87. Številka
Ljubljana, v četrtek 16. aprila 1896.
XXIX. leto.
(shaja viak dan m»e*>r« izimli nedeljo in praznike, ter velja po poAti prejeman za a vstro-ogtrske delale aa vae leto 15 gld., sta pol leta 8 gld.   ca četrt leta 4 gld., za jede« - 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea potiljanja na dom sa vse leto 13 gld., ih Ćetrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radon* se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje detel o toliko v&c, kolikor poštnina zda£a. Za oznanila p laf. nje ae od Itiristopne petit-vrBte po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., ce ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trga flt. IS, U pravnifitva naj se blagovolijo poAiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Skrbimo za industrijo.
(Dopis.) II.
Za pospeševanje industrije je treba v prvi Trsti cenenega denarja. Nase jedino npanje v tem ozira je, da končno vender državni zbor posveti tom nenormalnim in zelo škodljivim razmeram glede obrestne mere vsaj nekoliko pozornosti.
Tega vprašanja ni smeti prezirati, zakaj iz njega se Ifahko rodi vihar, ki zamore nastati čez noč in prouzročiti velikansko škodo.
Vsak razsoden in narodnogospodarsko poučen človek spozna, da tam ne vladajo zdrave razmere, kjer se kapi talij« gomili jo v hranilnicah V hranilnicah se zbira denar le vsled tega, ker je obrestna mera jako visoka, a ta denar je za trgovino in obrtnost latenten in če se bo de dalje tako zbiral V hranilnicah, kakor doslej, ntegnejo naposled nastati celo kritični časi. V avstrijskih hranilnicah leži že sedaj nad 1500 milijonov goldinarjev. V razmerju s pomnožitvijo hranilnih ulog v zadnjih 10—12 letih in z ozirom na to, da se uloge največ potem pripisovanja naraslih obrestij množe, se bodo te nloge v prihodnjih 10 ali 12 letih pomnožile na tri milijarde goldinarjev.
Denimo slučaj, da nastane tedaj kaka gospodarska kriza, da se iz katerih koli uzrokov rodi splošna panika. Ali bodo tedaj vsa cirknlacijska sredstva nade monarhije zadostovala za izplačanje teh ulog? To je jako resna stvar, katero je treba temeljito in pravočasno studirati, kajti vse kaže, da nima nafta monarhija niti za tretjino gorenje svote gotovega denarja.
V kakih petnajstih letih pač ne bo več mo geča, da bi hranilnice dobljene uloge nalagale tako, kakor sedaj. Zategadelj bi kazalo, znižati obrestno mero, zakaj posledica tega b bila, da bi hranilne aloge ne rasle prehitro, hranilnice bi ne bile v zadregi, kje naložiti prevzete uloge, pač pa bi se denar, ki sili zdaj v hranilnice, mogel porabiti v trgovini in v industriji.
Denar torej mora postati cenejši in laglje se mora dobiti kakor sedaj, potem se razvijeta trgovina in obrtnost. Na borzi je avstrijskega in inozemskega denarja za majhne obresti dovolj na raz polaganje, nasproti pa je pri avstrijukoogerski banki fe vedno obrestna mera po 4 */«•/• Pro anno, pri kreditnih društvih pa znaša 5%i ponekod celo G, 7 in 8°/r Kako naj se v takih razmerah od cenenega kredita odvisna industrija razvija, ko ima ino-umska industrija cenenega kredita, kolikor hoče.
Kadar postanejo obrestno mero določujočo razmere normalne, to se pravi take, kakeršne so na Angleškem, na Francoskem in na Nemškem, potem *6 bode tudi avstrijska industrija razvijala in kmalu dosegla industrijo dragih držav.
Kranjska je posebno primerna za naj razno vrat-°*j8e industrije ker ima mnogo neporabljenih vodnih Bosebno pa je primerna za izdelovanje eksportno rečij, ker do Trsta in do Reke ni daleč, in če 88 podjetni in sposobni industrijalci pri nas fte niso •»»elili, je nzrok tema največ ta, da razmer v nafti deželi ne poznajo.
Pri nas ni nobene tovarne, kjer bi se pripravljala ali obdelovala konoplja ali lan, predilnic Je jako malo, tovarne, v kateri bi se barvala in tekala koten ina, ni nobene in vzlio temu, da imamo aQogo lesa, je malo tovaren, ki bi producirale lesne >*delke. Tovarne, v kateri bi se izdelovala kuhinjska 111 drug« posoda, ni nobene, nobene tovarne, ki bi
izdelovala gumbe, nobene, ki bi izdelovala galanterijsko blago, nobene kartonažne tovarne itd. itd. In vender kako raznovrstne industrije bi lahko pri nas prospevale. Zlasti ngodne so razmere za petrolejske rafinerije, za tovarne za Čišćenje riža in za tovarno, ki bi izdelovala alu minij, ker imamo ogromno mnogo za poslednjo industrijo potrebne ilovice.
Ako cvete industrija na češkem — in ta najnaprednejša dežela nam mora biti vedno uzor — dasi stoji tam podjetje poleg podjetja in je konkurenca velikanska, koliko laglje bi cvetela pri nas. In razcvetela bode, pogoj je samo cenen kredit ter inteligenca in podjetnost podvzetnikov.
Državni zbor.
Na Dima ji. 15. aprila.
Končno je prišel na vrsto tudi novi penzijski zakon, na kateri so uradniki dolgo vrsto let čakali, in če bode vlada hotela, dobi ta novi zakon lahko do novega leta veljavo. Načrt ima sicer tendenco, skrbeti bolje za vdove visokih uradnikov, nego za vdove nižjih in upanja ni nič, da bi se to pri specijalni debati prernenilo, a ker M z zakonom odpravijo vsaj deloma največje krivice, je pač želeti, da se stvar čim prej dožene.
Začetkom današnje seje se je zbornica po prečitanju nekaterih interpelacij bavila z raznimi petič jami, potem pa začela razpravljati o penzij-skem zakonu.
Oglasilo se je pet govornikov, vsi pro, nobeden contra, iz česar se da sklepati, da obvelja zakon soglasno. Post. dr. Lorber je zahteval, naj ima pravico do popolne pokojnine vsak, kdor je dosegel 60. leto starosti ali dovršil v službi 35 let, in naj se pokojnine vdov urede percentuvalno po plači njih soprogov, ter grajal, da dobe vdove slug samo tretjino plače soprogov. Govornik je za specijalno debato napovedal nekaj preminjevalnih predlogov.
Posl. Pientak je obžaloval, da dobrot tega zakona ne bedo deležni tisti urdniki, kateri so že zdaj upokojeni.
Posl. Barwinski je želel, naj bi bil ta zakon veljaven tudi za tiste vdove, katere so vdo vele v dobi od predložitve tega načrta do njega sankcije iu zahteval, naj se prispevek uradnikov za penzijski zaklad progresivno poviša po višji plači, ne pa da znaša tri odstotke.
Posl. 11 a u c k je govoril ia to, da bodi zakon veljaven tudi za uradnike in sluge bolnic in zahteval, naj ae uradnikom višjih razredov in njih vdovam določi manjka pokojnina, nego je po načrta predlagana.
Poročevalec dr. Beer f?e je izreke) zoper vse preminjovalne predloge, 6eš, da so se predlagali tudi v odseku, a da so bili odklonjeni.
