••'•Л1, I301 --krat, ŠTEV. 259 a prilog. Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izd« ja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Cek. račun: Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 zn inseratc: Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011. Praga-Dnna j 24.797 U pravu: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« lzhaju vsak dan zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku Moderna Turčija Čim bolj se Turčija uveljavlja v mednarodni politiki Evrope in čim bolj zlasti raslo njen vpliv na politiko Balkanskega jx>lotoka, tem bolj raste v Evropi zanimanje zanjo. Predvsem pa je v interesu balkanskih držav, h katerim spadamo tudi ini. da z večjo pozornostjo in sočuvstvovanjem kakor dosedaj zasledujemo razvoj moderne Turčije, koje notranji in zunanji problemi se čedalje bolj ličejo tudi nas. Najvažnejše vprašanje za Evrcpca je, kako dolgo in ali se bo sploh držal sistem, ki ga je uvedel v Turčijo diktator Kenial paša. V tem oziru j Turčijo lahko primerjamo z. Rusijo. Turški kmet 1 je prav tako indiferenten nn eni in poslušen na drugi strani kakor ruski niužik in se zato da prav j tako vladali ko on. Kljub skrajnemu fanatizmu | konservativnih pristašev islama, kojih odpor jc I Kenial paša z. vprav barbarskimi sredstvi potlačil, I iti verjetno, da bi se masa turškega naroda libe- ! vallio-prosvetljenskemu režimu diktatorja uprla, j ker je celo na žalitev največjih svetinj islama ko- i maj kaj reagirala. Glavna skrb turškega kmetiča ; je, dn se enkrat na dan kolikor toliko do sitega j naje. Kakšno buržuazije pa v Turčiji, izvzemši par juristov in mcdicincev, ni in zaradi tega v Turčiji že manjka pravega elementu napredka in eventualnega revolucionarnega pogona, ki ga danes j>red-stavljajo edinole Kenial paša in nekaj njegovih prijateljev. Bilo bi jxi napačno, če bi se iz tega sklepalo, da bi utegnil sedanji režim pasti, ako bi Ke-mala zmanjkalo. Zakaj diktator si je vzgojil dovolj uradnikov, parlamentarcev in žurnalistov pa častnikov, ki bodo zmožni, da Turčijo vodijo naprej po poti, katero ji je začrtal diktator. Velika pridobitev zanj je predvsem sedanji ministrski ]>rcdsed-nik Izmet jiasa. ki Kemala že danes popolnoma nadcmešč-.i pri izvajanju velikopoteznega programa gospodarske vj>cstavitvc in finančne sanacije Turčije. In to je glavni problem sodobno Turčije. Turčija je tudi danes pretežno agrarna država, kakor je bila bivša osmanska carevinu. Izvzemši pusli centrum anatolske visoke planote, je vsa Turčija sposobna tako ekstenzivne kakor intenzivno obdelave zemlje. Nekateri posebno rodovitni jiasovi Vi bili že danes sposobni agrarne produkcije v največjem stilu. Lahko bi so pridelovale vse vrste žitu, bombaža, oliv in sadja in lahko bi se razvijali živinoreja in produkcija svile v takem obsegu, da bi bližina velikih evropskih trgov vsako investicijo izplačala z najvišjimi obrestmi. Toda v tem pogledu se ima Kemnl pasa boriti z vprav ogromnimi težavami. To eo v prvi vrsti ceste in železnice. jiotcni financiranje in pa vprašanje delovnih moči. Kur se. tiče prometnih sredstev, ee je z neni-Sko jiomočjo že pred vojno nekaj naredilo, vendar pn čaka vlado še veliko delo, ker so Nouici pred vojno gradili ceste v Turčiji večinoma s strategič-nega stališča. Isto velja zu železnice. Nemčija jc zgradila Turkom železnico do Bagdada, ki jc imela služiti prodiranju nemškega gospodarstva in politike do Perzijskega zaliva, zalo da bi središča nemške industrijske proizvodnjo bila direktno zvezaua s trgi Indije in Daljnega Vzhoda. Zato mora danes Turčija gladiti celo vrsto noviL železnic, ki izhajajo iz glavnega mesta Ankare v obliki pahljače kakor iz centra, da se zadovoljijo gospodarske potrebe vseh krajev. Gre za 2500 km tračnic, od katerih sla nekako dve petini že položeni, dočim ostalo čaka še izvršitve. Veliko težji problem pa jo problem pomanjkanja delovnih moči. Turčija ima samo manj vredni delovni materijah Na površini, ki je enaka jiovršini Francije in Italijo' skupaj, živi komaj 1-1 milijonov oseb. Ogromni pasovi naj-rodovitnejše zemlje so popolnoma neobljudcni. Največje zlo za Turčijo pa je to, da so pod Kenial pašo bili deloma pobiti deloma izgnani vsi Grki in Armenci, ki so bili skozi vsa sloletjn edini aktivni, inteligentni in napredni elejnenl Turčije. Vpeljevanje evropskih delovnih moči v večjem obsegu pa ankarska vlada sama i/, političnih vzrokov stavlja nasproti največjo ovire. Dali bi sc seveda uvažati poljedelski stroji, toda prenašanje ameriških metcd v turško poljedelstvo je zaenkrat še spričo patriarha!!čne miselnosti turškega krnela popolnoma nemogoča stvar. Turčiji ne manjka v to svrho samo tehničnih strokovnjakov, ampak tudi čisto elementarne ljudske izobrazbe. Danes so te težave povečano šc jio svetovni gospodarski krizi, ki tudi Turčijo sililo tlači. Kenial paša jc že takoj po svetovni vojni, ki jc za [»list ila Turčiji popolnoma prazne blagajne, izčrpal nvoč turškega prebivalstva po nezaslišano kruti davčni politiki. Diktator jo inoriil, če je hotel novi režim nasloniti na ljudstvo, odpraviti si aro osman-sko krivično in obsovraženo desetino, ki jc dajala na loto okoli 45 milijonov turških funtov. Zato je moral uvesti nove davščino. Ker buržuazije, kakor srno rekli, v Тш-člji skoraj ni in sta trgovina in obrt na nizki stopnji, leži seveda breme obdavčevanja slejkoprej na kinetski in delavski množici. Zato je danes spričo obče gospodarske krize beda v Turčiji tako v mestih kakor na deželi strahotna. Proračun države jo ogromno pasiven in iz ljudstva, ki nima več niti za vsakdanji kruh, se ne da več iztisni,." nobena pare. Vsi reformni načrti zahtevajo. razume se, močne udeležbe inozemskega kaj»i-tala. Toda kapital se boji dežela, kjer se mu stavkajo ovire, kjer se, kakor znano, dana beseda večkrat no drži, kjer so sodišča pristranska in podkupljiva in kjer ljudstvo nima zaupanja do ino-zeniea. Turški narod pa trpi šc danes na čuvstve-nem kompleksu, katerega mu jc privzgojila bivša rsnian.-kn carevirm, ki je v vsakem tujcu videla sovražnika, proti kateremu sc ni mogoče bojevati cdkrilo, zalo pa se proti njemu z, vsemi silami in-trigira. tako da ee mu vsaka nadaljna podjetnost onemogoči. To atavistično čuvstveuo razpoloženje turškega preprostega naroda je tudi pravi notranji vzrok, da turška republika še danes ni članica Zve- Zmaga francoske diplomacije Nemčija bo predlagata sklicanje posvetovalnega odbora - Namig iz Anglije in Amerike Pariz, 12. nov. Vse kaže, da je prva doba fran-cosko-nemških pogajanj zaključena. Francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet zapusti še v teku današnjega dne Pariz in se vrne v Berlin s širokim pooblastilom glede nadaljevanja pogajanj z Nemčijo. V Parizu so Francois Poncet ni sestal samo z. Lavalom, Briandom in finančnim ministrom Flan-dinom, temveč na razgovor ga je pozval tudi sani predsednik republike Doumer. Nadalje so je sestal tudi z. nemškim poslanikom Hoeschom. Kakor je bilo že javljeno, so pogajanja med Francijo in Nemčijo uspela v toliko, da se je nemška vlada obvezala, predlagati sklicanje posvetovalnega odbora banke za mednarodna plačila v Baslu, ki naj prouči plačilno zmožnost Nemčije. S (eni je Nemčija privolila v francosko zahtevo, (la sc mora vprašanje reparacij, to jc vprašanje moru-tnrija rešiti v okviru Vouiigovcga načrta, ki predvideva za primer, da Nemčija ne more več plačevati vojne odškodnine, sklicanje posvetovalnega odbora: to sc izvrši na predlog Nemčije, ki mora svojo prošnjo utemeljiti s tem. da izjavi, da ji stanje marke in splošni gospodarski položaj ne dovoljujeta. da hi še nadalje plačevala vojno odškodnino. Odbor se bo najbrže sestal še tekom tega meseca in še jired novim letom se bo vršila kon- ferenca nemških upnikov, ki bo na jiodlagi poročila posvetovalnega odbora odločala o nadaljnjem plačevanju reparacij. Po zatrdilu nekih tukajšnjih listov bi bila Francija pripravljena privoliti v začasno podaljšanje Hooverjevega moratorija, ki zapade 30. junija 1932, toda le pod pogojeni, da se nn bodoči reparacijski konferenci doseže jiopoln sporazum med vsemi upniki, in sicer v tem smislu, da se Nemčija obveže, da prične po preteku novega moratorija na vsak način plačevati svoje dolgove. Francozi imajo baje za ta primer pripravljen nov načrt, ki se nekoliko oddaljuje od Youngovegn. Nadaljnja pogajanja med Francijo in Nemčijo se bodo vršila še dobrih štirinajst dni in sc bodo vodila |)o običajni diplomatski poti. Nemčija jc pristala na vse francoske zahteve, vendar so se tudi Francozi izkazali popustljive, v kolikor nimajo nič proti teinu. da se ludi vprašanje kratkoročnih kreditov, za katerega so Nemci zahtevali prednost pred reparacijami, prouči istočasno kakor zadeva vojne odškodnine. Našla se jc namreč kompromisna rešitev, in sicer v tem smislu. da se posvetovalnemu odboru priključijo šc drugi finančni strokovnjaki, ki bodo preiskali plačilno zmožnost Nemčije tudi glede na kratkoročne kredite. Tako bi se obe vprašanji, to je vprašanje vojne odškodnine in vprašanje kratkoročnih kre ditov, proučevali ne sicer v medsebojni zvezi, ki je Francija noče priznati, pač pa istočasno, kar želi Nemčija. V diplomatskih krogih je splošno znano, da se je Nemčija vdala Franciji na nasvet ameriške in angleške vlade in ila bo še v tekli tega leijn.i ali v začelku prihodnjega vložila prošnjo za sklicanje pos veto va I nega od bora. Zahaj je Nemčija popustila Curih, 12. nov. Glede nn razvoj francosko-nemških jiogajauj je zanimivo, kaj piše profesor dr. Oto lfoetzsch iz Berlina v tukajšnji Neue Zii richer Zoitung::. Clankar trdi, da je sedanji zunanje politični položaj Nemčije silno neugoden. Ame rika je |>untiln Franciji svobodne roke v Evropi in tudi izid volitev v Angliji je /.a Nemčijo neugoden. »Francija so jc s svojo močjo iu s svojo metodične iu vztrajno politiko, ki je zopet visoko iiudkrililu ameriško diplomacijo, priborila do >rcdišfu vseli problemov. Od Iu brani svojo valuto in indirektnn tudi ameriško. Izid angleških volitev kaže. dn sc bo Anglija napet naslonila na Francijo z »eilleiltc ronliale«. Po vsem tem nc preostane Nemcem drugega, kakor da se razgovori s Francijo.« Sporazum med Grčijo m Bolgarijo dosežen Važen horah k pomirjenju Balkana Atene. 12. nov. tg. Danes ob 1 popoldne je nori bolgarski poslanik pod|>i«al pogodbo, ki sta jo sklenila finančni minister in ravnatelj javnih dolgov v Bolgariji. ,S tem jc končan grško-liolgarski spor. Hooverjov predlog z« odgoditev reparacij je imel posledico, dn jo Grčija izjavila, da ji ni reč mogoče plačevati Holgariji bolgarskih odškodnin, ki so bile dogovorjene v pogodbi med Knfandarisom in Molovoni. Zunanji minister Mihalokopulos je izjavil Vašemu dopisniku, da bosta Grčija in Bolgarija po tej pogodbi predložili haaškemu razsodišču vprašanje, ali je grška plačila smatrali za obveznost med vladami, ali pa za dolg. ki sc je uredil med vladami in privatniki, kakor to zatrjuje Grčija. D« junija 1932 ne 1и> llolgariju plačevala Grčiji nobene тојпс odškodnine, docim Grčija, pričakujoč razsodbo huaskega razsodišča, tndi uc bo plačevala Bolgarski nobenih plačil. Dalje je izjavil Mihalokopulos, dn sc hodo takoj začela pogajanju >a ostala še nerešena grško-bolgarska gospodarska vprašanja. Bolgarski poslanik je izrazil svoje veselje, da je prišlo do sporasuma, kateri daje upanje. da lmsta državi prišli do soglasja tudi glede drugih spornih vprašanj in da bo med ohema drža vama prišlo do splošne prijateljske in razsodišči*-pogodbe. Enako ieljo je izrazil tudi Mihalokopulo«. Razčiščenjr grško-bolgarskih sporov je smatrati iu I obe dnaTi kot velik diplomatični u-peh in poinc-: nja dalje dragocen korak k dosegi onih ciljev, ka-1 tere si je postavila balkanska konferenca. Za novi gospodarski red v Italiji Fašizem tare tež ka gospodarska kriza Rim, 12. nov. ž. Akcija za ustvaritev novega : ekonomskega reda v Italiji sc je pričela brez | velike reklame, brez reklame, ki je v navadi pri i fašistih. Fašistični režim je popolnoma monopoli- i ziral državo. Ustvaritev fašističnega korporativ-nega sistema pa je napravilo fašizem, da postane [ regulator socialnih prilik v državi. Sedaj se pri- j pravlja fašistični režim, da ne le v moralnem, ampak tudi v materialnem pogledu postane raz- ] sodnik med kapitalom in delom. V kolikor bi fa- ! šistični režim tega ne hotel, jc na to primoran j zaradi gospodarske krize, ki vlada v Italiji in ki | je vsak dan hujša. Posebno to krizo občutijo ve- 1 like delniške družbe in paroplovne družbe, ki so ! žc po večini prišle v bančne roke. Previsoko odmerjeni stabilizacijski tečaj italijanske lire pa je onemogočil italijanski industriji uspešno konkurirati z inozemskimi tržišči. Predsednik vlade Mussolini v največji tišini pripravlja nadaljnje traneak-cije in fuzije ter skuša oblažiti gospodarsko krizo. To jc nadaljevanje one akcije, ki jo jc pričel žc pred tremi leti, pa jo ni mogel izvesti. Rim, 12. nov. AA. Tu je bila otvorjena konferenca lorporacijskega sveta, ki ji je prisostvoval tudi predsednik vlade g. Mussolini. Konferenca je zelo važna, ker bodo nu njej razpravljali o celotncm kompleksu problemov italijanske gospodarske orijentacije. Zastopniik j>oljedelcev so j obsodili trgovinske pogodbe, češ, da ustrezajo samo industriji. Po njihovi sodbi bi politika kon-tingentiranja favorizirala italijansko izseljevanje na Balkan. Industrijci pa zagovarjajo tc pogodbe s klavzulo favoriziranih držav, češ da je italijansko izseljevanje na Balkan težko, ker se že itak vrši izseljevanje v te kraje. Krize v poljedelstvu jc treba iskati drugod in nc v trgovinskih pogodbah. Njeni vzroki so v zvezi s splošno gospodarsko krizo, z drugimi besedami, gospodarski naci- i jonalizem vlada skoraj povsod in dumping jc večji od produkcije. Tako sta na konferenci zastopani dve ek-stremni in ncpomirljivi tezi, venda'- jc pričakovati, da sc bosta našli na skupni točki. Pregrupacija Hal. pomorskih družb Rim, 12. nov. AA. Predsednik viadc je spje-jel zastopnike italijanskih jMroplovnih družb. Predstavil mu jih je minister zn komunikacijo Ciano. Zastopniki paroplovnih družb so j>oroča!i predsedniku vlade o sporazumu, ki jc bil dosežen med glavnimi jmroplovuiini družbami. Na osnovi teli pogodb bo ustanovljena velika paroplovua družba ->Italin<, sestavljena iz ladjevja dosedanji- družbe Lloyd Sabaudoc in družbe >Navigazione Generale Itallanac. Družba >Cossulich< s sedežem v Trstu bo koordinirala svoje interese z, novo družbo in oddala svoje ladjevje njej. Sedež nove družbe bo v Genovi, jKidrtižnica pa v Napulju. Družbo »Lloyd Triestinoc, -Marittiina Italiana in iSocieta Servizi Marittimi« bodo združene pod imenom >Lloyd Tri-eetjno«. Sedež tc družbe bo v Trstu, deloma pa v Gencvi, jKKlružnica pa v Napulju. Ta reorganizacija italijanskih paroplovnih družb naj omogoči boljše pomorsko zveze z Indijo in Daljnim Vzhodom. Položaj nameščencev vseh družb je osial neizpremenjen. Nebotičnik v ognju Nevvjork, 12. nov. Preteklo noč- je izbruhnil v nekem nebotičniku požar. številno jirebivaletvo je bilo strašno zbegano in nastala je gror.ua panika. Neka mali je skočila z otrokom iz devetega nadstropja in ni videla razpete rjuhe. Smrt ?o našlo vsega tri ženo in dva otroka, ranjenih pa je bilo deset eseb, večinoma ognjegasci. Konec carinske vojne med CSR in Madžarsko ? Budimpešta, 12. nov. /,. Dvanajsti mesec poteka, cd kar so nahajata Madjarska in češkoslovaška v carinski vojni. To stanje škoduje obema državama. Zaradi tegu obe državi želita, du čimprej skic neta sporazum. Med Madjarsko in Češkoslovaško so se vodila v zadnjih treh mesecih pogajanja, vendar brez uspeha. Pogajanja bodo nadaljevali dne 14. novembra v Pragi. Izgleda, da bo prišlo med obema državama do sporazuma. Najprej bo treba rešili veterinarsko v]»rušanje in vprašanje ostalih produktov, najtežjo pa bo rešitev vprašanja o poslovanju /. devizami. Madjarska delegacija odpotuje danes v Prago. Seja francosko-nemškega odbora Pariz, 12. nov. tg. V petek se prvič sestane na sejo nemško-francoski delovni odbor. »Journal* piše, da jc na dnevnem redu pogodba med nemškimi in francoskimi paroplovniini družbami, da sc omejijo nove gradbe, ter da bosta obe državi sodelovali v pomorskem prometu z Ameriko z izključitvijo vsake konkurence. Nemške paroplovne družbe bodo tudi večkrat vmes pristajale v francoskih pristaniščih. Nemsko-sov;e>ska pogajania Berlin. 