Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja meter vsak prvi 1» tretji četrtek meeeea. Ako je ta dan pratnik, uide „DOMOLJUB« dan poprej. Ceha m je SO Ur. ta celo lete- — Spi** m dopisi naj se pošiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v aemenUIcih ulicah U. 9. Naročnina in inserati pa opravniltvu ,DOMOLJUBA■ Vodnikove uliae it. 2. — Nasnanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 94. V Ljubljani, 16. decembra 1897. Lelpik X. Vabilo na naročbo. Reči smemo, da je postal v desetih letih »Dumo ljub« pravi prijatelj slovenskim hilam. Vsak mesec dvakrat gre v obilnem Itevilu med ljudi, poučevat jih in zabavat. Pravim: V obilnem Itevilu. Za to zahvalimo se najprej Bogu, ki je blag slovil nafte delo, hvala pa tudi Vam, srčna hvala, bravci in naročniki »Domoljuba«. Toda lahko bi bilo ie več naročnikov, nikakor le ni njih šle vilo toliko, da bi ne moglo bili večje. Vsak naročnik dobodi le jednega, in lepa truma nas bo. Ce le moreš utrpeli 80 krajcarjev* daj jih, ne bode ti žal. »Domoljub« obljubuje že sedaj, da bode le bolj akrbno poročal dragim bravcem o rasnih dogodkih oale domovine, drlave, sploh oelega sveta. »Domoljub« ima že pripravljenih več lepih, zanimivih povestij, katere bodo vse prav salo razveselile bravce, stare in nove. Tako pre-skrbil svoji družini lepega, podučnega in kratkočasnega berila. Ali ni to nič vredno? Mar ne zvel rad novio iz celega areta? Zato pa le naroči »Domoljuba«. S tem pa storil tudi dobro delo. Saj veste, dragi bravoi, a kom in zoper koga ae nam je boriti. Boriti se nam je s sovražnikom, ki nam hoče vzsti vero in narodnost L; b e r a 1 c i spodkopujejo ugled vere in duhovščine, .pravijo, da vera nima nič opraviti z javnim življenjem, da je manj v nevarnosti ko narodnost, da moramo biti p^ inbo^narodni ko verni. Zi prav; kaj pravite, po čin? Vaa ho Bog,sodil? Ali bo vprašal: ali ai Slovenec »U tiemec, ali Lah ali Turk ? Ne, ampak vprašal bo: ali si bil veren katoličan, ali si živel po veri ali ne? Ia potem Vas bo Bug sodil. Nikar se ne dajmo motiti: prva stvar, ki nam mora biti pri srcu, je nala večna sreča v nebesih. Kdor pripozna, da je Bop, ta mora pripoznatj, da moreno vsi težiti po i^em, ki nas j<9 vstvaril. Nebesa- in Boga pa moremo doseči le po veri in v veri in to le v fcatolilki veri. Zato nam mora biti vera prva in najsvetejša stvsr. Vse moramo delati tako, da se sklada z vero in njenimi zapovedmi. Z zapovedmi svete vere sklada se pa tuji ljubezen do naroda svojega Kaj pa je narod? Narod je skupina ljudij, ki jih veže jeden skupni jezik n jedno pokukaj e, ki imajo iste lege in navade. Če nam Kristus ukazuj®: »Ljubi svojega bliinjega kakor parnega sebe«, koliko bolj moramo tedaj ljubiti tiste, ki so nam prav posebno blizu radi jezika in skupnega izvira. Razvidno je toraj« da ima narod ip narodnost svojo najmočnejšo oporo v veri, dasi to liberalci taje. — Drugi sovražnik, zoper katerega se nam je boriti, pa ao s oci j al ni de mokra t j e. Le ti učč, da ni Boga, s tem nam hočejo vzeti vero, razbiti hočejo družino in družbo, vzeti nacp tudi narodnoat, vzeti ljubezen do domovine, ti obojni sovražniki so sviti in prekanjeni Pogubne svoje nauke trosijo po časopisih in tako okužujejp naSe slovensko ljudstvo s pogubljivimi in nevarnimi nauki. In v kolikem Itevilu zahajajo časopisi te vrste med ljudstvo I Saj tadi lahko: socialnim demokratom plačujejo judje, da za-morejo na pol zastonj izdajali svoje časopise, liberalci pa sami mnogo žrtvujejo zanje Tako nam blatijo naše najsvetejše svetinje in skulajo odtujiti srca domu in veri. Mar bomo to mirno gledali? ge,7 zdramimo ae vendar in začnimo boj, hud boj zoper obqjpega sovražnika. 2e pri krstu prisegli smo pri Kristusovi zaat*vi, d} hočeirio ostati zvesti sinodi sv., cerkve. Ta zvestoba naj se kaže povsod in tudi pri Časopisih. Tu moremo dobri stvari premnogo pomagati, ker, či^bojjf se, lirjjo katolilki časopisi, tem manj mora biti protikatoii|kih, tem bolj pa tudi ljudstvo vsled branja časopisov spozna svojo sovražnike in se jih ogiblje. To je tisto dobro delo, katero lahko storite s tem, da napočil^ »Domoljuba«. Le malo jih je, ki morejo govoriti v zbornicah in pb shodih v prid domovini, malo jih j« tudi, ki ji služijo s pere-som, a nebroj je onih, katere je B g oblagodaril s Časnim premoženjem in leti morajo in morajo podpirati dobro stvar s denarjem. Koliko zgledov bi vam lahko navedel, ko si je priprosti delavec prihranil in odtrgal od ust one krajcarje, ketere je izdal sa kak dober Časopis ; ni bil dolžan tega storiti, ker mu denarne raimere niso pustile, a storil je vendarle. Ce se nafti nasprotniki tako potegujejo sa slabo, krivično, lažnjivo stvar, mar se ne bomo mi potegnili sa dobro, pravično in resnično? To pa storimo z na-ročevanjem dobrih, poštenih, katoliških časopisov. Nikdo nam ne bo očital, da se hvalimo, ako rečemo: tak list je »Domoljub«. V vseh desetih letih, kar zahaja med Slovenca, ostal je vedno zvest staremu geslu: vse sa vero, dom, cesarja. Vedno je kazal bravcem, kje je resnica in pravica, vedno jo je branil, ako so jo napadali naSi sovražniki. Iu tak ostal bode »Domoljub« tudi prihodnje leto. Skušal bode Se bo|j ustreči raznim željam naročnikov ter jim prinašati več zabavnega berila. Tudi za to bode preskrbel, da se bodo bravd kaj smejali, ker ni prav, ko bi se vedno tako driali ko na cvetni petek. Da pa ne bode pozabil kaj pametnega svetovati, razume se samo ob sebi. Vse to obeta »Domoljub« in bode tudi s bošjo pomočjo tudi spolnil. Časi so budi in resoi. Vedno Bo|j se ločijo duhovni za Kristusa in proti njemu. Nekam moramo stopiti, ker srede tu ni. Ker je pa zagotovljena večna sreča nam vsem, vsakemu posamezniku in celemu narodu, le na strani Kristusovi, zato se oklenimo njegove zastave, njegove zapovedi ljubezni in pravičnosti 8polnujmo tudi v javnem življenju. Da bi to prav spoznali, želimo