yA-vO^Ct/vl i J <k pv tk ci. «v
Leto XXm^ U. 39
18. Sehruar)a 194J"XXI
Cena cent. 80
Uacavmit«>i Mobliana, Pucdol(CTi
Telefoo k. »1-22. 91-23. »1-24 laseratm oddelek: Ljubljana, Puciiiif)n« aH*
ca 5 — Telefoo k. 51-25. 31-26 Podružnici Noro mesto! Ljubljanska cm 42 RacHini: ta Ljubljansko pokrajino pri pokno-dekovcetn zavedo k- 17.749, ra ottale kraje Italije Servizio Con ti. Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglase 1» Kr.
Italije to inozemstva ima Unione Pabbliciri Iraliana S. A. MILANO
vključno t »Ponedelidrim fm-trois« Lu 96.90.
Utldoilltoi Pocdnljeva a lic« ker. 9. ker. 51-22. 51-25. 51-24._
R o k o p l»< »« oe 11 a < « ) o.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pa ia pab-
blicrti di provemeoza italiana ad estera: Unione Pnhblicrti Italiana S A MILANO
ičenfe osamljenih
SOVI?
Zaplenjeno je Ml3 novo sovražnikovo orožje in uničeni
težki tanki
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. februarja naslednje 998. vojno poročilo:
Včeraj so krajevne operacije na tuni-škem bojišču dovedle do uničenja osamljenih sovražnih skupin, zaplembe nadaljnjega gradiva in uničenja težkih tankov.
General Galbiati aliona ob e
Letalstvo je bilo delavno na obeh straneh.
Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve britanski letali.
Pri nekem poskusu letalskega napada
na Castelvetrano je izstrelek obrambe zadel štirimotomo letalo, ki je treščilo na tla v bližini Porta Palo.

iisiaslca $ b@llšče
Rim, 16. febr. s. šef glavnega stana Milice general Galbiati je pregledal v nekem kraju srednje Italije dva bataljona »M«, ki sta prišla s fronte ter se premeščata naravnost na neko drugo operac jsko področje. Gre za 28. in 29. bataljon, ki sta dve izredno borben' in železni legionarski edi-nici. Prostovoljci in veterani borbe so se povsod izkazali z žrtvovanjem in junaštvom. Oba bataljona sta sprejela cgnjeni krst v grško-albanski vojni na koti »Mari-zaj«, kjer se je napisala ena najbolj slavnih strani sedanje vojne. Pri kilometru 21 na cesti Argirocastra, kjer je sovražnik utrpel svoj najhujši poraz, je poveljn k enega obeh bataljonov, prvi senicr Ferruccio Bo-napace, padel na polju časti in je bii po smrti odlikovan z zlato kolajno.
Ko sta se oba bataljona po zaključitvi vojne vnrla v domovino, ju je doletela čast da sta bila uvrščena med prve oddelke Milice, nato sta šla v borbo na neko drugo balkansko področje, kjer sta se izkazala z legendarnimi junaštvi. Zdaj sta oba bataljona na poti proti nekemu operacijskemu področju onstran morja.
šef glavnega stana Milice je pozdravil junaške legionarje pri železniški postaji v nekem kmečkem kraju. Prebivalstvo kraja, ki se ima Duceju zahvaliti za svoje vstajenje, je prihitelo k legionarjem in jim prineslo raznovrstna darila, žene so podarile vojakom tudi prve pomladanske cvetlice. Po navdušenih manifestacijah za Duceja so se oddelki postrojili na trgu ob postaji, kjer jih je general Galbiati pregledal ob najbolj gorečem vzklikanju naroda. Nato so se vejaki strnili okrog šefa glavnega stana in vzklikali Duceju ter prepevali le-
gionarske himne. General Galbiati se je z mnogimi med njimi razgovarjal o borbah, katerih so se udeležili. Pred odhodom so se legionarji okrepčali. Vmogradnikj so pro-sii za d c voljen je, da so nudili vojakom dodatni obrok vina. Ko je vlak odpeljal, je prebivalstvo obnovilo svoje dokaze ljubezni do hrabrih legionarjev, borci bataljona »Ms so pa odgovarjali na goreče pozdrave z vzkrkom »Duce, Duce!« jn s petjem bojnih pesmi.
ja v &
Rjm, 16. febr. s. Odredbeni list PNF objavlja:
Duce je na predlog tajnika Stranke imenoval za člana nacionalega direktorja PNF zveznega tajnika iz Neaplja faš:sta Save-ria Siniscalchija, rojenega leta 1893.. ki je vpisan v Stranko od 1. decembra 1920 in je skvadrist ter udeleženec Pohoda na Rim in major Kr. letalstva. Boril se je v vojni 1915-18 in v sedanji vojni. Po poklicu je odvetnik. Bil je zvezni tajnik v Neaplju in v Potenzi;
za inšpektorja PNF za Dalmacijo faši sta Francesca Giunto. guvernerja Da^mazv in naslednika faš sta Giuseppa Bastianinija. ki je biJ imenovan za državnega podtajnika v miistrstvu za zunanje zadeve;
za zveznega tajnika pri nacionalnem dl-rektoriju fašista Giuseppa Paliadina, razred 1908., vp sanega s Stranko od 24. maja 1929, tretji fašistični nabor, topniškega poročnika, borca v sedanji vojn', doktorja gospodarskih in trgovskih ved ter bivšega zveznega tajnika v Rovigu.
Funk o novih nalogah gospodarstva
Vse za totalno vojno ln zmago
S"
Berlin, 17. febr. s. Na zborovanju šefov propagandnih uradov, ki so se ga udeležile visoke osebnosti države, stranke in oboroženih sil, ki so poročale o vprašanjih svoje pristojnosti in svojih posebnih misij, je govoril tudi minister za narodno gospodarstvo dr. Funk. Obrazložil je nove uredbe, ki se tičejo sedanje naloge gospodarskega življenja v okviru totalne vojne, in je predvsem prikazal vrednosti, ki izhajajo za splošno vojno gospodarstvo z uporabo nekaterih ukrepov, bodisi glede zapiranja trgovin in majhnih industrij, ki niso nujno potrebne za vojno gospodarstvo, bodisi glede področja socialnega podpiranja in mobilizacije vseh energij, ki jih je v tem ali onem smislu treba še uvrstiti v koristno proizvodnjo zaradi potreb vojnega gospodarstva
Govornik je nato opozoril na naravno varčevanje goriva in drugih za vojno^ industrijo koristnih surovin, ki bo doseženo z zatvoritvijo podjetij, navedenih v nedavno izdani uredbi, ter na možnost prevzema posestev in lokalov industrij, ki so prenehale obratovati, za poslovanje novih vojnih tvornic. ki se bodo razen tega lahko okoristile z električno energijo, plinom. premogom, gorivom in s celo vrsto
važnih proizvodov prve obdelave, ki so se doslej izročale ustanovljenim industrijam.
Naravno je, je nadaljeval minister, da gre za začasne ukrepe, kajti po vojni bo lahko vsakdo zopet obnovil svoje normalno delovanje v prejšnjem poslovnem smislu. V ostalem je nemški narod pokazal svoje razumevanje za potrebe sedanjega trenutka, čeprav posega to v zasebni obstoj poedincev Glavno je. da ima bojišče nove vojake in novo močno orožje, da obdrži svojo učinkovitost. Poziv, k- ga je naslovil Hitler v tem smislu in čigar pogoji za uresničenje so bili v glavnih obrisih določeni že preteklo leto je naletel na odobravanje vsega naroda, ki se predaja sedaj novim nalogam z vso marljivostjo in vestnostjo, kakor jo je sposoben.
Zborovanje se je zaključilo z govorom propagandnega ministra dr Gobbelsa. ki je obrazložil nove naloge nemškega naroda glede na boljševiško nevarnost, pri čemer se je še posebej obrnil na voditelje narodno-socialistične stranke, ki je posebno poklicana, da nadzoruje in skrbi za izvajanje določb, ki imajo namen posplcše-nje vojnih naporov za dosego totalne zmage.
Anglosaško izdajstvo evropskih koristi
Medtem ko prepušča! 3 Evropo feoSjševiski nevarssssti, si skušajo Američani zagotoviti nova oporišča po svetu
Berlin, 17. febr. s. V tukajšnjih političnih krogih zopet opozarjajo na gravitira-nje boljševiškega imperijalizma proti evropskim državam, pri čemer poudarjajo, da sta London in Washington vedno bolj odločena odpreti vrata evropskega kontinenta moskovskim stremljenjem Nemški listi podpirajo z dejstvi in posebnimi dokumenti mnenje teh političnih krogov ter objavljajo sodbe in trditve anglosaških listov, kakor n. pr. revije »Spectator« in dnevnika »Star«, ki na ves glas zahtevajo celo priključitev Evrope sovjetskemu imperiju. kakor bi izgledal po vojni. Tudi Folitično-diplomatska korespondenca navaja severnoameriška prizadevanja za pridobitev vedno novih letalskih in pomorskih oporišč na vseh točkah sveta ter proučuje ta dejstva v luči nove morale, ki bi jo lahko označili s starim rekom: Jej, da bom jedel tudi jaz. Vprašanje je le, pripominjajo v Berlinu, ali se bomo pustili pojesti.
Munchen, 17. febr. s. List »Abendzei-tung« piše o nesramnem zadržanju Zedinjenih držav nasproti boljševiški nevarnosti, ki grozi evropski celini, ter pripominja. da je usoda Evrope prav malo mar predsedniku Rooseveltu. ki si domišlja, da je zvezdnata republika zavarovana proti vsakemu boljševiškemu okuženju, in sicer zaradi zemljepisnega položaja obeh velesil. Ako je boljševizem — piše list — izraz brutalnosti in uničevalnega
materializma. ga je kaj lahko primerjati z amerikanizmom, ki predstavlja sistem imperijalističnega uničevanja, ki ga vodijo najbolj nizkotni nagoni moči in ki se poslužuje sleherne politične nemoralnosti, kadar mu lahko koristi. Medtem, ko se v Sovjetski zvezi trudijo, da bi kakor koli pregazili evropsko celino in njeno kulturo. °je amerikanizem že pripravljen dati svoj pristanek, saj je že davno sklenil sporazum z gospodarji v Kremlju. in sicer brez vednosti in v nasprotju z interesi britanskega zaveznika. Angleži so bili izključeni iz te kombinacije, ne morda iz strahu upiranja Rooseveltovim in Stalinovim mahinacijam, temveč samo zato, ker jim je usojeno, da plačajo visoko ceno te kupčije z izgubo svojih imperijalnih posesti na vseh celinah.
Potopljena kanadska korveta
Lizbona, 16. febr. s. Kanadski mornariški minister je objavil izgubo korvete »Luisburg«. ki so jo letala Osi. ko je spremljala neki konvoj, potopila na Sredozemskem morju. Osem mož posadke pogrešajo. Ministrstvo je tudi objavilo, da je »Luisburg« enajsta edinica kanadske vojne mornarice, ki je bila potopljena, človeške izgube pa znašajo skupno 833 mož.
OtiMti napadi sovjetskih čet
Volhovom in Ladoškim jezer sm Je bilo uničenih več sovražni* Bvih skupin — Zopet nad 100 sovjetskih tankov onesposobljenih
Iz Hitlerjevega glavnega st^na, 17. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na severni fronti kubanskega mostišča je bil močnejši napad zavrnjen s hudimi izgubami so sovražnika.
Na nrostoru med Azovskim morjem in področjem jugovzhodno od Orla, posebno v Harkovu in okrog njega, se nadaljujejo ogorčene borbe.
Severno od Kurska je napadalno delovanje sovražnika v primeri s prejšnjimi dnevi nekoliko popustilo. Sovjetski sunki so bili odbiti, krajevni vdori pa zaustavljeni.
Jugovzhodno od Ilmenskega jezera ter med Volhovom jn Ladoškim .jezerom je sovražnik nadaljeval svoje napade z novo privedenimi močnimi pehotnimi in oklepnimi silami. Tudi na tej fronti so bojujoče divizije dosegle nov obrambni uspeh. Več sovražnih skupin je bilo popoln ma uničenih, topništvo pa je razbilo s strnjenim ognjem
rezerve sovražnih napadov že na izhodiščnih postojankah. Samo jugovzhodna od Ilmenskega jezera je bilo uničenih 43 oklepnih voz. Na vsej vzhodni fronti so sovjetske čete včeraj izgubili 101 oldopni vez.
Na prostoru napadalne akcije na tuniški fronti so bile včeraj popolnoma uničene odrezane sovražnikove skupine ter uničenega ali zaplenjenega še mnogo vojnega gradiva. Nemška br/.a vojna legala so izvajala nizke napade proti angleškim motoriziranim kolonam in jih razpr šila.
Pri dnevnih napadih ameriškega oddelka bombnikov na pristaniško mesto ob francoski atlantski obali je bilo v letalskih bojih sestreljenih 8 štirimotomih letal.
Letalstvo je napadlo podnevi z dobrin: uspehom nek pristaniški kraj v južni Angliji. preteklo noč pa so bojna letala s številnimi rušilnimi in zaži.ga!n:mi bombami obmetavala pristaniško in industrijsko področje Svvansej.
položaju na vzhodnem bajlšču
Vzts-ajaa in odlična nemška obramba
Darujte za slepe!
Berlin, 16. febr. Zima se bliža koncu in obširne ruske planjave b:do kmalu izpre-menjene v blatne mečvare, kjer se človek vdira preko kolena v lepljivo gmoto in kjer je gibanje motoriziran h kolon silno otež kočeno. Le še nekolko tednov je do tisie dobe, ko se v Rusiji pojavi splošna odjuga in taljenje snega. Tako sredi marca ali v najboljšem primeru ob koncu istega meseca" vojaške operacije velikega cbsega ne bodo več mrgoče na vzhodni fronti. Cas. ki ga imajo na razpolago Stalinovi vojskovodje, da dosežejo vse cilje po načrtih druge ruske zimske ofenz:ve, je torej le še zelo sk:po odmerjen. Ni dvoma, da je to razlog, zaradi katerega Rusi podvzemajo z vso naglico vse mogeče akcije, pri čemer mečejo v borbo svoje čete do zadnjega vojaka in do zadnjega t pa. Z enako naglico postopajo sovjetski vojskovodje že od preteklega "novembra. Z druge stran'- pa je treba nagla siti, d? postopa ruski glavni star. v danem trenutku prav tako, kakor b: postopal vsak drug glavni stan. ki bi se mu posreč'lo bodisi s spretnimi manevri, bod si zaradi ugodnih okoliščin privesti v stisko sovražne čete. Ruski glavni stan s; prizadeva čim bolj razširiti svoj začetn' uspeh in z vsemi sredstvi onemogočiti uvtaljenje obrambne fronte.
Nemške vesti so soglasne v tem. k- podčrtava jo povečano silovitost bitke na pod-ročiu med Kavkazom in med ustjem Dona. Ta ruska ofenziva ni d segla vrhunca svoje silovtest', dasi bi bilo pričakovati, pač pa je še zelo d3leč od trenutka, ko bo morala sama po seb; opešati, kakor javlja to nemške vojno poročile- z dne 14. t. m.
Rusko vrhovno poveljništvo je preskrbelo za nadomestek svojih divizij, ki so utrujene in zdesetkovane ter razbite od vzfajne in razumne obrambe. V bojno črto pritekajo vedno nove rezerve :n je znano, da jih pošilja na evropsko bojišče po večjem delu s:birska armada. Ta okoliščina je velikega pomena, ker dkazuie, da se sile, ki jih ima sovražnik na razpolago, zmanjšujejo z železno doslednostjo. Sibirsko armado so smatrali ruska vlada ter anglosašk" velesili kot skrajno rezerve Sovjetske zveze. ki jo je treba hranit; za razne obupne možnosti. Ako se Rus* sedaj poslužujete dela teh čet da izvajajo z njimi zimsko ofenzivo, je jasno, da so morale biti nj hove izgube ogromne.
Bitka v južnem odseku je sedaj v stanju premikanja in značilnost; položaja so na posamezn'h področjih zelo različne Ob zgornjem Doncu si nasprrtnik prizadeva !zvrš:ti svojo namero za obkolitev nemških sil ki s svoje strani vedno sproti onemogočajo poizkuse te vrste Nemci se pri tem p služuje.io prožne takt:ke in podvzemajo protinapade, s č:mer uničujejo večje aii manjše sovjetske skupine Fronta je tukaj zaradi tega zelo g:bljiva in ako b: bilo moleče dobiti podrobnejše podatke o krajih, kjer se razvijajo bcj\ bi se vseeno ne dpln napravit jasna slika o postojankah obeh vojsk. Prav tako bi se iz teh podatkov ne dalo sklepati na najbližji razvoj borbe.
Ena stvar pa je gotova; nemški odp r n k pr -1? T ema in sovražnik ne more doseči zastavljeni si ciljev Pri tem je treba vsekakor zabelež ti razne uspehe obrambe. ki je pretekle dni uničila znatne sile sovražne konjen:ce. ko je prodrla v nemške črte in se ji je bilo posrečilo napraviti v zaledju osn:h čet nekoliko sovražnih otokov.
čm bolj gremo na jug, tem bolj se iz-preminjajo bistvene značilnosti borbe. Ugotavlja se" da so nemške vojske na področju Harkova začele togo obrambo ter drže točke, na katere sovražnik najbolj pritiska. V krlenu Donca in na področju Donovega ustia se ugotavlja novo gibanje nemških divizij k' ga narekuje strateška potreba Nemško vrhovno poveljništvo se je še enkrat odločlo skrajšati fronto, da osredotoči svoje sile na ožjem prostoru, poveča tako možnost rdpora in zadrži sovjetski plaz Plod te odloč;tve je bila izpraznitev VorošMovgrada in Rostova. ki je prišel tako že tretjič v roke boljševikom, toda njegova osvojitev gotovo nima odločilnega pomena. Ako so mongolske tolpe zopet zasedle popolnoma uničeno mesto to dejstvo samo ne bo prineslo Stalinu zmage.
Prav v nasprotju z mosk-vsko objavo je bil Rostov izprazenje po načrtu in Nemci so lahko brez prevelikih težkoč spravili na varno vse svoje ranjence in težki vojni material, zlasti skladišča s strelivom in živežem. Nemške čete zasedajo v tem trenutku nove bojne Črte Pchod je seveda pod zaščito zadnjih straž, k' ovirajo sovražnika, da ne more motiti načrtnega in rednega umika. Vsekakor je treba naglasiti, da izpraznitev Rostova vsaj za sedaj ni pri-
nesla izpremembe položaja na zapadnem Kavkazu, kjer imajo Nemci še vedno v svojih rokah pobudo. (II Piccolo.)
Rusi ne budo Imeli
zadnje besede
Berlin, 17. febr. Najznačilnejša slika današnjega položaja na vzhodnem bojišču je v tem, da se nadaljuje pokret razbremenitve, ki se je začel na povelje nemškega vrhovnega poveljništva v kolenu Donca, kakor se tudi nadaljujejo besni ruski napadi na področju južno od Harkova in severno od Kurska in se je zopet začela sovjetska ofenziva južnovzhodno od Ilmenskega jezera.
Na področju Doneškega kolena ni beležiti večjih bojev. Umikanje nemških divizij na določene postojanke se še nadalje razvija brez sovražnega oviranja. Gre za umikanje kolon v najpopolnejšem redu obenem z vsemi njihovimi potrebščinami. in lahko rečemo, da te kolone ne na-letujejo na druge ovire, razen na vre-! menske neugodnosti ruske zime Absurd-I ne in smešne se zde potemtakem primere : nekaterih poročevalcev britanskih listov in agencij iz Moskve, po katerih naj bi bila popolna podobnost med umikom Napoleonovih vojsk proti zapadu in sedanjim nemškim umikom v južnem odseku. To pot ne gre za strte armade, ki bi bile predane paniki in ki ne bi imele drugega cilja razen tega, da se čim bolj oddaljujejo z ruske zemlje, temveč za vojake, ki poslušajo ukaz, narekovan iz nujnosti, da se čim bolj skrči ranljivost bojišča, dočim se bodo v danem trenutku ustavile, da bi v ugodnejših okol:ščinah obnovile sijajnejši odpor, ki so ga mesece kazale proti nasprotniku.
Najboljši dokaz za to je skrbnost, s katero so bile izvedene operacije za zapustitev naseljenih središč. Tudi del civilnega prebivalstva večjih krajev in mest je odpotoval pred nemškimi četami. Na stotine nemških letal ščiti strateški umik. ki se sedaj izvaja. V ostalem bi pa to niti ne bilo potrebno, kajti sovjetskega letalstva nad nebom južne Ukrajine ni videti,
ker je zaposleno drugod, zlasti ob gornjem
Doncu, kjer divja še nadalje bitka za Har-kov. Rusko vrhovno poveljništvo je zbralo severovzhodno in južnovzhodno od tega mesta mogočne sile, ki pritiskajo ▼ obliki klešč, in sicer vedno bolj nevarno. Glede na splošni položaj so se nemške čete, ki branijo Harkov, upirale z junaško srditostjo dneve in dneve' navzlic popolni številčni premoči napadalca in sili njegovih bojnih sredstev.
Nekemu sovjetskemu napadalnemu klinu se je posrečilo vdreti v črte in doseči severovzhodne dele mesta. Vprašanje je, ali bo mogoče obdržati Harkov. Po mnenju vojaških strokovnjakov bi nadaljevanje odpora na tej točki ne bilo niti koristno niti želeno, zlasti glede na novi položaj bojišča, ki sega sedaj od Harkova proti jugu v obliki nekakšnega loka. Bistveno je, da je bilo mogoče na področju gornjega Donca zavleči sovjetsko napredovanje in prisiliti sovražnika k ne brezpomembni obrabi, kar je vrhovnemu poveljništvu omogočilo izvedbo nujnih ukrepov glede na prihodnje operacije.
Sovjetska prizadevanja za proboj nemške črte in obkolitev znatnih nemških sdl se razširjajo do srednjega Donca. Jasno je. da si ruski glavni stan obeta nove posebne uspehe s prodorom proti jugu, a prav tako je j ar no, da so vsaj za sedaj vsi sovražni naperi naleteli na izredno trdno obrambno zaporo.
V	odseku Ilmenskega jezera divja vojna zopet s posebno živahnostjo. Po krajšem odmoru, ki je bil izkoriščen za preureditev eainic, ki so b le skrčene v teden dni trajajoči b'tki. in za osredotočenje novih ofenzivnih sredstev, so Rusi zopet prešli v napad na nemške potojanke. Obnovo sovjetskega vojnega delovanja je začela temeljita topniška priprava obenem s peklenskim letal« k m bombardiranjem. V Berlinu pripisujejo Rusom namero, da hočejo zrušiti nemško črto južnovzhodno od Ilmenskega jezera, da bi potem z novimi silaimi posegli v veliko bitko, ki se razvija mnogo bolj proti severu med Volhovom, Ladoškim jezerom in Petrogradom.
