Leto VI., £tew. 137
Ljubljana, torek 16. junija 1925
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
i»hal» ob 4. «|a1wK ta
Stane mesečno Din «5-—; sa inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
UredniStvo 1
Dnevna redakcija: Mikloiičeva cesta
štev. 16/L — Telefon »ter. 7«. Močna redakcija t od ig. ure naprej r Knaflovi ul, St. y'L ~ Telefon St 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravai
UpravniStvo: LJubljana, Pretonora ulica it $4- — Telefon it 36.
Ic sera t nI oddeleki LJubljana, Preier* nova ulica it. 4. — Telefon it 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri pottnem ček. zavodu: Ljub-Ijana it 11.841, • Praha čisto 78.18» Wien Nr. 105^41.
Ljubljana, 15. junija.
Sredi racfičevskih prizadevanj za vstop v vlado in kopičenja blokaških intrig proti Svetozarju Pribičeviču se na Hrvatskem razvija elementaren proces razkrajanja Radičevih množic in naglega naraščanja pristašev Samostojno-demokratske stranke. Veličastni včerajšnji zbor SDS v Sisku je pokazal tako ogromen napredek in toliko nove vere v unitaristično, veliko Jugoslavijo, da preko noči preobrača kriterij vseh političnih faktorjev v državi.
Do 15.000 cenijo vseh udeležencev, ki so prišli iz bližnje in dalinje okolice na srezki zbor manifestirat svoje jugoslovensko prepričanje. Z godbami in prapori. s pesmijo in prekipevajočo ljubeznijo do kralja in svojega voditelja Svetozar.ia Pribičeviča. Tisočeri med njimi so do nedavna bili omamljeni pristaši Stjepana Radiča in njegovih lažnivi apostolov. Zdaj se na Hrvatskem drami in izpregleduje mesto in vas. Spoznava za blagoslovljeno, kar ie bilo od krivih pretokov prekleto. Trga se iz spon demagogije in separatizma, ter se vključuje v armado pobornikov bratstva in jugoslovenstva. Radičevski iskalni voditelji prehajajo s svojimi pristaši v organizacijo one stranke, kl jim ie vedno dopovedovala trdo, toda ne-cobitno resnico. In kar je pri tem intenzivnem prerajanju radičevskih ljudi najpomembnejše: prenesli so seboj v SDS tudi ono, kar je dobrega v radičevska organizacijah: organizatorične sposobnosti in smisel za propagando ideje.
Oknag Siska, koder se je Še pred meseci Radič mogel naslanjati na svoje naj močnejše postojanke, je zadnje čase na-rastel niz novih krajevnih organizacij SDS, ki že danes ovladujejo politične nazore tamošnjega seljaštva in se jača-io neprestano. Enako je v vseh predelih Hrvatske. Koder so še močne in kompaktne radičevske organizacije, priklenjene na. Radiča in v od sivo njegove stranke deloma z raznimi zadružnimi obveznostmi, deloma z vedno novimi mamljenji Radičevih letečih agentov, jih počasi a tem vztrajneje pričenja izpod-iedati neumorna tiha delavnost starih preizkušenih narodnih borcev na selu in novo, domala epidemično prepriče-nje, da se potopa najbolje reši kdor prvi splava. Za najprimitivnejšega hrvatskega seljaka pa postaja m mora postati jasno, da je Radičeva barka, ki ie tekom kratkih šest let po prevratu križarila v tolikih motnih vodah, občutno navrtana in da s samo spremembo zastave zanio ne more biti več spasa.
Velika skupščina v Varaždinu počet-kom februarja ie podala prvi presenet ljiv dokaz, da se tudi tak kolos. kakor se ie predstavljala HRSS, da rušiti. Radičevci so tedaj napeli vse sile, da z de-mantiji in lažmi zakrpajo prvi udarec. Nič ni pomagalo. Glas o velikem mani-festantnem uspehu varaždinske skupščine je šel od ust do ust. lepi voHlni uspehi so dali prvo zadoščenje, a pravo droblienie radičevščine se ie započelo šel.e Po volitvah, tako v Zagorju in Me-djimurju in nato v niunem sosedstvu, v zagrebški oblasti, tako da je včerajšnji zbor v Sisku mogel dokazati že priče-tek velike propasti radičevskega kolesa.
Ne-da se tajiti, da znači včerajšnji zbor SDS v Sisku politično čmienico prvega reda. ki na mah okreta perspektive hrvatske in državne politike v povsem novo smer. Razkrinkala je radičevski humbug z deklamaciiami o želji hrvatskega ljudstva po nekakem sporazumu. Hrvatski seljak izpregleduje ln spoznava, da je bil zapeljan in ociga-njen, on uvideva. da ie radičevski sporazum ravno tako slepilo, kakor Radičeva mirotvorna republika. Čemu nJemu sleoariti s pakti in sporazumi, ko sedaj vidi. kako na ruševinah radičevstva sko koma napreduje in se afirmira pošteno in prisrčno narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev brez Radiča in proti njemu! Kdo ho verjel da Radič s svojo klike še predstavila «hrvatski narod«? In kako dolgo še? Provedimo ustavo m pojdimo v oblastne volitve, da dobimo prvi novi pregled pregrapa-cije strank in volilcev!
Samostojna demokratska stranka vrši razmeroma z malim številom svoiih poslancev najeminentnefto nalogo v državni politiki mlade Jugoslaviie in ie baš zato izoostavliena naibesneišim ata-kam vseh političnih desperadov. Prestala je nartežje borbe, pred njo ie samo še končna zmaga njene ideje! Ne vprašanje. ali ostane na vladi, ali preide v opozicijo, marveč samo delo. neomajna požrtvovalnost hi fanatična vera v resnico, ostanejo njena deviza.
Včerajšnji impozantni zbor v Sisku je dokazal, da prehaja SDS z ozke ootj na široko državno cesto. Sele s končno zmago jugoslovenske demokracije bo dosežena tudi dejanska enakopravnost vseh trti bratov ter lepša in srečnejša bodočnosti našega troimenega naroda.
Kupujte srečke
za sokolski Tabori
Nič novega v politični situaciji
Resortne zadeve na seji vlade. — Zakonski načrt agrarne reforme za definitivni odkup veleposestniške zemlje. — Globok utis tabora SDS v Sisku.
Zaključek balkanske socijalistične konference
Obširna razprava o položaju v Bolgariji. — Apel na socialistično internacijonaol za borbo proti bolgarskemu terorju.
Beograd, 15. junija, p. Današnji dan je potekel brez važnejših političnih dogodkov. Največji del poslancev je odpotoval iz Beograda. Radi slabega vremena ministrski predsednik Pašič niti nj odšel iz svoje vile. Nobenega važnega političnega sestanka ni bilo.
O delu Narodne skupščine so konferi-rali predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič s predsednikom radikalnega kluba Živkovičem in z ministrom so-cijalne politike Gjuričičem, z ministrom za izenačenje zakonov Srškičem in drugimi prvaki vladne večine. Zvečer je minister Gjuričič poročal ministrskemu predsedniku Pašiču.
Ves dan so pridno delovale sekcije Narodne skupščine. Tendenca je, da se čimprej dovrše zakonski načrti ter da se pripravi čim več materijala, preden Narodna skupščina odide na poletne počitnice.
V Beograd se ie vrnil minister prosvete Pribičevič s poslanci .ki so bili na velikem zborovanju samostojne demokratske stranke v Sisku. Sijajni uspeh tega tabora je napravil v vseh političnih krogih globok" utis. Po trditvi očividcev je bilo zbranih do 15.000 ljudi, ki so s frenetičnim aplavzom odobravali politiko samostojne demokratske stranke. Radičevci so v velikih skrbeh, ker velike mase njihovih dosedanjih pristašev zapuščajo to stranko in prehajajo k samostojnim demokratom.
Danes so vsa ministrstva izročila finančnemu ministru svoje zahteve za
dvanajstine. Dvanajstine bodo predložene Narodni skupščini dne 19. t. m.
Beograd, 15. junija, r. Včerajšnja seja vlade, ki je trajala od 11. do pol 4/ se ie vršila brez min. predsednika Pašiča. Posvečena je bila izključno resortnim vprašanjem. Razpravljali so o izdelavi glavnega načrta nabav na račun repara. cij. Seji je prisostvoval tudi reparaciiski ekspert Kasidola. Omenjeni načrt mora biti izdelan v najkrajšem času. da se bo mogel že do 1. julija izročiti nemški vladi. Minister agrarne reforme je predložil ministrskemu svetu načrt zakona o izpremembi čl 1 zakona o splošni upravi. s katerim se zahteva ukinjenje agrarnih direkcij. Minister Simonovič je zahteval, naj se agrarne direkcije obdrže, ker bi moglo njihovo ukinjenje povzročiti zmešnjavo v agrarnih odnošajih. Koncem seje je bil izvoljen odbor, ki ima razpravljati o renaracijskem vprašanju in sklepati o obstoju agrarnih direkcij. V ta odbor so bili imenovani ministri Srskič, Stoiadinovič, Simonovič, Miša Trifunovič in dr. Žerjav kot zastopnik ministra pravde.
Beograd, 15. junija, p. V kabinetu finančnega ministra je bila danes popoldne seja ožjega komiteta ministrov in izdelala zakonske načrte ministra za agrarno reformo, ki se bavijo s kolonizacijo v Južni Srbiji «1 s predpisi za prehodno stanie v prežanskih krajih, da bi se omogočilo' da agrarni interesenti s svobodno pogodbo lahko definitivno odkupijo zemljo od veleposestnikov, ki jim je bila dana v zakup.
Pospešeno delo skupščinskih odborov
Pričakuje ss, da bo invalidski zakon predložen plenumu skupščine v petek. — Končna redakcija tiskovnega zakona. — Tudi sodnijski zakoni bodo v odboru skoraj dokončani.
ci biti odgovorni uredniki. Minister Srskič je to zahtevo odbil. Pri 61. 70 se je vstavil
Beograd. 15. junija p. Dopoldne in popoldne je delovala sekcija za pretres invalidskega zakona. Končana je razprava do 31. člena. Rezervira! se je samo čl. 9 radi pre-stilizacije. Ta odbor bo imel jutri in pojutrišnjem po dve seji na dan, radi česar je pričakovati, da bo invalidski zakon predložen plenumu skupSčine že v petek.
Tudi sekcija za prošnje in pritožbe je delovala ves dan. Popoldne je imela sejo sekcija za načrt zakona o osnovnih šolah. Seji je prisostvoval minister prosvete Pribičevič ter je bil nocoj sprejet tudi 3. člen.
Popoldne je bila tudi seja sekcije za tiskovni zakon. Končno je bi! definitivno sprejet ves načrt zakona. Jutri dopoldne bo predsednik sekcije Laza Markovič pripravil poročilo, da ga člani sekcije podpišejo in da se določijo poročevalci. Jutri popoldne ob 16. bo seja zakonodajnega odbora, kateremu se bo predložil načrt tiskovnega zakona. Pri čl. 12 je bila dolga razprava o zahtevi opozicije, da smejo narodni poslan-
no% stavek, po kateren* se ima list ustaviti, ako najpozneje v dveh dneh o sodnijski razsodbi ne objavi popravka. Pri čl. 94. pa je bil sprejet predlog opozicije, po katerem se imajo vsa kaznjiva dejanja, storjena po starem zakonu, razpravljati po dosedanjem zakonu. Dr. Markovič je predlagal in večina je sprejela dodatek, da se ima objav-ljenje karikatur kralja in kraljevskega doma smatrati kot žalitev in kaznovati. Radičevci, posebno zajedničarji so o tem zelo mnogo govoričili. Končno je bil sprejet tudi predlog opozicije, po katerem popolna ali skrajšana, toda resnična poročila o sejah Narodne skupščine, oblastnih skupščin, zborovanj ostalih upravnih teles in njihovih odborov ter zakonito osnovanih javnih korporacij ne spadajo pod kazenski zakon.
Jutri bo seja sekcije za pretres sodnij-skih zakonov ter se pričakuje, da bodo tudi ti zakoni dokončani.
-3SS-
Zakon o Obrtni banki
Beograd, 15. junija, p. Ker je minister trgovine dr. Grisogono odpotoval v Pariz na otvoritev jugoslovenskega paviljona v mednarodni umetniški razstavi je prevzel provizorično vodstvo tega resorta minister za šume in rudnike dr. Zeriav. Danes se je pod njegovim predsedstvom v trgovinskem ministrstvu vršila konferenca zastopnikov obrtniških organizacij o projektu zakona o obrtniški banki. Dr. Žerjav bo zakon v najkrajšem času predložil Narodni skupščini.
Važen predlog posl. dr. Pivka
Beograd, 15. junija, p. Poslanec dr. Pivko je izročil ministrskemu predsedniku, mini« stru za zunanje stvari in finančnemu mini« stru predlog samostojnih demokratov radi likvidacije odškodnine, ki naj jo plača dr» žava rajfajzenovskim zadrugam v bivši Šta» jerski.
Novo fašisiovsko nasilje v Trstu
Trst, 15. junija s. Včeraj popoldne se je vršila pri Sv. Ivanu veselica v korist tamošnjega otroškega vrtca. Okrog pol 10. zvečer, ko je bil spored že končan, se je zbrala pred Narodnim domom množica fašistov, ki so kazali namero, napasti vese-Hčni prostor. Ker pa se je občinstvo na ve-seličaem prostoru hitro TazSlo. je vsa zadeva končala brez hujšega incidenta. Fašisti so se nato vrnili v mesto, kjeT so na potu razbili neko kavarno.
Velik požar v Tržiču
Tržič, 15. junija, s. Danes zjutraj okrog 3. ure je izbruhnil požar v oljarni tukajšnje tvrdke Luzzati et Comp. ter se zelo hitro razširil. Zgorelo je 24 vagonov olja, vsega skupaj 7200 q. Poškodovana so bila tudi so. sedna poslopja. Ogenj do večera še ni po« gašen. Dosedanja škoda znaša približno tri milijone fcz,
Panče Mihajlov ubit
Soiija, 15. junija p. Snoči od 22. je bil na ogiu Visoke in Gladstonove ulice v Sofiji ubit znani vojvoda makedonstvujuščih Panče Mihajlov. Listi pišejo, da se je bdi v zadnjeoi času umaknil v mirno privatno življenje in da se je zdravil od ran, ki jih je dobil v borbah v južni Srbiji.
Sofija, 15. junija s. Bolgarska brzojavna asentura sporoča: Macedonski voditelj Pa-nof Mihajlov je bil snoči od neznanih morilcev na cesti umorjen. Storila" so pobegnili. Policija je aretirala nekaj sumljivih oseb.
Odgoditev rumunskega parlamenta
Bukreašta, 15. junija. Zasedanje romunskega parlamenta ie bilo s kraljevim ukazom zaključeno. Izid glasovanja o upravni reformi in Narodni banki se smatra kot velik uspeh Bratianove vlade, ker je tudi del opozicije glasoval za zakonske predloge. Kraljev "ukaz omenja številne od parlamenta sprejete zakone ter naglaša predvsem ustanovitev rumunskega patriaThata. sodno reformo, ustanovitev upravnega sveta, organizacijo obrtniških zbornic itd.
Ogromno naročilo pri Škodovih tvornicah
Dunaj, 15. junija, s. Kakor poroča nPrager Pressev so Skodove tvornice dobile od neke države, ki je v prijateljskih odnošajih s Če« škoslovaško, naročila za 12 milijonov dolar, jev. Govori se. da gre za dobavo oborožita venega materijala z« Francijo.
Mednarodna konferenca telefonskih uprav
Beograd, 15. junij«, p. V Parizu bo 24. junija mednarodna konfcrenca zastopnikov telefonskih uprav. Našo državo bo zastopal Milan Gjorgjevič, načelnik v ministrstvu pošte in brzojava.
Praga, 15. junija, k. Socijalistična balkanska konferenca, ki se je sestala v petek in na kateri so bile zastopane vse balkanske države, je včeraj po trodneT nih razpravah končala svoje delo. V soboto je posebna, nalašč v ta namen po želji vodstva socijalistične interna-cijonale sestavljena komisija zaslišala zastopnike bolgarskih zemljoradniških emigrantov. Nadalje je konvencija proučila poročila o komunistični «Rdeči pomoči® in dve spomenici inozemskih zastopnikov bolgarskih zemljoradnikov. ki se zbirajo okoli bivšega Obova.
Komisija je nato v nedelio konferenci predložila začasno poročilo, ki gaje konferenca sprejela. To poročilo pričenja z objavo sklepov eksekutive od 10. maja, ki obsojajo metode atentatov in
krvavih odredb na Bolgarskem ter vse akcije, ki prihajajo od zunaj in vsled katerih so balkanske države v stanju velikega razburjenja. Kongres izreka socijalno - demokratski stranki v Bolgariji svoje odobravanje njenega stališča. Socialdemokratska stranka v Bolgariji zahteva nove volitve z jamstvom absolutne svobode teh volitev, ki pa je pri sedaniem režimu izključena. Bolgar ski socijalni demokrati so sestavili program. ki ga je bolgarska cenzura zaple-
.......... nila. Komisija zahteva od vseh strank,
ministra ! ki so včlanjene v socijalistični interna-cijonali, močno podporo Bolgarov. Poleg tega je potrebno, da socijalisti v vseh državah pri svojih akcijah v in izven parlamenta opozarjajo javnost na bolgarski problem.
Naraščajoča kriza na Kitajskem
Nevarnost kitajsko-japonske vojne. — Nemire organizirajo in vodijo boljševiki. — Širjenje stavk.
London, 15. junija, z. V tukajšnjih krogih zasledujejo z naraščajočo napetostjo razvoj dogodkov na Kitajskem. Nobenega dvoma ni več. da so inicija-torji in voditelji protievropskega po-kreta moskovski agenti, ki pa seveda ne nastopajo pod boljševiško firmo, am pak spretno zlorabljaio staro kitajsko mržnjo proti tujcem. V Londonu se boje, da pomenjajo sedanji boji šele prvo etapo in da je treba računati z vsemi možnostmi. Smatrajo, da je kot prva posledica neizogibna močna vojaška ekspedicija Japonske na Kitajsko.