dragim bralcem obilno nebeških darov in blsgoslova Božjega Deteta, katerega prihod na zemljo bomo praznovali prihodnji božič. Vsem starim in novim naročnikom, vsem bravcem in pospelevavcem naiega lista, sploh vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in novo leto! 4"fWl J Razgled po svetu. Kakor je Djmoljub zadnjič v naglici poročal, imamo nove ministre, njim na čelu sovražnik Slovanov — Giuč. Res, takoj se je pokazalo, kaj zna ta mož. V Pragi so Nemci Č.hom silno dolgo že nagajali, kjer so le mogli, slednjid začeli so jih celo s silo nspadati. Tega pa Cehi niso mogli več prenašati in v prvi jezi so pobili neksj oken in porušili nekaterim židom prodajalnice; vse kar je nemško, moralo je čutiti silo razjarjene množice. Prilli so vojaki, streljali in a sabljami mahali ter sekali, dokler se niso ljudje razpršili. Več je mrtvih in precej ranjenih. Gauč pa je hotel pokazati Oehom, da sna Se kaj hnjega narediti. Proglasil je v Pragi naglo sodbo. Ksj pa je to nagla sodba ? Če koga dobe pri razgrajanju ali hujskanju, ali pa tudi če se jim le tega sumljiv zdi, tirajo gs pred sodišče. Če mu dokažejo, da je to res storil, ga takoj obsodijo v smrt in v dveh, treh urah že ni več med živimi. To je grozno hitro in pritožiti se nikdo ne more. Ce ga pa noCejo umoriti, obsodijo ga v ječo od 5 do 20 let. V tem obstoji nagla sodba. Kakor vidite, je to res huda kazen za kraj, katerega zadene nagla sodba. V Pragi ustrelili le niso dosedaj nobenega, toda prav mnogo so jih obsodili v težko ječo. Poleg tega pa morajo biti ob 7. uri zvečer vse hiSe, ob 9. url vse gostilne in kavarne zaprte. 25 bataljonov vojakov zbranih je v Pragi in ti skrb* za red in mir z vso strogostjo. Glejte! V Celovcu, v Gradcu, v Hebu, Žatcu in drugih nemlkih mestih spravila sejenemika razdivjana druhal nad Slovence in jih poganjala, jim pobijala okna in gorje mu, kdor bi se bil prikazal v tem času na ulicah. Pa vlada niti ganila ni, da bi obvarovala Slovence in Č~he pred nasilstvom Nemcev. Policaji držali so roke križem in gledali, kaj bo. Vojaki so po mestih branili le vladna poslopja, a ne Slovencev. In ko so BoSogaki v Gradcu streljali nad množico, katera jih je obsipala s kamenjem, zagnali so Nemci silovit krik, čel, da jih hoče vlada vse zatreti. Ko pa mirnim Čehom vsled napadanja zavre kri in si hočejo napraviti mir pred temi nemškimi pobalini, tedaj vlada brani z najbolj silnimi ia krvavimi sredstvi Nemce. To je, kar nas jezi in grize. Nobenih nemirov ne odobravamo in nikakih pobojev, dasi nam je razumljivo, da lvhko ljudska strast nagloma prekipi. A ne odobrujemo tega, da bi bile za Slovane v Avstriji druge postave kot sa Nemce. Ztkaj nas merite z drugo mero? Mar smo slabejM državljani ko olabni Nemci? Pravica bodi za vse jednake, a sedaj ni. č«mu to, jednega kaznovati tako hudo, drugemu, ko je isto storil, pa spregledati vse? Tako je Gauč nastopil svojo službo, s krvjo Slovanov hoče zadovoljiti nemškega ma-lika. Ia potem naj od njega pričakujemo kaj dobrega. — Gauč skuSal se je pobotati z Nemci in Slovani v državnem zboru; levico in desnico hotel je pomiriti. Pa kako? Nemcem priznal je najmanj polovico njih zahtev, levici ustregel je skoro v vsem, a razgrajati, ki pripadajo nemškemu narodu, postali so 2e tako olabni, da niso hoteli ničesar vedeti o kakem pogajanju: Gauč naj jim vse dovoli in potem bo mir v zbornici. Slovanom na desnici pa Gauč nobene njih opravičenih zahtev niti spol-niti ni hotel, ampak hotel jih je prisiliti, da odstopijo od svojih pravic. Seveda tega niso storili. OiUč si ni naklonil niti levice niti desnice in sedaj gleda naj, kako bo vladal bret državnega zbora Bomo videli kty bo; mi smo pripravljeni na vse. Slabše se nam pač ne more goditi kot se nam 2e. Le Ogtl vesele se naSih zmed. Ker namreč državni zbor ni sprejel začasne pogodbe, hočejo Ogri sami določiti to pogodbo. Ia to bo ojim v korist. Ntyhuj*i Ogri zahtevali 00 pa ie tudi, da naj se Ogrska popolnoma odtrga od Avstrije. No, mi bi ne jokali, če se to zgodi, kar Ogri tako nič ne koristijo naSi državni polovici. Vse to kale, kak uporen duh preveva Ogre. Nekateri listi oelo trdijo, da je ogrski ministerski predsednik Batfi poslal velike trume delavcev na Dunaj razgrajat in naga-jivoe v državnem zboru podpirat z vpitjem in ropot«njem. Na Nemikem pričel se je državni zbor. Cesar hote imeti po vsej sili nekaj novih vojnih ladij, a poslanci mu nočejo privoliti, ker bi to stalo obilo denarja. Toda Se bi se dali pridobiti za cesarjevo namero, ako j>m vlada obljubila kaj storiti. Tako dela tudi silno mogočna katoliška stranka. Poslanci te stranke pravijo: Dovolite, da se povrnejo jezuviti v deželo in mi glasujemo za vladno predlogo. Jezuvitov se pa nemika vlada stralno boji, ko bi vendar ravno ti možje zamogli ustaviti silno naraščanja socijalnih demokratov. Vlada je sedaj prav v ikripcih. Ali mora spustiti jezuvite v deželo ali pa cesar ne dobi novih ladij. Bomo videli, kaj bo iz tega. V Italiji imajo nove ministre. To ni nič posebnega. Samo to je nekaj posebnega, zakaj so Sli stari ministri v pokoj. Prejšnji ministerski predsednik Rudiai, hud preganjalec katoličanov, je pri zadnji volitvi mnogo lepega obljubil svojim voliloem. Ker ga pa ni bila volja to spolnitl, sa j« odpovedal časti ministerskega predsednika in s tem tudi poslanski časti. Dobro pa j« vedel, da kra|j ne bode nikogar dragega imenoval za miahter-stega predsednike, kot revno njega, kajti ni s lepa vdo- biti v Italiji moža, ki bi hotel prevzeti tako /medene razmere v svoje roke in na svojo odgovornost in zgodilo se je to. Rudini je zopet ministerski predsednik in izbral si je le novih tovarišev. Ker je pa odložil poslansko čast, iznebil se je tudi obljub. Dobro je namreč, da bi ga volilci v prihodnje ne volili, ker zanje ni storil prav nič koristnega Res, zvit mož je ta Rudini. Grki in Turki sklenili so zdaj mir. Konec