Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Valdirivo 36, ®ton 60824. Pošt. pred. (ca-f! a Postale) Trst 431. Poštni LeKovni račun Trst, 11/6464 °štnina plačana v gotovini D N K NOVI LIST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE 1277 TRST, ČETRTEK 5. JUNIJA 1980 LET. XXX. Mladi in volitve . Čas, ki nas ločuje od volitev, lahko šte-v urah. Kdor se spominja volilnih Tepanj še pred nekaj leti, se čudi. Vse skupaj poteka sredi nezanimanja in mrtvi-a- shodi so večinoma slabo obiskani, podo-Zcv in propagandnih listov je vse manj po V°štnih nabiralnikih, lepakov skorajda ne r9ajo ... in polemike zajemajo v glavnem e rimske vrhove, odvijajo pa se v dolgih popisnih stolpcih, ki jih prebirajo le pomiki. tri Res je, naveličani smo škandalov, in- 9. dolgega seznama neizpolnjenih obljub. ^ 9orje, če to čustvo prenesemo na demo-retični ustroj kot tak! Prav volitve pa so eber demokratičnega reda. To je sred-v°, ki nam ga daje ustava, da se proti z9°raj naštetim pojavom borimo, ne pa, da donimo. Če je nezanimanje za politiko, za volit-za programe zelo slabo znamenje za ružbo, ki hoče biti zdrava, napredna in zgovorna, bi bil tak odnos do volitev na-r^vnost samomorilen za našo manjšino. Ve, Ras Slovencev ne pestijo le splošni, hudi Problemi države, v kateri živimo. Bolj kot , ai prej smo ravno v tem trenutki sredi Vdega boja za naš narodni obstoj in ra-°J- Se kako bi bile nekatere sile, ki nam jJežejo po življenju, zadovoljne, da bi tudi ^ volitve potekle brez velikega zanimanja; a bi vsakdo prečrtal na glasovnici znak, ki K izbral ob nekdanjem prvem vstopu na $k ^ vse potekalo v tišini. Sloven- ,a skupnost pa ta mir razbija, opozarja na n^9ano mirovanje. Kajti brezbrižnosti jav-9a mnenja ne odgovarja brezbrižnost o-e_Rjenih sil. Pomislimo na pogoje, ki se šJ^oljajo v zvezi z zakonom o globalni za-k l, kjer vladno predstavništvo v »rimski ^^isiji« zahteva novo delitev Slovencev . kategorije, celo jezikovno preštevanje ^Podobno. Pomislimo na protislovensko ko, ki skuša prodreti zdaj tudi v devin-Kabrežinsko občino. Pomislimo na kriv- sko- de naprednih, če se slovenska stranka bori r. °bstanek v opoziciji v zgoniški občini, f(jer krepko trkajo na vrata občinskega sve-c u zadnjih letih priseljeni krščanski ali s ° s°cialni demokrati. Pomislimo na lepo k Sevalo internacionalizma v najmočnej-hr .s^0venskem pokrajinskem okrožju, Na-slQZ*nb kjer je slovenski kandidat le na h i.eriS^ listh vsi somišljeniki socialistov ,0rnunistov pa bodo disciplinirano volili Julijanskega kandidata ... e bi lahko naštevali — od razlaščanja Razgovor s tajnikom SSk v Trstu Zorkom Harejem »Več volje in več samostojnega poguma, da naši ljudje vzamejo lastno usodo v svoje roke« i. j. (nadaljevanje na 3. strani) Tik pred nedeljskimi upravnimi volitvami smo naprosili za razgovor političnega tajnika Slovenske skupnosti v Trstu prof. Zorka Hareja, ki je tudi kandidat na pokrajinskih volitvah, in sicer v devinsko - nabrežinskem volilnem o-krožju. Prof. Hareja ni treba posebej predstavljati, saj je slovenski javnosti znan kot glasbenik in tudi kot politični delavec. Pri političnem delovanju Zorka Hareja prihajata do izraza predvsem njegova globoka humanistična vzgoja in temeljita izobrazba, zaradi česar slovi kot eden najbolj tankočutnih političnih delavcev v zamejstvu. Za razgovor se mu iskreno zahvaljujemo. (Ured.) Kakšne so značilnosti letošnjih upravnih volitev? Letošnje volitve se odvijajo na splošno leno in neprizadeto. Nekatere stranke ne prirejajo shodov in tudi volilni lepaki so se pojaviil šele zadnji čas, kakor da so se ljudje naveličali vsakoletnih volitev in od njih ne upajo pravih sprememb. Kaj pa Slovenska skupnost? Pri nas je v splošnem precej živo. V nekem oziru smo bili k temu prisiljeni, ker smo morali poleg indipendentistov edini zbirati podpise, po zakonski določbi, vsaj štiristo. Zbiranje podpisov pa pomeni srečanje z ljudmi. Bili smo tako v Nabrežini, v Zgoniku, v Dolini, na Opčinah ter v mestu: v Rojanu, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu. Po opravljenih formalnostih v zvezi s pripravo in predložitvijo kandidatnih list, smo sestavili pro- grame ter jih predložili in osvetlili na tiskovni konferenci na sedežu stranke v Trstu, na srečanju kandidatov in članov sveta na strankinem sedežu v Trstu, v Nabrežini, v Dolini, v Zgoniku, na Repentabru. Vzporedno sta potekali lepljenje plakatov in organizacija shodov, s katerimi smo začeli v sredo, 28. maja. Dodati je treba dobro organiziran shod, ki ga je pripravila sekcija pri Sv. Ivanu v nedeljo, 25. maja popoldne. Poleg tega smo tiskali in razposlali dve številki strankinega glasila Slov. skupnosti. Sekcija SSk v Nabrežini pa je razmnožila in razposlala tri številke svojega glasila Poročevalec Slovenske skupnosti. Razmnožili smo tudi programe za pokrajino in za občine Zgonik, Repentabor in Dolino. Pri delu so vam gotovo pomagale sekcije. Sekcije so pomagale že pri izbiri kandidatov, v kolikor niso same sodelovale pri shodih. Po ustanovitvi sekcij je vidna večja prisotnost in angažiranost naših članov pri strankinih akcijah. Tako so nam predstavniki sekcij pomagali in nam pomagajo pri celotni izvedbi sedanjih volitev. Kako ocenjuješ sedanji politični položaj pri nas z ozirom na manjšinsko problematiko? Z nepričakovano uveljavitvijo Liste za ^rst pri volitvah za tržaško občino se je proces demokratizacije, kakor ga nekateri imenujejo, ali izravnave odnosov med večino in manjšino ali enakega vrednotenja obeh glavnih komponent tukajšnjega življa zaustavil, kar je vplivalo tudi na odnose drugih strank do slovenske manjšine in tudi na odnose osrednjih državnih oblasti do slovenske manjšine in pripravljenost za reševanje problematike Slovencev v Italiji. V tem okviru je treba razlagati zadržane posebne vladne komisije za proučevanje problemov slovenske manjšine. Osnutek za globalno zaščito slovenske manj- dalje na 2 strani ■ RADIO TRST A »Več volje in več samostojnega poguma, da naši ljudje vzamejo lastno usodo v svoje roke« ■ NEDELJA, 8. junija, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kme-tijsa oddaja; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Potopljena galeja«; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne: — »Radio Klopotača«, variete Radijskega odra; — šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 9. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Socialna problematika; 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugod; 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Tess iz rodovine D'llfbervil!ovih — Čista ženska«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 — Mi in glasba; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 10. junija, ob: 7.00 Poročila 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Goriške podobe; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodi in Četrtkova srečanja; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 — Mi in glasba; — sestanek z Majdo sepe; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 11. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 »Mal’položi dar domu na oltar«; poslanstvo Ciril^Metodove šole; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 U-metnost dobre kuhinje; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Naša pomlad 1980«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Tess iz rodovine D'Urbervillovih — Čista ženska; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 — Mi in glasba; — Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; — Kulturne rubrike naših časopisov; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 12. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Jugoslovanski pevci; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Španije; 15.00 Glasbe-in popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika;; 17.10 Skladbe slovenskih avtorjev; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 13. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?« 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Tess iz rodovine D'Urber-villovih — čista ženska; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 14. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Potovanje v Ameriko; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Čoln — šport in razvedrilo; 12.00 »Bon naredu sfzdice, čjer so včas'b'le,« glasnik Kanalske doline; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah 14.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Glasbeni popoldan za mla-d.no; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenski zbori na ploščah; — Na goriškem valu; — Portreti naših igralcev; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart. Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 ■ nadaljevanje s 1. strani šine, ki ga pripravlja, ni bil končan do predvidenega roka lani junija, ker sta ostali stališči večine in manjšine nespravljivi. Kakor vemo, je komisija sestavljena iz dvajsetih članov, od katerih je pet Slovencev. O odnosih do strank, kjer so vključeni Slovenci, mislim predvsem na PCI in PSI, smo že povedali, branijo naše koristi in pravice, dokler ta dejanja sovpadajo z interesi stranke. Toda čim se naše koristi in koristi omenjenih strank začno križati, gredo, če so dosledni, vsak po svoji poii. S KD ni bilo zadnje čase ne sodelovanja ne pravega dialoga, čeprav bi k temu navajala skupna ideološka osnova pripadnikov KD in krščansko usmerjenih komponent v SSk. Znak, da ideologija še ni vzrok za prijateljstvo in sodelovanje. V programu SSk za pokrajino je samostojno politično nastopanje zapisano na začetku kot temeljno politično načelo. S tem se bistveno razlikujemo od ostalih slovenskih manjšinskih organizacij. S tem izpričujemo svojo narodno samobitnost in smo odločujoč dejavnik ali, kakor se je plastično izrazil naš prijatelj, subjekt pri političnem in upravnem odločanju in ne samo objekt ali predmet odločanja drugih, prijateljev in pogosto neprijateljev. In samostojno politično predstavništvo, je tudi rečeno, v uvodnem delu programa, je najbolj neposreden izraz misli in pričakovanj Slovencev v naši deželi. Ker je globoko v nas težnja po svobodi in samostojnosti, kamor se usmerjajo naši napori, odkar smo se pred mnogimi stoletji pojavili na teh tleh, ki je reševala naš narod tudi v mračnih dnevih naše zgodovine. SSk očitajo, da ima majhno zaledje in zato ne more imeti velikega vpliva v političnem in javnem življenju pri nas. Stranka bi bila dovolj močna in vplivna, ko bi jo podprlo več oziroma vsi Slovenci, saj je dovolj široko zasnovana, da bi se v njej lahko prepoznali vsi Slovenci, ki jim je pri srcu predvsem naša prisotnost na teh tleh. S tem namenom, je tudi bila ustanovljena in v ta namen je tudi dobila ime, ki ga ima. Ena glavnih postavk vašega programa poleg globalne zaščite in osimskega sporazuma je boj proti odtujevanju slovenske zemlje. O globalni zaščiti smo že izčrpno pisali. To vprašanje je zdaj v obravnavi in v pretresu paritetne komisije, pet italijanskih in pet slovenskih članov, ki je bila ustanovljena po obisku enotne slovenske delegacije letos januarja pri ministrskemu predsedniku Cossigi. Pozdravili smo politični del osimskega sporazuma kot osnovo miru in prijateljskega sodelovanja med sosednima državama. Od odnosov med državama odvisi v mno-gočem tudi usoda slovenske manjšine v Italiji. Osimski sporazumi dajejo tudi možnost vsestran- skega gospodarskega razvoja. Znano je tudi na' še stališče, ki smo ga zavzeli, čim je bilo znan° besedilo osimskega sporazuma proti nameravan1 namestitvi industrijske cone na Krasu. S tem le tesno povezan naš boj proti razlastitvam in P10*1 etničnemu spreminjanju našega narodnega oze®' lja. V ta okvir sodi tudi vprašanje ljudskih gra' denj na Kolonkovcu, ki je v središču zanimanj3 tržaškega prebivalstva, zlasti