Zbornica je na to soglasno sklenila, začeti o predlogi specijalno debato.
Prihodnja seja bo jutri.
V 1 JiibIJtftiil, 1C. aprila. Volitev dunajskega župana. Protisemitje mislijo prvič, pa tudi v drugič voliti dr. Luegerja za župana. Za gotovo pričakujejo, da ga v.'ada potrdi po drugi volit vi. To se bode kmalu videlo. Ca vlada ne bode mislila g i potrditi, bode stvar zavlačevala in minolo bodo par mesecev, predno bode mogla biti draga volitev, će pa misli vlada naposled prijenjati, bodo pa hitro odredila volitev, da
se le vsa stvar hitro uravna. Vlada je vsekako v težavnem položaju. To se je prepričala, da bi z razpustom mestnega zastopa ne mogla doseči drugačne večioe. Nasprotja mej protisemiti samimi še tudi ni«') tako velika, da bi vlada na to mogla staviti kake nade.
Nemški nacijonalci in dr. Lueger. Dr. Lu-eger so je nemškim nacijonalcem hudo zameril, da je bil prišel v Gorico in onda govoril na shndu ekero samim .Slovencem, ter priporočal slovenek'm materam, naj odgoje otroke v sveti veri in v narodnem duhu, pri čemer je seveda mislil slovenski narodni duh, ki je vsemu nemštvn sovražen. Sedaj se je gonja začela z dopisi iz Ljubljano v neu:ško-nnrodne liste. Ljubljanskim nemškim nacijonalcem seveda ni prav, da je dr. Lueger Slovence v Gorici obiskal, ne pa njih. Mi<enje narodnih Nemcev v Ljubljani pa seveda v nc ben*m oziru ni merodajno, ker niti raz-sodnejši kranjski Nemci ne marajo nobene zvezo i njimi. Nemški nacijonalci tukoj kažejo, da jih vodi sovraštvo do Slovencev, ne pa skrb za nemštvo kajti na Pritm rdkem nimajo braniti nobenih nemških koristij.
Katoliška ljudska stranka in delavci. Znano je, dr. so pristaši sedanje katoliške ljudske stranke najhuje se upirali razširjonju volilne pravice, ko je bil grrf Taaffe predložil volilno rt formo. Posebno dr. EbenLoch je bil močno razburjen. V tej stranki se je tudi ridila misel, naj bi se hlapcem ne dala volilna pravica. Ko pa vidijo, da so razširjenje volilne pravice ne da več preprečiti, se pa na vso moč laskajo hlapcem in delavcem. Duhovnikom priporočajo, naj vzemo v roke organizacijo katoliških dalavOSV. Neki list te stranke sedaj celo trdi, da bodo delavci zanesljivejšijvolilci, nego so obrtniki, ki vedno obračajo plašč po vetru. Obrtniki, ki so zlasti po mestih večkrat za katoliško, oziroma prot semitako stranko šli v boj, pač niso zaslužili, da jih katoliški list tako ponižuje in jim očita neznačajcost. Seveda, ker obrtniki seintertja nočejo kar po drni in strni hoditi za katoliškimi voditelji, tudi tedaj, kadar je to v njih škodo, so pa neznačajneži.
Vojaška večerja. Potrebščine za vojaške potrebe se za drugo leto povekšajo zopet za štiri milijone goldinarjev. Letos se bode baje vendar jedenkrat dovolil denar tudi za vojaško večerjo. Vojaška večerja pa v vst h krajih in ob vseh letnih časih ne bode jednaka. Oziralo se bode tudi po možnosti na želje moštva. V nekaterih krajih in ob nekaterih časih bodo dobivali gorko večerjo, v drugih pa mrzlo, ali pa se bode vsem vojakom, ali le nekaterim izplačal znesek za večerjo v gotovem denarja. Vprašanje o vojaški večerji se je že vleklo dolgo let, a vedno za to ni bilo denarja, dočim se je za druge vojaške potrebe vedno našel denar. Videlo se je, da je 8emtettja pač malo mankalo dobre volje. — Potem pa pride kmalu na vrsto povišanje častniških plač, za kar pa bode več treba, kakor za vojaško večerjo.
Turčija in Bolgarija. Sultan je bolgarskega kneza pred njegovim odhodom iz Carigrada imenoval za feidmaršala turške vojake in mu podelil pet arabskih konj in s tem pokazal svojo naklonjenost Bolgariji. Vzlic temu pa najbrž Koburžan ni s pceebnim veseljem ostavlja! Carigrada. Ondu so mu pri tej priložnosti le preveč dajali razumeti, da je vazal sultanov. Ravno to pa moti veselje Bolgarov na priznanju kneza. Mislili so, da ae a tem naredi dalje korak do popolne samostojnosti Bolgarije, a so se motili.   Tudi glede reform
v Makedoniji so 8 knezom Ferdinandom niso marali razgovarjati. Knez je le še prejasno videl, da Bolgarija nima se nič posebnega vpliva
Vstaja v Armeniji. V Zejtunu je še vedno 13 batahjonov torškili vojakov, dssi bi po dogovoru bili morali od»ti. Turki so baje dobili od več Btranij poročila, da ss Zejtnnci pripravljajo na novo vstajo. Orožja nikakor niso vsega odd.tli. Skritega pa imajo mnogo dmamita, iz katerega delajo bombe. Turki so prepričani, da ne za "no takoj novi nemiri, ako ee le vojaki odmaknejo. Ca se pa le na jedne.n kraju začne vstanek, razširil bi se hitro po vsej Armeniji. Nezadovoljnost, mej Armenci je še ravno tako velika, kakor je bila lani. Obetane reforme ostale so največ na papirju. V Armenijo odposlani krščanski uradniki pa niso nič boljši od mobame-danskih. nekateri pa še slabši, ker so še lakom -nejši. Dokler ne turška vlada ne odloči, da v Armenijo posije armenske uradnike, tako dolgo se razmere no izboljšajo.
(z občinskega svota ljubljanskega.
V Ljubljani, Ki. aprila.
