Leto XIII IT Celju, dne 11. avgusta 1903.1 Štev. 62. Wuja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. »krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po „ . M u. „ a™*«™™ p«, za pol lete 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvn »Domovine" v Celju. — Dopisi naj se Izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer fraaldroao. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se pia&fi 20 v za vsakokrat; za večje Inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnlaa za cdo leto 8 k«n» mta era 1 n4o O ImahI. !ntn nn ««XS<1 vT ki _j /» Naši mladeniški shodi. (Dopis iz Slovenskih goric.) Mladina Slovenskih goric se po časnikih hvali, kot zelo narodno zavedna in navdušena. Ko sem v tujini bral poročila o mladinskem gibanju, poskakovalo mi je pač srce veselja, ker sem mislil, da ni več daleč oni željno pričako¬ vani slovanski dan, če mladi s tako vnemo gredo v boj za sveta naša prava. Toda žalibog dogodki zadnjega časa so me poučili baš na sprotnega. Res je sicer, da je navdušenje med mla¬ dino velikansko. Vendar pa so razmere tako zavožene, da se je resno bati, da voz obtiči v blatu. In kaj je /temu vzrok? — V prvi vrsti gotovo oni činitelji, ki so se postavili temu gi- ganju na čelo. Ne vem sicer, ali iz kratkovid¬ nosti ali pa namenoma, pometali so naše mla¬ dinske zveze v eno bisago s cerkvenimi »bra¬ tovščinami sv. Alojzija 11 in »Marijine družbe 8 . Kdor pa ima le količkaj razuma mora izprevi- deti, da je cerkvenih bratovščin namen utrditev verskega prepričanja in navod k ascetični po¬ polnosti, mladeniških zvez pa narodno probujenje in prosveta. Oboje se da sicer prav lepo zdru¬ žiti v eno celoto; vendar pa se mora vedno drugo od drugega razločiti. Nikdar pa ne sme priti tako daleč, da bi vpliv enega škodoval drugemu. Veronauk se poučuje ža v šolah. Vsako nedeljo in praznik se razlagajo resnice sv. vere v pridigah in krščanskem nauku. Ni torej čuda, če je verski čut globoko vkoreninjen v srcu na¬ šega ljudstva. In tako je tudi prav. Vse drugače pa je z narodno zavestjo. Tu govorimo že o zavesti, ko bi večinoma morali govoriti šele o probuditvi, kajti do zavednosti manjka našemu ljudstvu še veliko. Ista se ne sme pospeševati v šolah in tudi v poznejšem življenju se le malokaj stori v tem oziru. Čs iz šole stopivše mladine kar tako sama ob sebi ne sreča pamet, ostane za narodno stvar vedno brezbrižna in ne redko celo izdajica svoje na¬ rodnosti. Temu nedostatku odpomoči je namen iz obraževalnih društev, katera so to svojo nalogo po nekod vestno izvrševala, kajti ravno ona so spravila na pozorišče pogumne in navdušene čete slovenske mladine v podobi »mladinskih zvez 8 . _ Od teh zvez se je marsikaj pričako¬ valo; dandanes pa trdijo poznavalci razmer, da nas je upanje varalo. Za zadnji mladeniški shod pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se je sicer s pri¬ merno le majhno agitacijo spravilo 1500 mlade¬ ničev skupaj. Gotovo nekaj velikanskega ! Toda, opažali smo pri večini teh, da so bili bolj za¬ dovoljni na potu tja, kakor domu grede. In zakaj? Celemu shodu se je dal le značaj velikega ro¬ marskega shoda, nikakor pa ne značaj za na¬ rodno prosveto navdušenega