pedagoška fakulteta maribor koroška cesta 160, si-2000 maribor e-mail: zlatka.cugmas@um.si e-mail: eva.kranjec@um.si oddelek za psihologijo filozofska fakulteta aškerčeva 2, si-1000 ljubljana e-mail: maja.zupancic@ff.uni-lj.si e-mail: mojca.poredos@ff.uni-lj.si 9-24 Zlatka Cugmas Maja Zupančič Mojca Poredoš Eva Kranjec NAPOVEDNIKI ZADOVOLJSTVA Z UPRAVLJANJEM Z OSEBNIMI FINANCAMI PRI ŠTUDENTIH PRVEGA LETNIKA 10 Anthropos 1-2 (249-250) 2018, str. 9-24 zlatka cugmas, maja zupančič, mojca poredoš, eva kranjec izvirni znanstveni članek udk 159.93:37.091.8:336 ::POVZETEK V spletni raziskavi, v kateri je sodelovalo 182 študentov (52,2 % študentk) prvega letnika različnih univerzitetnih programov, smo preučile vlogo različnih dejavnikov v njihovem zadovoljstvu z upravljanjem z osebnimi financami (FZ). Kot napovednike smo upoštevale spol in načrtovano stopnjo izobrazbe študentov, njihovo zaznavo spremembe finančnega položaja družine, samo-oceno znanja o upravljanju z osebnimi financami in nadzora nad finančnim vedenjem ter zazna- no finančno socializacijo v družini. Slednja je vključevala materino in očetovo spremljanje ravnanja udeležencev z osebnim denarjem ter sprejemanje mame/ očeta kot zgleda pri upravljanju s financami. Z napovedniki smo pojasnile visok odstotek variabilnosti v FZ. Med posamičnimi napovedniki sta v zadnjem koraku hierarhične regresijske analize k FZ pomembno prispevala samo-zaznano izbolj- šanje finančnega položaja družine in samo-ocena nadzora finančnega vedenja. Ključne besede: prehod v odraslost, študenti, finančna socializacija, finančno vedenje, finančno zadovoljstvo ABSTRACT PREDICTORS OF FIRST YEAR STUDENTS’ SATISFACTION WITH PERSONAL MONEY MANAGEMENT In the on-line study of 182 first-grade students (52.2% females) attending various uni- versity programs, we examined the role of different factors in their satisfaction with per- sonal financial management (FS). We considered gender, planned level of education, per- ceived change of family financial status, self-rated knowledge on financial management and control over financial behaviour, as well as perceived financial socialization in the family as predictors. The latter captured parental monitoring of students’ expenditures and acceptance of mother/father as a role model of financial management. The predictors explained a large portion of variance in FS. Among the single predictors, self-rated im- provement of financial status of one’s family and self-perceived control of financial behav- iour significantly contributed to FS in the last step of the hierarchical regression analysis. Keywords: emerging adulthood, students, financial socialization, financial behavior, financial satisfaction 11 ::UVOD Osrednji predmet razvojno-psihološkega zanimanja v zadnjem desetletju je novo opredeljeno razvojno obdobje – prehod v odraslost, ki se razteza od posamezniko- vega 18. leta do konca dvajsetih let (Zupančič, 2011). Pojavlja pa se le v (post)mo- dernih družbah, ki mladim omogočajo odlaganje odraslih socialnih vlog v pozna dvajseta leta ali še dlje (Arnett, 2014). Poleg demografskih posebnosti (npr. nesta- bilnost bivanjskega in partnerskega položaja) in psiho-socialnih značilnosti, po ka- terih se prehod v odraslost razlikuje od mladostništva in zgodnje odraslosti (npr. poglobljeno identitetno raziskovanje, samo-zaznani razvojni položaj med mlado- stništvom in odraslostjo, zaznavanje številnih možnosti v prihodnosti), je zanj zna- čilno razreševanje večine razvojnih nalog, ki so v preteklem stoletju predstavljale ra- zvojne naloge mladostništva (Arnett, 2000, 2014; Zupančič, 2011; Zupančič in Kavčič, 2014). Obvladovanje ustreznih razvojnih nalog v posameznih obdobjih je pomembno tako z vidika posameznika kot tudi družbe, saj prispeva k mnogim po- zitivnim izidom, med njimi k zadovoljstvu in subjektivnemu blagostanju posame- znika (glej tudi Zupančič, 2009). Na prehodu v odraslost se oba ključna pozitivna razvojna izida (Arnett, 2007) povezujeta z doseganjem različnih vidikov neodvisno- sti od staršev (Kins in Beyers, 2010). V okviru obsežne razvojne naloge osamosvajanja od prvotne družine, so razisko- valci v Evropi in severni Ameriki obravnavali bivanjsko osamosvajanje mladih na prehodu v odraslost (npr. Kins in Beyers, 2010; Kins, Beyers, Soenens in Vansteen- kiste, 2013; Kuhar in Reiter, 2014) in njihovo psihološko osamosvajanje (npr. Kins, Beyers in Soenens, 2012; Saraiva in Matos, 2012; Zupančič in Kavčič, 2014; Zu- pančič, Komidar in Puklek Levpušček, 2014), prepoznali so nekatere dejavnike tega osamosvajanja ter podprli njegov pozitivni prispevek k subjektivnemu blagostanju mladih. Preučevanju dejavnikov razvoja finančne neodvisnosti, ki predstavlja po- membno domeno osamosvajanja (npr. Arnett, 2000, 2001; Shim, Xiao, Barber in Lyons, 2009), in z njo povezanega ravnanja z osebnimi financami, pa so psihologi posvetili bistveno manj pozornosti. Razlagalni modeli razvoja upravljanja z osebni- mi financami in vloge ravnanja z denarjem v sočasnih ter kasnejših razvojnih izidih pri mladih na prehodu v odraslost, med drugim v subjektivnem blagostanju, izha- jajo iz severno-ameriškega kulturnega okolja. Prav tako so bile tam večinoma opra- vljene empirične psihološke študije, praviloma s študenti. Pri tem se pojavlja vpra- šanje prenosljivosti ugotovitev v različna evropska okolja. V nekaterih izmed njih smo lani začeli preverjati posamezne predpostavke v ZDA empirično podprtega modela (Shim, Barber, Card, Xiao in Serido, 2010) ter konceptualnega modela A. Sorgente in M. Lanz (2017). A. Sorgente in M. Lanz (2017) predstavljata finančno pismenost kot eno izmed dveh sestavin posameznikove finančne blaginje (druga je finančno blagostanje) in tovrstno pismenost opredeljujeta z njegovim finančnim znanjem, finančnimi stali- šči in finančnim vedenjem. Finančno znanje vključuje posameznikovo poznavanje