V	celoti smatrajo nemški vojaški strokovnjaki, da se je položaj danes nedvomno zboljšal. Temu je v prvi vrsti pripomogel sklep vrhovnega poveljništva, da skrči obrambni prostor. Strategija umika v nekaterih fazah vojevanja služi za pripravo določenih uspehov. To dokazujejo nekateri zgodovinski primeri nedvoumne vrednosti, kakor na primer razbremenilna operacija ruskih armad pri Varšavi L 1914, ki so jo izvedle nemške čete, ko so se umaknile do mej šlezije, nakar so začele avoj znameniti napad proti severu vzdolž Vjsle proti boku glavnine sovražne vojske. Tudi to pot bo pravočasni umik imel posledice, ki ee jih danes mnogi ne morejo niti zamisliti, vsekakor pa ne bodo Rusi tisti, ki bodo imeli zadnjo besedo. (II Piccolo.)
General Richthsfen postal feldmaršal
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. febr.
s. Hitler je povišal poveljnika letalske armade generalnega polkovuika barona vom Richthofena v feldmaišala. Hitler je nadalje povišal letalske generale viteza von Greima in Lorsona v generalna polkovnika.
Južna Afrika proti zavezništvu z Rusifo
Lorenzo Marquez, 16 febr. s. Kot tolmač vznemirljivih glasov, ki nastajajo v Južni Afris ki glede razširjajoče se nevarne komunistične propagande, je poslanec Lou\v predložil včeraj parlamentu resolucijo o prepovedi komunistične stranke in prekinitvi diplomatskih odnosov z Rusijo. Louw je izjavil, da so vsi upali, da bo njegov predlog podpiral ministrski predsednik. Ta siccr priznava obstoj nevarne komunistične propagande, ki dela škodo na široko in izpodkopava življenje v deželi, toda ne upa si ničesar ukreniti, ker se boji da bi se osovražil pri Stalinu, ki je prijatelj njegovih anglosaških prijateljev.
Južnoafriški list »Mining Journal« piše, da je bila velika napaka oboroževanje črncev :n da so diplomatski odnosi s Sovjeti nepotrebni kajti tudi v Angliji so v tem pogledu zelo vznemirjeni. Komunistična nevarnost je narasla po vstopu Rusije v vojno, o čemer pričajo neredi in izgredi v Transvalu in Natalu. Južno« afriška celica komunistične stranke pripada
močni propagandni organizaciji, ki jo kontn* lira Moskva in ki se ude j stvu je s pomočjo številnih navidezno nedolžnih organizacij, v katerih so v glavnem židovski elementi, ki razširjajo knjige, brošure ter organizirajo demoostra« cije in predavanja. Komunistična propaganda se širi med belci, zlasti pa med domačini, kjer zelo uspeva. Ni pretiran strah, trdi list, da se bo propaganda vsak trenutek končala v krvo-prelitju, kajti med vojaki se naglo ari.
Louw je izrazil upanje, da bo Smuts naznanil ukrepe, ki jih namerava izvesti za obvladanje nevarnega položaja, ter je pripomnil, d« tisti, ki ee veseli sovjetskih uspehov, ne r«a» ume, kakšne posledice bi imela zmaga Rusov. Zaradi tega upravičeno zahteva prekinitev di» plomatskih odnosov s Sovjeti in stroge ukrepe proti komunistični propagandi. Položaj je resen. To je cena, zaključuje Louw, ki jo morajo Južnoafričani plačati za zavezništvo med Stalinom in S mu t som.
Nemška trgovinska mornarica
odlično opravlja svoje naloge
l?r/in 16 febr s Kontreadmiral Lohmann na nekem predavanju na berlinsk- univerz črtal naloge, k' so bile od pričetka vojne na ižene nem>k; trgovinski mornarici in katere je a odlično rešila Po omenitvi da je v septem* ru 1939 tonaža nemškega trgovinskega bro-tovja mašala 4.400.000 ton. je govornik :zja il. da na dobršen del od 2460 ladij, ki so pred r?vljale to tonažo ni bilo mogoče računati er so bile blokirane v sovražnih pristaniščih j /položljive ladje so bile kakoT v prvi svetovs vojn: uporabljene v vojne namene Dober trgovinskega brodovja je bil spremenjen v ulniške ladje v delavnice in ladje za prevaža= ,ie čet in potrebščin in za oskrbovanje ob oremstvu vojnih ladij Mnoge druge ladje so 'le oborožene in spremenjene v pomožne kri-arke ali pa uporabljene v najrazličnejše na-nene vojnega značaja Med temi vrstami ladij e mnogo edinic. ki so se posebno izkazale v murskih operacijah proti sovražniku kakor ia primer pomožne križarke »Atlantis«, »Pin-
luin« in »Komoran«. Prva je neprekinjeno ph»#
' 665 dni in ie notnpila 150.000 tor sovraž-ega brodovja U uga je v 12 mesecih potopila a 200.000 ton nasprotnega brodovja, »Komo-an« pa je potopila pomožno križarko »Syd-ney« 300 milj zapadno od Cornawona in S 'cm opravila izredno storitev.
Nemški obisk na Madžarskem
Budimpešta, 16. febr. s. V prihodnjih dneh bo prispel v Budimpešto general Hipp-ke, generalni inšpektor sanitetne službe nemškega letalstva ob spremstvu dveh višjih vojaških zdravnikov. General H'ppke bo tri dni na Madžarskem gost ministra za narodno obrambo. Ogledal si bo ustanove vojaške sanitete na Madžarskem.
Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase!
Odlikovanje župana Jožeta Jarca
Ta hrabri mož bodi zgled bodočim generacijam
Ljubljana, 17. februarja.
Te dni je bila objavljena obrazložitev, s katero je šef glavnega stana vojske odlikoval z bronasto kolajno za vojaško hrabrost župana v Ajdovcu Jožeta Jarca.
V resnobnem in jedrnatem besedilu obrazložitve se ne omenja samo junaško dejanje tega hrabrega slovenskega moža, temveč tudi njegov kremenit značaj, njegova duševna krepkost in neukrotljiva vo-ji do pob:janja komunizma, ki je ena pr-v'h zapovedi večjega dela slovenskega naroda in ki odkriva svetu, kako lažne so trditve onih, ki pravijo, da slovenski narod pričakuje osvobojenja od boljševikov.
Slovenski narod, ta ž:lavi krepostni kmečki narod, je preveč trpel zaradi komunistov in čuti predobro, da je o<rrcžena vsa njegova tradicija, da bi si mogel-samo zamisliti, da komunisti lahko razobesijo svoje rdeče zastave na zvonikih njegovih cerkva.
Zgled župana Jarca ni edin. Ze na stotine je bilo primerov, ko so moški in ženske zgrab;li za puške in se borili proti komunistom, ki so hoteli razdejati njih domove in uničiti njih premoženje.
Obrazložitev k odlikovanju pravi:
Kot župan nekega kraja v Sloveniji se je prostovoljno udelež 1 obrambe kraja, katerega je napadla močna skupina komunističnih upornikov. Med napadom se je izkazal s svojo hrabrostjo, ko je b:l eden izmed strojničarjev ranjen. Ko so uporniki zažgali vojašnico protikomunistične nvlice v tem kraju, kjer se je župan zagradil z branilci in bil dvakrat ranjen, ter je spoznal, da bi b'l sleherni poizkus za rešitev zaman, se je z vzklikom »Nočem pasti v
roke kemunistom« vrgel v plamene, kjer pa nj našel smrti, kakor je upal, kajti uporniki so ga potegnili iz plamena in ga slekli ter mučili. B I je lep zgled zvestobe in predanost'. junaštva in kremenitega značaja.
Junaštvo tega slovenskega moža naj bo zgled in vzpodbuda vsem, ki so njegove krvi.
Ta mučenik naj se časti in naj bo zgled bodoč m generacijam.
župan Jože Jarc je dokazal vsemu Svetu s svojim mučeništvom, da se znajo tudi Slovenci boriti in žrtvovati se v borbi proti Moskvi in proti strašni nevarnosti, ki jo boljševizem predstavlja za Evropo.
Jože Jarc ni branil samo svoje hiše in svoje vasi, temveč je njegova žrtev in bo ostala simbol obrambe slovenskih katoličanov in vseh Slovencev, ki resn:čno ljub j a. svojo domovino in svojega B.ga, pred boljševizmom.
Da bo k3nes lažnih vesti
Ljubljana, 17. februarja
Nekateri od običajnih, ki imajo zle namene in ki brez dvoma pripadajo komunistični stranki, razširjajo vesti o množičnih aretacijah slovenskih državljanov, katere naj bi po teh vesteh čimprej izvedle vojaške ob'asti.
Lahko zagotovimo, da so te vesti brez podlage. Zopet gre za temno akcijo elementov, ki skušajo povzročiti nerede in neraz-položenje med prebivalstvom, kajti mirnost njih kriminalnim načrtom ne ustreza.
Razširjevalce takih lažnih in zlonamernih vesti je treba takoj prijaviti oblastem, ki jih bodo eksemplarično kaznovale.
Fzmm Mtl
Evrcfsska odločitev je seiaj enostavna: ali zmaga Osi ali
ruS&d fcolfševizem
Gospodarstvo
Gospodarska bodočnost črne gore
Pod naslovom »Italija na drugi obali Adrje« prinaša »Pester Llovd« zanimiv članek svojega posebnega poročevalca s Cetinja. Poročevalec najprej opisuje zgodovinske vezi Črne gore z Italija ki so obstajale že v rimski dobi Tudi v modernih časih so se te vezi nadalje raz« vijale. Ze pred izbruhom prve svetovne vojne je bila ustanovljena italijansko«črnogorska družba »Societa di Antivari«. ki si je nadela nalogo, pospeševati gospodarski razvoj te male države. Po prvi svetovni vojni je bila Črna gora priključena Jugoslaviji, razpad Jugoslavije pa je deželi zopet omogočil, da se v življenjskem prostoru Italije znova razvije kot samostojna država. Končna ureditev črnogorskega vprašanja bo izvršena po sedanji vojni. Za sedaj vodi civilno upravo dežele komisariat pod vodstvom guvernerja generala Birolija. Komisariat je neposredno podrejen italijanskemu zunanjemu ministrstvu in rešuje vsa ad-m nistrativna in socialna vprašanja. Dežela šteje okrog 500.000 prebivalcev. Zaradi ugtovitve števila prebivalcev je v teku ljudsko štetje.
Italija skuša ustreči potrebam in željam do* mačega prebivalstva. Predvsem gre prizadevanje za tem, da se dvigne kmetijska proizvod*
nja in s tem olajša preskrba dežele z živili. Is Italije so prispele znatne količine koruze, ki je bila razdeljena prebivalstvu Znaten pomen imajo v okviru črnogorskega gospodarstva go« zdovi. Po' italijanskem vzorcu je bila ustanovljena gozdna m lica, ki ji pripadajo mladi Črnogorci, izšolani v italijanskih strokovn h šolah. Vršijo se priprave za obsežna dela za zboljšanje zemljišč. Posebno pozornost posveča unrava tudi gojitvi tobaka in razn m panogam domače delavnosti, zlasti izdelovanju preprog. V vsej deželi so v teku geološka izsledovalna dela z namenom, da se ugotove ležišča rud.
Veliko bodočnost ima črnogorska luka Anti-
vari zlasti po sklenitvi posebnega italijansko^ bolgarskega sporazuma o tranzitnem prometu, ki bo šel preko te luke iz Italije v Bolgarijo in obratno. V luki je Bolgarija dobila svobod« no cono. Iz luke pa bo zgrajena moderna avtomobilska ccsta preko vsega Balkana v Bolga* rijo. Vse razvojne možnosti, ki se sedaj nud jo Črni gori. bo seveda mogoče doseči šele po se« danji vojni. Italija pa si že sedaj prizadeva, da bo Črna gora čimprej deležna visoko razvite italijanske civilizacije.
Znani italijanski publicist Mario Appe-lius je objavil te dni v milanskem listu »II Popolo d'Italia« naslednji članek:
Sto znamenj in dejstev kaže sedaj že povsem jasno, da so Zedinjene države in Anglija prepustile Evropo boljševizmu. To je cena vojaške pomoči, ki jo je boljševizem nudil anglosaškim plutokracijam v njihovi borbi proti fašizmu. Nesramno kupčijo, ki jo je zasnoval Cripps, je nato izvršil Anlhony Eden in naposled izpopolnil Churchill o priliki svojega obiska v Moskvi. Zedinjene države so na vse pristale. Severnoameriškemu imperializmu je potrebno uničenje Evrope, da bi bila dolarju odprta pot, prav tako pa mu tudi prija, da ostane VeKka Britanija osamljena s svojim imperijem, ne da bi mogla najti tovarišev, pristašev ali zaveznikov na evropski celini.
Severnoameriško ljudstvo gotovo ne ljubi boljševizma, toda praktični severnoameriški duh se hoče poslužiti nizkotne usluge, ki mu jo v tem trenutku daje Sovjetska Rusija proti Evropi in proti Angliji.
Zato na primer »New York Herald Tribune« v nekem novejšem članku, v katerem se mešata brutalnost in hinavstvo, svetuje vsem malim državam v Evropi, naj se neposredno sporazumejo s svojim novim gospodarjem — Kremi jem. Angleški veleposlanik Clark Kerr je podprl to mnenje, ko je izjavil, da sta se London in Moskva zavezala, da se ne bosta medsebojno motila dvajset let po končani vojni. Tisti, ki so si v Evropi utvar j ali — in ni jih malo — da jih bodo proti srpu in kladivu zaščitile oborožene sile Angležev in Američanov, so se predajali prav takšni utvari kakor kokoši, ki zležejo orlovsko ali golobje jajce.
Cesar Molotov ni mogel doseči v Berlinu zaradi ogorčene nemške zavrnitve, je Stalin dosegel od Churchilla in Roosevelta. Vse to je v ostalem povsem normalno. Nemčija, pa naj bodo njeni neposredni cilji kakršni koli, nastopa vedno in obvezno v evropskem smislu, kajti usoda Nemčije in Evrope sta tesno povezani med seboj, Zedinjenim državam pa pomeni Evropa oviro in Londonu je Evropa vedno samo ali fevd, ki ga je Ireba izkoriščati, ali bojišče, ki ga je mogoče uporabiti.
Angleško-ameriški sporazum z Moskvo je seveda raztrgal ono ubogo Atlantsko karto, katere klavrni ostanki so obležali pod jedilno mizo na parniku »Potomac«. Nihče ne govori več o njej. Ruski general šapošnikov ima v svoji mapi kot šef Stalinovega generalnega štaba Churchillov in Roosevveltov podpis, ki se bliščita na listini. London in Washington si sedaj umivata roke glede evropske usode kakor Poncij Pilat. London seveda ni navdušen zaradi tega položaja, toda druge poti zanj ni. Stalin bi je ne dopustil! Po poslednjih razodetjih ruske vojaške sile in ruskega fanatizma sta Churchill in Roosewelt bolj kakor kdaj prej odločena delati se slepa, nema in gluha.
Angleško izdajstvo Evrope je nesramno, vendar bi bilo seveda odveč o tem filozofirati. Anglija je pač takšna. Stališče Zedinjenih držav do Evrope, njihove matere, je nevredno, toda bilo bi odveč izgubljati besede za njegovo obsodbo. Severnoameriški duh je pač takšen. V tem trenutku je Evropi odprta samo ena pot, da s silo prepreči Stalinu zmago!
Usoda, ki je zadela Finsko. Poljsko. Be-sarabijo, baltiške države in Bukovino, še preden se je sprožila ta svetovna borba, jasno dokazuje, kolikšna je požrešnost Kremlja, toda tedanja Rusija še ni poznala svoje moči. Ta velika požrešnost in jedilni list, ki ga je Molotov predložil v Berlinu, predstavljata samo minimalni in prehodni program, samo predjed. V primeri zmage bi moskovska požrešnost ne poznala več mej, tudi zato ne, ker bi ne naletela več na ovire. V Londonu in Washingtonu bi se morali enostavno podrediti tej volji in si celo želeti, da bi bila evropska jed tako obilna, da bi jo Kre-melj več let samo prebavljal.
Ko pravimo, da je bitka na vzhodu bitka Evrope, ne postavljamo kakega načela, temveč samo slikamo dramo. V primeru boljševiške zmage bi bila usoda vseh evropskih narodov ista. Zaradi svoje dvojne požrešnosti, imperialistične in revaiucijonar^e. bi Moskva vgriznila v vso Evropo, od Visle do Taja.
Evropska odločitev je sedaj enostavna, sli zipaga osi ali ruski boljševizem- Vsaka manj tragična odločitev predstavlja le
sanje pipe opija in otožne želje. Evropski vojaki, ki ta hip zaustavljajo s svojimi hrabrimi prsi Stalinov plaz, nosijo v svojih nahrbtnikih zgodovino vseh evropskih
narodov.
London in Washington se delata, kakor da ploskata Rusom, dejansko pa se jima zdi, da vetrovi s stepe nekoliko preostro vejejo, pa štejejo mrtve na bojišču, ruske mrliče. Cim več Rusov umira, tem bolj sta London in Washington zadovoljna.
Evropa se v polni meri zaveda, da je doživela na vzhodu poraz, in prav skozi ta poraz spoznava resnost ruske grožnje. Težave so preizkušnja narodov. Iz poraza, ki ga je utrpela, črpa Evropa najtrdnejši sklep, da bo delala in se z vso odločnostjo borila, dokler ne bo zopet spremenila položaja, da bo zanjo ugoden. Evropa namreč že zbira svoje oborožene sile in mobilizira svoje energije. Ni vse zlo samo zato, da bi škodilo! Ta udarec usode je Evropo le še bolj povezal, ji vlil večjo odgovornost in ji dal večjo prožnost v premikanju in neupogljivosti v sklepih.
Splošna slika vojne se je spremenila v tem smislu, da narodi Evrope in vzhodne Azije močno čutijo v tem trenutku in bolj kakor v preteklosti dvojni značaj, usodni in tragični značaj te strašne vojne, v kateri niso v igri meje te ali one države, temveč usoda dvajset narodov raznih plemenov in tisoč milijonov ljudi.
Anglijo in Zedinjene države, ki so to vojno sprožile iz sebičnih kapitalističnih in neposredno imperij alističnih interesov, so dogodki pregazili, kajti danes se kažejo večji kakor one same in njihovi interesi. Nasprotno pa Os in sile trojnega pakta čutijo danes prav skozi ogromno dramatičnost tega trenutka, bolj jasno kakor včeraj, usodne vzroke in najvišje cilje svoje vojne, ki je zanje predvsem osvobodilna vojna, usodna vojna, ki so jo izzvali usodni položaji, tesno povezani z razvojem modernega človeštva. Za Evropo je problem v tem, da se zopet dvigne k staremu zgodovinskemu blesku ali pa preneha obstojati, za vzhodno Azijo pa v tem, da zavzame svoje mesto kot velesila v modernem svetu, ali pa preperi v grobnici rasne sužnosti kolonijalnega značaja.
V tej epski moderni bitki čuti Italija zadovoljstvo, da se je znašla na pravem zgodovinskem mestu. Rim prav gotovo ni mogel stati z Moskvo sredi barbarskih plesov boljševizma. Proletars-ka Italija pa se tudi ni mogla postaviti vštric z Londonom in Washingtonom v službi povzročiteljev mednarodne revščine in zatiralcev mednarodnega dela.
Dopolavoro v Ljubljani
Uradno poročilo Pokrajinskega Dopola-vora o delovanju ustanove od 8. do 14. februarja pravi:
Dne 8. februarja je bil v opernem gledališču prirejen vokalni instrumentalni koncert za pripadnike Oborožene sile. Vojaštvu v Logatcu je priredila potujoča umetnostna družba »Iole Naghel« pester spored, za posadko v Ribnici pa je bila prirejena filmska predstava.
Dne 9. februarja je potujoča umetnostna družba »Iole Naghel« prirelila še eno predstavo za pripadnike Oborožene sile v Logatcu.
Dne 10. februarja je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile.
Dne 12. februarja je bila v Kočevju tretja filmska predstava za pripadnike Oborožene sile.
Dne 13. februarja je bila na sedežu ustanove na Taboru filmska predstava za pri-panike Oborožene sile.
Dne 14. februarja sta bili na sedežu ustanove na Taboru dve filmski predstavi, ena za slovenske dopolavoriste in ena za pripadnike Oborožene sile. Filmska predstava za vojaštvo je bila tudi v Kočevju.
številni vojaki so bili vsak dan pokrepča-ni v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaji, v kantini na sedežu pa so bila med nje razdeljena živila.
Oster švicarski protest v Londonu
Bern, 16. febr. s. Doznava se, da je bilo ministru Švice v Londonu naloženo, ostro protestirati v imenu zvezne vlade pri angleški vladi zaradi kršenja švicarskega zračnega prostora v noči oi 14. na 15. fe-bruax.
Natečaj za propagandno-turistični plakat
Navodila
Pokrajinsko poverjeniStvo za tujski promet priredi razstavo propagandnoturističnih plakatov, ki bo od 12. do 27. junija t L v Jakopičevem paviljonu.
Na razstavi lahko sodelujejo vsi umetniki ljubljanske pokrajine z enim ali več deli, ki pa morajo biti podana učinkovito in razumljivo z umetniškega, kakor tudi dokaznega stali« šča glede načina življenja ali pogleda na po« krajino Ljubljanske pokrajine, tako da je mo> goče takoj oblikovati motiv propagandno turističnega pomena.
Kompozicije v barvah, dimenzija 0.70 širine in 1 m višine, morajo biti pripravi iene za takojšnjo reprodukcijo za tisk in barve.
Oni, ki želijo sodelovati pn razstavi, morajo sporočiti svoj pristop Pokrajinskemu poverjeni-štvu za tujski promet Ljubljana. Gledališka 11, do 20. maja z označbo števila del in naziva motivov, ki bodo predložena.
Dela morajo biti poslana v Jakopičev pavi« Ijon v terminu, ki bo šele določen. Na hrbtu morajo nositi plakati osebne podatke tekmovalca, naziv motiva in cv. prodajno ceno.
Razsodišče, sestavljeno iz treh članov, Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet. Združenja umetnikov io profesionistov, držav* ne turistične ustanove, bo poprej pregledalo in nepristransko izbralo ustrezajoča dela, ki se bodo tudi nagradila. Odločitve razsodišča so neizpodbitne.
Razsodišče ima na razpolago za nagrade 4000 lir.
Nagrajena dela preidejo v last prireditelja razstave.
