spodarske y obrtniške narodne Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld, 60 kr, pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr, pol 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr Ljubljani sredo julija 1871. Obseg: Kako bi se pospešiti dala čbeloreja, in pa nekaj brez zamere o Metelkovih ustanovah. vrednost. Eusovski lan. (Dalje.) Okrožnica vsem županij am na Kranjskem. Krompirjevca velika Sv. Katarina (pesem). Dopisi Novičar. Bivša parižka komuna in socijalizem Gospodarske stvari. še zmirom take, da nam ne ostaj i___1 . • V V • V 1*1 1 1 čez akdanj po Kako se pospešiti dala čbeloreja trebe nič; srečen je še, kdor gladko izleze, da mu ne priraste strašni rep. Vendar pa potřebuje čbelar, kakor- bi moral učitelj biti, čednega in priličnega čbelnjaka iiuiw u i ou pimpuomi uuiu vuciun/ju, sen Di moral učitelj biti, cednega in priličnega čbelnjaka, in pa nekaj brez zamere o Metelkovih ustanovah. Dzierzonovih uljev in še mnogo druzega orodja; to vse Iz Dolenskega 27. rož. L. Marsikaj se je že pisalo o povzdigi domače čbe-loreje, in mnogo se je s vetovalo, kako da bi se zbudila veča vnema za to koristno reč. Kakor je podoba, pridemo znabiti tudi enkrat do čbelar skeg a društva. Bog daj! Naj tudi jez povem svoje misli, kako bi se lahko marsikaj za Čbelorejo storilo, kako bi se prosti kmet lahko za-njo vnel in še marsikter star, pa marsikter nespameten čbelar, pametno podučil. vsakem kraji se nahaja kolikor toliko čbelarjev; sila malo jih je, ki čbelorejo dobro razumejo, večidel se držé še starih navad in vraž, natura čbelja jim je neznana. Mislim, da tù bi zopet ljudski učitelji lahko veliko storili in koristili s pravim izgledom in besedo. Sam sem se prepričal, če tudi naš kmet ne posluša gospôskega člověka preveč zaupljivo in vemo ako mu o kmetijstvu govori, vendar se kmečki čbelar pravo veselje ima kramljati o Imel ne brani poduka, temuč ljubih čbelicah, in rad sliši o novih iznajdbah. sem več let navado podučevati bolj odraslo mladino v čbeloreji; ker pa otroci kaj mikavnega radi tudi domá povedó, zato se je kmalu oglasil tudi kak stařeji čbelorejec pri meniprašaje me za svet, kakoršnega je ravn opotre boval. Ker sem vsakemu rad postregel, kar in kolikor sem znal, zato sem se kmalu seznanil skoraj da z všemi 9 čbelorejci kraja, in posrečilo se mi je marsiktero staro čbeloreji škodljivo vražo ali navado odpraviti, preti svojim ljudém očí. Poskusil sem tudi sosede se- in od znaniti z Dzierzonovimi panj ovi, ktere sem y ker mi manjka, sam dělal Ta } na- zmirom nekaj soldov do goldinarja kolikor sem s slabim orodjem najbolje mogel. prava se je vsakemu dopadla, posebno zato, ker se satovje lanko povoljno ven jemíje, pa se tudi stara matica lahko z mlado zamenja. Al da, kdor ima Dzier zonake, tudi lahko MMLUVUjMI 4.AA WW J ViVl JmM A/MAVJL roje povoljno delà, to mojim prija- teljem ni hotelo prav v glavo ; zabranila pokazati jim to djansko. 7 škoda, da mi osoda Skusií sem tedaj da ouui iguaj j ua g« šemu narodu mnogo koristi] o učitelji tudi tù lahko na- ouLui* umv/uu rnuugu iwuiiotiju , pOSebnO , nci vciu , u<« jim po večem delu dobre volje ne manjka; če pa temu ker vem da ali unemu manjka izurjenosti si jo pa s trudom in skrbjo tudi pridobi. Al nekaj je, kar večidel odvrača učitelje od tega posla, česar ™™J---.-to" ť—> — Pa — WW1UÍ - je pomanjkanje potrebnega denarja. Naše plače so niso sami krivi, in to pa stane denarja. Posebno pa je težko začeti s prazna roko Gledé na te ovire, in pa na korist, ki bi izhajala iz umne čbeloreje, naj bi se dala pridnim in umnim čbelorejcem učiteljem, denarna podpora; gotovo bi denar ne bil zavržen. Vendar pa še enkrat rečem: pridnim in umnim, če ne, je denar zgubljen , kakor j e mnogokrat zgublj en denar Metelkovih ustanov* Pri takih rečeh se nikakor ne bi smelo gledati na pri j atelje } ljubljence, temuč ki za tega ali onega prosijo, ali drugače na na delo in voljo. vzel drago, vedal Ker sem ravno Metelkove ustanove v misel naj še nekaj povem, če tudi znabiti ne bo komu Ko je lansko leto nekdo prav odkritosrčno po — misli o delitvi ustanov in v „Učit. Tov." svoje zaslugah obdarjenih gospodov, je neki pošten in od-kritosrčen učitelj na meji hrvaški, mislé, da dopisnik na njega meri, rekel svojim prijateljem: „Jez že ne vem, zakaj so mi daíi teh 40 gold.; zaslužil nisem, samo to vem". In ko je potem obiskaje nekega kočevskega soseda (tudi ta je namreč enkrat prav po nedolžnem dobil 40 gold.), posebno ker tudi o slo- tako venščini v njegovi šoli ne duha ne sluha ni je še nekaj zaslugepolnih tovaršev podražil z besedami v „rov." naju nekdo dobro podaja", se je ko čevski Slovenec odřezal: „leh bin aber doch ein Oeko nom" u Tedaj > če mož posadi 7 divjakov, in zředí dva trohnela cepca, vendar pa pridno krompir sadi itd., je že zaslužil za sadjerejo in slovenščino lepo da- rilce ! ! Precej po dopisu v „Uč. Tov." sem mislil pri djati tudi jez nektere opazke; naj mi tedaj „Novice" ker WW so me ravno misli ne odrečejo prostorčeka zdaj, na to zopet napeljale. Povedati bi imel še več takih prigodbic, pa naj danes zadostuje to. Gospodarske skusnje. Krompirjevca velika vrednost. Rusovski lan. * 29. listu lanskih „Novic" je bila popisana velika vrednost krompirjevca (krompirjevega perja) kot *) Hvala lepa za to poročilo, kajti le tako, da nam nasi go spodarji naznanjajo svoje s k u š