91. številka 0 UaMlntL • Klet. 17. aprila 1908, Dl lete. J*&aja vsa« darOvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po posti prejema* za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem|na dom za vse leto H K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6K, m ca mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčl|o celo leto 28 K. Za vso drage dežele in Ameriko z*\o leto 30 K. — Na naročbo brea Jaricr>o kaznuje in s tem da zadoščenje za im-pertinentno žaljenje slovenskega jezika. Od tega časa sta že potekla skoraj dva meseca, ne da bi kaj slišali, da bi se bila proti pl. Laschanu uvedla preiskava in sedala satisž akcija našemu žaljenemu narodnemu ponosu. Deželna vlada ni niti smatrala za potrebno, da bi kakorkoli reagirala na našo notico, misleč pač, da se bo z molkom na ložje in najko-modnejše rešila iz neljube ji afere in se pred vsem izognila dolžnost', z vso strogostjo postopati proti Laschanu. Mi smo bili na to pripravljeni in smo s svoje «trani uvedli najnatančnejše poizvf d e o dogodku, Čigar giavni junak jo bil gospod deželnovladni svetnik pl. Laschan. In na podlagi teh poizvedb smo v prijetnem položaju konstatirati, da je vse ono, kar seje Laschanu očitalo, od kraja do konca resnično. Res je, da je Laschan slovenski sodni sklep in slovensko dostavnico, ki mu jo je prinesel sodni sluga, raztrgal, razjarjeno vrgel raztrgane kose na tla in kričal, kakor besen: „Wie kann sich das Gericht erfrechen, mir in dieser Spracne etvvas zu z ušteli en! Ich verbiete mir die Zustel-lung in dieser Sprache!" Znano nam je, da je Lascban kmalu nato prišel k zavesti, ter uvidel, da je zagrešil nekaj nedopustnega. Skesano je pobiral po tleh raztrgane koščke dostavnice, ki jo je na ta dal zlepiti. Ta zlepljena dostavnica se bo morda še dala najti kot „oorpus de-lioti" v sodnih aktih. Sedaj pa resno besedo na naslov c. kr. vlade, oziroma gospoda dežel nega predsednika barona Schwarza! Deželno-vladni svetnik pl. Laschan je uradnik v deželi, kjer tvorijo Siovenci 98% vsega prebivalstva. Najmanj, kar se more zahtevati od njega kot političnega uradnika, je, da se ne vmešava v politiko in da respektira tisti jezik, ki ga govori avtohtono prebivalstvo v deželi, tisto prebivalstvo, ki ga plača in redi To zahteva že navaden takt. A tega takta, kakor se zdi, mož, kakor je Laschan ne pozna. On je v prvi vrsti zagrizen nemški naoionaleo, nemškonaoionalni politik in šele potem c. kr. politični uradnik. Pod takšnimi pogoji se seveda ni čuditi, da je Laschan prav tako slab uradnik, kakor je zagrizen nemškonaoionalni politik. Mi smo celo tako indiskretni, da povemo, da po splošni sodbi ni v deželnovladni palači bolj nesposobnega uradnika, kakor je Laschan. Aroganoa in ignoranca sta pač lastnosti, ki sta si v tesni zvezi ! Ce nas Slovence torej žali Človek, ki bi imel dovolj vzroka zahvaljevati se bogu, da sme mirno in ponižno sedeti na svojem mehkem stolčku palači na Bleivveisovi cesti, tega raČ ne moremo mirno trpeti. M ž. ki je naš kruh. naj se nav-.di spoštovati tiste, ki mu ga dajo! Ako mu to ni prav, pa naj pobere sila j»« kopita in gre tja, kjer njego\iu rah.^čutnih uses ne bodo vznemirjali glasovi slovenskega jezika. Gospod baron Schwarz! Položaj vam je sedaj jasen. Deželnovladni svetnik pl. Laschan je zakrivil dejanje, ki kategorično zahteva zadoščenja. Slovenoi, avtohtoni prebivalci kranjske dežele, se ne damo v svojih narodnih čustvih žaliti od nikogar, najmanj pa od kakega priseljenega tujca, ki živi ob našem kruku, in če je tudi slučajno c kr. političen uradnik. Zato zahtevamo z vso neizprosnostjo in odločnostjo, da nam preskrbi gospod deželni predsednik baron Sohwarz najpopolnejše zadoščenje za dejanje, ki ga je zakrivil pl. Laschan. In to v najkrajšem času! Par-dona ne poznamo! Če ne dobimo pravočasno zado voljuj oče satisfakcije, lahko že sedaj povemo, da bodo naši poslanci povzročili v deželnem zboru tak vihar, da ga bo gospod baron pomnil vse svoje žive dni! Toliko v ravnanje in u važe vanje, gospod deželni predsednik! _ Po umoru gališkega namestnika. Kdo bo naslednik grofa Potookega? Lvov, 16. aprila. Tajni svetnik dr. Bobrzvnski je izjavil, da nikakor ne Kandidira za namestnika. To vprašanje se sploh ne more rešiti tako enostavno, temuČ bo treba vladi še dolgotrajnih pogajanj. Med kandidati se navaja tudi bivši naučni minister dr. vitez M a dej s ki. Merilec in njegova mati. Danes so konfrontirali morilca Sziczjnskega z njegovo materjo. O uspehu se strogo molči. Ker sta mati m sin obdoižena navadnega hudodelstva, ne smeta imeti svoje hrane, temuč dobivata od včeraj jetniško hrano. Zarota ? Policijski komisar, ki je najprej zaslišal Sziozvoskega, je izročil državnemu pravdništvu celo vrsto dokumentov, iz katerih je razvidno, da je bilo v zaroto zapletenih še več Malorusov. Na podlagi teh aktov bodo zaprli v Lvovu in na deželi še več oseb. Protesti in demonstracije. Poljski klub bo takoj po veliki noči priredil velik protest proti malo-ruski 8gitaoiji. K predsedniku maloruskega kluba je prišla včeraj deputacija ukrajinskega dijaštva očitat mu, ker se je udeležil pogreba umorjenega namestnika. Romanczuk je izjavil, da vsled napadov odloži predsedstvo državaorborskega kluba. Dunaj, 16. aprila. Tukajšnja mal :u<*ka kolonija je imela včeraj velik shod, na katerem je več govornikov kritikovalo komunike, ki ga je izdal maloruski državnozborski klub povodom umora grofa Potookega. Klubov podpredsednik baron V a« sil ko je zagovarjal klubovo postopanje, ker so odgovorni voditelji maloruskega naroda dolžni, da obsodijo nezaslišani umor, da svet ohrani Malorusom simpatije, v dosego njihovih pravic. Vkljub temu pojasnilu pa je shod izrekel klubovemu predsedstvu nezaupnico. Tajni dogovor med Čehi in Nemci. P r a g a, 16. aprila. Glasilo agrarne stranke nVenkovu zdržuje svojo vest o tajni pogodbi med Čehi in Nemoi kar pa bivši trgovinski minister dr. Fort odločno zanika. „Union" piše k temu, da je stvar tako resna, da se mora dobiti pojasnilo ne glede na osebe in razmere Ministru Prašku se očita, da je spravil afero na dan le zato, da si pripravi lep odhod, ker vidi, da je sedanji notranji politični položaj nezdržljiv. — „Lidove novinyu poročajo, da je obenem s Praškom omajano stališče tudi nemškemu ministru Pesohki, ker pri rešitvi jezikovnega zakona nista bila prava zastopnika svojega naroda. Kako se rešuje agrarno vprašanje v Bosni. Zagreb, 16. aprila. Nekaki „ bivši akademiki" v Bosni, brez-dvomno sinovi bogatih mohamedan-skih posestnikov so obelodanili resolucijo, v kateri se izrekajo proti agrarnim reformam, češ, daje kmečko vprašanje v Bosni in Hercegovini že itak rešeno (?), nikakor pa se ne smejo utesniti lastninske pravice begov in ag. E^ončno zahteva resolucija pomnožitev orožnikev. Vedeti pa je treba, da je v Bosni in Hercegovini že 2300 orožnikov, dasi ni več prebivalcev, kakor na Štajerskem in Koroškem, kjer zadostuje 1150 orožnikov. V Bosni in Hercegovini je treba za orožnike na leto 3,775 200 kron, doČim se izda za ljudsko šolstvo le 671.270 K. Strahovi pred veliko-srbsko agitacijo. Budapesta, 16. aprila. V vladnih krogih se govori, da bo v najkrajšem Času aretovanih več hrvaških poslanoev, ki so v zvezi z veliko-srbsko propagando Pred vsem zadene taka usoda poslanca dr. Pribičevi ća. Ministrski predsednik dr. Wekerle je opozoril barona Ahrenthala na velikosrbsko propagando, in ban Rauch je izjavil, da so samostojni Srbi v direktni zvezi z „Otadžbino- v Banja-luki, kjer so zaprli vse uredniško in upravniško osobje ter so se pri takratnih hišnih preiskavah našla pisma, ki hudo kompromitujejo voditelje samostojne srbske stranke, predvsem poslanca dr. Pribičevića. Sarajevo, 16. aprila. Vsled poraza srbskih radikalnih kandidatov v občinski zastop so pristaši obupam, a voditelji jih skušajo tolažiti s tem, da se pritožijo pri ministru Burianu, češ, da so bile volitve nepravilne. Med mohamedanoi se govori, da je bilo na dan volitev na poŠti zaplenjenih 20 000 dinarjev, ki so prišli za agitacijo iz Belgrada. Razpuščen kapite j. P e t r o g r a d, 16. aprila. V Vilni je bil nedavno odpuščen škof baron Roop. S carjevim dekretom se je kapitelju