Občinski svet ljubljanski imel je einoči javno sejn, k.il< re 86 je udeležilo 'J2 občinskih svetovale »v« Otvorivši sejo naznanil i" župan (Jraaselli, daje po lit šIkhi mu h,.o ci' lu pomožni odbor dunajski, ki j" tako uspešno deloval \ prid po potresni ka-taatri.fi prisadi ti Ljubljani, nadoj« dni zaključil svojo delovanje i»r kamini znesek dodih mu darov v iznosa 8000 gjd. dpe 8. t, m. poslal deželnemu predsedništva v L abljani. Ol> jednem poslal je da najski pom -žni odbor dv« nitki me-itneruu županstvu in sicer fotografi na s ko dno članov dunajskega pomožnega odbora in kolekcijo po potresu pnrušenh li š v Ljubljani 5 • i ■ ni sta v mestni dvorani. Občinski snet naroČil je- gospodu županu, da pisme n;ni potoni dannjsk možnemu odboru izre':«
najtoplejšo zahvalo
Župan Gra "selli prečita nadalje dopis deželnega predsedstva, a katerim se naznanja, da finančno miivsterstvo anpr enega lotinjskoga posojil' v zneska 1,000 000 g d ne more dovoliti. Poveljstvo 3. vojnega k^ra v Uraden p.i izjavlja, da Vojtio ministrstvo nikakor r>e more vzpreieti ponudbo inertne občine glade odkupa tukajšnjega vojaška _m preskrbo w u Ušća m da odstopi vojni erar d tični Hv» t mestni < ij'ni le pod pogojem, ako Bteitna   občina na   pr i   krapi   zgradi novo
preskrb«.valiVe.    l'o nasveta ol»č. svet. Hribarja (.Minpla sta ne <!)..   ii (m-    ti < t n riemu odseku, da o njima   posvetuje   in   le v prihodnji  eeji stavi primerne nasveta«
Obč. sv. t. dr. K 11i p er stavil je nujni predlog, n.ij so pot« m poetb e okr žntos atavbinskim moi-e umi naroči naj ve • poi irnosi pr< demoliranju b*i in napravi odrov, mestni stavbi o ski urad pa naj strogo i ndsoraje taks dsla in naj so v to avrbo najame k-k polir. Predlagatelj opozana na .slučaj v Spitaiskib ulicah, kjer so j»> podrl /'d Schrejerjeve h ie in kjer in se bila i. liko primerila velika nnsreča. Podžupan dr. vitsi B)eiweis priporoča, naj ne ta zadeva odstopi mestne mi msglifraln, ki naj potre! no ukrene. Pri glasov mjfljsts predlog obveljal. Obč« Obč. svet dr. Krispsr stavil je nadalje nuini pied'og, naj so magistrat še jedenkrat obrne do pristojnih faktor BV, de **e čim prej zopet uvede streljanje na gradu povodom požara, ker je le na ta način mrgode, da M gasdno društvo hitro alar-mra Zupan OrasseHi «.rr»« nja, da ee je. magiatrat z gasilnim društvom dogovoril f.»lede načina sviso* \anja požarov in ui ne ta aadava kmalu predloži chi: nskeii.ii HVt t u v ud branje. Potem jo bil ob', svet. dr. KriF-ptrj* :.i>jni predlog vzprejtt.
Prestopi š, na dnevni red nteunljetal je obč. Svet II r i li :i r s\\>j SSUlOitalni predleg o naložitvi raspo'oživepa kapitala mort za ne zaklade pri mest« 11 no loterijskem posojila, Amortiaaona zaklada mostnega h torijskfga pc lojlla, kater«« ima sedaj 74.130 gl. 76 kr. pr» ru. nja, iuoIu bo d^e 2 julija 189G. I. 76-808  gold,  TO  Kr.   in   dro   2   julija   1897 leta
113.154 gld !)o kr. raapoloiivega kapitala. OJ tu naprej naraffČal brda kapital od leta do leta in bode 1 1917 Unsftal l 012908 gld 58 kr., 1018. leta 1 071 ■ 08 58 kr, ieta 1019, p* dosegel vrhunec 1,133 772 k,u". .jI kr. Vj'eJ v^l.kega števila dobitkov, ki so bedo lisplačovbli v poslednjih letih a;nor-t /ačne dobe msstnsga loterijskega posojila, začel 8e bode kapital amortizačne naklade od lota 1990 nadalje miže Vati, tako, da ga bode 1028 leta ostalo le še 1912 18 icold. 81 kr.; v poslednjem amorti-začnem letu 11020, pa celo le 35 345 gld. 42 kr. Ainortizačna zaklada mora se po odplačevalnem načrtu obrestovati s 4 b*L kor bi drugače ne mogla zadostovati n izpolnitev vseh obvez, v katere je ustanovljena bila Kar bi tedaj kapital te zaklade donašal manje 4 5% olirest j, moralo se bode pokrivati iz pr li aukov pri upravi mestnega loterijskega posojila in — ko bi tadi ti ne zadostovali — iz tekočih dohodkov mestne blagajnice, ćs bi torej uprava urcottizačne zaklade ne mogla nje kapitala nalagati po taki obrestni meri, kakor to predpisuje odplačevala, načrt, utegnila bi v poznejših lotih za
mestno občino dopolnilna priplačila postati precej občutno breme. Sedaj je denar amortizačne naklade naložen v mestni hranilnici po 4°/t; d maša torij O 5% izpod potrebščine   Z nakupom efoktov dalo bi se sicer doseči višje obrestovanje; vendar pa tako neznatno, da v sedanji dobi ne kaže nakupovati jih.   Ker pa je vendar ž doti višjega obrestovanja, nastaje vprašanje, če bi se isto ne dalo doseči na način,  ki bi imel prednost pred nakupom efoktov. In tak način predlaga govornik. Ako se namreč iz amortizačne zaklade 100 00 o gld. porabi v to, da ae sezida poslopje za stanovanja, doseže se poleg 4'5%nega obrestovanja tega zneska tudi še to, da mesto čez gotovo vrsto let  pride v neobremenjeno posest hiše,  katere dohodke lahko porabi v kak občekoristen ali dobrodelen namen.   Rtčunajoč — po malem — 70°/ani kosmati dohodek od inveato-vanega kapitala m upoštevajoč postavno neobdačljivo 15°/Ono za poprave odmerjeno kvoto tega dohodka, iznašali bi v prvih 18 letih, za katera velja opro stitev od hišno najemninskega davka, i H tik. takole : 5°/0ni pristojbinami ekvivalent 29 gl   75 kr., 3%oa doželna naklada 012 gld. 9L kr., G°/,na mestna naklada 05 gld. 19 kr., 1     (, zazidan ga k p tala za poprave 50O gld. vkup torej  1237 gld. 85 kr. in In od kosmatega dohodka 7000 gl. os<alo 5702 gl. 15 kr. za obrostovanje in odplačevanje zazidanega kapitala.   V nasledu)ih letih zmanjšal bi se ta zne sok za hišnooajemnmtki davek 158G gld 02 kr. in bi preostajalo le še 4175 gld. 53 kr. Poleg amortizačne tabele, ki jo prilagam, amortzovalo bi ne v prvih   18 letih 33 895 gold.  34 kr.;  v naslednjih 13 letih pa — kajti ves kapital mora ho amorti« začni  zakladi  vrniti do  1929   leta — 54 501 gld. 3G kr. L »ta 1929. imela bi si torej mestna občina na htšo  izposoditi ta arnortizačno zaklado znesek 45 408 gld. 04 kr. in če raunnno, da bi od tega k.t imela plačevati po 4°/0 obresti, bilo bi to posojilo s čistim dohodkom 1i>ho popolnoma amorti« zovano v lefu 1944 , tedaj čez 15 let. V teoa času pa bi tudi  onth 500 gld.,  ki se imajo vsako leto rezervovati za eventuvidne hišn« poprave, narastlo po 4% obresti na G9 131 gld  i>0 kr  S* ve, da so ves ta znesek ne bodo r^zervoval; toliko pa 8w smelo trdi,  da bode rezervni fond z ozirora nu prvolotue popolne  prihranke  ter  iz   njih  t kočo obresti in obrestne obresti, v l-tu 1944   iznašal vsi) polovico gorenje svote, to jn: 89.585 gld. 80 kr. Ta zneank in pa popolnoma neobremenjena  hiša ostane torej Itta 1944. mestni občini.   Ako bi pi nje takratna uprava sklenila porabiti prihranke h'šnega rezervnega fv>nda za okrajšanje amortizačoe dobo, imela bi leta 1937., torej onem let prej čisto neobremenjeuo lušo; s katere dohodki bi poten zunogla razpolagati. In v kakošne namene naj bi se rabili ti dohodni? Po govoruikovem mnanji  za mošč make ustanove. Ako je že čast  biti  meščan  dećelnefra stolnega mosta Ljubljane, naj imajo tisti,  ki uživajo to čast tuli vav«8t,  da  je  /a-ojo  za  slučaj   kućili   uo/.gid — kakoršne najmarijive jšega in oajpoštvnejšega meščana zadeti zimorejo — tuJi poskrbljeno.   S i :o. ako ob inski svet sprejme ta predlog, doseže so torej dvoje: 1. da se sedaj razpol >živi kapital naloži na obresti 4-5°/0)  ki so po < dplačnvaln^m načrtu po-fr»bne, in 2   da se. od letu 1937. nadalje pomnože meščanske ustanove  za  preku 4000 gold  na leto. ObČ. svet. Hribar predi iga torei: 1. 1? onega kapitala amortizačne zaklade mestnega  loterijskega po-sojda   ki je že doslej m bode še do 2  dne julija 1897 na razpolag mje,  porabi se   100 000 gld. za sezidavo hiše za stanovanja. »/. katere dohodkov se imajo prod vsem pokrivati 4 a°/'0ne obresti zazidanega kapitala; o-taoek pa porabiti z<% amoitizovanjo istega.   2.   V  firmalnein oziru   naj   so odstopi ta predlog finančnemu odseku v posvetovanja »n poročanje. — Oba predloga bla sta soglasno vzprejeta.
