V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
,,Koroški Slovenec'*,
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26 I.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/L
Visi
z£à politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 10.000
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.
Posamezna številka 1000 kron
Leto IV.
Dunaj, 13. avgusta 1924.
Št. 33.
Naši Nemci.
Dva brata že navadno nista v vsem ene misli, dva soseda še manj; naravno je, da se tudi dva naroda ne razumeta vselej. Zato v tem ni nič hudega, če si kedaj nasprotujeta Nemec in Slovenec, ali Nemec in Čeh. A to na-sprotstvo je postalo 50 let sem vedno grše, tako da je Avstrija morala razpasti. Podrla jo je sicer vojska, ali že 25 let poprej državni zbor ni več mogel delati, obstrukcija danes tu, jutri tam. Nemci so jo pričeli, drugi so jim potem prikazali, da kriči lahko vsakdo, k temu ni treba nemškega profesorja. Nemci zadnji čas kaj radi pripovedujejo svetu, kaj vse se je Slovanom v Avstriji dalo; zdaj začenjajo pri-poznavati še svoje grehe! In to je dobro, le tako je upati, da zopet pridejo v boljše razmerje z drugimi.
Pisatelj Hoerman piše. v listu „Neues Reich“ dne 5. julija tole: „Stari ljudje se svoje narodnosti niso zavedali, kakor se je zavedajo ljudje zdaj. Njihova narodna zavest je bila naravna. Nenaravna narodna zavest se je vzgojila po knjigah in časnikih, po šoli in strankarski agitaciji. Nemec v stari dobi države in ljudi ni cenil z narodno sebičnostjo. Država je bila kakor cerkev — za vse! Kultura in umetnost ste bili v vsem zapadu (v vsi Evropi) enaki. Nemec je bil tedaj po vsem svetu priljubljen kakor Avstrijec še dandanes, če izvzamemo koroškega posilinemca).
Nemec je bil pobožen in ponižen, ni se ši-rokoustil, ni se povzdigoval in ni nastopal tako
PODLISTEK
Kovač Franc:
Idila.
Rad pogovarjam z otroci, jih poprašujem o tem in onem in marsikatera bistra glavica mi Pove prav modro. Nedolžna otroška duša, na katero še ni padla slana spoznanja dobrega in hudega, še ne pozna zvijačnosti, ne skriva svo-ijli misli v praznem besedičenju, kot kulturni človek. Kar misli, pove naravnost in odkrito.
Čakal sem na pogrebce, katerim se ni mudilo z mrličem od doma. Da si preženem čas, jo zavijem počasi na hribček za vasjo. Ondi zapazim Fricija, bistrega fanta osmih let: pasel je krave. Dobro zraščen deček, inteligentnega obraza, umazanih bosih nog. Pel ie neko čudno inelodijo, katero si je sproti izmišljal. Ker sem stopil za grm, me ni takoj zapazil.
Slednjič me ugleda in jenja peti; zdrzne se.
»Kaj pa ti, ali ne bodeš šel v šolo?“
»Ni šole, sreda je danes, krave pasem."
»Koliko pa imate krav?"
»Samo dve, nismo pavri in ata hodijo v tovarno."
Sedel sem na štor in začela sva se pogo-yarjati o tem in onem. Na vsako vprašanje mi je dal jedernat, pogosto naiven odgovor.
»Kar sam paseš, kaj ti sestra nič ne pomaga?"
..Tilči?"
„.Ia.“
»I. po vasi okrog leta in se igra."
»Pa vam je zadnjič hiša pogorela."
» la, vse nam je. pogorelo,, pa bomo novo sezidali."
naduto, kakor pozneje. Ošabnosti so Nemca učili (turnarji) Arndt Jahn in Menzel, in le pokvarjeni Nemci poveličujejo te može. S Bis-markom se je vse prav na slabo obrnilo. Bis-marku je veljala moč vse, pravica nič, hotel je vso državo urediti kakor kosamo, ljudje naj eksercirajo kakor rekruti, in vladi se naj vsakdo pokori kakor vojak korporalu. Vse je ■postalo zdaj „national“ — narodno. Zato je Bismark iz Nemčije izrinil katoliško in napol slovansko Avstrijo. Katoliška vem je bila tem ljudem premalo narodna kot nemško vero so proglašali luteranstvo. Za letom 1870. je bilo vse kakor pijano. Narodna zavest se je š.e grše razvnela in je zatrla vsako trezno misel. Nemec je sodil, da je greh, ako ni dosti narodno zaveden, ako pusti še drugega človeka veljati. V srednjih in višjih šolah sé je odpravila krščanska vzgoja in na njeno mesto se je dalo narodno vzgajanje. Časniki in agitatorji sp drug pred drugim poveličali nemštvo, v vojašnicah se je novince vežbalo v vsenemškem smislu, duša nemškega ljudstva se je popolnoma spremenila in je postala plitva.
Vsenemec se v politiki ozira le na svoje ljudstvo, povsod hoče imeti nadoblast in da si jp pridobi, se je naprej množila armada. V ljudstvu se je gojilo vojaško mišljenje. Vsenemec pozna le svojo korist, le svojo pravico, nikjer pa ne pozna pravice drugih ljudi.
Vsled tega se je spremenilo razmerje do domačih narodnosti in do tujih držav. Nekdaj so imeli Nemca povsod radi, zdaj ga povsod sovražijo. Treba se vrniti k stari skromnosti.
In kot da bi bilo to_ nekaj malenkostnega, je važno pripomnil:
„Meni je zgorela tablica in katekizem."
„A, kako boš pa sedaj pisal, kako se boš učil, ko prideš v drugi razred?"
»Imam že novo tablico. Tudi mlada mačka se je spekla v ognju. Tako žalostno je mijavkala, pa ji nisem mogel odpreti vrat. Saj sem sam komaj ušel iz sobe. Pa bi bilo boljše, če bi bil pes zgorel, nič bi ga ne bilo škoda."
Nenadoma okrene z glavo, me bistro pogleda, kot bi se nečesa spomnil:
»Pa vi ste rekli, da mi boste eno »tekno" (zvezek) dali; samo eno stran imam še prazno."
»Saj res, čisto sem že pozabil. Koliko pa velja tekna?"
»Štiristo kron."
»Na, tukaj jih imaš, pa si jo sam kupi."
Zazvonilo je; vstal sem in odhitel v cerkev. —
»Pa zahvalim."
»Že prav, le priden bodi!"
»Srečno."
»Zbogom."
Kovač Franc:
V šoli.