Dela, ki ne bodo izbrana za razstavo, morajo dvigniti interesenti v treh dneh po obvestilu. Razstavljena dela, ki ne bodo prešla v last Poverjeništva ali ev. kupca, bodo na razpolago razstavljalcem tri dni po zakljuqitvi razstave. Ona dela, ki ne bodo dvignjena v tem času, bodo prešla v last prireditelja razstave.
Vse stroške prevoza, pošiljatve in vrnitve razstavljenih dej plačajo razstavljalci sami. Prireditelj ne prevzame odgovornosti za škodo, ki bi bila povzročena zaradi tatvine, požara itd. v času, ko so v njegovem varstvu.
Sprememba žel. voznega reda
Ljubljana, 17. februarja Od sobote 20. t. m. bo na. progi Ljubljana—Postumia-Grotte uveden reden promet dveh novih potniških vlakov in sicer pospešenega potniškega vlaka št. 715, ki olhaja iz Ljubljane ob 14.40 in prihaja v Postu-mio-Grotte ob 16.30 ter v nasprotni smeri pospešeni potniški vlak št. 712, ki odhaja iz Ppstumie-Grotte ob 7.20 in prihaja v Ljuoljano ob 8.55.
Ob ponovni izvolitvi Rytija za predsednika
Helsinki, 17. febr. s. Ob ponovni izvolitvi Rytija za predsednika republike sta si Ryti in mairšal Mannerheim izmenjala brzojavke, v katerih poveličujeta vrednost dela, ki sta ga izvršila — vsak na svojem polročju — v korist zavarovanja pravic finskega, naroda do neodvisnosti.
Stockholm, 17. febr. s. Newyorški poročevalec lista »Stockholm Tidningen« piše, da je zopetna izvolitev Rytija za predsednika finske republike naletela v Zedinjenih državah na velik odmev, tem bolj, ker so z njo propadli vsi upi zavezniške propagande, da bi na Finskem zarali volitev ni-stali ugodnejši pogoji za ločen mir s Sovjetsko zvezo. V nekaterih političnih krogih označujejo vendar za pretirano in neodgo-vairjajoče anglosaško prizadevanje, da bi se Finska ločila od Osi, kajti ti krogi priznavajo nujnost, da se Finska bori v vojni proti sovjetski nevarnosti.
Poljedelski uspehi v zasedenem vzhodnem ozemlju
Berlin, 16. febr. s. Pred zastopniki inozemskega tiska je podšef vojne poljedelske uprave Nemčije očrtal uspehe, ki so bili doslej doseženi v zasedenem vzhodnem ozemlju z novimi načini organizacije in z uvedbo tehničnih sredstev. Podšef Kfiper je poudaril, da zdaj ni še mogoče dokumentirati s točnimi statističnimi podatki znatne uspehe, ki so bili doseženi, rekel pa je, da uspehi slonijo v glavnem na preureditvi kolektivnih sovjetskih podjetij v podjetja, ki so v vsem slična onim, ki jih predvidevajo nemški poljedelski zakoni. Med njimi je na prvem mestu majhno posestvo, ki je last posameznika. Tudi s tehničnega stališča je bilo uvedenega mnogo novega, kar bo omogočilo še večje uspehe v bodočnosti. Kar najbolj so se uporabili poljedelski stroji
Spari med francoskimi disidenti Se vedno nerešeni
Rim, 16. febr. s. O zmešnjavi v Francoski severni Afriki je objavil washingtonski dopisnik lista »Times« dolg članek. Dop snik Harold Callender je na glasu da je specialist za ta vprašanja. Dopisnik pravi da obstoji prepad med Giraudcm in De Gaullom, čeprav so naznanili, da sta se tekmovalca sporazumela Ta prepad je po mnenju angleškega novinarja zato tako globok ker G raud ni navdušen z? republiko in ker pripisujejo mnogi Francozi tej tendenci odgovornost za zlom Franci ie Izvolitev degolista Brunela za šefa gospodarskega sveta v Alžiru pa kaže, da so De Gaullovi simpati-zerji v Francoski severni Afriki bolj kakor šel boreče se Francije pripravljeni za sodelovanje med republikanskimi in nerepublikanskimi Francozi.
Ankara, 16. febr. s. Iz Kaira poročajo, da je iz Alžira pršel v Kairo general Catroux, ki je v nekaterih izjavah dejal, da se bo po njego« vem mnenju lahko dosegel sporazum med De Gaullom in Giraudom, čeprav pogajanja že več mesecev trajajo.
Izgube indijske vojske
Bangkok, 16. febr. s. Sir Allan Hartley, zastopnik vrhovnega angleškega poveljnika v Indiji, je izjavil na seji indijskega državnega sveta v New Delhiju, da je 4. indijska divizija v borbah zadnje mesece izgub-la 15.000 mož.
Danski konzulat v Harbinu
Hsingking, 16. febr. s. Doznava se, da je Danska sklenil« ustanoviti svej konzulat v Harbinu.
Absorbiranje odvečne kupne moči v Nemčiji
Predsednik nemške Reichsbanke, državni gospodarski minister dr. Funk je te dni na občnem zboru delničarjev Reichsbanke napovedal nov« ukrepe za povečano absorbiran je cavečne kupne meči v interesu stabilnosti marke. Med drugim je dejal, da je dosedanja nemška valutna pol:tika pokazala zadovoljive uspehe. Predvsem se je ohranilo popolno zaupanje nemškega naroda v vrednost svojih denarnih prihrankov, ki slcnl na temelju stalnih cen in mezd. Ob koncu lanskega leta je b:l uspeh te politike tem bolj viden, ker je v teku leta država le malo apelirala na novčanično banko m je tudi povečanje obtoka bankovcev manjše kakor v prejšnjem letu. Po novem letu pa se je stanje kratkoročnih državnih papirjev pri novčanični banki še zmanjšalo za okrog 4 milijarde mark.
Stednja je lani še napredovala in je s tem nemški narod dokazal, da razume potrebo prostovoljne omejitve v potrošnji v korist fnaneranja v.ojne. Samo pri samoupravnih hranilnicah so se hrandne vloge povečale v tekJi leta od 15 na 50 milijard mark. Ta znatna štednja izpričuje vero nemškega nareda v nespremenljivo vrednost prihrankov.
Denarni in kapitalni trg je danes izredno likviden in kritje državnih potreb na trgu nc povzroča nobenih težav. Zato pa stopa v ospredje vprašanje odvečne kupne moči, ki nima kritja v razpoložljivih potrošnih dobrinah. To vprašanje stopa v osredje v zvezi z rastočo obilico denarja pri zmanjšani možnosti potroš* nje. Odvečna kupna moč je pojav, ki je neiz« ogiben v vsaki moderni vojni. Zato se kaže tudi v vseh drugih državah. Razi ene pa so v posameznih državah posledice tega pojava na stanje valute, kajti napetost, ki nastaja zaradi likvidnosti denarnega trga in nazadujočega obsega razpoložljivih potrošnih dobrin, izziva ten-dcnco za zvišanje cen Ta tendenca pa se ne more uveljaviti, če se izdajo potrebni ukrepi za pobijanje inflacijskega razvoja in če kaže prebivalstvo dovolj razumevanja n discipline. Naravna tendenca po izravnavi z dvigom cen se ne more uveljaviti žc zaradi obsežnega racio-niranja vseh važnih potrošnih dobrin in dirigiranja proizvodnje in potrošnje ter kontrole cen in mezd. Ta tendenca pa se tudi ne more uveljaviti zaradi povečanega neposrednega in po« srednega obdavčenja in stalnega ab^orbiranja razpoložljivih sredstev na denarnem in kapitalnem trgu v korist države pr istočasni pre« povedi zasebnih emisij in investicij za namene, ki niso važni v vojni. Temelji nemške valutne politike so trdni, treba je le prilagoditi metode te polit ke nastalim spremembam na trgu.
Spričo mobilizacije novih delovnih moči in energij za oboroževalno proizvodnjo, ki bo povzročila še povečanje napetosti med obsegom razpoložljivih potrošnih dobrin in obsegom razpoložljivega denarja, bodo potrebni ukrepi za izravnavo te napetosti. V tej smeri so priprave že v teku in bodo ukrepi prinesli poostreno absor-biranje odvečne kupne moči. Minister je napovedal v tej zvezi nove ukrepe na davčnem področju. Nemčija se že ob izbruhu vojne ni ustrašila povišati davke. Ker se z davki zajemajo predvsem dohodki, je davčni donos vzporedno naraščal z naraščajočim narodnim dohodkom. Tako se skoraj polovica vseh izdatkov države v sedanji vojni krije z davki. Cim bolj pa narašča davčna obremenitev, tem važneje je. da se davčni vijak privije na onih mestih, kjer se najbolj zbira odvečna kupna moč. To je potrebno tudi s socialnega stališča, da pretirano ali neopravičeno obdavčenje ne povzroči opešanja delovne volje. Ne more biti dvoma, da davčna moč nemškega gospodarstva in nemškega naroda še nikakor ni dosegla skrajnih meja.
Gospodarske vesti
= Izgledi za italijansko zunanjo trgovino. V listu »Corriere della Sera« je objavil poslanik Armadeo Giannini, ki vodi trgovinska pogajanja z inozemstvom, članek o izgledih italijanske zunanje trgovine v tekočem letu. Med drugim navaja, da je biLa z zadnjimi trgovinskimi pogodbami dpsežena konsolidacija dosedanjega trgovinskega prometa s posameznimi državami, pri čemer so bili kontingenti prilagodeni eventualnim spremembam uvoznih in izvoznih možnosti. Tudi v bodoče bo prevladoval goepolarski promet z Nemčijo ln z deželami, ki jih je zasedla Nemčija. Za Belgijo, Nizozemsko in Norveško so določeni posebni kontingenti. Odslej tvori Nemčija z zasedenimi deielami v pogledu zunanje trgovine gospodarsko enoto. Spriča popolnega soielovanja jbeh osnih držav je pričakovati, da se bo trgovinski promet z Nemčijo v letošnjem letu še razširil, če ne bodo nastopile nepredvidene motnje. V trgovinskem prometu z Madžarsko, Rumunijo in Slovaško, ki se je zadnja leta dvignil, ne bo prišlo do bistvenih sprememb.
= Priprave za spomladno setev. Iz Rima poročajo, da Je kmetijski minister poslal prefektom v pokrajinah nova podrobna navodila za pomladno 6etev. Z jaro pšenico posejana površina ee mora na ta način povečati, da s« bodo preorali bivši pašniki. Nadalje se bo morala povečati
površina, posajena s koruzo, in deloma tudi s stročnicami in krompirjem. Površina posejana z rižem ne bo povečana, pač pa je predvidena večja površina za sladkorno peso.
= Pospeševanje ribolova v Italiji. Znani
milanski gospodarski list 2>Sole« se obširno peča z vprašanjem pospeševanja ribolova v Italiji. Med narodi, ki se pečajo z ribolovom, je glede števila prebivalstva, ki živi od ribolova, Italija v svetu na tretjem mestu, in sicer za Japonsko in Sovjetsko zvezo. Donos ribolova pa je še razmeroma majhen in odpade na enega ribiča na leto le 1.6 tone, kar je v zvezi z omejenimi možnostmi, ki jih nudi ribolov v italijanskih volah. Donos ribolova pa se da še znatno dvigniti in celo podesefcoriti. Seveda tako povečanje donosa ni mogoče doseči v vojni. Sedanja vojnia predstavlja precejšnjo obremenitev za ribolov, tem bolj., ker se mnoge ribe v Sredozemskem morju love ponoči z lučjo. Navzlic predpisom o zatemnitvi je uspelo ohraniti ta način ribolova in so bili doseženi znatni uspehi z novimi pol vodnimi svetilkami. Znatno povečanje donosa se da doseči zlasti pri ribolovu v vodah Dad-mazie. Pred izbruhom vojne je bilo v Italiji 1.700 ribiških obratov in je Italija v pogledu ribolova med sredozemskimi državami na prvem mestu. Pred vojno so se hrvaške ribiške ladje z uspehom udejstvovale tudi v loviščih pri Islandu in Novi Fund-landiji.
= Iz italijanskega gospodarstva, železarska in elektramiška družba »Terni« je te dni imela izredni občni zbor, na katerem so delničarji končno sklepali o obsegu povišanja glavnice. Glavnica bo povišana od 1200 do 1500 milijonov lir, in sicer z izdajo novih delnic, ki jih bedo lahko vpisali stari delničarji v razmerju 4:1.
= Podružnica dunavske paroplovne družbe »Sinda« v Zagrebu. Italijanska družba za dunavski ladijski promet »Sinda« v Rimu je ustanovila v Zagrebu svojo podružnico. Podjetje se bavi z rečno plovbo na Dunavu in bo hrvatska podružnica skrbela za prekladanje blaga v hrvatskih rečnih lukah.
= Razširjenje delokroga tvrdke Monte-catini na Hrvatskem. Podružnica znane milanske družbe Montecatini za rudarsko in kemično industrijo v Zagrebu je razširila svoj delokrog. V trgovinski register je bilo vpisano, da spada v delokrog podružnicami tudi postavitev in obratovanje tvornice superfosfata, žveplene kisline m modre galice.
= Skrčenje švicarske zunanje trgovine. Zaradi razširjenja vojnega področja na zapadno Sre lozemlje v lanskem decembru se je v januarja švicarska trgovina z inozemstvom skrčila. V primeri z decembrom je švicarski izvoz nazadoval za 28°/*. in sicer od 179.0 na 123.1 milijona frankov, švicarski uvoz pa nazadoval od 172.4 na 156.9 milijona frankov.
Dveletno obvezno delo v Franciji
Pariz, 16. febr. s. Ob objavljanju zakona, ki uvaja v Franciji dveletno obvezno delo za mladeniče razrelov 1920 1921 in 1922, podčrtavajo listi, da je mobilizacija mladih francoskih letnikov za delo v Franciji ali v Nemčiji v tovarnah, ladjedelnicah ali na polju, socialno pravičen ukrep, katerega prvi smoter je preprečiti, da bi samo en socialni razred delal v vojni industriji m prenašal vse breme sedanjega stanja v Franciji v dobi, ko se vsa Evropa bori proti boljševizmu. Listi polčrtavajo nadalje, da mobilizacija treh letnikov in v zvezi s po-pisom vseh Francozov od 21. do 31. leta. Namen tega popisa je ugotoviti vse tiste, ki nimajo stalne zaposlitve, da bodo na razpolago državi in bodo prispevali s svojim delom k izmenjava francoskih delavcev, ki odhajajo v Nemčijo, z vojnimi ujetniki.
Novi zapfetljaji na Bližnjem vzhodu
Ankara, 16. febr. s. Kadar gre za dosego lastnih ciljev in zlasti za nabiranje hrane z* topove, ne odklanja niti Wash ngton po zgledu nobenega sredstva, ne izključivši najbolj cinične odkupnine. Ameriški diplomatski zastopnik v Damasku, \VadsvvoTth. je objavil, da bi Ame« rika v bodoče rada priznala politično neodvis* nost Sirije in Libanona, če bi se ti dve državi aktivno udeležili vojne. Ta nesramni poizkus podkupovanja je seveda razburil arabske kroge Celo Angleži so zelo ogorčeni, iz drugih razlogov seveda, in sicer zaradi tega ker ameriško zadržanje krati angleški ugled na vsem Srednjem vzhodu.
Tudi Kairo povzroča Londonu nevšečnosti. Medtem ko so si Angleži meli roke, ker jim je uspelo prepričati Egipt, da je treba obnoviti diplomatske odnose s Sovjetsko Rusijo, jt egiptski ministrski predsednik Nahas naša r zadnjem trenutku izjavil, da to vprašanje z* Egipt ni nujno in da ga egiptska vlada po*orno proučuje. Nahas paša ve. da posiaja naraščajoče sovjetsko udejstvovanje na Srednjem vzhodu nevarno in da mora državo ščititi pred tO nevarnostjo.
E. Josin:
Stara Ljubljana
vnL
Denarni zavod!
Marsikoga bo zanimalo tu:'i, kako Je bilo z denarnimi zavodi v Ljub'jani pred 70 leti. Bila sta ta čas samo dva denarna zavoda, in sicrr Kranjska h:arii'nici tn Obrtno pomožno drušlvo.
Kranjska hraniln'ci je bila ustalovljera leta 1820. Pred 70 leti je bil predsednik pii tem zav.?clu Vinconc Seunig, hišni posestnik v LjubMani — nasproti h še »Bal-hr.us«, kjer je srdaj Drarrskj gle:lo"iš;e. Pozneje je bil predsetni"; Alel- sand r Drro, žitni trgovec in rosestrik, bgat č ov k. a zelo šledljiv. Bil je n mš rega ir^išZjenj ^; Alršovec ga e v s . ojem £al 'iven čas - is i ve:lno zfcadal ter gi imenoval »A!e'-s n-der Kcruza-. Dreo se ni c2or.il. osfal je samec; n-egevo pr enrrže ->je so podedovali njegovi sorodniki ra št je sk m. Po s ir ti Drcota je postal pr;d~rclnk Jccip Luok-lran, posestnik in bankir v še!enbur~cvi ulic'
Stara zastavljalnica
Kran^oka hranilnica je vz lr."e ala še pr 1 60 leti zrs'a\-lj*a!nico, katero je po-tem opustila. Ob ukinitvi je izročila vse r.-a.le zastav!'ene predmet? hrezplač io za-sta v!ja'cem ter s tem ve'ilo po.nrga'a ljubljanskim rovežen. K anjska lr a"i n'ca ;c mnogo slo il i ra Ljubi j a — ii ra kranjsko c'ež:lo. Sezidala je veliko pos'opje A' Vegovi u ici za 1 ubi.ansko realko, nadalje lepo poslopje za onemogle, ki s uži sedaj kot bofrrca za ženske bo'e^ri, ia i-:::lclila vsako leto velike zneske v c!o-l:rcle!nn namere. Kran-ska hrafi'n'ca s 2 je pvoTlila v današnje pcslopj-* v Puccinrevi u^ici leta 1800. P:s'ovan'e Kranjske hra-niin >e je prevzela Hranilnica ljubljanske pokrajine.
fJruštvo za denarno pomoč obrtnikom
jc bilo prav do leta 18(0 - edini denarni ircivod poleg Kranjske briniUiioe v Ljubljani. Prvi oreclsšM. V toga zavoda jc bil Jan Nep. Hcrak, rr>j. Ceh, rokovijar. Pres, 'i! se je iz Mo.avske v Ljubljano. Njegova hči Marija se je poročila z Ivanom Murnikom taj.rikom trgovske in Obrtne zbornice. Gospa Murnikova je bila odlična dama. visoke rasti ter prav priljubljena in obče znana v Ljubljani. Ustanovila je razne kulturne in dobrodelne zavode. Ni bi'a pri društvih samo predsedn;ca. ampak je tudi sama delovala pri veselicah in zbirkah. Umila je leta 1894 — ter bila pokopana pri Sv. Krištofu, odkoder so pozneje prepeljali njene in njenega soproga zemeljske ostanke na pokopališke v Radovljico.
Društvo je pozneje spremenilo naslov v >: Obrtno pomežno društvo«. Zadnji predsednik je bil Ar.tcn Krejči. krznar in trgovec v Ljubljani. O. P. D. je prevzela leta 1020. ustanovljena Obrtna banka.
Kmetska posojilnica ljubljanske okofcce se je ustanovila leta 1881. Sešli so se župani ljubljanske okolice dne 18. septembra 188 L "ter sklenili ustanoviti posojilnico. Uradni prostori so bili v pritličju Iv. Knezove hiše na Gosposvetski cesti. Prvi predsednik je bil Anton Knez, ki je umrl leta ■ 392. ter zapustil vse svoje premoženje Slovenski Matici v Ljubljani. Po smrti Antona Kneza je postal predsednik posojilnice njegov brat Ivan. ki je obdržal pred-sedništvo do svoje smrti leta 1926.
Avstro-ogrska banka, fiUjalUa v Ljubljani je imela prvotno svoje prostore v Gre-goiičevi hiši, Pred škofijo št. 15 v I. nadstropju. Pred 50 leti je banka sezidala svoje poslopje v Knafljevi ulici.
Pred 70 leti je bil ravnatelj tega zavoda J,T Gottlob, pozneje Muhlbauer; zadnji ravnatelj tega zavoda je bil F. Gregorič, ki živi kot upokojenec v Ljubljani.
Omeniti moram še en zavod, ki se je ustanovil pred 70 leti, a je kmalu ukinil svoje delovanje, to je Ljubljanska eskomp-ina banka, ki je imela svoje prostore ns Mestnem trgu. Zaradi malega poslovanja in clefravdacije nekega nepoštenega uradnika je banka ukinila svoje poslovanje.
V Ljubljani so bile pred 70 in 60 leti tudi zasebne banke, in sicer banka I. C. Ma-yer na vogalu meščanske hiše v Stritarjevi ulici ter banka Josipa Luckmana v stari Luckmanovi hiši v šelenburgovi ulici.
Banko I. C. Maver je prevzela pozneje Prometna banka na Dunaju kot svojo fi-lijalko v Ljubljani, Luckma.novo pa je prevzel Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Zavarovalnice
Zavarovalnice proti požaru in za življenje so bile naslednje:
Zavarovalna banka »Slavija« v Pragi, filijalka v Ljubljani, ie začela poslovati pred 70 leti. Ravnateljstvo je prevzel Ivan Hri-
bar ter vodil zavarovalnico od leta 1876— 1921. Banka »Slavija« je sedaj samostojna ter posluje v svoji krasni novi palači.
Asslcurazioni generali Trieste, filijalka v Ljubljani, zastopstvo je imela dolgo časa privatna banka in menjalnica I. C. Mayer. Leta 1882 pa je prevzel zavarovalnico kot direktor I. C. Roger, moj sošolec na ljubljanski realki. Banka ima sedaj svoje prostore v lastnem poslopju na Marijinem trgu.
Zavarovalnica aliiurtirtne Adriatic-a di 8?-
etirta Trieste«, filijalka V Ljubljani. Zfi-
Kakšria .ie podoba ljudskega živlierija v Italiji v času današnje vojhS? Kakd živi v Italiji preprosto ljudstvo? Kako je i njegovimi koristmi, kakšna je njegova hrana in kakšne so njegove zabave? — se vprašuje v tozadevnem članku rimski dopisnik »Pester Llovda«. Ta vprašanja človek, ki pride iz Italije, česfo slišim in ne samo na Madžarskem. Skušajmo torej nanie kratko odgovoriti.