mlade¬ niškega zborovanja, kakor se je poprej po časnikih razglašalo. Naši nasprotniki so nas pri merjali čredi pohlevnih ovac, katere njihovim zlobnim nakanom ne bedo nikdar vztrajno na¬ sprotovale, med tem ko nas večina našega razum¬ ništva smatra le za orodje v rokah nekaternikov. Tako daleč smo torej prišli! Naše gibanje je torej krenilo že precej daleč s pravega tira, kajti samo s tem da tu- intam malo zapojemo ali uprizorimo kako gle¬ dališko igro, naroda ne bomo rešili nikdar. Nav¬ dušenje slovenske mladine pa, dasiravno je ve likansko, utegne se vendar kmalu ohladiti, če nas bodo naši voditelji mesto sovražniku nasproti, vodili le po stranskih potih. Tudi meč, bodi še tako zbrušen, sčasoma zarjavi, če se pusti ležati. Ne pa, da bi hotel s temi vrsticami koga i žaliti. Pač pa bi rad opomnil one mladinske or I ganizatorje, katerim služijo za vzor vedno le ! kranjske »Marijine družbe 8 , da so časi v katerih so se čudeži še godili, že davno minili in da sedaj živimo v dobi, ko velja geslo: »Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal !“ Na Kranjskem se lahko združujejo samo v cerkvene bratovščine, ko j. uri zvečer na dirkališče na ogled prignati. Vse drugo na lepakih! Društveno gibanje. („ Zveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje štajarsko**) vabi na redni občni zbor, kateri se vrši dne 16 avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v Žalcu v prostorih Hausen- bichlerjeve gostilne. Spored: 1. Pozdrav zboro¬ valcev. 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagaj¬ nika. 4. Volitev načelstva (vodstvo „Zveze B ). 5. Sklep o moštveni opravi pri društvih, katera so udje zveze. 6. Sklep o kraju prihodnjega zbora. 7. Predlogi in nasveti. Žalec, dne 8. avgusta 1903. „Zveza slovenskih prostovoljnih požarnih hramb za Spodnje Štajarsko**. Ivan Kač 1. r. t. č. tajnik Josip Širca 1. r. t. č. predsednik. Druge slovenske novice. (Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda) dne 6. t. v Litiji je zopet dokaz požrtvo valnosti našega malega naroda in javna obsodba onih činiteljev, ki so prvi poklicani, da dajo narodu, kar mu je zajamčeno po državnih zako¬ nih, slavne c. kr. vlade, ki vkljub prošnjam in zahtevam ne da slovenskemu narodu slovenskih šol in mu vsled tega nalaga razun vseh mogočih davkov še posebni davek za slovenske šole v krajih, kjer jih vlada noče vzdrževati, Tekom zadnjega poslovnega leta se je ustanovilo pel novih podružnic, katerih sedaj šteje družba 149, 82 mešanih, 30 moških in 37 ženskih s približno 10000 člani. Med temi je bilo 322 pokroviteljev, 1180 ustanovnikov, 5282 letnikov, drugi so pa bili podporniki, Jako vztrajne in marljive dru- žbenice so slovenske dame. Družba jim ima mnogo zahvaliti! Zavodov vzdržuje oziroma podpira družba 23 in sicer 12 otroških vrtcev in zabav- 361 višč s 619 otroci, enorazrednico na Muti, štiri- razrednico v Št.Rupertu pri Velikovcu na Koroškem s 74 učenci in 137 učenkami, deško 4 razrednico (399 učencev) in dekliško 5 razrednico (313 deklic) v Trstu. Družba podpira v Gorici „Šolski dom“ ki oskrbuje sedem zavodov z 982 učenci. Skupaj lahko računamo 2500 slovenskih otrok, ki bi se sicer izgubili za naš narod. Dohodkov je