Vroč poletni dan, iz jasnega neba pripeka solnce. V razredu vlada soparna vročina.
Sredi pouka dvigne deček roko.
»Kaj na ie?"
»Ta pa spi," pokaže s prstom.
Tam v zadnji klopi je deklica, zaspala.
»Je včeraj tudi spala, vsak dan zaspi v šoli," pravi škodoželjno njegov sosed, radujoč
Treba je bilo nesreče, da se zopet ponižamo. Ošabnost stopa pred padcem, ponižnost prihaja za njim. Ošabnost nam je odvrnila vse pri-iatelje. Med vojno je pisal švicarski list: »Na svetu ni nič ošabnejšega kot sta nemški častnik in nemški profesor". Lažem, ki se predavajo, na naših šolah, treba je stopiti nasproti, narodnim nemškim učiteljem in srednješolskim profesorjem bo treba omejiti njihovi upliv na mladino."
Tem besedam koroški Slovenci kar povsem pritrjujemo. Trajalo bo seve še nekaj časa, da se naši sosedje streznijo z svoje pijane glorije, a strezniti se bodo mogli tudi na Koroškem in potem upamo, da se sprijaznijo še z nami.
Vrata pri Trbižu — Izgubljena?
Spominjamo se še, kako so koroški Nemci svoj čas kričali, da Italijani nočejo zapustiti Vrat, ki po mirovni pogodbi ostanejo pri avstrijski Koroški. Sedaj pa beremo po listih, da sta se naša in italijanska vlada dogovorili, da postanejo Vrata mednarodna obmejna postaja. Zdi se nam, da to pri Lahih pomeni isto kakor svojčas pri Reki: Lah je v Vratih in jih ne zapusti več. Mi domačini, ki poznamo lego kraja, razumemo, zakaj je Lahom toliko ležeče na tem kraju. G. dr. Wutte bi rekel: Vrata so najlažji in najbližji vhod v celovško kotlino. Slovenci smo se poslužili gole pravice, ki jo je nam dala mirovna konferenca, Nemci pa so po-
se v misli, da jo bom kaznoval ali poslal v kot klečat.
Bila je hči dekle in mora že v zorni mladosti trdo delati od zore do mraka in ima le v včasih priložnost iti v šolo. Ne uživa brezskrbnih otroških let, ne sliši prijazne besede in nima č:asa igrati se s tovarišicami. Usoda ji je že v zibeli namenila trdo delo brez izpremembe, brez veselja in zabave in trpljenje jo bo spremljalo do groba.
Zraven nje sedeča tovarišica jp dregne s komolcem, da dvigne glavo.
Takoj sem uganil pravi vzrok.
»Kdaj si pa vstala danes?"
»Že ob treh."
»Kaj pa počneš zjutraj tako zgodaj?"
»Najprej doma kaj delame, potem pa past ženem."
»Pustite jo, naj spi. Ona že davno poprej vstane, kot vi vsi jti mora do tačas, da gre v šolo, pridno delati. Ona nima skrbnih starišev kot vi, tako mlada je še in mora že služiti pri tujih ljudeh. Pustite jo pri miru in nikar je ne dražite."
Zakaj je tako velik socijalen razloček že pri otrocih? Na eni strani otroci, razvarjeni od starišev, ki jim v svoji slepi ljubezni izpolnijo vsako, še tako neumestno željo, katerim sije solnce mladostne sreče, preživijo otroška leta v veselju in brezskrbnosti, a na drugi strani otroci, ki nimajo veselega trenutka, katerih življenju je že v prvi mladosti primešano trpljenje in skrb za obstanek.
In pustil sem jo dalje spati, saj itak ne bo imela kdaj kaj dobrega na svetu.
klicali Lahe na pomoč in sedaj zahtevajo plačilo računov 400,000.000 zlatih lir. Koliko so vpili Nemci o „Karnten ungeteilt“, sedaj pa sami deliio!
Zdaj je nam tudi jasno, zakaj so gospodje okoli „Bauernzeitung“ in „Freie Stimmen“ v zadnjem času uprizorili tako gonjo proti nam. Mislili smo, da smo jih samo z občinskimi volitvami tako razburili in da jih je tako pretresla usoda Nemcev v kraljevini SHS., ko niso bili več pri vladnih koristih, a danes vemo, da so z napadi na »izdajalce v jugovzhodnem kotu“ hoteli prikriti svoje klaverno delovanje v jugo-zapadnem kotu, kjer so sami odtrgali kos koroške zemlje in Italijanom odprli — Vrata!
Ta žalostni slučaj obsoja tudi sedanjo našo zunanjo politiko, ki išče prijateljev tam, kjer so zviti sebičneži, a ne tam, kjer bi lahko bili odkriti prijatelji, pomočniki proti zvitim sebič-nežem. Ali bi se pač nemški svet podrl, če bi Slovenci dobili vse naravne pravice, kakor jih zahteva vsak kulturen narod, če bi dobili pametne šole, če bi narodno, kulturno in gospodarsko postali enakovredni? Minula bi hujska-rija po Heimatschutzu, minul bi strah Nemcev pred „iredento“, minula bojazen pred jugoslovansko javnostjo; kraljevina SHS., ki je naravna zaščitnica jugoslovanske manjšine na Koroškem, bi lahko gojila odkritosrčne prijateljske vezi z Avstrijo in bi njenim zastopnikom ne bilo treba govoriti o pritožbah koroških Slovencev, kakor jih je potrdil dr. Ninčič pri zadnjem obisku na Dunaju in jih diplomatično, a dovolj jasno priporočal dunajski vladi. Ali bi ne imela cela Avstrija od take politike veliko večjo korist kakor pa koroški Slovenci od najprijaznejše enakopravnosti?!
Tako pa ženejo koroški vsenemci v svoji kratkovidnosti svojo po nemških predvojnih dalekosežnih, a sedaj uničenih idealih ustvarjeno mržnjo in gonjo do Slovencev naprej in čimbolj jo ženejo naprej, tembolj odgovarja jugoslovanska javnost, ter tako ne tu, ne tam ne pride do miru.
Kdo je kriv teh prepirov? Ne tisti, ki nič nima, ampak tisti, ki hoče vse sam imeti in drugim nič dati. In kdo ima korist? Lah, ki si je ravno vsled prepirov med Nemci in Slovenci odprl „Vrata“ na Koroško.