ukazalo, naj izvoli namestnika. Ker se je kapitelj branil, Češ, da je to proti načelom katoliške cerkve, je izišel nov carjev ukaz, s katerim se odpuste vsi člani kapitlja. Mulej Hafid ponuja mir. Pariz, 16. aprila. Kaid Sidi paša, ki opravlja pri Muleju Hafidu posle ministra zunanjih del, je ponudil francoskemu konzulu v Safiju, naj Francija začne z mirovnimi pogajanji. Francoska vlada pa ne veruje, da je ta ponudba poštena, temuč hoče Mulej Hafid na ta način najbrže le pridobiti časa za vojne operaoije. Predsednik Roosevelt v Evropi, Bero lin, 16 aprila. ,L o k al- anzeiger" poroča iz Njujorka, da predsednik Roosevelt obišče prihodnje leto Evropo ter pride tudi v Avstrijo, da se pokloni cesarju Francu Jožefu. Tudi bo Roosevelt potoval po avstrijskih alpah, pred vsem pa obišče kraje, kjer je živel in deloval Andrej Hofer, za katerega goji občudovanje še izza mladosti. □ Dnevne vesti V Ljubljani, 17 {aprila. — Klerikalno sleparstvo. Ko so klerikalni poslanci dovolili v to, da se osnuje v Ljubljani samostojna nemška gimnazija, so klerikalni listi na Čelu jim „Slovenecu sleparili slovensko javnost z bajko, da so Nemoi svojo gimnazijo morali odkupiti z dragocenimi narodnimi in drugimi koncesijami. V prvi vrsti so nagla-šali, da je bila ena glavnih koncesij ta, da so Nemci in v ada dovolili, da se uvede slovenščina kot učni jezik v višje razrede naših gimnazij. Kot drugo takšno koncesijo so navajali vladno obljubo, da se ustanovi na državne stroške slovenska trgovska šola v Ljubljani. Od tega časa je preteklo nekaj mesecev, in prišlo je n* dan, da so bile vse te „konce*)je~ navadno LISTEK. Dve novi sliki Primoža Trubarja. Letos poteče štiristo let, kar se je v Rašici na Dolenjskem porodil Primož Trubar, započetnik slovenske književnosti. Pred njim je ni bilo knjige, ki bi bila pisana v naši materinščini , kakor to izpričuje Trubar sani, pišoč v svojem predgovoru k Novemu testamentu iz leta 1582.: «Denn vns vml rneniglieli ist bewust, dass vor vier vnnd dreissig Jaren kein Brief oder Register, vil veniger ein Btieli in vnserer Windi-sehen Sprach zuiinden war . . .« Njegov Abecedarium in njegov Cate-ehismus, letal550. natisnjena v Tubingi, sta prvi slovenski knjigi, pisani še z nemškimi črkami. S tema dvema knjigama je bila ustvarjena prva podlaga, na kateri se je tekom stoletij zgradila sedaj že tako ponosna stavba slovenske literature. Trubar torej je bil prvi, ki je dotedaj zanemarjam slovenski jezik zajel v tiskano besedo in inn s tem zagotovil °hstanek in veljavo. On je bil tisti, ki je naobraženee pozival, da naj silijo kmete na to, da se njihova deca *5 slovenski citati (Pismo do Kisla, Budine itd. iz let« 1561.) in on je bil tisti, ki je med Slovence uvedel v njihovi materinščini tiskano knjigo in tako kot prvi odprl vrata duševni kulturi. D;i se sloveii-ki narod utemeljitelju svoje književnosti izkaže hvaležnega, je sklenil proslaviti štiristo-letnicO njegovega rojstva z odkrit jeni njegovega spomenika, s primernimi publikacijami in drugimi na Trubarjev spomin nanašajočimi se priredbami. Akademični slikar Matevž Sternen pa je ob tej priliki izdal umetniški dovršeno razjeden-ko ( rndirungo) Trubarjevega portreta, da si morejo Slovenci odiditi svoje domov je s sliko moža, ki mu gre hvala za početnika slovenske književnosti in torej buditelja duševne kulture, izvirajoče iz tiskane knjige. izvirnih Trubarjevih portretov je znanih troje: eden, od neznanega mojstra krušno rezan portret iz leta 157H., se nahaja v Trubarjevi Hishni postili i. v Tubingi natisnjeni leta 1595. Drugič nahajamo Trubarjevo sliko v svinjsko usnje vtisnjeno na platnicah večine v Tubingi tiskanih in v usnje vezanih prot. knjig. Vtisi so pozlačeni, ali poteze so sa-moobsebi umevno nejasne in malo značilno izrazite. Tretjič se nam kaže Trubar na plošči, ki jo hranijo v Derendingenu na Nemškem, in na kateri je upodobljena vsa njegova rodbina. Vsi poznejši Trubarjevi portreti se naslanjajo na omenjeni portret v Hishni postilli, tako Oikoševn oljnata sliku, ki je last deželnega poslanca notarja Plnntann, Groharjeva oljnat;; sliku, ki jo lastuje arhivar A. Aškerc, in vse reprodukcije, ki jih je tu pa tam najti po knjigah. Tudi Sternenova razjedenka je narejena po tem rezu iz leta 1578. Kaže nam Trubarja kot 71 letnega, še vedno čilega, zastavnega in energičnega moža. Teme pokrivajo le redki lasje, ki pa se zadej tem gostejši sipajo na visoki ovratnik bogatega gubanega plašča. Krepko izklesano obličje obrašča gosta, mehka, ne predolga brada, segajoča daleč v lica, izpod orlovskega nosu pa se na le malo v/bočen i ustni jM>bešajo gosti brki. Visoko čelo mu je nagubano, obrvi so smelo vzhočene, izrazite njegove oči pa strme v daljavo: njegov duh je splaval za mislijo, zasleduje jo po njenih, včasih tako muke polnih potih. Ravnokar se je bil čital v knjigi, ki počiva v njegovi desnici. Pa je naletel na misel, ki je zajela njegovega duha in ga odvedla seboj v daljavo k svojim sestram. Povesila se je desnica, zaklopila se je knjiga, levica se je naslonila na desnico in zastalo je vsako gibanje. Ves izraz je osredotočen na te govoreče oči; zato vtisk, ki ga na gledalca napravi ta Trubarjev portret, neodoljiv in očarljiv. Mojster Sternen nam s svojo razjedenko ni podal suhoparno očrtane glave, temuč je vanjo vdahnil življenje: olepotil je na sebi ne preveč lepo. zato pa tembolj karakteristično Trubarejvo glavo. Strnenova razjedenka pa ne bo zanimala samo zaradi svoje snovi, še večji je interes, ki ga mora vzbuditi med ljubitelji in poznavalci umetnosti radi svoje tehnike. Sternenov portret namreč ni nikaka mehanična reprodukcija, marveč je samostojen v vsakem pogledu dovršen umotvor, zanimiv tem bolj ,ker je to prva razjedenka, ki je izpod roke slovenskega umetnika prišla v slovensko javnost. Kakor znano, nastanejo rnzje-denke (radirunge) na ta način, da zariše umetnik črte, ki končno v svoji eelokupnosti t'vorijo enotno podobo, — na kovinasto, v našem slučaju na bakreno ploščo. Potem vzame na poinoč rnzjednico, tekočino, ki na zarisanih črtah razje kovino tako, tla nastanejo širše ali tanjše, bolj ali manj globoke praske. Tako razjede na plošča tvori potem matrico, s katere se delajo posnetki na zanalašč zato pripravljeni dragoceni papir. Na ta način je mogoče, po eni sami plošči napraviti nekaj stotin odti-skov. Večje Število slovenskih umetnikov se je že bavilo in se še bavi s to tehniko, ali S t rnenu gre hvala, da je prvi poslal v javnost razjedenko istinite umetniške vrednosti. Sternenov portret Trubarja, ki ga je za razmeroma preneznatno ceno 10 K dobiti v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, bodo ljubitelji in poznavalci umetnosti gotovo sprejeli z veseljem, ker je samostojen umotvor, s katerim se domovanje resnično odidi. Format je kaj pripraven, ne prevelik, ne premajhen. Prikladni okviri se dobe v isti prodajalni. Pripominjamo, da se pa del čistega dobičku steka a' Trubarjev fond. Širši javnosti pa je namenjena, druga slika Trubarjeva, potom barvne avtotipije r e p r o d u e i r a n a pt) že omenjenem Groharjevem oljnatem portretu, ki ga je v svrho re-produeiranjn Trubarjevemu odseku ljubeznivo na razpolaganje dal njegov lastnik, arhivar Aškerc. Tudi Grohar se je v svojem portretu naslanjal na znani rez v Hishni postilli. Kar je tam samo enobarvno črtanega, je izrazil v bar-v a h , na originalu čokato Trubarjevo postavo pa je nekako raztegnil, široki obraz zožil in visoko čelo še bolj markiral, tako da je obraz videti še bolj koščen,še ostreje izklesan. Dober je izraz Trubarjevih oči. Letos slavimo štiristoletnico svojega prvega buditelja. Sezimo po njegovih slikah, Slovenci, krasimo si z njimi svoja domovja! Sezimo po njih tem bolj, ker s tem zaeno podpiramo slovensko, s posvetnim blagom tako malo obdarjeno umetni-fttvo! Fr. K. klerikalno sleparstvo, da bi prikrili svoje narodno izdajstvo O poslovenjenju naaih gimnaz'j še zdaj ni ne duba ne sluha in se tudi ni nadejati, da bi ee izpolnila ta naša narodna zahteva, zlasti ker se je eden izmed merodajnih članov klerikalne parlamentarne delegacije, Ignacij Žitnik, v državnem zboru samem izrekel proti popolnemu poslovenjenju naših