London. 15. junija, s. Angleške, ameriške in japonske topovke so odplule v Kingjang, poletno kolonijo, kjer stanuje približno 600 inozemcev, večinoma ženske in otroci bogatih rodbin. V Pekingu se pričakuje izbruh enodnevne generalne stavke. Svet ruskih strokovnih organizacij je določil nadaljno večjo vsoto za kitajske stavkujoče. Strokovna organizacija kitajskfh mornarjev
je proglasila stavko na nekaterih novih progah. Obenem so zagrozili z generalno stavko, ki naj bi se pričela dne 20. junija. Vendar pa je pričetek stavke odvisen od povelja komunistov iz Kantona.
Peking. 15. iunija. k. Včeraj popoldne se je tukaj vršila največia manifestacija izza izbruha krize. Dijaki, trgovci, delavci in mali trgovci — nad 20.000 po številu — so odšli k zunanjemu ministrstvu. od katerega so zahtevali, naj takoj ukine odnošaje do Anglije.
London. 15. junija, z. Mednarodne in kitajske vladne čete so v soboto po hu-cem boju zasedle Kanton, ki je bil v rokah komunističnih vstašev. Ko pa so dobili ti ojačenja. so navalili z novo močjo in vladne čete so morale Kanton zopet izprazniti.
Pariz, 15. junija, s. V boju za Kantort jc bilo tisoč oseb ubitih, več tisoč ranjenih.
-6S9-
Pred poljsko-nemško carinsko vojno
Berlin, 15. junija, z. Gospodarska napetost med Poljsko in Nemčijo narašča od dne do dne. Nemčija, kj dobiva iz Poljske velike množine premoga, je za nadaljnja naročila zahtevala politične kompenzacije, ki pa iih je poljska vlada odklonila. Zato je Nemčija odpovedala nadaljnja naročila. Poljska Pa je odgovorila z represalijami in odredila vse potrebno za popolno prepoved uvoza vseh nemških industrijskih izdelkov. Vsak dan je treba računati s pretomom v poljsko - nemških trgovskih pogajanjih, nakar bo takoj nastopilo gospodarsko vojno stanje.
Svetovni kongres ruskih emigrantov
Pariz, 15. junija s. Bivši ruski ministrski predsednik Trepov sklicuje kongies vseh ruskih emigrantskih organizacij brez razlike strank. Kongres naj bi se vrši! v Parizu. Povabljene so bile vse ir.onarhistrčne in demokratične stranke ter socialn' revoluci-onarci fn menjševfki. Na kongresu se bo razpravlja*; o skupni akciji vseh ajitibolj-ševrških elementov.
S kakimi sredstvi operirajo dunajski Hackenkreuzlerji
Dunaj, 15. junija, s. Danes popoldne so kolporterji v notranjem mestu razširjali le. tak, ki je bil napisan s strojem in ki ima sledečo vsebino: »Atentat na dr. Beneša. Dr. Beneš je danes ob pol 1. popoldne pri« spel iz Pariza na Franc Jožefov kolodvor. Neznan moški, član tajnega društva, ga je s strelom v trebuh težko ranil. Storilec je pobegnil. Zadnje poročilo: Dr. Beneš je bil prepeljan v sanatorij Lower.»
Letak je bil seveda nemudoma razprodan. Redakcije vseh časopisov so neprenehoma bile telefoničoo klicane. Izkazalo se pa je, da je bil letak razširjen v slabih namenih, bržčas zato, da bi izbruhnili nemiri. Polici« ja intenzivno zasleduje razširjevalce teh le« takov.
Maroška ofenziva proti Špancem
London, 15. junija, s. Marokanci so priče« li svojo ofenzivo z napadom proti španski fronti pri Tetuanu. Po zadnjih poročilih iz Tangerja se vrše ljuti boji z velikimi izgu« bami na obeh straneh.
Pariz. 15. junija. Po vesteh iz Madrida le dobilo špansko brodovje povelje, da odpluje proti Maroku, da podcusi z morja bombardirati z dalekostrelnimi topovi taborišča vstaSkih čet. Brodovje obstoji tz 5 križark in večjega števila topovk in torpedovk.
Rešilna ekspedicija za Amundsena
Spitzbergen, 15. junija, s. S krova
ladje «Fram» poročajo brezžično: Prva rešilna ekspedicija je v soboto dospela v Advent Bay. Takoj je iztovorila svoja letala in že v pretekli noči izvedla ob svitu polnočnega solnca prve poskus ne polete. Ekspedicija bo odplula najbrže proti Danskemu otoku.
Azijski kralji pod angleškim protektoratom
Jeruzalem, 15. junija, s. Iz Akabe se jav« lja: Angleška vlada je bivšega kralja Hu« seina pozvala, naj v treh tednih zapusti Akabo in Maan in naj se preseli v Basro, ker bo sicer Iben Saud napadel Akabo. To mesto se bo končnoveljavno priključilo Transjordaniji.
Mednarodna konferenca
v Haagu
Beograd. 15. junija, p. V oktobru se se. stane v Haagu mednarodna konferenca za zaščito industrijske svojine. Za delegata naše vlade je določen načelnik trgovinske, ga ministrstva Šimek.
Vremenske anomalije v Rumuniji
Bukarešta, 15. junija, k. Iz raznih krajev države poročajo o hudih neurjih, po katerih je nastopil izredno močan mraz. V Odabe« stiju in Putnarju je tudi snežilo.
Zooetni potresi na Japonskem
Pariz, 15. junija k. Kakor se poroča iz Tokija, so potresi na otoku Formosa napravili precejšnjo škodo. Človeških žrtev ni.
Vročina v Rimu
Rim, 15. junija, k. Temperatura se še ved« no dviga. V Rimu je bilo danes opoldne 45 stopinj.
Isa Lang aretiran na Dunaju
Dunaj, 15. junija k. Včeraj je bil tukaj aretiran tovarniški ravnatelj Lang iz Os-jeka, ki ga zasleduje osješka policija zaradi poneverbe v škodo raznih tvrdk in države in radi izdaje ponarejenih papirjev.
Samomor mlade dijakinje
Sarajevo, 15. junija, n. Danes dopoldne se je 171etna maturantinja Milena Jovano. vič vrgla pod električni tramvaj pri vojni bolnici. Voz se ni mogel pravočasno usta« viti. Ko so jo izvlekli izpod tramvaj«, je vpi la. naj jo puste, da jo tramvaj ubije. Težko ranjeno so odpeljali v bolnico, kjer je po dveh urah umrla, ne da bi hotela povedati zakaj je izvršila samomor. Nesrečnic« je bila do zadnjega trenutka pri zavesti in je umrla v strašnih mukah. Misli se, d« je vzrok samomora slabo šolsko izpričevala
Veličastna nacijonalna manifestacija v Sisku
Daleko nad 10.000 hrvatskih seljakov je prisostvovalo nedeljskemu zboru Sveto-zara Pribičeviča ter oduševljeno odobravalo njegov govor. - „Radičeva kula se Iju-
lja od temelja"
Sisek, 14. junija.
Svetozar Pribičevič in ž njim cela SDS je doživela mogočen triurni svoje nacijonalne jugoslovenske politike. Veliki zbor SDS v Sisku, ki se ponaša s slavnim spominom Ljudevita Posavskega in Grge Tuškana, se je obnesel nad vse pričakovanje in podal s tem gran-diozen dokaz, kako se Radičeva kula» — kakor je dejal Pribičevič — »ljulja od temeiia«. na njenih ruševlh pa vznika veličastna stavba jugoslovenstva. Od ranega jutra, ki ie najavljalo zlat soln-čen dan. je neprestano naraščalo doha-janje zborovalcev. s posebnimi^ vlaki, peš, na konjih, vozovih iz bližnje in dalinje okolice, s Posavine, iz Zagreba. Banije. Like. Korduna. da so se Po sisa-Skih glavnih ulicah neprestano pomikale dolge povorke z ogromnimi jugoslo-venskimi trobojnicami, seljaškimi konjeniki na čelu. godbami in tamburaški-mi oddelki, s skupinami narodnih noš — prepevaje in vračajoč pozdrave Sisku, ki se je dostojno okrasil za sprejem tolikih množic ter iim klical navdušeno dobrodošlico po vseh glavnih ulicah tja do sejmišča, kamor so se stekali vsi ti tisoči in večali ogromen krog okoli govorniške tribune, ki so jo obkolile mlade seljanke v bujnih in dragocenih narodnih nošah, dočim so se zastavonoše razporedili v dolg špalir od vhoda do srede. Pogled s tribune je bil veličasten. Pisana množica ljudi, seljakov i" meščanov. glava Pri glavi, daleko nad deset do petnaist tisoč vseh, giodbe na vseh koncih in krajih, pesmi in pozdravljanja. da ie bučalo sredi zlatega solnč-nega dne kakor morje. Mogočen puls tisočerih src, utripajočih v ljubezni do jugosbvenske domovine, razigranih v silnem navdušenju in ponosu!
Svetozar Pribičevič se je pripeljal v okrašenem kmečkem koleslju, z njim tovariši in poslanci: dr. Krizman, Dra-kalovič. Gligorije Božovič. prota Kec-manovič, Obradovič. dr. Budisavljevic, dr. Popovič, Valerijan Pribičevič, Gliša Tadič, deputacija srbiianskih seljakov, številni delegati organizacij iz vse Hrvatske in veliko spremstvo okoliških seliakov. starih borcev in prijateljev Svetozarja Pribičeviča. Ovacijam domala ni bilo kraja, grmelo je kakor orkan. ko so seljaki na ramah ponesli na tribuno voditelja, ki je bil očividno glo-
bode v eno in tekmujmo. kdo ji bo dal
več vsebine, kdo jo bolj izpolnil s plo-donosnim delom!
Radičevci so priznali vse in dr. Su-perina je celo dejal, da je vidovdanska ustava svetinja, česar niti gosp. Pašie niti mi nismo nikoli trdili. Toda en sam pogoj še stavljaio radičevci. Da se umakne Pribičevič in njegova stranka! Prozorna je njihova špekulacija, da bi razbili sedanjo večino ter vlado in parlament spravili v odvisnost od svojih glasov. V Beogradu priznavajo vse. a po njihovih selih in med njihovimi pristaši se tolažljivo šepeče: »Nič se ne bojte! Počakajte, naši (radičevci) bodo one v Beogradu nadmodrili in nasama-rili!» ... Pa jih ne bodo! Pavle Radič, ki zastopa svojega strica, sedi na dveh stolih. Ne vedo radičevci. kam bi m kako bi. Jasno Pa je. da njihova nova politika, ako je iskrena in preokrenje-na. zahteva ne samo novih iskrenih metod, marveč tudi novo glavo, ki bo umela voditi to politiko. Danes pa so oni stranka brez imena in brez progra-ma!
Vedno sem poudarjal, da so kolesa naše države železna in bodo ztomila vsakogar, ki pride pod nje. Sedem let je stara naša država, a je jaka. ko da je iz stoletij. Množi se armada borcev za njeno edinstvo in veličino. In to nam daje veliko zadoščenje za vse naše prestane žrtve, napore in hrabrost. Vsak izmed vas. ki je doslej bil izpostavljen terorizmu radičevstva, je mal kraljevič Marko, zato sem danes na vaših licih, ko ste v mogočnih povorkah prihajali semkaj, čital odsev ponosa za delo. ki ste ga stvorili in vas pozdravljam z vzklikom: Nai živi, procvita in napreduje velika jugoslovenska država!
Ko je Svetozar Pribičevič končal, je zaorilo nepopisno navdušenje, v zraku je zavihralo na tisoče klobukov ln robcev in s spremljevanjem vseh glasb so kakor koral bučali akordi hirnn. Voditelja Pribičeviča so medtem seljaške devojke počastile s cvetjem in s poklonili dragocenih vezenin. Ovacije pa so se nadaljevale, ko so se s krajšimi govori in pozdravi zvrstili nadaljnji govorniki.
Pozdravi poslancev
Posebno pozdravljen, je poslanec Gligorije Božovič prinesel pozdrave s slavnega Kosova in izrazil svoje zado-
»w . i	__ln<v IA Panir
boko raznežen, dočim se je marsikate- j	'^'V;,.-";".-1.. •" padi<.
?emu njegovemu soremlje^lcu^osilo |
t>ko od radosti nad manifestacijo tolike prisrčnosti. In to navdušenje ni pojenjalo niti za hip, marveč se samo še stop-n je vato, ko je predsednik sisaške organizacije SDS dr. Auer otvoril zbor z jedrnato dobrodošlico, nato pa izročil vodstvo seliaku Pavičiču. donedav-nemu predsedniku radičevske organizacije v Radičevem rojstnem kraju (Mar-tinska ves), zdaj enem izmed prvih se-1 jaških pobornikov za samostojno - demokratsko stvar. Na tisoče njemu enakih, vrlih in uvidevnih novih pripadnikov SDS je bilo na zboru!
Govor Svetozarja Pribičeviča
In je sredi ponovljenih ovacij in dežja cvetov spregovoril Svetozar Pribičevič. Lapidarno in jasno, da jc vsaka beseda segla daleč v množice in vzbujala neprestana pritrjevanja: Bratje in sestre! Radičeva stavba se maje v temeljih, kamenje se bo prosulo iz nje. Vse mogoče je uganjala ta stranka od svojega početka in po razpadu avstroogrske monarhije, dokler ni zlezla tako daleč, da je začela ponujati, česar se niti od zgoraj ni zahtevalo od nje. Danes, evo, zboruiemo mi in s svojo veličastno skupščino dajemo zadoščenje pokojnemu staremu borcu Grgi Tuškanu, ki je bival y tem mestu in mu je srce razjedala bol radi blaznega radičevskega početja po ujedinjenju naše države. Danes so razkrinkane radičevske republikanske prevare, razbita je njihova bratomorna hujskarija. Mi pa spoznavamo, kakšna sreča ie za politika, ako vselej lahko mirno stopi pred svoje ljudstvo: Narode, vedno sem tj govoril istino! Naš čvrsti pravec zmaguje, največji protivniki se klanjajo pred njim.
Radičevci so danes za sporazum, so Pa proti nam, ker da mi nismo nikoli bili za sporazum. A poglejte vi danes ta naš zbor. to nepregledno vojsko, kjer smo vsi enega srca in duha — tu je sporazum, še več, popolno edinstvo! Hrvatski seljak je sit radičevskih gosposkih deklamacij o seljaški in mirotvor-ni politiki, on se zaveda, da je prava se-Ijaška politika edino v tem. da si vzame. kar mu pripada! In vse, kar je v naši drŽavi, je tudi njegovo. Ne po besedah. marveč po delu jih boste sodili, pravi sveto Pismo. Naše delo od leta 1903. dalje svedoči. da delamo za edinstvo in za veličino vs*«* troimenega naroda, saj je sam Radič leta 1910. dejal v saboru: »Imam jamstvo za nrvatsKo. ker ie Svetozar Pribičevič s svojimi bil pripravljen, da pojde zanjo ne le v zapor. marveč na vešala!« Po epski borbi v hrvatskem saboru, ki je odjeknila v vsem svetu, smo mi bratje, »sporazum« že davno prekuhali in preživeli, mi smo se zlili v eno in smo eno! In hočemo, da se na Balkanu, kjer vlada naša rasa, stvori velik narod in velika država. Pozdravljamo c sporazum«, a se ponašamo da v dušah nosimo več kakor to lepo besedo Hrvat zna ceniti svobodo. \akor Srb in Slovenec. ZUtoo te svo-
zlikovce. kakor je bil Feradbeg Draga ter z niimi skupno koval mračne naklepe proti jugoslovenski državi. Minilo je to in se ne vrne. zdaj prihajamo in bomo prihaiali samo bratje k bratom!
Minister n. r. dr. Krizman m dr. J. Novak sta prinesla pozdrav iz Zagorja in Medjimurja, za katero je Radič svoj čas barantal z Madžari kakor za Kristov plašč, obetajoč tairaošnjemu zbeganemu seljaštvu ne hrvatsko republiko, marveč «pravico samoodločbe« in eventualno zopetno pripast pod
arpadske pete. Posebno čvrsto je končno zarezal v srca kratki, jedrnati govor poslanca dr. Glišc Tadič a in njegov močnj refren: »Jedno smo, brača smo! To je glas naše rase in duše naše!»
Pozdrav kralju
Ko je vsa množica »odkritih glav še zapela nekatere pesmi in ko so godbe odigrale narodno himno, je predsednik Pavičič zaključil zbor z najumestnej-šim predlogom, da se je kralju odposlal brzojavni pozdrav. Predsednikov predlog ie bil sprejet z gromkim odobravanjem in burnimi klici: Živel kralj Aleksander!
Povratek v mesto
Zbor je potrajal v celem nad dve uri (do pol 1.) in solnce je z neba lilo ves svoj topli čar. ko se ie za konjeniki Ln vozom Svetozarja Pribičeviča, kamor so ga seljaki znova ponesli na ramah, začela s sejmišča razvijati ogromna, živo pisana povorka. kl je Igraje in prepevaje ovila vse glavne ulice na onkraj mesta do hotela »Veliki kaptol«, kjer je minister Pribičevič sprejel celo vrsto deputacij. nakar se je v veliki dvorani vršil skupen obed častnih gostov, novinarjev in delegatov — skupno blizu 400 oseb. Množice pa so okupirale gostilne in gostilniške vrte ter javne prostore, odkoder je odzvanjalo tamburanje, kolo in narodna pesem.
Pri častnem obedu v »Velikem kap-tolu« je bil Svetozar Pribičevič sredi veselega razpoloženja svoiih najzvestej ših prijateljev, starih in čvrstih seijaških korenin, predmet ponovnim ovacijam in prisrčnim čestitkam. Vrstile so se_na-oitnice; prvi je veleindustrijalec Pero Teslič nazdravil kralju, nato dr. Blaže-kovič voditelju Pribičeviču. Vrlo ugodno se je nato vseh prisotnih dojmila Tesličeva napitnica novinarjem, ceneč važnosti in pomen novinarskega dela za politično vzgojo in miselno preobraže-vanjc širokih plasti našega naroda. V imenu novinarjev se je za iskreni pozdrav zahvalil glavni urednik »Riječi« Stjepan Parmačevtf. ki je z lepo zaokroženim gpvorom izzval obilo simpa tičnega pritrjevanja. Po daljšem nagovoru zagrebškega znanega narodnega delavca dr. Ljube Tomašiča. je končno povzel besedo še Svetozar Pribičevič in se prisrčno zahvalil svojim sobojevnikom za vero in trud, kl je kronan z vedno večjimi uspehi in odpira Pot v veliko, srečno bodočnost.