napovedniki zadovoljstva z upravljanjem z osebnimi financami pri študentih prvega letnika 12 in razumevanje finančnih zadev, ki ga lahko ocenimo z objektivnimi pokazatelji (preizkusi znanja) in subjektivnimi pokazatelji (samo-ocena znanja o upravljanju s financami oz. subjektivno finančno znanje). Finančna stališča tvorijo posamezniko- ve ugodne/neugodne ocene določene finančne zadeve ali predmeta (npr. dolga, de- narja, posojila, finančnega ravnanja), finančno vedenje pa je katerokoli vedenje, ki se nanaša na posameznikovo upravljanje z denarjem (Gutter in Copur, 2011), in vključuje tudi nameravano finančno vedenje ter samo-nadzor finančnega vedenja (Sorgente in Lanz, 2017). Tako kot znanje, ima posameznikovo finančno blagosta- nje objektivno sestavino (npr. plača, privarčevana sredstva, dolgovi, stroški) in su- bjektivno sestavino (subjektivno finančno blagostanje). Slednje se nanaša na posa- meznikovo oceno njegove finančne situacije – finančno zadovoljstvo (Shim idr., 2010; Sorgente in Lanz, 2017). Poseben vidik posameznikovega finančnega zadovoljstva predstavlja njegovo za- dovoljstvo z upravljanjem z osebnimi financami, tj. glede obvladovanja finančnih ob- veznosti, odsotnosti težav pri kritju stroškov nakupa in zaskrbljenosti glede denar- ja. T a vidik zadovoljstva je v ZDA, kjer študenti sami (nekateri s pomočjo štipendij) oz. njihovi starši plačujejo študij, pomembno napovedoval subjektivno blagostanje in študijsko uspešnost (Shim idr., 2010; Xiao, Tang in Shim, 2009). S. Shim in so- delavci (2009, 2010) so v svojem modelu razlage pozitivnih izidov, ki so ga tudi em- pirično podprli pri študentih prvih letnikov, navedli, da k večjemu zadovoljstvu z upravljanjem z osebnimi financami (v nadaljevanju finančno zadovoljstvo oz. FZ, kot so ta vidik zadovoljstva poimenovali avtorji) prispeva višji samo-nadzor finanč- nega vedenja in višja samo-ocena finančnega znanja. Slednja se je s FZ povezovala posredno, preko močnejšega samo-nadzora vedenja. Subjektivno so svoje finančno znanje študenti ocenili ugodneje kot študentke, tisti z bolj izraženimi k dosežku usmerjenimi vrednotami (npr. pridobivanje dobre izobrazbe) pa so preko ugodnej- ših stališč do preudarnega finančnega vedenja, ustreznih namer za finančno vedenje in samo-zaznanega finančnega vedenja poročali o višji ravni FZ. Pridobljena znanja o upravljanju z osebnimi financami in z njimi povezano fi- nančno vedenje ter stališča v obdobjih pred odraslostjo verjetno vplivajo na posa- meznikovo kasnejše sprejemanje finančnih odločitev in ravnanje (Xiao idr., 2009). V svojih študijskih letih mladi niso povsem finančno neodvisni in se še učijo ustre- znih spretnosti upravljanja z osebnimi financami (Arnett, 2014). Pri tem upošteva- nje značilnosti njihove finančne socializacije in izkušenj v mladostništvu pripomore k bolj celovitemu razumevanju tega, kako pridobivajo znanje o finančnem ravna- nju, spretnosti pri uporabi tega znanja in oblikujejo stališča do upravljanja z oseb- nimi financami. Finančna socializacija poteka preko številnih socializacijskih posre- dnikov, od katerih naj bi bili posebej pomembni starši, ki naj bi otrokom in mlado- stnikom predstavljali vzor pri ravnanju z denarjem, podkrepljevali njihovo finančno vedenje, sooblikovali njihova stališča o osebnih financah, jim namerno posredovali ustrezne informacije in jih učili finančnih spretnosti (Gudmondson in Danes, 2011; Gutter, Garrison in Copur, 2010). Poleg opazovanja staršev, razprav s starši o Anthropos 1-2 (249-250) 2018, str. 9-24 zlatka cugmas, maja zupančič, mojca poredoš, eva kranjec 13 ravnanju s finančnimi viri, neposrednega poučevanja in spremljanja finančnega ve- denja s strani staršev, mladi usvajajo finančno znanje, spretnosti, stališča in vedenj- ske vzorce še preko lastnih izkušenj s pridobivanjem ter upravljanjem z denarjem, na primer izkušenj z delom (Danes, 1994; Mortimer, 2003; Moschis, 1987; Webley in Nyhus, 2006), formalnega izobraževanja o ustreznem upravljanju z osebnimi fi- nancami (npr. Shim idr., 2010), pa tudi preko sodobnih informacijskih medijev (Jagodič in Dermol, 2016). Konceptualni modeli procesov finančne socializacije (npr. Shim idr., 2009, 2010) temeljijo na znanih vzročnih modelih vedenja: (1) teoriji načrtovanega vedenja (Aj- zen, 1991), ki pojasnjuje posameznikovo namero za določeno vedenje na podlagi stališč do tega vedenja, subjektivnih norm in zaznanega nadzora nad vedenjem; (2) teoriji potrošniške socializacije (Moschis, 1987), ki pojasnjuje procese pridobivanja potrošniških spretnosti in znanja o izdelkih ter storitvah. S. Shim in sodelavci (2010) so dosledno s temi modeli ugotovili, da je pozitivno finančno vedenje star- šev, kot so ga zaznali študenti, prispevalo k samo-nadzoru njihovega finančnega ve- denja, in sicer preko sprejemanja staršev kot vzorov pri ravnanju z denarjem. K su- bjektivnemu znanju študentov o finančnih zadevah je prispevalo neposredno fi- nančno poučevanje staršev v preteklih letih, to znanje pa je dalje napovedovalo samo-nadzor finančnega vedenja, ki se je povezoval s FZ. Procesi učenja in drugi mehanizmi ter subjektivni dejavniki razvoja posamezni- kovih spretnosti upravljanja z osebnimi financami še niso dobro poznani, še pose- bej ne v različnih kulturnih okoljih, v katerih mladi nadaljujejo z izobraževanjem po zaključeni srednji šoli. Podobno velja za povezave med spretnostmi upravljanja z osebnimi financami, zadovoljstvom s tem upravljanjem in subjektivnim blagosta- njem mladih na prehodu v odraslost. Razumevanje navedenih procesov bi pomaga- lo pedagoškim delavcem in staršem pri oblikovanju strategij, s katerimi bi lahko po- magali mladim pri ustreznem ravnanju z osebnim denarjem (Shim idr., 2009). V skladu z vsem navedenim smo v raziskavi želele osvetliti vlogo subjektivnega finanč- na znanja in samo-nadzora finančnega vedenja ter zaznano vlogo staršev kot posre- dnikov