12. nov. Ig. Gospodarski minister Warnbold jo inicl danes prvi sestanek /. delegati ruskega komisarijata zn zunanjo trgovino, ki *»> prišli v Berlin, da olajšajo spopolnitev nemško-ruskili trgovinskih odnošajev. V soboto se bodo začela oficielnu pogajanja, s katerimi bo sovjetska vlado skušala doseči, da ^e uvoz ruskega blagu v Nemčijo poveča. Zagrclvšku vremenska napoved. Pretežno ob-[ lačno in nestalno, vendar se bo počasi zjasnilo. Nalivi in malo hladneje. Dunajska vremenska napoved. Oblačno. Verjetno padavine. Nekoliko hladneje. ze narodov, lil vendar se Turčija ne bo mogla dvignili brez energične pomoči evropskega kapitala in inteligence. Že star orientalski pregovor pravi: Turški upravitelj rabi Armenca, dn mu vodi knjige, in Grka. da mu daje nasvete.'- Kljub vsem leni ogromnim težavam [>a ni dvoma, da se bo Turčijo, ko bo premagana sedanja svetovna gosi>odarska kriza, s podvojenimi močmi dvignila in nadaljevala pot napredka, ki ji ga jc odprl njen genialni vodja. Turčija je danes samo stojna narodna poli lična enota, ki bo igrala v bodočnosti v mednarodnem pogledu prav tako važno vlogo, kakor jo jc igrali svojča.; mogočna csmnnska carevinu — seveda v čisto drugačnem duhu. Tr. duh je sodelovanje v.-eh civiliziranih narodov, go- spodarska enotnost in prizadevanje za utrditev miru in pravičnega gospodarskega roda. Veliko vlogo bo igrala moderna Turčija tudi pri uresničevanju zveze balkanskih držav in narodov, zu katero jc Turčija položila žo temeljni kamen po svojem sporazumu 7. Grčijo in po j>osredovaJni vlogi, ki jo je Izmet paša prevzel, da oe pomirijo nn-sprotstva med Grčijo in Bolgarijo. To je začetek, pri katerem se razvoj čisto gotovo ne bo ustavil, ampak bo kljub velikim težavam logično privede! Io rešitve vseh spornih vprašanj, ki še obstojajo med balkanskimi narodi. Prav to jc vzrok, da po •obilo mi kot državljani Jugoslavije želimo uspehe Kenial paši in njegovi politiki, ki gre /a učvrstit-1 vijo Turčije in dvigom litrskega naroda. ZOBNA PASTA Fin prah,kot najfinejša moka se predelava, v OD O L-zobno pasto. OD OL-^obna pasta čisti dobro m varuje Vaše zobe. Sir John Simon 1лп<кш, 0. novembra. Nenadno, kakor v dobro inseenirani gledališki predstavi se je pojavil v koalicijskem kabinetu Mii Donalda in sieer na najvažnejšem mestu v For-eign Officeu novi zunanji minister Velike Britanije sir John Simon. Kdo je to? (ia kdo pozna? Ure mar le zn prehodno zasedbo nekaj aktov, potem ' pa priue drugi, za katerega on le hrani prostor, uli pa nastopa nova politična osebnost, ki utegne j v angleški imperialni politiki zapustili vidnejše sledove? Težko je na vse to odgovoriti. Kakor je zelo presenetil svet njegov pojav v angleškem zunanjem ministrstvu, vendar v domačem javnem življenju ni tako nepoznan« ceebnost. Ne, sira Johna: dobro pozna ves London kol enega najsposobnejših i« najuspešnejših advokatov. Pczna ga kot moža izredno ostrega inlelok i a, spretne iznajdljivosti v vsaki. situaciji, hladne preudarnosti iu neke gpiove sup&rlarnceti, ki mu jo daje zares obsežna in temeljita izobrazba. Sir John spada še k staremu, žal izumirajočemu tipu angleških državnikov, ki vam z isto sailipzaveslno gotovostjo korigirajo pra.v-dorek višjega državnega sodišča kakor napačno citirani verz Molierea. Kadar govori sir John, molči in napeto posluša sodna dvorana, prav tako kakor spodnja zbornica ob Temzi. Sir John tudi v politiki -ni docela novinec, drsi je kot praktičen in sposoben mož polagal dosedaj večjo važnost na advokatsko kariero, s katero si je kot reven sin škotskega duhovnika napravil veliko premoženje. Sir John je .simpatična m privlačna osebne?!, zato so ga vplivni prijatelji Že zgedaj spravili v politično areno, čeprav njegove politične ambicije dc-sedaj nK-o siopile posebno v ospredje. Kot tajnik je pripadal nekaj časa As-ijuithoveniu kabineiu, politično bolj znan pa je postal šele pred nekaj leti. ko ji- v lastnosti predsednika preiskovalne komisije za.indsko vprašanje izdelal poročila, ki ga je delavska stranka z Mac Donaldcni vred csiro odklonila, a ga leni bolj simpatično sprejela ko;, servaiivna desnica, • eprav je sir Simon pripadal pili lično liberalni stranki Lloyda Georgea. Spretni sir John ji1 tedaj hitro precenil položaj in se nemudoma spoznal v situaciji. Popularnost v konservativnih Krogih, ki si jo je pridobil, je nelil skrbno dalje in navezoval vedno bolj vidne stike s konservativno siianko. Spremenljivi Lloyd George ni imel zadnji dve leti opaznejšega tekmeca v svojem klubu kakor Johna Simona, ki je s potrpežljivostjo in vztrajnostjo dobival zmago za zmago mul starim, temperamentnim voditeljem. Ko se j;> stvcrila narodnu vlad« pod Mac Doualdom, je sir John storil zadnji odločilni korak in polovico razpadajoče liberalne stranke potegnil s eebej v koalicijo s konservativci. A tudi topol ni šel predaleč. N'i se zlil s konservativci v eno stranko, temveč je obdržal individualni .-i svoj? grupe, ki je postala tako matica za še nadaljnje vhajnče iz nekdanje liberalne stranke. Poleg genialne Baldvvinove politike, ki je na .sijajen način razumel zrušiii dominantno pozicijo de' ivske siranke ha la način,' dn ji je vzel voditelja, je sir Simonova taktika enn nnj-nlarkantneJŠIh pclliičtilh pcie?. iz angleškega p-ir-lamentiirneau življenja ?.а<1ц j:ga ?а°а. Sir John Simon, ki j? izšel iz volitev s 35 po: sliinci, je seveda moral biti z -topan v novi vladi. Toda zakaj mu je MacDonald poveril bas najvažnejši resor zunanjega ministra? Simon je po vsem svojem nastopu, čuvslvova-»j4i in tudi tradiciji predvsem bolj -britski- kakor sta biln Henderson in Rending. Njegov nastop zna inipcnirnli in kakor znano, MacDonald ni brez gobove slabosti napram takim pojavom. Potem Je v situ Simonu bolj izražena nacionalistična smer. Znana slabost v?oh evropskih kabinetov zadnjih let je, da se s poudarkom orientirajo v nacionalističnem pravcu. Vendar vse io še ni odločilno v prilog Simona. Da sia se MacDonald in Baldvvin odločila zn «!ra Simcna, sta to storila v živem hotenju, dobili v zunanje ministrstvo moža, ki bo držal ravnovesji- francoski diplomaciji. Angleško diplomacijo v zadnjih letih močno hljpjo Francozi s svojimi sijajnimi juristi-diplomnti, ko pri vseh srečanjih mednarodne diplomacije gre prav za prav le za sprotno ek,*egezo versaillFsuega miril in dodatnih določb. Tu Angleži niso kos francoski matematični miselnosti, njihovi juristicni argumentaciji in jeguljami iznajdljivosti. Angleži čutijo, da kljub svojemu Imperiju pred Francozi izgubljajo tla, ne .samo radi finančne sile. ki sloji za francoskimi državniki. temveč tudi radi pomanjkljive okretnosii gotovih vodilnih diplomatov. Najmanj, kar Angleži žele, je. da bi radi dobili nazaj svobodo političnega in gospodarskega kretnnja. Zato eo na vodilno mesto svoje diplomaciji, jkstavili moža, ki naj Francoze tolče z. lijlh lastnim orožjem-. S kolikim uspehom se l>o siru Johnu Simonu to posrečilo, bomo videli že pri prvem srečanju. S. Bolničar ska šola pri usmiljenkah v Zagrebu Belgrad, 12. nov. AA. Minister za Socialno politiko in narodno zdravje je predpisal pravilnik o bolničarski šoli v Bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu. Po tem pravilniku se bo šola imenovala : Šola za bolničarke v Bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu". Šola bo last družbe usmiljenih sester, nadzorstvo pa bo imelo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Družba usmiljenih sesler bo morala skrbeli zn vzdrževanje šole. Upravo bo vodil upravnik bolnišnice ali šef oddelka ali pw pri -liiarij, ki f?a bo postavil na predlog družbe usmiljenih sester minister za socialno politiko in narodno zdravje. V šolo se bodo sprejemale predvsem bolničarke iz redovnilkili vrst. če pa bo prostora, še zasebne učenke, ki se žele izpopolniti in doseči znanje bolničark v bolnišnicah s kvalifikacijo po čl. 28. zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi. Vsi teoretični iu praktični predmeti so obvezni za vse učenke. Učni red določi profesorski svet, ki Kitajsko kakor z Japonsko, da bi tudi oni ka.i profitirnli od ureditve mandtiirskegi vprašanja. Nov položaj na Daljnem Vzhodu Belgrad. 12. nov. 1. Člani naše delegacije, ki sc bo udeležila zasedanja Sveta Zveze narodov v Parizu, so pred svojim odhodom iz. Belgrada izjavili, da so prepričani, da se bo to pot vprašanje o kitajsko-japonskem sporu uredilo, ker so pogoji za obe državi sprejemljivi. V mandžurekem sponi je Zveza narodov hotela dati Kitajski in Japonski priliko, du iščeta z osebnimi stiki ugodno poravnavo nevarnega konfliktu. Tudi druge velesile so si med tem časom prizadevale posredovati jiomir-jevalno in so tudi toliko uspele, da ee je pojavil simpatičen načrt avtonomije madžurske države, na katerega bi morda Kitajska in Japonska pristati. Seveda bo ta predlog služil le za temelj nadaljnjih pogajnnj, toda dozdeva se, da se bo sporazum našel samo v tej smeri. Na Daljnem Vzhodu se ustvarja torej popolnoma nov |ioložnj za 11-lvaiitev novega avtonomnega telesa v Mnndlurljl. Japonski minister ua našem dvoru g. Bulla je v svoji izjavi časnikarjem izjavil, da bi Japonska radevolje pristala 11,1' vsako' mirno rešitev, ako se Kitajska odpove vsaki protljapOnski agitaciji, ki hi v nasprotju 7. obstoječimi pogodbami ovirala razvoj japonske trgovine v Mandžuriji. Poleg tega pa hoče imeli Japonska garancijo, je Tekel minister Buita, da bodo njena podjetja in njeni državljani dejansko zaščiteni, kar bi bilo mogoče le v avtonomni mandžurski državi, ker je Japonska do sedaj naložita samo v železnicah nad tri milijarde dinarjev kapitala. Priprave za sejo ZN Pariz, 12. nov. Ig. Za sejo Sveta Zveze narodov, ki bo v ponedeljek v Parizu, se delajo velike priprave. Seja bo v veliki urni dvorani na Qunl d Or-sayu. V sosednji obednici pa pripravljajo telefonske kabine, brzojavne postaje itd. zn časnikarje. V političnih krogih so [»osebno zadovoljni s tem. da je bil ameriški poslanik v Londonu Davves poklican v Pariz, dasi se sej ne bo udeležil. Angleški zunanji minister sir John Simon bo prišel v Pari/, že v sobolo in bo konferiral 7. Briandom in Lava lom ler morda tudi z, Davvescm o problemu reparacij in nemških kratkoročnih kreditov. Prof. Jorga v Parizu Romuni ne odstopijo Besarabije Pariz, 12. novembra. Že nekaj dni se tu mudi romunski- ministrski predsednik Jorga. Urodno sporočajo, da je prišel prof. Jorga po častno doktorsko diplomo, ki mu jo je podelila Sorbona. Spričo težkega gospodarskega in tudi političnega položaja v Romuniji pa se ne izključuje možnost, da je romunski diktator porabil ta obisk tudi v druge namene. Valiko pozornost je zbudil incident med predavanjem častnega doktorja Jorge na Sorboni. Ko je gospod profesor učenjaško prodiral v globine svoje teze »Benetke v času križarskih vojn«, so pričeli leteli proti njegovi mizi razni kosi hišne opravi in romunski dijaki so to bombardiranje svojega rojaka spremljali z vzkliki proti njegovemu reakcionarnemu političnemu sistemu. Rektor je moral pozvati policijo, da napravi red. Prišel je sam prčfekl Chiappe na felu policijskega voda in dal aretirati štiri dijake. Na dekanovo željo so bili pozneje dijaki izpuščeni. Važnejše kakor ta dogodek so gotovo Izjave, ki jih je podal ministrski predsednik časnikarjem. Prof. Jorga je priznal, da se Romunija pogaja z Rusijo, in sicer je dala Rusija pobudo z.a pogajanja. Dostavil pa je takoj: »Mi smo tako prepojili s svojo krvjo ozemlje do naših meja, da ne moremo odstopiti niti kosa zemlje.« S tem |e ministrski predsednik hotel reči, da ne bo Romunija nikakor privolila v morebitno korekturo besarab-ske meje v prid Rusom, kakor tudi ne mara odstopiti pod nobenim pogojem Dobrudže Bolgarom. Prof. Jorga je izrazil svoje zaupanje v pomoč Francije, ki je tudi nasprotna reviziji mirovnih pogodb. Tudi glede manjšin se j'e pokazal romunski ministrski predsednik skrajno nepopustljivega, ko je dejal, da se manjšine v Romuniji počutijo zadovoljne, ker jim romunska država zajamči mir in red ter svobodni naroden razmah(l) »Romuniji je polreben mir. Zagotovili ji ga bomo tudi pod pogojem, da izgubimo vso svojo popularnost. Če drugi mislijo da razpolagajo z boljšimi sredstvi za obnovitev države kakor mi, tedaj jim je naša skupina skromnih delavcev pripravljena odstopiti krmilo.« Za razmere, ki vladajo v Romaniji, je posebno značilen zaključni stavek Jorgovih izjav. DejSt'A je, da preživlja Jorgov režim radi hude gospodarske in finančne stiske, za katero dela opozicija odgovorno izključno vlado, hudo krizo. Bančni polomi, kriza državnih financ in znižanje plač, to so činltelji Jorgove nepopularnosti med narodom. Vendar pa noče nobena izmed poliiič-riih strank na svojo roko prevzeti vladne odgovornosti, pač pa bi bile pripravljene sodelovati v koncentracijski vladi. Kmetska stranka pogreša odločnega vodje, ker Maniu še vedno ne mara sprejeti vodstva stranke; kot njegov naslednik se imenuje Titulescu. Liberalci sami delajo vlad" samo milo opozicijo in ludi general Avaresctt ne zahteva vlade zase, Gospodarski položaj je namreč tako kritičen, da si nobena stranka ne upa prevzeti vladne odgovornosti v tem trenutku. Jorga goji tople simpatije do Jugoslavije Izjava jugoslovanskemu časnikarju Subotica, 12. nov. ž. Predsednik romunske vlade prof. Jorga se je danes vračal skozi Subo-tico iz Pariza v Bukarešt. Prof. Jorga je imel na Sorbonni kakor vedno pet predavanj zgodovinskega značaja. Letos gre v Pariz njegova žena in narodni poslanec Anton Ehemale. Na postaji v Subotici je sprejel dopisnika »Jutranjega lista«, ki ga je našel v spalnem vozu ležko prehlajenega. Prof. Jorga ni mogel govorili ler je bil zaradi tega zelo kratek. Na vprašanje ali je potoval v Pariz, da sklene posojilo, je odgovoril da ne. Njegova žena je izjavila, da je imel v Parizu samo predavanje in je pri tej priliki seveda obiskal tudi predsednika francoske republike, predsednika vlade in zunanjega ministra. Njen mož je prehlajen ter radi tega ne more dajati nobenih izjav, Vendar je predsednik vlade prof. Jorga napisal na listek sledeče: Vedno sem se najlepše spominjal našega zaveznika jugoslovanskega naroda in tudi zn naprei želim, da bo ekonomsko in kulturno de- lovanje med obema državama še bolj lesno kot do sedaj. Gospod Jorga se je potem ljubeznivo poslovil od časuikarja. Poslanec Eheraale pa jc pri njegovem odhodu še rekel, da potujejo sedaj domov, kjer bo v nedeljo otvorjen parlament in prične novo polilično življenje, ki ga pričakujejo z velikim zanimanjem. Pred svojim odhodom je dal predsednik vlade proi. Jorga direktive ministrskemu svetu, da sestavijo prestolno besedo. Verjetno je, da bo kralj pozval vse stranke 11a sodelovanje v interesu gospodarske obnove Romunije. Vsi romunski ministri imamo najlepše mišljenje o Jugoslaviji. Naša splošna želja je, da ustvarimo idejo o lesnem kulturnem in gospodarskem sodelovanju med obema državama. Hamburg, 12. nov. tg. V Neumilnslru so bili preteklo noč krvavi spopadi med narodnimi socialisti in komunisti. Več osel) je bilo ranjenih, en narodni socialist pa ie bil ubit- Trinajsto leto Avstrijske republike Včeraj so na tukajšnjem avstrijskem konzulatu slavili trinajsto obletnico proglasitve Avstrijske republike. Pred čajanko je g. generalni konzul dr. Feliks Orsini-Rosenbcrg sprejel našega urednika in se spustil z njim v prijazen razgovor. G. generalni konzul je predvsem poudaril, da jc bil prijetno presenečen radi prisrčnega sprejema, ki ga je bil deležen ob prihodu v Ljubljano. G. konzulu sc je takoj posrečilo navezati slike s Slovenci, ker mu slovanski jeziki niso tuji; obvlada namreč povsem česčino, s katero se je seznanil za časa svojega službovanja v Pragi: Ljubljana sama je napravila nanj vtis naglo razvijajočega se mesta. Slovenci so prijazni in dobrodušni ljudje. Njegova glavna naloga je, da pospeši gospodarske stike med Jugoslavijo in Avstrijo; to mu ne bo težko, ker živijo Jugoslovani lil Avstrijci v prijateljskem razmerju in tudi ni med njimi političnih problemov, ki bi jih razdvajali. Tu je naš urednik omenil koroško vprašanje, to je položaj naše narodne manjšine na Koroškem, ki še dahneš čaka na svoje pravice. Jugoslavija je dala Nemcem vse pravice, posebno v šolskem področju in je nedavno tudi dovolila ustanovitev zasebnega učiteljišča, zdaj je na Avstriji, da izpolni svečane obljube napram koroškim Slovencem. G. konzulu bo v času njegovega bivanja v Ljubljani dana priložnost, da se prepriča, kako so Slovenci občutljivi glede Koroške. G. konzul je dejal, da se bo zanimal tudi za to vprašanje. Nalo se jc naš urednik poslovil od g, generalnega konzula, ker so žc začeli prihajati gostje na čajanko. Sprejema so se udeležili po večini v družbi svojih sopt'og: g. ban. Dfft-go Marušič, general Popovič kot zastopnik poveljnika dravske divizije, reklor ljubljanske univerze prof. Serko, predsednik deželnega sodišča Rogina in višji državni pravdnik Graseli ter predstavniki tukajšnjih gospodarskih in trgovskih krogov. Navzoči so bili tudi vsi ljubljanski konzuli tujih držav. G. generalni konzul je našel v družbi svoje gospe Sofije in svojega namestnika g. Slradnetja za vsakega gesta prijazno besedo. Proslava republike na Dunaju Dunaj, 12. nov. tg. Današnje prireditve državnega praznika so potekle v popolnem miru. Po Rlfigu je korakalo 80.000 do ЈШ.