Jntran|a izdala. 153. Min. V LlibUpni. v torek, lit 3. lillli 1910. Ceaa 4 vinarje. Letnik XUII Jutranja izdaja v Ljubljani: vse leto...............K 12 pol leta 6 — 3 — 110 četrt leta............... na mesec............... Dopisi ruj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5. (v pritličju levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka 4 vinarje. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jutranja Izdaja po posti za Avstro-O grško: vse leto...............K 18— pol leta...............„ 9-— četrt leta...............„ 450 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto.........,, 28'— Upravništvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila ,,Slov. Narodu". Politični položaj. Dana j, 4. julija. Ol> polu 4. po- poidi • je bila dokončana seja proračunskega odseka. Takoj na to so so ... , ve^ti, da jutri proraennski < liso k že ne Ikj več zboroval, ker bo jutri ali pa celo že danes državni zbor inroden. Izkazalo se je. da so se izjavili Poljaki proti pobijanju obstrukeije s tehničnimi sredstvi kakor *o ii. pr. oelonočne sojo itd. S tem je pa tudi odpadla možnost, da bi se •i ogla ohštrukoija v najkrajšem Času streti. Po tem položaje sta niož-i : sedaj dve eventualiteti: na oni i stvarni kom p ro m is. ki bi dovoljeval kom]venzaeijo, na drugi d god it- v parlamenta, kar bi imelo za noposrodno poledico, da se rudi italijansko fakultetno vprašanje odloži. Odločitev je v rokah večine. Krščanskim sooijalcem in socijal-nini demokratom je preeej na tem . da zbornica še nadalje zltoru- «• ii: reši nekatera vprašanja. Zato bi se smelo pričakovati, da pride do stvarnega kompromisa, vendar na je upanje na tako rešitev sedanjega političnega položaja kaj majhno, ker ii ^ki Nationalverband« otrukeija bo v slučaju odgoditve končala le z zunanjim uspehom. Pozitivnih stvarnih uspehov n<* doseže. Tudi v slučaju, da se parlament odgodi, se italijansko v senčil iško vprašanje odgodi kvečjemu do jeseni. Vlada do-se/» 6 tem priliko. «la Italijanom tem lažje ustanovi laško visoko šolo. dasi ustvari o tem zase in za Nemce neprijeten prejiidic. Kar je pa glavno, vlada si prihrani z odhodi t vi jo parlamenta neprijetnosti zaradi vodnih kanalov in finančnih načrtov in se lahko vzdrži do pozne jeseni na površju. Ta učinek pa bi pomenil za »Slovansko Enoto« ravno nasprotno tega, kar hoče doseči in utegne oslabiti že itak ne preveč tesne vezi med posamezni mi slovenskimi strankami. Značilno je. da se slovenski klerikalci že pripravljajo na to in da hočejo (»dva lit i vso odgovornost na druga ramena. Pri vladni večini označujejo zlasti dr. Šusteršič načelnika Zveze južnih Slovanov dr. Plo-ja kot provzročitelja in vodjo obstrukeije. Nastopanje s takim orožjem se samo obsoja, ko je vendar znano, da dr. Ploj načeloma ni prijatelj obstrukeije. Slovanski časnikarski kongres. Sofija, 4. julija. Predsednik Zveze slov. časnikarskih društev, urednik Hole ček iz Prage, je imel temeljit govor o pomenu in o ciljih te Zveze. Podal je zgodovinski pregled pri banja slov. časnikarjev, začenši ml prvega slov. časnikarskega shoda in označil uspehe tega gibanja. Največje težave je delala izpopolnitev slov. etnografije. Načelo je, da naj za Slovane ne bo skupnega jezika, marveč da naj se stremi za spoznavanjem vseh večjih slovanskih jezikov. Doseglo se je že, da se ni več treba posluževati nemškega posredovalnega jezika in pripravljeno je že vse, kar je treba za emancipacijo od dunajskega časopisja, da se Slovani po uplivu na poziv nemških listov ne bodo več med seboj spuščali v boje. Predstavlja se eno važno vprašanje: namreč vprašanje o ustanovitvi slovanskega tiskovnega biroa. Ta velevažna organizacija se ustanovi takoj, ko bo stopila v življenje slovanska banka. Slovanski časnikarski shod v Sofiji. Sofija, 4. julija. Danes dopoldne se je v navzočnosti justičnega ministra, mestnega župana in mnogo ho-tioracij otvoril slov. časnikarski kongres. Otvoril ga je Holeček, ki je v svojem govoru poudarjal ljubezen vseh Slovanov do Bolgarske ter predlagal za predsednika Bobčeva, kar je bilo sprejeto. Za podpredsednika je bil izvoljen Andrej Gnhršček. Za zapisnikarja Pustoslemšek. Častni predsednik je Holeček. Sofija, 4. julija. V nadalnjem svojem govoru je Holeček izrazil, da naj se Slovani tudi gospodarski med seboj podpirajo in naj zlasti gledajo, da se doseže tesne trgovinske zveze. Potem je govoril Rus Cankov v ruskem jeziku, dalje Bolgar Bekčev, ki je govoril o zgodovini bolgarskega časopisja. V ininolem letu je bilo na Bolgarskem 180 časopisov in 101 revija. Na čast udeležencem kongresa je mesto priredilo banket, pri katerem so župan in zastopniki vseh narodnosti izrekli primerne napitnice. Kralju bolgarskemu je bila na Francosko poslana pozdravna brzojavka. Po banketu so udeležniki položili srebrn venec na spomenik bolgarskega rodoljuba-mučenika Lovskega. Zdravniški kongres. Sofija, 4. julija. Zdravniški kongres je bil danes otvorjen z govorom dr. Beron; predsednik društva bolgarskih zdravnikov. V imenu mesta je udeležnike pozdravil sofijski župan. Nasilen tat. Zagreb, 4. julija. V tukajšnjo zastavljalnico je več dni zaporedoma prinašal nek postrešček vsakovrstno zlatnino in druge dragocenosti. Cenilcu je to