136. ftvtM I UdDiiL i Petek. H. lonUa INI. Mleto. ? MBbl)mni mm dem s$**tav!}*»n. v apnn'«*stv* pnrieauuu »i* lato.........K 24»— aels lata.........K 22 — $tl Ista ........ a Uh— Ml Mi...... . fr- V .....2— aa jsesac BI lata trt lata sa seaaa« 11-— 5-30 1-00 Dopisi aa| ta traalrira|». Rtkoptfi •*> na rais|t, Vr««4n!*tv*i Kaaflove allea it B, (L aaastrsots Sava), >*l*feN It. 04. dan svečar javsisiM nedelje fn praznike. InsaraH vsifatst paaaroatopna potit vrsta na enkrat po 14 vin., na dvakrat po 12 vfe, na trifcat ali večkrat p a 10 vm. Pri vočfih inierdjah po dogovoru. Upravniitvn naj ss polu|aJs saročalna, roklastacija, InserarJ itd. tO is aoOitsietratlrns atvaii. - Pasamaana ttavtlka »alfa It vinarjev. - aarotUa srna tatsdsona vpstlatvs naročnina so ns ozira. „■•redna tlekOreoM teSOfen it. so. aaaaBBBBB.BB.^BMieaS*MBSBaaBa——-B^-^— .Slovsniki Narod" valja po pošti: na Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25-— pol leta.........B 13 — četrt leta..........0*50 na mesec.......... 2*30 za Nemčijo: celo leto.........K 28-— za Ameriko in vse druge dežele i celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede Inscratov naj sa priloži za odgovor dopisnica ali znamka, upmvniitvo i Knaflovs ulica 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Kron 20.000. Avstrijski cesar Franc Jožef 1. je za zgradbo nemškega $le-dališča o Ljubljani daroual 20.000 K. Kakor blisk je šla snoči ta vest po Ljubljani, a ljudje so samo zmajevali z glavami in nihče je ni hotel verjeti, vsakdo je rekel, da je to nemogoče, cisto in popolnoma nemo-gtnL-e. To je vendar resnično in je danes tudi že zabeleženo v nemških listih. Cesarjeve odločbe se zgode vse na predlog in priporočilo vlade in vlada ii<»si odgovornost tudi za to darilo. Obračunati Dam je torej z vlado. To cesarjevo darilo, storjeno na predlog in na priporočilo vlade, je eminentno političen akt, ki ima očitno ost zoper slovensko prebivalstvo na Kranjskem in je ž njim vlada postavila krono v nasprotje s tem slovenskim prebivalstvom. Ljubljanskega nemškega gledališča ne more nihče smatrati za kak umetniški institut. To je zabavišče zadnje vrste, preskrbi j ni oče nekaj nemškutarskib lahkoživčev, vladnih uradnikov in oficiičkov s prilezi.ic; -mi: zabavišče, ki nima v sebi nobene življenske moči, ki samo vegetira in ki se vzdržuje samo umetno, z Ogromnimi podporami nemškntarske »Kranjske hranilnice« boteče s tem »institutom« množili nemškutarstvo v slovenski LJubljani in vzdrževati fikeijo, da Ljubljana ni samo slovenska, marveč da prebiva v njej toliko nemškega prebivalstva, da vzdržuje celo svoje nemško gledališče. Seveda j«' bilo to gledališče navadno prazno, ee se niso * mlačni Slovenci spozabili, obiskati kako predstavo. Ohranitev nemškega gledališča torej ni nikaka kulturna potreba, marveč smm nemškutarska strankarska in politična zadeva in zato je skrajna brezvestno«! od strani vlade, da je predlagala cesarju, naj daruje 20.000 K za to gledališče. Ta brezvestnosl vlade je toliko večja, ker nemško gledališče te podpore sploh ni potrebno, kajti nemškutarska Kranjska hranilnica« je tekom Ih spravila že tako ogromne ti sočake za zgradbo nemškega gledališča na stran, da to stavbo lahko vsak LISTEK. Hčere očeta Jerneja. Spisal ('. Golar. III. Presneto, saj pravim, je govoril oče Jernej, »takšna si kakor nobena,] Kaj ti j«' pa hilo treba v lesi Ali 11 i -1; i hlapec in dekla dovolj, .!a spravita domov tisti voz stelje! Ti bodi tukaj, po hiši pomij in pospravi, po veži pometi, da bo lepo snažno, <* 1 i se naj Zala in Marta trudita, ki imala tako bogate ženine!« Ivanka je pobledela in zelo ji je bilo hudo, da se mora ore Jernej tako jeziti nanjo. Tiho j«' trpela, in ie vzdihnila ni. ('isto prav se ji j<* /delo, da sestri postopali, in se jima Jo-bro godi, ko sta zali nad vse, in prideta jutri snubca \ \ as. [Jrno je šla na delo. in ko se je stemnilo, je hilo vse čisto in počejeno v hiši in okoli doma. »Tako mora biti, da,« je dejal zadovoljno oče Jernej. »Ker si bila tako oridna, pa mi skoči po tobaka k Anžonu!« Oddahnil se je in sedel na prag. K. ti. ti Zala, kako se je pa spel nališpala!« je menil in se veselil v očetovskem aren, ko je šla najsta- dan izvrši in ne potrenje nobene podpore. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da m bilo še treba nobenemu nemškntarjn nobenega vinarja darovati za ta namen. Nemškutarji imajo dovolj denarja, da hi lahko, prav lahko žrtvovali Lepe svote za zgradbo nemškega gledališča m lahko sam.i zložili vse, kar bi jim bilo treba v ta namen. A še nikomur ni prišlo na misel, kaj zahtevati in vsakdo ve, da je denarja dovolj v oemškutarski »Kranjski hranilnici« že določenega za nemško gledališče. Samo vladi se je zdelo potrebno, nasvetovati cesar« ju, naj daruje 20.000 K za namen, ki denarja ni potreben, za strankarski politični namen tiste svojati, ki je pred leti v kazini ponesnažila cesarjevo podobo. Kdor hoče pojmiti pravi pomen cesarjevega darila za nemško gledališče, mora dalje uvaževati. da avstrijski eesar Igrane Jožef I. ni še nikdar daroval nobenega vinarja za kak slovenski kulturni ali nacijonal-iii namen. Kranjsko nemškutarstvo je maloštevilno ali bogato, a nima nič narodnega davka in inn ni treba ničesar žrtvovati v kulturne ali na-cijonalne namene, ker mu vse plačuje hranilnica iz dobička, ki ga dela s slovenskim denarjem Nasprotno pa je slovenski narod reven, a vendar vzdržuje iz svojih sredstev celo vrsto kuitUTnih in naeijonalnih naprav največjega pomena, katerih blagoslovi ji bo leio je tudi ..a korist eoH-državi. Toda nikdar se še ni dobila vlada, ki hi bila cesarja predlagala, naj se spomni kakega slovenskega kulturnega ali nacijonalnega zavoda, pač pa se je dobila vlada, ki je nasvetovala cesarju, naj daruje 20.000 K nemškemu gledališču, ki je zavod slabega glasu, zavod, ki je nepotreben, zavod očitno pe je takoj odpeljal na malem parniku proti jahti, kjer je že čakal nanj cesar Viljem. Carjev po>ct je trajal pol ure. Koj na to je vrnil eesar Viljem carju posel na krovu jahte Standard«. Pariz. 