15. številka.
Ljubljana, v četrtek 19. januarja 1905.
XXXVIII. leto
mk I
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemaš za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za ietrt leia § K 50 h, za ea meaeo 2 K 30 h.   Za Ljubljano • pošiljanjem na dom za vsa •to 24 K, za pol leta  12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača za tbs leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko vel, kolikor znaša poštama. — Na aarečbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oananilo tiska enkrat, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, če se  tiska trikrat ali   večkrat. — Dopisi maj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ia upravnlštvo je v Kuatlovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropja, npravnistvo pa v pritličja. — UpravniŠtva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
j*
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Slovenci in Trst.
Z dežele, 18. januarja
Prav je imel pisatelj zadnjih člankov o slovenskem vseučilišču, ko je opozarjal, da, se zamore slovenstvo v Tritu postaviti na trdne noge samo, če zadobi svojo pozicijo v trgovini in ebrtnosti. Trst je trgovsko mesto, in Če hočemo Slovenci v tem mestu naprej priti, moramo z vsemi sredstvi delati, da se polastimo kar mogoče tržaške trgovine in obrtnosti.
Zdaj je to še posebno velikega pomena. Trst dobi v najkrajšem časn lovo železniško zvezo, po kateri bo v boljši zvezi z južno Nemčijo in z za-bodnoavstrijskimi kronovinami. V zadnjih letih je trgovina v |Trstu vsled tekmovanja drugih pristanov in vsled slabe železniške zveze nazadovala; toda Železniška proga poživi vso trgovino. V Trstu se bo s to progo začelo bovo trgovsko življenje, in Če Slovenci zdaj ne vskočimo, ne dobimo nikdar več tistega mesta v tržaški trgovini, ki nam je potrebno, Če naj pridemo v Trstu do prave veljave.
Večinoma imajo trgovino v rokah Židje. Židovska nereelnost je za poštene domače trgovce velika nesreča. Proti umazani in sleparski židovski konkurenci se je težko boriti.
Kakor sedaj Trst v trgovskem oziru nazadnje, tako hitro je iz početka, ko je bila napravljena luka za skupno irgovino, zelo napredoval. Leta 1701 je štel Trst le 5000 duš, 1. 1813 šele 20.000 in leta 1645 pa že 60.000 Iju-dij. K po^zdigi trgovine so mnogo pripomogli izurjeni istrski mornarji. Leta 1834, z državno podporo ustanovljeno trgovinsko društvo „Lloyd" je seveda mnogo pripomoglo k razvidku Trsta. Od leta do leta je trgovina rasla, Trst se je pričel krasno razvijati, dan in noč je bilo v tržaški luki najživahneje življenje.
Sele čez več desetletij se je to inatno spremenilo. Najhujši udarec pa je Trstu prizadejala sosedna Reka. V
petletni dobi povzdignil se je trgovin ski promet na Reki za 63% (•)> v Benetkah  19%  in v Trstu  le  za nekaj malega čez 9% O«
V primeri s Trstom je Reka v zadnjih desetletjih neverjetno napredovala. To je dunajska vlada tndi upoštevala. Vladi se pač ne more očitati, da je glede Trsta Štedila z milijoni ! Samo delo v novi luki je stalo državo okroglih 28 milijonov kron. In ko se je leta 1891 odpravila slobtdna luka, je vlada zopet potrosila 8 milijonov kron za potrebne zgradbe. Če ravno se laški iredentizem, kot tržaško Židovstvo, malo hvaležno izkazuje, potrošila je, in troši še država ogromne milijone za pov-zdigo Trsta in njegove trgovine.
Z novo železnico se bodo Trstu odprli novi dobičkonosni viri. Pred vsem se bodo pa morali tržaški trgovci poprijeti velika svetovne trgovine (da ne bodo Dunajčani s tržaškega trga, robe ceneje oddajali konsumentom, kot Tr-žačani sami). Drugače bo tudi nova železnica tako malo koristila Tržača-nom, kakor n. pr. Sueški prekop arabskim Felahom.
Predvsem bi bilo želeti, da se obrt v Trstu, odoosno v celem Primorju kolikor bolj povzdigne. V zadnjih letih se giblje tržaška trgovina skoro vedno na isti višini in ne more pokazati znatnega napredka v primeri s prejšnjimi desetletji. S tem v zvezi je tudi obrt-nost. Malo bolj živahna je edina obrt z bičevniki, katere izdelujejo Slovenci v okolici Brestovice (okraj Tržič-Mon-falcone). Poznam tvrdko, ki pošlje na leto 300.000 bičevnikov na Češko, na Moravsko, v Šlezijo, da, celo v Severno Nemčijo. Žid kupi navadne bičevnike v tržaški okolici po 16 do 30 vinarjev. Na Moravsko. Češko itd. proda iste po 25 vinarjev, boljše še celo čez 1 krono komad. Med tem, ko izdelovalec pri 100 komadih komaj nekaj malega za služi, dobi žid od 100 komadov 20 do 35 kron. Pač lep dobiček, 'ako se na leto proda 300.0C0 bičevnikov.
Dalje nam je omeniti kamnoseško
obrt v NabreŽini. Ta je večinoma v laških rokah. V CiČariji naŽgo mnogo olja za kovače, katero prodajajo v Trst. Druge bolj važne obrti v Primorju skoraj ne najdemo.
In v Trstu samem? Trst je sicer trgovsko, a tovarniško ali obrtno mesto ni, ako odštejemo izdelovanje ladij v Llovdovi ladjetesalnici in v „Stabili-mentuu. Velikanski mlin Grka „Eco-nomo" je pred leti pogorel. Moka iz mlina „Economou je bila svetovno znana, prodajala se je ne le doma, temveč izvažala se je v Levanto, v Egipt, na Angleško itd. Ako bi se mlin „Economo" na novo sezidal, bi gotovo kakor popred briljantno izhajal. To znači pač, da ni prave Špekulacije v Trstu I Ako naštejemo veliko Dreherjevo pivovarno, dalje petrolejsko čistilnico, Čistilnico riža in nekaj drugih večjih tovaren, smo z domačo industrijo v velikem obsegu pri kraju. Manjša obrt je v Trstu samem nekoliko bolje zastopana. Razun izdelovanje sveč, testenin, sladčic, čokolade itd., je vredno omeniti Čiščenje kave in gumija. Če ravno je v Trstu nebroj izdelovalnic testenin, s^ vendar naše kranjske testenine tvrdke Žn.deršič & Valenčič v Trstu tako zaslovele, da jih po prodajalnah zahtevajo najbolj zagrizeni Italijani. V kavarni „Balkan" sem slišal, da zahtevajo bistriške testenine po celi Dalmaciji,   da  celo na Goriškem, Lc-
y
vanti in celo na Škotskem ti z istimi postrežejo ! Skratka, kdor je videl kako je industrija razvita v avstrijski ali pruski Šleziziji, na ČeŠKem in deloma tudi na Moravskem, mora priti do pre pričanja, da bi se dala industrija v Trstu saj potrojiti. Seveda, ako se bodejo delala vsakemu podjetju take ovire, kakor ljubljanskemu županu Hribarju pri dalmatinski plovbeni družbi, ne bo nikdar napredka ne v Trstu, ne v Istri in ne v Dalmaciji.
Za splošni promet  bode nova že leznica velikega pomena. Konkurence bo imela več ko dovolj. Jnžna Železnica bo imela nov brzovlak, ki bode privozil
z Dunaja v Trst v 8 urah. Ogrsko pa-robrodno društvo „Adrija" na Reki, se Čedalje bolj popolnnje in je napravilo „Lloyduu izdatno Škodo. Promet na Reki rase od leta do leta, ogrske državne železnice napravljajo nov, zelo ugoden tarif, da bi čimveč odjedle so-bedni Avstriji. Žilavost Madjarov nam priša, da se jim njihov načrt tudi posreči.
S splošnega stališča je nova železnica seveda velkanski napredek Ali za nas Slovence zna postati v narodnem in v gospodarskem oziru usodepolnega pomena, posebno v Trstu. Z novo železnico bo Trst v stanu konkurirati z Marziljo. z novo železnico se začne v Trstu v trgovini in industriji nova Joba. Če Slovenci ne bomo znali tega izkoristiti, potem — gorje nam.
L—č-n.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Razgovor z generalom Stes-Ijem.
Dopisnik »Dailj Expressa« je poslal evojemu lista brzojavno porodilo o svojem razgovoru z generalom Stesljem v Nagasaki.
Steslja so v Nagszaki slovesno sprejeli, pri sprejemu sO bili navzoči višji uradniki in mnogo civilnih dostojanstvenikov. Ko je general zapu stil ladjo, se je v presrčnth besedah poslovil od ruskih ujetnikov.
Napram dopisniku se je Steselj izrazil: Prijazni sprejem, ki so mi ga priredili Japonci, me je silno ganil. Predno osebno ne poročam carju o zadnjih dogodkih v Port Arturju, ne morem svojemu zadnjemu poročilu ničesar dostaviti. Armada me seveda do konca vojne ne bo ved videla, zakaj vsi Častniki, ki so oddali svojo čsstno besedo, so se zavezali, da ne bodo v tej vojni več delovali proti interesom Japonske. Poveljujoči častniki so večinoma ostali pri svojem moštvu. Veak mesec obrambe v Port Arturiu se všteje pri upokojenju za
eno leto. To je b;l samo po s Iran ski vzrok za dolgotrajno obrambo. Glavni motiv je bil t prvi vrsti zvestoba vladarju, v dragi vrsti pm nada na osvoboditev. Do oktobra smo res upali na baltiško brodovje, potem pa smo uvideli, da nimamo od njega ničesar pričakovati. Da se je kapitulacija izvršila prav na novega leta dan, je samo naključje. Kapitulacija se ni mogla več odložiti, čim sta padla 203metrski grič in Erlangšan. Uničujoč ogenj iz japonskih enajstpalčnih topov, splešna pcbitoet vsled smrti generala Kondratenka in vedno bolj se razširjajoča bolezen skorbut, vse to je Se pospešilo kapitulacijo. V o j n i svet je soglasno sklenil kapitulacijo in ni resnično, da bi jaz zastopal nasprotno mnenje. Japonci so bili izredno vljudni zmagovale , Nogi pa je bil med njimi pravi vitez. Rekel sem mu, da bi moral on na mojem mestu po japonskem običaju iz vršiti samomor, nakar se je N gi veselo smejal.
Z mandžurskega bojišča.
»Echo de Pariš« poroča iz Pe-trograda: Ruska armada prične v najkrajšem časa s splošno ofenzivo. Kuropatkin namerava ie o pravem času izrabiti svojo konjenico in artiljerijo, ki, kakor mano, visoko nadkriijuje japonsko.
I a HuanjSana se brzojavlja: Na celi fronti traja neprestano kanonada. Nobena noč ne peteče sedaj več mirno. V jeponskem taboru je postalo silno živahno Japonoi se uporno trudijo, da bi prodrli linijo naših okopov; zato ponavljajo svoje napade po-največ v temni neči, ali pa v gosti megli. Vsi ti napadi pa so bili doslej uspešno odbiti. Vse kaže na to, da bodo Japonci pričeli z ofenzivo, ako tega v kratkem časa ne storimo mi
Ruski ujetniki.
Po poročilih iz Londona so Japonci v Port Arturju ujeli v celem
LISTEK.
Čudna zaroka.
Humoreska. Juraj Lubič. (DaUe.)
Is naše prazgodovinske barke bo s težkočo izstopili trije v kožuhe čez glavo zaviti potniki. Metka jih je prav prijazno pozdravila in jih Uko zadovoljila, da so se za kake pol ure, srčno zahvaljujoč se, zopet skobacali v cesarski voz ter z globokimi vzdihi odrinili proti baš nedo-seini, tedaj v istini beli Ljubljani.
Prefrigani mesec je par fantov WU1, da niso mogli priti do spanja. Ravno prav jim je bilo, da je pri Bobenčku gorela de luč. Kar naravnost bo jo z glasnim govorjenjem vdrli v gostilno.
V tistih lepih časih se niso bili po gostilnah nabiti lepak?, ki bi bili 1 pestjo opominjali gostilničarje in krČmarje na takozvano policijsko uro, kulturno pridobitev novejših časov, katere obstoj je pa navado > odvisen od dobre ali slabe volj* gostilničarja; Če manj pa so organi javne sigurnosti, ne poznavajoč svojih pra tie in dolžnosti, v Broji uradni nad-
vnemi povsem nedolžne goste kar lastnoročno iz krčme ven metali. Ne, teh dobrot tedaj Če niso poznali. Pričel si v gostilno, kadar si hotel, in sede>l si tam, dokler ti je bilo drago. Tudi gostilničarji sami j niso v kakem ketu globoko zdehali in poznih gostov z očmi nočnega čuka iz gOBtilne preganjali. Gostilničar je bil svoj laBtni gost, gost pa njegov prijatelj.
V gostilni je bilo v č miz, od katerih Bta bili dve z lepima prtoma pregrnjeni. To je bila »Eztra-soba« za gospodo, druge mize so bile bolj »po domaČe«. Pri peči pa je bilo nekaj, kar ni bilo niti miza, niti »mertrga«, niti postelja. Rekel bi, da je bilo vse hkrati, samo zadelano je bilo okroginokrog, da je izgledalo, kakor zaboj na st rih nogsb. Pokrov je bil že natrhljen in so široke špranje po celi dolžini kaiale na to. da je bil graditelj tega monu-mentalnega pohištvega komada ie davno, davno tam, odkoder se več ne vrne. Gotovo je Bobenček iz gole pijttote do svojih prednikov ali za »večen spomin« hranil brezimni stvor nepoznatega mojstra skazo. Vkljub temu, da bi brezsloga Skrinja kritike najmilejšega umetnika sodnika
ne bila prenesla, so vendar malo izbirčni gostje najrajSe prisedali k tej psevdo-mizi, že zaradi bližnje peči in pa, ker so bili tam najbolj »spravljeni«. Prostora je bilo tam tudi za večjo družbo.