finančne socializacije v zadovoljstvu mladih z upravljanjem z osebnimi fi- nancami (FZ) v Sloveniji. Na podlagi dosedanjih spoznanj na obravnavanem po- dročju (Shim idr., 2009, 2010) smo pri napovedi FZ upoštevale tudi spol in izobrazbene aspiracije mladih kot mere tovrstnih vrednot ter njihovo subjektivno oceno finančnega položaja družine. Družbeno-ekonomski položaj družine se je na- mreč pri študentih v ZDA tako neposredno kot tudi preko več posrednikov (spre- jemanje starša kot vzora pri upravljanju s financami in samo-nadzor finančnega ve- denja) povezoval s FZ, povezan pa je bil tudi z neposrednim poučevanjem staršev o finančnih zadevah, ki so preko subjektivnega finančnega znanja ter samo-zaznane- ga nadzora finančnega vedenja prispevali k FZ. Finančna stališča, ki so preko fi- nančnega vedenja napovedovala FZ, pa so bila višje povezana s poučevanjem kot sprejemanjem staršev kot vzora finančnega ravnanja (Shim idr., 2010). napovedniki zadovoljstva z upravljanjem z osebnimi financami pri študentih prvega letnika 14 Anthropos 1-2 (249-250) 2018, str. 9-24 zlatka cugmas, maja zupančič, mojca poredoš, eva kranjec ::2. RAZISKOVALNI PROBLEM S HIPOTEZAMI Glavni problem raziskave je bil ugotoviti vlogo dveh sklopov spremenljivk v za- dovoljstvu z upravljanjem z osebnimi financami (tj. finančno zadovoljstvo, FZ) pri slovenskih mladih na prehodu v odraslost (študentih). S prvim sklopom napove- dnikov smo želele na podlagi demografskih značilnosti (spol, subjektivna ocena fi- nančnega stanja družine) in vrednotne usmerjenosti k izobraževalnem dosežku (na- črtovana stopnja dosežene izobrazbe) preveriti njihovo napovedno vrednost za FZ. Nato pa ugotoviti, kolikšno prirastno napovedno moč ima za FZ drugi sklop napo- vednikov, ki vključuje posebne subjektivne sestavine finančne pismenosti (subjek- tivno finančno znanje in samo-nadzor finančnega vedenja) in subjektivno zaznane značilnosti finančne socializacije v družini (spremljanja študentove porabe denarja v preteklih letih s strani staršev ter sprejemanje mame in očeta kot vzora finančne- ga vedenja). Predvidevale smo (H1), da prvi sklop napovednikov pojasni statistično pomembni odstotek variabilnosti v FZ, drugi sklop napovednikov pa statistično pomembno izboljša to napoved (prispeva k pomembnemu izboljšanju pojasnjene variabilnosti). Glede posamičnih napovednikov smo predvidele (H2), da bo zaznano izboljša- nje finančnega stanja družine in višja raven samo-nadzora finančnega vedenja stati- stično pomembno prispevala k višji ravni FZ, ker so bile predhodno ugotovljene povezave neposredne. Za ostale napovedne zveze pa smo postavile ničelno hipotezo (H3), saj so bile predhodno ugotovljene povezave teh spremenljivk s FZ le posre- dne. Tako smo na ravni enostavnih povezav med spremenljivkami predpostavile, da: (i) študentke svoje subjektivno finančno znanje ocenjujejo nižje kot študenti; (ii) raven spremljanja študentovega finančnega vedenja s strani staršev se pozitivno povezuje s subjektivnim finančnim znanjem in načrtovano stopnjo izobrazbe (po- kazatelj vrednotne usmeritve), (iii) subjektivno finančno znanje in sprejemanje star- ša kot vzora finančnega vedenja se pozitivno povezujeta s samo-nadzorom finančne- ga vedenja. ::3. METODA ::3.1. Udeleženci V raziskavi je sodelovalo 182 študentov prvega letnika različnih univerzitetnih študijskih programov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru (67,7 % je bilo vpisanih na družboslovne smeri, 26,4 % na naravoslovne, 3,3 % na humanistične in 2,7 % na druge smeri). Njihova povprečna starost je znašala 20,07 let (SD = 1,08 let), po spolu pa so bili enakomerno zastopani (47,8 % moških in 52,2 % žensk), 97,8 % pa jih je navedlo, da jim starši nudijo vso finančno podporo, ki jo potrebu- jejo. Največ udeležencev je poročalo, da v obdobju študijskih obveznosti na fakul- teti ne živijo doma s starši (36,3 % v študentskem domu, 23,1 % v najetem stano- 15 napovedniki zadovoljstva z upravljanjem z osebnimi financami pri študentih prvega letnika vanju s sostanovalci), 39 % študentov je stalno živelo s starši, 1,6 % pa je bilo odse- ljenih od doma prvotne družine. Velika večina staršev sodelujočih študentov je bila zaposlena za polni delovni čas (81,1 % mam in 81,7 % očetov); 4,4 % mam in 1,7 % očetov je bilo zaposlenih za skrajšani delovni čas, 0,6 % mam in 3.3 % očetov je delalo občasno, upokojenih je bilo 3,9 % mam in 8,3 % očetov, nezaposlenih pa 9,4 % mam in 4,4 % očetov. Približno tri četrtine staršev je imelo opravljeno vsaj gimnazijsko maturo (78,9 % mam in 74,5 % očetov), tretjina mam in četrtina oče- tov pa je imela univerzitetno izobrazbo. ::3.2. Pripomočki in postopek Uporabile smo vprašanja in vprašalnike, ki so del baterije pripomočkov Finanč- no vedenje in stališča mladih na prehodu v odraslost. Udeleženci so odgovorili na de- mografska vprašanja (spol, starost, študijski program, način bivanja, izobrazba in zaposlitev njihovih staršev) in na vprašanje, katero stopnjo izobrazbe načrtujejo do- seči (diplomo oz. prvo bolonjsko stopnjo, magisterij oz. drugo bolonjsko stopnjo ali doktorat oziroma drugo višjo stopnjo izobrazbe, kot je npr. specializacija). Nato so pri petstopenjski Likertovi ocenjevalni lestvici (od 1 – nikoli do 5 – skoraj vedno) ocenili, kako pogosto so njihovo porabo denarja, preden so začeli študirati, spre- mljali starši. Prav tako so študenti pri petstopenjski Likertovi ocenjevalni lestvici (od 1 – nikakor se ne strinjam do 5 – povsem se strinjam) ocenili raven strinjanja s tremi trditvami (ločeno za mamo in za očeta), ki so se nanašale na sprejemanje star- ša kot zgleda pri upravljanju z osebnimi financami (zgledovanje po starših in iska- nje nasvetov pri njih v zvezi z upravljanjem s financami). Notranja zanesljivost oce- njevalne lestvice je bila zadovoljiva (a = 0,74). Dalje so udeleženci pri petstopenjski Likertovi ocenjevalni