Vsak Italijan se zarrma za vrjne dogodke. O tem se lahko nreor;ča človek vsak dan ob eni uri popoldne, ko oddajajo po rad'n ooroč:la Glavnega stana Obkroženih sil. / \3t do deset minut pred 13. uro se napoiniio v Rimu in drugih italijansk:h mestih kavarne in iavni lokali: bari, radijske poslo-^alnice in tudi zasebne hiše. Ljudie čskaio na dano znamenje. V manjših kraiih pa se zb'rajo aruče ljudi na tr.S'h, kjer so nameščeni javni zvočniki. Z zadržarvm d'hom in molče ooslu-šajo novice. Nihče jih k temu ne sili, niih poslušanje ie prostovoljno. Vsak se oči-vidno zaveda, da ie v tem poročilu. ki ga oddaia rad:o. tudi zanj mnogo zan:mive-ga. Saj ima marsikdo iz množace poslušalcev svoica na bojišču v Afriki, v Rusiji, na Balkanu, na velikih morjih, če ne svojca: sira, moža. brata, pa vsai sorodnika. ki mu je pri srcu usoda njegovega življenja.
V tvornicah. trgovinah, na visok h šo'ah dobi človek, če vpraša po tem ali onem človeku, odgovor, da je vpoklican. Beseda »richiamato« je ena izmed besed, ki so danes v Italiji najeešče v rabi. Menda ni delavnice, kmetije, nobene delavske in poljedelske družine, ki ne bi imela vsaj enega izmed svojih članov pod orožjem. Ta vojna, izjavljajo ljudje, ki imajo pravico delati primere, posega nedvomno globlje v ljudske plasti kakor svetovna vojna 1914—1918. Ta vojna je za Italijo pravcata ljudska vojna.
Zadržanje italijanskih ljudskih množic v
tem vprašanju pomeni za mnoge pravcato iznenadenie V začetku vojne so pesimisti javljali, da bo rigorozna odmera živil v Italiji nemogoča, ker se množ:ce ne bodo hotele pokoriti. Blatili so Italijo tudi s krilatico, da italijanski nared ne bo nikoli sprejel sistema živilskih nakaznic. V resnici se je zgodilo narobe. Italijanske množice so se neverjetno hitro spoprijaz-
stopstvo je imel dolgo časa Ivan Pemten. Vfiletrgovec v Ljubljani; pisarniški prostori so bili v bivši Mahrovi hlM fla Krekovem trgu. Pfl tej banki je bil dolgo Časa uradnik Janič. — Banka ima sedaj svOje lastno poslopje v Beethovnovi tilld.
Vzajemna aarartfvalnica v Gradcu, filijalka v Ljubljani. Zastopnik te Zavarovalnice je bil dolga časa Hiidabivnlgg, potem Viktoi- Mdro, oče dr. Viktorja Moroja, odvetnika. Zavai-ovalnico je sedaj prevzel Narodni zavarovalni zavod v Rimu. filijalka v Ljubljani.
dstvo v vojni
rlile s sistemom živilskih nakaznic in ta sistem deluje v vseh krajih Italije popolnoma žadovoljivo. Položaj glede živil je to zimo V Italiji nedvomno boljši kakor pretečeno leto. Prebivalstvo velikih mest vzdržuje s prebivalstvom na deželi tesne stike. — Posled ca tega je, da 90 ljudske množice v Italiji glede prehrane na boljšem kakor meščani.
Glede zabav pa so Italijani prej ko slej skrofnni in so v voini. če moremo to reči, postali še skromnejši kakor so bili poprej. Ljudske veselice, ki so prej sestojale v glavnem iz pojedin ter zažiganja Umetal-nih ognjev, so v sedanji vojni popolnoma odpadle. Sloviti trg za Befano na Piazzi Navoni v Rimu je v božičnih praznikih popolnoma odpadel. Tudi drugi slični prazn'ki se v prestolnici ne obhajajo več. Enako ie tudi v drtig;h mestih, v Benetkah. Flrerici, Sieni, Neaplju in drugod, kjer zaradi vojne ne obhajajo nobenih tradicionalnih Ijudskh praznikov več. Edina zabava ljudstva je kino in športne prireditve. Italijanski kinematografi pobirajo zelo nizko vstopnino in so v tem nogledu gotovo najcenejši v Evropi. V Rimu je neštete teh ustanov-
Na programu so samo filmi domačega Izdelka in treba je s prohvalo omeniti, da so ti filmi v^sako leto boljši. Tudi tukaj je sila postavila čednost na pravo mesto.
Nogomet je v Italiji slej ko prej priljubljen. Športni stad:on v Vii Flaminii v Rimu je sicer manjši kpkor podobne naprave v drug5h evropskih velemestih, vendar se primeri, da se na njem zbere na dan posebnega športnega dogodka 20 tisoč gledalcev. Na tem stadionu se je nedavno odigraval nogometni dvoboj med mornarji in letalci. Zmapala je mornarica. In liudje so vpili: »Evviva la Marina!« Velja pripomniti, da je bilo polovico obč:r.stva iz vo.iašk'h krogov, med njimi ne malo ranjencev in rekonvalescentov z obvezanimi glavami in rokami. Tudi tu-kai so bili vidni sledovi vojne. Vojna je v Italiji marsikaj spremenila. Samo ljubki znrčaj italijanskega ljudstva je ostal od nje nedotaknjen in tn čuti tujec v Rimu ob vsakem koraku. Tako premaguje italijansko ljudstvo vojni čas in njegove tegobe z zaupanjem v boljšo bodočnost večne Italije.
Murnasrica v sIuiM Rdečega križa
Organizacija mednarodnega odbora Rdečega križa v ženevi se je v teku vojne z razširitvijo bojišč vedno bolj razvijala. Medtem ko je spočetka posredovala obveščevalno službo med interniranci in vojnimi ujetniki na eni strani in njihovimi svojci na drugi, se je kmalu razvila široko zasnovana pomožna akcija za posredovanje paketov vojnim ujetnikom in interniran-cem. Temu načinu človekoljubnega udej-stvovanja pa so stale na poti mnogo večje težave kakor posredovanju pisemske pošte. Zlasti za prevoz paketov čez morje je bilo treba imeti na razpolago precejšnjo množino ladijske tonaže. kajti paketi za vojake v primeru z njihovo vsebino in težo zavzamejo neprimerno velik prostor.^ Odprava pošiljk po redno vozečih obalnih parnikih in jadrnicah torej ni zadostovala vendar se mednarodni c-dbor Rdečega križa dolgo ni mogel odločiti-, da bi prevzel finančni riziko z nakupom ladij, šele v začetku lanskega leta se je posrečilo mednarodnemu odboru Rdečegia križa pridobiti 7 manjših parnikov ki so vozili pod portugalsko, švedsko in špansko zastavo. C 8400 brutoregistrskimi tonami, kolikor vsebujejo imenovani parniki, je bilo možno do konca novembra lanskega leta med Lisbono, Marseilleom in Genovo napraviti 119 voženj in prepeljati 65.000 ton daril. Od tega odpade glavni del pošiljk na posredovanje angleškega Rdečega križa, in sicer okoli 40.000 ton.
Ker se je vojna vedno bolj širila, tako majhna mornarica ni mogla več zadoščati vsem zahtevam, zaradi česar so začeli misliti na nabavo lastnih parnikov. Kljub naraščajočemu pomanjkanju ladijskega prostora na svetovnih morjih se je mednarod-
nemu odboru Rdečega križa konec lanskega leta posrečilo dobiti prvo ladjo. V ta namen je bila v Baslu ustanovljena Ustanova za prevažanje transportov Rdečega križa, ki je bila pravno pooblaščena, kupiti belgijski parnik, ki je ležal v prista-ivšču v Casablanci. Parnik je dobil ime »Karitas 1« in je šel 24. decembra prvič na pot pod švicarsko zastavo iz Lisbone v Marseille. že januarja lelos je prvič prečkal Atlantik. Ladja je bila spuščena v morje leta 1903. in ima 2750 brutoregistr-skih ton. Ker omenjena ustanova ni mogla položiti vsote dveh milijonov švicarskih frankov, je prodajalec dobil pravico, da lahko parnik prvenstveno odkupi. Kupec pa lahko še tri mesece po končani vojni parnik vrne prodajalcu. Tehnično vodstvo na par-niku je prevzela švicarska paroplovna družba v Baslu, odgovornost za parnik, ki ima poleg švicarske zastave tudi zastavo Rdečega kr'ža. pa nosi mednarodni odbor Rdečega križa.
Oddelek za pomorske transporte v mednarodnem komiteju Rdečega križa se seds-ukvarja z vprašanjem lastne pomorske zveze z Daljnim vzhodom, kjer se je tudi že vojna razplamtela z vso silo. Doslej je bilo možno tja pošiljati razmeroma majhne pošiljke, kajti bili so na razpolago samo parniki, s katerimi so se izmeniavali diplomati vojujočih se držav. V atlantskem ladijskem prometu je po vstopu Zedinjenih držav v vojno za švicarsko plovbo nastal nov položaj, in sicer so je morala Švica zavezati, da bo na svojih parnikih prevažala določeno množino pošiljk Rdečega križa iz Amerike v Evropo. Po Rdečem križu pa se bodo pošiljali paketi tudi v obratni smeri.
Angleški vojaki ujeti v Tunisu se izkrcava jo v neki italijanski luki
Devetdesetletnica ge. Marije Potočnikove
Večkrat beremo ▼ novinah o življenjskih proslavah 50-, 60- ali 701etn:kcv, a redke so proslave mater, ki jim je bilo življenje posuto bolj s trnjem kakor z fožami, pa so dočakale zdrave 90 let. Ena takih naših mater je gospa Marija P o t o č n i k o v a, ki stanuje; v Bethov-novi ulici št. 16 pri svejem sinu Janku, banč« nem uradniku v pokoju.
	
flHBHrap!«:	
	Slllf
HpP	
■ppil	
R	Mkm
nSBRHn»h	
	
MW»	HSBSIHBk
	
Jubilantka se je rodila 18. februarja 1853 v Železnikih kot hčerka fužinskega delavca Prev-ca, ki jc s pridnostjo in varčnostjo vzgojil osem otrok. Bila je druga hči, ki je očetu pomagala do 22. leta. potem pa se je poročila s ključavničarjem Franccm Potočnikom. Zaradi slabih življenjskih razmer sta morala zapustiti domači kraj in sta se preselila v Bohinj, kjer je dobil mož službo v tovarni. Peš sta se podala iz Železnikov čez soriško plan:no vsak z enim otro« kom na hrbtu. Tako so tudi prihajali na obisk domov, posebno za velikonočne prazn ke. Pot jc bila dolga sedem ur. Spotoma so se ustav* ljali v Sorci v znani gostilni pri »Grotu«, kjer jc gospodar še tolkel tirolščino. Nekoč so ga vprašali, kaj imajo za kosilo :n gospodar jc rekel: »Včeraj smo peča štovhcn. lahko vam ogrejemo mulce.« (Včeraj smo prašiča klali, lahko vam ogrejemo krvavice.) Seveda so sc r'h poslužili.
Ko je v Bohmju pogorela tovarna, se je družina preselila na Jcscivce. Otroci so odraščali, šli v tovarno in dobro Z36lužili, jubilantka pa je pridno gospodinjila in redila vsako leto pra-š'ča in kokoši, da je bilo vsega dovolj pri hiši. To so bili dobri časi. A družini nista prizanašali bolezen in smrt. Umrla sta dva sinova in štiri hčere Mož ji je umrl leta 1921 in tedaj se jc preselila v Ljubljano k sinu kjer živita \es čas skupaj Če povemo, da jc do zadnjih Vseh sveth žcnica ;la vsak dan iz petega nad* stropja k frančiškanom v cerkev lr. nazaj sama, vidimo, da je OOlctn ca prava gorenjska korenina. ki jo siccr zadnji čas te/ko nosno noge; glas. siuh. vid 'n um so pa še sveži
Sinovom in niih družinam žel mo naj jim Bog še dclgo ohrani dobro mamo!
Iz Hrvatske
Simbol hrvatske borbenosti in junaštva.
Pod gornjim naslovom cbjavlja »Hrvatski narod« poročilo o junaški žrtvi hrvatskih čet pri obrambi Stalingrada. Med drugim navaja naslednji odstavek »Deutsche Allge-meine Zetung«- »Ko se je stalingrajska borba približavala koncu, je dobil hrvatski polk poziv, da se manjši del vodilnih sil, ki so potrebne za novo formiranje polka,
KULTURNI PREGLED
Obnovitev Ogrinčeve veseloigre
Josipa Ogrinca ljudska veseloigra »V Ljubljano jo dajmo« je spomin iz čitalniške dobe; pozna ga staro in mlado. Igra je pre-romala prav zares vse naše odre in odriče od Ljubljane do zadnje hribovske vasi. Je prav tako ljudska kot »Matiček se ženi«. Ali pa mogoče še bolj. In morda je to nekje uzakonjen krogotek, da se je morala vrniti po telikih blodnjah na naš glavni oder, da jo tam na novo prekujejo in da bo v tej novi oblik-, šla pomlajena in poboljšana znova na romanje. Kdo ve?
V Ljubljano jo dajmo!« je veseloigrica, ki p kaže, ako pride mlado dekle po raznih ovii ah s pomočjo pomote v osebi, do pravega ženina. O poteku dejanja torej ni mnogo reči in igri ni moči očitati, da bi prišla zaradi svoje tehtnosti na spored, pač pa bo.j kot l:tera rno zgodovinski spomin na čitalniško dobo.
Tako se ti zdi. kakor bi odprl iz dolgočasja v rdeč žamet vezan družinski album svoje babice, z od časa obledelimi fotegra-f jam: kjer gravitetično stoje ali sede sta. re tete ;n strici, slovesno »poštirkano«. in pred tabo »vstane spomin na tisto dobo. Na nJeno, v rzke spone« to—se—ne—spodobi! uklenjena pravila meščanskega življenja. In petem sprcž!š vzmet in v aibumu s kr ti mehanizem ti zaigra s tenkim trepetajočim glaskom kak sentimentalen napol pozabljen napev.
Taka je igra: v bab;činem šumečem svi-Jecem krilu, s čipkasto avbico, z rokavica-
mi na pol prsta, z dedovim cilindrom in dolgim jopičem in' vsem, kar spada zraven. *
V zvezi s to uprizoritvijo moramo nujno spregovoriti o režiserju Milanu Skrblnšku, čigar režijsko delo se posebno v zadnjih letih — z nekaj izjemami — giblje izključno na polju domače dramatike,
že od svojih prvih režij dalje — za njim je že nekaj let 25 letnica njegovega odrskega dela — je posvetil svoje režijsko delo
Re^isec MjJao Skrhtoiefc
predvsem Cankarjevim dramam, pa tudi našim nove;š;m in najnovejš m mladim dramatikom. Z odrsko izkušenostjo. k! jo pr.. a.-njo leta in delo, je znal vedno pravilno svetovati, posebno z dramaturškega sta-liščai ki je za učinek in uspeh dela odločilnega značaja in zahteva specalnega študija in daru. ki ga mars!kateri naših mladih dramatikov še ne obvlada s svojim prvencem. Izjeme so seveda predvsem tisti ki imajo neposreden stik z gledališčem, kjer si lahko pridobe potrebno tehnično znanje in spretne st.
Tako je šlo vel ko iger preko našega odra, ki jim je kumoval Milan Skrbinšek Znal jih je dramaturško prirediti in jih prilagoditi zahtevam odrske izpopolnitve. Starim in najstarejšim pisateljem iz č ta!-biške dobe — mednje spada Josip Ogn-faec — je pripomogel do neve veljave. prav kakor je mladim in najmlajšim prpomcgel z marsikaterimi retušami in opernimi prizori do uspeha.
*
Njegova dramaturška predelava veselo. igre»V Ljubljano jo dajmo!« je stremela predvsem za tem, da bi zmanjšala v igri nahajajoče se monologe na č'm manjše število. Po današnjem odrskem pojmovanju je monolog osebe prisiljena 'n nenaravna stvar. Zato je napravil režiser iz prvega, materinega monologa v 1. dejanju — d'a-log z deklo Nežo. — Da bi bil zapletek z Vrednjakom očitnejši in zato razrešitev vozla v 3. dejanju vplivnejša, je uvedel novo osebo. Maricino sestro Ceno, k» je poročena v Ljubljani. — V originalu presen-timentalni dialeg med Mirkom in Marico je nekoliko omilil, da vpli^ naravnejše. — OČetojr —r (Srebrinov) monolog v začetki! 3. dejanja je spremen5! v dialog z ženo Rotijo« na katerega naveže dialog obeh, v ori-
I ginalu Maričin mon log v 2. dejanju ie nadomestil s popolnoma nov:m prizorom — Mon loga komičnih figur — hlapca Pavleta in dekle Neže — je ohranil.
Konec ie spremenil v teliko, da se ženi-nova _ šnojeva — poštenost in nedolžnost pri zapletu z Vrednjakom č:m bolj plastično izkiže. Konec je zaključil s spevom »Stoji, stoji Ljubljanca ...«
*
Uprizoritev postavlja v tisti čas. ki ga je. menil avtor. t. j. sred' 19. stoletja. Zato tedanja nošnja Ker se po avtorju godi stvar v manjšem mestu na Kranjskem, okolje v 1. in 3. dejanju ni čisto kmečko, temveč napol mestno. — 2. dejanje se godi v Ljubljani, zato seveda tudj v času primernem okolju in takšnih nošnjah in maskah.
Poudarek režije ni v komiki, temveč v druž nski drami, ki je le prepletena z zabavnimi eogedk1 in osebami.
Bahaškega, oblastnega, a srčno dobrega Oašnarin Srebrina igra Cesar. Mater, ki je za hrbtom strogega cčeta na hčerkini strani, bo prikazala Pol. Juvanova, otroško raivno bčcrkico Marico.pa Levatjeva. Njenega ljubega, advokata Snoja, igra Dre-novec n.c-iic, v Ljublian1 poročeno sestro An" pa Starčeva. Pobožno deklo Nežo bo predstavila Rakarjeva, nagajivega in prikupnega hlapca Pavleta pa Peček. Nastopili bodo še: Notar — Košuta ter Gorinšek in Benedičič ket soseda.
Delo bo insceniral inž. arh. E. Franz.
Maša Slavfeva.
Vaše razvedrilo
naj bo »Dobra knjiga"
umakne in prepelje z letali. To je bilo ponosno odklonjeno. Le en sam pripadnik polka je bil določen z žrebom, da odnese v domovino zadnje pozdrave njenih junaških sinov.«
* V spomin stalingrajskim junakom. Predzadnjo soboto so se v vseh zagrebških vojašnicah na svečan in dostojen način spomnili junaštva hrvatskih borcev pri Stalingradu.
Poročnik Krsto Rad mil o v padel. Pred dnevi je padel v borbi s partizani rez. poročnik Krsto Radmilov, slušatelj zagrebškega vseučilišča in uradnik finančnega ministrstva. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Svečan pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo častnikov s poveljnikom polkovnikom Radiom na čelu, je bil v Tuzli.
Največja mostarska znamenitost je vsekakor stari most. Pred sedanjim kamenitim mostom je bil lesen, ki je visel na železnih verigah. V drugi polovici 16. stoletja se je most tako pokvaril, da je ljudi prevzemal smrtni strah, ko so hodili čezenj. Zato so Mostarci naprosili sultana Sulejmana za nov most, ki je bil zgrajen leta 1566. Zgradil ga je znani turški stavbenik Hajrudin. Most ima eno okno, dolg je 29 metrov, visok pa 19 m.
Samobor se poteguje za mestne pravice«. Predzadnjo nedeljo je bilo v Hrvatskem domu v Samoboru veliko zborovanje prebivalstva z namenom, da se Samobor proglasi za mesto.
Mostarčani mnogo kade. Po statističnih podatkih je bilo lansko leto v Mostaru prodanih za 25,743.388 kun tobačnih izdelkov. Razen tega je glavna zaloga monopolskih izdelkov prodala za 4.244.100 kun cigaretnega papirja.
Svojevrstna kazen za tihotapce. Sarajevska policija je uvedla nov način kaznovanja, za tihotapce in verižnike s tem, da jih poleg denarne kazni in zapora vodi na ulice, kjer morajo čistiti sneg. Tihotapci so izzvali med meščanstvom mnogo zanimanja in veselja.
Velik uspeh zagrebških pevcev v Bukarešti. Kakor znano so v Bukareštanski kraljevi Operi gostovali ge. Vilma Nožini-čeva in Mila Kogejeva ter gg. Josip Go-stič in Rudolf Zupan. Časopisni kritiki so napisali laskava priznanja zagrebškim pevcem.
peti roman ».Dsfere knjige"
Februarski zvezek DH prinaša Jack Londonov eksotični roman
»JERRY Z OTOKOV«
Naročniki DK dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni, ki prihajajo po knjig-s sami v upravo naših listov, lahko dvignejo od danes naprej tudi že februarski roman.
V podrobni prodaji se dobi »Jerry z ctokov« v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 10 lir, vezana in na trpežnejšem papirja tiskana pa 25 IL
Luigi Salvat Jrelli, Oris evropske zgodovine
Historične publikacije zavzemajo pomembno mesto v italijanskem založništvu in vzbujajo upravičeno pozornost doma in v tujini. Najvišji znanstveni zavodi oskrbujejo svetovno važne rimske vire, zasebna podjetja pa zalagajo velike enciklopedične zasnove, kot je n. pr. Barbagallova univerzalna zgodovina, in manjše kot n. pr. Federzonijevi »Grandfi Italiani«. Vse to priča o živahnem zanimanju za historično snov, ki je, kakor kaže, našla tehtne avtorje in hvaležne bralce. Dočim je v Nemčiji po 1918 prizadevanje za »Weltgeschich-te« popustilo in se je tamošnje zgodovinopisje posvetilo bolj filozofski in sociološki analizi preteklosti, edvračujoe se od pozitivizma. in za razliko od Francije, kjer so se velike kolekcije (n. pr. Evolution de l'Humanit6) omejile v glavnem na eksakt-no informacijo, opuščajoč idejno poglobitev so se italijanski interpreti hoteli okoristiti z izkušnjami obojih. Plod takega posrečenega eklekticizma je pričujoče delo, ki sicer nima značaja kake znanstvene študije, a je pisano z virtuoznostjo, ki zasluži pozornost. Avtor najnovejšega »Profilo della storia d'Europa«. ki sodeluje tudi pri obširni Mondadorijevi »Storia dTtalia illu-strata«, je pripravil za založbo Einaudi zajetno knjigo; na 1250 straneh podaja celoten pregled zgodovine starega kontinenta od prehistorije do izbruha sedanje vojne. Prof. Salvatorelli se nam razodeva v tem priročniku kot presenetljiv mojster sinteze. Njegovo obravnavanje obsega vsa področja človeške dejavnosti: Od vojne in politične do filozofske in umetniške zgodovine upodteva pisec v zrelem izboru vm,
*	Sef kabineta pravos dnega ministrstva Za šefa v ministrstvu za pravosodje je bil imenovan dr. Dino Mandrioli, predsednik kasač jskega sodišča v R'mu. Istočasno je bil imenovan za tajn ka kabineta justičnega ministrstva dr. Giuseppe de Maio.
