v bližini križ,
kot je to na mnogih, podobnih reliefih, ki jih za primerjavo
lahko najdemo tudi še na keltskih spomenikih od Francije do
Pomoravja, od skrajnega severa do bibličnih dežel, v mnogih
krajih nekdanje Jugoslavije pa tudi pri nas, denimo onstran
državne meje, v steni župne cerkve v Hodišah na avstrijskem
Koroškem.
Najtesneje se je zadeve že v daljnem 1952. letu lotil naš
znani umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc in v Arheološ-
kem vestniku objavil spis z naslovom Dvpje. zgodnjesrednje-
veških figuralnih upodobitev na slovenskih tleh.
Že pred njim je, najverjetneje prvi relief omenil leta 1911 (v
tisku) Avgust Stegenšek, za njim pa tokrat govoreč o napisu, dr.
Rajko Nahtigal. Od takrat naprej omemba skrivnostne dvojice
ne izostaja v nobenem spisu, ki govori o Sv. gorah!
Prof. dr. Jurij Rojs
Plošča, vzidana desno od vhoda v Jurijevo kapelo.
38
PISMA BRALCEV
odmevi
Kaj imajo
jezuitilz
vandalizmom
IIL
Podpisani črešnjiški župnik
(pravzaprav nadžupnik, če
gledamo iz Frankolovega) z
zanimanjem, s skrbjo, žalost-
jo in z vprašanji prebiram v
Novem tedniku vse, kar kdo
napiše v zvezi s prihodnostjo
tukajšnje bivše šole. Ta prob-
lem bo (je že) naredil naše
nekdaj tako sončne in mirne,
zdaj pa senčnate in nemirne
Črešnjice, naši deželi bolj
znane po tej razdrapani šoli,
kot po tem, da je bila tukaj
doma Slomškova mati.
Moj zdravnik dr. Dordevič
mi sicer naroča, naj se nava-
dim na nov stil življenja - moje
srce da trpi, če dolgo govorim
ali veliko hodim. Vendar tu pa
tam še kdaj odpešačim po fari
iz svoje baročne kajžice.
Joj, kako smo se zaradi te
šole zadnje mesece pro- in
antijezuitarji razbratili kot
bratje med seboj! Sedaj je
eden besen na občino in na
župana (veliko smo že od njiju
dobili ravno mi), drugi je jezen
na svojega soseda, ki je kontra
ali pro-, tretji se jezi na župni-
ka, češ da one druge zagovar-
ja, četrti se pa sploh nič ne
briga za to našo tako žgočo
skupno rano (kar je seveda
najslabše, podobno kot če
nekdo ne gre na volitve, po-
tem pa izvoljene kritizira) itd.
Zato sem po svoji vesti dol-
žen zaprositi uredništvo No-
vega tednika za nekaj prosto-
ra, da odgovorim vsem. Rajši
in lažje bi to storil v cerkvi iz
oči v oči, a tam me ne bi ne
videli ne slišali vsi.
Vsi bralci od drugod, do-
mačini pa itak veste, za kaj
gre pri tej zadevi: ali in po
kaki ceni naj propadajoče,
občinski proračun obreme-
njujoče ter naš kraj psramujo-
če bivše šolsko poslopje prev-
zamejo jezuitje? Ti žele v
njem ustanoviti nekakšno -
duhovno kulturno središče.
Kot svoboden državljan
imam seveda tudi jaz pravico,
kot občan in dušniški pastir pa
dolžnost, k zadi^vi javno pove-
dati svoj da ali svoj ne. Jasno,
da sem za to, da nas pridejo
jezuiti prosvetljevat in reševat
iz našega mrtvila, ker smo
marsikje na ničli ali celo pod
lediščem. Preveč smo pozabi-
li, da je človek telo in duh, da
ga ne sestavlja samo trebuh in
žep, da torej oboje, telo in duh
potrebuje kruh. Ne smem pa
kot Peter zgrabiti za meč, sicer
bom slišal: spravi meč na nje-
govo mesto! Vsi so (ste) moji,
namreč vi projezuitarji in vi, ki
vas ti kot antijezuitarje imajo
za koštrune.
Pred dvema letoma smo us-
pešno reševali neke hude as-
faltno - cestne razprtije v zgor-
njem (zahodnem delu) naše
fare. Tam imajo svojo krajevno
skupnost Sojek - Kamna gora,
spadajo pa v sosednjo občino
Slovenske Konjice. Oboji na-
mreč, Soječani in Kamnogorča-
ni, so hoteli cesto, denar pa je iz
občine seveda šel drugam. Na-
to so začeli v konjiških Novicah
tega dolžiti svojega mladega
predsednika, a s podpisom
»nekrajani«. Ko sem slučajno
to zvedel, sem se zanj zavzel,
seveda s podpisom, ter vsem
natočil čistega vina.. Napili ste
se, sem jim pisal, skregali ste se
tudi, kaj hočete sedaj? Resnica
je to, da cesto vsi hočete, zdaj je
potrebna samo še sloga in prid-
ne roke. Ali ste torej za to?