postalo sumljivo, in ko je izvedel, da je bilo več takih stvari nekje ukradenih, je opozoril policijo na to dejstvo. Ko je postrešček zopet prišel v zastavljalnico, ga je policija prijela. Postrešček je izjavil, da ga je poslal mlad človek, naj zastavi zanj prinesene dragocenosti in je bil tudi koj pripravljen pokazati, kje ga imenoma neznani človek čaka. Postreščeku je sledil detektiv Ježek in posrečilo se mu je sumljivega tujca prijeti. Detektiv je osumljencu ovil verižico okrog leve roke in ga peljal na policijo. Med potom je aretovanec vzel skrivaj nož in je dektivu prerezal žile in mišice. Detektiv je verižico izpustil in aretova-ni zločinec je ušel. Drža vnozborska volitev na Štajerskem. Celje, 4. julija. Doslej so znani naslednji rezultati: V okraju Slove nji gradeč sta dobila v občini: Oolova baka: Kac 41, Verstovšek 51; Leben: Kac 56, Verstovšek 68; Obiski vrh: Kac 62, Verstovšek 29; Panoče: Kac 9, Verstovšek 84; Selce: Kac 23, Ver stovšek 4; Stari trg: Kac 33, Ver stovšek 47; Št. Janž: Kac 23, Verstovšek 44; Šmartno: Kac 172, Verstovšek 30; Šiniklavž: Kac 52, Ver- stovšek 28. — V okraju Marenberg sta dobila v občini: Vulired: Kac 54, Verstovšek 7: Sv. Anton: Kac 76, Verstovšek 2; Gradišče: Kac 123, Verstovšek V okraju gornje- & rajskem sta dobila v občini: Gornji grad: Kac 51. Verstovšek 51; Nova Štifta: Kac 31, Verstovšek 106; Ljubno: Kac 55, Verstovšek 200. V šostanjskem okraju sta dobila v občini: Šoštanj okolica: Kac 133, Verstovšek 78. Doslej ima Kac 994, Verstovšek 854 glasov. Izid je negotov. Celje, 4. julija. Daljni rezultati volitve so došle iz sledečih občin: K oka rji*: Kac 34, Verstovšek 68; Mozirje trg: Kae 46. Verstovšek 20; Rečica: Kac 36, Verstovšek 233; Luče: Kac 16, Verstovšek 222; Velenje: Kac 61. Verstovšek 156; Sv. Janž na Vinski gori: Kac 32, Verstovšek 79. Verstovšek najbrže zmagal. Trbovlje, 4. julija. Klerikalci so izročili stavbo »Kat. doma« nemškemu stavbeniku Fiihringu. Ljutomer, 4. julija. Zlat zasluženi križec je dobil Ivan Robič. voditelj slov. ljudske šole v Ljutomeru. Slovenji Gradec, 4. julija. Sodna komisija je spoznala, da se je klerikalni mladenič Malenšek. o katerem so klerikalci trdili, da so ga liberalci napadli, sam ponesruečil. Pogreb so hoteli klerikalci izrabiti v politične demonstracije. Naprednjaki so pa posredovali pri duhovski oblasti ter preprečili klerikalne demonstracije. Splitski državnozborski mandat. Split, 4. julija. Danes bo gotovo izvoljen dr. Smodlaka. Četudi so mu postavili tri proti-kandidate, bo znašala njegova večina nad 1000 glasov. Ondričkova poroka. Dunaj, 4. julija. Danes se je poročil znani virtuos na gosli Ondriček. Veliko senzacijo je vzbudilo, da je pri njegovi poroki igral na gosli njegov oče. Velike manifestacije za češke šole na Nižje Avstrijskem. Praga, 4. julija. Včeraj se je vršil tu velik nianifestačni shod za češke ljudske šole na Nižje Avstrijskem. Govoril je poslanci* Tomašek. ki je ostro kritiziral postopanje vlade v tej zadevi. Bombni atentat v Palermu. Rim, 4. julija. »Crna roka je zahtevala od nekega bankirja 100.000 lir, grozeč mu s smrtjo. Ker jih bankir ni hotel plačati, so razbojniki vrgli v njegovo hišo bombo, ki je porušila celo stanovanje. Potres v Italiji. Catina, 4. julija. Tu je bil zopet močen potres. Ljudstva se je polastila splošna panika. Protiklerikalne manifestacije na Španskem. Madrid, 4. julija. Na celem Španskem so se vršile v nedeljo in ponedeljek velike protiklerikalne manifestacije z velikimi zborovanji, katerih so se udeležili liberalci in socijalni demokrat je. meni tudi strahovit udarec podlemu klerikalstvu. Tu se je pokazalo, kaj so dosegli klerikalei s svojim hujskanjem zoper družbo sv. Cirila in Metoda, ta udeležba je bila odgovor na vse brezštevilne besne in iz satanske zlobe izvirajoče napade. To klerikalei dobro čutijo in zato psujejo v »Slovencu« kakor cigan, kadar ga vlečejo na gavge. Vse je »Slovenec« sinoči opsoval, družbo sv. Cirila in Metoda in vse skupščinarje, moške in ženske, domačine in goste in vse za to, ker so bili veseli in so se z veselimi pošteno radovali, z lahko roko žrtvovali s poštenim delom zaslužene kroniee za rešitev slovenskih otrok. Kar je zapisal »Slovenec«, je od konca do kraja sama infamija. Seveda je zopet opljuval narodno ženstvo; prav korarske pljunke je zmetal na naše rodoljubno ženstvo in popisuje naše žene in dekleta kakor bi bile kake lajdre. Vse tiste tisoče ljudi, ki so bili navzoči na jubilej-ski slavnosti, vse rodoljube in rodo-ljubkinje opozarjamo na sinočnega »Slovenca«, naj ga prebero in naj povedo |M>vsod koder prebivajo Slovenci, s kakimi infamijami obsipa poštene in sposobne ljudi tista cunja, ki jo izdajajo duhovniki in ki jo nadzoruje ljubljanski škof. Po Ciril-Metodovi slavnosti. Danes, ko je jubilejska si a v nos t končana, se gotovo vsakdo s čustvom najpresrčnejše hvaležnosti in iskrenega občudovanja spominja narodnih dam, ki so z brezprimerno požrtvovalnostjo, nedosežno vztrajnostjo in deloljubnostjo priredile veselico, kakoršne menda še ni bilo v Ljubljani. Koliko skrbi, koliko dela, koliko truda so imele narodne dame, to se ne tla popisati, niti povedati, koliko žrtev jim je naložila ta veselica. Bodi narodnim damam na tem mestu