^ POLITIČNI PREGLED m
Osemnajsto poročilo generalnega komisarja obsega dobo od 15. maja do 15. junija in omenja uvodoma sklep Društva narodov o proučavanju avstrijskega gospodarstva po posebni komisiji, ki bo predložila potem strokovno mnenje o potrebi povišanja letnega proračuna. Generalni komisar pričakuje od vlade do tega časa konkretne predloge. Poročilo omenja dalje, da znaša letošnji deficit 1166 milijard K, sicer manj kot lansko leto, vendar še ne dosega 146,7 milijard, ki jih je za deficit določilo Društvo narodov. Deficit bo zmanjšal sprejeti zakon o delitvi davkov za 500 milijard, a kljub temu ostane še 600 milijard. Daljno znižanje deficita bo skrajno težavno. Določenih številk se tedaj ni moglo držati. Prvih pet mescev se iz posojila ni nič izplačalo ter znaša deficit kljub previspkim izdatkom manj kot je predviden. Zato povdarja generalni komisar potrebo po zvišanju normalnega državnega proračuna. Dohodki carine in tobačnega monopola so zadovoljivi: v maju 304 milijarde, prejšnje mesece 270. odnosno 201 milijarda K- V maju je bilo odpuščenih daljnih 1693 državnih nameščencev, da znaša število odpuščenih 67.109 oseb. Določeno število 100.000 pa se najbrž ne bo doseglo nikdar. Glede bančnih krahov o-menja, da niso bile prizadete vse banke, ker se ne bavijo vse s špekulacijo, in da bodo imeli krahi to dobro stran, da se bo denar vlagal v zavode^ ki se s špekulacijo ne bavijo, ter prišel tako v prid gospodarstvu. Zunanja trgovina se je razvijala povolno, kar je dobro uplivalo na brezposelnost. Število brezposelnih je znašalo koncem maja samo 68.000 več. Končno priporoča generalni komisar znižanje davkov, ki podražujejo denar.
Jugoslavija. Skupščina se je sestala k izrednemu zasedanju in sedaj zboruje. Že naprej se je dalo pričakovati, da bodo seje skupščine zelo burne, ker bo porabila sedatici opozicija
vse sile, da zavlačuje in preprečuje delovanje nove vlade, ki se je postavila strogo na parlamentarna in ustavna tla ter hoče voditi neizprosen boj proti podkupovanju. Nova vlada je podala svoj program, o katerem smo kratko že prej poročali. Debata o vladni izjavi je bila zelo burna, seje so se morale večkrat prekiniti, da se pomirijo razburjeni duhovi. Kljub temu se kaže, da ima nova vlada precej trdno podlago in da je tudi jugoslovanski narod za njo. Radi-čevci so na plenarni seji stranke v Zagrebu sklenili, da začasno v vlado sicer ne stopijo, pač pa jo bodo podpirali. 5 poslancev Radičeve stranke, ki še niso. bili v skupščini, je sedaj pri-f^eglo. Govori se tudi, da je dovoljen povratek Radiču, ki je dobil že potni list. Mogoče bi bilo boljše, akp bi ostal vsaj še nekaj časa v inozemstvu. Nova vlada se je pogajala tudi z Nemci, ki so stavili sledeče pogoje: L Cerkveno-šolska avtonomija s pravico ustanavljanja verskih nemških osnovnih in srednjih šol, ki bi se nahajale pod uprao nemškega cerkvenošolske-ga sveta, vzdrževala pa bi jih država. 2. Uvedba nemške uprave v .občinah, kjer so No——' ir večini. 3. Nemški jezik na sodišču. 4. Oziranje na Nemce pri razdeljevanju zemlje. 5. Podpiranje nemških gospodarskih institucij. 6. Vsaj en nemški načelnik v ministrstvu za vere in prosveto. 7. Služenje nemških vojaških novincev v kulturnejših krajih. Veliko zahtevajo ti ljudje. Sicer jim nismo nevoščljivi ter jim privoščimo vse pravice, ki jim pripadajo po mirovni pogodbi in naravnih zakonih, vendar moramo obenem zahtevati enake pravice tudi mi koroški Slovenci. Gotovo pa bo tako, da bodo Nemci v Jugoslavijo svoje pravice dobili, mi pa bomo ostali še nadalje brezpravna in tlačena raja. Nemec je že tak, da hoče. imeti vse, drugim pa ne da nič.
Londonska konferenca. Razprave potekajo tako-tako: Vedno se še vsadi kakšen klin vmes, ki razburja delegate. Nemška delegacija je že v Londonu in se udeležuje razprav. Že pri prvi seji, na kateri so bili Nemci pozdravljeni in so jim bili predani dotedanji sklepi konference, so se obnašali precej oholo. Macdonald in Herriot sta dala duška svoji nevolji z medklici. Ker je govoril dr. Marks nemški, se je zvalila pozneje krivda na tolmača, ki je govor v angleščino in francoščino slabo prevedel. Ko je nemška delegacija dotedanje sklepe proučila, je predložila svoje pripombe in predloge, ki sicer niso vse zadovoljile, vendar se bodo dale pri dobri volji vse premojstiti. Konferenca bo trajala še kak teden. — Velike težkoče je delalo prvotno posojilo Nemčiji, ker so ameriški bankirji predlog zavrgli. Šele drugi francoski predlog je bil sprejet, da je podpis posojila zagotovljen. Pogodba stopi vendar še le tedaj v veljavo, ko bo posojilo že podpisano. Generalni agent za re-paracijska plačila bo solastnik Morganovega bančnega zavoda, ki bo nekak kurator Nemčije. Nemci se žejo trudijo, da bi spravili na dnevni red tudi vprašanje izpraznitve Porurja, ki ga Dawesovo poročilo ne omenja ter ne spada v delokrog konference. Pa kakor vse kaže, se bodo pogovarjali neoficijelno še o vseh vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in zaveznikov. Nekako nadaljevanje londonske konference bo tvorila konferenca finančnih ministrov zveznih držav v Parizu, ki se bodo po-govatjali o zasedbenih stroških in razdelitvi teh ter o mednarodnih dolgovih. Predposveto-vanja se vrše že sedaj. Te konference se udeleže tudi Amerikanci. Pred kratkim se je mudil v Berlinu ameriški državni tajnik, ki je menda vladi jasno povedal, da Nemci tako ugodne prilike ne bodo imeli več nikdar in da ne smejo več računati na ameriško pomoč, ako odklonijo sklope londonske konference. Po tem se bodo Nemci tudi ravnali, ker bi odgovornosti za neuspeh ne mogli prenesti. Ker ni nepremostljivih težkoč, se bo konferenca gotovo z uspehom zaključila.