gimnazij, A tudi z drugo takozvano „koncesijo", da se ustanovi v Ljubljani trgovska Šola na državne stroške ni bilo nič! Saj je znano, da ustanovi ta zavod dežela, kskor je bilo sklenjeno v zadnjem deželnozborskem zasedanju. Vprašamo sedaj, kje so tiste koncesije, za katere so se klerikalni poslanci prodali Nemcem ter dovolili ustanovitev nemške gimnazije v Ljubljani? Odgovorite na to, klerikalna gospoda! — Razmere na goriški realki so postale naravnost neznosne, kakor piše „Soča". Nemški profesorji, zlasti ravnatelj Gassner, profesor Mul er in suplent Horburger tako ravnajo s slovenskimi in laškimi dijaki, da jim ni moč prestajati. Glede nemščine stavijo tako visoke zahteve, da je večji del učencev oviran v uku in napredovanju. Da jih potem pade pri njih 70° 0, ni nič nenavadnega. Slovenski in laški starši so izročili nauČnemu ministru pritožbo o teh razmerah in zahtevajo, da se imenovani trije profesorji odstranijo z goriške realke. Če se pride kdo pritoževat k ravnatelju čez prevelike zahteve profesorjev, pravi ta navadno: „Dajte svoje otroke učit rokodelstva ! Vsi ne morejo izdelati šole, več nego polovica jih mora pasti. Tak je predpis. Dandanašnji hoče že vsak Študirati. Glejte, da se izgubite!" Prijazen gospod, kaj ne? Cel despot je tudi prof. Brechler. Pred kratkim je z*>prl za ubogi nič tri dijake, dva po dve uri, enega pa štiri. Potem so jih pa še silili, da ga morajo iti prosit odpuščanja. — Kako resnicoljubni so klerikalci? Pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Goriškem so klerikalci grdo pogoreli. Zato so začeli opletati s svojimi umazanimi jeziki in obre-kovati naprednjake, da so sleparili Dri volitvah, da so zasramovali vero in cerkvene obrede itd. Med drugim so očitali nekateri Štefanu Grudnu iz Siapa pri Idriji, da je razbijal sv. razpelo. „Gorica" je seveda brž pograbila to laž, le povedati ni hotela, kdo je to storil in kje. Imenovala ie samo „suho dejstvo". Ko je „Soča" prijela „Gorico", kje se je to zgodilo, zlagala se je čez čas, da v Bi-ljah. V danes nam došli „Soči" pa beremo, izjavo šestero oseb, ki obžalujejo, da so bili pri zadnjih deželnozborskih volitvah zapeljani in da so v javnosti govorili, da je Štefan Gruden iz Slapa prelomil oziroma vrgel na tla sveto razpelo; preklicujejo to svoje govorjenje kot neutemeljeno in neresnično. Iz tega se vidi, kako resnicoljubni so ljudje, ki vlečejo na duhovniško plat. — Iz šolske službe. Zaradi bolezni je dobil dopust nadučitelj g. Matej Peterlin v Studenou pri Krškem in pride na njegovo mesto absoivirana učiteljska kandidatinja gdč. Julija Hajnrihar kot su-plentinja. Učiteljica gdč. Albina Prevc v Dvoru je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja gdč Karolina Zupančič iz Besnice. Istotako je zbolela in dobila dopust ga. Boza-lija Sal berger • Merva na Jesenicah ter jo bo nadomestovala ta Čas suplentinja gdč. Marija pl. Zhor-sky. O. Robert Eollmanu, sin včeraj umrlega g. Frana Kollmanna, je podaril, da počasti spomin svojega očeta, društvu „Mladik a" 1000 K, ca ^Trgovski dom" 1000 K, m ostnem u ubo ž nemu zakladu 1000 K, „Družbi sv. Cirila in Metoda" 1000 K, pevskem i druUvu „Slaveo" 500 K, „Ljubljanskomu Sokolu" 500 K, „Rado-goju" 500 K, „Učiteljskomu domu" 500 K in „Glasbeni Matici" 500 K. Kakor smo izvedeli, je blagi pokojnik imenoval za izvršava-telja oporoke g župana in dri. poslanca Ivana Hribarja, kateremu je v spomin zapustil svojo novo opravo salona. V dobrodelno namene je zapustil, kakor se nam poroča, pokojni g. Fran Kollmann svojo vilo na Bledu. Vila je vredna okrog 50 000 kron. Pogreb g Frana Kollmanna bo v ponedeljek, 20. t. m. ob 3. popoldne. Mrtvo truplo pripeljejo v nedeljo po noči iz Aroa v Ljubljano. Pokopan bo v svoji grobnici na pokopališču pri Sv, Krištofu. SlOV- gledališče. Iz Gorice se nam piše: Dolgo smo pričakovali občni zbor slov. dram. društva in nestrpno pričakovali, kaj se ukrene „po trebnega". Ali varali smo se. Kaj se je sklenilo? Nič —. Veselili smo se in igralcem že naprej čestitali, da bodo tudi njim enkrat zasijali boljši dnevi. Ali dosedaj je ostalo vse pri starem. Prevažni predlogi niso bili sprejeti. Občinstvo zahteva dobre igralce, ali kako bo vodstvo dobilo igralce, ako jih tudi dobro ne plača. Boljše moči so že tudi zapustile Ljubljano in še nekateri se pripravljajo na odhod proti jugu, kakor smo mimogrede zvedeli. Ali ni to žalostno, da nas zapuščajo domačini in na njih mesta pridejo tujci praktici-rat, kateri govore na odru tako mešanico, da bi človek vzel klobuk pa šel? Ali se ne da to odpraviti? Ali ni to žalostno, da se nihče ne zgane ? Edino, kar bi bilo pravično, bi bilo, da se plača igralce za celo leto, ne pa samo za par mesecev. Gotovo gredo radi igralci v Trst, saj tam so plačani celo leto. Zakaj v Ljubljani drugače? Ali misli društvo, da bi s tem izgubilo, ako bi plačalo igralce celo leto? O ne, ravno nasprotno. Dobri igralci bi radi potem ostali v Ljubljani. V poletnem času bi igrali po trgih in vaseh, in to bi društvu dosti doprineslo, kajti slov. igralce sprejmejo dež elani z veseljem. Ali je to prav, da morajo igralci takorekoč na svojo roko prirejati predstave v poletnem času? Ali ne bi lahko društvo samo vse to vodilo? Skrajni čas je, da pomagate igralcem in ko se zopet zberete po „Veliki noči" k obšnemu zboru, pridite do sklepa, da se plača igralce celoletno ne pa polovično, za kar vam bodo igralci vedno hvaležni in ves slovenski rod. „Savo". Trubarjeve razglednice. V oknu Schwentnerjeve prodajalnice so izobešene Trubarjeve razgleduiae kot reprodukcije sadrovega kipa, ki ga je napravil kipar Peruzzi. Kadar bo razstavljen kip sam, izpregovorimo o njem kaj več. Razglednice priporočamo. Francoska učna knjiga v slovenskem jeziku Gosp. prof. Mi-ral ar spisuje slovnico francoskega jezika za Šole s slovenskim učnim jezikom (realka na pr. v Idriji, gimnazije, ženski licej itd.) Vsiljevanje. Nek ljubljanski trgovec vsiljuje namesto zahtevanih Ciril in Metodovih užigalic konkurenčne klerikalne vžigalice, če do-tičnik z vsiljevanjem ne bode takoj prenehal, ga bodemo neusmiljeno is ročili javnosti. HPr#SVOtlM so darovali in sicer osrednjemu društvu: Posojilnica v Radovljici 30 K, Neimenovan 5 K; podravski podružnici: dr. Rozina 3 K, celjski podružnioi: dr. Kukoveo 5 K, dr. Hrašovec 5 K, Strmecki 2 kron1. Vsem darovalcem izreka najiskrenejšo zahvalo odbor „P ros vete". Simon Gregorčičeva lavna knjlintoa bo v soboto, nedeljo in poudeljek zaprta. Počenši s torkom se začnejo spet redne izposoje valne ure: vsak delavnik od 5. do 7. pop. in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12 dop. — Obenem se naznanja cenjenim obiskovalcem kntitnice, da se je v knjižničnem lokalu izpostavil nabiralnik „Družbe sv. Cirila in Metoda." Slikar Fr. Klemenčlč Kakor nam poroča g. Fr. KlemenčiČ, se je v naš podlistek o njegovih slikah vrinila pomota. Gospod Franc KlemenčiČ namreč doslej sploh še ni razstavil nobene stike, izimši en portret na drugi umetniški razstavi, ki ga je bil zgotovil, ko je zapuščal ljubljansko obrtno šolo. V Trstu je razstavil Milan Klemenčič. Beležimo ta popravek tem rajši, ker korigira naše poročilo v toliko, da si je g. Franc Klemenčič takoj s svojim prvim resnim nastopom priboril priznanje. Knjige „Matice Slovenske" v hrvaških listih. Z veseljem konstatiramo, kako se hrvaški listi bavijo s slovensko knjigo. O letošnjih knjigah „Matice Slov." je že poročalo „Hrvatsko Pravo" (Zagreb), „Reski Novi List", kjer je g. Sever iz Opatije posebno toplo pisal o njih, nadalje e prinesla cel podlistek „Hrvatska" (Zagreb) in „Narodna Obrana" (v Oseku, v Slavoniji) Ta le slavonski dnevnik poroča o naši Matici v podlistku petih številk, najobširneje o Meškovi knjigi „Na Poljani" in o „Zabavni knjižnici". Pisatelj J—5 pravi: Prejeli smo letošnje knjige „Matice Slovenske". Njihova kvantiteta in kvaliteta je visoka za književnost tako malega naroda, kakor je slovenski. Nam Hrvatom so Slovenci najbližji bratje Tolikokrat je izrečena trditev, da nam je skupaj živeti ali umreti ..." NateČSJ. „Slovenska Matica" razpisuje natečaj za tisk sledečih društ venih publikacij za 1. 