imela družba v upravnem letu 34.162 K 74 v, stroškov 35 323 K 43 v, torej primanjkljaja 1069 69 v, ki pa se je pokril s prebitkom 3218 K 92 v kon¬ cem leta 1892, od katerega je še ostalo 2149 K 23 v. Največji so stroški za šolstvo v Trstu 17.353 K 91 v, potem v Velikovcu 3981 K 16 v. Za Celje je dala 600 K. Pri volitvah so bili iz¬ voljeni stari odborniki. Namesto g. D. Žagarja je bil izvoljen g. dr. Fr. Štor. Družbi želimo v no¬ vem upravnem letu najboljšega razvoja in najiz- datnejše podpore. (Deček izginil) Še pred Božičem je izginil 11 letni deček Franc Sinkovič iz Ljubljane. Zbežal je baje od doma vsled slabega spričevala in se najbrž skriva kje pod krivim imenom, ker noče hoditi v šolo. Kdor bi kaj izvedel o njem, naj sporoči ljubljanskemu mestnemu uradu. (Bohinjska železnica) Delo pri bohinjski železnici vrlo napreduje. Razun glavnega predora pri Bohinjski Bistrici so začeli sedaj tudi vrtati predor pri Bohinjski Beli. Savo bodo premostili štirikrat. Prva dva mosta bodeta iz rezanega kamna, 40 m visoka in 50 m dolga, brez stebra na sredi, z enim samim obokom. Cenilna komi¬ sija, ki odkupuje svet za železnico, ceni baje tako nizko, da je ljudstvo jako nezadovoljno. V bohinjski dolini je že takointako malo polja in še to, kar ga odvzame železnica, se -slabo pla čuje. Brez škode pač naš kmet ne more in ne sme biti. (Brat ustrelil sestro) V Polhovem Gradcu na Notranjskem je dvanajstletni sin tamkajš njega trgovca, Franc Leben, ustrelil svojo sedem¬ letno sestro. Igral se je z nabasano puško, ki se je sprožila in zadela deklico v vrat. Bila je takoj mrtva. (Samomor.) Z Dunaja poročajo, da se je tamkaj obesil 32 letni zasebnik Avgust Domladiš iz Ilirske Bistrice na Notranjskem vsled izgub pri borznih špekulacijah. (16 milijonov kron posojila) sme najeti mesto Celovec Tozadevajoči deželni zakon je dobil cesarjevo potrjenje. Celovški mestni očetje bodo sedaj mogli gospodariti s kronicami, kakor se jim bo zdelo, saj je varščino za dolg sprejela dežela. (Električna razsvetljava v Gorici) je že vpeljana. Po večjih ulicah že gore nove svetilke. Nova luč sicer jako ugaja Goričanom, ali veliko jih je, ki se ne kažejo ravno preveč hvaležne za to dobroto mestnih očetov, ampak govore, da bi bilo mnogo pametnejše, ako bi se bil mesto nove razsvetljave upeljal nov vodovod in bi se tako mesto preskrbelo z dobro pitno vodo, ki jo Gorica tako pogreša. („Lega nazionale“), znano irredentovsko društvo, razpisuje štipendije za mladeniče, ki bi se hoteli posvetiti duhovskemu stanu. Laški ka¬ toliški listi priobčujejo z velikim veseljem razpis teh ustanov. Znani so nam, in sicer osebno, takšni nekdanji teologi goriškega semenišča, ki so imeli take podpore in »Lega nazionale“ je lahko prepričana, da svojega denarja ni dala »nevrednim", kajti taki možje pripadajo onim blagim možem, ki bi radi zadnjega Slovenca utopili v žličici vode, dasiravno so katoliški duhovniki. Italijan je najprej Italijan in potem šele kaj drugega! Dopisi, Iz Slovenskih goric (Okrajna uči teljska konferenca v Ptuju.) Nekaj ža¬ lostnega Vam moram danes poročati iz našega, okraja, g. urednik! Le poslušajte! Omenjena okrajna konferenca je imela letos tako lice, kakor da bi