Tadi naši fantje so zasedli ta oder antikvarne vrednosti in je njih vodja, Žagarjev Tonček, ki je imel prvo in malone edino besedo, ker se je čutil za to najbolj junaškega in se je bil nekaj let učil v Novem mestu, s čimer se drugi trije niso mogli pobahati, morda s pestjo udaril po pokrovu, da j * milo zavečalo ter je jel SirokouBtiti se:
»No, M(i)etka, če ga mas* če en firkl, pa ga perm s, sej smo ga za-si'Žil, permej zeka — pa kvarte s'm, de ne b(u)o zast(o)ojn — toku, zdej pa le pijmo, sej sam dol teče — M( j tka, na, pij, pa se na dri, koker b' T' kdu frusVk poju — sej s' me včaa'h rada mejla, zdej s' pa nejkam ušajtna ratala, al' ne ves, kdor zbira, tist prime za zbirk — — Tref je adut, vrz Jože — — Ji, M(')etka, tu je taku gvišnu, koker je Đuh v ne-b( )es'h. Ce t(u)oš taka, b(u)i šla eejla Toja glorja perlafuri. Kej misi s, po stav'm, de sem jest tokule za ke vrč, jest b Te va( )eu, kader češ, magar
preo don's, samu povej fcai in kotu al s' bejla al črna, al s t'č al ms —
pokrita rihta s', kaj pa druzga.--
Vsaka matika ma suj št'1, vsaka punoa so|ga fanta — pa b' bia Ti edina brez — ha ha ha! E-.ia skrita lb( )*zn m(u)ore i(t)c kej b't — sej nejsmo toku neumen, koker v'n vidmo. — — B(u)o ž(i)e enkat na dan perilu, kdu T' je szc( )e pofulu.
— — Ta šk'h je muj — karo!--
Na pit pa na smejmo pozab't. M( jetka, Teb na čast! — Ala, fantje, v'n ž njim! — Tokii, s'hi smo, pa nej b(u)o še en firal! — K*j s' Toje lae( je* pofarbala, M(i)etka, da so črni koker žužek — jej, jej, pa kakšn nobel firtoh ms, vse toku na špr'oo, Duh jo nej iivf, fantje, pa njenga šoolna, nej b(u)j i( )e, kir če!--«
Trčili bo, razlivali so, sladko vinca pa se je oedilo skozi razpok-line v neprodorno temo.
Metka je na strani sedela s nekim Ženskim ročnim delom in je le sempatam odgovarjala neslanim Salam prepitega Ž»garjevega Tončka, ki jo je tako neusmiljeno zafrkaval, s kako kratko besedo ali pa i ironičnim nasmehom. Bila je zamišljena.
Fantje so pili, Tonček je naprej govori), ura pa je pohajala.
»Vejš kaj, M( Jetka,« pravi zopet Tonček, »toku mladf ne pridemo več sk'p, al nejkej al pa n'č. Tu pa ostane, kdur zbira, zgrab za zbirk, sej čez đe*(«)et lejt na b(u)oš več zbirala, pa taiat T b(u)i *()* toku odzgunlu,
cngl cink cink--Al maš kej
sira pa našga vsakdajnega kruha — smo z(')e lačn, kaj ne, fantje! —«
Med kartanjem so fantje mlatili po siru in so ▼ svoji pijani nerodnosti vso sol, papriko in poper po plošči raztresli.
Pojavljali so se burni prizori, or je hotel s kako karto posebno imponirati, je udaril s pestjo po ubogi mizi, da so kupice odskakovale in se je paprika s poprom in soljo vred izgorevala v Ujinstvenih spodnjih miznih prostorih.
Ko je zopet nastal tak iunder, se je zaslišal šum, kakor da bi kdo napol kihnil. Metka se je zganila. Žagarjev Tonček pa je pogledal proti svojim pajdašem, pogledal proti Metki, potem pa proti peči.
»Zludja!« larenči. »Sern ž(i)a mi s'u, de straš, — pa ta ferdabolski maček tam gor frska — v'n ga vrz, tristu!--«
Maček je moral z gorke peči v mrzlo noč. (Da^je prih.)
85 000 mož. 5000 ujetnikov se internira v Ter. gak »ji, 20000 pa v Hama-tuji pri Oiaki. Ostali ujetniki se v oddelkih po 3500 mož, raidele na druga mesta.
Ujete Ruse pozdravlja ljudstvo povsodi a banzaj-klici in japonske dame dele med nje razna darila in cigarete.
Tretje rusko brodovje.
Tretje rusko brodovje odpluje na Daljni V i to k 28. t m. Za načelnika tretjega brodovja je imenovan pod-admiral Nt bogato v.
Iz Perima ob južnem rtu Arabije pa se brzojavlja, da je včeraj zjutraj tam mimo plulo rusko brodovje, obstoječe is križark »Oleg«, »Izumrud«, »Dniepr« in »Rion«, iz več torpedovk in dveh ladii prostovoljne mornarice. To ladjevje se na kratek čas usidra v Džibuti, nato pa odpluje proti Madagaskarju, da se združi z admiralom RoidestvensLim.
Vesti o kaki poškodbi kri-žarke »Izumrud« so od kraja do konca izmišljene.
Obsojen ruski mornar.
Is i,angbaja se javlja: Rusko vojno sodišče je mornarja s križarke »As kold«, ki je ubil nekega Kitajca, degradiralo in ga obsodilo na štiriletno prisilno delo. Mornarja so prepeljali v francosko jetnišnioo.
Ruški revolucionarji in japonska vojna uprava.
Po poročilih iz Tokija so Rasi, živeči v Švici, poslali japonskemu vojnemu ministru TeraučijU v Tokijo veliko množino knjig s prošnjo, da bi jih dal razdeliti med ruske ujetnike. Minister je hotel ugoditi tej prošnji, vendar pa je dal iz previdnosti kejige pregledati nekemu ruskega jezika veščemu štabnemu častniku. In izkazalo se je, da so vse te knjige imele zgolj revolucionarno vsebino.
L o z i r o m na to je TerauČi knjige vrnil z opazko, da so bili ruski ujetniki sovražaiki Japonske, dokler so se z Japonci borili v odkritem boju. Od trenotka pa, ko ao bili ujeti, mora japonska vlada v njih respektirati lojalne podanike ruskega carja, zato tudi ne more med nje razdeliti knjig, ki so naperjene proti ruski vladi.
Hullska afera.
Po poročilih iz Pariza vztrajajo ruski člani mednarodnega razsodišča pri trditvi, da ste ee med ribiškimi ladjami pri Hullu nahajali tudi dve torpedovki, čemur pa Angleži ugovarjajo. Komisija ima danes sejo, v kateri se bodo prečitali vsi akti, ki ae nanašajo na dejansko stanje. Ti sp si se bodo nato objavili. Komisija je dovolila tudi damam, da smejo biti navzoče pri javnih obravnavah.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Dunaj, 18. januarje. Komisija, ki se je sestavila  na predlog kneza
Kako si stvarimo in ohranimo dobre in zdrave zobe.
Spiaalldr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani. (Dalje.)
Maj si še enkrat predoči vsak množino odurne gnilobe, ki mora nastati v teh bolnih in nerabnih zobeh. Ali ne požira dotičnik vsako uro nepregledno množino bakterij, gnoja in drugih gnusnih razkrojnih snovi? Ali preneha kdaj strah pred dolgotrajnimi bolečinami, pred nočmi brez spanja, izruvanjem zoba? Ali se ne trapi želodec z ono nenaravno nesnago, z ne prežvečenimi grižljaji in ncprebavnimi kosci jedi?
In vendar je treba le hitrega, trdnega sklepa in naša usta so prosta teh gnilih delov, kar je našemu zdravju v neizmerno korist.
Strah pred domnevanim mučilnim orodjem, pred kleščami, je pred vsem ona ovira, katero bolniki le težko premagajo. In vendar niso klešče mučilno orodje, vsaj v roki spretnega strokovnjaka ne. Razen tega so tema na fazpolagt  razni   pripomočki,   ki mu
Schonburga v gosposki zbornici, da raspravlja o reviziji dižavnozbor-skega poslovnika, začne svoje delo prihodnje dni. Ker pa se smatra Sohonburgov predlog bolj za poziv obstrukcijskim strankam kakor pa za resno preosnovo, a za prihodnje dr* ftavnozborsko zasedanje so razmere ugodnejše, zaspi najbrže ta predlog popolnoma.
Dunaj, 18 januarja. Poročevalko v proračunskem odseku dr. pl. Derschatta, je dovršil svoje poročilo, ki je tudi že tiskano. V poročila ee priporoča, naj zbornica dovoli viadi v pokritje za podpore le 15,000.000 K. Pač pa je v poročilu kot minoritetni predlog posl. Ske-neta, naj se dovoli vladi za refundacijo še nadaljnih 53,500000 K.
Dunaj, 18 januarja. Vse avstrijske trgovinske zbornice so izročile trgovinskemu ministru skupno pritožbo, da so se zadnji Čas opetovano razpravljale v državnem zboru gospodarske predloge velkega pomena ne da bi se bila dala poprej trgovinskim in obrtnim zbornicam prilika izreči svoje mnenje, dasi so te zbornice poklieane zastopnice industrije, trgovine in obrti. Trgovinski minister je obljubil, da se bodo Želje upoštevale.
Volilno gibanje na Ogrskem.
Budapešta, 18 januarja. Po volilnem shodu v Jaszberenvu je bil banket, na ktterem sta govorila grof A p p o n v i in Fr. Kossuth. Grcf A p p o n y i je napil cesarju, češ, da ga smatra za prvega Opra. Vlado je dolžil, da je ustvarila med ljudstvom in kral.em visok zid, da nihče ne more priti h kralju razen vlade. Kossuth je govoril za personalno unijo ter izjavil, da je treba zasužnjene avstrijske narodnosti, ki imajo pravico do države, rešiti in z narodno federacijo, ki nastane na ta način, bi mogla potem Ogrska skleniti zvezo napcdUgi personalne unije. (Naj se rajši usmilijo najprej zasužnjenih narodnosti doma!)
Budapešta, 18. januarja. V rainih voliinih okrajih v marca tordajski županiji je prišlo do spopa dov med liberalci in opozicionaloi ter so pokale tudi že puške. Govori ae, da se za časa volitev skličejo celo rezervisti. Vodstvo združene opozicije ima vsak dan sejo.
BudapeŠts, 18. januarja. V Tengerliczi so opozioonalni voliloi naskočili hišo liberalnega kandidata K u t y , a ter tudi streljali proti hiši, na kar je tudi Kuy streljal ter usmrtil oskrbnika D.ra. Prišlo je vojaštvo ter napravilo mir.
Budapešta, 18 januarja. Ne madjarske narodnosti gredo v volilni boj pod devizo proti novemu Ijud-skošolskemu zakcnu. Rumuni, Srbi in Slovaki računajo, da spravijo v zbornico 25 do 30 svojih mož. Ako se jim bi pridružili še Saši in Ur vatle, bila bi to skupina, pred katero  bi se morala ukloniti vsaka
vlada.
omogočijo, da ruva zobe brez bolečin, ali skoraj brez bolečin.
Dva taka najvažnejša pripomočka sta kloretil io kokain. Kloretil se brizgne na zobno meso, da to zmrzne in postane na ta način neobčutljivo. Kokain se pa vbrizgne v zobno meso; v spretnih rokah zdravnika ima kokain čudovite uspehe. Toda to jo strup, katerega more brez nevarnosti uporabljati le zdravnik, ki natanko pozna učinke strupa ne pa zobotehnik.
Še boljše vplivajo oni pripomočki, s katerimi se more doseči Bplošna narkoza. V prvi vrsti omenimo tu bromov eter, prej se je rabil splošno dušikov oksidul (Lustgas). Oba pripomočka imata neprecenljivo vrednost za tako narkozo, ki naj traja le kratek čas, posebno če je treba s čist i ti celo ustno duplino; obe sredstvi more pa brez nevarnosti porabljati le zdravnik.
Ohranjujoča zobozdravnika veda.
Vzlic naj8krbnejšemu negovanju zob je vendar potrebno potruditi se dvakrat na leto k zobszdravuikn, da zobovje temeljito preišče in morebitne majhne kvare takoj odstrani.
Med tem, ko je še pred par de-
Gibanje na Ruskem.
Pctrograd, 18. januarja. Pro-kurator sv. sinode Pobiedonoscev je pisal carju fanatično pismo, v katerem ga zaklinja, grozeč mu z božjim maščevanjem, naj ne sluša „ zapel ji v-cev" ter naj ne da iz rok avtokratične oblasti, ki mu jo je dal Bog, da sodi o Življenju in smrti svojih podložnikov. Revolucijski odbor je vsled tega obsodil Pobjedonosceva na smrt.
Petro grad, 18. januarja. Aten tator na T rep ova se zove Polto-grafski ter je učenec trgovske šole. Kroglje, ki jih je izstrelil, so bile baje zastrupljene.**
Drugi atentat se je zgodil v Kre-menČugu, kjer je nekdo policijskemu mojstru vrgel v obraz steklenico z žgočo tekočino, ter ga nevarno ranil.
L v o v, 18. januarja. V Ledzu so priredili preteČeuo nedeljo socialni de-mokratje velike demonstracije. Vojaštvo je baje streljalo ter več oseb ubilo.
Petro grad, 18. januarja. Minister knez M i r h k v je razposlal načelnikom okrožij, v katerih se vrše kon terence o reviziji kmetskega zakonodaj-stva posebne okrožnice, v katerih opozarja naj v konferencah vsak razvija svobodno svoje misli, češ, da je to tudi carjeva želja.
Odstop  Comt esovega ministrstva.