je toraj krvave vojske, ki Grkom ni vzela le obilo krepkih sinov in nekaj utrjenih krajev, ampak tudi blizu 30 milijonov goldinarjev. To za tako majhno deželo kot je GrSka, ni mala itvar. Se dolgo časa bodo morali čutiti Grki posledioe te nespametne začete vojske. Zidje bi radi povsod gospodarili. Tudi v Rumuniji začeli so stegovati svoje kremplje po premoženju ta-moSnjih prebivalcev. Toda ti niso bili voljni dati svoje posesti krivovercem v roko in priilo je celo do pretepov, v katerih se je židom godilo slabo. Imeniten Zid je brž tekel k ministru in mu potožil, čeS, da jih kristijani zatirajo. Pa jo je skupili Minister mu je dejal, da so ravno židje tisti, ki vedno povsod nagajajo mirnim prebivalcem ter tako povzročujejo razne nemire. Pokazal mu je tudi nek židovski oklic, ki so konča z besedami: »Sovražnik se mora ukloniti« in pod sovražnikom ume-vajo židje rumunski narod. Zid odlesel je z dolgim nosom. No, pri nas bi se pa minister že ne upal kaj tacega reči, saj država in vlada aama boža žide kjer le more. Tolaži naa le to, da tudi v drugih državah v tem oziru ni bo|jie. Listek. Iz Brazilije. (Konec.) Četrto pismo. Meseca septembra. Dragi Domoljubi Kakor ste že dosedaj lahko uvideli, v Brazilijo ne kaže hoditi sreče iskat in složnega življenja. Če pa le kdo ni popolnoma prepričan o tem, naj posluša Se to-le, kar mu sdaj povem: Bolje je na Kranjskem delati sa sam živež, ko pa v Braziliji za tako malovreden denar in aa ta slab živež. Dvakrat na dan zvoni k jedi, do-poludne ob 9. uri in popoludne ob 3. uri. Dejal sem slab živež. Tukaj ne dobiš leto in dan druge jedi kot 8žol in riž, ril in fižol, vedno ista pesem, dan za dnevom, mesec sa mescem, leto za letom. Z zvoncem kli-r, 6ejo tudi delavca na delo in zjutraj, da vstanejo. Ako na vstane« o pravem času in zamudiš delo, plačaš 5 do 10 brasiljanskih goldinarjav »multe«, kakor pravijo tam kuni Ta »multa je kaj nadležna reč, posebno za družine ; ako dobro ne opleve kave, zapile ji »multe« dd 200 gld. Kam se boš Sel pritožit, ker je pravica le pri tistih, ki digajo zaslužek. ; Posamezen človek že Se lahko kaj prihrani, če ni zapravljivec, in se kmalu tudi povrne domu, ker vožnja ni draga. Vendar je veliko veliko Slovencev v Braziliji, ki bi radi prišli nazaj * Evropo. Nekateri so pohajači, ki jeden mesec služijo pri tem gospodarju, drugi mesec pri onem in tako si ne morejo nič prihraniti. Za druge pa je poleg slabega sraks, o katerem smo že govorili, Škodljiva tudi hrana, katero smo zgoraj opisali. Kdor ni prav trdnega želodca in si ne more nič druzega privoščiti, kmalu oslabi tako, da ga zagrebejo v umazano bra-ziljaneko zemljo. Le rojeni Braziljanci, ki so vajeni tega živeža in zraka, zamorejo to prestajati. To in pa njih posebna pridnost stori, da jih Evropejci ne morejo prekositi. Mimogredč bodi Se omenjeno, da so Braziljanoi bolj srednje velikosti. Dejali smo, da braziiijanska hrana ni za kranjski želodec in zato si le oni more kaj prihraniti, ki je trdnega želodca, sicer sboli in zaslužek jednega tedna mora porabiti za to, da si drugi teden nekoliko priboljs«. Kdor si hoče kaj prihraniti, ne sme nikdar v mesto niti k maši. Ako bi hotel vsako nedeljo in vsak praznik iti kav. masi, bi ne prinesel nič denarja na Kranjsko, če bi se sploh prišel. Zato pa pusti marsikdo malo in tudi Boga. To je p« vendar čudno, boste dejali, če gre kdo k mali mu vendar ni treba zapravlja«. D* pri vas, tukaj v Braziliji je to drogače. Vas ali naselbina je ltakih pet ur daleč od mesta ali pa še več in ne more! se povrniti domu, ako nisi prej kaj jedel in pil. Ce je želeanica blizu, se pa pelješ ln »opet zapraviš denar. Poleg tega pa moraS vedno vstati o pravem času, da ti ni treba plačat •malte«, tudi moral opraviti vsako delo prav natanko in točno. Ker tudi zaslužek ni> kdo ve prida, pomagajo si nekatere družine, da redč preSiče. Pa to v Braziliji ni tako kakor na HrvaŠkem, Loder se ta živina pa«e v velikih čredah po gozdih. Tukaj ne smejo piešiči zaiti v gospodarjevo travo, ampak tisti, ki jih redi, taora jih imeti zaprte v kaki ograji, krmijo jih s turfico, katero nalaBč v ta namen sade. Le tako si morejo včasih želodec pomazati s kako boljšo stvarjo, ohranijo si zdravje in pa hranijo denar, da se zopet povrnejo v ljubo domovino. Komur pa pi mogoče rediti preSiče v, ostane večen revež In vedno bo|j poitane priklenjen na to žalostno in pusto deželo. Dragi rojaki! Ako le komu blodi Brazilija v glavi, naj le večkrat bere te le moje vrstice, katere sem spisal v naglici in prepričan sem, da bode kmalu minilo veselje do novega sveta. Slabo je v Braziliji sa Slovence na vse strani in če se komu vendarle dobao godi, je to redko. Saj tudi slepa kura včasih zrno najde. VeCtaa Slovencev, ki so tukaj, želč priti nazaj, ko bi hneli s čim Zato ne verjemite Iažnjivim agentom, ki Vam obetajo vsega, ne dajo pa nič, marveč Se tisto vzamejo, kar imajo: slo-bodo. Zato ostanite raje doma in prosite Boga, da Vam pomaga križe noaiti, če jih preložiti noče, ker se njemu tako prav zdi. V Brazilijo pa nikar t Ker Vam pred novim letom gotovo ne bom več pisal, zato Vam že sedaj volčim vesele božične praznike in srečno novo le»p mokri st/Bni in se poigravali z j^tnikovimi zmrSenimi lasmi- Slednjič so zopet izginili skozi umazano lipo... V polnočno temo zavite ulice pod jetnikovim oknom oživ 6 naenkrat, Gosta truma Ijudij hiti po njih. Trdi sneg^ Škriplje pod hitrimi koraki. Temuo-modro nebo se vspe^ja od vshoda do zahoda kakor velikanski obok in nit} meglice je ni, da bi motila to temno-viSnjevo barvo. Bieda mesečina, spojena z luejo plamtečih zvezd odseva v trdem spegu po visokih strehah, da se ti zdi, kot bi bili nasuti sami beli, bleščeči biseri, Dasi jf pozna noč, so vendar vsa okna razsvitljena; tu pa tam stopi kdo iz gorkp sobe v zimski mraz, tedaj se vsuje morje svetlobe skozi priprta vrata na zmrzli sneg, aa zabieSči