»Sporočite doma slovenskim prijateljem iskrene pozdrave!« mi je naroči minister Pribičevič. ko smo se odpravljali k povratku na kolodvor. Da. to je bila škoda, da na veliki manifestaciji jugoslovenskega bratstva, kakršnih je doslej doživela malokatera stranka v državi. ni prisostvovalo tudi zastopstvo slovenskih demokratov in žal. da ie minister dr. Žerjav, kl tudi daleko onstran Sotle in Save uživa veliko popularnost, bil zadržan z brigami in delom v dveh resortih.
Kaj se godi na Kitajskem
Dogodki na Kitajskem obračajo vedno nase pozornost vsega sveta. Dogodki, ki se odigravajo tamkaj zadnje tedne, niso več enolične slike iz državljanske vojne med generali, o kateri so javljale vesti dan na dan že toliko let. Ne. to je nekaj povsem drugega, nekaj novega. Kot nositelja novega gibanja ne nasto-paio generali in vojaki-najemniki, marveč študentje in delavci, s štrajkom. zborovanji in uličnimi demonstracijami.
Kakor vse kaže ima to novo gibanje dve komponenti. To je pojav, razvijajoč se po eni strani iz sociialnih. po drugih jz nacijonalnih nasprotij. Posebnost razmer na Kitaiskem ima za posledico, da sta oba motiva tesno združena in da je težko reči. kateri je močnejši in kateri bo. ako se gibanje še naprej razraste m razširi' naposled prevladal nad drugim.
Nemiri so se najprej pojavili v primorskih mestih, kjer imajo Evropejci izgovorjene največje privilegije, kier se je koncentriralo delovanje evropskih bank, evropskih industrijskih podjetnikov, evropskega kapitala. Notabene, kadar pravimo evropskih, bi morali vselej pristaviti: in japonskih ter ameriških, zakaj ameriška Unija in Japonska sta poleg Anglije in Francije — ter Rusije — od vnanjih sil najbolj angažirani v kitajskih zadevah. Politični in gospodarski privi-legiii, ki jih imajo velesile daves na Kitajskem. spominjajo najbolj na razne da-lekosežne prednosti, ki so jih imele evropske velesile še pred nedavnim v Turčiji. samo da so tuji privilegiji v Kini omejeni na primorska mesta ter nresto-lico in niso tako splošni, kot so bili oni v Turčiji. Konflikti, ki so se tu pojavili, n pr. v Šangaju' izvirajo iz skrajne gospodarske zapostavljenosti, v kateri živi tamkajšnji kitajski delavec, ki je danes po vsem svetu na glasu kot najcenejši. najsiromašnejši. Odpor proti kapitalu, proti bankam, tvorniškim, pristaniškim. veletrgovskim podjetjem je tamkaj hkrati odnor proti Evropejcem, ki pač predstavljajo ta kapital. In baš tu se naslanja nacijonalistična propaganda, naperjena a priori zoper tujce, na soci-jalna nasprotja in žanje seveda nagle uspehe.
Trdi se, da je med Kitajci nacionalistično gibanje zelo živahno in da si je pridobilo mnogo pristašev osobito med
Važna uredba o draginjskih dokladah za upokojence
Beograd, 14. junija. Generalni direktor državnega računovod« stva je izdal na vse finančne ustanove rti« pis, v katerem pravi:
»Obveščen sem, da posamezne finančne ustanove pogrešno uporabljajo določilo od* stavka 3., čl. 1. sklepa ministrskega sveta D. R. Br. 107.201/24 od 8. oktobra 1. 1924. »Draginjske doklade državnim vpokojen* cem in vpokojcnkam.« Četudi je U odločba popolnoma jasna, nekatere finančne ustano* ve ne odrejajo in ne izplačujejo državnim vpokojencem osebnih draginjskih doklad z ozirom na kraj njihovega stalnega bivališča. Istotako sem doznal, da je pri posameznih finančnih ustanovah nastala zmešnjava v tolmačenju in uporabi čl. 3. pod III. sklepa D. R. br. 107.201 24. Mnogim ustanovam namreč ni jasno, na koga se nanašajo be« sede «i njima podobnim«. Vsled različnega tolmačenja te določbe ne prejemajo državni vpokojenci v nekih pokrajinah naše kralje« vine draginjskih doklad po novi Uredbi, ker se smatra, da za nje nova uredba ne velja.
Da bi se vsemu temu v bodoče izognili in da bi se Uredba D. R. br. 107.201/24 pravil« no uporabljala, priporočam in odrejam vsem finančnim oblastvom, da se najskrbnejše dr« že naslednjih pojasnil:
1.)	Po odstavku 3. čl. 1. sklepa ministrske« ga sveta D. R. br. 107.201/24 pripada držav> nim vpokojencem osebna draginjska dokla, da z ozirom na kraj stalnega bivališča. Višino teh doklad je treba torej določati ne po draginjskem razredu onega kraja, v ka« terem je državni vpokojenec vpokojen, tem več po razredu onega kraja, v katerem se je po vpokojitvi stalno naselil. Tako se ima tudi postopati, kadar vpokojenec izpremem kraj svojega bivališča. V slučaju spora slu« ži kot dokaz stalnega bivališča potrdilo pri* stojnega občinskega urada.
2.)	V določbi čl. 3. pod III. sklep« mini« strskega sveta D. R. br. 107.201 24 se bese« de »i njima podobnim« nanašajo na one državne vpokojence, ki Imajo v raznih kra* jih naše države in v raznih resorih naše državne uprave razne poklice, a so po činti enakopravni zvaničnikom ali služiteljem. Da bi se ta določba jasneje razumela, je treba upoštevati dejstvo, da se po novem zako« nu o urad,likih dele vsi državni uslužbenci na uradnike, zvaničaike in služitelje.
Z ozirom na to pripada draginjska do. klada po čl. 3 pod m. sklepa ministrskega sveta D. R. br. 107.201/24. ontm držav, vpo, kojencem. ki po novem zakonu o uradnikih od 31. julija l. 1923. nimajo značaja uradna ka temveč so, ali bi bili označeni kot zve« ničniki alt služiteljl. V slučaju negotovosti kako se ima kak vpokojeni uslužbenec tre. tirati ali kot zvaničnik ali kot služitelj, ima biti merodajno potrdilo ali poročilo onega resora, čegar vpokojenec je dotična oseba.«
dijaštvom. Struja zoper tujce je bila vedno med Kitajci zelo močna, toda nastopala je poprej le oreveč negativno, porabljajoč brezplodno svojo glavno energijo v borbi zoper vse kar je bilo tujega, naslanjajoč se na konservativne kroge v državi. Tega danes ni in sedaj se poroča da se nacijonalistična struja naslanja močno baš na radikalna ali celo na socijalistična, na komunistična gesla.
In tu se pojavlja še ena komponenta vplivi iz sovjetske Rusije. Da bi bih boljševiki sami povzročili ali naščuvali protievropske nemire v Kini. ni verjetno in bi tudi ne bilo mogoče, ako ne bi ob-stoiali že sami po sebi dovolj izdatni predpogoji za to. Toda brez dvoma pa so se sovjetski agitatorji z vso vnemo lotili posla, da čim največ pripomorejo kako bi kapitalističnim svetovnim državam povzročili na Kitajskem čim največ neorilik. Zato ni prav nič dvoma, da se nahaja danes med kitajskimi delavci in dijaki, med demonstranti in štrajkujo-čimi mnogo moskovskih emisarjev, ki napeljujejo vodo na svoj mlin.
Kaj bo rezultat sedaniega nemira, se da težko prorokovati. Zdi pa se. da je UDravičena skepsa. da bi se moglo danes v Kini nojaviti kako velikopotezno gibanje. Težko da bi mogla dežela, kjer so mogli generali še oravkar pri popolni pasivnosti prebivalstva uganjati take pustolovščine, ker naenkrat iz sebe proizvesti dovolj močno organizacijo' ki bi ideji pripomogla do zmage in vso državo preporodila in preuredila na temelju ideje.
Ni seveda izključeno, da so nemire pomagali povzroči« sami pekinški vladni krogi, da si s tem ustvarijo bazo za pobijanje tu iih privilegijev, slično kot je to izvedla Turčija.
Ako pa sedanje gibanje nc oo moglo iz sebe ustvariti sile. ki bi šla preko negacije do pozitivnega dela. tedaj bo ostalo samo epizoda brez večjih posledic. epizoda, kakor jih pozna že toliko novejša kitajska zgodovina.
Ha|»«ljftl Konrad Veldt la Kali Juulags Hlm
„Strupeni politik"
pride v »Kino Dvor«
Politične beležke
'4- Nov klerikalen poraz. V nedeljo 14. t. m. so se vršile v Čatežu pri Brežicah precej burne občinske volitve, ki so bile lansko leto razveljavljene in s katerimi je imelo opraviti tudi upravno sodišče v Celju. Klerikalci so napeli vse sile. da bi obdržali v občini svojo moč. Toda vse skupaj jim ni pomaga o. ker uvidevajo ljudje neresnost klerikalne politike in se izogibljejo klerikalni komandi Pri nedeljskih volitvah v Čatežu so napredne liste dobile 12 mandatov, klerikalna stranka pa samo 5 odbornikov, medtem ko so imeli v prejšnjem odboru klerikalci 9 odbornikov, druge stranke pa samo 8. Nedeljskih volitev se je udeležilo 228 volilcev. od katerih so cobiie napredne liste 156 glasov, klerikalci pa samo 72 glasov. Klerikalcem ni Pomagala niti koruza, ki jo je župnik delil pred volitvami v župnišču.
4- Napredna zmaga ob meji. V nedeljo so se vršile volitve v obmejni občini Slatinski dol pri Svečini. ki je bila doslej v absolutni premoči klerikalcev. Zmagali so odlično napredni kmetje. Klerikalci so dobili samo 17 glasov, napredna lista pa 29 in 4 glasove socijalisti.	. .. ..
+ O majniški deklaraciji je objavil nedeljski »Slovenec« v svoji ilustrirani prilogi sestavek, ki povsem netočno pri kazuje historijat te važne politične iz-iave. Clančič je napisan seveda v svrho, da prikaže kako so bili klerikalci voditelji našega osvobodilnega pokreta da so naprednjaki, odn. dr. Žerjav m
(lucus a non lucendo) kluba«, ki so v številnih medklicih tako ožigosali nastop dr. Pivka, da je siromak moral končno v največji zadregi zapustiti skupščinsko dvorano ... To je opasna reč. Dr. Pivko, kolikor ga poznamo, se ne boji vsakega mačjega repa, zdaj ti ga pa klerikalni tigri kar z 'medklici« in »zadrego« poganjajo iz skupščine. Kako šele morajo pred njimi trepetati šibkejši in še manj vzdržni poslanci kakor je dr. Pivko! In ali se bo vobče kdaj rodil tak kraljevič Marko, ki se ne bo ustrašil klerikalnih medklicev!?
+ Sijajen naslov. «Slovenec» je v nedeljo priobčil uvodnik z naslovom: »Skrpucalo«. Dobro pogodil! Uvodnik je namreč skrpucan iz gostobesednih citatov davidovičevskega »Slobodnega Najoda« in »Slovenčevih« lastnih fra-zastih primesi. Celo to skrpucalo govori o načrtu novega zakona o osnovnih šolah. Ne pade nam na pamet, da bi re-plicirali na »Slovenčevo« skrpucalo ali pa zakonski predlog razlagali in komentirali. ker je to storil sam nieeov avtor min. Svetozar Pribičevič z lepim govorom v zakonodajnem odboru. In obenem, glejte, poroča «Slovenec». kako opozicija in posl. Sušnik v odseku za liudsko-šolski zakon predlagajo to in ono, in se vse uvažuje. Mar se »Slovenec« ne boji' da bo »skrpucalo« tem večje? V ostalem pa bi tako primernih naslovov želeli še večkrat nad »Sloven-čevimi« uvodniki.
-f Okrog »sporazuma«. Nedeljska «Samouprava» se v uvodniku vnovič bavi z vprašanjem sporazuma z radičevci in povsem jasno pravi, da radikali nikakor ne nasprotujejo »sporazumu«-toda ne morejo se zadovoljiti zgolj z deklaracijami, marveč želijo dokazov v dejanjih. Potrebno je, pravi »Samouprava«. da HSS na način, kakor se to dela, Izdela svoj novi politični program v skladu z danimi deklaracijami svojega vodstva in da ta novi program provede v svojih organizacijah. Tako mora HSS precizno in jasno določiti svoje politično stališče, na osnovi katerega bi se mogle z njo sklepati resne kombinacije v interesu javnega življenja države. »Samouprava« piše to pod premiso, da HSS še vedno predstavlja večino hrvatskih volilcev. Medtem je velika nedeljska skupščina samostojnih demokratov v Sisku podala najeklatantnejši dokaz, da Radičevi stranki strahovito naglo kopni ta slava, in še mnogo prej. preden bodo radičevci uvedli »novi sporazum« v svoje organizacije, bodo te in z njimi ogromna večina hrvatskega ljudstva žc daleč proč od g. Radiča in njegovih.
Iz demokratske stranke
Krajevna organizacija SDS v Brežicah obvešča vse somišljenike in Slane, da se na* povedani sestanek v četrtek, 18. t. m., v re* stavraciji g. VoJjčanška na kolodvoru ne vrši, ker je določen za soboto 20. t m. v gostilni Stirn v Brežicah občni zbor krc< jevne organizacije SDS, katerega se mora> jo vsi somišljeniki obvezno udeležiti. Od. bor krajevne organizacije.
Mladinska organizacija
Člani dramatične sekcije »Edinosti«, Ljub ljana, se opozarjajo, da se vrši danes ob 8. zvečer prva vaj*. Sestanek v Narodnem domu. — Odborova seja »Edinosti« se vrši v sredo ob pol 8. uri v društveni sobi.
Seja ZJDM. pripravljalnega odbora sc vrši po seji »Edinosti« ravno tam. Vabijo se ostali člani odbora, ki so bili kooptirani. Dnevni red je važen z ozirom na novousta* novljene organizacije.
Članski sestanek športne sekcije se vrši danes, dne 16. t. m., ob 18.15 minut v dru« štvenih prostorih. — Obvezno.
Gradec pri Litiji. V nedeljo dne 7. t. m. se je vršil na vrtu g. Jelnikarja v Gradcu dobro uspeli ustanovni občni zbor krajevne organizacije SDS v Gradcu pri Litiji. Zbo« ra so se udeležili tudi zastopniki organiza. cij iz Smartna in Litije. Na zboru so poro« čili gg. Fincinger, Pleničar in Jeriha. V od* bor so bili izvoljeni: Rovtar Ivcn, predsed* nik; Kržan Franc, podpredsednik; kot od* borniki: A. Steiner. Fr. Tišler. Fr. Majhen* šek. Avgust Jeriha in Ant. Jelnikar. Dne 29. t m. sc vrši sestanek kr. org. Litija*Gra* dec.Smartno ter »Edinosti« v Litiji na vrtu g. Jelnikarju. Sestanka se udeleži tudi g. dr. Joža Bohinjcc iz Ljubljane. Po sestanku se vrši prosta zabava. Na ta sestanek že danes opozarjamo vse prijatelje naše misli. Na* tančnejši spored še objavimo.
in
tovariši sodelovali le «na poziv« m v podrejenih vlogah. Predvsem je ugotoviti. da ie majniška deklaracija pendant podobni češki izjavi in da ona ni bila bistvo, temveč le izhodišče naše nacijonalne politike v dobi bližajočega se propadanja habsburške monarhije. Da je deklaracijski pokret zlasti v politiki jugoslovenske delegacije dobil sča soma svojo protiavstrijsko smer in svoj iredentistični značaj, to jc v pni vrsti zasluga dr. Žerjava, ki je kot skromni tajnik Jugoslovenskega kluba po naprej določenem in z nekaterimi ožjimi prijatelji dogovorjenem načrtu postal spin-tus agens klubove politike. Ni danes na mestu govoriti o odporih, ki jih je moral pri tem premagovati, odkrito pa pri znavamo, da je dr. Korošec krepko držal Žerjavovo linijo in se odločno postavil za idejo narodnega edinstva, ki je v deklaraciji tako pomembno poudar jena (»mit allen Kraften fur die \ er-wirklichung der Forderung lhrer ein-heitlichen Natlon«). Najžalostnejse je, da isti dr. Korošec danes to svojo slovesno izjavo proglaša za laz in po-
tvorbo!	,, ,	x
-f Medklici In zadrege. Kakor poroča »Slovenec«, je dr. Pivko v soboto glasoval proti klerikalnemu predlogu in se pri tem posmehoval. Njegovo posmehovanje. pravi »Slovenec«' je izzvalo burne proteste poslancev »Jugoslovanskega
Iz Primorja
*	Prepoved gledališke predstave na Kon* tovelu. Italijanske oblasti so prepovedale predstavo »Scampola«, ki se je imela vršiti na Kontovelu pri Trstu v nedeljo, 14. t. m.
*	Smrtna kosa. V Trstu je umrla Marija Vekjet. Pokojnico so pokopali v pondeljek N. v m. p.
» Himen. Poročila sta se Jožefa Skušek in Jožef Bratož, prva iz Zarate v Argenti« niji. drugi iz št. Vida pri Vipavi. Mnogo sreče!
*	Odstopil je komisar okrajne bolniške blagajne v Gorici Dante Conforto. Tajni, štvo fašistovske organizacije se sedaj po* teguje za to, da H bil na mesto dosedanje* ga komisarja imenovan upravni odbor iz zastopnikov delodajalcev in delojemalcev.