*	Nov državni pudiajaik v mini/irs.-.u za prosveto. Izšel je dekret o imenovan a narodnega svetnika Guida R rpolja, ravnatelja lieeja »Giul o Ccsare« v Rimu za državnega po'.tajnika v ministrstvu za narod-no vzgojo. Istočasno je bil imenovan nar. sv. G. D. Pellcgrini, prof. univerze v Na-poliju, za državnega pod ta. n k.: v fianč:cm
ministrstvu.
*	Nov državni pedtajnik v minlslrs vu za ljudsko kulturo. Za državnega pedtajnika v ministrstvu za ljudsko kulturo jo bil imenovan nar. sv. dr. Renato E..'n"3di. R!r-~''l'. spaca rac', najbolj zveste C:na srajce v Italiji. Udeležil se je vojnega pohoda v Grči.o kot prostovoljec.	.
*	Poslan k Guarlglia v poslovilni avdijen-ci pri papežu. Sv. oče je sprejel te dni v poslovilni avdijcnci poslanika Guariglio, k, je doslej zastopal italijansko državo pri Sv. stolici.
*	Smrt znanega novinarja. V Rimu je umrl novinar Vincenzo Turco. eden najbolj znanih novinarjev v italijanski prestolnici. Narodi! se je v Napoiiju leta 1883;, večino svojega življenja pa je preživel v Rimu.
*	Predavanje dr. Clodiusa v M lanu. Nemški opoinomačeni minister za trgovme dr. Clodius je te clni predaval v Milanu o temi »Nemčija v štirih letih vojne«. Dotaknil se je vseh političnih, vojaških, gospodar-skih in trgovinskih vprašanj z ozirem na Nemčijo in vso Evropo. Na koncu je naslovil na prijateljstvo, ki veže Fuhrerja z Ducejem, prisrčne besede in je sklenil z zagotovilom, da bosta Italija in Nemčija zmagali v tej vojni.
*	Nov vozni red na Progi Trieste—Isbria. Od 15. februarja dalje je stopil v veljavo nov vezni red na železniški progi Istria— Trieste. Sprememba voznega reda se tiče vlakov, ki vozijo v Umago, Pirano in Polo.
*	Stenske preproge Kvirinala v kulturnem filmu. V rimskem Kvirinalu so te dni snimali stenske preproge, ki krasijo dvorane Kvirinalske palače. Kralj in Cesar je dal za snimanje filma posebno dovoljenje. Besedilo za f:lm je sestavil Antomo deirAnno v sodelovanju z znanim tkalcem gubelinskih preprog Erulom Erolijem.
*	Prijava likerjev in žganih pijač ne zadeva zasebnikov. Glede na dejstvo, da je z odredbo pristojnih oblasti blokiran promet z likerji in žganimi pijačami, opozarjajo na pristojnem mestu, da se ta odredba ne tiče zasebnikov, ki niso dolžni prijaviti svojih zalog žganih pijač kakršne koli vrste.
*	Sestanek kmetovalcev v pokrajini Trieste. Prefekt in zvezni tajnik v Triestu sta sklicala kmetovalce svojega področja na skupni sestanek, kjer so obravnavali organizacijo poljskih del v letošnjem letu. Prefekt Eksc. Tamburini je naslovil na kmetovalce tople besede ter jim priporočal, naj ukrenejo vse, da bo tudi kmetijska stroka prispevala svoj delež k zmagi.
*	Razstava slikarja Galilea Chinia v galeriji Trieste. V poneleljek 15. februarja so otvorili v galeriji Trieste razstavo slikarskih del florentinskega umetnika Galilea Chinia.
« Razstava italijanskih umetnikov p od orožjem na Dunaju. V prostorih bivše cesarske palače na Dunaju so otvorili v nedeljo 14. februarja razstavo italijanskih umetnikov pod orožjem. Razstavo, ki je dosegla že prej velik uspeh v Berlinu in Monakovem, so ob otvoritvi obiskali predstavniki oblasti, mnogo visokih oficirjev nemške vojske in predstavnikov narodno-socialistične stranke. Razstavljena dela je tolmačil italijanski novinar Francesco Sa-pori. Razstava ima, kakor poročajo, že prve dni mnogo hvaležnih obiskovalcev.
*	Otvoritev akademskega leta v p p:ževi znanstveni akademiji. V nedeljo 21. februarja bo papež osebno otvoril novo akademsko leto papeževe znanstvene akademije. Otvoritvene svečanosti bolo v sedežu ustanove, kjer bo imel papež -tvoritveni govor.
*	Kje so posmrtni ostanki Giorgionea? V Castelfrancu Venettu so zadnje čase iskali smrtne ostanke Georgionea, ki je umrl zaradi kuge leta 1511. Njegovo truplo so baje pokopali v Castelfrancu, in sicer v neki kapeli. Zdaj so stanovalci pregledali vse kapele z mrliči iz -rta 1511., ?oda Geo.i-gionovega trupla ni med njimi. Pravijo, da ni izključeno, da je bil Giorgione pokopan v neki cerkvi, ki je bila zaradi starosti že porušena.
*	Določbe za nakup pohištva. Na podlagi odredbe o izdelovanju' pohištva, ki je stopila v veljavo 16. februarja, bo mogel kupiti pohištvo v bodoče saimo tisti, čigar pohištvo je bilo uničeno ali poškodovano zaradi višje sile, nadalje osebe, ki so se morale odstraniti iz kraja svojega bivališča, osebe, ki se vračajo v domači kraj in končno novoporočenci, ki si morajo zaradi poroke opremiti lartno stanovanje. Nabavljanje pohištva bo di .volj eno v posebnih primeriti tu ii državnim uradnikom, j.avnim uradom, poklicnim ustanovam, teda vsi ti bodo morali dokazati upravičenost nakupa
*	Nov balet. Skladatelj Alfredo Casella je razšr l orkectr.ko suito »Paganimana« v večji balet za katerega je napisal tekst iibrctst Aurelij M'los. Prva predstava novega baleta b: r.a kraljevi operi v Rimu s nas"ovom La R.osa del Sognc.
*	209.C00 lir za padle letalce. Ministrstvo za letalstvo v Rimu je prejelo obvestilo, da je vdova vojvodinja d'Aosta določila poseben legat v znesku 200.000 lir za fond, iz katerega bodo prejemali podporo sinovi letalcev, padlih v sedanji vojni. Pokojni vojveda Amedeo di Savoya-Aosta se je "vedno zanimal za sirote padlih letalcev.
*	Knjiga o vinu. Z - Tre Venezie« je izdala v drugem natisu knjigo »Vino ali' Ombra«, delo China Ermacora. V knjigi slavi pisec furlanska vina, ki segajo po njegovi sodbi do Triesta in Postumie. Kako je bila knjiga med občinstvom sprejeta, najboljše dokazuje dejstvo, da je morala zdaj iziti v novi naklali.
*	Potresni sunek. Iz Ascolija poročajo, da so potresomerni o parati ondotnega za-vola zabeležili 8. februarja nov potresni sunek, škode ni bilo.
*	Hiša se je porušila. 411etna Serafina Banco iz Turina se je zaradi poškodovanega stanovanja hotela izseliti iz hiše. Te dni je najela dva delavca, da bi prenesla pohištvo na varno. Ko je stopila z delavcema v sta-novenje in začela dajati navodila, kako naj se pohištvo odnese iz stanovanja, se je ne-naloma vrdl strop in pokopal delavca ter lastnico stanovanja. Banccva je obležolla mrtva pod razvalinami, delavca po sta dobila hude peškodbe.
*	Smrt v jami. V neki jami pri Borzoliju blizu Genove so našli mrtvega 73]stnega Desiderija Modeneseja. Mož je bil brez stal-
žal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u_ pogreb Martina Humka. Zadnja pot
višjega sadjarskega nadzornika g. Martina Humka je očitno pokazala, da je imel rajnki mnogo spcštovalcev, sodelavcev in prijateljev. Na Žalah so se pred pogrebom zbrali zastopniki vseh stanov, da se zadnjič po-slove od neutrudno delovnega sadjarja tn vrtnarja, ki ima velik del zaslug, da se je sadjarstvo in vrtnarstvo pri nas tako razr mahnilo. V tem smislu so bile izpregovorje-ne tudi p:slov;lne besede Humkovega sodelavca in pokrajinskega inBpektorja za sadjarstvo g. Franceta Kafola pred molilnico na Žalah, petem ko je bivši trnovski žuimik F S Finžgar ob asistenci zmolil molitev zi pokojnega in blagoslovil njegovo truplo. Razvil se je dolg sprevod do pokopališke kapele. Razen vseh sorodnikov so rajnkega spremili do groba zastopniki upravnih cblastev in velk krog njegovih znancev m prijateljev. Vsem je bilo žal, da so tako zgodaj izgub li svojega Men terja.
u— Promovirani bodo na pravni fakulteti ljubljanske univerze za doktorje prava v soboto 20. februarja ob 12 gg. Clgoj Sto-jan Hrašovec Aleksander, Hočevar Marijan', Jelenič Dušana, Šimenc Anton, vsi iz Ljubljane. Čestitamo!
u— Poročila se je gdč. Jana Geršakova iz Ljubljane z g. inž. kemije Karlom Neu v Munchenu, dne 23. decembra 1942. Mnogo sreče!
u_Francč Marolt — petdesetletnik. Letos
ima v prelepi trnovski fari belobradi Abraham bo<?ate nabore. Za prof. Sičem. k' se je končno vendar že malo vživel v abrahamovanje, bo častitljvi cčak danfcs potrdil za svojega voj-ščaka tudi opernega člana .Franceta M a r o 1 -t a, priljubljenega regens choiija v mestni cer* kvi sv. Janeza Krstnika. Jubilant sc je rodil 18 svečana 1893 v Škocijanu pri Turjaku iz ugledne gruntarske rodbine. Po dovršenih glas* ben:h študijah (orgle in petje) se jc sprva posvečal predvsem cerkveni glasbi Ko pa je po prvi svetovni vojni slekel vojaški suknjič, je bil sprejet v zbor naše opere, kjer bo letos obhajal 251etnico svojega vzornega delevania. France Marolt se je uvrsti tudi med skladatelje. Izpod njegovega peresa je izšla vrsta skladb za orgle, soli in zbor, ki so deloma že natisnjene, deloma pa se izvajajo iz rokopisov. Harmoniziral je tudi kopico narodnih pesmi. Prijazen, družaben in dobrosrčen ni n kdar odrekel pevskega sodelovanja: pri neltctih porokah in praznovanjih se je glasila njegova pesem. z občutenimi žalostinkami je premnogo
sovražna avtomobilna prevozna sredstva uničena od osnih sil na tuntški fronti
lz Spodnje štalerske
Žensko zborovanje v Mariboru. V dvorani
tvrdke Rotex v Mariboru je bil sklican zbor ženske posade tvrdk Rotex, Jugotextil in Jugo-Ekta. Predavateljice so obravnavale kuhinjske tečaje, v katerih se delavke uče pripravljati zdravo in izdatno hrano s preprostimi sredstvi. Nadalje so govorile o oblikovanju dnevnega življenja in o vzgoji otrok, ki so poverjeni posebnim negovalkam, s katerimi se igraje nauče nemškega
nega bivališča in je padel v jamo najbrže j ;uh]jančanov Sprenv! na poslednji poti. Ko sc
______a; 4-____/t-v -i« f.Yvivfnft 'vn a cr r* 11	J	1	.	i ...
zaradi teme ter se je smrtno ponesrečil.
* Ukradene dragulje je skril v rakev. 19-letni brivec Ferdinando Danese iz Sante Luzie pri Veroni je ukradel nekje denarn co z dragulji v vrednosti 30.000 lir. Dragulji so bih last 311etne Marije Gambe. Policija je Daneseja aretirala, mladenič je priznal j tatvino, navedel pa je, da je dragulje skril j njegov stric Beccaletto, in sicer v neki I krsti na pokopališču. Ko so krsto odprli, | da bi vzeli iz nje ukradene predmete, pa je
bo danes s soprogo M ciko in sinom konserva-toristom Svetom, ki je nadarjen glasbenik ozi* ra! na svoja marljivo in pledoo porabljena naj* boljša leta. mu širok krog prijateljev m znancev iskreno' želi, da bi še dclgo zdrav in zadovoljen lahko vedro sodeloval z muzo Euterpo!
u_ Ali se bo zjasnilo? Kljub temu, da
je bila v torek čez dan razmeroma visoka temperatura, :"ivo srebro se je dvignilo do 7.4° C, je za dopoldanskim dežjem začelo snežiti v gostih kosmih. Sneg pa se ni mo-
Hrašovčeva. Vsaka zaigra del koncerta, ki tveri zase zaokroženo celoto. Koncert bo jutri v petek ob pel 7. zvečer v mali fil-harmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Mat ce.
u— VHI. simfonični koncert letošnje sezone bo imel naslednji spored: 1) Weber: Euryanthe. Predigra; 2) Liszt: Koncert za klav'r in orkester v Es-duru. Solist Bojan Adamič; 3) Puccini: Intermezz; iz opere »Manon Lescaut«; Fib ch: Podvečer, idila; 4) De McheE: Jutro se prebuja in Čajkovski: Rajanje cvetk, baletna glasba. Ta spo- je^ka. Dekletom, kf niso preveč obreme-red je pripravil s priznanin umetniškim njena z delom in skrbmi, je bilo naročeno, občutkom in veliko dirigentsko spretnos,-	ra7nnin^nip
jo d rigent Drago Mario š janec. Koncert bo v ponedeljek 22. t. m. ob pol 7. zvečer v vel'ki unionski dvoran'. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Mat ce.
u— Instrukcijc in priprava za Privatno izpite. Novi (Turjaški) tr- 5-III. D :uKe srednjih in meščanskih šol pripravljajo diplomiran', flozofi temeljito in uspešno za šolo vsak dan dopoldne od 8—11. p poldne od 3—6. Posebna pomoč v matematik:. En3ko pripravljajo za privatne izpite -"rez dva razreda samo strokovn^ki. Honorar zmeren. Prijave dnevno od 8—11 in <-d 15—18: Novi (Turjaški) trg 5-III. Instrukcijc.
u_ zahvala. Vsem, ki ste na kateri koli
nač n počrst li spomin na"o drage mame, iskrena hvala! — Pirnatovi.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so
Beccaletto ^ da je«« » obdržati, ker so tla že toliko segreta.
dragulje ter jih prodal neki drugi osebi za 3.500 lir, čeprav so bili vredni skoro desetkrat toliko.
* Po 10 dneh najdena žrtev plina. 651etni Giuseppe Bergotti, stanujoč v Milanu, Via Tortona 20, že več dni ni prihajal med ljudi. Ker je imel na dvorišču stanovanjske hiše svojo majhno delavnico, so postali sosedi pozorni na to, da je delavnica zaprta. Vratarica hiše je potrkala na stanovanjska vrata in ker se ni nihče odzval, je šla po policijo, ki je odprla stanovanje. Ber-gottija so našli mrtvega na postelji, njegova izba pa je bila polna izpuhtevajočega plina. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je nesrečnik umrl zaradi zadušitve že pred 10 dnevi.
IZ
u— Novi grobovi. V Ljubljani je umrla zgledna mati gospa Beata Šimic, stara 74 let Zapušča šest sinov m tri hčere. Za svoje materinstvo in priznanje je bila odlikovana z zlato svetinjo po mestni občini ljubljanski Bila ie krščansko vzorna, dobra in plemenita žena Vsem. ki so jo poznali. jo priporočamo v molitev in blag spomin Pogreb bo v četrtek 18 t. m ob ool štirih popoldne z Zal — kapelica sv Marije, na pokopališče k Sv Križu. Slovesna maša zadušnica za pokojno se bo brala v torek dne 23 februarja 1943 ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Bodi ji lahka zemlja! — Po težki in dolgi bolezni je preminul železniški upokojenec g. Franc Simončič. K večnemu počitku ga bodo spremili v četrtek ob 15 iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je upokojenec državnih železnic gosp. Vinko šircelj. Na zadnji poti bodo blagega
da so se snežinke sproti stajo le. čez noč se je ozračje nekoliko ohladilo in je v sredo zjutraj beležil termometer 0.71 C. Sneg se je penujal olo zgodnj h dopoldanskih ur Ker se je zračni tlak precej dvignil in je začel pihati precej močan veter, se bo verjetno nebo razjasnilo, da bomo spet deležni toplih sončnih žarkov.
u— Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah vab vse člane na redn; letni občni zbor, k; se bo vrš'1 v ne-| deljo 21. t. m. cb 15. v M'adinskem domu n-j Kodeljevem z običajnim dnevn m re-d;m.
u_ ob dvajsetletnici smrti dr. Ivana Tavčarja, odvetnika in bivšega ljubljanskega župana, bo sv. maša zedušnica v petek 19. t. m. cb 7 v ctoln c sv. Nikolaja.
u— Zvonimir. Cigl č je mlad slovenski skladatelj, katerega Nokturno bomo prvič slišali na" jutrišnjem klavirskem koncertu v mal; filharm:nčni dverani. Skladbo oo izvajaia naša priznana p an stka ga. Marta Bizjak-Valjalova. O vsebini tega dela nam je da! avtor naslednje podatke: Na planjavi stoji človek in preteklost njegovega življenja mu vstaja v podobi silhuet, ki se mračno rišejo v noči. Iz teh podob ?e pclagoma razv'je postava, v kateri spozna svoio dušo. ki se v bolestni strto>=ti vtopi v mraku Toliko o vsebini Nokturna. Ciglič je gojenec našeo"> « -- - •	>
za k mpozicijo ki jo štud ra pri prof. šker-jancu. O svoj h namenih pravi Ciglič da hoče v glasb; uveljaviti svoja spoznanja " območju sedobre glasbene smeri in da je improv zac ja osnova vsemu njegovemu delu Cigbč je napisal že več del, predvsem za klavir in so nekatera tudi izšla na knjižnem trgu. Poleg pianistke Bizjak.ve bo
kar je pomembno za karakterizacijo dobe in razvoja; pridobitve, ki so obogatile kulturno substanco človeštva in razvojno važni momenti — oboje skuša enakomerno, in ne zmeraj brez skepse, uporabiti, da bi nam dal čimbolj plastično podobo sveta, tz katerega smo zrasli in ki nas večno spremlja kot del sodobnosti, kot opomin, pobuda ovira ali primer. Poudarek tega repetito-rija je seveda bolj na »ugotovitvi inventarja«; ne gre toliko za eksegezo, vendar omenjam, da so posebno jasne označbe duhovnih situacij. Nikjer ne ravna avtor mehanično togo, povsod se čuti živi smisel za probleme.	2.
Predavanje o skladatelju Schubertu
V torek zvečer je priredila Nemška akademija v srebrni dvorani »Uniona« predavanje o slovečem dunajskem skladatelju Franzu Schubertu. Predaval je vodja tukajšnjega lektorata Nemške akademije g. prof. dr. S w o b o d a na podlagi številnih skioptičnih slik. Zaradi obsežnosti slikovnega gradiva in z njim združenih življe-njepisnih podrobnosti si je predavatelj razdelil snov v dva dela, tako da bo drugo polovico obravnaval na prihodnjem predavanju.
Schubert ni bil samo izrazit glasben iz-raževalec dunajskega življenjskega stila v bidermeierski dobi, marveč je bil tudi najbolj dunajski med vsemi skladatelji, kar jih je sedaj pripadalo krogu takratne cesarske prestolnice, saj se je na Dunaju rodi) in umrl. Potekel je iz učiteljeve rodbine in je imel 14 bratov in sestra, ki pa so večidel zgodaj pomrli. Poslušalci so moglj po slikah in iz predavateljevih lzva-
rajnkega spremili v četrtek ob pol 15. iz nastopila na tem koncertu tudi p:an stka
ZAPISKI
janj posneti, kako prijetno je bilo življenje v tistih časih, spoznali so življenjsko okolje mladega Schuberta, njegov glasbeni razvoj, pa prijatelje in podpornike, ki so tvorili dunajsko bohemsko družbo, tako zelo različno od tedanjih pariških bohemov. Med mnogimi življenjepisnimi podrobnostmi je omenil predavatelj, da je m'adi Schubert zaprosil za službo glasb^nTga učitelja v Ljubljani, vendar ni uspel: mesto je dobil neki brezpomemben muzik in tako Ljubljana ni bila združena s Schubertcvim ^lashemm rarvo^em. kakor bi lahko bila, če bi ljubljanski krogi bolje izbirali. Predavatelj je pokazal na slikah razne kraje, s katerimi je prišel v ožje stike Schubert kot človek in kot skladatelj, zlasti Esterhazyiev Zalacz in Steyer, ter seveda njegova dunajska bivališča, njegova r.jatelje, njegove ženske navdihovalke katerih vpliv pa ni bil posenno močan), ned njimi Barbaro Frolichovo, eno izmed itirih hčera v dunajski meščanski hiši, ki
in ki je prešla v znano opereto »Pri treh
. . <_ ud egio Schu-'-icrtova m'ada leta in začetke njegove skladateljske dejalnosti ter se bo prihod-i evio S svojo obsežno vsebino ie vzbudilo živahno zanimanje in odobravanje.
Med drugimi zastepnki oblasti je priso stvoval predavanju nemški generalni Konzul g. dr. Miiller z gospo.
Spominjajte se slepih!