kakor živo srebro, če je obsije žarno solnce. Vse se zavija v gorko suknje, ko stopi na ulice in naglo stopa po opobli cesti, da se ubrani mrazu. Srtčo, ntir in zadovoljnost bereS na vseh obrazih in žive, daai nekako retao zroče oči pod velikimi Obrvi ti zna-nijo, da vlada tudi doN v prsih, tudi v nikdar m'rnem srcu, nocoj — mir. Sveta noč je... že spom'n nanjo vzbudi v človeškem srcu neko neznano srečo, neko neskončno blaženost, katero drugače malokdaj ali pa nikdar ne občuti. Misli mu pob »4 » daljne, daljne fese, tja v mali. Betlebem, kjer ae je rodilo človeltvu pred 2000 leti v pol podrtem hlevu ivflidaitfe, kjer je to noč nedolžno deta v Marijinem naročju prineslo človeštvu odrešenje, srečo, mir, po katere« je v greh zatopljeno ljudstvo tisočletja in tisočletja hrepenelo. In v srce mu saveje globok čut hvaležnosti do neskončno-dobrotljivega, vseljubečega stvarnika. Niti sopati si ne upa ta|co kakor drugikrat, boječ se, da ne skali one globoke pobotnosti, ki mu je objela nocoj duSo. Vse se mu zdi tako skrivnostno, tako veličastno kot n kdar. Pri srcu mu postane tako gorko, tako mehko, da bi najraje pal na kolena in molil... molil večno. Kdo bi se čudil nocoj, videč, da se oro«6 oči soseda, klečečega v osamljenem kotiču domače cerkvice v tistem hipu, ko zadoni s kora najlepSa, najkrasnej*a pesem, kar jih je človeško uho kihy floto: Mir ljudem na zemlji, Ki so dobra, svete volje ,.. Se dobro se ne zave in obresti mora debeli, gorki solzi, ki sta mu skrivaj zmočili lastni očesi. In tvoja soseda? Glej jo, tudi ona si brile z veliko ruto vels, orosena lica, in tam dalje, poglej po cerkvi... nič kot solze — solse srčne hvaležnosti do stvarnika. Sveta noč, čas največjega veselja sa vse človeitvo se izpremeni v hipu v najlepšo daritev, ktero poklanjajo človelka srca novorojenemu Izveličerju. Zastonj se trudijo ustna, da bi brala iz debele maSne knjige božične molitve, zastonj se trudijo, da bi molila to ali ono molitev, ktero so ponavljala že tolikokrat te tolikokrat; solae der6 po licih in srce še krči v prsih pri misli, da tti vredno tolike milosti, kakorSno je noooj poslalo nebo. Toda; ni li spoznanje lastne nevrednosti pped Vsemogočnim najboljša, najglobokejfla molitev? ... Jetnik se je sklonil ob svoji postelji in posluSal, kaj pomeni nenavadno življenje in vrvenje ob tako posni, polnočni uri na ulicah. Koliko nofiij je že prebil preklin-lajoč sebe in svet, ljudi in Boga, preklinjajoč pravico, ki ga je tako težko udarila, in vendar ni Se nobeno noč čntil ob tako posni uri življenja, takega življenja doli na ulioab, kot je nocoj. Rohnele so nevihte, divjali viharji o črnih noč« h, a on je Škripal z zobmi in rožljal z verigami v svoji mokri, samotni ječi, kot bi hotel pre-vpiti, prekričati grom in bobnenje v naravi. Tako je prebdel pogosto celo noč, preklinjajoč lastno usodo, dasi mu je prigovarjalo nekaj doli v prsih, da je zas!užil še mnogo, mnogo več sa svoje brezštevilne hudobije kakor to ječo, da je zaslužil — smrt. Šele proti jutru se je zgrudil onemogel na mokra tla, da je mislil jetničar, ko je nalet tako ležečega, da je mrtev--- Življenje na ulioab je za nekaj časa potihnilo. Zvonovi bližnje cerkve so se oglasili is visokega, kakor opominjajoč prst v nebo molečega stolpa, da je odmevalo krog in krog v jasno, mrzlo noč, kakor bi se Cule mttozvoCne -pesmi nadiemeljskih bitij... Zvonili so k polnočnici... Jetnik ae jo zganil, ko je sMsal te mile, v pozni, nenavadni url ie milejše glasove. Vzdrhtel je na vsem telesu, dvignil glavo, kakor bi hote! vprašati, kaj pomeni vse to; tisti hip se au razjasni spomin, srce se mu bolestno skrči in ustni mu nebofč zal epe četi: 'Sveta noč .. .1« Da, sveta noč, a kjo. jo praznuje on? Kje? V temni, mokri ječi, vklenjen v trtko železje. Samo sredi temnih, nepredirnih zidov... Jeto k m zgane ia nasloni ob zid. Sapa mu je tako teSka, železje ga tako tf80lv gloda do kostlj, kot ga ni •e nikdar. Sveta noč...! ln on? Mitfli mu pobito preko omreženega okna, preko debelih zidov, ki ga zapirajo že leto in dan, prelete mu gore in doline, reke in gozde, prelete dotgo vrsto let Ojegovrga življenja tn on je — v rodni vosi kot mal, nedolžen Otrok, bivajoč konci vasi v pol podrti bajti sam s staro materjo. Revsčioa in nič kot revSčina po vseh kotih, kamor pogledaš. Niti potrebne obleke, niti kruha nimata... in vendar kolika sreča vlada v mladem, nepokvarjenem srcu-l Ne matere ne očeta nima, ima pa staro mater, ki se trudi, da mu nadomesti oba. V spomin mu prid», kako sta obhajala zadnjo sveto boč, prodno mu je umrla Se stara mati. Kltčal je poleg upognale, sive starke doli pri stranskem altarju in držal sklenjeni roki. Molil niker ga jo motilo prelepo petje na koru, ker so ga motiti z zlatom pretkani ptaflči duhovnikov pred attarjem ... Zadremal je v starkinem krilu ... Kdiknrt je 2e spalv naročju stare matere in vendar ni i imel le nikdar tekib sanj! Videl je, kako se je jaeno, z zvezdami poouto n«bo naenkrat odprlo tam na sredi : i: n! il!' :.•=' .'..