*	Tram je zmečkal gfcvo 41etnemu Silviju šuligoju v Gorici. Otrok se je igral na ce« sti, po ka*eri je privozil voz z gredami. 5u* ligoj je priplezal do voza, in je prišel z gla. vo baš pod tram, ki se je zvrnil na cesto. Trem je zmečkal dečku glavo in otrok je ostal na mestu mrtev.
*	Koristna pridobitev državnih upokojen« cev v Italiji. S posebnim kraljevim odlo. kom je določeno, dn bedo prejemali upo* kojenci v Italiji od 1. julija dalje pokojni, ne takoj po upokojitvi. S tem jc rešeno vprašanje predujmov, katere jc doslej is« plačevala Italija svojim upofc®ieoo*&
Kraljeva dvojica v Skoplju
V soboto dopoldne sta se pripeljala v Skoplje kralj Aleksander in kraljica Marija. ki sta takoj ob svojem prihodu bila deležna navdušenih ovacij več tisoč glave množice. Ko je vlak Drivozil na postajo, je takoi vojaška godba zaigrala državno himno, raz Dušanovega gradu pa so zagrmeli topovi v pozdrav naši kraljevi dvojici.
Na kolodvoru so pozdravili visoka gosta veliki župan Vildovič, pomočnik komandanta III. armijske oblasti general Ristič, metropolit Varnava ter številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Takoj po oficijelnem pozdravu se je kraljeva dvojica v spremstvu prvega adjutanta, generala Hadžiča, maršala dvora generala Damljanoviča in ostalih spremljevalcev odpeljala v Dom siro-čadi. kjer pa niso bili pripravljeni na visoki poset. Ko je kraljeva dvojica dospela v Dom. so bili vsi otroci zbrani ravno pri obedu. Otroci so takoj spoznali visoke goste in pričeli glasno vzklikati »živeli» in peti državno himno. Kralj in kraljica sta se živahno zanimala za stanje bednih otrok, ki so večinoma brez roditeljev ter se razgovar-jala z otroci in upravnikom Doma. Kralj je izrazil svoje zadovoljstvo, da je ureditev Doma mnogo boljša, nego je bila ob času njegovega zadnjega poseta v Skoplju. Kraljica je podarila za ubogo deco vsoto 10.000 dinarjev.
Takoj nato se je kraljevska dvojica odpeljala v novi moderni institut za tro-pične bolezni. Tu sta se kralj in kraljica mudila celo uro ter si natančno ogledala vse naprave zavoda. Vladarja sta bila zelo zadovoljna z moderno in krasno ureditvijo zavoda.
Po obedu, ki se je vršil na dvornem vlaku' se je kraljeva dvojica odpeljala z avtomobilom do sela Nereza, kjer se nahaja stari samostan sv. Pantelejmo-na, ustanova sina bizantinske princese Teodore Komnen iz XII. stoletja. To je najstarejši bizantinski spomenik v naši državi Prihod kraljeve dvojice v samostan je iznenadil vse njegove stanovalce, ki so navdušeno pozdravljali goste. Kraljeva dvojica je nato obiskala še druga sela v okolici Skoplja in bila zlasti od kmetskega ljudstva povsod navdušeno pozdravljena.
Ko se je zvečer vračala kraljeva dvojica v Skoplje. so seljaki po vseh cestah tvorili gost špalir m prirejali vladarju velike ovacije. Kraljeva dvojica ostane v Južni Srbiji 10 dni in posetj še Pri-lep. Bitolj m Prištino.
Sramotilci dr, Pivka obsojeni
»Jutro* je povodom zadnjih skupščinskih volitev priobčilo imena raznih spodnještajerskih nemških junakov, ki so podpisali nemško kandidatno listo za mariborsko volilno okrožje. Med temi imeni se je nahajal tudi dr. Manfred Scheuchenbauer, uradnik kreditnega in posojilnega društva v Ptuju. Ker je «Jutro» predlagatelje nemške kandidatne liste imenovalo nemške generale, se je čutil mladi mož, ki se po lastni navedbi sicer prav nič ne bavi s politiko' poklicanega, da se je javnosti takoj nato še enkrat predstavil s tem, da je poslal v »Cillier Zeitung* odprto pismo, naslovljeno na uredništvo «Jutra». V tem odprtem pismu pravi, da je bilo v «Jutrm> na isti strani, kjer je bila objavljena gori omenjena notica, natiskano tudi ime poslanca dr. Pivka in je še dostavil, da mu je mučno z ozirom na njegovo čast. da stoji z dr. Pivkom na enem in istem mestu.
Dr. Pivko je radi tega prostaškega izpada vložil po dr. Kodermanu proti dr. Scheuchenbauerju m odgovornemu
uredniku «Cillier Zeitung» Hubertu Kol-letnigu pred okrožnim sodiščem v Celju obtožbo radi pregreška proti varnosti časti. Razprava se je vršila v soboto 13. junija. Obtožbo je zastopal dr. Kalan, oba obtoženca pa je branil dr. Zangger. Odgovorni urednik Kolletnig se je zagovarjal, da ni omenjenega «Poslanega» čital, akoravno je navajal dr. Scheuchenbauer v svoj zagovor, da je v pismu, s katerim je poslal «Cillier Zei-tung» svojo notico., prevzel osebno nase vso odgovornost za isto. Sodišče je obsodilo dr. Scheuchenbauerja na tri dni zapora, odnosno na 150 Din globe in urednika Kolletniga na 48 ur zapora odnosno 100 Din globe. Obtoženca morata objaviti razsodbo na svoje stroške v «Uradnem listu« in v «Cillier Zei-tung».
Češki dan v Mariboru
Maribor, 15. junija.
Minulo nedeljo je mariborska češka kolonija zopet pokazala, kako častno reprezentira znano češko kulturno zrelost in slovansko zavest v tujini. Obenem smo videli tudi smotreno nacionalno - prosvetno delo češkoslovaške vlade izven svoje države, ki stremi za tem, da ne zgubi ne enega državljana v tujini.
V	ta namen vzdržuje češkoslovaško ministrstvo nrosvete po vseh večjih krajih tujine, kjer so večje češke kolonije, dopolnjevalne šole, v katerih poučujejo svojo deco češčine, češko zgodovino, zemljepis in petje. Poleg tega obiskuje ta deca seve tudi redne šole dotičnih držav. V Mariboru je imela takšna češka šola v nedeljo dopoldne v poslopju dekliške meščanske šole že svoj drugi letni zaključek z javno skušnjo. šolo vodi sedaj češka učiteljica gdč. Šolcova, ki poučuje tudi v Varaž-dinu, Ljubljana pa ima zopet svojo učiteljico. K skušnji .ie prišlo nekaj nad 30 otrok ter okrog 60 čeških staršev z generalnim konzulom CSR gosp. dr. Be-nešem in zastopnik Jugoslovensko - Češkoslovaške Lige g. dr. Reisman, katere je uvodom iskreno pozdravil predsednik Češkega kluba gosp. Bureš. Častno so bile zastopane tudi dame z gospo Ljudmilo Pivkovo, soprogo gosp. narodnega poslanca, na čelu.
V	dvorani, ki so jo krasile slike kralja Aleksandra in prezidenta Masarvka, je nato pričela skušnja, tekom katere so otroci korajžno in z zanosom pred-našali odlomke iz češke zgodovine. Cisto majhen dečko je iskrečih oči povedal, kako je kralj Samo prvi ustvaril mogočno slovansko državo. Posebno navdušena pa je bila publika tudi med ljubkimi deklamacijami otnoških in do-morodnih pesmi. Ob sklepu so vsi skupaj. otroci in starši, stoje zapeli češko hinmo «Kde domov muj», hvaležna deca pa je v lepih nagovorih poklonila svoji učiteljici in gosp. generalnemu konzulu šopke cvetja s slovanskimi trobojnica-mi. Po razdelitvi spričeval je g. konzul dr. B e n e š imenom češke vlade v stvarnem govoru omenil pomen in cilje češke šole ter se zahvalil učiteljici za njen uspešen trud in bodril deco k marljivosti pri poduku v bodočnosti in jo pohvalil radi zasluženih častnih redov v spričevalih. Za Jugoslov. - češko Ligo je izrazil dr. Reisman naše zadovoljstvo nad češkimi šolami v Jugoslaviji, ker morejo le utrditi vzajemne kulturne odnošaje ter ustvarjajo nove, inteligentne sotrudnike za Ligine cilje. Oba govora so navzoči Cehoslovaki navdušeno aplavdirali, nakar se je predsed-nk gosp. Bureš zahvalil vsem činite-ljem, ki so z umevanjem tega važnega kulturnega in patrijotičnega dela in z dejansko podporo omogočili šolo, zlasti češka vlada in mariborska občina, katera nudi šolske prostore. Ginlirv je bil
ELITNI KINO
Matica
Telefon 124. Predstave ob: 4., 7. in 9. uri. Umetniški orkester pri vseh predstavah.
II. del in konec velezanimivega, senzacionalnega filma
Skrivnostno bodalo
v glavni vlogi predrzno-smeli
- Eddie Polo -
ki v tem delu prekaša vse do sedaj predvajano
konec, ko se je gosp. Beneš šc v imenu staršev poslovil od ljubeznjive učiteljice. pa so mu solze zaprle oči. Takšne ozke vezi in harmonije bi si želeli tudi pri nas povsod med šolo in domom.
Po kosilu ie imel gosp. generalni konzul še posvetovanje z odborniki JC Lige radi Masarykove proslave v Rogaški Slatini dne 1. in 2. avgusta ter izleta na Češko ki se vrši med 7.—17. sep tembrom. Popoldne pa so priredili starši deci ob zaključku češke šole še zlet v Betnavski gozd. kier so imeli intimno svojo veselico z rajanjem in igrami otrok, ki so bili tudi pogoščeni. Zleta so se udeležili vsi mariborski Cehoslovaki z gosp. generalnim konzulom vred, kar s posebnim poudarkom omenjamo — Slovencem v posnemanje. Po domače bi to povedali: Glejte, kako oni vkup držijo, kjer je treba!
Dva dni poprej, v petek zvečer, pa je zaključil češki tečaj, ki ga ie priredila s požrtvovalnim podukom gdč. Solco-ve mariborska JC Liga. Ta tečaj pa je imel že bolj značai pristne slovenske površnosti in slamnatega ognja. V začetku je bilo nad 70 udeležencev, z nastopom lepših, pomladnih dni pa smo že padli pod 20. Tečaj se bo v jeseni obnovil in upamo tedaj boljšega in rednei-šega obiska.	_
SRAJCE^
barvaste & 2 ovratnika Din 85'— barvaste k 2 ovratnika Din 110'— bele p!que prša	Din 95'—
Panama češke Din 95'—105'— Hlače gradi	Din 45'—
T etra hlače	Din 60'—
Krasna Izbera! Dobro blago!
P. MAGDI C, Liubliana.
Pogreb španskega poslanika v Beogradu
Poročali smo že, da je pred tednom dni umrl španski poslanik pri naši vladi Miguel de Castegnada. Moža je zadela kap na povratku iz Budimpešte. Pogreb pokojnega se je vršil koncem prošlega tedna v Beogradu.
Truplo je ležalo na odru dva dneva v rimsko-katoliški cerkvi v Krunski nli-ci. Obrede je izvršil v soboto katoliški svečenik. Ceremoniji je prisostvoval ves diplomatski zbor- veliko število višjih m nižjih oficirjev beograjske garnizije ter zastopniki državnih oblasti.
Ob 12. dopoldne je krenil sprevod z godbo na čelu m vojaško četo proti postaji. V sprevodu so nosili deyet vencev. katere so darovali zastopniki tujih držav in naše zunanje ministrstvo. Za mrtvaškim vozom je korakal tajnik španskega poslaništva ter novi odpravnik poslov, ki je prišel z Dunaja v Beograd, pokojnikova žena ter diplomati in častniki. Pred kolodvorom se je sprevod ustavil. Vojaki so dvignili krsto z ostanki poslanika ter jo prenesli v vagon. Četa ie oddala salvo in nato so prepeljali poslanikovo truplo v domovino.
Podjeten par
Ljubljana, 15. junija.
Takole v maju mesecu pred dvema letoma se je seznanil z njo. Sedel je na gostilniškem vrtu pri čaši piva, ona pa ga je opazovala skozi okno nasprotne hiše in se mu nasmehavala. Seveda je pozornost čedne deklice fanta - invalida popolnoma zmešala in bil ji je za nasmeške več kot hvaležen. Potom pisemca se je nato seznanil z njo natančneje in ona mu je odgovorila, da je vzgojiteljica. da pa se v tej službi ne počuti kaj dobro. Fant je imel po Ljubljani dosti poznanstva in različnih zvez. Kar hitro, v nekaj dneh jo je spravil v službo k drugi rodbini in ker ji ni bilo tudi tamkaj všeč, k tretji, četrti itd. Na večer sta se vedno shajala vsaj za kratke hipe na vogalu hiše, si šepetala sladke besede ter si prisegala večno ljubezen. — Naenkrat pa se je navdušenje dekleta napram fantu ohladilo. Zapustila je službo in se pričela družiti z različnimi moškimi. Novi znanci je niso za
Nalboll« Konrad Veldt In Emil Janninga film
»Strupeni poliub"
pride v »Kino Dvor«
nemarjali, kajti bila je stasito, lepo dekle, blondinka s prodrljivimi sivimi očmi. Navadila se je živeti lahko življenje, on pa je begal kakor zgubljen za njo. Nenadoma pa je dobil kot invalid-črkostavec koncesijo za lastno tiskarno. Nabavil si je nekaj malih ničvrednih strojev, si poiskal v Šiški prostor in pričel tiskati sam. Dekle pa mu ni šlo iz glave. Naveliča! se je delati, stopil je zopet za njo. jo poiskal zapuščeno v neki kavarni in jo pregovoril, da je šla z njim. Pričelo se je pred kakimi štirimi meseci. Invalid Anton Ušan in njegova ljubica 24-letna Ana Wolf, doma iz Ljutomera, sta se odpeljala najprej v Celje. Ker ima Ušan tamkaj dovolj znancev, se je naselil s svojo ljubico brez vsakih sredstev v nekem hotelu in pričel «pumpati» na račun svoje tiskarne. Ko je svoje znance dodobra obral, se je odpeljal naprej v Savinjsko dolino. Ker je znal govoriti prepričevalno, je našel po vseh večjih krajih vedno zopet kako žrtev. Ljudje so gospodu tiskarnarju vedno radi posojali in ljubica mu je kazala vedno več naklonjenosti, čeprav se je včasih spozabila in se za urico oklenila drugega. Ko sta obrala Savinjsko dolino, sta odšla v Maribor in tamkaj živela na enak pustolovski način okrog 14 dni. Zatem sta odpotovala v Zagreb, oskubla tudi tam več kalinov, naposled pa sta jo mahnila nižje na jug. Posetila sta vsa večja mesta, naposled pa sta se ustavila v Zemunu. Nastanila sta se v hotelu «Balkanu». Ker v Zemunu Ušan ni imel prevelike sreče, je vsaki dan sedel na ladjo, se prepeljal čez Donavo in lovil tamkaj svoje žrtve. Seznanil se je z nekaterimi slovenskimi oficirji in jih ogoljufal na račun svoje tiskarne za velike vsote. Končno pa so prišle njegove goljufije vendarle na dan in oba lahkoživ-ca sta bila v Zemunu aretirana. Prepeljali so ju v Ljubljano, kjer nadaljujejo preiskavo. Pri zasliševanju na policiji sta se oba izrazila, da ne vesta in se ne moreta spominjati, koliko žrtev imata na vesti in kake vsote sta jim izvabila.
ERIKA in IDEAL
pisalna stroja sta vsled svoje predzne mehanike zavzela vse nglednejže pisarne.
TheRexCo., Ljubljana
Danes zadn|lč: Monty Banks ameriški kralj komike v smehapolni burki
Porote
Maribor, 15. junija.
Ropar in tat
Danes se je moral zagovarjati pred po« rotnim sodiščem delavec France Grand iz Ješence pri Mariboru, ki je bil obtožen, da je oropal med potjo iz Račjega v Fram Mi j haela Kerleja in da je lani 24. avgusta v Stangersdorfu v Nemški Avstriji ukradel dve kolesi. Obtoženec je 28. marca 1922. odšel z doma ter se potepal nekaj časa po Hrvatskem, končno pa prišel v Nemško Avstrijo, kjer je v družbi z nekim hlapcem ukradel omenjeni dve kolesi. Radi tega je bil obsojen od sodišča v Gradcu na tri me» sece težke ječe, po prestani kazni pe izgnan v Jugoslavijo. Dne 19. februarja 1. 1. je bil v gostilni Franca Rašica v Račjem, kjer se je mudil tudi Mihael Kerle, ki se je pripe« ljal z vlakom iz Maribora in pri katerem je opazil večjo vsoto denarja. Ko je Kerle odšel proti domu na Planico, je obtoženec odšel za njim in se mu med potjo pridružil. Na nekem travniku jc stopil pred Kerleja in mu zagrozil: ffSedaj mi daj denar, dru? gače te ustrelim s samokresom!* Ker se je Kerle upiral, da je zagrabil za vrat, zavlekel na bližnjo njivo, vrgel na tla, potem pa vzel s silo tz njegovega notranjega telovni« kovega žepa denarnico s 3676 Din 75 p, iz
Z aeroplanom prako cele Evrope
v Elitni Elno Matica ? ? ?
k
,,Vražji deček« "M
LJUBLJANSKI DVOR
i n o
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4., H K 8. in 9. — Ob nedeljah ob Vt 11., 3., H 5, 6,
K 8. in 9. uri.
zunanjega telovnika žepa pa srebrno žepno uro v vrednosti 250 Din ter dve beležnicL Po ropu je zbežaL Orožništvo je roparja kmalu izsledilo. V početku je tajil svoje dejanje, pozneje pa se je udal in izročil oropane stvari. Denarnico z denarjem in beležnicami je imel skrito v slami, uro pa je skušal šele med orožniškimi poizvedbami skriti.