17. junija. Carjevi sestanki z vladarji zapadnih držav i imajo v prvi vrsti ta namen, da se reši kretsko vprašanje. Carjev poset j meseca oktobra v Carigradu in A!e-j nah ho tudi v zvezi s lem vpra-, šanjem. ii Poljskega kluba" Dunaj, 17. junija. V seji »Poljskega kluba« je poslanec* Stapinski z veliko vnemo nastopil proti dosedanji poljski politiki. V svojem govoru je rekel med drugim: »Trditev, da »Poljski klub« ni zvezan z Nemci, se glasi kakor bridka ironija. Pri vseh glasovanjih smo stali na nemški strani, dasi Xemci sami niso pričakovali, da so bile borbe zadnjih dni naperjene proti slovanstvn. Sicer pa je v tem ozira zadosten dokaz to, da je bil dr. Svlvester o vseh fazah pogajanj s »Slovansko enoto« najnatančneje poučen. Vlada sama priznava, da je vdinjana Nemcem. Imenovanje posebnega nemškega deželnega nadzornika za nemške šole »Veleftdalnlšur proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi je bil kot prva priča zaslišan Marko K r u-jaie, notoričen pijanec, o katerem je izdala njegova domača občina javen razglas, da mu ne sme noben gostilničar dati pijače.Ta svedok, ki očividno boleha na deliriju, je izpovedal, da mu je neki Radovanovič reke), da mora Hrvatska pripasti Srbiji in da so v Jasenovcu že 1. 190-vedeli, da bo umorjen kralj Aleksander in da bo zasedel srbski prestol Peter Karagjorgjevič. Iz lastnega opazovanja ve, da se je med ljudstvom govorilo, ako pride baron Ni-količ na vlado, da bo Hrvatska pripadla Srbiji. V srbski cerkvi je župnik učil, da sta bili sv. Petka in Mati božja Srhkinji. P r e d s e d n i k : »Potem je moral biti tudi naš odrešenik Jezus Krist Srb«. P r i č a : »Pa da. Ne ka- re jša hčerka mimo njega z velikim šopkom rdečih rož, da jih dene v m a j oliko in postavi na mizo. Kakšna pa naj bom,« se je za t o-gotila Zala. >Vi pa tudi samo mene vidite!« No, no,« jo je pogovarjaj oče, »saj t i nič ne očitam.« Marta pa se je siniikala v belem predpasniku do vrtcu. Kakšna boš pa šele jutri, ko si že danes tako zlikana! (Jlejte no, deklica, šembrejte!« Kaj pa spet godete,« mu je spo-nesla Marta, »ali naj se prepašem s kravjim predpasnikom!« Zelo dobro so se razumeli, in vesel je hi I oče .Jernej. A drugi dan je bil še bolj zidane volje, zakaj gospoda iz mesta sta prišla v svate. Za polttO mizo so sedeli, pili in se gostili. Vmes pa je tekla govorica. Z rujno rebuljo so zalivali kosilo, in tako je dejal gospodar: »Gospod Edbart, zakaj pa ne? Dobro službo imate, in imenitno se vam godi. PoldrugstO, pravite, služite na mesec, da, da, to so plače! Seveda, rad jo dam vam, Zalo, tudi lepo doto, samo počakali boste nekoliko. Tisoč goldinarjev bo dobila vsaka.« Sodnemu strokovnjaku se je zdelo, da to ni mnogo, in je več pričakoval. »Kako, kako.' Samo tisoč' -lil sem, da jih dobi pet!« Jernej se je kar vstrašil Mi- Oč Ce hi bila sama. pa je tukaj še Marta, kaj ne, gospod Hudi? Tudi vam jo rad dam, zelo dobra hčerka je, in dolgčas mi bo po njej. Najrajši jo imam.« Saj res, oče« je povzela Zala, »kaj hi se zdaj držali \ Čemu vam pa bo posestvo, prodajte vsi' skupaj, pa se preselite k nama v mesto!« »Seveda, kako govori, menda hi rada vse sama pozida, se naenkrat oglasi Marta. »Meni morale dati vee, oče, jaz sem več trpela kakor ona.« »Ti si trpela.' Kdo je delal več kakor jaz! Od mladih nog pa dan na dan. pozimi in poleti! Kdo je žel, kdo molze 1, če ne jaz!« »Ti si žela, saj niti ne znaš! Jaz pa, jaz in Ivanka tudi! Zdaj bi pa rada vse sama pograbila!« »Moj Bog, otroka, mirujta in ne prepirajta se! Kar srce me boli, če vaju tako slišim.« Oče Jernej se je prijel za glavo in obupno pogledal okoli mize. Tudi snubcema je bilo nerodno, in je vsak skušal pomiriti svojo nevesto. »Zakaj pa je takšna,« je očitajoče zaklicala Marta, »ali je to sestra?« Ta hip je stopila Ivanka v sobo in pozdravila. »Bog daj, no, ali nisem dobro spekla kolača ? Kaj me ne boste nič pohvalili »Res, kje se skrivaš.« je vabil Rlldolf, »ali smo se ti kaj zamerili »Oh. pele smo, dekleta, pa, sem se zamudila.« »Da da.<^ je rekel oče Andrej, »pela je na vasi, človek ima pa tak šne skrbi!« Pritrjeval je z glavo in čutil potrebo, da se zopet malo razjezi nad Ivanko. Za enkrat ni našel nič primernega. »Mlada je kot plava sliva, pa neumna,« je potožil. Industrijalec se je hotel prikupiti očetu Jerneju in mu je ponudil cigaro. »Tole prižgite! Kaj tako finega še niste zlepa kadili!« »Čakajte, oče, vam jo prižgem.« je postrežljivo dejala Ivanka in prasnila z žveplenko. »Kaj boš ti, pusti mene!« se je zarezala Zala nanjo. »Nate oče!« »K, e, ti, ti Zalka, vseeno si priden deklic!« Trčili so in pili, snubca sta bila prijazna z Ivanko, sestri sta se je izogibali z očmi. Očetu Jerneju so pridno nalivali, in zato je bil že precej vinjen. »Kaj boš zdaj tu visela,« je dejala Marta Ivanki. »Kdo bo pa mestu tebe zakuril in pokladal živini?« »No, glej jo, kaj si še vedno tukaj?« se je spomnil oče Jernej. »Svoje pogovore imamo.« »Z bogom,« se je poslovila deklica, snubcema je >egla v roko in odšla. Začeli so se znova pogajati in posvetovati o doti in o ženitovanju. Nazadnje so pregovorili starega očeta Jerneja, da proda svoje posestvo in razdeli denar med hčeri. »Oh, ljuba otroka,« je vpil pijani starec, »vse vama dam, kar zahtevata! Brez vaju ne morem živeti, in zato se bomo skupaj v mestu dobro imeli.« Strašuo se je raztužil, in solze so mu kapljale iz oči. »Glejta,- otroka, na Ivanko smo pa pozabili. Koliko pa naj dam njej ?« »Kaj, njej? Ali ni dovolj, da ste jo zredili, sicer pa ima svoj del po materi,« se je hudovala Zala. »In delati zna^ gre naj za deklo! M idve sva pa hodili v šolo, in zato se pač spodobi, da dobiva več od nje.« »Res je, ona zna komaj brati, a jaz sem se štiri leta učila v mestu, in zdaj naj bomo vse enake!