Odgovor: smo! In čez pol leta
je bila ob konjiškem županu in
domačem župniku otvoritev in
blagoslovitev te ceste, zgrajene
vsem v veselje, kar je dokazal
tudi super likof, da malokje
tak, na slavoloku pa napis: Sad
resnice, razuma in sloge!
Lep recept za zaplete s to
našo črešnjiško šolo! Najprej
se vsi (pro in anti) napijte in ko
se streznite, si recite: Kako
smo vsi skupaj nori, da se
kregamo med seboj, namesto,
da bi bili vsi veseli, če sploh
kdo hoče pri nas in iz nas kaj
pozitivnejšega narediti... Jaz -
veste vsi - sem si dober z
vsakim od vas, bodite si tudi vi
ne glede na to, če je kdo proje-
zuitar ali antijezuitar, velja!
A ker nas bo le vsa resnica
osvobodila, naj h koncu do-
dam še tehle šest pripomb:
L Formalno je šola res lastni-
na občine Vojnik, dejansko pa
tudi občine Slovenske Konjice
kot solastnice, saj je celotna KS
Sojek - Kamna Gora pomagala
stavbo graditi oziroma poveča-
ti.
2.	Občina Vojnik bi se mo-
rala z menoj prej dogovoriti
glede datuma za zbore obča-
nov. 19. marca je zbor obča-
nov sovpadal z volitvami za
Župnijske pastoralne svete, v
soboto, 15. julija zvečer, pa s
spovedovanjem za Arehovo
nedeljo, da je imel tuj spoved-
nik malo prometa, ker smo šli
na tisto kregarijo v šolo.
3.	Napadalci na župana in
na občino res niso šli z vilami
in kosami, a tudi beseda ubija.
4.	Glavni vzrok upravičene-
ga razburjanja pri nas proje-
zuitarjih pa je manjkajoča be-
seda »nekateri«. V podnaslo-
vu lepega članka gospe Jančič
(morda je dalo podnaslov
uredništvo) in v podpisu dru-
gega članka manjka beseda
»nekateri«! Tako sedaj izgle-
da, da smo vsi iz Brdc, Čreš-
njic in Podgorja proti toplejši
duhovni klimi pri nas. Upam
si trditi, da mnogi tistih, ki so
podpisali, niso proti.
5.	Že dolga štiri leta moram
v Kroniki, ki jo res vestno
vodim, pisariti o tej nesrečni
črešnjiški šoli in to najslabše
stvari ravno letos po startu v
novo sto- in tisoč- letje. Je res
vredno in potrebno toliko
vsega tega?
Posebej pa me boli in žalo-
sti zadnja točka.
6.	Gospe Zaliki, sopotnici
našega odbornika Jožeta Tur-
ka, sem neki večer pred nji-
hovim sestankom ponudil ti-
sti znani stari Slomškov pla-
kat velikega formata, z njego-
vim znanim geslom, naj ga
obesi na tisto pusto, golo ste-
no, kjer ni ne table ne Tita ne
križa več. Rada ga je vzela in
obljubila, a niti ona tega ni
smela narediti... Pika.
O, kje ste moje nekdanje
sončne, mirne, srečne Čreš-
njice? Kdo mi bo za bližajočo
se devetdesetletnico prinesel
sonce, mir? Dajte mi tega vsi!
ŠTEFAN KUŠAR,
Črešnjice
Z lnexo je še
slabše II.
Zelezarji Inexe Štore smo
prizadeti in ogorčeni zaradi
vsebine člankov, ki so bili ob-
javljeni v časopisu Večer v sre-
do, 12.7.2000 in v časopisu No-
vi tednik dan pozneje. Ogorče-
ni pa smo bili nad ekološkim
društvom s Teharja, ki je v
članku z naslovom »Veliko
onesnaževanje« in »Z Inexo je
še slabše« navedlo toliko pod-
tikanj, neresnice in neuteme-
ljenih dvomov, da smo na zah-
tevo večine članov sindikata
SKEl sklicali izredno sejo Izvr-
šnega odbora in za javnost
pripravili obrazložitev.
Da je pisalo o železarni Ine-
xa Štore toliko laži, lahko skle-
pamo le, da se je predvolilni
boj praktično že začel. Prave-
ga boja in to izjemno poštene-
ga smo v železarni v Štorah že
navajeni od takrat, ko so nam
hoteli železarno zapreti in 150-
letno železarsko tradicijo na
lokaciji v Štorah uničiti.