Pred sodiščem je obtoženec priznal, da je vzel Kerleju denar, izgovarjal pa se je, da je bil Kerle pijan in da mu ni naredil nobenega nasilja. Priznal je torej tatvino, ne pa ropa. V resnici pa Kerle ni bil pijan in je imel vse žepe raztrgane, kar vse na* sprotuje obtoženčevemu zagovoru in očitno kaže, da je bil Mihael Kerle oropan. Kar se tiče v Nemški Avstriji ukradenih koles je bil sicer radi tatvine obsojen že v i nože m« stvu, vendar pa je državno pravdništvo dvignilo proti njemu obtožbo v smislu § 36. k. z. To tatvino priznava obtoženec v pol« nem obsegu.
Porotniki so vprašanje ropa in tatvine po« trdili, nakar je sodni dvor obsodil ob to« ženca na štiri leta težke ječe.
Fožigalec
Porotno sodišče je razpravljalo danes tu« di o slučaju delavca Rudolfa \Veissa iz Haj« dine, ki je letos aprila meseca zaigal v Zg. Hajdini slamo v kolarnici Štefana Kirbiša, tako da je nastal požar, ki se je razširil tudi na bližnja poslopja ter upepelil sta« novanjsko in gospodarsko poslopje štefa« na Kirbiša, stanovanjsko in gospodarsko poslopje Uršule šmigoc in gospodarsko poslopje Franceta Krofta. Po odbitku zava« rovalnine znaša škoda, ki jo je povzročil požar Francetu Kirbišu 14-500 Din, Uršuli Šmigoc 22.000 Din, Francetu Kroftu 3600 Din ter Lizi in Tereziji Pal 4000 Din, skup« no torej 43.500 Din. Rudolf Weiss je stano« val v Kirbišovi hiši poleg kolanuce. Ker je rad pil in bil za delo len, mu je Kirbiš ne« davno odpovedal stanovanje. Ze par tednov pred požarom se je izjavil nq>wm Uršuli Šmigoc v navzočnosti njene matere, da bo radi tega Kirbišu napravil toliko škode, da dva bika ne bosta zanjo zadostovala. Po« dobno se je izrazil tudi napram drugim ose« bam. Na dan požara se je popoldne pijan vrnil iz Ptuja, ustavil se za paT tronutkor pri sosedih, nato pa je šel domov in odiel v kolarnico, iz katere je zopet čez kaki dre minuti izstopil. Šel je v svojo sobo, nd svoj kovčeg in svoje stvari ter vse nesel pred hišo. V tem je še Šmigoceva zapazita, da gori v kolarnici. Izključeno je, da H kdo drugi kakor Weiss zažgal, ker ni bflo v bH» žini v onem trenotku nobenega drugega So veka. Ze samo dejstvo, da je obtoženec od« nesel svoje stvari iz sobe, predno se je hi« ša sploh vnela in predno je Smigooeva za« kričala, da gori, je dokaz, da je obtoženec zanetil ogenj. Ko mu je Uršula Šmigoc ta« koj nato zabrusila v obraz, da je on zažgal, je rekel, da ga sploh ni bilo doma. Očividno je torej lagal, ker ga je ista priča videla iti v kolarnico in izstopiti iz nje. V kolarnici je začelo kmalu potem goreti, ko je ob dol« ženec izstopil iz nje.
Tekom preiskave je obdolženec priznal, da je bil res v kolarnici, zagovarja pa se, da je šel tja samo po drva, da bi si nekaj skuhal. Pri aretaciji so našli r njegovem hlačnem žepu škatljico vžigalic, dasi ni ka« dilec in dasi vžigalic običajno nikdar ne nosi seboj. Jasno je, da je obdolženec v nme« nju, da ga nihče ne vidi, šel v kolarnico in zanetil ogenj, nato pa hitro vzel v »obl svoje stvari, da jih reši. Odšel je z njimi pred hišo, šc predno so sosedje zaznali za ogenj in predno se je ogenj razširil na Kir« bišovo stanovanjsko hišo, v kateri je imel obdolženec svoje stvari.
Ker so se porotniki samo s sedmimi gla« sovi izrekli za krivdo obtoženca, je bil isti oproščen.
Damam
so zopet na izbiro Izgotovljene naf-novješe promenadne toflete.
Modni atelje M. Šare, Ljubljana
Kongresni trg 4-1.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji:
Ljubljanska opera Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: «Bagdadski brivec®. C. Četrtek, 18.: «Hoffmannove pripovedke®.
Poslovilni večer Hugona Zatheya. Izv. Petek, 19.: «rGlumači». »Cavalleria rustica« na». Na čast udeležencem veterinarskega kongresa. Izv.
Mariborsko gledališče
Torek, 16.: «Tosca». A. Gostovanje Marka Vuškoviča iz Zagreba.
Iz ljubljanske opere. V četrtek zvečer se poje v Narodnem gledališču v Ljubljani Ofienbachova opera »Hoffmannove pripovedke«. Vlogi Llndorfa, Coppeliusa. Dap-pertutta in Mlrakla poje g. Hugon Zathey, ki odide koncem letošnje sezone na nov an-gažma v Poznanj na Poljsko. Tekom svojega sedemletnega bivanja m dekrvanja v Ljubljani si je stekel g. Zathey velikih zaslug za našo opero in si pridobil splošne simpatije občinstva. — V petek- 19. t. m. gostuje na našem odru odlični tenorist g. Marij Šimenc v operi »Giumači«. Petkova
predstava se vrši izven abonmaja na čast udeležencem veterinarskega kongresa.
Zaključna matineja Dramatične šole v Ljubljani
V nedeljo dopoldne ob pol 11. uri je priredila dramatična šola igralskega udruženja zadnjo matinejo. Žal je bilo gledališče tudi to pot, že tretjič, skoraj prazno. Prvi del je vseboval recitacije. Gojenec iz 1. letnika je predvajal Prešernov «Krst pri Savici» do kai temperamentno in se odlikoval z razločno in lepo izgovarjavo ter •vokalizacijo. Odč. Slavčeva je nastopila s sigurnostjo m gracijo; pokazala je, da je že cela igralka, ne več samo gojenka II. letnika. Recitirala je Ooljevo «Tatjano» s toliko toplino v glasu in kretnjah, da je imel njen nastop nekaj celotnega in ubranega. Narodno pesem »Lepa Vida» je podala gdč. I. let. jako čustveno in ljubko. Posebno treba omeniti g. Klemenčiča, ki je pokazal z Wild-gans - Jarčevo «Harlekmado» in »Poslednjo voljo« fino razumevanje. Že njegov »Mal-volio» je pokazal lep talent. V splošnem je priznati, da so nastopili gojenci obeh letnikov mirno, brez vsake treme, kar je veli-
kega pomena za bodoče igralce.
II. del matineje je prinesel za Ljubljano nekaj novega in zanimivega: šolo telesne tehnike ritmike in plastike. V tej šoli dosežejo učenci mehko izurjenost svojih udov i:i ;pi«*a, smisel za estetiko in gracijo, kar je važno za igralca. Vsak človek ima v sebi več ali manj ritmičnega čuta tu pa ga izboljša in poostri tako, da mu postanejo kretnje ritmično pravilnejše, prožnejše in skladnejše. S počepi, predkloni in zakloni, napenjanjem in spuščanjem mišic, skoki itd. se razvije telo enakomerno in pravilno. Gojenci so nam na pr. pokazali, da se naznači nota s koraki; na pr. tričetrtinski takt s tre-mi četrtinkami koraka: tri korake, a z rokami taktna tričetrrinski takt. Za osminke podvoji, za šestnajstinke početvori korake itd. Tudi dinamični znaki se izražajo v korakih.
Zelo zanimivo je improviziranje. Učitelj pusti gojencu popolnoma svobodno voljo ter mu samo reče na pr.: .Izrazite s kretnjo, kako predmet dvignete m ga vržeteU Tu ima gojenec priliko, pokazati svoj temperament in svojo fantazijo. Nad vse uspelo so improvizirali učenci in učenke dve pantominrčni sceni. G. Vlček pa bi moral svoja povelja dajati glasneje, kajti gojenci so še začetniki, zato izvajanje seveda ni bilo tako precizno, da b: ga moglo občinstvo v-edno razumeti- Hvalevredno je, da se tu-
I di gospodje v toliki meri zanir.;ajo za to vrsto umetnosti. Gospodov je namreč nastopilo še enkrat več kot dam. Vse štiri dame in tudi gospodje so pokazali mnogo am-bichoznosti m razumevanja. Izvajanja gdč. Severjeve so bila individualna in originalna, medtem ko nas je gdč. Slavčeva s svojo gracijo bolj spominjala na balet, j Zaključni nastop čarovnic iz Macbetha se i je prav dobro ponovil iz druge predstave | ter je zopet jako ugajal. V splošnem je to-! rej prireditev popolnoma uspela rn žela mnogo odobravanja.	M—a.
Poslovilni večer g. Cveflča v Ljubljanski operi. List za listom odpada... A pomlad se vrne in drevo zopet zazeleni! G. Cvejič je bil vsa leta svojega delovanja pri nas vzorno marljiv, neumorno napredujoč, vzgledno discipliniran in često naravnost požrtvovalen operni bariton. S svojo jekleno ambicijo in z naporom vse svoje muzikalne inteligence se je kot akademičen izobraženec od popolnega začetnika presenetljivo naglo dvignil do najlepše bodočnosti. Zato je bilo sinočnje njegovo slovo od naše publike polno prisrčnih ovacij. Prejel je troje velikih vencev, mnogo šopkov ter je bil pozvan neštetokrat pred za-stor in aklamiran s prav posebno gorkoto. Zelo žal nam je za njim; a nadejamo se, da ga bomo vbod oče še često aitšaU kot do-
brodošlega gosta. Njemu osebno pa le čestitamo. V Zagrebu se bTez dvoma povzpne do višine svoje umetnosti. D' Albertova krasna opera »Nižava« je bila začetek njegove karijere pri nas, zato Jo je izbral tudi za svoje slovo. Bil je izvrsten, dasi ne čisto na svojem višku. Zdel se je glasovno nekoliko utrujen. Sploh je bila predstava v naglici zelo površno pripravljena in nas ni zadovoljevala. Odlična, kakor vselej v partiji Muste, je bila tndi snoči gdčna. Thaler jeva, ki je posebej v igri prinesla celo več prav lepih nijans. Prav dobra sta bila g. Betetto kot stari Tomaž m g. B a n o v e c kot pastir. Gospod Mestek je pač le omogočil predstavo; partija ni zanj, dasi se je prav potrudil, dobro igrati in se je teksta naučil čudovito hitro. — Gospod N e f f a t je s pičlim orkestrom storil vse, kar je mogoče ter je poklonjeni venec za svoje marljivo delovanje tekom vse sezone prav pošteno zaslužil.	Fr. a
Mariborsko gledališče. V torek gostuje v »Tosci« kot Scarpia g. Marko Vuškovič, baritonist zagrebške opere. Kdor je imel priliko videti odličnega gosta zadnjič v Zrinjskem. mu ostane g. Vuškovič v nepozabnem spo.ninu, kajti g. Vuškovič je igralska pojava prve vrste, ki takoj uveri io ogreje občinstvo s svojo neprenosljivo igro. Posebno sa se odlikuje g. Veflravtf
Domače vesti
*	Nai honorar« konzul na Dunaiu. S kraljevim ukazom Je novinar g. Gjorgje Josi-movič imenovan za honorarnega konzula raše kraljevine na Dunaju.
•	Naše državljanstvo se je podelilo ruskima državljanoma profesorju ljubljanske univerze Feodor ju Grndinskemu in Mariji Kornilovi, učiteljici v Murski
Soboti.	,
•	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« objavlja v svoji 54. številki pravilnik o Tostranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav, v 55. številki pa pravila o opravljanju državnega strokovnega Izpita uradnikov ministrstva za socialno politiko ter razpis dveh mest srezkih ekonomov za sreza Konjice in Prevalje. Zahteva se kvalifikacija za II. uradniško kategorijo: dovršena srednja kmetijska šola z najmanj enoletno prakso na državnem ali dobro urejenem privatnem posestvu. Prošnja je vložiti do 30. juniia pri velikem županu mariborske oblasti.
*	Odmevi skupščine SDS v Sisku. V nedeljo zvečer so došli v Zabok s krapinsklm vlakom pristaši SDS iz stubiškega okraja s svojim tatnburaškim zborom, ki so se udeležili skupščine samostojnih demokratov v Sisku. V času, predno so prestopili na s tubi ški vlak, so priredili na kolodvoru veliko manifestacijo za kralja, Jugoslavijo, narodno edinstvo. Sv. Pribičeviča itd. Njihovi tamburaški zbor je zasviral več rodoljubnih pesmi. Manifestacije stubiških' seljakov so vzbudile pozornost zlasti med krapinskimi letoviščniki in tujci, ki so se mogli prepričati, da radičevščtaa med hrvatskimi seijaki vedno bolj pojenjuje in da pridobiva SDS med njimi vedno več tal.
•	Himen. V Ljubljani se je včeraj poročil K. dr. Alojzij K u n s t, primarij r&ntgenolo-škega oddelka državne bolnice, z sdčno. Ado Defranceschijevo, hčerko primarna dr. Defranceschija. — V Slovenski Bistrici se je v četrtek poročil odvetnik g. B. Schaubach s tTgovčevo hčefko gdč. Ljudmilo Š e r f o v g, v Mariboru pa železniški uradnik Anton Šijanec t sedčno. Emo B a biče v o. Bilo srečno!
*	Kmrtna kosa. V najlepših' moških letih fe umrl včeraj v Ljutomeru gosp. Franjo S tanj k o, eden najodličnejših* ljutomerskih tržanov. Kot edini sin uglednega posestnika se je vestno pripravil, da prevzame domačijo, absolviral je kmetijsko šolo v Grottenhofu in se nato še privatno vsestran sko izobraževal. Pri tem pa je našel dovolj časa, da je neumorno delal pri Sokolu, ki mu je bil dolgoleten načelnik, pri drugih narodnih, prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Pred prevratom je bil tudi član glav nega odbora Kmetijske družbe v Gradcu, po prevratu pa še nekaj let Kmetijske družbe za Slovenijo. Bil je član ravnateljstva ljutomerske hranilnice, občinskega odbora itd. •V svetovni vojni si Je nakopal bolezen, ki Ji njegova slaba telesna konstitucija ni bila kos ta ji je sedaj podlegel, star šele 39 let. — V Višnji gori je umrla v visoki starosti '82 let, soproga tamošnjega nadučitelja v p., ga. Marija Škerbinc, roj. Keržišnik. Pokojnica je bila svoje čase zelo sloveča pevka, z lepim sopranom; neobičajne višine, ja-kosti in zvočnosti. Pokojnica je tudi prva zapela od soproga v Preddvoru pri Kranju skbmponirano pesem «Vigred se povrne*, ki ie postala zdai že narodna last. — Na Ponikvi ob j. ž. je dne 8. junija nenadoma tamrl g. Andrej Orli, upokojeni orožniški stražmojster in posestnik. Pokojnik Je bil obče priljubljena in blaga oseba, kar je najbolj pričalo spremstvo na njegovi zadnji poti. — Včeraj je v Ljubljani umrl gosp. Anton Škafar v starosti 75 let. Pogreb se vrši jutri ob pol 4. na pokopališče pri Sv. Križu. — V Zagrebu se Je dne 11. junija vršil pogreb ge. Ljudmile Stare. roj. Arn-Sek, soproge regenta ch'ori. — Pokojntkom blag spomin, prizadetim rodbinam naše iskreno sožaljel
*	Zvišanje oskrbnine v javni bolnici v Kandiji. Minister za narodno zdravje je odredil, da se oskrbnina v III. razredu javne bolnice usmiljenih bratov v Kandiji zviša iz--za dne 1. junija 1925 na dnevnih 25 dinarjev.
*	Izpiti prlvatlstov na meščanskih šolah.
Ministrstvo prosvete je določilo, da plačujejo odslej privatni dijaki kot honorar za
Preti korpulencl (debelosti) učinkuje edino preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepolorm tablete. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus)	284a
baš kot Scarpia. Ta vloga zahteva silnih igralskih zmožnosti in velikega dramatičnega zanosa. Vstopnice za predstavo pri gledališki blagajni.
Razstava slikarja Veljka Stanojeviča v Beogradu. V Beogradu je sedaj otvorjena
v hiši ge. Krsmanovičeve razstava del slikarja Veljka Stanojeviča, mladega srbskega slikarja, ki jc z lepim uspehom ponovno razstavil v Parizu kot gost Salona Neodvisnih ter v Pomladnem in Jesenskem Salonu. Stanojevič ima na beograjski razstavi portrete in pokrajine, akte in risbe. Razstavo je priredilo društvo ljubiteljev lepih umetnosti »Cvijeta Zuzorič«.
Gostovanje Roberta Primožiča v Pragi. Kakor smo pred dnevi poročali v razporedu repertoarja praških gledališč, je gostoval slovenski rojak, član zagrebške opere, baritonist Robert Primožič v prostorih praškega gledališča »Varijete«, kjer nastopa sedai ansambel bratislavske opere pod taktirko skladatelja Oskaria Nedbala. Primožič je pel te dni pod taktirko maestra Ma-scagnija. vlogo Aliija v »Cavalleriji« in viogo Tonija v »Pagliaccih«. Bil je deležen aplavza na odprti sceni. Mascagni je moral priti s pevci osemkrat pred zastor. Primožič nastopi prihodnje dni še v treh operah: v »Tosci« kot Scarpija, v »Rigolettu« kot norec In v Sevilskem brivcu v naslovni vlogi. Praški tisk ocenjuje to gostovanje *elo laskavo.
izpite: 1.) za en razred 800 Din; 2.) za dva razreda 1200 Din; 3.) za končni izpit (malo maturo) 600 Din; 4.) za dopolnilni (diferencialni) izpit za prestop v srednje šole v meščansko šolo za vsak pred.net, iz katerega polagajo izpit, 80 Din. — Učiteljskemu zboru se prepušča, da po svoji uvidevnosti oprosti teh taks invalidsko deco siromašnih roditeljev kakor tudi siromašne učence.