1908: a) 11 u-striran »Trubarjev zbornik" v obsegu 13 tiskanih pol. b) „Zabavna knjižnica" XX____10 pol. c) „Hrvatska knižnioa" ITI. ilustrirana 6 pol in d) „Prevodi iz sv. književnosti" V. . . 11 pol. P. n. tiskarne, ki rerlektirajo na tisk ene ali več navedenih knjig, se vljudno poživljajo, da pošljejo svoje o fer te do 25. aprila 1908. V ponudbi treba je navesti: 1) Ime knjige, ki jo želi tiskarna prevzeti v tisk. 2 ) Kakovost tip in papirja. 3) Stavek. 4) Ceno za event. poseben t sk, n. pr. petit. 5.) Ceno za tisk posamezne pole v 4500 izvodih. 6) V slučaju, da se naknadno tiska več kot 4500 izvodov, ceno za nadaljno število eksemplarov. 7.) Ceno za 4500 platnic; vzorec papirja treba priložiti. 8) Pri obeh ilu-strovanih knjigah treba navesti, koliko se zahteva za tisk slik v tekstu in koliko, če se tiskajo na posebnem papirju. Zaradi ilustracij bo letos format „H r v. knjižnice" nekaj večji. Papir mora biti primeren za tisk slik, ki izidejo v tekstu, (n. pr. Holzfreies Rohkunstdruckpapier). Nekaj slik izpolni celo stran, druge polovico. Poleg tega bo tudi nekaj inicijal in sklepnih v i g n e t V „Trnbarjevem zborniku" izide nekaj slik na posebnih listih in najbrže tudi pesmi v notah. Pri tem „Zborniku" bodi ovoj lepši, nego pri do zdaj izišlih običajnih „ Zborniki h." Nadaljna pojasnila se dobe v društveni pisarni ob navadnih uradnih urah. V Ljubljani dne 15. aprila 1906. Dr. IleŠič m. p. predsednik. PodkrajŠek m. p. tajnik. Hnlattoa Hrvatska1'. Ta teden so se začele razpošiljati knjige „Matice Hrvatske" za leto 1907. (sedem knjig, med njimi tudi „Kolo hrvatskih umjetnika" z 10 barvnimi slikami in „Slovenske novele in povesti" od Levstika do Krstnika). — „Matica Hrvatska" je poleg teh redovitih knjig, ki jih dobe vsi člani, v svoji „Mali knjižnici" izdala Še „Uredbo vsemira", po Soheinerju prevedel dr. Kučera in pa „Prometna politika uobće i ugarsko prometna politika u Hrvatskoj" (vsaka teh dveh knjig stane za Člane 50 v), končno Še Ovi-dijeve Metamorfoze, prevedel T. Maret ć (cena za Člane 2 K 50 v) in pa drugi letnik smotre „Glas Matice Hrvatske" (za člane 1 K 50 v) — Tistim Članom, ki so za „Kolo hrv. umjetnika" v smislu ene prejšnjih objav doplačali 2 K, se bo ta svota vračunala za 1. 1908 , ako mesto tega ne žele obeh zvezkov „Male knjižnice" in „Glasa Matice Hrvatske" ali Ovidijevih „Metamorfoz", oboje z doplačilom 50 v. — članarina „Matice Hrvatske" za Slovence je 4 K in se pošilja poverjeniku „Matice Hrvatske" ali naravnost v Zagreb. Slavnostni koncert. V proslavo cesarjevega jubileja priredi „Glas-bena Matica" na jesen slavnostni ju bilejski koncert z dobrodelnim namenom po intencijah vladarjevih. Umrla je včeraj predstojnica hiralnice s. Dominika Bahovec iz znane ljubljanske rodovine Bahov-Čeve N. v m. p.! Državna subvencija. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo kmetijski družbi kranjski na račun toletnih državnih doneskov za pospeševanje govedoreje in reje drobn ce 12 0C0 kron. Letošnji glavni nabori se vrše po nastopnem redu: I. Naborna komisija: Dne 26. aprila potovanje v Kamnik. Dne 27. in 28. aprila nabor v Kamniku za sodni okraj Kamnik. Dne 29. aprila potovanje na Prevoje. Dne 30. aprila in 1. maja nabor na Prevojah za s dni okraj Brdo; dne 1. maja tudi potovanje v Trebnje. Dne 2 maja tabor v Trebnjem za sodni okraj Trebnje. Dne 3. maja potovanje v Žužemperk. Dne 4 maja nabor v Žužemperku za sodni okraj Žužemperk in potovanje v Novo mesto. Dne 5., 6. in 7. maja nabor v Novem mestu za sodni okraj Novo mesto. Dne 8. maja-potovanje v Metliko. Dne 9. maja nabor v Metliki za sodni okraj Metlika. Dne 10. maja potovanje v Črnomelj. Dne 11. maja nabor v Črnomlju za sodni okraj Črnomelj. Dne 12. maja potovanje v Kostanjevico. Dne 13. in 14 maja nabor v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; 14. maja tudi potovanje v Mokronog. Dne 15. maja nabor v Mokronogu za sodni okraj Mokronog. Dne 16. maja potovanje v Krško. Dne 18. in 19. maja nabor v Krškem za sodni okraj Krško; dne 19. maja tudi potovanje v Radeče. Dne 20. in 21. maja nabor v Radečah za sodni okraj Radeče; dne 21. maja tudi potovanje v Litijo Dne 22., 23. in 25. maja nabor v Litiji za sodni okrai Litija. Dne 26. maja potovanje v Višnjo goro. Dne 27. in Premotane!. Novela; spisal Fr. Remec. (Dalje.) Naposled inu je bilo le pretežko gledati mirno prijateljsko občevanje med Zoro in med Kotnikom in pri prvi priliki je to Zori povedal, skrbno pazeč, da mu ne uide nobena prenagljena beseda. »Kadar sedi Kotnik v naši družbi, mi postane vselej nekam tesno pri aren«, je rekel domov grede Zori. »Mislim, da meni vendar ne morete ničesar očitati.« »Saj vam tudi ničesar ne očitam,« je smehljaje rekla Zora. »Kaj naj vam tudi očitani 1 Prijazni ste in pozorni.« * »Hvala vam za to priznanje,« je rekel Žvanut. »Mene pač boli, ko vidim, kako se dobro razumete s Kotnikom, ki ga še pred kratkim niste mogli trpeti.« »Ne razumem vas,« je nekoliko hladno in neprijetno presenečena izjavila Zora. »S Kotnikom govorim vendar zgolj o splošnih stvareh.« »Da, to je že res. Govorita le o literaturi, o politiki, o muziki, o narodnosti, o slovanstvu in o takih stvareh. A čudno je, da sta vedno enakih misli in enakih nazorov. Kako bi bil jaz srečen, če bi bila midva y vseh teh stvareh enakih nazorov.« »Kako ste čudni,« se je nasmehnila Zora. »Ce bi bilo to odvisno samo od moje volje, kakega mnenja sem, potem bi bila prav rada vaših nazorov. Ce mi kaka stvar ugaja, vam pa ne, vendar ne bode te zahtevali, naj se zlažem in naj vam pritrdim — proti svojemu prepričanju. Sicer pa ne polagam na take stvari prav nobene važnosti in zaradi razlike v mnenjih pač ni treba, da se le količkaj žalostite.« »Prav, prav . . . toda danes . . . zdelo se mi je, da sta si imela nekaj posebnega povedati ... ali in i nočete tega zaupati?« »Posebno diskretni pač niste, gospod profesor.« »Nečem vas žaliti. Odpustite! A pomislite, da je vroča ljubezen vedno nezaupna.« »Torej poslušajte! Rekla sem Kotniku danes, da sem prej imela o njem jako slabo mnenje, da pa sem ga v zadnjem času bolje spoznala.« »In drugega nista nič govorila?« »O da, rekel mi je, naj bodeva prijatelja, in jaz sem mu odgovorila, da mu hočem biti dobra prijateljica.« »Ah, ko bi bil gotov, da me ljubite, gospodična Zora, bi nič ne rekel,« je vzdihoval Žvanut. »Zagotavljam vaa pa, da Kotnika ne ljubim, da mi še v sanjah ne hodi na misel, da bi se vanj zaljubila,« je izjavila Zora, ki se ji je zdela Ž vunu tova ljubosumnost popolnoma nepotrebna, kajti v resnici ni nikdar mislila na to, da bi se Kotuik zanjo količkaj resno zanimal in njej sami je postal Kotnik šele simpatičen, ko je spoznala njegovo idealno narodno m išljenje. Žvanut pa ni bil pomirjen. Rekel si je, da med mladim moškim in med mlado žensko sploh ni prijateljstvo mogoče in da je vsako prijateljstvo med njima začetek ljubezni. Verjel je sicer Zori brezpogojno, da še ničesar ne čuti za Kotnika, in da se ji je Kotnik prikupil samo s tem, kar je Žvanut imenoval »prismojeno narodnjaštvo« in verjel je tudi, da Kotnik še ni zaljubljen v Zoro, a strah ga je bilo, da se pri daljšem občevanju vendar najdeta. Zato je začel siliti, naj se Zora čimprej odloči. Naravnost do Zore se ni upal obrniti, ker je že dovolj dobro poznal njen neodvisni ponosni značaj, pač pa je govoril z gospo Ručigajevo. Povedal ji je odkrito vse in jo prosil, naj posreduje. »Ne bojte se vendar, gospod profesor,« ga je tolažila gospa Ručigajevo. »Saj vendar že poznate Zoro. Ko bi vas ne marala, bi vas gotovo takoj odslovila. Odločila se se ni. Pomislite, da je že petindvajset let stara, kar je za samico že mnogo in da se zaveda, kako resna in pomembna je taka odločitev. Rekla mi je pa sama, tla se odloči do dneva svojega godu. Ta bo v treh tednih. Torej po-trpite še te dni; v treh tednih bomo praznovali zaroko in če bog da kmalu potem tudi poroko.« »Zora je sama in iz lastnega nagiba rekla, da se odloči do svojega godu?« je vprašal Žvanut. »Sama in iz lastnega nagiba.