ООО dunajskih de-lavcev, okoli 80 odstotkov manj kakor druga le i a. Govorov nI bilo nobenih. N11 raznih krajih je prišlo do majhnih Spopadov med komunisti in narodnimi socialisti, vendar je povsod hitro misioplll' policija, lil pa le ni mogla preprečili, da «5 demonstranti razbili Sipe nu vozovih cestne želea-nicc. Madrid, 12. nov. AA. Zaradi nioninliistiona zarote so tu aretirali več ljudi, med njimi Juana Antonla Pri 1110 de itivero, sina bivšega španskega diktatorja. i klic z Madagaskarja Pismo misijonskega brata Jožefa Obreze P Ic Prvotna mizarska delavnica pod košatim drevesom. Misijonar v črni obleki je Slovenec brat Obreza v beli obleki pa njegov predstojnik. Drugi so zamorski rokodelci. Mission Catliolique Tulear, Madagascar. Oprostite moji neurejeni vsebini. Sprememba podnebja, zaposlenost od jutra do večera in ponoči ter mrzlica ino ovirajo, da pogosteje ne pišem. Vsak začetek je težak, ali ljubemu llogu hvala, z božjo pomočjo sem prve težave že prestal. Za naprej se mi obeta več počitka, ko imam že nekaj sposobnih delavcev domačinov, ki mi pomagajo pri mizarskem delu, in nekaj orodju za prvo silo. Med kristjani in novospreobrnjenci se širi gorečnost in živo hrepene, da bi postavili ljubemu Bogu primerno zidano stavbo, ki bi se razlikovala od bičja spletene in z ilovico oinetanc njihove koče. Kadar so prosti, nosijo in vozijo potrebno za zgradbo. Rokodelci in pogani so za delo plačani seveda. Samo v tulearski misijonski postaji so v delu že tri cerkve. Da se pa ohranijo za delj časa, je njihovo zidovje iz kamna. Vrata, okna, klopi in ollirji pa iz trdega lesa. To pn po navadi čaka name, da pripravim in odpošljem tja. Pa ta ilrikanski les za delavca ni posebno prijazen, jo trd in težak in pri obdelovanju zalitevu in izčrpa mnogo telesne moči, ki se z navadno hrano ne nadomesti tako hitro, poleg tega nam pa v tem vročem podnebju odpove tek. Moj predstojnik bi me rad ohranil zdravega in za delo sposobnega več let, da bi mogel šc kaj storiti za misijone. S pomočjo misijonskih dobrotnikov si jc nabavil male mizarske stroje in s tem se bo mnogo zboljšalo stanje misijonarjev pri grajenju cerkva in misijonskih hiš. Prihranjen bo tudi trud pri nadziranju delavcev in Šest prekajevatcev pred sodiščem Ljubljana, 12. novembrn. Cene mesu so bile nekaj časa na ljubljanskem trgu v primeri s ceno klavni živini tako pretirane iu visoke, da se je zganila javnost in energično protestirata proti tedanjemu stanju. Лко so cene sedaj ua ljubljanskem trgu nekoliko nižje, si sine naš list šteti tudi del zasluge. Tudi mestna občina in policija sta začela izvajati kontrolo na ljubljanskem trgu. Del mesarjev pa ni bil voljan lako hitro popustiti pri cenah, zlasti so se krčevito držali visokih cen nekateri prekajevalci. V to stn-njo je energično posegla policija po svojih agentih, ki jo kontrolirala cene mesarjev in ugotovila nekaj prav kričečih slučajev predragega mesa. V posvetu s strokovnjaki in policija za nekaj slučajev sestavila natančno kalkulacijo in je pretirane slučaje ovadila sodišču. Danes ob pol 10 se jo vršila prva razprava proti šestim ljubljanskim prekajevalcem. Razpravo je vod i 1 okrajni sodnik dr. M H 11 e r, obtožence pa je branil odvetnik dr. Franc Lok ar. Zagovarjali so se morali naslednji mesarji: Albin liani, Josip Ilam, Josipina Ham, Pavel Dolinšek, Anton Oregorc in Franja Ahlin. Ovadba ugotavlja, da so mesarji prodajali šunko do 25 Din za kilogram, prekajeno meso do 25 Din, vrat do 22 Din, pre-kajeno slanino do 25 Din za kilogram, prekajenn rebra do 20 Din, prekajena pleča do 20 Din za kilo, prekajene krače po 16 Din za kilo, prekajeno glavo po 10 Din za kilogram, prekajene parklje do 8 Din za kilogram. Sveže meso so prodajali kremenateljce po 22 Din, vral po 10—IS Din, glavo po 8 Din za kilogram in jetra po IG Din ta kilogram. Nabavne cene za prašiča pn so bilo do 10.50 Din za 1 kg mrtve težo že zaklanega in očiščenega prašiča (v pomladanskih mesecih jo bila la cena dokaj nižja). Misijonska razstava v Brežicah Brežice ob Savi, 12. nov. Misijonska razstava! Dvakrat smo morali odložiti, tretjič — menda — nc bo treba več! V soboto 14. t. m. popoldan in v nedeljo! V risalnici meščanske šole! Na razpolago bo gospod Jan Plestenjak iz Ljubljane, zastopnik Družbe za širjenje vere in Misijonske pisarne, ki bo pojasnjeval posamezne predmete. Marsikomu se bo odprl — iiov svet. Zaslutil bo — velikopoteznost misijonskega dela sv. Cerkve. Ogrel se bo za misijonsko idejo in sklenil, stopiti v prednje vrste misijonskih sotrudnikov. Začutil bo nedopovedljivo srečo, da jc — član velike vere, ki sega iz večnosti v večnost, da jc otrok katoliške Cerkve. Zahrepenel bo, da prižiga luč resnice na desno, na levo, naprej in vedno dalje. Zasmilila se mu bo vsaka dušica, ki še tava v Imini nevere in poganstva. Dvignil bo oči, sklenil roke, pa molil, goreče pomolil - za rešitev teh neštetih bednih neznabogov. Segel bo v žep. pa dal, žrtvoval žuljeve groške — za vzvišeno delo misijonslva. Veseli neznanci, ki bodo prejeli. še bolj srečen kristjan, ki je dal! Duh božji je duh apostolstva in misijonstva, delo misijonsko je delo svetnikov, jc prosveta božja! Vsak meščan, okoličan, ki še prisega na zastavo Kristusovo, naj opozori svoje domače, sosede, znance iu prijatelje, da stopijo v soboto in nedeljo ua razstavo! Velikanska udeležba na razstavi bi bila čast našemu mestu, znak katoliške zavednosti našega ljudstva! Množico, le brez strahu v dvorano, ni treba nič plačati! Cc pa v svoji požrtvovalnosti prostovoljno in veselo prispevaš - v sklad misijonov, boš dvakrat veselo šel iz razstave, s sladko zavestjo, da — 'udi tvoji žulji grade božje kraljestvo! prihranjen bo zlasti čas. S stroji bom mogel hitro napraviti vse potrebno in odposlati. Tulear je primorsko meslo z nad 10.000 prebivalci. Narašča stalno. Misijon ima samo dve šolski sobi za dečke. Prošenj za sprejem v šolo jc vedno in vedno več in težko je predstojniku, ker ne more ustreči vsem željam poganskih staršev, ki bi radi, da bi se njihovi otroci naučili brati in pisati. Prilika bi pa seveda tudi bila, da se seznanijo s katekizmom in da se pripravijo za sv. krst in sv. obhajilo. Sobi sla tako natlačeni, da otroci šo na oknih sede, samo da so pri jioiiku. Okrog 250 učencev črncev obiskuje ti dve šolski sobi. Te dni nas je obiskal g. škof. Videl je resnično potrebo za povečanje šolskega poslopja, pripomnil pa, da so kredit za prihodnje leto ni mogel zvečati (letošnjega smo že porabili). Zato je treba previdno začeti z delom. Zaupamo pa v Boga, da nam nakloni še več misijonskih dobrotnikov. Prosim Vas, spomnite se ob priliki tudi na naš misijon v Tu-learju. Vdani Jožef Obreza, misijonski brat. Prinašamo to pismo preprostega misijonskega brata Slovenca, ki so je posvetil misijonstvu nn ta način, da kot mizar deluje v Tulearju in sicer, da izdeluje vse mizarske potrebščine zn misijonske naselbine in cerkve. Kdor bi mogel žrtvovati kaj za misijonski namen nu Madagaskarju in ustreči prošnji, kot jo izraža pismo samo, naj pošlje na Misijonsko pisarno, Semeniška ul. 2. Ljubljana. Policija jc na jtodlagi tega napravila kalkulacijo in je ugotovila, da jo mesar dobil zn prodanega prašlčn 1220 Din. zanj pa je imel skupno z vsemi izdatki, pri katerih so s skrupolozno natančnostjo vračunani prav vsi stroški, ki jih ima mesar s prodajo iu režijo skupilo 829 Din. Čisti dobiček znaša torej 3011 Din. ali 'M\%. Zakon pn dovoljuje primeren odstotek dobička, ki v nobenem slučaju in pri še tako počasni prodaji ne sme hiti nikoli terji od 25%. Pri srednji ali pa pri veliki prodaji pa mora hiti odstotek primernega dobička primerno nitji. V sedanjih težkih časih, ko jc kriza in pomanjkanje denarja povsod, mora bili seveda dobiček tudi temu primerno nižji, ker sc morajo vsi stanovi zadovoljiti z manjšimi dohodki. Čisti dobiček 36% jc torej krivičen in neprimerno visok. Mesarji so na razpravi ugovarjali tej kalkulaciji in so po svojem zastopniku dr. Loki r ju zahtevali odgoditev razprave, da tudi oni predlože svojo kalkulacijo. Za sodnn izvedenca pa so poleg že od sodišča določenega uradnega zivinozdrav-uika predlagnli še mesarja g. Tonija in pa pisarniškega ravnatelja pri trinem nadzorstvu g. Der-Kanca. Izjavili so, da bodo obojne predloge, to jo glede svojo kalkulacije in sodnih izvedencev, izročili pismeno. .Vesnrji so predložili ludi neki listek od tehtanja posameznih delov prašiča, ki ga je izvršiln policija, lloteli so s tem namreč dokazali, da se podatki v ovadbi ne ujemajo s podatki na lom listku. Poudariti pa jc treba, da nnvedbe na tem listku veljajo za povsem drugega prašiča, katerega deli so bili tehtnni ob istem času. Razprava je bila odgodenn za nedoločen čas, dn sodisčc prouči predloge mesarjev. Mladeniči in dekleta, otročiči ljubi, na široko odprite očesca, da vidite veliko resnico: Sveta vera, sveta cerkev je za narode vse, za celi svet! In jo boste — vzljubili! Brežice, Katoliški misijon se je oglasil pri vas. Sprejmite iu pozdravite ga častno! Muzejsko društvo za Slovenijo Pretekle dni sc je vršil ob številni udeležbi članstva redni občni zbor tega našega najstarejšega društva. Predsednik dr. Rudolf Andrejka, ki je otvoril zborovanje, se je predvsem spominjal umrlih društvenih članov, med katerimi omenja irvega društvenega odbornika in sodelavca Bu-iovca Antona, višjega sodnega svetnika v p., nadalje dr. Danila Majarona, soustanovitelja naše univerze; dr. Valentina Krisperja, organizatorja našega tujskega prometa in vnetega pospeševalelja našega domoznanstva; dr. Jožefa Lesarja, kanonika in prorektorja bogoslovnih šol, uvaževanega raziskovalca zgodovine janzenizma med Slovenci; Ma-zovca Ivana, gimn. profesorja in pisatelja v Ljubljani; Porcnto Gašperja, gimn. profesorja v St. Vidu nad Lj. in slikarja nabožnih slik; Kušarja Franca, župnika v Mengšu, Hočevarja Alojzija, sodnega svetnika v Novem mestu in Wilfana Franca, člana uprave dunavske paroplovne družbe na Dunaju. Nato jc predsednik omenil, da se je reorganizacija društva, ki deluje izza leta 1930 v dveh sekcijah: naravoslovni in zgodovinski, obnesla in da se ie poživilo notranje delo sekcij. Dokaz so vsebinsko bogata in znanstveno tehtna izvestja sekcij, ki so pred nekaj meseci izšla. Dočim jc zgodovinska sekcija obdržala za svoja izvestja dosedanji naziv: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo« in tudi zunanji format, jc prirodoslovna sekcija izpremenila poleg formata tudi naziv svojemu izvestju, ki se odslej glasi: »Prirodoslovne razprave«. Društvo je tudi sicer marljivo in vestno delovalo. Blagajniško stanje je uravnovešeno ter je finančna podlaga tudi za prihodnje publikacije društva, ki izidejo v kratkem, zagotovljena. Zanimanje za društvo razveseljivo raste, kar dokazuje porast članstva za skoraj 100 članov, tako da šteje društvo danes 425 članov. Društvo ima v načrtu več drugih akcij, tako n. pr. vzidavo spominske plošče za zgodovinarja Ljubljane, Ivana Vrhovca, za osnovanje posebne zbirke spominskih svetinj in znakov itd.; seveda se bo to izvršilo šele, ko sc življenjske razmere, zlasti pa splošne denarne prilike, zopet uravnovesijo. Dokler traja gospodarska kriza, je šc izdajanje rednih izvestii samo na sebi težko in odgovorno delo. Prav tako jc trajno zanimanje članov glavnega odbora in sekcij za društveno delo v današnjih časih, ko odriva skrb za vsakdanji obstanek vsa altruistična stremljenja, vredno vsega priznanja in pohvale. Iz ostalih poročil društvenih funkcionarjev jc razvideti, da je imel glavni odbor 0 sej, zgodovinska sekcija 4 seje, prirodoslovna sekcija pa 12 sej in 13 mesečnih sestankov s predavanji. »Glasnik-(historični del) za leto 1030 jc stal 14.574 Din, 'Prirodoslovne razprave« pa 25.048 Din. Muzejsko društvo jc v zamenjavi s 150 znanstvenimi društvi. V zamenjavo poslane publikacije predstav- Sotov uspeh negovanja las s U*4*xivv?icni so prelestni blesk, rahla polnola ln naraDna Ooljnosl las. ^ШГСЛ dobi sp sedaj tudi o formiShampoon a. Ijajo dragoceno znanstveno gradivo, ki bi si ga sicer ne inogli nabaviti. Občni zbor je odobril poročila odbora in blagajniško poročilo, ki izkazuje letos prvič majhen prebitek, nadalje proračun za prihodnje leto, nato jia prešel na volitve glavnega odbora in sekcijskih uprav. V glavni odbor so bili izvoljeni: dr. Andrejka, prof. Kapus, dr. Fran Kos, Jr. Ložar, dr. Mal, dr. Munda, dr. Pivec-Stele, univ. prof. dr. 1'olec, prof. Prezelj, univ. prof. dr. Saria, gen inšpektor ing. Sbrizaj iu dr. Staudacher. V zgo dovinsko sekcijo: univ. prof. dr. Kos, dr. Polet, in dr. Saria. prof. Kranjec, dr. Pivec-Stele iu prot dr. Zontar. V prirodoslovno sekcijo: prof. dr. Gro šelj, ravnatelj Iv. Hafner, prof. dr. Kuščar, dr. Ra kovec, dr. Pajnič in dr. Staudacher. Med slučajnostmi se je sprejel predlog, da se zaradi izpremenjenih društvenih pravil reorganizira odsek varstvo prirode. delujoč v okrilju Muz. društva in da se priporoča muzejskemu vodstvu, da naj stopi v stik z mestnim načelstvom v Ljubljani, ki na) veže stavbena dovoljenja za katerekoli nove stavbe ali prezidave v mestnem okolišu na pogoj, da mora stavbni gospodar odn. podjetnik vsako arheološko ali drugače zanimivo najdbo takoj naznaniti Narodnemu inu/ejtt. Občni zbor je naposled na predlog univ. prof. dr. Polca ravnateljstvu Narodnega muzeja izrekel svoje priznanje in čestitke za lepo, na novo urejeno iu pomnoženo zbirko iz področja umetnostno obrti in /a izdanjc novega Vodnika, po Narouncni muzeju, ki jc odlično ustregel občutni potrebi. sr Žalostna usoda slovenskega kmeta Slika z mariborskega sejma Maribor, 12. novembra. Zadnji torek, dne 15. t. ni., sc jc vršil v Mariboru živinski sejem, ki je bil zelo dobro obiskan. Živine so prignali toliko, kakor že malokdaj poprej. Bili so tudi prav lepi komadi. Ali žalibog kupicev ni bilo... Ako si opazoval vrvrenje na živinskem trgu, se ti jc nudila prav žalostna slika. Lastniki živine so vabili mesarje in prekupce, naj so jih usmilijo in jim odkupijo živinčetn. Nekateri so ponujali svojo živino za naravnost sramotne cene ali kljub temu je mnlokateri spravil svojo živino v denar. S komkoli si govoril, vsak je ložil in jndikoval, da je dospela gospodarska kriza nn kmetih do vrhunca. Kmetje nimajo denarja niti za davke, niti ne morejo za zimo kupiti člnnom svoje družine potrebno zimsko obleko in obutev. Vino iu les nc gresta v denar, sadja je bilo v mariborski okolici letos malo, in Se tisto ni imelo skoro nobene cene. Kar pa so dobili ljudje zn kakšen voziček krompirja, zeljn, ali repe, pa gre za vsakdanje potrebe, kakor da bi vrgel muho v ogenj. Žalostnih in povešenih glav so se vračali kmetje tokrat z mariborskega živinskega sejnin. Priporočali bi tistim, ki šo vedno mislijo, da je kmet zakopan v same dobrote, v denar in blagostanje, da bi si ogledali to mučno sliko. Slišal bi samo godrnjanje in besede žalosti. Knietič od Sv. Marjeto ob Pesnici mi je doslovno rekel sledeče: >Cc bo šlo tako naprej, lahko na prstih ene roke izračunam, kdaj bo šla moja kmetija na boben. Pred poldrugim letom sem kupil kravo, ki sem jo danes prodal. Tehlnla jc okoli 400 kg in sem plačal tedaj zn njo 2.000 Din. Sedaj sem jo pital cele mesece in je tehtala par kg več kot 500 kg ; in sem dobil zanjo celih 1.255 Din. Davka z vsemi dokladnmi sem imel letu 1020 810 Din, letos pa me lirjajo za 2.712 Din. Iz tegn lahko vidite, kako dobro se v sedanjih časih godi nam kmetom. In sedaj nas še gonijo okoli in nekateri nas silijo k društvom in tam plačevati visoko članarino, kalera gre ne vemo kam. Prejšnje čase sem bil član Izobraževalnega društva pri Sv. Petru in sem plačal vsako leto pnr dinarjev in moja družina je imela za izobrazbo dovolj čtiva in poduka ua razpolago. — Čudim se tudi temu, dn v dobi, ko cene kiuelakim pridelkom tako strašno padajo, pa niso tovarnarji pri cenah industrijskega blaga prav nič popustili. Tu bi mornli inerodnjni gospodje kaj resnega ukreniti, če hočejo rešiti slovenskega! kmetu gosjiodnrskega pogina. Druga slika: Cez državni most žene sključen knietič pur volov. Nn sebi je imel raztrgano obleke in gube na licih so pričale n velikih težavah, ki ga Inrejo. Stopim k njemu in ga vprašani: Očka. ali ste kupili vole? Nložek mi žalostno odgovori: •E, kaj šel Nisem jih mogel prodati, če hi jih tudi za mesarji in kupci metal. Niti 4 Din mi nihče ni hotel dati za kilogram žive teži", četudi so voli. kakor vidite, lopo rojeni. Spomladi leta 1020, ko sem jih kupil, so tehtali 015 kg in sem dni zanje tedaj 7 Din za kilogram, danes tehtajo 1.200 kg in ini nihče ni hotel dnti niti -l Din za kilogram. Davkarija me rubi za davke, bolnišnica me lirjn za stroške zdravljenja mojega sina, pri hiši pa ni niti krajcarju denarja.