izražena v imenu stotin, ki so to izrecno želeli, naj iskrene jša zahvala. Pavalijoni na jubilejski slavnosti družbe sv. Cirila in Metoda. Na nedeljski veselici je bilo 16 velikih in 12 malih pavilijonov. Prirejeni so bili vsi jako praktično in okusno, in večinoma kraju primerno. Tako je bil tržaški pavilijon dekoriran z naslikanimi ribami in morskimi valovi; šišenski pavilijon je nosil naslikane komarje itd. Novo-meščani so si svoj pavilijon sami priredili in ga okrasili jm» načrtu slikarja prof. Germa in tudi Vičani so si sami postavili čeden pavilijon. Vse druge pavilijone je postavil mestni inžener g. Viktor Zupane, ornament i ko pa je preskrbel jurist g. Anton P o k 1 u k a r. Pomagala sta jima gg. To man in Lenassi. Obča i>ohvnla občinstva glede pavilijonov je veljala pred vsem gospodu I inžener ju Zupane u. Ljubljanski občinski svet Pod predsedstvom župana Hribarja je imel ljubljanski občinski svet včeraj popoldne ob 6. uri redno sejo. Zupan Hribar konštatuje sklepčnost in imenuje za overovate-Ija zapisnika podžupana dr. Tavčarja in dr. Trillerja. Poroča nadalje, da je poslal povodom lOletnice poroke prestolonaslednika Frana Ferdinanda z vo j votlin jo Hohenberg čestitke, za kar je dobil zahvalo. Vzame se to z odobravanjem na znanje. 27. junija t. I. je umrl član obč. sveta g. ITrban Pšeničnik. Rajnki je vedno vestno vršil svojo nalogo kot obč. svetnik. Na krsto mu je občina položila venec, z magistrata je vihrali črna zastava. V znak sožalja so obč. svetniki vstali. Sožalje se zabeleži v sejni zapisnik. Nadalje poroča g. župan, da je deželni odbor i>oslal dopis, v katerem soglaša z ustanovitvijo 4. ljudske šole. Obenem pa poroča dež. odbor, da ne more prevzeti dežela plačevanje mešč. učiteljev, ker je to naloga občine. Župan konštatuje, da se do zdaj še ni moglo doseči, da bi dež. odbor oziroma dežela ustanovila v Ljubljani meščansko šolo. Nadalje poroča g. župan, da je vlada zavrnila resolucijo obč. sveta zaradi enostranskega postopanja dež. šol. sveta pri imenovanju učiteljskih moči na ljubljanskih mestnih šolah. Resolucija je nedopustljiva. Ali se naj na naučno ministrstvo vloži priziv, o tem se bo sklepalo. Poročilo dež. vlade se vzame na znanje. O. župan poroča tudi. da je prof. Mak so Pleteršnik podaril mestni knjižnici 13 knjig, gdč. Rekarjeva pa po posredovanju g. mag. svetnika Seska 7 letnikov »Slov. Naroda«. Zupan se pooblasti, da jima izreče zahvalo. Na to prečita zapisnikar zapisnik zadnje seje. ki se odobri. OIm". svetnik dr. T r i 1 1 e r stavi nujni predlog. 14. in 15. avgusta bo praznovalo ljubljansko reševalno in gasilno društvo svojo 401etnico. Ob tej priliki naj občina ljubljanska izkaže posebno čast onim možem, ki so skoraj ves ta čas ali pa vsaj zelo dolgo stali na čelu tega društva, to so: gg. Ludvik Strieelj. Josip Turk, Pran Barle. Anton Leutgeb in Anton Dinter. Teh 5 funkcionarjev naj se v priznanje za humanitarno delovanje tega društva imenuje za ljubljanske meščane, kar se z odobravanjem enoglasno sprejme. Obč. svetnik M i 1 o h n o j a stavi v imenu finančnega odseka nujni predlog in sicer le ad adfirmandum kupca dr. Hugo Peternela in njegove soproge. Ta dva hočeta namreč kupiti neko zemljišče na nekdanjem Gestrinovem svetu. Predlaga, naj se parcela št. 3 proda po 10 K m2, parcela št. 4 pa deloma po 8 K, deloma po 10 K za skupno svoto 14.820 in sicer v rokih, kakor predlaga finančni Posta volomstvo dež. odbora. Kranjski deželni odbor menda nima drugega dela, kakor tla pljuje na pravice ia tepta postave. Koristnega, pametnega in tlobrega ni še nič storil in z deželnim denarjem dela tako, kakor bi se davki ae plačevali deželi, marveč klerikalni stranki. Kar dela ta nevredni deželni odbor, vse je tako, kakor bi bil \h>-stavljen, samo da pomaga klerikalcem >n ne da ščiti ia pospešuje koristi cele dežele. Zdaj je ta deželni odbor /.opet storil novo postavolomstvo. Razveljavil je sklep občinskega sveta ljubljanskega glede oddaje mizarskih del za novo obrtno šolo in je ta svoj sklep naravnost otročje utemeljeval. Deželni odbor pravi namreč, da mestna občina ni pravilno postopala, ker je dovolila, da je mizarska zadruga še po otvoritvi ofertov znižala za r.ekaj kronie svoto, za katero je hotela dela prevzeti in za katero je tlela tudi dobila. To je naravnost bedasto utemeljevanje, kateremu se bo višja instanca na glas smejala. Tako neumno utemeljevanje mora deželni odbor pripraviti ob zadnjo senco ugleda. Ta sklep je pa t ml i drzna samo-voljnost. Ljubljanska občina je glede oddaje popolnoma avtonomna in ji nima deželni odbor prav nič predpisovati. Kar sklene občinski svet glede oddaje tlel, to velja, in nima deželni odbor v teh stvareh nič več govoriti. Toda ta deželni odbor hoče mestni občini hudobno nagajati in hoče ljubljanske davkoplačevalce oškodo-\ati. kakor je to že storil pri različnih prilikah in zato so klerikalci najeli Štefeta in Krega rja. da sta se pritožila in je na podlagi te pritožbe se potem razveljavil sklep mestne občine, čeprav dobro ve, da ta njego-\a razs«>dha ne ho držala. Stvar pride seveda pred upravno sodišče in konec bo. da bo deželni . ilbor zopet enkrat smrtno blamiran. Postajna komisija za belokranjsko železnico se bo vršila v torek, dne 12. julija