« Žvanut je bil pomirjen. Zdaj ni več dvomil. Zora je hotela na svojega godu dan praznovati svojo zaroko, dvojno slavje je hotela imeti en in isti dan. Žvanutu se je to zdelo čisto naravno in vsa njegova nezaup-nost in ljubosumnost je izginila. Zora in Kotnik sta občevala slej kakor prej brezskrbno in prijateljsko, toda intimnost se med njima ni razvila. Dasi Zora še ni bila zaročena, jo je Kotnik vendar smatral za Zvanutovo nevesto in si ni dovolil niti najmanjše stvarce, ki bi bila mogla vzbuditi kak dvom o popolni čistosti njegovega prijateljstva. Istotako se je tudi Zora zavedla, da se mora njeno občevanje s Kotnikom držati najtesneje dopustnih mej, ne le iz ozirov na Žvanuta, marveč že zaradi ljudi, ki bi ji znali pripisovati namene glede Kotnika, ki jih sploh ni imela. (Dalje prihodnjič.) 29. maja nabor v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; dne 29. maja tudi potovanje vVelikeLašče. Dne 30. maja nabor v Velikih Laščah za sodni okraj Velik e Lašče. Dne 3 1. maja potovanje v Ribnico. Dne 1. in 2. junija nabor v Ribnici za sodni okraj Ribnica; dne 2. junija tudi potovanje v Kočevje. Dne 3. in 4 junija nabor v Kočevju za sodni okraj Kočevje. Dne 5. junija potovanje v Škofjo Loko. Dne 6., 9. in 10 junija nabor v S k o i j i Loki za sodni okraj Škof j a Loka. Dne 11. junija po to vanje v Tržič. Dne 12 junija nabor v Tržiču za sodni okraj Tržič. Dne 13. junija potovanje v K ran i. Dne 15., 16 in 17. junija nabor v Kranj u za sodni okraj Kranj. Dne 18 junija potovanje v Radovljico. Dne 19., 20. in 22. junija nabor v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjsku gora. Dne 23. junija vrnitev v Ljubljano. 11. Naborna komisija: Dne 8, 9. in 11. maja nabor v Ljubljani za mesto Ljubljano. Dae 12, 13, 14. in 15 maja nabor v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanske okolice; dne 15. maja tudi potovanje na Vrhniko. Dne 16. in 18. maja nabor na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika. Dne 19. maja vrnitev v L j ubijan o. III Na borna komisija: Dne 6. maja potovanje v Postojno. Dne 7. in 8 maja nabor v Postojni za sodna okraja Postojna in Senožeče; dne 8. maja tudi potovanje v Vipavo. Dne 9. in 11. maja nabor v Vipavi za sodni okraj Vipava. Dne 12. maja potovanje v Ilirsko Bistrico. Dne 13 in 14 maja Da bor v Ilirski Bistrici za sodni okraj Ilirska Bistrica. Due 15. maja potovanje v L o i. Dne 16 maja nabor v Ložu za sodni okraj Lož. Dne 17. maja potovanje v Cerknico. Dne 18 maja nabor v Cerknici za sodni okraj Cerknica. Dne 19 maja potovanje v Idrijo Dne 20 in 21. maja nabor v Idriji za sodni okraj I dr i j a. Dne 22 maja potovanje v Logatec. Dne 23 maja nabor v Logatcu za sodni okraj Logatec. Dne 24. maja vrnitev naborne komisije. Za mesto Lj u b -ljano se torej vrše nabori dne 8, 9. in 11. maja. Dne 8. maja pride k naboru I. in II. razred doma- maja III. razred do-I razred tujih, dne 11. III. razred tujih nabor- čih, dne 9 m a č i h in maja II. in nikov. Lekarna v deželni bolnici. Deželni odbor je službo lekarnarja v deželni bolnici razpisal z natečajnim rokom 15. maja t. 1. S to službo je združena plača letnih 2400 K in 10" # draginska doklada. Umrl je na Bledu hotelir gosp Viktor Klina r, vulgo Petran. Pokojnik je bil vrl naroden mož, ki je užival velik ugled tako med domačimi, kasor med tujci. Blag mu spomin! Človeška ribica na Dolenjskem in učenost graške „Tagespost'. V učeni graški tetki, štev. 97, 7. 4 1908, poroča neznan naravoslovni učenjak iz Ljubljane samozavestno, da se nahajajo človeške ribice (pro-teus auguinus Laur.) tudi na Dolenjskem. In to je bilo doslej neznano, pomislite, celo — entomologom! Najprej svetujemo uredništvu „Tagespo šte« m pa tudi učenemu nemškemu naravoslovcu, da proučita natančno besedo entomolog. Kar se pa človeške ribice tiče, navaja zoolog dunajske univerze Fr. "Werner v svojem delu „Die Reptilien und Amphibien Oster-reiohs-Ungarn8" 1. 189 7 sledeča najdišča na Dolenjskem: jama pri Za-tični, studenec pri Viru, Rupnioa pri Rupi, Sušica pri Toplicah, v jami pri Kum p olju, Podliskavčeva jama pri Ribnici, Studenec pri Žužemberku na Krki, Vavta vas na Krki, pri izviru Krke, Stari trg pri Višnji gori, v oko-lioi Št. Vida pri Zatični itd. Torej je že v tem letu bilo „oficijalnim krogom", kakor jih on naziva in katerimi podtika ta slavni učenjak iz Ljubljane nevednost, znanih več najdišč na Dolenjskem kakor njemu samemu Sicer j mu pa to ne moremo zameriti, „ker I najbrže strogo strokovnih knjig in časopisov ne čita." če se pa že kot lajik zanima za naravoslovje, bi mu moralo biti znano vsaj poljudno pisano naravoslovno delo „Brehms Tier-leben". Tudi tu, da, oelo v stari izdajji se že navajajo najdišča na Dolenjskem. In ako je končno ta slavni naravoslovec oelo kak ljubljanski posili;! Nemec, kar po slogu soditi tudi ni izključeno, mu priporočamo delo na* šega rojaka Erjavca nDomaČe in tuje živali," ki je izšlo te 1. 1873 in kjer) se nam poroča, „da živi ta preču dni Živalioa na notranjem in dolenje) Kranjskem." Navaja oelo več dišč, kakor pri Strugu, v Viru* Zatični itd. — Že pred več kot leti je omenjal človeško ribico vazor, 1. 1761 je opozoril na njo S< poli in 1. 1800 jo je znanstveno pr* iskal in opisal Sohreiber, kateremu bila ie tudi znana najdišča na D< lenJ8kem. Torej s novo iznajdbo bo ni2! — Čudimo se grafiki „Tages-postiu, da sprejema taka klepetava poročila, ko ima vendar na izbiro dobrih sotruduikov in informatorjev. Ta slučaj naj ji bode v svarilo, da ni rse zlato, kar se sveti s Kranjskega r blaženi nemščini. 15 000 kron so dobili hrastniški S'emci in nemškutarji od nemškega fclferajna na Dunaju za stavbni fond nemške šole v Hrastniku. „Sloveneou pa obožava dr. Luegerja, ki z ogrom-aimi tisočaki podpira to nemško ojno društvo, ki zasaja vedno glo-očje ostre kremplje v slovensko eso! Is Slovenske Bistrico se nam piše: Tukajšnje veleposestvo Ignacija Schoberja je kupil slovenski konsoroij za 190.000 K. S tem kupom se je slovenska posest v našem okraju dokaj ojaČila. Pesek V OĆl I Iz konjiškega okraja se nam piše: Zloglasnemu ^merešku, ki pride po veliki noči kot šolski vodja na nemško šolo v Štore pri Celju, je izrekel okrajni Šolski svet konjiški priznanje (!) „za uspešno delovanje na šolskem polju". To je že višek farbarije naših nem-carjev! Vsak pravi učitelj se mora zgražati nad takim — „priznanjem" ! Zdaj pa Še to! Iz Celja se nam piše: Pri naši mestni upravi škripa on poka na vse strani Potrebščin prav dosti, a denarja malo ali nič. — Pred leti je sezidalo naše mesto svojo klavnico. Za to kolibo, ki danes k večjemu reprezentira vrednost lOO.OOO K, pa zahtevajo obresti od — 200.000 K. Seveda so svoje dni nekateri naši mestni očetje a konto te stavbe potovali okrog po Nemčiji in drugod „študirat" slične zgradbe; to pa je stalo mnogo lepih novcev. — Klavnino so mesarjem zdatno povišali, a nedostatkov v klavnici vkljub parletnemu moledovanju ne odpravijo. A zdaj je proti pričakovanju slavne naše magistratne gospode vzkipela celjskim mesarjem sveta jezica in bridko ter neusmiljeno prijemajo mestno starešinstvo v svojem list „Steiermiirkisohe Fleischhauer-Zeitung" z dne 15. t. m. radi škandaloznih razmer v mestni klavnici ter pretijo, ako se tu ner.dnostim kmalu ne odpomore, s pritožbo do namestnije i. dr. — Vidi se, da celj- ka magistratna klika nima več zanesljive opore v obrtnikih in radovedni smo, kakšne bodo prihodnje volitve v mestni občinski zastop. Celjsko nemštvo je trhlo, glavni njega stebri jeli so se vidno majati. „Fallen seh' ich Blatt auf Blatt!" Lisjak Rakusch jo je pravočasno odkuril, a sedanji župan plem. Jabornegg trpko čuti nemilo breme celjskega županovanja. časi se spreminjajo, tudi v — Celju. Ptujska okoliška šola dobi nemški pouk! Ptujski Nemci in nemškutarji so s svojim denarjem prignali tako daleč, da dobi ptujska okoliška šola nemški pouk. Nezavedni župani in obč. zastopi občin so se dali preslepiti in prosili in dosegli, da se v zadnjih treh razredih te Šest-razrednice uvede nemščina kot učni jezik. Poleg tega zahtevajo tudi, da bi poučevali na tej šoli samo nemški in nemškutarski učitelji, kar je seveda zopet maslo ptujskih Nemcev in nem* škutarjev. Nemški listi so seveda vsi polni veselja nad to željo, „man weiss ja, in vvelcher entset/. lichen Weise viele slovenische Lehrer den dentsohen Unterricht erteilen", piše „Marburger Zeitung". Tako se