*	Vpisovanje na deški In dekliški meščanski šoli v Tržiču za šolsko leto 1925/26 se vrši v soboto dne 27. junija ob 10. in v nedeljo 28. junija od 8. do 12. v ravna-teljevi pisarni. Učenci, ki vstopijo v prvi razred, naj prineso s seboj zadnja šolska Izpričevala, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. Za hrano zunanjim učencem skrbi šolska kuhinja, ki je v preteklem letu izdala okoli 8000 kosil po zmerni ceni. Stanovanja na razpolago.
*	Ženska realna gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje za gojenke, ki želijo vstopiti v prvi razred gimnazije, se vrši 25. t. m. ob 15. popoldne. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. — Sprejemni izpit se vrši 26. t. m. ob 8. zjutraj.
*	»Praktična Ljubljana.« Pod te,n naslovom piše ugledno glasilo jugoslovenskih naseljencev v južnoameriški republiki Argentina, v Buenos Airesu, v hrvatskem jeziku Izhajajoči »Jadran«: »Dočim sta nam po svetovni vojni Beograd in Zazreb med prvimi obiskovalci poslala svoje bankirje, ki nam ponujajo razne delnice, so bratje Slovenci praktičnejši ljudje. Prvi, ki je iz Slovenije prišel semkaj, je g. Aleksander Knez, zastopnfk družbe »Gliva«, ki je pripekal nad 4000 kilogramov suhih gob ln dva vagona fižola. Osebno je proučil tudi tržišče v republiki Chile ter se podal sedaj v Brazilijo. Omenjeno blago so doslej v Sloveniji pokupili Italijani ter ga prodajali pri nas kot italijanski pridelek. Važnost argentinskega tržišča za fižol nam dokazuje dejstvo, da se je lansko leto importlralo v Ar-gentinijo 3,864.000 kg fižola In da ta im-port narašča od leta do leta.«
*	Položaj vpokojencev. Prejeli smo: V Sloveniji js tudi več vpokojencev, ki so bili vpokojenl leta 1922. ta poprej. Na te se dosedaj ni nihče spomnil, akoravno je med njimi mnogo takih, ki imajo polno službeno dobo 40 let. Tudi te uboge žrtve čakajo zaman na zboljšanje svojega obupnega položaja. Prisiljeni so plačevati obresti za dolgove, ki so jih morali narediti vsled nezadostne pokojnine. Obleke si niti najpotrebnejše kupiti ne morejo. To je tem hujše, ker so vsa njihova prizadevanja za pravično ureditev bila doslej več ali manj brezuspešna.
*	Velik protestni shod proti previsokim davkom v Sloveniji. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani priredi v sporazumu z drugimi pridobitnimi organizacijami v nedeljo dne 21. junija t. 1. ob 10. dopoldne v veliki dvorani hotela Union velik protestni shod proti neprimerno visokemu hišnonajemninskemu davku, proti 200?o povišanju invalidskega davka ter proti previsoki lestvici dohodninskega davka v Sloveniji. Na shod sc vabijo vsi hišni ta zemljiški posestniki, kakor ostali davkoplačevalci iz cele, z davki preobložene Slovenije ter naj se takoj ustanove posebni odbori, da bo udeležba na tem shodu impozantna, ker le s tem bomo dosegH uspeh. Na shod se povabijo vsi državni poslanci ter zastopniki merodajnih političnih strank.
*	Jubilej 401etnega delovanja praznuje pevsko društvo »Lipa« v Litiji v nedeljo dne 21. t. m. s slavnostnim zborovanjem ob 10. uri, razvitjem pevskega prapora ob 14. uri in veliko ljudsko veselico s koncertom ob 15. uri. V soboto zvečer priredi društvo podoknico ge. kumici. Priporočamo pevskim zborom, da se korporativ.no ?Jl po zastopnikih udeleže te slavnosti, se odzovejo vabilu za sodelovanje pri pevskem koncertu ter počaste novi prapor ob priliki zabijanja žebljičkov. Člani pevskih zborov imajo polovično vožnjo. — Marljivi litijski »Lipi« ob njenem častitljivem ljubileju naše Iskrene čestitke! — Odbor za likvidacijo ZSPZ In ustanovitev Ljubljanske župe Ju-goslov. pevskega Saveza.	1273
*	Avtomobilska zveza Kočevje - Brod. Med Kočevjem ta Brodom je urejena avtomobilska zveza. Avtomobil odhaja iz Kočevje ob 12. ter se iz Broda vrne v Kočevje prihodnji dan ob 10.
4 Žrtev Save. Pri kopanju v Savi pri Zagrebu je prošlo soboto utonil policijski stražnik Albin Kovačič. Skušal je preplavati Savo, a zapustile so ga moči. in je izginili v valovih Save. Ponesrečenec je bil rodom Primorec.
*	Neurje v Dravski dolini. V nedeljo je razsajalo po vsej Dravski dolini in okolici veliko neurje. Nad Sv. Duhom na Ostrem vrhu se je vsula toča, kakoršne že davno ne pomnijo. Pobila je vse poljske pridelke. Ponekod je je biio nad pet prstov nasute v debelosti golobjih jajc. Tako je padala skoro deset minut. Žito je popolnoma zbito. Po drevju je ostalo le po par listov. Tudi zemeljski plazovi so se na več mestih pojavili. Udarilo je tudi v neki drog ialske elektrarne in je bil radi tega za nekaj časa prekinjen tok.
*	Kdor hoče imeti zdrave prašiče, naj jim daje varstveno vsak teden po eno ka-vino žličko preizkušenega Sadnikarjevega zdravilnega praška zoper obolenje prašičev! Kako rabiti v slučaju bolezni, je v živinozdravniškem navodilu na vsaki vrečici. Izdeluje in razpošilja lekarnar Hočevar, Vrhnika. Ce se pošlje denar v pismu naprej 12 Din, sicer po povzetju 7 Din več.
*	Znojenje nog In neprijeten vonj odstrani »Sanofrom«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Chemotechna LJubljana, Mestni trg 10, in Salus dd. 1254
*	Prosijo se vsi poštni vpokojend brez razlike čina, da članarino, katere šc niso poslali, takoj odpošljejo na blagajnika Ster-mena, Dunajska cesta 9/1L ker -xteoWp*<>
naši delegati ta mesec v Beograd (l dinar mesečne članarine). — Pripravljalni odbor.
*	Strela je v nedeljo popoldne udarila na Zgornji Polskavi v hlev posestnika Kobana in mu ubila kravo. Poklicali so sicer takoj mes».tjf, vendar pa meso ni bilo več užitno, ker je preveč dišalo po žveplo. Uporabiti so mogli le kožo.
*	Vlom v Pečovniku. V stanovanje posestnika Matjaža Belaja v Pečovniku v okolici Celja je vlomil v odsotnosti domačih v četrtek popoldne neznan tat ter pobral vso obleko. Odnesel je tudi veliko perila, rjavo usnjato listnico z vsebino 350 dinarjev, nikljasto moško uro in več raznih malenkosti. Pri begu iz hiše so ljudje tatu opazili, vendar pa je ubežal in odšel čez gozd in polje bržkone proti Laškem, kjer je stopil na vlak In se odpeljal. Skupna škoda znaša 6400 dinarjev.
*	Zopet samomor? V samomorilnem namenu je pobegnil od doma Boris Vider, dijak iz Kočevja. Vzrok njegovemu begu so skrbi, ki jih ima dijak proti koncu šolskega leta. Vider je močno šepav ter je oblečen v temno obleko.
*	Samomor bančnega uradnika. V nedeljo dopoldne so našli na bregu Save pri Zagrebu mrtvega 26-letnega uradnika zagrebške mestne hranilnice Ivana Suzaniča iz Koštrenc Sv. Lucije pri Sušaku. Mladi mož se je ustrelil z revolverjem v senca. Samomor je menda izvršil zaradi tega, ker mu starši njegove neveste niso dovolili, da bi se smel poročiti. V soboto zvečer je na kolodvoru pričakoval svojo nevesto, ki pa ni prišla. To ga je zelo užalostilo in je v svoji potrtosti izvršil samomor.
*	Cerkvena tatvina. V župno cerkev v Murski Soboti je dne 13. t. m. ponoči vlo-mfl neznan uzmovič ln odnesel iz cerkve monštranco, srebrno pozlačeno. Tat je po dejanju ubežal bržkone kam na Hrvatsko, kjer bo" najbrže poskusil svoj plen na kakršenkoli način vnovčltl.
*	Ponarejene volne obveznice. Finančno ministrstvo je prejelo poročilo, da je odkrita tiskarna za tiskanje ponarejenih vojnih obveznic. Oblasti so uvedle preiskavo. Za sedaj še ne poročajo, kje so to tiskamo odkrili.
*	VeHk razbojniški napad. Preteklo sredo
je napadlo 36 do zob oboroženih razbojnikov strojarno bivšega narodnega poslanca Jeličiča v Brusu. V času napada je bil v strojarni samo nadzornik z nekaterimi delavci. Razbojniki so jih zvezali, preiskali vso strojamo, skladišča in ostale zgra.ibe ter pobrali stvari, ki so bile večje vrednosti. Denarja niso našli mnogo, zato so v jezi odvedli s seboj napadene delavce, ki pa so jih kmalu izpustili. Pozneje so napadli tudi orožnike, s katerimi so se pričeli obstreljevati, pri čemer le bil ranjen neki kretničar na železniški postaji. Razbojnike zasledujejo orožniške patrole.
Pozor I	PRIDI!	Pozor I
Kapitan Scotta
smrtno potovanje na južni tečaj
Iz Ljubljane
u— K pogrebu Italijanskih vojakov. Prejeli smo: Generalni konzul Italije, Marquis Paterno di Sessa, vojaški attache italijanskega poslaništva v Beogradu, polkovnik Visconti - Prasca in vojaški duhovnik Don Bruzzone, ginjeni po spontani in veličastni manifestaciji ob priliki prenosa trupel italijanskih vojakov, globoko zahvaljujejo gospoda velikega župana dr. Baltiča, gg. generala Zivkoviča in Trifkoviča s častniškim zborom slavne jugoslovenske vojske, gosp. knezoškofa dr. Jegliča, zastopstvo mestne občine ljubljanske. Trgovske ln obrtniške zbornice ter vse civilne in vojaške oblasti, konzularni zbor, zastopnike slovenskih korporacij ter ves visokomisleči ln plemeniti narod za sodelovanje ta udeležbo pri žalni svečanosti prenosa.
u— Proslava 50-letnice obstoja II. mestne deške osnovne šole (na Grabnu) utegne biti po pripravah sodeč res nekaj posebnega. Ves učiteljski zbor je neumorno na delu, da se proslavi ta redek jubilej prav Smpozant-no. Pa tudi poseben veselični odsek, sesto-ječ iz požrtvovalni dam iz Krakovega. Iz Trnovega, pripravlja za popoldne dne 21 junija veliko narodno slavje v Hribarjevem gaju. Prepričani smo, da bo narodno občinstvo nagradilo trud teh požrtvovalnih ljudi s tem, da bo v kar največjem številu pose. lilo to slavje. Lepo bi bilo, da se zbero ta-ko pri'dopoldanski slavnosti v šolski telovadnici kakor tudi pri popoldanskem zabavnem delu poleg vseh drugih tudi vsi tisii že morda osiveli možje, ki so prva leta ustanovitve obiskovali ta zavod. Natančni program proslave priobčimo prihodnje dni.
u— Pevski zbor Glasbene Matic?. V sredo dne 17. junija ob 20. uri sestanek in vaja mešanega zbora. — Odbor.	1274
u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani ima svoi redni občni zbor v petek dne 26. junija ob 20. uri v pevski dvorani Glasbene Matice. Vegova ulica št. 6, II. nad stropi e. — Odbor.	1275
u— Načelstvo zadruge mesarjev in pre-kajevalcev v Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja mesarskih vajencev v petek dne 19. juniia ob 8. uri dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski za'drugi ter predložiti vse tozadevne listine.	1251 u— J. A. D. »Triglav* v Ljubljani ima v soboto dne 20. junija točno ob 20. uri svoi IX. redni občni zbor v Prešernovi sobi restavracije «Novi svet». Dnevni red običajen. 1278 u— Hlpootlzer dr. Ben AH nastopi danes in jutri zvečer v dramskem gledališču ter izvaja svoj raznovrsten in tateresanten pro-jT^o JPeriroli Je še nastopal Ben AH, Je
OBLEKE
kupite najugodneje pri
JOS. ROJINA,
Ljubljana
predpisov. Priporočamo pa javne nasade tudi v tem pogledu finejše čutečemu prebivalstvu, ki naj vsak prestopek brez pomislekov naznani. To n: nobeno «denuncijair-stvo» nego socijalno ravnanje v javnem interesu.
Iz Maribora
bil vedno velika privlačna sila za publiko. Vstopnice za oba večera pri dnevni blagajni v operi	1272 u— Najnovejše bluze birmanske In druge oblekce priporoča Krištolič-Bučar. 162 _— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se je v času od 8. do 14. junija rodilo v Ljubljani 25 otrok (15 moškega, 10 ženskega spola), umrlo pa je 11 moških in 9 žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer: 3 osebe za boleznijo na srcu, 2 za rakom. 2 za jetiko. 2 za krčenjem jeter. 2 za prirojeno slabostjo, 2 za ostarelostjo. 1 za trebušnim iegar-jem, 1 za vnetjem črevesa, 4 osebe vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa je izvrš'la samomor. Izmed umrlih je 5 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 6 oseb: 3 na duš-ljiverm kašlju. 2 na griži in 1 na davici.
u— Policijske prijave. Od nedelje najxm-deljek so b'11 prijavljeni policiii sledeči slučaji: 3 prestopki kaljenja nočnega miru 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 7 prestopkov cestnega policijskega reda, 2 prireditvi z godbo brez dovoljenja in 1 prestopek razširjanja komuni-st:čnih idej.
u— ZeparJI zopet na delu. Sodeč po številnih žepnih tatvinah, ki se dogajajo na Vodnikovem tugu skoro vsak dan. se Je moralo priklatiti v Ljubljano v zadnjem času večje število žeparjev obojega ^spola, ki praznijo žepe našim gospodinjam. Čudno je, da zalotijo le redkokdaj koga pri tatvini. V soboto dopoldne je bila ukradena denarnica z večjo vsoto gotovine posestr.ici Rozi Fi-siričevi iz Sv. Jakoba. V denarnici je bil poleg raznih drugih drobnarij tudi listič urarja Vilharja. pri katerem ima Fiitričeva v popravilu uro.
u— Priiet uzmovič. Primite tatu! — se je začul v pondeljek okrog poldne v Wol-fovi ulici naenkrat razburjen ženski glas. Isti hip je že pritekel izza vrat neke veže dolg moški, ki le držal v rokah ženske spod nje hlače in se otepal ljudi, za njim pa razburjena ženska. Tatu v osebi 25-letnega delavca Josipa Filiplna, doma Iz Stenjevca na Hrvatskem, je stražnik kmalu prijel in njegov plen vrnil perici Uršuli Mežnar iz Bizovika. ki je pripeljala v mesto oprano perilo. Filipin je pozneje izpovedal na stražnici, da Je ukradel hlače zato, ker je menil da so moške. Dejal je, da je radičevec in da krade zato, ker pravijo Radičevi 3genii, da v Srbiji tudi «pljačkajo». Sedaj premišljuje o svojem nepolitičnem pljačkanju v zaporu.
u— 310 žeblje vi Mestni magistrat nam sporoča: 310 žebljev je dal te dni poruvati mestni vrtnarski nadzornik iz debel dreves po ljubljanski promenadah ta parkih. Iz tega dejstva se najbolje spoznava živalska surovost naših ljudi napram javnim nasadom. Kajti drevesni sok se po žebljih in rji ravno tako zastrupi, kakor človeška kri. Ne gre sicer tako naglo, toda v par letih drevo pogine. V izgled nai služi slabo razvito zelenje, že deloma porumenelo na enem izmed kostanjev pred vhodom v Jakopičev paviljon. To ubogo drevo je imelo v sebi kar 6 žebljev, a zdaj mora poginiti. Tako uničuje naše nasade publika, ki ima drugače vedno polna usta kritike javnih naprav. Nobena tombola ali zakotna veselica ni tako nevažaa, da ne bi zanjo zlasti po tivolskih drevoredih pribijali na drevesa reklam. Neko drevo, menda v bližini velesejma, je imelo v svojem mesu ceio 12 žebljev. Razen tega so našli v drevesu zabitih 5 zidarskih klaml. Malih" žebljičkov niso niti šteli, dasi škoduje vsaki. Par žebljev je zabitih tako globoko da jih niti z najmočnejšimi kleščami niso mogli odstraniti, ker jih ni mogoče prijeti. Gerentski svet je pred kratkim sklenil, da izrecno prepoveduje vsako pribjanje predmetov na drevje javnih nasadov, a tudi nalepljanje raznih objav, ker so, če ne že škodljive, vsaj grde. Kdor se temu ne bo pokoraval, bo občutno kaznovan. Kdor bo pa z žeblji ali kakorkoli kvaril drevje, bo odgovoren za popolno odškod nino, event. bo moral drevo nadomestiti. To si naj zapomnijo zlasti razna društva in anončni zavodi. Tudi obešanje reklam po drevoredih na vrvico ali žico je prepovedano in se bo kaznovalo. Pri obešanju polomijo delavci vselej nekaj vej in mladik. Policija je naprošena. da pazi na kršitelje teh
a— Strela v Magdalenskem parku. V nedeljo popoldne je privihrala nad Maribor kratka burja s temnimi oblaki. V Magdalenskem parku se je baš tedaj vršila predstava v cirkusu, pred katerim ie bilo polno mladine. Sin kovača Peklarja z Lajtersber-ga, lPletni kovaški pomočnik Viktor, se je pred nalivom zatekel pod postanj v bližini parka, kjer pa ga je dohitela žalostna usoda. V isto drevo je udarila strela, ki je hipoma ubila Peklarja.
a— Cirkus Kludsky je imel v nedeljo zvečer zadnjo predstavo, ki se je vršila nemoteno, čeprav je bil ves ostali Mar bor istočasno v egiptovski temi in so morali zapreti gledališče in kino. Cirkus pa je z lastno elektriko krasno razsvetljeval vse Mag-dalensko predmestje. Včeraj je sirkus Klud-sk.v ves svoj ogromen inventar prepeljal v lastnimi lokomobilami na kolodvor in nato odrnil s posebnim vlakom v Ljubljano, kjer bo te dni gostoval. Na glavnem kolodvoru je bilo pri tem nakladanju ves dan prav živahno. Nakladali so cirkus s pomočjo ogrom nega slona. Ni malenkost tekom enega dne naložiti 62 železniških vagonov. Vendar je vse to z lahkoto opravil vel k slon, ki meri nad tri metre v višino. Došle vozove je kar z rilcem potiskal naprej, v večje se je opiral z glavo. Kar so privažale štiri lokomo-bile, je slon sproti pospravljal. Posebno niladna je občudovala silno moč in nenavadno bistroumnost slona, zlasti njegovo poslušnost. Na vsako povelje je takoj reagiral. Ogledati vredno je bilo zlasti cirku-sovo menažerijo, ki so jo minulo soboto obiskali vsi mariborski šolski zavodi ln tudi nekaj okoliškili.