Pariz, 18. januarja. Predsednik L o u b e t je sprejel demisijo celokupnega Combesovega ministrstva. Obenem je naprosil ministre, naj vodijo posle še tako dolgo, da se imenujejo nasledniki. Popoldne je poklical Loubet k sebi predsednika senata in zbornice ter se ž njima posvetoval o sestavi novega ministrstva. Preden poveri komu sestavo nove vlade, se bo posvetoval o političnem položaju še z načelniki re publikauskih skupin v obeh zbornicah.
Pariz, 18. januarja. Uradni list je prinesel naredbo, vsled katere se zapre 466 samostanskih zavodov na temelju zakona iz leta 1904.
Dopisi.
Iz Zagorja na Notranjskem se nam p?Šw>: V rud .o 15 t. m. je itritl> naše »B"*lno društvo« svoj 32. občni zbor. Vfeltub zelo ne ugodnemu vremenu se je zbralo precejšnje število domačinov in oelo Knežan v. Predsednik g. Rudolf Horvat ie vse p ziravil posebno nove ude, ter omenil smrt dveh članov. Ie poročila tajnika g. M Do-mioelja mL, povzamemo, da je bilo v 1. 1904 skup*) 31 udov. Veselio ni priredilo društvo nikakih; vse delovanje osredc točilo se je na knjižnico. Priredilo se je troje predavan?, ki so bila vsa zelo d -r » obiskatis. — V blagajni je K 7 16 preostanka. — Knjižničarka gdč. Marija Dovgan h* poročala, da je v k r j i i £ • 11 o i skupa) 520 kn ior, izposodilo se je 300 strankam 468 kniig, kar je z ozirom na to, da ni v knjižnici nič kniig novejega čaea, precej povoljno. Priraslo je 74 knjig. — Predsednik je om» na!, da je letos ljudstvo izvanredno pridno čitalo časopise, k čemur je dosti pripomogla rusko • japonska    vojna,  za katero
setletji zobozdravništvo skoro izključno obstajalo v tem, da se odstranijo bolni zobje in na ta način odpravi zobobol, jc ohranjujoča zobozdravniška veda v zadnjem Času tako napredovala, da moremo bolan zob ohraniti, Če ga ni že uničila pogubna bole'en docela. Poglavitni del zobozdravniške znanosti je dandanes ohranjujoča zobozdravniška veda. Ta stremi za tem, ohraniti Človeško zobovje trajno, zdravo in sposobno za delo.
S tem, da se zobje vestno negujejo, se da zobozdravniška pomoč omejiti na najmaujšo mero, toda popolnoma pogrešati je na dandanes ne sme nihče, če mu je do tega, da si ohrani zobo do pozne starosti. Važnega pomena pa je, da se izroči zobovje v dobro, vestno zdravniško oskrbo.
Razprava, ki naj bo bralcu kažipot, kako da si ohrani svoje zobe in si s tem prepreči marsikatero bolezen, ga mora tudi poučiti, kje da naj poišče vestne pomoči, če bi je potreboval.
Najprej naj se tu določi razlika med zobozdravnikom in zobotehuikom, kajti celo omikani krogi često nimajo v tem oziru jasnih pojmov. Zobozdravnik je, vsaj v Avstriji, vedno doktor
vlada veliko zanimanje. Pri volitri ■G bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki in sice**: Predsednikom: gospod Rudolf Horvat, p dpredsedm-kom: g. Mat. Fa tur ml, tajnikom: g M Do m ioni i ml., blagajoikom: K. A 1. D o m i c e 1 j st., za knjižni čarko: ffdČ Marica Dovflran. ter kot odbnrn.fca: gg I v. B i I c in P 1 o-rijan Vadnjal. — Q R. H o r vat |0 podlag 1. da sa društvo naroči na »Učiteljskega To»ar»š « kar t* bilo po kratki debati vaprejeto. G Mat Fatur )e iftterpeliral g predsednika, čt-š, da se je isti izrazil, da isginjajo časopisi iz društvene mile; s ozirom nato poudarja, da so valfd sklepa *tari listi n|*£ova last, t r da on ravno na to gl**da, da )ih ljudstvo jemlje — akornvno njemu v dkndn, a vendar ljudstvu v kor st — G. predsednik je p udarjal, da je Uh*o pov»eti iz nj**gt>vi-g« govora, da en ni mislil nikogar taliti, mir ▼«-6 obratno, ter da to tudi on pri trd*, da Ludstvo časopis« d mov jemlje. Na predlog g Al Do mi cel )a mi. se sklene naprositi »Akademijo« za ustanovitev »predavan)« ter »Pro-sveto« za »potovalno knjižnico« — Po sporedu smo se ob domačem petju Še dolgo v noč zabavali.
K boju proti jetiki.
Pr občuje „KranjskapodrJŽnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučin".
Mnogokrat se je že poudarjalo v Člankih in vesteh o boju proti jetiki, tej uajstrašnejŠi in najbolj razširjeni ljudski kugi, da ni ustanavljanje zdravilišč najvažnejši ali celo edini namen dotičnih teženj. Seveda so zdravilišča in zlasti ljudska zdravilišča važen del naprav, ki so potrebne v boju proti jetiki. Toda v bojn proti jetiki kot ljudski bolezni se jim ne more priznati tisti pomen, ki so jinrc ga pripisovali navdušeni občudovalci pred desetimi leti, dasi so z* posameznika, ki mu lajšajo trpljenje in daljšajo sposobnost za delo, največje koristi.
Glavno torišče boja proti jetiki je marveč profilaksa, to so tiste naredbe, ki zabranjuje jo, da Človek ne oboli iznova. Poleg izdatnega poučevanja ljudstva so se v tem oziru imenitno obnesla otroška zavetišča, počitniške kolonije, zavetišča za rekonvalescente in odpočivalisča za delavce. V otroških zavetiščih se opomorejo s skrbno strežbo in hranitvijo celo k jetiki nagnjeni in škrofnlozni otroci toliko, da se ubranijo preteči pljučni jetiki. Saj je znaoo, da je mladost posebno izpostavljena infekciji. Uspehi, ki se dosežejo v otroških zavetiščih, se še bolj ustanove na počitniških kolonijah, tako da se otroci stalno učvrste in pozdravijo. V zavetišča za rekonvalescente se sprejemajo taki, ki so preboleli bolezni, katere, kakor uče izkušnje, lahko nakupi jejo pljučno jetiko, n. pr. colgotrajni bronhijalni katari, rebrne vnetice itd. Taki bolniki naj se v zavetiščih za rekonvalescente toliko utrde in učvrste, da morejo zopet izvrševati svoj poklic brez bojazni, da bi iznova zboleli. OdpočivaliŠčem je namen, da imajo v njih delavci takih obrtov, ki si lahko nakopljejo jetiko, n. pr. kamnoseki, tobačni delavci, tiskarji, klobučarji, peki, mlinarji, brusilci stekla in kovine itd. primerno hrano, da se v njih odpočijejo in pokrepčajo ter da uživajo svež zrak.
Ali kolikor ti zavodi dobrodejno vplivajo, vendar ie ne zadostujejo. 13oj proti jetiki kot ljudski bolezni je treba začeti pri virih, iz katerih se pase kuga.
vsega zdravilstva; po dandanes veljavnih postavah je moral na univerzi vsaj pet let s trudom ia pridom Študirati medicino, doseči moral doktorsko diplomo in se nato posvetiti še specialnim Študijam iz zobozdravništva. Zobotehnik pa je absolviral ljudsko šolo, vstopil pri zobozdravniku kot vajenec, se je v njegovem laboratoriju vež bal tri leta in dosegel rokodelsko omiko; tu se je naučil po mavčastem modelu napravljati zobovje itd.
Od zobozdravnika se torej more pričakovati z večjo gotovostjo, da bo 8trokovnjaško in znanstveno pravilno leČil svojega pacienta, kakor pa od zobotehnika. Kajti s človeškim zobovjem se nc ravna na taisti način, ko z mrtvo snovjo, ne ko s kosom lesa ali kovine. Zahteve, ki jih dandanes stavijo zobozdravniku, so tako visoke in dalekosežne, da jim ne more zadostiti tisti, ki je kos le navadnim tehničnim manipulacijam. Glavna naloga, ki pripada zobozdravniku, ne tiči — kakor mnogi mislijo, — v tem, da ruje ljudem zobe in jih nadomesti z umetnimi, temveč da uporabi vsa sredstva, kar jih je mogoče, da ohrani bolniku oboleli zob. To je za modernoj znanstveno
Obramba je zatiranje vzrokov. Nevednost, pomanjkanje zraka, svetlobe ia svinca, nezdrava stanovanja, nesnažnost, nezadostna hrana in pa nezmerno uživanje alkohola so tisti vzroki, ki toliko Sirijo to bolezen. Glavna naloga v boju proti jetiki kot ljudski bolezni je torej, zatirati med ljudstvom nevednost glede higijene vobče ter nevednost glede h i gi j en e pri jetiki posebej in pa odpravljati vse, kar bi utegnilo razširjati to bolezen. Tej nalogi hočejo zadoščati oskrbovalnice za je ti č n e, to so zavodi, ki so se že pred leti izvrstno obnesli na Francoskem in v Belgiji in ki se dandanes ustanavljaj« povsod tudi na Nemškem iu v Avstriji.
Da razložimo bolj natančno uredbo in delovanje teh oskrbovalnic, naj nri-občimo nekaj iz predavanja ki ga je imel o tej stvari dr. Ludvik Telekv dne 28. oktobra preteklega leta v c. kr. družbi zdravnikov na Dunaju.
„Ko se je pred 10 do 15 leti bojni klie prot' jetiki vedno močneje in močneje glasil po vseh kulturnih deželah, ko se je vnemala javnost za ta boj in se ga udeleževala, tedaj so nastale v vsaki posamezni deželi vprav tiste naprave, ki so bile primerne znanostnim nazvrorn, posebno pa narodnostnim in gospodarskim razmeram dotične dežele. Take je otrok nebogata Francoska obrnila svojo pozornost zlasti na oskrbo bolnik otrok, je ustanovila otroška zdravilišča in v svojih „oeuvres d' Ozmesson" skrbela za nekaj starejše jetične otroke kar najpopolneje. Ne Nemškem, ^kjer sta bila Uftanovila temelje današnjemi zdravljenju jetike Brebmer in Dettvvei ler, je bilo mogroče vsled boljšega so cialnega zakouodajstva, zlasti vsled zavarovanja za invalidnost io starost, ustanoviti in uspešno vzdrževati zdravilišča ter zgraditi mnogoštevilna ljudska zdravilišča.
Zadnja leta pa je postal boj mednaroden tudi v tem oziru, da se po samezni narodi nič več ne omejujejo na naroduostue pripomočke, ki so jih izprva sami zase najbolj uporabljali, ampak dandanes se hitro okoriščajo tudi v drugih deželah vsake naprave, ki se je izkazala v kaki deželi koristna — nekoliko zasluge za to gre pač mednarodnemu komiteju, ki je izpodbu-dil za boj proti jetiki.
Na Nemškem, kjer je ustanavljanje zdravilišč duseglo na kongresu L 1899. najvišji vrhunec, so se kmalu čuli glasovi (in to tudi v nemškem osrednjem komiteju za napravo zdravilišč za jetične), ki so, sklicujoč se na prva, malo ugodno se glaseča priobčila o trajnih uspehih v ljudskih zdraviliščih, sveto vali, naj se v bodoče dela največ propaganda za idejo in pa uvažuje dopolnilna oskrba. Ta dopolnilna oskrba je izprva obsegala podporo rodbinam zdraviliških oskrbovancev in iz zdravilišč izpuščenih oseb. Zadnji Čas pa so obrnili tudi na Nemškem pozornost na napravo, ki si je na Francoskem in v Belgiji prido-vala v zadnjih letih vedno večje priznanje iu se vedno bolj in bolj širila, označili so jo zato na zboru o jetiki, ki je bil 1. 1903 v Parizu, ta „Ia for mule fran..aise.-
Ta naprava je „dispensaire aati tubereuleui", to je oskrbovalni ca za jetične.   Kaj    je    torej namea, kakšno delovanje teh oskrbovaluic ?
Leta iu leta že propovedujejo ljudstvu o varnostnih naredbah, o takozvani profilaksi proti jetiki. V ae-Številnih letečih spisih in listih, v ne-brojn člankov se razlaga velikemu občinstvu, zlasti delavcem in „malemz svetu", kako nevaren je izmeček je-tičnega človeka, katerih previdnostnih
MF~ °a,ie v uriloQi. ~*BBK&
zobozdravništvo glavna zadača. Kdor pa hoče to umeti in znati, mora biti tudi medicinsko izobražen. Operater mora natanko poznati anatomiČno iu fiziologiČno sestavo zob, in sploh cele ustue dnpline. Vedeti mora, v katerem slučaju da sme votli zob napolniti ia kdaj da ga mora odstraniti. Kadar Čisti in polni korenine gornjih zob, mora vedeti, da je v neposredni bližini votliaa gornje Čeljusti, ki se pri neprevidnem ravnanju lahko odpre. Razločevati mora znali razne stadije vnetja zobnega mozga, da more določiti, kako in kdaj da sme dotični zob plombirati.
Nadalje je zastopnikom zobozdravniške vede tudi radi tega treba temeljite medicinske izobrazbe, ker se če*to uprav najprej v ustih pojavijo simptomi raznih boleznij. Tako jc le strokovnjaka mogoče, da spozna tako splošno bolezen pacijenta in ga pošlje k zdravnika.
Končno je treba tega zdravniškega znanja tudi radi tega, ker se nalezljive bolezni prav lahko prenesu z zobozdrav-niškimi orodji, če se jih po vsakokratn' uporabi pri bolniku ne da prekuhati, ali sploh primerno desinticirati (rai~ kužiti), kakor zahtevajo tt nauki anti-geptike in aseptikc. (Daljo prib.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 15, dne 19. januarja 1905.
naredb se morajo držati jeticni ljudje in njih obli ž je, da se ne razpase bolezen, da se ne okužijo še drugi. Tudi oblastva so izdala ukaze, v katerih poučujejo ljudstvo, kako je ravnati vtem oziru.