širi nemški vpliv v slovenske kraje! Kaznovani hazardni igralci. Na Silvestrov večer je prišel v Roj-kovo gostilno v Spodnjih Hočah na Štajerskem 371etni Jakob Malnar iz Hudega konca pri Ribnici na Kranjskem in pregovoril navzoče, postajnega paznika Mihaela Breiteneggerja, posestnika Jakoba Kolarja iz HoČ in Antona Zgonca, pismonošo iz Maribora in s Kranjskega doma, da so šli ž njim igrat hazardno igro „edenin-dvajset". V kratkem je Malnar dobil "vse, kolikor so imeli njegovi soigralci. Vsled tega je nastal prepir in pretep, ker so ga oni trije obdolžili, da jih Je goljufal, in prišla je žandarmerija, ki je vse naznanila sodišču. Malnar je bil pri okrajnem sodišču obsojen na 800 K kazni, oni trije pa po 10 K. Malnar je bil že trikrat zaradi tega pregreška kaznovan in je leta 1902 v svoji slepi igralski strasti ubil soigralca. Okrožno sodišče mu je znižalo kazen na 400 K. Bo| med delavci in vojski V Mariboru je nastal boj med delavci in vojaki. Prvi so bili oboroženi s koli. Četovodja Ivan Donko je bil a kamenom tako zadet na glavo, da 8® je nezavesten zgrudil. Zaprli so Napadalce Ivana Mesarica iz Slovenske Bistrice, Martina Gaj&ka iz Vrbovelj. Antona Papeža iz Lajteršberga in Jožefa Kolarja iz Selnice ob Dravi. Kanarski umor. Agent Ivan a e i g e r z Bizeljskega pri Brežicah |a njegova priležnica J aga Kušan is Jehovca na Hrvaškem sta zadavila -PranČiško Peki 6 iz Senja na Hrvaškem, jo oroptla, potem ji pri- vezala kamenje na noge in jo vrgla v Savo. Zločinca so še zaprli. Ozkotirna telezaloa postala Slov. Bistrica - mesto Slovanska Bistrica se začne morda še v kratkem graditi, ker je železniško ministrstvo pritrdilo predlošenem projektu. Slovenska knjigarna na ftta- ierskem. Štajerski narodni Slovenoi nameravajo ustanoviti knjigarno. Doslej še ni nobene slovenske knjigarne na Štajerskem. Trikrat al (o zlomil nogo Martin Kranj o, župnik na Sladki gori na Štajerskem. Novo slovensko podjetje, prve svoje vrste se je ustanovilo v Do-berli vasi na Koroškem. Podjetnik je g. M. J. P r a j n i k, in sicer izdeluje smolnate in oljnate izdelke. Dosedanje njegovo večletno delovanje v tovarni kot izdelovatelj nam je gotov porok, da bo podjetje uspevalo, da bo blago v občno zadovoljnost. Omeniti še moramo neutrašenost, ki se na Koroškem redkokdaj najde, da namreč novi podjetnik tudi sedaj ni skril svoje narodnosti, ampak da je celo podjetje osnoval in uravnal kot slovensko. Slovencem se najtopleje pri por ča novi podjetnik ki zasluži, da se od naše strani podpira. Svoji k svojim! Gostovanje ljubljanskega en-sembla V Gorici. Na nesramni napad nekega klerikalnega naduteža v predsnočnjem „Slovencu", na naše predstave, odgovarjamo sledeče: „Uspeh vsake posamezne predstave je bil velikanski, igre dostojno uprizorjene in repertoar je bil naravnost sijajen za Gorico, kajti najlepše in najboljše izvirne in tuje novitete pretekle sezone so bile v njem zastopane. Da je to resnica, svedočijo goriški listi, ki so polni hvale o našem gostovanju in goriško občinstvo, ki je vsak večer zadovoljno zapustilo gledališko dvorano „ Trgovskega doma." — Člani slovenskega gledišča v L j ubij an i. „Katoliški" zlikovci so dež. poslancu goriškemu g. Ivanu Savniku porezali nekaj dreves. Kaj bi se bilo še zgodilo, da jih ni pravočasno zasačil neki Savnikov kmet. Kdo jih je napeljal v to? V mrtvašnici je umrl v Za- graju na Goriškem Ivan Bavdev. Šel je tja, da izvrši neka dela; komaj pa je stopil v mrtvašnico, zadela ga je kap in zgrudil se je mrtev na tla. Izjalovljena ovadsa. Pod tem naslovom smo dne 9. marca t. 1. prinesli notico o nekih sobarjih Lloy-dove družbe, proti katerim je bilo uvedeno kazensko postopanje. V isti notici smo namreč povedali, da je državno pravdništvo ustavilo kazensko postopanje proti večemu številu obtožencev, ker so bili spoznani za nedolžne. Pa naj povemo ves dogodek: Parobrodna družba avstrijskega L!oyda je bila na podlagi nekega anonimnega pisma vložila na policiji v Trstu ovadbo proti lastnim uslužbencem sobarjem, češ, da ti na parnikih, kjer so usluŽbeni, kradejo razne predmete. Na podlagi te ovadbe je policija izvršila hišno preiskavo na stanovanjih vseh v Trstu bivajočih sobarjev. Na teh preiskavah je policija našla in zaplenila za štiri velike vozove najraznovrstnejŠega blaga: krožnike, čaše, perilo, stolice, namizne prte itd. Na podlagi rezultata teh preiskav je bilo uvedeno kazensko postopanje proti 57 sobarjem. Eden prizadetih sobarjev se Je celo radi tega ustrelil z revolverjem, Še predno je bil zaslišan. A kako se je zaključilo to kazensko postopanje, navedeno na podlagi avstrijske Lloy-dove družbe, oziroma ravnateljstva nje proti lastnim uslužbencem? Že tekom preiskave se je izkazala nedolžnost 43 sobarjev. Proti ostalim štirinajstim se je pa vršila te dni razprava na c. kr. okr. sodišču v Trstu, in sicer pri sodniku, sodnemu tajniku drju. Quarantotto. In na razpravi so bili vsi sobarji oproščeni, ker se je dokazalo, da so vse predmete, ki jih je policija našla na njih stanovanjih, pošteno plačali. — Kakor smo že povedali mi v notici dne 9. marca, sestavi provijantni urad Lloyda natančni zapisnik vseh pred metov, ki jih vsakokrat za vsako vožnjo izroči sobarjem dotičnega par-nika. Dotičen zapisnik mora sobar podpisati in je potem odgovoren za vse izročene mu predmete. Ko se parnik povrne z vožnje v Trst — kjer ni več treba sobarja — pride uradnik provijantnega urada in temu izroči sobar nazaj vse predmete na podlagi zapisnika, če se je slučajno kak predmet količkaj — tudi najmanje pokvaril, ali če slučajno kakega predmeta sobar ne more najti, ali če je sploh pokvarjen ali pa izgubljen, mora sobar dotični predmet plačati: uradnik zabeleži prodmet in potem se sobarja na plači odtrga, kolikor je bil vreden, oziroma oenjen dotični predmet Vse take količkaj pokvarjene, ali pa v hipu ne najdene predmete, ki jih je pošteno plačal pa nese potem sobar domov. In sodmja je dobila dovolj dokazov, da to od- govarja resnioi, ter je oprostila le poslednjih 14 sobarjev z motivacijo, da je bila obtožba neutemeljena, ker sploh ni bilo nikake krivde. — Tako lahkomiselno je postopala Lloydova družba proti lastnim uslužbencem. Is Amerike nazaj. S parnikom „Laura" avstro-amerikanske paroplov-ne družbe se je včeraj pripeljalo v Trst iz Amerike približno 700 izseljencev. Večina teh so Madžari, po Številu jim slede Hrvatje; mnogo je tudi Nemoev, nekaj je Kranjcev in nekaj Korošoev. Odšli so dalje is Trsta s tremi-vlaki. — Dne 26. t. m. pri pluje v Trst parnik „ C ar pati a" pa-robrodne družbe „Cunard line", in s tem parnikom se povrne iz Amerike v staro domovino nič mani'1, nego kakih 1500 izseljencev. — K ».kor se vidi, je Amerika popolnoma talir al a. Nagla smrt. V Trstu je zadela kap 48 etnega kovača Mihaela Kovača, ki je bil takoj mrtev. Samomor. V Trstu se je 60letna omožena Roza Černič vrgla iz tretjega nadstropja na ulico in obležala mrtva. Velik ogenj v Tratn. V Trstu je pogorela tovarna Tom. Hol ta. Škode je 200 000 kron, 120 delavcev je prišlo ob kruh. 38 metrov globoko se Je vrgel v Pulju 26 etni mehanik Rudolf Zohil. Seveda je bil takoj mrtev in strašno razmesarjen. Vzrok j etika. Smrti rešen Na Lloydovem parniku „Galatea", ki se je pri Šibeniku potopil, je bil tudi prof. Mer-h ar iz Trsta ter se rešil gotove smrti z drugimi potniki vred. Štrajk trgovskih pomočnikov na Reki- Trgovski pomočniki na Reki štrajkajo, ker delodajalci nočejo izpolniti njih zantev glede odpiranja in zapiranja trgovin. Na avstrijskih vseučiliščih je bilo 31. deoembra 1907 sledeče število slušateljev: na Dunaju 8690, v Inomostu 1106, Gradcu 2028, Pragi 3911 na češki in 1718 na nemški univerzi, v Lvovn 3710, Krakovu 2791, Črnovicah 836. Vse vpisanih slušateljev je bilo torej 24.790. Glas iz občinstva. Piše se nam: čast slovenskega stolnega mesta bi morala biti prva skrb prebivalcev domačinov. Ali za to se jako malo brigajo ljudje okrog mestne klavnioe. Do stražnice v Židanovi hiši vlada še red in mir, naprej pa se inteligenten in malo bolje oblečen človek skoraj ne sme pokazati. Tamkajšnja Šolska mladina se zbira na trati zraven prostora za živalski semenj. Od tam se razlega kričanje po cele