Iz Cel ja
e— Celjski dom in Nemci. Celjski nemški list polemizira očividno radi dolžne hvaležnosti za čase, ki so bili, z »Marburger Zeitung», ker je v neki notici grajala previsoke cene jedi ob socijalistični pevski proslavi v Celju v hotelu »Celjski dom», čegar najemnik je g. Martinovič. Mi bi se z zadevo ne bavili, da ni v njej toliko zavite laži in hudobije. »Cillier Zeitung* pravi, da uprizarjamo gonjo proti g.Martinoviču zato, ker vodi podjetje kot najemnik v svetovnem internacionalnem duhu in ker ne trpi v njem nacijonalnega šovinizma in še prav posebej zato, ker ne maramo g. Martinoviča, ki je Srb! Doslej smo imeli z g. Martinovičem malo posla, ker je naš boj veljal v preteklosti v prvi vrsti onim Nemcem, ki so si na nepošten način prilastili «Deutsches Haus» za sramotno nizko ceno in hoteli tako za večne čase odtegniti to hišo svojemu pravemu namenu, da bodi kulturno središče in reprezentančna hiša celjskega mesta vedno odprta vsemu prebivalstvu. Odkar ie najvišje sodišče izreklo svojo sodbo v neprilog Nemcem, imamo še manj povoda, da napadamo g. Martinoviča, ki bo že sam rešil svojo zadevo radi cen s prireditelji in svojimi gosti. Malo čuden in tipičen način pa je, da prihaja nenapro-šena «Cillicr Zeitung» in hoče licitirati s srbstvom g. hotelirja Martinoviča. Take licitacije so naivne in klaveme .ako pa se vrše v listu nekdaujih avstrijskih nasilnikov z namenom, ki je preprozoren, so povrh tega še prav zlobne in le dopolnjujejo sliko, ki ie vse prej kot lepa.
Iz Trbovelj
t— .V« nedeljskem protestnem shodu pro* ti 2 in pol odstotnemu davku pred Rudar« skim domom se je zbralo nekaj čez 300 lju« di. Govorilo je več govornikov, tako iz Tr* bovelj kakor tudi iz Ljubljane. Pričakovati jc bilo več zborovalcev, toda ker je bil v soboto plačilni dan, je bila skromna udelež« ba razumljiva.
t_ Cvetlični dan je priredilo preteklo ne« del jo društvo za varstvo otrok.
t— Na naslov poštne direkcije. Od vec strani smo žc opetovano prejeli pritožbe, da je premalo poskrbljeno za raznašanje dnevne pošte, ker morajo prihajati ljudje sami ponjo in nastajajo zbog tega vkljuh največji pazljivosti najbolj različne neprili« ke. Kmalu po novem letu je bil tu poštni komisar, in se je reklo, da dobimo tri nove pismonoše, ki bodo vsaj za silo zmagovali promet, toda še vedno ni od nikoder teh ! pismonošev. V interesu reda je, da sc ta pereča zadeva čimprej uredi.
t_ Medstrankarski odbor za ureditev šol
skih razmer ima danes ob pol 8. pri Dimni« ku .svojo drugo odborovo sejo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da je naš predobri soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
Franjo Stanfko
trian
dne 15. t. m. ob 18. uri po dolgi težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 39. let star, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega se vrši dne 17. junija ob pol 16. uri iz hiše žalosti na ljutomersko pokopališče.
Ifotomer, dne 15. junija 1925.
Marlla S tanj ko, mati Marija Eoharič, sestra
Ana roj. Pafovar, soproga Milko, Slavlca, Franiek, otroci Lndovlk Kuhar! fc, svak
ivljenja in sveta
Amundsenova usoda
V norveški javnosti prevladuje prepričanje, da je Amundsenova ekspedicija zakasnila s povratkom radi nedo-statka bencina in da o katastrofi ne more biti govora. Številni ribiči in lovci, ki so se mudili koncem maja na severni obali Spitzbergov, zlasti v okolici Severnega rtiča in Nordostlanda, trdijo, da je bilo v teh krajih zelo slabo vreme in da je meteorologe v Kngsbayu zapeljalo ondotno krajevno vreme- ko so Amundsenu svetovali, naj starta češ, da je vreme tudi v polarnih krajih ugodno. Po mnenju teh izkušenih ljudi so Amundsenova letala bržkone dolgo blodila v megli in vetru, predno so našla zopet pravo smer proti tečaju in tako je ekspedicija porabila znaten del bencina, določenega za povratek. Norveška zra-koplovna družba «Luftseilosforening» ie dobila zanesljive informacije, da odplu-ie francoska pomožna ekspedicija pod vodstvom Charcota k vzhodni obali Grenlandske sredi juliia. Angleško Al-garssonovo ekspedicijo smatra norveška javnost za nekak bluff. Algarsson sploh ne misli odpluti. Njegova ladja «lceland» js pristala v Liverpoolu in njegovega letala doslej sploh niso preizkusili. Zdi se, da bi se pri poskusnem poletu ne ob-
Mac Millanova ameriška ekspedicija je že na potu in se sreča po načrtu z Amundsenom v avgustu, če gre njegova ekspedicija peš k rtiču Kolumbija m k Fortlongeru. Druge pomožne akcije iz Amerike ni pričakovati. — Minister mornarice Wilbur je izjavil, da vlada Zedinjenih držav ne more in ne sme poslati svojih velikih zrakoplovov v polarne kraje, ker bi bilo podjetje zelo riski-rano, drago in bržkone brezuspešno. V Newyorku se je ustanovil odbor, ki pošlje v slučaju potrebe ekspedicijo na severozapadno obalo Smarta, toda ta ekspedicija je šele v povojih, Sef danske avijatike polkovnik Koch je izjavil, da ni mogoče poslati aeroplanov na pomoč Amundsenu' ker je malo upanja., da bi mogli letalci Amundsena najti. Ravna-teli grenlandske trg. družbe Daugaard Jensen trdi. da se je Amundsen v kritičnem trenotku odločil potovati peš tja, kjer je kapitan Hansen pripravil zanj skladišče hrane in kurjave. Norvežani še največ zaupajo ekspediciji. ki jo je poslala na sever norveška vlada. Ladja «Fram» je odplula v soboto nazaj v Trondhjem kier jo je prevzela ekspedicija docenta Hoela. Mesto nje odpluje na Spitzberge ladja «Heimdal», ki bo podpirala ladjo «Hobby» in križarila tri tedne v bližini večnega ledu. Ladja Jngerte® je odplula v sredo z obema pomožnima letaloma na krovu od najsevernejše norveške obale in dospela v I<ingsbay v soboto zvečer. Ukrcala se je v Kingsbayu. pomožna letala pa pošlje na poizvedovanje iutri ali pojutrišnjem. Letala so opremljena z radio-postajami in fotografičnimi aparati. Eno odleti daleč na zapad k grenlandski obali, ker bi bil Amundsenov položaj zelo kritičen, če se izgubi v teh krajih.
Zanimiv je tudi Amundsenov polet na severni tečaj, o katerem doslej ni bilo podrobnih poročil. Zdaj se je povrnil v Oslo del Amundsenove suhopotne ekspedicije. ki je čakala povratka letalcev v WelImannovem zalivu. Člani te ekspedicije, med katerimi je tudi ravnatelj Domierovih tvornic v Pizi Schulze-Frohlinde (te tvornice so zgradile letala za Amundsena in Ellswortha), so se povrnili v Oslo na krovu tovorne ladje «Ingeren» naravnost iz Kingsbava. Naravno- da so jih norveški novinarji takoj obkolili in obsuli z vprašanji, kakšen je bil Amundsenov start. — Ravnatelj Schulze Frohlinde je dal novinarjem tele informacije:
*Še nikoli nisem videl tako obilo na-tovorjenih aeroplanov, kakor sta bila ta dva. Prvotno smo hoteli naložiti 2500 kilogramov bencina, hrane, inštrumentov itd., toda ko smo pregledali Amundsenov seznam nuino potrebnih reči. smo videli, da bo teža znatno večja. Če štejemo tudi težo bencina, je tehtalo breme vsakega aeroplana 3050 kg. Poleg tega je vzel Dietrichson še 50 kg bencina, tako, da je nosil njegov aeroplan 3100 kg brez filmskih aparatov in drugih malenkosti. Riisen-Larsen in Diet-
richson sta izborna letalca. Starta na ledu v Kingsbayu nikoli ne pozabim. Letalca sta manevrirala z aparati precizno in gracijozno, videti je bilo, kakor da je nežna ženska roka dvignila pokrovček s kristalne čaše na slavnostno pogrnjeni mizi. Vreme je bilo krasno, solnčni žarki so se lesketali na okovanih delih leta! in zadnje- kar smo videli, je bila Črna točka, ki se je jasno zrcalila visoko pod sinjem nebosklonom. Po mojem trdnem prepričanju se pri startu letalom ni mogla pripetiti nesreča. Za ta slučaj smo se bili dogovorili, da se oba aeroplana spustita na odprtem morju pri otoku Amsterdamu. Ker so pa letala nadaljevala svojo pot, je jasno. da je bilo pri startu vse v redu. Po mojem mneniu se za usodo polarnih letalcev ni treba bati. Vendar oa dopuščam, da sta se aeroplanr. pokvarila na tečaju. Spustiti se na tečaju ni tako lahko, kakor smo prvotno mislili. Veselje je bilo gledati, kako trdno so bili člani ekspedicije pri startu prepričani, da se jima polet posreči. Amundsen je bil zelo dobre volje. Videli smo, kako je potegnil iz žepa steklenico in pil na zdravje svojega podjetja. Mimogrede sem še opazil, kako si je nadel zaščitno masko in izginil.
Vročinski val v Evropi
Pred kratkim smo poročali o vročinskem valu v Ameriki. Sedaj je val dosegel tudi Evropo, predvsem Anglijo in Francijo, Ce bo nadaljeval svojo pot v isti smeri, utegne doseči čez dober teden tudi naše kraje. Ker Pa se zgodi to v najboljšem slučaju v drugi polovici junija, ne bo dogodek za nas nikako presenečenje. Koncem junija in v začetku julija smo itak vajeni pasiih dni.
Tako govore vesti iz Berlina in okolice o pravcati tropični vročini. Na stotine je primerov solnčarice. Polja so izsušena in na mnogih mestih docela izžgana. Pojavila se je že tudi suša. ki je zlasti v milijonskem Berlinu silno občutna. Posebno hudo prizadete so one hiše, kjer črpajo vodo iz vodnjakov, ki so se sedaj popolnoma posušili. Tudi mestni vodovod je začel pešati in se je bati, da odpove, kar bi imelo strašne posledice.
Podobno kakor v Ameriki, je vročinski val zahteval tudi na Angleškem !n v Franciji mnogo smrtnih slučajev. V Londonu je med drugimi podlegel soln-čarici neki poslanec delavske stranke v spodnji zbornici. Sploh vlada na Angleškem neznosna vročina že celih 14 dni. Dva tedna niso imeli v Veliki Britaniji, zlasti v Londonu, niti kapljice dežja. Dne 11. t. m. je dosegla temperatura rekord: 30 stopinj C v senci. 55 pa na solncu.
V	Parizu traja vročina že dva tedna in vse kaže. da Še ni dosegla vrhunca. V soboto zjutraj je kazal toplomer v senci 26 stopinj- kar pomenja v zadnjih 50 letih največjo vročino v tem času. Mnogo podjetij je moralo preložiti delo. Zato začno delati že zarana in poslujejo pozno v noč. Od 10. dopoldne do 4. popoldne so vse trgovine in pisarne zaprte.
Silna vročina, ki se ne opaža samo v Parizu, ampak do vsem Francoskem. Belgiji. Italiji in Srednji Evropi, je zahtevala doslej že več žrtev, posebno med ubožnejšim prebivalstvom, ki si ne more poiskati hladnejših krajev. V predmestjih Pariza so našli več ljudi mrtvih v lesenih hišah. Zdravniki so ugotovili solnčarico.
V	gozdovih nastajajo radi visoke temperature često veliki požari, katerih ni mogoče pogasiti, ker ovira vročina vsako delo. V pariškem predmestju St. Antoine. kier se nahajajo velike tvornice pohištva, ie ogeni pred kratkim uničil pet velikih skladišč. Iz okolice Rho-ne poročajo o požaru plantaž, ki gore že nekoliko dni nepretrgoma. Tako za-
Kdor — si — da
izgotoviti modri letni suknjič, ie prav važno za njega, da si ne kupi istega iz domače pobarvane kotenine, ki zgubi takoi fazono in v pranju tudi barvo. Iz pristnega češkega modnega platna, krasno izdelane izgotavlja le
Drago Schwab - Ljubljana
J. Suchy:
Lithopolitana
V tistem čas, k' je bio še žit' v klasv kakor govori narod, so v Kamniku živeli in životarili, kakor jim je pač neslo, različni ljudje, ki si pa, dasi so bili deljeni v kaste, niso toliko nagajali, kakor je to dandanes tudi drugje v navadi. Skratka bili so takrat še patriarhalični časi.
V modi so bile brade, dolge častitljive a la Maksimilijan mehiški. Prav lep eksemplar take brade je bil rojak Lovro Toman.
Kamniške dame in damice so se ponašale z dolgimi lasmi, katere so vpletale v dve debeli pleteni kiti. ki so se na pol pota navzdol zopet lepo zavili do izhodišča kite. tako da je vse skupaj viselo v približno četrtmeterski dolžini po hrbtu nizdol. Saj ste katerikrat videli sliko rajnke Elizabete. Tako nekako tedaj.
Takrat je bila še krinolina v modi in tisti vrhu pompadur-frizure čepeči ko-ketni slamniček. ki ga je pozneje zamenjal florentinar s pentljami in trakovi. Vse «boIjše> dame so nosile zidane obleke in tudi one patriarlialičnc kamniške mamice, ki so nastopale v avbah in pečah- so nosile zidana krila a Ia
krinolina. 2ene majhne postave so v kri-nolini izgledale kakor balončki. Kje je bila takrat še bubifrizura!
Ko še ni bilo *ajzenpona». so kamniški dandyji tistih časov izprehajali svoje boljše polovice, zakaj samo te so hodile v družbi mož, v lepih komodnih kočijah ali saneh seveda biez «fedrov», tako da se je marsikaka krinolinica pri pretresu hočešnočeš prilagodila zapog-njeni obliki sedeža. Drugi dan je moral potem kovač spraviti krinolino zopet v ravnotežje. Tisti sani, ki jih je uporabljala kamniška haute volee. so imele obliko laboda z navzgor obrnjenim koničastim sprednjim delom. Konji so s svojimi zvončki pritrkavali v ubranih akordih, da je bilo veselje poslušati.
Kje so moje rožice . . .
Da so bile prve vrste klopi v kamniških cerkvah od pamtivekov v dedni lasti patricijskih familij, je notorično, zakaj še danes so dedne. Koliko šumenja je povzročalo, ko se je ta ali ona purgarica izprehajala po cerkvi ter pri-šedši pred svojo klop z ropotom odprla vratica.. češ evo me, ki kličem «Jahr-hunderte in die Schranken»!
Kamničaui tistih dob so bili gurmani. Ko je prišel čas, so se vrstili lovi na kJjtmače, na jerebice in divje peteline-
hteva vročina poleg ljudi tudi druge žrtve in ne prizanaša nikomur, ne živim bitjem, ne mrtvim rečem.
Skrivnosten umor na ameriški univerzi
V mestu Baton Rouge (država Lousi-ana) je bil izvršen te dni skrivnosten umor. Profesorja Oskarja B. Tumeria so našli v njegovem laboratoriju z razbito lobanjo na tleh. Morilca doslej še niso izsledili.
Dogodek sam na sebi je zelo skrivnosten in nepojasnjen. Znano je le to. da so profesorju par dni pred umorom bile ukradene vprašalne pole, katere služijo pri izpitih. Prof. Turner je imel izprašati celo vrsto dijakov in je za vsakega kandidata posebej določil vprašanja. Ko je odkril tatvino, je naznanil stvar rektorju in je tudi sam začel izsle-dovati neznanega storilca. Naslednjega dne je pozval k sebi svojega slušatelja dijaka Markhama. ki je bil nri njem za asistenta. Ko je Markham orišel, pa je našel v svojo grozo in začudenje profesorja v krvi na tleh. Lobanja je bila natrta. najbrže od udarcev s sekiro. Markham ie poskusil vse. da bi svojega učitelja spravil k zavesti, toda njegov napor je ostal brez uspeha. Turner je kmalu nato umrl.
Značilno je. da so se pri preiskavi po profesorievi smrti našle vse vprašalne pole v Turnerjevem predalu, kamor jih je tat očividno položil, da bi odvrnil sum od sebe. Oblasti sklepajo, da se Je tat z ukradenimi dokumenti vrnil na univerzo v profesorjev kabinet, kjer ie hotel pole položiti na prejšnje mesto. Ko je pa naletel na profesorja- se je prestrašil odkritja in je navalil na Turnerja s sekiro ter ga pobil do smrti.