slovenskega. tamkajšnjih rodovitnih vrtovih in vinogradih na' meravajo zgraditi stanovanjske stavbe za pribil' no pettisoč občanov. Podobne razlastitve in viB' kulacije so predvidene tudi v Skednju in pri Sv' Jakobu. Nam je zemlja gospodarsko pa tudi na" rodnostno potrebna. Našemu človeku je kakor do-movina, tam se čuti doma in svobodnega. Br^2 nje je odtujevanje pripadnosti lastnemu rodu veliko lažje. Kaj pričakuješ od naših ljudi, da bi se P0*1' tični položaj manjšine zboljšal? Več volje in več samostojnega poguma, da vza' mejo lastno usodo v svoje roke, da se za svoJe stvari zanimajo predvsem sami in se ne pušč3' jo voditi od drugih, več požrtvovalnosti in dali' novidnosti, da žrtvujejo svoje trenutne koristi za našo splošno dobro, da se vsi zanimajo za P0*1 tične probleme. Slovenska politika naj bi dajal8 višji smisel tudi mnogim slovenskim prireditvah- V mnogih naših ljudeh je neka plahost, maloduš' . je in brezbrižnost, da so daleč od aktivne poli41' ke, kakor da je bolje, da drugi zanjo skrbijo. Ta' ko se dogaja, da vodijo politiko in izrabljajo P° litično delovanje v osebne in druge namene tist'> ki so daleč od omenjene skupne blaginje. Vpra šati se moramo, če nismo mi z našo odsotnosti0 in pasivnostjo pri upravljanju javnih zadev vi, da pride do ravnanja in primerov, ki jemlji0 zaupanje v pomen in vrednost političnega del° vanja. Ponavljam: če se sami ne bomo zanima^1 za skupno javno blaginjo, se bodo zanjo zanir118 li drugi, ki jim v resnici ni, da bi se naši Pr°. blemi dejansko reševali in kot manjšina uži^3*1 pravice, ki so nam z zakoni priznane. Kakšna so predvidevanja za upravljanje P° krajine in okoliških občin po volitvah? Nekateri predvidevajo močno afirmacijo Lis*e ■ za Trst, zaradi česar so teoretično možne upraV ne kombinacije: Lista za Trst in PCI, kar je enkrat izključeno; DC in PCI, kar tudi nima P° dosedanji praksi politične linije veliko izgledol/ Bolj možen je binom Lista za Trst in DC. pote111 so seveda še manjše stranke. Kakšne kombir10 cije so dejansko možne, bomo videli šele P volitvah, ko nam bodo znani izidi. Kar zadeva okoliške občine, bi SSk zasluŽ^ da jo volilci okrepijo v Dolini in v Nabrežini, W se SSk bori za številnejše zastopstvo v občins ^ svetih. V Zgoniku in na Repentabru, kjer so letos predstavile tudi italijanske liste PSDl, in DC, morajo slovenski volivci v velikem šte^1 podpreti Slovensko skupnost, če nočejo prevZ® f odgovornosti, da dobi manjšino v teh občini svetih kaka od omenjenih italijanskih list. Srečanje Dvomi v bodočnost sveta s Korošci ^ Steverjanu sta 1. junija imela skup-710 zasedanje Narodni svet koroških Slo-Veucev ter deželno vodstvo Slovenske skupnosti. V posebnem poročilu sta vodstvi omejenih slovenskih organizacij poudarili Važnost tega skupnega sestanka v tem trenutku, ko se bije odločilen boj za izvedbo °SlTnskih sporazumov in s tem v zvezi za Celovito narodno zaščito Slovencev v Ita-ll- V to odločujoče obdobje spada ne-duomno utrditev in napredovanje Slovenske skupnosti na bližnjih volitvah, saj bo l°venska skupnost lahko toliko pripomog-a k rešitvi perečih problemov, kolikor jo k°do volivci podprli, pravi skupno poročilo. Narodni svet koroških Slovencev pa je s suoje strani potrdil nujno samostojno nasipanje Slovencev v Italiji v boju za glo-aLno zaščito narodnostnih pravic. Prav ta-0 je NSKS podčrtal važnost te poti za uve-iuvitev čl. 7 avstrijske državne pogodbe. delegaciji sta nato razpravljali o pri-1°dnji skupni seji obeh vodstev, na kateri °do proučili sedanje politično stanje ta- 0 Slovencev v Avstriji kot v Italiji. Karel Smolle, nosilec liste KEL, je iz-azU svoje osebno priznanje in zadovolj-Stv°, da se samostojno slovensko politično ^stopanje tako v Italiji kot v Avstriji ve-n° bolj utrjuje. Skupno zasedanje je pozdravil tudi šte-^junski župan Stanislav Klanjšček, ki je °T°škim rojakom izrekel vse priznanje °Vravljeno delo in zvestobo slovenstvu; tern v zvezi je dal predlog, da bi se šte- r]anska občina pobratila z eno koroških občin. ^nadaljevanje s 1. strani fj0 Pr°ste industrijske cone na Krasu. Rav-jjj bri tej pa vidimo, kako dosledno, resno je 0 da gs/c v goriškem občinskem j efu okrepi svoje predstavništvo. Na pod-zadnjih volilnih izidov ima SSk precej Qtfjiosti, da dobi še tretjega svetovalca v inskem svetu in to verjetno z določe-^ povečanjem svojih glasov; Slovenci bi jj TaH na to resno pomisliti in pomagati •p venski stranki, da se še bolje uveljavi. so slovenski volivci že dokazali ob zad- nHh pokrajinskih volitvah, ko je SSk iz- svojega predstavnika in ko so vsi e?'okovali, da ni nobene možnosti za po- j.^o izvolitev. Sedaj je trenutek zelo va saj se bo slovensko predstavništvo v j lnskem svetu gotovo znižalo za dve ali .JKesta. Socialisti bodo od treh doseda-svetovalcev verjetno izvolili samo e- nega, ker se dva nista predstavila; komunisti pa so se odločili, da izvolijo tudi samo enega, tako so vsaj se izjavili njihovi kandidati. Ne glede na to, kot slovenski tednik smatramo za svojo dolžnost, da povabimo slovenske volivce, naj oddajo svoj glas Slovenski skupnosti, ker smo prepričani, da njeni predstavniki stalno in dosledno zagovarjajo naše pravice in da se borijo za u-resničitev naših zahtev. Poleg tega pa moramo storiti vse, da se edina slovenska stranka v Italiji močno uveljavi, saj je tu- di od naše politične prisotnosti in volilne uveljavitve odvisno, v kolikšni meri si bomo priborili vse tiste pravice, ki nam po ustavi pritičejo. Ne gre samo za osebno u-veljavitev tega ali onega kandidata, ampak za uveljavitev celotne naše narodne skupnosti. Tega bi se morali zavedati vsi Slovenci, ne glede na ideološko pripadnost, in dosledno narediti zaključke. Zavedati bi se morali, da je tudi od naše številčne moči odvisno, kaj in v kateri meri nam bodo priznane naše pravice in koliko bomo pomenili v političnih in upravnih sredinah. Zato bomo brez omahovanj in pomislekov glasovali za Slovensko skupnost in tudi druge o tem prepričali; mislimo, da je to naša narodna in politična dolžnost. V razstavnih prostorih Espomega pri Razstava briških in posoških vin nja vina v naši pokrajini znatno povečala, saj so se površine, posajene s trtami, razširile kar za 22 odst. v nižinskih predelih Goriške in za 12 odst. na področju Brd. Zlasti pa se je proizvodnja prekvalificirala in vinogradniki se vedno bolj odločajo za kvalitetnejša vina, kot so traminer, sau-vignon in rizling. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril predsednik trgovinske zbornice Lupieri, za njim še goriški župan De Simone in deželni odbornik Rinaldi, ki je poudaril važnost tovrstnih specializiranih razstav in uveljavitev goriških vin, ki skupno z drugimi vini iz dežele prinašajo blagostanje našemu gospodarstvu. V okviru tega sejma so na programu tudi razgovori in koristna srečanja Riškem mostu so prejšnji teden odprli p stavo briških in posoških vin; okrog sto stanovalcev vina je na tem sejmu pred-8ta j!° svoje pridelke, poleg teh pa razilo Ja tudi precej trgovcev, ki ponujajo s^e kmetijske predmete in stroje, še po-01*° take, ki služijo vinogradnikom pri j^lavi in ustekleničenju vin. Letošnji se-st^Bianco e bianco« je nadaljevanje raz-K ’ ki so bile v preteklih letih v okviru ^POmega, potem so to razstavo nekaj let Iti sedaj pa želi trgovinska zbornica, Stj''e organizator sejma, dati tej dejavno-nJ^Vega zagona in pripomoči k še večji ' ’*> h v*tvi deželnih vin, še posebej briških P°soških. V zadnjih letih se je proizvod- sebno pozornost je posvetila šolski problematiki in pa vprašanjem v zvezi z revizijo urbanističnega načrta. To so bile pač zadeve, ki so v preteklih štirih letih najbolj segale v življenje Slovencev v goriški občini. Glede šolstva je bila sklicana tudi posebna okrogla miza, ko je šlo za lokacijo šolskih stavb za slovenske šole v Gorici. O urbanističnih načrtih je Konzula izdelala posebne študije. V zaključnem poročilu Konzulte je rečeno: »Konzulta je pomožni organ občinske uprave s (Dalje na 7. strani) Obračun Konzulte za slovenska vprašanja v goriški občini Čl. 6 pravilnika o Konzulti za slovenska vprašanja v goriški občini pravi: »Konzulta traja pet let in njen mandat zapade, ko zapade mandat občinskega sveta, ki jo je imenoval.« Ker je občinskemu svetu zapadel njegov petletni mandat, je s tem tudi Konzulti avtomatično zapadel njen mandat. Ob zaključku svojega dela je Konzulta imela še zadnjo sejo, pri kateri je dala nekak obračun o svojem delu od imenovanja do danes. Kratko povzeto je njeno življenje in delo takole potekalo: Politični dogovor o ustanovitvi Konzulte sega v leto 1969. Pravilnik o delovanju Konzulte je bil sprejet leta 1974, redno je bila Konzulta umeščena septembra 1976. Po pravilniku sestavljajo Konzulto naslednje komponente: trije zastopniki italijanskih strank kot izvedenci, dva zastopnika slovenskega šolskega sindikata in po pet zastopnikov SKGZ in ZSKP; skupno 15 članov. Konzulto vodi predsednik, ki ga izvolijo navzoči člani na prvi seji. Za prvega predsednika je bil izvoljen Emil Valentinčič; ko je ta po dveh letih odstopil, je na njegovo mesto prišel Edmund Košuta. Konzulta se je posebno od začetka precej redno sestajala, saj je v štirih letih imela 30 sej. Na sejah so se obravnavala vsa tista vprašanja, za katera je bila ustanovljena, namreč splošna vprašanja, socialnega, kulturnega in gospodarskega življenja, v kolikor zadevajo tudi interese slovenske narodne skupnosti v goriški občini. Po- Kriza na goriški pokrajini V ponedeljek, 26. maja, je krščanskode-mokratski odbor na goriški pokrajini odstopil in tako se je formalno začela kriza; napetost med strankami, ki so od oktobra 1978 podpirale enobarvni odbor na pokrajini, je bila opazna že dalj časa, delovanje odbora se je izživljalo med bolj ali manj jasnimi namigi o sproženju krize, a vsi so računali, da bo do te prišlo po upravnih volitvah, ki bodo v nedeljo. Lahko rečemo, da so bili odnosi med strankami precej napeti že več mesecev in da je bilo skoraj neizbežno, da bo kriza prej ali slej nastopila. Med tem upravnim obdobjem so na državni in tudi deželni ravni nastale določene koalicije, ki ne izražajo več državne solidarnosti, kot so jo obdržali pri življenju na goriški pokrajini. Republikanci so v tem upravnem telesu že pred časom zahtevali preverjanje in odstop enobarvnega odbora, a demokrščanska stranka je vztrajala pri zagovarjanju obstoječe koalicije, kar se ji verjetno edino splača. Sedaj pa je nastopila kriza in KD se bo morda morala odreči predsedniškemu mestu in določenemu številu odbornikov, ker bo po volitvah prav gotovo prišlo do novih zahtev s strani drugih strank; dejstvo pa je, da so dogovori vezani tudi na sestavo novega odbora na občini, kjer bodo volitve prihodnjo nedeljo; šele na podlagi volilnih rezultatov bo mogoče razpravljati o sestavi no-(Dalje na 7. strani) k IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA »Jezik in slovstvo« številka 6 Šesta letošnja številka mesečnika »Jezik in slovstvo« prinaša na uvodnem mestu obvestilo o novih častnih članih Slavističnega društva Slovenije, sprejetih na občnem zboru društva decembra lani. Ti novi častni člani so Jože Dular, Alfonz Kopriva, Lino Legiša, Tine Logar, Mira Medved, Stane Mihelič, Dušan Moravec, Erna Muser, Francka Varl - Purkeljc in Beno Zupančič. Na kratko so razložene njihove zasluge, ki so jim pridobile to čast. Sledi esej z naslovom »Fragment o dramatiki Mihaila Bulgakova«, povzet kot odlomek iz daljše študije o Bulgakovu in njegovih igrah, ki jo je napisal Aleksander Skaza. Skaza išče značilne poteze Bulgakove dramatike. Olga Gnamuš pa razpravlja o »Izvoru in funkciji samostalniškega izražanja« ter opozarja, kako učinkuje nizanje samostalnikov npr. v pesmi drugače kakor v normalnem izražanju z glagoli. Za to navaja tudi nekaj značilnih primerov, npr. Kosovelovo pesem »Slutnja«: Polja. Podrtija ob cesti. Tema. Tišina bolesti. Bolj suhoparje, da ne rečemo statistične narave je razprava Toneta Pretnarja »Metrične osnove Murnovega verza«. Zanimiva pa je razprava Slavka Kremenška »H genezi razmerja med etnologijo in slavistiko«. Avtor razpreda precej izvirne misli, vendar pa se že v izhodišču hudo moti, kar se zdi skoro nerazumljivo. Kdor namreč pozna nemške oziroma avstrijske univerzitetne učbenike za etnologijo, ve da jim velja za glavnega začetnika etnološke znanstvene panoge naš Valvasor s svojimi obširnimi objavami in raziskovanji ljudskih šeg na Primorskem, Koroškem, v Istri in sploh na slovenskem ozemlju. S tem je položil temelje narodopisja vsaj v Srednji Evropi. Tembolj čudno je, da se Kremenšek ne ozira nanj in ga sploh ne omeni, ampak postavlja v nasprotju s tem tezo da se je začelo narodopisje na Slovenskem šele z Linhartom, Hacquetom in Jožefom Košičem, torej šele v dobi razsvetljenstva. To njegovo pomoto si morda lahko pojasnimo s tem, da avtor ne zna nemško in mu ni znano stališče nemškega narodopisja do Valvasorja, ali pa mu Valvasor ne velja za slovenskega etnologa, ker je pisal v nemščini, čeprav je imenoval stvari in pojave navadno tudi po slovensko. Tako daleč segata jezikovni fanatizem in neznanje glede slovenske kulturne in narodne zgodovine sploh. V ostalem je razprava, kot rečeno, kar zanimiva in spodbuja k debati. Tako npr. piše Kremenšek: »V učnem programu PZE za etnologijo ni bilo v celotnem razdobju štiridesetletnega obstoja oddelka toliko »folkloristike«, kot jo je »v zadnjem času«, ko slušatelji 3. letnika obvezno poslušajo predavanja in obiskujejo vaje iz predmeta Slovensko ustno slovstvo«. K temu naj dodamo pripombo, da se je zadnji čas razpasla v slovenski publicistiki grda navada uporabljati kratice, ki so morda znane le kakemu ozkemu strokovnemu krogu, ne pa širši javnosti oziroma navadnim bravcem. Tako npr. ni mogoče vedeti, kaj misli avtor pod kraticami PZE. To spravlja ta mesečnik na raven nekakih skript ali internega glasila slavistične in še kake sorodne stroke. Kar pa zadeva etnologijo kot tako, je iz omenjenega citata razbrati, da daje poudarek predvsem takoimenovanemu ustnemu slovstvu, kar ni v skladu z današnjim teženjem evropskega narodopisja, ki raziskuje predvsem področja materialne kulture, ki so bila dolgo zanemarjena, v nasprotju s takoimenovanim ljudskim slovstvom, npr. z ljudsko pesmijo, ki je bila v slovenskem narodopisju vedno ne samo privilegirana, ampak dolgo časa tudi edino področje preučevanja, npr. pri Grafenauerju. Matej Rode razkriva javnosti delo in pomen slovenista Janka Bezjaka in njegov pogled na frazeologijo. Deloval je v začetku tega stoletja. Nekaj let je živel tudi v Gorici. Izmed drobnejših prispevkov na koncu si zasluži omembo predvsem ocena Jožeta Pirjevca o knjigi Primoža Simonitija »Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do sredine XVI. stoletja«. Pirjevec delo zelo pohvali, opozori pa tudi na nekaj pomanjkljivosti, zlasti kar zadeva Primorsko in Trst. Tudi drugače je Pirjevec mimogrede opozoril na neke probleme, npr. na problem jezika plemičev na Slovenskem, problem, ki bi ga nujno morali bolj razčistiti. Se vedno namreč prevladuje mnenje, kakor da je bila slovenščina za plemiče na venskem tuj jezik in da so se morali slovenščin posebej učiti, kar pa je ne le skrajno neverjetn0, ampak tudi nesmiselno. Pristaši takega mnenja*11 morali predvsem dokazati, da je na Slovenske® kdaj živel kak plemič, ki ni znal slovensko. Te8a pa ni še nihče dokazal. Iz mnogih avtorjev, ki rijo tako mnenje, govori le izrazit in morda že P0' dedovan kompleks narodne manjvrednosti, ki ravno oni, poglabljajo, ne da bi se potrudili, bi si prišli o teh stvareh po racionalni in dol^ mentarni poti na jasno ter se kompleksa znebi'1 Zelo zanimive so tudi pripombe, ki pričajo, ka ko je neka slovenska ljudska pesem, ki se zaCf nja z verzom »Ta hiša je moja ...«, sorodna šve ski ljudski pesmi z istim motivom. DVA GORIŠKA FOTOGRAFA NA »DIA PRIMORSKA 1980« Člana slovenskega Fotokluba iz Go^ »Skupina 75« sta se udeležila natečaja diaP0 zitivov, ki ga pod imenom »Dia Primorski vsako leto prireja Fotokinoklub v Novi G°rjcl in na katerem sodelujejo fotografi iz Slovel in drugih krajev; letos sta se za ta natečaj Pr‘ javila dva fotografa iz Gorice, in sicer Vik'01 Selva in Aldo Bavcon: prvi je dobil drugo ^ grado, Aldo Bavcon pa je prejel pohvalo. ^ nastop pomeni lepo priznanje za naša ^ terja-fotografa, obenem pa vzpodbudo za vse’ ki se udejstvujejo na tem področju. Breze - kraj odprtih mednarodnih pisateljskih razgovorov Letos (maja) so se v gorski vasici Breze - Fre-sach nad Beljakom na Koroškem že devetič zbrali številni pisatelji iz različnih evropskih dežel. Med njimi sta bila tudi slovenska književnika Branko Hofman in Žarko Petan ter slovenski koroški avtor Valentin Polanšek. Slovenski književniki so se skupaj z mlajšimi in starejšimi, uglednimi in začetniškimi pisatelji iz Zvezne republike Nemčije, Švice, Avstrije, Francije, Južne Tirolske v Italiji, Madžarske, Romunije in Poljske udeležili zdaj že tradicionalnih in uglednih pisateljskih pogovorov. Zasluga Koroške pisateljske zveze in njenega predsednika profesorja Waltherja Nowotnega, ki je sam pesnik, je prav v tem, da je srečanje — kljub polemikam in neizprosnim literarnim dispu-tom — vedno pluralistično, izredno razgibano in zares prijateljsko kolegialno. Prav s koroškega obrobja zori zdaj že skoraj v deseto leto nekaj, kar postaja vedno bolj centralno in obvezno. Namreč pogovor med najrazličnejšimi pisateljskimi skupinami in ideološko-estetskimi izhodišči. Nikjer drugje v Evropi se na tako spontan in pronicljiv način ne soočajo duhovna mnenja vzhodnoevropskih komunističnih držav s pluralističnimi pogledi zahodne evropske družbe in kulture. Letos je bila tema dokaj splošna, dotikala pa se je pisanja in krize pisanja v današnjem