Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto IX tW. 15S.
D Uiiblionl, v četrteh 14. Julija 19Z).
Ceno Din l.
Izhaja vsak ctan popoldne, Izvzemši nedelje ln praznike. — lnserati do 30 pech a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserat potit vrsta 4— Din; notice, poslano« izjave,   reklame,   preklici   beseda   2— Din.
Popust po dogovoru InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din
Upravnišrvo: Knaflova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 2304.
PoSičevci snujejo opozicijski blok
Volilni dogovor med radikali za nekatera okrožja. — Pašićevci računajo z razdorom med davidovićevci,   ki   so proti
vladi vedno bolj nezaupljivi
Uredništvo: Knaflova ulica Št. 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034.
— Beograd, 13. julija. V zvezi z akcijo pašićevskih nezadovoljnežev, ki se ne strinjajo s prizadevanjem Ace Stanojevića, da bi preprečil razcep radikalne stranke, ter iščejo zaveznikov za borbo proti Velji Vukičeviću. se zopet širijo verzije o snovanju novega opozicijonalnega bloka. Te verzije beležijo tudi današnji beogradski listi. Pašićevci si prizadevajo, da bi se približali samostojnim demokratom in Stepanu Radiću ter računajo tudi na sodelovanje Davidovičeve skupine, zlasti še, ker pričakujejo, da bo pakt, ki ga je skleml Vukičevič z dr. Korošcem, povzročil razcep vladne koalicije jn v zvezi s tem tudi razcep Davidovičeve stranke, ker se domneva, da bi ostal dr. Marinković s svojimi pristaši v vladi.
Kakor izve Vaš poročevalec iz dobro informiranega vira, v krogih SDS ni nikakega razpoloženja za tako predvolilno kolaboracijo in stranka za to ne čuti tudi nikake potrebe ter se v nobenem slučaju ne namerava vezati. Razgovori, ki so se vršili tekom zadnjih dni med poedinimi člani stranke in nekaterimi opozicijskimi radikali, so se tikali le lokalnih volilnih zadev v poedmih srezih. Vest, ki jo objavlja današnii «Slovenec» in glasom katere naj bi SDS iskala «pod*pore» radikalov, je brez vsake podlage in lansirana v javnost s prozornim namenom in naj bi prikrila fuzijo klerikalcev z radikali. SDS je bilo že ponovno ponuđeno sodelovanje z radikalno stranko ne samo od strani pašičevcev, marveč tudi s strani vladnih radikalov, toda SDS ne čuti niti potrebe niti volje, da bi reše-ševala radikale pred popolnim razsu-Jom.
Glede racKčevcev ni jasno, ali se bodo odločili za sodelovanje s pašićevci. Tozadevni razgovori se vrše v popolni tajnosti, a doslej niso dovedli še &o niktaldn pozitivnih rezultatov.
Istočasno z vestmi o teh borbenih pripravah pašičevcev pa prihaja poročilo, da je med njihovimi starejšimi voditelji in med vlado prišlo v zadnjih dneh do nekakega kompromisa. Ne gre pa pri tem za pomirjenje med obema skupinama, ampak le za omejen volilni sporazum. Radi strupene borbe, ki jo vodijo med seboj pašićevci in vladni radikali, je namreč nastopila nevarnost, da nekateri radikalni voditelji, med njimi tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič in bivši notranji minister Boža Maksimović, ne bodo več izvoljeni in da bodo v nekaterih okrožjih radikali izgubili vse mandate na korist SDS in d&vidovičevcev. deloma tudi zemljoradnikov. Da to preprečijo, so sklenili za najbolj ogrožena okrožja dogovor, ki gre deloma za tem, da se postavi le ena radikalna lista, deloma pa za tem, da se omili volilna borba med radikalnimi skupinami.
Ta kompromis bo morda rešil radikalom par mandatov, pomiril pa obeh skupin ne bo in se zlasti v srbskih volilnih okrožjih borba med njima nadaljuje z vso srditostjo. Zato si od dogovora ne obeta ne ta ne ona skupina večjih koristi in se obe slejkoprej z vso vnemo pripravljata na nadaljevanje borbe po volitvah ter si iščeta že sedaj zaveznikov.
— Beograd, 13. julija. Za danes sklicana seja glavnega odbora radikalne stranke je bila odsodena. Kot vzrok navajajo to, da nista v Beogradu niti Velja Vukičevič niti Aca Stanojevič, pravi vzrok za odgoditev pa je brez dvoma ta, da hočejo preprečiti, da bi na seji prišlo do novih napadov na vlado, ki bi mogli zopet razbiti ravnokar doseženi volilni sporazum. Mlajši pašićevci namreč tudi ta sporazum odklanjajo, češ da jim bo politično mnogo več škodoval kakor pa sta vredna tista dva mandata, ki jim jih bo morda rešil.
Klerikalno - radikalni prijateljski pakt na fotografiji. — Političen banket v Celju. — Ministrski predsednik v Zagrebu in
Karlovcu
— Maribor, 13. julija. Včeraj ob 15. je Vukičevič 6 svojim spremstvom zapustil Maribor in se odpeljal preko Celja in Rogaške Slatine v Zagreb. Iz Maribora ga je spremljalo 6 avtomobilov, v katerih so se vozili  mariborski  veliki župan  dr. Schau-
bacb. poL nadsvetaik Kerševan in zastopniki mariborskih radikalov. Pred odhodom iz Maribora so se se fotografirali. Na desni od VukiČoviSa sedi mariborski župan in voditelj SLS dr. Leskovar, na levi strani pa mariborski radikalsld voditelj dr. Ravnik. Mariborski radikali so si to sliko, ki nazorno prikazuje najnovejšo radikalno klerikalno zvezo, posebej naročili.
V Celju se je ustavil g. Vukičevič s svojim spremstvom pred hotelom Evropa, kjer ga je pozdravil dr- Gorican v imenu celjskih radikalov. Za njim je izrekel dobrodošlico klerikalna po s L dr. Hod žar. Nato je sledil v hotelu Evropa banket, katerega se je udeležilo tudi večje število duhovnikov. Ob 5. i>o-poldne se je odpeljal Vukičevič v Rogaško
Slatino, kjer se je poslovil od svojih mariborskih spremljevalcev in nadaljeval potovanje v Zagreb.
— Zagreb, 13. julija. Snoči ob 20.45 je dospel Vukičevič v spremstvu svojega sina z avtomobilom v Zagreb v hotel Esplanade, kjer je prenočeval. V hotelu so ga pričakovali veliki župan dr. S^«par, policijski ravnatelj in predsednik radikalske organizacije v Zagrebu baron Turkovič, bivši mil ster dr. Peleš in razni drugi uglednejši radikalni pristali. Po kratkem odmoru je imel daljšo konferenco z zagrebškimi radikali. Danes dopoldne se je v spremstvu velikega župana in zastopnikov občine ogledal mesto, ob pol 13. pa se je odpeljal v Karlovac, kjer bo imel popoldne konferenco s tamošnjo radikalno organizacijo. Ob 17. se vrne v Zagreb, kjer se bo vršil sestanek zagrebških radikalov, na katerem bo imel Vukičevič daljši govor. Zvečer odpotuje Vukičevič zopet v Beograd.
Omejitev gozdnih požarov v Bosni
Dva največja požara sta lokalizirana. — Zato pa je zbruhnil včeraj ogenj v novem kompleksu. — Memorandum zavarovalnih družb
— ^Sarajevo, 13. julija. Tekom včerajšnjega dne se je po nadčloveškem naporu končno posrečilo lokalizirati dva največja požara, ki sta razsajala že teden dni in uničila ogromne komplekse najlepših gozdov. Požar v Han Kranu je popolnoma po-gašen. O delavski naselbini in parnih žagah ni ostalo nit* sledu. Nastalo ie veliko pogorišče, okolica pa je daleč naokrog posuta s pepelom In ogorki. Tudi požar v šumi Kobil j - Dola Je pogašen. Pojavi ia jo se sicer še vedno novi požari, ki pa so večinoma manjšega obsega. Pač pa je nastal včeraj zopet nov velikanski požar v bližini Kotor - Varoša, kjer so se vneli državni gozdovi, ki jih eksploatira družba »Bosna«.
Požar je zajel 150 ha gozdov in uničil veliko lesno skladišče, v katerem ie bilo nad 1000 vagonov že obdelanega lesa, pripravljenega za tranesport Na pomoč je bilo tako] pozvano vojaštvo, ki skuša skupno s
500 deavcj omenjene družbe lokalizirati in pogasiti velikanski požar. Gasilna akcije se udeležuje tudi nad 1000 domačinov, ki so prihiteli z vseh strani, da rešijo svojo lastno imetje pred razdivianim elementom.
Kljub uvedenim preiskavam doslej nj bilo mogoče dognati pravega vzroka teh katastrofalnih požarov. Splošno se domneva, da je povzročila požare neprevidnost turistov ali drugih ljudi, ki so v gozdu kurili in pri odhodu niso pogasili ognja. Zavarovalne družbe, ki trpe vsled teh požarov velikansko škodo, so izdelale poseben memorandum, ki so ga predložile vladi in v katerem stavijo konkretne predloge, na kak način naj bi se preprečili v bodoče taki gozdni požari. Predvsem naj bi se strogo zabranilo prižigati v gozdovih na nevarnih krajih ogenj. Kdor si hoče v gozdu kuhati hrano, mora izkopati jamo. ki jo mora Pri odhoda zopet zasuli, '
l
dekli t Tivoliju
Danes zjutraj so našli ob železnici poleg sokolskega telovadi-šča v Tivoliju mrtvo truplo neznane deklice. — Identitete ne morejo dognati. — Samomor, nesreča ali zločin?
Strojevodja tranzitnega tovornega vlaka, ki je danes okoli 5.45 zjutraj vozil z glavnega kolodvora skozi Ti* voli proti Trstu, je dajal pri trafiki ob prelazu v glavni tivolski drevored železniškemu čuvaju in zgodnjim ob* iskovalcem Tivolija z živahnimi gesta« mi znamenja, da se je tam v smeri proti sokolskemu letnemu telovadišču ob železniškem tiru moralo nekaj zle* ga pripetiti. Navzoči policijski straž* nik je po progi odhitel proti označe* nemu mestu. Ob tiru na strani telova* dišča kakih 100 korakov od prelaza iz Puharjeve ulice v Tivoli je stražnik našel kakor v klopčič zvito žensko telo. Ko je telo potipal, ni občutil na njem nikakega znaka življenja. Za* pazil ni nikakih težjih poškodb po te* lesu, vsi udi so bili nepoškćdovani, pač pa je pozneje na glavi, ki je bila zakrita v zemljo, opazil močno rano. Glava je bila vsa v strnjeni krvi.
Stražnik je obvestil policijsko di* rekcijo, ki je pozvala mestnega fizika dr. Mavricija Rusa, da mesto na dopu* stu se nahajajočega policijskega zdravnika preišče najdeno truplo. Dr. Rus je ugotovil, da ima neznana žen* ska zdrobljeno gornjo lobanjo in da je že mrtva. Po konstataciji smrti je
odredil, da so truplo neznanke prepe* Ijali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Doslej niso mogli še ugotoviti identitete mlade ženske, ki je našla na zagoneten način smrt ob železni* škem tiru. Neznaka je stara približno 20 let, oblečena je v kratko, sivordeče rižasto krilo s kratkimi rokavi, nosi črne svilene nogavice in črne čevlje na zadrgo, bila gologlava z dolgimi lasmi. Poleg njenega trupla je stražnik našel robec brez vsakega monograma. Tudi perilo nima nikakih monogra* mov.
Kako je mladenka, ki je lepih in simpatičnih potez, našla smrt ob že* lezniškem tiru, še ni pojasnjeno. Ni izključeno, da je skočila s kakega noč* nega vlaka in se pri tem ubila. Ne* jasno je, ali gre za samomor ali za ne* srečo. Tudi zločin ni izključen, čeprav ni verjeten.
Vest o smrti mladenke je vzbudila povsod v Ljubljai zanimanje. Policija je takoj uvedla intenzivne poizvedbe, da ugotovi identiteto neznane mla* denke.
Roditelji ali sorodiki, ki bi pogre« šali kako deklico, naj to takoj javijo policijskemu nadzorniku g. Močniku na policijsko direkcijo.
Lfublianskl realni grozi deložacijo
»Slovenec' priznava, da hoče oblastni odbor porabiti realčno poslopje za sebe. — Grozeče povečanje stanovanjske krize. — Možnost premestitve univerze
vSloveuecc priznava, da imajo klerikalci načrt deložirati državno realko, ki se nahaja v Vegovi ulici v poslopju, lastnini Kranjske hranilnice. Priznava našo ugotovitev, da je Kranjska hranilnica odpovedala realki prostore in da sedaj išče državua uprava za ta zavod druge prostore, da kupuje staro hišo in da ne zida nove, kar bi bilo za omiljen je stanovanjske krize neobhodno potrebno. Pri tem pa potvarja naše poročilo, ko trdi, da smo zahtevali, naj Kranjska hranilnica ponudi svoje poslopje v Vegovi ulici državni upravi v nakup. Resnica je, da smo zahtevali le, naj ji ponudi to poslopje v zakup in da nismo zahtevali, naj ga Kranjska hranilnica proda.