lestvici (od 1 – nika- kor se ne strinjam do 5 – povsem se strinjam) ocenili raven strinjanja s tremi trdi- tvami, ki so tvorile Lestvico finančnega zadovoljstva (Shim idr., 2010). Ta je vklju- čevala naslednje trditve: (1) Zadovoljen sem s tem, kako se mi izide plačevanje mojih finančnih obveznosti. (2) S kritjem stroškov za nakupe imam težave. (3) Stalno sem za- skrbljen zaradi denarja. Notranja zanesljivost lestvice je bila sprejemljiva (a = 0,63). Pri petstopenjski Likertovi ocenjevalni lestvici (od 1 – zelo nizko do 5 – zelo viso- ko) so ocenili še svoje razumevanje upravljanja z denarjem (tj. subjektivna ocena znanja), kako lahko (od 1 – težko do 5 – lahko) se držijo svojih načrtov pri upra- vljanju z denarjem (tj. samonadzor finančnega vedenja) in zaznano spremembo fi- nančnega položaja njihove družine v zadnjih letih (1 – zelo se je poslabšal, 2 – ne- koliko se je poslabšal, 3 – ostal je nespremenjen, 4 – nekoliko se je izboljšal in 5 – zelo se je izboljšal). Podatke smo zbrale s spletnim vprašalnikom od februarja do junija leta 2016, kot del mednarodne raziskave o Finančnem vedenju in stališčih mladih na prehodu v odraslost, ki jo koordinira M. Friedlmeier in je bila potrjena s strani etične komisi- je Univerze Grand Valley. Udeležencem smo v kratkem dopisu pojasnile namen in 16 potek raziskave ter jim posredovale šifre, s katerimi so dostopali do spletnega vpra- šalnika. Zagotovljena jim je bila anonimnost in zaupnost posredovanih podatkov. ::4. REZULTATI ::4.1. Opisna statistika in korelacijska analiza obravnavanih spremenljivk Preglednica 1. Opisna statistika in Pearsonovi koeficienti povezanosti med obravnavnimi spremenljivkami Vzorec M Vzorec O Lestvica M SD M SD FZ NI SS Mo Zn Na Sp FZ 3,65 ,74 3,64 ,74 ,17 ,08 ,09 ,24 ,57 ,32 NI 2,02 ,69 2,02 ,68 ,13 ,13 ,03 -,03 ,03 ,01 SS 3,92 ,88 3,88 ,88 ,07 ,16 ,16 ,13 ,07 ,18 Mo 3,48 ,84 3,49 ,95 ,06 -,02 ,19 ,18 ,04 ,20 Zn 3,49 ,79 3,47 ,80 ,23 -,02 ,13 ,20 ,38 ,09 Na 3,63 ,93 3,63 ,93 ,58 ,04 ,08 ,12 ,37 ,18 Sp 2,87 ,84 2,88 ,87 ,31 ,01 ,16 ,06 ,08 ,19 Opombe: Vzorec M = študenti so ocenili mamo (Mo) kot zgled pri upravljanju s financami (N = 178); Vzorec O = študenti so ocenili očeta (Mo) kot zgled pri upravljanju s financami (N = 163); M = aritmetična sredina; SD = stan- dardni odklon. Statistično pomembne povezave so navedene okrepljeno. Pri njihovem določanju smo upoštevale Bonferronijev popravek za p < ,05; kot statistično pomembne so zato označene vrednosti pri p < ,002. V spodnji levi diagonali navajamo koeficiente povezanosti za vzorec M, v zgornji desni pa za vzorec O. FZ = zado- voljstvo z upravljanjem z osebnimi financami; NI = načrtovana stopnja izobrazbe; SS = zaznava starševskega spre- mljanja študentovega preteklega upravljanja s financami; Mo = zaznava mame oziroma očeta kot zgleda pri upra- vljanju s financami; Zn = subjektivna ocena znanja o finančnem upravljanju; Na = samonadzor finančnega vede- nja; Sp = samo-zaznana sprememba finančnega stanja družine v zadnjih letih. Kot je razvidno iz preglednice 1, so udeleženci razmeroma zadovoljni s svojim upravljanjem z osebnimi financami. Poročajo, da so njihovi starši pogosto vedeli, kako so (študenti) porabljali svoj denar pred začetkom študija. Delno se strinjajo, da sprejemajo mamo in očeta kot zgled pri upravljanju s svojim denarjem. Pri tem je izračun Perasonovega korelacijskega koeficienta pokazal srednjo raven ujemanja med ocenama sprejemanja mame in očeta kot zgleda (r = 0,48, p < 0,001), medtem ko se srednja raven sprejemanja mame in očeta kot vzora pri ravnanju z osebnimi financami ni statistično pomembno razlikovala (M M - M O = - 0,14, p = 0,44). Ude- leženci v povprečju ocenjujejo svoje znanje o upravljanju z osebnimi financami ne- koliko višje od povprečnega in menijo, da se razmeroma lahko držijo svojih načrtov Anthropos 1-2 (249-250) 2018, str. 9-24 zlatka cugmas, maja zupančič, mojca poredoš, eva kranjec 17 pri upravljanju z denarjem. Zaznavajo, da je finančni položaj njihove družine v za- dnjih letih ostal nespremenjen oziroma se je nekoliko poslabšal. V povprečju tudi pričakujejo, da bodo dosegli izobrazbo na ravni magisterija oz. diplome na drugi bolonjski stopnji. Velikost statistično pomembnih povezanosti med obravnavanimi spremenljivka- mi (preglednica 1) kaže, da se FZ udeležencev razmeroma visoko povezuje z njiho- vo oceno samonadzora finančnega vedenja (višji kot je samonadzor, višje je zado- voljstvo oz. obratno); zmerno se FZ povezuje z zaznano spremembo finančnega sta- nja družine v zadnjih letih (doslednost ali izboljšanje se povezuje z večjim zadovoljstvom in obratno), nizko pa se povezuje s samo-oceno znanja o finančnem upravljanju (več kot menijo, da vedo o tem upravljanju, bolj so zadovoljni z njim in obratno). Zmerno pozitivno se pri študentih povezujeta tudi samo-zaznani nad- zor finančnega vedenja in subjektivno znanje o finančnem upravljanju (višji kot je samo-nadzor, višja je samo-ocena znanja in obratno) ter sprejemanje očeta kot zgle- da finančnega ravnanja in pozitivna sprememba finančnega položaja družine (ugo- dnejša sprememba se povezuje z več zgledovanja; povezava s sprejemanjem mame kot zgleda finančnega ravnanja je na meji statistične pomembnosti). Preverile smo tudi razlike med spoloma (t-test), ki pa se niso izkazale kot stati- stično pomembne. T ako tudi nismo podprle dela predpostavke (H3), saj se študent- ke in študenti niso statistično pomembno razlikovali v svojem subjektivnem finanč- nem znanju (M Ž - M M = - 0,08, t (173) = 0,71, p = 0,48). ::4.2. Rezultati regresijskih analiz Hierarhični regresijski analizi v dveh korakih smo izvedle ločeno za mame in oče- te kot zglede pri upravljanju s financami, ostali napovedniki finančnega zadovoljstva (FZ) študentov pa so bili v obeh regresijskih modelih enaki. V prvem koraku smo upoštevale spremenljivke, ki se nanašajo na demografske značilnosti