času in v današnjih družbenih sistemih. Eno najzanimivejših predavanj je bilo zelo specifično — in vendar je poseglo prav k osnovnicam literarnega dogajanja v našem času. Dr. Dieter Hasselblatt, vodja odseka za radijsko igro pri Bavarskem ra- dU' ra- diu v Miinchnu, je na dinamičen, utemeljen, hovit — a tudi sporen — način začrtal pome11 , dijske igre za razvoj sodobnega literarnega 01,11 kovanja. Mnogi vidni pisatelji so odskočno des . M v roman in dramo našli prav pri pisanju skih iger. Estetsko utemeljeno poročilo o so' nih literarnih prijemih zlasti na francoskem turnem področju je podal vodja francoskega Icul' K«1' turnega inštituta v Rimu Jean-Charles LombarJ ki je nekoč vodil francoski kulturni inštitut Ljubljani. Avstrijski pisatelj Matthias Mander 0t govoril o pomenu pisatelja Roberta Musil3 njegovi stoletnici, mladi avstrijski avtor Fleck je na nekoliko problematičen način °V]S-e val razmerje med »pesnikom in ljudstvom«, ^ . že tradicionalno težavno in zapleteno, medte ko je Dunajčan Adolf Opel nakazal svoje ^ liko utopične misli o novem »protigledališč11 3 torjev«. Zelo veliko so skoraj vsem udeležencem sre ^ nja dali pogovori pri gostilniškem omizju. se spontano in prisrčno rodile nove ustvari® ■ iniciative, bilateralna duhovna podjetja, Pub'\e stični projekti, ki jih bo mogoče uresniči*' v naslednjem času. Ni čudno, da pisateljske ® ze že zore v veliko deseto srečanje v nasledi j letu, ki se ga bodo baje udeležili tudi naj^1 predstavniki avstrijskega političnega življeI1^a ^ Ob koncu in na robu bi tu spet veljal0 staviti, da moramo Slovenci aktivneje poseči ^ skusijo in v oblikovanje literarnih podvig0^' jj-ze pripadajo zaradi gostoljubja Koroške Pisa ff ske zveze tudi nam in naši besedi — in to s' ramo zapomniti! lcv Dete*8 Sodobno kmetijstvo Porod telička Prvi del > , Omeniti je treba srednjo maternično 8 arterijo; če ta žila, ki je v širokih a ®terničnih vezeh, poči — posebno nevar-'• ]Je’ ko naravnamo zavito maternico — i ava v pol ure izkrvavi. Med porodom se- * »Jv*iajo porodni kanal razširjeno mater-u sr110 Ust.ie- n°žnica, nožnični kanal in pa - juhica. Ta tkivni in mišični kanal ob-medenica, sestavljena iz medenične lik kosti. S porodniškega vidika razvemo na medenici vhod in izhod; obli-P°sebne§a pomena za lahek ali [|.ak_ porod. V medenici je medenična vo-p iz stropa, poda in dveh stranskih sten. te]°st°rninska razmerja v votlini so za po-: Poroda zelo pomembna. Medenični o- p.c je do neke mere raztegljiv, k čemur sj.sPeva naslednje: premičnost križne ko-'n nekaj repnih vretenc, ki sestavljajo d votline, elastičnost in ohlapnost me-vot] vezi’ ki tvorijo del stranskih sten sm . e in omogočajo razmik sramnih in Vot]nih kosti, ki sestavljajo pod medenične lne, kar pride posebej do izraza pri mla- 2 v Vabb, dokler so kosti povezane samo ®2'.vnim tkivom, pozneje pa okostenijo, kat Pavn^k je važen pri mladih živalih, pri ra erbl je zaradi nedokončanega telesnega Pla medenični obroč še sorazmerno o-do prvega poroda. vot,obro je treba poznati os medenične nj za pravilno usmeritev pri izvlače-Posameznih delov ploda. Pri govedu ^RlZA NA GORIŠKI pokrajini (nadaljevanje s 5. strani) bof1 Pokrajinskega odbora. Sedanjemu od-ppb].,So odrekli podporo komunisti in re-Vj(j anci, potem ko je prišlo do nepred-pfe,tlega dogodka v zvezi z zadržanjem §5 Javnika pokrajine pri volitvah nove-i^dsednika tržiškega konzorcija za in-v^] ,rijsko cono. Ta dogodek je delno vpli-biiQ ^di na razvoj na pokrajini, čeprav je V več časa občutiti določeno napetost lov111 upravnem organu, ki ni nikoli de-Pr6s Y gotovem položaju, če objektivno PQ °dimo vsa dogajanja zadnjih dveh let. Ptgj.^vah se bo torej odločalo; ker pa ni bedeti velikih premikov v volilnih iz-Votjj] ohčanov, je zares vprašljivo, kdo bo Pokrajinsko upravo naslednja tri leta. V°NZULTE za slovenska vprašanja qoriski občini PqSv (nadaljevanje s 5. strani) Skalnim glasom. Toda kljub našemu stal-priz£>devanju in nekajkratnim srečanjem z J moramo danes ugotavljati, da je bilo »ko ,. °jno sodelovanje (med Konzulto in občin-^ Pravo) premalo učinkovito.« %)6ridar kbub tem in še drugim pomanjkljivo-\e^0rneni ustanovitev Konzulte za vprašanja ^tat narodne skupnosti v goriški občini de-0 PriPravIJenost, da se upoštevajo spe-koristi in potrebe slovenskih občanov. Ce \ vi mandatni dobi ni prišlo dovolj do velja- 1 *'hv'6(110 uPath Ua se bo to zgodilo v prihodnje 1 *'tv9tlrri občinskim svetom, ki bo izvoljen na vo-dtle 8. junija. je medenična os dvakrat zlomljena črta, ki se iz trebušne votline na vhodu v medenično dviguje, v medenični poteka vodoravno, na izhodu iz medenice pa se zopet dvigne proti repu. Takšnemu poteku medenične osi je treba prilagoditi tudi način izvlačenja teleta. Ko prihaja v medenično votlino, ga je treba vleči proti repu, skozi votlino naravnost, pri izhodu iz nje pa zopet proti repu. To teorijo bomo dopolnili s praktičnimi napotki o porodniški pomoči. HISTOLOŠKA ZGRADBA JAJČNIKA IN OPIS FUNKCIONALNIH SPREMEMB Jajčnik ima dve ločeni plasti: zunanjo parenhimsko in centralno krvožilno. Zunanjo plast pokriva vezivnotkivna ovojnica. Pomembni deli jajčnika so še: žametni epitel s prvotnimi, drugotnimi in dozorelimi plodnimi mešički. Ti vsebujejo dozorelo jajčece, rumena telesa in nosilno mrežo iz vezilnega tkiva. Dozoreli ali terciarni plodni mešički (Graafovi folikli) so končna stopnja razvoja in vsebujejo dve ovojnici, tekočino in dozorelo jajčno celico, obdano od obroča granuloznih celic, vsak folikel vsebuje prozorno ali rumenkasto tekočino, v kateri je precej beljakovin, ki jih proizvajajo granulozne celice; v njej so folikularni hormoni. Ko folikli dozorijo, se razpočijo in sprostijo jajčece, ki se spusti v jajcevod. V prvem letu starosti se v enem jajčniku nabere pri telički 75 tisoč jajčnih celic (pri svinji 60 tisoč, pri kozi 24 tisoč). Zaloga je ogromna, a se med obdobjem plodnosti zmanjšuje. Ob