Izvršni odbor sindikata SKEl
Inexa Štore ekološko društvo s
Teharja dobronamerno opo-
zarja, da naj si na železarskih
plečih ne kuje volilnih glasov.
Na to ne pristajamo in tega ne
bomo dovolili, preveliko ceno
smo že plačali v preteklosti in
preveč solz je bilo prelitih s
strani tistih železarjev, ki so
izgubili delo in kruh.
Površen bralec si iz vsebine
članka lahko ustvari vtis, da gre
v bistvu samo za dim, ki se
občasno vali iz jeklarne, včasih
bolj, včasih manj, vendar ko
vsebino članka natančno pre-
bereš, lahko ugotoviš, da se
ekološko društvo Teharje želi
ukvarjati v bistvu s kompletno
proizvodnjo Inexe Štore in
nam podtika takšne neresnice
in dvome, ki nam lahko pov-
zročijo izjemno materialno
škodo, z moralno so že uspeli z
navedbo, da občasno topimo
kontaminirano odpadno žele-
zo.
Inexa Štore si je pridobila in
je lastnik certifikata 9001. Do
tega certifikata je dolga in zah-
tevna pot. Tudi za odpadno
železo obstajajo kakovostni
predpisi in standardi, ki pred-
pisujejo način nabave odpad-
nega železa. Takšne domneve
in takšna umazana podtikanja
so vredna sodbe in obsodbe,
vendar naš namen ni, da bi
komu grozili in mu obljubljali
prijavo na sodišču, na doma-
čem ali celo na švedskem, kot
namerava ekološko društvo.
Upravičeno pa pričakujemo
vaše opravičilo.
Zanimivo je še neko drugo
dejstvo. Kot smo že omenili,
gre v celotnem članku za kup
neresnic, dvomov, podtikanj in
celo groženj. V zadnjem od-
stavku pa nam pokroviteljsko
priporočajo, da pričakujejo in
upajo, da bodo zaplete rešili po
mirni poti, z normalnim dialo-
gom. Pobuda brez primere!?
Izvršni odbor sindikata
SKEl v Inexi Štore ekološke-
mu društvu s Teharja zago-
tavlja, da se železarna ne bo
zapirala, da se investicije za
izboljšanje tehnologije izvaja-
jo po planu in bodo zaključe-
ne koncem leta 2000. Ravno
tako pa zagotavljamo, da bo-
do čistilne naprave narejene v
roku, ki smo ga sposobni iz-
vesti in to je tudi v interesu
železarjev, sindikata SKEl,
krajanov Teharij in Štor, po-
slovodstva in lastnika.
V izvršnem odboru sindi-
kata SKEl obžalujemo, da je
vaše ekološko društvo Tehar-
je bilo ustanovljeno šele letos.
Veseli bi bili, da bi bilo vsaj
pred dvema letoma in bi lah-
ko iz vseh strani, še celo iz
zraka slikali, ko nas je dolete-
la katastrofalna poplava in ko
nam je povzročila za štiristo
milijonov SIT škode. Lahko bi
zbirali podpise za upravičeno
pomoč in bi vam bili železarji
nadvse hvaležni.
JOŽE KORPAR,
10 sindikata SKEl
Inexa Štore
prejeli
smo
župan
odgovarja
bralcu
v vašem cenjenem tedniku
je bilo 22. junija in 20. julija
2000 postavljeno vprašanje
bralca, katerega ime in naslov
hranite v uredništvu. Na vpra-
šanje mu odgovarjam:
V krajevni skupnosti Galici-
ja je bil 16. junija 2000 sklican
zbor krajanov, na katerem
smo želeli krajanke in krajane
seznaniti s predvidenimi ak-
tivnostmi in razvojnimi načrti
podjetja CMC - Kamnolom Pi-
rešica. Na zboru krajanov je
bilo poleg predstavnikov
vodstva krajevne skupnosti.
Občine Žalec in Upravne enote
Žalec tudi vodstvo podjetja
CMC Kamnolom Pirešica.
Vsem prisotnim je bilo zelo
korektno in strokovno razlo-
ženo, kakšni so načrti podjetja
in kakšna je pri tem vloga
lokalne skupnosti in Upravne
enote Žalec. Kot župan sem na
zboru jasno razložil, da zaradi
predvidenih načrtov in uprav-
nih postopkov ne bi bilo po-
trebno sklicati zbora krajanov,
vendar smo kljub temu želeli
zadevo pravočasno, korektno
in strokovno predstaviti kraja-
nom, se o zadevi odkrito po-
govoriti in odgovoriti na more-
bitna vprašanja, predvsem za-
radi nezaupanja, ki se je ustva-
rilo v preteklosti.