»Slovenec« piše, da korist oblastne samouprave zahteva, da oblastni odbor porabi to priliko in s>i poslopje realke rezervira za svoje namene. Obenem zahteva od državne uprave, naj namestitev realke ure-oi tako, da s tem ne bo povečala pomanjkanje stanovanj v Ljubljani. Kako si >Slo-venece pa to predstavlja? Jasno je, da država ne more zgraditi preko noči novega poslopja za državno realko v Ljubljani, Četudi bi imela v državnem proračunu v to svrho zasiguran kredit, za kar pa klerika! ei v času gvojega sodelovanja v vladi v nobenem ozirn niso poskrbelL Gotovo je, da more z ozirom na odpoved zakupa realčne-ga poslopja v Vegovi ulici država zaenkrat samo najeti kako drugo staro poslopje, iz katerega bo treba deložirati dosedanje stranke.
Mislimo, da bi se zaenkrat oblastni odbor še lahko zadovoljil s svojimi uradnim prostori v >Kmetski družbi«, ker se njegovi posli še niso tako razširili, da bi potreboval zanje celo palačo, saj nima niti še celotnega uradniškega aparata. Nikakor ne gre, da bi z ozirom na stanovanjsko krizo, ki se bo z ukinitvijo stanovanjskega zakona jeseni še povečala, oblastni odbor v škodo ljubljanskega prebivalstva se poveča val to krizo.
»Slovenec* trdi, da je klerikalna stranka že ponovno ožigosala dejstvo, da ravno državna uprava ničesar ne stori za omiljenje stanovanjske bede in da povečuje pomanjkanje stanovanja s tem, da v stara poslopja vmeoča državne urade. Dejstvo je, da SLS sama v času, ko je sodelovala v vladi, ni ničesar storila v tem smislu in da ni lasignrala v državnem proračnnu nobenih kreditov sa sgradbo norih poslopij državnih uradov. Niti ko so sedeli v vladi, niti sedaj, ko jih veže z vlado >prijateljsiki pakt« klerikalci niso izpoalovali, da bi se končno začelo graditi poslopje Poštne hranilnice. Zato je izgovor »Slovenca« tem manj na mestu, zlasti še zaradi tega, ker hoče sedaj tudi oblastni odbor korakati po stopnjah državne uprave.
Kar se tiče preselitve ljubljanske univerze v dosedanje realčno poslopje, pravi >Slovenec«,   da je nihče   ne bo preganjal, dokler se zanjo ne najdejo drugi primerni i Komorm žaru prostori. Naglasa, da pride realčno poslopje    osebnega v!al £anjo v postov le tedaj, če bi se prostori * btfo ubitih, na
realke izkazali za univerzo primerni, vsaj toliko kakor dosedanji v dvorcu. Pravi pa, da se o tej stvari še ni sklepalo in ukrepalo. Zadnjega tudi mi trdili nismo. Mi smo poročali samo o načrtu, ki se goji v klerikalnih krogih in smo opozorili tudi na vse eventualne kvarne posledice. Kakor se vidi, »Slovenec« priznava, da obstoja tak nacrt in s tem le potrjuje naše ugotovitve.
Z ozirom na vse to je treba povdariti skrb, ki jo kažejo klerikalni voditelji napram interesom ljubljanskega prebivalstva. Pri razpravi proračuna ljubljanske oblastne skupščine so klerikalci odklonili predlog, naj se vstavi v ta proračun primerna vsota za podpis obligacijskega posojila ljubijanske mestne občine, sedaj pa hočejo z deložacijo ljubljanske realke Še povečati obstoječo stanovanjsko bedo. Klerikalci se prav nič ne ozirajo na to, da bo pri novih oblastnih davščinah, ki jih uvajajo, v prvi vrsti prizadeto ljubljansko prebivalstvo. >SIovenče-va« zavijanja tega ne bodo utajila.
Potres v Palestini
— Kairo, 13. julija. Potres, ki je bil zabeležen pred včeraj šn ti m v Palestini, je glasom najnovejših poročil zavzel mnogo večje dimenzije, kakor pa se je prvo m o domnevalo. Po dosedanjih poročilih je bilo ubitih 108 oseb, več sto ljudi pa težko ranjenih. Med arabskima beduini je povzročil potres veliko paniko. Več arabskih vasi je popolnoma porušenih. Najhujše je prizadeto mesto Sihem, kjer je porušenih 15 hiš in ubitih 20 oseb, nad 100 pa ranjenih.
— Berlin, 13. julija. Po poročilih iz Londona je bilo ob' priliki potresa v Palestini 108 mrtvih in 345 ranjenih. V Trans Jordaniji ie baje okoli 1000 človeških žrtev.
Pangalos pobegnil? -
— Atene, 13. julija. Danes so se razširile po mestu vesti, da je bivši gr* ški diktator, general Pangalos, ki je bil interniran na otoku Kreta, v minuli noči pobegnil s pomočjo svojih prija* teljev. Podrobnosti bega še niso zna* ne. Ve se le toliko, da se je zadnje dni pojavila v vodah ob Kreti mala motorna jahta, ki je ves čas krožila okoli otoka. Domneva se, da je Pan« galos pobegnil na tej ladji. Grška vla* da je odredila, da jo zasledujejo tor« pedovke. Ladja je danes brez sledu izginila.
ŽELEZNIŠKA KATASTROFA V AMERIKI
— Toledo (Ohlo). 13. julija. Včeraj popoldne se je prtpetria jia tukajšnjem glavnem kolodvoru težka železniška nesreča. Osebni vlak je zavozil v tovorni vlak. Udarec je bil tako silen .da sta se obe lokomotivi zarili druga v drugo. Vsi vozov!
rlaka so se prevrnili. 40 oseb je nad 100 pa težko ranjen*.
Avdijence na Bledu
— Bled, 13. julija. Za danes je prijavljen prihod Stepana Radića, ki je zaprosil za avdijenco pri kralju. Kakc>r M zatrjuje, se bo Radić pri tej priliki pr to?i 1 pri kralju radi terorja ki ga uvaja vlada proti njegovim ljudem v Južni Srbiji. Jutri dospe zunanji minister dr. Marinković, ki bo poročal kralju o svojih resornih zadevah. Zunanji minisier dospe jutri zjutraj ob 8. z vlakom v Ljubljano, od koder se odpelje z avtomobilom na Bled.
PODPISAN ODLOK O OBČINSKIH VOLITVAH V LJUBLJANI
— Beograd, 13. juliia. Ministrski predsednik Vukičevič je včerai v Zagrebu podpisal odlok, s katerim se razpisujejo občinske volitve v Ljubljani za dne 2. oktobra.
V Karlovcu so razpisane volitve za dne 21. avgusta.
PRVA KANDIDATNA LISTA
V ZAGREBU
— Zagreb. 13. julija. Danes je bila kot prva vložena radičevska kandidatna lista za skupščinske volitve za mesto Zasreb. Nosilec liste ie podpredsednik stramke dr. Vladimir Maček.
JUGOSLAVIJA IN TURČIJA
— Berlin, 13 juliia. Turška vlada demantira poročilo iz Carigrada, po katerem naj bi turška vlada z Jugoslavijo sklenila vojaški sporazum.
CLEMENCEAU BOLJŠI
— Pariz, 13. julia. Današnii lfstj poročajo, da gre Clemenceauiu na bolje in bo po okrevanju odiel na letovišče v Vandea.
100 DNI NEPRESTANO SPI
— Berlin, 13. julija. V tukajšnji bolnici Iefi 211etno dekle, ki že sto dni neprestano spi. Dekle se je pred dvema mesecema zastrupilo. Količina zaužitega struna pa ni bila dovoljna, da bi končala mlado življenje.
V zdravniških krogih vlada za ta nenavaden slučaj veliko zanimanje. Vsi poskusi, da bi spravili deklico k zavesti, so ostali doslej brez uspeha.
Iz ljubljanske kronike
Pred glavno pošto se često postavljajo uboge deklice, po večini z JJbenic, hčerke delavcevr in železničarjev, kj ponujajo sveže domaČe in planinske cvetje, da si na ta način prislužijo nekaj kruha. Pred par dnevi se je približal 131etni deklici neznan, kakih 25 let star mladenič ter jo ljubeznivo nagovoril:
— Cemu boš tukaj zastoni stala? Pojdi z menoj v gozd, tam bo dobra gospa vse rože kupila.
Neizkušeno dekletce je ubralo in sledilo mlademu el^ganu. V Stritar evj ulici je neznanec kupil po izjavi deklice v neki prodajalni nekaj Šunke in slaš", c. Nato jo je povedel na tramvaj, s katerir; >ta se odpeljala do dolenjske mitnice. I • tam jo je zvabil v gozd na Golovec. Ti sta zaužila nakupljene dobrine, nato pa je pohotnež deklico oskrunil. IVklica se je začela jokati, nakar ji je moški ponudil »kovačac ter jo je po dolgih gozdnih ovinkih odpelje! na Dolenjsko cesto pri Rudniku, od koder ji je pokazal pot proti Ljubljani. Dekle je vso pot jokalo. Pri Karlovškem mostu jo je ustavil stražnik, kateremu ie deklica povedala svojo nesrečo ...
Deklica je natanko opisala pohotneža, kateremu je policija že na sledu.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: V oklepaju zaključki: Berlin 13.495—13.525 (13.51), Budimpešta 9.935 blago. Curih 10.935—10.965 (10.05). Dunaj 7.9975-^8.02575 (8.0125). London 275.90— 276.7 (276.3), Newyork 56.7—^56.9 (56.8), Pariz 222.5 denar, Praga 168.2—169.— (168.6), Milan 307.25—309.25 (308.25).
E t e k t i. Investicijsko posojilo 84.25, Vojna škoda 342—343.50, Celjska posojilnica 197—199, Ljubljanska kreditna 150— 150, Merkantilna Kočevje 98. Praštediona 850, Kreditni zavod 160. Vevče V*. Stavbna družba 156, ŠeSir 104.
Lesni trg: Tendenca neizpremeiijena. Zaključeno 2 vagona bardonalov po 330.
Deželni pridelki: Tendenca čvrsta.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: London 275.90—276.70, New-york 56.70—66.90, Milan 307.67—309.67, Cu rih 1093.5—1096.5, Dunaj 799.5—802.5, Pra ga 168.2—169.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.135, Pariz 20 3425. London 25.225, Newyork 519.625, Mila,i 28.25, Praga 15l395, Dunaj 73-12,
Trst: Beograd 32.35, London 39.37, Curih 86433.
0
5955
Prazne klerikalne nade
Prijateljska pogodba med SLS in Vukičevieevimi radikali ne bo prinesla željenih uspehov« —  Kratkovidnost klerikalne
politike
Polit&a klerikalne stranke in dr. Korošca se odlikuje od početka obstoja Jugoslavije po svoji kratkovidnosti .To je tudi eden glavnih vzrokov njenih neuspehov.
Dr. Korošec je svoječasno stavil vse svoje karte na Stojana Protica, pa je igro izgubil. Po sprejetju vldovdanske ustave se je zvezal z Radićem v federalističnem bloku in klerikalci so hoteli biti tedaj boljši republikanci kakor Radić sam. Zanašali so se popolnoma na Radića, ta pa jih je poginoma pustil na cediiu, ko ga je pričela srbeti lastna koža. Potem so se naslonili na Davidovića in njegove demokrate, ker Da so na skrivaj paktirali na vse strani proti njim, so izgubili zaslombo tudi pri tej stranki. Nato so stavili vse svoie karte na Uziraovt6a in zopet so se vračunali. Sedaj so postavili vse svoje upe edino le na Vu-kičeviča in ni nobenega dvoma, da bo uspeh isti, kakor je ba doslej.
Vukičević namreč ne predstavlja nikogar razen svoje vlade, ki je bila sestavljena proti volji večine v radikalni stranki in vroti volji razpuščene Narodne skupščine. Sporazum med dr. Korošcem in Veljo Vukičevićem dejansko ne predstavlja sporazuma med klerikalci in radikali, ker je bil sklenjen brez vednosti strankinih fo-rov na obeh straneh. Za ta sporazum ni bil pooblaščen niti Velja Vukičević od radikalne stranke, niti dr. Korošec od klerikalne. Zasnovan je na popolnoma nedemokratični podlagi, na dogovoru o vladni podpori pri volitvah. Z ozirom na to svojo nemoralno podlago ie seveda zelo dvomljivo, če ga bodo odobrili volilci in če se bo račun Velje Vukičeviča in dr. Korošca res tako obnesel, kakor si ga zamišljata.