bili že v »blaženem rajhu". Da je nadzornik Dreflak, katerega je „Domovina“ že večkrat po zaslugi prala, govoril samo v svoji »Amtssprachi blaženi nemščini, se itak samoobsebi razume. Da, isti Dreflak je tudi pri neki točki dejal, da »sie arbeiten ja ffir das Wohl ihres Volkes (de lujete za blagor svojega naroda). To je že malo preveč, da se upa Dreflak kaj takega izustiti vpričo vsega učiteljstva. Nisem verjel, da je tako hitro pozabil na prisego, katero je storil kot dijak v tajnem dijaškem društvu. Učiteljstvo si mora dobro zapomniti to njegovo izjavo. Letos so bila jako važna vprašanja na dnevnem redu učiteljske konference. Eno pa je popolnoma zgrešilo svoj namen in to po zaslugi znanega Drefleka. Razpravljati bi se nmreč mo¬ ralo o tem, kako naj učiteljstvo deluje, da se bo tudi preprosto ljudstvo poprijelo čebeloreje. Jako lepa in potrebna razprava A kaj je storil Dreflak? Naročil je nekega nemškega strokovnjaka za ta predmet, ki pa ni drugega povdarjal, kakor korist čebeloreje. To prvič ni bila konferenčna naloga, drugič je pa menda učiteljstvo davno spoznalo korist iste, saj ne spi v današnjih res¬ nih časih. Zgodilo se je menda samo zato, da je bilo predavanje v nemškem jeziku. Tudi drug referat je bil nemški. Kaj je bilo temu vzrok, ne vem. Toliko pa je gotovo, da take reči niso slovenskemu učiteljstvu v čast, pač pa nasprotno. Pijonirji naroda morajo pač tudi vsem kazati, da spoštujejo svoj materin jezik, kar se v tem slučaju ni zgodilo. Za par nemškutarjev pač ni treba prezreti množine na¬ rodnega učiteljstva, sicer bo potem postala na¬ vada, da bodo morali biti vsi referati nemški, kakor je že bilo — enkrat v preteklih časih. Geslo vsega narodnega učiteljstva bodi: »Krepko naprej, nikdar pa nazaj." Povsod si moramo s trudom priboriti naše pravice, ki so nam po za konu zajamčene; ne teptajmo torej tega, kar smo si že priborili, sicer vodimo sami sebe za nos. Gradec. (Izkaz daril, došlih »Pod pornemu društvu za slovenske visoko- šolce v Gradcu".) — V šolskem ietu 1902/3 so do začetka II. semestra poslali imenovanemu društvu nadalje podpore: (Dalje) Po 10 K so darovali gospodje: dr. Janko Babnik c. kr. sekc. svetnik na Dunaju; dr. Anton Brumen, odvetnik na Ptuju; dr. Ivan Dečko, od¬ vetnik in deželni poslanec v Celju; dr, Jurij Detiček, c. kr. notar v Celja; Anton Flis, knjigo¬ vodja na Verdu pri Vrhniki; Oskar Gabršček, veleposestnik in državni poslanec v Tolminu; dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. dvorni svetnik na Dunaju; Franc Ks Goli, trgovec in posestnik v Idriji; Fran Hrašovec, c kr. okr.sodnik v p. v Gradcu; dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodni pristav v Mariboru; dr. Fran Horvat, c. kr. notar v Idriji; dr. Tomaž Horvat, odvetnik na Ptuju; dr. Valentin Janežič, c. in kr. nadštabni zdravnik v Celovcu; dr. Fran. Jurtela, odvetnik in deželni poslanec itd. na Ptuju. dr. Ivan Klasinc, zborni in sodni odvetnik v Gradcu (drugi obrok usta- novnine); Ivan Knez, trgovec, posestnik in go¬ stilničar v Ljubljani; j Martin Kocbek, c. kr. notar v Konjicah; dr. Mihael Kocbek, c. kr. notar v Ložu; Josip Koršič, c. kr. rudniški svetnik v Idriji; dr. Franc Mohorčič, sodni pristav v