Moje stališče in stališče lo-
kalne skupnosti je takšno, da je
pri vsakem razvojnem načrtu
treba v prvi vrsti upoštevati
realne zahteve krajanov, po
drugi strani pa zagotavljati po-
goje za čim hitrejšo rast in raz-
voj gospodarskih subjektov. V
razpravi, v kateri je sodelovalo
veliko prisotnih, so nekateri za-
čeli razpravljati o zadevah, ki
niso bile v neposredni zvezi z
dnevnim redom, nekateri pa
so pogovor nadaljevali s splo-
šnimi obtožbami in nestrokov-
nimi ocenami. Kljub zelo strp-
nim odgovorom in večkratnim
ponavljanjem bistvenih zadev,
vse v želji, da bi bili krajani čim
bolj objektivno informirani, so
nekateri začeli z obtožbami in
žalitvami, da smo vsi, ki dela-
mo na odgovornih mestih in v
strokovnih institucijah, pod-
kupljeni, da je mogoče dobiti
strokovna mnenja poljubno po
želji naročnika, ki pač plača in
dobi tisto, kar želi. Nekateri so
celo iz lastnih izkušenj poveda-
li, da so tako pred leti delali z
inšpektorji za varstvo pri delu
in podobno.
Kljub večkratnim pojasni-
lom, pa nekaterih ni bilo mo-
goče prepričati, da nismo vsi
podkupljeni in da strokovnost
še vedno nekaj velja, sem v
razpravi uporabil prispodobo,
da pač »svinja misli svinjske
misli«, kar ni mišljeno kot žali-
tev, ampak način mišljenja.
Zato ni nobenega razloga,
da bi se za izrečeno prispodo-
bo moral komur koli javno
opravičiti. Pri izrečeni prispo-
dobi nisem želel nikogar kon-
kretno imenovati, če bi to že-
lel, bi to tudi storil, z jasno
navedbo imena in priimka.
Sam vedno govorim odkrito
in direktno, v kar so se lahko
prepričali vsi, ki me poznajo
in vsi, s katerimi sodelujem.
V krajevni skupnosti Galici-
ja in tudi v ostalih krajevnih
skupnostih Občine Žalec je še
veliko vprašanj, »a katera bo
potrebno najti odgovore, ker
pa je problemov še veliko, jih
bo treba skupaj reševati. Za-
radi tega sem tudi kandidiral
in sedaj korektno opravljam
svoje delo, skupaj s sodelavci.
Je pa probleme težko reševa-
ti, če za to ni obojestranske
pripravljenosti in strpnosti.
Spoštovani (ne) poznani bra-
lec, več odkritosti in podpis s
polnim imenom in priimkom
bi pričakoval od Vas. Upam, da
se svojega imena ne sramujete,
saj vprašanje, ki ste mi ga po-
stavili, ni takšno, da bi morali
svoje ime skrivati. Upam, da
ste zdaj razumeli izraženo pris-
podobo. Če je niste. Vas pro-
sim, da se oglasite osebno pri
meni in Vam jo bom poskušal
še bolje razložiti. Časopisni
prostor pa pustiva drugim, da
bodo v njem lahko zapisali bolj
koristne in zanimive stvari.
LOJZE POSEDEL,
župan Občine Žalec
zahvale,
pohvale
Izleti
šenfiurskih
invalidov
Društvo invalidov Šentjur je
zelo aktivno, v njem je približ-
no 700 članov. Večina je kate-
goriziranih invalidov, veliko je
tudi podpornih in aktivnih ter
delavnih članov društva.
Vsem je glavni cilj medsebojna
pomoč, pa seveda druženje,
srečanja in veseli mesečni izle-
ti po različnih krajih naše lepe
Slovenije. Občasno jo mahne-
mo tudi čez mejo po nakupe.
Največje zanimanje je vsa-
koletni obisk bazilike Marije
Pomagaj na Brezjah. Tudi le-
tošnji izlet v to svetišče je bil
najbolj množičen izmed vseh,
ki jih organizira naše društvo.
Kar s štirimi avtobusi smo se
odpeljali proti Gorenjski, tudi
po zaslugi gospoda Marka
Šramla, župnika iz Slivnice, ki
je s sabo pripeljal harmoni-
karja Gašperja Jelena.
Pregovor pravi, da dobre
glas seže'v deveto vas. O tem
so se lahko prepričali vsi udele-
ženci izleta, ki so pozorno pri-
sluhnili svati maši gospoda
Marka, ki jo je daroval za vse v
baziliki. Njegova pridiga je
marsikomu privabila solze iz
oči in marsikomu dala povod
za pozitivno razmišljanje o od-
nosih v družini, ki so v dan^
njem hitrem tempu življe^
vse bolj odrinjeni na strans
tir. Po končani maši in ogle^
Brezij smo se odpeljali v Beg,
nje, v veliki dvorani Avsenil^
vega doma pa smo kosili, p
kosilu smo z bogatim aplj
zom nagradili vsako pesem.