ovulaciji se sprosti jajčna celica in spusti v jajcevod. Ovulacijo usmerjajo spolni hormoni. Nastajati začne tudi rumeno te- lo, ki ima nosilno kapilarno mrežico in lu-teinske celice rumene barve. Rumeno telo je pri kravah oranžno za razliko od svinj, kjer je sivkasto, ker so brez luteina. Pri govedu se razvije v 9-11 dneh. Ce se žival Goriška občina je te dni izdala 190 strani obsegajočo publikacijo o goriškem kmetijstvu; delo je pripravila družba SODEČA v sodelovanju z odborništvom za načrtovanje pri goriški občini. Za sestavo publikacije je bilo potrebno precej časa, ker je bile treba najprej zbrati vse podatke na posebne pole; za to delo je poskrbela občinska uprava in je v ta namen razposlala nad 800 vprašalnikov. Od teh je bilo izpolnjenih 699, ki so bili tako razdeljeni: 250 je neposrednih obdelovavcev, 449 pa takih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom le posredno; to je praktično njihova druga dejavnost. Na podlagi teh izsledkov, ki precej realno prikazujejo stanje kmetijstva v goriški občini, je SODEČA pripravila obširno publikacijo, v kateri je izredno veliko zanimivih in včasih nepoznanih Dodatkov Knjiga je razdeljena na devet poglavij: v prvem je prikazano splošno stanje lokalnega gospodarstva, sledi poglavje o razvoju kmetijstva v pokrajini, de- ni obrejila, se rumeno telo zmanjšuje do naslednje pojatve, popolnoma pa ne zgine. Med zmanjševanjem spreminja barvo, na koncu pa ostane le še sivkasta brazgotina. Pri obreženih živalih postane rumeno telo zadnjega ciklusa brejastno rumeno, ki ostane na jajčniku ves čas brejosti in je včasih večje od jajčnika. Razen normalnih rumenih teles so tudi takšna, ki ostanejo na jajčniku po gonjenju ali porodu dalj časa zaradi patoloških sprememb. —o— O ZDOMCIH V celi vrsti industrijskih evropskih držav postaja akutno vprašanje priseljene delovne sile, hkrati pa postaja to problem pri tistih še malo industrializiranih narodih, ki zaradi tega izgubljajo prebivalstvo, zlasti še zato, ker odhajajo delat na tuje samo mladi in zdravi. Prvi, ki je prišel na idejo, da bi si na veliko pomagal v industriji in poljedelstvu z uvoženo delovno silo, je bil Hitler. Izseljevanje kot tako je bilo sicer tudi že prej pomembno vprašanje za nekatere narode, vendar pa v sorazmerno majhni meri. Prizadeti so bili samo narodi, odkoder so se ljudje na veliko izseljevali v Ameriko, kot npr. Irci, Škoti, Norvežani in Švedi, pa tudi Hrvati, Slovaki, Poljaki itd. Z izseljevanjem so izgubili velik del svojega mlajšega prebivalstva. Ni pa poznala Evropa do druge svetovne vojne probleme priseljencev. Ko se je začela Hitlerjeva Nemčija oboroževati, je potrebovala veliko delovne sile, zato je odprla vrata tujim delavcem. Še več tujih delavcev je prišlo v Nemčijo, bodisi prostovoljno, bodisi prisiljeno, med drugo svetovno vojno. Ob koncu vojne jih je bilo že okrog dva milijona. Mnogo jih je tudi po vojni tam ostalo, novi pa so prišli, ko si je zahodna Nemčija spet opomogla in obnovila svojo industrijo. Dones je v Nemčiji, ki ima razen Švice največ tujih delavcev v Evropi, nekaj nad 3 milijone tujih delavcev, ki predstavljajo 6,75 celotnega prebivalstva v Zahodni Nemčiji, na Bavarskem pa 6,01 celotnega prebivavstva. Edina država, ki ima sorazmerno še več tujih delavcev, je Švica, kjer jih je okrog 15 odstotkov, vendar so to skoro samo Italijani, k; smejo bivati v Švici samo, dokler traja njihova delovna pogodba, nato pa se morajo vrniti domov. želi, državi in tudi v evropskem merilu; osrednje in tudi najbolj zanimivo je poglavje o kmetijstvu v goriški občini, ki obsega številne podatke o zaposlenih, o proizvodnji, o številu obdelanih in neobdelanih površin, o načinu prodaje, o perspektivah in tako dalje; naslednje poglavje je posvečeno komercializaciji v goriški občini, sledi poglavje o javnem investiranju in zaključki. Slednje ni sicer najbolj popolno, ker do pravih zaključkov bo lahko prišlo samo s še bolj poglobljeno analizo in podrobno preučitvijo vseh značilnosti našega kmetijstva. Mogoče se bo v prihodnosti nova občinska uprava odločila, da pripravi konferenco na to temo. Publikacija je v celoti zelo zanimiva in tudi važna, po mnenju nekaterih izvedencev je to eno izmed najboljših del, ki jih je izdala goriška občina v zadnjih letih; vsekakor gre za publikacijo, ki bo gotovo vzbudila zanimanje med goriškimi kmetovalci in tudi gospodarskimi kategorijami. Knjiga o goriškem kmetijstvu KNUT HAMSUN POTEPUHI 0030 Poslovenil Oton Župančič oooooooo 98 0000 Edevart je vprašal: »Praviš da si ga odpravil, pa menda ga nisi res obstrelil?« Avgust: »Ampak zaslužil bi bil. Sploh pa nisem nanj streljal, natolkel sem ga s ka-menom.« Avgustovo klavženje se je čedalje bolj zapletalo in Edevart je hotel iti, a zaman je spravljal tovariša s seboj. Avgust je sedel zaglobljen v spomine, morali so biti veseli spomini, smejal se je in stresal z glavo, mogoče je samo sedel, se prepustil domišljiji in si nekaj izmišljal. Pa je zopet govoril o nekem izletu s Knoffovimi, nedeljskem izletu, imel je harmoniko s seboj in je igral. Vsi uslužbenci iz štacune so 'bili zraven, gospodična, Romeo in Julija, vsa mladina. Kar šine po travi poljska miška, Magnus po-bledi in poskoči. Naj se pobriga za to Avgust! je zaklical Romeo. In res, Avgust se je pobrigal za to — pobrigal za miško, in hohoho! se je smejal Avgust in se ploskal po kolenih. Nato je bilo treba jesti in imeli so s seboj vsega, škatle z mesom je bilo treba pogreti, tega pa ni nobeden znal. Spet je moral Avgust poprijeti. Naredil je ognjišče, zanetil ogenj, pogrel škatle in jih odprl, napeljal je tako, da je dobila tista opica nazadnje škatlo s snežno jerebico, bili so samo še ostanki, a na dno je položil Avgust miš. »Uh!