Obč. svet. Sveto k poročal je o mestno hra silnica IjublJHnsko računskem /..tklpi ku za leto 1895. Denarnega promeLi imela je hranilnica j>ri upravnom imetju za 1,080 794 gld. 03 kr v«'č nfgo |»re.jšn|e leto; bilo ga jn namreč 9,IG 1.957 gld. 32 kr. Da se občinstvo čim daljo bolj zanima aa ta naš zavod, j>riča nam to, da se je v pretečonem letu pridružilo v lanskem računskem zaključku izkazanem številu
847 7 ulagateljev zopet 2Gh8 novih, navzlic temu, da jo bilo leto v gospodirxkem oziru za Ljubljano t* r nje okolico kaj malo ugodno. Pri uložnom poslovanju je bilo 12 143 vknjižoh  in  sicer  so je v
0848 sin '.ijili uložila skupna svota 2.484 744 gld. 72l/u kr., izplačalo pa se je v 5295 slučajih 1,985.113 gld. 90 kr. , koja svota obsoza tudi 1G21 popolnoma r^alizovanih knjižic. Potem takem preseg.-ijo uloge izphčila za 4'J9.G30 gld. 821/« kr. Prištejemo li ta presežek s kapitolizovanmii obrestmi vred v znesku 134 280 gld. 89 kr. k saldu lanskega leta, vidimo, di je 9544 uložnih knjižic koncem 1895. I. vrednih 4,080.848 gld. 82 kr. Na jedno ulogo odpade torej povprečno 422 gld 3 4 kr. Naložen pa je ta denar takole: Na hipoteke se je vnovič posodilo 378 prosilcem 438.140 gld. 4 kr., tako, da po odbitku tekom leta vrnjeuih posojil ter 43 čisto poplača mh dolgov v znesku G4 054 gld. 90 kr. znaša na 3332 hipotek izposojena glavnica 2.593.342 gld. 52 kr. t. j. G4 3% vaeh ulog ali G3 6° # upravnega imetja. Povprečno pride na jednega dolžnika 778 gld. 31 kr. Občinska in deželna posojila, katerih je bilo 21 koncem 1894. I. v skupnem znesku 221213 gld. 2 kr., povspela so se do svote 225.906 gld. 10 kr., ker se je likvi-
dovalo 5 novih posojil v zneska  10.352 gld., vrnilo se je v anuitetah 5.658 gld. 92  kr. Stanje lomdarda se je od lani znižalo za 6.913 gld.; tako   je   imela   hranilnica   na   menicah koncem 1895. i. le 40.705 gld. 31 kr., torej za 19.110 gld, 8 kr. manj, nego prejšnje leto. Nasprotno pa ss je stanje tekočega računa v primeri z onim prejšnje?* leta malo ne podvojilo; zakaj koncem 1895. i. '■ , imela hranilnici pri raznih denarnih zavodih naloženega   730 203   gld.  72  kr.,   leta  189 4   pa |Q 369.933 gld. 36 kr. V efektih je bila koncem leta 1895. investovana glavnica   322.631 gld. 50 kr. torej za 97.031 gld. 50 kr. manjša, nego 1. 1894. Dasi letos pri papirjih hranilnica ni dosegla toli-kega dobička, nego leta 1894., vender znaša letošnji čisti dobiček pri upravnem imetja 15.250 gld. 51 kr. Vpoštovamo li še dobiček splošne rezervne zaklade s 1.167 gld. 95 kr. ter posebne rezervne zaklade s 573 gld. 00 kr., tedaj vidimo, da ima hranilnica letos vsega dobička skupaj  17 000 gld. 55 kr., to je uspeh, s katerim smemo biti z ozirom na označene ra/.mere popolnoma zadovoljni. Dobiček upravnega imetja razdeli se tako, da se kurzni dobiček 1.738 gld. 25 kr. doda  posebni rezervni zakhdi, katera se s tem poveča na svoto 13 759 gld. 45 kr., ostali  znesek   13.521 gld. 26 kr. pa se priklopi splošni rezervni zakladi, katera naraste na ta nafiin na  37.956 gld. 97 kr.,  t. j. 094 %  vseh ulog. Poročevalec zabvsli se konečno vseru prijateljem, uradom ter raznim društvom za njih dosedanjo naklonjenost  napram   mestni   hranilnici,   ter izraža željo, da blagovolijo podpirati zavoi tudi  v prihodnje; nadoja se, da se v tekočem letu našim do« sedanjim prijatoliem pridruži še mnogo rodoljubov.
Obč. svet. Hribar pravi, da je pri tej priliki pač umestno nekoliko remmtscence Mostna hranilnica končala je sedaj šesto upravno leto, a da <e zadeva proti suglasnomu sklepu občinskega sveta ni nalašč zavlačevala tako dolgo, lahko bt poslovala že 12 let, in sicer v dobi, ki je bila takim podjetjem mnogo ugodnejša nego-li je sedanja. Rezervni zaklad narasel bi bil v tem slučaja po matematični verjetnosti, opirajoči ae na uspehe zadnjih šestih let, že na 251 022 gld. in bi se bil po t«m takem že prav zelo pnbt'žil oni dobi, v kateri bi ves čisti dobiček bil zamogel v smisla pravil izplačevati mestni ob oni. V sedanjih kritičnih čas h, ko se je že v obč askem svotu samom v jeioi Badnjih sej napovedovala neizogibnost povišanja obšinskh doklad, bil bi zaeseK 30 000—40.000 gld.. katere bi mastna občina zamogla prejemati vsako leto od hranilnice, taka velika pripomoč, da bi vsled t > m obvarovani bili davkoplačevalci večjih bremen. Bat« vidno je torej, kako hudo so oškodovani davkopia-čevalci s t*>m, da se je ustanov.tov hranilnice proti sklepu in urgoncijam občinskegi sveta samovol|uo preprečevala celih šest let. Po predlogu podiupina dra viteza Bleivreisa odobril je oboinskj svet predloženi računski zaključek ter izrekel toplo zahvalo ravnateljstvu in upravnemu odbora %\ previdno in uspešno delovanje.