AC^iS;
Zasluge Italije za spoznavanji sanskrta in staroindijske literature
Do zadnjih let 16. stoletja niso v Evropi nič vedeli o sanskrtu in staro'ndijski filozofiji in književnosti. Prv0 vest o tem jeziku in o tej literaturi je poslal iz Indije ital janski učenjak Filippo Sassetti, ki je živel 1. 1581—1588 v Goi.'V svojih pismih je omenil, da so ind znanstvena dela spisana v jeziku »sanskrutu« in da to pomeni »dobro razčlenjen (urejen) jezik«. Piše. da se Indi učijo tega mrtvega jezika kakor Evropci latinščine, grščine in he-brejščine. Učenje traja 6—7 let. Nihče ne ve. kedai se je govoril ta jezik, k se pa v mnogih besedah lepo ujema z živim deželnim jezikom, a tudj z italijanščino; n. pr.: 6. 7. 8. 9 (sei. sette. otto. nove) se pravi v sanskrtu šaš. sapta. ašian. nava; Dio je dev& seroe ie sarpa itd. Ta r\'<=ma i? objavil v tisku E Marcucci 1. 1855. v Fl-renzi. Leta 1606 je odpotoval v Tndilo Rebertf de 'Nobili. ve^lzobražen italijanski misiionar. Da bi korenito '■oozna1 sta-roindirko filozofjo, se je naučil sanskrta in študiral nekai let literaturo tega jezika. Potem se je oblekel kakor brahman <?. vrvjo, čelnim znamenjem i. dr.) ter živel kakor brahman Ko se ie pa vse to izvedelo v Evropi (v času. ko bi bili vs: učenjaki z radostjo pozdravili najdbo kakega še neznanega grškega rokopisa), so šli filo-logii in filozofi mimo te vest: malomarno kakor mimo obcestnega kamena! —
Prva slovnica stare indijščine ie pa izšla še'e 1. 1790. in to v R'mu. Izdal jo ie z naslovom »Sidharuban seu grammatica sam^eri dam i ca« Paulinus a. s. Bartholo-maeo (I. F. Vesdin, indijski misijonar).
v petek sprejeli nadaljnje tri ponesrečence. Iz Begunj so pripeljali z zlomljeno nogo 15-letno hčerko posestnika Francko šveg-ljevo, ki je padla na cesti. Dveletna hčerka zascbnica Milena Verbičeva z Rudnika si je zadrla šivanko v desno nogo. S kavo pa se je oparil po rokah in nogah enoletni sinček ključavničarja Drago Lcrbek iz Spodnjega Kašlja.
h	Eissta
n_ Nov grob. V visoki starosti 88 let je po daljšem bolehanju nenadoma preminula gospa Marija šešek, rojena Vavpotič, mati novomeškega kanonika g. šeška. Pokojna je uživala v vseh krog'h prebivalstva veliko priljubljenost, kar je tudi dokazala njena zainja pot, na kateri jo je sprem"jala velika množica prebivalstva. Pokojni bomo ohranili blag spomin, žalujočim sorodnik m naše iskreno sežalje.
n— življenje in smrt. V mesecu januarju je bilo rojenih v prečenski župniji 5 otrok, od tega dvoje deklet. Umrli so: Jarc Marija, posestnikova žena iz Dol. K mene; Saje Marija, žena železničar a iz Potočne vasi; štamfelj Anton, posestnikov sin iz češče vasi in Pctočar Marija, posestnikova žena iz Del. Kamene.
n— Žrtev poledice. Na z'eo!enelem pločniku pred svojo hišo je padla jeprega sodnika ga. Jožefa Petričeva tako nesrečno, da si je zlcm la levo reko.
n— Nakaznice za mizarski klej. Mizarji iz okolice novomeškega poverjeništva Združenja industrijcev in obrtnikov i;e opozarjajo, da nemudoma dvignejo v pisarni poverjeništva nakaznice za nakup mizarskega kleja in špirita. Kdor nakaznice ne bo pravočasno dvignil, mu bo zapadla.
Narsčite §2 Dstee kis
Res je, da ima ta knjiga dosti napak in to hudih; pravičnost pa zahteva, da upoštevamo velike težkoče, s kakršnimi se je boriti avtorju prve slovnice katerega koli jezika.	Kronist.
Pe«nik Tunisa. »Meridiano di Roma« je nedavno objavil članek »Le poesie di Mario Scalesi«. V njem prikazuje enega najpomembnejših pesnikov Tunisa. Pisec članka imenuje Scalesija »tuniški Baudelaire« in primerja njegevo najpomembnejšo zbirko »Poemi d'un maledetto« s slovečimi »Fleurs du mal«. Scalesijeve pesmi so nedavno dosegle v Tunisu kar največji založniški uspeh. Za življenja je bil Mario Scalesi eden najnesrečnejših ljudi, kar si jih lahko mislimo. Rodil se je v hudo siromašni rodbini: oče je bil po rodu iz Sicilije, mati z Malte. Rodil se je kot spaček z veliko grbo, pozneje pa je dobil še akutno meningitis, ki ga sicer ni pobrala, pač pa je neznano spačila poteze njegovega obraza, in tak je ostal vseh trideset let svojega življenja. Zaradi prečudne grdote so se ga ljudje izogibali kakor pari je v Indiji. Nihče ni mogel verjeti, da bi ta na-kazen človek pisal moderno liriko, nastajajočo ob vzorih Baudelaira, Verlaina in Rimbauda. Umrl je v neki bolnici v Siciliji. bolan za tuberkulozo in blazen. Pokopali so ga v skupnem grobu in že zdaj ne vedo več za njegov grob. Za njim so zabrisani vsi sledovi, samo njegova umetnost živi in sicer sedaj mnogo bolj kakor kdaj prej. Scalesi je pisal pesmi v ita ijanščini in francoščini, bil je tudi „-iin pe^aik ki je v isti pesmi mešal po kiticah italijnnsoi-no in francoščino, ne da bi delal pesmi silo. šele setfaj, nekaj let po smrti tega
naj širijo vedro in prijetno razpoloženje. Podotna zborovanja so bila tudi v drugih večjih mariborskih podjetjih, kjer so večinoma zaposlene žene in dekleta.
V Slovenski Bistrici priredi domači godalni orkester 16. t. m. zvečer svoj drugi koncert.
Uspela premiera. V mariborskem gledališču so uprizorili znano Ziehrerjevo opereto »Potepuhi«. Poi-cčila pravijo, da je bila premiera skrbno pripravljena in da so vse prel stave razprodane. Zlasti se odlikuje Dagmar Šumi v vlogi plesalke Mirni.
Smrt pod tovornim avtom. Pretekli četrtek zvečer se je primerila na klancu pred Slovensko Bistrico usodna smrtna nesreča. 12-letni šolar Janko Pušič z Jožefovega hriba je šel iz šole domov. Nesreča pa je hotela, da ga je priklopnik tovornega avtomobila podrl in so mu šla kolesa čez trup in glavo. Obraz je bil kar stisnjen. Otroka so našli mrtvega v mlaki krvi. Poleg siro-mačka je v krvi ležala štruca kruha, ki jo je nekaj minut prej kupil pri peku. Neznani vozač se ni zmenil za žrtev in je zdirjal dalje. Išče ga policija.
Smrtna kazen za ljudskega škodljivca.
Dne 28. januarja je bil v Leobnu usmrčen 46-letni Anton Komernik, ki ga je posebno sodišče obsodilo na smrt. ker si je v okrilju zatemnitve prisvojil najmanj 300 poštnih zavojev, med njimi tudi pošiljke za fronto.
Nesreče. 12 letni Franc Flakuš lz Lim-buša je padel pri telovadbi in si poškodoval levo nego. Desno nogo pa si je poškodoval pri telovadbi llletni Sava Ribarič iz Počkave pri Mariboru. Z lestve je padel 27 letni Franc Levanič iz Hrastja pri Lim-bušu in je obležal z notranjimi poškodbami N° levici se je hudo poškodoval pri padcu 261etni kovač Rudolf Ditinger z Mute.

lana
ČETRTEK, 18. FEBRUARJA 1943-XXI
7.30 Napevi in rcmance. 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30. Poročila v slovenščini. 12.45: Valčki, polke in mazurke. 13.00: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil, v slovenščini. 13.12: Pisana glasba. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.i0: Pet minut gospoda X. 17.15: Nove plošče Cetra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. 21.10: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 22.30: Znani valčki. 22.45: Poročila v italijanščini.
nesrečnega glasnika tuniške zemlje v evropski poeziji, odkriva kritika lepoto Scalesijeve poezije in njega veliki literarni pomen.
Iz bolgarskega kulturnega življenja. Mesto Sofija je nedavno razdelilo svoje literarne in umetniške nagrade, ki jih dobe avtorji najboljših spisov o bolgarski prestolnici. Letos je dobil prvo nagrado v znesku 50.000 lejev eden izmed nestorjev bolgarske literature T. G. Vlajkov za tretji del svojih spominov »Preživljeno živ-Ijenje«, ki v njem opisuje dijaška leta v Sofiji, štiri nadaljnje nagrade so prejeli slikarji Angel Tilov, Nikola Tusustov, Boris Ivanov in Boris Anghelušev. - • Ivan Popov dovršuje prvo izčrpno zgodovino bolgarskega gledališča. Pravkar je Izšel dragi zvezek, ki obravnava razdobje od 1840—1907. — Bolgarski kritik in kulturni kronist D. B. Mitov je izdal dve knjigi svojih člankov in ocen z naslovom »Pisa-teli i knigi«. O tej zbirki časniške kritik® je nedavno obširno poročal v »Vita bulga-ra« dr. Luigi Salvini. — Znani režiser Ma-salitinov je pripravil za sofijsko Narodno gledališče novo naštudiranega »Hamleta«. Naslovno vlogo v tej vrhunski Shakespearovi tragediji igraio izmenoma Ivan Dimov, Boris Mihajlov in Kosta Kisimov. — Akademija znanesti in umetnosti je letes podelila svojo glasbeno nagrado Angelu Bukorestlijevu, makedonskemu rojaku, ki je star 73 let in sodi med ustanovitelj'? sodobne bolgarske glasbe, študiral je v Pragi in dosegel sloves odličnega pianista, dirigenta in skladatelja. Preživel je največji del svojega življenja v Plovdivu. kjer je zbiral med Rodopci njihove originalne ljudske napeve.
Po deseti
ii
že več kakor 10 tednov divja v&Tka obrambna bitka na vzhodu. Zima je na vzhodnih planjavah na višku. Da ao napori Stalina in njegovih generalov v tej z mi presegli lanske in da j'm je na razo lago več človeškega n vojnega materiala, kakor prej, je izven dvema. Ker je bilo od 21 novembra do kcupa januarja v« nemških vojnih poročilih zaplenjenih a i uničenih nad 5.000 sovjetskih tankov, te tla j pojaon^e to število dovolj nezaslišano množino voj ;ega materiala, lu ;o imajo Sovjeti na raz^ola^o za svoja po ijetja. Do zadnjih dni so, krkor je razvidno iz nemških poročil, na severu in na jugu, predvsem pa na gornjem D:ncu vlačili na bojišče nove divizije in jih brez-usmiljeno žrtvovali, če so že po.abili pripravljene rezerve za poletje in jesen, ne ve niliče. Treba je računati s tem, da bolo posegli vedno globlje v svoj človeški rezervoar ne oziraje na starost in sposobnost, samo da bodo docegli svoj zadnji smoter.
Veliki načrt
Druga zimska ofenziva na vzhodnem boju. lu ima nekatere vzporednice s prvo, ki jp bila za nemško vojsko prva resnejša preizkušnja, ima pa tudi pomembna nasprot-stva. Enaki so ostali brezobzirno žrtvovanje človeških sil in nezainteresiranost vodstva zaradi krvavih izgub, Iti jih prizadaja na-padajočim Rusom nemški obrambni ogenj, in nepomirljivo napadanje brez odljha na vseh odsekih fronte. Novo v letošnji zimski ofenzivi je, da razpolagajo Rusi z mnogo več oklepniki, topovi in letali, novo pa je predvsem tudi dejstvo, da Rusi namesto, da bi napadali na vsej fronti hkrati, vodijo ofenzivo po operativni ideji, ki obstoja v napadih na krilih, torej na jugu izvesti prodor čez Ukrajino, na severu pa do Dvine, s tem vso nemško srednjo fronto oropati kritja in jo pripraviti do razsula. Stalinov načrt je namreč razbitje celotne nemške vzhodne fronte in potem neovirano marš i ran je sovjetskih divizij proti zapalu v srce Evrope. Obe operaciji na krilih sta bili na sebi zasnovani kot obkoljevalna manevra; na jugu z obeh strani Stalingrada in z vzhodnega Kavkaza, na severu pa iz okolice Kalinina proti zapadu in jugozapadu, ter z Ladoškega jezera v hrbet front? na Volhovu in potem naprej do Estonske.
Na jugu in severu
čeprav so borbe na večjih žariščih še vedno v teku in čeprav sovražnik ne oziraje se na rastoče izgube hoče nezadržno prodirati, da bi dosegel zastavljene smotre, lahko ugotovimo, da. se mu najodločilnejše, za čemer je stremel; predor nemške fronte do danes ni posrečil. Njegova ofenziva se je začela 19. novembra jugozapadno od Stalingrada v smeri proti Donu in na severni strani donskega kolena v smeri proti jugozapadu in jugu. Iz nemških vojnih poročil vemo, da se je Rusom okoli 24. novembra z obeh strani posrečil prodor, vemo pa tudi, da je bila kmalu nato pretrgana zveza med nemškimi in zavezniškimi četami ter 6. armado pri Stalingradu, tako da so jo morali oskrbovati odtlej po zračni poti.
Istočasno ko se je to odigravalo na jugu in ko so Sovjeti od Tereka in iz Kalmiške stepe prodirali prot severozapadu, se je začela med Kalininom in Velikimi Lukami na severu ofenziva, ki so jo pripravljali več tednov. Razen tega so Sovjeti konec novembra prešli ponovno v napad jugovzhodno od Ilmenskega jezera, da bi odrezali njim posebno neprijetno izboklino nemške fronte. Med tem ko je bil sredi decembra najhujši napad med Kalininom in Rževom ter Velikimi Lukami že v glavnem odbit — nič manj kakor 7 ruskih brigad je bilo tedaj v kotlu pri Toropecu uničenih — se je borba na jugu neprekinjeno nadaljevala.
Nekaj dni pred božičem so razširili Sovjeti svoje napade na italijanske postojanke ob Srednjem Donu. Z neizmernimi izgubami se jim je posrečilo priti čez reko tn bra/-nilce, ki so jim prišle na pomoč tuii nemške divizije, prisiliti, da so organizirali novo obrambno črto daleč zadaj. Bilo je jasno, da se je začela generalna ofenziva, čije cilj je bil prodor na široki črti. Branilci Stalingrada, ki so vztrajali z neprimerno hrabrostjo in v najtežjih okoliščinah cela dva. meseca, so nudili svojim tovarišem na drugih frontnih odsekih s svojim neupogljivim odporom najdragocenejšo pomoč s tem, da so mnogo sovjetskih divizij priklepali nase in jim prizadajali ogromne izgube.
V novem letu se je sovjetski napad na jugu nadaljeval brez odmora, medtem ko se je na severu po zlomu napa lov pri Toropecu in Rževu 13. januarja južno od La-
doSkcga jezera začela ofenziva, ruskega desnega krila. Sredi januarja so se začeli na jugu potrebni premiki in okrajšave nemške fronte. Iz vzhodnega Kavkaza so se nemške čete umaknile v smeri proti Kubanu, I laniču in spodnjemu Donu, kjer so zavzele nove postojanke. Prav tako se je izvršil premik iz velikega Doncvega kolena proti Donecu. Ko so Sovjeti začeli napadati tuli na zapaadnem Kavkazu in obenem pri Vo-ronežu, se je njihov sunek osredotočil na sreor.em odseku fronte. Iz zadnjih vojnih poročil je vsakdo dobil jasno sliko o dogodkih. — Danes divjajo boj' pri Liv-nem, zapadno od Oskolskega odseka (vzhodno Harkova), ob velikem Donove>m Joku in ob izlivu Dcna, med tem ko ima skupina pri Novorosijsku prehod čez Ta-man in Kerč.
Premikalni boji
če se govori o črtah in postojankah, bi bilo napačno misliti na dobro izgrajene jarke in bunkerje. Takšnih sistemov na mnogih krajih fronte, ki se razteza v nedo-gledne daljave, sploh ni. Po večini so le jezom podobna središča in le na krajših odsekih izgrajene utrjene črte, kakor n. pr. na Donu. Obrambna bitka se vodi, odkar se je sovražniku posrečil večji vdor, dosledno v premikalni obrambi, kar je nemško vojno poročilo že ponovno omenilo. Med Voroncžem, Kurskom in Harkovom poskuša sovražnik z obkolitvenimi manevri, tola naši energični protinapadi so to vedno preprečili. Težkoče obrambe so v tem, da nasprotnik na več sto kilometrov široki fionti napada z ogromnimi množicami, ne oziraje se na svoje izgube in da je treba vse te sunke odbijati z neutrjenih položajev, od koder se je začela lanskoletna nemška ofenziva. V tem je tudi razlika nasproti bojem na severu. Ob Ladoškem jezeru in ob H-menskem jezeru, pri Rževu in Toropecu je
bHo na težavnem ozemlju ▼ naprej Popravljenih obrambnih postojankah mnogo laže zadržati ogromno sovražno ailo. Razen neznatne pridobitve ozemlja — kakor na primer pri Velikih Lukih — niso bili nikjer doseženi sovražnikovi operativni
cilji.
Težišče borb
Velika obrambna bitka se v glavnem vodi na treh točkah. Na jugu ob Spodnjem Donu, višje gori ob srednjem Doncu in zapadno od Oskola, na severu pa ob Ladoškem jezeru. Ob I imenskem jezeru je sovražnik po dveh mesecih obupnih napadov in po hudih izgubah konec januarja svojo ofenzivo prekinil. Dokler so trdi boji še v teku, in to lahko traja še delj časa, nima pomena delati zaključno bilanco. Naj zal osnuje ugotovitev, da se sovražnikova ofenziva na obeh krilih ni posrečila in da ni bila dosežena nameravana obkolitev nemške fronte. Na severu so ruski napori ostali brez uspeha, na jugu pa se jim je sicer posrečilo del ozemlja, ki jim je bilo iztrgano lani, osvojiti nazaj, toda žrtev 6. armade je bistveno pripomogla, da je nemškemu vojnemu vodstvu uspelo svoje čete umakniti korak za korakom in zavzeti skrajšano obrambno črto.
Razumljivo je, da so bile precejšnje žrtve na strani nemških divizij in njihovih zaveznikov, žrtve hrabrih mož in dragocene- ; ga vojnega gradiva, tola te niso v nikakem , razmerju z velikanskimi izgubami, ki jih j je imel sovražnik, da je dosegel svoj delni uspeh. Eno je velika zimska ofenziva Sov-jetov jasno pokazala: kakšne ogromne naloge si je naložil narodnosocialistični režim s tem, da se je spustil v odločilno borbo z boljševizmom. Spopad je pokazal vsem Evropcem, predvsem pa nemškemu narodu, kaj bi se z njim zgodilo, če bi se Rusom posrečil prodor na zapal. Samo nadčloveška hrabrost in pripravljenost živega branika na vzhodu za žrtve je rešila vso Evropo pred boljševiško poplavo. Zato je treba fronto branilcev ohraniti trdno in jo še okrepiti, da bo v položaju napraviti nevarnosti z vzhoda za vedno konec. (»Frankfurter Zeitung«),
Križem sveta
ličen! Marseiif e
Marsejstoim mestnim očetom gotovo ni bilo lahko pri srcu, ko so prejeli povelje, da je treba odstraniti staro pristaniško četrt, tako zvani »Vieux Port«. Saj ni šlo samo za to, da se likvidirajo vsi temni elementi, katerih je mrgolelo v tem kraju, šlo je tudi za to, da se ta stari del mesta podere in ustvari podlaga za nov mestni okraj. — Marsejski prebivalci so dobrodušni ljudje, ki v prvem trenutku gotovo niso verjeli, da bo stvar izvršena tako hitro in tako radikalno. Zdaj se lahko reče, da so že preko najhujšega. Vsi izražajo svoje zadovoljstvo, da je izginil zakotni in mračni del mesta, ki ga je obletavala čudna romantika, a ni bila mar-sejskemu mestu prav nič v čast in ponos.
»Vieux Port«, strašni labirint, je bil ostanek iz najstarejših časov. Medtem ko se je Marseille razvijal na novem prostoru ter je procvital z novim življenjem, je ostanek stare feničanske naselbine segel^ v staro pristanišče. Prvotno so tod okoli životarili kurjači Ln mornarji, ki so se na-tepli iz vseh delov sveta. Beznic. javnih hiš in zakotnih lukenj je bilo na tem robu mesta nič kol.ko. Kaj se godi za zidovi in stenami, pa ni vedel nihče. Francoska policija je bila izpostavljena življenjski nevarnosti, kadar je segla v to gnezdo. Staro pristanišče je postalo zatočišče zločincev, ki so bili prepričani, da so izven zakona. Tod okrog je mrgolelo tipov, ki jih je iskala policija, ne da bi jih mogla iz-takniti. Tu so našli zatočišče dezerterji, pobegli kaznjenci in drugi tipi brez tal. Odkar se je začela sedanja vojna, so se razmere v tej marsejski četrti poslabšale do skrajnosti. Podzemlje je vladalo tukaj po svojih lastnih zakonih, izvajalo je svojo moč in priti% na vse življenje velikega mesta. Tudi če je policija vedela, kaj se godi v tem okraju tem ž. ukreniti ni mogla ničesar in iz te posebnosti se je na koncu rodilo nekakšno tiho priznavanje gtanja, kakršno je vladalo tukaj, lahko bi rekli, v tihem soglasju s podzemskimi elementi. Zločinca so živeli svoje življenje in so se celo hvalili, da v primera potrebe prejemajo podporo od tiste policije, ki bi jih morala razganjati in zapirati. V posameznih primerih se je morala oblast celo zatekati po sotrudnike v to gnezdo sumljivih tipov kjer so se odigravale najbolj škandalne zgodbe našega časa Umor kralja Aleksandra L 1934. in veliki požar v glavni ulici Marseillea 1. 1938 sta samo dva plamenčka. ki sta posvetila v strašno temo marsejske Cannebiere Skratka. Mar-
seille je bil kotišče korupcije in pokvarjenosti, pred katero so si celo vsega vajeni Parižani zatiskali nosove.
V letih prospevanja svetovne trgovine se je v Marseilleu stekalo ogromno bogastvo iz vseh krajev sveta, poleg bogastva pa so se shajali v njem vsi mogoči ljudje. V prvi vrsti so prihajali sem iz francoskih kolonij. Tu si našel ljudi iz Sredozemlja, iz severne Afrike, Senegalce, Kamerunce, domačine iz Madagaskarja, iz Indokine in Zapadne Indije. Vse to se je stekalo v marsejskem pristanišču, v mestu in njegovi okolici. Vsi ti ljudje so dajali Marseilleu svojevrstno obeležja. V vročih poletnih večerih si lahko videl, kako se zib-ljejo po marsejskdh ulicah tipi črnih, rumenih, rjavih in bledih postav, v primeri s katerimi so bili Marsejci pravi naivni otročički. Ko je napočila noč, se je začelo v starem pristanišču vročično življenje, da se pošten človek ni upal na njegove ulice.
Danes jee Marseille zapuščeno pristaniško mesto. Velike ladje, ki so v mirni dobi pristajale v marsejski luki, plovejo kdo ve kod po svetovnih morjih, ali počivajo v tujih pristaniščih. Francoskega kolonialnega cesarstva ni več. Most imperialnega življenja, ki je segal preko Sredozemskega morja, se je naslanjal na afriški cel'ni na Alžir, ki je danes zaseden po Američanih. Francija se je morala nasloniti samo na svcje ožje domače ozemlje.