nj e, moremo zvedeti, ali so sveti ki jih „ tem to, kar se potrdi za dobro, posnemajo > Novice" ďajejo našim gospodarjem, dobri ali ne, in da po- tu di drugi. Vred. 214 senožetnega gnoja. Po tej priporočbi sem prav težko čakal, da bi sam skusil, kar so priporočale „Novice", kajti pri nas je sila potrebno kaj storiti za zbolj-šanje travnikov. Precej tedaj, ko je bil krompir izko-pan, sem krompirjevec po njivah čisto pobral in na prav slabo in pesčeno košenino raztrosil, al to prav na tanko, da sem več prostora pokril, ker ga veliko nisem imel, ker se je bilo krompirju perje že močno posušilo. In že jeseni pred snegom se je pokazala njega vrednost; videlo se je namreč, daje otava krompirjevec prerastla, zraven krompirjevca pa prav nič; spomladi pa, ko sem pograbil krompirjevec s travnika, se je na tistem mestu videla že od daleč temnozelena trava, tako, da jih je več vprašalo, kaj da sem tam vsej al. In tako se je poznalo zmirom, in se pozna še zdaj, ko bomo ravno kosili. Trava je ondi veča in veliko go-stejša. Zatoraj tudi mene dolžnost veže pohvaliti krompirjevo perje in po lastni skušnji drugim gospodarjem povedati, da je res prav dober gnoj seno-žetim, in to z malim trudom. Vrh tega je pa še za steljo pod blago (živino) ravno tako dobro kot pred, čeravno ga je nekaj manj. Tudi rusovski lan, ki sem ga od si. kmetijske družbe kupil, se je lansko leto prav lepo obnesel, tako, da jih je letos že več vprašalo po semenu; al le semena sem tako malo dobil, skor manj kakor sem ga vsejal. Rad bi videl: ali ima povsod tako malo semena? Tudi letos prav lepo kaže. Naj tema skušnjama pristavim še to, da nam voda delà letos strašno škodo; v jeseni in pozimi nam je ozimino močno vzela; zdaj bodo pa ene vasi ob vse letne pridelke, pa tudi trava ne bo za nič, ker je že ta mesec voda dvakrat tako velika bila, da kaj tacega nihče ne pomni. Silno potrebno bi bilo kaj storiti za odpisanj e davkov, za to se pa žalibog! nobe-den ne briga ob pravem času, to je takrat, ko se škoda očitno vidi. Res žalostno je od gosposke, da ne vidijo brž težav, ktere ubozega kmeta tlačijo; če pa kmeta sila přižene, da sam kaj prosi, še malokterikrat odgovor dobi. Iz Loža na Notranjskem 28. junija. J. P. Podučne stvari. Okrožnica vsem županijam na Kranjskem. Predno je n eh a la najdenšnica v Ljubljani, je deželni odbor vsem županom poslal pismo, v kterem jim naznanja sklepe deželnega zbora kranjskega od 24. avgusta 1870. leta; potem pa ta okrožnica podučuje župane tako-le : „Župani ! čujte zdaj, kar Vam deželni odbor na srce poklada. Da je si. deželni zbor odstrani! najdenšnico, to je, tisto napravo, po kteri so se nezakonski otroci (naj-denci) 10 let na deželne stroške redili, primoralo ga je prepričanje po skušnjah večletnih, da najdenšnice ne zadostujejo blagemu namenu, po kterem so se napravile nekdaj, kajti one ne ovirajo in ne zmanjšujejo hu-dodelstev detomorstva, izpoloževanja otrók in odganjanja telesnega sadů; v drugem obziru pa nič ne koristijo najdencem samim, kajti zavoljo slabega njihovega oskr-bovanja na telesu in duši hirajo ali celó pomrjó; dežela naša pa mora plačati za rejo njihovo neizmerne stroške, vsako leto čez 60.000 goldinarjev. Da sami ti stroški se poplačajo, treba je po 6 odstotkov přiklade zemljište, hišne in druge direktne davke nakladati našim Ijudem. Da pa vendar nosečim ženskam, ktere si z delom morajo kruh služiti, za tišti čas, ko se bliža porod in ne morejo več delati, se ponudi hiša, kamor smejo priti, da porodijo, se je skrbelo za to, da se jim po preteku 8 mesecev nosečosti pod pogojem št. 3. črka c. zapo- vedanim, odpre porodnišnica, ki je v ljubljanski bolnišnici (špitálu), kjer smejo še 4 tedne po porodu ostati. Potem pa morajo z otrokom vred, kakor je gori rečeno bilo, zapustiti porodnišnico in same skrbeti za njegovo izrejevanje. Zdaj pa, kedar z otrokom pridejo spet domu in jim je treba skrbeti za kako službo ali delo, nalaga se županstvom, da so takim ženskam na pomoč s tem, da primerno podučijo svoje soseščane in jim na srce po-kladajo us miljenje do takih nesrečnih žensk, da jih, če ne morejo otroka v rejo kam drugam dati, ne spodé neusmiljeno od hiše, kedar si iščejo službe ali delà, in jih ne pahnejo v revščino, v kteri bi morale obupati. Gospodarji se bodo kmalu sami prepričali, da ne trpijo škode, ako vzamejo tako žensko spet v službo; kajti skušnja učí po drugih deželah, kjer tudi nimajo naj-denšnic, da take ženske to, kar pri delu zamudijo s skrbjo za otroka svojega, nadomestijo z večo prid-nostjo in njim skazano dobroto povrnejo s tem, da je njihovo srce bolj privezano na hišo tacega milostljivega gospodarja. Tudi se malo pozná pri gospodarstvu, če se pomnoži družina za enega otroka. To pa na drugi strani deželi in plačevalcem davkov prihrani neizrečeno veliko stroškov. Ne sme se pa prezreti še to, da take ženske za svoje otroke večidel boljše skrbijo, kakor rejniki naj-dencev, kteri si iščejo le dobička, sebi izročene rejence pa večkrat zanemarjajo, da niso za nobeno delo pripravni in pridejo poslednjič občini (soseski), v ktero po domovinski postavi spadaj o, kot lenuhi na glavo. Po naravnem in državljanskem pravu in po dotičnih postavah mora za izrejo skrbeti pred drugim žlahta, prvo dolžnost pa imata oče in mati otroka, ktera bosta tudi skrbela, če se jima le ne odtegne potrebni zaslužek. Vrh vsega tega je pa