Namesto obolelega obč. svet. dr. Tavčarja prečital je obč. svet. Pire poročilo o c. kr. deželne vlade razpisu glede regulacijskega načrta za mesto Ljubljano, s katerim je vlada naznanila, da predio« žene ga načrta za sedaj ne more potrditi, češ, da je dotični operet treba še popolniti v zmislu §^ 64 in G5 atavbinskega reda. Pravni in stnvbiuski odsek, ki sta se skupno posvetovala, izrekata soglasno, «la ne kaže posluž ti so kakega pravnega pripomočka proti temu intimatu. Rtzvidao je, da pri tem načrta več ali manj gre jedino le za nove stavbinske črto, ki naj bi za regulacijo v bodoče veljavo dobila. Mestna občina nuna pravega iuteresa, različna v očigled vladnemu intimatu nastala prepirat vpia< Aanja rešiti potom pritožbe, to pa tem manje, ker je iz intimata razvideti, da vlada j>ričakuje, d t is od nobenega oblastva ne bodo delale zapreke, če bi meatna občina predpisovala stavbinske črte kakor so le te obsežene v predloženem regulacijskem načrta. Združena odseka torej predlagata: 1.) Proti vlad« o'• m n razpisu z dne 31. marca 1896. štev. 8966 * imenu mestne občine ni vložiti rekurza. 2.) M '-nemu magistratu se naroča, da se pri predpisu stavbinskih črt pri stavbinskih prošnjah, katero so že vložene ali pa se bodo še vložile, strogo ozira le na regulacijski načrt, ki je bil odobren v seji mestnega zbora dne 23. januvarja letos. — Oba predloga bila sta vzprejeta.
Obč. Bvet. Gogo I a poročal je o prodaji sta-višča nekdaj Slubenbergovih uboimh hiš v tiral katero stavišče je premajhno za zgradbo nove ubožne hišo, ter predlagal, naj se to stavišče po jaVttl dražbi proda, denar pa plodonosno naloži, dokler ae ne prične z gradnjo nove ubožne hiše na drugem primernejšem prostoru. Predlog bil je vzprejet i ob j. svet. dra S tare ta pristavkom, naj ae vlada naprosi, da obresti od dovoljene državne pod|»ore izroča mestnemu ubožnemu zakladu, dokler se glav* niča ne bode porabila za gradnjo nove hiše. Z* šolski vrt pri novi šoli na barji povišal se je kredit za tekočo leto na 200 gld., društvu gospej krščanska ljubezni pa se je dovolilo 100 gld. podpore vzdrževanje zavetišča ^Jesetinum". O Zescbkovui dedičev ponudbi glede nakupa nekaterih parcel »a javni trg pred juatično palačo sklenil je občinski svet po predlogu poročevalca gosp. bubica, naj meatna občina stopi v dogovor s lastniki omenjenega sveta.
Obč. svet. ValentinČič poročal je o razdelitvenem načrta gornjega dela Povšetovega sveta v Prnlah. Načrt odobril se je pod pogojem, da se zidajo tam vsaj jednonadstropne hiše s povifiaoira narteriem nasproti Kar lovski cesti. Posestnika Ja D^a Jermana ponudba glede odkupa nekdaj Jale-nove hiše v Poljskih ulicah pa se je po daljši debati odklonila.
Ob */49. uri zvečer zaključil je g. župan sejo. prihodnja seja občinskega sveta bode v soboto zvečer ob navadni uri.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, IG. aprila.
— (Volilni shod.j Kakor smo že javili, sklical je izvrševal ni odbor narodue stranke na danes zvečer volilni shod, da se postavi za bližajočo se občinske volitve jeden kandidat za tretji in jeden za drugi volilni razred. Voldni shod se bode vršil v kavarni  narodne  Čitalnice v
Nar<-dnem domutt. Začetek ob 7. uri. Zdeti je obilne udeležbo tembolj, ker agi*ujejo klerikalci na vse kriplje in bodo danes pripeljali na volilni shod vse svoje pristale.
— (Klerikalni kandidatje ali kali?) Odpuščeni   magistratu i   praktikant   Brzin, krojač ^tur m in mesor Milan Kozak sestavili so za letošnje dopolnilne volitve ljubljanske to le kandidatno  listo:   za tretji razred:   Janez Hafner, Ivan Belič, Jarnej Kalan, Fran S tur m in Ivan   Tosti;   za   drugi   razred:   Ivan Vlad Hrask^, Josip Lonče in sodni svetnik Venca j z ter za prvi razred: dvorni svetnik flačič in Adolf Tonnies.   Ni nam zuano, do kake meje so pri sestavljanji te kandidatne liste imenovani trije faiseurji ravnali po epomzumljenji gori naveden h kandidatov; toliko pa je gotovo, da se bodo mnogi iz njih prav zelo  zahvalili  kandidovati pod zastnvo, katero sta razvila Erzin in Št ur m. Mi bi o stvari sploh izpregovorili ne bdi, ko bi za to kandidatno listo z vso unemo ne delovali klerikalni agitatorji, mej katerimi  se odlikujeta  zlasti faktor Ban in knjigovez H rs s k var in ko bi na nekom ahodu obrtnikov,   ki hočejo napraviti razpor moj Volilci, v llifnerjevi restavraciji ne  bilo se naravnost povedalo, da eta denar za agitacijo pripravljena dati dr. Gregorič in dr. Krek.   Po tem takem se imenovane trojice bržkone poslužuje klerikalna stranka, katera si naravnost ne upa na dan e svojimi kandidati, da bi tako vsaj  po ovinkih preprečila popolno zmago narodne stranke. Svarimo torej gospode volilce, da se ue dado nikomur pre slepiti, teinvoč da volijo soglasno kandidate, k^t^re jim bode po spora2umlje.nji z volilci priporočil iz ti.sevalni odbor narodne stanke. — Scer je pa to zahrbtno rovauje proti kandidatom, katore so si iz svojo srede zbrali gospodjo volilci sami, prav poučno, ker nam dokazuje, koliko značaja imajo nekateri obrtniki, ki bi se radi svojim tovarišem urinili za voditelje. Koristno je take ljudi spoznati do dobrega.