Tako se je zgodilo, da je izginil čar onega Marseillea, o katerem se je toliko govorilo in pisalo, ki pa v resnici ni bil vreden eksistence. Vse tožbe o slikovitosti starega pristanišča so prazne. Slikovitosti v Marseilleu že davno ni bilo več. Odkar je bil izpodrezan dotok tujih ljudstev v marsejsko pristanišče, se je življenje v tem pristaniškem mestu izpremenilo do temeljev. V pristaniški četrti je ostala samo domača revščina in beda. Kdor je en sam-krat obiskal te ulice, mu ni treba dvomiti, da je res bilo tako. Povsod si srečaval otroke brez nadzorstva, propale ženske, bolezen, revščino, gnilobo in vse slično. kar povečuje mogoče samo čar zločinske romantike.
Zdaj bo ta del Marseilla porušen. Padajo hiše. ulice, celi okraji — čiščenje se nadaljuje in se bo izvedlo do kraja. Približno 40.000 oseb so odstranili od tod. 6000 jih je pri tem zajela mreža postave, ostali bodo preseljeni in nastanjeni v do-stojnejšem okolju. S tem je temna povest starega marše jskega pristanišča izčrpana.
Zavod za študij italijanskih političnih pisateljev. Uradni list rimske vlade objavlja dekret o ustanovitvi zaveda za študij italijanskih političnih piscev. Naloga zavoda je raziskovat' p.lt:čno misel Italije.
V oktobru je bilo podeljenih 2417 poročnih posojil. Ministrstvo* za notranje zadeve objavlja komunike, ki pravi, da je b -lo v lanskem mesecu okt bru podeljenih 2417 poročnih posojil v znesku 3.615.900 I
lir.	i
Plemenit dar tenorista Giglia za bedne umetnike. Tenorist Benjamina GIgl\ komisar sindikata fašističnih umetn kw je poklonil 50.003 l'.r za člane tega s nd ka-ta, ki se nahajajo v stiski.
R'c'novo seme za kmetovalce. Ministrstvo za kmetijstvo v R mu je odredilo da se ricinovo seme letes brezplačno razdeli med kmetovalce. Kdor želi dobiti seme, se mora obrniti na urad za kultivranje oljaric v Rimu.
Hitel je očetu na pomoč, pa je za-blodil v smrt. 371etnega Aid na Morina so pozvali k njegovemu ečetu, ki je bil v smrtnih zd'hljajih. Sin je šel takoi na pot, tcda zarad-' teme je zablodil v stoječo vodo :'n v nji utonil. Naslednje jutro- so kmetje potegnili njegovo truplo na suho.
Mož in žena sta umrla v eni uri. V Bologni sta se sprehajala te dni starčka 72-letn: okulist dr. Ales_andro Pirelli in njegova žena Clementina Monti. Ko sta se zakonca vrnila s sprehoda, je gospj soprogu potožila, da se ne počuti dobro. Obšla jo je slabost in morala je v pooteljo, kjer je kmalu izdihnila. Ko je to videl njen mož, se je tudi sam vlegel v posteljo in čez pol ure je sled'1 svoji ženi v boljše ž vljen .e.
Usoda 9 letnega pastirčka V Perugii ie postal žrtev svojega poklica 91etni pa-st'rček ovčje črede Mario Ceccarelli. Pasel je svoj trop na planini in se tako pr bližal prepadu, da je izgubi ravnotežje ter strmoglavil v globel, kjer je cbležal mrtev.
Pes mu je rešil življenje. 651etnl Giuseppe Vallerino, brez stalnega bivališča, se je znašel pred dnevi na cesti, ki vodi iz Valenze v Casalc. Zajel ga je snežni vihat ter ga pri hoji tako izčrpal, da se je starec sesedel na obcestni kamen, prepričan, da bo zaradi izčrpanosti umrl. Toda k sreči je Imel starec s seboj zvestega tovariša psa, ki ga je spremljal na vseh potih. Pes je videč gospodarjevo onemoglost, začel cviliti in tuliti na vse pretege. B'ižnj< stanovaci so šli po zdravnika, ki je starcu pomagal, da si je zopet opomogel.
Neumestna Sala s tteočak<>m. Dvajsetletna služkinja Antonietta Marelli iz Milana je našla pred dnevi več bankcvcev po tisoč lir na omari svojih delodajalcev. Ne da b! vprašala, čigav je denar, si je prisvojila tisočak in ni tega nikomur povedala. Gospodar je služkinjo ovadil zaradi tatvine ki se je pri zaslševanju na policiji izgovarjala da je vzela tisočak za šalo. Ker pa takšne šale niso dopustne, so služkinjo zaprli.
Smrtna nesreča z lovsko puško. V Roc-
ci del Colle je 161etna Fratus Letizia vzela v roke lovsko puško in se z njo Igrala. Nenadoma se je puška sprožila in naboj je zadel Letizijinega nečaka llletnega Fratus Giovannija^ Deček je obležal na mestu mr-tcv«
Skladišče ukradenih oblek so odkrili.
Ernesto MaffioU iz Somma Lom bar de pri Callarati je že delj časa opazoval, da mu vsakokrat, kadar imajo doma perilo in ga
na dvorišču sušijo, izgine po več kosor. Tat je posebno rad odnašal pletenine. Maf-
fioli je za levo sporočil karablnerjem, ki so poostrili pažnjo in dognali, do krade perilo neka ženska, ki piihaja večkrat na dvorišče in odhaja s polnimi culami. Ugotovili so da je tatica 431etr.a Prasside Balzarim iz Scmme. Ko s- varnostni organi preiskali njeno stanovanje, so našli v njem pravcato skla išče oblek, perila in pletenin. Maffioli-jevi so našli v skladišču skoro vse, kar jim je zman kr'o v zaUnjem času. Tatica pride pied sodišče.
GLEPAL
DRAMA
četrtek. 18. februarja ob ±7.30: V Ljubljano jo dajmo! Premiera. Red Premierski. Petek. 19. februarja, ob 14.30: Primer dr. IIima. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: Veliki mož. Izven. Cene od
20 lir navzdol.	.
Sobota, 20. februarja ob 17.30: Mirandobna.
Izven. Cene od 20 lir navzdol. Nedelja, 21. februarja, ob 14.: Deseti brat. Izven. Cene od 15 lir navzdoL — Ob 17.30: V Ljubljano .k) dajmo! Izven. Cene od 20 lir navzdol.
*
Josip Ogrinc: »V Ljubljano jo dajmo!«
Vese'o'gra v treh dejanjih, ki jo igrajo že desetletja vsi naši odri, bo prišla danes v predelavi in režiji M:lona Skrbmška na oder. Zasedba vlog ie bedeča: Srebrin — Cesar, Rotija, njegova žena — P- Juvanova, Marica — Levarjeva, Cena — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec. Pavle, hlapec — Peček. Noža. dekla — Rakarjeva, notar — Košuta. Scenograf inž. K Franz.
OPERA
četrtek, 18. februarja ob 17: »Beg iz sera-
ja. Red četrtek. Petek. 19 februarja: zaprto. (Generalka). Sobota, 20. februarja ob 17: Janko in Metka. Premiera. Red Premierski. Nedelja. 21. februarja, ob 16.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
»
W. A. Mozart: »Beg iz seraja«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Selim, paša — Anžlovar, Konstanca — Ivančičeva, Blon-da, njena spletična — Polajnarjeva, Bel. monte — Lipušček, Pedrillo — Banovec, Osmin, evnuh — Betetto. vodja straže — Kos. Dirigent: A. Neffat, režiser C. De-bevec.
E. Humperdinck: »Jank0 in Metka«. Libreto Adelheid Wette. Prevod: Niko Stri-tof. Humperdinck je v svojem dejstvovanju skladatelj wagnerijanske smeri. Med nemškimi skladatelji zavzema sol:dno mesto. Najbolj znana je njegova opera »Janko in Metka«, zložena po motivih znane pravljice za otroke. Vendar je kljub izrazito naivni pravljični vsebini muzikalno tehtna, da nudi predvsem odraslim velik muzikal-ni užitek. Tri glavne partije: Jnnko — Go-lobova, Metka — Mlejnikova in čarovnica
—	Karlovčeva so igralsko in pevsko nenavadno zahtevne. Nadalje pojejo še: oče — Janko, mati"— Polajnarjeva, Tro?i-možek
—	Barbičeva in Rori-možek — Urbanči-čeva. Dirigent: Niko Stritof, režiser in :n-scenator: C. Debevec. zborovodja: R. S;-moniti. koreograf inž. P. Golovin, no-črti za kostume: j. Vilfanova.
KAJ VEM? KAJ Z^AM?
87.	Kako se Imenuje vera v osebnega boga?
88.	Katera drevesna skorja daje začimbo, ki jo zelo uporabljamo?
89.	Kaj so kometi, kako so zgrajeni?
90.	Za misleče glave.
Ponovimo nalogo 78.:
V	vodno shrambo tega vodnjaka se stekajo tri cevi, skrite v notranjosti upodobljenih živali. Voda skozi cev tjulna bi napolnila shrambo v šestih urah, voda skozi cev ribe v štirih urah in voda skozi cev žabe v treh urah.
Dodamo še naslednji pogoj:
V	dnu shrambe je odvodna cev, ki izprazni polno shrambo v osmih urah, če so dovodne cevi zaprte.
V	kolikšnem času se prazna shramba napolni, če so istočasno odprte vse štiri
cevi? Sklepanje na pamet!
• • *
Rešitve nalog 13. t mu:
83.	Solina je naprava za pridobivanje soli iz slanice (slane vode).
84.	Naočniška stekla za kratkovidne so brušena konkavno (vboklo).
85.	Lune so nebesna telesa, ki se po Kep-
Naš jezik
Jezikovna paša II.
16.	Središče — osrčje.
Oni dan sem zapisal o nekom, da je bil osrčje slovenske lovsk® besede Pa mi je hotel znanec podtakniti, češ da izvirajo vse moje prispodobe iz mojega poklica in se zopet stekajo vanj, da torej sploh ne morem iz poklicnega risa, in da je pokojni Prijatelj isto misel povedal drugače, da je bil namreč Stritar s svojim dunajskim Zvonom osrednja postava slovenske kulture. Hotel mi je podtakniti, pa mi je nehote pokadil!
Središče je sredi nečesa, je torej nekaj, kar loži ali stoji v sredini, ospčje s srcem — motorjem življenja — pa je ne le sreda, v kateri kaj leži ali stoji, marveč tudi žarišče v katero se vse steka in iz katerega vse izžareva — središče je potemtakem statična. osrčje pa dinamična oznaka! Jaz sem mislil na dinamičnost in radi tega napisal »osrčje« in ne »središče«.
17.	Pot ubrati = jo ubrati; pot zastaviti, da ne mf>re naprej.
»Z dolgima palicama, ki sva jih imela, sva zastavila pot po drsajočem melišču.«
Tako opisuje nekdo svoje muke v planinah. ko je lazil iz globeli, v katero je bi] šel po ustreljenega gamsa, nazaj na pot
Pot komu zastavim tedaj, kadar mu onemogočim prehod: jez zastavi pot vodi, skala na železniškem tiru vlaku itd. Zgo-rai pa ni miši leno to. marveč da sta se z lovcem napotila po poti, da sta torej pot ubrala—sta h ubrala.
18.	MeHšfe ,'r drro?c; drsajoč jc oni a1' ono. ki se drsa.
Konec stavka pod 17. je nepravilen, če le malo pomislimo, pa bomo takoj doumela piščevo napako: pot, melišče je drseče, drsajoč je korak!
19. Čeber poveznemo, kadar hočemo
nanj sesti.
»Sedel je na obrnjenem čebru.«
Tako vidim v prevodu romana.
Ceber, škaf. lonec je prevrnjen, kadar leži na boku kadar pa je postavljen na svojo odprtino, tedaj je poveznjen. Takisto: poveznem klobuk na glavo; »primi, bratec, primi, bratec, kupico, povezni jo, povezni jo na mizico« poj o pivci, ko se izr podbujajo k pitju, v dokaz, da je izpil
do dna.	.	, , .
20 Ob trgatvi radi govorimo o zlati Kapljici.
»V času trgatve, ko rada pade beseda o zlati kapljici.«
Ta stavek, v katerem neikdo opisuje razpoloženje ob trgatvi v naših vinogradih. ni prevod, ki v naglici marsikoga zapelje, da tujo misel zgolj prestavi, namesto da bi jo poslovenil, temveč samoraslo pisanje. In to samoraslo pisanje je tuje, neslovensko!	,
21. Album, albuma; cirkus, cirkusa; stimulans, stimulansa.
»Imam jo v albu« — »se je vrnila z al-bom« »mizica z albi«; »ne bi bila zamudila cirka« — »treba je samo še cirka z levi«; »jaz pa ne tajim tega glavnega stimula«.
Vse te stavke sem našel v Ani Kareni-ni, ki je po mojem ne le najveličastnejši svetovni roman, ampak tudi najboljša Levstikova si o verni t ev (1928),
Ze ponovno f*em tu in tam opozarjal na to. kako potrebne so nam enotne smernice za nžšenje mednarodnih označb; za zdravstvene sem jih priobčil v Kliničnem
besednjaku. Zgoraj navedeni Levstikovi stavki spet jasno izpričujejo to potrebo. Breznik in Ramovš imata v Slovenskem pravopisu (1935) za album in cirkus v uvodnem stavku navedeno sklanjatev in sipoljenje, stimulansa pa ne navajata. »Stimulans« je deležniški samostalnik glagola stimulare (izpodbuditi), in zanj veljajo ista pravila kot za latinske samostalnike na soglasnik — torej stimulans, stimulansa.
22. Cvrtje; cvrtnjak; na masti zakrknjeno jajce.
Ko sem sestavljal Klinični besednjak, sem moral seči tudi na področja, ki se morda komu zde nepovezana z zdravstvom Toda oznake za jedila so vsakdanja potreba zdravnikova, saj mora dan na dan predpisovati bolnikom dieto.
V	Kliničnem besednjaku sem napisal: »ocvrto jajce=cvrtje; na masti zakrknjeno jajce das Ochsenauge; jajčna Jed, jajčnjak die Eierspeise«.
To je treba popraviti! Zakaj »jeična jed« je dobesedna prestava nemške Eierspeise, »jajčnjak« pa je isto kot jajčnik, Eierstock. Da sem za Eierspeise zapisal ti dve oznaki namesto beloikrajinskega »cvrtja«, je bilo vzrok to, da sem si domišljal, da Belokranjice stepena jaica. preden jih denejo v ponev, podmedejo, oni dan pa sem se prepričal, da ne, marveč da jih samo malo »solijo in malo opoprajo ter tžke izlijejo na razbeljeno mast. Raz^ lika je samo ta, da jih v ponvi več ne mešajo, marveč pustijo, da se stvori omle-tasta zakrknina. k: jo dajo p6tlej na mizo
V	Kliničnem besednjaku je torej treba namesto gornjega besedila postaviti tole: cvrtje die Eierspeise; na masti zakrknjene jajce das Ochsenauge. das Spiegelel; cvrtnjak der Schmarn,
Zadnjega smo poznali po dunajski kuhinjski umetnosti kot Kaiserschmarn, ki smo ga prestavljala v »cesarski ali carski prazenec«. S propadom cesarske in republikanske Avstrije lahko zgine tudi njen kuhinj siki »cesar« s svojim »pražencem« vred. nadomesti pa ga naj »cvrtnjak«, ki ga po nekod pripravljajo nalik polenti, da ga je treba rezati, navadno pa nalik žgan-cem. ki jih drobe.
24. Pokušam Jed ln pijačo — svobodo okušam.
»Orel bo pokušal dragoceno svobodo brezmejnih daljav.«
Pokušam le tisto, kar d enem v usta — ljubezen, sovraštvo, svobodo pa okušam.
»Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje« pravi Prešeren v Slovesu od mladosti. Ce gre za zarešnji sad, rečemo n. pr.: po-kusil sem tvoj sad, drevo!
Dr. Mirko Cernič.
JEDRNATO
Gospodar (služkinji): »Recite moji ženi, da sem šel zajlrkovart v restavracijo m da naj ne čaka z večerjo, 6e me opoldne ne bo k obedu!«
Razočaranje
—	VI ste torej tisti sloviti tenorist — pravi mladenka pevcu. — Veste, predstav-lala sem si vas popolnoma drugače!
—	Kako drugače? Majhnega, nespošto-vanega ln grdega?
—	Ne. ne, ravno nasprotno: visokega, spoštovanega in lepega.
STRASNO ORODJE
Gospod: »Zakaj prav za prav pojete?«
Gospodična: »Da ubiiem dolgčas.«
Gospod: »No, veste kaj, 6 strašnim orožjem ste se pravili nadenj..x
lerjevih zakonih gibljejo okoli planetov, medtem ko planeti tekajo okoli Sonca. Astronomski strokovni izraz za luno je satelit (lat. satelles = telesni stražnik) ali trabant (češ. = telesni stražnik, spremljevalec kneza).
Satelit Zemlje je Luna, ki ima polumer 3473,2 km.
Notranja planeta Merkur in Venus nimata nobenega satelita.
Mars ima dva satelita s premerom cca 10 km. ki so ju zaradi neznatnosti odkrili šele 1877.
Jupiter ima devet satelitov. Prve štiri je odkril Galileo Galilei leta 1610., ko je prvič gledal Jupiter skozi daljnogled. Trije od teh satelitov so večji od Lune, četrti pa le malo manjši. Ostale njegove satelite so odkrili šele v letih 1892. do 1914., saj se ti sateliti prikazujejo le kot zelo medle zvezde 13. do 19 velikosti.
Saturn ima v svojem spremstvu razen kolobarja še 10 satelitov, ki jim velikosti natanko ne poznamo. Največji med njimi, ki ga je odkril že leta 1655. Huygens. gotovo prekaša velikost Lune, ostali imajo polumere cca 250 do 1800 km.
Urana spremljajo štirje sateliti s polu-meri od cca 900 do 1700 km.
Od Neptuna poznamo samo en satelit, ja večji od Lune in ima polumer cea 4000 km.
Ali ima skrajni znani planet Pluton kak
satelit, nam ni znano.
*
86. Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Anatoliia, 9. rena, 10. atom, 11. oži, 13. ose. 14. Ma(zurij), 15. bik, 17. Ob, 18. kokot, 20. rež, 21. lim, 23. Pilat, 26. ol., 28. čir, 30. ruš, 32. ara, 33. Adam, 35 klop. 36. Holandija. — Navpično: 1. aroma, 2. Neža, 3. Ani, 4. Ta(ntal), 5. La(ntan), 6. Ito, 7. Joso, 8. ameba, 12. lik, 15. božič. 16. kolar, 18. ker. 19. Tit, 22. Borah. 24. lih, 25. šlapa, 27. Ludo, 29; kroj, 31. šal, 32. ali, 34. Ma(zurij).
Še vedno je lepa
—	Ali je res to, kar slišim — da je namreč vaša žena še vedno tako lepa. kakor je bila pred desetimi leti ?
—	Res je tako. samo s to rrz^ko, da potrebuje f" svojo lepoto danea malo ve5 časa kakor pred desetimi leti!
ŠPORT
Službene objave
iz urada COnl-a
Objava štev. 7 Ljubljana, 1. febr.
Športni zdravniki. Vsak športni zdravnik mora biti po svoji funkciji sami včlenjen v upravnem odboru svojega društva.
Telovadno udejstvovanje. — Društva, ki bi nameravala ustanoviti posebno sekcijo za telovadbo na orodju, bodisi za moške ali za ženske, naj o tem čimprej obveste urad CONI-a, da bo mogel poskrbeti za ureditev prostorov za taka udejstvovanje.
Boksarsko udejstvovanje. — Društva, k: bi hotela ustanoviti sekcijo za boks naj o tem čimprej obveste urad CONI-a.
Udejstvovanje v k o š a r k j. Društva, ki bi hotela ustanoviti sekcijo za gojitev košarke, bodisi za moške ali za ženske, naj o tem čimprej obveste urad CONI-a.
V a ž n o o p o z o r i Io. Vsa društva se ponovno ipozarjajo, da ne bo smela biti prirejena nobena športna prireditev, če njenega sporeda ne b0 prej odobrila pristojna Zveza ali športni komisar za posamezno panogo. Pozneje je treba razen tega zaprositi še za dovoljenje pri Kr. Kvestu-ri, in sicer s posredovanjem urada CONI-a Tako prošnjo je treba vložiti najmanj 5 dni pred dnevom prireditve. Športnih nastopov ki bedo prirejeni pod pokroviteljstvom CONI-a, se ne morejo udeležiti druga društva razen onih, ki so pravilno vpisana v Športne Zveze ali pri športnih komisarjih, pa tudi vsi atleti morajo imeti dovolilnica za športno udejstvevanje v tekočem letu.
Sportniki-dijaki. Dijaki so lahko včlanjeni v športnih društvih, ki deluje jo v območju CONI-a, vendar morajo zaprositi pred tem za posebno dovoljenje šolskih oblasti. Take prošnje se lahko vlagajo tudi preko urada CONI-a.
Skupine športnih sodnikov. Športni sodniki so v tehničnem in disciplinskem pegledu kakor tudi glede njihove uporabe podrejeni posameznim športnim zvezam, v območju katerih delujejo.
IZ ZBORA NOGOMETNIH SODNIKOV
Objava štev. 1.
Zbor nogometnih sodn kev poz;va vse športnike, stare nad 21 let, ki bi imeli veselje do sodniškega udejstvovanja, da se
t
Umrl nam je v 82. letu starosti dragi oče, stari oče, stric, tast, gospod
Andrej Hočevar
posestnik in 22 letni bivši župan, cestni odbornik itd. v Strugah
Pogreb blagopokojnika se je vršil v nedeljo, dne 14. t. m. v Strugah.
Struge, dne 14. februarja 1943.
Žalujoči:
HENRIK, Ž AN, sinova; MARIJA poroč. KRIŽMAN, hči; nečaki in vnuki in ostalo sorodstvo
prijavijo za polaganje izpitov in posebni
tečaj, ki bo pred nj'mi. Prijave je treba dostaviti »Zboru negometnih sodnikov«, urad CONI-a, Bleiwe!sova c. 1/IL — Predsedstvo.