V	imenu vseh članov, ki sid
uživali na izletu, se iskren
zahvaljujem gospodu župnij;
Marku Šramlu za darovan
mašo, Gašperju Jelenu za Ci
dovite zvoke, ki jih je izvabil j
orgel v Marijini baziliki, obem
pa hvala tudi za razvedrilu
glasbo v Avsenikovem domu.
V	Društvu invalidov Šentjun
želimo, da nam aktivni in pQ(
porni člani ter vodstvo društv
omogočijo še veliko lepih izl,
tov, prijetnih srečanj in družen
predvsem pa lepih in dobri
idej, združenih s koristnimi j
dobrodelnimi akcijami za di
brobit sočloveka, ki je v stiskf?
Članica DI Šentjl
Podjetje NT&RC d.o.o., W
direktor: Branko Stamejčič.»
Poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno^
založniško, radijsko in agencijsko
tržno dejavnost. Naslov: Prešemm
19. 3000 Celje. 1
telefon (063) 422-50, 1
fax: 441-032, ^
Novi tednik izhaja vsak četrtek
Cena izvoda je 300 tolarjev i
Naročnine: Majda Klanšek.4
Mesečna naročnina je 1000 tolarj
Za tujino je letna naročnina 24.00
tolarjev. Številka |
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov m
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
revij d.d., Ljubljana. Dunajska S
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Milena Brečko-Poklič.
Urednica Novega tednika:
Tatjana Cvirn.	i
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane <
Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,	;
Tajnica uredništva: Mojca Marot
Tehnični urednik: Franjo i
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer. Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehničneg
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.i
tlDIOCEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, j
Vesna Lejič, Nataša Leskovšekij
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek. ^
Telefon studia (za oddaje v živo)
4900-880, 4900-881 ^
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega ^
prostora v Novem tedniku in 1
Radiu Celje ter nudi ostale ^
agencijske storitve. '
Vodja Agencije: Franček Pungerčif
Propaganda: Valter Leben, Vojk"
Grabar, Zlatko Bobinac, Carme'!
Koprivica, Vesna Matjašič; ;
Telefon: 063/422-50 '
fax: 441-032, 443-511 1
Sprejem oglasov po elektronski |
pošti: agencija@nt-rc.si i
v MODNEM VRTINCU
39
Nakit - akcent,
ki oživi telo
Poletje, idealen cas za nakit - Domišljiji dajte prosto pot
Hidi, če ga lahko na vratu,
prstih, zapestjih in še kje skozi
vse leto mirno pogrešate -
poletje je idealni čas zanj.
Morda tudi (skrajni) čas za
Korenito spremembo v filozo-
fiji kitenja - nakit namreč ni
vselej tisti, ki ga prilagajamo
obleki, pogosto je treba oble-
ko prilagoditi nakitu!
Spadate med tiste, ki si ne
znajo predstavljati življenja brez
nakita, ali med one druge, ki
ga sprejemajo kot odvečen ba-
last, včasih celo kot bleščečo
fasado, za katero se skriva mar-
sikaj...? Ali sodite med tiste
nekje vmes, ki si nakit privoš-
čijo le ob izjemnih priložno-
stih?
Naj bo tako ali drugače -
nakit ima kot glavni igralec,
stranski ali pa zgolj kot statist
svojo vlogo v domala sleherni
zgodbi na temo vizualna po-
doba človeka.
Ni dvoma, da tudi zato, ker
je povezan s pojmom prestiža,
tradicije ali določenega obre-
da, ki se vselej spremeni v
neko individualno zgodbo. Ven-
dar, simbolika in sporočilnost
gor ali dol, ujeti z nakitom v
svojem videzu aktualnost tega
trenutka, ga nadgraditi s futu-
rizmom tretjega tisočletja ter
temu dodati še kakšen utrinek
pranostalgične preteklosti - ja,
to je le navidez preprosta reč.
Vsaj do neke mere nam pri
teh dilemah pomaga - moda.
Predlaga nam, od nas pa je
seveda odvisno, če se pustimo
voditi njenim klasičnim toko-
vom, nam požene adrenalin
po krvi kakšna trendovska br-
zica ali prisegamo na unikat-
no oblikovan nakit, ki lahko
sledi tudi nekaterim slikarskim
oziroma kiparskim umetniš-
kim smerem.
Ste pokimali ob slednjem?
No, potem gotovo poznate se-
jem v Baslu, kjer predstavljajo
najnovejše trende v oblikova-
nju nakita najbolj zveneča ime-
na iz vsega sveta.
Mediteranski ali
nordijski-le
inovativen naj bo!