« »Kakor hočeta, ljuba otroka, pa storim! Saj grem z vama v mesto, pa imejta vse vid vel« Zgovorili so se, kdaj bode ženi-tovanje, kje bode poroka, domenili so se, da napravijo vse skupaj na isti dan. Snubca sta se odpeljala. Oče Jernej pa je bil preginjen, da bi mogel ostati doma, in je šel v krčmo. ■Ma i ;.. ■ teri so rekli, da je bil tele, ker se je rodil v štali, potem bi tudi moj otrok moral biti zajec, ker se je rodil na polju. Sicer pa ne zahajam mnogo v cerkev. Doma v sobi molim k bogu. ker ne verujem popom, ki sami nič ne verujejo. Pop je debel, jaz pa sem gladen in suh.« Nato je stavil predsednik na svedoka razna vprašanja, tičoča se bojkota v »Jasenovcu. Ker je zagovornik dr. Belobrk pripomnil, da v Jasenovcu sploh ni bilo bojkota, sta jela votanta Cekuš in Pavešić razjarjeno razbijati po mizi in kričati, kakor besna: »Škandal, to je nesramnost.« I Zagovornik dr. Belo brk: »Zavarujem se proti takim žalitvam.« Zagovornik dr. M e d a k o v i č: »Sedaj nas bodo žalili že gospodje sodniki.« P r e d s e d ni k: »Jaz bom o vašem nastopu izposloval sklep sodišča.« Senat se je umaknil na posvetovanje in po kratkem odmoru je predsednik razglasil, da se obsoja dr. Medakoviča v globo 100 K, dr. Belo-brku pa se daje strogi ukor radi »nedostojnega vedenja pred sodiščem.« Priča Mat o Sirnici č je izpovedal, da je slišal govoriti, da je Jasenovac srbska zemlja in da je tu nekdaj vladal silni car Dušan. Cul je hvaliti kralja Petra, a istočasno tudi kralja Frana Josipa. Da bi kralj Peter zavladal na Hrvatskem, ni nikoli slišal. Tretja priča Stjepan Šok č e -v ič je pripovedoval, da je slišal praviti, da se je obtoženec Bačič s svojimi somišljeniki shajal v krčmi, kjer so snovali razne načrte za slučaj, da pride do vojne s Srbijo. V prvi vrsti so seveda delovali na t«>. da zavlada na Hrvatskem kralj Peter. Vprašan, kdo mu je vse to pripovedoval, ni mogel navesti nobenega imena. Nastič pride! Včeraj je dobilo 1:> zagovornikov v »velezdajn iškenir procesu od predsednika Taraboeeh i je poziv na posebno razpravo, ki se vrši v ponedeljek 21. t. m. v njegovi uradni sobi. K tej razpravi so še pozvani: »kronski svedok« Gjorgje Nastič ter grafološka strokovnjaka prof. Luka JRoič in Dragutin Muller. — Ta dva srtokovnjaka imata nalogo. izreči svoje mnenje o revolucionarnem statutu in o drugih dokumentih, ki jih je predložil Gjorgje Nastič. Nastič in oba strokovnjaka so pozvani pred sodišče pod izogibom globe 200 K. ■S 5JC * Včeraj popoldne je frankovska druhal napadla iz zasede pri jugoslovanski akademiji zagovornika dr. Belobrka. koješel od razprave ter opasno ranila na glavi. Napadalci so zbežali, ko je prihitel na pomoč dr. Popovič. Policije seveda ni bilo nikjer, kakor da bi bila v sporazumu s frankovskimi tolovaji. Ta napad na občespoštovanega dr. Belobrka je izzval silno ogorčenje po vsem Zagrebu in govori se. da bo meščanstvo osnovalo posebno stražo, da se obrani Frankovskih tolovajskih napadov, ker neče policija v tem ozim ničesar ukreniti. Dopisi. Iz Vevč. Zadnje čase >e je vdo-maeilo nemško haj lan je pri nas. iako, da je vsako nedeljo na dnevnemu redu. V nedeljo, dne i\. t. m. na praznik Sv. rešnjega telesa, zadnjo nedeljo t. m. se je hajlalo pozno v noč. V tovarniški restavraciji imajo zavetje pod pokroviteljstvom gotove osebe, katere ime še za danes zamoi- »Takih Ženinov pa ni in ni. kakor jih imata naši dve. Se minister ni na boljšem,« je vpil oče Jernej, »eden dela sodbe, drugi pa kupuje in trguje.« Pivci so kimali in od samega strmenja ni mogel noben spregovoriti besede. Poroki sta bili znameniti, in ženitovanje brez primere. Nevesti sta bili lepi, da bi ju človek le gledal. Iz najdražje svile je bila obleka, in zlato na rokah in na prsih in biseri za vratom. Ko pa so bili najbolj veseli, je oče Jernej potegnil listnico iz žepa in vsakemu ženinu dal na doto tisočak. »Ostalo pa še pride,« je zaklical, »pa še pride!« je ponovil. »Če ne bo dež,« je opomnil nek pijan svat in se zagrohotal. »Šavra,« mu je za vpil Rudi, »pij in tih bodi!« Tako imenitno j*- oženil oče Jernej svoji hčeri. 4. Tisti dan je bilo nebo slabe volje, tako kislo se je držalo kot bolan otrok. Navsezgodaj SO se privlekle megle in oblaki izza gor. in začelo je rositi in pršeti v drobnih kapljicah. Ko se je vrnil oče Jernej od svatbe, je imel strašnega mačka. Glava ga je bolela, in nič se mu ni ljubilo. Vse ga je jezilo, kar je videl in slišal, najrajši bi se nekam skril, tako bi se skril, da bi še sam sebe čimo. Dne 6. t. m. bili so nemčurji v tov. restavraciji toliko predrzni, da so ponujali plavice — katerih so imeli polne mize — slovenskim dekletom, tiste plavice, ki so jih v Lincu uradno prepovedali kot ve-leizdajske. Dolgo ne bomo mirno gledali izziva-čev, o priliki znajo kaj neprijetnega doživeti. Na sv. Telesa dan zvečer bila je zbrana vsa godba vevška v restavraciji, skoraj celo noč; budemo o svojemu času pogledali v občinske račune, koliko je županstvo prejelo za dovoljenje godbe ta dan. Čudno se nam le zdi, da se sme v vevški restavraciji cele noči popivati, igrati za denar ter plesati. Ali ve županstvo, da je restavracija cele noči odprta? Ali se v orožniško hišo nič ne sliši hrup, ki ga pozno v noč povzročajo pijani Nemci in nemčurji 1 0e kmetski voznik poči z bičem, takoj je oblast pri roki, in do lasu se mora izpolniti paragraf. V restavraciji pa je dovoljeno vse. Edino restavracija v Vevčah je ono svetišče kamor ne seže moč postave, ker bo njeni gostje Nemci in nemškutarji. Smo pač na Kranjskem. Iz Novega mesta. Vedno se kaj čuje o Nemcih in neinškutarjenju v Novem mestu, pa le ne vsega. Vsaj vse bi bilo nemogoče popisati. — Pri vseh uradih imamo nekaj nemčurč-kov, - zlasti pri okrajnemu glavarstvu in davkariji, ki so pa vsi seveda duševni revčki prve vrste. Neki S., po domače dr. S. je tako > hrih-ten«. da je gotovo samo vsled svoje »brihtnosti« postal nekak oproda Nemcev, sicer bi bil ostal Slovenec. Tudi sicer