— (Slav noHt ni izredni občni zbor »Glasbene Matice",) kateri se je vršil vsied odborovega sklepa sinoči  v mestni dvorani, zbral je običajno veliko Število društvenih članov. Zborovanje je otvoril društveni predalnik gonpcd Fran Kavni ha r s po-Bdravom,  v  kojem  so  jo zahvalil  tudi mestnemu magistratu za blagohotno prepustitev mestno dvorane V svrho zborovanja. Društveni tajnik, g dr. Vladimir Foerster podal je  na to v skrbne in temeljito ee»tavljenem poročilu sliko delovanja odbora „Glas-bene Matico"   in onega   pevskega zbora od prvih pojavov  ideje prireditve  zahvalnih in dobrodelnib koncertov vGlasbene Matico" na Duuaji  tja do izvršitve taistih v dneh 23. in 25. marca t. 1. Poročilo to, koje je vzel občni zbor z odobravanjem in '* zahvalo na zsauje, objavimo v prihodnjih številkah našega lista v celoti.   V imeni odbora aGlasbene •Matice" proslavljal je računski svetnik gosp. Anton Svete k zaslugo, koje so si pridobili za društvo Sploh in za proepeb dunajskih koncertov »Glasbene -Matica* poeebe, gospodje cee kr. deželni predsednik Viktor baron H e i n , dvorni svetnik Fran Š u k 1 j e in skladatelj dr. Anton Dvorak ter stavil predlog, Saj  imenuje občni  zbor  imenovane častnimi elani »Glasbene Matice". Občni zbor sprejel je ta predlog soglasno in z živim odobravanjem. Gospodoma c. in kr. dež. sod. svetniku Ivanu Vencajzn *n  koncertnemu vodji gosp Mateju H u b a d u izrekel je pa občni zbor vsled predloga gosp. dr. M. Hodnika, uvažuje izredne njih zasluge in neumorno *atrajno in vzpodbujajoče delovanje javno zahvalo in priznanje celega društva.
— (Intendanca slovenskega gledališča)
objavlja na drugem mestu v d-mašnji naši številki izjavo glede napadov na osebno čast njenih članov ter naznanja, da bo glede vs>'h drugih očitanj odgovarjala na občnem zboru ^Dramatičnega druStva". Zelwti je, da bi na tom občnem zboru videli vse važne kritike in kritikastre, žal, da je malo upanja, ker nobeden teh širokoustnih gospodov ni niti član »Dram. društva" niti »Gledališkega podpornega dru štva". Priporočamo gospodom, naj pristopijo vsaj »Dramatičnemu drušfvu", to pa zategadelj, ker bo Mos voliti v odbor pet novih odbornikov in bodo drnfitveniki zamogl: dati gospodom kritikom priliko, pokazati z dejanji ovoje ^zmožnosti".
— (Dunajski koncertni odborj nolaril je trgovcu z muzik ihjami g. Aleksandro Kose" tu v znamenje posebne hvaležnosti za veh!;i trud, katerega je g Koso imel s tem, da je popolnem brez plačno pravzel razprodajo vstopnic <;a koncerta „Glasbene Matice", zlato prsno iglo z briljinti. Troski za to častno darilo pokrili so so potom za sebae 3ubskripc je me| č'e.ni koncertnega, odbora.
— (Dunajska rFreiwillige Rettungsgesell-schaft") imenovala jh dvorn^g^ Bvetnika g. Franca Š u k 1 j e j a v zn:ik priznanja z\\ njegovo delovanje pri pomožni akci|i povodom potresne tr t;otrofs svojim častnim članom. Ti dni je posebna deputacija izrodila rojaku našemu lepo isdelano diplomo.
— (Vojaška vest) Mej 1. bal iljonom '27. peš polka, ki je bil dosedaj v Gr* ku, in tamošnjim boaenskim bataljonom ne vladajo p sobno prij it-ljsk? razmere in prištO je mej moštvom pogosto do prepira in krvavega pretepa. Posebno velik in krvav pretep k» je menda primeril včeraj, vsaj tako ss govori. Vsled tega premeSceu je 1, bataljon 27. | eš polka iz Gradu* v L ubijano, iz Ljubljane pa odide 3. bataljon v Gradec. Ta bataljon odpeljal ae je danea opoludne s posebnim vlakom i& Ljubljane, jntri zjutraj pa dospe 1. bataljon v Ljubljano.
— (Klub bIov. biciklistov „Ljubljana11) n izranja za r. dni občni zbor dne 18. t. m. nastopni dne.ni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikove* poročilo o. Ulsg^jnikovo poročilo. 4. Pogovor o dirkališču. 5. Volitev odbora, (i R iznotero-ti Opozarja so zli st) na d. točko.
— (Poročil) se je daneu v lopni cerkvi na Suhoriu gospod Fraoc Stajer, c. kr. notar v Metliki, z gospč. Matildo Božič, bivšo u iroljico v Metliki.
— (Ženska in moška podruž družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku* priredita « prijaznim sodelovanjem slav. pevskega droi va aLtra", v nedeljo dt.e H* aprila 1896 v prosi ori h „Narodne čitalnice" veselico. Vzpored; 1. S. Gregorčič: „Naš čolmč otnvmo!", d ki mnje gdčna. Tinica*Jao*ii5. 2. F. S. Vilhar: »Bolgarska davorija", mošai zbor. 3 Mešiček: »Venec slovenakih pesmi", gra na citr«h gdč Mmka Ksndnva 4. A Nedved: „Moju rokica", fivstsfospsv. o čarovnik Otroška ivira v dveh dejanjih. Spisala Koza Kosova. 6. A Posrstsr' rLu-bica", mesna! zbor. 7. Peščin o zvonu. Zloiil M ro-slav Schiller, poslovenil Vmko B, uprizoril Nikolaj S. Deklamacija s petjem in tremi živimi podobami : 1 Pot h krem 11. Požar III V livarni. 8. Tombola ■ lepimi dobitki. CJstopnina 30 kr. — Z luetek ob 8. uri zvečer.
— (Novo slovensko pevsko društvo) se snuje v Koupoah na Štajerskem.
— (Umrl) jo v Trstu včeraj dopoludne stolni prost in kapiteljski vikanj dr. Janez Šu.st. Pokoj
n«k ee je rodd dne 9. maroa  18.31. I, v Stariloki na Gor« lijskem in bil v mašnika posvečen 19. sep tembra 1857. I.__
— (.Gorenjaki Sokol4 ) Občni zbor »Gorenjskega Sokola" bode dno ii. maja. Zanimanje je, kakor so nam poroča, po vsnrn Gorenjskem jako veliko in vso kaše, da bodo starostavni Kranj videl ta »lan toliko rodoljubov i raznih strani j naše domovin«, kakor že dolgo ne.
* (Ujet morilec.) Dne 19 marca je bila kupčevalka z zlatnino v Pragi J. Gollerstepper v svoji prodajalnici zavru t no umorjena in oropana. Policija je noč in dan zasledovala morilce. Zaprla je 322 oseb na katere je letel sum, da so umor storili, a vsaka teh oseb je Iskssala nedolžnost. Šele zdaj se je pobciji posročilo dobiti morilca. To je mlad mož, Pravda z imouom, kateri je pozornost policije obudil vsled pogostega obiskovanja zastavljalnic. V njegovem stanovanju so so našle skoro vse, pri umorjeni Židovki oropane dragocenosti. Pravda je izpovedal, da js morilec n« ki Utrata, on pa, da je stal na straži, lit rata seveda taji odločno.