Baselski sejem je znan po
tem, da organizatorji izbirajo
oblikovalce - razstavljavce gle-
de na njihovo kreativnost, stil
in kvaliteto izdelave, tradicija
in vrednost nakita sta manj
pomembna.
Torej, miselnost v stilu -
nakit je vselej primerno dari-
lo, kar eno klasično zlato veri-
žico, ki povsod paše, bomo
kupih... bi bilo v korist inova-
tivnosti nemara res dobro za-
lučati v kontejner preživetih
navad. Kar pa seveda ne pome-
ni, da moda in umetnost ne
priporočata žlahtnega nakita,
ravno nasprotno. Vendar, ku-
povanje nakita drugim je zelo
intimna stvar, s katero lahko
dosežemo pri obdarovancu na-
mesto veselja celo užaljenost...
(kot bi denimo mladenki, ki
nosi izključno tanga spodnje
hlačke, kupili bele bombažne
pumparice).
No, pa se vrnimo k letošnje-
mu sejmu v Baslu, kjer sta bila
v največjem številu zastopana
nordijski stil oblikovanja, ki
predstavlja geometričen, li-
nearno oblikovan in preprost
nakit, ter mediteranski, ki raz-
veseljuje s svojimi barvitimi.
na barok spominjajočimi for-
mami.
Najteiozadiiiaz
nakitom!
Pri odločitvi, s kakšnim na-
kitom polepšati letošnje po-
letne počitniške dni in noči,
bo morda dobrodošel le drob-
cen namig - inovativen, nena-
vadnih oblik naj bo, pa ne
glede na to, ah je izdelan iz
srebra, belega ah rumenega
zlata, ebenovine, biserovine,
jekla ali aluminija... ali ga
nameravate nositi okrog vra-
tu, nad komolci, okrog za-
pestja, gležnja, okrog pasu ali
na prstih... tudi nožnih.
Morda bi bilo zabavno pre-
kucniti na glavo tudi sam vrst-
ni red kupovanja? Kaj, če bi
najprej izbrali kos nakita, ki
ga takoj začutite kot zname-
nje, ki bo oživelo vaše telo.
Nato pa se odpravite poiskati
še obleko, ki bo skupaj z nje-
govo dominantnostjo zaživela
v popolnem sožitju?
modni dogodki
Utrinek z razstave: nakit Romi Bukovec na fotografiji
Luciana Kleve.
Vrhunski oblikovalski
nakit in fotoslike v Piranu
če boste letošnje poletje leto-
vali ob slovenski obali, si privoš-
čite tudi nekaj kultumo-umet-
niških minut. Še posebej velja to
za tiste, ki vas navdušujejo izvir-
no oblikovan nakit in obleke.
V piranskem ateljeju Duka je
bila namreč konec junija otvori-
tev razstave z naslovom »V obje-
mu« avtorjev: oblikovalke nakita
Romi Bukovec, modne obliko-
valke Tanje Zorn Grželj in aka-
demskega slikarja Luciana Kle-
ve. Zanimivo umetniško preple-
tanje nakita in oblačil si lahko
ogledate vse do konca avgusta,
Romi Bukovec pa je ob razstavi
povedala: »Nakit sem začela ob-
likovati v najstniških letih, ker
nisem nikjer našla takšnih uha-
nov, kot sem si jih zamislila. Po
nekaj letih eksperimentiranja z
materiali, sem odkrila svojo »živ-
ljenjsko ljubezen« - aluminij. Ma-
terial, ki je sodoben, vendar brez
vrednostnih predsodkov. Kadar
iščem pravo obhko, si vedno
predstavljam človeško telo in
nakit na njem je le detajl, zna-
menje, ki mu da neko zgodbo,
morda le asociacijo, slutnjo...
Moj nakit ne prenese kopičenja,
en atraktiven kos je dovolj, saj
okrog sebe zahteva precej pro-
stora... ja, celo obleka se mu
mora večkrat podrediti...«
Pripravila; VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Počitniška modna iskrica - kot prstani na nogah.
JuUjska izžrebanka za nagrado Scale Zarje Petrovče -
modne hlače, je Lidija Bauman, Cesta talcev 32 a, Vojnik.
Nagradno vprašanje avgusta:
MOŠKA HAVAJSKA ALI ALOHA SRAJCA JE POTISKANA:
a)	S črnobelimi črtastimi in kvadratastimi motivi;
b)	S pisanimi vzorci eksotičnega cvetja in sadja.
40
KRONIKA S CEUSKEGA
Veliki svet malega mesta
Gala likovni dogodek v Rogaški Slatini - Na otvoritev so prišli umetniki iz Slovenije, Italije in Madžarske ter prvi človek madžarskega veleposlaništva - Opazne »umetnine«
obsoteljskih gospodinj
v Rogaški Slatini si niso
edini o letošnjem likovnem
dogodku leta. Nekateri me-
nijo, da je to bila razstava
NLP 2000, drugi da predsta-
vitev Oskarja Kogoja, tretji
da petkova otvoritev IV.