tudi še to pomisliti, da veliko nezakonskih otrok premožnih očetov je doseh-mal dohajalo v najdenšnico, kjer so se izrejali na deželne stroške, to je, na stroške onih ljudi, ki davke plačujejo; očetje tacih otrok pa so skriti ostali in na-mesti njih je dežela prvih 10 let plačevala stroške, potem pa, če si sami niso mogli kruha služiti, so prišli na glavo tišti občini, v kteri je mati domá. Kar pa zadeva županijska spričala in nakaznice, ktere imajo županstva dajati za sprejem ubozih nosečih žensk v porodnišnico, naj se ravná županstvo na tanko po okrožnici deželnega odbora od 9. marca 1870. leta, št. 5032, ktera jasno zapoveduje, da se 1. dajó ubožni listi, ktere pa tudi gospod faj-mošter mora podpisati in potrditi, samo takim ženskam, ktere so zares revne in ako je tudi oce otroka re ven, in 2. da se domovinski listi ali nakaznice smejo nosečim ženskam narejati samo za Ljubljansko porodnišnico, a nikdar ne za Tržaško, in da po takem se na domovinski list vselej mora zapisati to-le: „Ta list velja samo za pot v Ljublj ano in za sprejem v Ljubljansko porodnišnico". — Ce se kranjske ženske podajo v Tržaško porodnišnico, se jim prigodi, da se bodo pognale v domacijo nazaj. To naj županstvo v svoji občini tako razglasi, da to izvedó vse ženske. Naposled ponavlja deželni odbor prošnjo do vseh županov naših, naj na vso moč pripomorejo v to, da se dežela znebi silnih stroškov, ob enem pa, da se s kršćansko ljubeznijo ravná z ženskami, ki so večidel 215 nedolžne pregreška, zarad kterega one in njih otročiči velike nadloge trpij a Dež. odbor kranjski v Ljublj 18. junija 1871. Namesti deželnega glavarja Dr Bleiw Socljalno-politiške razprave Bivša parižka komuna m socijalizem Socijalno-politiška študija. Sv. Katarina. Presvetlo jasno jutro! Gotovo lep bo dan; Le urno zdaj iz mesta In tje čez rosno plan! izhodu se prikaže Vže rožnati mi zor, In glasno ga naznanja Donečih bronov zbor. > Zefiri prišeptajo, Da cvete probude, Ki mirno in pohlevno Med travico še spé A sanje njih dišece Glasijo se povsod In sapica je troši Prijetno mi na pot. Livade, trate, njive In bistre vode tek Me spremljajo prijazno Da steza pelje vbreg. * # * Težavno je in strmo, A kaj je to mi mar Narave vsaj obdaja Poletenski me čar. > ? Prekmalu sladka senca Sprejame me dreves, In solnee komaj kuka Skoz temni svod pereš. £ Skrivnosti gozd mi svojih Odgrinja ves zaklad, Vsaj pevsko ima srce Od nekdaj vže prerad. Pojocih tičic himne So slišati okrog, In jutranjo molitev Opravlja zdaj potok. Premodra sivka, praprot In dušica světlá Kadilo preskrbijo, Ki polno je duhá. Kaj vidim tamkaj ? hišo > In lepo klop pred njó Počivati tu moram I I O kako je hladno! Kosmati kužek laj a In kaže mi zobé, Med piškami se koklja Sprehaja sèm ter tjè. j Otroci v čednih srajcah In belolasi vsi > Me gledaj o od strane S prebistrimi očmí. A ko jih nagovarjam Ter jim podam ] Se bližajo prijazni Spisal dr. V. Zarnik. IL Med nemškirni učenimi veljaki sta se s tem vpra šanjem najbolj pečala Lorenc Stein, profesor národ- okó ? nega gospodarstva in političnih znanosti na dunajském vseučilišču, in Albert Scháffle, bivši profesor istih znanosti na istem vseučilišču in zdaj minister. Tudi ta dva učenjaka se popolnoma skladata v tem, da se mora to velevažno pitanje presojevati iz tega stališča, ktero je Buckle naznačil in za kažipot postavil. Smehljaje se sladko. Zdaj babica njih stara Se pride k meni v vas, In ,,hvaljen bodi Kristus" mokraciji nam stojite dve poti odprti, kakor pri vsa L. Stein piše v svoji knjigi „Pojem društva" toraj der Gesellschafť') že 1850. leta („der Begriff davno pred Buckle-om o socijalizmu: „Pri socijalni de- Tresočih ust je glas. * * * Na vrh sem zdaj dospěla Ki migal je ljubo; Kam gledati najprvo? Povsod je sprelepó! 9 Tam belo nase mesto é Je videti in grad} Pozdravljena bodita Mi tisoč. tisoč krat! 9 Ljubljansko gledam polje In klasje, ki zlato Leskočih trakov pleta V obleko mu cvetno. ; V daljavi zelenijo Dolenske vse goré, Za vrstami še vrste Nasproti mi stojč. In tu se razprostira Planjava pred menoj Ki čarokrasne Save Obroblja jo zavoj. Za njo vzdiguje drzno Lepota se planin, Sè snegom še pokrite 9 So glave njih višin. Al solnee jim nebesko Demantni Šapelj tka, Kateri omamljivo Kraljicam se podá. In tam, o tam pošilja Mogočnost mi pozdrav Občudovan na veke Oijaški bos Triglav! domovina moja, Slovenski krasni svet! Nasititi se tebe Ne more mi pogled. Zatoraj pevaj srce Blaženstva prepolnó. Da takošno domovje Ti dalo je nebo! kem političnem gibanji, ki ste bistveno enaki in imate enaki imeni: ali socijalna poprava (Reform) ali pa socijalna revolucija. Misel socijalne demokracije nikakor ni gola teorija, ni domišljija niti nobena slučajna muha; ona se porodí, če so jej pogoji obstanka dani in če so . . . Sle" pota bi bila te sile ne zapaziti, skrajna neumnost pa, se jej naravnost v bran staviti, coskem zgodilo, ni se zgodilo zarad tega, da bi bil fran-coski narod na kak poseben način obdarovan. Franco- priprave dovršene, z naravno silo iz tal društva. 9 To, kar se je na Fran- ska povestnica od 1789. 