* (Cesar in propovednik.) Te dni sta se dva nekdaj visoka dvorna dostojanstvenika pruska, oba poštama gospoda, streljala.   Afera je splošno
znana. Dvorni maršal Kotze je bil ob lolžen, da je pisaril člonom cesarske rodbine in dvornim dostojanstvenikom ter njih damam nesramna pisma in zlasti rad razkrival ljubavne afere dotičnih dam in gospodov. Kotze je bil aretovan in zapleten v dolgo preiskavo, katera ga je izkazala njegovo nedolžnost. C.'8ar Viljem mu je ukazal, da so mora streljati s tistim, kateri pa je ovadil, z dvornim dostojanstvenikom Scbro lerjem. Ta je vsled rane, dobljene v dvoboju, umrl. Pri pogrebu, katerega se jo udeležilo mnogo dostojanstvenikov, je dvorni propovednik VVeltlaod posredno a ostro nopadal cesarja Viljema in sploh plomstvo, češ, da svoje krive nazore o časti postavljajo nad božjo zapoved »na ubijaj" in pozval plomstvo, naj reformuje svoje nazore o časti.
©acs8503 arr jggr.--.v-Dunaj 1 6. aprila. V državnem zbora je poljedelski minister Lede bar napovedal na-n iih" proti terminski trgovini z žitom. Potom s*' je začela podrobna debata 0 pokojninskem zakonu.
Dunaj 16. aprila. Avstrijska in ogerska vlada sta se dogovorili, da se skličeta delegaciji koncem maja,
Dunii.i Hi. aprila. Državno sodišče je ustreglo pritožbi mostne občine opavske zaradi ustailjenja protesta proti Lnegerjevemu nepotrjen ju.
DUliaj 16. aprila. K par Viktor Tilgner, katerega Mozartov spomenik se v soboto odkrije, je umrl.
Praga 16. aprila. Predmestna občina Karlin je jednoglasno sklenili brez vsake debato, da napravi izključno 8e ke ulične napise.
^Slovencev" gledalilki poročevalec napadi*! jo v Številki 86. z <lne   It. aprila t   1. volstvo slovon-čaog i j'l.»da-
lisca na taku neusno an način, da so vidi podpisani niten-danoi v Interesa Btvari same kakor tudi v svojo obrambo
potr bno, dotično napade najndločn j" zavrniti.
Ker jo Intendanca mnenja, da jo vsaka kritika do-
rojenu,  dokler  r.o  postm^   uscima   lil   naravnost žaljiva,
molčala je doseđaj na ratna očitanja, ter ni se hotela a nikomur v poleni ki- sputati.
V ttavedeni -1 e vi I k i p* prijavlja ,,Slovencev" poroče-
valec taka izmišljotine, katerih Intendanca nikakor no mora m ne Kine pre tre ti,
Kur ne tiče stvarnega odgovora gleda aprisoritva slo anskib dram. odgovorili liodema obSirnejo. na iediuo pristojnem mesto, to jo na občnem zboru „Dramatičnoga društva".
Glede alovi naka opere v pretočeni aeaonl moramo n» kratko |p. toliko omeniti, da ie ictoa „Prodana tifVtfst*1' ist itsk'i malo pritnunj i ua&l* v občinstvu, kakor lansko sezono h težkim trodom izborno pripravljeni ,,!' >ljnb".
Za m'8 r marec n^ila «e je iz/irna slove iska For^ter-jeva opora  ,.Gorenjski  al ivček*',  katero sm.» ti »toli od
00. mireija aapraj dajati kot asjinamenitejio isvtrao »>pjro
hp7.hiib.
Kdor vo. kak • teiko je Badnjih 11 il:ii občinstvo ae v gledališče privabiti, pot • t• i nun i> >de di smo premlljeas po t ipali, <l-i amo aa aadiijih lo dni kmh 'i' (i.»slavili na reparioic omenjeno lavirao alovenako oporo, nok ikn kot pi?*oe
do rt'siKtanco.
d. da je vslod koncertov ,,Gl sbene M.itico*' v U-Aa, liroz dovoljenja neka] pavoev opernega /.bor.* ni v Hi»> ia da amo morali vslod tc brezobzirnosti angaio« vatlih   članov   našor.i   p >■ . s k o   a   /.bora odstaviti
1, Šla ček" z repeiioirja, kor nism i drutib pevoav .'.uiiotične
purtijo na ra/.p ila^o imeli.
Tu 11 k • i o stvari aamej Kar k>* pa Uča ravnik oaobnfli atvarij, pa i'.i1* h:i podpieana intendanoa / vao odločnoatio^
da jo povsem n«- i-.i ■' ■». da se je s kakim pivla^atoliona postopalo netaktno, kakor očita skrito „Slivonec"', in da ao podpisani intondanoi slovanske dramo gotovo vsaj tako dobro znani', kakor dopisnike SlOVaaoa4',
Bicer pa svetujemo, da bi gospod kntik „Slovenoa>u obrnil avojo posomoet do prvega dvornega gledališča v It »oo in p rep ičal aa bode, da ae |a tam v teto ni 1891 95 I n »d poloviooSmodernih dram, prevedenih na netnlki Jssak
predstavljalo.
To jasno dokaaoj -. da se mora tu li prvo ilvorno pledalis^o avstrijsko ozirati na aahtuva i';isa i u ohčia-
ktva. no pa samo na to, da ne le iiemlki tj domači pre-odi upnaarj <j°.
[ntendanoi predložili sla se v protekli sotoni dve lavira! alovenekl drami, Jedno, kolo jo itpiaal /elo nadarjeni slovenski pisatelj A l asi o r. .mala jo Intendanca odkloniti aaradi njene politična te ideno0| draga bila je po ma-rodajnem lareka dveh odličnih ilovenakih pisateljev %\
pr< d^tavljanjo n^posobna. Daj to nam dobrih, i/.vmiiti ii^er m potem govorite!
Laz jo. nadaljna trditev, da ima di istvena bltripi* denarja za obsipavanje pevk s cvetkami, ka.ti te^a ni bla-
gajna ,iDramatičoega nraltva44 trpela, tem ved obSinatvo
■amu je to storilo v priznanji- dotlfiuim pevkam.
"i*ri toi priliki konatatojemo pa tudi, da ja neki drsaj
slovenski lisi tako podlo proti in in l.i ,o p sini, da nam ni bilo mogoče odgovarjati. Da pa oheimttVO no bodo mislilo, da |i to seja, kar so je o into idanci pisarilo, iare-kam i pri te| priliku, da je nesramni* laz, da jo lani, ali b-iou kak č an ah načelnik intondanoe potoval mi trojke blagajne v Deč, sli pa kam drugam.
Člani intendanca »o pa pač pri svojem I rud ipolnaoa delovanju vs«> potno troske, ki ho jih na konnt drudtTa imeli, m drugo velike troske, ki bo pri rasnih prilikah aa d. uit vo neizogibni, o katerih pa g. kritik niti poj m * nima, ia svojega žepa plačevali; kajti oni delajo v prospeb. druatva in za razvoj Hlovenskega gledališča iz ljubezni do Btvari, no pa i/, dobičkaiije in Bebicposa.
Intendanca n-' sihteva priznanja in hvalo, protosto— vati mora pa zopor neosnovane napade na čaut poaamnibi članov, ki so oudijo in mučijo t> n jnebviiloiiiej&iirj poslom, to je vodbtvoui hlovetiHkega gledalifičat
V Ljubljani, dne H>. aprila IHUli. 1.
Intendanoa slovenskega gledališda. Ivan ^lenitetia.
načelnik.