Mednarodne likovne razsta-
ve Umetniki Rogaški Slatini.
Slednja je bila tudi posebni
družabni dogodek.
Na veliki mednarodni raz-
stavi v grafičnem muzeju se
predstavlja 25 umetnikov iz
10 držav, poleg evropskih še
iz Izraela in Japonske. Z njo
obeležujejo 15-letnico usta-
novitve slatinskega Muzeja
grafične umetnosti od 16. do
19. stoletja. Nastal je po zaslu-
gi izjemnega darila zbiralca
Kurta Miillerja iz Švice, dol-
goletnega obiskovalca Rogaš-
ke Slatine, ki si je tam okrepil
zdravje. V zahvalo je podaril
Slatinčanom čudovito zbirko
grafik, med njimi Diirerjevih
in Rembrandtovih ter Reic-
hardove podobe slovenskih
krajev in gradov. V pogovorih
s takratnim zdraviliškim
vodstvom, z Lojzetom Libni-
kom na čelu, je prišlo do tega,
da so v zgradbi ob robu zdra-
viliškega parka odprli ome-
njeni muzej.
Tako pripravljajo vsaka dva
meseca novo tematsko raz-
stavo, gospod iz kantona Nid-
vvalden, uradni častni gost, pa
še vedno rad prihaja v mesto
ob Sotli. Slovenija mu je v
zahvalo podelila Valvasorjevo
muzejsko priznanje, pred pe-
timi leti priznanje ministrstva
za zunanje zadeve ter nazad-
nje priznanje predsednika dr-
žave.
Muzej že dolgo vodi umet-
nica Erna Ferjanič-Fric iz Ro-
gaške Slatine, kustodinja ter
organizatorica vseh doseda-
njih mednarodnih likovnih
razstav, sicer zaposlena v 1.
osnovni šoli. Na IV. razstavi
se predstavlja s svojima
skulpturama iz žgane gline,
drugače predvsem slika rast-
linski svet (odrasla je v hiši ob
zdraviliškem parku) ter us-
tvarja male grafike. V zad-
njem času jo je pritegnil še
les. Največ je razstavljala v
Italiji in Avstriji, pa tudi na
Kitajskem, skupinsko v Zdru-
ženih arabskih emiratih, Ka-
nadi, na Poljskem, Hrvaš-
kem...
Likovni cul ob Sotli
Petkove otvoritve medna-
rodne likovne razstave v gra-
fičnem muzeju se je osebno
udeležilo pet umetnikov iz
Slovenije, štirje iz Italije in
eden iz Madžarske. Iz diplo-
matskega zbora v Ljubljani je
prišla odpravnica poslov ma-
džarskega veleposlaništva
Zsuzsa Nesztor, trenutno pr-
vi človek ambasade. V Rogaš-
ki Slatini razstavljajo namreč
kar štirje madžarski umetni-
ki.
Iz Obsotelja so na razstavi
tudi dela slatinskih obliko-
valk stekla Marjane Bastašič-
Merela in Irene Franič ter
Jožeta Božička-Gera iz Pod-
srede. Nekdanja Ljubljančan-
ka Bastašičeva živi v Rogaški
Slatini, kamor jo je pripeljalo
prosto delovno mesto obliko-
valca stekla, že blizu dve de-
setletji. V Steklarski šoli, kjer
oblikuje različne kolekcije
stekla (redno predstavljene
na frankfurtskem sejmu Am-
bienta), je vodja oblikovanja.
Med drugim je avtorica slo-
venskega vinskega kozarca,
izbrana med številnimi kandi-
dati. Največ ustvarja na po-
dročju industrijskega obliko-
vanja, v grafičnem muzeju pa
so postavili njeno malo ste-
kleno plastiko.
Irena Franič iz Rogaške Sla-
tine, prav tako priseljenka, se
ni nikoli nameravala ukvarjati
s steklom. Ko se je zgodilo
drugače, so že prvo leto dela
v slatinskem studiu Kreativ
prejeli za stekleno posodje
(na slovenjgraškem sejmu
domače in umetne obrti) na-
slov mojstrske delavnice. Bilo
je pred več kot desetletjem,
kmalu potem je začela ustvar-
jati v Steklarski šoli, kjer je
oblikovalka stekla. Njene za-
misli vzbujajo zanimanje na
vsakem bienalu industrijske-
ga oblikovanja v Ljubljani. V
prostem času izdeluje stekle-
ne šopke, na mednarodni
razstavi pa so njena elegant-
na ogledala.