jih je pri nas precej, ki so kaj radi pobahajo, da znajo tudi nemško in ki niso zdravi, če ne spre-govore par nemških besed. Neki profesor je ves siečen, ako more govoriti nemško, in da je »visoki« g. ravnatelj Breznik ravnotak, se razume. Kako lep«) je bilo čitati veselo novico v slovenskih in obupno javkanje v nemških časopisih, da so prof. zbori slovenskih srednjih šol na Kranjskem torej tudi novomeški — sklenili, da se ima na slovenskih zavodih od zdaj naprej uradovati samo slovensko. Toda kako je še vedno pri nas.' Ako stopiš k ravnatelju v pisarno, te. pozdravi in nagovori stari birokrat le nemško. »Circulau-dum« ji' baje tudi še vedno nemški in glej ga Spaka, tudi zadnja vabila na občni zbor dijaškega, podpornega društva so bila sanionemška: torej vse še vedno nemško! Da je ravnatelj sam tak, se ni čuditi, saj smo že marsikaj lepega slišali in čitali o njem, toda. da se mu nihče ne upre, to je čudno in sramotno. Kje so vendar gg. profesorji, kje člani podpornega društva t Ali res vse spi v Novem 111 est 11 Dnevne vesti V Ljubljani, 18. junija. — C. kr. davkarija v Mokronogu je dobila nemški napis! Od 20. septembra 1908 je celo slavna vlada iz-previdela, da je le preveč zatirala slovenski narod v njegovih javnih pravicah. Začelo je vreti po celi deželi, kar pa se ni dalo ugasiti z vodo temveč le s --krajno silo, z — ognjem! Pri nas v Mokronogu imamo v celem okraju enega samega nemškega davkoplačevalca (grof Barbo) vsi drugi so Slovenci. Pred kratkim je tukajšnja c. kr. davkarija morala imeti novo uradno tablo z orlom, kakršne table so običajno razobešene pred uradi, ker je stara tabla bila že tako zastarela in od starosti Zamazana, da ni več odgovarjala svojemu ne našel. Vlegel se je na klop in tiščal glavo v zid in s prsti si je mašil n^e-,h, da bi ne slišal glasu v svoji notranjosti, ki mu je neprestano pel in očital: »Jernej, Jernej, star si in siv si, pa tako neumen!« In v nšcsih je zašumelO: »Neumen, neumen!« Skrivni glas pa je nadaljeval in očital: »Svoje hčere si postavil sebi za gospodarja in sodnika! Otroci ti bodo rezali kruh, in če ne boš priden, boš dobil s palico, in namestil h kosilu, boš moral v kot.« Oče Jernej je vzdignil glavo in začel tolči ž njo ob klop: Bum, bum se je zaslišalo po hiši, bum bum hum! Kaj ti je skočilo v glavo in le premotilo, da si dal svoji hčeri dvema sklicema, o katerih samo to dobro veš. da znata lepo govoriti, in ki sta mogoče sleparja,« je govoril skriti glas. — Bum, bum, bum! — »Kdo ti pa jamči, da se nista samo ha hala, ko sta govorila o svojem lepem zaslužku, ali nisjta mogoče le goljufa?« — Bum, bum, buni! »Zakaj nisi poslušal svojih sosedov, ki so te svarili in te učili previdnosti? Zakaj si zatajil Ivanko?« Zadnje očitanje je bilo strašno, in oče Jernej je brez nebanja tolkel z glavo ob k loj). Še pred poroko je oče Jernej prepisal vse posestvo na hčeri, in zeta sta brez odloga poiskala kupca. Dan po poroki je bila kupčija sklenjena, dom očeta Jerneja je bil prodan. Sedaj je hotel še dva meseca namenu. Dobili smo novo tablo, ki pa žali narodni čut celega davčnega okraja. Ta nova tabla ima na prvem mestu velik nemški napis in barve na tabli so izbrane prav po frank furtarski zastavi črno, rdeče, rumeno. C. kr. finančno ravnoteljstvo v Ljubljani je sicer tako nesrečno, da ima v službi nekaj privandranih Nemcev ali nemškutarjev, a vzlic temu je poznalo pravico ter dalo pravico večini davkoplačevalcev ter povsod na prvem mestu napravilo slovenski napis. Zakaj imamo pri nas v Mokronogu drugo mero I Naše uradništvo gotovo ni vzrok te pege, ki žali cel davčni okraj Mokronog, ker so v vsakem oziru na svojem mestu ter nimamo nikakega povoda do najmanjše pritožbe. Govori se pa, da je bil ta greh narejen v Ljubljani in to mogoče celo namenoma. Osumljena oseba nam je znana in vsled tega bi le želeli, da se ta neumestna provokacija najhitreje popravi, ter da se ne žali čut zvesto vdanega naroda in poštenega davkoplačevalca mokronoškega okraja. Sedanja tabla z nemškim napisom na prvem mestu in pangermanskimi barvami na njej naj izgine mirnim potom, ker bi sieer morali iskati pomoči v parlamentu. Obenem bi bilo umestno, da vse občine sporoče enake slučaje svojim poslancem, ki b<.-do gotovo varovali narodno pravico svojih volilcev. Naše geslo pa naj bode trajno: »Kar velja Ljubljani kot stolnemu mestu, velja naj tudi deželi ki ni okužena nemških pri-vandrancev.« -f- Keine deutschc Stimme den Slovencu! S tem napisom na lepakih so se postavljali tržaški Nemci pri ožjih volitvah v 4. razredu. Njihova nesramnost in oholost je pač vedno enaka. Ko bi dobili pri prvih volitvah res 500 glasov, kot so jih priča kovali, bi jim človek tega veselja ne zameril. A za 145 nemških, izmed 21 tisoč volilcev izdajati posebne lepake je tako smešno, da so se njihovi domišljavosti smejali celo Lahi, kateri m so oddali svoje glasove. Na Dunaju je nad o0 tisoč Slovencev in pri volitvah v splošni kuriji, hi gotovo lahko dosegli veliko večjo številko, kot so je Nemci v Trstu. In vendar kako neumno, predrzno in ne sramno bi si' zdelo Nemcem, če hi Slovenci na Dunaju izdali lepake, češ: »Nobenega slovenskega glasu Nemcem!« Nam Slovencem nemški glasovi v Trstu nmo mogli čisto nič zmanjšati in ne zvečati ponosa, ki ga imamo nad krasnim uspehom volitev. Nemci so le sami krivi, če so se z lepaki zopet pokazali, da so strupeni sovražniki Slovencev. Zato pa je naša dolžnost,''Sa jim tudi mi s podvojeno odločnostjo odgovorimo, tako da jih ho boli) zaskelelo kot nas. Slovenci! Nobenega slovenskega novčiča Nemcem? — Kriza v tržaški socialni demokraciji. Zadnje tržaške volitve so zelo zmešale štreno Italijanom, kakor tudi socialistom. Pri ožjih volitvah so Slovenci volili z opozicijonal-ci in četudi neradi so šli v boj za socialne demokrate, kot za manjše zlo. Socialistisbizdali] parolo, da ne sklepajo z nobeno stranko kompromisa, v resnici so pa njihovi ljudje glasovali za kamoro in proti Slovencem. Javno se tega poziva niso upali proglasiti, ker so se bali, da izgube še zadnje zaupanje med slovenskimi delavci. Posledica tega njihovega postopanja je bila, da so Slovenci priborili socialnim demokratom 6 mandatov, dočim so pustili socialisti slovenske opozicionalne kandidate na cedilu. V laški socialni demokraciji se je vnel radi tega hud boj med P i- preživeti na svoji stari domačiji, dokler je ne prevzame novi gospodar. »A, kaj si le ubijam glavo,« <«e je premislil oče .Jernej, »zakaj neki slikam vraga na zid. saj sta zeta vendar dobra človeka in hčeri, kri moje krvi!