1. do današnjega dne ni noben velikansk čin kake države; ona ni nič druzega kakor goli rezultat vzrokov in postav, ki vladaj o pri gibanji in pregibanji političnega in društvenega življenja. Raz-vitek te povestnice, pojedini imenitni dogodki, kakor najvažnejši čini postavodajalstva iz tega časa so bili naravno potrebne prikazni. Naravno potrebno , da sta nastala politična punta 1789. in 1830. da je socijalna de Je bilo leta; naravno potrebno je bilo mokracija z revolucijo 1848. leta prvikrat kot faktor na svetski oder stopila. Zarad tega je pa ravno treba, da vsi tišti, ki kaj imajo in posedujejo, na svojo lastno največo korist z vsem naporom, z vsemi društvenimi močmi in z vso pomočjo države brez zamude in brez vtrujenja vedno naprej na to dozdaj delujejo, da se nam naše obstoječe socijalne razmere popravijo Toraj čast temu, ki se ne ustraši niti sovraŠtva niti zmotlji vosti, niti brezvspešnosti iz začetka pri obdelovanji in preiskovanji poljá človeške znanosti, ki nam je še zdaj tanko, temno in meglovito, ktero se pa mora enkrat do čistega spoznati in razbistriti, ako nočemo njega dni v příhodnosti sebe z vso civilizacijo vred pogubiti !" Tako govori L. Stein, mož, kteremu gotovo ne bo nihče na tem svetu očital, da misli mesta in trge s petrolejem ali dinamitom požgati in vničiti. Naš sedanji minister Scháffle pravi v predgovoru svoje knjige „kapitalizem in socijalizem"*): „Socijalno vprašanje je jako važno in neizogibljivo, toraj ga je potreba od vseh strani ogledati in preštudirati. Ako se pa ravno od vseh strani to vprašanje pretehta in presodi, pride člověk do spoznanja, da voditelji so-cijalistov niso baš tako črne živine, kakor bi nam jih radi današnji „liberalci* malali. Akoravno jaz (Schâifle) nobenega vinarja lastno pridobljenega premoženja v dvombo ne stavljam in akoravno ne bom nikdar za reakcijo proti pravi cam, izvirajočim iz liberalizma se-danjega časa, bode se le vendar nekterim vsled mojih 29. junija 1871 Luj Pesj ak * Kapitalismus und Socialismus" Tubingen 1870 (Verlag Laupp's) 732 straní v enem zvezku # 216 nazorov, razvitih v tej knjigi, dozdevalo, da sem radi-kalen socijalist in toraj državno nevařen; kajti jaz se nisem, niti se ne bom nikdar niti za toliko, kolikor je za nohtom črnega, pačil in sprdaval teoretikom socijalizma, kakor to nekteri moralo pridigujoči psevdolibe-ralci sedanjega časa afektirano delajo. Govoril bom otvoreno, in odkrival bom brez okolišanja pomanjklji-vosti obstoječega društva". Tako se Schâffle, eden najbolj temeljitih poznavateljev socijalizma, že v začetku svoje imenitne knjige o tem predmetu izrazi. John Stuart Mill,*) morebiti prvi med zdaj živečimi misleći angleškega naroda, je napisal imenitno knjigo pod naslovom: „Načela politične ekonomije". V tem, vsemu svetu znanem delu je Mill skoz in skoz ekonomičen liberalist, kakor Schâffle to vrsto národnih ekonomov imenuje, ali v drugi knjigi imenovanega delà, kjer o lastnini govori, nagiblje se mož sèm ter tjè zeló k načelom socijalistov in pravi, da je mnogo zdravega jedra v njihovih teorijah. Kakor v vod smo navajali tù obča mnenja o tem pitanji treh v vsemznanstvenem svetu slovečih mož, kterih gotovo ni nihče imel in ne bo nikdar imel na sumu, da so bili zavezniki bivše pariške komune ali da so bili celó v porazumljenji z njenimi požigalci. — Citirali smo pa zarad tega te može v vvodu svoje raz-prave , da ne bi kdo mislil, da smo mi edini tega mnenja, da niso socijalisti taki tolovaji, roparji in lopovi, ktere bi bilo treba brez vse razsodbe kar na prvo drevo obesiti, ali pa jim mlinske kamne na vrat natvesti in jih v dno morja potopiti, kakoršni nazori pri nas v Avstriji v obče povprek med filisterstvom niže in tudi više, tako imenovane izobražene vrste o tem predmetu vladajo. — Po pravici se je ob času konkordatnega viharja méželjnu, ki je v krčmi proti konkordatu zabavljal, očitalo, kaj ne vé, kakošna zverina je vendar ta „gospod konkordat". Ali še z večo pravico se mora avstrijskemu občinstvu poprek z malimi izjemami očitati, da nima čisto nobenega pojma o tem, — Nemec bi rekel: „nicht einen blauen Dunst einer blossen Idee" — kaj prav za prav je ,,so-cijalizem" in „komunizem". Pri izreku te besede misli naš méželj v svoji strahopetnosti na čudno žival, ki jo sv. Janez v bukvah skrivnega razodetja opisuje. Pri besedah „socijalizem" in „komunizem" bi se naš filister najrajše prekrižal, z žegnano vodo poškropil in se na božje pot na sv. Lušarije ali pa vsaj na limbarsko goro obljubil. Toraj to stvar razjasniti in naše slovensko ob-činstvo s tem vprašanjem malo seznaniti, naloga je teh člankov. Dopisi. V Gorici 30. junija. —x+y— V predlanski sesiji jc obravnaval naš deželni zbor novo postavo zadeva-jočo realne šole. Sklenilo se je, da se imate napraviti v Gorici dve vstrični realki, italijanska in slovenska, pod istim ravnateljstvom. Zastran večih stroškov je teklo dolgo časa pogajanje med deželnim odborom in vlado. Deželni odbor ni hotel privoliti v to, da bi deželna blagajnica kaj donašala za realki. Re-šenje te zadeve, ki je došlo ne davno deželnemu odboru, se glasi, da vlada ne more dati postave potrditi in izvršiti, ker ne more ona sama vseh stroškov pre-vzeti. In, ker se je bilo med tem tudi še neko drugo vprašanje sprožilo, to, namreč, da naj bi se napravilo iz sedanjih srednjih šol dvoje narodnih realnih gim-nazij, odložena je zdaj tudi ta stvar. Za prihodnjo *) „Principles of the politicae economy" 5 volumes, London 1849. Pis. sejno dôbo deželnega zbora misli vlada svoje stališče v šolskih zadevah pojasniti in nov načrt predložiti. Bomovideli.