—    99    —
Pravoznanske pisma.
4. pismo.
Ali le od deržavnega tožnika osnovana za-tožba ima to imenitno pomembo, ne pa zatožba ose-bujnega tožnika, kakoršna je v skrivni preiskavni obravnavi navadna, zakaj le tako stopi kazin kot pokora razžaljene občinske zadeve na svetli dan, in je deržavi poroštvo , da vsi prestopki postave (kolikor občinstvo zahtevajo in se obdolženc nepotrebno ne draži in se nepotrebni stroški deržavni denarnici ne prizadevajo} pridejo sodniku na znanje in zasluženi kazni zapadejo; osebujni zatožnik pa še marsikterega hudodelstva ne zatoži, ako ni bil kdo posebno poškodovan, čeravno občinski prid njega kaznovanje silno terja; marsiktera osebujna zatožba tudi zaostane, če je tožnik nemaren ali če se preveč potov k sodnici po tem boji, ali če mu ni ljubo, da bi se' po zatožbi ne razkrile ka-košne sitne družinske skrivnosti, ali iz straha, da bi se zatoženi ali njegova žlahta po tem nad tožnikom ne maševala, ali če se ob kratkem brez sodbe poškodovane s poškodovavcom spravi, če mu je ljubši kratka sprava kot dolga pravda.
Ako se čez vse to še pomisli mnogo krivičnih za-tožb iz same strasti in maševanja, s kterimi se dostikrat zakrivajo hudobni nameni, je očitno kot beli dan, da so deržavne pravdnije kot očitne zatožnice tudi glede na blagodevnost (Moral) ena nar dobrotljivših in potre-bniših deržavnih naprav.
Ne sme se tedaj deržavna pravdnija misliti kot neusmiljena tožnica ali enostranska vladna sluznica; njeno imenitno opravilo je posvečeno čisti resnici in pravici; nje sveta dolžnost je nedolžnega ravno tako braniti kakor krivičnega krepko brez strasti preganjati in ga izročiti zasluženi kazni. Po tem načinu je deržavna pravdnija strah hudodelcem, poštenemu človeku pa zaželjeno zavetje.
Tako varje deržavni pravdnik občinsko pravo; zagovorniku je pripušeno, zadeve zatoženca na vse strani razjasniti, in sodniku  kot tretji  samostojni
oblasti je dano brez enostranosti pravdo razsoditi. Kdo ne bo zapopadel po tem, kakošna velika prednost gre sedanji zatožbini obravnavi pred poprejšnim skrivnim preiskovanjem! Sedaj se zatoženemu brez zaderžka in brez zakrivanja vse naravnost pove, kar. zoper njega govori, in po tem mu je priložnost dana, se zagovarjati, krez da bi se mučil po dolgočasni ravnavi in bi se po kaznih nepokornosti prisiloval obstati česar jeob-dolžen. Poprej je po skrivni preiskavi terpela pravda včasih več let, in mnogo potroškov je zadelo deržavno kašo.
Opravilo preisko vavnega sodnika, ki brez enostranosti sedaj stoji med zatožencom in tožnikom, je po terjatvi deržavne pravdnije bitstvo hudodela preiskati, hudodelnika zvediti, vse dokaze, ki za zatoženca ali zoper njega govore, na dan spraviti — z eno besedo: vse pripraviti, kar služi v podlago razsodbi, brez da bi preiskovavni sodnik praviloma sam razsojeval.
Tretji obstojni del zatožbinega ravnala je zagovarjanje obdolženega, o kterera bo treba nekoliko ob-širniši govoriti, ker zagovarjanje zatoženca je pri nas popolnama nova reč, ktere še marsikteri ne zapopade prav. Ni se tedaj čuditi, da novina marsikteremu ni dostojno jasna, in da se je še tu in tam slišalo: „to je narobe svet, če se tudi „Iurapia zagovarjajo".