-L :• 1 • : 1 H1 '' ' ' oboka in zažarela je luč, da mu je slepila oči. Vse zvezde so naenkrat obledele in ugasnile pred to lučjo. Is nebes je splavala truma angeljev, lepših kakor so bili oni pri velikem altarju, in njih perutnice so bile iz samega suhega zlata. Med sabo so ruieti malo deta, figsr glavica se je svetih, kakor solnce. In peli -so ti angtfti -peli, kakor Se on ni sliSal nikdar! Vedel ni kaj pojejo in vendar mu je delo tako dobro, tako mebko, da bi naj-rajse splaval za njimi. Čez nekaj časa priplava *a njimi drug angelj, sam, lepši kakor vsi drogi. Ko zsg!eg» nJega doli pod sabo, doli na zemlfi, krene naglo »zttrtirttf perutnicami, hoteč so ustaviti v hitrem poletu, a ta btp se odkrofii od breljuti mal ko Mek zlata ln p««e njmau ravno na lice. StraSno ga speče in že hoče v sanjah zajokati, v tem trenutku pa se spusti ange|j is viaav prav de njega, se nagne nanj ia ga poljubi na rožna ustna take mebko, tako sladko, da se vzbudi ii lepih eanj... In glej, nad njim je bila sklonjena vela stara mati, ki ga je potjaMjala tako prierčno, tako vtoče na ustna, na Reih pa £» je pekla njena lareča — solz« ... Toda tako pelnočnioo je obhajal takrat, ke je bil Se otrok, nedolžen otrOk. Posneje? . .. Jetnik je globoko vzdiha". Morda si je mM te mladostne sreče, te blasenosti? Morda 1 hginHa mu je izpred očij ta slika njegofe prve, največje sreče in s» njo so se mu vrstile drage, Mika sa sliko, vsaka groznejsa od drage. Kakor če stojimo na kakem hoftau tn gMamoJpod sabo leiečo ravnino, natanko razločimo pot, ki ee t|je ob vznožji briba, se počasi vzdigeje ki dospč eteMnjifi na vrh, tako jo glodal jetnik v tem hip« vao eteee avo-jega življenja, M ga je vodila od prve mladostne sreče po največjih pmgrehah ia ga stednjič frvedtaaa oilj'— v ječo, t želfezje Z;H se mu, da vidckri-nedoftntt ntev aa svojih omadesevtmtb rokah, zdi ae ma, da mm eto-pant denarji iežč na (Ju*, ma oMežtdjefO pw», d*ne more sopsti... In on je do danes proMInjal svet tnljudi, Boga in nebom-, zakaj ga je posvetna pravic« obsedihr v to, zanj tako grozno peklo, v mokro, dosmrtno ječo l In vendar je »služil — smrti Jetnik M strese, vztrapeta ihi ie- zgrudi na trdo slamo... Minila je se dolga vrsta let, odkar ni bHo njegovo oko mokro, a ncooj so mu tekle goste, vroče tottfr po rtrekavih lieih aa okovja prsa--—--- —— Polnočniea je minila. S srečo, zadovoljnos^o na obrazu, z mirom v srcih so^se vračali ljudje lit cerkve ... Sveta noč je prinesla spravo grešnega čleveitvaf-rveč&o-usmiljenim stvarnikom, a prinesla je tudi jetnika-sr^čo, mir, mir katerega ni občutit že lata in teta. Klečal je r kotu ječe in prelivajoč solze molil do poznega jutra ... Tako veselo, tako vzvifcene svete noči pač niM« ni obhajal kakor — on! Razgled po Slovenskem. Zahvalimo se onim iS. naročnikom „Do-moljaba", kateri so nam že poslali naročnino sa L 1898. ter prosimo, da bi ie drugi kmalo to storili; kajti po novem letu bo dobival list le tisti, kdor se bo do tlej sa-nj oglasil. Posebno sel6 nam ustrežejo oni gospodje, kateri „Domoljuba" po več skupaj bote sprejemati na svoje imč. Hvala jim za trud! Ljubljanska škofija osirotela. Ia Dunaja je prišla nepričakovana žalostna vest, da bodo prevzviSeni knez in Skof ljubljanski dr. Jakob Missia imenovani goriškim knezonadfikoiom. Vest je bila res tako nepričakovana, da je sprva kar verjeti nismo megli. Toda žalibog se je prekmalu pokasalo, da je resnična. S tem imenovanjem aadene ljubljansko Škofijo nepopisna izguba, kakor si večje misliti ne moremo. Delovanje Prevzviienega v Škofiji je bilo tako vsestransko, uzorno, plemenito in plo-dovito, da je v tth 13ih letih, kar je Bedel na Škofovski atolici ljubljanski, pridobil si nevenljivih zatlug za celo škcfljo. Povodom obletnice Skifovega posvečenja se je dnč 9. deoembra zato poklonil stolni kapitelj * duhovniki ljubljanskega mesta Prevzvisenemu, v katerih imenu je v iskrenih besedah stolni prost dr. Klofutar izrazil čutila Ijnbeani in vdanosti, ker ima Prevaviseni zapustiti Ljubljano. Pre vzvišeni vladika se je zahvalil za izraze vdanosti in ljubezni ter povdaril, da je bilo tudi njemu težko in bridko odločiti se za to, da zapusti Sk< fijo, v kateri je pri duhovščini in ljudstvu naSel toliko vda-nosti in ljubezni. Zato je na višje prigovarjanje, naj vaprejme goriško atolico, pojasnil vse avoje pomisleke in ugovore, a ker niao bili vsprejeti, menil je, da je tako božja volja, kateri ae more vdali. Zagotavljajoč vse svoje ljubezni in naklonjenosti, dejal je PrevzviSeni, da oetanimo tudi v prihodnje medsebojno združeni v ljubezni in molitvah. — Prevzvišenemu nadskifu želimo na njegovem novem mestu veliko blagoslova božjega, sebi pa naslednika njegovega duha I Duhovne vaje ali ekserclclje za moške v misijonski cerkvi presvetega Srca Jezusovega. Misijonska dražba sv. Vincencija Pavlanskega se radostnega srca spominja lanskih duhovnih vaj xa moške r- ker so vendar ovirala med letom razna misijonska opravila, sklenila, je za božične praznike pripraviti mladenčem in možem posebno duhovno veselje. Obhajale se bodo nemreč duhovne vaje samo za moške od 24. decembra zvečer do 28. decembra zjutraj v misijonski cerkvi presv. Srca Jezusovega. Uljudno ae torej vabi cvet in nada naroda, preljuba mladina, sično bodite pozdravljeni stebri družinski, predragi gospodarji, vsakoršnega stanu — iz Ljubljane in okolice. Udeležujte se te božične slovesnosti s tako voemo, kakor lansko leto. Vršile se bodo eksercicije po sledečem vspo-redu: V petek 24. d.cembra ob 7. uri zvečer: uvodni govor; v soboto 25. in nedeljo 26. decembra: zjutraj ob 6. uri sveta maša z blagoslovoma, '/t?- prva pridiga, do- poludne ob '/i10- sveti rožni veLec, ob 10. slovesna sveta maša, ob 11. druga prid'ga, zvečer (b 7,7. sveti križev pot, ob 7. tretja pridiga, ob sv. blagoslov; v ponedeljek 27. decembra: zjutraj ob 4. uri tiha sveta maša, ob 7,5. prva pridiga, eb'/,6. sveta maša z blagoslovoma, dopoludne ob s/410. sv. rožni venec, ob 10. slovesna sveta maša, ob 11. druga pridiga, zvečer ob 7,7. sveti križev pot, ob 7. uri tretja pridiga, ob "/48. sveti blagoslov; v torek dne 28. decembra: zjutraj ob 4. uri sklepni govor, sveti papežev blagoslov, sveta maša in skupno sveto obhajilo in potem zahvalna pesem in blagoslov. Kdor se te dni udeležuje, kolikor mogoče, naukov in vredno prejme svete zakramente v katerikoli cerkvi, dobi popolen odpustek in ob sklepu sveti papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Kristus naj živi, vlada in kraljuje v krščanskih moških srcih I Slovenski krščansko socijalni delavski zvezi bo pristopili kot podporni člani gg.: Martin Skerjanec, kaplan v Zag rju, Jakob Gruden, iujinik v pok., Fr. PavSner, krojaški mojster, Fran Zoreč, mokar, Helena Jaklič in Jera Palovec iz Ljubljane. — Pristop bo nadalje naznanila krSč.