Marsikateri delavec, marsikateri zdravnik v tem ali onem delavskem oddelku pa se nemalo smejeta gospodom za zeleno mizo, svetujočim jcti-cnemu proletarcu, ki stanuje mnogokrat s petimi in še več družinčeti v enem tesnem p i os toru, ki komaj preživlja, komaj za silo oblači sebe in svoje — naj si najame posebno svojo spalnico, ali ima vsaj posteljo sam zase, svojo pripravo za umivanje in jed, se krepko brani, prav velikokrat menjava posteljno in životno perilo ter ga na poseben način pere itd. itd. Skratka: pri vseh teh modrih naukih, pri vseh teh predpisih in ukazih se nikoli ne misli na to, da največ ljudi celo tedaj, kadar so zdravi in sposobni za delo, ne zasluži toliko, da bi si mogli le količkaj urediti Življenje po higijenskih načelih iu da nimajo vsi ti ljudje, kadar so bolni in nesposobni za delo, prav nič sredstev, da bi mogli zadostiti tedaj še večjim zahtevam, ki jih nalaga nauk o zdravju.
Največ jetičnih ljudi, večina njih nikakor ne more izvrševati predpisov, se me more ravnati po naukih, ki se jim dajo v tem oziru, ker nimajo za to gmotnih sredstev. Vsem tem so in ostanejo vsi sveti samo prazne besede, ki jih ne morejo nikdar premeniti v Živa dejanja, če jim ne pomorejo drugi.
Tu priskočiti, tu pomoči, to je na loga, ki jo hoče izpolnjevati oskrboval-niča. Skrbeti hoče za to, da se bo je-enik po naredbab, pe katerih se mu jc ravnati v svojo in svojega obližja korist, tudi res vedel, dati hoče jetičj niku pripomočkov, ki mu jih je treba, da ni nevaren svojemu obližju, hoče ga pa tudi pr vaditi, da bo te pripomočke primerno uporabljal.
To pa Še nikakor ni ves delokrog oskrbovalnice. Največjo pozornost obračaj oskrbovalnica družini bolnikovi, njegovim svojcem in zlasti njegovim otrokom. Čuvati le te, ki so vsled dolgotrajnega in tesnega bivanja z bolni Kom najbolj izpostavljeni infekciji, vsled rodi, mladosti in nemalokrat vsled siabe hrane jako dovzetni za infekcijo, to je glavna naloga oskrbovalnici. Na podstavi natančnega znanja vseh vpo--revnih gmotnih in zdravstvenih razmer vsake posamezne rodbine, ki ji oskrbovalnica priteče na pomoč, nakloni bolniku in njegovim svojcem tisto podporo m v tisti obliki, ki je po vsem položaja najprikladnejša, da se namen njene oskrbe — preprečen je nadaljnih bolezni — najbolje pospešuje.
Katera sredstva v dosego tega namena mara oskrbovalnica uporabljati, kako posluje, kako vrsi opravila, če je docela urejena, če popolnoma deluje na vse strani na svojem torišču.
Kadar se naznani oskrbovalnici, da je kdo bolan za jetiko, in se zaprosi pomoči — to store zdravnik, bolnica, oblastvo za ubožce ali bolnik sam — in če se izkaže verjetno, da je bolnik potreben, in Če zdravnik potrdi to bolezen, gre oskrbovalnični uslužbenec na stanovanje in dožene tam njegove imovinske, stanovanjske in rodbinske razmere, in če se vidi pomoč oskrbovalnice potrebna, se pozovejo vsa družina iu vsi sostanovalci ali vsaj -isti, ki so videti bolehni, za en prihodnji dan na oskrbovalnico.
(Dalje prih.)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 19. januarja. — Klerikalno svetohlin-sivo. Tudi v Ribnici bo klerikalci nekaj let sleparili preveč zaupno ljudstvo s konsumom. Ta konsum je Bramotno krepal, ljudje pa imajo Škodo in pravde. V konsumu se je goljufalo, kar se je dalo, vse pa pod krinko takega svetohlinstvs, da se mora človeku gabiti. Kako daleč je segalo to svetohlinstvo, pričajo sejni z a p i b n i k i ribniškega konauma. Imeli smo priliko, videti tak zapisnik. Glasi se tako-le: »Zapisnik. V imenu božjem, v imenu sv. Mihaela, velikega a n g e-Ija, pričnemosejodne 3 avg 190 2 v navzočnosti odbornikov, načelstva, nadzorništva in razsodni-
■tva itd....... Seja se sklene v
imenu sv. Štefana«. Tako zapisnik. Da so sejo sklenili v imenu sv. Štefana, se nič ne čudimo, saj je znano, ^a je prišlo pri vsaki seji nekaj Štefanov na mizo. Radi bi ie še vedeli, v imenu katerega svetlika so pobožni konsumarji M lance ponarejal i in v imenu katerega svetnika so svoje Lane in svoje upnike goljufali. Morda nam to pove kateri iz fetd prizadetih duhovnikov.
■— Nekaj za občine. Upravno sodišče j s svoj čas razjodiio, da ima le politična oblast pravioo določevati takozvane polioijske ure za gostilne in kavarne. Te ure podaljševati, gostilne oziroma kavarne nadzorovati, in za slučaj prestopka globe narekovati in zase izterjevati, to pravioo so si doslej lastilo občine. Te dni pa je razsodilo upravno sodišče, trdite da pravice nimajo občine isvzemši one z lastnim statutom, nego zopet le politična oblast Ta razsodba bo občutno zadela ne le gostilničarje, ki bodo morali za vsako licenco prositi pri čestokrat zelo oddaljeni politični oblasti in katere licence v nepričakovanih slučajih niti pravočasno dobiti ne bo, ampak tudi, in to še v večji meri, občine, katere izgube sedaj dotične globe in dohodke, ki so zlasti v večjih občinah tvorili znatne postavke v proračunu. .
— Fajmošter s Koroihe Bele, znani »Rtohenkiiastler« Košir, je pri občinski volitvi, zoper katero ee je bil lansko let:> pritožil, dne 14. t. m. zopet žalostno pogorel. Postopal je sicer jako »diplomatičao«, kakor zna to edino-le on, vendar pa so mu vkljub njegovi državniški sposobnosti in vkljub temu, da je hladno krvno pohrmtal dober poroijon častnih besedi, prekrižali račun ter po kvarili veselje »polizobraženi« liberalci in delavci, katerim je za Časa štrajka obetal zlate gradove, izmed katerih pa sedaj nobenega ni hotel voliti v občinski zastop. Se vsega tretjega razreda si ni mogel osvojiti ampak spravil je notri le dva svoja pristaša in sabe, torej beri in piši: tri klerikalce! Ojtali odborniki so naši pristaši in sicer to pot vsi zanesljivi, kar se o vseh onih, ki so bili lansko leto izvoljeni, ni moglo trditi! Tako si je napredna stranka vsled župnikove pritožbe še bolj krepko utrdila svoje stahŠČe. Seveda bodo tudi vsi svetovalci naši! Tak le »diplomatičen« poraz seveda boli človeka, naj si bo potem Korber ali Košir! Zato so našega »Reohenktinst terja« obšle želje po maščevanju in precej drugi dan je o priliki velikonočnega izpraševanja zbrane žene tako-le okregal: »Ve še kuhati ne znate. Samo zelje in fižol kuhate. Ga bi bil jaz oženjen, (Košir ima dve kuharioi!) bi mi morala žena dvakrat kosilo skuhati, prvič postno, potem pa Še mesno. (Kaj Če bi bil petek?) Ce ne bi jo pa vsak dan pretepel!« Tako-le Jjubeznjiv in galanten je bil en dan po volitvi naš gospod fajmo-šter. Zdi se nam, da je vendar prav, da se duhovniki ne smejo ženiti, ker potem bi bile fajmeštrove gospe ven dar prevelike sirote! Posebno rao gočno ee je razkoračil Košir nad ženo liberalnega odbornika Š iz P »Dokazala ji je, da ne zna otrok vigajati in ni ji hotel dati spoved-nega listka, dasiravno mu ja dala zanj 30 vinarjev, kakor druge. Najbolje bi bilo, ako Žena sedaj Koširja toži, naj da »povedni listek, ali pa 30 vinarjev nazaj iz farške bisage. Košir, le tako naprej, toliko časa, da vam pri izpraševanju ne bode treba nikogar kregati, ker nihče več ne bode prišel in študirali bodete potem poleg brevirja lahko še — ku harske bukve!
— Odgovor kaplanu Kralju. Ie Šmartna pri Litiji se nam piše: Na poziv kaplana Kralja v »Slovencu« z dne 16 t. m. odgovarjamo samo tole: K*dar se bodo lažni i v i »Slovenčevi« poročevalci pod* pisovali pod svoja poročila iz naših krajev, takrat se bodemo podpisovali tudi mi na svoja poročila. Vzroka nimamo se skrivat', kajti naša po ročila so vedno resnična in zanesljiva, kar se je še vedno pokazalo, dočim ko nasprotna niso, kar se je tudi i s opetovano pokazalo. Mi ostanemo popolnoma pri našem poročilu, spremenimo samo toliko, da kaplan v svoji pijanosti ni pretepava! učenca z ravnilom, ampak z metrom, kakršne imajo trgovci, da merijo blago. Ako misli kaplan, da se mu dela krivica in želi, da pride resnica na dan, kar javi se naj pristojnim oblastim, da uvedejo preiskavo proti njemu in tam se bode
potem pokazalo, koliko je na našem poročilu resničnega. Mislimo pa, da mu to smrdi.
— Župnik kot organist.
Od novomeške okolice se nam piše: Danes vam poročam smešno in žalostno. Pisal bodem čisto in golo resnico, da se »Prem i-1 o s t i v i« prepriča o svojih božjih služabnik'h. Med temi božjimi slu žabniki zavzema odlično mesto Župnik N e m a n i Č vulgo N o d a n i d, o katerem je znano, da ima črne bukve, s katerimi zna točo panati. Povedano mi je bilo, da ni nikdar sit. Ker ve, da bere ne bo veliao, je vzel gospodu učitelju orglarijo. Začel je poučevati dekleta »Marijine diužbe« v petju. Te so božični večer naredile pravi fijasko. Vaegamogočna fa-rovška kuharica Jerčka — gotovo so jej miši snedle gia , mesto kodele — pela je take, da bo si ljudje ušesa mašiti. A to ni vatrašilo našega novega erganista-župnika V nedeljo 8. januarja začel je orglati. Kako lepo je to bilo! Kar šipe v oknih so ee tresle, posebno kadar je pritisnil sub C ah F mesto A ali G. To je bila muzika, kakršne niste slišali še nikoli. A gospod Nadanič zna si pomagati. Te preklicane pedale pusti pri miru, zapre prinoipal, mesto njega odpre gambo in solic onal in hajd tiho naprej! Gotovo je bil ginjen lepega orglanja in prelepega petja — A kako se začudi gospod Nedanič, ko mu gospod pater ni hotel popoldne več druščine delati v prelepi »Marijini družbi«. Dosegel pa je vendar le, kar je hotel. On je dobil celo bero, zato pa je prikrajšal učitelja-organista. Pri izpraševanju za velikonočno spoved bila je govorica samo o učitelju. Kaj misli župnik, da se učitelj-orga-nist ni pogodil s farani? Orglati se hedi župnik učit v gostilno, katero je že velikokrat preklel. Vendar pa se dobi tam poštena kapljica in fantje se brez župnikovega dovoljenja za-sučejo. Zdaj organista ni. Župnik ga išče. Kmetom je že povedal, da bo treba 1000 K. Organist bo obenem mežnar in hlapec. Zopet pojde 1000 kron na leto za župnikovo korist O, saj je brusmški kmet bogat; gospod Nedanič »p o ž e g n a« in hajd toča je tu, če ne pade ledena na kmetska polja, pa bakrena in srebrna v fajmoStrovo malho. Polna ni ta malha nikdar, Nemanič se zdaj peha, da bi dobil kaplana. Zahteva ga samo zato, da bi se služba ustanovila} kadar bo služba ustanovljena, bo kaplana hitro pognal, sam pa bo potem spravljal kaplanovo bero. Potreben ni kaplan čisto nič. Zdaj št^je fsjmošter dneve, kdaj pojde učitelj v penzijo. Morda pojde za f* moštra šo prekmalu, ker zna na mesto učitelja - ovce priti učitelj-koštrun z rogovi, katerega se bo ustra šil še Nemanič, čeprav ima zvezo s hudičem in zna točo »panati«.
H—t.
— Konsum v Železnikih
je srečno prijadral — na kant in bo moral prenehati s svojim »plodonosnim« delovanjem
— V pokoj pojde deželni šolski nadzornik na Štajerskem, Viljem Linhart. Na njegovo mesto pride ravnatelj graškega učiteljišča, Karol Jauoker. Nadzornik L-nbart je bil za svoje m?sfco popolnoma nesposoben in so vsi šolniki veseli, da že izgine s površja. Svoj čas je bil Lin hart profesor na ljubljanskem učiteljišču. Hotel je p:> vsi sili postati ravnatelj temu zavodu in močni, našemu narodu sovražni elementi so ga podpirali pri tem prizadevanju. Posrečilo se mu to ni. V nadomestilo, da ni postal ravnatelj v Ljubljani, je bil imenovan deželnim šolskim nadzornikom na Štajerskem, v kateri službi je z veliko vnemo delal za interese nemštva in zatiral slovenstvo.
— Strašno razkritje se je
zgodilo v Brežtoah. »Grazer Tagblatt« poroča o njem brzojavno pod naslovom »Aufd ckung einer slovenisohen Geheimdruo*erei in Rann.« Tajna slovenska tiskarna v Brežicah! Nihi-listi — komunardi — grozno! Tajnik
brežiške občine, Karol Schallon, je imel to izredno srečo, da je prišel tej tajni tiskarni na sled. Izdelavah so se v tej tajni tiskarni »umfang* reiche Drucksohriften zum Zweoke der Verhetzung der Bevdlkerung wider die Deutschen« Strašno, strašno! Kaj bo zdaj? Trepetaj« čakamo nadaljnjih pojasnil!