študentov (objektivne in subjektivne), tj. njihov spol, načrtovano stopnjo dosežene izobrazbe in zaznano spremembo finančnega položaja njihove družine v zadnjih nekaj letih. V drugem koraku smo dodale še niz subjektivnih spremenljivk, ki se nanašajo na samo- -oceno študentov (znanje o upravljanju z osebnimi finančnimi zadevami in samo- -nadzor nad finančnim vedenjem) ter njihovo oceno finančne socializacije v družini (pogostost spremljanja posameznikove porabe denarja s strani staršev v preteklih le- tih in raven sprejemanja mame/očeta kot zgledov pri upravljanju s financami). Preglednica 2. Povzetek rezultatov hierarhične linearne regresije: napoved FZ mladih z načrtovano stopnjo izobrazbe, spolom, zaznano spremembo finančnega stanja družine, samo- -oceno znanja o finančnem upravljanju in samo-nadzorom finančnega vedenja, sprejemanjem mame/očeta kot zgleda finančnega ravnanja in njunim spremljanjem študentove porabe denarja napovedniki zadovoljstva z upravljanjem z osebnimi financami pri študentih prvega letnika 18 FZ Mama Oče 1. korak 2. korak 1. korak 2. korak β β β β NI 0,118 0,105 0,161* 0,148* Spol 0,021 0,018 0,020 0,019 Sp 0,307*** 0,210*** 0,319*** 0,224*** Zn 0,028 0,031 Na 0,531*** 0,513*** Mo -0,020 0,023 SS -0,025 -0,025 F 7,354*** 19,600*** 8,070*** 17,189*** R 2 0,113 0,393 0,132 0,399 ΔR 2 0,280 0,267 Adj. R 2 0,097 0,368 0,116 0,372 Opombe: β = standardizirani regresijski koeficient; F = F-razmerje; R 2 = koeficient determinacije (odstotek pojasnje- ne variance); ΔR 2 = sprememba R 2 v drugem koraku, Adj. R 2 = prilagojeni R 2 ; R 2 pod 0,13, pojasni majhen odstotek variance, R 2 med 0,13 in 0,26 srednje visok odstotek variance, R 2 nad 0,26 pa visok odstotek variance (Cohen, 1988); FZ = zadovoljstvo z upravljanjem z osebnimi financami; NI = načrtovana stopnja izobrazbe; Sp = spremem- ba finančnega stanja družine v zadnjih letih; Zn = subjektivna ocena znanja o finančnem upravljanju; Na = samo- -nadzor finančnega vedenja; Mo = zaznava mame/očeta kot zgleda pri upravljanju s financami; SS = zaznava star- ševskega spremljanja porabe denarja pri študentu v preteklih letih. * p < 0,05; *** p < ,001. V analizah, ki so vključevale spremenljivko mama kot zgled finančnega ravnanja, smo v prvem koraku regresijske analize pojasnile majhen, vendar statistično po- memben odstotek variance v FZ (11, 3 % oz. upoštevajoč popravek 9,7 %). Z na- povedniki, ki smo jih dodale v drugem koraku, se je napoved FZ študentov stati- stično pomembno izboljšala, in sicer za 28 %. Ob upoštevanju prilagojenega koefi- cienta determinacije smo tako z obema sklopoma napovednikov pojasnile 36,8 % variance v FZ študentov. Statistično pomembna posamična napovednika FZ sta bila zaznana sprememba finančnega stanja družine v zadnjih letih (doslednost ali iz- boljšanje) in raven posameznikovega samo-nadzora nad finančnim vedenjem. Štu- denti, ki so menili, da imajo večji samo-nadzor, so izrazili višjo raven FZ. Glede na velikost standardiziranega regresijskega koeficienta lahko sklepamo, da samo-zazna- ni nadzor finančnega vedenja izmed obravnavanih napovednikov najmočneje napo- veduje zadovoljstvo študentov z njihovim upravljanjem z osebnimi financami. Iz preglednice 2 so razvidni tudi rezultati druge hierarhične regresijske ana- lize, v kateri smo namesto udeleženčeve ravni sprejemanja mame kot zgleda pri Anthropos 1-2 (249-250) 2018, str. 9-24 zlatka cugmas, maja zupančič, mojca poredoš, eva kranjec 19 upravljanju s financami vključile sprejemanje očeta kot zgleda. S prvim sklopom treh napovednikov smo pojasnile razmeroma majhen, vendar statistično pomem- ben del variance v FZ študentov (13,2 % oziroma s popravkom 11,6 %), dodani sklop napovednikov v drugem koraku pa je napoved FZ statistično pomembno iz- boljšal (za 26,7 %). Skupaj smo torej ob popravku koeficienta determinacije z obrav- navanimi napovednimi spremenljivkami pojasnile 37,2 % variabilnosti v FZ, kar je zelo podobno rezultatom prve hierarhične regresijske analize. Prav tako sta bila oba statistično pomembna posamična napovednika FZ v zadnjem koraku analize ena- ka, razmeroma najmočneje pa je FZ študentov napovedovala njihova raven samo- -nadzora finančnega vedenja. Poleg zaznanega izboljšanja (ali stalnosti) finančnega položaja družine je v drugi analizi, ki je upoštevala očeta kot zgled ravnanja z oseb- nimi financami, FZ študentov pomembno napovedovala tudi njihova načrtovana stopnja izobrazbe. Višja stopnja te izobrazbe se je povezovala z višjo ravnjo zadovolj- stva udeležencev glede njihovega upravljanja z osebnim denarjem. Na podlagi rezultatov obeh hierarhičnih regresijskih analiz sprejemamo prvo de- lovno hipotezo (H1), saj prvi sklop napovednikov pomembno pojasnjuje FZ štu- dentov, prav tako drugi sklop napovednikov pomembno izboljša to napoved. Pod- piramo tudi drugo delovno hipotezo (H2), saj doslednost ali ugodnejša spremem- ba subjektivne ocene finančnega položaja družine in višja raven samo-zaznanega nadzora finančnega vedenja napovedujeta višjo raven FZ študentov. Ničelne hipo- teze o odsotnosti pomembnih napovednih zvez z drugimi spremenljivkami (H3) nismo v celoti podprle, saj je v modelu, ki vključuje očeta kot zgleda finančnega rav- nanja, višja načrtovana raven izobrazbe pri študentih napovedovala večje FZ. Na ravni bivariatnih povezav pa smo, razen odsotnosti razlik med spoloma v subjektiv- nem finančnem znanju, podprle predpostavljeno smer povezanosti med drugimi obravnavanimi napovedniki. ::5. RAZPRAVA Namen pričujoče raziskave je bil preučiti dejavnike zadovoljstva z upravljanjem z osebnimi financami (FZ) pri mladih na prehodu v odraslost, natančneje pri štu- dentih prvega letnika različnih fakultet na dveh slovenskih univerzah. Konceptual- no smo se pri tem opirale na hierarhično strukturo konstruktov, ki pojasnjujejo fi- nančno blaginjo posameznikov (Sorgente in Lanz, 2017) ter na empirično