« Naslonil se je na okno in pogledal na cesto. Tam je stala njegova Ivanka, vsa mokra in upehana ter se je veselo pogovarjala z mladim kmetom, Mihčevim Tinetom. Govorila sta in se smejala, segla sta si v roko, a nista mogla narazen. Zopet sta se šalita in nič nista videla, da dežuje, da stojita na plohi vsa premočena od hladnih kapelj. Obrnil se je od okna in začel hoditi po sobi iz kota v kot. Zamislil se je, in polagoma so izginile skrbi, saj je vendar zet Rudolf tako imeniten človek. »No, oče Jernej, ali bi ne pila bratovščine?« je na ženitovanju zaklical nad njim. »Zakaj bi je pa ne, kaj nama kdo kaj more?« se je razkoračil. In sta pila in se poljubila. »Ce sta pa vidva taka prijatelja, no, potem, oče Jernej, morava piti tudi midva!« »Zakaj pa ne! Ce sem ti dal hčer, te bom tudi smel poljubiti!« Nazadnje se je zgodilo, da je moral z vsemi, kar jih je bilo na svatovščini, piti bratovščino. Tako je oče Jernej pozabil vse skrbi in težave ter se je smejal samemu sebi in svojim prejšnjim ini- t o n i j e m, ki je bil zato, da se pomaga Slovencem in P a n i n i j e m, ki ni hotel kot strasten irredentist ničesar o tem vedeti. Govori se o izstopu. Baje so tudi slovenski socialisti zelo ogorčeni nad nelepim postopanjem socialističnih voditeljev in zatrjuje se, da se bo zopet odkrbal velik plaz slovenskega delavstva od socialne demokracije, kipristopi k N. D. O. Vsekako smo zelo radovedni, kako najdejo tržaški socialisti iz te krize izhod. -f- Dosledno bodo ugovarjali idrijski klerikalci prezidavi občinske hiše št. 509, ker se razmere niso od lani nič spremenile, tako poroča sobotni »Slovencev« idrijski dopisnik. Res se ni v trmoglavosti Oswaldovi in v klerikalni doslednosti škodovati idrijski obč. nič spremenilo, ker se to sploh spremeniti ne da, a vendar je položaj za občino popolnoma drugačen letos ko lani. Podržavljenje realke je gotova stvar in zaznamovati je za občino drugo veselo dejstvo, da znaša letos davčni predpis za 18.000 kron več ko lani in torej prejme občina na dokladah več 17.100 K, pokritje za stavbne troške iJO.OOO K se bo torej lahko dobilo letos in drugo leto, ne da bi si morala občina pomagati z dolgom. Letos poteče rok za prezidavo in Narodna čitalnica ima pravico tožbe, če se temu pogoju ne ugodi, ki ga stavila pri sestavi nove pogodbe. Zidovje je že dovolj trpelo, ali se ga naj pusti še eno zimo izpostavljenega vremenskim vplivom, in končno se je najvišji davkoplačevalec*, na katerega se klerikalci tako radi sklicujejo, izjavil za prezida vanje. Tedaj so se po našem vendar zdatno spremenile razmeri' in to v prilog prezidavanja. Klerikalci pa bodo dosledno ugovarjali. S tem torej hočejo škodovati še dalje občutno občino. Zakaj pa vendar njihov gerent ni v sedmih mesecih niti poskusil rešiti tega perečega vprašanja, radi katerega je bil vendar raz puščen občinski odbor. Odgovor enostaven. Ker se to vprašanje drugače sploh rešiti ne da. kakor da se stavba nadaljuje. To ho rekel vsak tudi nestrokovnjak, ki ima smisel za napredek mesta in splošni blagor prebivalstva, le s strankarskim fanatizmom prepojeni klerikalci nasprotuje zgolj iz grdih strankarskih in celo sebičnih namenov. Da bi svoj ugovor že takoj vložili, ali čakali bodo do zadnje minute, da pač stvar edino v škodo (d)čine zavlečejo. Saj bi jih vendar že morala izpametovati njihova idrijskemu mestu škodljiva politika. Kadi te stvari se je razpustil občinski odbor, apelirali so lahko na volilce, a ti so odločno odklonili in obsodili klerikalno spletkarjenje v zadevi } >rezi Sosedje ? Kes, tako je delal, kakor še ni slišal živ človek! Še nikdar nikoli se ni no bon oče tako zavrgel.- V tla je pogledal in se skušal domisliti kaj veselega. — Godec Miha mu je stopil v misli, ki je mi svatovščini z ušesi migal kot zajec, ki je mijavkal kot maČka in pil kot žolna. V veži so se zaslišali težki koraki, in stopil je v hišo Mihcev Tine. »Bog (bij dober dan!« je pozdrn vil in sedel nn klop. Ivanka mu je pomežiknila in se vstopila nasproti njega. Bil je korenjak, zdrav in trden kot hrast, košate postave, širok v plečih. »Nekaj bi rad govoril z vami,« je začel in gledal (»četu v obraz. Kaj pa takšnega, kar povej!« »Z Ivanko sva se zmenila, da -e vzameva, in živiva skupaj kot nož in žena. Meni je dal oče posestvu, dovolj sem star in pameten in gospo dariti znam tudi. Ivanko —« >2o prav, že prav,« ga je prekinil oče Jernej; zdelo se mu je, da sli- tieniu zavodu, ki v toliki meri pospešuje in podpira slovenske težnje. — Najiskrenejša (zalivala! Kresna veselica. Dodatno k prejšnjim poročilom o kresni veselici, ki se vrši jutri, v soboto poročamo, da je pričetek veselice že ob 7. zvečer. Od 7. nadalje do mraka izvajal bo orkester »Slovenske Filharmonije« samo izbrane koncertne točke, kakor na promenadnih koncertih. V mraku se nato prižge velikanski kres in zažigal se bo u metalen ogenj, ki bo daleč naokoli ozna-njeval kresni večer. Ker je pričakovati ob začetku velikanskega navala, «>zdravljah>. Nato se je razvila neprisiljena domača prosta zabava, precej pozno v noč je trajalo raz-eseljevanje, radostni obrazi so nam spričevali, da je bilo občinstvo zadovoljno z večerom, za katerega izre-ino pridnim in mladim rediteljem avno zahvalo z odkrito željo, da bi pri za početem delu vztrajali in stopali v krepkem napredku čvrsto in neumorno naprej. — Deželno pomožno društvo /a bolne na pljučih zborovalo je dne \ ). t. m. Predsednik grof ( ho r i u s k y dal je kratko poročilo društvenega letovanja od zadnjega občnega zbora sem, v katerem je med drugim - neko očitanje v Tinetovih hese-lah, zato se je obrnil proti vratom. Kar napravita, če se vama prav zdi. Dosti ji ne morem dati dote, no, saj veš. dve sem omožil, že dve v zadnjem času, v mesto sta šle, in moral sem jima več dati. Ivanka dobi svoj del po materi, za halo se ho pa že kaj dohilo.