- — In debele solze sn se pojnvile na licu ubogega kmeličn ... —t v • • Drzen vlom na Jezici Velik požar M. Sobota, 11. novembra. V Salovcih je divjal silen požar, ki jc uničil gostilničarju Ziško Janezu velika gospodarska po- j slopja. Hipoma sc jc začelo iz gospodarskega poslopja kadili. A komaj so domači opazili, da gori, jc švignil od vseh strani plamen. Navzoči so v prvem trenutku kar ostrmeli, potem pa so zagnali krik. Na kraju požara so se kmalu zbrali sosedi. Prihiteli so tudi gasilci iz domače in sosednjih vasi. Gašenje sc je začelo s polno paro, a pripomoglo je le k temu, da plamen ui preskočil na druga poslopja. Gospodarska poslopja pa so postala žrtev požara. S temi vred jc zgorelo do 100 stotov sena m slame, sodi in gospodarsko orodje. K sreči živine ni bilo v hlevu, drugače bi tudi ta postala plen plamena, ker je bilo reševanje nemogoče. Kako jc požar nastal, sc ne ve. Skoda je ob- | čutna. Nesreča jc (em večja, ker poslopja niso bila zavarovana. Fotoamaterji! Povečave od Vašili negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi ioioodd. Jugoslovanske knjigarne Ježka, 12. novembra. Nocojšnjo noč je bilo vlomljeno v stanovanje tukajšnjega pekovskega mojstra Urbanfiiča. Medtem, ko so se mojster sam ter oba pomočnika nahajali spodaj v pekariji pri delu, je neznan vlomilec prišel v stanovanje Urbančiča, ki se nahaja v isti hiši zgoraj. Vlom se je izvršil ponoči od polnoči do treh zjutraj, natančno se čas seveda ne dn ugotoviti. Ko jo g. Urbnnčič prišel kakor v neki slutnji ob treh zjutraj iz spodnjih prostorov v svoje stanovanje, jc opazil, da leži takoj zn kuhinjskimi vrati na tleh volnena jopica ter telovnik, kar vse je prej viselo na vratih. To mu je lakoj jiostalo sumljivo. Ko je Urbančič jopico pobral, je opazil, da manjka v njenem žepu moška ura, ki je bila pripeta na usnjeni vrvici. Nato je g. Urbančič sto- Mrtvec najden v podzemski jami Novo mesto, II. nov. Kake dobre pol ure od vasi Občine pri Poljanah, se nahaja gozd, Klingcltal, last grofa Auer-sperga, v katerem jc velika podzemska jama. V ta gozd je prišel preteklo soboto Rudolf Pcčaucr, sin posestnika v Poljanah, pa jc naletel na to jamo. Radovednost ga jc gnala, kakšna jc jama znotraj. Zato je nekaj časa opazoval okrog jamskega vhoda, da jc našel primeren vhod v jamo. Spustil se je po vrvi v globino. Pred njim jc zazijal dolg hodnik. Napotil sc jc vanj. Pa ni šel dolgo naprej, kajti naenkrat mu jc koral; zastal. Na tleh jc zapazil truplo človeka, ki jc bilo že v razpadajočem stanju. Razumljivo je, da se jc fant lega zelo pre- j strašil. Kolikor je mogel hitro, je zopet splezal iz jame in tekel to domov povedal. Najdba je bila lakoj javljena topliškemu orožništvu, ki sc jc takoj | pil še v sobo, kjer je mirno spala žena ter Je tudi gorela luč. S strahom jo mož opazil, da je omara v sobi odprta. Nato je ugotovil, da je vlomilec iz omare pobral dve leseni skrinjici, eno hrastovo tor eno iz mahagonija. V eni skrinjici so bili razni papirji ter zlatnina, nekaj uhanov, prstanov ter dve zlati in dve srebrni uri. V drugi skrinjici pa je bila gotovina, okrog 7000 do 8000 dinarjev. Skupaj jo tedaj mojster Urbančič oškodovan za približno 12 do 14 tisoč dinarjev. Vloma je osumljen nek znan moški, ki so mu bile razmere v hiši brez dvoma znane. Vlomilec jo svoje delo izvršil zelo predrzno. V stanovanje jc prišel po vijugastih visokih stopnjicah; iz stanovanju sploh ni drugega izhoda kakor po tej poti. V sobi jc izvršil tatvino ob odprli luči in ■/. največjo hladnokrvnostjo, ker je zraven omare spala Urbančičeva žena, ki vlomilca ni nič Sula. podalo zadevo preiskat. Orožništvo ui moglo ugotoviti identitete trupla. Mrtvec jc bil oblečen le v spodnje perilo. Imel pa je pri sebi srebrno uro, na pol razpadlo denarnico m očala. Na glavi m bilo nobenega mesa več. Po obvestilu orožuiStva je prišla na lice mesta dne 10. t. m. sodna komisija, v kateri so bili preiskovalni sodnik Prijatelj, zdravnik dr. Pavlič in zapisnikar Andrej Jarc, ki je ugotovila, da gre tu za nekega 04 letnega Franca Wuchte-ta iz Občin pri Poljanah, katerega pogrešajo že od meseca maja 1 1027. Tega lela se jc po vsej okolici govorilo, da jc izginil Wuchte, da je najbrže umorjen, ker je veljal za premožnega človeka, ki jc bil dalj časa v Ameriki. Ker sc pa jc baje večkrat pohvalil, da ima denar, so sodili da ga je kdo umoril in orojial. Na truplu, kakor tudi na lobanji pa komisija ui mogla ugotoviti nobenega nasilja, kar bi pomenilo, da jc mož morda sam padel v jamo in se ubil. Truplo so potegnili iz jame in ga prenesli na vaško pokopališče. Zagonctka smrti wurhtc-ia na je menda za vedno pokop.imi Ljubljana Kaj bo danes? Drama: Urez tretjega.« Red A. Opera: Zaprto. Jakopičev paviljon: Goršetova razstava, luion. vermulna dvorana: VI. prosvetni večer. Predava g. Vinko Zor: -.Od SuSaka do Aten.« Skioptične slike. Ob 8 zvečer. S'nfno službo imata lekarni: mr. Snšnik, Mari' jin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta. Votovsho meso I. vrsle se bo prodajalo od sobote naprej po 10 in 12 Din kg, prešičje sveže, stegno, pleče, kare po 10 Din kg. Vsako soboto sveži mladi prašički (pujski). KRANC OCVIRK. mesar in prekajevalec, Šolski drevored. • VI. prosvetni večer, ki bo danes ob 8 žveči r v veni n il nI dvorani hotelu Union posvečeu sinji Adriji, Dalmaciji in Grčiji. V potopisnem predavanju nam bo podal svoje utise in opise krajev, mest, otokov, katere je na potovanju z našo največjo lailjo Kraljico Marijo, doživel lotos predavatelj Vinko Z o r. Poleg znamenitih mest in naravnih lepot, ki jih hrani Dalmacija, bomo v duhu in s pomočjo številnih skioptičnih slik obiskali tudi otok Krt, dalje zaliv Argolis. domovino Argo-navtov, grad Agnmemnonov v Mikenah, Tiryns in Lpidaurus. Poselili pn bomo tudi Alene in si ogledali krono grške umetnosti Akropolo ler moderni del mesta. Zanimanje za našo revijero, za lepa letovišča na naših otokih raste po celi Srednji Evropi. Velika zasluga za naš tujski promet so torej potovanja, knti-ra prireja Jugoslovanski Loyd z ladjo Kraljica Marija , ki je bila bas leios v Splitu na to ime krščena. Nn to predavanje vljudno vabimo one, ki se zanimajo za potovanje po Adriji, pa tudi vse ljubitelje grške umetnosti in kulture, f M J red prodaja vstopnic v pisarni Prosvetne zveze, liiklošičeva cesta 0. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaško t Din. 0 Gledališki večer v Rokodelskem domu. Na Martinovo nedeljo 15. novembra bo priredilo rokodelsko druStvo gledališki večer z mnogovrstnim, pestrim sporedom. Pevski '/.bor pod vodstvom g. ■rof. M. Hajuka bo zapel več- moških zborov naših skladateljev Volarlča, Marolta. Hajuka. Deva iu Jereba. Na -poredu sta potem še dve veseloigri in razni šaljivi prizori. Predprodaju vstopnic bo v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne. Pričetek prireditve ob 7 zvečer. 0 Oporarjunin nu koncert Trboveljskega mladinskega pevskega zhorn. Zbor votli njihov učitelj Avgust šili Igo j. Iteserlilo vseh pesmi, ki se bodo pele na koncerlu. se že dobi v predprodaji v Ma-'icni knjigarni, kjer lepilni glavicami. In ves balkon in stebri so iz umetnega kamna. V L nadstropju pa je prav tako zgrajen nov balkon, Ui pa sloni na konzolah. Na vsak" način je la rešitev jako originalna iu bo s končno ureditvijo parka poživljata lice okolico. 0 Ceskosloveuska »lirc r Lublanl. V sobolu. dne 14. I. m. o osni t- hodine večer v restauraci Zvezda prednaška prof. Dra. Buriiina o zesn. spi-sovateli Vik I orli Dykovi s reoitaceini si. Merikove. V nedčli, dne 15. I. ni. o člvrt6 hodinč odpoledni loutkove divadt-lko pro deti v Nerodnim dome. 0 Prvi izlet Fotokluha - Ljubljana se bo vršil v nedeljo, 15. t. ni. ob primernem vremenu skozi Božji grob proti Fužinam. Člani, zlasti začetniki, se zberejo ob 13 v društvenem lokalu, Strossmaj-er-jeva 4, s kamerami in potrebnim negativnim materi jalom. Tema izleta: Tehnika fologrufskega posnetka ob motivu v naravi. Vabljeni tudi prijatelji fotoamaterekega gibanja. 0 V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 14. t. m. ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. O Nasilen podnajemnik. Pri vpokojenki Josi-pini No če v i v Zgornji Šiški 41 je že dalj časa sla-noval neki Friderik O., ki se izdaja za časopisnega poročevalca, dasi ga od časnikarjev nihče ne pozna. Tega gospodu Je zadnjič, gospodinja terjala, naj ji plača stanovanje in hrano. Podnajemnik pa so je razadi tega tako razburil, da je uničil v svoji sobi skoraj vso opremo. Itazrezal je pernico in blazine, н črnilom jiolil divan, uničil perilo, zdrobil umivalnik in ogledalo, prav tako vrč za vodo. razbil svetilko, budilko in tri stenske slike ter povzročil So drugo škodo. Gospodinja je nasilneža ovadila policiji in naznanila, da ima okoli 3450 Din škode. 0 Tramvajska ae-reča na Celovški cesti. Včeraj okrog 8 zjutraj je malo od postaje KerSič opazila 20 letna služkinja Ivanka Voje, da je pozabila izstopili. Razburjena je zaprosila sprevodnika, naj voz še enkrat ustavi. Ker pa po predpisih in pod težko denarno globo sprevodnik tega ne sme storili, se je vsa iz sebe pognal.i Iz svojega sedežu v sprednji del voza ler pred očmi številnih potnikov skočila iz drvečega tramvaja. Ker se je pri skoku obrnila nazaj namesto naprej, jo je zaneslo. Priletela je z glavo na kup robnikov, ki so zloženi ob stra-r ni ceste uasproti nogometnega igrišča Ilirije, kjer je nepremično obležala. Medlem se je že ustavi) električni voz in potniki so priskočili k nezavestni ponesreČenki ter jo naložili na mimoidoči avlo-taksi, ki jo je odpeljal v bolnišnico. — Ta slučaj naj bo zopet resen opomin vsem onim. ki se premalo zavedajo nevarnosti izstopanja med vožnjo. Maribor Celje jSt Obletnica Raptdla. Na predvečer 11. obletnice rapalske j>ogodbe je prišlo do lepe in mirne manifestacije celjske mladine. Pri pohodu po ulicah so fantje vzklikali kralju, domovini in našim bratom. Prišlo ni do najmanjšega incidenta ali do izgredov, ker so se fantje zavedali, da s tem nikomur ne koristijo, sebi in našemu narodu pa kveč-jem škodujejo. 0 Smrtna kosa. V sredo 11. novembra je na svojem domu v Jenkovi ulici 23 umrln gospa Cvah-te, rojena Pružovič, soproga davčnega kontrolorja v Celju, stara 40 let. & Opozarjamo ponovno na dramo -Mož Simone , s katero se nam bo predstavil v nedeljo, dne 15. novembra gledališki odsek celjske Krekove družine v veliki dvorani Ljudskega doma ob jx>1 štirih popoldne. Cene prostorom so jako zmerne, tako da je omogočen vsakomur obisk te pretresljive drame. Dvorano bo dobro kurjena. & Smrtni vozači so se. kakor javljajo občinstvu, odločili, da ostanejo še do nedelje v Celju, kjer predvajajo svoje zanimive produkcije na Dečkovem trgu. □ Velik cerkveni konoert bo v sredo v mariborski stolnici. CecitljihO društvo iZvaja Rossini-jev Stabat mater v proslavo svoje 25 letnice. Sodelujejo Lovšatova, Vedraltrva, Neralič in Živko. Vstopnice po Din 6,—, 10,— In 15,— se dobijo v predprodaji pri Mferju in v Clrilovi knjigarni. □ Občni ibor mariborske Prosvetne ime bo v četrtek 20, novembra v dvorani Prosvetne zveze v Zadružni gospodarski banki. Pričetek ob de«rliti dopoldne. □ Inšpekcija na okrolntm sodišču. Na mariborskem okrožnem sodišču ee vrli inšpekcija, katero Izvršuje podpredsednik vlMega deželnega sodišča V Ljubljani dr. Vladimir Golia. □ Razširjen)« obrtnega urada. Posledice novega obrtnega zakona se bodo pokazal e tudi v poslovanju občinskega obrtnega urada. Pokazala se je potreba preureditve in z njo zvezanega po-večanja tega oddelka, da bo odgovorjal zahtevam, katere stavi novi obrtni red. □ Pohorski dom se pripravlja ne zimo. V Pohorskem domu so pričeli te dni montirali v tujskih sobah peti, tako da se bo še pravočasno pripravil na zimo, ki obeta letos tej najudobhejil postojanki našega Pohorja prav obilen poset, V Pohorskem domu bo tekom letošnje zime organiziranih več emuških tečajev ter se bo vrSIl prvi pod okriljem Mariborskega smučarskega kluba najbrže že za Božič, □ Pohorje v slikah je pokazal v sredo zvečer številnim poslušalcem in gledalcem, ki so napolnili dvorano Prosvetne zveze, g. Vales, potem, ko je uvodoma spregovoril v imenu zimskosportnega odseka SPD g. Gajšek. Predavatelj je povedel navzoče občinstvo, med katerim je bilo zlasti veliko di-jaštva in vojaštva, iz Maribora v Radvanje in odtod k Mariborski in Ruški koči in nato nn Peco in naprej v Savinjske planine. Prikazovanje skioptičnih slik o lepoti slovenskega planinskega sveta jc vzbudilo v poslušalcih in gledalcih obilo priznanja. Omenjeno predavanje je prvo v ciklusu predavanj, ki jih namerava v letošnji sezoni izvesti agilni zim-skosportni odsek SPD v Mariboru. □ Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Jožef Leskovar. železničar, in šivilja Veronika Kancler; tovarniški delavec Anton Gore-njak in vinlčarjeva hčerka Juslinn Weingerl; mizar I.udovik Kožar in pesestnikova hči Alojzija Mulec; zasebni uradnik Oskar Lang in posestnim ter goetilnlčarka Julijami Razboršck; mizar Franc Mir in zasebnica Terezija Vainbergar; vlukovodja Franc Krajnc in zasebnica Marija Volavčnik-Pn-cher; krojaški pomočnik Franc Babič in trgovska pomočnica Antonija Eilec; kovaški pomočnik Jožef Mešgoj in šivilja Marija Uranič; strojni ključavničar Ivan Markež in Julijami Špragar; ntliiiarski pomočnik Miroslav Pfeifer in tovarniška delavka Jožefa Celoflga. Obilo sreče! □ Kostanjem v Strossmayerjevi ulici preti sekira. Lep kostanjev drevored s Strosemayerjevi ulici bodo morali razredčiti in sicer radi pritožbe lastnika novega stanovanjskega bloka, ki jc bil letos pozidan. Kostanji so tako gosti in gre drevored v neposredni bližini stavbe, da so etanovanja v neprestani senci. Radi tega bo najbrže potreba izsekati nekaj dreves ob fronti nove hiše. G Licitacije na okrajnem načelstvu. Tehniški razdelek pri okrajnem načelstvu v Mariboru razpisuje radi neuspeha prve ponovno licitacijo za zgradbo čistilne naprave »Oms« v ptujski bolnišnici. Licitacija se vrši pismeno v skrajšanem roku dne 27. novembra ob 11 uri v eobi št. 51. — Istotam se vrši dne 5. decembra licitacija za oddajo instalacijskih del v hiralnici v Ptuju in sicer instalacija mrzlo- in toplovoda, centralne kurjave in cleklro-instalacijska dela za skupno vsoto Din 220.871.94. Natančnejši pogoji so razvidni iz tozadevnega razpisa tehniškega razdelka v Mariboru. П Petkrat z nožem nad svojo ločeno ženo. Med Kamnico in Mariborom jc prišlo včeraj zjutraj do krvavega obračuna, kojega žrtev je postala 34 letna Marija H. te dalje časa živi omenjena ločeno od svojega moža, s katerim ee nista mogla razumeti. Mož pa je še vedno žaloval za svojo izgubljeno ženo ter vedno iskal prilike, da se sestane z njo ter jo nagovarjal, naj sc zopet povrne k njemu nazaj. Včeraj zjutraj jo je pričakoval na poti iz Kamnice v mesto, vedoč, dn se bosta sešla. Zopet je prišlo do nagovarjanja od moževe strani, naj pozabi vse, kar je bilo ter se povrne nazaj. Žena pa je vse ponudbe trdovratno odbijala, kar je spravilo moža v jezo in obup. V besnem razpoloženju je posegel po nožu ter zadal svoji bivši zakonski družici 5 vbodljajev, da jo je oblila kri ter se je komaj privlekla do bolnišnice, kjer so jo obdržali na zdravljenju. Nekatere rane so precej resne, vendar ne nevarne. П Pri britju se je ponesrečil. Včeraj zjutraj se je težko ponesrečil 47 letni upokojeni paznik Alojzij Ostrouškn. Pri britju mu je britev izpodletela ler mu je ostrina prizadela lia vratu nevarno rano. Prerezal si je odvodnico in le takojšnji pomoči in prepeljavi v bolnišnico se ima zahvaliti, da bo kljub precejšnji izgubi krvi ostal pri življenju. □ Avtomobilu se ie ustrašil. Nenavadna nezgoda je zadela včeraj delavca mestnega gradbenega podjetja Karlu Menbauerja. V ozki ulici mu je nemidoma privozil nasproti osebni avlo ter švignil čisto blizu milno, čecnr se je Menbauer laku prestrašil, da je v hipni zmedenosti odlelel v zid z obrazom naprej ter zudobll nn licu težke poškodbe. Iskati