— Tržaška iredenta in namestnik Hohenlohe. Iz Trsta se nam piše: Za časa dopolnilne dr-Žavnozborske volitve v Trstn, ko je bil izvoljen John plem. Scaramanga, smo poročali, da so se iredentovci odloČili kandidirati tega moža, da se prikupijo novemu namestniku. Sedaj, čez toliko tednov je to priznal tudi vodja iredente dr. Venezian v društvu „Patria". Dejal je, da je bila kandidatura Scaramanga žrtev, ki jo je storila stranka, da odvrne vladne represalije. Roka umiva roko. Iredenta je poslala g. Scaramanga na Dunaj, namestnik pa plačuje to uslugo s protiuslugami, kakor s preklici namestniških odločb glede občinske volitve itd. Zdaj je namestnik izkazal iredenti zopet uslugo. Poleti sta bila iz Avstrije iztirana italijanska državljana agent Sicoti in slikar Ma glierta, prvi zaradi udeležbe pri politični demonstraciji, drngi zaradi protiavstrij-skih izjav. Namestnik princ Hohenlohe je to iztiranje preklical, in omenjenima tujcema dovolil vrnitev Trst. Nas Slovencev se to sicer ne tiče, ali zabeležiti se to mora, ker označuje in pojasnjuje tržaške razmere.
— Strategi čne priprave ob avstr.-italijanski meji. V Icaliji so baje vznemirjeni vsled izrednih vojaških odredb na avstrijskih mejah. Avstrija namreč pomnožuje vojaške posadke v južni Tirolski, v gornji Dravski dolini, na južni meji Koroške, na Primorskem, Bploh tam, kjer so ceste in prehodi iz Italije. Italijanski listi pišejo, da je treba td popolnoma neutemeljene avstrijske odredbe ali zabraniti, ali pa nagle slediti avstrijskemu zgledu. Res je, da se preme6ti spomladi z velimi stroški deset lovskih bataljonov večinoma proti italijanskim mejam, in siser pride 2 bataljon iz Kraljevega Gradca v Pustrisko dolino, 5. bataljon iz Bielioe v Trbiž, 7. bataljon iz Brucka k jušni Soči, istotako 8. batafjon iz Trbiža, 20 bataljon iz Judenburga v Trst in 29 bataljon iz Galicije v Tržič. Kdor ve kako nalogo imajo baš lovski bataljoni po vojni organizme j?, se mora res malo čuditi temu premikan;u. Gorica dobi razen 5. dragonskega polka baje še dve eskadroni 6. huzarakega polka.
— Učiteljske spremembe na Štajerskem. Z* nadučitelja v Lembergu je imenovan učitelj pri Novi cerkvi g. F r a n Zidar. Za uč.telja in voditelja trirazrednice v Št. Vidu nad Valdekom je imenovan g Martin JudniČ, dosedaj učitelj v St Vidu pri Zstičini. V Ribnico na Pohorju pride za učitelja g. Ulrik Hauptmann iz Stranske v s s ■. Na svojem mestu sta postala stalna gosp. Ivan Kramar v Št. Vidu pri Ponikvi in gdč. Marijana Vrečko v Šmartnem pri Slovenskem Gradcu.
— Občni zbor »Splošnega slov. ženskega društva". V
nedeljo, 22 t. m. ob 5. pop. ima »Splošno slovensko žensko društvo" svoj redni občni zbor, na katerega vabi vljudno vse svoje Člane in članice. Občni zbor se vrši z običajnim dnevnim redom v društveni sobi na Rimski cesti Št. 9 (pritličje).
— Koncert gojencev »Glasbene Matice" v nedeljo, dne 22 januarja ti, ob polu 8 uri zvečer v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma«. Spored: 1 Cnoptn: Rondo, op. 1. N* klavir svira g. Ant. Trost. 2 Bćriot: Scene de baiict. Ni goelt svira g. Miros'av Dežela. 3. a) R. Wagner: Arija Enaabete iz opere »Tannl iiuser«; b) E. H.ldacb: »Po mlad je tu«, peBem, poje gdč. Ivanka K-.-iti - 4 L. van Beethoven: Andante in jb'inale iz son»te op. 2 Na klavir svira g. Niko Štritof. 5. Svendjen: Romanca. Na gosli svira g. Ivan Karlin. 6. a) Verdi: Arija iz opere »Traviata«; b) Goldmarok: »Studen ček«, pesem, poje gdč. Erna Povše. 7 V. Novak: »Manfred«. Balada, op. 2. Na klavir svira gospica B >jana K z man. 8. Weber: Dvospev iz opere »Čarostrelec«. Pojeta gospioi Ivanka KmGo in Srna Povie. Zadetek točno
ob polu 8. zvečer. — Da se veliki troski prireditve vsaj deloma pokrijejo, se je določila posameznim prostorom mala vstopnina: sedeži po 40 in 20 kr , stojišča po 10 kr. Dobivajo se v trgovini gosp. J. Lo-zarja in na večer koncerta pri blagajni.
— Poljudna predavanja „Prosvete"     v »Mestnem
domu". Za ciklus »prirodoznanakih predavanj«, ki se je vršil od 2. do 13 prosinca v »Mestnem domu«, je bilo prodanih 55 vstopnio a 1 K, 102 a 50 vin. in 162 a 30 vin. 150 enkratnih vstopnic je bilo brezplačno razdeljenih po različnih delavnicah in društvih. Posetilo je torej predavanja 157 stalnih in 312 enkratnih slušateljev. V celoti se je udeležilo predavanj 940, povprečno 235 ljudi. V resnioi je bil obisk veliko večji že z ozirom na to, da je bil dovoljen vstop proti društvenim legitimaoijam vsem vajencem, ki so člani ljubljanskega ali šišenskega »Sokola«. Na-vzeči so bili dlani »Prosvete« in nekaj drugih sodelujočih Galerija pa, kjer ni bilo nikake revizije, je bila od predavanja do predavanja bolj polna neplaćujočih posetnikov.
— Akademija. V nedeljo 22. t. m. cb 2 uri popoldne bo predaval v telovadnici šišenskega Sokola gosp. dr. Fran Novak o volilni pravici s posebnim ozirom na to, kaj govori za in proti splošni ter enaki volilni pravioi. Dandanes se o tem vprašanju mnogo piše m govori a le malokdo ima jasne pojme o tej stvari. Opozarjamo torej oDGinstvo, slasti delavske sloje, naj si bodo kateregakoli mišljenja, da pridejo poslušat omenjeno predavanje.
— Predavanja „Akademije" v Idriji poatAjajo Čedalje bolj priljubljena, dokaz temu nedeljski velikanski naval občinstva k predavanju prof. g. M. Piroa o geografskih razmerah Avstrije. Zelo pro -torna realčna telovadnica je bila nabito polna, da mnogo poslušalcev ni dobilo prostora v isti; z gotovostjo se je računalo nad 1000 udeležnikov. Prihodnjo nedeljo predava realoni ravnatelj gos . dr. Stanislav Bevk o človešfcih zajedalah
— Slovensko bralno društvo v Kranju priredi v nedeljo dne 22. januarja predpustno veselico v prostorih »Narodne čitalnice« v Kranju. Spored: I »Nemški ne znajo«. Burka v enem dejanju. II. Pies. Pri plesu svira kranjska meščanska godba n& lok. Vstopnina za člane 60 vin, za nečlane lkron). Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— Klub diletanto* v Ko« stanjevici priredi dne 22 prosinca t. 1. v proatjrih g. Lavoilavava Bučarja veselico s petjem in plesom. Uprizori se tudi Murnikova enode-janka »N a p o 1 e o n o v sam o var«. Med posameznimi točkami svira no-voubtinovJjeni orkester imenovanega kluba.
— Nadtopničar Iv. Meze,
ki je bil lanskega leta v KcSacm z divizijskim polkom štv. 8 pri vajah iu je rešil dne 13. avgusta 16\e*no dckuoo Jjjsfa Deržaoić iz Vidma iz Save, j a bil zato odlikovan s areor-nim križcem za zaslugo. Sedaj mu je nameatnija v Gradcu pripoznaia 50 K rt silne talij e.
— Utonil je v Idrijci delavec Ivan Govekar.
— Ponesrečil je v železniškem predoru pri 11 -ušici Franc Budija iz Ljutomera. Umrl je na mestu.
— Pevski klub „Zagorje"
priredi 22. t. m. plesni venoea v gostilniških prostorih gospe Marije Medvedove v Z*gorju ob Savi. Godbo oskrbi s»trnrek< orkester.
— Slomškov dom. S Ponikve ob južni železnici se nam poroča: Celjska »Domovina« ima posebno piko na Ponikovljane. če le more, se obregne ob nas. V sadnji torkovi številki, kjer piše o Slomškovem domu, se zadira ob ponikovške »narodnjake«, Češ, da so ti delali na tj, da pride ta vsem Slovencem dragi dom v nemške Wi ke, in vzklikne na koncu: »Po njih sadu jih boate spoznali!« Ne zdi se nam vredno i »Domovino« polemizirati, to tem manj, ker naših »narodnjakov« ne zadene nobena krivda, da je bil Slomškov dom v nevarnosti. Leda izve cenjeno uredništvo »Domovine«, kako slabo je poučeno o razmerah v občini, katera mu je takorekoč pred nosom, odgovarjamo na njeno notico. Sedanji posestnik Slomškovega doma je 2a pred leti v slovenskih listih ponujal svoje posestvo. Ko se je pozneje oženil, je seveda opustil misel prodati (lom. Letos pa, ko mu je žena umrla, se je zopet odiočii domačijo prodati. A to pot se m posluiil slovenskih listov, temveč je inseriral v nemških, in to z uspehom. Kdo ga je tja napotil, seveda ni znano. Morda ve to »Domovina« povedati. Našel se ie dober kupec v osebi nekega solnograšzega Nemca. Posredoval pa si noben Po-nikovljan, ampak neki Ložnar ii telj.
•ke okolice, mešetar, ki ne pozna drugega nego denar. Le ta je tudi bil, ki je na vse kriplje delal, da bi ae pogodba vendar ne razdrla. Zakaj, nam pač ni treba praviti. D z je pa ▼saj začasno ostal Slomškov dom Slovencem ohranjen, gre v prvi vrsti zasluga Slomškovim sestram, ki so odpustile svojemu bratu toliko na terjatvah, da je brez svoje škode plačal odstopnino po 1100 K. Ena teh sestra je žena ponikovškega župana, ki je »narodnjaka, kakor si jih predstavlja »Domovina«, in gotovo ga je njegova žena poprej vprašala, predno je s skupnim denarjem razpolagala. Ia da je še marsikateri drugi poni-kovški »narodnjak« delal na to, da ne pride Slomškov dom v tuje roke, lahko »Domovini« dokažemo. Da je torej vsaj začasno Slomškov dom rešen, je v prvi vrsti sad Ponikovljank in Ponikovljanov, po katerem sadu jih sedaj spoznavajte, bralci celjske »Domovine«. Polena, katera nam si. »Domovina« po nepotrebnem in brez vsakega uspeha že dlje časa meče pod noge, bodemo svoj čas pobrali in jih dobro uporabili. Ne rečemo preveč, če trdimo, da bi bilo veselo in zdravo za slovensko stvar, ko bi bile v vsaki slovenski občini narodnostne razmere tako urejene, kakor so na Ponikvi.
— V konkuPZ je prišel trgovec Maks Wegsohaider. Nem-čurski »Stajerc« ga s svojimi priporočili ni rešil pogina.
— „Brežiški Sokol11 namerava prirediti dne 5. svečana svoj prvi »Sokolski ples«. Velike priprave za dekoracije in za splošno udobnost v vsakem oziru, katerih se je zabavni odsek z vso vnemo že poprijel, 80 porok za najsijajnejSi uspeh krasnega večera in upamo, da se p. n. občinstvo, posebno iz okolice mnogobrojno udeleži te prve veselice mladega »Sokola«.
— IV. redni občni zbor „Vesne" na Dunaju se vrši 21. t. m. v Riohterjevi restavraciji, III. Rennweg L Pricetek točno ob pol 8. uri zvečer. Cenjeni gg. gosti naj blagovolijo odboru odpustiti, ker bodo morali za torfrat pogrešati zabavo na občnem zboru »Vesne«.