Radikalna stranka je v popolnem razkroju, nasprotstva v njenih vrstah so hujša kakor med drugimi strankami, zato je tembolj sigurno, da Velja Vuhičevič iz njenih reazvalin ne bo mogel rediti za se toliko mandatov, kolikor jih je imela radikalna stranka doslej in kolikor bi jih Vukičević potreboval za sestavo bodoče parlamentarne vlade. Vladni pritisk bo imel mogoče uspeh v Južni Srbiji, pa tudi to ie dvomljivo.
V Sloveniji kljub vsemu ne. bo imel uspeha. Slovenski naprednjaki so imeli že
Ministrstvo za prosveto ie izdalo na podlagi čiejia 135. fin. zakona nov učni *ačrt za vse srednje šole, ki stopi v veljavo že s prihodnjih šolskim letom. Po tem načrtu v bodoče realke ne bodo imele več sedem, ampak osem razredov. Verouk se bo poučeval na vseh šolah da štetega 6. razreda po dve uri, v 7. in 8. razredu pa po eno uro na teden.
Na realki se bo poučeval narodni jezik v pivih razredih po 5 ur na teden, v 3. razredu po 4 ure, v 4., 5., 6. in 7. po tri ure in v S. po štiri ure na teden. Slovenščina se bo poučevala v 1. razredu po 5 ur, v 2. in 3. po 4 ure, v nadaljnih pa po tri ure na teden. Srbohrvaščina se bo poučevala v prvih štirih razredih po dve uri na teden, v nadaljnih po eno uro na teden. Na realnih gimnazijah se bo poučeval narodni jezik v 1- razredu po o ur na teden z eno uro narodne zgodovine, v 2. razredu 5 ur na teden, y nadaljnih pa po 4 ure. Na klasičnih gimnazijah se bo poučevala srbohrvaščina v 1. razredu po 5 ur na teden, od 2. do 5. po 4 ure, nadalje pa po 3 ure na teden. Za francoščino je določeno na realki in realnih gimnazijah v prvih dveh razredih po 4 ure na teden, v nadaljnih po o ure na teden. Za drug živi jezik je določeno na realkah od 3. razreda dalje po tri ure na teden, na realnih gimnazijah v 3. razredu po 5 ur, v nadaljnih pa po 3 ure na teden. Za francoščino ali nemščino* je določeno na klasičnih gimnazijah v prvem razredu po 5 ur, v 2. in 3. po 4, v nadaljnih po 3 ure na teden.
Latinščina se bo poučevala na realnih gimnazijah od 5. razreda dalje, na klasičnih gimnazijah pa od 2. razreda dalje. Grščina se bo na klasičnih gimnazijah poučevala od 5. razreda dalje ter je določeno zanjo po 6 ur na teden.
ponovno priliko dokazati svojo odporno silo v časih klerikalnih režimov v bivši Avstriji, kjer so klerikalci uživali vse dobrote naklonjenosti dunajske vlade, in vzdržali so vsak naval. Pomoč radikalnih vo-lilcev v Sloveniji pa more biti za klerikalce tako malenkostna, da resno ne pride v poštev. Nasprotno more dokazati le priznanje slabosti SLS od klerikalne strani same, ki se zaveda, da je s svoio vladno politiko izzvala zlasti med delovnimi sloji največji odpor. Slovenci niso nepismeni, da bi ne znali preceniti posledic sodelovanja klerikalcev v vladi, njihovega glasovanja za državni proračun in finančni zakon s svojimi nesocijalnim določbami, in izgube, ki jo je doživela klerikalna stranka zaradi te svoje politike zlasti med delavstvom, tudi med krščanskimi socijalci. ne bo mogla nadomestiti s par sto radikalnimi glasovi.
Račun, ki sta ga napravila dr. Korošec in Velja Vukičević, bi mogoče imel uspeh, če bi bfli tako radikalna, kakor klerikalna stranka konsolidirani, če bj ne divjali v njunjih vrstah osebni in načelni boju
Kdo jamči Vel ji Vukičeviču, da bo dobil med radikali za se toliko mandatov, kolikor jih rabi za sestavo parlamentarne vlade? Radikalna stranka mu v svoji razcepljenosti ne nudi tega jamstva. Davidovičevi demokrati pa ga tudi ne bodo reševali, če bo dobil manj mandatov za sebe kakor oni sami. In reševal ga tudi nihče drugi ne bo. Razen tega se mora upoštevati tudi to, da sta padla pred njim že dva povsem druga moža, pretkani Pašić in previdni Uzuno-vič, ki sta imela za seboj še kompaktno moč radikalne stranke, vsled česar je neverjetno upanje v obstoj njegove vlade z zmanjšanim številom poslanskih mandatov. Mi smo parlamentarna država, kar bo moral po volitvah upoštevati tudi Velja Vukičević.
Vse kaže, da je dr. Korošec tudi tokrat stavil zaman vse svoje karte na eno samo osebo, da bodo klerikalci doživeli ponovno razočaranje. Pregovor pravi: Kogar hoče bog kaznovati, ga udari s slepoto. Kakor se vidi, klerikalci že doživljajo božjo kazen za svojo politiko varanja slovenskega ljudstva.
Zgodovina se bo poučevala na realkah in realnih gimnazijah v 2. razredu po dve uri na teden, v nadaljnih pa po 3 ure na teden. Na klasičnih gimnazijah je za zgodovino določenih v 2. razredu po 2 uri na teden, v 3. in 4. po 4 ure. v nadalinih po 3 ure na teden. Zemljepis se bo poučeval na realkah in klasičnih gimnazijah v 1. razredu po 3 ure, od 2- do 6. razreda po 2 uri ter v S. razredu pa eno uro na teden. Na realnih gimnazijah se bo poučeval zemljepis v 1. raredu po 3 ure, v 2. in 3. po 2 uri, v 4. po 3 ure, v 5. in 6. po 2 uri. v 8. pa po
1 uro na teden. V 7. razredu ni za zemljepis določena nobena učna ura.
Za prirodopis je določenih na realkah in realnih gimnazijah v prvih dveh razredih po 3 ure, v 5. po 2 uri, v 6. in 7. po 3 ure na teden. Na klasičnih gimnazijah se bo prirodopis poučeval v 1. razredu *o 3 ure, v 2. in 5. razredu po 2 uri, v 6. razredu po 3 ure in v 7. razredu po 2 uri na teden.
Za kemijo je določenih na realki v 4., 5. in 6. razredu po 3 ure na teden, na realnih gimnazijah v 4. razredu po 3 ure. v 7. in 8. po Z uri na teden, na klasičnih gimnazijah v 4. razredu po 2 uri na t#den. Za fiziko je določenih na realkah v 3. razredu po 3 ure, v 4. po 2 uri, v 7. po 4 ure in v 8. po 5 ur na teden, na realnih in klasičnih gimnazijah v 3. in 4. po 2 uri. v 7. in 8. po 3 ure na teden.
Matematika se bo poučevala na realkah od 1. do 7. razreda po 4 ure na teden, v 8 razredu po. 5 ur, na realnih gimnazijah od 1. do 4. razreda po 4 ure, v 5. in 6. po 3 ure, v 7. po 2 uri in v 8. po 4 ure na teden. Na klasičnih gimnazijah v prvih 4. razredih po 3 ure na teden- v nadaljnih po
2 urj na teden,- Geometrično risanje se bo poučevalo na realkah v 2. in 3. razredu po 1 uro na* teden, v 4. po 2 uri na teden Za
opisno geometrijo je določenih na realkah v 5., 6. in 7. razredu po 3 ure, v 8. pa po 2 uri na teden, na realnih gimnazijah v 7. in 8. razredu po 2 uri na* teden.
Filozofska propedevrjka se bo poučevala na vseh srednjih šolah v zadnjih dveh razredih PO 2 uri na teden.
Higijena se bo poučevala na realkah in klasičnih gimnazijah pa v četrtem razredu po 1 uro na teden, na realnih gimnazijah pa v 3. In 4. razredu po eno uro na teden.
Za risanje je določenih na realkah v prvih dveh razredih po 3 ure, v nadaljnih
Sodna obdukcija živega človeka
Nenavaden slučaj sodne pomote beležijo sarajevski listi. V selu Sabanci sta se na tržni dan sprla dva seljaka. Beseda je diala besedo in tudi na potu domov sta se prepirala. Napravila sta skupaj neko kupčijo, nista pa se mosla dogovoriti glede razdelitve dobička. Doma sta nadaljevala prijateljski prepir pri kupici rakije. Kmalu pa jima je žganje tako stopilo v glavo, da se je iz prepira razvil pretep, v katerem je Mile Stojanovič potegnil samokres in od-lad na svojega soseda Dojčino dva strela. Zadet v prsa se je Dojčina zgrudil na tla. Ko je Stojanov uvidel, kaj je storil, je ves obupan zapustil hišo in izginil v bližnjem gozdu. Vso noč je taval po gozdu. Zjutraj pa se je odločil, da bo napravil pokoro za svoje nepremišljeno dejanje in je odšel v bližnjo vas na orožniško postajo, kjer je opisal dogodek in prijavil, da je ubil Dojčino.
Orožniki so napravili o zadevi takoj zapisnik in jo prijavili srezkemu glavarju, ki je spis odstopil državnemu pravdništvu. Državni pravdnik je spise mehanično pregledal in izdal povelje za aretacijo Stojanovića, obenem pa odredil preiskovalnemu sodniku, naj se udeleži obdukcije trupla ubitega, ki se bo vršila naslednjega dne v sarajevski bolnici. Preiskovalni sodnik je ob določeni uri res odšel v bolnico, kjer je bil tudi že sodni zdravnik. Nekaj časa sta čakala, kdaj pridejo ostali člani komisije, da se lahko prične neprijetni posel. Ko le dolgo ni bilo nikogar, sta se obrnila na primarija bolnice in zahtevala pojasnila. Ta jima je ^pojasnil, da bosta morala na obdukcijo še precej časa Čakati. Dojčina namreč ni mrtev, marveč samo težko, a ne smrtnonevar-no ranjen. Če ne bodo nastopile komplikacije, bo v treh tednih že zapustil bolnico. Malo ozlovoljena sta preiskovalni sodnik in sodtai zdravnik zapustila bolnico, skuhano kašo pa bo moral snesti orožnik, ki slučaja ni preiskal, marveč kar na podlagi Stojanovičeve izjave prijavil uboj.
po 2 uri, na realnih gimnazij za h pa od 1. do 6. razreda po 2 un na teden.
Pisanje se bo poučevalo na realkah v 1. razredu PO eno uro na teden, na realnih girnnazijah pa v 1. m 2. razredi po 2 uri na teden.
Za umetnost je določena v S. razredu klasičnih gimnazij ena ura na teden. Za petie sta določeni na vseh srednjih šolah v 1. in 2. razredu po dve uri na teden. Telovadba, se poučuje na vseh srednjih Šolah od 1. do 6. razreda po dve url na teden.
Izpred sodišča
JEZIKE STA SI ZAVEZAVALA.
Delavec Andrej iz Ljubljane in njegov tovariš Matija sta se pred 14 dnevi srečala.
Pa je dejal Andrej: Ti, Matija, če ne boš ti zavezal svoji babi predolgega jezika, ji ga bom pa jaz, tak gobec ima, da ji ga bom pošteno zavezal s pestjo!
Kaj, ti boš moji ženi jezik zavezoval, ti cigan ti, sam imaš gobec, da se za teboj vleče, svojega zaveži, pa mir besedi, se je zadTl Matija.
To je bilo Jerneju dovolj. Potegnil je iz žepa nož in parkrat ž njim udaril po obrazu Matijo in sicer kar z zaprtim nožem in ga lahno poškodoval.
Andrej ie šel k zdravniku in mu pokazal, kako ga je Matija mahnil, dobil ie spričevalo in zdaj bo Matijček dva dni sedel ob ričetu.
PRITLIKAVEC MARTIN.
Za Ljubljano prebiva v svoji leseni ko-Čici pritlikavec Martinček, ki ie že 17 let star, a še vedno majhen kot otrok, pa tudi njegova pamet ni večja. Fant je škrofuložen m precej omejen, zato menda misli, da mu je vse dovoljeno. Pred tednom je videl soseda Modrasa, kako pridno beli svojo hišo. Ko je bil sosed gotov, je pa šel Martine na delo in mu vso hišo obrizgil s cestnim blatom in gnojnico. Ker ie že en prestopek napravil, je pa še drugega, saj ri mislil, da ga bodo za to prijeli za ušesa paragrafi.
Gostilničar Kaplja ie imei v kleti dobro vino in Martine si ga je večkrat zaželel. Nekega dne je pa kar zlezel v klet. ukradel steklenico vina, aokalice m sifon, da je mešal, ker se mu ie samo vino zdelo premočno. Ker se je fantu enkrat tatvina posrečila, je drugič spet prišel in sicer kar s steklenico tn si jo je natočil z vinom. Veseli Martine je že mislil, da poide to kar lepo dalje in si bo lahko vedno krepčal žejo na račun dobrega očeta krčrnarja. Pa si je sam zmešal račun. Nekega dne je spet prišel v klet, se zmotil in natočil mesto vina žganje. Pri tem je pa tako neprevidno ravnal, da ie ostala pipa odprta.