*) —Privčerajšnji tomboli je bilo groza ljudi. Iz Gradišča je prišla tudi mestna banda gori, tako da so nam igrale — z vojaško — 3 bande. — Wolfov nemško-slovenski slovar v zvezkih, ki so ga tukaj te dni laški knjigarski opravilniki prodajali, je menda skrivé ponatisnjen. **) Presnetoneumna špekulacija, vsaj so morali sleparji vedeti, da se prodajalci že po visoki ceni (15 gold, in 60 s.) izdajo! v Iz Critic na Goriskem 24. junija. — Naj Vam drage „Novice" potožimo nekaj zarad obcinskih spaš-nikov okolice naše na Primorskem. Sploh znano je menda, kako so po druzih komunih (občinah) pretekla leta občinske spašnike razdelili, a ne, kakor pri nas, je županstvo razdelilo pred 13 leti najslabši kraj ob-činskih spašnikov, najlepše in najboljše občinske spašnike je odločilo sebi, nam ubozim pa so kosti vrgli. Naših občinskih spašnikov je še tri sto oralov (johov) golicave, ktera bi se z umom in pridnostjo v nograde, senožeti in gozd lahko spreobrnila, namesti da dračje, trnje in gosto kamenje svét pokriva. Nas je 62 obči-narjev, kteri nasproti 12 nasprotnikom zahtevamo, da bi se gori imenovani občinski spašniki postavno razdelili. Zato smo položili tožbo do c. kr. namestništva v Trst. Ono nam je blago voljno rešilo našo vlogo , zato zahtevamo pravico od županstva in ne bomo mirovali s pritožbo, dokler se nam postavno ne reši. Pregrenko bi bilo, ako se nam ne dá, kar od razdeljenih spašnikov na nas pride, in da bi přilétni očetje in naši sorodniki morali po svetu kruha beračiti, namesti da bi obdelovali v rodoviten svet predelano zemljo. Več občinarj e v. Koroško. Iz Gelove a. (Spomenica. — Konec.) Da so sodnijski in volilni okraji na Koroškem tako narobe sestavljeni, nam je Slovencem v škodo in na zgubo. Čeravno nas je tretjina vseh deželanov, dosehmal še enega zastopnika ali poslanca nismo imeli v Celovškem deželnem zboru, ki bi poznal naše djanske razmere ter potegoval se za naše pravice in potrebe. Kakor je zdaj sestavljen deželni zbor v Celovcu, nam Slovencem nikakor ni mogoče, visoki c. kr. vladi po njem razodevati svoje potrebe. Gledé teh djanskih razmer nam je pomoči silno in neobhodno potreba. Obljubilo je slavno c. kr. ministerstvo po §. 19. ustave vsem avstrijskim narodom djansko vpeljati zaželeno ravnopravnost ; razglasilo je za svoje geslo: „ravnopravnost, resnica in pravica". Opiraje se na vse te razloge predrznemo se pokorno podpisani zastopniki slovenskega politiškega društva „Trdnjava" s tem pristojno predlagati pricujoče pismo. Slavno c. kr. ministerstvo naj blago voljno iz tega povzame, kakošna nam se Slovencem v obče, zlasti pa na Koroškem godi, in naj ravná, kakor bo za prav in potrebno spoznalo. *) Kazinini gostje nam pripovedujejo , da je tudi za ljublj. realko, ki se razširi na 7 razredov, došel začasni učni načrt. Kakošen neki, bodete vprasali. Posluh č. bralci! — Z nemskim učnim jezikom, in sploh takošen, da se, kakor je izustil sloviti „Lavdon" se ministru Jiričeku nemski kres iz čistega kadila zažgé v ali celó pred ljublj. „rotovžem". — Več spregovorimo o náčrtu samem, ko več izvemo o njem. Vred. **) Gotovo ne ! Slišali smo namreč, da dva Laha sta 20 odtiskov kupila v škofijski pisarnici ljubljanski, dala sta ga potem razdeUti na 52 vezkov z drugačnim naslovom brez imena izdajateljevega in tiskarjevega, in vezati v razno barvane zavitke ter ceno postavila namesti na 2 gold, na 15 gold. 60 kr. Kakor danes iz „SoČe" pozvedamo, preisknje to sleparijo zdaj okrožna sodnija goriška, Ob4 agenta sta neki dva mlada laska juda. Dandanes je vendar judov-skih sleparij brez konca in kraja na svetu! Vred. 211 Da reč bolj razjasnimo, priložimo zemljovid koro- venija" z enim deželnim zborom v Ljubljani, kot praške vojvodine, in en iztis „Geistlicher Personalstand vem središču slovenskih dežel, in z eno deželno vlado der Diozese Gurk im Jahre 1871". Na zemljovidu je in s posebnim c. kr. deželnim ministrom. Slovenščina zaznamovana meja oběh narodnosti vsled knjige Na- bila bi se ve da uradni jezik za Slovence. Ne-Sloven rodopis slovansky" (na svitlo dal J. P. Šafařik) in ka- cem prebivajočim v tej deželi bi se nikakor ne kratile kor se je v najnovejših časih na tanko preiskalo in njih pravice pozvedelo. Pred vsem nasvetujemo te-le postave in vodilo: Misel ta o „združeni Sloveniji" ni nič novega niti nenavadnega. Bili so do leta 1848. slovenski kraji zdru rir Ck ni rvA/^ imrnn Am lr»»o ] i Atrîwn Tlîttîîn ^ • wnirl n ! Uî m /v 1 Vsaka fara in politična občina veljá za slo- ženi pod imenom „kraljevina Ilirija"; přidal bi se vensko, kjer se v cerkvi božja beseda oznanuje po temu zdaj samo še slovenski del štajerski. Vpeljala bi se s tem djanska ravnopravnost, dognana bi bila sprava slovenskimi deželami, nehal in potihnil bi slovenski". Ugovarja se pogosto na Koroškem, rekoč: Slo- z vsemi věnci že vsi nemški znajo". Temu ni taka! Slovenci ves neljubi prepir o jeziku in narodnosti. Dala bi se večidel v resnici ne znajo nemški, uradniki pa na Slo- dežela združena z večidel skoz in skoz enim slovenskim jezikom, dala bi se „Slovenija" ložeje in ceneje vladati venskem večidel trohice ne umejo slovensku Vsaka slovenska politična občina naj bo kakor dežel „ * naiva oiuvcuoaa puiibiuu«, uuuua naj uu 10 jxaavi vr vic^cx, z dvojim jezikom in 6 deželnimi vla- pod slovenskim sodnijskim okrajem ; vsak slovenski dami in 6 deželnimi zbori, ki se o jeziku in narodnosti sodnijski okraj le