— Izpred sodiiča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. Finančne straže paznik Ferdo Kobal je prišel zaradi priprav za kuhanje žganja v Vodice in v Hrastnik poizvedovat. To je pa razburilo posestnika Janeza Ve-hovca, njegovega sina Valentina, posestnika sina Valentina Rovška in Jakoba  Rabneta.   Janez  Vehovc je za paznikom zagnal kamen, Rovšek je pa zavihtel nad njim tolkač, rekoč: „HudiĆ, kaj pa hočeš v naši vasi, ako ne bežiš, te ubijemo !u Vehovc in Rahne sta mu tudi s koli žugaje kričala: -Hudič, kaj hočeš v naši vasi?"  in sta tekla za njim. Anton Majdič, gostač v Hrastniku mu je zagrozil: „Če ne greš proč, te bom tako zbil, da boš dosti imel!" Ko je pa nočil Kobal pri Antonu Dermotu v Dolah, je priletel 2l/8 metra dolg kol v Dermotovo sobo, tako, da je padel prebivši šipo tik Kobalove postelje. Vsi obtoženci so bili krivim spoznani hudodelstva javne sile in obsojeni: Janez Vehovc na mesec dni zapora, Tine Vehovc in oba Rahneta vsak na 2 me-meseca, Rovšek na 10 tednov in Majdič na 4 mesece težke ječe.  2.) Alojzij Krivic, čevljarski pomočnik na Bledu, je med tem, ko je bil Čevljarski mojster Janez Kelbel v gostilni, prišel na njegov dom pod pretvezo, da ga je mojster  vzel   za pomočnika.  Ko je pa mojstrova žena odšla iz sobe, je izmaknil  nekaj   usnja   in čevljarskega orodja v  skupni  vrednosti  18 kron. Krivic, ki je bil Že večkrat radi pre stopka tatvine kaznovan, je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe. 3) Fantje in tovarniški delavci Jan. Novak, Štefan Novak, Janez Gašperin, France Ravnik, France   Kastrun,   Albin   Pire, Jožef Ravnik in Janez Legat so prišli pozno ponoči 31. mal. srpana 1903 v gostilno Lovreta Noča na Javorniku,  kjer so gostje   plešah. Začeli so  izzivati in plesati med seboj in preobrnili so neko mizo, ki jo je Matija btrugar zopet nazaj postavil. Nedolgo potem so napadli Strugarja  in ga s steklenicami pobili na tla. Dobil je tudi z nožem sunek v levo roko. Naskočili so nato gostilno, metali kamenje in les skozi okns in v vežo in sta bili pri tem zadeti tudi gospodinja in natakarica. Obdolženci so deloma priznali svoje početje. Janez Novak je bil obsojen na 6 mesecev, Štefan Novak na 3 mesece, Gašperin in Kastrun vsak na 4 mesece težke ječe, Jožef Ravnik na 10, Legat pa na 6 dni zapora. France Ravnik in Pire sta bila oproščena.
— Tatvina. Urarju g. Franu Zajou je bila dne 16. t. m. proti ve* 6eru raz prodajalno mizo ukradena odprta srebrna anker remontoar-ura, vredna 25 K. Ura je imela na pokrovu vdelane rasne cvetke, na kazalniku pa napis: »The Dandy « Tat je dose-daj neznan.
— Aretovan je bil včeraj Mar-, lin Berlot iz Ustja pri Smartnem pri Litiji, ker je na sumu, da je dne 10
t. m. zvečer Jakobu Jerinu, ko je vinjenega spremljal domov, ukradel iz žepa srebrno anker-uro z verižico, vredno 54 K. Berlot, ki je bil zaradi tatvine že kaznovan, dejanja ne pri zna, oškodovanec pa odločno trdi, da ob istem času, ko mu je zmanjkalo ure, ni občeval z nobeno drugo osebo.
— Zastonj se je pripeljala iz Grignjane v Ljubljano Marija Volkova iz Suhorja v postojnskem okraju. Ker pa južna železnica ni za to, da bi se ljudje brez njenega dovoljenja vozili brezplačno, je policija Volkovo are-tovala in izročila ces. kr. okrajnemu sodišču zaradi prestopka goljufije
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev in 17 Hrva tov. — V Heb se je odpeljalo 25 Hr vatov, v Gosposveto na Koroško 25 tesačev, na Dunaj pa 16 Hočevarjev.
— Na Jesenice se je odpeljalo 30, v Bohinj 25, v Hrušico pa 20 Macedon-cev. — Ie Westfalskega je prišlo 25 Črnogorcev, iz Jesenic pa 25 Htvatov, 16 Ogrov in 18 Maoedoncev.
— Izgubil je optikov sin Pavel Goldstem Črn kožuhast ovratnik, vreden 6 K.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Lloyd« društveni koneert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Corrigendum. V včerajšnjem članku »Siovenleva znanost« se nam je vrinila neljuba pomota. V citatu patra Wasmanna je izostala nikalnica. Dotični stavek se ima glasiti: »Wir durfan dort kein ! unmit telbares Emgreifen des Sobftpfers ein-filhren, wo wir die Tatsaohen durch natttrliche Entwicklung zu trkiaren verna6* Jjen.a
— Hrvatske novice. Vsa
boru se je predložila peticija hrvat-nkega prebivalstva virovitiške župa sije proti nepostavno ustanovljenim madjarskim šolam; Kovačević je interpeliral zaradi oderuštva nekaterih župnikov, ki za rodbinske izkazaice računajo pD 28 K, dasi je za to pristojbina le 4 K. Potem se je nadaljevala debati o proračunu Za proračun je govoril posl. Vukmanić-proti pa posl. Saše 1. — Prebivalstvo Reke je znašilo koncem leta 1904. 43 898 oseb ter je narastlo v zad • n)ih štirih letih za 3771 oseb.
— Slovenci v Amerii.k Slovenci v New-Yorku so si ustanovili pevsko, glasbeno in dramatično društvo »Klub Ilirija«. Društvo bo prirejalo koncerte, društvene večere in drugo ter bo skrbelo ds, se Siovenci bolje spoznajo med seboj.
— Vlak je povozil v Jolijetu 50ietnega Jakoba Simoniča, doma iz Vinodola na Dolenjskem. — Velik pretep so uprizorili v Cone-maughu člani društva sv. Alojzija pri obhajanju Božiča v gostilni. Več oseb je bilo oklanih z noži. —Plin seje u žgal v kanalu v Newburgu, koje prišel vanj b svetilko Anton Pire. Dobil je t%ko hude opekline, da j-kmalu umrl. — Slovenci v Cle-velandu imajo dve župniji, v ka terih so v preteČenem letu imeli 411 krstov, 165 porok in 126 pogrebov.
* Najnovejše novice. Ferijalni tečaji za sreči; sol ske profesorje se ustanova vsled naredbe nauČnega ministrstva pri vseh vseučiliščih, za letos v * iradcu, v Lvovu in na češkem vseučilišču v Pragi.
— Bertoli prijet? Z Reke se poroča, da bo v Carigradu prijeli znanega poneverjalca B^rtolija, ki je od nesel reški komercialni banki 300 000 kron. Pri njem so baje dobili 90.000 kron.
— Štrajk ob Ruhri. Število štrajkujoČih je Že narastlo na 200.000 oseb. Premog se ne izvaža več.
— Vsled velikih snežnih žametov na Tirolskem niso mogli včeraj oditi vlaki proti Dunaju. Zamet; so ponekod po 2 metra visoki.
— Umrl je v Inomostu namestnik deželnega glavarja dr. pl. Hepperger.
— Dva v ledu zamrznjena mrtveca so našli v dunavBkem ka nalu na Dunaju.
— Vse sleparije milijonar ske aleparke C h a d w i c k je poravnal znani milijonar Garnegie.
Sodna obravnava v vlaku. Na brzovlaku, ki vozi mad Cernaje-vom in Taškentom na Ruskem, se je odigral nedavno Bledeči prizor: V vezu, ki je bil razdeljen, je sedel v oddeiku za nekadilce tudi neki sodnik. V oddelek je prišel tudi neki zelo eleganten gospod, si zvil cigareto ter si jo nažgal. Sopotniki so ga opozorili na tablico, da je v oddelku za nekadiloe, toda gospod bo je poro gljivo smejal ter dalje kadil. Tedaj pa so je vzdignil sodnik, dal si je službeno kolajno okoli vratu ter izjavil, da otvarja na mestu kaiensko postopanje proti kadilcu. Vlak je dirjal po prostrani ravnini, sodnik pa je popolnoma mirno uradoval, kakor doma v svojem uradu, zasliševal je
priče in obtoženca ter ga končno
obsodil v globo 50 rubljev. Ker gospod ni imel toliko denarja pri sebi, zapovedal je sodnik na prvi postaji da so sopotniki obsojenega prijeli ter ga izročili policiji.
* Izdatki za mornarico. Za svojo mornarico izdajo velesile na leto v sledečem razmerju: Anglija 710514 640 K, Zadinjene države 336,481.160 K, Francija 250 777.220 K, Ru«ija 246 991340 kron, Nemčija 205040240 K, Italija 96,800000 K, Japonska 47,098080 kron, Avstrija 40,784000 K, N zozemska 27,794 800 kron, Španija 21048 800 K in Portugalska 12 263160 K.
* Češka univerza v Pragi šteje v letošnjem zimskem tečaju 3035 rednih in 768 izvanrednih po Blu§alcev. Od teh je na bogoslovni fakulti 124 rednih in 7 izvanrednih, na pravni 1525 rednih in 284 izvanrednih, na medic'naki 347 rednih in 32 izvanrednih in na modroslovni 1039 rednih ter 445 izvaurednih slušateljev. Napram lanskemu letu ima češka univerza letos 100 slušate ijev več.
* Človeška koža na dražbi prodana. V Londonu so nedavno na dražbi prodali kos človeške kože. Pred 900 leti je bil prijet neki danski poglavar morskih roparjev v tre notku, ko je vlomi! v cerkev v Esexu Duhovniki so ga ubili, mu slekli kožo ter jo po tedanjem običaju pribili na cerkvena trata v svarilo skruniteljem cerkva   Košček te kože je ostat za
tečaji do leta 1858 (?) nakar jo je dobil za svojo zbirko H Maynard, iz katere se je sedaj prodala za lepo vseto.
* O polnoči izdana menica.
Operna pevka Zori na v Moskvi toži na izplačilo 30 000 rubljev, ki jih je podpisal na menico bankir Alfred Rick. Toženi bankir se izgovarja, da ni nikoli prejel valute, ter je menioo podpisal o polnoči v spalnici pevke pod pritiskom njenega moža. Vkljub temu je bil pri dveh sodnih instancah obsojen na plačilo; sedaj je za deva v rokah zadnje instance.
* Nova vrsta krompirja. V froncoskem okrož;u Vienne so de-l h lani obsežne poskusa z nasaje-vanjem neke nove vrste krompirja; poskusi so se prav dobro obnesli. Nova vrsta krompirja — solanum Compersoni — je pripravna posebno za težko mokrotno zemljo, dočim je naš navadni krompir le za debelo, suho in peščeno zemljo. Pri tem pa je novi krompir tako stanoviten preti bolezn m in rodoviten, da se ga na hektaru pripravne zemlje pridela celo 100.000 kg. Tudi velika lanska tula mu ni škodovala.
* Poznajo se medsebojno! Pretečem četrtek je bil pri predsedniku Rooseveltu veliki sprejem, h kateremu je pršla mnogobrojna naj« odliČnejša družba. O polnoči je hipoma ugasnila električna razsvetljava. Ko 80 po par minutah zopet zažarele luči, se je nudil značilen prizor. Gd-spodje so stiskali v rokah svoje ure in denarnice, dame pa bo tudi snele briljantne in zlate ovratnike in dia-deme . . .
* Pasji pogreb. Skoraj ne verjetno blazno vest prinsšajo hrvaški listi iz Dalja, lam je učiteljici poginil njen pes ljubljenec »Šaša«. Hudo je žalovala ter izjavila, da bi ji ne bilo tako hudi, ako bi ji hiša in vse zgorelo, da bi ji bil oatal le »Saša«. Priredila je psu svečan pogreb. Šolski sluga je moral skopati na vrtu jamo za »pekojniks«. Točno ob 10. uri zjutraj ee je vil sprevod na kraj zsdnjega počitka. Krsto s crknjenim psom je nosilo šest učenk četrtega razreda. Za kreto je stopala prva neutolažljiva učiteljica, potem pa vse učenke 4 razreda po dve in dve v vrsti. Preden bo spustili krsto v črno zemljo, odpreti bo jo morali še enkrat, da je prismojena učiteljica odstrigla psu šopek dlak, ki ei jih je vzela za spomin. Pričakovati je, da se bodo z blaznim uČiteljičnim početjem bavile še šolske oblasti.
* Mrtva živina v morju i Mornarjem, ki so zadnje dni vozil, od šlezviških in danskih nabrežij v Kiel, se je nudil skrajno gnusen prizor. Na stotine mrtvih, iz kože slečenih živali je plavalo po vodi. V noči 31. m. m. je namreč vsled viharjev izstopilo morje ter v Aperadu tudi preplavilo kvaranteno goveje živine. Nad 800 glav govedi je utonilo. Trup.I pa niso pokopali, temveč jih potegnili iz kože ter na parnikih zvozili v morje v mnenju, da se bodo potopila ribam v hrano. Kadavri pa so splavali na površje ter so jih morali končno nabrežni prebivaloi is zdravstvenih ozirov poloviti in za-grtbiti.
* Zaradi ene krone obe nogi izgubil. V moravski vasi Porstenioif je stavil 23letni tovarniški delavec Ant. Svkora v gostilni u svojimi tovariši, da bo v hudo mrzli noči — termometer je kazal 16 stopinj — takel bos in v samih spodnjih hlačah in srajci v 10 minut
Oddaljeno gostilno. Stava je bila ena krona. Pritekel je res v določeno gostilno ter si dal potrditi prihod. Ker pa Be je predolgo zamudi, odšli so iz prve gostilne njegovi tovariši domov in gostilno so zaprli. Ko je Svkora pritekel nazaj, ni mogel v gostilno po bvojo obleko temuč je moral zopet nag teči precej daleč domov. Neumna šala ga je veljala obe nogi, ker sta mu vzebli da so mu jih morali v bolnšnici do kolena odrezati.
Ukradeni bankovci zgoreli. V Rumi (Slavonija) je bila preteČeni teden izropana hranilnica. Roparji so sicer srečno vlomili v veliko železno blagajno, toda hrup je zbudil hranilničnega slngo Petra Matica, ki je stekel na dvorišče. Tatie so zbežali ter v naglici le malo denarja odnesli, pustili pa so na tleh usnjato torbo z 10 bankovci po 1000 K in 20 po 50 K. Sluga je pobral v uradu na tleh torbo ter hitel tatove preganjat. Oh t nem mu je dozorela misel, da torbo z denarjem obdrži. In tako je tudi storil. Oblastvena preiskava je dognala, da je bilo v blagajno vlomljeno. Kmalu pa so tudi zasledili tatove, tri moške, ki so priznali, da so vlomili v blagajno, toda odnesli so le kakih 1000 K. Ostali denar so zaman iskali. Med tem je sluga zbolel vsled prehia-jenja, ki si ga je nakopal pri zasledovanju tatov, ter tudi umrl. Med tem ko je šla vdova naročat krsto, je pokojnikova hči z dvema drugima ženskama mrtveca preoblekla in položila na oder. Slamo, na kateri je v postel i ležal, 80 stlačile v peč in zažgale. Kaš v tistem hipu je prišla vdova domov. S prestrašenim vzklikom je potegnila gorečo slamo iz peči, toda bilo je že prepozno. Bankovci, ki so bili skriti v slami, so že zgoreli, le papirni ogorki so še precej dobro kazali podobo bankovcev. Na ta način pa je zvedela o stvari tudi oblast ter vdovo kot sokrivko zaprla.