Ko ie prišel Kapiia v svojo klet, je žalosten našel sod prazen, a po kleti se je širil močan duh po žganju. Pod sodom je pa stala kar luža, žganja je steklo 52 litrov.
se glasi: Najlepšo in najboljšo ženo sveta za najbogatejšega moža na svetu! Od tvoje skrbnosti in tvojega prijateljstva je sedaj zame odvisno vse! Ti me lahko osrečiš ali pa ml zastrupiš vse živlienie. Dekle, ki je boš iskal, naj bo lepo, nežno, pametno, pa tudi duhovito, naobraženo, vendar pa ne učeno. Hočem se ž njo ponašati, vsi me naj zavidaio. toda nikakor ne sme biti družabna lutka. Cim bolj siromašna, tem bolie! Toda jaz ne želim nikakih priveskov, nobenih botrov in tet nobenih bratov, sester, stricev, ki bi se me oklepali in oostajali nadležni. Brezmadežna, nedotaknjena devica mora biti. vendar Da nikakor ne preobčutljiva, ne tercijalka in oobožnja-karca. Te vrste imamo tudi r>ri nas v Ameriki več ko dovoli!
Kadar boš našel, kar iščem, privedi to čudo kar seboj ali pa mi brzojavi. Odtrgal se bom in prišel takoi za tabo. Dobro si zapomni: narodnost in vera sta postranska stvar, toda ljubše bi mi bilo že nemško dekle, ker ta iezik najbolj obvladam in ker največ dam še na nemške žene. Toda to nikakor ni pogoj, lahko je rudi Francozinia, Italijanka, Švedinja ali karkolL Mlada, zelo mlada seveda. Tako okoli dvajset
Zdaj se Martine ni mogel več izrauzati, saj so ga videli, kako je« lazil okoli in pijan kot čavra. Tatvino je priznal, a zagovarjal se je, da ni pri pravi pamet:. Sodnik ga je pa potolažil, da bo v zaporu že sedel, tako neumen ni, da bi ga za :o mo^la sodnija oprostiti in Martine se bo za teden dni seznanil z zaporom.
POZNI VASOVALEC.
Delavec Mihič bo dobil delo dva dnj v zaporu, ker jadikuje. da nima dela, a pozabil jc, da ne sme pretepati drugih ljudi. 15. junija je rogovilil ponoči na dvorišču v Florijanski ulici, č&vljar Lozc, ki tam stanuje, ga je vprašal, kai hoč^
— Tole, — mu je odvrnil Mihič in ga udaril s pestjo po obrazu. ? tem pa jaz nisem zadovoljen, ;e odvrnil Loize in odšel na policijo,  ki je  Mihiča priiavila.
Dejal je, da ga je imel precej pod kapo, a Lojze je rekel, da ni bilo tako hudo. Sodnik ie pa Lojzetu verjel in Mihič bo sedel.
žBetežnica
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 13. julija 1927; katoličani: Margareta; pravoslavni: 30. junija, Sa* bor, 12 ap.
Jutri: Četrtek. 14. julija 1027: katoličani: Bonaventura; pravoslavni: 1. juliji: Kuzma.
DASAŠSJE PRIREDITVE. Kino Matica: ^Venerin hram«.
DEZURSE LEK A RSE.
Danes: Bohinc, Rimska cesta; Lev* stek. Resljeva cc^ta.
Jutri: Piccoli. Dunajska cesta; Bakar« čič, Karlovska cc^ta.
Sotnce zaide danes ob 19.46. n zide ju« tri ob 4.25 in zaide ob 19.45.
Sport
Odlično dunajsko moštvo v Ljubljani
V soboto in nedeljo gostuje v Ljubi jadi profesijonalno dunajsko moStvo W. A. C, ki spada med najboljše srednjeevropske klubf. \V. A. C. slovi kot sijajno kombinirano moštvo, ki v tehničnem pogledu ne zaostaja za dunajsko Austrio ali Rapidom. V soboto igra proti Iliriji, a v nedeljo proti ljubljanski reprezentanci. Za ljubljansko reprezentanco je to važen trening za tekmovanja za pokal JNS. Ljubljanski tim še ni postavljen, po našem mnenju pa bi sledeča postava najboljše zastopala LNP: Obrambni trio bi v celoti tvorili igrači Ilirije, Miklavčifc-Ples in Beltram. Ta trio je krasno vigrau in je brez dvoma danes najboljši v državi. To priznavajo tudi zagrebški, beograjski in splitski listi. Tudi ilirska krilska vrsta je dobra, kazalo bi le meato Gabeta dirigirati Zemljaka, ki je tehnično mnogo boljši in vajen tega mesta. Pereče vprašanje je napad. Brez dvoma je primorski trio najboljši v Ljubljani in bi bilo umestno, da ostano skupaj, ker so igrači Erman, Cebohin in Kr-šič lepo vigrani. Eventuelno bi prišel v po-tev za levo zvezo tudi Oman, za desno krilo nimamo pravega igrača, tu je za izbrati med Privihom, Zupančičem in Šiško. Na levo krilo spada brez nadaljnega Doberl*»t. Naloga pods. kapetana je, da sestavi tim, ki nas bo v borbi za pokal JNS. Častno zastopal.
Lahkoatletski dromateh Ljubljana : Zv greb. V nedeljo 17. t. m. se vrši na igrišča Primorja lahkoatletski dvomateh med Ljubljano in Zagrebom. Srečanje obeh najmočnejših metropol na polju atletike v državi je ua vsak način lahkoatletski derby ue Ramo za Ljubljano, ampak za v?o državo. Lansko leto je zmagal Zagreb z b2 : 60 točkam v Zagrebu. Letos je pričakovati jako oster boj. Rezultati izbirnega mitinga v Zagrebu so pokazali velik napredek zagrebških atletov. Ljubljana postavi svojo uajmoenejk) razpoložljivo garnituro, vendar pa manjkajo znani atleti Valtrič, Omerza, Derganc, ki bi neprimerno ojačili reprezentanco Ljubljane. Moštvo Ljubljane sestoji večinoma iz atletov naših najmočnejših klubov Ilirije in Primorja. Po večini so to rutinirani, stari borci, od katerih upravičeno pričakujemo, da nas bodo častno zastopali. Boj bo na vsak način skrajno napet in je pričakovati v nekaterih točkah zboljšanje držav, rekorda. Tekmovanja se vrše dopoldne in popoldne. Pričetek je ob 10., oziroma ob 15. Podrobnosti, kakor tudi program tekmovanja, priobčimo prihodnjič. Pričakujemo od na<e športne publike, da bo v velikem številu poselila lahkoatletsko prireditev, ki je brez dvoma najlepša športna panoga.
Kralj pokrovitelj JNS. Te dni odpotuje posebna delegacija JNS. na Bled, da zaprosi kralja, naj prevzame pokroviteljstvo nad Jugosiovenskim nogometnim savezom.
ali še manj! Starejša dekleta imajo navadno že svojo preteklost. Ce ne že faktično doživljene. Da vsai oresaniatie. in to je včasih še slabše.
Torej naprej. Fred! Nakažem ti neomejen kredit na vsa evropska mesta. Sedaj pa pojdi spat, jutri boš moral še marsikaj oskrbeti. Glei, da si zasiguraš najboljšo kabino na ^Leviathanu«. In še to: O tebi nočem prei ničesar slišati, dokler nisi našel tega, kar iščem!
Fred Holme ie zasedel takoj nato svoj avto in se krepko vščipnil v desno uho, da se prepriča, da to res niso le sanje v alkoholični omami. Toda ne. razločno je občutil bolečino. Torej je resnica! To spoznanje mu ie seglo globoko v srce, obšla ga ie nežnost in sam pri sebi je sklenil, da bo svoiemu gospodarju in prijatelju po svoiih najboljših močeh pripomogel k pričakovani veliki sreči._
Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni
Narodna tiskarna v Ljubljani
teugo Bettauer: 4
tip lena sveta
6. poglavje. Čuden sklep.
Garrick je zopet stopal z velikimi koraki po sobi. Njegovi možgani, ti čudno konstruirani ameriški možgani, ki zamorejo v odlomku ene same sekunde premotrititi najtežavnejši položaj in izvajati konsekvence. ti Garri-ckovi možgani so'v hipu napravili bizaren sklep, ki nai vse njegovo življenje temeljito spremeni.
Henry Garrick je pogledal na uro. Ena po polnoči je minula. Pritisk na gumb in bil je telefonično zvezan s hišno centralo.
— Zvežite me s hotelom Belvedere v deseti ulici
Ni še minula minuta in zveza je bila vzpostavljena.
— Ali je ona nemška svatovska družba še zbrana? Dobro, pokličite na telefon Freda Hohtiea.
Zopet ie minula minuta.
— Fred, ali si že po evrooskem običaju nakresan ali pa še obvladaš svo-
iih pet čutov? Da, še gre? Potem te pričakujem takoj v moji privatni pisarni.
Fred Holme je preklinjal. Pravkar je začel ljubimkati z lepo mlado Nemko, ki ji je bilo ime Grete in ki ie bila ravno dovolj okrogla in zalita, da jo je Fred smatral za primeren privesek k svoji lastni debelosti. In sedaj ie moral zapustiti vino, punč. vse sladke in grenke likerje in še dekle, samo ker ie temu nemogočnemu Garricku prišlo na um, da ga citira k sebi radi bogzna kake neumne dolarske zadeve. Toda vse preklinjanje mu ni nič pomagalo. Dvigniti se je moral in ko se ie prepričal, da ca noge še kolikor tohko nesefo in da lahko celo sekundo stoji na eni nogi, se je poslovil od Gretke z vročim poljubom in naslednji trenutek ie že drvel v svojem avtomobilu s sto konjskimi silami po širokih ulicah proti Ri-verside Driveu.
Garrick mu je krepko stresel roko. Bil je nekoliko bled in govoril ie z mehkejšim, prijetnejšim glasom kakor navadno.
— Zal mi je, dragec. da sem te moral iztrgati iz krempljev alkohola. Imel pa boš v prihodnji dobi dovoli prilike, da piješ ž njim bratovščino. Fred, jutri.
ali bolje povedano, danes ob enajstih dopoldne odplove oarnik »Leviatnan« v Southampotn. Ti se odpelješ s tem parnikom in prepotuješ vso Evropo: London, Pariz. Berlin, Rim. Dunaj in kamor hočeš in kjer ti bo ugaialo. Poiščeš mi ženo! Prosim, ne delaj tako bedastega obraza. Da. poiščeš mi dekle, ki io bom poročil. Dekle ie lahko ubogo in siromašno, kakor cerkvena miš, biti pa mora lepo. silno lepo, da tega ne bo mogel nikdo oporekati, v svojem jeziku naobraženo. dobro vzgojeno, dobrosrčno in po naših ameriških pojmih brez madeža. Da me dobro razumeš: Zaupam tisvojoživljen-sko srečo! Hočem, da mi poiščeš najlepše in najboljše dekle vse Evrope! Nočem živeti več sam in zapuščen kakor pregnan pes. Nočem živeti v tei palači, kjer bi imelo prostora sto liudL Še nadalje kot kak Eraerit! Hočem imeti ženo. ki mi bo dobra, ki mi bo s svojimi hladnimi in mehkimi ročicami božala čelo. kadar mi bo glava v lovu za zlatom žarela kakor razgret likalnik. imeti hočem otroke, skratka: Imei me za znorelega, toda jaz hočem biti srečen!
Fante, zberi vso švoio pamet in tvo- • je prijateljstvo do mene! Tvoi program
Novi učni načrt za naše srednje šole
Pisane zgodbe iz naših krajev
Štefka Vidačić v Berlinu, — Aretacija drznega zagrebškega vlomilca. — Psa rešila pastirja pred podivjanim bikom.
Štefica Vidačič, ki je po zaslugi re* klame zagrebških in beogradskih novi« narjev postala »Miss Evropa«, je pre< jela te dni iz Berlina nujen poziv, naj v najkrajšem času odpotuje ter na* stopi svoj angažma. Kakor poročajo iz Zagreba, je Stefica Vidačič že včeraj popoldne odpotovala iz Zagreba preko Ljubljane in Monakova v Berlin. Šte* fica Vidačič, ki je bila pri lanskem tek* movanju najlepših žen iz desetih sred* njeevropskih držav izbrana kot prva, je angažirana pri filmski družbi Fana* met za plačo 100 dolarjev na teden.