v Novem mestu, in sicer za postaje Novo mesto. Kandija. Bična vas, Cršna sela, dne 14. julija pa v Črnomlju, in sieer za pt ista je te železnice, ki leže v črnomaljskem političnem okraju, to je Rožni dol, kjer bo izogibališče, Semič. Črnomelj, Gradec in Metlika. Razprava se bo vršila na sedežu okrajnih glavarstev na podlagi izdelanih projektov. Jubilej družbe sv. Cirila in Metoda. Velikanska slavnost je predvčerajšnjega dne ne priča samo, kako goreče ljul>ezni naroda je deležna družba sv. Cirila in Metoda, nego jh>- LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz ljubljanske preteki ostL (Dalje.) II -Malo prezgodaj mi je prišla današnja katastrofa,« je godrnjal. »Nimam še vsega, kar bi bilo treba za primeren nastop. Pa vse bi še šlo, ko bi imel le popolno obleko.« Razve/oval je svoje svežnje in razgrinjal na mizi vsakovrstna oblačila. "Suknja je prav lepa in gosposka in tudi telovnik mi 1k> dobro pri-stojal, srajca je naravnost krasna, notien framazon nima lepše. Čevlji, klobuk — vse, vse je dobro, samo hlač še n imam. Pasja dlaka, da me je nesreča pri mojih pripravah prehitela. Kaj naj storim. V meščanski obleki se vendar brez hlač ne morem prikazati na cesti!« Toda Angel i k ni bil mož nepotrebnega razmišl je van ja. Pogumno je vrgel meniško haljo od sebe in hitro oblekel meščansko obleko. Pristojala mu je sicer dobro, a vendar se je moral sam sebi smejati, ko je videl izpod suknje svoje debele kosmate noge. Nič ne de, čeden mož sem pa vendar in ko bom imel hlače in mi bo Špelica ostrigla kapucinski venec na glavi in mršavo brado, ga bom že pihnil, da bo veselje.« Cez meščansko obleko je Ange-lik vrgel zopet svojo kapucinsko haljo in zavil čevlje, klobuk in razne druge stvari v culico. Ko je bilo vse to opravljeno, je izmed stare šare potegnil velik lonec, v katerem je pod smetmi ležala mastna mesarska denarnica. »Bodi pozdravljen ti moj zaklati! Štiristo goldinarjev! Vse darila za duše v vieah. Koliko sem se mučil in potil v spovednicah, predno so mi babnice znosile ta denar. Uboge duše v vieah, nikar mi ne zamerite, da si Imuii ta denar od vas izposodil in si ž njim pomagal v novo življenje. Bom pa molil za vas, če bom imel kaj denarja.« Spravil je denar in ključ, pregledal še enkrat vestno vso šaro na mizi, če ni morda kaj pozabil in jo razmetal po kleti. Prevrnil je tudi mizo in lestev in se pripravil za odhod. S culico in svečo v eni roki in s kuhinjskim nožem v drugi, se je sredi kleti razkoračil. V duhu so mu stopili pred oči vsi njegovi samostanski sobratje in kakor bi jih imel pred sabo je z gromkim glasom vzel od njih slovo. »Ztlaj pa adi jo, vi moji sobratje, ki vas tako ljubim, da vam želim vse, kar je na svetu najslabšega. Bog naj vas nikdar ne blagoslovi. Rajše kot na vas, naj pade blagoslov na kapucinarske bolhe, ki so velike, kakor mlade miši in grizejo kakor rogači. Naj se te bolhe razplode in razmnože na milijone in naj vas nikdar ne zapuste. Zgaga naj vas dere noč in dan in božjast naj vas meče pri procesijah, tla se boste prekucevali kakor bežeči zajci. In tercijalkam naj pri spovedi iz ust smrdi, kakor iz podposteljnika hudičeve tašče in sveta Petka naj pošlje nad vaša črevesa tako zaprtijo, da je ne bo premagalo vse ribje olje tega sveta.« Po tem slovesnem prokletju je Angelik zavihtel svoj kuhinjski nož, kakor balkanski junak svoj buzdovan, se moško zasukal, zavriskal na ves glas in odšel skozi temo v novo življenje. ITI. Pot skozi temo, po kateri je korakal pater Angelik v novo življenje, je bila ozka in obokana. Zgrajena je morala biti že v onih časih, ko so za klošterskimi zidovi živeli sami veseli ljudje; taki, ki so imeli prepričanje, da je najlepše tistim na svetu, ki brez dela lahko dobro žive, a niso imeli denarja, da bi se po tem načelu ravnali. V tistih časih, ko so spreje- odsek sporazumno z g. županom. Obenem predlaga obč. svetnik Milohno-ja, naj se dotična ulica, ki pojde čez ta svet, imenuje Josip Gestrinova ulica, kar se sprejme. Obč. svetnik dr. T r i 1 1 e r poroča o dopisu c. kr. priv. južne žel. glede pogodbe radi preložene Martinov«? ceste pri podvozu pod progo južne železnice. Vršila se je tozadevna konferenca med južno železnico in občino ter se je doseglo popolno spora -zumljenje. Predlaga, naj se ta dogovor odobri, kar se nato zgodi. Obč. svetnik dr. T r i 1 1 e r poroča, da je v Berclinu neki steklar Albin Tertschek zapustil ■ mestni občini ljubljanski 10.000 mark. Po nekem poravnalnem predlogu naj se občina zadovolji samo z 10% te zapuščine. Ker je pa tudi mestu Be-rolinu volil neko svoto, tedaj predlaga, naj občina počaka z nadaljninii koraki, dokler se stvar ne odloči za Berolin. Se sprejme. Obč. svetnik Milo h noja poroča o dopisu županovem glede uvedbe pobiranja posebne občinske naklade na žganje ter predlaga: magistratu naj se naroči, da izdela nov zakon, s katerim se dovoli mestu pobirati novo naklado na sladke opojne pijače 7 K 96 v od hI, in 14 K 94 v na žganje. To bi donašalo občini novih dohodkov v svoti 24.000 K po odbitku stroškov. Predlog se sprejme. Isti obč. svetnik poroča o županovem dopisu gletle pogodbe z Maksom Samasso, tičoče se zamenjave in prodaje nekaj mestnega sveta na Gradu in na Prulah. Samassa je bil pripravljen odstopiti svoj svet, če se ne izpeljeti Tesarska ulica in Sredina po njegovem svetu. Ker se je regulacij i načrt v tem smislu popravil, tedaj se more to izvršiti. Občina prevzame tudi stroške prepisa. Tozadevni predlog se sprejme. Isti poročevalec poroča v imenu finančnega odseka tudi o prošnji »Osrednjega zavoda za otroško varstvo in mladinsko oskrb na Dunaju«, naj bi mestna občina pristopila temu zavodu kot član. Ker so prispevki previsoki, ker misli občina v proslavo cesarjevega jubileja večjo akcijo za otroško varstvo in ker se od osrednjega zavoda ne pričakuje posebnih uspehov, se predlog odkloni. Obč. svetnik g. Milo h noja poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu mestnega loterijskega }>osojila in amortizačnega zaklada tega posojila za 1. 1909. Dohodki so znašali 193.645 K 06 v, troškov je pa bilo 137.198 K 86 v, torej prebitka 56.446 K 20 v. Predlaga naj se računski sklep odobri, kar se sprejme. Obč. svetnik g. Tur k poroča v imenu stavbnega odseka o prošnji mestne občine za stavbno dovoljenje za prizidek k poslopju mestnega dekliškega liceja. Ker se je tozadevni mali v samostane skoro samo plem-ske sinove in hčere in ko so v ženskih samostanih prirejali celo pojedine in plese. Izza tistih časov je vodil iz kapucinskega samostana podzemski hodnik v poslopje uršulinskega samostana. Morali so biti časi, ko je bil ta hodnik rabljen, toda zgodilo se je kdo ve po kakem slučaju in po kakih okolsčinah, da ga je naposled v kapucinskem samostanu poznal samo še pater Angelik. Ko se je ta na svojem begu iz samostana plazil po tem hodniku v prijetni zavesti, da ga rabi zadnjikrat, se je nehote spomnil one noči, ko je ob roki svojega pokojnega prijatelja, patra Tiburcija, prvič plaho in v strahu za svoje življenje korakal po ti poti. Tisti dan mu je bil sobrat in sotrpin Tiburcij zaupal največjo skrivnost svojega življenja, da namreč ljubi, da srčno ljubi, a da živi iz-voljenka njegovega srca za klošterskimi zidovi. In povedal mu je tudi, da ima njegova izvoljenka prijateljico, mlado cvetočo nunico, ki je v kloštru tako skrajno nesrečna, da bi celo kosmatega kapucina vzela za to-lažnika svojih srčnih žalosti, samo da bi ji ne bilo obupati od neutešne-ga hrepenenja po življenjskih sladkostih. (Dalje prihodnjič.) komisijski ogled ugodno izvršil, predlaga, naj se to dovoljenje da, kar se sprejme. Isti poročevalec poroča v imenu stavbnega odseka o županovem dopisu glede naprave prsne kopelji v c. kr. drž. obrtni šoli ter predlaga, naj se občini v to svrho dovoli kredit 4820 K, delo pa izroči tvrdki Jan Stetka na Kral. Vinogradih. Predlog se, je sprejel. Nadalje poroča obč. svetnik g. T u r k o županovem dopisu glede oddaje del za centralno kurjavo v no-\em šolskem poslopju na Prulah. Ker se je tozadevna enketa izrekla za centralno kurjavo, predlaga naj se delo izroči tvrdki Jan Stetka za svoto 17.000 K, odstevši or( popusta, katerega je dovolila tvrdka. Obč. svet soglaša s tem predlogom. Na predlog obč. svetnika g. Rdthla, ki poroča v imenu šol. odseka, se strinja obč. svet z vodstvom drž. i>opotnih pletarskih tečajev za srednjo Kranjsko glede premembe naslova teh tečajev v naslov: Državne učne delavnice, ker le potem se moejo izdajati učencem odhod:-a izpričevala. Obč. svetnik g. Dimnik i>oro-ča o enketi glede ustanovitve poletnega zabavišča za ljudsko - šolsko mladino ter predlaga: 1. Mestnemu magistratu se naroča, naj stopi nemudoma s društvom »Sokol« v dogovor, da mu prepusti dirkališče za poletno dobo kot igrišče za ljudskošol-sko mladino. 2. Ce bi se pa to ne dalo izpeljati, naj obč. svet prepusti se-verno polovico onega travnika, kojega južno polovico je že sklenil prepustiti v bodoče kot igrišče I. in II. drž. gimnaziji. Predlog se brez debate -prejme. Ker g. Knez ne more sprejeti de-legatstva v izpraševalno komisij) trg. tečaja na mestnem dekliškem li-<■ eju. predlaga obč. svetnik g. L i k o-z a r , naj se na njegovo mesto izvoli g. Alojzij Lilleg. Tudi ta predlog je bil sprejet. Obč. svetnik g. L i k o z a r predlaga naj se II. mestni deški šoli dovoli izvanredni prispevek 300 K za nabavo neobhodno potrebnih učil, trirazredni mestni šoli na Karolinški cesti izvanredni prispevek za učila v znesku 100 K, razventega se pa naj redna dotacija za sani o u č ila zviša od sedanjih 42 K na 80 K. Oba predloga se -prejmeta. VII. točka dnevnega reda ^e odstavi, ker poročevalec ni navzoč. Obč. svetnik dr. T r i 1 1 e r poroča v imenu direktorija mestnega vodovoda o računskem sklepu in bilanci mestnega vodovoda za 1. 1909. Pokritje je znašalo ls:>. V»s K IS v. potrebama pa 159.414 K 45 v, torej je prebitka 24.443 K 7:5 v. Računski sklep se na predlog poročevalca odobri. Obč. svetnik g. L i k o z a r poroča o računskem sklepu in bilanci mestne elektrarne za 1. 1909. Dohodkov je bilo 341.0:5:5 K o7 v, dočini so bili proračunjeni na 3:5:5.250 K, prebitek znaša 4700 K 73 v.Na račun i*>-sojil Je plačalo 143.0-44 K '2:i v. Ra-čun rezerv znaša 312.179 K 07 v. Poraba toka je pa za ostaia za proračunom. Proračunalo se je na 386.000 kron, 11-jM'lia je pa bilo 273.929 K 75 v. Končno predlaga, naj se računski sklep odobri, kar se zgodi. < >bč. svetnik g. dr. Ta v č a r oredlaga pri slučajnostih, naj se dopis dež. predsednika, katerega je g. župan omenil začetkom seje, odstopi pravnemu odseku, ki naj v prihodnji .-seji jH>roča, ali naj se vloži pritožba temu Fermanu. Predlog se enoglasno sprejme. t )bč. svetnik g. L i k o z a r vpraša g. župana, kdaj se napravi javno stranišče pri Karlo vskem mostu. G. župan pravi, naj se počaka s to napravo, dokler ne bodo regulacijska dela v Gruberjevem kanalu končana. Koncem seje pravi g. župan, da je današnja seja zadnja pred poletnimi počitnicami ter želi vsem obe. -vet ni kom okrepila v svežem zraku. Na to zaključi javno sejo. Potem se vrši tajna. Policijske vesti. Z zelenim vozom so včeraj pripeljali v magistrat no špehovko nekega L Z., ker si je bil podnevi kar na ulici postlal. Da bode jasne. Ko so se v nedeljo peljali skup-ščinarji iz Škofeljce po Mestnem trgu, je padla z neke strehe opeka. Nekateri tujci so mislili, da je bila to kaka zlobnost. Resnici na ljubo moramo konstatovati, da se je takrat vihrajoča zastava zataknila v opeko ter jo pri vihranju vrgla na ulico. To je natančno videl očividec, ki je hkrati tudi naš redni poročevalec. Zopet kolo ukradeno. Včeraj popoldne je bilo ukradeno v hiši I. nadstropja št. 7 v Dalmatinovi ulici ge. dr. Hoglerjevi dam-sko kolo, vredno 255 K. Kolo je črno pleskano, ima rdeče držaje ter ima tovarniško številko 11415. Kolo je tvrdke »\Vaffenrad Steyer«. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Žalosten kavalir. Ta priimek pač smemo dati Francetu Srebotnja-ku. Nedavno je Srebotnjak šel s svojim dekletom, Frančišku Purkhar tovo, iz nekega izleta domu na Glin-ce. Na poti se jima je približal tuj človek in meni nič tebi nič se je spravil nad Srebotnjakovega dekleta. Namesto da bi bil Srebotnjak storil kar mu je velevala njegova kavalir-ska dolžnost in branil napadenega dekleta, jo je pa kar odkuril hitrih krač, da bi ne bil še on tej>eii. Neznanec, ki ira doslej št« ni bilo mogoče eruirati, je Frančišku Purkharto-vo pošteno prete]>e1; napadena je klicala na pomoč in kmalu se je približala orožniška patrulja. pod vodstvom Alojzija Adamiča, ter napadalca pregnala: zdaj šele je dobi! Srebotnjak korajžo in se je vrnil. Dobil je pravzaprav še preveč kora jže: mesto da bi bil orožnikom hvaležen, da so njegovega dekleta oprostili iz neprijetne situacije, jih je pa še zmerjal z ušivci — prav brez vsakega povoda. Žalostnemu kavalirju, ki ima o korajži popolnoma napačne pojme, je prisodil včeraj (krajni sodnik en dan zapora. Morda se mu bodo pojmi zdaj vendarle malo razbistrili. Pijani razgrajač. Delavec France Kopač prav gotovo ni član družbe treznosti in zmernosti. Najhujše je seveda to, da začne — kadar je pijan — razgrajati. Davi je prišel že precej vinjen v trgovino k Simonči-ču v Vod mat u in je zahteval žganja, pa ga ni dobil. Nato se je }>odal v gostilno, ki je v isti hiši. in je zahteval vina; pa tudi vina mu niso dali. To je pa Kopaču bilo preveč, začel j« ]h> svoji stari navadi razgrajati, in ker se ga gostilničar ni mogel drugače iznebiti, ga je polil z vodo. Mislil je pač, da mu bo s tem ohladil vročo njegovo kri. Pa se je zmotil. Kopača je sicer pregnal iz gostilne, zunaj pa je razgrajač pobral par kamnov in jih je zalučal v vezna vrata ter razdrobil veliko stekleno šipo. Pokoril se bo za svoje nasilstvo en teden v zajHiru; povrh pa bo še enkrat na trdem ležal. Hišna oskrbnica \ nevarnosti. V Ljubljani je prav mulo hiš, ki imajo svojega |K>sebnega hišnika ali hišnico. V tem ožim so razmere veliko bolj idilične nego v Pragi ali na Dunaju, kjer hišniki in hišnice tvorijo posebno svojo t i nično kasto. Semtertja se pa hišnik najde tudi v Ljubljani. Hiša gospe Zeschkove na Tržaški cesti ga ima, oziroma imela ga je v osebi čevljarskega mojstra Kalina. Dolgo ni bil tam, gospa Zesehkova ga je iz neznanega vzroka odslovila ter je najela hišnico Mari-.10 Orehkovo. Ko je nekega večera hotela hišnica Oreh kova zvečer zakleniti vezna vrata, je z velikim ogorčenjem in s še večjim strahom opazila, da so velika vezna vrata sneta. Ko bi ne bila o pravem času tega opazila, bi jo bila sneta vezna vrata gotovo ubila. In takoj se je lotila rešitve težavnega vprašanja; kdo je storil to veliko hudobijo. Ispeh njenega razni išl je van ja je bil, da je ovadila bivšega hišnika Kalina, češ da ji stregel po življenju. Ker pa Orehkova za to svojo smelo trditev ni imela nobenih dokazov in ker se je tudi dokazalo, da so vrata tako težka, da jih en sam človek sploh ne more sneti, je sodnik Kalina oprostil. — Problem o snetih hišnih vratih v Zesehkovi hiši ostane torej nerazrešen. Razne stvari. * Na električnem stolu. Te dni bi bil moral biti v Tren tonu v New Jersevu v Ameriki usmrćen Artur Rose, ki je bil radi umora svoje žene obsojen na smrt potom elektrike. Bilo je že vse pripravljeno; Roseje-va glava je bila že v električnem okviru in uradnik je že držal za električni gumb. V tem trenotku pridirja ves zasopljen Rosejev zagovornik z guvernerjevim odlokom, da se ima usmrčenje sistirati. Vseh navzočih se polasti veliko vznemirjenje, samo Rose ostane smrtno bled popolnoma miren na svojem sedežu. Kmalu pa se vzdrami ter jezno za-kliče svojemu zagovorniku: »Zakaj ste to storili! Videl bi rad, da bi bilo že končano, kajti umreti bom itak moral.« Pri novi obravnavi se bo odločilo o usodi morilca svoje žene. * Amerikanske dijakinje kot natakarice. Med ameriškim in evropskim dijakom je velikanski razloček. Velika večina ameriških dijakov si mora sama preskrbeti sredstva za studiranje. Pa tudi oni, katerih starši so dobro podprti s posvetnim blagom, navadno stopijo v kako pisarno. Na glasoviti univerzi Jale so pa pred leti dijakinje ustanovile agenturo za samopomoč. Sprva je agentura preskrbljevala slušatelji-cam med počitnicami samo poučevanje po hišah, zdaj jim preskrbuje največ službe natakaric. Službujejo seveda samo po l>oljših hotelih in ne po kakih beznicah. Hotelirji se z visokošolskimi natakaricami zelo i>o-hvalijo, ker jim privabijo v hotele mnogo gostov, zlasti tujcev. Agentura izkazuje na zaslužku zadnja dva semestra 580.000 mark. * Samomor bankirja. Bankir Thalmessinger iz Wilmersdorfa pri Berolinu se je skupno s svojo ženo v nekem hamburškem hotelu umoril. Kakor se govori, ni mogel plačati borznih diferenc v znesku 400.000 mark. Revol verski žurnal isti na Francoskem. Pri preiskavi zoper Dueza. znanega goljufivega likvidatorja, se je izkazalo, da je moral 150.000 frankov plačati revol verskim žurnal istom, ki so zvedeli za njegove tatvine. Samo eden je dobil 115.000 frankov. * Kolodvorski restavrater umorjen. V Grulichu na Češkem je nek potujoči rokodelski pomočnik umoril kolodvorskega restavraterja Sovro, ko je ta že zaprl restavracijo. Na to je oropal blagajno ter ušel čez prusko mejo, kjer so ga prijeli. Razvoj in delovanje »Zagorskega Sokola". (Povodom dvajsetletnice in otvoritve Sokolskega doma«.) Dne 17. julija t. 1. praznuje »Zagorski Sokol« 201etnico svojega obstanka, združeno z otvoritvijo »Sokolskega doma«. Ker bo ta dan, katerega bo Zagorje lahko zapisalo z zlatimi črkami v knjigi zagorske kronike, se nam zdi potrebno, da podamo malo sliko Zagorja pred letom 1890, o ustanovitvi Sokola, o njegovem delovanju in napredku v času 20 trudapolnih let. Lepa Zagorska dolina spala je pred 20 leti trdno spanje na gospodarskem, kakor tudi na političnem polju. Nikakega zanimanja za napredek in probujo našega naroda. Vesoljni glavar je bil nemški kapital, rudnik, in kar so sklenili visoki gospodje, pri tem je tndi ostalo. Občinski zastop je bil popolnoma v nemških rokah. Vse, kamorkoli se je ozrlo človeško oko, po v sod i so bili znaki, da trpi narod v lepi Zagorski dolini pod jarmom robstva strašne muke, bodisi v gospodarskem, to je gmotnem ozim, kakor tudi v duševnem razvoju. Ni je bilo sile, katera bi omajala tla temu so vragu, našemu tlačitelju. Leta 1848. je bila pač odpravljena tlaka in desetina, ali menda samo v državnem zakonu. Oraščaka sicer ni bilo pri nas, kateri bi pobiral desetino,na njega mesto pa je stopila črna garda, ki je izsesavala nase ljudstvo. Delavski sloji so bili v tako mučnem položaju, da so začeli sami dvigati pesti brez vsakega vodstva, brez vsake organizacije. Bilo je leta 1889., ko je prišlo do prvega punta v naši Zagorski dolini, do energičnega koraka delavca proti kapitalistu. Krivice, katere so se splošno godile našemu ljudstvu, so bile tako vnebovpijoče, nezavednost narodova tako velika, da je bil skrajni čas, storiti odločilen korak. Kupa krivde je bila tako prenapolnjena, da so začele kapati solze trpinov in narodne nezavednosti na zagorska tla, iz koje vsake je vzklil potem blisk in grom, obrnjen proti našemu sovra-gu. Kakor je pred več kot 2000 leti zdihoval ves izraelski narod po od-rešeniku, tako je zdihovalo naše ljudstvo po možeh, kateri stro sovražne verige za vedno. In ti možje so prišli. Brez sestanka, brez oklica so se zbrali nekega lepega jesenskega dne v gostilni gosp. Matije Medveda narodno čuteči možje. Medved sam, Milač, Mrak, Zimmermann, Strajner in drugi, izmed katerih nekatere že danes krije črna gruda, z idejo, ustanoviti v Zagorju v narodno probujo društvo, katero naj napravi iz Zagorja zavedno slovensko dolino. Izbrali so si sokolsko društvo. Že nekaj časa preje se je govorilo o tej pre-vzvišni ideji po Zagorju in okolici; ljudem se je dopovedovalo in pojasnjevalo o pomenu »Sokola« za narodno obrambo. Nevtrudljivi boritelj je bil pač tudi tedanji župnik v Št. Lampertu. gospod Anton Berce. Seveda je samo obsebi umevno,da njega tisti večer ni manjkalo pri prvem sestanku. Pri tem sestanku je bil torej položen prvi temeljni kamen »Zagorskega Sokola« in z njim ves narodni preobrat. Iz tedaj navzočih se je konstituiral pripravljalni odbor, kateri je sestavil tozadevna pravila, poskrbel potrebno za telovadnico in druge podrobnosti. V mesecu janu-variju leta 1890. so bila pravila predložena deželni vladi, katera je pripravljalni odbor 13. marca 1890 dobil vrnjena in potrjena. Dne 20. aprila 1890. je sklical pripravljalni odbor prvi, to je ustanovni občni zbor zagorsk. »Sokola«, kot šestega sokolskega društva na Slovenskem. To je bil torej tisti dan, dan manifestacije v Zagorju, ko se je prebudila slovenska misel v naši dolini. Ker je bil ta dan v Zagorju nekaj izvanrednega, je bila pri občnem zboru velikanska udeležba. Po pozdravnem nagovoru je načelnik pripravljalnega odbora pojasnil, zakaj ustanove »Sokola«, kak namen ima ta, slikal je žalostne razmere v Zagorju, ter tudi tako koraka nas rod sleherni trenotek k narodnemu poginu. Njegove besede so padale na rodovitna tla. Priglasili so se takoj 103 člani, velikansko število, katero dovolj dokazuje, kako zelo si je želelo ljudstvo otresti se tujega jarma in robstva. Da pa je ta narodna manifestacija dosegla tak vrhunec, pripomogla sta brat Dragotin H r i -b a r, kot zastopnik staroste ljubljanskega »Sokola«, in res narodni duhovnik Anton Brce. Pri nagovoru Hribarjevem porosilo se je marsikatero oko in tudi marsikateri je tedaj sveto prisegel sam pri sebi, da ostane neustrašen in neizprosen v boju za našo sveto stvar, neizprosen v boju za dom in za rod. (Dalje prihodnjič.) Za kratek čas. — Lepa žena je podobna gledališki igri. K premieri sili vse . . . — Da, da, in pozneje pride čas, ko nihče še prostih vstopnic več ne mara. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Žitna cene v Budimpešti. Dne 4. julija 1910, T m r m 1 »- Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 909 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 6*79 Koruza za juli 1910 ... za 50 kg 541 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 726 Efektiv. Prijazneje. Borzna porodil*. LJaooiJouuka Kreditna banka v Ljubljani*4 Uridni kini donijske »trie 4. jiliji lili. 4° g majeva renta . . . . 42° 3 srebrna renta . . . . 4" o a v str. kronska renta . . 4* R ogr. 4° o kranjsko deželno posojilo 4J,0 k. o češke dež. banke . Srečke. Srečke iz 1. 1860 »5 . . . ...... 1864..... „ tiske...... zemeljske 1. izdaje . ogrske hipotečne . . „ dun. komunalne . . avstr. kreditne . ljubljanske . . . . avstr. rdeč. križa . . ogr. „ „ . . bazilika..... turške...... Delnice. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne železnice . . . . Alpine-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke. . . . I DcMrai | 9420 i 9785 94 15 92-25 9650 9440 474 - 324 -31250 295 50 276 — 246 25 530 — 535 — 80--64 — 38-5*> 2860 258 50 446 — 668 — 542 -106-75 742 75 742 75 231-261-- 94*40 9805 9435 92 45 95 40 486 -330- -324-50 30150 286 — 252 25 540 -542 -84 — 68 — 4250 32 60 25950 448-50 669 — 543' -107 75 74375 74375 233 — 262 — Valute. Cekini........[ 11« Marke........11742 117-62 Franki........tj 952o 9535 Lire.........! P480 95 10 Rublji......... 25325 254-25 5 komptoorlst zmožen knjigovodstva in trgovske ko-respv>ndence v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku. Strojepisja zmožni imajo prednost. Odra. se le na ponud nike z daljšo piakso Ponudbe naj ce pošilja pod „manufaktura44 na upravn. »Slov. Naroda« v izmeri približno 100 kvadratnih sež-njev v bližini drž. kolodvora Izve se: Spodnja ftiika, tinertova mL 144. Tvrdka Franc Ksav. Souvan javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni sotrudnik in drag prijatelj, gosgod Milan Pelan blagajnik preminul. 21 V Ljubljani, dne 5. julija 1910. xxxxxk>:>:xx>: >::*::•::•: >:>::«»: v: Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 * liano zastopstvo .Pnre [e^e* žtvljeoske zavarovalnice. * Jojt* Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno x Js^* vsakovrstna posojila in kredite k 3*» kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. ■J Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. jjj tal ! registrovana zadruga z omejenim jamstvom Uradni prostori: Šelenburgova ulita št. 7. nasproti glavne pošte. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4' 2° ; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. x X X LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljami Delniška glavnica: K 5,000.000-- Stritarjeva ulica štev, 2. I Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po 41 , čista- — Kap nje in prodaji vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzih. cdxužn.:co spiS^tuL, OolorreruL Trstu in Ssarsije^/na. Rezervni zaklad: ■ K 450.000- 3G DE JE ■J L J L Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet do 31. decembra 1909 nad 518 milijonov kron. Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven I zaklada 5e mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso SVOJO mOCJO. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka Spekulacija z vi /enim denar -m Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41/4Q'(I brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posola na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V-4% na ^eto- Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, aH pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpiraj mo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. I „^LAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi j je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. ffSLAVTJA' »SLAVIM „SLAVLJA' „SLAVIJA1 mSLAVTJA' »SLAVUJ ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbi je nje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. - razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. |e ras slevsaska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom.-- stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje generalni zastop tanko „Slavlje* v Izubijani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polj u I Ne podcenjuj mo se 1 Bodimo odločni, mlaČ-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma I Lastnina tn tisk »Naredne tiskarne«. QY 9A 16