Književnost.
—    ,,Slovenski Trgovski
Vestni k" glasilo slovenskega trgovskega društva „Merkuru, ima v 1. leto šnji številki naslednjo vsebino: 1. Četrti občni zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur-. 2. 0 konkurzih. o. O borznih uzancah. 4. Vladni zakonski predlogi v državnem zboru. 4. Poslovni red za odseke slov. trgov, društva „Merkur". 6. Raznoterosti. T. Društvene vesti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 19. januarja. Člani gospodske zbornice, katerim se ne kaj sanja o prememb: opravilnika poslanske zbornice, imajo v tej zadevi dne 25. t. m. zaupno posvetovanje. Morda sprevidijo tedaj, da pri tej stvari sploh ne morejo priti v peštev.
Dunaj 19. januarja Avstrijska zunanja politika je doživela o b ■ čuten poraz. Srbija ni najela napovedanega posojila v Avsriji. nego v Nemčiji in je tudi v Nemčiji naročila potrebščine za železnico in nove topove, za kar izda 70 milijonov frankov Poročila iz Belega grada pravijo, da trde neki srbski listi, da nastane vsled tega velika škandalozna afera.
Dunaj 19. januarja. Poročilo, da pride pešpolk št 1. meseca avgusta v Trident in na Rivo, je neresnično.
Budimpešta 19. januarja. „Hirlap" poroča, da je bil mi nistrski predsednik Tisza, ko je šel od večerje pri domobranskem ministru Nviriju domov, napaden in ranjen.
Budimpešta 19. januarja. Vo lilno gibanje na Ogrskem narašča mogočno. V občini V e c s je prišlo med pristaši opozicije in med vladnimi pristaši do krvavega boja. Težko ranjenih je bilo 28 oseb, z noži zabodenih 15 osab, 4 osebam so bila ušesa odrezana, 2 osebi ležita na smrtni postelji.
Rim 19. januarja. Italijansko časopisje je postalo silno vznemirjeno zaradi zbiranja avstrijskega vojaštva ob italijanski meji.
Kijev 19. januarja. Kakor prvo sejo je policija razgnala tudi drugo sejo kongresa ruskih kriminalistov. Udeležniki razširjajo revolucionarne spise. Ko jih je policija razganjala, so vpili: Proč z avtokracijo
Rusko-Japonska vojna.
London 19. januarja. Rusi so se ob Šahu začeli zopet gibati in se skušajo približati Japoncem. V Mukden pride vsak dan iz Evrope 15 vojaških vlakov.
London 19. januarja Rusko brodovje je pasiralo A d en.
Poslano.*)
Slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom ljubljanskim v preudarek.
Dolgo se je razaaotrivalo vprašanje, kako vendar naj bi se tovariši pripravili do tega, pristopiti v polnem številu II. skupini društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, katero društvo je za naš obstoj, za našo prihodnjost p)lno pomembe. Malomarnost bi bila, ako bi v teb resnih časih držali roke navzkriž in se ne ganili, storiti ka; koristnega v prospeb društva, korist ti svojemu lastnemu stanovskemu ugledu. Kot predsednik navedene skupine odločil sem Se pri zadnji odborovi seji na-Svetovati prirejanje društ/enih večerov in predavanj. Društveni večeri naj bi se vršili v kakem zasebnem prostoru ali v mali Čitalmški dvorani. Naprosil bi se čitalniški odbor, dajo prepusti brezplačno, ker ;e stvar namenjena pouku in naobrazbi. Zagotoviti si je tudi govornike, ki bodo kaj zabavnega in poučnega predna šali. Predvsem naj bi se naprosil kdo iz.T.ei tukajšnjih gg. odvetnikov, pro fesorjev, učiteljev itd., ki razumejo druž ti poučoo snov z zabavno obliko, da bodo člani rajši prihajali. Pri tik h zabavnih večerib naj se razpravlja o perečih .undičnih vprašanjih, na) se razmotriva postopanje sodnikov nasproti odvetnikom in njihovim uradnikom in posvetuje o eventualnem skupnem odporu nasproti šilanam sodnih uslužbencev Tu pa tam se lahko napravi kak večer s prosto zabavo, da pridejo tovariši skupaj in se med seboj spoznajo, da postanejo potem res tovariši, ki so pripravljeni vsak čas drug drugega podpirati in se drog za drugega potegniti. Ako bi se pri takih večerib pokazalo zanimanje za teanopisje, naj bi se po tem za to stroko določile posebne ure, istoUko za knjigovodstvo.
Skupina se je odločila, pričeti s prireditvijo takih društvenih večerov že začetkom prihodnjega meseca.
Na Vas tovariši je ležeče sedaj, da s svojo oglasbu, udeležiti se v polnem številu teh društvenih veče rov, pokažete, kaj ste dolini svojemu stanovskemu ugledu in si pridobit: naklonjenost nas h delodajalcev in pa spestovante!
Tovariši! pristopite našemu dru štvu v polnem številu, saj se je usta novilo le v Vašj korist in v koris Vaših družin!
Oglasbe za pristop k društva in za udeležbo društvenih večerov, h katerim imajo seveda tudi nečlani in prijatelji našega društva prtstDp, spre jema pedpisani predsednik
Josip Christof 1. r.
__odvetniški solicitator.
•j Za vsebino tega spisa je urednifitv odgovorno le tou&j Kolikor določa zakoi
Gospodarstvo.
C.   kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku
naznanja trgovski in obrtnis&i zbor niči  v L uDijani,  da se  bo potom javne pocudne oddalo dobavo žele niskih pragov (iveier;ev). Dobaviti bo in sicer:  1) Za ravnateljstvo v Beljaku 24 600 švelerjev ii meoesnoveg<* lesa vrste 11 —III. in 3900 švelerj<?> i* hrastovega lesa vrste II.—III. za ravnateljstvo  v Pragi 14.700 Ive« lerjev iz mtcesnovega lesa  vrste U do HI- Natančnejši  pogoji in poni. beni  vzorci  so  pri  c. kr. ravnateljstvu   državne  Železnice   v Betja (oddelek 3) na vpogled.   Ponudbe o do najkasneje 28. januarja 1905 iu 12 ure opoldne pri navedenem ravnateljstvu v Beljaku vložiti. Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni ir-govake in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— C. kr. železniško stavbno ravnateljstvo na Dunaju naznanja trgovski in obitmski ab.r moi v Ljubljani, da se bo oddalo delo za preiožitev delne proge Vipavske železnice med Št. Petrom in Prvačino. To delo obstoji iz podtalne stavbe, nasipanja, nadtalnega stavbnega dela, vrhtalne stavbe, železni-ške ograje, dobave in preložitve že* lezn ških znakov, kakor tudi dobave mejnikov. Natančnejši pogoji, ponudbeni uzoroi i. dr. se dobe p" c. kr. železniškem stavbnem ravnateljstvu na Dunaju, VI Gumpeo-dorferstrasse 10 in pri o. kr. žele* ntškem stavbnem vodstvu v Treul» Piazza nuova 2. Ponudbe je do najkasneje 9. februarja 1905 do 12 ure opoldne pri i lož nem zapisniku gori navedenega ravnateljstva na Dunaja Vložiti,
prane Jožefi
1086-18
grencica
.pravzaprav reprezentant grenelo".
(V. medic. odd. splo&ne bolnice na Dunaju.)
Zahtevajte
iluetrovani cenovnik
podjetja za žarnice
„Ideal" 30
II u ko Pollak
DOKAJ, VI., Waflnw> Si
!Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarosti. Poraba 1V4 kr na 1 uro.
Na tisoče zahval-
-^j-a^       nih pisem iz vsega sveta M tlGbs.    obsega pojasne valna in podučna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja   A. Thl*rryJ»
balzamu In t^nilf. mazilu kot nenado-
meetnem sredstvu. Po
sprejetju 35 vin. (tadi v
znamkah) se knjiga pošlje franko NaroCnikj balzama
dobe kniigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic balzama stane K 5, £0 malih ali 3~> dvojn. steklenic K 1JV -!ranko z zabojčkom itd. 2 lonCka centifo-'jjskega mazila franko z zabojčkom K 360.
Lekarnar A, TH!ERRY v Pregradi
pri Kojt»»kl slatini.
.Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-aaredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-12
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 18. januarja 1905.
t—sv^
Naložbeni papirji.
majeva renta .... srebrna renta .... avstr. kronska renta
„   zlata „ ogrska kronska  „   . .
„     zlata      „   . . posojilo dežele EranLke ' 6 posoiilo mesta Sp itt „ - Zadar
*•/.
A9' -- «
* h
jfl o l
■* o
*•/« *•/•
. boH.-herc. žel. pos. 1902 češka dež. banka k. o. £s e     *      i»      ■     ž. o. . i*/«1 a zat. pisma gal. d. hip. b. ic« pest.   kom.   k.   o.   B. II
10L o pr.......I| 107*40
rast. pisma Innerat. hr. > 100-10 it     ogrske cen.
dež. hr.......|l 100-5o
z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke . -**/<, prior. Trat-Poreč lok. žel.
4% prior. dol. žel.
Dcnw Rl»cro
100*26 100-45
J 00-25 10045
10030 100*50
llt*-50 119-70
9S-75 98 95
119on; 11975
99-50 101-—
100— 101*— 100 — 10O —
101- 25 102-25
100- --100-
101- 40
'  s e
i *
* /I •
100-—
41/,«
1 3
3\    „   juž. žel. kup. ViVi *V8t- Pos- za že), p. o. Srečke. 3reČke od 1. 18601/,
B
emisije
9
„   „ 1864 . tisske
sem. kred. I.
ogr. hip. banke . srbske a frs. 100*— turške......j! 134 8
100-— 100*75 99-— 99-50 31725
100-&5
187 — 274-
ieu —
307-—
2»9-— 274 — 97 —
srečke
21— 477 — 78--88' — 67-53'75 2910 66'— 74 — 528 —
Sasilika
Sreditne „ .   . .
inomoske „ .   . .
Srako v s k e „ .   . .
Z^jHbijanske „ •  • .
Avst, rud. križa „ .   . .
Ogr.    n     n „ .   . .
SSndolfove «...
Sal c barake „ ...
Dunajske kom. B .   . .
n alatne
Južne železnice .... Državne železnice    .   . . A.vstr.-ogrske bančne delnice -Ivstr. kreditne banke   . . Ogrske      »       •      • • Živnoatenske       „      . . Premogokop v Most« (Brnx) Alpinske motan .... Praske žel. indr. dr. .  . . 3ima-Muranyi ..... Trbovijake prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
▼alate.
C kr. cekin......
30 franki.......
20 marke.......
Sovereigns
Marke........
Laiki bankovci.....
Sablji....... .
Dolarji........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 19. Januarja 1905.
Termin.
Pšenica za april .   .   .   . za 100 kg oktober .  .  . _ 100 -
9025 651 50
1632 — 679 25 795 75 250 — 692 — 515 50
12465 — 632 — 310*— 630 — 189—
11-33 19 11 2350 2396
117-40 9540
265 50 4*84
10030 100-30 102*40
108-40 101 —
101 20 10O-90
101 — 101*76
100- — 319 25
101- 50
189- -279 60 166 50 317 — 30S 50 282-—
102 — 135-85
22 — 487 — 82-— 92 — 71 — 6576 30-10 6tf — 77 — 638 —
91 25 652 50 1642- — 660-96 796 75 260 76 696 — 516 50 2474 —
633 50 312 —
634 — 191*—
11-38 19-13 2358 24 04 117-60 95 60 25425 6 —
zenica Ež
Poraza Oves
„ april n niaj „ april
100 100 100
1960 17-20 16*38 15 — 14-20
Efektiv.
Vzdržno.
Meteorologično poročilo.
VUinjk morjem S06 3.     Hrettnji »r»6nl ll«.k 7B0-O tmtm
s Cas g opazo-^ ! vanj a	Stanje barometra v mm	u * p i	Vetrovi	Nebo
18. i 9. av. 19. 7. zj' » |a Pop	7347 737 7 7S9 9	— ee — 5 7 — b 0	si. j vzhod si. sever al. svztiod	sneg oblačno sneg
Srednja vCcrajfinja temperatura: — 69'
aanaate; —2 4u, — Padavma 112 mm.
Globoko užaljeni javljamo pod-pisanci v svo:em in drugih sorodnikov imenu vsem prijateljem in zn ncem, da je nas srčno^jubijeni oče, gospod
Jakob Rekar
danes z utraj ob 1. uri po dolgotrajni in močni boleznit previden s sv. zakramenti v 79 letu svoje starosti mirno v G< spodu zanpal
T uplr dragega pokojnika se bo v petek, 20 januarja 19u5 ob 4. uri pop. slovesno blagoslovilo in preneslo na pokopališče v Đ gun-jah pri Lescah k zadnjemu počitku.
Sr mase zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v Begunjah
pri Lescah
V Begunjah pri Lesc ah dne 19. jan 1905.
Fran Rekar, c. kr. okr. sodnik, t-in. Ernestina Rekarjeva, učiteljica, Antonija   Rekarjeva. posestnica,
hčeri. 24 i I
Brez posebnega naznanila.
i
co
»i
Stanovanje
na ^Zelenem hribuu
na Delenjnki cesti št 23, obstoječe iz 5 sob se s februarjem t. 1. odda.