popoldneve ob dnevih, ki so prosti šolskega pouka. Divje vpitje se čuje na eni strani do Golovca, na drugi pa tja do vojašnice. Gorje mimoidočemu človeku, ki ga ta drhal ne pozna in se ga zato ne boji! NiČ hudega sluteč pride tujec mimo vigvama in nanj jame leteti iz zasede prst, kamenje, kosi lesa itd. Ako se pasant ozre, mu prične nadebudna mladež kazati osle in fige. Baraba, pankrt, to so najnavadnejŠi priimki, ki lete na mimoidočega. Tej mladi fakinaii prvakuje pobalin, Čigar predrznost presega vse meje. Ta 141etni pobalin je prava kuga za otroke, ki jih zbira okrog sebe in hujska na mimoidoče. Šola, a v prvi vrsti starši — na krov! — Več v bližini stanuj oči h. Otroci sirota pod 3. letom, slasti oni, ki so v tuji, plaćani reji, se bodo odslej v Ljubljani po naročilu in v imenu varstvene oblasti zdravniško nadzorovali. To nadzorovanje naj odpravi in prepreči pogoste, usodepolne nedostatke v otroški oskrbi in naj posreduje pomoč, kjer treba. Drage volje so prevzeli ta Človekoljubni posel gospodje zdravniki dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški, dr. Bogdan Derč, dr. Fran Illner, doktor Otmar Krajec in dr. Vladimir Rudež. Vsak ima svoj krajni okoliš, kjer bo v primernih rokih obiskoval v nadzorstvo mu izročene rejenoe. Tujski promet v LJubljani V Četrtek, dne 23. t. m. obišče Ljubljano večja potovalna družba na svojem potovanju v Italijo. Potovanje je priredila potovalna pisarna rHam-burško - ameriške lirije" v Monakovem ter šteje družba okoli 100 oseb, večinoma Članov nemškega „Flottenve-reina" na Bavarskem. Da se je internacij on alno potujoče občinstvo, ki se je doslej navadno vozilo le mimo Ljubljane, začelo intenzivneje zanimati tudi za naše mesto, je sad marljivega delovanja raznih faktorjev, ki se trudijo za povzdigo tujskega prometa in je le želeti, da bi nas take velike potujoče družbe čim pogosteje obiskavale. Tujce sprejeli in vodih bodo po mestu, gospodje odborniki deželne zveze za tujski promet na Kranjskem. Meitanska pivnica (Hafnerjeva restavracija) na Sv. Petra cesti se otvori sopet jutri. Prevzel jo je g. D okleva. Radi pomanjkanja prostora smo dotični inserat preložili na jutri, na kar s tem opozarjamo. Tatinska ciganka. Predvčerajšnjim je prišla v trgovino urar j a Jožefa Eberla na Mestnem trgu ciganka Marija Brajdičeva kupovat kora- le. Ko je hotela oditi, je urar opazil, da je izginil ž njo tudi 50 K vreden briljantni prstan. Eberle je ciganko trdo prijel za prstan, katerega mu je po daljšem obotavljanju le dala nazaj. Nato je poklical stražnika, ki je baburo aretoval. Na policiji je rekla, da se piše Marija Vajdič doma iz Brusnic, mož pa da ima v Mengšu potovalno strelišče. Svojega 6 mesecev starega otroka je bila pustila za toliko časa, da je šla po mestu »na-kupovat«, pri nekem puškarju. Policija je poslala nato po otroka in ga izročila materi. Ciganka je imela pod zgornjim krilom prišit velik žep, kakršne imajo sploh take tatice že običajno. Pri nji so našli tudi nekaj obleke, za katero se je konstatovalo, da jo je deloma pokradla pri starinar j u Kraškoviču, deloma pa so oškodovanci še neznani. Navihanko so izročili deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Kaznovana lahkomiselnost. Včeraj proti 5. popoldne so šli v Šolskem drevoredu v rešilni čoln 4 dečki v starosti od 6 do 12 let. Ker so po čolnu le preveč skakali in ga zibali semtertja, se izpuli pri verigi vijak in tako odnese voda z dečki čoln dalje. Ko čoln priplava na drugo stran Ljubljanice, a ne prav do brega, skoči en deček v vodo in se začne potapljat i. Tudi drugi je posnel svojega tovariša, katerega je hotel rešiti, a tudi ta je začel gagati. Med tem so delavci še pravočasno ujeli čoln in rešili iz njega še ostala dva trepetajoča dečka. Ko je videl ključavničarski mojster g. Fran Breskvar, da se prvima dvema že slaba godi, je skočil v vodo in ju hotel rešiti. Takoj se ga oklene prvi potapljajoči dečko za noge tako, da ni mogel po drugega dalje v vodo, ampak so podali drog,za katerega se je oprijel in tako sta bila oba rešena gotove smrti. Eden je bil v vodi že tako oslabel, da so ga morali prenesti na dom. Vse-kako je bila za vse velika nevarnost, da utonejo, ko bi ne bilo še pravočasne pomoči. To naj bo staršem opomin, da svojo tlečo svare pred tako lahkomiselnostjo. Goljuf ključavničar. Leta 1884. v Varaždinu rojeni ključavničarski pomočnik Jožef Petranovič je 14 dni stanoval in bil na hrani pri delavčevi ženi Mariji Bešterjevi, danes jo je pa natihoma odkuril iz Ljubljane, ne da bi bil poravnal svoj dolg. Zaradi prevelike nedostojnosti je bil včeraj v »Zvezdi« aretovan delavec Vineencij Moretti iz Porto Tol-lo v Italiji. Bil je pa tako nasilen, da je moral priti stražniku na pomoč neki podčastnik. Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 107 Slovencev. Zamenil je v torek neki gospod v neki gostilni na Sv. Petra nasipu svoj slabi dežnik z boljšim. Lastnik izve njegovo ime pri policiji. Drobne novice. — Za načelnika srbskega generalnega Štaba je imenovan bivši vojni minister Putnik. — Bitka v kaznilnici. V Penzi na Ruskem je 11 političnih kaznen-cev z bodali umorilo dva paznika, nakar so prodrli strop ter hoteli skozi streho pobegniti. Proti stražnikom so vrgli na dvorišče bombo. Razvila se je pravcata bitka, pri kateri so straže postrelile osem kaznencev; le dvema se je posrečilo pobegniti. — Spomenik velikemu knezu Sergiju so postavili v Kremlju (Moskva) na mestu kjer je bil umorjen. — Anarhisti na delu V Parizu aretirani trije anarhisti so priznali, da jih je odposlala zarota, kije nameravala izvršiti atentat na carja povodom obiska Fallieresa v Petrogradu. — Bolezen Tolstega ni nevarna, temuč se je le obnovila stara bolezen v želodcu in črevesju. — Za zidsnje palačo vojnemu ministrstvu na Dunaju je prispelo 67 načrtov. — Zaradi škandaloznih afer v KlelUf ki so jih uganjali Častniki s pomočjo neke brezvestne babioe, je dosedaj odpuščenih iz službe 12 častnikov. . . Razne stvori. • Organizacija zagrebških kuharic« Med zagrebškimi kuharicami se je zadelo živahno gibanje za ustanovitev ^strokovne organizacije". Glavna naloge nove organizacij e bo, prisiliti tuje kuharice, ki so prišle iz Avstrije in Ogrske ter so vzele domačinkam najboljše službe, da zapuste Zagreb. Kako namerava to izvesti organizacija, povedalo se bo na glavnem zborovanju. Telefonsko in brzojavno porodio. Konferonos a podpredsednikom maloruskega kluba. Dnnai 17. aprila. Baron Beok je imel snoii dolgotrajno konferenco s podpredsednikom maloruskega kluba baronom V asi 1 kom. Vasilko je odpotoval danes v Italijo. Kriza v maloruskem klubu. Dunaj 17. aprila. Predsednik maloruskega kluba prof. Romančuk je odstopil. Zatrjuje se, da nametava odstopiti tudi podpredsednik baron Vasilko. Ministrski predsednik na Brionskih otokih Dunaj 17. aprila. Ministrski predsednik baron Beck je danes odpotoval na Brionske otoke, kjer ostane do srede. Dotlej bo mirovala vsa politika. Kdo je najresnejši kandidat za ga liškegs namestnika. Do naj 17. aprila. Imenovanje novega gališkega namestnika se bo izvršilo šele po praznikih. Najresnejši kandidat za to mesto je sedaj bivši naučni minister vitez Madevski. Pakt z Nemci. Praga. 