je moral pomoči v bolnišnici. □ Nov« obrtne pravic«. V mesecu oktobru so bile izdane v Mariboru sledeče obrlne pravice: Trobiš Ferdinand, frg. * meš. blagom, Frankopa-nova 35; Bukoiek Karel, branjarija, Tržaška 44; Jurak Josip, trg. t dellkatesami, Einspielerjeva 22; Božiček Franc, trg. z meš, blagom, Meljska 9; Kuhn Peter trg. z južnim sad|em na debelo, Maistrova 7: Svenšak Janko, radio aparati, Gosposka 32; Gulda Lizelota, agenlura in komisija, Trdinova 3; Berta Jan, Izdelovanje frotlrne tkanine, Gregorčičeva 8; Lehman Anton, trg, meš. blaga, Aleksandrova 19; Vnuk Drago, klepar, Tatlenbachova 14; Holynski Karol, fotograf, Cankar|eva 6 (podružnica); Šlruk Janko čevljar, Koroška 34; Kol-man Franc, fotograf, Frankopanova 39; Šterman Ivan, krojač. Sodna 32; Deutschman Ivan, ičetar, Pristaniška 2; Kovačič Ivan, čevljar, Mlinska 8; Mejovšek Stanko, vrtnarstvo, Valvazorjeva 39; Bohinc Rudolf, ffllur, Vetrinjska 5; Wcndner Franc, mehanik, Masarykova 22; Šušteršič lisa, šivilja, Tattenbachova 26; Vnuk Drago, instalater, Tatlenbachova 14; Primus Marija, Koroška 90; Fiinkel Julij, larmacevtični predmeti, Meljska 12; Suča-vič Branko, izdelovanje '.Fox« čistila za čevlje, Tržaška 96, □ Izbrisane obrtne pravice. V mesecu oktobru so bile v Mariboru izbrisane sledeče obrtne pravice: Šuler Pankracij, prevažanje oseb z avtomobilom Pobreška 17. — Tratnik Ciril, prevažanje hotelskih gostov z avtomobilom, Slovenska 17. — Kocbck Gustav, trgovina mehanično razmnoženih slik, Jenkovu 4. — Schell Hugo, zidarska obrt, Sodna 16, Gali Ivana, starinarstvo, Koroška c. 18. — Mandi Ivan, tapetnik, Vetrinska 13. — Kos Josip krojač, Mlinska 9. — Thiel Karol, trgovina z mešanim blagom, Meljska c. 28. — Sovič Terezija, trgovina s sadjem in sočivjem, Glavni trg. — Weiss Franc, agenlura, Vetrinjska 30, — Kosi Franjo, trgovina t. mešanim blagom, Gosposka 46. — Dekieva Cecilija, branjarija, Koroška c. 90. — To-fiejc Anton, trgovina špecerijskega kolonijalnega in železnega materijsla na debelo in trgovina z jajci, Mlinska 33. — Tonejc Anton, izdelovanje lasne vode »Andropogon«, Mlinska 21. — Tonejc Zlata, trgovina s predmeti prostega prometa in komisija. — Sober Ivan, informacijska pisarn« v svrho dajanj pojasnil v kreditnih razmerah, Grajski trg 1. □ Usoden skok preko jarka. V mariborska bolnišnico so prepeljali iz Sladkega vrha 66 letnega posestnika Karla Kreislerja. Ko je hodil domov, je hotel preskočiti neširok jarek, toda stare noge niso bile več tako sigurne, padel je ter si zlomil desno nogo v gležnju. Poklicali so mariborski reševalni oddelek, ki je oskrbel prepeljavo v bolnišnico. O Posestne iipremenilie. Traovee Drago Ro-sina je kupil od Francu Kovačiča nišo v Kur.lagovi 23 za 490.000 dinarjev. — Blaž Bonča in Jožica Rnndl sla kupila od Antona Stieglor hišo v Slovenski 4 za 75.000 ilinurjev. — \Voiss Josip iu Marija, sla kupila lilso Aleksandrova cesta 29 (nI Kosi Kranja in Marije za 100.000 Din. — Kari in Marija Marija sta kupila hišo Vrbi.nova ulica 71 od Ve kos lava Sturma zn 240.000 Din. [J rignuski vlomilci pred sodiščem. Trije Ko-kaši, Matiju, fttefun in Ivan, sumi cigani iz Prek-inurja so stali včeraj pred senatom Ireli sodnikov ter se zagovarjali radi vloma. Dasi so bili vsi /a-sačeni pri dejunju, oziroma na begu ter jim Je krivda dejansko dokazana, vseeno je stopila nn dan pri obravnavi njihova prava ciganska Irilovrnlnost in zuklinjiuiju in priseganju pri vseh mogočih stvareh ni bilo v veliko zabavo občinstva ne konca ne kraja. Z odtisi palcev kol originalnimi ciganskimi podpisi opremljena obtožuicu nuni slika dejanje sledeče: V noči na 18. juniju letos je bilo vlomljeno v trgovino Viktorja Zadruvcu v Vogričevcih in vlomilci so odnesli za 18.000 Din raznega blaga. Zjutraj so so vlomilci, sami cigani, splazili iz nekega gozdiča, kamor so so bili po vlomu zatekli, ila so si razdelili plen. Pri tem so naleteli na kosce, Ui so kosili nu bližnjem travniku. V šali so pričeli kosci kričati nn neznane moške, ki so nosili velike cule nu hrbtu, cigani pa so lo vzeli zares ter se spustili jadrno v beg. Sedaj so kosci videli, s kom Imajo opravka ter so jo ucvrli za njimi. Eden od begunov je padel ter počenil v žito. misleč, da bo ušel očem preganjalcev. Toda odkrili so ga in predali orožnikom. Bil je to Kokiiš Matija, ki je nato izdal svoje tovariše. Vseli pa oblasti niso izsledile, ker so izginili neznano kani, tako da so bili lo pot obsojeni sumo navedeni trije. Vsak izmed obtožencev je bil obsojen nn poldrugo leto robije ter povračilo stroškov v znesku 3489 dinarjev. Razpravo je vodil svetnik Zeniljič, dr. Čemer in Kolšek prisedilika: obtožbo je zastopal drž. pruvdnik Sever, zagovornik dr. Veble. Pisalni in adicijski stroji Continental. Računski stroji Brunsviga. Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova, Maribor, Vetrinjska Kulturni obzornik Mladina poje •.. Maribor, 12. nov. Tvcs sama mladina je, katero je zbral krog iebc agilni naš oročilo o Islamu v severni Afriki«. J. Beie C. M. je posvetil kratko študijo, dr. Sunu, preobraževatelju kitajske in I. Pavlin je tudi letos sestavil lep pregled misijonskega dela. Končno slede proročila in serije prav zanimivih slik. — Koledar stane le 10 Diu. — Toplo priporočamo! DRŽAVNA RAZREDNA LOTERI3A ŽREBANJE t. RAZREDA XXIII. KOLA 19. in 20. novembra 1931. 7 premi)! 30.000 dobitkov! Cena srečk: Strogo solidna, točna In diskretna postreiba I Opozarjamo, d« nc prodajamo sn-Pk potom aicuntov, preprodajalcev al 11 potoni raznih t raf IU, nnipiik cillno le nuravnost In v naših prostorih. Bančno komanditno društvo A. R 5" I N I DRUG, ZAGREB ILICA 15. GAJEVA ULICA 8, BEOGRAD Knez Mihajlova uL 47. Dnevna kronika Trbovlje •Selijo »e. Vsled sprememb ineil višjim uredništvom nri TPD odide te dni in?.. Saler i z, Trbovelj za obratovodjo v Zagorje, nadzornik Pertot pa iz Zagorja v Trbovlje itn meslo nndzornikn Plrlia-nn, ki je odpuščen kol tuj državljan, Iz istegn vzroka gre decembra ohralovodju (ierlaclt, ki p« lun žo tudi polna leta za pokojnino. Noro si je zlomita gospa Tnusel Maricu, ko ji Je v domači hiš! spodrsnilo nn stopnicah. Porodili so se: Golob Alojz, rudnr, s Krečn Marijo ua Sv. Planini, Lindič Frane, rudar, и Koc-inan Antonijo, Vrečar Štefan, rudar, z (iubenšek Itezo, Vozel] Leopold, rudar, z Prašnlknr Ivano, Plazjir Bernard, steklar, r. Zablnšek Julko, Sarin Ivan z Medved Marijo, Vivod Anton, rudar, z Hirschberger Kurlino, Hirschberger Ferdo, rudar, z Komur Ivano, Tavzel Konrad, rudniški mizar, z Pavšek Marijo. Karlin Jakob, posestnik iz. Tržiša pri Slatini, z Drolelilk Marijo, Murko Posestnika, in Vidovif Anton, posestnik v Planinski vasi, z Zmrzlak Marijo, hčerko |»oscslniku iz Marije Re-kc. Hoj; daj srečo! \ rllko »kladisrf Iz leiezobttnna dela cementarna |K>lcg dosedanjega. Prostor so pridobili nu tn način, da so odbili del skalnatega liribn, ki tvori tudi eno rleno novega skladišča. Tnko Ih) tovarna v stanu pripravili velike laloge cementu zn stavbno sezono v prihodnjem letu. Krško Pariški »Figam.' je nedavno zapisal: Poleg svoje naroilne preteklosti poznajo dandanes Jugoslovani najUdje francosko zgodovino. Poleg svojih narodnih pisateljev filajo zlasti francoske pisce. In poleg svoje rodne domovine najgloblje ljubijo Francijo. Upati smemo, dn bo francosko ljudstvo pomagalo Jugoslovanom, da postanejo tudi oni velik narod, šolaj ko so združeni v svoji narodni državi.J — PrHV temu namenu lahko služi ludi znameniti igrokaz: »Trosila huni rožo« v petih slikah |kj lavnem francoskem filmu (Pierre L' Ermitte). ki ga priredi Prosvptno društvo v Krškem v društveni dvorani cerkvene hiše v nedelj«, dne 15. I. ni. ob 15 popoldne. Igrokaz, ki jc proslava najbolj znane sodobne francoske svetnice Ijubeznjive sv. Terezije Detetn Jezusa, bo vabljiv za vse zlasti pn primeren za mladino. Zato lepo vabljeni tudi sosedje ml Kajhenburga. Vidma in Leskovca. Ne le velik, ludi svel naj postane naš narod po zgledu francoskih vzornikov — herojev — svetnikov! Brežice K Sv. Roku! Komarji, vzemite popotnice v roke! Dvignite sel Pridite zopet v drago cerkvico! V nedeljo. 15. novembra dopoldne se 1и» vršila blagoslovitev «1 veli novih bronastih zvonov (A 497 kg iu C 801 kg), ki ju je vlila mariborska zvo-narna Zvonoglas . V soboto prideta v mesto, v nedeljo se povzpela v slolji. Opremljena z blagoslovom sv. Cerkve bosta znčela vršiti svojo veko-vlto nalogo. Pela bosta, molila, svarila, bodrila, klicala k Bogu. Naznanjala bosta, kdaj je A ve Mar i a, listi ljubki trenutek, ko klobuki padajo z glave, ko se sklepajo roke, ko se vns in pa meslo zlijeta v harmonijo angelskih misli in besed. Odmevala bosta tje globoko notri v duše, kaj je velika daritev katoliškega altnrjn. 0 b j o -kovala bosta — smrl naših dragih; ne objokovala, k molitvi bosta vabila Žive zn rajne. Molitev — du — je tisto Ulenknujc, ki prodira v vice, ki dviga v nebesa. Z ni o I i I v i j o se šele začne prava večnostna ljubezen za rajne! Vsi bomo pomrli, nov rod se bo sprehajal mimo Sv. Roka, a zvonu boslo kakor mlada vsaki dan začenjala — od krajo. Pa kaj, če bo svetovna revolucija pljuskniln ludi v naše kraje iu z nedolžnima bronoma začela nabijati — plat zvona.. Zvonn mlada, bodita srečna! In srečno ljudstvo, ki pije vase vajino večnoslno pesem — zveste službe Gospodove. Kdor le more, naj si zasigura prijeten spomin za lioz.nn lela: Ko so pri Sv. Hoku v Brežicah dvigali zvonove — sem bil zraven ludi jaz! Pa pridite! Domžale Pritsveta. Schillerjevo petdejansko zgodovinsko žaloigro Devica Orleanska vprizori to in prihodnjo nedeljo, dne 15. in 22. novembra ob treh popoldne v Društvenem domu Katoliško izobraževalno in podporno drušlvo. Predprodaja vstopnic v konzumu. Kamniško učiteljsko društvo zboruje v ponedeljek, Ki. nov. ob 0 dopoldne na tukajšnji narodni šoli. Na sporedu sta dve vnžni prednvanji ter stanovske zadeve. Napeljava velenjske elektriko se bliža koncu, (lovori se. dn nam zasveti okrog sv. Miklavža. Koledar Petek, 111. novembra: Stanislav Kolika, spoz-navalec. No vi grobovi Na Stollcah pri Ljubljani Je včeraj umrl g. Alojzij Pečnlk, posestnik In oče L. Pečnika, ravnatelja Osrednjih mlekarn v Ljubljani. Ranjki je dočakal visoko starost, bil Je miroljuben in dober mož. Vso svojo pnžnjo je posvečal dobri vzgoji svojih otrok, katere zapušča preskrbljene. Vse svoje življenje je bil navdušen gasilec ln je v gasilskem društvu vedno delovni. Se sedaj je opravljal funkcijo podnačelnika, dnsi mu je bilo za zasluge pri gasilnem društvu v Stožicah podeljeno čnslno članstvo. Dolgu in mučnn bolezen ga je strla, V soboto ob 4 popoldne ga bodo spremili sorodniki in prijatelji na župno pokopališče. Svetila mu večna luč. Žalujočim nase iskreno sožalje! Ostale vesti — ProSnja. Med slovenskimi naseljenci v Blstrenk.'! pri Demlr Kapiji v Južni Srbiji vlada ponuiiijkanje in glad. Dobra srcu, ki b| hotela poslati pomoči, se naprošajo, da isto pošljejo na katoliški župni urad v Skoplju, kateri bo prispele zneske razdelil med najpotrebnejše. — Na naslov poštnega ravnateljstva. Prejeli smo iz Most pri Ljubljani: V ponedeljek ob 8 zjutraj sem na moSčanski pošli oddal brzojavko za Kočevje. Obolela mi je žena in sem nujno klical njene starše. Ta brzojavka Je bil« vročena naslovniku v Kočevju še-le v torek do-poldne /. običajno iioSto. Pripomnim, da Je elnnovnnje naslovnika od kočevskega poštnega uradn oddaljeno 10 minut. Plačal sem brzojavno pristojbino, ker Je bil slučaj nujen; toda šlo je tako, da bl v Istem času jirišlo tja tudi navadno pismo za 1 Din pristojbine. Do-dnjein, da to ni bil prvi tak slučaj. Že lani se mi je primeril ravno lak slučaj. MoJemu svaku pa se je jired 4 leti primerilo celo, da je iz Most brzo-javil v Knfcvje v četrtek, da se bo v nedeljo poročil v Kočevju. Brzojavka Je prlMa v Kočevje naslednji torek, ko je bil že dva dni poročen. Te slučaje lahko dokažem. Zalo prosim preiskavo, kdo Je kriv Inke znnikarnnstl, ki videti nje trpi občinstvo in tudi pnšlna uprava tor njen sloves. — V. K — 451И1 Din stane trocevni Phillpcov prejemale*' zn izmenični in Istosmerni tok št. 2581-38 in ne 3500 Din, kot je bilo včeraj pomotno natisnjeno v zadevnem oglasu na predzadnji strani lista. — (Prednji odbor SPI) sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče In domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču (v »lučaju lepega vremena) in stara Aljaževa koča (neoskrbovana). — V Karavankah: Spodnja koča na Golici v slučaju lepega vremena (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki), Valvazor/eva koča i>od Stolom (stalno odprta in oskrbovana). — V Kamniških planinah; Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. — Pisarna Osrednjega odbora SPD po-sluje v novih društvenih prostorih palače Saveza grnfičkih rndnika L nadstropje. Masarvkova cest« (p«,leg hotela Mlklič). — Zgradba nove bolnišnic«' in medicinske l»-knltete t Zagrebu. Nedavno so v Zagrebu razpisali natečaj zn načrte za zgradbo nove Zakladne bolnišnic«' in medicinske fakultet«*. Prvo uugradn je dobil arhitekt Tietmann iz DUaseidorfa. Te dni so se zbrali zastopniki Zakladne bolnišnice in medicinske fakultete ter sklenili pozvati arhitektu Tielmanna v Zagreb, da skupno s predstavniki Zakladne bolnišnice in medicinske fakultete ugotovi pogoje, pod katerimi bi napravil izvršilne načrfp. — Pobegla blngajničnrka aretirana. V začetku septembra je izginiki iz Zagreba Kst«*rn Zlbar, ki jo bila hlagajničarka pri nekem velikem zagrebškem podjetju, i'uslila je pismo svojemu sinu. v katerem mu s|K>roča. da b«> izvršila samouuior zaradi neozdravljive bolezni. V blagajni niso v začetku ničesar pogrešali in so vsi mislili, da si je rrs vzela življenje. Proti koncu oktobra pn so ugotovili razne nepravilnosti. Sledila je natančna revizija, ki je dognala primanjkljaj v znesku 380.000 Din. Za |K>bcglo blagajničarko eo izdali tiralico. Te dni so orožniki blizu Maribora nnšli neko žensko, ki se je skrivala v hlevu. Ker se jim je zdela sumljiva. so jo odpeljali nn orožniško postajo, kjer so ugotovili, da je identična s pobeglo blagajničarko. Odvedli so jo takoj v Maribor, odkod<*r so jo j)o-slali v Zagreb. Izjavila je, da se je dva meseca potiknln po štajerskem in živela od jabolk in od tega, kar so ji usmiljeni ljudje dajali. Denarja ni imela nič, ker je zaupani ji dptiar poneverjala že od leta 1920 in ga je sproti jiorabila. — Prostovoljna smrt v plamenih. Na nenavaden način si je v Zagrebu končala življenje šele 21 letna Marija, žena elektrotehnika Ladislava Gis-singerja. MUida zakonca sta se poročila šele pred tremi meseci. Živela sta v zelo skromnih razme rnh. Ko je v sredo zjutraj odšel Gissinger na delo, se je Marija zaklenila v sobo, se polila z bencinom, legla na dlvan in z. vžigalico zažgala bencin. V naslednjem trenotku se je po celi hiši začula močna detonacijo, očividno povzročena po eksploziji steklenice z bencinom. Sledil je grozen krik. Eksplozija je bila tako močna, da so ee pobile šipe na oknih. Kmalu sc je skozi razbita oknn začel valili gost dim. Sosedje, ki so lo opazili, so Inkoj poklicali gasilce, ki so pa našli stanovanjska vrata kakor tudi vrata v sobo snmo zaklenjena. Najprej so mislili, da ni nikogar v stanovanju. Ko pn so s silo odprli vrata, se Jim je nudil strašen prizor. Mlada ženn je ležala zogljenela na tleh pred gorečim divanom. Gasilci so Inkoj polili truplo in sobno opravo z vodo, da zadušijo ogenj. Truplo narečne žene je bilo popolnoma opečeno in sežgano. Ko je prihitel Gissinger domov, je prišlo do pretresljivih prizorov. Morali so gn s silo spraviti iz sobe. Mlada zakonca sla živela v srečnem zakonu in sta se resnično ljubila. Brez, dvoma je mlada ženn izvršila svoje groz.no dejanje v napadu hipne blaznosti. _ Boj proli podganam v Zagrebu. V zagrebški klavnici so se silno razmnožilo podgane. Zalo so sklenili, da jih br.do z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatrli. Doslej so jim nastavili 7200 zastrupljenih porcij lako zvone -Klanske kulture', o koleri trdijo strokovnjaki, da je eno najboljših sred-slev, ker imajo lo hrano podgane izredno rade in ker lnkubacija traja sedem do deset dni. dele po tem času začuti podgana bolečine v gobcu in želodcu, nakar takoj pogine. ()|>azili so, da so podgane požrle vseh 72(K) nastavljenih porcij. Učinek so bo videl čez dober teden. Ce to sredstvo ne bo pnmagnlo, bodo spustili v kanale strupene pline. — Smola vlomilcev. V poštni urad v Stenjev-cu so ponoči vlomili neznani zjfkovci. Odnesli so ročno blagajno, v kateri jo bilo Htm H) 40 Din. Blagajno saino so drugi dan našli na neki njivi. — Noseče matere se morajo skrbno va- j rovuti vsakega zaprtju z uporabo nuruvne »Frana-Jo*«!