Bolgarska je prosila medzavezniško komisijo za dovoljenje povišanja vojske za 6000 mož, ker ni zmožna vzdržati s to maloštevilno vojsko vsled grezeče komunistične nevarnosti v deželi red in mir. S to prošnjo se je bavilo tudi jugoslovansko ministrstvo in ugotovilo, da bolgarska vlada komuniste sama podpira, da bi lažje dosegla dovoljenje za pomnoženje svoje vojske.
Bolgarska na pravu nove revolucije. Stanje današnje vlade Cankova na Bolgarskem postaja vsak dan bolj kritično radi sporazuma in kooperacije med makedonskimi revolucijo-narnimi organizacijami in komunisti. V posled-nih dneh so se pojavile na Bolgarskem dobro oborožene čete nasiprotnikov današnjega režima. Te čete so pričele splošno mobilizacijo kmetov in delavskih mas. Med četami in vojsko je prišlo do krvavih sipopadov na več mestih, posebno v okolici Šumena in Tatar Pazar-džika. Todor Aleksandrov je svoje čete združil v okolici Petriče. V Sofiji se širijo vesti, da hoče Todor Aleksandrov s komunisti izvršiti državni prevrat in dobiti oblast v svoje roke. Radi takega stanja se je sestal v Sofiji kronski svet, ki je sklenil na svoji seji, da se mora predvzeti najstrožje mere proti komunistom in zemljoradnikom. V Sofiji je proglašeno obsedno stanje. Vse javne in državne zgradbe čuvajo močni oddelki vojaštva v popolni bojni pripravljenosti. V okolici Sofije je postavljenih več močnih baterij.
Angleško-ruska pogodba je bila sedaj podpisana. Pogajanja so se vlekla mesce in mesce od dneva priznanja sovjetske vlade. Še dan pred podpisom gospodarske in finančne pogodbe so prihajale vesti, da so se pogajanja razbila. Pogodba sicer ni popolnoma zadovoljiva, vendar se boljšega ni dalo doseči.
Zakaj je proglašeno obsedno stanje v Ru-muniji. Splošno se misli, da je bilo proglašeno v Rumuniji obsedno stanje predvsem iz strahu pred komunističnimi nemiri. Toda temu ni tako. Glavno skrb povzroča sedanji rumunski vladi general Averescu, ki ima za seboj skoraj vse kmetsko prebivalstvo in ki je zato v stanu, da izvede tudi državni udar. Kakor se govori, ima sedanja vlada v rokah dokumente, ki dokazujejo, da hoče general Averescu to tudi v resnici izvršiti. Vlada ima baje dokumente, da je izdal Averescu že povelje, da je treba sedanjega ministrskega predsednika ubiti. Po zadnjih vesteh so v okolici Bukarešte koncentrirani veliki oddelki vojske. Vsi javni lokali morajo biti ob devetih zaprti in vsako postajanje po ulicah je prepovedano.
V Albaniji zopet meščanska vojna. Iz Albanije javljajo, da se je tam ponovno pričela meščanska vojna. Prijatelji Ahmed bega so se uprli z oboroženo silo novemu režimu vlade Fan Nollija. Bajram Cur in Azem beg sta v Skadru ter nameravata priti v Metohijo, da se osvetita jugoslov. oblastem radi poraza v Drenici. Kosovski komitet je noslal svoje agente, da ubijejo Ahmed beg žoga, ki se nahaja v Beogradu. Agenti pa niso imeli uspeha.
B DOMAČE NOVICE B
Brdo pri Šmohorju. Že od leta 1906 imamo pri nas lastno pošto in dvojezični poštni pečat, katerega so pred kratkim odstranili in ga nadomestili s samonemškim. Ali so storili to radi tega, da porabijo manj črnila, ali pa hočejo dati Brdi nemško lice. Nas s tem še ne bodo ponemčili. Mi ostanemo trdni do zadnjega, četudi smo brez razumništva kakor čebelni panj brez matice. Poštni urad bi nam bolj ustregel, ako bi uredil poštno službo tako, da bi pismonoša raznašal pošto v torek, četrtek in soboto mesto v ponedeljek, sredo in petek, da bi imeli naše časopise za čitanje že v nedeljo pri rokah, ker je nedelja edini pripravni dan za čitanje. Kakor drugod, so tudi pri nas orgeši in sicer dvojne „sorte“: prva sorta ima krivce, druga pa je brez krivcev. Pa drugič-še kaj.
Dobrla vas. Skozi našo vas peljeta dve cesti, po katerih je mogoče priti na vse strani sveta. Umljivo je, da srečavamo dan na dan potnike vseh slojev, ki se poslužujejo vseh mogočih prometnih sredstev, med njimi tudi take, katerim pravimo, da se boje svetlobe. Zadnje dni se je klatil po naši vasi povsem sumljiv človek, ki je napravil na nas vtis, da se pic-življa samo s krajo. Oko postave ga ni videlo in ga tudi ni vprašalo po legitimaciji. Zato pa je bilo tembolj točno napram dvema domačinoma, ki ju vsak otrok tukaj pozna in prišlo na stanovanje vprašat po legitimacijah. Ne vemo,
kaj si nai k temu mislimo. Ako povdarimo, da sta dotična dva Slovenca, nam postane stvar jasna.
Bilčovs. (Zlata maša.) Dne 24. avgusta bo v naši župniji velika slavnost, ki se le redkokdaj in malokje dogaja. Obhajali bodo takrat v svoji rojstni župniji prečastiti gospod Janez Boštjančič svojo zlato sv. mašo, SOletnico svojega pastirovanja. Ohrani naj jih Bog še mnoga, mnoga leta, da bi delovali še naprej za Kristusa ni narod. Bog Vas živi!
Vovbre. (Smrt.) Tukaj so 25. julija premi-nuli naš dušni pastir č. g. Rok Tomko. Komaj 4 leta so bili v Vovbrah, pa smo jih vsi jako radi imeli. Oskrbovati so morali 2 fari in 5 podružnic in to delo so izvrševali jako vestno, vsako nedeljo 2 službi božji ni malenkot. Na dan smrti so bili še v šoli, popoldne pa jih je zadel pri igranju na harmonij mrtvoud. Njih pogreb je bil sijajen: nebroj ljudstva, 28 duhovnikov, požarna bramba, pevci itd. Slovenski nagrobni govor je imel č. g. Fajnik, nemškega pa č. g. dekan. Dolgo se bomo spominjali č. g. Toinka in za njega molili, da bi se združili enkrat z njim v nebesih. Počivajte v miru!