pri slovenskem volilnem okraji pri slovenski okrajni poglavariji in vedno prepirajo /\lî lv\ a tvi K O \T AH VAA Iri Kakor pokorno podpisani društveni odborniki mi-Po tej poti bi se ravnopravnost djansko vpeljala; slijo in se predrznejo ponižno svojo misel tukaj izreči, Běhal bi ves prepir o jeziku in narodnosti; zlajšala bi bode združena Slovenija državi sami, kakor Slovencem se vsa opravila in uredila pametnije. ,, ▼ vse slovenske urade, na primer, okrajne sodnije, okrajna poglavarstva itd. naj vpelje se slovenščina kot uradni jezik". in Neslovencem v prid in dobiček. Ako se pa slovenski deli po Koroškem skem Štaj ar- ) UVJ oiv vvuoai uvíí uw jlx,\JI voauui , M iiOJ ai ' Kranjskem, Goriškem, Tržaškem in Isterskem ne združijo v eno celoto, ampak da tudi v prihodnje 4. „Za uradnike v slovenskih uradih, na primer ostanejo, kakor dozdaj razdeljeni po 6 kronovinah in pri okrajnih sodnijah, okrajnih poglavarstvih itd. sta- pod 6 deželnimi vladami, in zbori, dalo bi se Slovencem vijo se in pisati slovenski domorodci". možje, ki ne samo popolnoma umejo govoriti saj za silo pomagati tako-le: ampak ki so povsem rodoljubi in Očita se pogosto na Koroškem, rekoč : „kakošna babilonska zmešnjava bode nastala, ko jelo se bode slovenski uradovati." Ta ugovor je prazen. Ravno narobe je res. Ako s Slovenci uradnik obravnuje po slovenski, ne bode nobene zmešnjave: dobro bodo se če slovensko ljudstvo slovensko govori in nemškega ne razume, uradnik pa nemški govori in slovenskega ne razumi. In takaje pri nas, zlasti po Koroškem. Pa bi pomanjkovalo slovenskih uradnikov?" s tem, da se pjoslanci v deželnih zborih na Koroškem, Stajarskem, Kranjskem, Tržaškem in Isterskem vselej ločijo po narodnosti, kolikor krat bi bile na dnevnem redu narodna prašanja, na priliko o šoli in uradu > o jeziku v šoli in drug druzega razumeli. Al prava zmeda je takrat uradu. Posvetovali bi se Nemci in Slovenci posebej : nasvetovali in dělali bi postave, kakor tirja to njih posebni narodni duh in potreba; s tem, da se pri vsakej c. k. deželni vladi in pri vsakem deželnem zboru imenovanih dežel napravi poseben slovensk oddelek, in da se pod ta slovenski oddelek stavijo slovenske občine, slovenski sodnijski okraji in okrajne glavarije. Slovenci so čestni in krepki narod: zdru-kar precej pri vadili. Služi jih zdaj veliko po neslo ven- ženi v eno celoto z eno deželno vlado in z enim dežel-skih krajib. Naj se taki le prestavijo med Slovence nim zborom bodo državi trdna podpora. Tako pa nazaj. Marsikteri uradnik, po rodu Slovenec, in jezika žalibog raztrgani in razdeljeni kot „disjecta membra" slovenskega v besedi in pismu zmožen, sedanje dni brez lastne notranje veljave pod ptujim jarmom so le » Tudi ne. Imamo že potrebnih slovenskih uradnikov znajo slovenski, ki bi se tedaj tudi uradovati slovenski > ki skrbljivo zakriva se Slovenca i ali pa delà se celega narod, kterega spodriva močneji sosed, da si toliko Nemca, bojé se, da bi se ne zaměřil komu, ter sam prej slovenske pokrajine tje do bregov adrijanskega sebe spravil ob kruh. Za silno potrebo bi že bilo z morja prisvoji začetka, če pri vsakem uradu predstojnik zná urado- Slavnému c. k. ministerstvu predlaga se ko vati slovenski, vse drugo bi se samo od sebe dalo za nečno pokorno še kazalo vseh slovenskih far, oziroma naprej. -^«»J oc IO uuucu uiaumiv uo siavijai UJCU uuwu, ua uuiuoacm \VOIDI Slovence v slovenske urade, s tem pogojem, da obljubi, krško škofijo od leta 1871). Naj bi se noben uradnik ne stavljal med občin na Koroškem (vsled duhovnega šematizma za do kakega časa popolnoma naučiti se slovenščine člověk na stare dni nima več glave zato. učiti zakaj se je- Da kratko povzamemo, želimo in tirjamo Slovenci to-le: da bi visoka c. k. vlada nas Slovence zdru- » ca u a otetih uui uiuia »cu giavc /uat\t\J , uuiu oc jo- nu iu • u« yiduû.« v». a« tinuct uao >-.> i zikov. Uradnik tudi časa nima k temu; ako bi si po žiti in narodno uravnati račila ) tako ) da nad sili moral glavo ubijati s slovenskim ukom, postal bi nami ne gospoduje nijeden drugi narod, nego prav av-prej ko ne hud, zagriznjen nasprotnik vsemu še tako strijska vsem narodom enako pravična visoka c. kr. pravičnemu prizadetju Slovencev. vlada. 5. v Volilni red naj se prenaredi in tako popravi, ri l T7 n fil atta v\ aa rv v» n tt i«n rvvin rrî X ain (i (Druga spomenica prihodnjič.) da bo tudi za Slovence prav in pravičen Iz Cubra na Hrvaškem 28. junija J. r. naš yy Vsaka slovenska občina, vsak slovensk sod- Že mnogo časa se odlikuje nico, ki nad 20 različnih časnikov šteje kotár z narodno čital in kjer se ná 9 nijsk okraj, vsaka slovenska okrajna glavarija naj bo rodna zavest lepo razvija in duševno hrano za bodočnost Ker do preteklega tedna to bralno društvo zborom, ali pa saj pod slovenskim oddelkom pri deželni ni bilo še potrjeno od više vlade, smo vsi željno priča-vladi in deželnem zboru". pod slovensko deželno vlado in slovenskim deželnim nabira. Mogoče bi to bilo tako-le kovali tište srečne ure, da bode naša prošnja uspešno Doživeli smo ta zaželeni dan, in vnela se je resena. v * Ako se slovenski kraji po Koroškem, Stajarskem, splošna želja ljudstva slovesno otvoriti čitalnico. Kranjskem, Goriškem in Isterskem združijo v eno kro- torek 20. dan t. m. bil je ovi pomenljivi in veseli dan novino ali celoto, bodi-si pod imenom )) Ilirij « ali „Slo našim