Liatnioa uredništva.
Gospoda Josip Sedla ček, vtcite.lj t Kopanja in Iran Laihacher, načelnik po.itiije v Čolperku: Potr mjerno, da ni nobeden Vaju k|»huI norico glole kopanjskeg-a Sapnika.
fluaril 81« v  SL.|MA»iJa*iil:
13. aprila : An« Verbovc, posestnikova liči, 10 mesecev, Poljanska aesta ftt. fi8, jetika.
Meteorolo(ji6iio poročijo.
m e O--J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	ieuipe-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
15,	9. zvečer	738 7	6 6	si. svzh.	del. obl.	
10. n	7. zjutraj 2. popol.	786i 786*0	1 u 115	»1. j vadi. p, m. aah.	jasno oblačno	0*0
101 Kld 101 „ 122 , 101 .
Srednja včeraiRnja temprratura 08°, za 2'9 pod nor-malorn    Danes zjutraj slana.
IO^ai.xi3j©l*.a. borza.
dne IG aprilu 1896
Skupni državni dolg v notah'..... 101 k1<1  10 kr.
Skupni državni dolg v srebra
avstrijska zlata renta......
avstriiska kronska renta •!•/• •
Oporeka zla a ronta 1°',....... 122
Ogerska kronska r- nta 4"/,...... 98
Atstro-ogerske bančne delnica     .... 982
Kreditne delnice    .   ,....... 36K
London vista........... 120
Nemški dr*, bankovci za 100 mark    .   . f>8
»0 mark............ 11
20 frankov........... 9
EtaUjatmki bankovci........ 44
C. kr. cekini .......... f»
10 10 4f>
Bi > 10 95
Zahvala.
Vaem sorodnikom, prijatidjem in znanrem, ki so mojt rajni materi izkazali poslednjo čast ali ji k k ■ m k i > 11 dokazali svojo ljubezen, meni pa svojo sočutje, se zahvnljujcm z dna srca.
Fran Bele.
Sposobnega
solicitatorja
vzprejme takoj advokat <lr. 14 tri Trii ter ▼ Tolniiimi. (2253—1)
Učenca
vzprejmem v trgovino manufakturnega in mešanega
blaga.
(2226—2) Fr-n fit<kpUv* v Aldoi si-inl.
Vzprejmem takoj ali s 1. majnikom 1.1.
odvetniškega uradnika
e spretno pisavo, izvežbanega v navadnih pisarniških poslih.   Plana po zmožnosti od 35 — 50 gld.
X>r*. X> r*n«*-o tiii Treo
(2244—3j odvetnik v Postojini. _
Domača učiteljica
za ljudske šole in za glasovir ne takoj vzprejm% v prijetnem trgu oa Spodnjem Štajerskem. Pogoji ae izvedo pri npravništvu „Slov. Narodu". (2206—m
Akviziterja~~
za požarni oddelek
sprejme generalni x»nto|» banke „t41nvlfc«<
pod prav ugodnimi pogoji. (2256—1) Prednost gre n fl> kfantom, ki ae morejo izka« zati, da so v tej stroki že poslovali z uspehom.
HI
Spodnja krila za dame
iz sifona, listra, klota in satina
nočne korzete
s švicarskim pletenjem
ženske srajce
z gumbi na rami
predpasnike
(2054-o)     za dame in otroke V.
priporoča z vclespoštovaujem
Karol Recknagel.
v fužini za sekirao kovače 1'/. ognja.
Veft b« poiz.6 pri g. AnloufJI Jamar T fikoDl
i.obi. (nu-v)
Tekavke (vebarce)
vzprejemata za stalno delo in proti dobri plaći
IYTay er & Biller xr Gradcu.
Vožnja se plača. (2212—3)
Hiše % vrtom
ali bolj malo posestvo
blizu   tarne   cerkve  ali  pa   železniške  postaje, i gON.IItio ali obrtiil|o,
se kupi do dne 1. inajnika t. I.
listne ali pismene ponudbe: Aul Butani k, Sv. Petra nasip it. 35 v Ljubljani. (8851)
naravnost iz tovarne od 30 novč. meter naprej.
NajDcljšl vir za zaaebnike po tovarniških cenah
Hohensteinska svilotkalnica „Lotze" Orno' be,°iu barvano »vi,no b,»g°< it*d*o, piBano.
Hohenstein na S. propano' kar,rano itd <^3-i)
Mehanična tovam. sviinega biaga.   Specijaliteta : Obleke za neveste.
Zahteva naj .e v/orce iz Holiensteinako svilotkal-nioe „Luize", pred no ae kapi drugod.
Svileno blago
PoAilja se po&tnine in carine prosto na dom.
Inteligentni in krepostni osebi,  ki zamore gld. 500 — kavcije v gotovini položiti, nemščine in slovenščine zmožni, katera ljubljanski prostor in njega ok. lico temeljito pozna in  se posredovalni dejalnosti a poudarkom  in spretnostjo Q izključljivo odmeniti zamore, ponudi se s prevzetjem
°    službe poslovodje °
(gld. 600 — stalne plače in stranski dohodki) priložnost trajno, dosmrtno službo doseći. fj Ponudbe  s   prepisi spričeval   pod  „11.496" Gradec, J»c poste res t an te. (8818—1) 5£
GCOOOOOOOOOOCOCCOOOOOOOCOOO
VsM demoliranja hiše ? Gospodski ulici št. 6
SSS ♦V
80888880886 Odela
jako lepo stanovanje
h 9 Noliaini. kuhinjo, sobico wa\ honI«* in ilrn-i^iini NliraiuliMiiil. — Več poisve* se pri lastniku, Parne
ulice stev. 10. II nadstropje. (8848—8)
stavbinski materijal
okna, vrata, les itd.
(8801—4)
Natančneje se poizve tam. B
Minuendo dražba!
Vsled novega pregleda  temnlja,  tlaka in kanalov pri žiiimi! cerkvi v  Zauorjl Si»»J   se,   pod  že  objavljenimi   pogoji,   zopet nova
clraztoa, ki se bo vršila «liao 2«>. ;i|»rila IMMtt v /iipiiiŠK-u v ^Igorji* .še jedenkrat razpisuje.    Načrti in drugo je ondi v pregled.
Zagorje ob Savi, dne 11. aprila 1890.
(22.HM-3) J"- G-ross.
fij JS.   4 >   JS. «. I
n Načelstvo        v rji
H »Savinjsko posojilnice v Žavcu" \
sklič.o svoj
(884 H)
redni občni zbor
na dan 22. aprila t. 1. ob 3. uri popoludne v občinsko pisarno Žavsko.
ZDink.eavn.i red:
I. Predlaganje računov za I^to 18(Jb in volitev cenzorjev.
II. Predlog radi porabe čisttga dobička.
III. Volitev noveg.i cdbora. v*
IV. Razni nasveti. IS ti*'* *l.-»tv<>. ffj
Ž1
Inžener B. Borkovec & arhitekt O. Dvorak
stavbinsko podjetje v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu
ae priporočata za projektiranje in izvršitev kakor tndi
zaselonili in Izi.a.'ULStrij sfeiin. visofeili stav"b. C"«-«
Izdajatelj in odgovorni undnik: J oni p No II i.
Lestnina in tisk „Narodne Tiskarno".