Pod Lipo. V pondeljek dne 28. julija smo pokopali v Vovbrah blagega Hutterjevega očeta, potrpežljivega trpina, zavednega Slovenca, vzglednega moža, vzornega gospodarja in vnetega Kristjana. Bil je o£e velike družine na majhni bajti in zraven je opravljal krojaško delo kot izučen krojač. S pridnostjo svojih rok si je prihranil toliko^ da si je kupil malo večjo kmetijo pri Hiitarju, kjer bi mu šlo malo boljše, ako bi ga leta 1919 divji Volkswehrovci ne zro-pali do golega; vsled trpinčenja od strani Volkswehra mu ie umrla hči v najlepši dobi, sam pa je bolehal vseh pet let od prevelikega strahu 1. 1919. Naj v miru Gospodovem sladko počiva!
B DRUŠTVENI VESTNIK H
Naša dramatika.
Prejeli smo sledeči dopis navadnega kmečkega fanta in ga priobčujemo, ker je dopisnik eden belih vran, ki vidijo napake igralcev na pozorišču in imajo tudi toliko korajže, da povedo napake javno, kakor mora delati pravična kritika. Napake se morajo ožigosati, da se vedo diletanti v bodoče teh izogibati, ker sama pohvala še nikdar ni vzgojila umetnikov ali dobrih igralcev. Dopisnik pravi:
Koroški Slovenci smo majhen narodič. In usoda malih narodov je, izginiti ali pa se vzdržati s svojo lastno silo na površju brez o-Piranja na druge činitelje. Malo stvari imamo, ki bi vzbujale tako splošno pozornost in zanimanje, kakor ravno gledališke predstave. Naša dramatika še ni na višku, vendar imamo zaznamovati že lepe ustnehe in tudi lepo število do-°J"ih iger. V ospredju zanimanja stoji vsekakor »Miklova Zala“, katere dejanje se odigrava na Koroškem in ki je vzeta iz življenja našega naroda.
Da je predstavljanje različnih ljudskih tipov ena najtežavnejših in najlepših umetnosti, Ì£ znano dejstvo. Dramatika zahteva mnogo vaje in talentov, zato še ni vsak igralec, ki nastopa na odru, kajti potrebno je v prvi vrsti posnemanje značajev in poznavanje igre. Predstavljanje ne sme biti površno posnemanje, temveč se mora igralec poglobiti v svojo ulogo m v celo igro ter ustvariti določen človeški t*P- Naravnost ji mora biti model in temelj, da zamore vtisniti svojo moč v dušo opazovalca.
Z nekako napetostjo sem pričakoval v nedeljo dne 20. julija začetek igre „Krivoprisež-nik“ v Globasnici. Vedel sem, da je igra zamotana in da zahtevajo zlasti nekatere uloge paravnost mojstrske igralce. Kako naj spravijo ljudje, ki delajo v najhujši vročini na polju m drugod, te mnogovrstne značaje v soglasje m celoto, ki jo zahteva igra. Ako bi pisal, da je bila igrana igra brez vsakih pogreškov, bi ue trdil resnice, ker pač nihče ne more pričakovati od nepoklicnih igralcev popolnosji pri podobnih igrah. Če bi vse vprek hvalil, kakor je prišlo pri nas že v navado, da se izognemo zamere, bi s tem ne izrekel nikakega poklona Igralcem, in oni bi to sami vedeli. Popolnosti
ni bilo, ker je že sama zahteva po popolnosti v danih razmerah nesmisel. Lahko pa trdim, da je bila igra igrana z uspehom, s katerim se ne morejo ponašati vsi odri.
Krivpprisežnika. oblastnega in hinavskega, je igral g. Sirnik Alojzij. Njegov nastop in glas je svedočil, da igralec umeje svojo vlogo. Njegovega sina Frana, katerega hoče svetohlinski oče izšolati za duhovnika, da bi mu potem odpustil njegov greh, je predstavljal Breznik Albert. Igral je zelo simpatično, samo pri občevanju s svojim očetom .se mi je zdel prekrut in pri zadnji sliki mu je glas popustil. Marijano, prevzetno, ošabno Krivoprisežnikovo hčerko, je igrala Cirgojeva Micika; poznalo se ji je, da dramatiko pravilno pojmuje. Dobrovoljnega in ravnodušnega Kmetovca je igral Zdravko Šajn. Njegov malo komičen in umetno naraven nastop je občinstvu zelo ugajal. Jan Fračko je bil poosebljen Kmetovčev sjn Tone, pristen tip kmetskega fanta, kot ustvarjen za to ulogo. Miren in pošten značaj Mihe Sadjaka se je popolnoma ujemal z ulogo velikega hlapca. Veroniko, glavno žensko ulogo, je predstavljala Tilka Hutterjeva, ki bi igrala povsem dovršeno, ako bi v nekaterih prizorih dala dejanju več mladostnega prekipevajočega življenja. Po-voljno se moram izraziti o Alojziju Čebulu v ulogi Veronikinega brata, ki je težka uloga. Rozina Karl je v ulogi Zidarke, stare oštirke, gledalce v splošnem zadovoljila, samo v bodoče se bo morala izogibati monotonega klepetanja. Abraham, stari kramar, je našel vrednega po-snemalca v osebi Šimna Hafnerja; njegova maska in njegov glas ne bi mogla biti boljši, a manjka samo pravilen naglas in več gibčnosti. Polonica Smrečnikova je igrala ulogo Nosan-ke, stare ženice, in bo v bodoče bolj pazila na jakost glasu. Vaški pastir Jurček je s svojo e-lr.stično postavo spravil vso dvorano v smeh. Boltižarju Prilazniku smo za užitek hvaležni. Ostali igralci so se v manjših ulogah dobro obnesli, kakor tihotapci. Nad vse krasno in ljubko so igrale dekleta, čeprav so nekatere šele prvič nastopile. Osobito obeta Ivanka Sadjak postati dobra diletantska moč.
V splošnem je iera dobro uspela in globaš-ki oder je nanovo dal posnemanja vreden vzgled drugim odrom. Predpogoj dobremu u-spehu je pravilno umevanje ulog s strani igralcev, zadostni scenični aparat-ter vsestransko izkušena in praktična režija.
Le tako naprej, mladi diletantje! Vsi pa, ki imate smisel za dramatiko, podpirajte jo, ker je krepka žila slovenskega življa na Koroškem. Malo je narodov, kjer je dramatika med priprostim ljudstvom tako razvita in priljubljena kakor med Slovenci.	—t—k.