Jože Božiček-Gero iz Pod-
srede, direktor Dekorja Koz-
je, sodeluje na razstavi z ol-
jem, pred tem je letos že raz-
stavljal v slatinski galeriji Si-
rup. V glavnem se ukvarja z
oblikovanjem v zvezi s ste-
klom, med katerim je njegov
najuspešnejši izdelek steklar-
nina kolekcija Soča. Gre za
različne kristalne izdelke, od
kozarcev do vaz in posod.
Božičkova zadnja serija je Ro-
ko, z njegovo zamislijo oblike
ter okrasitvijo z brušenjem.
Ob tem slika, v glavnem olja
(na razstavi je delo Podoba),
zadnji čas predvsem z nana-
šanjem barv z lopatico.
Od Slatinčanov, ki razstav-
ljajo na mednarodni razstavi,
so na gala otvoritvi pogrešali
akademskega slikarja Karla
Plemenitaša, profesorja
srednje šole za oblikovanje v
Ljubljani, kjer ima trenutno
resne težave z ateljejem. S
Ptujske Gore, kjer ima galeri-
jo, je prišla slikarka Veronika
Rakuš (v Avstraliji jo je ople-
menitil barvni svet domorod-
cev) ter iz Maribora kipa,
Ivan Dvoršak, z galerijo \
rodnem Majšperku.
Promocija
Slovenije
v nabito polnem muze)
skem prostoru, pred čudovita
Dvoršakovo plastiko pava {j
varjenega železa, je slovesni
odprl razstavo slatinski žuj^a
mag. Branko Kidrič (z nj
obeležujejo občinski prazn
te občine). Župan se je zahval
prizadevni organizatorki Fe
janičevi, ki je opozorila, d
prispeva sodelovanje umetn
kov z različnih koncev sveta M
promociji Slovenije.
Organizatorko so namre
posamezni umetniki spraše
vali, ali naj pošljejo v Sloven
jo, »kjer so vojne razmere^
kakšno delo na temo miru, p
tudi nekatere pošiljke z ime
nom naše države so bile čud
no naslovljene. Slikarja Pien
Conestabo, ki je prišel na ot
voritev iz Trsta ter Laszlo Ne
mes iz obmejnega Zalaegers
zega na Madžarskem (odrase
je v romunski Transilvaniji)
takšnih težav s prepoznava
njem nimata. Tržačan se je
naučil lepe slovenščine, Ma
džar, ki je veliko v Lendavi, s«
še zelo trudi. Iz Italije so prišl
na otvoritveno slovesnost pc
leg Conestaba tržaška umetni
ka Adriana Scarizza in Silva
no Clavora ter Massimo Bai
zo iz Trevisa pri Benetkah.
Organizatorka si je priredi
tev zamislila kot slovenski
obarvani večer. Nastopila j"
mlada slatinska skupina s ci
trarkama Suzano Verk in
Ksenijo Božak ter flavtistke
Nastjo Božak, nazdravili so I
vini uspešnega domačegi
društva vinogradnikov. Pol
sebno pozornost so vzbujale
polne mize poslastic, ki so jil
pripravile ter z njimi postre
gle članice letos ustanovljene-
ga društva Gaja Rogaška Sla-
tina. Posebna skrb društva je
ohranitev slovenskih jedi in
običajev.
Tako je bilo na mizah, pre
polnih slovenskih dobrot, de-
set različnih vrst peciva iz si-'
ra, bučk, orehov in jabolk:
pšenični, čebulni in beli krul |
ter jerpica, različne slaščice
ter mesni narezek iz domače
bunke, slanina, zaseka.n
Približno trideset članic (mec
katerimi so bile nekatere pr^
vključene v šmarsko društvo
kmetic Ajda) vodi predsedni-
ca Anica Colnarič iz Irja.
Umetniki in ostalo občinstvo
so seveda zelo dobro opazili
tudi njihove umetnine. Škrat-.
ka, bil je večer, ki ne bo kmalu
pozabljen.
BRANE JERANKO
Gala otvoritev velikega mednarodnega likovnega dogodka. Osebno so bili navzoči umetniki
iz Slovenije, Madžarske in Italije (med njimi župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič,
drugi z desne).
Organizatorka velike razstave ob 15-letnici grafičnega muzeja je vodja muzeja, kustodinja
ter slikarka Erna Ferjanič-Fric iz Rogaške Slatine (v sredini). Z njo sta prizrumi slatinski
umetnici, oblikovalki stekla Marjana Bastašič-Merela (levo) in Irerm Franič (desno).
Oblikovalec stekla, slikar in direktor Jože Božiček-Gero iz
Podsrede.
Tudi njihove »umetnine« so bile zelo opažene. Članice slatinskega društva Gaja, s predsedni-
co Anico Colnarič (druga z leve).