Več se izve v pisarni G. Auer-jevih dedičev, Wolfove ulice št. 12.
1 ali 1 učenca
se sprejmeta za klepars vo. Več pove manufaktura za bišno orodje na graščini SMSI1SK pri VišDj! gori. 2o9-l
Hiša se proda
pod jako ugodnimi pogoji. Obstoji iz dveh stanovanj in vrta. Polovica vrta je za soćivje, druga povovica je zasajena z žlahtnim sadnim drevjem. Posebno primerna je hiša za kakega penzijonista.
Naslov se izve v upravn. „Slov. Naroda". 238-1
Preklic.
Jaz Kukman France, čevljarski mojster v Ljubljani, Dunajska cesta, preklicu-jem in obžulujem vse žalitve proti g^spici Jo3pini Rivić. ki sem se jih zakrivil t gostilni „pri Figovcu" ali kjerkoli drugje ter izjavljam, da je vse, kar ee gjvoril o njej, popolnoma izmišljeno ter izdaja iz moje vinjenosii in nepremišljenosti.
232 Franc Kukman.
Sani
i«l vozovi
na izbero se dobe fino  izdelani in za prav nizko ceno v zalogi
P. Keršiča
tovarna za vozove 242-1 Šiška-Ljubljana.
iz nemščine v slovenščino ter
(> sestave inseratov oskrbuje  po   zmerni ceni   v tej stroki izvežbaa uradnik. Kdo, pove upravništvo „SIov. Naroda". 3265—4
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Camis S Stock
Trst-Barkovlje.
Vt steklenica K 6'—. '/, Stl klenic« K 2*60. — Ha prodaj t
boljši* trgovkah. 11
Pasti
za podgane, dihurje, krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in ra«posilja trgovina 2663—21
STREL v Mokronogu! Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira.     Oana Jako nizke
Lepa zračna soba
se odda za enega ali dva gospoda s 1. februarjem.
Več se poizve na Rimski cesti štev. 7. vrata 5. 237-1
GRAND PRIX
Pariška svetovna razstava 1900.
DlJD0CTEUR P1EBrE
^FACULTEnEMmttV
SPARIŠ
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva sa povsod. 2921—30
= Zanimive znamenitosti! =
MmiM panorama.
Ljubljana! Pogačarjev trg. Fotoplastična ra stava I. vrste.
Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti.
Razstavljeno od 20. do 26. januarja 1905
Naravni posnetki z rusko japonskega bojišča.
Velezanimiv poset
Port Arturja
In zložno potovanje po
Koreji.
Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu doraša ta teden svojim velecenjenim ob'8kovalcem naravnih posneikov iz Port Arturja, za katerega je v tej vojni divjal liut boj in k;er se je v obeh armadah prelilo neizmern ) mnogo krvi. Oči vsega sveta bo brezdvomno uprte v hrabrega generala Steslja, ki je toli pogumno branil Port Artur.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.        10 serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Vfiak dun — tudi ob n«*«l«*lji»ti In praznikilt — odprto od 9. do 19. ure dopoldne In od S. do ». ure 177 popoldne.
Z odličnim spoštovanjem 240
rsLTmsLtolJetTro.
■Kovačnica
s potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se pod zelo ugodnimi po goji odda takoj  ali  po dogovoru v najem   spretnemu  oženjenemu kovaču, ki ima koncesijo za kovaško obrt.
Ponudbe sprejema Karel Lence, posestnik in vin. trgovec na Laveroi pri Ljubljani. 178—6
CUNARD LINE.
Prva direktna parobrodna vožnja
TR8T-NEW TORK
In nazaj. 3633-8 Vozna cena v III. razredu
Ljubljana-New York 186 K
s prosto izvrstno hrano, pijaco in 100 kg. prtljage že od Ljubljane. Najpripravnejsa in najcenejša pot iz Avstrije v Amenko. — Pojasnila in vozne karte pri
F. NOWY, agentu v LJubljani, Dunajska cesta 32
poleg južnega kolodvora.
d
ter za Izdelovanje      32—3
vse lasne konfekcije
se priporoča in daje na posodo
mične baroke za predpust
Izdelovalec
FRANC ZUPAN
specialist za lasna dela
Križevniške ulice št. 4, II. nadstr.
V Vodnikovi hiši v Šiški
se odda za februar lepo
stanovanje
z balkonom; takoj pa 3e odda
malo stanovanje
dalje 213—2
velik prostor
za trgovino z moko in
mal prostor za obrtnika.
Naprodaj je tudi
blagajna in steklena stena.
Več pove Jos. Vodnik v Šiški.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
IzTTOd. iz TTozr^egrsi roda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobn rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraozensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, ces Selsthal v Auaseo Solnograd, Cez Klein-Reifimg v  Steyr, v  Line, na Dunaj via Amstetten.  — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Danaj, cez Selzthal ? Solnograd, Inomost,   čez Klein*Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare: Prago, Lipsko. čea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel,  Beljak,  Celovec, Ljuboo, SeljBthal   Solnograd, Lend - Gastein, Zeli ara See, Inomost, Bregenc   Curih,  Ženeva, Pariz Cez Amstetten na Dnnaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno,   cez Klein-Reifling v Steyr, Line, BudeJ9vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Praga direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, oa Danaj čez Amstetten.  — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo  direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Topbce, Kočevje, ob 1 ari & m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3.  ari 23 m zjutraj  osobni  vlak z  Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Stevr, lschl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljuk  (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri IS m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove van,
Heb, Marijine vare, Pbsen, Badeievice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Cnrih, Bregeno, Inomost,   Zeli   ob jezeru,   Lend-Gastein   Ljubno,   Celovec,   Šmohor,   Pontabel. — Ob 4. on
44 m popoldne osebui vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzeosfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer oaobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-ReinViug, iz Stejra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri "AH m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mefiam vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob a uri 10 m zvečer.
Ob 9. uri 66 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za S min. pred krajevnim, časom v Ljubljani. 1
Trgovski prostori
8 Stelaiami za trgovino z meS. blagom, vzamem takoj za več let v najem.
Oroslav Fugina, trgovec 2/1-2 Domžale.
Učenec
poStenih staržev, ki ima veselje do dimnikarske obrti, se takoj sprejme. Istotam se sprejme tudi pomočnik.
Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda". 216—2
Naprodaj so razne
papige i. kardinali
na   Karlovalci   cesti   fttev. S
pri g. Puchu. 2ii —ii
Tam se tudi lahko ogledajo. Prijatelji ptičev se vljudno vabijo.
Učenec
iz dobre Liše, ki je dovršil vsaj Razredno ljudsko Šolo in ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 227—2
Ponudbe sprejema tvrdka Janko Popovic v Cerknici pri Rakeku.
Mlad, neoženjen in izkušen
forjal! in ključar
se išče.
221-2
Natančne ponudbe naj se pošljejo na pivovarno v Senožečah.
Sprejme se takoj mlad iu soliden 206-2
natakar
(jutranji zaračunovalec)
v kavarni „AUSTRIA".
Na citre
Wm pončuf
204-2
f Josip Omulec, star.
učitelj na'cltr©
v Ljubljani, Mestni trg 10
II. nadstropje. Prijave od 1.—3. popoldne.
preizkušen na deželnem kemičnem pre-izkuševališču za živila v Ljubljani.
= Liter 2 kroni. 1
Razpošilja v vsaki množini
IVA!N!MALI
v Škofji Iioki. 236-1 Jfajfinejše, vedno sveže
pustne krofe
kakor tudi vse druge 85-3
slaščičarske izdelke.
_gjj priporoča_
slasči6amaXG0TfHARD
5 Ljubljana, Stari trg št. 6.
samski, 34 let star, zmožen slov., nemškega im hrvaškega jezika v govoru in pisavi, s kmetijsko šolo, ldietno prakso, v vseh strokah kmetijstva zmožen, kakor v poljedelstvu, vinoreji, sadjereji, travnistvu, gozdirstvu, v konjereji, govedoreji in prašičereji, kaktr tudi v tem pitanju, mlekarstvu,   sirarstvu,   izdelovanju lirovega
masla, kletarstvu, strojeznanstvu (tudi na paro) Žaganju in trgovini lesa, praktičnem zemlje-merstvu, v enojnem iu dvojnem knjigovodstvu in kavcije zmožen, Isoe primerne službe.
■ Najboljša izpričevala in reference na razpolago. ~**f)*
I Prevzame tudi kako zapuščeno velepo-sestvo v najem, ali pa je kupi pod ugoduimi plačilnimi pogoji. 232—1
Blagov. ponudbe pod Moskrbnlk" poste raslanta Ljubljana, do 30   t. m.
3411^095
Službo
v špecerijski trgovini i š Č e izveibana gospica. 214—2 Naslov pove uprav.  „Slov. Naroda".
iiii
dobro izurjen v vseh pisarniških opravilih in v mnogih drugih strokah, z dobrimi spričevali, išče primerne službe. Več pove npr. „S1. Nar." 218—2
Vsak aan sveže
pustne krofe
priporoča slasrifarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
=====   W Ulfalket =========
Glavni Irfl št. 6 78 8
Sv. petra cesta št. 27.
50.000 parov cevljevT
A pare čevljev samo gld. 2-80
ee prodajo zaradi nakupa velike množine obutal dokler traja zaloga za to smeSno nizko ceno. Par moSkih in par ženskib čevlje? rjavega ali črnega nenja na trakove I. vrste galo&irani, z močnimi zbitimi nsni podplati; dalje par moSkih in par ženskih modnih Čevljev 8 paspoilom, zelo eleg., najnovejše oblike, močni, s toplo podvleko za zimo, zelo lični in lahki. Vel;kost po cm Vsi 4 pari veljajo samo gld. 2 SO Razpo. Silja po povzet, ali če se posije denar napre-
S. URBACH, eksport čevljev
Krakov št. 363. Zamena dovoljena, tadi denar brez neprilik nazaj; riziko torej izključen. 2i6
OC >—»
C3
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
5J
RUDOLF JESENKO
Stari trg št. 13.
iosfauoofeu ui asfaAoufeu
O £ «2-2 'A30J0ZA U| UO&Bj q!SfeA0U[QU
iOOOC
NOVO !
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela ..Hiša Marije Pomočnice * in brani avoje umetniško stališče. Izza Prešernove ,Nove pisanje'4 ni bila pozneje veC napisana nobena boljfta in oetrejPa satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je TaSla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu, 23-8
Cena: broš. 2 K; po posti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v; po poŠti o K 30 v.
Založništvo
£. Schvientner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejSih kom bina ojah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje m smrt a zmaiij&ujučimi ae vplačili
Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende.
■vza^e xxi na zavarovalna banka v Pragi. Rez. fondi: 20,217.694-46 K. Izplačan« odškodnine in kapital i je: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m VHfMkozI »lovaniko • narodno upravo. 5 — 8
Vu pojasnil* čaj*:
lil
itop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastne« bančnej hiši
nUcah £t<
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj ii najkulantneje Oživa najbolj&i sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Pozor!
V soboto, dne 21. januarja t. I.
so vrši
v prostorih Starega strelišča
plesni venček
Podpornega društva delavcev in delavk c. kr. glavne tobačne tovarne v Ljubljani.
Podpisani sem kot dobro znani gostilničar prevzel gostilno ter bom postregel z najboljSim cvičkom in najfinejšo rebulo, dvojnim marčnim Gosso-vim pivom ter gorko in mrzlo Jedjo. Na razpolago bo tudi več vrat desertnih vin.
Sodelovala bo godba c. in kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev.
Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina I k, za ude 50 vin. 233
Josip Plankar, gostilničar.
K obilai udeležbi vabi najvljudneje
Po visoki kralj. deže.u. vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apatovačka kiselica
naravna >lkollako-murlatisko-lltljska slatina, bogata ogljikove kisline
izvrstna kristalno čista namizna voda.
Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju In revml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obiatnlh in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri aiadkorni bolezni, zrnatih in oteklih Jetrih, gorečici in mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenaokriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. £. Ludwigt c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. Đoenjaković.
^Odlikovana n umik ilrokemih razitavak i 15 zlatimi iTetiijami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-97
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah.
Zastopnik u K -»:._•   o: C. m1mkiu v LJubljani.
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
zlatih, srebrnih, nikljastili. jeklenih, stenskih,
nr na nihalo in budilk
Dobiva se povsod!
J.BUZZ0L1NI
delikatesna trgovina
v Ijjubtjtaiil.
»■jt* Ples
ne
Zs specialitete: bela krila, beli svilnati eta--4p mini, suknene bluze in salonske obleke, ^     fraki in izprehodnje suknje samo
:| v „Angleškem skladišču oblek".
Z odličnim spoštovanjem
183 3
m
0, Bernatovic v Ljubljani.
r t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t' 'tI#
je otvoril
r>5>
187-2
odvetniško pisarno
mmm
t T r r
rrtirrrrrrr
3372-18
par* pod tvorniško ceno.
Psi nKO Wl I O sprejemajo   In laažia«
UpictVIlct   jejo dobi
• ro  ita nojeeneje.
FRIDERIK HOFFMANN
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12.
Voda!      Voda! Voda
(5 e)     <3 o) Cd
Prva inedina domača .t vrd kaja     ^PPiL61. .O^P r^l?:
Inžoiiii* in vodni teliniU
Htav/benl pod|etnl)k
Fan Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev
kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah.
—— Tehnične izjave so brezplačne.
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vaakočaano
na razpolago. 3366—11
Izdelovanje oprem za neveste.
Ustanovljeno leta 1870.
Lastni izdelek
Lastni izde
28.10—17
^ tJL   go«spod ^9   d»tri e>   i*x otroke
zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
C. J. HAMANN
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd.
Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. * Ljubljana.
Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.
Napravljanje oprem za novorojence.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar.
Laitnina in tiik .Narodne tiskarne".