« grencice. Predstojniki vseučili- ' škili klinik zu ženske hvalijo soglasno pristno • »Frunt-JoseI< vodo, ker se lahko znuživu in ne gotovo pojavi v kratkem čusu odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Frahi-Josef< grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Po nedolfnem oaumljen umora. Nedavno j t bil Izvršen v Novem Sadu roparski umor. Osumili so strašnega zločina 27 letnega brezposelnega zasebnega uradnika Živojina Krstiča iz Belgrada. Na podlagi izdane tiralice je belgrajska policija Kretiča aratiraia in ga poslala v Novi Sad. Pri zaslišanju je Krstič odločno izjavil, da ni v nobeni zvezi z roparskim umorom vdove Jonas. O tem umoru je zvedel šele iz časopisov. Ker je vdovo Jonas izza svojega bivanja v Novem Sadu poznal, so ga časopisna poročila posebno zanimala. Krstič je dalje poudarjal, da je vdovu Jona« njegovo ime pomotoma vpisala v knjigo za tujce šele dan po prenočevanju. On je l4. oktobra res tam prenočeval, medtem ko je noč na 16. oktober zaradi pomanjkanja denarja prebil na prostem. Z denarjem, ki mu ga je dala srbska cerkvena občina, se je v petek, ko je bil šele pozno zvečer izvršen umor, že popoldne ob 4 odpeljal v Belgrad. Za to ' svojo trditev je Krstič navedel več prič v Belgradu, ki jih je belgrajska policija zaslišala. Te priče so res dokazale Krstičev alibi. Na podlagi tega eo tiralico za Krstičem preklicali, postopanje proti njemu ustavili, njega pa seveda izpustili. — Ljudske knjižnice 13. zvezek je ravnokar izšel in vsebuje dvoje povesil od dr. Joža Lovren-člča: »Publius in Hispalac, roman iz slarega Rima, ter »Cesta in njen vozel«, povesi iz XIV. stoletja. Ljubljana, 217 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani Din 28, vezana Din 40. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Rcicli. Ježica V našem prosvetnem društvu že dalj časa opažamo neko novo gibniij«\ Nekaj mladih se je opogumilo in povedalo na glas, da oderske prireditve, ki so po ljudskih odrih v navadi še iz časov čitalnic ln ljudske prosvete, ljudstvu danes ne zadoščajo več. -Imamo, pravijo, lep prenovljen oder in lahko nastopimo s kakim resnim delom in končno že vendar enkrat preienemo omledne burke in prazne operete, ki sicer ljudi prijetno ščegetajo, « jim ne nudijo prav ničesar. Pravzaprav je bilo nezadovoljstvo že dolgo In zlasti med našimi dijaki je. gorela Želja po novem teatru. Prvi poizkus so napravili študentje sami, ko so lansko leto vprizorlli Cankarjevega >Кга1Ја nn Betajnovk. Bil je to uspel poizkus, mogočen korak naprej, prelom s tradicijo, študentje so vrgli iskro, ki je zdaj vnela tudi druge člane društva. Močno pobudo pa je leto* spel dala N. Kuretovn razprava Kaj bo s teatrom?' , ki je izšla -i Domu in svetu. Sedaj sc Je naš«> prosvetno društvo obrnilo nn Narodno gledališče v LJubljani in od tam pre- j jelo llofmanimthnlovegn Slehernika . ki ga sedaj | marljivo pripravlja. Nekateri gledajo zelo skeptično n« to prireditev in prerokujejo le blamažo, drugi spet, ki so videli »Slehernika že v Ljubljani, pravijo, dn ne bodo Sli gledat še enkrat, ker se boje za svoj dober okus. Vsi pa smo radovedni. Predstava bo bajo ie to nedeljo. Takrat bomo sodili. Jesenice Radio Nevarnosti lnfiuence in nalezljivih bolezni vraln obvarujejo Dobivajo so v vseh le-karnnh. Cena malega zavitka Din , velikega zavitka Din 15"—. Krniunrski sejem Je bil klaveren. Malo sejuiar-jev, še manj pa kupcev: ni denarja. Sploh pa postajajo ti sejmi polagoma čisto odveč in bodo ostali le še nekak spomin na nekdanje čnse. Saj je v vsaki drugI hiši nn Jesenicah knkor tudi na Savi prodajni lokal te ali one stroke. Čemu potem še sejmi, na katerih se navadno ne ponuja najboljše blago. Županstva naj bi ukrenila, dn bi v vsakem kraju ostal samo Se po en sejem, toliko, dn se obrani tradicija. Nu Jesenicah bi zadostoval sejem na binkoštni pon-deljek, nn Savi pa na praznik svetegn Jožefa. To sta največja in najbolj obiskovana sejnin. Prehod čez železniški most. Ker se mnogi ne morejo odvaditi da ne bi hodili čez železniški most na Savi ali pa v bližini istega, bodi vsem tem povedano, ilu je most po vojaštvu zastražen. Straže postopajo strogo po predpisih, zato naj se vsakdo pokorava odredbam in navodilom ter ua poziv obstane. Hoja po železniškem mostu in skozi predore pn je sploh prepovedana. Programi liadio-Utihnana t Pelck, 13. novembra: 11.1t) šolska ura: Moje potovanje v Ameriko (B. Jakac) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas. plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Gospodinja in sodobno stanovanje (gdč. Humekova) — 19.00 Dr. l.ovro Suinik: Francoščina — 19.30 Kaj da pri vzgoji pokvarjene mladine največ opravka (Andrej Štele) — 20.00 Norveški večer (prenos iz Osla) — 21.30 Plošče — 22.00 Cas, dnevne vesti. Sobota. 14. novembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Caš, plošče — 17.00 Salonski kvintet — 18.00 Viktor Pirnat: Žumberški uskoki — 18.30 B. H rova t: Razpotja kuturnega filma — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina — 19.30 Prof. Namorš: Spoznavanje nianufakturnega blaga — 20.00 Dr. A. Campa: Vzroki brezposelnosti — 20.30 Vijolinski koncert, Karlo Rupel — 21.15 Samospevi gdč. Anite Meze — 21.45 Cas in poročila — «.00 Lahka glasba, izvaja salonski kvintet. Drugi programi i Sobota, 14. novembra: Belgrad: 12.05 Opoldanski koncert — 17.30 Koncert Radio orkestra — 20.00 Prenos iz Subo-tice; koncert vojaške godbe — 22.30 Plošče — 22.50 Ciganska glasba. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.00 Radio orkester — 20.00 Prenos opere iz Ivdgrajskega narodnega gledališča. — Budapcst: 12.05 Radio orkester — 17.15 Radio orkester — 19.00 Vokalni koncert — 20.20 Violinski koncert; Ciganska glasba. — Rim: 13.35 Radio kvintet — 17.30 Instrumentalni koncert — 21.14) Večer antičnih in modernih oper. Bastjan in Bastiana«, komična opera. — Milan: 11.15 Pestra glasba — 13.00 Plošče — 19.15 Pestra glasba — 21.00 Poljudni večer — 23.00 Plesna glasba. — London: 19.30 Oktet — 21.00 Jana d5 Are, igra - 23.35 Plesna glasba. — Sluttgart: 19.45 Koncert za vi-jolino in orkester v E-molii op. 04 od Felixa Men-delsohna-Bartholdya — 20.15 K 100-letnici smrti filozofaHcgela — 21.35 Operetna glasba. — Berlin: 20.00 Opera — 22.20 Plesna glasbe. — Dunaj; /1.30 Opoldanski koncert — 13.45 Richard Tauber Dohodki proiesijonalov Pri Hportu se zasitili jo tudi lepo svote. Se< veda fcjiosobni in euergični atleti, ki znajo športu primerno živeti in ki imajo /.a to potrebne predpogoje, so si priborili tudi svetovuo slavo. Toda vedno samo nekateri, kar je dokaz, da očitek re-korderstva pri športu nikakor ne drži. Le redki so, ki pridejo iz velike mase športnikov do re-dordov, vsi ostali so pa zadovolje s tem, da nekaj časa goje šport, si s teln jačajo svoje mišice obenem pa ludi zdravje. Odvisna energija človeškega telesa pride edino le pri športu zopet telesu v korist. V tem članku ni naš namen razkrivati dobrine športa, povedati hočemo koliko so uekaturi zaslužili s športom. V tem pogledu prednjačijo profcsijonnlni bokserji. Točno dohodkov ne bo mogoče ugotoviti; kajti |K)leg lepili svol, ki so si jih zaslužil) nekateri s pestjo, ne vemo z.a vsote, ki so jih vtaknili v žep spretni manngerji. Najbrže li še najboljše žive od športa, boljšo celo oli onih, ki so upravičeni do dohodkov. Je že lako. Vse športne veličine morajo imeti manngerje, kajti oni so samo sporl-niki In ne Irgovci. Pri profesijonulih pa igrn pravzaprav reklama glavno vlogo, iu to oskrbe niiinn-gerji. Dobri stari časi za bokserje niso bili z.lnli iasi. Ti so nastopili šele v zadnjih letih. V predvojni dobi so sr vršile borbe za svetovno prvenstvo samo za vsote največ s petimi številkami. Prva mojstra, o katerih se ve, da sta se borila zn večjo vsoto, sla bila Fitzsimoons in Corbott, — borila sla se zn približno UO.OOO kroti. — Prvi bokser, ki je zahteval svoto šestih številk jc bil Tomy Buriu;. Zahteval je I. 1908, za borbo proti zamorcu .luck Jolinsonu 120.000 murk. Borila sta se v Si lnoyu. Toda vsi prvaki tiste dobe so postali na starost siromaki, čeprav so zaslužili lepe svole, S svojim posebnostim! so porabili vse, in umrli v bedi. Posebno znan radi svojih posebnosti je bil ravno zamorec Johnson. Imel je /.late zobe, v kalprih je Imel vdelane celo briljante. Prirejal jo velike pojedine, razmetaval denar, danes jo brez sredslev. Šele z Dempeseyem je nastopi In zlatu doba. l)onipsey je bil najbogatejši bokser, zaslužil je v eni borbi približno 280 milijonov Din. Toda vrača se v ring . . .1 Tudi Tuney, zmagovulec nad Deniseyenl je zaslužil približno 140 milijonov Diu. Ko je Tunoy zapustil ring, je izjavil, da je zaslužil ravno toliko kolikor je nameraval. Kiug in borbe v prepušča mlajšim močeni. Jtjegovo pre- moženje cenijo na približno 2 milijona dolarjev! Za bokserji pridftjn rokoborci. Pri tem poslu oziroma športu se mniij zasluži, še posebno v današnji dobi. Zalo je bilo pit pred let i, precej boljše. Slnri svetovni prvak, katerega po imenu poznajo tudi naši starejši, Zu.vško Ciganiovisc, je bil najbogatejši. 60 lelui ullet šo vedno nastopu nc ko rokoborec, temveč inanager. Njegovo premoženju cenijo približno 70 milijonov Din. Drugi Ink inag-nut je bil llackcnschmidt (Rus). Za svoje nnalnpe je prejel pred vojno največ tedensko po 40.000 kron. Ostal je premožen. Slabše je godilo slavnemu koznku Padubny. Imel je lepo premoženje. Toda revolucija mu je vse vzela. Preživlja se na stare dni kot rokoborec po cirkusih, manjših seveda. N«> smemo prezreti ko že omenjamo rokoborce tudi naše znance. Kop ima lepo premoženje in mu ne l>o trelm na stare dni živeli v bedi. Poznan je kot soliden atlet. Končno Lassnrtesse bivši svetovni prvak je sedaj inanager kakor smo videli preti dobrim mesecem. Izgleda da bodo za rokoborce kmalu nastali boljši časi. V Ameriki so se pričeli zopet zanimati zn rokoborbo; Iraja dalj časa in je zanimivejša od boksa. Ljudje, ki plačajo, hočejo tudi- nekaj videti. V tretjem redu pa pridejo nn vrslo jokevi. Med njimi je zelo mnlo lakih, ki bi imeli premoženje. Na iahek način zaslužijo pn še lažje porabijo. Slabše gre četrtim, lo so igralci tenisa. Izjema je Tilden, ki s svojo grupo ravno te dni nastopa v Parizu. Ta bo gotovo zaslužil lejH' svote. Božanska Suzanna Lenglen je samo enkrat /л služila s svojo igro 50.000 dolarjev. Sedaj Je kone •. Dobro pa služijo ravno tenis igralci kot trenerji. Kož«;liili dobiva zn treniranje lepe svote. Premoženje je pa težko zaslužiti, ker |>ač take prireditve niso posebno obiskane. Zaslužek je tamkaj kjer gledajo deset tisoči. Kontno profesijonali športne panoge, — nogometa — ki si* bo tudi pri nas uveljavil v najkrajšem času? Posebnega premoženja slaro zvezde nimajo. Žive kol trenerji in so tako za starost preskrbljeni. Vernim- dohodki nogometa, tudi najbolj slavnih igralcev niso tako veliki, da bi lo privabilo koga v tabor proiesijonalov. Malo ju nogometašev, ki bi živeli t.amo od nogometa, kakor je pri drugih športih slučaj. Nogomet je samo par iel dober postranski zaslužek, toda samo v slučaju ako ostane igralec v formi in ohrani zdrave kosti. Nogomet ni panoga, ki bi privabila med profesijonale radi dohodkov. Zakaj smo lo napisali? Tudi pri nas je nastala situacija, ki bi brez dvoma prinesla profesijonale. Ne bl bilo prav, nko bi že v naprej lako gibnnje obsodili. Uvedbo profesijonalizma ho treba sprejeti pri nas н stališča kot so napravili Angleži, z.a njimi pa Avstrijci, Cehi, Madžari itd. Povsod je profesijonalizein koristil nogometu. Naše dijaštvo Tovariširc! Danes, v pclc.k 13. novembra, bo prva pevska vaja ženskega akademskega pevskega zbora, in sicer ob 7 zvečer v balkonski dvorani na Univerzi. Novinke dobrodoslel — Tajnica. Dijaško podporno društvo s|H>roča, da je nu 17. rednem občnem zboru 10. novembra bil izvo Jjen sledeči odbor: predsednik cand. phil. Jože Zemljak, tajnik cand. iur. Jože Kuri. blagajnik stud. techn. Avgust Vivod, odbornika dr. Ebrlich in dr. Valenfič, revizorja dipl. phil. Miro Avsonnk in cand. iur. Jože dlandar. Ме.ч4о gospodarja p< sklepu občnega zbora odpade. Poizvedovanja Zamenjan dežnik, V trgovini Mikuž, Meslni trg, je bil zamenjan v četrtek dopoldne dežnik. Lnstnik dobi svojega istotam. - plošče — 19.30 »Margarele , opera. — Kalovicc: 20.10 Chopinov koncert — 23 00 Lahka glasba. — Praga: 19. 55 Poljudni večer. — Trst: 12.30 Plošče — 13.00 Pestra glasba — 20. 30 Plošče — 21.00 Večerni konccrt — 22.25 Lnlika glasba. Koliko se piše na svetu pisem Odpor brez nasitia Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je izgubila ves denar. Glavni lajnilv te mednarodne organizacije. v kateri so včlanjeni skoraj vse nogometne z\e?.c evropskih držav, Hirschmann, jc moral to dni odstopiti. Ugotovili so namreč, da je ta vzorni tai'iik zaspekuliral in »apravil vso društveno imovino. ki jc znašala nekaj nad 3 milijone dinarjev. Ker ie poneveril tudi denarje hotandskega športnega odbora, jc vprašanje, ali se bo Holandija mogla udeležiti prihodnje olimpijadc I. 1932. več dopisnic in razglednic nego kuvertiranih pisem. Na celem svetu se na leto napiše okoli 6 in pol milijard razglednic in dopisnic. Zanimivo je, koliko napišejo ljudje vsako lelo v posameznih državah ne samo dopisnic in razglednic, nego tudi pisem sploh. Tudi glede lega nam danes statistika pove popolnoma natančne številke, ki so jako presenetljive. Največ pisem, razglednic in dopisnic napišejo ljudje na Novi Zelandiji, kjer na vsakega človeka pride na leto 169 pisem in kart. Pri tem je treba pomisliti, da ogromna večina prebivalstva na Novi Zelandiji sploh ne zna pisati ne brati. Torej odpade to visoko število po pretežni večini na ondi naseljeno belo prebivalstvo. Na drugem mestu jc Belgija, kjer vsak človek na leto napiše 162 pisem in kart, potem Francija, ki izkazuje številko 134. Anglija, ki izkazuje številko 142. Kanada, kjer pride na vsakega človeka 140 pisem in kart, Švica, ki izkazuje število 139, Avstrija, kjer vsak človek napiše na leto 128 pisem in kart, Nizozemska, ki izkazuje število 127, Gdansk, kjer vsak človek napiše na leto 122 pisem in kart in Nemčija. ki izkazuje število 116 pisem in kart. Naj- Vi bi hoteli imeti slo dinarjev na posodo? Dobro, ampak podpisali morale menico. Menico? Izključeno; enkral sem žc podpisal menico pa sem poleni moral plačati. loma kitajski razbojniki, še bolj pa ogrožajo boljševiki. Slednji so baje zbrali ob meji močno armado, s katero mislijo podjarmiti Mandžurijo in s lem povečati vpliv boljševizma na daljnem vzhodu. Briand jc sklical za 15. I. m. izredno zasedanje Sveta Društva narodov v Pariz, na kateri naj se določi končno stališče Društva narodov. Kakor znano je ludi naša država član Sveta in jo bosta zastopala pomočnik zunanjega ministra g. Fotič in svetnik g. dr. Per n e. Velika letalska nesreča v Latviji. Pri manevrih latiške vojske so sodelovali ludi aeroplani, ki so jili /gradili Nemci in jih ludi oni večinoma vodijo, Med vajami sla v zraku dve letali trčili in padli na pokopališče pri mestu Libau. Aeroplana sta bila popolnoma razbila, vseh šest moz posadke pa ie našlo ?mrl pod ostanki letal. Pokopali eo jih na pokopališču, ki je bilo pozorrečc le strašne nesreče Duhovnik - odvetnik V mestu Lille na Francoskem se je dogodil slučaj, ki mu ni primere v zgodovini francoskega sodišča. Kazenski zagovornik Robert Staal se je po petletnem delovanju prepričal, da preslabo pozna sveto pismo in krščanske nauke. Vstopil je v semenišče in po dovršenem študiju položil duhovniške zaobljube. Istočasno pa je sodišču sporočil, da bo slejkoprej ostal kazenski zagovornik. Videl je, da pomeni verstvo najbližjo pot do srca zločinca in je temu primerno spopolnil svojo izobrazbo. Lillska odvetniška zbornica jc v posebni seji razpravljala o zadevi in naposled sklenila, da lahko izvršuje duhovnik odvetniški poklic.. Tudi lillski nadškof kardinal Lye-nard jc izjavil, da ne bo cerkvena oblast Staalu storila nobenih zaprek. Saj jc služba pravici itak blizu službi Bogu. S kardinalovim dovoljenjem bo duhovnik Staal lahko odložil stanovsko obleko in jo nadomestil s predpisanim odvetniškim plaščem, če bo moral nastopati pri katerikoli razpravi. Nad dve milijardi za upokojence Avstrijski parlament razpravlja te dni o j novem proračunu, ki bi ga morali znatno zni- j žati, če bi hoteli dobiti novo posojilo, ki jc i Avstriji nujno potrebno. Kakor vedno, je pro- j J račun objavljen v vseli podrobnostih. Med po- I stavkami jc ena največjih postavka za pokojnine. Mala avstrijska republika plačuje letno samo