domoljubom, dan otvorenja. Zgodaj v jutro na 218 znanil je topov grom, da se je celo selo treslo in da so skale o dme vale, začetek omenjene slovesnosti, po-vekšane še z veselo godbo, pozvano iz Ribnice na Kranjskem. Přivřelo je iz vseh krajev pozvanih in domaćih rodoljubov, članov čitalnice, negledé na stroške, akoprem zadnji novčič iz žepa ide. Zbrali smo se vsi na odmenjenem kraji, od kodar se potem z národními na prsih pripetimi šopki in z lepo zastavo na čelu podamo v krasne z venci in mnogimi narodnimi zástavami okinčane prostorne čitalnične dvorane. Tukaj bila je prva volitev čitalničnega odbora. Po redno dovršeni volitvi imeli smo vsi udje skupni obed, med kterimi so se govori in napitnice v čast in slavo Hrvatske in vseh Slovanov vrstile. Vsaki napitnici in vsakemu govoru pa so doneli živio-klici, veselo petje naših čitalničnih pevcev in grom topov. Med govorniki, kterim vsem čast in hvala gré, naj izrečem posebno hvalo našemu^ vrlemu grajsčaku pl. g. Ghyczy-tu, g. kanoniku Z agar-ju iz Trsta, vzlasti pa iskrenemu Slovencu g. Sčitomiru Vilhar-ju, posestniku v Prezidu. On posebno je povdarjal živo potrebo zedinjenja južnih Slovanov, rekši, da nas Slovanov je ko listja in trave, da jim nikdar solnee ne zatone; ko nam južnim Slovanom solnee za goro zaide, našim bratom na dru-gem kraji zopet izhaja itd. Povdarjal je, kako nas gospodujoči drugi narodi zatirajo in v kaki nadlogi da se znajdemo, — kako se našim milim bratom Slovencem slabo godi, kako so v Beču prosili, naj bi se jim saj toliko dovolilo, da bi v svojem jeziku uradovati smeli, pa niti tega niso izprosili, temveč zasmehovaje se jim je velelo, da lahko vso svojo literaturo v torbici odnesó! — Bralo se je na obrazih vseh članov, kako je Slovencev nemila osoda vseh srca ganila in splošna želja do zedinjenja se vnela. — Po obedu imeli smo ples, potem govore, petje in vse se je vrstilo v najlep-šem redu do jutra druzega dne. Marsikter kraj na Kranjskem, zlasti pa meni nepozabljiva Kranjska gora na Gorenskem, kjer bivaj o moji dragi prijatelji in kjer se ljudstvo se ubogo malo zaveda narodnosti svoje, naj si vzamejo izgled nad svojem sosedu vrlem Hrvatu, naj se zbudijo iz duševnega spanja. Vsem tem zakličem z navdušenim glasom: Zdramite se iz sramotivnega spanja! Živila domovina! *) Z ldrij$kih hribov 23. junija. —k— Raznesel se je bil pred nekimi dnevi glas po vsi naši okolici, ki je mnogo strahů napravil, da se je vselilo iz Hrvaškega 17 roparjev v našo okolico v gozd od Logaca proti Ipavi. Naše občine so dobile takrat ukaz, od vasi do vasi na stražo hoditi. Roparjev niso nikjer zagledali; marsikter klatež pa, ki ni imel domovinskega lista, marsikter tat je přišel sodniji v roke. Naši ljudje pa, kakor tudi drugje, ob tacih dogodbah, ki strah širijo po deželi, pogostoma tožijo, da je čedalje več hudodel-nikov in jih še zmirom več bode, zato, ker se jim po sedanjih postavah v jecah bolje godi kot mar-sikteremu poštenemu kmetu in rokodelcu na njegovem domu! Vlada sama je veliko kriva naših sedanjih nad-log. Poglejte le, s kako cvetočimi obrazi, lepo rejenimi trebuhi se iz jetnišnic na dom vračujejo. Vsaj mora srce boleti člověka, ko sliši pripovedovati dogodbe ka-kega domů prišlega hudodelnika, ki se hvali: kako se mu je tam dobro godilo, kako je imel tam vse v lepem redu, desetkrát bolje kakor domá, in da najbolje je, kdor nima domá kaj jesti, naj kaj stori, da ■ » ■ I ■ I I. ■ .1 ■ II—————m v *) Žalibog! da ca naši slovenski zemlji in prav v Jese-nicah in Kranjski gori nekteri ptujci in poptujčenci zvonec nem-škutarstva in brezverstva nosijo na sramoto domovini naši ! Se Dollinger-u, o kterem niti mlađi Schrey niti mladi Ruard vse svoje žive dni ništa nič vedela in slišala, so Asslingerji, ne pa Jeseničarji poslali čestitko!! Vred. ga zapró; ondi dobi dobro hrano, čedno stanovanje, snažno oblačilo. Naj gospodje iz sodnij in tišti, ki postave delajo, stopijo včasih med ljudstvo, da slišijo, kako hudodelci sami sodijo tište naprave, ktere bi imele grešnika poboljšati, pa ga dandanes še bolj popacijo, demoralizirajo. Tako deleč je zabredel liberalizem pod Giskrovo vlado, da se sami hudodelci norčujejo iz jetnišnic, — pošteni ljudje pa z glavo majajo, zdihajoč, kam smo prišli! S Črnega vrha nad Idrijo 30. junija. (Nova Čitalnica; prošnja.) Tudi naša vas je po prizadevanji tukajšnjih rodoljubov stopila v vrsto onih krajev, ki imajo národno čitalnico. SI. deželna vlada je potrdila pravila, in 26. dan t. m. je začasni odbor sklical občni zbor, kterega je z ogovorom prićel začasni predsednik gosp. Ivan Poženel, tukajšnji učitelj. V kratkem pa jedernatem govoru je dokazal potrebo in korist bralnih društev (čitalnic). Potem je bila volitev novega odbora. Vsi smo se z veselim srcem razšli in si zagotovili v kratkem slovesno odpreti našo mlado čitalnico. Ona šteje do sedaj Še le nekaj čez 30 udov, upati pa je, da jih v kratkem pristopi še več. Ker so pa naši udje večidel zelo raztreseni, da morejo le ob nedeljah v društveno sobo dohajati in časopise prebirati, vredil je odbor to stvar tako, da bodo udje bukve in časnike si na dom lahko izposojevali. — Knjige pa veljajo denar; blagajnica naša je sedaj, žalibog, še — prazna. Obrne se tedaj odbor prijazno do vseh slovenskih rodoljubov in dobrotnikov s preponižno prošnjo, sosebno pa še do Vas, častiti naši rojaki, ki ste v tej občini