< »Saj nič ne zahtevam, saj vem, k,;ko je,« je trdo govoril fant . . . Z dekletom se imava rada in mislim, da bova že izhajala. Tako sem vrni j povedal.« Ivanka je potrdila Tinetove he-v'-'le z veselim nasmeškom. Tako. tako,« oče Jernej je al, kaj bi še rekel snubcu... »V kašči je še nekaj žita in v skrinji je "hleka po materi. Na izbi BO trije kolovrati in tudi zibka, še Ivank i na, *"o tej novi železniški črti na Goriškem. Ob tej priliki so pokazali Lahi v Gorici zopet vse svoje sovraštvo do Slovencev. Proga bi imela kreniti z državnega kolodvora čez Sočo proti slovenski vasi Pevma na desnem bregu Soče ter potem iti v Podgoro in dalje v Furlanijo. Ali na magistratu v Gorici so rekli, da tega ne dopuste, ker bi se mogli tako z novo progo okoristiti slovenski Brici. Predlagali so torej pri obhodu, da naj teče nova črta z državnega kolodvora po levem bregu Soče do tova-ren v Stračicah, od tam pa naj krene čez Sočo v Podgoro. Hoteli so preprečiti v glavnem to, da bi si Brici ne postavili izvoznega trga v Pevmi ter tako ne uničili izvoznega trga v Gorici, ki daje mestu vsako leto tako lepe dohodke. Ako bi obveljala ta varijanta, bi bili stroški mnogo večji samo radi kapric goriških Lahov, katerim je za ostoj izvoznega trga v Gorici. Poklicani faktorji pač morajo storiti korake, da Slovenci ne bodo trpeli škode. — Ta železnica se gradi sedaj tudi iz strategičnih ozirov, čeprav jo je ravno iz teh ozirov še pred par leti ministrstvo zametavalo. Ta železnica bo stekla kmalu, na tako potrebne zveze iz Sv. Lucije po eni strani do Idrije, po drugi do Kobarida, oziroma Bovca, pa bomo lahko še čakali leta in leta. Nevarni individuji iz Italije se v neverjetno velikem številu klatijo po primorskih mestih. Nekega takega nevarnega človeka so prijeli te dni v Gorici. Piše se Nicolo Romolo ter je doma iz Toskane. Poslali so ga v Pulj, ker ga išče tamkajšnje sodišče radi večjega zločina. Tudi je izgnan iz Avstrije, pa se je vseeno neovirano klatil po Primorju. Imenovanje. Za tehničnega pristava za poljedelstvo in namestnika dež. kult. nadzornika pri namestni-štvu v Trstu je imenovan absolviran agronom in potovalni učitelj v Sežani g. Jakob Lah. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodij, 5 konforistov, 3 poslovodji, 7 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 bla-gajničarki, 3 kontoristinje, 10 prodajalk. Službe išče: 3 knjigovodje, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 31 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, (i pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stro- ke, 8 kontoristinj, 7 blagajničark, 8 prodajalk. Posredovalnica posluje za i delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti majhni odškodnini. Semenj. Dne 16. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 215 konj in volov, 120 krav in telet, skupe j 335 glav. Kupčija je bila pri konjih, kakor tudi pri goveji živini povoljna. Cena goveje živine je nespreme-. njena. Samomor. Danes zjutraj ob pol 6. uri je skočil Franc Kavčič 66 let star hlapec, rojen v Medvodah in tja pr isto jen iz Trnovskega pristana v Ljubljanico. Delavec tobačne tovarne Franc Kovač ga je videl, ker je ravno stal onstran Ljubljanice in takoj tekel na Karlovsko stražnico dogodek naznanit policiji. Medtem pa sta že prišla na pomoč s čolnom Karel Kalmus in Ferdinand Jenko, oba pečarja v Velikih čolnarskih ulicah in potegnila Kavčiča iz vode že mrtvega. Na lice mesta je prišla policijska komisija z zdravnikom in odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Včeraj so Kavčiča videli posedati po klopeh po Opekarski cesti, prenočil je pa v starem železniškem vozu v Velikih čolnarskih ulicah na neki njivi. Svoj čas je bil Kavčič premožen, a je vse zapravil. Sedaj pa so mu noge #tako otrpnile, da je komaj hodil. Kolesarji pozor! Na praznik sv. R. Telesa je neznan človek med 10. in 11. uro zvečer izpred gostilne g. Čada pod Rožnikom izmaknil kolo »Lvra« z naprej vkriljeno balanco ter tovarn, št. 01.51!J. Obroči so 2 cm na široko ponikljani. Prosim vsakogar, ki bi kaj poizvedel o tem kolesu, naj mi nemudoma sporoči proti primerni nagradi, obenem pa svarim pred nakupom tega kolesa. — Anton Debevec, Cesta na Rožnik št. 208. Konj splašil se je včeraj zvečer na Vodinkovem trgu hlapcu Ivanu Permetu in dirjal skozi Kopitarjevo ulico na jubilejski most, kjer je padel in ga je nek pasant ustavil. Hlapec je padel pred Mahrovo hišo z voza in se na komolcih poškodoval. Konj se je bil ustrašil električnega voza. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov in 3 Slovenci; nazaj je pa prišlo 150 Hrvatov in 40 Slovencev. V Inomost se je peljalo 25 Hrvatov, v Buehs pa 35. Žilo prerezal. To notico z dne 7. junija v toliko popravljamo, da si mizarski pomočnik T. K. ni nalašč žile prerezal, ampak se je samo ponesrečil. Somišljeniki! SoneStanl! Vabimo Vas na SHOD narodno-napredne stranke ki bo v nedeljo, 20. t. m., ob 11. nri dopoldne v veliki dforani .Mestnega doma'. Odkritja dr. tampeta. Poročata drž avni poslanec in župan lw»n Hribar in dež odbornik dr. Ivan Tavčar. Pristaši narodno - napredne stranke, pridite vsi na shod! 3zvrš. odbor nar.