IS GOSPODARSKI VESTNIKU
Živinoreja podlaga kmeUjsiva.
Spisal Krištof Franc.
(Dalje.)
2. Prireja.
Glavni vir dohodkov pri živinoreji je prirastek živine. Zato bodi skrb vsakega živinorejca, da vsaka žival v njegovem hlevu dnevno na teži pridobi in s tem množi kmetijski kapital. Če žival v hlevu dnevno ne pridobi na živi teži, tvori to izgubo, ker ta dan smo živino zastonj krmili, ji stregli in za krmo in za svoje dnevno delo nismo prejeli nikakoršnega plačila v pridobitvi žive teže.
To poglavje neuspešnega krmljenja in o-skrbovanja naše živine zasluži, da si ga točneje ogledamo. Vsak izgubljen dan brez prirastka moramo izravnati s čimskrbnejšim negovanjem živine. Kmet živine ne redi za zabavo ali za šport. Ne zato, da bi jo dnevno samo ogledoval, temveč zato, da dnevno gotovo na vrednosti pridobi. Če ostanemo brez prirastka, je brez koristi tudi vzdrževalna krma, to je tista krma, ki jo mora živinče porabiti zato, da živi in vzdržuje vse življenske funkcije, zlasti da goni kri po žilah celega trupla in daje življenje. Krmimo in oskrbujmo našo živino tako, da poleg vzdrževanja življenja more živina pridobiti na teži. Kako nesmiselni so ugovori, da zadostno in dobro krmljenje preveč stane, je predrago. Ravno nasprotno je resnica; pičlo krmljenje je drago, zadostno in redilno krmljenje je
ceneno zato, ker žival poleg vzdrževalne krme redno na živi teži pridobi in noben dan ne gre v zgubo. Nadalje se tudi vzdrževalna krma pri dobro oskrbovani živini zmanjša zato, ker se doba reje skrajša, rejski cilj je prej dosežen, kmetijska glavnica, ki je vložena v živinorejo^ se tako pogosteje obratuje. Zmanjšajo se obresti za kmetijski kapital. Pri tako pravilni od-goji živine lahko skoro dvoje živinčet zredimo in smo redili mnogo ceneje in dosegli za eno .tretjino več uspeha. Da nam bo ta nasvet bolj razumljiv, navajam sledeči primer:
Govedo redimo pri nas skoro 4 leta pred-no je doraščeno. Zato je potrebna vzdrževalna krma za štiri leta ali 1460 dni. Enoletno živinče tehta navadno 90 do 120 kg. To težo bi moralo imeti tele v starosti 8 do 10 tednov. Navadno jo tudi ima. Od tega časa naprej, ko se tele, ki se že prezgodaj odstavi, moralo hitro pridobivati na teži in se naglo rediti, začne stradati. Neprostovoljno stradanje nastane zato, ker ne znamo napraviti pravilnega prehoda od mleka na navadno krmo. Tele pri najboljši volji ne more vzeti vase zadostno množino krme, da bi se moglo pravilno razvijati, ker želodec še ni preurejen za sprejemanje zadostne množine .trde krme. Ko se mu pa prebavilih organi polagoma le razvijejo, je ta čas tele tako opešalo, da si težko opomore. Zato pa tele prvo leto samo životari in se skoro nič ne redi. Zato pa pravijo naši živinorejci, da je najbolje dobro tele prodati mesarju. Kdo ga bo redil celo leto zastonj! Skoro neverjetno se to zdi, a je resnično in še veliko bolj žalostno zato, ker smo s tem izgubili skoro eno leto dni na reji na vzdrževalni krmi, poleg tega pa priliko tistega razvoja, ki je mlademu teletu dano v prvem letu starosti. Ta zamujen čas se pri reji živine popolnoma nikdar več prav ne da nadomestiti. Ker v prvem letu se razvija zlasti mišičevje, kosti in meso, v drugem letu starosti pa več ne tako. Taka zanikerna reja ima tudi za posledico, da si zrejamo neposebne plemenske živali.
V	drugem letu starosti si, živali opomorejo in se skoro debelé. Posledica tega je, da imamo toliko število jalovih telic in zgodaj lenih neplodnih bikov plemenjakov. Sedaj vemo, zakaj je vso skrb posvečati reji telet v prvem letu, ko so razmah in razvoj ter življenska sila živine v tem času najbujnejši. Vedimo, da mpra živinče, če ga pravilno redimo, doseči v prvem letu polovico žive teže, katero sploh kedaj doseže. Tako skrajšamo rejno dobo, zmanjšamo vpora-bo vzdrževalne krme in pocenimo pri še. tako dobrem krmljenju rejo, da bomo dosegli tiste rejne upehe, ki si jih s svojim velikim trudom v resnici tudi zaslužimo. Obžalovanja vreuni so oni živinorejci, ki mislijo, da bodo s stradanjem teleta poceni zredili, dobro krmljen teliček da se pa predrago izreja. Če kdo ne verjame, naj le poskusi in zdelo se mu bo, da vidi čudeže svoje reje pred seboj. Pri svojem 15-letnem organizacijskem delovanju na polju živinoreje sem nasvetoval mnogim forsiranje ali siljenje močne hitre reje. Naj navedem izmed mnogih: Dober živinorejec je redil mladega bikca plemenjaka, ki je bil tudi najboljšega mlečnega potomstva. Tele je pustil sesati 6 tednov. Od 6 do 8 tedna je tele napajal s polnim mlekom. Od 8 do 16 tedna pa je tele dobivalo vedno več posnetega mleka. Zatem pa seveda vedno dosti dobrega sena in za nameček tudi nekaj ovsa. Teliček je prišel tudi na pašo. Ko smo ga v starosti 1 leta tehtali, smo začudeno videli, da tehta 1 letni junček 430 kg.
V	drugem letu starosti je tehtal 760 kg. Gotovo je, da vsako živinče nima enake življenske sile v sebi, vendar pa vemo, kako je vsako tele hvaležno za pravilno rejo v prvem letu starosti. Zato ne morem nikoli dosti povdarjati: obračajte vso skrb teletom v prvem letu, krmile jih obilno in dobro in ne štedite z mlekom, vse vam bo bogato poplačano in veselilo vas bode se baviti z živinorejo. (Konec sledi.)