V torek je policija v Osjeku areti* rala delavca Frana Eilingsfelda, rodom iz D Jakova, ki je prišel iz Beograda, da bi zastavil v zastavljalnici v Osjeku zlato uro in briljantno iglo. Policija je dognala, da izvirata oba predmeta od vloma v stanovanje zagrebškega trgov* ca Emila Hirschla, ki mu je bilo 29. ju* nija ukradenega denarja in dragoceno* sti v vrednosti 60.000 Din. Hirschl je takrat razpisal za prijetje krivca in povrnitev vrednosti nagrado 10.000 Din, za samo izsleditev krivca pa zne* sek 5000 Din, ki ga bo dobil sedaj os ješki detektiv Čabrič. Istega dne je bil izvršen še drug vlom v Zagrebu,
pri katerem je bilo odnesenih vredno* sti v znesku 4950 Din. Eilingsfeld je sumljiv, da je sodeloval tudi pri tem vlomu. Zagovarja se, da je uro našel na tiru beogradske cestne železnice, briljantno uro pa ca je kupil od neke* ga neznanca. Aretiranca so izročili za* grebški policiji.
Na nekem pašniku pri Osjeku se je odigrala v torek krvava drama, v kateri je isral glavno vlogo občinski bik. Ne daleč od Drave je pasel 51 letni mestni pastir Ignacij Šipošič živino. Ko je hotel pognati čredo dalje v pašnik od brega proč, se mu je uprl mlad plemenski bik, ki je last osiješke mestne občine, ter navalil nanj. Podrl je pastirja na tla in ga nato z rogovi vrgel 4 metre daleč od sebe, na kar je zopet naskočil ter ga začel obdelovati z rogovi. Siromak bi gotovo ostal na mestu mrtev, ako bi mu ne priskočila na pomoč oba njegova psa, ki sta planina na podivjanega bika. Zvesti živali sta se tako zagrizli v bika. da je divje rjoveč opustil svojo žrtev ter iskal rešitev v begu. Pastirja Sipošiča so nezavestnega in vsega krvavega prepeljali v bolnišnico, dvomijo pa. da bi okreval.
MA
54
Dnevne vesti.
K Ljubljani, dne 13. julija 1927.
Senzacijonalen proces proti 38 zločincem
Razbojniška tolpa pod vodstvom iz mariborske kaznilnice pobeglega kaznjenca. — Poglavar prijet v družbi svoje ljubice. —
Drzni vlomilci in roparji
— Zakon o dcžavni statistiki. Ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo BOV osnutek zakona o državni statistiki, ki bo v jeseni predložen novokvoiteni Narodni skupščini. Vodstvo državne statistike je pri nas še zelo zastarelo In je potrebna reorganizacija.
— Razpisno mesto kateheta. Na državni realni grmnaziji v Celju je razpisano učno mesto za katoliški verouk. Rrošnie je treba vložiti najkasneje do 25. juli-ia.
— Razpisani sodni shizbi. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto višjega pisarniškega predstojnika. Prošnie je treba vložitj do 10. avgusta. Prj okrajnem sodišču v Ptuju se odda sodniško mesto. Prošnje je treba vložiti do 30 v avgusta.
— Ekskurzija jugoslovanskih študentov v Brnu. Absolventi trgovske akademije v Sarajevu so prispeli pod vodstvom ravnatelja Pavioviča v nedeljo v Brna kjer se jih sprejeli zastopniki Češkoslovaške-j ugo-slovenske Lige in češke trgovske akademije. Ogledali so si novo poslopje češke trgovske akademije v Brnu in zanimivosti moravske prestoiice. V ponedeljek so poselili nekatere brnske tovarne. V ponedeljek popoldne je prispelo v F\no 25 abiruri-i en tov realne gimnc#ije v Varaždinu. V Brnu ostanejo dva dni, na kar odpotujejo V Moravski Kras.
— Gosp. Anton Kristan v Ameriki. V nedeljo 10. t. m. se je vršila v Chicagu konvencija Jugoslovanske podporne Jednote. Te konvencije se je udeležil tudi g. Anton Kristan, predsednik ljubljanske Zadružne banke in Zveze slovenskih delavskih zadrug- Gospod Kristan bo obiskal v Ameriki vse važne slovenske naselbine in se vrne v Ljubljano sredi avgusta.
— Učiteljska disciplinarna sodišča. Glavni prosvetni svet je končal svoje seje ter je predložil oddelku za osnovne šole v prosvetnem ministrstvu daljši elaborat o učiteljskih oUsciplinarnih 9odišfiih. Prosvetni svet predlaga na podlagi predlogov UJU revizijo dosedanje uredbe o učiteljskih disciplinarnih sodiščih.
— Nove borze dela. Ministrstvo za socijalno politiko je ustanovilo še tri nove borze dela iu sicer v Novem Sadu, Sarajevu in Splita. Za šefa borze dela v Splitu je imenovan letos marca meseca upokojeni šef ljubljanske borze dela in računski svetnik Andrej Klanšček.
— Brezposelnost v ljubljanski oblasti. Natančna statistika o brezposelnosti v ljubljanski oblasti še ni izdelana. Zbiranje materijala je zelo otezkočeno. Pač pa ceniio-da je v celi ljubljanski oblasti z ozirom na sedanjo sezono okoli 2000 brezposelnih, največ v Ljubljani okoli 1000.
— Selekcija hmelja. V Beogradu se je vršila v poljedeljskem ministrstvu konferenca o povzdigi našega hmeljarstva. Konferenca je sklenila, da se 6 privatno inicijativo organizira akcija za selekcijo hmelja v Sloveniji in Vojvodini.
— Trgovska akademija v Skoplju. Mi-
nisitrstvo trgovine in industrije je odredilo, da se še letos prične z gradnjo poslopja za trgovsko akademijo v Skoplju. Ministrstvo v kratkem razpiše tečaj za načrte.
— Nemški privrednik!   v Jugoslaviji.
Beograjske gospodarske korporacije so obveščene, da prispe meseca septembra v Jugoslavijo okoli 100 vodilnih nemških pri-vrejnikov V svrho proučitve naših gospodarskih in finančnih razmer. Nemci si ogledajo vse naše važnejše gospodarske ustanove in podjetja, zlasti v Sloveniji.
— Inšpekcija finančnih delegacij. Finančno ministrstvo je odposlalo dva svoja inšpektorja v Hrvatsko, Slovenijo in Dalmacijo, da pregledata delovanje dotičnih finančnih delegacij.
— Gradnja blejskega betonskega mostu rez Savo. Kakor znano, je lanska jesenska povodenjeka katastrofa popolnoma odnesla leseni most čez Savo, ki je vezal Lesce-Bled. Gradbena direkcija v Ljubljani je izdelala načrt za postavitev velikega armiranega betonskega mostu z eno samo kolono. Stroški za tak most so bili proračunani na 1,235.000 Din. Ministrstvo javnih del je nacrte odobrilo ter se je izjavilo, da prispeva k gradnji tega prepotrebnega mostu znesek 1 milijon Din, d očim naj bi ostanek 235.000 Din krila oba interesirana cestna odbora Bled in Radovljica. Cestni odbor na Bledu je pri. pravljen prispevati polovico, d očim se radovljiški upira proti polovičnemu prispevku, češ, naj Bled več prispeva* Cim bodo definitivno odstranjene diference med obema odboroma, takoj prično graditi most. Mogoče še letos.
— Gradnja delavskih stanovanj v Zagrebu. Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo kredit 5 milijonov dinarjev za gradnjo delavskih stanovanj in ustanov v Zagrebu. Stanovanja bo gradila zagrebška mestna občina s sodelovanjem zagrebške delavske zbornice in oddelkom za socijalno politiko pri velikem županstvu.
— Nad 260 novih mostov. Preteklo in letošnje leto je naša država prejela od Nemčije na račun reparacij 265 železnih mostnih konstrukcij v dolžini 10 do 30 metrov. I>el teh konstrukcij je država odstopila posameznim oblastim samoupravam, a z osta-Vm\ konstrukcijami se grade novj veliki državni mostovi.
_ Ljutomer. Dne 23. in 24. t. m. proslavimo proglasitev trga Ljutomer za mesto na slovesen način. V soboto, dne 23. t. m., je predvidena iluminacija vseh hiš in bak-Ijada. V nedeljo dne 24. t. m. se zbero vsa ljutomerska društva ofb pol 9. uri pred občinsko hišo; po slavnostni seji občinskega odbora se prečita po primernih govorih dekret o proglasitvi Ljutomera za mesto. Popoldne se vrši v Seršenovera logu velika ljudska veselica z raznimi šotori, igrami, petjem, godbo itd.
— Napredna zmaga r Cerknici. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile minulo nedeljo, se je zopet pokazalo da je občina Cerknica trdno v naprednih rokah. Napredne stranke so dobile od 25 odbornikov 15, klerikalci pa kljub vsem naporom samo 10. Podrobni izid volitev je sledeči: SLS 283 glasov in, 10 mandatov, SDS 206 glasov in 9 mandatov, SKS pa 128 glasov in 6 mau-datov.
— Počitniški tečaj irancosk. jezika na Bledu. Francoska instituta v Zagrebu in v Ljubljani otvorita na Bledu dne 15. t. m. počitniški tečaj francoskega jezika, na katerem bodo predaval} francoski profesorji gg.Vaillant, VVarnier, Chataignau in gospe Rčau in Privat. Tečaj se bo vršil v poslopju osnovne šole na Bledu. Prijave in Informacije istotam.
— Zaposlitev tujih državljanov. Ker se zadnje čase razširjajo neresnične vesti o nameščanju tujih državljanov nri raznih tukajšnjih podjetjih, naznanja ir%pekcija dela v Mariboru tem potom, da so vsi ino-zemci, ki so do sedaj nameščeni pri raznih podjetjih, pri teh upravičeno zaposleni. V slučaju, da bi pisci teh člankov doznali za kakšen neopravičen slučaj zaposljenja v državi SHS, naj to naznanijo inspekciji dela, katera hode tozadevno got^v^ vse potrebno ukrenila, da se ti nedostatki odpravijo. V po?i meznih slučajih pa se dobe potrebna pojasnila pri podpisani inspekciji dela. — Inspekcija dela v Mariboru.
— Pospeševanje domače produkcije. Predpisi čl. 140 in 141 srbskega obrtnega zakona so razširjeni na vso državo. Po teh členih smejo biti domaČe ponudbe pri državnih licitacijah za 109o dražje kakor inozemske, pri čemur še vedno uživajo prednost.
— Nove cigare in cigarete. Koncem avgusta bodo prišle v promet nove cigare »Flor de Havanna« in »Perle de Cuba«. V novih cigarah bo zmešan tudi tobak s Kube in Sumatre ter bodo veljale komad po 5 in 7 dinarjev. Istočasno bodo izdane v promet tudi nove cigarete pod imenom »Drina«, ki bodo vsebovale 70% hercegovskega tobaka.
— Morilec svoje žene. Včeraj je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen na pet let ječe 731etni stari seljak Fabijan Razum iz Stubičkeg»i Huma, ki je ubil z železnimi vilami svojo ženo ter Ji prizadel 13 ran. Razum se je zagovarjal, da ga je žena napadla in da jo Je sunil samo v stran, ker Pa je bila epileptična, je padla na tla in se poškodovala. Izpoved zdravnikov je seveda to možnost izključila, vsled česar je sodišče prišlo do spoznanja, da je imel 73-Ietni Razum kljub svoji starosti zelo malo razuma.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 22. do 30. junija je bilo v ljubljanski oblasti 17 slučajev tifuznih bolezni, 11 griže, 35 škrlatinke, 63 ošpic, 17 davice, 13 dušljvega kašlja, 5 šena, 1 dremavice in 1 stekline.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 27. junija do 3. julija je bilo v ljubljanski oblasti 44 slučajev svinjske kuge, 10 svinjske rdečice. 3 konjskih garij in 2 vraničnega prisada: v mariborski oblas« je bilo 4. julija 27 slučajev svinjske kuge, 30 svinjske rdečice. 12 mehurčkastega izpuščaja konj, 4 perutninske kolere, 1 vraničnega prisada in 1 šuštavca.
— Pri vpadlem, rjavosivem obrazu, utrujenih očeh, slabostih, potrtosti, hudih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da je bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored popijemo na tesče kupico prirodne grenčice »Franz-Josef«. V zdravniški praksi zatorej predvsem uporabljajo vodo »Franz-Josef«, ker se lahko odstranjuje vzroke mnogih bolezenskih pojavov. 89-L
Kristofič-BuČar.  Dospele krasne bluze.
S4-L
ITO — zobna pasta najboljša!
Iz Ljubljane
—Ij Francoski narodni praznik. Ob priliki francoskega narodnega praznika v četrtek 14. t. m. bo od 11. do 12. oficijelni sprejem na tukajšnjem francoskem konzulatu.
—lj Okrožni agrarni urad Ljubljana je
bil vsled neprestanih prestopkov občinskih agrarnih odborov v zadevi nakazovanja agrarne zemlje, določevanja agrarnih interesentov za začasni nakup, pogrešnega nazi-ranja o funkciji, katero imajo itd., prisiljen izdati okrožnico, katera je nabita na ma-gistratni deski in na katero se opozarjajo vsi interesenti.
—lj Abiturijentjr leta 1907 I. državne gimnazije v Ljubljani bodo imeli v četrtek, dne 14. t. ni. ob pol 9. zvečer na vrtu hotela štrukelj sestanek, da se dogovore radi praznovanja 20-letnice mature. Vsi ljubljanski in drugi tovariši, ki jim je mogoče priti v Ljubljano, se prosijo, da *e sestanka zanesljivo udeleže.