-napredne stranke. Izid volitev v III. razredu v Trstu. V I. okraju (Sv. Vid) je bilo oddanih 383 glasov. Izvoljena sta bila irredentista Lucatelli in Risigari z 248, oziroma 243 glasovi. — Slovenska kandidata dr. Sla vik in Jos. Kovač sta dobila po 44 glasov. — Nemški kandidat je dobil 23 glasov. V II. okraju (Staro mesto) je bil izvoljen irredentist Maccari s 193 izmed 243 veljavnih glasov. Slovenski kandidat Ivaniševič je dobil 27 glasov. V III. okraju (Novo mesto) so Lili izvoljeni irredentisti: Daurant s 421, dr. Rusca s 419 in Carmelich s 417 glasovi. —Slovenski kandidatje Fr. Godnik, I. Pinter in dr. O. Ry-baf so dobili po 79 glasov. V IV. okraju (Bariera n.) so bili izvoljeni irredentisti: dr. Scampic-chio s 578, Pineherle s 562, Comel s 561 in Moretti s 557 glasovi. — Slovenski kandidatje dr. Gregorin, Fr. Kravos, I. Bolonić in dr. RyhaJ so dobili 113 do 131 glasov. V V. raaredu (Bar i era st In Kja-din) so bili izvoljeni irredentisti: Arch s 610, dr. Raseovich s 584, Sni-dresich s 599 in dr. Vidacovich s 609 glasovi. — Slovenski kandidatje M. Cotie, J. Gregorčič, Fr. Gulič in dr. Wilfan so dobili 96 do 104 glase. V VI. okraju (Sv. Jakob) je razmerje glasov tako-le: (ired.) Ben-venuti 220, (ired.) Rastelli 218, (soc.) Paulich 186, (soc.) Pittoni 187 (Slov.) Hvastja 70 in (Slov.) Mandie 70 glasov. Treba je torej ožje volitve med irredentovskima in socialnodemokratskima kandidatoma. Kakor čujemo, Slovenci to pot ne bodo glasovali za socialiste, marveč se bodo volitve vzdržali! Telefonsko h tozojovn* poročilo. Razbojniški napad na Slovenca v Kočevju. Kočevje 18. junija. Snoči je nemčurska druhal iz zasede napadla in skoro do smrti ubila tajnika kočevske posojilnice gosp. Alojzija Novaka. Mestni stražnik je gledal ves dogodek, a ni storil ničesir v obrambo Novaka. Razbojniki so znani, za nje ve tudi sodišče, toda ne stori ničesar, da bi te tolovaje dalo pod ključ. Apelujemo na državno pravdništvo v Novem mestu, naj stori svojo dolžnost, deželno vlado pa pozivamo z vso resnostjo, naj poskrbi za osebno varnost Slovencev v Kočevju, ker bodo sicer ti morali seči po orožju samoobrambe. Tržaški Slovenci za socialiste. Trst 18. junija. Politično društvo »Edinost« je sklenilo pozvati svoje volilce, naj pri jutrišnji ožji volitvi v VI. okraju glasujejo za socialnodemo-kratična kandidata. S tem je zmaga obeh socialnodemokratičnih kandidatov zagotovljena. Tržaški drž. poslanec Pagnini je odložil mandat. Trst 18. junija. Državni poslanec Silvio Pagnini je obvestil svoje volilce, da odlaga svoj mandat, češ da se je prepričal pri pravkar končanih volitvah, da mu večina njegovih volilcev več ne zaupa. Poslanska zbornica. Dunaj, 18. junija. V današnji seji poslanske zbornice je imel mladočeški poslanec dr. Bulin dveurni govor, ▼ katerem je vehementno napadal justič-nega ministra dr. Hochenburgerja. Pre-čital je vse interpelacije, ki jih je Ho-chenburger kot poslanec stavil proti imenovanju^ slovenskih sodnikov na Spodnjem Štajerskem, ter izjavil, da je sramota, da sedi sedaj ta človek na mestu justičnega min. Koncem svojega govora, se je dr. Bulin krepko zavzel za Jugoslovane in Maloruse naglašajoč, da se jezikovno vprašanje mora rešiti ne samo na Češkem nego tudi na Slovenskem in v Galiciji. Koncem njegovega govora je prišlo do ostrega konflikta med Nemci in Slovenci. Na Bu-linova izvajanja je odgovarjal med splošnimi medklici s strani Slovanov minister Hocbenburger. Ko se je dotaknil praškega državnega pravdnika, je poslanec Klofač vzkliknil: »To je najostudnejši subjekt v justici« Radi tega medklica je prišlo do ostrega konflikta med Klofačem in Vsenemcem Stranskim, ki se je zavzel za drž. pravdnika, ker je njegov sorodnik. Krize v „Jugoslovanskem klubu" ni! Dunaj, 18. junija. Vse vesti o krizi v »Zvezi južnih Slovanov« so neutemeljene. Pač pa je mogoče, da nastane kriza v skupnem jugoslovanskem klubu — v »Narodni Zvezi«, ako bo dr. Šusteršič Še nadalje skušal terorizirati hrvaške dalmatinske poslance. Razveljavljena naredba glede mo-driža. Dunaj, 18. junija. Naučni minister grof Sturgh je razveljavil naredbo dež. šolskega sveta gornjeavstrijskega, s katero se prepoveduje dijakom nositi modri ž. Ministrski predsednik pri cesarju. Dunaj 18. junija. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika brona Bienertha. Novi davki. Dunaj 18. junija. Finančni minister vitez Bilinski je predložil parlamentu več novih finančnih predlog, med temi predlogo o zvišanju davka na dividende in tantjeme, predlogo o uvedbi davka na samce in na dohodke, ki znašajo več nego 20.000 K na leto. Novi „veleizdajniki". Zagreb 18. junija. Te dni sta bila v Korenici zaslišana Dane Budi-savljević in Stevo Gjukić, ki sta bila anonimno ovadena vladi, da pripravljata vstajo v Liki za slučaj, ako pride do vojne med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Preiskovalni sodnik je prišel v Jam-nico, Javoru o in Orehovico, da uvede kazensko preiskavo radi poškodovanja cesarjevih slik v tamkajšnjih šolah. Kakor zatrjujejo, so bile te slike res poškodovane, toda poškodovali so jih frankovci in Rauchovi agonije sami, da so mogli potem radi tega zločina ovaditi Srbe. mndn)okl! Pifspevojte za TraborJeo spomenik! Gospodinje! ( cite se p?%ed-vsein Pekatete dobro pri-j>ritvljati! 2005-1 žitne cene v Budimpešti. 18 junija 1909 T mrm*%m Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 13 60 Pšenica za april 1910 za 50 kg K 13*0 Rž za okt I9c9 za 50 kg K 10 28 Koruza za julij „ za 5o kg K 7?6 Koruza za maj 19'0 za 5C kg K 712 Oves za okt. 1909 za 60 kg K 776 19'0 1909 Trdno. Heteoniogitno poročne. * tMna nad morjem 806*1. Srednji ermenl tlak 786*0 mv. m_ "E -=L Cas vanja Stanjt barometra ▼ MM ' o s° *S F* B Vetrovi Nebo 17. 9. sv.] J34 6 15-3 brezvetr. pol. obl. 18 7. zj. 736 6 13 5 sl j vzhod jasno • Z pop. 735-9 j 25*3 sr. vzhod del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 15 4, nora 1S0°. Padavina v 24 urah O-o mm. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni sin, ozi roma brat in svak, gospod Milan Szillich dijak VI real. razreda Pogreb nepozabnega rajnika bode danes, dne 18. t. m ob 4. popoldne iz mrtvaščnice pri Sv, Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 2340 V Ljubljani, IS. junija 1909. Žalujoči ostali. Avgusta Sonc roj Svetel naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok Mileče, Stanislava, Amalije in Antona vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oz. oče, brat, stric in svak, gospod -/tnton Sonc nadučitelj danes ob 1 42 uri zjutraj po kratki mučni bolezni v Al. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega rajnika prepeljalo se bode v nedeljo, dne 20 t m ob 9 uri zjutraj iz Železnikov v Ljubljano kjer se vrši pogreb ob 5. uri pop. iz mitnce na Marije Terezije cesti na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah 2338 Železniki, 8. junija 1909. Žalujoča rodbina. Srčno zahvalo izrekamo vsem, ki so ob nenadni izgubi dragoljubega našega soproga odnosno očeta, brata in strica gospoda Rudolfa Zavrlnlka nadučitelja v Preddvoru gojili z nami odkrita sočutja in omogočili tako častno spremstvo pokojnika v kraj večnega miru Posebno se še zahvaljujemo ekse-lenci visok orodnemu gosp. generalu Ant Giinzlu, c. kr. šol nadzorniku g Janežiču, c. kr. prof. gosp. Maksu Pirnatu, čast. g. župniku in čast duhovščini iz okolice, gosp. učitelju Ferjanu in gdčni Zupančič, krajnemu šol svetu, c kr orožništvu, g. županu in sl požarni brambi Zahvaljujemo se tudi darovalcem krasnih vencev. Najiskrenejšo zahvalo pa izrekamo velecenjenemu učiteljstvu kranjskega okraja, ki se je v tako lepem številu udeležilo pogreba in se od svojega rajnega tovariša poslovilo z milim petjem in ginljivim govorom, ki ga je govoril tov g A. Rape Čast taki vzajemnosti ! Preddvor, 17. junija \Jo9 2318 taluloči oatalL Ustna voda EUODIN" i i « • Specijallte za I 48i3 Glavna zaloga lekarna 26 j S_ n. n mita- t UiMut. J Posestvo s gostilno lat vrtan, 15 minut od glavne poŠte LJnMIaan, m proda pod ugodnimi pogoji. Ve« pove L. Tomaži* v Spod. 81 tki. 2893-2 Priden dijak is boljše rodbine, ki obiskuje nižje razrede II. slov. gimnazije na Poljanah, so Sprejme sa prihodnje šolsko leto na hrano ln stanovanje v fino uradniško rodbino na Poljanskem predmestju. Ponudoe pod ,,Dljan gimnazije" na uprav. „Slov. Naroda V 2319-1 1A ▼ trm Modele Jo naprodaj. Naslov pove upravnišivo BSlovenskega Naroda1*. 2315—i Isurjen nrTsikl. eievensni, ■ omiki tallatkl korespondent oz r uradnik, lite aluibe« Porju'ioe pod |,FilOlOl" na uprav. „Slov. Naroda". 2329—1 Avtom, pasti na veliko. Za |»ofl*»n«» H- 2—, za nilil ti. 1*0 Ojame se jih brez nadzorstva v eni noč do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo „£ell|»«ie", past s« eeurlie, ki jih ojame v eni noči na tisoče Stane fl 12U. Povsod najbolji uspeh. Razposrjapo povzetja J. Schullsr, Dunaj III, Kriaglergasss 6/30. Premnogo zahval in priznanj i 3 5-11 Za ljubeznivo sočutje ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo na lega iskreno ljubljenega brata, oziroma strica in svaka, gospoda frana £avrenčiča Samo 6 dni Havre-New Tork Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša črta v Jtmeriko. _ Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine "M 2049—3 oblastveno potrjena potovalna ploarna Cjubljana Dunajska cesta 18 Cjnbljaaa v novi nisi „»»etike posolilnlce", nasproti gostilne pri »l-inesca«. DEERING DEERING Svetovno znani najboljši amerik. kosilni stroji sedanjosti, neprekosljivi, najcenejši in najtrpežnejši so | Decringovi stroji. Dobe se samo v prvi slovenski veletrgovini Fr. Stupica fjnbljana, 1449-13 Jiarije herezije cesta št. 1. dobro obranjeno, m hm pni« ceradi premelo prostora. 23u i Več pove Tnm Moravlć mm Tr* talki ••■ti It 31, mm atorlita. Zdravilišča Toplica na Ei-anjakoam, Delen ske ieleznlce postala Strši* Toplice 1696 5 -Seiija od 1. maja do 1. oktobra- Topel vrelec 38° C, pitno ia kopalno zdrav Ije- je. Isrednega učinka za proti 11. rcvniatizem, iaehia*, aevralzijo, kožne in ženuke bolezni. Veliki kopalni basini, oddeljene ia mahovnate kopeli. Udoi.no opravljenje tujske, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje Gozdovita okolica. Dobe in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplaSno kopališka uprava. Odda ao v naletu restavracija pri „Bobenčku" na Gllnoali pri LJubljani zaradi bolesni sedanjega najemnika. Nastop takoj ali posueje. Krasen gostilnilki vrt, nanovo urejeni gostilniški prostori, acetilenska luč, skorej popolna oprava itd. Več se izve ravnotam ali pri lastniku na Olicah it. 37* 2317-1 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo K 6 50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih Čevljev, črnih ali rjavih na trakove a močno zbitimi podplati, najnovejše oblikb, dalje par moćkih in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Val 4 pari Mamo K «•.»«>. Za naročitev zadostuje dolgost. 2322 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Nengajajoče rad zamoniam Trgovina 1 mešanim blagom v mestu ali deželi se pod ugodnimi pogoji name ▼ najem, event tudi kapi. Ponudbe pod „Sidro 10011 na uprav. „8lov. Naroda44. 2280-2 Večjo stavbno podjetje sprejme takoj spretnega risarja Ponudbe pod „risar" na uprav. „Slov Naroda". 2-76-2 novo najnovejšega sistema, skoraj se ceno proda. Natančneje ne izve pri g. Kari L Čamernikn v Ljubljani, Dunajska cesta it. 9. 2336-1 Nova enonadstropna vilo u Ljubljani z idilično in mirno lego ter lepim vrtom, 80 proda pod ugodnimi pogoji Pismena vprašanja pod kVlla 36 na nprav. „Slov. Naroda" 2161 2 Učenec se takoj sprejme v kavarni Ilirija. Vpraša se istotam. 22*6 2 z)\Lodwa tve^ovina &no perifo, toftavuce, noaavicc, čipfic, svilo, taiitm ivi ves mediani tvakit tez, potTevsčine z>a. šivilje in (izo)ace. Sodem ccviz. 1951 Anton Arčan stavbnik mlinov in žag v Št. Jnrju ob 3nž. železnici na Štajerskem se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje mlinov in žag tndi za majhne vode- 2232-1 Izdelujem po najnižjih cenah, izpričevala na razpolago. Oemae dober izddel(! Srajce 3