Državni proračun za avgust izgleda sledeče: izdatki 760,4, dohodki 630,7, deficit tedaj 129,7 milijard. V izdatke je vnesenih 65 milijonov za elektrifikacijo železnic, nasprotno pa ne vsebuje svote za zvišane uradniške plače. Za julij je bil predviden deficit 1Ò1 milijarde, znašal pa je dejansko 28,7 milijard manj. Stanje sanacije ni zadovoljivo. Za prvo polovico leta bi smel znašati mesečni deficit poprečno 51
milijard in v drugi polovici leta mesečni prebitek 26 milijard. Veliki deficit za mesec avgust pa kaže, da mora generalni komisar ponovno dodajati iz posojila Društva narodov. To pa je slaba predigra za proučavanje gospodarstva po finančni komisiji Društva narodov, ki prične z delom še ta mesec.
Tržne cene v Velikovcu 6./VIII. Žito: (pšenica 3200—3300, rž 2800—3200, ajda 2400 do 2500, oves 2600—2800 K za kg. Krompir 1 kg 1200 K, kumare en komad 3—400 K. Živina: voli 10—14.000, krave 10—13.000, ovce 6000 do 7000, svinje 27—30.000 K za kg žive teže.
Dunajska blagovna borza. Žito: pšenica 3900—4000, rž 3475-^3575, ječmen 3800—4100, ješpren 6000—8100, koruza rumunska 3000 do 3100, oves 3150—3350, proso 2500—2600, kaša 4700—5100, fižol 6100—6300, grah 3300—4300, seča 5400—5800 K za kg. Mlevski izdelki : pšenični zdrob 7000—7100, koruzni zdrob 4100 do 4200, pšenična moka „0“ 6900—7000, moka za kuho 5800—6000, krušna moka 4900—5100, moka za krmo 3300—3500, ržena moka 5400 do 5500, pšenični otrobi 2100—2200, rženi o-trobi 2050—2150 K za kg. Krma: polsladko seno 75—85.000, sladko 100—110.000, slama 57.500—100.000 K za metercent. Krma na trgu:	sladko seno 95—120.000, kislo seno
80—90.000, detelja 95—145.000, slama 60.000 do 110.000 K za metercent.
Borza. Dunaj, ll./VIII. Dolar 70.360, bolgarska leva 482, milijarda nemških mark 16,42, funt šterling 321.900, francoski frank 4045, lira 3190, dinar 873, poljski zloti 13.280, švicarski frank 13.420, češka krona 2087, ogrska krona 0,86.
Curili, ll./VIII. Avstr, krona 0,00745, dinar 6,60, franc, frank 30,10, lira 23,75, češka krona 15,60, ogrska krona 0,0069.
Si RAZNE VESTI
Drobne vesti. Na progi Kočevje—Grosuplje je zdrčalo 8 vagonov čez 20 m visok nasip, ker je počilo kolo enega vagona. Sprevodnik je mrtev, vagoni razbiti in 50 m proge razdejane.
—	V Berlinu so tatovi ukradli papeževemu nunciju ves denar za avgustove plače. — Lansko leto se je porabilo v Avstriji 7,8 milijonov ton premoga. — Češka vlada prevzame s 1. jan. 1925 ^.se privatne železnice v svojo upravo. — V Gracu znaša pasji davek 300.000 K na leto. Za mestne pse še vedno premalo. — Donava je narasla za 3,26 m. — Na Dunaju mislijo napraviti takšne ulične table, ki bodo svetile tudi ponoči, da bi orientacija tudi ponoči mogoča.
—	Papež se poteguje zato, da se da bivši cesarici Ziti živila pri Viareggio nazaj in da se ji dovoli bivanje v Italiji. — Vobtoku je v naši državi za 7,995.647,263.700 K bankovcev. — Po uradnih sovjetskih podatkih je bilo prvega aprila v Rusiji 1,369.000 brezposelnih, od katerih je pripadalo 32,3% inteligenci. — Brezposelnih je bilo na Koroškem podpiranih dne 2. avgusta 349.
Zakon o dojiljah je sprejela češkoslov. skupščina. Zakon določa, da mati s 4mesečnim živim otrokom ne sme biti dojilja. Izvzet je slučaj, ako ji je mogoče dojiti oba otroka. Sprejeti se sme samo ona dojilja, ki ima zdravniško izprcčevalo, da istočasno dojenje dveh otrok ne škoduje materi ne otrokoma. Prestopki se kaznujejo s policijskimi kaznimi.
Denar nedoletnih in posojilnice. Kanclerski urad je izdal odlok, da varuhom ni treba nalagati denarja mladoletnih v posojilnice, ako vsota ne presega 2 milijona kron, ter ga lahko ob-drže za tekoče potrebe. Za denar je odgovoren seveda varuh, zato ga lahko naloži tudi v posojilnico. Za večje vsote do 20 milijonov je potrebno dovoljenje sodišča.
Avstrijska vlada odpravila vizume. Načrt se je izvedel na ta način, da so bila pozvana vsa naša diplomatična zastopstva v inozemstvu, da oddajo dotične znamke, trgovskim zbornicam, večjim turistovskim društvom, av-mobilnim klubom itd. za predavanje; Znamka
velja 12 mescev od dneva prve prekoračitve naše državne meje in stane za večkratno potovanje 10 zlatih frankov, za enkratno 5 frankov in za enkratno potovanje skozi državo en zlati frank.
Umetno barvanje dreves. V Nemčiji so začeli lanskega leta s poskusi umetnega barvanja živih dreves s pomočjo anilinskih barv. Poizkusi so se posrečili in je ne samo steblo, ampak tudi listje dobilo zaželjeno barvo, ne da bi bilo opaziti kakršnekoli škodljive posledice. V Dresdenu se je z državno podporo osnovala družba, ki ima nadaljevati poizkuse umetnega barvanja dreves. Pričakovati je, da bo to povzročilo preobrat v trgovini s tujimi lepotični-mi drevesi. Pravijo, da lahko vsako naše drevo, če z barvo „korigirano“ prirodo, uspešno tekmuje z inozemskimi drevesi. Vsakemu drevesu je mogoče dati poljubno barvo in sicer tako, da se barvilo v času vzbrstenja na spodnjem delu debla vbrizgava pod skorjo in sicer od šest dni do tri tedne, kakršno je pač drevo. Barvilo pronikne vse drevesne organe in se združi s plasmatičnim obsegom stanic. — Pri tem dobi drevo tudi večjo trdoto in postane trpežnejše, ker se ga razni črvi ne lotijo tako hitro: z barvanjem je celo mogoče zamoriti izvestne zajedalce v živem drevesu. Drevo, čigar barva je trajna, se ne izpreminja ne s svetlobo in ne z izparevanjem; tako je mogoče dobiti barvani les in ga uporabljati v industrijske namene.