podprte modele finančnega zadovoljstva ter subjektivnega blagostanja študentov v ZDA (Shim idr., 2009, 2010). Del predpostavk v teh modelih smo preverjale z izbranimi napovedniki, saj razlage FZ, ki jih podpirajo empirični podatki v severnoameriškem kulturnem okolju, niso neposredno prenosljive na posameznike v drugih kulturnih okoljih. Rezultati so na opisni ravni pokazali, da so udeleženci raziskave bolj zadovoljni kot nezadovoljni s svojim upravljanjem z osebnimi financami, torej z delovanjem v domeni osamosvajanja, ki tvori eno izmed ključnih razvojnih nalog na prehodu v napovedniki zadovoljstva z upravljanjem z osebnimi financami pri študentih prvega letnika 20 odraslost (Arnett, 2000, 2014; Kins in Beyers, 2010; Shim idr., 2009). Menijo tudi, da je njihovo znanje o upravljanju z osebnimi financami nekoliko večje od povpreč- nega in da razmeroma lahko nadzorujejo svoje ravnanje z denarjem. Pri tem je po- trebno upoštevati, da finančno znanje in samo-nadzor odražata subjektivne ocene študentov, ki lahko vsaj delno vključujejo pozitivno pristranskost udeležencev (pre- cenjevanje), pa tudi medosebne razlike v njihovih osebnostnih značilnostih (npr. vestnost, optimizem, samozavest). Zato na izbranih področjih finančne pismenosti pri študentih ne moremo sklepati, da razmeroma ugodno subjektivno stanje odra- ža tudi dejanskega. Rezultati obsežne raziskave pri slovenskih odraslih, starih 25 let in več, so na primer pokazali, da jih več kot tretjina zelo malo vé o upravljanju z la- stnim denarjem, še najmanj o družinskem proračunu, vsi pa so bili prepričani, da imajo družinske finance pod nadzorom (glej Kočar in T runk, 2016). Študenti v naši raziskavi so dalje retrospektivno poročali, da so v njihovih dija- ških letih starši pogosto spremljali, kako porabljajo svoj denar. Če privzamemo, da so starši najpomembnejši posrednik finančne socializacije otrok in mladostnikov (npr. Danes, 1994; Webley in Nyhus, 2006) ter da dijaki večinoma dobivajo denar prav od staršev (v slovenski raziskavi je tako npr. poročalo 88 % gimnazijcev; Jago- dič in Dermol, 2016), naša ugotovitev ni presenetljiva. Glede poudarjanja staršev, po katerih naj bi se mladi najbolj zgledovali pri upravljanju z osebnimi financami (Gudmondson in Danes, 2011; Gutter, Garrison in Copur, 2010), pa bi lahko pri- čakovali višje ocene pri naših udeležencih od ugotovljenih. Študenti so se namreč v povprečju delno strinjali s sprejemanjem mame in očeta kot zgleda pri upravljanju z denarjem. Podobno se je pokazalo v novejši slovenski študiji (Jagodič in Dermol, 2016), v kateri je malenkostno več kot polovica gimnazijcev odgovorila, da se je rav- nanja z denarjem naučila od staršev, ostali pa so navajali druge posrednike. Ker FZ v potrošniških družbah pomembno prispeva k splošnemu subjektivnemu blagostanju posameznikov, študijski uspešnosti in pokazateljem telesnega ter dušev- nega zdravja (Kim, LaT aillade in Kim, 2011; Xiao idr., 2009), je pomembno pozna- ti dejavnike FZ pri mladih na prehodu v odraslost, ki se spoprijemajo s finančnim osamosvajanjem in večinoma niso niti povsem finančno odvisni niti neodvisni od staršev. V skladu z modeli S. Shim in sodelavcev (2009, 2010) smo v prvem koraku naše napovedne analize FZ ugotavljale vlogo objektivnih (spol) in subjektivnih po- kazateljev demografskih značilnosti študentov (stopnja izobrazbe, ki jo načrtujejo doseči, zaznana sprememba finančnega položaja njihove družine v zadnjih letih) in podprle prvo delovno hipotezo. S temi značilnostmi smo pojasnile razmeroma maj- hen del razlik (približno 10 %) v FZ študentov, verjetno zato, ker navedene mere predstavljajo bolj oddaljene napovednike FZ, ki k FZ prispevajo preko drugih, so- cializacijskih in psiholoških značilnosti posameznikov (Shim idr., 2009). V drugem koraku analize pa smo s subjektivnima sestavinama finančne pismenosti (subjektiv- no finančno znanje in samo-nadzor finančnega vedenja) ter subjektivnima pokaza- teljema finančne socializacije v družini (starševsko spremljanje študentove porabe denarja v njegovih mladostniških letih in sprejemanje mame ter očeta kot vzora pri Anthropos 1-2 (249-250) 2018, str. 9-24 zlatka cugmas, maja zupančič, mojca poredoš, eva kranjec 21 ravnanju z denarjem) prirastno pojasnile še preko 25 % razlik v FZ študentov. S tem smo podprle drugo delovno hipotezo in z obema sklopoma napovednikov sku- paj pojasnile 37 % razlik v FZ, kar predstavlja visoko napovedno vrednost. Ker v modelu S. Shim in sodelavcev (2010) sprejemanje staršev kot vzorov ravnanja z de- narjem, finančno znanje in samo-nadzor finančnega vedenja posredujejo vpliv obravnavanih napovednikov iz našega prvega sklopa na FZ in hkrati pojasnjujejo enkratne deleže razlik v FZ, naši rezultati nakazujejo tudi skladnost s tem delom njihovega modela. Med posamičnimi napovedniki sta v skladu s predpostavko (H3) zaznana ugo- dnejša sprememba finančnega stanja družine in višja raven samo-zaznanega nadzo- ra nad finančnim vedenjem napovedovala večje FZ študentov, natančneje s tem, kako se jim izide plačevanje finančnih obveznosti in kritje stroškov za nakupe ter koliko so ali niso zaskrbljeni zaradi denarja. Intuitivno bi sicer pričakovali, da tre- nutno finančno stanje družine, kot ga ocenjujejo sami, prispeva k njihovem FZ, vendar je zaznana sprememba tista, ki se močneje povezuje s FZ; če v napovedi upo- števamo obe spremenljivki, trenutno subjektivno finančno stanje družine izgubi pomembno napovedno vrednost (Zupančič in Poredoš, 2017), zato ga v regresijski analizi tudi nismo upoštevale. Predpostavljamo, da se z zaznanim izboljšanjem fi- nančnega stanja družine nekoliko povečajo tudi finančni viri študentov, zato se jim morda bolje izide plačevanje osebnih izdatkov. Ker je bila naša raziskava korelacij- ska, pa so možne tudi povezave v obratni smeri – študenti, ki poročajo o večjem FZ (morda zaradi bolj preudarnega ravnanja