-sGcijalna druStva is Zagorja, Pre valj, Cerknice, Horjula, Št. Petra na Krasu, Sv. Križa pri Litiji in Trbovelj. _ Na sv. Štefana večer, 26. t. m., ob 6. uri priredi »Zveza« zabaven večer za vae krSč.-socijelno misleče delavstvo v dvorani »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu z zelo zanimivim vsporedom: predstavo, petjem in deklamacijo. Pri tej veselici bode tudi prvikrat nastopil »Zvezin« tamburaški zbor. — Upanje je, da se vdeležč te prve »Zvezine« zabave kar le največ krSč.-socijalno mislečih mož s svojimi redbinami. — Z novim letom dobi »Zveza« svoje krasne prostore v 'Katoliškem domu«. Glasbena Matica. Letos je minulo 25 let, odkar imamo Slovenci 'Glasbeno Matico« in dnč 8. t. m. je ona ta važni dogodek proslavila z veličastnim koncertom v »Narodnem domu«, ki se je sijajno obnese). Mi želimo iskreno, da bi naSa »Glasbena Matica« i nadalje gojila umetno in narodno glasbo v čast božjo in slavo naSega naroda. Javni shod je imelo slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani dnč 8. t. m, v »Katoliškem domu«, na katerem je poročal državni poslanec dr. Krek ter v obširnem govoru razpravljal dogodke v državnem zboru. Za njim sta govorila Se Gostinčar in Kregar. Shod se je dobro obnesel in dobro bi bilo, ako bi gg. državni poslan oi priredili shode tudi po deželi. Ljudstvo mora spoznati, kje so prijatelji, in kje sovražniki. Sooijalna demokracija je 1 državni zbornici sijajno dokazala, daje protislovenska, protifioeijalna in protikrSčanska, zakaj združila se je s protislovanskimi nemškimi nacijonalci, proti-socialnimi judi in protikrščanskimi liberalci. To je stvar, ki so ne d& utajiti in treba je, da se narodu tudi to povčl — liti dan so imeli tudi socijalni demokratje shod v ljubljanski »kazinV, na katerem je »učenjak« Zadnik hotel poročati o »državnem iboru in delavstvu pa je le tako žalostno »otrobe vezal«, da se je celo pri »sodrugib« osmefiil. Zagorski socijalni demokratje so imeli pred kratkim shod. Začelo je zvoniti »Ave Marijo«. Kapelan Š;rjanec hoče moliti. Demokratje mu ne pustč. Predsednik je raj se zaključil shod, kakor da bi pustil med zborovanjem moliti. Star mož začne naenkrat moliti na glas. Vest se oglasi. V«e moli za njim. Samo Zadnik in č jbal molčita. Zmagala je katoliška vest. Kake neumnosti ljudje verjamejo V zadnjem času se od več strani poroča, kako sedaj liberalni In soci-jalno-demokratični agitatorji ljudi slepč, čeS, da so klerikalni državni poalanc' krivi, da še je letos žito tako podražilo in s tem seveda tudi moka. Govori se celo da je bilo več ladj napolnjenih s pšenico že priplulo iz Amerike do Trsta, pa jim v Trstu niso dovolili izložlti žita na suho. In to so zopet storili klerikalni državni poslanci; najbrže so vsi leteli v Trst in tam ubranili ladijam približati se bregu. Najbolj čudno pa je to, da tu in tam celo ljudje verjamejo takim neumnim lažem. Taka so sredstva, katera rabijo nasprotniki klerikalcev za svojo agitacijo. Kake cene Imajo pridelki, tega vendar ne določujejo državni poslanci, temveč židje na borzah. In ravno teh židov verni hlapci so liberalci in socijalni demokratje. Da pa liberalci in socijalisti judov ne prijemajo, pride od tod, ker od njih dob vajo podporo ; namesto tega pa bijejo po teh hudobnih klerikalcih, ki so podraženja živil toliko krivi, kot lanski sneg 1 Nesreče na ieleznlcl dogajajo se letos tako po gosto, da človeka res skrbi, kaj bo. Dnč 8 t. m. je pri Badenu pod Dunajem skočil s tira jeden voz brzovlaka, v katerem se je vozil tudi gospod deželni predsednik kranjski baron H in. Popotnikom se ni zgodila posebna nesreča. — Dnč 30. novembra po noči sta trčila dva tovorna vlaka v Storeh na Štajerskem. Več vagonov se je popolnoma zdrobilo. Prezentovan je župni upravitelj g. Aat. Žnidaršič za žup. Oailnlco, g. Jan. Jelenec za žup. Ledine, gosp. L. R bar sa žup. Gojzd in g. Pr. Pavlin za žup. Dragatuš. Sneg. Na Gorenjskem zlasti okoli Radeč, Kranjske gore itd. padlo je toliko snega (2 metra 30 cm. na debelo) da je bil promet na železnici Losce-Trbiž za nekaj časa ustavljen. Odlikovanje. Gospod Fran Gerbič, dobro poznan domač umetnik-skladatelj, je sestavil in vglasbil romantično opero »Kres« ter jo posvetil knezu črnogorskemu Nik ti. Knez se mu je aa to zahvalil v laskavem pri-znalnem pismu ter ga ob tej priliki odlikoval z Danilovim redom. Velez služnemu domačemu umetnike, ki tudi okuSa resnico pregovora: »Nihče ni prerok v domovini*, čestitamo na tem odlikovanju 1 Železnica LjublJanaVrhnika. Pod predsedstvom barona Svegla (!) se je osnovala delniška družba za novo zgradbo železnice od Ljubljane do Vrhnike. V Mostah pod Ljubljano se je ustanovilo bralno druStvo, kateremu je pristopilo že nad 50 udov. Bog blagoslovi 1 Zmrznil je v noči 30 novembra Jernej Prijatelj iz Kališč, občina Lužarji v okraji Velike LaSče, delavec na lesoreznici Kozlerjev. Vračal se je iz semnja v Turjaku, kjer je prodal kravico in najbrže nekoliko vinjen se vračal proti domu. Padal in vstajal je pogostokrat, nazadnje obležal in zmrznil, ne daleč od Bvojega doma. Zalostao zanj in za družino, ki Šteje šestero majhnih otidV. — človek ne v6 svojega konca. Nagla smrt. V Kuteževem ob istrohrvatski meji sta dnč 30. novembra 67 letni Jožef Prosen in njegova 63 etna žena Morija še slastno povžila večerjo, v sredo zjutraj pa so našli ženo mrtvo — v postelji; mož pa je bil v nezavednosti, hropel je težko, prejel sv. olje in umrl. Vzrok smrti je bil skoro gotovo plin, ker štedilno ognjišče je bilo zvečer zakurjeno, zjutraj pa je zoperno smrdelo. Drobne novice s Štajerskega. V Laporju je 23 novembra pogorelo peterim gospodarjem 14 poslopij. — Nov uradni list iče izdajati o k', okrajno glavarstvo v Ptuju v nemškem in slovenskem jeziku trikrat na mesec, seveda bode blažena nemščina imela prednost. —■ V Š .»Stanji so pri občinskih