Or možu; Ivan Murnik, ces. svetnik v Ljubljani; Tomaž Pavšler tovarnar in posestnik v Kranju; Rajko Perušek, c. kr, gimnazijski profesor v Ljubljani; Maks Pirnat, realčni profesor v Idriji; Maks Pleteršmk, c. kr. profesor in vitez Fran Josipovega reda v Ljubljani; dr. Fran Poček, odvetnik v Ljubljani; Viljem Pollak, zasebnik v Tržiču; Štefan Rojnik, cficijal pri namestništvu v Gradcu; dr, Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah; dr. Matija Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu; dr. Josip Sernec, odvetnik itd. v Celju; dr. Gvidon Srebre odvetnik v Brežicah; Ivan Šepic, zasebnik v Konjicah; Gregor Škof, župan in veleposestnik v Št Jakobu v Slovenskih goricah; Anton Šlamberger, c. kr. notar v Kranju; f dr. Hinko Šuklje, zdravnik v Celju; dr. Dragotin Treo, od¬ vetnik v Gorici; Anton Trevn, trgovec na Jese¬ nicah ; dr. Anton Tschamer, zdravnik v Gradcu; dr. Pavel Turner, vzgojevalec na Dunaju; Alojzij Virbnik, c. kr. gimn. prof. v Novem mestu; Andrej Volkar, okr. glavar v Novem Bydžovu; Janez W ieser, prošt v Podkloštru; dr. Fr. Žižek, c. kr. polk. zdravnik v Gradcu in ustanovnik društva; Fran Žužek, nadinžener v p. in občinski svetnik v Ljubljani. — Vsoto 8 K je daroval g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik in dež. poslanec v Celju, 7 K pa gospa in gospod Marija in Tomaž Vamberger, žel. zdravnik v Gor. Radgoni. (Konec prih.) Politični pregled. (Dr. Rezek — državni poslanec.) Ker je poslanec Schwarz odložil svoj državnozborski mandat, je mladočeški klub ponudil ta mandat bivšemu češkemu ministru dr. Rezeku, ki se je izjavil, da ga sprejme. (Položaj na Ogrskem) je vsled znanega podkupovanja postal jako resen. Khuen je bil pri cesarju v avdijenci. Drugi dan je bil zopet pri cesarju. V petek malo pred polnočjo se je vrnil v Budimpešto. V soboto je bil ministrski svet v Budimpešti, ki je trajal tri ure. Možje so izprevideli, da je sedaj celo oni del opozicije, na katerega se je vsaj nekoliko še mogla vlada zanašati, prešel v obstrukcijo in da na podlagi sedanjega vladnega programa nikakor ni mo¬ goče vladati. Ministrstvo je izprevidelo, da dru¬ gega ne more storiti kakor odstopiti, kakor je ministrski predsednik že cesarju predlagal, a cesar se še ni odločil. Včeraj je res Heder- vary naznanil zbornici, da odstopi s celim mi¬ nistrstvom vred. Ker ima cesar opravka z ob iški tujih vladarskih rodbin, bo najbrž Khuen nekaj časa še vodil vladne posle. Za naslednika Hedervaryjevega imenujejo grofa Apponyja, kate¬ rega sprejme cesar jutri v avdijenci in sicer na Dunaju. Kakor se poroča sta poklicana tudi dr. Wekerle in grof Andrassy k cesarju. Zadnji čas je, da se Ogrska znebi trinoga Hedervaryja, kajti želeti je, da se končno uredi ogrski državni pro¬ račun in zakon o vojaških novincih, kajti okto¬ ber je blizu. Cesar si bo v drugič pač premislil, predno bo poveril vlado zopet kakemu Khuenu. (V Srb-ji) ni vse tako, kakor bi moralo biti, kajti častništvo je baje jako nezadovoljno. Razdelilo se je na dve stranki. Na eni strani so nekdanji zarotniki, na drugi strani pa nek¬ danji prijatelji Aleksandrovi. Prvi so nezadovoljni, ker baje za kraljev umor niso dobili dovoljnega plačila, drugi