z denarjem v zadnjih letih), lahko ocenju- jejo, da se je finančno stanje njihove družine izboljšalo. Kot močnejši napovednik FZ pa se je pri študentih izkazal njihov samo-nadzor finančnega vedenja. Lažje kot so menili, da se držijo načrtov pri upravljanju z denarjem, višje so ocenili svoje FZ, in obratno. Podobno je v tujih študijah samo-zaznani nadzor finančnega vedenja močneje napovedoval FZ kot izkušnje z delom, subjektivno finančno znanje in fi- nančna stališča (npr. Shim idr., 2010; Sirsch, Levec, Reiber in Sideritz, 2017). Spre- tnosti samo-nadzora finančnega vedenja imajo verjetno pomembno vlogo v potro- šniško usmerjenem vsakdanjem življenju študentov. Omogočajo namreč zaviranje trenutnih impulzov, na primer trenutno privlačnih nakupov, ki so lahko dolgoroč- no tvegani, in odlaganje takojšnjega zadovoljstva, ki ga zahteva preudarno finančno načrtovanje in razsodno situacijsko odločanje o rabi finančnih virov. Pri tem pa ne izključujemo možnosti, da FZ deluje tudi spodbudno na izboljšanje samo-nadzora pri upravljanju z denarjem. Druge obravnavane spremenljivke v naši raziskavi posamično niso pomembno napovedovale FZ, kar smo tudi predpostavile, saj se po modelu S. Shim in sodelav- cev (2009, 2010) s FZ povezujejo le posredno (npr. preko samo-nadzora vedenja in subjektivnega znanja, ki tudi prispeva k FZ preko samo-nadzora). V skladu s tem delom modela smo večinoma podprle predpostavljene povezave med oddaljenimi napovedniki in posredniki njihovega vpliva na FZ, vendar samega strukturnega modela zaradi premajhnega vzorca udeležencev nismo preverjale. Tako se je zazna- napovedniki zadovoljstva z upravljanjem z osebnimi financami pri študentih prvega letnika 22 no pogostejše starševsko spremljanje ravnanja z denarjem pri naših udeležencih v njihovih dijaških letih povezovalo z usmerjenostjo k višjemu izobraževalnem dosež- ku in z višjo subjektivno oceno finančnega znanja; študenti z višjo ravnjo tega zna- nja in močnejšim sprejemanjem mame ter/ali očeta kot vzora pa so poročali o ve- čjem samo-nadzoru svojega finančnega vedenja. Rezultati nakazujejo, da se samo- -zaznani procesi finančne socializacije v mladostništvu povezujejo s ciljnimi usmeritvami študentov in z bližnjimi napovedniki oz. dejavniki FZ, ki posredujejo učinke finančne socializacije v družini in ciljnih usmeritev na FZ. Poleg navedene- ga naši rezultati nakazujejo verjetnost, da ima (ob upoštevanju vseh drugih napove- dnikov) tudi načrtovana stopnja izobrazbe slovenskih študentov majhno vlogo v napovedi njihovega FZ. Morda tisti, imajo višje in bolj dolgoročne cilje, bolj preu- darno ravnajo z denarjem in ustrezneje načrtujejo porabo osebnih finančnih virov ter so tako s svojim finančnim upravljanjem bolj zadovoljni. Iz metodoloških omejitev predstavljene študije izhaja več predlogov za njeno na- daljevanje in prihodnje raziskave. Smiselno bi bilo uporabiti vzdolžni pristop k zbi- ranju podatkov, povečati vzorec udeležencev in njegovo reprezentativnost ter prido- biti podatke iz različnih virov (npr. staršev, prijateljev), o različnih konstruktih (npr. finančna stališča, finančno vedenje), posrednikih (npr. izkušnje z delom) ali značil- nostih finančne socializacije ter s pomočjo različnih metod (npr. opazovanje, ekspe- rimenti). Vzdolžno spremljanje bi omogočilo ugotavljanje razvojnih sprememb v FZ in z njim povezanimi značilnostmi, na primer od prvega letnika študija do za- ključene 1. ali 2. stopnje. S podatki pri večjemu vzorcu udeležencev bi lahko pre- verjali strukturne modele, v katerih bi upoštevali različne posrednike pri napovedi FZ ter preverili celotni napovedni model S. Shim in sodelavcev (2010) pri sloven- skih študentih. V kombinaciji z vzdolžnimi podatki večjega vzorca bi lahko preko metode navzkrižnega zamika dalje raziskali smeri povezav med spremenljivkami. Tako lahko npr. tudi FZ vpliva na samo-nadzor finančnega vedenja, ne le obratno (Shim idr., 2009). Na podlagi podatkov reprezentativnega vzorca, ki bi vključeval med drugimi (npr. ustrezna zastopanost v geografskih regijah) tudi zaposlene in brezposelne mla- de na prehodu v odraslost, bi lahko ugotovitve posploševali na populacijo sloven- skih mladih na prehodu v odraslost. Upoštevanje podatkov o značilnostih udeležen- cev z več virov pa bi zmanjšalo morebitno napako istih ocenjevalcev, ki preceni po- vezave med preučevanimi spremenljivkami. Kljub predvidevanju, da na FZ mladih v večji meri vpliva njihova samo-zaznava lastnega vedenja in prepričanje v učinko- vitost pri upravljanju z osebnimi financami kot objektivne mere istih spremenljivk (Shim idr., 2010), bi bilo potrebno v podobnih raziskavah upoštevati tudi objektiv- ne mere (npr. preizkusi znanja), kar nakazujejo ugotovitve z odraslimi Slovenci (Ko- čar in T runk, 2016). Opozoriti moramo tudi, da so po zgledu tujih raziskav (npr. Shim idr., 2010) nekatere spremenljivke temeljile le na eni trditvi. Zato bi bilo po- trebno z vidika zanesljivosti vsaj samo-nadzor finančnega vedenja in subjektivno znanje o upravljanju z denarjem meriti preko lestvic z več trditvami. Anthropos 1-2 (249-250) 2018, str. 9-24 zlatka cugmas, maja zupančič, mojca poredoš, eva kranjec 23 Kljub navedenim omejitvam opravljene raziskave menimo, da daje prvi vpogled v nekatere subjektivne vidike upravljanja z osebnimi financami pri slovenskih bru- cih in značilnosti, ki se povezujejo z njihovim zadovoljstvom s tem upravljanjem. ::LITERATURA Ajzen, I. (1991): “The theory of planned behavior.” V: Organizational Behavior and Human Decision Processes, 50/2, str. 179–21. Arnett, J. J. (2000): “Emerging adulthood: A theory of development from the late teens through the twenties.” V: American Psychologist, 55, str. 469−480. Arnett, J. J. (2001): “Conceptions of the transition to adulthood: Perspectives from adolescence through midlife.” V: Journal of Adult Development, 8, str. 