17. aprila. Dr. Kramar je poslal iz Opatije brzojavko, v kateri odločno zanika vest, da bi on imel kak pakt z Nemci glede notranjega češkega uradnega jezika. Tudi dr. Paoak dementuje za se in za dr. Fof ta to vest. Vkljub temu vzdržuje „Venkov" svojo trditev glede pakta imenovanih politikov z Nemci. D'oboj bana barona Raucha. Zagrebi 17. aprila. Ban baron Ran c h je poslal predsedniku hrvaškega sabora in načelniku srbske samostalne stranke dr. Bogdanu Me-d a k o v i ('• u svoje sekundante ter ga pozval na dvoboj. Rauchova sekun-danta sta Julij pl. Jellacioh in polkovnik K o r d a. Dr. M e d a k o v i ć je dvoboj sprejel in bo imenoval svoje sekundante. Rauoh je bil baje od zgoraj prisi jen iskati satisfakcijo, ker ga je srbska samostalna stranka v svoji zadnji izjavi naravnost imenovala laž nika, obrekovalca in denuncijanta. Srbski poslanec Pribičevic obtožen radi veleizdaje? Zagreb 17. aprila. Nekateri listi 30 priobčili vest, da je drž. pravdnik Vanoaš dobil ukaz od vlade, naj da aretirati poslanca in urednika „Srbo-brana" PribiČevićaradi veleizdaje, češ, da je bil v zvezi z listom „Otač-bina" v Banjaluki. VancaŠ je napram sotrudniku „Agr. Tagblatta" izjavil, da mu ni ničesar znanega o kakšnem vladnem ukazu. Pribičevic pa izjavlja, da ni bil nikdar v kakršnikoli zvezi z „Otačbino". črnogorski knez na povratku. Petrograd, 17. aprila. Črnogorski knez Nikola je danes odpotoval iz Petrograda. Na kolodvor so ga spremili vojni minister, železniški minister, načelnik generalnega štaba in več višjih dostojanstvenikov. Slovenci in Slovenke! He znUlta družne so. Cirilo in Metoda 1 Javna aH Dolgoletni podpornik našega društva gosp Štefan Klan, posestnik Itd. v Ljubljani, je daroval povodom petja zalostink njegovi umrli gospa Mariji Klun pevskemu društvu „S'avec" vsoto 120 kron, a' obenem pa pristopil k društvu kot ustanovni član z vsoto 40 kron. Za oba velikodušna čina Izreka plemenitemu rodoljubu iskreno zahvalo 1395 odbor slov. del. pev. društva »Slavec**. SOI no vodo, topi sečno kislino. Prirodni mrtrmiti litionaki vretoe proti *rrni kUliaifprvtimt*, »«r-nemu toku, metod &Kim in orevamafan k* tarom, bolemtUmtM m*h ln letUemh. — Naprodaj poraod, v LruM/ani pri MI li Holu K«*« nerju \hl A 1 VITA Sanotosen Več nego 60; 0 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežela gaje ejjajno ocenilo kot najuspešnejši krepilni in osveževalni pomo&ok. Krepi telo. Jači živce. Dobiva m po lekarnah in droge- rij ah. Knjižice pošilja zastonj in poštnine prosto Baner & Cie, Berlin, SW. 48. — Generalno sastopstvo: C- BRAD V, DnnaJ I., Fleiaek-1267—1 markt 1. Meteorolositno poročilo, Višina nad morjem '106. Srednji ara&ni tlak 7|6 » Čas *c opaso- ca. m vanja 16. 9. zv. 17. 7. zj. ■ Z pop. Vetrovi si. jug al. jvzhod al. j zahod Nebo sk. jasno oblačno del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 10 2* mm* norm. 9 8 mm Padavina v 24 urah o 0°mra. t~~l Rodbina Bahovćeva naznanja potrta od globoke žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžalostno vest, da je njih iskreno ljubljena nepozabna hči, odnosno sestra in teta sest» HODU UR predstojnica hiralnice sv. Jožefa po kratki mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob polu 1. popoldne v 47. letu starosti mirno preminila. Pogreb predrage pokojnice bode v soboto, dne 18. aprila ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Radeckega cesta 11 na pokopališče k Sv. Križu. Sv maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Premilo rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. 1388 V Ljubljani, 16. aprila 1908. (Brez vsakega posebnega obvestHa.) Zahvala. 1385 Globoko potrti vsled prerane izgube iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, stare matere, tašče, gospe Marije Tušak« Borko trgovke in posestnlce si dovoljujemo tem potom izraziti presrčno zahvalo za številne dokaze najodkritosrčnejšega sožalja. za krasne darovane vence ter za častno, izredno številno spremstvo pri pogrebu nepozabne nam pokojnice. Posebno se še zahvaljujemo slavnemu učiteljstvu, č. g Davorinu Ose-njaku, župniku v Št. Petru pri Radgoni in vsej drugi častiti duhovščini ter gospodom pevcem in pevkam za tolažilno nagrobno petje. Izkrena zahvala daljnima spremljevalcema na zadnji poti iz Mozirja ter zastopnikom tvrdk Sadnik & Kra-ker v Ptuju, Pirhan v Mariboru in Leposcha v Ptuju. Sv. Anton v Sloven. goricah, dne 15. aprila 1908. Žalujoči obitelji Tušak-Klemenćić Krasne BLUZE največja izbera t svili in drugem :-: rrodnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekce priporoča po najnižjih cenah M. KRISTOFIČ fer- por. Bučar STARI TRO St 28. Za praznike! Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalcev nabavili smo osebno še različna vina samo prvo vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo. 886—17 C •»vlm Isabeia črno . liter 28 kr. Furlansko črno . n 32 kr. Teran Istrski črn „ 36 kr. Relosko Istrski črn „ 40 kr. Modra Iranfcinja . . 44 kr. Cviček najfinejši „ 44 kr. Burgundec „ 48 kr. Toran kraški ... r 60 kr. Vipavsko kolo „ 32 kr. Istrsko kolo ... „ 32 kr. Goriško rumeno . . „36 kr. Rebula prvo vrsto . a 40 kr. Rizling goriški . . „ 52 kr. Muskateleo ... „ 60 kr. Folinkovoo (Wermoutb) „ 80 kr. Z velespoštovanjem Prva ptička vinska Met Ljubljana, Stari trg št. 13. v ^ v v v 132—14 oprano m osnaženo 7.kl od 45 kr. naprej -14 prodnim C. I. Hamann v £jubljani. W W ^ ^ Ii velikonočni poulsljik, k 20. ipnla KONCERT pOpOlM« ljubljanske Društvene godbe. Za ti tek ob 8. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča 1390 hotelir. Trni ina za kosa aprolsao mlade fužinske kovače pod ugodnimi pogoji takol ■# tra|BO ProSnjiki naj se obračajo na* fužino Zelliager w Hlameibergn mm 1228-10 Glavnik za barvanje las! Z navadnim česanjem izpremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo r plave, rjave ali pa ijj crne! Popolnoma VtV neškodljiv! Se rabi *m lahko leta in leta Na tisoče v rabil Komad 5 K. Razpošilja J. Schtlller na Dunaju II/2 9 Kurzbauergasse it. 430. 8947 pretužno vest, da je njen velezaslužai predsednik, gospod 13J1 Franc Kollmann dne 16. t. m. v Aroo preminul. V Ljubljani, dne 17. aprila 1908. Ravnateljstvo Trgovska in obrtoiika zbornica zaSran)sko naznanja tužno vest, da je njen velezaslužni mnogoletni podpredsednik, gospod 1'94 Franc Kollmann veletržec, predsednik mestne hranilnice v Ljubljani itd. t danes ob 6. uri zjutraj v Arou preminul. V L j ubij ani, dne 16. aprila 1908. Robert Kollmann naznanja v svojem in v imena svojih sorodnikov žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, dobrega očtta, gospoda Frana Kollmanna trgovca In hišnega posestnika, predsedniku mestne hranilnice, podpredsednika trgovske in obrne zbornice Iti ki je včeraj po daljšem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 68 letu starosti ob 6. ari zjutraj v Arcu na Tirolskem Bogu vdan preminil. Zemeljski ostanki se pripeljejo v nedeljo ponoči iz Arca v LJubljano. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 20. aprila t. I. ob 3. popoldne iz hišo žalosti, Mestni trg št. 7. k 8v. Krištofu. V Ljubljani, dne 17. aprila 1908. 1392 Bog vsegamogočni je v nerazrešljivem sklepu sklenil mojega iskreno-lj ubij enega, presrčnodobrega soproga, gospoda Viktorja Klinnrlo (Petana) zemlj. posestnika aa Bleda v četrtek, dne 16. aprila 1908 po dolgem, mučnem trpljenju, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 70. letu starosti, poklicati s te doline solza v boljši drugi svet. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo 18. t. m. v kapeli Leonišča blagoslovili in nato prepeljali na Bled. Pogreb bo 20. t. m. ob 4. na Bledu od domaČe hiše v Mlinem na pokopališče na Bledu. L j ub lj ana-Ble d , dne 17. aprila 1908. Ivana Klinar 1393 soproga. Stanovanje tiče mirna stranka brez otrok za matov termin 1369-2 Kdo, pove uprav. „Sloy. Naroda". Dobro ohranjeno moško kolo so knpi. Naslov se izve v ,Slov. Naroda«. upravniitvu 1362—2 Xm* arovalnlea prve ii-»tel*ce ss LJubljano in Kranjsko spretnega akviziterja Id se mora poglavitno baviti z zavarovanjem za življenje in nezgode. Ugodni pogoji. Ponudbe z navedbo referenc in prejšnjega poslovanja pod „Danernd 200 W." na anončno ekspedicijo Klenrelch v Oroden. 1386-1 n ključarska pomočaiki In enega L vajene sprejme takof v trajno delo % d< brim zaslužkom tvrdka Rudo) Oeyer v LJubljani, Hilierjeve m (Gradiiče.) 1360-i Inšpektorje zavarovalniške stroke (zavarovanji življenja) zmožne slovenščine in nem ščine, ki imajo na Kranjskei dobre zveze in so zaupni v vsakei ozira, sprejme takof staroronomtj rana zavarovalnica za življenj z gotovo plačo. 1387- Ponudbe z navedbo referenc pot »zavarovalnica" na uprav. „Slo? Naroda". 1128—3 JV(ederne jreijee za gospode SPodnje hlače, spalne srajce, ovratnici, zapestnice, naprsnimi, nogavice, naramnice. %ravate, gumbe, jeone rute vedno v največji izbiri pri p. W[egdić, Ljubljeno, prcjcrncuc ulice |? hlačke iz imit. irhovine M M „ 3*50 „ mornarski kostumi (z dolgimi hlačami) „ „ n „ 18" — „ Sprejemajo se vsa popravila oblek iz lastne zaloge Na deželo se pošiljajo obleke na izber. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*. 1A