—lj Trgovci občine Moste se pozivajo, da se zanesljivo udeleže sestanka v četrtek dne 14. t. m. ob treh popoldne v gostilni g. I. Rahneta, Selo 33. Namen sestanka je ureditev enotnega odpiranja in zapiranja trgovin, ter nedeljskega počitka v smislu sklepa zadnjega občnega zbora Gremiia trgovcev Ljubljana-okolica. Opozarjamo, da je sestanek obvezen za vsakega člana. Sklepalo se bo ob vsakem številu navzočih. — Načelsrvo Gremija trgovcev Ljubliana-oko-lica.
—lj Tatvina kolesa. Posestniku Fr. Go-vedeču iz Rožne doline je neznan kolesarski tat včeraj dopoldne iz veže OUZD na Miklošičevi cesti odpeljal črno pleskano, že obrabljeno in 700 Din vredno kolo s številko 226.111. Tatu zasledujejo.
—lj Zanimivo zabavo priredi v nedeljo ob 5. popoldne pevsko društvo »Sava pri Ožbincku na Spodnjih Poljanah. Pevske točke oskrbi >Savac, igrala pa bo odlična godba Sokola I.
-lj Vreme. Suoči so se nad Gorenjsko pi»po-iJi črni oblaki, ki so kazali, da bo pon jči večji naliv. Noč pa je bila brez dežja. Vročina v Ljubljani traja enakomerno z malim presledkom v nedeljo že 14 dni. Najvišja temperatura se giblje v Ljubljani med 28 in 30 stopinj. Snoči ob 21. je kazal barometer 756, termometer -j- 23.4 stopinj C, danes ob 7. zjutraj barometer 758, termometer -i- 13 stopinj C, opoldne barometer 757.6, termometer 4 28 stopinj C. Dopoldne jasno.
—lj Pijani avtomobil. V Zgornji Šiški so bili ljudje pozno v noč priča, kako je neki star, pristen in šaljiv Ljubljančan s svojim avtomobilom vozil po Celovški cesti iz enega kraja v drugi kraj ceste, tako, kakor se navadno ziblje popolnoma natreskau pijanček. Lastnik avtomobila se je bil namreč poprej močno nalil pri »Slepem Janezu* ter je nato vozil proti mestu. Pri gostilni Kos v Zgornji Šiški je naenkrat za vozil v obcestni jarek. Pravijo, da ima pijanec srečo. Tudi v tem slučaju je bilo tako. Niti last nik niti avtomobil se nista poškodovala. Nesreča je bila edino ta, da je veseli avtomo-b i list, ki se je kar gugal na nogah, prej še podrl na tla drugega veseljaka ter ga poškodoval na desnem stegnu. Veseli Ljubljančan ima sedaj silnega mačka in neprestano modruje: >Prmejduš. Vse bom prodal. Proč z avtomobilom !<
—lj Radi enega dinarja v zapor. Visoki, koščeni in črnolasi Bosanec Joco, ki nakupuje po Ljubljani staro, ponošeno obleko, je bil snoči pozno v neki kolodvorski gostilni. Gostilničar mu je predložil listek s pozivom, naj plača za mestno občino nočni davek 1 Din. Joco je odločno odklonil ter se pri tem silno razburil. Začel je tudi mahati okrog sebe in je raztrgal obleko nekemu pomočniku gostilničarja, ki ga je hotel odstraniti iz gostilne. Na pomoč pozvani stražnik je Joca odpeljal v policijski zapor.
—lj Nepreviden kolesar. Kleparski vajenec Ivan K. je snoči vozil s kolesom po Miklošičevi cesti, v eni roki držeč večji zavoj, z drugo pa za bilanco. Pri hotelu >Uni-on< je pori na tla perico Frančiško Skrja-nec iz Bizovika ter jo precej poškodoval.
—lj   Vlom v mestno   delavsko barako.
Včeraj smo javili o premetenem vlomu v delavsko barako na Poljanskem nasipu, odkoder je neznan tat pri belem dnevu odnesel za 3000 Din razne obleke, perila, čevlje in gotovino. Brezvestni tat je oškodoval sedem mestnih delavcev, ki si morajo s trdim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Okradeni so bili sledeči mestni delavci: Iv. Pavčnik, Ivan Pretnar, Leopold DrstenŠek, Josip Oblak, France Pertnač, Anton Veber in Alojzij Krizman. Policija tatu zasleduje, toda sledovi za njim so zelo zabrisani. Tat je moral tatvino izvršiti v pondeljek okoli pol 6. zjutraj, ko je na Poljanskem nasipu prav malo ljudi.
—Ij Drobiž policijske kronike. Policija je od včeraj do danes dopoldne spravila v policijske zapore pet oseb radi raznih večjih ali manjših deliktov. Prijela ie nekega tatu, ki je ukradel Ivani Kernc 200 Din gotovine, tri moške radi splošnega suma in nekega Bosanca radi nedostojnega vedenja v javnem lokalu. Prijavljena ie danes samo ena tatvina. Nekateri kopalci ob GradašČi-ci namenoma posedajo po travnikih in delajo škodo. Prijavljena sta za to dva vztrajna kopalca Marjan in Fanika. ker sta pokvarila posestniku Francetu Oblaku poljščino. Dalje so prijavljene: 4 neprevidne vožnje, odnosno ogrožanje osebne varnosti, 1 telesna poškodba, 1 moteuie stanovanjske posesti, 1 kaljenje nočnega miru, 2 gostilničarja radi prekoračenja policijske ure, 1 radi obrtnega reda. 1 Tadi zglaše-valnih predpisov in 11 voznikov radj cest-nopoliciiskega reda.
—lj Pomnite! Pralni prašek Ženska vhala ima 50% Schichtovega mila.
I? Maribora
—m Razočarani železničarii. Mariborski železničarji so sicer pred vsakimi volitvami vajeni obiskov gospodov ministrov in njihovih obljub, toda tokrat jih je posetil sam gospod ministrski predsednik. Mariborski radikali so po svojih zaupnikih že par dni prej širili vesti, da bo ministrski predsednik o priliki svojega obiska rešil več važnih zadev za železničarje in jim vrnil stare, a nedavno odvzete pravice. Sedaj pa, ko so po razgovoru z njim spoznali, da gre le za volilno agitacijo in da jih je prišel samo snubit za radikalno stranko, pa so razočarani tudi oni, ki so v .skrajnem obupu polagali vendarle nekoliko upov na ta obisk.
—m Glavna sezona v kopališču. Četudi Mariborčani s svojim kopališčem niso bog-vekaj zadovoljni, je vendar kopališče v sedanji vročini od raneea jutra do poznega večera nabito polno. Staro in mlado išče utehe v hladnih valovih Drave, blagajničar-ka pa si zadovoljno mane Toke. kajti staro in razdrapano kopališče nese letno toliko, da bi občina pač prav lahko izvedla že izdelane načrte za novo in modernejše urejeno kopališče. Včeraj je bilo v dravskem kopališču preko 2000 oseb.
—m Deložacija. Včeraj so deložirali v Vctrinjski ulici vpokojenega policijskega nadstrainika Lovrenca Kralja z ženo in tremi otroci. Kralj, ki je po vpofcojitvi dobil službo na kolodvoru, je tam izgubil tudi nogo, tako da je sedaj popoln invalid. S svojo malo pokojnino ne more preživljati niti sebe, kamoli družine. Sedaj je brez strehe. Mož, ki je po prevratu prihitel v obmejni Maribor in izvrševal najnapornejšo službo, je zaslužil boljšo usodo in vsaj malo več brige poklicanih faktorjev. Mislimo, da bi bilo pač umestno, da mu občina nudi primerno stanovanje v svoji novi hiši.
Razbojniška družba Caruge ter Pr-pića Velikega in Malega, kolikor se je moglo doslej dognati, ni nikdar zahajala v kraje bivše varaždinske županije in istotako tudi ne v bližnje Zagorje. Delo v teh k'rajih je prepuščala drugim.
Med tem Ko je ta družba vršila svoje zločine po gornji Hrvatski in Slavoniji, je 27 letni čevljar Ivan Balažič, rojen v St. Bistrici, ki je radi tatvine že odsedel 3 leta in 18 mesecev v ječi, organiziral nevarno tatinsko in vlomilsko družbo, ki je izvršila po Zagorju, zlasti pa v okolici Varaždina celo vrsto drznih vlomov in ropov. Sicer njegova družba ni bila tako krvoločna kakor Čarugina in Prpićeva, vendar pa ni bila nič manj dTzna in opasna. Nad dve leti so se njen člani spretno skrivali pred roko pravice. Od konca leta 1924. je izvršila v varaždinski okolici, v Medjimurju ter v bližini Slovenije, v Čakovcu in v Ormožu, razne drzne vlome.
Splošno se je govorilo, da jih ni nihče drugi zakrivil kakor Ivan Balažič. ki je pobegnil iz mariborske kaznilnice, se potepal okrog in živel od svojih zločinov Orožniki so ga zaman iskali. Po begu iz mariborske kaznilnice je odšel na Madžarsko, nato pa se vrnil v našo državo. Pri vseh njegovih zločinih ga je spremljala njegova ljubica, 19 letna Franca Štrelek iz Nove vesi, ki se je ž njim potepala iz kraja v kraj ter bila tudi ž njim skupno aretirana v vasi Lipovljani.
Preiskava je dognala, d& je imel Balažič 38 pomagačev, ki so vršili ž njim tatvine in vlome, kupovali od njega ukradene stvari ali pa jih sprejemali kot odškodnino za skrivanje njegove družbe pred oblastmi. Krivci so večinoma seliaki, med njimi pa so tudi obrtniki in celo neki lovski paznik Fer-
Iz Celja
—c Ministrski predsednik g. Vukičević
se je mudil v Celju v torek 12. t. m. popoldne. Prišel je v Celje iz Maribora. V hotelu Evropa se je ob 5. uri vršil politični sestanek s predstavniki celjske radikalne stranke in s predstavniki SLS.
—c Smrtna kosa. V torek 12. t. m. je umrla na Glavnem trgu zasebnica gospa Š u 1 e r j e v a. N. v m. p.!
—c Vročina vlada zadnje dni tudi pri nas. Polja in travniki so že hudo izsušeni in potrebujejo dežja. Rastlinstvo se vsled suše ne more povoljno razvijati. Savinjska kopališča so polna kopalcev, pa tudi izven kopališča je kar živo ljudi, kt se hladijo v bistrih savinjskih vodah.
—c Hiše po mestu se tudi letos pridno renoviTajo. Te dni so pričeli obnavljati dekliško šolo šolskih sester v Vodnikovi ulici.
6ošwSrštw
—g Pregled letošnje letine v ljubljanski oblasti. Natančni statistični podatki o izpadu letošnje letine bodo v kratkem objavljeni uradno. Po sodbi strokovnjakov zavzema površina glavnih poljskih in travniških kultur v ljubljanski oblasti približno: pšenica 28.000 ha, rž 8000 ha, soršica 2200 ha, ječmen 11.145 ha, oves 10.800 ha, koruza 15.000 ha, proso 4100 ha. Ti podatki veljajo za oziziiino in jaro žito. Fižol (kot glavni sadež) zavzema 1300 ha, krompir (zgodnji in pozni) 26.200 ha, korenje (kot glavni sadež) 2700 ha, krmilna pesa 3000 ha, zelje (kol glavni pridelek) 2300 ha, lan 950 ha, hmelj 99 ha, detelja (navadna, domača in lucerna 19.590 ha, travniki 156900 ha. Pridelek kaže v splošnem dobro in je bil dober, izvzemal kraje, kjer je toča pobila del letine. Le sena je bilo v mnogih krajih manj nego lani, ker je trava ostala redka in je tudi trpela od mraza in slane. Zato je pa kakovost izvrstna, kajti vreme je bilo za košnjo in sušenje v splošnem prav ugodno.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. julija t. L ponudbe glede dobave 30.000 kg živega negaše-nega apna, 3 komadov originalne All\veil-ske sesalke in 10 000 kg samotne malte; 'lo
22. julija t. 1. pa glede dobave vijakov in zatikačev. Pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku te direkcije- — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. julija t. L ponudbe glede dobave jamskega lesa; do 23. julija t. L pa glede dobave 8000 kg karbida. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do
23. julija t. L ponudbe glede dobave 120 m3 jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 18. julija t. 1. pri intendanturi dravske divizijske oblasti (vojašnica vojvode Mišica, objekt IV.) v Ljubljani glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 26. julija t. I. pri niinistrstvu vojske in mornarice, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave raznega tehničnega materijala, kovin, vijakov, svinca, električnega materijala itd. — Dne 26. julija, L, 3., 4. in 10. avgusta t. I. pri direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave raznega materijala; dne 5. avgusta t. 1. glede dobave skretniškega materijala; dne 6. avgusta t 1. glede dobave samotne opeke in apna; dne 8. avgusta t. L glede dobave jeklenih vrvi in jekla. — Dne 5. avgusta t. L pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 500.000 komadov opeke; dne 10. avgusta t. 1. glede dobave 10.000 m2 krovne lepenke; dne 11. avgusta t. 1. glede dobave generatorjev. — Dne 2. avgusta t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave lesenega stavbnega materijala. — Dne 3., 4., 5., 6- in 8. avgusta t. 1. pri komandi savske divizij- j ske oblasti v Zagrebu glede dobave sena in
dinand Muhič. ki je posojeval svojo puško, kadar so odhajali na razbojniška podjetja. Bili so sploh dobro oboroženi.