14 letni fant — m vse
(Še nekaj pripomb k zadnjemu mladinskemu turnirju v table-tenisu in o njegovem zmagovalcu Štefanu Strojniku)
Table-tenisti so se v tej sezoni izkazali zelo delavni. Vsi trije klubi, ki delujejo trenutno v Ljubljani, si prizadevajo, kako bi tako ali tako prekosili drug drugega. Da ne bi Hermežani odnesli vse »slave« za izvedbo raznovrstnih nastopov, so za spremembo pljunili v roke še Miadikarji in priredili v svojih prostorih na Kodelje-vem uspelo table-teniško tekmovanje ju-niorjev za prvenstvo Ljubljane. Tekmovalo je na njem vsega skupaj 28 tekmovalcev in sicer 11 od Mladike, 8 od Hermesa, 7 od Korotana in 2 neorganizirana.
Čeprav je bilo Korotancev med organiziranimi najmanj, so zasedli kar vsa razpoložljiva prva mesta in tako samo še potrdili velike uspehe, ki so jih dosegli tudi pred 14 dnevi na prvenstvu Ljubljanske pokrajine.
Začeli so v soboto popoldne s tekmovanjem moštev, ki jih je nastopilo devet, to je po tri od vsakega kluba. Posebnih presenečenj ni bilo, ker so bili reclki oni. ki so računali, da bi mogel kdo odnesti zmago moštvu Korotana I (Štefan Strojnik in Potočnik). Po zmagi nad Mladiko III. v prvem kolu 3:0, sta Korotanca premagala še moštvo Hermes III s 3:1 in nato v finalu Mladiko I (Mlakar in Moden) tud: gladko 3:0. Od ostalih so bili bolj ali manj uspešni še Hermežani II., ki so s 3:1 v postavi Zavašnik I. - Zavašnik II. - Šircelj. nepričakovano porazili moštvo Mladike II. (Klun, Ivane).
Glavni jn tudi najzanimivejši del tekmovanja je bil v nedeljo, ko se je 28 junior-jev borilo za naslov prvaka v singlih. Kakor je bilo pričakovati, se je tudi na tem tekmovanju pokazal kot najboljši junior komaj 14-letni
Štefan Strojnik,
zelo dober in premišljen igralec. V splošnem je prevladovalo prepričanje, da bo usoda prvaka odločena že v drugem kolu k0 sta po čudnih potih prišla skupaj S. Strojnik in njegov najnevarnejši tekmec Potočnik. Kljub vsej gotovosti pa gledale; niso doživeli veselja, da bi gledali napeto in borbeno igro dveh odličnih, stilno čisto nasprotnih igralcev. Potočnik posebno v prvem setu ni pokazal ničesar, kar kaže že sam izid 9:21; videlo se je ce^o. kakor da se boji svojega nasprotnika. Drugače si pač ne moremo razlagati njegove pasivne igre. včasih skoraj obrambne, dasi je izrazit napadalni igralec. V drugem setu (17:21) se je sicer nekoliko razigral in nudil Strojniku precej močan odpor,_ toda proti koncu je zopet popustil ter izgubil tud; drugi set m igro.
V finale so se plasirali poleg Š. Strojnika (Korotan) še M. Mlakar (Mladika), Dular (Korotan) in Ivane (Mladika). Razvile so se zelo napete borbe, v katerih so odločevali često mirnejši živci, včasih pa tudi sreča Strojnik si seveda ni dal vzeti prvega mesta, ki si ga je »zasigural« z zmago nad Potočnikom Tem bolj nesigurno pa je bilo kdo bo zasedel drugo in tretje mesto. Po dosedanjih uspehih je imel še največ izgledov Dular, ki je zlasti po velikosti nadkriljeval ostale tekmovalce. To
Vsemogočni je poklical k Sebi po plačilo našo srčno ljubljeno, dobro in blago — zlato mamo
Beato šinile
po kratki in težki bolezni, v 74. letu starosti.
Njene zemske ostanke, kar jih je še ostalo od velikih žrtev materinstva, bomo pokopali danes, v četrtek, dne 18. februarja ob y24. uri popoldne z žal — kapele sv. Marije — na pokooališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja! — Vence in sleherno cvetje hvaležno odklanjamo.
Ljubljana, Zagreb, Koprivnica, Feldkirchen (Karn-ten), Domžale, St. Veit a. d. Glan, dne 16. II. 1943
Globoko žalujoči: JOŠKO, TONE, MILAN, GABRIJEL, PAVEL in FRANCE — sinovi; MARIJA, vdova PA LATINUS, ROZ1 poročena KOREN, ANA poročena NAROBE — hčere s svojimi družinami in ostalo sorodstvo
Pa
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
^JUT&OV"
ODDELEK
V § A K
naš naročnik ie zavarovan
\ L 5
ste Doravnali naročnino?
bi se skoraj tudi izpolnilo in Korotanci bi
zasedli tako kar obe prvi mesti, toda Dular je nepričakovano izgubil drugi set (20:22) proti Mlakarju in nato — tudi presenetljivo — še tretjega, kar s 14:21. Tako je drugo mesto zasedel Mlakar (ki se je na prvenstvu Ljubljanske pokrajine izkazal z zmago nad A. Strojnikom v prvem kolu), tretje Dular, četrto pa Ivane.
Zaključili so prvenstvo zopet s tekmovanjem parov, kjer so zabeležili Korotanci s parom Potočnik - Jankovič še tretjo zmago. Drugo mesto sta zasedla Meden -Mlakar (Mladika), ki sta porazila med drugim tudi par Strojnik - Dular in tako potrdila svoje znanje pred 14 dnevi, ko sta premagala na pokrajinskem prvenstvu še vse težje nasprotnike.
Tekmovanje, ki je bilo dobro organizirano, je pokazalo, da imamo v Ljubljani lepo število mladih, res nadarjenih table-teniških igralcev, ki jim je treba s pravo športno vzgojo, številnimi tekmami in zadostnim strokovnim treningom omogočiti, da bodo dosegli ono višino, ki so jo tudi sposobni doseči.
V nekaj vrstah
Po dclgih pogajanjih je slednjič le bilo zaključeno, da pojde zagrebški Gradjanski na dvodnevno gostovanje v Budimpešto. To soboto bo igral s Kispestom, v nedelje pa s Ferencvarosom. Zagrebška moštva računajo. da bodo v zameno za te nastope lahko v kratkem pozdravili nekatere madžarske enajstorice v hrvatski prestolnici.
Hrvati in Madžari pripravljajo velike načrte za senzacionalno mednarodno plavalno prireditev, na kateri mislijo spraviti naenkrat v bazen glavne evropske »kaiionet zadnjega časa. Takrat naj bi v Budimpp-što prispel tudi švedski plavalec Borg, vsa švedska ekipa pa naj bi pozneje odpotovala še v Zagreb ter nastopila preti reprezentanci Hrvatske. V okviru te mednarodne prireditve naj bi bilo še ločeno tekmovanje za naslov najhitrejšega plavalca v Evropi, na katerem naj bi razen Borga. Tatoa in Miloslaviča startal tudi Branko žižek. Verjetno je, da bi na taki prireditvi evrepskega pomena ne hoteli manjkati njti Nemci, tako da bi ta septembrski plavalni miting v Zagrebu res prekosil vsa prireditve v vodi, kar jih je bilo mogoče izvesti med vojno.
Zadnjo nedeljo je mariborski Rapid gostoval v Gradcu in v prijateljski tekmi proti tamkajšnjemu GAK zapustil najboljši vtisek. Mariborska enajstorica je kljub dolgemu zimskemu odmoru zaigrala prav poletno in je nekoliko pomlajeno sestavo domačinov postavila ob stran z nedvoumnim iz!dom 5 : 2. Svoje dni je bil GAK :z Gradca klub, ki je bil kos bolj glascvitim nasprotnikom! — Na Dunaju sta se dve Drvenstveui tekmi pretekle nedelje končali takole: VViener SC-WAC 3 : 1, FAC-Ra-p!d 7 : 1.
Paberki iz avtomobilizma
Stroge kazni so bile v Združenih državah ameriških odrejene za vse, ki bi skušali mimo raznih prepovedi še uporabljati motorna vozila. Po najnovejšem se smejo Rooseveltovi podaniki prevažati z avtomobili samo še v šole, v urade, na delo in v cerkev.
*
V	Bolgariji je vlada garantirala vsoto 60 m lijonov levov za zgraditev velike tovarne za izdelovanje sintetičnega gumija v Sofiji, in sicer po posebni metodi iz oglja, ki je izvirno bolgarsko. Nova tovarna bo izdelovala — tako cenijo — do 25 ton blaga mesečno.
V	Angliji hočejo prešteti in še enkrat popisat; vsa motorna vozila, ki še obratujejo. Zdi se, da hočejo tako. ne da bi vzbudili pozornost, pregledati natančno koliko imajo še takega materijala, predvsem pa pnevmatik.
Španska vlada proučuje razne možnosti da bi čim bolj tipizirala svojo avtomobilsko industrijo, predvsem glede tovornih orevoznih sredstev Razen tega namerava i>mej:ti tudi število tovarn, v katerih naj bi prevladoval tudi domači kapital, čeprav ne bi bila čisto izključena tudi udeležba b tu iine
Oglasi v >Jutru« Imajo vedno uspeh!
70.000 dolarjev za l znamko
Z morilcem njenega lastnika je izginila tudi najdražja znamka na svetu
Najdragocenejša znamka na svetu, ki je bila ne lavno ukradena, ima zelo burno preteklost. Pred 90 leti po letu 1853. je bila tiskana, ko je poštna uprava glavnega mesta Guyane Georgeto\vna zaman čokala na pošiljko tisoč novih poštnih znamk. Ljudje so zahtevali naj pošta v redu odpošilja njihova pisma in tako upravitelju pošte ni preostalo nič drugega, nego poskrbeti za nadomesilto in nadalje natisniti 10 nadomestnih znamk. Dva dni pozneje so pa prišle težko pričakovane znamke. Od nadomestnih odnosno zasilnih znak je bilo ta čas 9 že prodanih in samo ena je še ležala v upraviteljevem pre ialčku. Ni znano kje so ostale na pismih v Evropo poslane nado mestne znamke. Pač je pa znano, da je upravitelj pošte v Georgetovvnu podaril deseto zasilno znamko svojemu nečaku. Njegov nečak je hranil to redko znamko skozi 20 let. Nekoč jo je pa opazil pri njem njegov stric, strasten filatelist in kupil jo je od njega za 12 šilingov.
Leta 1884. je kupil od strica vso zbirko znamk obenem nadomestno neki Francoz. Leta 1889. jo je prinesel v Pariz in pokazal svojemu prijatelju grofu PhilLippu Re-
notiernu de Ferrariu. Grof je bil tako navdušen za to redko znamko, da je plačal za njo 3.000 frankov. Pozneje je o 1 potov al v Berlin, da bi proučeval Nemčijo in življenje njenega prebivalstva. Svoje vtise je opisoval v člankih, v katerih se je zahvaljeval za gostoljubnost, ki jo je vžival v Nemčiji. V zadnjem članku je zapisal: Upam, da bom mogel nekoč izraziti svojo hvaležnost tudi drugače in ne samo z besedami.
In svojo obljubo je Ferrari izpolnil. Ko je v oktobru 1918 na svojem posestvu v Normandiji umrl, so našli v njegovi oporoki določbo, naj izroče redko znamko, ki je bila njena cena že silno narasla, nemški vladi v znak njegove hvaležnosti za gostoljubnost. Razmere pa niso dovoljevale, da bi se to zgodilo. Re Iko znamko so francoske ollasti zaplenile in prišla je na javno dražbo. Kupil jo je neki ameriški filatelist za 33.000 dolarjev, čez leto dni jo je pa prodal v Mehiki nekemu milijonarju za 70.000 dolarjev. Novemu lastniku pa dragocena znamka ni prinesla sreče. Mož je bil umorjen in morilec ga je oropal. Med drugimi mu je odnesel tudi dragoceno znamko. Oci tistega dne je izginila vsaka sled za njo.
Velike investicije v Argentini
Argentinska vlada polaga zdaj veliko važnost na javna dela, zlasti na gradnjo cest in mostov. S tem hoče obenem povzdigniti poljedelstvo in industrijo, ra tudi tujski premet. V severni pokrajmi Tucuman bosta zgrajena dva velika nasipa. Stroški bodo znašali 18 odnosnj 14 milijonov pezov. Nasipa bosta velikega pomena za poljedelstvo in industrijo, obenem se bo pa prid.b:lo mnogo rodovitne zemlje, da bo dovolj prostora za nove naseljence. Nasipa bosta zadrževala 400 milijonov m3 vode. V načrtu je tudi več novih zdravstvenih ustanov v Buenos Airesu in drugih večjih mestih. Stroški za ta dela bedo znašali 800 milijonov pezov.
Za nove elektrarne in naprave za umetno namakanje zemlje je določen h 650 milijonov. Obenem z že začetimi javnimi deli, med katerimi so gradnja bolnic v Buenos Airesu, v mestu Rosario de Santa Fe in drugih večjih mestih, se bo porabilo za javna dela nad 4000 milijone v pezov. Vsa ta velika delavnost je v rokah odbora za koordinacijo javnih del. Tako bo lahko Argentina v znatnejši meri izkoriščala svoja ogromna naravna b.gastva kakor jih je doslej.
Hranilne vloge v Belgiji
Prvič od začetka sedanje svetovne vojne so se pokazali tudi v Belgiji lani sadovi varčevanja. Dočim so od leta 1938. do konca predlanskega leta ljudje dvignili iz denarnih zavoro v več kakor je bilo vplačil, izkazuje bilanca za lansko leto 2248 milijonov frankov vplačil in 1417 milijonov frankov izplačil. V denarne zavode je prišle torej 831 milijonov frankov več kakor so vlagatelji dvignili iz njih vlog. Vseh hranilnih vlog je imela Belgija lani cb koncu leta 12.458 milijonov.
Komet ,5Fedke" vedno svetlejši
Poročali smo že, da so zvezdoslovci v zvezdami Konigsberg odkrili nov komet, ki je dobil ime Fedtke. Komet se pom ka proti Veliki Medvedici in njeno južno mejo je davno že prekoračil. Njegov rep je dolg 9 do 15 mil i jenov km. Zvezdoslovci pa še n so mogli repa novega kometa fotografirati. Novi komet je vedno svetlejši in v kratkem se bo videl že z navadnim daljnogledom.
Pridelovanje riža v Rumuniji
Zadovoljivi uspehi raziskovanja zemlje v južnih obmejnih krajih Besarabije je dalo oblastem pobudo za pospeševanje pridelovanja riža. Podnebje je v Besarabiji za rif zelo ugodno. V Ismailu ob Donavi bo ustanovljena centrala za riž in njena naloga bo skrbeti, da bo pridelala Rumunija čim več riža. Letos spomladi bodo zasejali z rižem 218 ha polja. Ce se bodo poskusi s pridelovanjem riža količkaj obnesli, bodo riževe plantaže prihodnje leto znatno razširjene. Rumunija bi se rada polagoma v ogledu riža osamosvojila, da bi ga ne bilo treba uvažati iz inozemstva.
Delo mišic
Človeška pljuča vdihnejo in izdihnejo vsako minuto približno 6 litrov zraka. Iz tega lahko izračunamo koliko dela opravi muskulatura pljuč dnevno. Ta storitev odgovarja približno energiji, ki bi bila potrebna, če b; hoteli dvigniti odraslega človeka 200 m visoka
Dekleta v kavačnicah
Mladina češkornoravskega protektorata se vedno bolj opri jemlje obrti. V področju Trgovske zbornice v Olomucu je napravilo lani pomočniške izpite 700 vajencev, med njimi 300 deklet. Posebno značilno je veliko zanimanje ženske mladine za obrtniške poklice. Mnoga dekleta so se posvetila celo kovaški obrti.
Umrl nam je naš skrbni oče, soprog, stari oče, brat, svak, stric in tast, gospod
Simončič Franc
železniški upokojenec
po težki, dolgi in mukapolni bolezni, previden s svetotajstvi.
Pogreb nepozabnega in blagega pokojnika bo v četrtek, dne 18. t. m. ob 15. uri popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Berlin, Vršac, St. Rupert,
dne 16. februarja 1943.
Žalujoča SOPROGA in rodbine SIMONČIČ, DER-MELJ, GOLOB, RUS
v>- 'jt	\ i?.' ■■ M	-	£<
t
virjs
IZDELUJE SPECIALIST
KLEIN
3V0LFUVA UL 4
Umrl nam je naš ljubljeni oče, brat, stric in tast, gospod
VINKO ŠIRCELJ
vpokojenec drž. železnic
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 18. t. m. ob % 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Zg. Polskava, Ziiričh, Mokronog, 17. februarja 1943.
Žalujoče rodbine: ALJANČIČ, ŠIRCELJ, KOPP

FRANCE NOVSAR:

.ROMAN
»Rudolf, prosim vas, ne norčujte se iz mene. Govoriva o čem drugem! Ali hočete z menoj obiskati Marto ?«
»Zakaj ne? Z veseljem, Kristina.«
Zdelo se mu je potrebno, da se ji opraviči.
»Oprostite mi, Kristina, da tako govorim z vami. Toda stalno pozabljam, da niste ljubljanska dijakinja. Mnogo deklet poznam in navadil sem se, da se rajši malo ponorčujem iz njih, kakor pa da bi jim dvoril.«
»Opazila sem takoj, da imate mnogo skušenj z ženami, hočem reči, z ženskim svetom. Bržkone so vas zelo oblegale,« je Kristina skoraj pikro pripomnila.
On pa, kot da ni začutil žela.
»Da, ljubše bi mi bilo, če bi se ženske vsaj toliko brzdale kot se more povprečen moški.«
Kristina ga je prekinila.
»Kako zviška govorite, Rudolf. Z damo vendar ne boste tako govorili.«
Njen zapeljivi pogled je obvisel na njem.
Resne oči so ji prodirale dušo.
»Preden nadaljujeva, mi rajši povejte, ali hočete pri meni igrati tovarišico ali damo ...«
Te besede je izrekel s tolikšno moškostjo, da je obstala, ne da bi vedela, kaj naj stori. Gledal jo je strogo, kakor otroka, ki zasluži palico.
Skoraj zajeeljala .ie.
»Kako mislite, Rudolf?«
Čutila se je strašno ponižano.
Ni vedela, kam naj skri.ie svoj zardeli obraz.
Rudolf pa je povzel.
»Jaz ne poznam teh stvari. Zame imejte samo en obraz, a ta naj bo res vaš! Ali me razumete, Kristina? Potem pa bova prijatelja.«
Solze so ji prišle na oči. Počasi se je obrnila naa«4 proti vasi.
»Ali ne pojdete z menoj?« je zaklical za njo.
Ni odgovorila. Vračala se je v šolo.
Poznal je takšne dekliške nastope. Pogledal je dvakrat za njo in ko je opazil, da je izginila v vasi, se je počasnih korakov odpravil proti Martinemu domu.
Iz srca mu je privrelo nekaj, kar bi pesnik imenoval hrepenenje. Da. želel si je videti to deklico, kj mu je ves prešnji popoldan sladila z nedolžnimi pogledi. Na Kristino je takoj pozabil. Vedel je, da jo bo našel dobre volje, ko se vrne.
Zdaj je stopal proti hiši, ki je bila za Marto središče vsega sveta. Že je stopil v sadovnjak. Sonce je sipalo svojo jutrnjo luč skozi krošnje velikih jablan in prijetno osenčilo pokošenc travo pod njimi. Nekaj kokoši je brskalo po njej.«
Steza je vodila prav na dvorišče. Na eni strani je bila prostorna hiša z velikimi okni, na drugi pa hlev, skedenj in drugi prostori. Povsod je dišalo po krmi in živini.
Velik pes, volčjak, se je zaletel proti njemu.
»Oho, vedel sem, da me boš pozdravil,« se je razveselil Rudolf in ga skušal pobožati po glavi. Pes pa se je umaknil in glasno zalajal.
Tedaj je prišla iz hiše Marta in kriknila od veselja.
»Moj Bog, ali ste res vi?«
Zraven je pomigala psu, naj gre v kočo.
Vzravnan, z ljubeznivim smehljajem ji je šel nasproti.
»Dober dan vam želim,« ji je segel v roko.
»Pozdravljeni v naši hiši!« je zvonko odgovorila. »Nisem pričakovala, da me boste tako kmalu obiskali, prav za prav, da nas boste tako kmalu obiskali.«
Iz hiše je namreč ta trenutek stopil oče, velik, lep mož pri šestdesetih, na las podoben svoji hčeri, in mu nudil roko.
Rudolf je pustil psa, ki ga je sedaj dobrikaje se ovohaval, in se pozdravil z očetom.
Vedel je, kako mora občevati z njim, da si bo pridobil njegovo zaupanje. Pogled, ki je Marta z njim pozdravljala njega, je oče opazil.
Najprej je bilo nekaj besed o lepem vremenu, o počitnicah in podobnem, kar je oče že vse vedel iz Martinih ust. Še prejšnji večer, ko se je ob njenem prihodu prebudil, mu je povedala, s kom je bila in kako se je zabavala.
»Ali ne bi stopili malo v hišo? Morda bi kaj prigriznili, čeprav ne prihajate od daleč?« ga je vabil oče.
Rudolf je skozi veliko kuhinjo, kjer je na ognjišču pravkar ugašal ogenj, stopil v hišo samo. Tam je
bila velika peč, okrog nje klop, kakor pač po vseh kmetskih hišah, v kotu križ, pod njim okrog zida klopi in velika hrastova miza.
Nič posebnega ni bilo v tej sobi, opazil ni nič izrednega, česar bi v drugih domovih ne videl, in vendar ga je prevzel nekoliko že sam prostor, še bolj pa izredna snaga, ki je tod kraljevala. Sredi hiše pa je stala Marta in mu ponudila velik, izrezljan stol z visokim naslanjalom.
Nato je takoj odhitela in mu prinesla na krožniku domačo klobaso, s kruhom in pol litra jabolčnika. Oče je prisedel, Marta pa je stala in ves obraz ji je bil nasmejan.
»Kako čudno se včasih seznanijo ljudje!« je rekla.
Oče jo je opazoval z vidnim ponosom, pa tudi Rudolfa je spremljal pazljivo z očmi. Bil je po naravi precej nezaupljiv mož.
»Usoda nam prinaša vsakovrstna presenečenja,« se je oglasil Rudolf, ki je medtem s tekom nosil v usta. »Lahko se pohvalim, da je bil včeraj eden najlepših dni v mojem življenju.«
»Takih boste pač lahko še mnogo doživeli, saj vam ne bo treba tako trdo delati, kot delamo mi,« mu je odgovarjal oče.
Marta se je oprostila, češ da mora na delo. Segla mu je v roko in dejala.
»Zdaj ko boste ostali tu čez počitnice, vas prosim, da se večkrat oglasite pri nas. Spoznali boste tri moje brate, ki vas bodo tudi zelo veseli. Vem, da jim bo žal, ko jim povem, da ste bili tu, njih pa ni bilo doma.«
Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani