Upravmsivu Ljubljana tUiaflleva 5 — TelefoD U 3122 3123 3124, 3125 3126 Inseratni KMeiek Ljubljana Selen-Ourgova al - Tel 349* ln 2492. Podružnica Maribor Gralskl trg 1. 1'eie f od 9t 2455 Podružnica Jelle Kocenova ollca 2 ~ Telefon « 190 Računi or* pošt *ek sa vodih LJubljana 11 842 Praga Malo i«? isn wi«»r 4t 105 241 Ljubljana, torek 4« aprila 1939 Cena l Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40 —_ Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št 1. telefon St 2455. Celje. Strossmayerieva ulica štev L telefon št 65_ Rokopisi se ne vračajo Beckov obisk v Londonu Včeraj popoldne je prispel v London na uradni obisk poljski zunanji minister Beck. O tem obisku se je že nekaj tednov veliko govorilo in pisalo v vseh evropskih listih in pripisoval se mu je za splošni mednarodni položaj poseben pomen še pred poslednjimi novimi spremembami v srednji Evropi in ob Baltiku. Prva vest o Beckovem londonskem obisku je bila namreč objavljena, ko se je nemški zunanji minister Ribbentrop v dneh od 25. do 27. januarja letošnjega leta, ob petletnici podpisa nemško-poljskega prijateljskega pakta, mudil v Varšavi Zelja po tem obisku je bila že dolgo v ozračju tako v Londonu kakor v Varšavi. Od poslednjega stika angleških državnikov s poljskim zunanjim ministrom ob priliki kronanja angleškega kralja je poteklo že precej časa. Najnovejši dogodki v Evropi so potrebo po medsebojni izmenjavi misli le še bolj poudarili. Zaradi njih pa je bil obisk, ki bi se bil po prvotnih namerah moral vršiti že v marcu, za nekaj tednov odložen. V tem času je angleška diplomacija tnočno stopila v ospredje. Njena pobuda o posvetovanjih in morebitnih konkretnih sklepih tako zvanih »protina-padalnih« držav je neposredno zajela tudi Poljsko, katere splošni politični in strateški položaj se je med tem zelo spremenil. V zadnjih tednih se je veliko pisalo o skupni »protinapadalni izjavi«, kateri naj bi se po želji Londona in Pariza pridružila tudi Poljska. V začetku prejšnjega tedna se je zdelo, da je v angleških posvetovanjih glede te izjave nastal zastoj, v glavnem zaradi zadržanja Poljske, ki se baje za te angleške pobude iz več razlogov ni posebno navduševala. Predvsem so v Londonu dobili vtis, da je Varšava napram angleškim pobudam rezervirana zaradi pritegnitve Rusije v pogajanja o skupni protinapadalni izjavi Ta poljski pomislek naj bi bil izviral iz dosedanjih trdnih smernic poljske zunanje politike. Poljska je soseda tako Nemčije kakor Rusije, med katerima hoče ohraniti svojo popolno nevtralnost, ker se ji zdi, da je nevarnost za Poljsko v enaki meri razdeljena med zapad in vzhod. Zato se z nobeno obeh velesil ob svojih mejah ni hotela niti preveč vezati, niti izpostavljati v morebitnih zvezah proti tej ali oni. Na drugi strani se je poljska rezerviranost proti londonskim pobudam tolmačila tudi kot nezaupanje nasproti papirnatim manifestacijam solidarnosti proti napadalcu, ki so se že v preteklosti slabo izkazale. Zato so Poljaki baje zahtevali, da bi jim moral London že v naprej dati določena jamstva za vsak primer, še preden bi se sami odločili, da spričo svoje sedanje večje1 ogroženosti preusmerijo svojo politiko v znamenju večje povezanosti z državami, ki bi jim mogle nuditi pomoč. Chamberlainova izjava z dne 31. marca je razčistila vse poljske pomisleke in dvome glede resničnih angleških namer. Anglija se je po svojem najbolj odgovornem državniku ter na javen in slovesen način v naprej obvezala, da bo nudila Poljski vso možno podporo »proti kakršnikoli akciji, ki bi očitno ogražala poljsko neodvisnost in proti kateri bi se poljska vlada, smatrajoč to za poljsko življensko zadevo, uprla s svojimi nacionalnimi silami.« S to obvezo je nastal velik preokret v poljsko korist. Beck je že pred svojim odhodom na obisk v London dosegel od angleške vlade jamstvo, ki se zdi, da je bilo za Poljsko pogoj nadaljnjih razgovorov o skupni akciji tako zvanih »protinapadalnih« držav. Zato se je petkova Chamberlainova izjava v dosedanjih komentarjih listov skoro na splošno označevala kot velik Beckov uspeh. Pomen Chamberlainove izjave pa je za Poljsko — ne glede na navedene skupne akcije nekaterih držav — še nekje drugje. Poljska je s to izjavo dobila novega zaveznika, ki ga doslej v tem smislu ni imela. Med njene obramb ne pogodbe spadata namreč samo pogodbi s Francijo in Rumunijo. Z Anglijo doslej ni bila pogodbeno zavarovana proti morebitnim napadom na svoje ozemlje, niti ji ni Anglija dala doslej nobene splošne izjave v tem pogledu! Zaradi stališča, ki ga je Poljska zavzela v lanski septembrski krizi, tudi Francozi svoji pogodbi s Poljsko niso več pripisovali onega pomena kakor do takrat. Pogodba z Rumunijo je bila prvotno sklenjena predvsem iz potrebe po skupni obrambi proti morebitnemu ruskemu napadu. Znano je, da so se osnove te pogodbe po lanskih dogodkih v srednji Evropi znatno spremenile Po obisku rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Varšavi v letošnjem februarju se je baza te obrambne pogodbe razširila, čeprav podrobnosti o tem niso bile objavljene. VSE ANGLEŠKE STRANKE ODOBRAVAJO NOVO ANGLEŠKO ZUNANJO POLITIKO Zunanjepolitična debata je bila v obeh zbornicah zelo kratka in je izpričala popolno soglasje vseh strank — Prizadevanja za splošno obrambno zvezo se uspešno nadaljujejo — Dodatna pojasnila Chamberlaina in Hali£axa London, 3 aprila, br. V obeh angleških zbornicah, poslanski in lordski, se je danes pričela že pred dnevi zahtevana in v soboto končno napovedana zunanjepolitična debata, ki naj bi dokončno tudi za širšo angleško javnost razčistila problem novega političnega razvoja v Evropi in pokazala, kakšno stališče zavzemajo do njega parlamentarni zastopniki angleškega naroda. Debata se je tako v spodnji kakor v zgornji zbornici razvijala na doslej skoraj še neznan način, v duhu narodne sloge in sporazumljenja. V zgornji zbornici je debato otvoril zunanji mi- nister lord Halifax v spodnji pa ministrski predsednik Chamberlain. Obema so se vsi glavni zastopniki opozicijskih strank, predvsem pa laburistične in liberalne, takoj brez rezerv priključili. Chamberlainova vlada je spričo mednarodnega političnega položaja v angleškem parlamentu dosegla to, za kai so se voditelji posameznih strank in skupin vse zadnje tedne zaman trudili. Ne glede na zastopnike strank in struj v vladi, se je danes pokazala stvarna koncentracija vseh narodnih sil Velike Britanije. Govor lorda Hallfaxa Zakaj je bila potrebna angleška obveza za jamstvo Poljski — Nova doba angleške politike London, 3. aprila, br. V zgornji zbornici, ki je zasedala že dopoldne, je zunanji minister lord Halifax med drugim poudarjal: Postopanje angleške vlade se "e po sobotni izjavi ministrskega predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici v nekaterih evropskih krogih označilo tako, kakor da gre za obkolitev Nemčije. Dejstvo je, da je zrasla v Evropi močna Nemčija. Ravno tako je dejstvo, da so se v raznih državah pojavile bojazni o njenih nadaljnjih namerah. Nastala je instinktivna reakcija, utemeljena po dejstvih, spričo katerih ni mogoče govoriti, da bi bila ta reakcija povzročena od kake druge sile. Naša garancijska izjava, je dejal lord Halifax. pomeni novo smer v britanski politiki. Poudariti moram, da smo jo podali Ie zaradi tega, da bi omogočili obnovo normalnih razmer v Evropi. V teh skrbi polnih dneh je bila britanska vlada trajno v zelo ozkih stikih s francosko vlado. Ves čas se je mogla ugotoviti enakost naziranja obeh vlad. Britanska vlada je v vsakem primeru mogla računati z iskrenim sodelovanjem francoske vlade. Lord Halifax je nato orisal okoliščine, v katerih je prišlo do Chamberlainove izjave. Rekel je, da je še konec januarja kazalo, da ne bo nobenega novega pojava, ki bo mogel kaliti zaupanje v Evropi, in da je prišla doba, ko se bo varnost po malem utrdila. Britanska vlada si je prizadevala, da čim več pripomore k temu. Med drugim se lahko sklicuje zlasti na sodelovanje na gospodarskem polju. S tem se da tudi pojasniti nameravani obisk trgovinskega ministra v Berlinu. Sem spadajo tudi sestanki med zastopniki britanske in nemške industrije. Med tem je pa prišla vojaška zasedba Češke in Moravske. Ta dogodek je zbudil veliko bojazen. Lord Halifax je rekel, da pomeni priključitev skoro osem milijonov Cehov v meje Nemčije zatajitev načel, ki jih je dotlej poudarjala nemška vlada. Spričo tega se ni treba čuditi, da tudi nekatere druge države mislijo, da bi mogla biti njihova neodvisnost ogrožena. Dalje je Halifax dejal, da se nadaljujejo razgovori z nekaterimi vladami da se izdajo ukrepi za obnovo zaupanja, vendar pa za zdaj še ne more povedati podrobnosti o tem. Nato je lord Halifax omenil obisk poljskega zunanjega ministra, polkovnika Becka v Veliki Britaniji. Rekel je, da daje ta o! 5sk prilo. nost za i? kreno proučitev mnogih problemov, ki spada ,o v splošno korist. V času ko je britanska vlada proučevala položaj z željo, da bi čim več prispevala k miroljubnemu in rednemu poteku mednarodnih odnosov, so nastale nekatere okoliščine, ki so dopuščale domnevo, da bi se razmerje med Nemčijo in Poljsko utegnilo poslabšati. To ne pomeni, da bi bila britanska vlada verjela glasovom, ki so krožili in ki niso dobili nobenega uradnega potrdila. Kljub temu je pa britanska vlada mislila, da more označiti svoje stališče, še preden se sporazume z drugimi državami, za primer, da pride Poljska v težaven položaj. Lord Halifax je dalje dejal, da si v Nemčiji razlagajo nastop Velike Britanije kot nekakšno željo po obkolitvi Nemčije. Ni trditve, ki bi bila bolj oddaljena od resnice, kakor ta trditev o obkoljevanju, je izjavil lord Halifax. Minister se je nato dotaknil vprašanja skrbi nekaterih nemških sosed, in dejal, da je njihova skrb nastala iz njihovega iskrenega prepričanja, ker so te države mislile, da so dejansko v nevarnosti. Naša gesta napram Poljski pomeni preobrat v britanski politiki. Za ta preobrat smo se odločili brez kakšnega sovražnega čustva do katerekoli države. Tako smo ravnali samo in edino v upanju, da bomo s tem utrdili mir in stalnost v Evropi. Soglasje opozicije Po teh izjavah lorda Halifaxa, ki so bile v zbornici sprejete z velikim odobravanjem, sta govorila glavna parlamentarna zastopnika delavske liberalne stranke. La-burist lord Sneli, se je v imenu svoje stranke z odobravanjem in brez vsake rezerve priključil ugotovitvam zunanjega ministra. Pozdravil je spremembo politike, ki je nastala z izjavo, ki jo je v soboto podal ministrski predsednik v spodnji zbornici. Liberalni lord Crew je označil sobotno Chamberlainovo izjavo za člen v verigi politike, ki ima n^ogo da vrne narodom zaupanje. Nove izjave Chamfcerlaina Pomen in namen jamstvene obveze Poljski — Gre za povrmtev zaupanja v vseh državah — Ok"'ir sodelovanja s Sovjetsko Rusijo V spodnji zbornici se je že v prvih po- i poldanskih urah velika dvorana do kraja napolnila. Ko je predsednik vlade v spremstvu nekaterih ministrov prispe', v zbornico, je bil sprejet z vdik^ir aplavzom. Po njegovem prihodu s>e je takoj pričela zu nanje politična debata v kalen je Cham berlain sam povzel prvo besedo. Reklo se je. je Chamberlain pričel, da je bila moja izjava o garancijah za Poljsko začasno potrdilno pismo, ki naj mu sledi še formalni popolni sporazum. Po- polnoma pravilna je bila ta opazka Nad vse čudno pa je. da so mogla o tej moji sobotni izjavi nastati vobče še kakšna ne-sporazumljenja. Njen pomen in obseg je bil vendar popolnoma jasen Poudarit, moram še enkrat: če bo neodvisnost Poljske knkorkoli ogrožena, bosrtn Francija 5n Anglija Poljski nemudoma prihiteli na pomoč. S;cer pa sem že od lanskega ^eptemb^p dalje opozarjal na možnost, da se naša politika iz temeljev spremeni. Dne 27. sep- Vprašanje učinkovitosti poljsko-fran-coske pogodbe je ostalo vse do zadnjih dni precej odprto. Angleška izjava o pomoči Poljski, ki je sledila številnim manifestacijam angleško-francoske solidarnosti. je na mah dala pogodbi med Poljsko in Francijo novo vrednost, saj je bila jamstvena obveza izrečena tudi v imenu francoske vlade. To je Becku olajšalo njegov pristanek na povabilo francoske vlade, da se na svojem povratku iz Londona ustavi tudi v Parizu. Poljska je torej ne le utrdila obe svoji obrambni zvezi z Rumunijo in Francijo, temveč se utegne sedaj obema pridružiti še nova zveza, zveza z Anglijo. Chamberlainova petkova izjava je za kaj takega najboljša osnova Angleški listi že sedaj napovedujejo, da bo Chamberlainovi izjavi sledila te dni tudi formalna pogodba med Poljsko iin Anglijo, ter pristavljajo, da ta pogodba najbrž ne bo ostala omejena samo na ti dve državi. V razgovorih o teh konkretnih vprašanjih. ki jih je spravila na tapet poslednja Chamberlainova izjava v zvezi z novimi spremembami v srednji Evropi. bo seveda glavni pomen sedanjega Beckovega obiska v Londonu. Toda izmenjava misli med poljskim zunanjim ministrom in angleškimi državniki se bo gotovo nanašala tudi na druga vprašanja, ki so v zvezi z zemljepisno tako važnim položajem Poljske v vzhodni Evropi. Gre predvsem za posredno razčiščenje odnošajev z Rusijo, v kolikor je to vprašanje v zvezi z nadaljevanjem začetih diplomatskih razgovorov angleške vlade za stvoritev skupnega protinapadalnega bloka. Ze sedaj pa je jasno, da ima Poljska v svojih rokah ključ, ki or1 mnoga doslej zaprta vrata. tembra sem v nekem svojem govoru naglasi!, da bo država, ki bi poskusila izvo-jevati si kakršnokoli nadoblast na svetu, naletela na naš odločen odpor. Takrat je bilo še mogoče pričakovati, da se ne bo zgodilo ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kakor da hoče ta ali ona država ukazovati drugim narodom. Angliji je bilo to prav in zavzela se je takoj -a to, da bi se na novo uredil evropski položaj. Toda ta pričakovanja se niso obistinila. Zato se je pojavil nov faktor v evropski politiki, zaradi katerega je bila angleška vlada prisiljena izvršiti velik preobrat v Svojih političnh smereh. Ni preveč rečeno, če naglasim, da je bilo javno mnenje .vsega sveta spričo zadnjih dogodkov globoko vznemirjeno. Velika Britanija je vsa .brez izjeme prepričana, da je morala jasno izreči svoje stališče, pa naj bi to povzročilo kakršnekoli posledice. Nihče bi ne mogel jačje obžalovati nujnosti, zaradi kar tere se je morala taka izjava podati. Jaz danes kakor že prej nisem mož vojne, tudi danes ji prav tako nasprotujem, kakor sem ji v septembru preteklega leta. Tudi danes gojim veliko željo, da bi nemškega naroda ne doletela usoda, kakršne ne želim niti v najmanjši meri angleškemu narodu. Angleška vlada je pripisovala velik pomen trgovinskim pogajanjem, ki naj bi se bila že pričela z Nemčijo. Toda ta je storila v svoji zunanji politiki korak, ki je bil usoden ne le za ta trgovinska pogajanja, nego je povzročil, da so nastale o nemški politiki povsem nove koncepcije, da je nastal položaj, v katerem za mednarodno sodelovanje tako nujno potrebnega zaupanja ne bo mogoče tako lahko obnoviti. Se pred kratkim se je govorilo, da Anglija v nobenem primeru ne bo dala ni-kakih garancij, da se ne bo vezala na kontinentalne interese Zgodilo se je drugače. Toda jamstva, ki smo jih dali sedaj, so jamstva, ki ne gredo za tem, da bi se Nemčiji namenoma povzročila kakršnakoli škoda, nego so le takega značaja, da se učinkovito prepreči poskus izvojevanja oblasti nad svetom. Ni Poljska edina, ki bi se lahko v danem trenutku znašla v nevarnosti. Dogodki zadnjih tednov so pokazali, da so se pojavile skrbi in resni pomisleki tudi v nekaterih drugih državah. Naj bo to utemeljeno ali ne: če ne bo izzvana potreba, se sporazum, ki ga pripravljamo, pač ne bo nikoli uveljavit V Evropi bo spet lahko zavladal mir in sporazum bo v takih okoliščinah kmalu lahko prišel spet v pozabo. Naj bo rezultat sedanjih posvetovanj že kakršenkoli, eno moram poudariti, da namen sporazuma ne bo nikoli ogražati Nemčijo Naravnost fantastično bi bilo tako angleško sodelovanje z drugimi evropskimi narodi smatrati za politiko, ki naj bi do-vedla do obkoljen ja Nemčije. V resnici je to zgolj politika samoobrambe. Chamberlain je nato o angleških odnosih do Rusije poudaril: Naj bodo ideološke diference med Anglijo in Rusijo še tako velike, tu zanje ne gre, tu gre izključno le za ohranitev neodvisnosti obeh držav, a tudi za neodvisnost vseh drugih morebiti ogroženih držav. Pripravljeni smo pristati na sodelovanje z vsakim narodom, ne glede na notranje politični sistem, ce gre le za to, da se skupno obranimo nevarnosti. .. .. . . Vem, da vsa Velika Britanija odobrava to odločitev svoje vlade. Prepričan sem, da pomeni naša akcija, ki je sedaj šele na začetku in nikakor še ne na koncu, v svetovni politiki obrat, ld nas ne bo vodil v vojno, ker bi z njo ne bilo nič pridobljenega, nič ohranjenega, nego znova v zdrave čase, v katerih bo razum prevladoval nad silo. Opozicija odobrava Chamberlainova izvajanja so bila ponovno prekinjena z velikimi aplavzi, tako da so v njih zamrle celo nekatere njegove besede. Ob zaključku mu je nekaj minut viharno ploskala vsa dvorana. Naslednji govornik je bil Greenwood, namestnik predsednika laburistične stranke Attlea. Greenwood se je solidaliziral z ministrskim predsednikom, že od vsega početka je poudaril: če bo zbornica še nocoj zaključila Svojo sejo, bo to znamenje, da smo se vsi jasno in pogumno odločili, da smo z vsemi narodi za najtesnejše sodelovanje, v katerem naj se zgradi skupno obramba. V debato je nato poseglo še več govornikov, med njimi tudi sir Arcibald Sinclair, vodja liberalov. Sredi debate je državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler na iniciativo nekega prejšnjega govornika dal nadaljnja pojasnila o sobotni Chamberlainovi garancijski izjavi. Naglasil je, da so bili uradni krogi presenečeni spričo poskusov, da bi se izjava ministrskega predsednika kakorkoli omejila. Angleška vlada a svojo izjavo nikakor ni hotela vplivati na Poljsko in njene odnošaje z Nemčijo. Nedvomno je sicer, da bo poljska vlada odslej angleško stalno informirala o razvoju položaja, a storila bo to kot partnerica pogodbe, ki se jo je treba v kratkem nadejati. ★ Pogajanja za povratek francoskega in angleškega poslanika v Berlin Pariz, 3. aprila. A A. (DNB): V francoskih parlamentarnih krogih trdijo, da se bo francoski veleposlanik v Berlinu vrnil na svoje mesto. Govore, da bo isfco storila tudi angleška vlada ter da se glede povrat-lca francoskega in angleškega veleposlanika na njuna prejšnja mesta v Berlinu vodijo med Berlinom ter Parizom in Londonom pogajanja. Važna pojasnila vlade Odgovori na vprašanja poslancev — Oboroževanje Rumunije — Gdansk — Angleška vojska London. 3. aprila. AA. (Reuter) Danes so v spodnji zbornici vprašali vlado, ali se Velika Britanija zanima za udeležbo britanske industrije pri pomorskem oboroževanju Rumunije, spričo tega, da nedavno podpisana nemško-rumunska trgovinska pogodba določa dobavo materiala za rumunsko kopensko vojsko. V imenu Chamberlaina je govoril Buttler. da britanska vlada zmerom s simpatijami proučuje vsako možnost, da podpre Rumunijo z orožjem in sicer ne samo s pomorskim orožjem. Dalje je neki pos'anec vprašal ali je britanska vlada voljna orisati spodnji zbornici sedanjo fazo gdan kega vprašanja. V imenu vlade je odgovoril Buttler, da bo v ra-guvorih med britanskimi ministri in poljskim zunanjim ministrom Beckom po vsej priliki govora tudi o Gdansku. Dodal je pa. da misli, da bi bila v sedanjih okoliščinah vsaka vladna izjava o gdanski zadevi v spodnji zbornici neprimerna. Prihodnje vpr.^anje se je nanašalo na komentarje rajnih listov, ki mislijo, da obsega izjava britanske vlade o oodpori Poljski sama po sebi razne pridržke. Buttler je odgovoril, da je vladno razlago te izjave pojasnilo uradno poročilo, ki "a ie izdal zunanji urad. Na vprašanie, kakšno zastopstvo bo v bodoče imela Velika Britanija v Pragi, je Buttler odgovoril, da vlada o tej stvari še ni sklepala. . Predsednik vlade NevHle Chamberlain je danes odgovoril v spodnji zbornici nekemu poslancu, ki je vprašal, ali ne bi vlada morda še enkrat proučila možnost uvedbe vojaške obveznosti v Veliki Britaniji. Chamberlain je rekel, da misli britanska vlada, da nedavni sklep o številčnem stanju operativne teritorialne armade popo'noma ustreza potrebam, nastalim zaradi sklopa britanske vlade, da bo igrala zelo aktivno vlogo, če b? se pripetili resni dogodki na svetu. Rekel je, da je ta sklep predvsem v skladu z duhom prostovoljne požrtvovalnosti, ki se zdaj kaže na ' Angleškem. Predsednik vlade misij, da U uvedba splošne vojaške obveznosti v sedanjih okoliščinah utegnila samo ovirati razvoj novega prostovoljskega sistema, čigar izvajanje naglo m zelo ugodno napreduje, Napori za zbližanje Rusije in Poljske Pariz, 3. aprila, b. Po pisanju francoskih listov je pogoj za uspeh nove varnostne politike na evropskem vzhodu ta, da Poljska in Rumunija spremenita svojo dosedanjo obrambno zvezo proti Rusiji in jo postavita na širšo osnovo. Med pogajanji s Poljsko glede oblike angleških obvez bo angleška vlada ves čas v stikih z rusko, da se v sporazumu določi, kakšno stališče naj bi Rusija zavzela v vojnem primeru. Rusija namreč ne more biti istočasno zaveznica obeh velesil, ki jamčita Poljski in Rumuniji njuno neodvisnost, obenem pa nasprotnica teh dveh. Zdi se, da bodo tudi te podrobnosti, ki so seveda tako za Poljsko kakor za Rumunijo zelo važne, razčiščene že med Beckovim obiskom v Londonu. Pogajanja z Rumunijo in Turčijo London, 3. aprila, o. »Daily Telegraph« poroča, da so seangleška pogajanja za skupni obrambni pakt sedaj razširila tudi na Turčijo. Rumunija se je zavzela za to, da bi se angleškemu in francoskemu vojnemu brodovju omogočil svoboden prehod skozi Dardanele. tako da bi mogle vojne in transportne ladje po morju dovajati Rumuniji potrebno pomoč. Kakor zatrjujejo bo Gafencu za veliko noč potoval v Ankaro kjer se bodo vršili že zaključni razgovori o tem vprašanju, Naoe'no je bil turški pristanek na rumunske zahteve podan* Vojaška zveza med Poljsko in Veliko Britanijo Prihod zunanjega ministra Becka v London — Trije dnevi važnih posvetovanj v angleški prestolnici VARŠAVA, 3. aprila br Poljski zunanji minister B e c k je včeraj ob 13 odpotoval preko Berlina v London. Na kolodvoru se je poleg drugih poslovil od njega tudi angleški poslanik Kennard. V London bo prispel popoldne ob 16.20. Ostende, 3. aprila. AA. Poljski zunanji minister Beck je prispel ob 10. dopoldne v Ostende. Spremljajo ga grof Potočki, ravnatelj političnega oddelka za evropski zapad, grof Stazen-ski ter poljski poslanik v Bruslju Mo-scicki V Ostendu se je Beck vkrcal na ladjo »Leopold« in se z njo odpeljal v Dover. London, 3 aprila AA. Poljski zunanji minister Beck je prispel iz Osten-da v Dover ob 16.15. London, 3. aprila. w. Poljski zunanji minister Beck je prispel na Londonsko postajo Victoria. Na kolodvoru sta ga sprejela zunanji minister Halifax in osebje poljskega poslaništva. S kolodvora se je poljski zunanji minister odpeljal v hotel »Claridge«, kjer so zanj pripravili prostore. Poljski poslanik grof Raczincki je počakal zunanjega ministra Becka že v Dovru. London, 3. aprila, br. Angleški tisk je nocoj objavil celo serijo člankov z dobrodošlicami za poljskega državnika. v katerih obeležujejo posebno glede na izjavo, ki jo je ministrski predsednik v petek podal v spodnji zbornici ogromni pomen razgovorov, ki se bodo te dni vršili med Beckom in odgovornimi ministri v Londonu Program prireditev, ki naj bi se vršile ob tej priliki v čast poljskemu zunanjemu ministru, je bil znatno omejen prav zaradi tega, da bo ostalo čim več časa za meritorne razgovore. Razgovori se bodo ne glede na nocojšnje vljudnostne obiske pričeli jutri dopoldne Jutri opoldne bodo priredili Becku v Fo-reign Officeu obed Beck bo ostal Angliji do četrtka zvečer. V četrtek popoldne se bo odpeljal v Portsmuth, kjer mu bodo razkazali nekaj najnovejših angleških vojnih ladij. Stališče poljske vojske Varšava, 3. aprila AA (Pat)- Glasilo vojske »Polska Zbroma« posveča svoj uvodnik poljsko-angleškim odnošajem v zvezi z obiskom zunanjega ministra Becka v Londonu. List pravi, da je zadnji sklep Velike Britanije posledca dolgotrajne evo- lucije, ker so dogodk' prepričal' Veliko Britanijo da bi bil brezuspešen vsak poskus ohranitve miru na zapadu. če se ne bi gleda o tudi na dogodke v vzhodni Evropi. Zatem pravi: Obveznosti, ki jib je Velika Britanija prevzela glede Poljake, niti malo ne spreminjajo političnega položaja in usmerjenosti poijske politike. Načela zunanje politike Poljske se bodo izvajala tudi glede odnošajev z Veliko Britanijo, h katero nas vežejo skupne koristi. Izjava, ki jo je poda min. predsednik Chamberlain, dokazuje, da Velika Britanija spoštuje naše življenjske interese. Poljska je vodno pripravljena sodelovati. Ona spr>š+uie pogodbe, vendar bi jih takoj odpovedala, če bi kdo, ki je z njo podp sal pogodbo, začel misliti na to, da krši naše interese, in če bi pokazal, da se namerava poslu-žiti sile. V čem obstojajo naši neposredni interesi, ie vsakomur znan Kr>t država, ki vodi iskreno miroljubno politiko, spremlja vedno s simpatijami vsa prizadevanja, ki streme za tem. da se utrdi mir, toda Po jska računa v prvi vrsti na svojo lastno moč Prijateljsko razmerje med Poljsko in Veliko Britanijo je toliko prisrčno in iskreno, da bo omogočilo zadovoljiv potek razgovorov. Upravičeno je upanje, da bo obisk zunanjega ministra Becka še več prispeval k utrditvi pol jsko-angle^kih odnošajev, ki bodo nudi i koristi za obe državi in ki so tudi v interesu evropske konsolidacije. Vitošev povratek na Poljsko Varšava, 3. aprila. AA. Pri državnem tožilstvu v Krakovu se je davi javil na razpolago predsednik kmečke narodne stranke Vitoš ki se je pred časom izselil, ko je bil zaradi političnih prestopkov obsojen v zapor Pričakujejo, da bo v kratkem pomiloščen. Ameriški Poljaki za obrambno posojilo Chicago. 3 aprila AA. Giavni odbor zveze poljskih združenj v Zedmjenih državah je izdal poziv za podpisovanje posojila namenjenega za narodno obrambo. Med drugim izjavlja, da je ponosen na stališče, ki ga je zavzel pol'ski narod v sedanjih mednarodnih dogodkih ter izraža solidar nost ameriških Poljakov s Poljaki ki žive v evropski domovini. Poljski minister za gospodarstvo v Italiji Rim, 3. aprila AA V Salerno je prispel dopoldne poljski minister za gospodarstvo Roman. Jutri predsedniške volitve v Franciji Dosedanji predsednik republike Lebrun je pristal na ponovno kandidaturo Pariz, 3. aprila, a. (Havas) Pogajanja za izvolitev novega predsednika republike, ki bodo v sredo, so prešla danes v odločilno fazo Okoli poldneva je agencija Havas objavila, da je sedanji predsednik Albert Lebrun na mnoge prošnje končno le pristal na ponovno kandidaturo. S' o-ro ni več dvoma, da bo Lebrun tudi izvoljen. Labrun je sicer prej trdno sklenil da ne bo ponovno kandidiral, in ip celo že izvršil vse potrebne priprave, da bi se po končanem sedemletnem predsedovanju vrnil v zasebno življenje, dogodki pa so ga prisilili do drugačnega sklepa Pretekli teden mu je predsednik senata .Te-anneney sporočil soglasen skl°p senatorjev ter obiskal Elizejsko palačo, da bi pregovoril Lebruna. naj zaradi resnega Reksisti temeljito p Pri nedeljskih volitvah v beljljs^o poslanski* zf^r-J*? in senat so močno napredovali tibernlsi Ie " ' * stranka, reksisti pa so redili le 4 mamr£ 1 • >-3 BruseJj, 3. aprila. w. Opoldne so bili objavljeni uradni izidi včerajšnjih volitev v belgijsko poslansko zbornico in senat. Oddan.h je bilo skupno 2 333.329 veljavnih glasov, dočim je bilo pri volitvah leta 1936 oddanih 2,362.454. Posamezne stranke so dobile: katoliška 762.642 glasov (pri zadnjih volitvah 676.941); liberalci 405.608 glasov (292.972); socialisti 704.582 (828.485); flamski nacionalisti 184.905 (166.733); komunisti 125.250 (143.223); reksisti 103.636 (271.491); druge stranke 46.706 (53.605). Potemtakem so dobili: katoliška stranka 33 odstotkov oddanih glasov, l beralna 17.5, socialisti 30, flamski nacionalisti 8. komunisti 5 reksisti 4.5, druge stranke 2 odstotka veljavnih glasov. Na podlagi tega izida dobe: katoliška stranka 73 mandatov (pri zadnjih volitvah 63), socialno-demokratska stranka 64 ( 58), liberalci 33 (23), flamski nacionalisti 17 (16), komunisti 9 (9), reksisti 4 (20) mandate. Izvoljen je bil tudi ant-verpski tehnokrat Fremssen in en kandidat bivših bojevnikov. Skupno število mandatov je 202. Izid volitev v senat je naslednji: katoliška stranka 38 mandatov (plus 4), socialni demokrat je 35 (—4). liberalci 16 (plus 5), flamski nacionalisti 8 (plus 3), komunisti 3 (—1), reksisti 1 (—7), skupno je bil včeraj izvoljen 101 senator. Izmed ostalih 66 senatorjev jih izvolijo 44 ,pokra jonski sveti, 22 pa jih imenuje senat sam. Izid volitev senatorjev v pokrajinskih svetih bo znan 12 aprila. Listi ugotavljajo. da P^gija Se nikdar Bi doživela tako mirnih volitev kakor včerajšnjo nedeljo TzestnV «o celo običajne volilne manifestacije na pre 'v* r volitev. Pierloteva vla "s bS 5 lat J 5113 •i Bruselj, 3. aprila A A N oodlag >rak se po kateri se vlada po vsa.k. 'n h ir žavnoz-borskih volitvah umakne bo P rr'or podal jutri ostavko sv .'e k e nu razpustu parlamenta vodila diž.ivne pesie. položaja še dalje ostane na čelu države. Zatem je predsednik skupšč.ne Hernot obvestil Lebruna. da je poslanska zbornica istega mnenja kakor senat Končno je včeraj predsednik vlade Da aaier v svojem govoru v Montelimaru v imenu vlade pozva! k slogi »vse s nove Francije zaradi ohranitve p polnega miru« in v zvezi s tem nov daril potrebo da os*ane sedanji predsednik francoske republike še dalje na svojem me^tu. Vsem tem razlogom se Albert Lebrun ni m gol up:rati in je popoldne pristal na to, da bo 5 apri-'p ■'ooet kandidiral Pariz. 3. aprla A A Havas- Iz'1o ie tole sporočilo- Lahko u javimo da senator lustin Godaird ni umaknil svoje kandidature za volitve 5. aprla Volitve t?a Da^sIcEi Kodanj. 3 aprila A A Danes Mle na Danskem prve vol if ve pn kaferh so volili istočasno poslance m ser. t rje V volilnem boju je nastopilo 11 -»frank. Hitlerjev povratek v Bershtesga "en Berlin, 3. aprila AA Po sedanjem programu se bo Hitler jutri pr vrnitvi s krož nega potovanja mudil 12 ui v Beri nu. na to pa bo odpotoval v Berchtes^aden. kier bo ostal do svojega rojstnega dne do 20. aprila. Albanski demanti Tirana, 3. aprila. AA. Zadnje dni so se širili tendenčni glasovi o Albaniji in o njenem razmerju do Italije Te glasove so širili nekateri tuji listi Albanska brzojavna agencija "azglaša, da so vsi ti glasjvi neutemeljeni. Beležke Hudi očitki bratu dr. Stojadinoviči Beograjski listi objavi .er.pelaci ki jo je poslanec JRZ iav Pant vložil na predsednika via. c Cvetkov č Posl. Pantič opozarja v uvodu svoje inte pelacije, da se v delu inozemskega tisk zlasti v nekaterih francoskih listih poja\ ljajo zadnje dni »docela izmišljene in zloi ne vesti o naši državi ter o njenih odnos: s sosednimi državami«. V tej, za Jugoslr vijo škodljivi propagandi, je najbolj al tivna agencija Fournier. ki skuša sistr matično kaliti odnose dobrega sosedst-. in prijateljstva med Jugoslavija in sos-dami. Ta pariška agencija ima v Beogrn du svoje stalno dopisn:štvo, ki ga vo posl. Dragomir Stojadinovič, direktor »Vrr mena«. Formalni dopisnik agencije v Bec gradu se nam označuje samo za uradnik Dragomira Stojadinoviča. Na osnovi teh ugotovitev sprašuje in terpelant predsednika vlade, ali mu je vse to znano in ali ve da se iz beograjske pisarne agencije Fournier, ki je v poslopju »Vremena«, širijo ogabne klevete, katere izrablja organizirana klevetniška gonja proti naši državi.« Končno sprašuje interpelant, kaj misli predsednik vlade ukreniti, da prepreči to delo. Zadnji katoliški list v Nemčiji prenehal Poročali smo že pred meseci, da je prenehal izhajati berlinski dnevnik »Germa-nia«. ki je bil nekdaj g asilo katoliškega centruma v Nemčiji. Namesto njega je nato izhajal kot edini katoliški list v Berlinu še list »Maerkische Volkszeitunga. Od četrtka dalje pa tudi ta list ne izhaja več in v svoji zadnji številki opravičuje svojo ustavitev s sorazmerno majhnim številom naročnikov (20.000). Zato se združuje z najbolj raz-širjenim berlinskim listom »Ber-iiner Morgenpost«, ki izhaja v 400.000 izvodih. Samomor vodilnega poljskega politika Kakor poročajo iz Varšave, si je tam sam vzel življenje znani in do nedavnega časa vodilni poljski politik polkovnik Sla-wek. Kaj ga je privedlo do obupnega dejanja, še ni znano. Sodijo, da je bil bolan za neozdravljivo boleznijo. Politične razloge izključujejo, ker se je biO pokojni polkovnik že lani umaknil iz javnega življenja. Polkovnik Slawek je spadal med najtesnejše zaupnike in sodelavce velikega poljskega maršala Joeefa Pilsudskega. Za maršalovega življenja je bil skoro neprestano minister, trikrat pa tudi predsednik vlade. Nato je bil do lani predsednik poljskega parlamenta. Vojaška vzajsmrost Anglije in Francije Angleški general Spears razpravlja v »Evening Standardu« o vojaški vzajemnosti Anglije in Francije. Med drugim pravi, da bi bil letalski nap-id, ki bi razde-ja Anglijo, uničujoč za Francijo. Pritisk, ki bi ga ne mogla vzdrža4" Francija, pa bi bil usoden tudi za Anglijo. Ako naj bo angileško-francosko sodelovanje zares uspešno, potem mora biti zasnovano na popo ni enakosti žrtev in naporov. Ako bi se Francija na svojih sedanjih mejah ne mogla braniti, bi bila izgubljena, toda z njo tudi Anglija. Anglija in Franc ia sta prisiljeni, da si stavita vzajemno na razpolago vse svoje sile in vsa svoia sredstva ako si hočeta zagotoviti zmagovito obrambo. Pomen nove Španije »Naue Ztinher Zeitung« objavlja uved-nik o preokretu v Španiji po padcu Madrida in piše med drugim: Četudi bodo odn® a.ji z državo, katorr obale in o'oki obvladujejo zapadne Sr do-zemlje in prist p vanje. ša vedno največjega p.ms^a za Italijo, Fr n ijo in v.liko Br'!anijo. vendar konec notranjega trenja v Španiji oddaljuje od naporov velesil za ohranitev njihovega vpliva na tem ozemlju akutno nevarnost bojnih 7aplctljnjev Po-nrrjena ^pnn ja bo v poožaju voditi polivko, ki bo služila nredv?eir> njen:m last nim inte es m in bo ?ato predstavljala važno činj ^nico v r;;čun h velcsl. mcdt:m ko je od državljan-ke vojne razvrv^na dežela n d t .v :a'a čkuš-vavo za nasilno u*rd fev resnično ali navidezno ogroženih položajev. 1 !Ž-m! 1 & -<*■» H . ... -iu r ' i - i ^ r ^t (H-- CM S ir. ?m''rr drugam brzovlakom sta za-,ri ; 'i!a l jvMjrno Kvš češki konzul inž. .Stan s^v M:novsky in njegova gc^.pa. Na kolodvoru se je zbralo velikn število p i-^ntc'1 ev m čr.st lcev te odlične češke dvorce. V imenu Jč 1 ge je izrekd njen pred-,---'mk dr Stare nekaj p»rif«-čn'h poslov 1-v i^rced. Gospe konzu'ovi je bilo izroče-n nebroj Šopkov Pevski oktet je prepeval don-oMubn'- pe*mi. Mars katero oko ie bilo "o1'-no Ki 9? ie vlak pričel pom -kTt5 so se dvignile roke z?vihrale so ru-=> m ob burnem vzldikanju je vlak od-r>elial v noi. Konml :n? ^'novsJrv !n n4-f*ova d. 3. aprila p Službeni »Vojni ' is t« je danes objavil daljši ukaz o napredovanj v vojski. Za dtvizijskega generala je napredoval artiljenjski brigadni general Čedomir Jovanovič. za brigfldne genera e general štabna polkovnika D'ordje Grujič in MiHn Zelenika. pe;adi|ski polkovnik Mate Parac artiljenjski polkovnik Dragu-tin Hanel. inženjerski polkovnik Ljubica Hadži Ponovid inženjersko tehniški polkovnik Ignac Kirchner. ia polkovnika pa I generalštabni podpolkovnik Ivan Prezelj. I Občinske volitve v Bolgariji | Sofija. 3. aprila A A Dopolnilne občinske volitve ki so bile včeraj v okrožjih Vra^f ;n Burgas. so potekle v popolnem r?di> Politiko bolgarske vlaae odobrava t 94% Lzvo.jeoih avčtnikov. Ministrski predsednik Cvetkovič v Zagrebu , čeraj sta imela predsednik Cvetkovič in dr. Maček jrvi stvarni razgovor, ki je trajal poltretjo uro — Danes se bado posvetovanja nadaljevala Zagreb, 3. apr. d Včeraj, v nedeljo poldne ob 17. uri je prispel v Zagreb edsedmk kr. vlade g Dragiša Cvet-ovič. Na kolodvoru so ga sprejeli pred-avniki oblasti in nov narji. Predsednik vetkovič se je v spremstvu podbans Mi-aldžiča odpeljal v občinsko vilo na ebru. kjer se je nastanil Kakor je bilo naprej dogovorjeno, je okrog pol 18. ;apravil obisk dr. Vladimirju Mačku v jegovem privatnem stanovanju na Pri-azu. Ostal je pri dr. Mačku kakih 20 iinut. nato pa se je vrnil v svoje stano-'anje. Kmalu nato mu je dr M"ček vrli! obisk in je ostal pri Cvetkoviču približno enako dolgo. Kakor je dr. Maček izjavil novinarjem, sta imela oba obiska čisto vljudnosten značaj in ni bilo pri tem političnega razgovora. Zvečer se je dr. Maček udeležil neke prij-ateljske večerje, predsednik vlade pa je s podbanom Mihaldžičem in nekaterimi drugimi večerjal v Gradskem podrumu. Danes dopoldne ob 9. se je v banskih prostorih pričel politični sestanek dr. Mačka s predsednikom Cvetkovičem. Trajal je do 11.30 Razgovor se bo jutri nadaljeval. Razume se po sebi. da se o poteku in dosedanjih rezultatih razgovora čuva največja diskrecija. Predmet konference so naloge, ki jih je nrevzela vlada g. Cvetkovica in jih podčrtala v svoji deklaraciji in ki jih je g. predsednik Cvetkovič obeležil kot prinravljalne. Gre za obsef teh nalog in za čas, v kate-bodo izvršene. Tako bi se mo-tvariti nova situacija v kateri dstavniki poedinih političnih gru-pacij mogli pristopiti k skupnemu delu za ustvaritev narodnega sporazuma. Ob 11.30 so bili novinarji pozvani v banov salon, kjer sta jih sprejela gg. Maček in Cvetkovič. Predsednik vlade se je pošalil: »Kakor vidim, ste prinesli s seboj mnogo "anirja«, potem pa je dal naslednjo izjavo: »Razgovori med predsednikom vltde in predsedn;kom dr. Maekom potekajo v prijateljski atmosferi. Jutri dopoldne ob ist«»m času nadaljujeio.« Dr Maček je pritrdil: »Tako je.« Na vprašanie novinarjev, kje se bodo razgovori nadaljevali, ie dr Maček id-govoril: »Tu«, g Cve+kovič je pa pristavil: »Da, tu, v glavnem mestu Zagrebu.« Oba gospoda sta se nato še nekaj časa šaljivo razgovarjala z novinarji, nakar se je dr. Maček poslovil ter se odpeljal na Prilaz. g. Cvetkovič pa je ostal še nekaj časa pri podbanu Mihaldžiču. Opoldne se je predsednik vlade podal na kratko vožnjo po zagrebških ulicah. Ob 13. se je vrnil na Rebro, kjer je obedoval. Eopoldne se je odpeljal s podbanom Mihaldžičem v Žumberak in tam obiskal vas Kal je, ki je v Zumberku najrevnejše selo. Konferenca opozicije v Beogradu Beograd, 3. aprila a. V nedeljo popoldne je bila v Beogradu konferenca zastopnikov vse opozicije. Navzočni so bili gg. Jovan Banjanin in Bogoljub Jevtič za JNS, dr. Milan Gavrilovič in Joca Jovanovič za zemljoradniško stranko. Milan Grol in dr. Božidar Vlajič za demokrate ter Miša Trifunovič in dr Momčilo Nin-čič za radikalski glavni odbor. Na konferenci je poročal dr. Vlajič v imenu delegatov, ki so v soboto imeli sestanek z dr. Mačkom Predložil je komunike, ki je bil ob tej priliki podpisan od dr Mačka, Ve-česlava Vilderja, dr Kramerja, Božidarja Vlajiča in dr. Miiana Tupanjanina in ki se glasi: »Danes dopoldne med 10. in 12.30 je bila v Zagrebu pod predsedstvom gospoda dr. Mačka konferenca, katere so se udeležili v imenu Kmetsko demokratske koalicije gg. dr. Vladko Maček in Večeslav Vilder, v imenu demokratske, zemljorad-niške, radikalske in Jugoslovenske nacionalne stranke pa gg. Božidar Vlajič. dr. Miloš Tupanjanin, dr. Branko Cubrilovič in dr. Albert Kramer. Na konferenci je bilo še enkrat ugotovljeno, da je politika sporazuma, ki ji je narod pri volitvah 11. decembra dal svoje zaupanje, potrdila v današnjih mednarodnih razmerah svojo polno upravičenost. Zavedajoč se težine današnjega časa bodo vse narodne skupine, ki so se skupno udeležile volilne borbe na listi dr. Mačka, solidarno nadaljevale svoje napore za končno ureditev državne zajednice na osnovi sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. V to svrho se bo kmalu vršil širši sestanek predstavnikov vseh teh skupin. — V Zagrebu, 1. aprila 1939.« G. Vlajič je obvestil zastopnike opozicijskih .strank še o podrobnostih in o zaključkih sobotne konference pri dr. Mačku. Komunike in poročilo sta bila vzeta z odobravanjem na znanje Posebej se podčrtava, da dr. Maček v svojih razgovorih s predsednikom vlade govori v imenu vseh z njim združenih opozicijskih strank. Samozavest poljske akademske mladine Pričujoče poročilo je tem bolj zanimivo, ker je bilo odposlano iz Varšave, ge preden se je izvedelo za obvezo Anglije, da bo v primeru napada z vsemi silami priskočila Poljski na pomoč. VarSava, 31 marca. Na varšavskem vseuči.išču je bilo zbo-i\/v-anje vseh varšavskih visckošocev, ki ga je sklicala »Akaden ska legija«, lansko leto ustanovljena polvo;'aška organizacija poljskih akadem kov. Poveljnik legije poikovrik Totm.:.S7ev.-?ki je govori o ciljih Akademske legije ki se je od ustanovitve dalje raz.asla že v več bataljone v. Nad polovica poljske akademske m adine ji že pripada. Poikovn.k „e rekel o č a^ih eg i je: »To so ml deniči zdravih idej močne volje, nezlomljivega značaja in p Ini čuta do žnosti. Oni že :-e a j zaslužijo naziv elitnh vejakov. Za oce, ki žive še sedaj v duhu pacifizana in mecinaiodnih idej med po^fskrni akademiki ni več mesa. Poljski akademiki je vojak, oficir ali bodoči oficir armade. Ta m^riina služi samo Poljski in otiklar ja vse tuje zglede. Osnovno načelo vojaške vzgoje akademske mladine mora biti, da živi v skladu s tempe-r mer t ti in značajem naro la ter narodnimi tradicijami.« Zastopnik opoz!'-Icna'n:h skupin akademske mir dlne je ca zborovanju izjavil, da se vsi poljsk ako dem ki postnvljajo v s'i'žbi Poljske ob strani poljske voj. ke. G1 vni Fklr-pi ztoiovanja so bili zajeti v zrk jufni reso^ciji, k-' rer.anja us< a-ovi-tev ?of c i ske s užbe poijskih akad mikov«. V resoluciji so tri prcg'?.mat'čne t, < ke: 1. mednarodni položaj sili ves na-rod k berožen m pripravam za obrambo P 1 ske. V tem mora poljska akademska mladina prednjačiti; 2. p.ed letom usta- novljena akademska legija je že v tem kratkem času svojega obs oja upravičila svojo potrebo kot vezni člen med vojsko in m'adino; 3 nadaljni cilj skupnega aka. demskega dela mora biti vzgoja novega tipa inteligence ki se bo z dejanji zavedala sv:-je odgovornosti napram narodni celoti. Poljski listi objavljajo skoro vsak dan poročila o aretacijah sum jivifa ljudi, ki z lažnimi alarmamtriimi vestmi vznemirjajo poljsko javnost in vna?ajo v javno razpoloženje nepotrebno razburjenje. V zadnjem č-asu je bilo več takih oseb aretiranih zlasti v zapad nem delu Poljske. Varavski mestni svet je v torek sprejel resolucijo, v kateri poudarja med drugim, da ho^e presto'no mesto Poljske nuditi vsom druigim krajem v državi zgled v moralni obrambni pripravljenosti proti vsem nevarnostim. V primeru resne nevarnosti za nedotak jivost državnega ozemlja pa izražajo varšavski mestni očetje svojo odločno vo-ljo. da nastopijo na klic domovine proti vsem. ki bi hoteli ogrožati poljske meje to pa tako. »da jih bo enkrat za vselej minilo tako veselje.« Poljski maršal Rydz-Smigly je prejel te dni od poljske zveze invalidov naslednjo brzo avko: »Skupščina vojnih invalidov izjavlja. da se v primeru potrebe po jski invalidi ne bodo izgovarjali na svojo invalidnost, temveč bodo tudi ono zgrabili za puško v obrambo domovine.« Vodilni italijanski Ust o f/anc?ski, angleški in paljski politiki Rim, 3, aprila AA »Giornale d'Italia« objavlja članek, ki ga je napisal ravnatelj tega lista in ki trdi, da hodita francoska politika nasproti Italiji in francosko-an-gleška politika nasproti Nemčiji po napačnih potih, največ zaradi tega, ker so osnovane na iluzijah. Francija, stoji v članku, verjame čisto napačno, da more tudi ona zavzeti stališče čakanja, kakršnega je zavzela Italija, italijanska vlada pa je s svojo izjavo, da lahko še čaka, hotela samo še zadnjič poskusiti oziroma ponuditi Franciji priložnost, da pove svoje mnenje. Italija čaka, toda večno čakati ne more. In čim dalje bo Francija čakala, tem večji bo njen dolg Italiji. Na drugi strani sloni nova angleška iniciativa, ki se sklicuje na prijatelistvo s Francijo, prav tako na napačnih domnevah, poleg tega pa je politika zapadnih velesil, naperjena proti Nemčiji, čisto naravno in avtomatsko razširjena tudi na Italijo Kar se tiče Poljske, se mora zavedati, da niti Francija niti Velika Britanija nista storili v nedavni preteklosti tega. kar so gotove države od njih pričakovale Treba se ie spomniti Poljske ?n WvSeea n*«*v!Sa. na KHa'«ko. na C*nPka'*ka. na vlado Negrina, treba se Je spomniti tudi na vse, kar sa je delalo pod pokroviteljstvom teh zapadnih držav in tudi z njihovo pomočjo. Na koncu pravi članek: Narod, ki hoče živeti v miru in ki hoče ohraniti svojo neodvisnost, se ne more nikdar zanesti na obljube svojih prijateljev. Poljska mora hoditi po stopinjah Pilsudskega in mora ohraniti tudi v bodoče ravnotežje v svoji zunanji politikL Vodstvu JUU pri ministru prosvete Beograd, 3. aprila. AA. Prosvetni minister Stevan Cirič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu zastopstvo uprave učite'jskega udruženja na čelu s predsednikom Ivanom Dimnikom. Vremenska napoved Zemunska: Postopno pooblačenje v vsej državi, posebno v zapad ni polovici m na severu, kjer bo ponekod deževalo. Jugovzhodni in južni vetrovi sprememljive jakosti. Dunajska: Delno oblačno, v sploSncm porast južnih vetrov, ponoči ne več podnevi nad 15 stopenj Celzija. kraji in ljudje Mhsd kanzula ing. s. Minovskega Ljubljana, 3. aprila Ltanes je zapustil Ljubljano bivši češko-ito\oški konzul g. inž. Stanislirv Minovsky, kt se preseli: na dom svoje gospe soproge v Sremski M it rovi ci. Tako je likvidaciji češkoslovaškega konzulata v Ljubljani, ki je skoraj dvajset let častno zastopal bratsko republiko v našem mestu, sledil tudi odhod njenega zadnjega šefa, neumornega in prizadevnega delavca za češkoslovaško-ju-goslo\-ensko vzajemnost, splošno priljubljenega konzula g. inž. Minovskega. fl m«» M h 's. •• • c ... • ' A, •• ■ • n «n»V V A.• ; y •.<"? ■■■ ■ ' . V*: M:;- . .... .•:'<.- - • *./••' . - ■ Ko je g. inž. Mifiovsk? 1. septembra 1935 prevzel vodstvo čsl. oficielnega zastopstva v Ljubljani, je mogel takoj ugotoviti, da je pričel delovati v sorodnem okolju, kjer je vzajemnost na tradicija nenavadno obsežna in močna. Ljubljanski konzul je že tedaj uživa! v naših družabnih krogih Izreden ugled, tembolj, ker je imel v treh dotedanjih konzulih — dr, Otokarju Bene-$u, dr Fr. Reslu in inž. Josefu Ševčiku — srečno izbrane predstojnike, ki so s svojimi osebnimi kvalitetami in z nesebičnim delom tudi izven službenih dolžnosti zapustili najboljši spomin in široki krog znancev. G. konzulu Minovskemu se ni bito težko vživeti v take razmere, zlasti še ket je kot dobrovoljec srbske vojske, ki se je tudi oženil s Srbkinjo. dobro poznal razmere v naši državi in odlično obvladal srb- skohrvatski jezik. Tako si je bil kmalu pridobil v našem mestu mnogo znancev in velik družabni ugled. Ob vsaki priliki in na vsakem mestu je vzorno zastopal svojo drž. in storil vse, kar je mogel, za n jene moralne koristi in njeno kulturno propagando. Posebej se je uveljavljal v odboru Jugo-slov. - češkoslovaške lige. kjer je s svojo vedno premišljeno in vedno tehtno besedo podprl vsako dobro in koristno pobudo. Izvršil je vse polno drobnega dela. imet vrsto uspelih predavanj. S čajankami, ki sta jih z gospo soprogo prirejala ob raznih prilikah, zlasti ob obisku posameznih čeških umetnikov in pisateljev, fe nudil tudi našim kulturnim dela\>cem priliko osebnega stika, obenem pa je tako v fini družabni obliki poglabljal njihove osebne stike s Čehi. V zadnjem letu je posvečal g. konzul Mifiovsky posebno pozornost in skrb Ma-»arykovi češki knjižnici, ki naj bi se usta novila v okviru Mestne knjižnice. Osebno je vodil vsa pripravljalna dela, se dogovarjal s češkimi založniki, zbiral in katalogi-ziral knjige, nabiral denarna sredstva in posredoval z asi ran popustov Tako mu /e bilo uspelo, da je zbral okrog dva tisoč samih smotrno izbranih leposlovnih in znanstvenih knjig v češkem jeziku, ki tvorijo knjižnico, kakor je — glede na kvalitetno izbiro — nima najbrž nobeno mesto izven nekdanje Češkoslovaške. To knjižnico je že prevzela ljubljanska mestna uprava in bo v doglednem času dostopna javnosti. Ostala bo pri nas kot najtrajnej-ša in najsvetlejša sled osebne iniciative in nacionalne požrtvovalnosti konzula Minovskega, obenem pa bo neizčrpen vir znanja o visoki kulturi češkega naroda in o njega mogočnem razvoju v letih državne sa mostojnosti. G. konzul Mifiovskf je obdarjen z vsemi kvalitetami, ki vzposabljajo človeka za odgovorno mesto predstavite!ja naroda in države v inozemstvu: osebno simpatičen, inteligenten, široko razgledan, delaven, pozoren in požrtvovalen mož je bil zares mat na pravem mestu. Ostal bo trajno v spominu vsem. ki so z njim sodelovali v duhu slovanske kulturne vzajemnosti. Ob odhodu, na katerega pade senca usodnih do-gcdkov, mu stotine iskrenih častilcev vsaj v duhu stiska roko in želi vse najboljše na nadaljnji življenjski poti, za katero ima ta nezlomljivo značajni mož še dovolj moči, zaupanja in vere, [©slovenskih sester v Ljubljani je bilo tudi lani zelo delavno Ljubljana 3. aprila Kolo Jugoslovenskih sester v Ljubljani je imeJo včeraj svojo 18 glavno skupščino Zbor je začela predsednica ga Ferdinanda Majaronova in prečitala vctano-stno brzojavko kralju in vsej kraljeivi hiši Zahvalila se je banski upravi in me. stnernu poglavarstvu za izkazano podporo ter spomnila v tem letu umrlih članic. Poroča'a je da je društvo izvršilo v preteklem letu svoj delovni program v naj. lepšem redu Druš vene prireditve in delovanje so obrodili najlepši uspeh Uspešno je bilo deio tudi v podružnicah Tajnica ga Iva Kokaljeva je poročala, da beleži zadnje poslovno leto društva lepe uspehe na socialnem in humanitarnem področju Društvo ima 31 podružnic in 28 poverjenište \ .a IV A * * « - * * *. Učitelj Zupane je kot priča izjavil, da ni imel s hlapcem nikdar ničesar spornega in da je bil hlapec nahuiskan nanj in na njegovo ženo. G. Lojze Zupane je znan naši javnosti tudi kot publicist ter agilen javni delavec za našo narodno stvar na Kočevskem ' , . . a* 4.J ti * - O univerzitetnem življenju v Cambridgeu Ljubljana, 3. aprila V petek je v beli dvorani hotela Uniona pod okriljem Angleškega društva v Ljubljani predaval novi pomožni učitelj na ljubljanski univerzi g. Alexander Lavvren-son o univerzitetnem življenju v Cambridgeu. Predavatelja, M je prvič predaval ljubljanskemu občinstvu, je predstavil predsednik Angleškega društva v Ljubljani g. dr. Ferdinand Majaron ki je v uvodu poudaril, da je bil g. Lawrenson poslan na ljubljansko univerzo na pobudo British Councila, ter izrazil upanje in željo, da bo g. predavatelj še večkrat imel priliko predavati o zanimivostih angleškega življenja. Predavatelj je nato v enournem predavanju orisal življenje visokošolcev na univerzi v Cambridgeu. ki ji sliči tud univer-aa v Oxfordu. Poudaril je posebnost te un'verze, kajti zastonj iščemo kakega univerzitetnega poslopja kot na konVnentu temveč obstoja univerza iz kakih 20 kolle-ge-ov, ki so prav za prav domovi visoko- ' šolcev, ustanovljeni od rasaiih angleških kraljev, institutov itd. Najstarejši tak colflege je bil ustanovljen že v 13. stoletju. V teh kollegeih sta po dve sobi za vsakega visokošolca, ki obiskuje predavanja ▼ raznih dvoranah ln institutih v Cambridgeu. življenje visokošolcev je precej strogo urejeno. Vsak visokošolec mora biti že ob 10. zvečer doma, najdalje pa db 12. ter se vsak prestopek kaznuje s precej visokimi denarnimi kaznimi Frekvenca na univerzi obstoja v tem, da morajo vieoko-šolci spati v Cambridgeu in se udeleževati skupnih kosil in večeri j. Za odhod te Cambridgea potrebujejo posebna dovoljenja. ki se izdajajo le v gotovem številu za gotovo učno dobo. Študij v Cambridgeu traja tri leta ter je vsako leto razdeljeno v tri pododdelke. Visokošolski študij je v Cambridgeu na visoki stopnji ter so posamezni instituti jako bogato dotirani s podporami in fondi na naučna raziskavanja, ves sistem študija v Cambridgeu pa posveča posebno pokornost razvoju značaja visokošolcev, zahtevajoč od njih brez^ri-korno obnašanje in razvoj osebnosti. Zanimivemu predavanju, ki je odkrilo popolnoma nove smernice v vzgoji visokošolcev, je številno občinstvo pazljivo sledilo ter simpatičnega predavatelja nagradilo z iskrenim odobravanjem. Dobri vzgojiteljici v spomin Ptuj, 3. aprila V Ormožu je umrla 31. marca po daljšem bolehanju v visoki starosti 84 let upokojena učiteljica ročnih del in soproga upokojenega šolskega upravitelja gospa Ana Rosi nova. Doma lz ugledne uradniške rodbine v Ormožu se je udejstovala ves čas svojega službovanja na naši ljudski in meščanski šoli z najlepšim uspehom. Njene učenke se še danes rade spominjajo svoje dobre in vestne učiteljice. V svojih zdravih in čvrstih letih je bila delavna članica in od-bornica vseh naših narixinth društev ter tudi predsednica CMD podružnice. Pri vseh društvenih prireditvah je sodelovala z največjo vnemo. Zaradi svoje prijaznosti in vestnosti je bila tudi v okolici spoštovana in priljubljena. Ob 40-letnici službene dobe je bila odlikovana s častno svetinjo za vestno službovanje. S soprogom sta si uredila udoben domek, za sfvoj god pa je rada vabila ožje sorodnike in prijateljioc aa Jeruzalemski Vinski vrh v vinograd, kjer je bila vsa srečna med svojimi dragimi gosti. Pokojnici blag spomin, soprogu in sorodnikom pa iskreno sožalje. Odvetniki in notarji v Sloveniji Advokatska in notarska zbornica sta izdali imenik advokatov m javnih notarjev ter advokatskih in notarskih pripravnikov po stanju z dne 18. marca 1939. Iz knjižice posnemamo naslednje zanimive podatke: Advokatov je v Sloveniji 290, od katerih pa jih 7 ne izvršuje prakse V Ljubljani je odvetnikov ravno 100, v Mariboru 47. v Celju 27, v Ptuju 10, v Novem mestu 9. v Kranju in Murski Soboti po 7. v Radovljici 5. v Brežicah, na Jesenicah, v Kočevju, Slov. Konjicah, Krškem Laškem, pri Sv. Lenartu v SI. gor. po 4, v DoL Lendavi, Gor. Radgoni, Kamniku, Litiji, Šmarju pri Jelšah po trije, v Črnomlju. Gornjem gradu. Ljutomeru. Ormožu, Prevaljah. Sevnici, Slovenjem gradcu, Škofji Loki, Šoštanju Trebnjem po dva; na Brdu. v Cerknici. Kostanjevici. Kozjem, Logatcu, Marenber-gu, Metliki, Mokronogu. Ribnici na Dol., Rogatcu. Tržiču. Višnji gori. na Vranskem, in na Vrhniki pa p° 1 odvetnik; nobenega advokata ni na sedežu sreskih sodišč Žužemberk. Vel. Lašče, Radeče, Lož in Kranjska gora. Odvetniških pripravnikov (koncipientov) je vpisanih 116. Od teh jih je pn advokatih v Ljubljani 26, v Mariboru 17, Celju 8, Murski Soboti 4. Novem mestu 3. pri raznih advokatih na deželi (izven sedeža okrožnih sodišč) 25 v sodm praksi 21, pn vojakih 5. trenutno brez zaposlitve pa jih je 7. Javnih notarjev je v Sloveniji 60. Od teh jih je 6 v Ljubljani. 4 v Mariboru, po 2 v Celju. Murski Soboti in Ptuju, po 1 pa na sedežu ostalih sreskih sodišč. Notarskih pripru\'mkov s substitucijsko pravico je vpisanih 9, brez substitucijske pravice pa 11. Mezdna borba krojaških pomočnikov Kranj, 3. aprila V drugi polovici marca ie kranjska podružnica društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok zaradi bede krojaških pomočnikov in pomočnic uved a mezdno gibanje. V občini Kranj je preko 40 krojaških pomočnikov in pomočnic, v vsem okraju pa preko 70 Najbo jše plačani pomočniki so doslej prejemali po 3.50 din na uro, dočim znaša povprečna mezda velike večine pomočnikov 2.25 do 2.50 din tva uro. Najboljša plača za pomočnice znaša 2-50 din | ALBUS terpentinovo milo varuje Vaše perilo! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! Kjer je godba, tam je ples • • • Veselo bodo rajali in prepevaH oni srečni udeleženci »Jutrovega« velikonočnega nagradnega tekmovanja, Id bodo dobili instrumente, kakršne vidimo na sliki: jazz-harunonike »Hohner« in kitare, ld donijo kakor harfe. »Jutro« je uvrstilo te instrumente med svoje nagrade iz velike zaloge glasbil Frana Schnei-derja v Zagreba. »Jutrovo« velikonočno nagradno tekmovanje je namenjeno prav vsem. Vsem je namenjena sreča lepih dobitkov: avto in 300 drugih nagrad. Poizkusite svojo srečo in kupite velikonočno številko »Jutra«! na uro, mnogo pa je pomočnic, ki zaslužijo komaj po 1 din. Delovni čas sploh ni urejen in morajo z izjemo opoldanskega kratkega odmora delati pomočniki in pomočnice po 12 do 16 ur na dan. Pod takimi mezdnimi pogoji znaša mesečni zaslužek pomočnikov okrog 600 din, pomočnic pa od 400 do 500 din. Ko je podružnica strokovne organizacije uvedla mezdno gibanje, je bit 27 marca na poziv »reškega načelstva sestanek zastopnikov delavcev in organizacije, Delavske zbornice, združenja krojačev ter predstav- nikov sreskega načelstva m policije. Zastopnik pomočnikov in pomočnic je zahteval sklenitev kolektivne pogodbe, ureditev minimalnih mezd in skrajšanje delovnega časa na 10 ur. To pogajanje se je razbita, danes ob 10. pa se je obnovilo pri »reškem načelsitvu. Delodajalci so bili pripravljeni, skleniti kolektivno pogodbo in je vse kazalo, da bo pogajanje uspešno zaključeno. Pri vprašanju mezd pa so se pogajanja spet razbila in so krojaški pomočniki potem na svojem zborovanju v Cankarjevem domu proglasili stavko. Razmah strokovnega pokreta narodnega delavstva Delavci v naših tovarnah in obrtniških delavnicah žive težko življenje. Deloma je to posledica neugodnih splošnih gospodarskih prilik, s kaitenma se mora boriti naše državno in slovensko narodno gospodarstvo. Znaten del odgovornosti za neugodno socialno sitanje delavcev tn nameščencev v našem gospodarsko-produkti vnem življenju pa nosi pomanjkljiva socialna zaščitna zakonodaja, ali bolje rečeno, nezadostna praktična uporaba pozitivnih zakonov, ker je nemalo koristih in dobro mislečih naredb in uredb ostalo samo na papirju. V precejšnji meri pa v naših podjetjih gospoduje ona miselnost, ki socialnim potrebam slovenskega ddovnega človeka ni naklonjena, ker pač ta mieelnost ni narodna in prežeta slovenskega narodnega duha in zato ne čuti potrebe, da bi narodni ponos slovenskega delavca dvigala 9 krepko tovariško socialno politiko in z ustvarjanjem takega ozračja, v katerem bi bil delovni človek srečen in ponosen na svoj stan in na svojo pripadnost b kulturnemu slovenskemu narodu. V neki nerazumljivi kratkovidnosti io nerazsodnosti, moremo skoraj reči, v svoji gospodarski in vodstveni nesposobnosti so nekatera podjetja celo delavskim strokovnim organizacijam nenaklonjena, da tako delavstvo ostane neorganizirano in s tem oslabljeno. V naša gospodarska podjetja sega z grabežljivo roko tudi dnevna politika, njeni pohlepi in njene strasti, tako da to dejstvo tudi po svoje slabi gospodarsko skupnost in povezanost podjetja in posadke, trga moralne vezi v delavski solidarnosti in s tem v delavskem strokovnem razmahu. Delavska zavest skupnosti in enotnosti je že več let sem težko ranjena, skoraj smrtno ranjena. V takem stanju delavstvo kot celota tudi ni sposobno, da bi krepkeje in odločneje posegalo v splošna narodna dogajanja in bi naši volji daJo vsaj poseben izraz in poudarek. Ta poudarek bi bil zlasti važen z« našo narodno mejo. ki živi pod težkim duševnim pritiskom in bi narodni ponos malega delovnega človeka razgnal marsikak črn oblak, ki pride na nebo. V s'ovenskem delavstvo ima zato narodna delavska strokovna organizacija, ki ima svoj viden izraz v Narodni strokovni zvezi, (NSZ) prav poseben pomen in posebno važno poslanstvo. Njena naloga je, da utrjuje in dviga v delavskih vrstah narodni duh in ponos, da splošno narodnim koristim podreja vse drugo, kar označuje naše žalostno delovno življenje in ograža višje potrebe naroda in države. V tem hotenju vključuje narodna delavska organizacija delavski stan v vsenarodno občestvo in mu hoče ustvariti tako socialno zaščito, kakršno zahteva naša narodna čast in čustvo samoohrane in samoobrambe našega naroda. S splošno narodno vzgojo, ki pozna samo en smoter, močno in notranje povezano narodno skupnost vseh slojev in stanov, mora delavska strokovna organizacija na vse strani prinašati duh tovarištva misel pomir-Ijivosti, medsebojne poinoca, enakosti in bratstva. Narodna de'avska organizacija mora zatirati politične strasti, blažiti medsebojna trenja, biti moralno borbena samo pri obrambi socialnih pravic delavstva in nacionalnih potreb naroda in države. Narodna delavska organizacija je wmbo4 najčistejšBi moralnih vrlin ter v njeno prizadevanj« niso pomešani nobeni nemoralni instinkti po moči in oblasti, po političnem savojevanja onih, ki težko trp« n svoj t—krk^jj kruh. V napadu in v odboju mora ostati vodilna samo ena sveta misel: ljubezen do vsega kar spada k celini naroda in k njegovim bitnim nalogam, k ljubezni naj se pridruži tudi dejavna pomoč. Narodna delavska organizacija zato noče voditi borbe proti ostalim strokovnim organizacijam, ki hočejo slovenskemu delavcu priznati pravico svobodnega zborovanja in združevanja in ki osvajajo načelo zdrave demokracije in resnične socialne naprednosti. Slovenski delavec bo našel pot k močni delavski enotnosti in skupnosti; to se bo zgodilo takoj, ko odpadejo iz strokovnega pokreta vse primesi, ki z borbo za vsakdanji kruh nimajo ničesar skupnega. To enotnost in skupnost danes kvarijo nezdrave ambicije onih, ki mislijo, da si morajo armado delavstva podrediti — da bo zadoščeno njih bolnim pohlepom po oblasti — in po uniformah. Duh delavstva jo napreden, demokratičen, on je slovenski in jugoslovanski, ta duh ne prenese nasilij in bo preje ali sleje raztrgal vse verige, ki ga oklepajo v prisilne jopiče tuje barve in oblike. V smeri razvoja te duševnosti je narodni delavski pokret pomemben in potreben, da od naše domovine odvrne zlo fašističnega fronfcaštva. Mi vemo, da v tej borbi nismo osamljeni: po državi si utira pot nov duh, ki hoče dati demokraciji polno zmago in zadoščenje. Slovenski delavec si more svoje socialno in nacionalno usodo zavarovati samo v jugoslovanski demokraciji. Tak je program in tako je orožje narodne delavske organizacije, ki je na najživab-nejšem pohodu v vse kraje naše domovine. kamor prinaša ljubezen in spravo in najčistejšo narodno zavest. Ta zavest mora vse razgibati in premakniti k napredku. Vrste Narodne strokovne zveze se množe. organizacijske edinice vstajajo s svežostjo nove pomladi k mlademu razgibanemu življenju. Povsod je razgibano razpoloženje za no* vo delo, za nov napredek. za učvrstitev notranje moči delavstva za razmah gospodarstva, ljudske kulture in narodne svobode. Moškim edinicam stopajo ob strani organizacije žen in deklet, drama tski tambo-raški in pevski odseki, naše knjižnice so izrazi naše volje k hitrejši kulturni izpopolnitvi Glasilo »Nova Pravda« je v veselem razmahu podrla ovire m v rokah štiri-tisočev delavnih ljudi ponovno izpričuje ideale in program narodnega delavskega pokreta. Marsikje je naša modra in preudarna beseda prevzela vodilno vlogo, kadar gre za ustvaritev boljših pogojev za delavstvo in za delovno življenje slovenskega delavca. Občutek širokih delavskih vršit ni nikdar zmotljiv: vse je minljivo, le ono ostane večno, kan- je zgrajeno na na-rodna, na moralnih m na etičnih načelih enakosti in bratstva, ono, kar ni zgrajeno na demago&em varan ju ljudstva, temveč le na resnici in pravici, na pravi demokraciji — — Pri Ienivosti črevesa, kataru v črfl* vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne iakužnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. »oe. pol. ia zdr. S-br. 15.485 25 V 35, INSERIRAJTE V „JUTRUUS Ustrezite sebi rugm Hudem! Na Vas, gg. trgovci in podjetniki je, da dajete ljudem prav zdaj, ko se pripra\ I.ja,jo k nakupu svojih potrebščin, pobud in nasvetov, ter da jim predočite prednosti in izbiro svojega blaga, zakaj današnji človek ne išče trgovin priložnostno, to je po ulicah, kakor jih je nekoč, danes išče vsakdo dobre trgovine v »Jutru«. Velikonočna številka »Jutra« bo izšla v rekordni nakladi, s čemer bodo oglasi poai!oženi za desettisoče izvodov. D^bsro poznamo velike težave naših gg. trgovcev, zato kljub tako pomnoženim oglasom cene ne bomo povišali. Opozarjamo pa vse naše velecenjene gg. inserente na to, da bomo sprejemali oglase za njo samo do četrtka, le v nujnih primerih tudi v petek dopoldne, zakaj velikonočna številka „Jutra" bo izšla že v soboto zjutraj. sin " Wmu i:l|l|HWt|ttl!t!HV ^^'tT; - 'T■.; ...... asaačc vesli • Slovenski novinarji bodo imeli letos redili letni občni zbor obeh svojih stanovskih organizacij, ljubljanske sekcije Jugo-slovenskega novinarskega udruženja ln Stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«, v Celju v mestni posvetovalnici na belo nedeljo 16. t. m. Občni zbor zadru. ge »Novinarski dom« bo ob 10.15, oni ljubljanske sekcije JNU ob 11. dopoldne, oba z običajnim dnevnim redom. • Konzul Stanislav Minovskj- ln soproga se pri svojem odhodu iz Ljubljane zahvaljujeta vsem svojim prijateljem in znancem, od katerih se nista mogla osebno posloviti, kakor tudi vsej slovenski javnosti za prijateljstvo in podporo, ki sta jo bila deležna za časa svojega bivanja v Ljubljani. Tukajšnje bivanje ostane obema za vse življenje v najlepšem spominu Trdno verujeta, da bo prijateljstvo in bratstvo. ki je vedno tako tesno družilo oba naša naroda, ostalo nedotaknjeno tudi v bodoče. To je njuna najtoplejša želja, ko jemljeta slovo. NOVOSTI ZA PROMENADO IN ŠPORT: EKSKLUZIVNI ANGLEŠKI KUPONI m DIN 250.— DO 320.— .UANUFAKTURA SOUVAH F. KS. MESTNI TRG 24 * Promocija. Danes bosta premovirana ob 11. ciop. na ljubljanski univerzi za doktorja prava gg. Viljem Androjca in Boris Zakrajšek, oba iz Maribora. Na zagrebški univerzi pa je bil promoviran 31. marca za doktorja vsega zdravilstva g. Julij Zgonik iz Maribora, čestitamo! * Jublej gimnazije v Tuzli. Leto« dopolni 40 let svojega v nacionalnem pogledu zelo važnega delovanja gimnazija v Tuzli. V državi imamo precej starejših srednješolskih učnih zavodov, a tuzlanska gimnazija je pomembna zaradi tega, ker je iz nje izšlo in na njej delovalo veliko število narodnih voditeljev in požrtvovalnih nacionalnih borcev. Ko je bila gimnazija lete 1899. ustanovljena, je bil po vsej Bosni in Hercegovini tolik odpor proti avstrijski oblasti, cia tudi za prosveto vneti starši niso hoteli pošiljati svojih otrok v to učilišče. V prvem šolskem letu je bilo komaj nekaj nad 80 dijakov. V dobi nekaj let pa so si pridobili popolno zaupanje ljudstva nekateri profesorji nove gimnazije, ki so bili zavedni in požrtvovalni nacionalisti. število dijakov je naraščalo od leta do leta in avstrijska šolska ustanova je po zaslugi profesorjev in zavednosti staršev postala žarišče nacionalne prosve-te in borbenosti. Mnogo požrtvovalnih članov nacionalno-revolucionarne organizacije »Mlade Bosne« je obiskovalo g:mnazijo v Tuzli. Ob svojem jubileju ima ta zavod veliko zadoščenje zaradi svoje svetle nacionalne preteklosti. * Novi grobovi. Po dolgi bolezni je izdihnil g. Alojz Klimcnt dvorni svetnik in finančni ravnatelj v pokoju. Danes ob 16. bo v Ljubljani n apokopališču pri Sv. Križu položen k večnemu poč tku kavarnar v pokoju g. Anton Krapš. Ob 14.30 pa bo tam pogreb g. Franca Fabjančiča. V Slovenjem gradcu je umrl posestnik in mesar g. Anton Kuhar. Njegov .pogreb bo jutri ob 16. — V Cerknici bodo jutri ob 9. [pokopali gospodično Urško Roizančevo. — V Ljubljani bo dane9 ob 17. pogreb gospe Marije Gotk nc, soproge upokojenega železniškega uradn'ka. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Spet potres v Banji Luki. v nedeljo ponoči je Banjo Luko in okoliš spet vznemirilo nekaj potresnih sunkov. Prvi sunki so bili tako močni, da so ljudje bioskop in gledališče zapustili v paničnem strahu, do. čim so mnogi na periferiji vso noč ostali na prostem, škode tokrat potresni sunki niso povzročili nobene. * Dragocena zgodovinska knjiga. Beograjski odvetnik Drago Petrovič je pred 23. ieu v svojih Uv.sKih ieiih napravil, kakor se mu je do nedavnega zdelo, prav slabo kupčijo. V dobi okupacije, ko je bilo vprašanje preiuane velik probiem, je od doma prnekei na ulico s kosom slastnega kolača v roki. Srečal je avstrijskega vojaka, ki se je poželjivo zagledal v kolač. Deček se je ustrašil, da ga bo vojak napadel, vojak pa, čeprav ves sestradan, ga je prosil, naj mu prepusti kos kolača za »nekaj lepega«. Deček je vojaku kos kolača prepustil in dobil zanj neko čudno, v usnje vezano knjigo. Ko jo je doma pregledoval, je videl, da je pisana v neznanem jeziku in da ima razne podobice kakor kakšne znamke. Minila so leta in knjiga s čudnimi znamkami je obležala pozabljena med staro šaro v Petrovičevi domačiji. Pred nedavnim časom pa je odvetnik Petrovič knjigo spet našel ter ugotovil, da je bila tiskana leta 1624. v Bruslju in da jo je spisal in z risbami opremil Oktavijan van Venio. Od strokovnjakov je dobil odvetnik pozneje zagotovilo. da je v svojih deških letih prodal kos kolača za dragoceno zgodovinsko knjigo, kakršne nima niti londonska nacionalna biblioteka. Van Venio je bil učitelj slavnega slikarja Rubensa in knjiga, ki je zdaj v posesti beograjskega odvetnika, je ena izmed zelo redkih izvodov njegove ornamentike. Njen naslov je Emblemata sive Symbola. Zaradi svoje redkosti predstavlja knjiga veliko vrednost, katero pa bodo ugotovili šele zdaj po poizvedbah v Belgiji in na Holand-skem. ♦ V Sarajevu so že v davnih časih skrbeli za zdravo pitno vodo. V založbi sarajevske mestne hranilnice je Izšla te dni zanimiva knjiga znanega bosanskega zgodovinarja prof. Hamdije Krešeljakoviča o zgodovini vodovodov in drugih vodnih naprav v Sarajevu. Ta knjiga dokazuje, da je imelo Sarajevo svoj prvi vodovod 148 let prej kakor svetovno mesto London in 378 let prej kakor Dunaj. Turška uprava je posvečala vprašanju oskrbe pitne vode sarajevskega prebivalstva zgledno skrb. Pivi sarajevski vodovod kot prednik današnjega modernega vodovoda je bil zgrajen že leta 1461. Zadnji vodovod pa so Turki uredili v Sarajevu leta 1866. in je še danes v mestu nekaj studencev ki dobivajo vodo iz tega starega turškega vodovoda. Avstrijska okupacijska uprava je našla na področju Bosne in Hercegovine 143 za tedanjo dobo odličnih vodovodov v skupni dolžini 120 km. Predno obesite oz. kupite nove zaveso, si oglejte izložbe tvrdke A.& E. Skaberne LJUBI JANA. Poseben oddelek za linolej, zavese i. t. d. • ČudnaJ tatvina pri novosadski davkariji. Ko so prišli zjutraj uradniki davkarije v Novem Sadu na delo, so ugotovili, da je iz blagajne izginilo 135.000 din v gotovini. V blagajniški sobi sta dve železni blagajni in je v eni še ostalo nad 500.000 din, druga blagajna pa je bila popolnoma izpraznjena in, kar je najbolj čudno — bila je odprta in potem spet zaklenjena s ključem. Ključe so morali tatovi že prej zelo spretno ponarediti, a je vsem uganka, kako so prišli do njih. Preiskovalna oblast je zaprla tri nižje uslužbence davkarije. * Za veliko noč kupujte Ciril Metodove razglednice! Kupuj domače blago! (—) SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE DOBITE V ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI - DALMATINOVA ULICA št. 6 POSOJILA, KREDITI, HRANILNE VLOGE IN DRUGI DENARNI POSLL Samo še danes in jutri Učinkovito, razgibano CORINNE LACHAIKE filmsko delo z GRE 1 • Moža je kupila za 7000 din. Begunci, ki prihajajo v zadnjem času v našo državo iz Nemčije bivše Avstrije in tudi od drugod, so ukrenili že marsikaj, da bi si pridobili naše državljanstvo. Na vrsto so prišle tudi prav čudne poroke. Tako je nedavno neka bivša gledališka igralka z Dunaja kupila v Beogradu moža po pogodbi za 12.000, v resnici pa samo za 7000 din. Neki Dragiša Milič se je znašel brez pare na ulici in ko ni vedel ne kod ne kam, ga je nagovoril neznan gospod ter ga vprašal, če hoče zaslužiti 12.000 din. Milič je bil ponudbe seveda ves vesel in tudi zaslužek se mu je zdel zelo lahak, ko mu je gospod razložil, da se hoče ž njim poročiti neka bogata begunka z Dunaja, ki bo po poroki takoj odšla spet po svojih potih. V najkrajšem času je bilo vse urejeno, tik pred poroko je dobil Milič na račun 7000 din, po poroki pa se je Dunajčanka od njega poslovila ter mu obljubila, da mu bo ostanek poslala pozneje. Ker nakazila ni bilo. je Milič pri policiji poizvedoval o svoji ženi, s katero je bil skupaj komaj pol ure. O veljavnosti poroke bodo še razpravljali. Iz Uubljane o— Lep pogreb Ivana Jamnika. Kakfi živ odmev Je v vsej naši javnosti vzbudila tragična smrt simpatičnega mladega nacionalnega delavca z Viča, je najbolj zgovorno izpričala številna udeležba na po gre. bu v soboto popoldne. Pred Jamnikovo hišo na Vrhovcih se je zbrala velika množica in mnogi izmed pogrebcev so k beli krsti, v kateri je počival Ivan. položili krasne vence v imenu prijateljev in znan. cev in v imenu nacionalnih in kulturnih organizacij, pri katerih je pokojnik sodeloval. Dobrovška duhovščina je ob 17. blagoslovila krsto, nato pa so zapeli pevci »Danice«. Razvil se je žalni sprevod, kakršnega Vič že dolgo ni videl. Za vencem OJNS so se zvrstili omladinci pa Sokoli s starosto br Borštnikom na čelu. Krsto so nosili viški omladinci. Vso pot do pokopališča je občinstvo v gostem špa-lirju spremljalo sprevod. V pokopališki kapeli je duhovščina opravila molitve, pevci so zapeli žalostinke, nato pa so omladinci prenesli krsto do svežega groba. Tam je nepozabnemu pokojnemu sodelavcu v spomin spregovoril predsednik OJNS Rudi Marinčič, pevci so zapeli v srce segajočo »Vigred«, nato pa so začele padati grude na krsto. Nepozabnemu Ivanu Jam niku časten in trajen spomin! BVBVBVRV BVRVBVVP- ^mm^ ""HVBVBV B < S < g ODPRITE SVOJO OMARO > ln preglejte svojo garderobo. Kjtreben g bo nov površnik in obleka, kajne? Prav B dobro kvaliteto ln moderne vzorce dobite > poceni pri ca > BRATA VLAJv WOLFOVAS « AUAiiAUAtlHH UJAaASAUA: KUHAŠ AH An AH u— OJNS, krajevna, organ-tacija Moste Ljubljana, Ustanovni občni zbor omladin-ske organizacije JNS bo 5. t m. ob 20. v gostilni g. Roka Lasana v Pokopališki uL (ob Kemični tovarni). Vabimo vse mlade in stare somišljenike ter tovariše iz sosednjih organizacij. u— Prija.eljem ln naročnikom v S toži cah. Citatelje »Jutra« v je ženskem predmestju opozarjamo na poslovalnico »Jutra«, ki se nahaja v hiši manufakturne trgovine Goltes v Stožicah 150. V poslovalnici dobite vse informacije, ki se tičejo lista, obenem pa lahko poravnate naročnino za »Jutro«, ponedeljsko izdajo »Jutra« ln »Domovino«. Tam se sprejemajo tudi novi naročniki za vse te tri liste, sprejemajo se inserati in na razpolago so naslovi Poslovalnica je odprta od 8. do 11. ter od 16. do 18. Posebej še vabimo prijatelje lista, naj se naroče na ponedeljsko izdaja »Jutra«, ki prinaša v vsaki številki mnogo zanimivega gradiva, čim bo zadost. no število naročnikov, se bo ponedeljsko »Jutro« dostavljalo tudi na dom. da ga boste lahko čitali že v zgodnjih jutrnjih urah. Mimogrede vas opozarjamo tudi na velikonočno številko »Jutra« z velikim nagradnim razpisom, ki vam utegne prinesti krasni škodov avto ah katerega izmed drugih dobitkov v skupni vrednosti 100.000 din. VELIKONOČNE PRAZNIKE boste preživeli zelo prijetno ob morju! Pension Din 40.—. — Odlična postrežba. MARIJA PIL AS — Sv. Jakov, Šiljevica pr! Sušaku. u— Poštno ravnateljstvo nujno prosijo prebivalci Rožne doline, naj dodeli pošti na Viču še enega dostavljalca pošte. Sedanji pismonoša pri vsej marljivosti ne zmore dela. Kako pridemo Rožnodolci, med njimi vsakovrstni obrtniki, trgovci, itd. do tega, da dobivamo pošto šele proti večeru ali celo drugi dan? Saj nismo v kakšnem gorskem naselju, temveč v Ljubljani! Nattari v Ljubljani Ljubljana, 3. aprila Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečevanja pijančevanja in izgredov ob času rekrutovanja v Ljubljani izdaja sledeča naredba: § 1. V času. ko trajajo nabori, je Imetnikom pogostinskih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. § 3. Nabornikom in spremljevalcem nI dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. § 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69. zakona o notranji upravi z globo 10 — 500 din. oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom 1—10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njihovi spremljevalci. 5 5. Naredba stopi v veljavo dne 15 aprila 1939 in velja za čas od 14. do 30. aprila 1938. Upravnik policij«: dr. Hactn, a. r. I Mnuiilni *azbur,jivi doživljaji enajstorice angleških vo- meviuni SJ VraZniK jakov sredi »zemeljskega pekla« — pustinje Mezopotamije. Boris Karlov, Victor Mc Laglen Predstave danes ob 16., 19. in 2L KINO SLOGA, tel. 27-30 I Samo še danes in jutri l Predstave ob 16., 19. in 21. KINO UNION, tel. 22-21 Prekrasna češka filmska umetnina — življenjski roman borca za pravice zatiranih in ubogih. ŽUPNIKOV KRIŽEV POT Po znamenitem J. š. Baarovem »Roman kneze«. HANA VITOVA IN ZDENEK ŠTEPANEK. MB—lira- i iirinn i m irrrnr I Pavla Stupica — mrtva. V nedeljo smo poročali o nesreči 46 letne služkinje Pavle Stupičeve, ki je bila zaposlena pri družini dr. Rožiča na Aleksandrovi cesti 10. pa je v soboto popoldne padla z drugega nadstropja na dvorišče, da so jo morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek. Stupičeva je v stanovanju snažila okna, pri čemer je stala na lestvL Na gladkem parketu se je lestev iznenada spodmaknila, da je Stupičeva omahnila in sunek jo je vrgel skozi okno na tla. Kljub skrbnemu prizadevanju zdravnikov je ranjenka v bolnišnici po nekaj urah trljenja umrla. Izplača se Vam naročiti filme lz Ljubljane, Ker so najcenejši, tn poslati Iste v razvi-lanje, ker Vam izgotovljene slike še isti dan, ko prejmemo — odpošljemo Poizkusite enkrat — in postanete prav gotovo naš stalni odjemalec Cene filmov so: Isopnn »z« Din 15.-— Isochrom Din IS.— Isorapld % Din 11.— Imam® na zalogi samo sveže ■« I* M i." m cTLME t^uiiijnu '/9 najnovejše emulzije do leta 1941. Razvijamo tn Kopiramo priznano prvovrstno' Naš ček račun Je št 13-285. Naša telet štev. je 25-66 in 25-67. Se priporoča: Foto Touristu, Lojze šmuc LJUBLJANA — Aleksandrova cesta St. 8 in podr. PKESERNOVA UL. 9. Kap ga j© zadela. Včeraj zjutraj je bila policijska uprava obveščena, da leži v Rostoharjevem hlevu na Karlovški cesti mrtvec. Našel ga je domači hlapec, ki je spoznal v njem Zajčevega žaneta s Poljan, znanega pomagača pri raznih mesarskih kupčijah in opravkih. 2ane je prišel prejšnji večer precej vinjen v Rostohar-jev hlev, kjer je po navadi prenočeval. Za-ril se je v listje, ponoči pa ga je, kakor je ugotovil zdravnik, zadela srčna kap. Po pregledu policijske komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico. u — Društvo »Dom visokošolk« se naj-iskreneje zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli s svojimi prispevki h gmotnemu uspehu njegove akademije, ter jih prosi, da mu ostanejo še nadalje enako naklonjeni Kanadske srebrne, plave in kamčatka lisice v veliki I z b i r L DOLENC JOSIP SV PETRA CESTA 19 — TEL. 22-62. u— Združenje gostilniških podjetij vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega bivšega dolgoletnega člana kavarnar-ja g Krapša Antona. Pogreb bo danes 4. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice z Vi-dovdanske ceste na pokopališče k sv. Križu. u— Izprememba posesti. Dobro znana gostilna »pri Mraku« na Cesti 29. oktobra štev. 4, prej na Rimski cesti, je dobila novega lastnika. 2e pokojni Valentin Mrak jo je kupil pred tridesetimi leti. Starejši Ljubljančani v tem delu našega mesta jo imajo še dobro v spominu. Zadnja lastnica gospa Katinka Derendova je prav te dni prodala hišo z gospodarskim poslopjem in dvoriščem za 400.000 din zakoncema Franu in Slavki Tomšič, dosedanjima najemnikoma gostilne »pri Lovšinu« v Gradišču štev. 13. u— Društvo »Sk b za mladino« v Ljubljani bo imelo redni letni občni zbor v pogoni sobi Leopo.da Zupančiča na Jegli-čevi cesti 15 dne 12. t. m ob 20. Vabljeni vsi članL u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v sredo 5. t. m. ob 15. uri ogled vrta upravnika drevesnice Kmetijske družbe g. Ivana Breceljnika v Dravi,ah hiš. štev. 156 (ob Celovški cesti). Predmet ogleda je pravilna rez sadnega drevja itd. Vodil in pojasnjeval bo lastnik sam. Zbirališče udeležencev je ob drugem postajališču od Nove remize proti St Vidu. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Udeležba piosta. u — Tatvina dragocenega prstana Pred dnevi je bil iz stanovanja ge Marije Gr-movškove na Starem trgu 6 ukraden velik zlat ženski prstan s tremi malimi in z enim velikim briljantom, vreden 13.000 din Poleg prstana je izginilo še par zlatih uhanov, zlata zapestnica in nekaj drugih predmetov, da znaša skupna škoda okrog 14.000 din. u— Smetenje po ulicah. Po zdravstveno po'icijsk h predpisih o snagi na ulicah in trgih ter po predpisih zakona o mest. občinah je odmeta/vanje paparja In vseh odpadkov po ulicah in trgih strogo prepovedano. Kdor se proti term predpisom pregreši, je kaznovan z glebo do 500 din ali z zaporom do 10 dni. Ti predpisi pa veljajo tudi za prodajalce in prodajalke na trgu. Na trgih radi puščajo najrazličnejše ostanke in odpadke na tleh, da veter raz-naša papir in druge smeti okrog ter tudi po bližnjih ulicah in zato okolica dela vtis, kakor bi mes na občina ne skrbela dovolj za snago. Ker so pa take razmere na. vzdržne, opozarja mestno poglavarstvo prodajalke in prodajalce na navedene pred pise in tudb na stroge kazni, hkrati jih pa poziva, da v izogib kazni po bero smeti in odipadke ter jih hranijo v svojih košarah, jih odpeljejo domov ali jih pa ob zaključku prodajanja odlože v za te namene na trgih pos'avl jene velike nabiralnike. Prav tako pa na prepoved smetenja mestno pogla varstvo opozarja tudi razna podjetja, ki po ulicah razdajajo ali trosijo letake in razne reklamne listke. Trošenje lis kov po ulicah in trgih je prav tako prepovedano, ker tudi tak papir nasmeti ulice. Podjetja si morajo za razdajanje reklamnih listkov in letakov po ulicah priskrbeti obias veno dovoljenje. Mestno poglavarstvo pa naposled še posebno vabi taka podjetja, kakor kinematografe itd., naj letakov ne razdajajo rib nedeljah in praznikih, ko imajo uslužbenci mestnega ces neg-a nadzorstva večidel počitek in ne morejo sprrti pobrati tn pomesti letakov. Tudi prebivalstvo, ka zahteva snažne ulice, naj s temj pisanimi letaki samo ne smeti ulic. temveč naj jih odmetuje šele doma v zabojnike za smeti. u— Velikonočna šunka ala Praga kg 23 din, Fr. Kham, Kongresni 8. (—) Iz Celja Vsemu trnovskemu okraju v pravi ponos in v okras je sredi švabičeve ulice brez dvoma lepa in prostorna stavba Sokola H. za okoliš Trnovo—Šentjakob. Minuli teden so to težko pričakovano stavbo dogradili do vrha in ji tudi že pokrili streho, tako da so nanjo lahko nasadili smrečico s trobojnicami. Obširni prostor pred novim Sokolskim domom so zadnje dneve uslužbenci mestne vrtnarije tako okusno uredili in ga na sredi trga, kjer se stekata v švabičevo ulico Trnovska in Razpotna ulica, zasadili z drevjem in ogradili z nizko ograjo, da izgleda kakor majhen park. Kakor hitro bo to drevje ozelenelo in ko se bo travišče zaraslo, bo vsa okolica okrog novega Sokolskega doma kazala še ugodnejše lice. u— Planinci! Predavanje o Kočevski bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pridite v čim večjem številu, da se seznanite s temi lepimi kraji naše Dolenjske. (—) u— Udruženje Jugoslovenskih Inženjer. jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane na ogled novogradnje palače banke »Slavije«, ki bo v sredo 5. aprila ob pol 16. s sestankom pred stavbiščem v Gajevi ulici. Pregled je namenjen predvsem kameni ti m oblogam in nekaterim konstrukcijskim posebnostim. u— Predavanje o Kočevski kot turistični pokrajini priredita Slovensko planinsko društvo ln Družba sv. Cirila in Metoda v torek dne 4. aprila 1939 ob 20. uri : v dvorani Delavske Zbornice na Mikloši- j čevi gesti. Mnogi ne poznajo tega dela Dolenjske ter bo predavanje prav zanimivo, zlasti, ker bo predavatelj kazal tudi Številne skioptične sHke. Vstopnine nL e— Cvetna nedelja je bila v Celju letos zelo razgibana. Dopoldne je prispelo v mesto mnogo ljudi iz okolice in raznih oddaljenih krajev. Na ulicah, ki so jim dajale butare pestro sliko, je bilo zlasti od 10. do 11. toliko ljudi, da je morala policija delati red. Tako živahne cvetne nedelje, kakor je bila letošnja, Celje že dolgo ne pomni. K razgibanosti je mnogo pripomoglo tudi naglo izboljšanje vremena. e— Celjski šahovski klub je gostoval ▼ nedeljo v Trbovljah in igral prvenstveno tekmo s tamkajšnjim šahovskim klubom. Trboveljčani so Celjane zelo lepo sprejeli. Kluba sta igrala dve tekmi in sicer eno dopoldne, revanžno pa popoldne. Rezultat prve tekme je bil 5 in pol:2 in pol za Celje. Posamezni rezultati (prvi so Celjani, drugi Trboveljčani): prof. Gabrovšek : O-prešnik 1:0, inž. Sajovic : Hrovat 1:0, Ci-jan : Bartolj 1:0. Schneider : Rugolj pol t pol, mag. Hočevar : Laznik 0:1, VL Diehl: Pajk 1:0, Grašer : Jazbec 0:1. Fajs : Sre-denšek 1:0. Rezultat druge tekme Je bil 7:1 za Celje. Posamezni rezultati: prof. Gabrovšek : Oprešnik 1:0, inž. Sajovic : Hrovat 1:0, Cijan : Bartolj 1:0, Schneider : Rugolj pol:pol, inž. Pipuš : Laznik 1:0, VI. Diehl : Pajk pol:pol, Grašer : Jazbec 1:0, Fajs : Sredenšek 1:0. Naslednjo tekmo bodo igrali Celjani z zmagovaL cem mariborskega okrožja. e— Umrl je v nedeljo v Kovinarski ul. 8 v starosti 68 lei policijski nadzornik v p. g. Franc Stupar. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V celjski bolnišnici so umrli: v soboto 58-let-ni dninar Alojz Zelič iz Podlešja pri Ka-lobju, v nedeljo 27-letni dninar Jože Lo-vrenčak ia Šmarja pri Jelšah, 50-letna po-sestnica Ana Močnikova iz št. Jerneja pri Zibiki in 62-letna občinska reva Marija Zontičeva iz Celja, včeraj pa 10-letni Anton Slapnik, sin posestni ce iz Zaloš pri Polzeli. e— Dve prometni nesreči. V nedeljo je neki delavec s kolesom povozil 13-letnega posestnikovega sina Josipa Goropevška iz Loke pri Sv. Juriju ob Taboru in mu zlomil desno nogo pod kolenom. Ko je vozil 27-letni dninar Alojz Odar s Skomarja pri Zreč ah hmeljevke po cesti, je izgubil ravnotežje in padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo desno roko ter poškodovalo nogo. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico. Smučarski Dom S.K. Ilirija RATEČE-PLANICA od 1 aprila dalje posezijske cene. Krasni Izleti v okolico — Sonce. — Dober sneg. Iz Maribora a— o.age itnc. V nedeljo po- po.dne je bil na mestnem pokopališču na Poorczju pugreo plemenite gospe, vzorne žene in matere gospe Marije Kodermaao-ve. V zaunjem spierm,tvu so stopali za njeno krato številni sorodniki m znanci, ki jih ie globoko presunila težka, bridka izguba Pogreba pa so se udeiežili tudi števUni Mariborčani in Mariborčanke iz vseh krogov mariborskega prebivalstva, kar priča, koliko priljubljenost in soošto-vanje je uživala piemenita, blaga pokoj-n. ♦ v Mariboru. Globoko sklonjeni ob njenem poslednjem domovališču jo bomo ohranili v svetlem spominu! a— Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru bo imel svoj redni občni zbor v torek 18 t. m. ob 20 v po ebni sobi v hotelu Novi svet — Povodnik — Jurčičeva ulica 7. (—) a— Veliki teden v gledališču. Zaradi priprav za prihodnjo glasbeno premiero »Dijaka Dresjaka«, ki bo na velikonočno nedeljo, bo samo še drevi predstava. Uprizori se Lang->rjeva kriminalna drama »St 72«. Od jutri mprej do velikonočne nedelje ni v gledališču nobene predstave. a— V cvetu mlado ti je umrla gdč Gi-zela Rojčeva, stara komaj 25 let Bila le vrla Sokolica in narodniakinja. hvaležna, vzorno udana hčerka. Njena prerana smrt je globoko pretresla vse njene znance ki so se zbrali na njeni poslednji poti Nešteto šopkov, cvetlic in vencev krasi poslednje domovanje vzorne mladenke. S toplim občutjem so vrli Jadranovci odpeli ob njenem grobu žalostinki »Pomladi vse se veseli« in »Jamica tiha«. Njena nežna, plemenita podoba nam bo ostala v trajnem spominu. Žalujočim svojcem, zlasti globoko užaloščenima roditeljema, naše iskreno sočutje. a— Ugotovljena IdertHeta. Policiji se je posrečilo, da je ugotovila identiteto tragično umrle mladenke, ki so jo našli v nedeljo mrtvo v železniškem trikotu pred Dravskim mostom Ugotovila je, da ie to 271etna služkinja Marija Pliberškova. doma od Sv Lovrenca na Pohorju, stanujoča v Maistrovi ulici 14 Delj časa je služila pri Vrzelovih, od katerih je odšla. V zadnjem času se je preživljala z manjšimi priložnostnimi zaslužki in postrežbami. Imela je ljubavno razmerje, v katerem je bila najbrž razočarana in to jo je naposled pognalo v obup. a— Naša sedanjost in bodočnost je naslov predavanju, ki ga bo imel v sredo 5. t. m. g. Ciril Hočevar v Sokolskem domu v Studencih pri Mariboru. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale številne slike, se vrši pod okriljem studenškega Sokola. Pričetek ob 19. Vstopnine ni. a— Stotaki pod vzglavjem. Mariji Mur-kovi iz Dr. Rosinove ulice 7 so odnesli iz zaklenjenega stanovanja izpod vzglavnika 200 din. Policija skuša dognati storilce. — Tudi v stanovanju kaznilniškega paznika Martina Križniča. ki stanuje Ob železnici 6. so se pojavili zlikovci in odnesli razne predmet v vrednosti okoli 700 din. a— Z motornim kolesom v jarek. Na ostrem ovinku pri Slovenski Bistrici je šinilo motorno kolo, s katerim sta se peljala 261etni posestnikov sin Franc Šaj-tegl in 321etni delavec Anton Potočnik iz Zreč, preko kamenja ob cesti v jarek. Oba vozača sta obležala s težjimi poškodbami na glavi. a— Usoden padec s kolesa je doživela 251etna služkinja Terezija Beno. Padla je s kolesa tako nesrečno, da je obležala nezavestna V bolnišnici so ugotovili, da ima pretresene možgane in težje poškodbe na glavi. a— Pretepaštvo terja nove žrtve. V neki gostilni na Padeškem vrhu pri Zrečah so se fantje spričkali in pošteno spoprijeli Sredi splošnega tepeža je počil strel. 271etni poljski delavec Alojzij Vetrih se je pri priči zgrudil ves krvav na tla. Krogla je šla skozi prsi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer so ugotovili tudi druge poškodbe po glavi in desnici. Par ur za tem pa je podlegel poškodbam ln umrl. Orožniki so aretirali več kmečkih fantov. Včeraj popoldne je bila obdukcija Vetrihovega trupla. — V Št. Ilju so se ob priliki žegnanja tudi spoprijeli fantje. V splošnem vrvežu je obležal 32-letni viničar Dominik Zunko. ves porezan po levici, glavi in prsih. Zunka &o od-premili v bolnišnico. Iz življenja na deželi Z Jesenic is— Svengall, popularni mojster okul-nih ved, nam sporoča, da mora zaradi mnogoštevilnih zahtev najrazličnejših krajev po Sloveniji, ki vsi hočejo videti njegove poizkuse, reducirati svoje nastope v nekaterih krajih. To je razlog, da pride na Jesenice šele danes ter bo v kinu Radio priredil drevi ob 20. samo edinstveno predstavo z najizbranejšim sporedom. Na Jesenicah se bo nastanil v hotelu Novak, kjer bo nekaj dni dajal grafološke izjave. (—) Iz Ptuja j— Mojstrski izpit za ključavničarskega mojstra je z odličnim uspehom napravil Kolarič Anton. Čestitamo! J— Nesreče. Posestnik Bubvič Ivan v Bednji pri žetalah je podiral v gozdu drevje. Eno izmed padajočih dreves pa ga je z vso silo udarilo v hrbet ter mu prizadejalo smrtnonevarne poškodbe. — Zidar Muhič Ciril v Terbegovcih je hotel popraviti vodnjak. Privezal se je na vrv ln se spuščal v globino. Ta pa se mu je utrgala in Muhič je strmoglavil v studenec. Da ni bil padec smrten, je preprečila voda. Dobil pa je močan pretres in hujše notranje poškodbe. — Kmetje navadno okrog svojih hiš podirajo visoka drevesa tako, da jih spodkopavajo in vežejo na dolgo vrv. Tudi Sever Janez v Drstelji je plezal na drevo in privezoval v vrhu vrv. Izgubil pa je ravnotežje in padel na tla. Poleg drugih poškodb si je zlomil tudi ključnico. — Vsi trije se zdravijo v bolnišnici. Iz Gornjega grafa gg— Batovo podružnico dobimo tudi pri nas. V Žmavčevi novi hiši se adaptirajo prostori v ta namen in bo prodajalna Bate najbrž že pred veliko nočjo odprta. gg— Na velikonočne nagrade »Jutra« opozarjajo pri nas okusno izdelani lepaki. Opozarjamo, da se bo »Jutro« za veliko noč in še o petih nedeljah po veliki noči pri nas tudi kolpoltiralo. Nagradnega tekmovanja se lahko udeleži vsak či-tatelj »Jutra«, torej ne le naročniki. Gospodarstvo Občni zbor ljubljanskega Združenja trgovcev Včeraj zvečer je imelo ljubljansko združenje trgovcev svojo 58. redno letno skupščino. Na tej skupščini je predsednik g. Viktor Meden podal daljše poročilo, iz katerega posnemamo naslednje: Če se ozremo na kratko dobo minulega poslovnega leta, potem moramo ugotoviti, da smo živeli v času velikih zunanjepolitičnih dogodkov, ki se v letošnjem letu nezmanjšano nadaljujejo. Pri tej priliki se toplo spominjamo bratov Čehov. Njih usoda nas je bridko zadela, pa nam ja zato ta usoda glasen in iesen opornim ter klic k složnemu in resnemu delu za dobrobit in napredek naše Jugoslavije. Vsi ti dogodki so imeli in še imajo globok vpliv ter posledice na našo gospodarsko ter lovno življenje, ki se nikakor ne more ustaliti. Pomanjkljivost točnih zakonskih določil v obrtnem zakonu, nam onemogoča razviti naše delo tako kakor si ga želimo. Po 7 letih je trgovinski minister od narodne skupščine sprejel pooblastilo, da sme izvesti novelizacijo zakona. Upamo, da bodo pri tej novelizaciji upoštevani predlogi gospodarskih zbornic. Vlada je dobila tudi pooblastilo, da izdela novo uredbo o zatiranju šušmarstva. Kar se tiče omiljenja trdot mestnih trošarin in uvoznin sme prišli po neprestanih in številnih intervencijah le do delnih uspehov. Glede delnega povračila uvoznin na blago, ki se ne prodaja v Ljubljani, bodo ugodnosti deležni oni grosisti manufaktur-ne in galanterijske stroke, ki izvažajo blago iz Ljubljane V upravi smo na številnih sejah in anketah razpravljali o problemu mestne trošarine in uvoznine. Povabili smo na sejo uprave predstavnika mestnega trošannskega odbora. Po 4urni stvarni debati smo prišli do zaključka, da se ne da mnogo storiti dokler mora mestna občina poslovati po obstoječih zakonih o mestnih občinah ter po strogih določilih finančnega ministra. Naša naloga je. da se bomo tudi v bodoče prizadevali za omi-ljenje obstoječih trdot mestnih trošarin, uvoznin in doklad, ki obremenjajo našo trgovino ker drugače ne moremo bati konkurenčni. žalostno dejstvo je, da se seli industrija lz Slovenije na Jug naše države. To preseljevanje se vrši zaradi tega, ker so davki in dajatve v Sloveniji večje, kakor drugod v naši državi, škodo bo trpela zopet Slovenija. Apeliramo na mestno občino, da posveča večjo pažnjo pridobitvi novih industrijskih podjetij v našem mestu. Glede ostalih perečih vprašanj, ki so nam dala mnogo dela, naj omenim samo širokopo-tezno akcijo proti inozemskim trgovskim zastopnikom, inozemskemu kapitalu, veleblagovnicam itd. Naše gospodarske organizacije tudi stalno kritizirajo poslovanje Narodne banke. Zahtevamo, da so v8! v državi enako zastopani pri podeljevanju kreditov. Spra-viti se morajo v sklad z zahtevami gospodarskih krogov vsa ostala navodila Narodne banke glede klirinškega in deviznega poslovanja. Lansko leto smo nasprotovali uvedbi dveh novih centralnih fondov. To sta cestni fond in fond za elektrifikacijo države. Lani smo imeli v Ljubljani vsedržavni trgovski kongres Vodil ga Je predsednik Zveze trgovskih združenj tovariš g. Stane Vidmar. Na tem kongresu so bile sprejete vse zahteve našega stanu. Dosegli smo podaljšanje uredbe o veleblagovnicah, da se bo spremenil zakon o obrtih in ia se bo Izdala uredba o zatiranju šušmarstva. Za vsako stvar se moramo boriti, kakor vidite po več let Zato Je delo uprave Združenja težavno in nam ni prav prijetno vedno ponavljati naše upravičene zahteve ter pri tožbe. Kar se tiče preganjanja krošnjarstva moram ugotoviti, da je banska uprava izdala več strogih navodil, žal pa je obrtni zakon pomanjkljiv in moramo počakati na spremembo zakona. Pri tej priliki smatramo za potrebno pripomniti, da je podeljevanje domovinskih pravic tujim državljanom vprašanje, preko katerega gospodarski krogi ne morejo. Ob zaključku svojih izvajanj Je predsednik podal nekaj misli o naši notranji državni ureditvi z željo, da bi se naša notranja vprašanja srečno rešila, kar bi utrdilo našo državo in domovino Jugoslavijo, za katero smo pr'prnv'->ni žrtvovati vse naše sile. Nov guverner j Narodne banke Z, ukazom kr. namestuištva sta bila na predlog finančnega ministra razrešena dolžnosti guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič in drugi viceguverner Milorad Za bič. Za guvernerja Nar. banke je bil imenovan dr. Dragutin Protič, bivši viceguverner Narodne banke, za drugega viceguverner-ja pa dr. Ljubiša Mikoč, pomočnik finanč-ne0a ministra. Novi guverner Narodne banke dr. Dragutin Protič je bil že v Vaifertovi dobi vrsto let viceguverner Narodne banke. Ko je v začetku leta 1927. odstopil takratni guverner Djordje Vajfert, ki je bil na tem mestu 26 let, je prevzel posle gjvernsrja takratni viceguverner Dragutin Protič. Toda že avgusta istega leta je dr. Protič podal ostavko na mesto viceguverner ja m vršilca dolžnosti guvernerja, ostal pa ie v upravi Narodne banke še do leta 1930., ko na oočnem zboru ni bil več izv njen v upravo. Dosedanji guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič je bil postavljen na to mesto kot naslednik Ignjata Bajlonija 4. februarja 1935. Kot aačelnik trgovskega ministrstva v pokoju je bil do imenovanja za guvernerja glavni tajnik beograjske borze. Dosedanji viceguverner g. Milorad Zebič je prav tako načelnik trgovskega ministt stva v pokoju in je po imenovanju dr Radosavljeviča za guvernerja postal g^av ni tajnik beograjske borze, dokler ni bil 24. decembra 1937 imenovan za drugega viceguvernerja Narodne banke. Devizna ukrepi Narodne banke Narodna banka objavlja že nekaj mesecev v »Službenih novinah« svoja navodila denarnim zavodom za poslovanje z devizami in valutami, ki so v smislu odloka finančnega ministra od 27. septembra 1938 obvezna. Ta navodila pa se objavljajo v »Službenih novinah« z veliko zakasnitvijo. Tako so n. pr. v številki »Službenih novin« od 1. aprila objavljene štiri okrožnice Narodne banke, od katerih je bila ena izdana 10. januarja t. 1., druga druga je bila izdana 2. marca, dve pa nosita datum od 8. marca. Objavljanje teh okrožnic s tako zakasnitvijo skoro nima več smisla. Vsiljuje se nam vprašanje, kdaj prav za prav nastopi obvezna moč za navodHa v teh okrožnicah, ali z dnem ko se izda okrožnica ali pa šele z dnem. ko je okrožnica objavljena v »Službenih novinah«. Glede na stroge kazni za kršenie deviznih predpisov bi bilo na mestu, da se to vprašanje čimprej razčisti. Interni dinarji Iz Beograda poročajo, da je pripravljen predlog odloka o uporabi internih dinarskih računov inozemcev v naši državi. Po odobritvi od strani finančnega ministra bo odlok izšel še ta teden. Po beograjskih informacijah se bodo interni dinarji inozemcev lahko porabili za turizem in za pospeševanje izvoza nekaterih izvoznih predmetov v neklirinške države. Glede na razmeroma majhne zneske, ki so tu na razpolago, seveda ni računati s tem, da se bido na osnovi uporabe internih dinarjev lahko razvili večji izvozni posli. Vrhu tega je treba upoštevati, da je precej teh internih dinarjev še pri denarnih zavodih, ki so pod zaščito. Ti zamrznjeni interni dinarji se cenijo na okrog 10 milijonov din. TransfernJ fond za izseljevanje Zidov Nadalje poročajo iz Beograda, da bodo pri Narodni banki ustanovili poseben transferni fond, preko katerega bodo izvršene transakcije v zvezi z izseljevanjem Zidov iz Jugoslavije, ki jim je rok bivanja potekel Del tega fonda bo služil za noepe-ševanje izvoza na tr"išča v Palestini, Egiptu in vzhodnem deUi S1 r^pm-k^ga morja. Uporaba šalterskih deviz Poročali smo že o spremembi predpisov glede uporabe šalterskih deviz. Okrožnica, ki jo je v tej zvezi izdala Narodna banka, pravi, da pooblaščeni zavodi lahko uporabijo vse odkupljene šalterske devize za stvarne potrebe svojih komitentov, in sicer tako, da uporabijo najmanj V* skupnega zneska šalterskih deviz za blagovna plačila svojih komitentov, kolikor so izpolnjeni ostali pogoji po deviznih predpisih, ostanek največ '/s pa lahko uporabijo za neblagovna plačila na podlagi potrebnih dovoljenj pristojnih deviznih oblastev in dokumentov za potovanje v inozemstvo. Skupaj s sporočili, ki jih pooblaščeni zavodi dostavljajo Narodni banki o nakupu in prodaji deviz na domačih borzah, so pooblaščeni zavodi dolžni posebej sporočati podatke o skupnem znesku odkupljenih šalterskih deviz z označbo skupnih zneskov, ki so bili dotičnega dne uporabljeni za blagovna plačila in za neblagovna plačila. Ono količino deviz, ki jo denarni zavodi dobe od nakupa šalterskih deviz, ni treba vnašati v sezname o potrebi nakupa deviz na borzi. Gospodarske vesti = Povišanje blagovne in potniške tarife. S 1. aprilom je stopilo v veljavo lineal-no povišanje železniške blagovne tarife za 5%. Akcija gospodarskih zbornic, da se uveljavljenje tega povišanja odgodi, ni uspela. Gospodarske zbornice pa nadalje vztrajajo na tem, da se skliče tarifni odbor, ki naj prouči predlog za reformo tarife. Poleg povišanja blagovne tarife je stopilo v veljavo tudi povišanje potniške tarife za 5%. = Združene papirnice Vevče, Gorlčane in Medvode d. d. v Ljubljani so niele dne 31. marca t 1. svoj XX. redni občni zbor. Glasom podanih poročil se je bilo zaradi nepopolne zaposlitve izdelalo v družbenih obratih v letu 1938 skupaj le 757 vagonov papirjev, 510 vagonov celuloze in 155 vagonov lesovine. Raapečavanje pap rjev je bilo poverjeno tvrdki »Centropapir«, družbi z o. z. Ljubljana—Zagreb—Beograd. Iz bilance posnemamo naslednje: Delniška glavnica je ostala s 25 milijoni din nespremenjena. Družbine rezerve so narasle na 63% deln ške glavnice. Višina zalog in dolžnikov presega višino upnikov in pokojninskih skladov za 15 milijonov dinarjev, čisti dobiček poslovnega leta 1938 znaša 2.5 m lijona din načiproti 2.7 milijona din v prejšnjem letu ter se bo na družbine delnice izplačevala počenši od 1. aprila 1939 pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani po odb:tku na prejemnika odpadajoč h dajatev 6% dividenda, kakor v letu 1937. V družbin upravni svet so bili ponovno izvoljeni gospodje: Ivan Jelačin Avgust Jenko, dr. Alojzij Kobal, dr. Aloteij Kunst, Viktor Naglas ter dr. Ernest Re-kar, na mesto umrlega g. Alojzija Vodnika pa na novo g. inž. Dušan Sernec, bivši minister v Ljubljani. Na občnemu zboru sledeča seji upravnega sveta je bil za druž-binega predeedtnika ponovno izvoljen g. Ivan Jelačin, predsednik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. = Propaganda domačih pogonsKlh sredstev. Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev pri ministrstvu za gozdove in rudnike organizira tečaj za pciuk v vožnji z motornimi vozili na plinski generator z domačim pogonskim sredstvom. Tečaj bo v šoli za rezervne častnike — a^tomobi liste. Predavanja in vaje bodo dvakrat na teden, in sicer zvečer ob 18.30. Potreben pogonski material bo dal na razpolago omenjeni odbor. Tečaj je brezplačen in bo trajal dva meseca. Kdaj se bo začel, bo objavljeno pozneje. Vsa potrebna obvestila se dobe pri nunis rstvu za gozdove in rudnike pri višjem svetniku inž. Slobodanu Baramči. = Tečaj za mizarsko luženje v Goreti jI vasi. Zavod za pospeševanje obrti pri Zborn ci za TOl v Ljubljani priredi v Gorenji vasi nad škofjo Loko tečaj za mizarske luženje, ki bo v soboto 15. in v ne- deljo 16. aprila t. L Pričetek tečaja bo T soboto ob 8. uri zjutraj. Udeležbo je prijaviti s točnim naslovom najkasneje do 11. aprila t. L pri Združenju obrtnikov v Gorenji vasi, kjer dobijo interesenti tudi pojasnila in navodila, kaj morajo prinesti s seboj za prakt-čno vežbanje. Borze S. aprila Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svob:0, »2« 220 - 230 »5« >00 - 210 »6« 180 - 190, »7« 150 — 160; »8« 110 - 112 50 Fižol: baški lo j pmpledaj na svojo veliko srečo. Nesreča v podzemski železnici V četrtek se je primerila na njujorški podzemski železnici blizu postajališča Asto-ria huda nesreča Trčila sta dva voza. Pri tem je bilo sto oseb ranjenih, večinoma od steklenih drobcev. Deset hudo ranjenih potnikov so morali poslati v bolnišnico. Francosko-rusmsnska trgovinska pogodba Rumnnski poslanik v Parizu Tatarescn (na levi) in francoski zunanji minister Bonnet (desno) sta te dni v Parizu podpisala novo trgovinsko pogodbo med obema državama Najlepše uho na svetu V Parizu so imeli svojevrstno lepotno tekmo. Izbrati so hoteli žensko, ki ima najlepša ušesa na svetu. Žirija, ki so jo sestavljali slikarji in kiparji, naj bi odločila o tem vprašanju. Naloga ni bila lahka, kajti oceniti je bik) treba nič manj nego 943 tekmovalk. Prvo nagrado je odnesla na zadnje mlada bretonska kmetica. Razen priznanja so ji dali uhane iz zelo dragocenih biserov, ki si jih sme sedaj obesiti na svoja »najlepša ušesa na svetu«. „V!asti zdar*1 na češkem Predsednik odbora češke stranke narodnega edinstva sporoča javnosti, da se glasi novi oficielni češki pozdrav »Vlasti zdar!« (Zdravo, domovina). Pri tem pozdravu je treba tudi dvigniti desno roko... 130-letnica Gogoljevega rojstva Povodom 130. obletnice rojstva ruskega pisatelja Nikolaja Gogolja je 9vet ljudskih komisarjev imenoval veliki državni zavod v Nježnu za »Gogoljev institut«. Weidmann obsojen na smrt Sodišče v Versaillesu je obsodilo mno-žestvenega morilca Weidmaima na smrt. Enaka sodba je zadela tudi Weidmannove-ga tovariša Mili iona, dočim je bil njun pajdaš Blanc obsojen na dvajset mesecev ječe. ANEKDOTA Liszt je prenočeval nekoč v majhni po deželski gostilni. Ko mu j« gostilničar predložil tujsko knjigo, se je spomnil stare šale in se je vpisal kot »akordni delavec«. Gostilničar je začudeno pogledal elegantno oblečenega moža. »Pokažite mi svoje prste,« je dejal na zadnje. Liszt nru je z nasmehom ustregel Gostilničar se je ujezil in zaropotal: »S takšnimi rokami vendar ne boste trdili, da delate v akordu!« — »Seveda delam«, je odgovoril Liszt, »samo napačno ste me razumeli. Delam ne v akordu, temveč v akordih!« »Nu, če je tako«, je razumel gostilničar, »čemu ne napišete preprosto: uglaševalec klavirjev?« VSAK DAN ENA »Veš. tukajle sem skril svojo steklenico z žganjem ...« (»Hovey«) Pred romunskim pristaniščem Konstanoo se je potopil neki parn&. Dva potapljača sta istočasno stopila v kajuto, v kateri je bila skrinjica z zlatom. Ker bi tistemu, ki bi jo prvi našel, pripadla znatna naj-denina, sta se oba moža spopadla ter se začela obdela vati s svojima sekirama. Eden izmed obeh potapljačev je dragemu razbil čelado, tako da je moral ta hitro signalizirati, naj ga potegnejo kvišku. Pozneje sta oba moža sklenila, da si bosta dobiček delila... Človeška dinamitna bomba Poveljnik angleškega brodovja v Sredozemlju, sir Dudley Pound je obiskal te dni VUlefranche-sur-mer, kjer mu je oddelek francoskih alpincev izkazal vojaške časti štirinajst prezidentov republike Francije od februarja 1871 do maja 1939 Tretja republika Francije je imela doslej štirinajst predsednikov, ki so bili po vrsti: Thiers od 17. februarja 1871. do 30. aprila 1871., ki se je imenoval po razpadu cesarstva prav za prav »vodja izvršilne oblasti«, maršal Mac-Machom od 24. maja 1873. do 30. januarja 1879., Jules Grevy od 30. januarja 1879. do 2. decembra 1887., Sadi Garnot od 3. decembra 1887. do 25. junija 1894., Casimir Perier od 27. junija 1894. do 15. januarja 1895., Feliks Faurč od 17. januarja 1895. do 16. februarja 1899., Emi'e Loubet od 18. februarja 189 do 17. sebruarja 1906., Armand Fallieres od 18. februarja 1906. do 17. februarja 1913., Ravmond Poincare od 18. februarja 1913. do 17. februarja 1920., M krade $ naočnike Že leto dni zbuja med monakovskimi ženskami strah neki možakar, ki napada v temnih ulicah ženske z naočniki, jim jih jemlje z nosa in izginja. Hujšega sicer ni, še nikoli ni kako drugače napadel svojih žrtev, zanimajo ga samo naočniki rnadih žensk. Policija si ne more misliti, kakšno posebno korist ima od tega, a ga tudi za-ituiti išče, čeprav ga njegove žrtve precej točno opisujejo. Po njihovih izjavah gre za osebo med 40. in 50. letom. Eksplozije v Wo3lwIchu V vo:aski akademiji v Woolwichu je v velikem skladišču za zdravila ponoči nastal siten ogenj, od katerega je bilo nebo na vzhodni strani Londona popolnoma rdeče. Med požan. m je nastalo dvajset hudiih razpok, ki so jih povzročile po vsej priliki posode s kisikom. Prebivalci Woohvicha. Plumsteada in CannmgtO'\vnia so le za silo oblečeni zbežali iz hiš, ker so mislili, da so nastale eksplozije v woolwichsikem arzenalu. V arzena!, v katerem so nakopičene ogromne množine razstreliv in je v neposredni bližini vojaške akademije, so vojaške oblasti poslale 4000 mož. da so z*aprli dostop do skladišč in pomagali posipravl j ati Velikemu številu gasilcev je po dolgem naporu uspelo, da so požaT omejili na njegovo ognjišče. Eksplozije so poškodovale strehe in stene vojaške akademije. Policija vneto raziskuje vzroke požara, ker domnevajo, da gre za atentat irskih republikancev. Pabl Deschanel od 18. februarja do 20. septembra 1920., Alexandre Millerand od 23. septembra 1920. do 12. junija 1924., Gaston Doumergue od 13. junija 1924. do 12. junija 1931., Paul Doumer od 13. junija 1931. do 6. mar ja 1932., Albert Lebrun od 10. maja 1932. do 9. maja 1939. V zvezi s tem je zanimivo ugotoviti, da ni zmed štirinajstih predsednikov niti polovica načelo vala državi predpisano uradno dobo. Samo šest je vzdržalo toliko časa. Izmed ostalih so trije na svojem mestu umrli, dva med temi sta bila umorjena, in sicer Carnot dne 25. junija 1894. vLyomi in Pau! Doumer 6. maja 1932. Ostadib pet je odstopilo, in sicer nekateri po zelo kratkem času. Perier je odstopil po šestih mesecih, Deschanel po sedmih mesecih. Politično sta bila važna samo dva odstopa, im sicer pred vsem odstop maršala Mac-Mahona, ki ga j« izsilil Gambetta in ki je onemogočil obnovitev francoske monarhije. Drugi primer je primer Aleksandra Milleranda. ker so volitve 1. 1924. ustvaile večino, ki ni hotela trpeti njegove avtoritarne politike. Dne 11. aprila 1917. je dal poveljnik čet v Mezopotamiji, ki so se bile s Turki za-plele v bitko, v dnevno poročilo dodati pripombo: »Vojne operacije so se začasno prekinile, ker so bile zavoljo fate morgane nepriporočljive.« Za to pripombo se skriva eno najbolj čudnih naključij, kar se jih je kdaj dogodilo med kakšno bitko. Po streljanju, ki je trajalo nekoliko ur, so se začele turške čete umikati Angleški poveljnik je naročil svojim četam, naj jim sledijo in čete so šle res za sovražnikom, ki je bil viden v daljavi kakšnega kilometra. Toda ogorčeno streljanje m imelo za čudo nobenega učinka na turške vrste Videti je bilo, da stoje neomajno. Angleški poveljnik je zapovedal napad. Briti so šli naprej, Turki so se umikali, ne da bi odgovarjali na njih strele. Čez pol ure je bila razdalja med obema nasprotnikoma še vedno nespremenjena. Nenadno so angleški vojaki opazili, da so se nasprotniki dvignili v zrak in se postavili z vso pokrajino vred na glavo. Šele sedaj so zvedeli, da so postali žrtev zračnega zrcalen j a In da nima nobenega smisla nadaljevati borbo s fato morgano. »Pravi« Turki so se Z vso previdnostjo skuša kansaska policija dobiti »človeško dinamitno bombo« ▼ svoje roke. Neki 28-'.etni John Thornberg se je pojavil v neki banki v Kansas Cityju in je z grožnjo, da požene vse skupaj v zrak. uropal 4800 dolarjev. Pod plaščem je nosil dva velika zavitka dinamita, ki sta bila z žioo zvezana z baterijo v njegovem žepu. V drugem žepu je imel sprožilno pripravo. Razbojnik je s svojim nevarnim bremenom mirno ušel, nihče ni tvegal, da bi se mu uprl. Ugotovili so le tc, da se je obrnil proti Nebraski. Policija je po radiu opozorila javnost na nevarnega zločinca in izjavila, da bi bil enostaven samomor, če bi ga hotel kdo premagati brez strelnega orožja, ki nosi daleč. Največja cementna peč V tovarni portlandskega cementa v Opo-ljah bodo letos zgradili največjo cementno peč na svetu. Dolga bo 120 m, nje premer bo 4 m in bo tako imela prostora za 5000 ton cementa. Po vgraditvi te velikanke se bo zmogljivost zgornješleske cementne industrije znatno dvignila. Poljski obisk v Londonu Polkovnik Beck, poljski zunanji minister, Je danes gost angleške vlade v Londonu bili med tem umaknili popolnoma drugam... Zelo številni so primeri, da postanejo potovalci v puščavi žrtev fate morgane. Mnoge arabske pripovedke se bavi jo z gradovi, palmami in vodnjaki, ki jih dvigajo »džini«, zli duhovi, pred oči onemoglih puščavskih potnikov in ki 9e potem spremenijo v nič, če jim ljudje gredo bližje. Staro arabsko pravilo veli, da ne smeš konja aH velbloda nikoli prisiliti, naj gre proti oazi na obzorju, kajti živali baje zelo dobro razločujejo med resnico in utvara V resnici živali fate morgane sploh ne vidijo. Pojav zračnegla zrcal en ja ni doma samu v Arabiji ali Sahari, temveč opazujejo tam ta pojav le najčešče. Zrcalne slike nastanejo lahko v zraku po vse d, kjer se svetlobni žarki lomijo, krivijo in zrcalijo v zračnih plasteh različne gostote. Pogoj je le ta, da je meja med plastmi precej ostra. To se dogaja zlasti v puščavskih ozemljih, pa tudi na razmeroma plitkih vodnih ploskvah, kjer se nižja zračna plast močno ser greje, med tem ko plava nad njo hladnejša in gostejša plast Slike se nikakor nakažejo vedno kot zrcalen je. Včasih je videti poedine predmete samo nadnaravno povečane in bližje, včasih pa se tudi zmanjšajo in postavijo na glavo, pod nekimi okoliščinami je videti tudi več pokončnih in narobe obrnjenih podob istega predmeta. Če potovalec ve, da je v ozemlju, kjer se lahko kažejo fate morgane, potem se mu je razmeroma le malo bati. Drugače pa lahko pride do usodnih presenečenj. Tako se je L 1937. pri Salt Lake Cityju zgodila velika železniška nesreča zato, ker je strojevodja, ki na tej progi ni bil domač, nenadno zavrl, ko se mu je zazdelo, da zakriva Slano jezero progo kakšnih sto metrov pred lokomotivo. Preden je ostale osebje moža opozorilo, da je jezero še najmanj 5 kilometrov daleč, je treščil že neki tovorni vlak v osebni vlak, ki se je bu ustaviL Bilo je pet mrtvih in mnogo ranjenih. Tudi na morju se dogajajo zračna zrcalen ja, posebno v tropskih kraj ih. Neizkušene častnike zavajajo pogostoma do čudnih manevrov, če se jim sredi proge prikaže n. pr. nenadno kakšna čer ali druga ladja. Prave nevarnosti takšna zrcalen ja ne pomenijo, vendar je zanimivo, da je L 1936. britski parnik »Eureka« pri Bah-reinskih otokih v Perziškem zalivu za voz 11 na neko čer in se potopil, ker je krmar menil, da je ta čer samo zrcalna podoba. Tudi pri tej ne&Teči je izgubilo življenje več ljudi, posredno je bila spet fata mor-gana kriva nesreča Angleško jamstvo za poljske meje AngleSk' minister lord Halifa* (na levi) la poljski poslanik v Londonu Edvard BaczynsM (na desni) Sovražniki so se dvignili v zrak... Usodna utvara spomladi 1917« v Mezopotamiji — Kaj se lahko primeri v Orientu — Ozadje železrrcsreče pri Salt Lake Cityju ■i u 11 urni pregled Bolgarski slikar francaliski K medsebojnemu spoznavanju dveh dežel in narodov sodi prav gotovo kulturno zblizanje, v katerem je umetnost nemalo pomembna. Pri umetnostnih razstavah bi mogli ugotoviti dve vlogi, ki jih prinašajo take razstave. Prva je v tem, da lahko v slikah spoznamo resnično pokrajino v vsej njeni značilnosti, saj jo je slikal domač umetnik, druga pa v tem, da utegnemo vzporedno s tem spoznali tudi umetnostno višino naroda in stremljenja, ki vladajo in se pojavljajo v umetnosti. Obe vlogi nastopata navadno vzporedno, samo da je včasi opazne i OTi'i ^ ug'"č i ga ten- denca. Tako imamo pri sedanji razstavi P. : "rancaliskega v Jakopičevem paviljonu vtis, da je glavni namen te razstave seznaniti občinstvo z bolgarsko pokrajino, ljubitelje hribov pa s planinami in hribi Bolgariji; samo posredno nas tudi se-i-Tianja s pravim obrazom bolgarske umetnosti. Zato so pač izbrali slikarja, ki po-robno in natančno, v objektivnih, resni-nih barvah opisuje te pokrajine brez vseh drugih namenov in teženj. Snov je na-idno samo pomagalo k izražanju tendenc, ki prevladujejo v slikah. Franeali-fckemu je edina želja in ukaz, upodobiti resnično pokrajino, ne pa v nji poskušati sove probleme in ž njo izražati nova gesla. Pri tem se slikar poslužuje akvarelne tehnike, da more bolj mehko in v lepših barvnih prelivih pokazati pokrajino. Ak-varelna tehnika je v bolgarski umetnosti močno upoštevana in je dosegla visoko kvalitetno stopnjo. Pri nas se uporablja bolj ali manj samo za skiciranje in za ohranjevanje bežnih vtisov, samostojno se z njimi peča le nekaj naših umetnikov. Pri Bolgarih pa moremo opaziti velike simpatije do akvarela, ki ga smatrajo za popolnoma samostojno umetnostno izrazno sredstvo. V njem je mogoče ustvariti prava barvna nastrojenja z lepimi, mehkimi prelivi ter tako dati pokrajini nekaj poetičnega, lirično čustvenega. Seveda so tudi v tej tehniki možni razni načini, vsi pa imajo izraz nečesa enkratnega, kratkotrajnega, gotovo zaradi tehnike, ki sili k naglici in ne dopušča dolgotrajne obdelave. Ta tehnika se gotovo prilega razpoloženjskim umeLiukom, ki lahko zajamejo v nji mnogo lastnega izživljanja. Prilega se pa tudi onim, ki hočejo verno in resnično podati naravo, ne da bi pri-dajali kaj osebnega čustvovanja; lahko v nekoliko bolj suhi izdeiavi sledijo predlogi, ni pa se jim treba spuščati v opisovanje podrobnosti, zato lahko napravijo res reahstične podobe brez olepšavanja in z opuščanjem vseh naturalističnih detajlov. Med zastopnike take strogo realistične smeri smemo šteti Francaliskega. Francaliski je izključno krajinar. To pot nam je prikazal ponajveč zimske motive z bolgarskih planin Rila, Vitoša, Pi-rin, poleg tega pa slike kmečkih vasi. Prav v zimskih motivih lahko pokaže | svoje znanje, kajti zima sama ne nudi velikega barvnega razkošja in je zaradi tega treba toliko več barvnega občutja za odtenke ir tudi toliko več slikarskega znanja. Naš slikar se skuša izogniti monotonosti tako, da podaja predmet v močni kontrastni barvi (Bor). Pa tudi v sami beli snežini najde dovolj barvnih odtenkov (Zima, Valjavica-Pirin, Iz Rile). Planina v jeseni in zimi ga tudi zanima, prelivanje čudovitih jesenskih barv najde menda največ odmeva prav v akvarelu, in v teh podobah lahko vidimo stanje bolgarskega akvarela, ki se lahko ponaša s prefinjeno kulturo (Sevdibežica-Rila, Vitoša, Ljulin planina). Poleg planin pa nam je slikar predstavil tudi podobe bolgarske vasi, obstoječe iz preprosto in enostavno zgrnjenih barv7. Ta skoro folklorna poteza v njegovih delih nas seznanja s prebivališči ljudi, ki v teh krajih prebivajo (Vas Samokov Ciganski okraj). Svoje motive izbira Francaliski skrbno. Nudi nam res lepe poglede v pokrajino, izreze iz narave, točno posnete, brez kom-pozicionalnega pridevanja pa tudi brez svobodnega odvzemanja. Krajina mu je podlaga in edina zanonitost, zato imamo bolj ali manj vtis barvne reprodukcije. Barve pa niso kričeče, temveč umirjene in uravnovešene v medsebojnem mehkem prelivanju. Francaliskega smemo označiti kot zmernega realista, saj ne kaže velikih stremljenj in gesel: solidno zna je, to je podlaga njegovemu delu. Glede bolgarske umetnosti nam posredno govori samo o visokem stanju bolgarskega akvarela. O ostalih sodobnih strujah pa na tej razstavi ne moremo nič opaziti in tega pri njem tudi ne smemo pričakovati. Francaliski nam je prinesel samo bolgarske pokrajine in bolgarske planine, da jih lahko v barvi resnično občudujemo. Važnejše je torej njegovo drugo poslanstvo, da bi namreč mogel z medsebojnim spoznavanjem dežel ustvariti sodelovanje in tesno vez med obema narodoma Tudi druge slikarske razstave nam pomagajo spoznavati dežele; Francaliskega razstava pa izpolnjuje svoj namen popolnoma. Občinstvo bi prav zaradi tega važnega poslanstva moralo ~ obiskavati- raz stavo v mnogo večjem številu. F. K. Kos Likovne razstave v Mariboru Pred dnevi je razstavljal v beli dvorani Sokolskega doma učitelj Zlatko Z e i. Bila je to njegova prva razstava, na kateri se je predstavil občinstvu s tridesetimi deli. Nekatere razstavljenih pokrajin so bile deležne pozornosti občinstva, ker izražajo veliko ljubezen in svojstven odnos do slikarskega ustvarjanja tega slikarja samouka. V tehniki je izrazit realist in pod neposrednim vplivom akadem. slikarja prof. Cotiča. Odlikujejo ga mehki lirični barvni odnosi do upodabljajočega predmeta. S temi nastrojenji, ki jih kaže sedaj, se bo prebil do še lepših uspehov in tehnične dovršenosti. V gvašu in v olju je dosegel v zadnjem letu lep napredek. Sedaj razstavljata v gradu tržaška umetnika A černigoj in U. Cara nekaj svojih del, ki sta jih razstavila že v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Razstavljena dela so napravila na občinstvo najgloblji vtis. Zlasti izvirnost, globinska intuicija in mehko lirično občutje forme in linije kiparskih del U. Caraja vzbujajo splošno občudovanje gledalcev. Njegovo globoko delo »Moška glava«, preka5a vse kar smo do sedaj videli. Klasični, helenistični vplivi združeni z ve-rizrnom italijanske toskanske šole se po sili izraza, lepote in čistosti forme izražajo v delih »Marina«, »Mladenič s čepico«. in »Kopalka«. Tudi černigojeva dela ugajajo Posebno tista, kjer se izraža umetnik kot slikar-kolorist in kjer je nadrejen dekorativnim grafičnim vplivom Razstavil je nekaj del iz zadnjih dni. ki jih je naslikal v Mariboru. Iz vsega se jasno razbere njegova izrazito lirična, za barvne odnose globoko čuteča slikarska osebnost, še enkrat imamo priliko se prepričati, da je slikarstvo neoimpresionizma nerazdružljivo vezano na subjektivno doživljanje in doumevanje prirode in njenih svetlobnih estetskih odnosov. Razstava je po kvaliteti razstavljenih del vredna vse pozornosti raaribor''^^ ku't- -^ga občinstva. L. B. Zapiski B. jura o hrvatskem vprašanju. Zagrebška založba Binoza je ustanovila novo popularno knjižnico, v kateri bodo kot cenene brošure izhajali krajši aktualni spisi. Imenuje se »Ličnosti i problemi«. Pravkar je izšel prvi zvezek in prinesel spis mladega pisatelja Rikarda Simeona -Hrvatsko pitanje i politička situacija travnja 1939«. Ob najvažnejšem trenutku, do katerega je dozorelo to vprašanje, razpravlja pisec o geografskem in političnem položaju Hrvatske, o okviru boja za svobodno Hrvatsko: slovanstvu in demokraciji, o nevarnostih, ki prete, o hrvatski borbi in češko-slovaški izkušnji, o mejah Jugoslavije m odnosu do inozemstva. Pi-ščeva razglabljanja so zelo zanimiva in v glavnem stvarna, saj zadostno upoštevajo današnji položaj in interes državne skupnosti in odpornosti. Jugoslavija v francoskem književnem tedniku, »Les Nouvelles Litt^aires« z dne 1. aprila objavljajo popotne vtise Louisa Roubauda »Frontieres«. Pisec pripoveduj« o črni gori, Bosni in Hercegovini in Južni Srbiji. Eve Curie življenjepis »Madame Curie«, eno najuspešnejših knjig francoske knjižne produkcije, je pravkar izdala v prevodu Staneta Meliharja ljubljanska založba Modra ptica. Zanimivi članki v zagrebških in beograjskih revijah. — V aprilskem zvezku »Hrvatske revije« je izšel polemično zaostren, vendar po nekaterih svojih sklepih splošno in načelno pomemben članek prof. A. Halerja »Moč i nemoč kritike«, ki napada predvsem nihilistično-bolj-ševiške tendence v nekem delu hrvatske kritike. V isti reviji prikazuje Vlad Kušan petdesetletni razvoj hrvatske likovne umetnosti (v zvezi z nedavno razstavo), dr. Kriškovič pa zaključuje svoja razglabljanja vojnih ciljev antante. — Zagrebška »N ova Evropa« priobčuje v marčevi številki članek N. Tintiča »Kultura i njen odnos prema slobodi«, ki ugotavlja z novimi mislimi staro resnico, da je resnična kultura vedno in neločljivo zvezana s svobodo in da bodo mogli trajno napredovati in voditi človeštvo samo narodi, ki so zadostno svobodni, da lahko ostanejo kulturni. V dneh, ko je hrvatsko vprašanje stopilo v odločilno fazo, je nad vse aktualen konec ankete o naši notranji politiki z odgovoroma Ljube Davidoviča in dr. Vlatka Mačka. Bogdan Radica je poslal iz ženeve aktualen in posebno zanimiv prispevek »Svet švajcarske — volja za slobodom«, ki se predvsem naslanja na najnovejše spise C. F. Ramuza in Gonza-gne de Reynolda. O usodi češkoslovaške razpravlja dr. A Cilika, dr. O. Ambrož pa je poslal pismo iz Pariza z naslovom »Iz-medju Pariza i Rima«. Slovenskega čita-telja »Petra Velikega«, znanega tudi v slovenščino prevedenega romana Alekseja Tolstoja, utegne zanimati daljši članek, ki ga je o tem delu spisala Vjera Aleksandrova. — V zadnji številki »Srpskega književnega glasnika« prikazuje Dragoljub Pavlovič Ivana Gunduliča kot pesnika, dr. M. T. Seleskovič razglablja osnovna stanja človeškega spoznanja, dr. Slobodan Popovič je prispeval članek »Iskrenost umetnika prema sebi in borba protiv zla«, dr. Miloje Milojevič piše o tipu južnosrbskih narodnih melodij, Jorjo Tadič pa začenja življenjepis Dubrovčan-ke Cvijete Zuzorič. — V marčevem zvezku »XX. veka« je na uvodnem mestu natisnjen esej Sime Panduroviča »Horovi i parole«. E. Kazmer opisuje svoje srečanje z madžarskim pisateljem M. Batitsem in objavlja njegove izjave pod naslovom »Duh kao spona susednih naroda«. Marko Fotez nadaljuje svojo študijo o Milanu Begoviču kot dramatiku, dr. Ksenija Ata-nasijevič se bavi s pesimističnimi nazori naših pesnikov, D. Mitrovič piše o bizantinskem mozaiku, E, Mautner o našem problemu nafte D. Kostič pa o književnem jeziku in politiki. Kakor vedno, je tudi v tej številki obilen kronistični pregled. — V novosadskem »Letopisu Marice Srpske« je izšel članek dr. Vojisla-va Grola »Političko dejstvo izbornik sistema«, dr Kosta Hadži piše ob 251etnitf marmarošsigetskega proce*" dr. Aleks? Ivič pa 0 prvih oborož?iih ^ m- Srbi in Madžari 1. 1848. i ŠPORT Razpis tekmovanja v veleslalomu s Savinjskega sedla na Okrešelj Smučarski klub Celje ra^p-suje tekmo v veleslalomu na vel-konočni ponedeljek dne 10. aprila t. 1. v Savinjskih plan nah. Tekmovanje bo na okoli 3500 m dolgi progi iz Savinjskega sedla na Okrešeij. Na velikonočno nedeljo bo proga markirana in odprta za trening. Start bo ob 10. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci JZfeS. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prijavnine ni. Prijave za tekmo naj se pošljejo najpozneje do 8. aprila t. 1. na naslov Ervina Gračner-ja, Celje, tvrdka G. Stiger. žrebanje startnih številk bo na velikonočno nedeljo dne 9. aprila t. 1. ob 20. v Frischaufo-vem domu. Prvoplasirani tekmovalci prejmejo praktična darila in častne diplome. Prvi trije tekmovalci Smučarskega kluba Celje se nagradijo posebej. Objava rezultatov in razdelitev daril bo na dan tekme opoldne v Frischaufovem domu. Frischaufov dom je odprt in oskrbovan od 8. do 16. aipr.la t. 1. Morebitno odpoved tekme bomo objavili dva dni prej na tem mestu. Razpis medklubskega otvoritvenega atletskega mitinga za seniorje in omladinoe, ki ga priredi SK železničar v Mariboru dne 23. aprila t. 1. ob 9.30 na svojem stadionu ob Tržaški cesti z naslednjim sporedom: 100 m predtek, tek 1500 m. skok v višino, met kopja, 100 m finale, 3000 m, skok v daljino met krogle, 400 m predtek, met diska, 400 m finale in skok s palico. Tekmovanje se vrši na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo le verificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JAS. Pismene prijave je treba poslati na naslov: Jenko Jože, Maribor, stadion SK železničar, najpozneje do 16. aprila t. 1. opoldne. Prijavnine in nagrad ni. Prijave, ki bi prispele po 16. t. m., se ne bodo upoštevale. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JAS. V nekaj vrstah še nekaj nogometa Razen nogometnih dogodkov, o katerih smo obširno poročali v ponedeljski izdaji našega lista, je treba dodatno zabeležiti še nekatere izide iz inozemstva: V Curihu je pred 17.000 gledalci Švica v prvi tekmi evropski pokal proti pričakovanju precej visoko zmagala nad Madžarsko s 3:1 (1:0). Madžarska nogometna reprezentanca je v zadnjem času doživela že nekaj značilnih porazov in vse kaže, da v tej enajstarici trenutno nekaj ni v redu. Tekmo je vodil italijanski sodnik Scorzoni. V Budimpešti so zaradi odsotnosti najboljših igralcev imeli samo eno prvenstveno tekmo, v kateri je Bocskay zmagal nad SaJgotarjanom z 1:0. Na Češkem in Moravskem se je nadaljevalo prvenstveno tekmovanje in so bili doseženi minulo nedeljo naslednji rezultati: Viktoria žižkov : Kladno 3 :1, Plzen : Slavija 1:1 (!), Sparta : židenice 7 :2, Pardubice : šleska Ostrava 3 :1, Nachod : Bata 2 : 0. Senzacija je neuspeh Slavije, Postani in ostani član Vodnikove družbe! J;'- . . i..' ,:/. .- .'.• rm zaradi katerega bo prišla komaj aa Četrto mesto v tabeli, medtem ko je Sparta krepko v vodstvu pred ParduhicamL Amatersko državno prvenstvo v boksa V Zagrebu so preteklo nedeljo odlično izvedli tekmovanje za amatersko prvenstvo Jugoslavije v boksu. Med tekmovalci so bili tudi nekateri zastopniki slovenskih klubov iz Maribora, Ljubljane in Trbovelj, vendar se spričo močne konkurence niso mogli preriniti v ospredje. Premočno zmago in večino prvih mest so zasedli atleti zagrebškega kluba Herkulesa, ki si je priboril 19 točk; tudi na naslednjih dveh mestih sta dva kluba iz Zagreba, in sicer Croatia in Macabi. Mariborski Pekarski je na četrtem, Slovan iz Ljubljane pa na osmem mestu. Najbolj se je med našimi ožjimi rojaki postavil Mariborčan Ipavec, ki je postal državni prvak v težki kategoriji, tretje mesto v skupni oceni pa je zasedel v srednji kategoriji Slovanov boksar Volčič iz Ljubljane. _____v Beograda V beograjskem bazenu Krsmanovič je bfl v nedeljo plavalni dvoboj med Vojvodino iz Petrovgrada m domačim Bobom. Tekmovanje je prineslo nekaj prav lepih rezultatov ln je nazadnje Vojvodina zmagala s 34 proti 30 točkam. Med vsema tekmovalci se je odražal znani plavalec Vojvodine Bala, ki je na >svoji« progi na 400 m prosto dosegel čas 5:15.7, ki spada med najboljše jugoslovenske na tej progi. Kakor kaže, smo v Bali res dobili novo odlično moč za to težko plavalno disciplino. — »Jugoslovenska sportska revija« št. 5 je izšla. Tudi ta številka naše edine ilustrirane športne revije iz Beograda vsebuje kopico zanimivega čtiva iz vseh športnih panog, predvsem iz nogometa, pa tudi reportaže iz ostalih športnih disciplin. Njeni- največja prednost je pestrost in pa bogata ilustracija, pri vsem tem pa so izdajatelji ceno revije celo znižali na din 3. Priporočamo! Umrl je po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti gospod Alojz Kliment DVORNI SVETNIK IN FINANČNI RAVN. V POK. obžalovan od svojcev in znancev. Ohranimo ga v lepem spominu. Šoštanj, Ljubljana, dne 3. aprila 1939. Dr. VOLBENK KLIMENT, sin in ostalo sorodstvo Tragično Je preminul dne 3. aprila ob pol 14. uri naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod ANTON KUHAR MESAR IN POSESTNIK V SLOVENJGRADCU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 5. aprila ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Slovenj Gradec, Mislinje, dne 3. aprila 1939. Žalujoči rodbini: KUHAR in PREVOLNIK .4»'V. V' / '.