za pokojnine nad 271 milijonov šilingov , ali nad dve milijardi 200 milijonov dinarjev. : Vseh vpokojencev je približno 116 tisoč. Seveda jc med njimi večina bivših aktivnih avstrijskih častnikov. Po prevratu jc večina avstrijskih častnikov optirala za Avstrijo, le nekateri so našli boljši zaslužek v nasledstvenih državah, v Jugoslaviji, Češki, Poljski in Romuniji, kjer so si znali po svojih zvezah dobili mesta v najrazličnejših podjetjih. Ogromna večina pa jc na zapisku avstrijske republike. Njihove pokojnine so precej visoke, zalo pa so oni vedno pripravljeni v slučaju potrebe zopcl izvrševali svoj nekdanji poklic. Ravno na to skrito armado, jc mednarodna komisija opozorila dunajsko vlado z nasvetom, da naj njihove vrste malo razčisti, če hoče dobiti posojilo. Pr tudi avstrijsko ljudstvo se je naveličalo plačevati visoke davke, če greda največ za te pokojnine, kajti nadc na vzpostavitev mogočne dvojne monarhije so ostale in bodo ostale samo sanje nekaterih vpokojenih generalov. Usodna zmota zdravnika V duševnem oddelku bolnišnice v Nevlri pri Bratislavi so bili trije neozdravljivi umo-boLni, ki so pred pa: dnevi umrli vsled usodne zmote službujočega zdravnika. Ti trije bolniki so dobili težke napade in zdravnik jim jc dal luminalnc injekcije. Bolniki so sc pomirili, za-I spali in drugo jutro so jih našli mrtve. Dognali so, da jim jc zdravnik dal injekcije morfija. Zanimivo pa je, da je bil na steklenici, iz katere je zdravnik vzel injekcije, napis, da vsebuje luminalno raztopino, v resnici pa jc bila polna morfija. Sorodniki so vložili tožbo proli upravi bolnišnica. Nemiri v Španiji Kastiljanski katoliki so na preteklo nedeljo po celi državi sklicali javna zborovanja, na katerih se je zahtevala revizija nedavno sprejete ustave. Po mnogih krajih so se pri tej priliki zgodili težki nemiri in spopadi med pristaši obeh taborov. Ponekod je moralo poseči v borbo tudi Orožništvo in policija. Posebno v Valenciji so bili hudi nemiri. Komunisti so napadli katoliške zborovale©. Spopad je bil precej krvav, ker so bili komunisti oboroženi. Mnogo oseb je bilo težko ranjenih, med njimi katoliški poslanec Martino. Komunisti so zasedli tudi vse kolodvore in napadali ljudi z dežele, ki so se pripeljali na shode. V mestu Burgos je moralo celo nastopiti tudi vojaštvo, ki je streljalo na množico. Med drugimi je bila ustreljena ena žena in dva otroka. Pokret za revizijo ustave se vedno bolf Izropano župnišče Med prebivalstvom fare Friedlach pri St. Vidu ob Glini v Avstriji se je razširilo zelo veliko razburjenje radi predrznega ropa cerkve in župnišča. V temui noči je pred dnevi potrkal v župnišču kmečko oblečen človek in prosil župnika, ki faro sam upravlja, da naj gre v sosedno vas spovedat in obhajat na smrt bolno ženo. Župnik se je takoj oblekel in kljub zelo slabemu vremenu odšel v imenovano vas, da podeli poslednje zakramente bolnemu verniku. Zelo pa je bil presenečen, ko je prišel k posestniku, kjer niso imeli nobenega bolnika. Ko se je župnik ves utrujen vrnil v župnišče, je videl, da so med tem predrzni roparji pokradli vse dragocenosti in denar v župnišču in v cerkvi. Zvezdoslovje in znanost Pred dunajskim sodiščem se je te dni vršila razprava, katere izid je zanimiv in se v znaustvenih krogih mnogo komentira. Astrolog Vnutoh je tožil svojega poklicnega tovariša Herza radi umazane konkurence, češ, da jo Ilerz delal reklamo, da je dobil uradno dovoljenje za otvoritev prve. oblasluo priznane po-svetovalnice na podlagi zvezdoelovja. I Sodnik jc obtoženca oprostil in utemeljeval svojo razsodbo tako: Četudi se prerokovanje i/, zvezd ne more vzeti za navadno sleparijo, so mora vendar priznati, da od večine ni priznana za vedo ali priznano eksaklno znanost, bodočnosti ni mogoče napovedovati niti пл podlagi zvesdoelovjja. V sedanjem stanju astrologija ni znanost. Ona predstavlja samo teorije in domneve, s pomočjo katerih ni , mogoče uredili pravo obrt. Kadi tega v danem slučaju ludi ui moglo biti govora o umazani konkurenci. Smcšnicc Prosim vas, gospod tajnik, ali bi lahke govoril z gospodom ravnateljem? Zelo obžalujem, da vam ne morem vstre-či. Gospod jc zelo zaposlen in mi jc naroči!, da naj ga zbudim samo, če jc kaj izrednega, л Sin očetu: -Kaj je izdajstvo? Oče: »Izdajstvo je na primer kdo za-I pusti naše vrste in gre k naspr m. Sin: Kaj pa jc, če kdo zap iasprotne vrste in pride k nam?« Oče: .To ie pa načelnost,* Patriarh Ciril Tretji, nadškof grško-vzhodne cerkve na Cipru, ki je te dni pozval prebivalstvo, naj se vzdržuje vseh nasilnih dejanj, ki stanejo toliko žrtev, — Ta poziv je prišel, ko so številne angleške čete s pomočjo bojnih ladij in zrakoplovov premagale oborožen upor grškega prebivalstva na Cipru proti gospodujočim Angležem. Prebivalstvo sc je moralo udati sili in premoči, ni pa zlomljen odpor. Po zgledu Indije so sedaj tudi na Cipru pričeli z odporom brez nasilja in z delnim bojkotom plačevanja obveznosti. Predvsem so na obali pričeli izdelovati morsko sol (glej našo sliko) in s tem pričeli demonstrirati proti angleškemu monopolu soli. V neoboroženem odporu sodeluje grško ljudstvo kot en mož. Angleški guverner nad otokom je radi tega državnega nastopa prebivalstva v veliki ncpriliki. Odpadel je velik vir dohodkov: mo-nopolskih dohodkov skoraj ni več, dohodkov vedno manj. Pa tudi sicer je v občevanju med upravnimi uradniki in prebivalstvom nastopilo tako hladno razmerje, da so že mnogi angleški uradniki prosili za premestitev. Prebivalstvo sc nadeja, da bo angleška vlada morala popustiti in da bo dala vsaj več svobode v šolah in v upravi. Preteklo je žc več desetletij, odkar je po- j šla uvedla takozvano dopisnico. Od začetka sc dopisnica ni mogla prav uveljaviti, ker so pač ljudje bili navajeni pisati prava pisma v kuverti. Šele. ko jc bila dopisnica spopolnjena po iznajdbi razglednice, so se ljudje navadili na dopisnico sploh. Največ razglednic oziroma dopisnic pišejo Ncnici v inozemstvo. Vsako leto se iz Nemčije razpošlje po vsem svetu okoli 55 milijonov dopisnic. Za Nemčijo pride Avstrija, za njo pa Japonska, ki obe na leto razpo- • šljeta okoli 39 milijonov dopisnic. Kar sc tiče Avstrije, napišejo večino teb razglednic seveda tujci, ki si pridejo ogledat to deželo, v prvi i vrsti seveda Tirolsko, Solnograško in Dunaj. Na četrtem mestu je Češkoslovaška, ki razpošlje na leto 21 milijonov razglednic. Za njo ; p. or:^ota Koreja in Švica. Kar sc tiče Koreje ni čudno, če njih prebivalci napišejo na leto okoli 19 milijonov razglednic, zato, ker je Koreja zelo obljudena. Švica pa dosega to število samo radi lega, ker ima tako ogromen tujski promet. Iz Italije sc razpošlje na leto po svetu 15, iz Poljskel4, iz Francije pa 12 milijonov razglednic. Ako vpoštevamo razmerje napisanih in odposlanih dopisnic s številom prebivalstva, potem stoji v Evropi na prvem mestu republi- : ka Gdansk z 8 kartami na vsako vsebo. Nato ! pride Avstrija s 6, Švica s 4 in Češkoslovaška ! z 1 dopisnico. Ena dopisnica na vsakega pre- « bivalca na leto pride potem še na vsakega prebivalca na Holandskem, Koreji, Belgiji in Nemčiji, Ako pa hočemo izvedeti, koliko se razglednic in dopisnic napiše v državi sami v medsebojnem občevanju prebivalcev, potem vidimo, da na Japonskem vsak človek napiše j povprečpo na leto okoli 40 dopisnic, dočim se v Nemčiji poslužuje dopisnice v notranjem medsebojnem občevanju 1 človek samo 20 krat na leto. Za Nemčijo pride Švica. Zanimivo je tudi, da se na Japonskem uporablja dvakrat ' I nižjo številko izkazuje Abesinija, kjer na enega človeka na leto nc pride niti 1 pismo, ampak šele na vsakih 50 let! Podobno je v belgijskem Kongu. Na Madagaskarju in v Perziji pa pride na vsakega prebivalca 1 pismo na ieto. Čudno je, da visoko kulturni Kitaj izkazuje samo 2 pismi na vsakega prebivalca na leto. Pač znamenje, da nižji sloji nič nc pišejo, ampak samo takozvana inteligenca. V Indiji pridejo na vsakega človeka na leto 4 pisma, v Rusiji 0. Splošna izobrazba je v Rusiji pač še vedno na zelo nizki stopnji. Tudi Turčija, ki jo Kemal paša na vse pretege modernizira, izkazuje na leto samo 7 pisem na osebo, torej vendarle enega več nego Sovjetska Rusija. Zanimivo je tudi, da v Bolgariji ljudje pišejo manj, nego v Braziliji, ki ima ogromno število Indijancev. Čudno je tudi, da na Danskem ljudje pišejo polovico manj pisem nego Švica, Romunija manj nego Bolgarija, Grčija polovico manj nego Madžarska in Jugoslavija. Jugoslavija, Češkoslovaška in Madžarska skupaj imajo manj pisem na leto nego avstrijska republika. Iz tega seveda ne smemo v vsakem slučaju sklepali, da je dežela, ki izkazuje manjše število pisem, manj kulturna, nego dežela, kjer se piše več. Tako n. pr. jc narodna izobrazba na Češkoslovaškem gotovo višja nego v Avstriji. Prebivalci Avstrije so pač še iz časov monarhije navajeni na to, da ob vsaki malenkosti pišejo. Vidimo, da celo visoko izobraženi severni narodi, kakor n. pr. Danska, Švedska in Norveška, primeroma zelo malo pišejo. Tako n. pr. pride na Norveškem na vsakega prebivalca letno samo 44 pisem. Japonska ne popušča Japonski poslanik v Parizu Jošizava (na sliki s soprogo) jc izročil francoskemu zunanjemu minislru Briandu, ki je obenem ludi predsednik Sveta Društva narodov, noto svoje vlade kot odgovor na Briandov poziv, naj Japonska preneha z ofenzivo v Mandžuriji. Japonska odgovarja — sicer precej zvito — da zelo spoštuje sklepe Društva narodov, da pa ne more popustiti od svojih zahtev glede Mandžurije, v kateri da mora imeti svoje čete, da lahko ohrani mir in red, ki ga motijo dc- p-HfttTtffr' '+ рмшФс + + imuiip-j: TVRDKA I. C. MAYER naznanja, da je po kratki, težki bolezni umrla v zgodnji mladosti njena zvesta sotrudnica, gospodična Marija Debevec Pogreb sc bo vršil v soboto 14. novembra ob 4 popoldne od mrtvašnico splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. novembra 1931. Vrednostni papirji Tendenca za vojno škodo jo bila dnnes na zagrnbški borzi v glavnem neizpremenjena, rav« notako dolarski papirji. Nekoliko čvrstejše »o bile begluške obveznico. Do prometa jo prišlo v vojni škodi 600 kom., 7?Z Blerovehi posojilu 400G dol., 8% Bleru 2000 dol. in begluških obvoznicah Г>0.000. Na belgrnjski borzi je bilo slubejše 7% investicijsko posojilo, katerega je bilo zaključeno 5500 Din nominala. Nadalje je bilo zaključenih na belgrajski borzi lOJtOO agrarov ter 17.500 begluških obveznic. Vojna škoda je bila deloma slo-iiojša kol včeraj. Proniptae jo bilo zaključeno 400 kom. Nadalje stu bila dva velika zaključka 143 komailov in zu novemborski termin 200 kom. Iz tega prometa je razvidno, da se kupuje največ male količine državnih papirjev, kar |e v zvezi z akcijo l'ošlne hranilnice za nakup državnih papirjev. Ljubljana. 7% Bler. pos. 67 bi., 7% Bler. pos. 00 bi., Stavbna 40 deu., BuŠe 125 den. Zagreb. Dri. nap.: 1% inv. pos. 05 bi., agrarji 3« bi., vojna škoda ar. 275—277 (275, 276), kasu 275-277. 12. 270-2H4 (281), 8% Шог. pos. ar. in kasa 65.50—66. 7% Bler. pos. ar. 50.50—60 (58.50, 50.50), kasa 59.50- 00, 7% pos. Drž. hip. banke 61.50—64, 6% begi. obv. 43.50-44 (44.50,45). Belgrad. Narodna banka 4900 —5100. 7% Inv. pos. 64—65 (UH.5<»), agrarji 33—37 (33), vojna škoda 272—274 (278, 274, 278, vel. kom. 275), 11. zaklj. 275, 0'V. bogi. obv. zaklj. 48.50—43.75, 8',;. Bler. pos. OH b!.. 7?' Bler. pos. 57.50-00, 7', pos. Drž. hip. banke 62—64. Žitni trsr •Novi Sad. Vse ueizbreiucnjeno. Tendence ne-izpremenjena. Promet; 20 vagonov. Ililrilinpc-tft. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica dec. 10,40—10.54, zaklj. 10.54—56, marec 11.45—11.66. zaklj. 11.60— 62, rž marec 12.80— 12.90, zaklj. 12.88—12.90. marec 13.68—18,76, zaključek 13.72 18.75, koruza maj 13.85—14, zaklj. 18.97-18.98. Le« Na lesnem lr;;il ni operili nobene bistvene spremembe. 1'ač so ite pojavila povpraševanja in sicer težka kemisijika naročila rezanega in tesanc-ga lesa, toda pri pogajanjih za ta naročila se vedno opazil, da je v novi produkciji lc težko sklenili kako kupčijo, l03.70. Zeereb Amsterdam 2264.98—2271.82, Bruselj 781.29—786.65, London 209.39—210.21, Milan 287.7 —288.0, Newyork ček 5600.68—5617.63, kabel 5622.63 — 5630.63. Pariz 220.99 — 221.65, Curih 1098.46—1101.75. Skupni promet brez kompenzacij 1.6 milij. Belgrad. Amsterdam 2264.98- 2271.82, Berlin 1342.50—1368.50, Bruselj 783.20-786;»5. Curih 1008.45—1101.75, London 209.89—216.19. Newyork 5600.68—5617.63, Pnriz 220.99-221.65, Praga 166.52 —167.02, Trst 287.70—293.70. ( urili. Belgrad. 9.10, Pari/. 20.10878, London 19.34, Ne\vyork 512, Bruselj 71.40, Milan 26.125, Madrid 4-1.72. Amsterdam 206.20, Berlin 120.90, Dunaj 71.50, Stockholln 109.25, Oslo 109, Kopen-Imgen 109.75, Sofijn 3.71. Praga 15.16, Varšava 57.45, Budimpešta 90.025, Atene 6.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Helsingfore 10. Dunajska borza radi praznika ni poslovala. Din 4500' vuMtuavL> Finančno ministrstvo je odredilo dne 5, t. m. etedeče: 1. Da se more vnos iz inozemstva naših predvojnih in povojnih obveznic državnih zunanjih posojil kot tudi nakup teh posojil v inozemstvu vršili le po predhodnem odobrenju finančnega ministrstva. 2. Trgovina s temi papirji v notranjem prome. tu se more vršiti samo na domačih borzah po pooblaščenih zavodih, ki morajo takoj po izvrieni prodaji dostaviti finančnemu ministrstvu imena in naslove prodajalcev z označbo iznosa prodanih papirjev. 3. Prodaja označenih obveznic v inozemstvu po nalogih iz naše države se mora vršili po pooblaščenih zavodih, cel dobljeni zne«ck deviz pa se mora vnesti v državo in ponuditi Narodni banki t odkup. 4. Pooblaščeni denarni zavodi so dolžni voditi posebno evidenco o gibanju označenih obveznic in sicer: a) o vnesenih iz inozemstva, b) o prodanih Izvoz sadja Centralna komisija za sadje pri ministrstvu trgovine in .industrije je sestavila statistične podatke o izvozu sadja iz naše države, Od 1. avgusta do 20. oktobra jc bilo izvoženo: surovih sliv 4.601 vag„ jabolk in hrušk t.544 vag., od tega v Avstrijo 661, v Belgijo 2, v Nemčijo 130, na Češkoslovaško 467, v Francijo 23, v Grčijo 98, v Holandijo 7, v Italijo 114, na Madžarsko 7, na Poljsko b vagonov, v Švico 23 in na Švedsko 1 vagon. Nadalje so izvozili 360 vagonov grozdja, od tega na Dunaj 137, t Nemčijo 54, na Češkoslovaško 153, v Italijo 4, na Poljsko 9, v Švico 2 in nn Madžarsko 1 vagon. NaS pšenični konilikt s Češkoslovaško. Kakor poročalo iz Prage, je tja dospel ravnatelj Privilegirane izvozne družbe iz Belgrnda Majdanovlč, ki se že pogaja z Velkonakupno in bo лрог urejen Izvensodno s poravnavo. Kontrola nad bančnim poslovanjem na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem se že dalj ča^a bavijo z mislijo v dobi sedanje gospodarske krize poostriti kontrolo nad poslovanjem bank. Pred nedavnih) je ministrski predsednik Udrial najavil tak zakon, iz katerega eo že znane nekatere potankosti. Novi zakon bo* nadomestil sedanji zakon o bankah, ki |e v veljavi že od leta 1924. Glavne odredbe novega zakona so namenjene večji zaščiti vlagateljev in sicer tako, da so natančno določeni ogoji za vlaganje hranilnih vlog in za poslovanje ank s temi vlogami. Nadalje bo povečana oivilna In kazenska odgovornost funkcionarjev In jc tako dana večja neodvisnost in nevtralnost. Dalje omo-oča zakonski predlog boljšo zakonito revlzilo ančnega poslovanja, ker stavlja vse dohodke funkcionarjev pod kontrolo nadzorstvenega sveta. Zlasti «o ostre odredbe zakona o kontroli in reviziji poslovai.Ja bank, ki so bile minirane t. državnimi sredstvi. Dohodki iz tujskega prometa. Po statistiki Društva narodov so znašali dohodki od tujskega prometa v mill|onih dolar|cv v Italiji leta 1926 107, 1927 126.5 milj., v Franciji 1926 422.5, 1927 235.2, 1928 293,2 in 1929 315.2 inilj., v Švici 1925 63.6, 1926 38.fi. v Avstriji 1926 26.7, 1927 31, 1928 35.8, in 1929 38.2 milj. To so čisti dohodki od tujskega prometa,- , ker so odšteti Izdatki državljanov teh držav v inozemstvu. Pasivna pa jc ameriška turistična bilanca, kajti Amerikanoi izdajo več v inozemstvu kot pa tujci v Ameriki, kar je razumljivo. Delicit je znašal 1926 475, 1927 533, 1928 741 in leta 1929 6S4 mililntiov dolarje*. I v inozemstvu po nalogu iz naše države in c) o prodanih v državi — posebej za svoj račun in posebej za račun svojih komitentov. 5. Označeni zavodi zo dolini vsako gibanje teh obveznic v točkah a, b in c prejšnjega odstavka redno prijavljati finančnemu ministrstvu, dopolnjujoč te prijave z odnosnimi podatki iz 2. odstavka te naredbe kakor ludi s podatki o ponudenih devizah Narodni banki (3 odstavek) in na koncu vsakega meseca poslali finančnemu ministrstvu splošni pregled gibanja teh obveznic, iz katerega naj bo razvidno: a) stanje obveznic v začetku meseca tako v državi kakor v inozemstvu pri vseli korespondentih in b) gibanje obveznic v teku meseca ter stanje koncem meseca. 