so pa kot nekdanji Aleksandrovi pristaši nezadovoljni z novimi razmerami, v ka¬ terih so bili kraljevi morilci odlikovani mesto kaznovani. Kralj Peter je imenoval podpolkov¬ nika Lešjanina dvornim maršalom. Lešjanin je bil pristaš Aleksandrov. Častniki so se uprli temu imenovanju in vlada je preklicala imeno¬ vanje ter list, ki je imenovanje prinesel, kon- flscirala. Kakor se kaže, bo imel novi kralj dovolj opravka, predno bo napravil red v državi. (V Macedoniji) so umori zopet na dnevnem redu. Komaj je minilo par mesecev, kar smo ' poročali, da so Turki umorili ruskega konzula v Mitroviči, kar zopet poročajo vesti, da je umorjen ruski konzul Rostkovski v Monastiru, kar bo zopet dalo povoda velikim razburjenjem. Natančnejših poročil o tem umorstvu še ni. Iz drugih krajev poročajo o napadih na železnice { in brzojavne zveze. Vstaške čete se pojavljajo na večih krajih, Položaj je jako resen in ofici- jozni krogi so mnenja, da se vstaja ne bo dala zatreti brez prelivanja krvi. V Kruševem so vstaši z dinamitom razstrelili guvernerjevo sta¬ novanje in pobili več Turkov. (Kdo bo papežev državni tajnik?) Jako različna mnenja, oziroma želje prinašajo listi o bodočem papeževem državnem tajniku. Papež je baje ponudil to važno mesto kardinalu Sa- j tolliju, ki pa je odklonil ponudbo. Sedaj se mnogo I piše, da bi papež jako rad dobil kardinala Agli- ardija za ta posel, ali kardinal se še ni izjavil. Drugi zopet trdijo, da ostane kardinal Rampolla na svojem mestu, nekateri pa zatrjujejo, da ne bo nihče drug državni tajnik nego dosedanji tajnik kardinalskega kolegija monsignor Merry de Val, katerega bo baje papež imenoval kardi¬ nalom v najkrajšem času (Iz Male Azije) prihajajo v Carigrad jako vznemirljiva poročila. V erzerumskem okrožju se baje pripravljajo kurdski rodovi na napad na Armence. Ruski konzul v Erzerumu je zahteval od ruske vlade četo kozakov v svojo obrambo. Stanje je jako resno. (Ruska in Japonska) sta vedno ljubosumni druga na drugo zaradi vpliva, katerega bi obe radi imeli na Kitajsko. Ljudje, ki bi radi videli, da bi se pograbili ti dve državi, prorokujeio vsak dan vojsko, ali javno mnenje v Rusiji je odločno proti vojski in Japonska tudi ne kaže nikake želje za vojsko, torej bodo prorokovanja šla po vodi. 302 Loterijske številke. Trst, dne 8. avgusta 1903: 84 67, 46, 7, 49. Line, , „ . 17, 10, 20, 65, 51. Vabilo na izvenredni občni zbor „ Kmetijskega društva v Laškem “ registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v nedeljo, dne 23. avgusta, ob pol 4. uri pop. v prostorih posojilnične hiše ali salonu v Laškem. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva, 2. Sklepanje o razdružbi zadruge, 3. Eventuelna izvolitev likvidatorja. Ker je občni zbor sklepčen v zmislu pravil le tedaj, ako ste zastopani dve tretjini članov, se člani vabijo, da gotovo vsi pridejo. C328) 3ST acelstvo. j< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Stajarsko * * * Podružnica ¥ Kranju, Gorenjsko priporoča svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice , čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. po najnižjih cenah. (398) 6—5 1 Naprodaj je v bližini Celja poleg posestev „Lastnega doma" 1 njiva