volitvah vendar enkrat zmagali Slovenc-. Udeležba pri volitvi je bila prav ogromna. Utnevno je, da vsled zmage navdušenje na slovenski strani velikansko. Nasprotniki seveda ne bodo spali, zato bodo SoStanjski Slovenci morali biti še nadalje oprezni in čuječi. — V Spodnjih Gorčah pri Braslovčah je kmetica Frančiška Rak pustila svojega 3 letnega sinka iz h Se. Otrok zaide v precej g'oboko gnojno jamo ter utone. — Dnč 12. novembra pogorela je vinoarija Franca H<*r-ženjak v Gorenci. Škode je 800 gld., 11 novembra pa vsa gospodarska poslopja Matije Skledarja v Kočicah. Škode je 2000 gld. V obeh slučajih zažgali so neprevidni otroci. — V Mariboru so dozidali »Narodni dom« in bo v kratkem ta ponosna stavba pod streho. To poslopje bo obsežno dovolj, vsa narodna društva vzeli pod streho. r-x3r»at in svet" pa piše zmerom goreče sa vero in se poteguj* za poštenost v pisavi in v življenju. Urednik mu je g. dr. Frančišek L mp«, ki piše sa Slovence tudi »Zgodbe sv. pisma" in jim hoče vselej dajati dobre dušne hrane. — Slovenci, ki premorete nekaj goldinsrčkev za veselje in podok, naročite se na .Dom in svet* v L j ubij a n i, ki stane aa kto 4 gld. 20 kr, sa pel leta 2 gl. 10 kr., za četrt leta pa 1 gl. in 5 kr. Piše in pošilja se kratko z naslovom ,D m in svet" v Ljubljani. (Božične igre v ttarijanišču) V ljubljanskem deškem sirotišču-se bodo tfcdi letos igrale božične igre in sicer jedna kratka igra „8 a d dobrodelnosti" in pa daljša s petjem ia lepimi tivimk- podobami »Sedmero t e I »s n i h del usmiljenj*'1. Igrale se pa bodo na novega leta dan, nedeljo po novem letu (2. jan.), Sv. Treb kraljev dan (6. jan.) ia še nedelj? po tem jan.). Začetek je vselej ob 5. uri zvečer. (Cesar Na poleta I. — g katekizmom t roki.) Neki francoski škof is mesta B. zdravil ae je okoli 1. 1830 v idravišču Aix de Baies na Bavojskem. Necega dne ga pokličejo k mladej, umirajočej gospej, ki je bila hči nekdanjega slovečega francoskega generala. Mlada gospa je pokazala v pogovoru s škofom toliko žive vere in toliko verskega znanja, da se je ikof čudil. Vpraša jo: „Kje ste se, gospa, navzeli toliko pobožnosti ?" — »Gospod" — odgovori — »zato se imam za Bogom zahvaliti cesarju Napoleonu. Bila sem s svojimi stariši na otoku Sv. Helene. Necega dne me sreča cesar in mi reče: »Deklica — bila sem tedaj Btara 10 let — ti si čedna; v nekoliko letib se boš še bolj razvila. Otrok moj, koliko nevarnosti te čaka med svetom I Je li boš ostala stanovitna, če te ne bo varovala sv. vera ? Pa kedo ti bo vere dal ? Oče nima nobene, mati tudi nobene. Jaz te hočem mesto stariftev učiti. Jutri pridi k meni, pričneva takoj". — In hodila sem potem skozi dve leti vsak teden po večkrat k cesarju — s katekiimom pod patdubo. Brala sem krščanski naus, in cesar mi je vse lepo sproti razlagal. Ko sem spolnila 12. leto, mi je visoki učenik rekel: »Tako, sedaj mislim si podučena zadostno. Treba se bo pridno pripraviti na sv. obhajilo. Zato bom naročil, da pride duhoven s Francoskega, ki bo pripravil tebe na slovesnost prvega sv. obhajila, mene pa na smrt". — Cesar je bil vse tako storil. (Mehler, VIII.) Kaj pa naši novodobni stariši ? Skrbe le za veselice, gledališča, romane — kaj katekizem! 1 (Število zvezd,) katere se dad6 videti, je različno; kolikor jasnejše je nebo, tem več se jih vidi. Dobro oko bi moglo uzreti približno šest tisoč zvezd. Polovica njih je vedno pod obzorjem, precejšen del pa jih zakriva para temskega zraka, vsled česar se ne more ob jednem opaziti s prostim očesom več nego 2000 zvezd. Ce si pa pomagamo z daljnogledom, se njih število neizmerno pomnoži. Po boljšem daljnogledu se spozna ie 600.000 zvezd, dočim pokažejo največje daljnogledne priprave do 60 milijonov zvezd. (Zanimiva obravnava.) Pred graškim deželnim sodiščem se je vršila te dni zanimiva obravnava. Državno pravdništvo je tožilo nekega dr. Bruno Wille-ja iz Bero-lina zaradi motenja vere. Dr. Wille je namreč 2. julija t. I. na javnem shodu brezvercev smešil vsako vero sploh, sluti pa krščansko, norčeval se je iz molitve, is zakramenta, cerkvenih obredov itd. Vladni zastopnik je shod razpustil zaradi teh žaljenj. Dr. Wille je bil sicer oproščen hudodelstva motenja vere, a obsojen je bil na teden dni zapora, ker je skušal poniževati krščanstvo. Dr. Wille se je po pravici zagovarjal s tem, da se na nemških in avstrijskih vseučiliščih uče ravno isti nazori, katere je raskladal on. Na vseučiliščih se dan na dan smeši vse, kar diši po kaki veri, taji se Bog, neumrjočnost duše, taji se prostost volji, a nikomur se nič žalega ne zgodi. Ce se pa ti nauki trosijo med ljudstvo, če se ti nazori v življenju dejansko izvajajo, pa pride državni pravdnik s kazenskim zakonom nad tiste, ki so prav za prav žrtva c. kr. vseučJiščnih profesorjev zapeljiv cev I O doslednost, kje si ?! Pri izvirku je treba začeti, na vseučiliščih je treba pometati — tam naj v prvi vrsti išče posla državni pravdnik! (Topovi brez ognja in poka.) Neki francoski častnik, polkovnik Humbert, je iznaSel top, s katerim se bode dalo streljati brez ognja in poka. Francoska vlada je dala poskusiti ta top in poBkuSnja ae je obnesla povoljno. (Velikansko ribo) ao vjeli srbski ribiči v Donavi blizu OrSove. Rib tehta 198 kilogramov, vredna je 400 goldinarjev. (140-letni starček) se nahaja v zavetišču za onemogle v Moskvi na Ruskem. Kuzmin — tako mu je ime — je dolgo časa živel v Sibiriji, kamor so ga pregnali zaradi nekega zločina. Glava atarčkova je gladka kakor jabolko, brez kakega lasu, a koža v njegovem licu je zgubana, kakor na posušenem jabolku. Kuzmin prosi, naj mu dovolijo mesečno podporo, ker se nadeja, da bode še živel. Res, vsi njegovi sorodniki so živeli dolgo. Očetu njegovemu je bilo 150 let, materi 109. Starec je imel že 50 let, ko je bil Napoleon a svojo vojsko v Rusiji. Sibirijo pozna Kužnim kakor nihče drugi in pripoveduje o zlatu, koliko se ga nahaja v tej deželi. Pravi da mu je življenje podaljšalo to, ker je užival oatre stvari, kakor hren, Cesenj in redkev. Kuzmin pravi, da bo bili ljudje v njegovi mladosti boljši, mirneji in po-sluAneji, nego so zdaj. Zdaj hrepeni vse za zlatom — »vsi ljudje so sdaj bogati, nimajo pa duSnega miru.