rojeni; ki ste tukaj prve nauke v cerkvi in šoli slišali in ki ste zdaj po duhovskih ali svetnih službah po širokém svetu razpostavljeni, da blagovolite se na svoje brate in nek-danje prijatelje ozreti in po svoji moči podpirati našo novorojeno, zdaj še ubogo čitalnico bodi-si s knjigami ali denarjem. Vsak darček se bode s hvaležnim srcem sprejel, ki naj se posije čitalniškemu odboru ali pod-pisanemu tajniku. Mlado zdaj drevesce postane s pri-pomočjo skupno kmalu čvrsto drevó! Za odbor: Fr. Bezel jak, tajnik. Iz Kamnika 1. julija. M-v. (Veselica na Rovu.) Tretjo nedeljo po binkoštih imela je naša čitalnica izlet na Rov k „Pircu". Razen udov sebralo se je tudi druzih ljudi, dokaj tudi kmetov, tako, da vse mize so bile obsedene pri postrežljivi „materi" Vavpetovki. Streljanje z bližnjega gricka pozdravljalo je došle goste, in kdor se je hotel pridružiti udom čitalničnim, kazale ste mu dve zastavi, kje Slovenec Slovenca najde. Ni me volja na drobno opisovati, kako židane volje da smo bili na Rovu, kajti to se razume samo po sebi ondi, kjer se Slovenec sè Slovencem brati. Tudi ne mislim naštevati napitnic; vsaj vsakdo vé, da v veseli družbi brez njih nikdar ni. Ne smem pa zabiti nekega govora, ki je navdušil vso družbo. Da le kratko povem, bilo je jedro govoru to-le: „Dr. Jan. Bleiweis je narodu našemu toliko kořistil, da, ko bi hotel „Tagblatt" zasluge njegove popisovati, bil bi ves njegov list premajhen, a vendar pa „Tagblatt" vedno renči nad njim, ter ga, kakor škorpijon vščipne, kjer ga le more. Pa to je dobro, da Bleiweisu „Tagbl." ščipavnice več koristijo^ nego škodujejo. Toraj naj živi naš oče dr. Bleiweis! Škorpijon pa, ki ga dan za dne-vom ščiplje v Ljubljani, naj se požuri, da si še bolj škarje nabrusi, ki bi vspešneje strigle mah po ljubljan-skem nemčurskem močvirji!" Blizo tako se je glasil govor nekega mlađega, nadepolnega Slovenca. In „živio", trikrat „živio" dr. Jan. Bleiweisu! razlegalo se je po okolici krog in krog, ko govornik končá govor svoj. — Naposled ne smem pozabiti še tega, da so nas nasi vrli godci prav dobro razveseljevali z lepimi sloven- 219 akimi melodijami ; mladina pa se je tudi malo za- šega jezika in naloga naših državnih poslancev je go- vrtela pod milim nebom. Kogar pa je mikalo, si je spoda ministra nauka vprašati: ali morebiti vé , da je lahko na P. travniku telo vadil. In res smo viděli, kako tudi finanční minister še le vprašal ljudi, ali hočejo znajo Kamniški faotje dobro „v sužnost devati" telo gruntne, hišne in druge davke plačati ali ne? in ali svoje. In ko je zvonilo Avejđarija, smo odrinili čez je tudi minister vojaštva vprašal stariše, ali hočejo Radomlje nazaj v Kamnik. ,, Živeli Slovenci !" tako nas ljudstvo, kodar je pozdravljalo zem spominu nam ostane 18 smo se srečali dra je bila Kanitiika 2. julij omenjena našega dan rožnika. V predzadnjih „Novicah" svojega sina v soldate dati ali ne? Nadjamo se, da minister Jiřiček ne hodi Hasnerjeve in Strehmajer- jeve pogubivne poti! - >: ? . " pj* (Deželni odbor) je v seji julij a t. 1. dovolil mesta svečanost papeževa, poberanje přiklade 17 odstotkov na vse neposrednje žraven pa umazano djanje dveh ponoćnih rogoviležev, davke leta 1871. po vseh v šolo v Krškem všolanih ktera sta čez polnoci bila v kavarni, potem pa šla nad krajih Krš ke županije za zboljšanje placila šolskega j popolnoma zgovorjena, izlit svoj liberaluški žolc učitelja in za druge šolske potrebščine. nad njeno okinčanje. Ta „Novični" dop jima je pa za kožo gel tako, da sta po plakatih, ktere (Odboru družbe kmetijske) je v poslednji seji pod sta dala predsedstvom c. kr. deželnega predsednika pl. Wurz-natisniti in~ potem na vogale mestne in na mnogo hiš bachamed drugim tajnik dr. Bleiweis poročal o sledečih nalepiti, obcinstvu očitno oznanila, da zahtevata do- zadevah: Ministerstvo kmetijstva dovoli družbi 250 gld. kazov, da sta res zastave s šole trgala, drugace bosta dopisnika za lažnj in obrekovalca glasila Da za nati s po Schollmajerju izdelanega poročila o i žetvi lanski in dotičnega zemljovida ; — ministerstvo da s dok ko sta jima bode spričalo škandalozno početje kmetijstva na predlog družbe kmetijske dovoli, da iz-prisego na drugem mestu potrdilo, kaj sta govorila, med 10 učiteljev, ki bi bili imeli ob šolskih počitni- pa se bo še tudi to cah v Gradec iti kmetijstva se učit, gré večidel v umazano delo šla AU oia ua ULuatiauu uciu oia . jji avv^u u«. ou vprašalo: kdo li jima je po postavi predp dal plakate na v o gal pravico Gorico, kjer bodo imeli v slavni c. k. svilorejni po- bijati, ker prilepljeni kolek skušalnici lepo priliko se temeljito podučiti v murbo- za solda nikakor še ne spričuje gosposkinega in sviloreji in se jim poleg tega drugi nauki bodo raz- dovoljenja za očitno nabijanje plakatov. To dej lagali v slovenskem jeziku. Ker je odločba v tej za- oljo včinilo pri mirnih mestjanih, devi prepuščena c. k. deželnemu predsedatvu, je gosp je sopet veliko ne\ kteri so do grla siti škandalov glasovitih rogoviležev. predsednik obljubil y da učiteljev pošlje v Gorico Nek pošten tudi slovenski tiskana bila kmet, ki to „aufforderung rekel: ,,ce " bral, ki je pa v Gradec. —- Dalje je ministerstvo kmetijstva nazna- da brž ko bode nova mašina za drenažne cevi se bodo take nilo reci na » IV a 11 i* una, Jt3 icivci . ,,uc oc uuuu lano j_i.nu , v*c% wiù ivu uuuo uuva rnaoiua £i