6. Pooblaščeni denarni zavodi so koj po prejemu tega odloka dolini dostaviti finančnemu ministrstvu podatke o stanju obveznic na dan 10. novembra in sicer v državi kakor tudi v inozemstvu. (Finančno ministrstvo, oddelek državnega računovodstva in proračuna). Nova tvornica jutinih Izdelov. Kakor javljajo zagrebški listi, se bo bivla tvornisa 'Korenit« v Karlovcu preuredila za industrijo jute. V tej indu-etriji^ je ludi r.aintcrceiran italijanski kapital. Do jedaj so bile v Jugoslaviji 3 tvomlce jutinih proizvodov, VarlovSka bi tore| bila Četrta. Snovanje hranilnice donavske banovine. Pričakujejo. da bo tc dni padla odločitev o osnovanju hranilnice donavske banovine in sicer po fuziji med Baško oblastno hranilnico v Somboru, banatsko oblastno hranilnico v Bečkereku in oblastno hranilnico v Požarevcu. Novi zavod bo imel glavnice zo 10 milijonov in ravnotoliko rezerv. Tuja sredstva cenijo na 50 milijonov. — Znvod bo podpiral elektrifikacijo banovine in dal potrebna sredstva za most čez Tiso in čez Donavo. Protokolacija gradbenih podjetij. Predsedstvo višjega deželnega sodišča je dalo Zbornici za TOI glede protokolacije gradbenih podjetij naslednje pojasnilo; »Po izvršenih poizvedbah je praksa podrejenih zborničnih sodišč tukajšnjega področja glede protokolacije gradbenih podjetij slejkoprej v bistvu enotna. V trgovinski register se dovoljuje 930 trocovni prejema lec za istosmerni in izmenični tok, z vgrajenim zvočnikom Din 3500 - 2531/33 trocevni malec za izme nični in istosmerni tok 2553 petcevni preje-malcc samo za istosmerni tok. Aparat največjo dovršenosti. Din 8500'— Philips, tvrdka, ki je pri vsaki stopnji razvoja radija zavzemala vodilno mesto, je uspela do dovrSenosti tudi pri svojih novih brezhibnih prejemalcih, ki so prirejeni i za izmenični i za istosmerni tok. — S pripadajočim zvočnikom, ki se vsi odlikujejo po divno čistem glasu, predstavljajo ti prejemalci kombinacijo harmonične lepote. Čisto in jasno se reproducirajo vsi zvoki brea ozira na to, jeli to opera ali narodna glasba ali neodoljivi glas Jazz-glasbe; sploh vsi zvoki različnih instrumentov. Oglejte si te aparate in poslušajte jih pri nas' MALI OGLASI vsaka drobna vrstica » Ju l>ln ali vsaka besedo 1«» par. Na|maa|il ogla* -: 3 Din. Oglasi and devet vrstic se račamafo vik. Za odgovor naamkoT Na vpraianja brei znamk« ne odgovarjamo 1 Kuharica »lara -12 let, z večletnimi • spričevali, išče stalno j službo s 1. dccembrom v kaki večji gostilni. Razu- j me ludi nemško. Ponudbe na upravo Slovenca pod Stalno št. 13.319. Mesto strežnice pri krščan. družini iščem. Nastopim takoj. Naslov v upravi SI. pod št. 13.369. ; Dve dekleti iščeta mesti sobarice ali kaj sličnega, po možnosti skupaj. - Naslov v upravi ■Slovenca« pod št, 13354. Mesto učenca v mešani trgovini iščem, linam dva razr. gimnazije. Naslov v upravi Slov.« pod šl. 13.302. Službo dobe Služkinja vajena vseh del išče službo. Gre ludi za gospodinjo h krščanski družini. Naslov v upravi -.-Slov.« pod št. 13.361. Lesni raanipulant dobro izvežban v lesni stroki, išče stalno službo v Dravski ali Savski banovini. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek Slovenca« pod Marljiv. šl. 13.367. Sprejmem učenca j z dobrimi spričevali, po-I štenih staršev, v mešano ! trgovino 1. Beranič, Majšperg. Nastop takoj. Služkinja I samostojna gospodinja -: kuharica, z dobrimi spri-! čevali, srednje starosti, I vajena kmečkih del, se ■ sprejme s l.dec. v žup-uišče z majhnim posestvom. Ponudbe na upravo Slovenca« pod *Župni-šče« št. 13.292. 2 mizar, pomočnika sprejme takoj Štefan Marcijan, Dob pri Domžalah. Učenko, učenca dobrega računarja, sprejme trgovina mešan, blaga v Ljubljani, Oskrba pri starših. Naslov v upravi .Slovenca' pod šl. 13.307. Trgovskega vajenca sprejme špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v upravi »Slovenca* pod 13.228. Objave Začetek prostovoljne dražbe danes in jutri ob 9 dopoldne v Igriški ulici 10. Preklic Podpisani javljam, da jaz nisem plačnik za nikogar, kdorkoli bi napravil na moj račun kakršnekoli dolgove ali obveznosti brez moje vednosti ali mojega podpisa. - Anton Repar, zidarski mojster, Dule 5, Smarje-Sap. ZAHVALA. Vse, ki so nas tolažili v bridkostnih dneh nepričakovano nagle smrti naše predobre matere, sestre, tete Ane Frančič in z nami sočustvovali — najiskreneje zahvaljujemo. Zelo veliko je bilo število onih, ki so drago rajnico, ležečo na mrtvaškem odru, pokropili, zelo lepo teh, ki so jo med molitvami spremili k večnemu počitku . . . Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. svetniku Ant. Lesjaku za spremstvo pogreba od domače hiše in sveto opravilo v cerkvi, č. g. kaplanu Mirkotu Gandc za sv. maziljenje in g. primariju dr. Treuzu za veliko skrbnost v težki bolezni. Bog plačaj! Stara vas dolenja pri Št. Jerneju, dne 11. novembra 1931. ŽALUJOČI SINOVI IN HĆERE, VNUKI IN VNUKINJE TER SORODNIKI. A« ien,tni< otev . JJ I i 1 v-ll. RAZGLAS Pri mestni občini Kočevski sc odda provizo-rično mesto občinskega slngc proti mesečni plači po dogovoru. Prošnje, svojeročno pisane in pravilno kolkovane, je vložiti do vštetega dne 25, novembra 1931 pri podpisanem županstvu. Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v Jugoslovanu« št. 261 z dne 10. novembra 1931 v oddelku Službene objave«. Županstvo mestne občine Kočevje, dne 7. novembra 1931. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avlo). Prva oblast lioncesioniraua. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponjl Dober inštruktor akademik, navezan samo na lasten zaslužek, išče instrukcijo. Naslov pove uprava Slovenca pod šl. 13.251. la iliižek Glavnega zastopnika za Jugoslavijo išče največja nemška tovarna čevljarskih strojev in potrebščin. Potrebno nekaj garancije za tukajšnji la-ger. Strokovna izobrazba ni potrebna. Ponudbe na upravo Slovenca« pod ■Ljubljana ali Zagreb«. Poizvedbe Izgubila je neka služkinja blizu Ribnice na Dolenjskem posclsko knjižico in knjižico strokovne zveze s par računi glasečih se na ime Andoljšck. Pošteni najditelj naj odda vse proti nagradi 50 Din v upravi »Slovenca« v Ljubljani. Stanovanja Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu blizu glavnega kolodvora. Livarska ulica 6. Ul i Namočena polenovka I najboljše vrste, prima šunka sveži narezki, razne delikatese po zelo znižani ceni. Vino črno in belo priporočljivo osobito za bolnike ter vedno sveže špecerijsko blago po konkurenčni ceni priporoča tvrdka F. R. Kova-čič, Miklošičeva cesta 32. Prepričajte se. Dvosobno stanovanje se odda s 15. novembrom v Staretovi ulici 15. Stanovanje s hrano se išče za dijaka 4-šolca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Dijak« 13359 Kupimo Moška obleka dobro ohranjena, in garnitura iz pliša, obstoječa iz 4 modernih stolov in okrogle mizice — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.381. Naprodaj dobro ohranjena oprava, in sicer: oprava za 1 sobo (jedilna miza s 4 stoli, pisalna miza, omara s predali), miza, postelja, zofa, starinski klečalnik, Kje, pove uprava -Slovenca« pod štev, 13.353. Jabolka I plemenita, primissima 4, prima 3, sekunda 2, ter-tia 1 Din za kg razpošilja Postržin, Krško, Pražarna in mlin za kavo, kakor tudi mlin za ostale dišave na električni pogon, dobro vpeljano, se radi težke bolezni proda ali spre|me družabnika. Podjetje se nahaja v prometnem mestu Savske banovine, lahko se pa prestavi v kateri drugi kraj Jugoslavije. Informacije daje pisarna M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144, pritlič. Obrt Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni so-prog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Alojzij Pečnik hišni posestnik, podnačelnik in častni član prostov. gas. društva v Stožicah dne 12. novembra t. I. ob /i na 9, previden s tolažili svete vere, v 73. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega nam pokojnika bo v soboto 14. novembra ob 16 iz hiše žalosti v Stožicah št. 47 na farno pokopališče. Stožice, dne 12. novembra 1931. Marija Pečnik roj. Šetina, soproga; Alojzij in Avgust, sinova; Marija por. Hrovat, Ana por. Bradač, Ivanka por. Hostnik, hčere; Franc Hrovat. Feliks Bradač, Adolf Hostnik, zeti; Tončka. Krista, sinahi; Slavko, Mirko, Stojan, Dolii, Hcrmina, Olga in Anica, vnuki in vnukinje; Franc in Marija, brat in sestra — ter ostalo sorodstvo. Kupimo samo kompletne vagone jabolk vrsta Popčar proti takojšnjemu plačilu pri nakladanju. Ponudbe na Štajersko sadjarsko zadrugo Maribor, Miklošičeva ulica 2. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana — Šelenburgova ulica 6. U. nadstr. Les Kupim približno 200 jelovih desk, 24 mm, 4 m, III./IV. vrste, od 16 cm širine navzgor, medija najmanj 25 cm, izključeno razklano, gnilo in očrnelo blago, — Ponudbe pod 666/13.366 na upravo Slovenca. Kupimo vsako množino prvovrstnih zimskih žlahtnih Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. j Daiiič, go&pođj«! I Garderoba vsled nepra-■ vilnega likanja izgubi obliko, odpadejo dlačice, dobi svetlobo (Glanz). — Strokovnjaško Vam jo kemično sčisti, zlika, posije, obrne, obenem modernizira Vallel Expres, Mestni trg 5/II. Ćrnc obleke se na poseben način likajo, da zgubijo svetlobo. Za ovratnike sukenj na razpolago najfinejši baržun. Likanje 18 Din, obračanje 280 Din. Pri večjem naročilu popust. Po obleke se pošlje in dostavi. Sveže in suhe Šival, in pletil. stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, specijal-ni mehanik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 47. Kašo ješprenj, ajdovo moko •edno *те2о oddala oa debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Realleta cesta 2«. Nogavice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PHEtOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg gobe kupujem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila. Namizna jabolha prvovrstna, razpošiljam po nalnižii ceni. — Peter Setina. Radeče — Zidani most OGlAŠUm §LCVENCIJ POSOJILNICA ZDOLE naznanja, da je njen soustanovitelj, član, blagajnik, gospod Robert Ivanuš trgovec in posestnik nenadoma umrl. Pogreb bo 13. novembra od hiše žalosti na farno pokopališče v Zdolah. Zdole pri Brcžicah, dne 11. novembra 1931. NAČELSTVO POSOJILNICE. jabolk I Dady Debevc .n mn.iiinp ^H ™ samo vagonske množine proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe prosimo brezpogojno z navedbo skrajne ccnc franko vagon nakladalna postaja na Štajersko sadjarsko zadrugo v I Mariboru, Miklošičeva 2. | ■K« _ T V.-v Bi, N A) 8 01) RAZŠIRJENI r DNEVNIK Umrla nam jc naša najdražja hčerka, sestra in svakinja, gospodična dne 12. novembra po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnicc bo v soboto 14. nov. ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12, novembra 1931 Rodbine; DEBEVC, ROBIDA, MACHTIG. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. v — =><§N§o * 3 J'— -K ta*4 Ji? ®S5c> n M-g, 33 <=■' IZ**1 •—» Ž Гта TJ sidGcj BDC 3 83e „g i S- * — (tj ^ j; -o as SO i"5" -f i ; £ i i i 2! љ w v / " > z* = 4 .. 1. - J, -j » — cu ~ _ —* N I v a 1 I г - ^ ci ^ * k ^ jr Q S m N oo ° i ---- I — I Dr. Joža Lovrenčič: finali izumrlega naroda Roman iz drugega stolnlja pr Kr. A novo silo se je pognala ojačena Epulova vojsk« nad Rimljane in boj se je razvnel s .strahotno grozoto. Do noči so se sekali, bodli, klali in davili in ko je tema legla na ravan, da niso mogli ločiti ne prijatelja ne sovražnika, so triarii, najvztrajnejši rimski vojščaki, krili umik poražene vojske... Istri, Karni in Gali so zagnali zmagoslaven vik in krik, strnili ščite in dvignili nanje svoje poveljnike: kralja Epula in Prona in voja Katmela. Prepevajoč bojno pesem, so jih nesli v taborišče ob Karu-sadiju, kjer so zakurili ognje in so kljub utrujenosti plesali svoj bojni ples. Gali so divjali od veselja ker so z obrestmi vrnili Rimljanom ponižanje, in n jim bilo žal velikih žrtev, ki so zredčile njihove vrste Ovenčan s slavo rimskega strahovalca, je kral,; Epulo še isto noč prijezdil s Pronom in Katmelom na Medejsko gradišče. Ena, ki je trepetala zanj in prosila Belena, naj mu bo dober, in je žrtvovala Hesu, da bi vodil njegovo vojsko k zmagi, mu je padla v naročje in solze ljubezni in radosti so kapalc iz njenih ko cvet potočnice modrih oči na junakov oklep. Epulo je bil srečen, Katmel pa jc kakor okamenel obslal in strmel v prikazen, ki ga je spremljala na vseli poteli, se mu spovračala v sanjali in jo je doslej zaman iskal... Ul. Konzula Marka Klavdija Marcella ni več veselilo, da bi še iskal med Iliri lavorik nove bojne slave, dasi so mu v vojnem posvetu prigovarjali prokonzul in Konzul je j njihovih misli, j poslovna doba ! naj se vrne v legati, na j zahteva novih čet in izpopolni vojsko. Prigovarjali pa so mu to ne toliko radi Istrov in Karnov, 0 katerih so menili, da ne bodo mogli uiti usodi, ki jim jo bo prej ali slej pisal rimski legionar s svojim mečem, marveč radi Galov, katere so prepoznali v istrskih in karnskih vrstah in jih je razdražilo in raz-gnevilo, da si tipajo tako vračati hvaležnost rimskemu narodu ... pritrjeval prpkonzulu in legatom, bil ;Г poslušal in izvedel jih ni. Njegova je šla h kraju in senat ga je pozval. Rim, da bo vodil nove volitve. Zato je odvede! svojo vojsko prezimovat v Pataviuin in ko je vojnim Iribunom naročil, naj od časa do časa nadzorujejo mejo ob Natisi in nemudoma poročajo, ako bi bilo kaj izrednega, je odpotoval v Rim. Sena! se je zbral v templu boginje Bellone na Martovem polju, kjer jc bil pred nedavnim sprejel Gale. Zbral sr je, zakaj konzul Marcellus se je vrnil 'n moral je poročali o stanju province, ki mu jc bila lodeljena v njegovem poslovnem letu, in še o vojnih obodih, Ui jih je s senatovim dovoljenjem vodil. Marcus Claudius Marcellus je poročal. Hvalil je red v obeh Galijah — cispadanski in 1 i anspadanski — hvalil pridnost in vdanost prebi-alslva rimskemu narodu, prešel k Venetom, o katerih je menil, da niso še povsem zanesljivi in še sanjajo o svoji stari svobodi, h kateri jih gotovo vzpodbujajo in ščujejo rodovi Karnov in Istrov, ki so kot oni Iliri in ne morejo krotiti svojega sovraštva do rimskega naroda, kar se jo pokazalo zlasti v zadnjih časih, ko se je mudil v zadevi Galov na meji. Gale je omenil mimogrede, a učinkovito, ko se je zgražal nad njihovo nehvaležnostjo in povedal, da se niso vrnili \ domovino, ampak prešli k lslrom in Karnom in jim pomagali v boju proti narodu, ki jim je bil po senalu pravkar milostno prizanesel njihovo predrznost in jih, že zajete, oborožene odpustil. Nato je govoril o boju z Istri. Hvalil je vztrajnost zaveznikov, poveličeval hrabrost legionarjev, ki ne poznajo strahu in so z junaškim pogumom pripravljeni prenesti sleherno žrtev, samo da bi bili vredni sinovi junaških očetov, ki so izkrvaveli v neštetih bojih za sloves rimskega naroda. Tako je govoril in hvaleč in olepšujoč je spremenil svoj porazni umik v sijajno zmago nad Islri, ki da jih je potisnil v njihovo gozdnato, nedostopno ozemlje. Triumfa ni zahteval, zakaj v svojih sklepnih izvajanjih ni prikrival, da je sovražnik silen, da ni še povsem poražen in da ne'bo mogoča trajna in uspešna obramba proti njemu, dokler sc ne dvigne ob Natisi trdno, stalno taborišče v oporo vsem pod-vzetjem proti Ilirom, ki utro sicer lepega dne v Italijo pot celo Makedoncem, o katerih je slišal, vrnivši se v Rim, da so pod Perzejem postali spet bojeviti. Senat je poslušal konzulovo poročilo in ga hladno sprejel. Ker se je nato oglasil senator Marius Aelius in ognjevito grajal, da sc ni njegov nasvet in že senatov sklep o koloniji na severu še izvedel, je pozval senat trimožc — tresvire coloniae deducendae — ki jih je bil določil in jih jc zbor naroda potrdil, naj nemudoma pripravijo vse in izvedejo senatov sklep z vsemi določili: naseljenci dobe latinsko pravo in vsak pešec po petdeset, stotniki po sto in konjeniki po sto štirideset rimskih oral zemlje v obdelovanje in prehrano. Publius Scipio Nasica, Cajus Flaminius in Luciu> Manhus Acidinus, ki je bil spremil po senatovem naročilu galske odposlance v tabor Marka Klavdija Marcella in je od vseh treh edini poznal pokrajino ob Natisi, so obljubili senatu in mu zagotovili s scnalor-sko besedo, da začnejo takoj z delom, pri katerem naj jim Mars, zaščitnik Rome, pomaga.--- Zu Jugoslovansko tiskarno т Ljubljani: Karel Ccfc. Izdajatelj: Iran ttakovee. Urednik: Franc Kremžar,