Tako so lansko leto v Dubravi vdrli V neko hišo, v katero so prej streljali iz pušk ter pri tej priliki ranili po-sestnico TerezHo Kuharic. Takrat so odnesli 1300 Din gotovine, hranilno knjižico za 1500 Din in raznega blasa v vrednosti 20.000 Din. Zločinci so izvedli vlome v razne trgovine, delavnice, stanovanja, kleti, kurnike. hleve in odnašali vse. kar jim je prišlo pod roko. Pri trgovcu Alojziju Heregu v Maru-ševcu so odnesli manufakturnega blaga V vrednosti 77.780 Din, trgovca 2iga Berdingerja v Šalovcu so oropali za 22.0X2 Din, pri Ivanu Kezelu so odnesli blaga za 4790 Din itd. V Turčišču so oboroženi s puškami vdrli na dvorišče Ivana Patafte, da bi mu ukradli živino, vendar pa so jih sosedje pregnali, pri čemur so streljali zločinci iz pušk ter ranili Nikolo Patafto. Zakrivili so nešteto zločinov.
Preiskovalne oblasti so na podlagi njihovega lastnega priznanja ugotovile doslej 61 tatvin, vlomov ter poskušenili roparskih umorov. Razprava proti Ivanu Balažiču in njegovim tovarišem, ki jih je v preiskavi izdal, se bo v kratkem vršila pred sodiščem v Varaždinu. Obtožnica obsega 38 s strojem pisanih strani in k sodni razpravi je pozvanih 59 prič.
Kakor vse kaže. leto s raznim zločinskim družbam na Hrvatskem in drugod trda prede. Vzrok temu je dejstvo, da jih je orožništvo pričelo zatirati z vsemi silami, na drugi strani pa je tudi prebivalstvo samo začelo kazati napram orožništvu večje zaupanje ter spoznavati, da ima v teh organih javne oblasti močno zaščito svojega življenja in imetja.
slame. — Dne 6. avgusta t. 1. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani gledo dobave sena in 6lame. — Dne 9. avgusta t. 1. pri upravi smodnišiiice v Kamniku glede dobave raznega materijala (žičniki, razno železo, medenina, pločevina, razno usnje, •ermeni, etikete, ščetke, portland-cement, dekstrin, bana, firnež, kaolin, tovotna mas', minij, metlje, milo, steklo za okna, smirek, lesno oglje, razna olja, žarnice, žica itd.). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki sc v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomski oddelek, se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. avgusta t. 1. glede dobave krtač, metel j, čr»-pičev in smolnatih bakelj ■ dne 9. avgusta t. 1. glede dobave portland-cementa in mazila za parkete; dne 10. avgusta t. 1. glede dobave 10.000 kg surovega železa in 2000 kg gnetilnega mašilnega materijala; dne 11. avgusta t. 1. glede dobave prašnega olja in rumenega vazelina; dne 12. avgusta t. 1. glede dobave 5000 kg mila, 2000 kg loja in 16.000 kg železne pločevine. Predmetni pogoji so interesentom na vpogled pri ekonomskem oddelku te direkcije.
—g Prodaja. Dne 26. julija t. 1. se bo vršila pri Dravski artilerijski radionici v Ljubljani ofertalna licitacija za prodajo 1 'ijakerskega voza in 2 brekov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Maro Lankši
Danski novinar Knud Holemboc, ki sc jc nedavno vrnil iz Albanije, pripoveduje zanimive podrobnosti iz življenja slavnega bandita Mare. Lankšija, ki je veljal do zadnjega ča* sa za junaka albanskega juga.
Maro Lankši je strahoval s svojo tolpo več let okolico mesta Argvrn^ kastra. Nekoč se je odpeljal albanski minister javnih del iz Tirane, da si ogleda ceste. Lankši ga je s svojo tol* po napadel in čim je izvedel, kako odličnega moža je ujel, jc poslal pre; fektu mesta Argvrokastra odposlanca z naročilom, naj obvesti vlado, da je pripravljen osvoboditi ministra proti odkupnini v znesku 45.000 lir. Vlada jc takoj pristala na to zahtevo in izplačaš la banditu zahtevano odkupnino. Mi* nistra so banditi izpustili, pač pa so si pridržali njegov avtomobil.
Nekega dne so Lankšijevi tolovaji ujeli državnega uradnika, ki jc jahal iz Tirane v Argvrokastr. Razbojniki so uradnika preiskali in ker niso našli pri njem niti beliča, so ga pošteno pre* tepli. Ta čas je prišel Lankši in ko jc slišal, da je jetnik državni uradnik, je zapovedal, naj ga takoj izpuste, češ da je večji s'iromak kakor zadnji ban* dit. Prestrašenemu uradniku jc napol* nil žepe z napoleondori ter ga odpu* atil.
Leta 1925. jc razpisala albanska vlada na Lankšijevo glavo nagrado v znesku 5000 zlatih frankov. Mnogim je ta nagrada dišala, toda vsi so se b !i slovitega razbojnika. Končno se je po* Iakomnil bogate nagrade Lankšijev ne* čak. Skril se je v zasedo in ko j c pri* šel stric mimo, ga jc ustrelil. Odrezal mu je glavo in jo odnesel v Tirano. Nagrada mu jc bila izplačana, toda čez 10 minut je sam končal na vešalih. Dediči so bili previdni in nihče se ni hotel javiti, da bi mu izplačali 6000 zlatih frankov. Tako je pripadla nagra* da zopet državni blagajni. Končno jc albanska vlada iztrebila telovaje na ta način, da jim je ponudila visoka uradniška mesta. Med drugimi je postal prefekt tudi zloglasni bandit Ba? sil Zani.
Kako skrbe Američani za zobe
Za šolsko mladino obvezen zdravniški pregled zob. — Velika javna klinika v Rochestru, — Pomen nege zob in ust.
Kdor količkaj pozna razmere v Ameriki, se mora Čuditi od kod jemljejo ameriške šole čas za neštete akcije, pri katerih sodeluje šolska mladina. Ameriške šole so organizirane tako, da se uči mladina samo v šoli in da ji doma sploh ni treba sedeti pri knjigah. Nedavno so piredile ameriške šole z mladino tako zvani teden pomladnega snaženja. Deca se je razbežala nalik mravljam po okolici in začela pometati dvorišča in vrtove. Papir, stare časopise, cunje in drugo tako robo, ki se je nakopičila čez zimo v kleteh ali v podstreš.ih, je odnašala deca v šole, od koder so vozili te odpadke s tovornimi avtomobili k prodajalcem starega papirja, izkupiček je pa šel v šolske   blagajn«.   Kmalu sledi tako zvani teden detskega zdravja. Deca je morala hoditi k predavanjem o pomenu svežega zraka, dobe hraie, vitaminov, mleka in zelenjave. Šolska mladina se je seznanila s pravilno težo telesa v primeri s starostjo in velikostjo. Največjo pažnjo so pa posvečali zobem in negi ust.
Ko se je bližal teden detskega zdravja h koncu, so priobčili ameriški listi vest, da je poklonil Američan George Fastman londonski bolnici Royal Free Hospital poldrugi milijon dolarjev. Ta denar naj se porabi za ustanovitev zob ne klinike po vzorcu Dental Dispensary v mestu Rochestru, ki se je tudi zgradila s podporo omenjenega milijonarja. Ekskurzija v rochestersko zobno kliniko je zelo poučna. Rochester je lahko ponosen na zobno kliniko, ki se vzdržuje izključno iz prostovoljnih prispevkov ameriških bogatašev. Lani je sprejela klinika 52.000 otrok in odrastlih, ki so si lečili zobe. Kdor nima sredstev, si lahko da plombirati zobe brezplačno, drugi Pii plačajo za plombe, krone, izdiranje zob itd. samo 5 centov. Klinika pošilja vsako leto v ameriška mesta več sto zobotehnikov, ki predavajo na osnovnih šolah o pomenu negovanja zob in ust. V Ameriki je uveden za vso šolsko -mladino obvezen pregled zob. Zoboteliniki imajo v evidenci vso šolsko mladino. Vsako leto si mora dati mladina pregledati in popraviti zobe. V Ameriki skoraj ni dečka ali deklice, ki bi imel na zobeh zobni kamen.
Cim se pojavi na zobeh najmanjša gniloba, dobi dotični učenec ali učenka na roditelje naslovljen poziv, naj si da zobe tako popraviti. Zobotehnik označi na kartonu pokvarjeni zob in otrok je toliko časa pod stalnim nadzorstvom, da pride na zobno kliniko ali v oskrbo domačega zobozdravnika. Človek bi mislil, da se razlega za stenami zobne klinike kričanje in stokanje, kakor je običajno v zobozdravniških ateljejih. Toda ameriška deca ne pozna strahu pred zobozdravnikom. Psihologija dece vživa v Ameriki velik ugled in zato ravnajo zobozdravniki s šolsko mladino tako lepo, da o kakih bolečinah večinoma ni govora.
Poslopje zoboklinike je pred požarom popolnoma zavarovano. Vrata, okna stopnice in lifti so jekleni, tla pa iz neke zmesi, ki sploh ne gori. Da bi koraki po jeklenih stopnicah preveč ne odmevali, so stopnišča in hodniki obiti s hrastovim deskami. Vsak teden odstranijo te deske in jih namočijo v vrelo vodo. Sredi čitalnice stoji velika kletka, v kateri žvrgoli 50 kanarčkov, ki zabavajo deco. ko mora čakati, da pride na vrsto. Stene so lepo poslikane in sploh je notranjost klinike urejena tako, da odvrača misli dece od morebitnih bolečin, ki jo čakajo pri zobozdravniku.
V glavni dvorani je ob navadnih dneh 60 naslanjačev, kamor posade mladi zobozdravniki ali slušatelji višjih semestrov fakultete deco, da ji pregledajo in popravijo zobe. Delo nadzoruje starejši izkušen zdravnik. Klinika obsega več oddelkov, v katerih so nazorno prikazane vse zobne bolezni do najmanjših podrobnosti Najzanimivejši je oddelek, v katerem naravnavajo detsko zobovje. Velika omara je polna odtisov zob v mavcu, ki kažejo, kakšno je bilo zobovje, ko je prišlo dete na kliniko, in kakšno je bilo čez tri leta. Tu se vidi čudovita spretnost ameriških zobozdravnikov. Dečki in deklice, ki bi morali vse življenje čutiti posledice grdih, narazen štrlečih zob, najdejo tu brezplačno zdravniško pomoč in dožive visoko starost, ne da bi vedeli, kaj pomenijo bolečine v čeljustih.
Kakor na drugih poljih, tako lahko služi Amerika drugim državam za vzgled tudi na polju higijene zob in ust Ta važna panoga ljudskega zdravja je v evropskih državah žal zelo zanemarjen, dasi vsi vemo, da so zdravi zobje prvi pogoj zdravega organizma. Iz gnilih zob se cedi strup, ki zahteva od organizma povečani odpor in povzroča utrujenost često pa tudi nervoznost. Države, ki se zavedajo, kolikega pomena je zdrava mladina za njihovo bodočnost, bi morale posvetiti večjo pozornost tudi negovanju zob.
To in ono
UCG\V1CE
z. zn amko «n ziaom
„S*LJ tik"
najbolfše.najirpežnejse. zato najcenejše.
Šola nemškega generalštaba v Rusiji?
Ruski publicist S. Melgunov, ki iz« daj a skupaj z V. L. Burcevom v Parizu protiboljševiški ruski list »Borba za Rusijo«, pripoveduje historijo, ki se čita kakor detektivski roman. Histo* rija pa je resnična, za kar jamči pu* blicist sam. Melgunova intimni prijatelj, ki je bival leta 1921. do 1923. v Moskvi, je nekega dn^ iskal neki bolj* ševiški urad, toda n~ poznavajoč do* bro uličnih razmer v dotičnem delu mesta, niti ne adrese dotičnega urada, se je nepričakovano znašel na dvorišču velikega doma. Odkorakal je vi. nadstropje, odprl tam v^»ta večjega stanovanja. Bil je presenečen nad pri* zorom, ki se mu je nudil. Nahajal se je v veliki kuhinji, vzorno opremljeni in z vsem preskrbljeni, prizor neobi* čajen v onih časih velike bede in la» kele, ki jo je preživljala vsa Moskva.