« so zastokali poslušalci v kolibi, kajti nekateri so baš jedli. »Da,« je kričal Avgust, opojen od lastnega pripovedovanja. »In miš sem dobro pomešal z omako — prosim, Magnus! Da, Magnus je začel jesti in zbiral najprej manjše kose. Kaj pa je to? je rekel nato. To pravim jaz, je samo kakšna krpa ali kaj takega, kar mirno pojej. In res, Magnus je ugriznil, a je takoj izpljunil, kakor bi bil spoznal po okusu, da je miš.« »Pa, kaj ni prej videl?« so vprašali poslušalci. Avgust: »Ni bilo lahko videti, ker sem prej otrgai miši noge, in razen tega se je cmarila v omaki. « Molk. Nobeden se ni smejal. Naposled je vprašal nekdo: »Ampak zakaj si naredil to svinjarijo?« »Hm, zakaj sem jo naredil?« Avgust je odgovoril pretkano: »Hotel sem ga ozdraviti strahu pred mišmi. Ali nisem tega dobro mislil? Prav tako preganjamo na ladji morsko bolezen. Neprestano mu vlivamo nazaj v usta — neprestano nazaj —« »Zdaj pa nehaj!« je zavpila Mattea. »Kaj ne vidiš, da ljudje jedo!« Mnenja o Avgustovem početju so šla vsaksebi, nekateri so vpraševali: »Kako se je pa ta reč končala, ali je planil nad te?« »Da, saj prav zato sem ga moral iztolči s kamenom!« je odgovoril Avgust. »Ni mu šlo v pamet, da sem mu hotel dobro.« Hlad med pričujočimi je Avgusta poparil, graje ni mogel prenesti, nemara je bilo vse skupaj prazna izmišljotina, vsekakor je bil zdaj preveč pijan in je kvasil samo še neumnosti. Edevart je stal v svoji kolibi in prodajal; odkraja ni nič kaj kazalo, a kdor je bil enkrat pri njem, se je vrnil in privedel drugih. Edevart si je namreč vtepel v glavo, da bo prodajal, kakor mu bodo plačevali, in se po vsaki ceni iznebil svojega naklada. Avgust mu ni dosti koristil, pokazal se je samo sem ter tja in bil ves v škripcih, voljan za vse mogoče, vrtoglavost ga ni minila, snoval je vpričo Edevarta mnogo čudnih načrtov, med drugimi tudi, da bo prodal ladjo in si omislil za tisti denar lajno. Edevart je majal z glavo. Avgust: »Če bom hodil z lajno po svetu in si kupil doli v cirkuškem šotoru še mladega medvedka, bom zaslužil več nego ti tukaj v svoji štacuni.« Edevart je vprašal, zakaj noče rajši igrati na harmoniko. »Ne,« je razlagal Avgust. »Ker sem o-bljubil Mattei, da ji bom en dan igral na harmoniko in ji privabil gostov. Plesalo se bo in verjemi mi, da pride dosti ljudi!« Avgust si je izmišljal še druge stvari: »Če bi človek izumil prašek zoper protin in ga tukaj na trgu prodajal!« je rekel. »Sicer pa gruntam še nekaj vse boljšega, ali tega ti ne povem, pa če me ubiješ.« Edevart je vedel iz skušnje, da si tovar|S marsikaj izmišljuje, zato se ni smejal aje govim domislicam, temveč ga je hotel brZ dati in je dejal: »Malo se bojim zate, W gust, le glej, da ne uganeš take, ki bi ,e stisnila v klešče!« Avgust prezirno: »Nič se ne boj! Zdaj11 pa zanalašč povem, o čem premišljam: 9r za kroglice, ki bi jih uživale ženske, da a bi dobivale otrok. Enkrat sem ti to že oM6 nil, pa ti nisi maral nič slišati.« »Tudi zdaj ne maram slišati.« »Ah, piši me v uho!« je rekel Avgust'J nadaljeval: »Bilo bi le čudno, da ne bi tefl zmogel. In jaz, ki znam toliko jezikov, a gleščino in ruščino, jaz bi že izumil za kako ime. Nekoč sem se vozil z nek1 krmilarjem, ki je imel steklenico s pilula1^’ belimi ko sneg, v njih je bilo živo srebro,' rekel je, da jih daje svoji ženi, kadar je ma. Steklenice pa si ni upal puščati dofl1: saj bi mu bila žena utegnila frkati, koden drago, in bi samo jedla pilule, kadar ga bi bilo doma. Pokazal mi je steklenico, pis na nji je bil secale cornutum. To seri1 si ves čas ohranil v spominu.« »Včasih bi tudi lahko stopil v stace1'0 in me zamenjal,« je rekel Edevart. (Dalje) 1 e Jm. Pej kej si danes videt taku veseu? Eh, kej ne bom veseu, ke mi je pisau župan. Kej — tebi? Pej kaku tu? Ja, mi je poslou ano tešero, ke bom lahko hodu u čine bol poceni. Znaš, dobro se mi zdi, ke se župan spoune tudi na stare ledi. Ja, ja, vse drugo je, če je župan svoj človek. Do zdej smo jemeli žu-pa ne samo kašne Furlane al pej Istrja-ne; se preči pozna, če je domačin. Kakšen domačin? Kaku de ne! Sej je njegov rod tam od Čehovinov ke je ana vas tam na konfini med Krašam in Vipavo. Jn taku bom je-mu lepu štirdeset pr stu popusta za jet u čine. Sej pravem — svoj človek. M a Jakec, kej si res taku zabit al se samo delaš? Ti Mihec ne boš mene neč zašpotavau! Jest, ke mi piše prfina župan, se ne bom pestu ofendirat od anga usranga Mihca! Si zastopu? Ljubi moj Jakec, kej se nisi spounu, de so u nedelo volitve? Jn naš župan je po- gledau na anagrafe jn je vidu, da je Trsti strašno dosti stareh ledi jn take I mislu, de si jeh bo prbodu, če jem V skrbi čine po znižani ceni. Vse je sm^ propaganda al »volilni golaž« kokef anbot prauli. — Kakšen golaž? E, Jakec, ti si vre pozabu. U stari^ striji so volivcam plačavali golaž, če . M. če volu za njeh. Zdej pej dajejo tešero čine. Sej ku ideja nanka ni taku sleo je ubou ne dvej, ma kar tri muhe hk . ti! Po ani strani si prdobi vse pen2}0^ ste, pole bo spravu u čine več ledu ^ čineti so u krizi jn pole je morbet gospodarjev od činetov še dobu kas .j podporo za listo za Trst. Samo po s ni nanka taku naumno. — Ja, ma kej misle, de smo mi pej t9^ naumni? Je res, ke pravejo de ledem gre pamet bol na otročje, prou tolko zabiti pej vselili nismo. r. ^ A, videš, taku se mi dopade. Jn tudi ti da tisto tešero za hodet u čine! 0 I ur boš morbet hodu gledat tiste filme VV no (ke zdej je samo tako) jn boš g!e nage babe, ke be te strilo samo čekh ^ Za si prdobet stare ledi, be jem h1 K dat kej bol potrenega. Denmo reč kuro ses tistem gerovital! Ma ne O-U ca. Ta ti spravi pokonci še taku ste ■ še neč ne pozna. Be mogu začnet v ^ nekaj mescov prej, taku de be bli d .j ri za volitve bol žgai. Taku bi si je^ ” res prdobu! — Ma, »gerovital« — kej je tu? w — Tu je, dragi moj, ana medicina, kf jo znajdu an romunski dohtar al rgH ca. Tt ti spravi pokonci še taku s*a 0 7------------- «1------- Tr • 1)1 e jn krevlastega moškega. Kej ne ti kontent sez ano tašno kuro? — Veš de. Pole mi ne be blo treba h0L.^' čine, ma bi delau čine sam al pr° prou u kašni lepi kompaniji. — Taku je.