v obsegu 1 joha 75 m 2 . Vpraša se pri Josipu Marčinku, Gaberje 40. Služba občinskega in posojilniškega SLUGE s© -fcabzo;] odda. - ~ - -- -- - "V©6 se izve pri oTd- činsVrft m precistojništvuL -v (333) 3-3 Framu. Prodajalka ki bi bila tudi gospodinjstva vajena, se išče za špecerijsko trgovino. Ponudbe pod „Št. 85, na deželi" upravništvu „Domovine“ v Celje. (336) 3-2 je konj in pol pokrit voz (nov) pri Bezenšeku na Frankolovem. Konj je 7 let star, 16 pesti visok in za vsako vožnjo izurjen. (268) 3—3 Cena se izve pri lastniku. Tombolo priporoča trgovina Dragotin Hribar-ja v Celji po sledečih cenah: proste 100 kom. 1 gld. 80 kr. 200 „ 3 „ 40 „ 500 8 „ n Zunanja naročila Izvrše so točno fine vsekane 100 kom. 2 gld. 60 kr. 200 n 5 ,, M 500 „ 12 „ - „ 1000 „ 22 * - „ Hmeljarsko društvo javlja, da se bode letos obiranje hmelja pričelo ( v ponedeljek, dne 17. t. m. Tuji obiralci se po¬ življajo, da pridejo v obilnem številu. Za vsak škaf obranega hmelja plačalo se bode povsod po 6 krajcarjev ali 12 vinarjev. (326) 2-1 Društveno vodstvo. Sprejmem dva učenca dobrih staršev v svojo trgovino z mešanim ; blagom. Franc Ks. Petek, Ljubno, (325) 3—i Savinjska dolina. UGODNA PRILIKA! • Posestvo • • O O v 'bližini Oelja. O obstoječe iz raznih tovarniških poslopij in stanovanj, s konstantno vodno silo, v bližini premogokopov, tik okrajne ceste, v lepem, zdravem kraju ležeče, s / 4 ure j oddaljeno od železniške postaje, za mlin ozir. za manjšo I industrijo zelo pripravno (339) 3—2 se proda po jako nizki ceni. Naslov pove upravništvo tega lista. Trgovina z železnino PETER 1 (r ERKUR" v O »1 j Li , <3-r* sl š 1 e a cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele....>ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, r; bije in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter oi v za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posodo tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo, * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * pomaga izborno kot nedo-fi sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Traun in Stiger Franc Pečnik. Alojzij Walland Viktor Wogg Milan Hočevar J os. Polanetz Josip Matič Fran Zangger Anton Kolenc Oto Schvvarzl lekarna Ferd. Jakovvitscp Frid. Jakovvitcsh Ivan Ravnikar Hrastnik: Alojzija Bauerheim Laško Andrej Slsbacher Pristova Brežice : , M. Rauscher lekarna , Josip Srimz , Anton Topolak ,, W. Wratschko ,, Anton Ferjen Dobrna: Jos. Sikošek Braslovče: Ant. Plaskan Josip Pauer I. Idvoršek Fran Cukala , Konsumno društvo „ Josip Wouk Ljubno: Fr. X. Petek ,, Janez Filipič Sevnica: Anton Verbič , S. F. Schalk , Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič Konjiee: Fr. Kupnik 145 Trbovlje: Konsumno društvo Anton Krammer Jos. Mahkovec Janez Miiller sen. Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Uirih Lager Fr. 2 ottl »> Karl Hermann Planina :Lud. Soh scherko » F. VVamb rechtsammer Gornjigrad: Jakob Božič Franc Scharb Ferd. Ivanuš A. P. Krautsdorfer | Anton Schwelz Karol Sima Leopold Vukič i Videm: Vitanje: Velenje Vojnik: Gomilsko Mozirje: Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgojprm urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.