V kuhinji se je vrtelo več oseb. Na vljudna njegovo vprašanje so Melgu* novega prijatelja poslali k vojaku, ki je stal na hodniku. Vojak je molče spremil došleca po dolgem hodniko do krasno opremljene sobe, v kateri je uradoval mlad človek v vojaški um* formi nemškega kroja. Oficir je takoj vstal in došleca vprašal nemški, kaj si želi. Prijatelj Melgunova mu je po» jasnil svojo zadevo, nakar ga je otl* cir od vedel v krasno opremljeni salon, kjer ca je sprejel sivolas nemški ofi* cir. Ko je došlec želel telefonično go* voriti z drugim uradom, so ga odpe* ljali v telefonsko kabino, kjer je stal na straži nemški vojak v uniformi. Ko je zapuščal veliki dom, so mu iz* stavili propustnico, ker drugače ne sme nihče brez nje doma zapustiti. Pri izhodu je opazil na straži ruskega gardista. Ko se je skušal informirati, kakšen vojaški urad se nahaja v tem domu, so mu dajali nejasna pojasnila. Prišel je končno do prepričanja, da se je tam nahajal nemški vojaški gene* ralni štab odnosno šola generalštabnih oficirjev. V svoji storiji pripominja nato Malgunov, da so Nemci takoj po brestlitovskem miru začeli v Rusiji vzgajati generalštabne oficirje za rde* čo armado in da so Nemci po sklenitvi versajskega miru prenesli svojo šolo za generalštabne oficirje na rusko ozem* Ije ter se tako izognili kontroli zavez* niških sil Francije, Anglije in drugih. Po sklenjenem miru so Nemci s po* močjo sovjetske vlade prenesli tudi svoje tovarne za aeroplane, municijo, strupene pline in druga bojna sredstva v Rusijo, kjer so lahko neovirano de* lali.
Malgunov je tudi prepričan, da je sporazum med nemškim vojnim minV strstvom in sovjetsko vlado nepobiten fakt, istotako tudi dodatna pogodba, da sme v Rusiji graditi aeroplane nem* ška tvrdka Jankers, ki ima v Rusiji že
tri tovarne, in sicer eno za aeroplane, drugo za granate ir. tretjo za izdelova* nje strupenih plinov. Fakt je tudi, da so te tovarne svoje izdelke do konca leta 1926 brez kontrole in svobodno izvažale v Nemčijo. Ta fakt sicer ofi* cijelno dementirajo. a je kljub temu resničen.
Najelegantnejši zločinec Amerike
Ameriški policiji je te dni uspelo prijeti enega najdrznejših zločincev, ki je bil strah in trepet bogatašev, a ob enem užival sloves zaradi svoje izred* dne galantnosti ter finih manir. Zlo* činec je Boston Billy, ki je skupno s svojim tovarišem šele pred nekaj tedni izvršil svoj najdrznejši in najbolj uspeli vlom.
Neke noči je vdrl v vilo znanega newyorškega milijonarja Livermora na Long Islandu. V vili je bila samo žena milijonarja, ki se je seveda ne* pričakovanega poseta silno ustrašila. No, Boston Billv. kavalir od pete do glave, jo je potolažil, naj se nikar ne boji, ob enem pa pripomnil, da naj mu izroči vse dragocenosti, ki ji niso to* liko pri srcu. Milijonarka mu je dala razne dragocenosti, Billv se je nato vljudno priklonil, poljubil dami roko in izginil v noČ.
Oblasti so galantnega zločinca za* sledovale že dve leti, končno pa je bil le prijet V kopališču Connectirut je Billvja spoznal detektiv in ga pozval, da mu sledi. Billv jo je hotel pobrisati, nakar ga je detektiv ustrelil v nogo in prijel. Njegov tovariš je bil pred enim tednom cbsojen na 25 let ječe. Oba zločinca sta tekom enega leta izvedla okoli 100 vlomov v vile milijonarjev, ki so jima prinesli približno en milijon dolarjev. Njun najuspešnejši vlom je bil v vilo milijonarja Rockefellerja v Connecticutu.
V dvoboju ubit
Pri nas je vsako dvobojevanje pre* povedano, istotako v Avstriji. Vendar čitamo te dni v dunajskih listih o tra* gičnem dvoboju dveh Dunajčanov, ki pa se je vršil na madžarskih tleh. Ka» kor znano, je na Madžarskem dvobo* jevanje dovoljeno in je zelo v modi.
Dvobojevala sta se Dunajčana Erich Tjuba, namestnik notarja, in carinski ferefent Walter Setz. Dvoboj se je vTŠil v gozdu Odenburg na mad* žarskth tleh, in se zaključil s tragičnim koncem: \Valter Setz je obležal mrtev. Podrobnosti te tragedije, čije izvor datira že iz leta 1925., so nastopne.
Neke poletne nedelje leta 1925. je sedela v predmestni dunajski krčmi vesela družba. Sami mladi, veselja pol* ni fanti, ki so pridno praznili kozar* ce. Tjuka, ki je bil med njimi, j pri* povedoval svoje doživljaje iz vojne* ko je bil še mornariški častnik. Med
pripovedovanjem ga je prekinil Walter Setz, Tjuka je vzkipel in hip nato se je med obema razvil spor, tekom kate« rega so obojestransko padle hude ra-ljivke. Posledica je bila, da je Tjuka pozval Setza na dvoboj, ki ga je ta sprejel. Sklenjeno je bilo, da se dueli* rajo s pištolami. Tjuka je moral drugi dan službeno odpotovati in tako je dvoboj izostal. Toda med tem, ko so že vse priče takratne častne zadevje pozabile na dogodek, je v mladih lju* deh še vedno tlela mržnja, užaljeno s«» moljubje je zahtevalo zadoščenja.
Pretekli petek sta se v gozdu med Odenburgom in Sauerbrunnom po vseh pravilih in v spremstvu sekundantov ter zdravnikov dvobojevala. Dasi na* sprotnika nista imela namena, da bi drug drugega resno poškodovala ali celo usmrtila, je hotela nesreča, da je Tjuba zadel Setza v trebuh in ga težko ranil, tako da je v bolnici v Odenburgu izkrvavel.
Tjuba je bil izročen sodišču. Izjavil je, da ga ni nameraval ustreliti in da je bilo dvoboj zgolj formalnega zna* čaja. Bila je torej farsa, ki je končala s smrtjo, smešna komedija, pri kateri je krogla našla cilj. ki ga sploh nt iskala . . .
Umor dveh Pražanov v Franciji
Meseca junija sta odšla v Francijo dva mlada Pražana v nadi, da najdeta tam primerno delo. Od njunega od* hoda pa do danes niso roditelji vedeli, kam sta odšla in kako se jima godi. V bojazni, da se je mladeničema kaj zle* ga primerilo, so roditelji obvestili poli* cijo v Parizu o izginulih sinovih. Te dni je policija napravila grozno od* kritje. Oba mladeniča so našli umor* jena v malem selu Lourdes, oddaljenem 24 kilometrov od Pariza. Bilo j« očividno, da sta bila oropana, kajti obe trupli sta bili popolnoma nagi. Na podlagi poslanih fotografij je po* licija lahko točno ugotovila identitet«? obeh nesrečnih žrtev.
Policija je uvedla obširno preiska* vo, da razkrije misterijozni zločin. Oblasti so mnenia, da so morilci obe žrtvi zavlekli v neko šupo in ju tam umorili, nato oropali in nato trupli za» vlekli v oddaljen gozd, da na ta način izbriše jo sledove ^ločina.
Kako delajo iz Slovencev Italijane
»II Popolo di Trieste« priobčuje dopis iz Gorice o prošnjah, vloženih pri mestnem občinskem uradu m spremembo slovenskih družinskih imen v italijanske. Take prošnje so vložili: Fran Brezel, ki hoče postati Brecelli. Antonija, Ljudmila, Marija in Ivan Čenčič se hočejo imenovati Cenci; Rudolf Kuljat bo Gugliatti. Alojzij Kocjančič bo Cocianni, Legovič bo Lego, Liznik bo Lisini, Cotič bo Zotti in Žužek se bo Imenoval Sussi.
»pes - m mehanično delavnic*
a   popravo  »seh    »isalnih računskih
-«o pirnin,  r«sfJMMK« vain«ti   »troje * in blagajn po korkurenem ceni
Lud Baraga f!?«"«? selenburgova ulica t!
M A R Y    P H I L B I N   Veliln gredtiskariia ženskih ročnih de
nepoznam
nikake utrujenosti
ker vedno nosim
Palma
pete!
Sokolsko In bralno društvo v Mengšu
javlja pretužno vest, da je naš rad vse požrtvovalni neumorni društveni član in tajnik, gospod
Hlnko Paternost
nad učitelj v pokoju
danes dne 12. julija ob 1. uri zjutraj preminul Pogreb se vrši v četrtek ob 4. uri pop. na tukaišnje pokopališče. Dragega pokojnika ohranimo v trajnem spominu
Mengeš, dne 12. julija 1927.
Samo še danes!
znana iz velefilma «Fantom pariške opere* igra glavno vlogo   v   krasni romantično* ljubavni drami
VENERIN HRAM... ____
Prekrasni naravni posnetki z morja. — Pu« ■■■■■■■HBMi
stolovščine malega Amorja, — Igra ljubez* ni v osamljeni špilji. — Vražji otok. — V smrtni  nevarnosti.  — Moč ljubosumnosti. Lepi igralci.
Predstave ob: pol 5., pol 8., in četrt na 10.
ELITNI KINO MATICA, Kongresni trg št. 9. Telefon 2124.
Kemična pralnica in barvanje oblek
v   najrazličnejših   oarvab izvr. šuje  dela  r   oajkrajšen čast. pri najnižiib cenah
Anton Boc, Ljubljana Šelenburgova ulica 61 - Tovarna: Vič-Glince
Pisalne stroje
nove in  rabljene UnderwooO Remington  Simth  Broes io z» potovanje  povrvrstne  — oud z garancijo  Josip  Pukl  v Ce i tu.  — Popravil« vseh znamk
Opremljeno sobo
zračno, z električno razsvet* Ijavo, oddam takoj ali s 1. av» gustom. 15 minubt od glavne pošte. Ponudbe na upravo lista pod »Solnčna lega 1680«. 1680
Solna te vreče
od 50 kg kupujem. — Makso I leinrich. veletrgovina koloni* jalne robe. Čakovac 1687
Perlektnega
korespondenta
za srbohrvatski in nemški je* zik išče denarni zavod v Bos« ni. Prednost imajo aktivni so* kolski delavci. Nastop takoj. Pismene ponudbe z zahtevami na Oglasni zavod »Rekord«, Sarajevo. 1671
r
i
= Klišeje =
vseh vrst, črtne in avtotipiie »zdelute po predloženih risbah, peropisib aH slikah za navaden tisk al) za finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času
Jugografika, tiskovna in založna družba z. o z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
■
v.
J
ca trgovino, šolo in dom. Tisoče novih, krasn'h vzorcev Cisti tisk, hitra izvršitev nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blajTU.       Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje.
Matek & Mikes. Ljubljana, Dalmatinova 13
r
IVAN OBLAK
trgovec m posestnik
PEPCA OBLAK roj. SOKLIČ poročena
Ljubljana, 12. jul'ja 1927.
Elegantno spalnico
novo rožnati jesen, izdelano najfinejše, iz vrezanega lesa. po ugodni ceni proda Ignacij Repše. Ljubljana. Poljanska ce*ta st. 21. 1685
3000 Din posojila
išče nujno uradnik s stalno službo proti garanciji in do« brim obrestim. — Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo — 1678«, 1678
Srednjevelik kovček
lep in močan, zelo p-t aven za potovanje ali za dopust. — ceno naprodaj. — Naslov v upravi  »Slov.  Naroda«. 1650
Kupujemo
PREKRETNE VAGONETLE KIPPWAGEN) za 600 mm kolosjek, — Kola mogu biti nova ili rabljena, te provi.}je. na sa zaporom. Ponude na Ing. Kabafin i Jamnickv. Karlovac. 16Rr1
Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in G o*
sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne "Evropa*).
Se priporoča, — Izvršitev toč* na. cene zmerne.     72 L
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu naznanjam da obstoja še nadalje tvidka J O S« ZIDAR ter se za dosedanje zaupanje na lepše zahvalju-iem. Prosim, da m cenj. odjemalci ohraniio tudi v bodoče svojo naklonjenost lvrd<a bo tudi v naprej pazila na to, da vse ode-malce točno in dobro nostreže.
Z odličnim spoštovanjem
za Josip Zidar Fran j a Zidar
JO S. ZIDAR. L ubijana
Teleton 27—59     OunaJSkB Cesta 31.     Telefon 27-5^
l. Brzojavi: Zidar Ljubljana.
Žitna agentura in komisijska trgovina. — Prva slovenska potoval
oisarna.
Predprodaja žcleznlšk h kart za vse inozemstvo.
Urejuje
: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezeršek. — Za inseratni del lista; Oton Christof. — Vsi r Ljubljani.