-sip: • " .... • - 1.1! -■ ■ - v- ' . r-..? v. • ifr- " -f"' 'V j--.... . - '1 .v -■ v - .T'' f >,V : ' /. ■ i. :•'. -i ■ ■■' V ' .» 1: ,,... ^..c' - * '1 .. . v -pi* f Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da \e nai nadvse ljubljeni oče, stori oče, brat, stric, tast in svak, gospod Jv Cfff občinski odbornik, trgovec, klobučar ln posestnik na Mirni na Dolenjskem danes ob 5. uri zjutraj po kratki mukepolni bolezni v starosti 75 let, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal* Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dopoldne ob na Mirni na pokopališče sv. Helene. MIRNA - LJUBLJANA - NOVO MESTO, dne 3. aprila 1939 IVANKA ŠMALC - trgovka v Ljubljani, MARIJA ŠMALC — trgovka na Mirta in ANGELA ŠMALC, hčere; IVAN ŠMALC — trgovec, Novo mesto, sin; IVA ŠMALC, roj. AGN1TSCH, snaha: JANEZ, 1KA, TONČEK, MARINKA, vnuki. L. WINDER; 37 CjosP°d''J£iopišh Roman o Franca Ferdinandu (Avtortziran prevod) Malce tolažbe je bilo v tem, da je bil Odenburg le nekaj ur od Dunaja. Tej ugodnosti je nasprotovalo mnogo neugodnosti. Franc Ferdinand se je bal, da bo Odenburg nekoliko večji Enns, majhna, dolgočasna garnizija in vrhu tega še v deželi, ki tnu je bil njen jezik neznan. Da ga čaka v novi garniziji hud boj, ni niti slutil. Odenburg na Gradiščanskem je ležal tik ob av-•trijski meji. Mesto je bilo večje in znatnejše od Ennsa, bilo je glavno mesto komitata istega imena, čigar prebivalstvo je sestajalo do polovice iz Nemcev, do polovice iz Madžarov. Franc Ferdinand je bil pripravljen na to, da bo življenje v novi garniziji pusto. Zatrjeval je, da se ga že ob imenu Odenburg polašča besnost. Takoj po prihodu je opazil, da ni prišel v garni-zijo Odenburg, ampak v garnizijo Sopron. Tako je bilo mestu po madžarsko ime. Častniki niso govorili o Odenburgu, marveč o Sopronu. V garniziji so bili samo madžarski častniki. Moštvo je bilo nemško in madžarsko, a nemški vojaki so bili prisiljeni, da so govorili po madžarsko. Na ulici si slišal oba jezika, v častniški kazini pa niti ene nemške besedice ne. Franc Ferdinand je bil presenečen in ogorčen. Častnikom je bil takoj po prihodu priznal, da ni zmožen madžarščine; storil je bil še več in izjavil, da se misli jezika naučiti in upa, da se ga kmalu nauči. Častniki so odgovarjali na njegova vprašanja po nemško, a že po nekaj stavkih so se vrnili k madžarščini. Niti besedice ni razumel. Prevedli so mu nekaj besed ter obmolknili, ko je izrekel željo, da bi nadaljeval razgovor po nemško. Ni jim ugajal. Oni mu niso ugajali. Mržnja je bila že od prve ure vzajemna. Na obrazih častnikov je bral poziv: »Govori po naše! Na Ogrskem si, avstrijski nadvojvoda.« Še več je bral: »Postati hočeš ne le avstrijski cesar, ampak tudi ogrski kralj. Mi ne poznamo avstrijskega cesarja, poznamo samo ogrskega kralja. Bodoči ogrski kralj mora govoriti z nami v našem jeziku.« In še več je bral: »Ne maramo Avstrijca za kralja. Ko bi imeli mi kaj besede, bi smel biti samo Madžar ogrski kralj.« Čez nekaj dni ni bil samo ogorčen, ampak pre-p. len. Ugibal je: »Zakaj mi niso povedali, da je Ogrska samostojna država, ki noče ničesar vedeti o Avstriji? Ogrska nam je sovražnejša od tujine. Tem častnikom ne pomeni avstroogrska monarhija nič, dinastija, nič, skupna vojsLa nič, oni ne poznajo in ne ljubijo ničesar drugega kakor svojo narodnost, svoje oholo madžarstvo. Kaj tega na Dunaju ne vedo?« Bil je zmeden in neodločen. Spomnil se je, da je bil slišal o Ogrski čudne reči, ki jih je šele zdaj začenjal razumevati. Leta 1707. so ogrski stanovi poizkusili odstaviti habsburško dinastijo. O tem ponesrečenem poizkusu odtrganja, ki so ga imenovali upor Krucev, je bil dr. Klopp ogorčeno govoril pri zgodovinski uri. Dr. Klopp je bil z obžalovanjem razložil, da je cesar Leopold II. po smrti Jožefa II. priznal Madžarom, da bodi njih dežela svobodna kraljevina, ki ne bo podvržena nobeni drugi državi ali skupnosti in ki ji bodo vladali samo po njenih lastnih običajih in zakonih, ne pa tako kakor drugim pokrajinam. Hkratu je bil pa dr. Klopp opozoril na ogrsko »pragmatsko sankcijo«, po kateri naj bi bile habsburške dežele »ne- deljivo in neločljivo« združene. Dr. Klopp je bil kratko omenil tudi ogrsko revolucijo dne 14. aprila leta .1849. Ta dan je bil Kossuth na deželnem zboru v Debreczinu proglasil habsburško hišo za odstavljeno. Profesor zgodovine je bil govoril tudi o nagodbi z Ogrsko, ki je raztrgala monarhijo na dve polovici: »na kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru« in na kraljevino Ogrsko. Dr. Klopp pa ni bil povedal, da je ta nagodba odprla med Avstrijo in Ogrsko globok prepad. Tudi ni nikoli govoril o revoluciji naroda, ampak o revoluciji peščice norcev in zločincev, ki so končali svoje sramotno življenje na vešalih. Morda je bil povedal še kaj več, morda je predaval podrobnosti iz ogrske zgodovine, Franc Ferdinand tega ni vedel. Zdaj so ga obhajali pomisleki o pravilnosti teh razlag, ki ni prej seveda nikoli dvomil o njih. V svoji zbeganosti se ni upal presojati, ali .častniki neradi služijo cesarju in vsej habsburški hiši, ali gledajo po strani samo njega ,novega polkovnika, ki ne zna izgovoriti niti enega madžarskega stavka. Toda, mar ni bilo eno prav tako hudo kakor drugo? Franc Ferdinand je gledal zdaj na čas svojega službovanja v mestecu Ennsu kakor na pravljico iz lepših dni. Tam ni bil polkovnik, ki ga mora poslušati ves polk, ampak komaj dvajsetleten nad-poročnik, najmlajši in najnedolžnejši nadporočnik v vsej armadi. Vkljub temu so mu izkazovali brezmejno vdanost in ljubezen. Cesarjev nečak je bil vsakemu častniku, vsakemu prostaku, vsaki civilni osebi nekaj svetega. Ves kraj si je štel v visoko čast, da je imel v garniziji nadvojvodo. Misel, da bi se utegnil častnik predrzniti in skrivaj nasprotovati članu cesarske hiše, je bila kratko in malo nemogoča. Za ennške častnike ni bilo ničesar vzvišenejšega od cesarja in njegove države. Tam ni nihče gledal na to, da sestoji ta država iz dveh polovic, ki govorijo njih prebivalci mnogo jezikov. Službeni jezik je bil nemški, in če bi se bil kdo drznil priznati kak drug jezik za službeni jezik, bi ga bili imeli za veleizdajaloa. Čez nekaj časa so imenovali Franca Ferdinanda za polkovnega poveljnika. Izprosil si je avdienco, da bi se zahvalil cesarju in mu pri tej priliki poročal o nezaslišanih razmerah v Odenburgu. Kajti po prepričanju Franca Ferdinanda je smela biti v monarhiji samo ena armada in samo en armadni jezik. Tudi v Pragi, kjer sta živela dva naroda, ni bil nikoli slišal kaj drugega. Ko je stal pred cesarjem, ga je spet napadla plahost, ki ga je zmerom ohramljala v vladarjevi bližini. Cesar ga je prijazno sprejel, a nedostopna dostojanstvenost, ki jo je vladar izžareval, je nadvojvodo kar dušila. Boječe, z zastajajočim in negotovim glasom je navedel svoja opazovanja in pritožbe. Cesar ga je mirno poslušal. Nato je rekel: »Razmerje Ogrske do Avstrije in do vladarja je zakonito določeno. Prav tako vse, kar zadeva armado. Armadni jezik je in ostane nemški, na Ogrskem kakor v Avstriji. Pred letom dni so hoteli Madžari uvesti častniške izkušnje v madžarskem jeziku. To ne gre! V tem oziru nikoli ne popuščam. Ne moreš pa ukazati častnikom, da bi zasebno in v častniški kazini govorili po nemško. Če bi to poizkusil, bi jim storil krivico. Jaz tega ne bi mogel trpeti. Prosim te, da se kar moči malo meniš za politiko. Častnik si, nič drugega kakor častnik. Častnik se ne sme vtikati v politiko. In nadvojvoda, ki služi v vojski, mora dajati še posebno dober zgled. Torej prosim: posveti se docela svoji vojaški službi in glej, da se na vojaškem polju kaj naučiš. Žal mi je, da se v Odenburgu ne počutiš dobro, a nekaj časa moraš že še potrpeti. Nauči se dobro madžarski, to je glavni namen tvoje premestitve.« Po teh besedah se je cesar nasmehnil, segel nečaku v roko in dodal: »Morda se na Ogrskem kdaj vidiva na lovu.« Avdienca je bila končana. Gospodinje in neveste Ali vam je že znano, da je edina trgovina v Ljubljani, ki ima specialno zalogo platna, belega in barvastega blaga za perilo in posteljnine, zastore, pregrinjala, tekale (tepihe), pregrinjala, veliko izbiro namiznih garnitur, platnenih in frotirbrisač, servetov, izgotovljeno posteljno perilo, najlepšo izbiro svilenih in klotastih prešitih odej, volnenih in flanel odej, perje, puh, žimo, morsko travo itd. Podružnica tvrdke F. I. Goričar Sv. Petra cesta 30 Oglejte si blago in nizke cene v naših izložbah, kakor tudi brezobvezno naravnost v trgovini! MALI OGLASI Službo dobi Hlapca sprejmem za prevažanje pohištva. Firma »Sava«, Ga-ieva ul., nebotičnik. 6877-1 Prodajalka dobra moč, dobi takoj mesto v modni trgovini Jos. sRAT, Maribor. 6875-1 Samostojna pisarniška moč vešča knjigovodstva in korespondence, dobi službo. Vprašati, Aleksandrova cesta 16-111., levo med 13. in 14. uro. 6852-1 Izurjenega delavca ki je dalje časa delal r. Gummibandwebstuhl-ih (izdelava gumijastih trakov), sprejmemo. Javiti se na: Fabrika lastiša, Beograd, Solunska 2. 6854-1 Natakarico boljšo in pridno, sprejmem takoj. Restavracija Mestni trg št. 11, Ljubljana. 6844-1 Kolarskega pomočnika veščega za avtomobilska dela sprejmem. Josip Kordeš, SušaK. 6577-1 Hišnika poročenega iščemo za večjo stavbo v sredini mesta. Ponudbe z na ved bo poklica ln števila oseb" na ogl. odd. Jutra pod »Pošten hišniki 6612-1 Perfektna kuharica z znanjem fine kuhe in dietične hrane snažna pridna, dobi mesto. Po nudbe z navedbo dosedanje službe na og. od. Jutra pod »Dobra služba« 6613-1 Mladega šoferja ki bi opravljal v prostem času tudi druga dela iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra 6636-1 Službe išče Brivski pomočnik dober delavec, išče stalno mesto. Takojšen nastop. — Naslov: Srečko Jereb, Primskovo 180, Kranj. 6851-2 Uporaben fant mlad, vojaščine prost, Z nekaj pisarniške prakse, išče zaposlenja v kaki pisarni, skladišču ali kaj primernega. Je zanesljiv in skromen. Gre tudi samo začasno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromne zahteve«. 6693-2 •uMiimumainffifBisiRnnmiflHiiiiiimitimtiiiuiiniiiii Vajenci (ke) ^i::!Hii!li!!!!l!iW.lt!HI!nnililllllllllim,!il''l!ii!i; Frizerski salon »Frank« sprejme učenko iz 6853-44 Ljubljane. Bukova goriva drva za celo sezono 1939 več je množine kupim. Pla čam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj«. 6608-15 m rmn. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova uJ G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta Nazadnje je bil zrakoplov dogotov-Ijen. Vse je imel: krmilo, sidro, radio in štiri noge na vzmeteh, da bi laže pristajal. Nato so gospoda Vrtačnika in njegov zrakoplov fotografirali; slika je izšla v vseh časnikih, in pod njo je bil napis: »Radoslav Vrtačnik, genialni izumitelj zračnega konja.« Polenovka za postne dni že namočena. Kokos moka din 26, čoko-la za potice din 34, za jelo din 28, mleti mak, med, jedrca, rozine. — špecerija Kovačič, Miklošičeva c. 6863-6 Staro železje štedilniško po nizki ceni prodam. Prodam tudi dva lažja tovorna voza Anton Kovačič izdelo-vatelj peči, Ljubljana— Viška uL 3, Rožna doli na. 6635-6 Tovorni avto 5-tonski, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kipper«. 6861-10 Avto Mercedes-Benz 200 eleganten Cabriolet, 6 cil. vožen samo 10.000 km prodam za polovico nabavne cene. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6858-10 Več koles rabljenih in novih, damskih in moških. — prvovrstne znamke, zelo poceni naprodaj. Cizerl, Vegova 12. 6876-11 140 koles prvovrstnih znamk novih in rabljenih zares poceni na prodaj pri: »Promet« nasproti kri-ževniške cerkve. 6710-11 Stroji Kratkostični elektromotor dobro ohranjen, 1 KW za izmenični tok 220-380 V, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Elektromotor«. 6868-29 INSERIRAJ V „JUTRU" l 9-stanovanjsko hišo letni čisti donos 10 odst krasno, novozgrajeno, 2-nadstropna v Ljubljani VII. prodam za 550 000 din, hipoteka 170.000 din se lahko prevzame. Isto tam prodam stavbno parcelo v bližini Tivolija kv. m 60 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pomlad«. 6818-20 Enosob. stanovanje lepo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6860-21 Dvosob. stanovanje s predsobo v visokem pritličju, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6859-21 Stanovanja Enosob. stanovanje iščeta 2 odrasli osebi za 1. maj ob Tyrševi cesti ali za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnik 66«. 6862-21a 2-sobno stanovanje ali enosobno, iščem v Flo-rijanski, Hrenovi ali Rožni ulici za majnik. Ponudbe pod šifro »Snažno 888« na ogl. odd. Jutra. 6431-21a DA, VAM VELJA TO OPOZORILO kakor vsem onim, ki so spoznali, da je »Jutro v« mali oglasnik naša najcenejša in hitra posredovalnica za vse. Ne pozabite, da bo velikonočna številka »J u t r a«, ki bo zaradi praznikov tri dni aktualna IZŠLA ŽE V SOBOTO ZJUTRAJ. Cene oglasom v tej številki »Jutra« ostanejo nepovišane; četudi bodo imelf trajno vrednost! Tricikel dobro ohranjen, nov, 200 kg prodam ali zamenjam za špecerijsko blago. Ogled od 12. do 2. popoldne in od 6.—8. zvečer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6842-6 Orehova jedrca in OREHE nudi Sever St tComp., Ljubljana. 6129-6 SB0SBSES3 Motorna kolesa Victoria in Maico 100 ccm s kikštarterjem Din 4.900.-120 ccm s kikštarterjem Din 5.300.-150 ccm s tahometrom Din 6.400.-200 ccm s tahometrom Din 7.600 250 ccm S tahometrom, 4 prestave Din 9.200.- prodaja — M. KRAMAR, Kamnik. 6856-10 Avto Fiat 514 odprt v popolnoma brezhibnem stanju, nove gume in 2 rezervi se radi bolezni poceni proda. Hadl, Novome-sto. 6374-10 Večjo zapuščino v Idriji v gotovini prodam. Informacije J. Erznožnik, Žiri. 6845-16 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Travniki neposredna bližina Rakovnika v izmeri: 16.834, 9238, 8716 kv. m naprodaj. Cena kv. metra 8 do 9 din. — Ugodni plačilni pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6846-20 Sobo odda Manjšo sobo opremljeno in prazno, takoj odam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6870-23 Opremljeno sobo manjšo, z 1 ali 2 posteljama, takoj oddam, oziroma sprejmem sostanovalko. — Rožna til. 19. 6865-23 Sobo lepo opremljeno s hrano, oddam 15. aprila. Sokolska 5. Prule. 6867-23 Lepo zračno sobo opremljeno ali prazno, takoj - '' — zakonskemu paru ali 2 osebama. Postavi se lahko tudi štedilnik v sobo. Vodmatska ulica 12-1. prav blizu tramvaja. 6432-23 ra>T=i Opremljeno sobico solnčno, visoko do prvega nadstropja, išče mirna, solidna gospodična za takoj. Najraje v centru, ali vsaj v bližini. Plača točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«. 6864-23a Živali Ušel je zlat fazan Prosi se, da se ga vrne proti nagradi na naslov, ki je v ogl. odd. Jutra. 6869-27 Informacij Urar Hlebš naj sc takoj zglasi v gostilni pri »Lovcu«. 6871-31 Preklic Pirih Milko, uradnik OUZD v Ljubljani obžaluje in pre-klicuje, da je dne 28. XI. 1938 na volilnem shodu JRZ v Tomačevem rabil sledeče besede: »Smo imeli priliko videti zločine, ki jih je izvajala orjunaška tolpa in sicer v Trbovljah so nam ustrelili Fakina, a v Rožni dolini pri Vadnjalu so jim stiskali prste v primožu« in se Vadnalu Stanetu, uradniku OUZD, zahvaljujem za odstop od tožbe. 6848-31 Razno Seseda 1 din, davek 3 lin za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati t tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 mlnJa — Svetkjlikalnica JŠ Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA B. Telef. 20-59. i M Avtomobile tovorne, osebne ln avto buse, dobro ohranjene, vseh jakosti, kupite naj ceneje pri O. ŽUŽEK, zastopstvo Krupp LJubljana, Tavčarjeva 11 5969-10 Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša zlata mama, stara mama, sestra, teta, gospa FRANJA JERMAN dne 2. t. m. po kratki, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 80 let Boguvdano za vedno zapustila. Pogreb blagopokojne bo v torek, dne 4. aprila 1939, ob 2. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice bodo v več cerkvah. Pokojno priporočamo v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 2. aprila 1939. ŽALUJOČI OSTALI it n m! mttJE ENO VEČBARVNE JUGOGRAflKA S* PETRA NASI? 23 Kdo bi mar tako j bruhnil v jok? Za vsak slučai bo tatek ta prizor posnel z IKOFLEX III tvrdke Zeiss Ikon. Pri tej zrcalno re-fleksni kameri 6X6 se lahko odzgoraj ugotovi ostrina in iz~ sečki slike, zaslonka in ekspo-niranje pa celo tudi globinska ostrina. Istotako je vgrajeno zavarovanje zoper dvojno osvet-ljenje in neosvetljenih slik. Vsa pojasnila pri svojem fotogn fu in brezplačne prospekte pri gen. zastop. M Pavloviču, Beograd, poštni predal 411. Tako kmalu je odšla za svojim bratom naša ljubljena svakinja in sestra, gospodična URŠKA ROŽANC ZASEBNICA Pogreb drage pokojnice bo v sredo ob 9. uri dopoldne na pokopališče v CerknicL Cerknica, Ljubljana, Tivat, Cleveland (Ohio), dne 3. aprila 1939. IVA ROŽANC, svakinja; M A RJE TKA, sestra; JANEZ in JOŽE, brata ter ostalo sorodstvo. ■S Skrušenim srcem naznanjamo pretužno vest, da je Vsegamogočni poklical po dolgi, mučni bolezni, pre-videno s tolažili sv. vere, na cvetno nedeljo k Sebi našo nadvse ljubljeno soprogo, zlato mamico, staro mamico, sestro, teto, svakinjo in taščo, gospo Marijo Gorenc roj. KRAMARŠIČ soprogo železniškega uradnika v pokoju Pogreb naše nenadomestljive pokojnice bo v torek, dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti št. 9 na mrtvaško njivo k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja, LJUBLJANA, dne 2. aprila 1939. JOŽE GORENC, soprog; PEPCA por. SLAPŠAK, LOJZE, ERNUŠKA, otroci; ERNEST KRAMARŠIČ, brat; VINKO SLAPŠAK, zet; SLAVCI roj. BAKLE, sinaha — ter ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod Ohfins i luhl an* Po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod Franc Fabiančič Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 4. aprila ob pol 3. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Pogrebna maša zadušnica se bo darovala v sre