« Res zanimiv starček to I (Dober pomoček). Mlademu zakonskemu možu, ki ae je poročil z ženo, po novi 8egi vzgojeno, dal je prijatelj te-le nasvete: »Ce hoče tvoja žena »omedleti«, odstrani vae, kamor bi se mogla vsesti. Kmalu ji bo odleglo. Ako toži, da jo »glava boli«, daj ji hitro moderni klobuk na glavo. To gotovo pomaga. Ako leži tvoja žena na naslanjaču in toži, da čuti neko »utrujenost« po udih, stopi k oknu in reci ženi, da njena najboljša prijateljica gre mimo v novi obleki. Takoj bo skočila po koncu in lahko stala. (Ohladil je je). Jurij Benko je cel dan delal na dežji in se je že veselil, kako bo doma lepo na gorkem použil toplo juhico. Pa urezal ae je. Žena Lenka oglasila se je izza peči: »Jurče, ni vode. Pojdi na studenec ponjo; za te je take vsojedno, če gre dež, ker si 2e moker 1« Jurij vzame mirno flkaf in gre po vodo. Ko pride nazaj, izprazne škaf nad Lenkino glavo in pravi: »Tako Lenka, zdaj si pa tudi ti tako mokra kakor jaz; zdaj gres lahko Bama po vodo.« Narodno1 gbspodkrstvo. Shod Kajfajsenovih posojilnic s« je vriil dno 25 in 26. oktobru M Dunaju, kjer no imeli razpravljati odposlanci Rajtajzenovih posojilnic vseh dqžel o združitvi deželnih posojilniSkih zvez v jedno avstrijsko zvezo. Minister Ledehor je govoril o RajfajzenoviJi posojilnicah ze!6 naklonjeno. Odposlanec Tftfk1 iz aH e S ij e je hvalil korieti jed notnega postopanja pri vsehiAvstrijskih Rajfajzenovih posojilnicah, ki nastape, 6» se za vas deželne zvqze napravi osrednji avstr^Jtf, od£or,n* Dunaju. Slovenski odposlanec dr. SuiterSifi za^qvarjaUe Popolne jednakopravnosti in jednakoviredriosU vseh narodnosti v tem odboru. Sho'd je sprejel' več resolticij, z mnogim dobrim zrnom, vendar v celoti ui dosegel Cakovanega uspeha. Na shodu dano. j«l-bi|o zanimivo poročilo o stanji Rajfajzep^lh posojilni«). Na Av- , atrijskem je daneB 1500 Rajfujzenovih posojilnic, torej od I. 1895 za 500 več. Članov je 135000, ko jih je 1. 1894. bilo le 56 000. Lastno premoženje pri Rajfaj-zenovih posojilnicah znaSa 1 */a milijona goldinarjev;.! uloženih je bilo hranilnih ulo« aa 17'/« milijonov gpl-. dinarjev, izdano pokojiI za miluonov. Rezervni fondi znašajo 200 000 goldinarjev. Letoši}fa premova^ja goved so se vrSila po(, objavljenem programu meneča oktobra V Gorenji Vasi, v Ribnici in v Vipavi. K premovanju v Goreojb Vas so dnč 18. oktobra t. I. prignali 15 bikov, 28 krav io 19 telio, torej, skupaj 62 goved. Premija za bike ao dobili: Frajnj^ TavCar z Visokega, (?5 gld., kadruje pa to Oves, » Ajda,'1' > Proso, » Koruza, > Krompir, Leča Grah, » Fižol, > Maslo kgr. Mast, » Špeh, svež » hkil. FfE 12 60 8 30 6' 40 6 8 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, > Jajce, jedno, . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgn Tplečje » » . Svinjsko » » Kc"—aovo» » . Pičanec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, > » . . Drva trda, 4 kub. mtr. > mehka . . . kr.l _ 68 — 80, — 3 —' a fiH . S 86 — 46 — 17 1 96 1 70' 7 - 6 - <;o i t MT X. zvezek: VESTI —— Andrej Kalan i izšel je ravnokar ter se dobiva komad, 20 kr., po pošti 23 kr* ▼ Katoliški j Bukvami1 in Tiskarni v Ljubljahi. Tudi m., IV., V., VI., vn. in VUI. zvezek so ie v zalogi. V Vukim poštno -oddajnem okraji; v vs&kej fari in po potrebi v viakej občini, nastavi se razammt, delavna In' iaiJfe»ym! oseba kot 104 10,-10 T .bit. 0 073 ULTlf. zaupai mož, posredovalec i dobrik In trajnim postranskim za sluiko« od -m let> obstojafcga avstrijskega podjetja p t v« vrste. Pismene ponudb« pod „V. n. O.", Gradec, post. rest. g .. wj. .... ...... j)»jnq K e za gospode krojne, Vsak izmed gospodov, blaga na lato potrebuje, se s tem uljudno tvljena moja ..JI ff(A «• 7 11*0« v - »Bi«« se iz proste roke noVo zidani kaliti veliko ai opbž4rJ5;"aa~Po v Vodmatu, katete je lO let daVka prosta. Natančneje se po-izv6 pri upravništvu ,; Domoljuba". 2281 &ukn Prodaja se v rdedih zavitkih z bolim trakom ali pa v Skatljah. Od vseh ateratva za ak ka tat se dobiva" mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in včliki po 40 kr. v profejaftiitf katol. tisk.'dNistva v Ljublartr ulice. AU v i. / U »i. trpOTtf»iumfetiHtiiityetiieardi Jz Slonevlh ulicu preselila t 8- L « i Vodo o*> • ^^P^TOijSin TZCi^ifcnBT ftfnilrtt n A« obdirAtVtr.-iIsiti prežastiH duhovšifal iV cerkveno porabo. Prodijam tudi r——'— ■----- r L. J i J I . . • - J- « V. <. Prodajalci dob6 primeren popaat • Tanoa Itd. slavnemu - ----- -ia' cerkveno por vaaSOVrsteo kramarako blago. Razprbdajalcaai davaljaja« prfcierra pipM * ISi t, a, ia, ft r, ,nt ovetttbab'. II •JH na meaao lahko poiteno 7,y g 111 j i .ilaharni. tflr passad brez igube, ako hoče prodajati p._ bankah, poitai hranilnici KMUM''. in gotovina.....gld. 69.323-52 | BanShi reeskompt ..." 30.816-20 Raifajsnovim pošojil^teatti'^HModlla i < « •••»■'• Prometa V 11 maaeoib, od 1. januvarga do 30. noveiiibfa 18W,'gld. 3,171.654*38. Liniment. Capsici compos. 231 4 Iz Ukani« »lohtar-Jeva V Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteve naj se to sploh priljubljeno domafie zdravilo kar kratko kot 707 39-8 Richter-jev liniment s,sidrom' ter sprejme is previdnosti le v steklenicah i znano varstveno marko „sidrou kot priatae. Riohtor-jeva lekarna pri listen levu v Pragi. v K. \ . \ ;> V , v , a\ j W Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej eeni. Marijaceljski grenčec (v trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovec. Bazprodajalol dobi najvišji popust. Plakati v vseh jezikih za reklamo se dobi zastonj) Okrepčujefi, akuten, poživljajoč, osvežujoč, v dijetetičnem azlra blagodejen je