\ oda pod Saharo. Kopanje arteških vodnjakov je že davno potrdilo dejstvo, da je pod saharskim peskom vodna gladina, čije meja se doslej še ni dala ugotoviti, ki pa vsekako opravičuje domnevo, da se razprostira pod znatnim delom saharske puščave. Treba je kopati 70 do 150 metrov globoko, pa se pride do vode, ki v silnem curku udari kvišku. Ta vodni curek prinaša na površje ribe in male vodne živali, ki so prav čvrste in živahne. Kakor zatrjuje francoski list „La Nature11, spadajo te živali v ono vrsto vodnih živali, ki se nahajajo v palestinskih jezerih. Veda stoji tu pred celo vrsto novih problemov. Odkod prihajajo te živali in kako se živijo v takih globinah? Njih življenje pa svedoči, da mora imeti saharska podzemska voda velik obseg in da bi navrtanje vodnjakov dalo puščavi precej vode in marsikje tudi rodovitnost. Pripomniti je še treba, da so rečene ribe, živeče v večni temi, slepe, kakor znana človeška ribica, ki živi v Postonjski jami in po drugih kraških votlinah.
Poslano.
(Za vsebino uredništvo ne odgovarja.)
Na mnoge zahrbtne, očitne in javne napade na mojo osebo in dolžitev, da bi jaz povzročil in (pomogel do zvišanja brodarine pri Dravskem brodu v Želučah, hočem enkrat za vselej tem potom javno odgovoriti, da jaz kot župan niti uradno niti zasebno s to zadevo nisem v nobeni zvezi, ker imetnica brodu Marija Martič topot ni vlagala potom občine nobene prošnje za zvišanje brodarine, še manj pa je občina kako zvišanje priporočala, ker ni došlo v tej zadevi kakšno vprašanje od glavarstva. Resnica je, da je na predlog nekega brodarja nižje ob Dravi izven tukajšnje občine, okrajno glavarstvo izdalo in tudi Mariji Martič doposlalo nov tarif začetkom meseca julija t. 1., s katerim se brodarina zviša od 1000 K na 1500 K za o-sebo za enkraten prevoz. Z dotičnim dopisom je bila ofnenjena imetnica brodu tudi obveščena, da je proti temu tarifu za njo odprt priziv na deželno vlado.
Ako je imetnica brodu vložila priziv na deželno vlado, je to potem njena zasebna stvar in ga je tudi vložila izven občinskega urada kot zasebnp vlogo na podlagi svoje koncesije.
Do zdaj občina kot taka v tej zadevi še ni prejela nobenega obvestila in tudi od strani glavarstva ni bila vprašana za kakšno izjavo. Kdor tega ne verjame, naj se pa sam informira pri okrajnem glavarstvu. Z krivičnimi in neutemeljenimi napadi pa naj se mojo osebo pusti pri miru.
Franz Spitzer, župan.
Zgornja Vesca, 4. avgusta 1924.
Za tiskovni sklad so darovali:
Neimenovan Slovenec v Celovcu 100.000; Smarječan pri Velikovcu, ki išče posnemalcev, 30.000; nabrano pri poroki Razajevega Tome-ja dne 6. julija v Hodišah: 30.009 nevesta za ukradenega ženina, 25.000 ženin za nevesto, svatje skupaj 135.500; Kralj Urška, Železna Kapla, zbrala pri naročnikih 20.000; Sturm Janez, Vernberg, 25.000; dekleta iz Borovja pri Pliberku, od šranganja pri ženitovanju, 200.000; Otoška Alojda 15.000; Schneider Terezija, Ročica, 10.000; neimenovana v Medgorjah, 5000; pomota plačilnega natakarja 10.000 K. Majce-nič Janko, Kočevje, 25; oddelek finančne kontrole, Virovitica, 10, Ogris Tomaž, Žerjav, 10 dinarjev. Darovalcem srčna hvala. Posnemajte!
Listnica uredništva.
F. K., Železna Kapla. Brez podpisa ne moremo objaviti. Poleg tega je dopis preveč o-seben.
Listnica upravništva.
Tone, Sp. V. Plačano do 30. junija 1924.
illlWiiillllllllll
Lepo posestvo
s 5 oralov njiv, 2 orala travnikov, 2 orala lesa, lep vrt, z drevesnico, pri hiši vodovod, se proda z vsemi poljedelskimi stroji za 60,000.000 k. — Več pove Johann Lačen, trgovec v Šmihelu nad Pliberkom. 105
iiiliiiiiiiiiiiiii
(Za vsebino uredništvo ne odgovarja.) Podpisana izjavljam, da je neresnično vse, kar sem za Andrejem Apovnikom o Juriju Hirmu častižaljivega govorila in se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe.
k»	Neža Vidmar 1. r.
^ Valentin Vertič Anica Vertič
rojena Kuss
poročena.	10'
Borovlje-Golšovo, 10. avgusta 1924.
r» 11 p k*s4 »i vr 1 ril la p	d 1 n~w!hf 1 irm^t »tvrni 11»	vt rj i la p	fit
Poselite
od 15. do 25. avgusta 1924.
IV. vzorčni velesejem
v Ljubi ani, združen z lovsko, planinsko, konjsko in higijensko razstavo. Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstne najbolše in najcenejše robe tu-in inozemstva. Velesejmske legitimacije se dobijo pri Konzulatu Kraljevine S. H. S. v Celovcu za ceno Din. 50'— in dajejo pravo na 50% znižano vožnjo po S. H. S. železnicah. Izstava vizuma samo Din. 10’—. Stanovanja preskrbljena. ios
hiša
s 7 sobami in 13 jutrov sveta v Mahovniku pri Kočevju se zamenja za slično posestvo ali vilo z vrtom kje na Koroškem (Nem. Avstr). Ponudbe pod „Zamenjava“ na Aloma Company Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
K
Čitaj te in razširjajte
otoškega Slovenca!
Lastnik: Pol. in 1 nsp. društvo za Slovvntv n.- Koroškem v Celiv u. — založnik, izdajatelj in odj ovorni urednik: Ž inkovski reic.igasse .. liska Li dova tiskarna Ant. Machàt in dtužoa, (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsk^’, Duna!, V.,
Josip, typograf, Dunaj, Martrtireteioiat/ 7,
I 111 n