133−143. Arnett, J. J. (2007): “Suffering, selfish, slackers? Myths and reality about emerging adults.” V: Journal of Youth and Adolescence, 36, str. 23−29. Arnett, J. J. (2014): Emerging adulthood: The winding road from the late teens through the twenties. New York, NY: Oxford University Press. Danes, S. M. (1994): “Parental perceptions of children’s financial socialization.” V: Financial Counseling and Planning, 5, str. 127–149. Gudmondson, C. G. in Danes, S. M. (2011): “Family financial socialization: Theory and critical review.” V: Journal of Family and Economic Issues, 32, str. 644−667. Gutter, M. in Copur, Z. (2011): “Financial behaviors and financial well-being of college students: Evidence from a national survey.” V: Journal of Family and Economic Issues, 32, str. 699−714. Gutter, M., Garrison, S. in Copur, Z. (2010): “Social learning opportunities and financial behavior of college students. ” V: Family & Consumer Science Research Journal, 38, str. 387−404. Jagodič, G. in Dermol, V. (2016): »Finančna pismenost dijakov srednjih šol.« V: T runk, A., Dermol, V. in T runk Širca, N. (ur.): Finančna pismenost med mladimi. Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, str. 105−116. Kim, J., LaTaillade, J. in Kim, H. (2011): “Family processes and adolescents’ financial behaviors.” V: Journal of Family and Economic Issues, 32, str. 668−679. Kins E. in Beyers W. (2010): “Failure to launch, failure to achieve criteria for adulthood?” V: Journal of Adolescent Research, 25, str. 743−777. Kins, E., Beyers, W. in Soenens, B. (2012): “When the separation−individuation process goes awry: Distinguishing between dysfunctional dependence and dysfunctional independence.” V: International Journal of Behavioral Development, 37, str. 1−12. Kins, E., Beyers, W., Soenens, B. in Vansteenkiste, M. (2013): “Patterns of home leaving and subjective well-being in emerging adulthood: The role of motivational processes and parental autonomy support.” V: Developmental Psychology, 45, str. 1416−1429. Kočar, S. in T runk, A. (2016): “Finančna pismenost med odraslimi v Sloveniji.” V: T runk, A., Dermol, V. in T runk Širca, N. (ur.): Finančna pismenost med mladimi. Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, str. 91–96. Kuhar, M. in Reiter, H. (2014): „Leaving home in Slovenia: A quantitative exploration of residential independence among young adults.” V: Journal of Adolescence, 37, str. 1409−1419. Mortimer, J. T . (2003): Working and growing up in America. Cambridge: Harvard University Press. Moschis, G. P . (1987): Consumer socialization: A life-cycle perspective. Lexington, MA: Lexington Books. Saraiva, L. M. in Matos, P . M. (2012): “Separation−individuation of Portuguese emerging adults in relation to parents and to the romantic partner.” V: Journal of Youth Studies, 15, str. 499−517. Shim, S., Barber, B. L., Card, N. A., Xiao, J. J. in Serido, J. (2010): “Financial socialization of first-year college students: The roles of parents, work and education.” V: Journal of Youth Adolescence, 39, str. 1457−1470. napovedniki zadovoljstva z upravljanjem z osebnimi financami pri študentih prvega letnika 24 Shim, S., Xiao, J. J., Barber, B. L. in Lyons, A. (2009): “Pathways to life success: A conceptual model of financial well-being for young adults.” V: Journal of Applied Developmental Psychology, 30, str. 708−723. Sirsch, U., Levec, K., Reiber, C. in Siderits, J. (2017): »Satisfaction with personal money management in Austrian emerging adult students.« Prispevek predstavljen na IACCP konferenci, Varšava, Poljska. Sorgente, A. in Lanz, M. (2017): “Emerging adults well-being: Protocol for a scoping review.” V: Adolescent Research Review, 2, str. 1−38. Webley, P . in Nyhus, E. K. (2006): “Parents’ influence on children’s future orientation and saving.” V: Journal of Economic Psychology, 27, str. 140−164. Xiao, J. J., Tang, C. in Shim, S. (2009): “Acting for happiness: Financial behavior and life satisfaction of college students.” V: Social Indicators Research, 92, str. 53–68. Zupančič, M. (2009): Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu. V: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.): Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 511–524. Zupančič, M. (2011): »Razvojno obdobje prehoda v odraslost – temeljne značilnosti.« V: Puklek Levpušček, M. in Zupančič, M. (ur.): Študenti na prehodu v odraslost. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 9–37. Zupančič, M. in Kavčič, T. (2014): “Student personality traits predicting individuation in relation to mothers and fathers.” V: Journal of Adolescence, 37, str. 715−726. Zupančič, M., Komidar, L. in Puklek Levpušček, M. (2014): “Individuation in Slovene emerging adults: Its associations with demographics, transitional markers, achieved criteria for adulthood, and life satisfaction.” V: Journal of Adolescence, 37, str. 1421−1433. Zupančič, M. in Poredoš, M. (2017): »Predictors of life satisfaction in Slovene emerging adults and their parents.« V: Chodynicka, A. M., Więckowska, J. in Penczek, M. (ur.): From a cross- cultural perspective: Conflict and cooperation in shaping the future of Europe: Program and the book of abstracts / 9th European IACCP conference, Warsaw, July 16-19 2017. Warsaw: SWPS University of social sciences and humanities, str. 112. Raziskava je del mednarodnega projekta z naslovom »Finančna socializacija mladih na prehodu v odraslost: Vloga staršev, dela in osebnih vrednot« (Financial Socialization of Emerging Adults: The Roles of Parents, Work and Personal Values; koordinatorka prof. dr. Mihaela Friedlmeier, Univerza Grand Valley, Allendale, MI) in je bila opravljena v okvi- ru raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija (št. P-0052), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Anthropos 1-2 (249-250) 2018, str. 9-24 zlatka cugmas, maja zupančič, mojca poredoš, eva kranjec