Drago življenje
ItaHj« zahteva za svojega podanika, ki Je bil nsmrčen v Afganistanu, skoraj
milijon lir odškodnine.
Rimska agencija Štefani je te dni razburila italijansko javnost i novico iz Afganistana, kier je bil nenadoma usmr-čen inženjer Piperno.
Piperno je bil italijanski državljan. Nameščen je bil kot tehnik pri javnih delih, kjer je bil zaposlen na podlagi posebnega dogovora med italijansko in afganistansko vlado. Pred enim letom je bil pozvan na policijo. Orožnikom, ki so prišli osebno ponj, pa se je upiral ter je enega izmed njih ustrelil. Radi tega čina so ga oblasti zaprle in obsodile na smrt.
Takoj, ko je doznalo italijansko zastopstvo v Kabulu za smrtno obsodbo, je podvzelo korake za oprostitev inže-njerja. Poslaniku se je po dolgih intervencijah končno posrečilo doseči pre klic obsodbe na smrt. Zato pa je moral plačati visoko odkupnino, da je bilo ugodeno njegovi želji. Denar so prejeli potomci umorjenega policaja, kakor je to običaino v tistih krajih. Sorodniki so inženjeriu vse odpustili in sodnija je določila. da se Piperno izpusti na svobodo.
Vlada, ki je inženjerju obljubila pra-stost, pa ni držala besede. Piperno je radi tega porabil prvo ugodno priliko in pobegnil iz ječe. Bežal je v pravcu proti ruski meji in ko je bil že blizu cilja, je iz neznanega vzroka prekinil potovanje in se javil pri afganistanskih oblastih, ki so ga zopet zaprle. D.ie 26. maia je italijanski poslanik zopet iz-posloval obljubo, da se Piperno izpusti iz zapora. 2. iunija pa je bil inženjer naskrivaj usmrčen.
Italija ie proti temu energično protestirala in sedaj zahteva zadoščen-e. Mussolini je poslal afganlstan. poslaniku v Rimu posebno noto. v kateri zahteva med drugim: da se izvrši javna obžalovalna manifestacija v Kabulu z obiskom afganistanskega zunanjega ministra italijanskemu poslaniku Jti da izkaže četa afganistanskega vojaštva italijanski zastavi posebno čast: da se vrne krvna odkunnina. ki je bila plačana v dobri veri. toda zaman v namenu, da doseže Piperno svobodo; in knr>?no, da se izplača italiianski vladi odškodnina v znesku 7000 funtov šterlintrov. kar znaša okohi 860 tisoč italijanskih
lir. Afganistanska vlada še ni odgovorila na to ®htevo Italije, toda sigurno je, da jo bo morala izpolniti.
X Letalska nesreča. Na letališču Reb« stock pri Frankfurtu ob Menu je strmogla« vilo v soboto ob 7. zvečer iz doslej nežna« nih vzrokov veliko letalo iz višine 400 me« trov na tla, kjer se je popolnoma razbilo. Pilot Bisler je bil takoj mrtev, njegov spremljevalec Spiekar pa hudo ranjen.
X Ljubezenska tragedija v starem Egiptu. Na enem novo odkritih grobov v Asuanu v Gornjem Egiptu je naletel te dni znanst« venik na napis, ki ga je dal vklesati na grob nemara oče samomorilke. V napisu veli oče, da ne more razumeti dejanja hčere in da so dekleta postala zadnje čase tako čudna. Iz tega sc vidi, da so bila že takrat pred 4000 do 5000 leti dekleta včasih čud«
na, kakor se izražajo stari ljudje, ki ne mo« rejo razumeti srčnih boli svojih otrok, če* prav so bili enkrat sami mladi. Vse kaže, da gre v tem slučaju za grob dekleta, ki je storilo samomor iz nesrečne ljubezni.
X Vodometi na newyorikih ulicah. Ker vlada sedaj, kakor tudi marsikje v Evropi, naravnost strašna vročina v Newyorku, skrbi tamošnja mestna občina zopet za ohla dila kakor lani. Po ulicah so odprti hidranti, iz katerih brizgajo tanki curki vode. Okrog teh vodometov je ves dan polno ljudi, ki se hlade. Marsikdo se postavi pred curek, čeprav je popolnoma oblečen, ker misli, da bo sicer umrl od vročine. Okrog vodome« tov se podi seveda vse polno paglavcev v kopalnih hlačicah.
Darujmo za sokolski Tabor!
Sokol
Sokolski zlet v Prekmurju
Vil. zlet mariborske sokolske župe v Murski Soboti preteklo nedeljo je uspel najsijajnejše. Slavnosti se je udeležila ogromna množica prebivalstva. Pri razvitju prapora sokolskega društva v Murski Soboti sta govorila kumica sestra Kodrova in starosta JSS br. Gangl. ki je v svojem govoru naglašal važnost vzgoje za državno in narodno misel ter pomen sokolskega zleta v Murski Soboti za narodno probujo ob severni meji naše države. Govor staroste Gan-gla je bil sprejet od sokolstva kakor tudi od navzočega prebivalstva z navdušenim odobravanjem. Po razvitju prapora se je razvil sprevod s sokolsko konjenico na čelu. Pred mestno hišo ie pozdravil Sokole domačin gerent dr. SSmen. ki se mu je zahvalil za pozdrav župni starosta br. Julče Novak. Popoldne so se vršile v parku grafa Szapary-ja izbirne tekme in skušnje, javni telovadbi pa je prisostvovalo nad 5000 ljudi, kj so žvahno pozdravlali Sokole pri njihovem točnem izvajaniu telovadnih točk. Murska Sobota ie bila v pozdrav Sokolom okrašena z zastavami. Mnoge hiše so bile okrašene tudi s cvet jem in zelenjem. Zlet Sokolstva v Murski Soboti je ustvaril pogoje za razširjenje sokolske misli v Prekmurju in ni dvoma, da se bodo v bližnji bodočnosti že pokazali sadovi. Slavnosti so prisostvovali zastopniki civil.iih in vojaških oblasti, med njimi tudi mariborski veliki župan dr. Pirkmaier.
Okrožni pešizlet kamniškega okrožja v Komendo
Ljubljanska sokolska župa jc razdeljena zaradi svoje obsežnosti na več okrožij, ki imajo namen sosedna društva medsebojno podpirati in v tehničnem oziru združevati in nadzirati. Sokolska društva kamniškega okraja tvorijo tudi svoje okrožje, ki mu načeljuje br. Terpinc iz Kamnika. Za pre« teklo nedeljo je napovedalo načelstvo okroe žja pešizlet v Komendo, kjer se nahaja mlado sokolsko društvo. Kot zbirališče vse« ga članstva je bila določena vas Moste, od koder se je vršil pohod v Komendo, ozi« roma v Kapljo vas, kjer je bila pri br. F. Vodetu napovedana javna telovadba. Peš« izleta so se udeležila skoraj vsa okrožna dru štva, vendar pa bi bila udeležba lahko več« ja, zlasti iz najbližjih društev, kar kaže, da se nekateri člani, v prvi vrsti pa članice premalo zavedajo svojih dolžnosti.
Ko se je sprevod ustavil pri br. Vodetu je zbrano članstvo v imenu domačega dru« štva pozdravil starosta br. Vuga, v imenu okrožja pa načelnik br. Terpinc, nato p« je »pregovoril v imenu župe župnl delegat br. Milko Krapež in v kratkem in jedrnatem nagovoru očrtal pomen sokolske ideje.
Po razhodu oo imeli vsi oddelki takoj iz« kušnje za javno telovadbo, ki se je vršila ob petih popoldne na vrtu br. Vodeta. Ste« vllčno sicer telovadba ni bila na vrhuncu, sicer pa kažejo vsa društva enotnost v iz« vedbi in pravo stremljenje za dosego do« brih telovadnih uspehov. Nastopili so sle« deči oddelki: moški naraščaj, ki je izvajal proste vaje, ženski naraščaj in sicer en del proste vaje, drugi del pa vaje s palicami, člani in članice medzletne proste vaje. Čla« nov je nastopilo 40, članic pa 16, kar je premalo. Izvedba prostih vaj ni bila slaba, člani so jih izvajali ob dežju in jc bil sploš« ni vtis dober, vadili pa so samo prve tri vaje. Isto velia tudi za proste vaje članic, malo več pazljivosti v skladnosti in kritju ter nekaj več zaokroženosti, da nc bodo
gamze in srne, zajce in postrvi. Njihove hčere so se učile kuhati pri Maliču ali pri Slonu v Ljubljani, nekatere celo Sa-cherju na cesarskem Dunaju. Ropotija, to ni bila tako enostavna stvar.
Da so bili pri višjih oblastih dobro zapisani, je gotovo, zakaj drugače bi jim ne bili dodelili elitnega polka, ki so mu poveljevali madžarski in hrvatski baroni in grofje, a la grofa Keglevich in Draškovič.
Skoraj vsa tačasna ljubljanska nemška porodica je letovala v Kamniku, kar je neslo seveda lepo vsoto Konventions-miinze in rajnšov.
Znan dandy tistih časov je bil Cene-tov Pepe na 'olacu*. Ko si jc pozneje nekoliko ohladil vročo kri, je rad pripovedoval. kako je to ali ono »izpeljal« ter tozadevno konkuriral celo z mekinj-skimi grofi in baroni.
Pri Fidelu na Šutni so takrat izdelovali kožuhe, tiste pristne kranjske kožuhe z všitimi rožami na hrbtu. Kdo bi se danes upal nastopiti v kožuhu tistih dob. V Podgorju ni bilo kmeta, ki ne bi bil nosil Fidelovega kožuha.
Spominjam se, kako so takrat čistili sneg z državne ceste iz Kamnika v LjubUano. Po deset parov konj je bilo voreženih v voz' ki ie rezal visoki sneg
ter ga odmetaval na desno in levo in vsakih 14 dni so vozili nešteti vozovi kamniški «purfel» na Ljubljansko polje. Črne zastavice ob vozeh so značile nevarni transport in vojaki so spremljali k a ravano
Frtalca na Zapricah je bila takrat pribežališče tajne ljubezni. Dokaj solza je rosilo tla in ni prav nič čuda. če so baš na tem kraju vzrastle smreke v razkošju in opremi indijskih dežela.
Graščina Zaprice je bila splendid iso-lation dunajske aristokratske porodice. — zaprt svet. In spodaj v «bajarju» so rastle trstike.
V	poprejšnjem kopaiiščnem parku je ropotal takrat še mlin ter so se tujci in domačini kopali v konjskem «tonfu» Y Nevljici.
Pri Schnabelu so izdelovali porcelan, Praschnikerjeva cementarna ie slovela in nič manj ni bila izdatna Cerna, kjer se ie pridelovala rdeča prst za sna-ženje vilic in nožev. Po 5 krajcarjev je stal škrnicelj in velika je bila zaloga.
V	postu so dominirale »poparjene* preste in »štokfiš«.
Pred vhodom na pokopališče se je ovekovečil stari Koželj, ki nam je v sliki prav realistično predočil minljivost vsega. Sv. Krištof na Žalah je bil ta-
preveč trde, in vaje bodo dobre. Nastopila je tudi vrsta na bradlji, sestavljena iz raz« nih društev. Vaje, ki so jih pokazali niso bile sicer prvovrstne, je pa med članstvom nekaj telovadcev, ki bi s trajnimi vežbami lahko dosegli čedne uspehe. Občinstva na telovadišču sicer ni bilo veliko, zato pa ga je tem več stalo izven ob ograji. Po telo« vadbi je brat iz Kamnika nagovoril občin« stvo in telovadec ter v izbranih besedah očrtal pomen Sokolstva za narod.
Zabava, ki se je vršila na dvorišču br. Vodeta je bila živahna in jo je posetilo mno go domačega občinstva. Mestna godba iz Kamnika je pridno in dobro igrala. Pozneje so dohajali tudi ognjegasci. ki so se vra* čali iz svoje prireditve v Mengšu. Pešizlet tega okrožja je bil splošno zadovoljiv.
Šišenski Sokol. Nedeljska javna telovadba šišenskega Sokola je nadvse častno uspela, če tudi jo je nekoliko motil dež. Tekmovalne vaje članov in vaie s palicami je izvajalo 17 članov in gojenk. Članske proste vaje pa potrebujejo še nekoliko opi-ljenja. Burno pohvalo občinstva pa je žela vzorna vrsta na bradlji. Lepo so bile izvajane društvene skupinske proste vaje za moško in žensko deco. Dobro izvedene so bile zlasti vaje moškega naraščaja s kiji, ravnotako tudi skupne proste vaje članov in članic ter vaje ženskega naraščaja po Dvorakovi »Humoreski«. Pri zaključni skupini je sodelovalo nad sto oseb. Zal, da je morala odpasti orodna telovadba vseh oddelkov radi slabega vremena. Pri telovadbi in veselici, ki ji je sledila, je sodelovala godba Dravske divizije. Prireditev, ki Je bila dobro obiskana, je pokazala lep napredek in dokazala, da vrši Sokol v SiSkl vestno in smotreno svoje delo.
Sokolski dan v Zagrebu. Sokol L v Zagrebu priredi 21. t. m. »Sokolski dan«, ki bo obsegal celo serijo prireditev. Dopoldne bo v društveni telovadnici slovesno odkritje spominskih ploSč bratoma dr. Caru in Popoviču, poprej pa še tekme naraščaja. Popoldne bo povorka, nato pa javna telovadba. Prireditve bo zvečer zaključila glasbeno - telovadna akademija.
Sokol v Otočcu je imel 7. t. m. javno telovadbo, na kateri so poleg vseh sokolskih oddelkov nastopile tudi oete vojaštva. Prireditvi je prisostvovalo nad 1000 gledalcev, za tamkajšnje razmere rekordno število.
Društvo za zgradbo Sokolskega doma
v Spodnji Šiški je prejelo sledeče zneske ter se darovalcem tem potom naiiskreuejie zahvaljuje: g. Jos. Javornik, Žalna. 100 Din, g. dr. Gusto in g. Henka Rožič 24 Din, g. Rotar, otok Hvar, 60 Din, g. Drago Frank. 250 dinarjev. — Posnemajte!
Priprave za predvoiaško vzgojo mlactne v CSR. V praškem ministrstvu za narodno obrambo se pripravlja načrt o predvojaški vzgoji mladine. Ta načrt je v direktni zvezi s skrajšanjem vojaškega roka na Češkem, ki bo trajal po novem zakonu samo devet mesecev. Predno pa se uvede ta reforma, je potrebno, da dobi moška mladina reko predizobrazbo v šoli. Vojaška V2g0ja fco znatno olehčana s tem, da je na Češkem sokolska organizacija zelo razširjena. Pristojne oblasti so že sedaj Izdale šolskim nadzornikom navodila, kako je treba postopati v šoli, da se olajša vojaško breme pri poznejšem službovanja. Poleg telesnih vaj se bo v šolah poučevalo spoznavanje kart in diagramov, predvajali se bodo filmi Iz vojaškega življenja itd. Tako se pripravlja CSR na štednjo tudi pri vojaških izdatkih in gleda, kako bi zmanjšala breme svojim državljanom v aktivni vojaški službi.
krat še večji nego je dandanes in na Kalvarijo so dan za dnevom romale pobožne ženice.
Veronika je bila tačas še zaščitnica mesta in vse je verovalo vanjo. Rane, ki jih je kazal sv. Rok na Malem gradu, so bile takrat še večje nego so dandanes in bolj krvave.
V kamniško «keho» so žandarji dnevno priganjali rokovnjače, ki so jih nalovili na deželi. Iz Kamnika so morali potem pešice v Ljubljano — žandarji in ravbarji. Purgarii pa so zmajevali z glavami in babnice so ropotale z jezički.
Idile ni več. Svet je postal moderen,
so najbojle in nljcenejM
kajti trpefnost enega pita
nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
kiju?'
tt
je ista kot trpežnost štirifi drugih parov. 93-« S
M bjMli ti
odarstvo
Občni zbor Saveza trgovcev
Zagreb, 15. junija. Včerai dopoldne je imd Savez trgovcev v Zagrebu svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril predsednik gosp. Ernest Griinwald z daljšim govorom,^ v katerem je očrtal gospodarski položaj trgovcev. Lansko leto je bilo najtežje po vojni, ker je bilo v znamenju dviganja dinarja in pomanjkanja denarja. Zato je bilo veliko insolvenc in prisilnih poravnav, ki so veletrgovino silno otež-kočale in jo= spravile v neugoden položaj. Govoril ie potem o škodi, ki jo povzročajo trgovcem razne carinske tarife o železniški tarifni politiki in o raznih odredbah in zakonih, kakor tudi o velikih davčnih dajatvah trgovcev.
Iz govora gosp. Grunwalda se je zrcalilo splošno gospodarsko stanie naše države v preteklem letu. Končno je pozival trgovce, naj imajo več smisla za stanovsko organizacijo, ker iih mnogo silno škoduje trgovskemu stanu s svojim ponašanjem.
Potem ie prečital tajnik gosp. Juhn poročilo o delovanju Saveza v preteklem poslovnem letu. Vsa poročila so bila
vzeta na znanje.
Končno je bil izvoljen nov odbor. Izvoljeni so bili: za predsednika zopet Ernest Grunwald. za podpredsednika pa Š. Milinov-in M. Milič.
S hmeljskega tržišča
Žatec (CSR), 10. junija. Razpoloženje in tene na hmeHskem tržišču so zelo čvrste. Plačuje se od 3900 do 4000 Kč za 50 kg. Lastniki hmelja pa ne ponujajo svojega blaga, nego ga zadržujejo. Tudi promet in cene traaizitnega hmelja so se dvignile. Stanje hmeljskih nasadov je neenako. Nekrila-ite ušice se tako hitro množe, da se je že pričelo s škropljenjem. Ves okoliš je torej okužen po ušici, posebno pa hmeljmfki v ni-žavah. Hmeljska ušica je okužila tudi nasade na Bavarskem, Viriemberškem, v Alza-ciji in Belgiji. Iz vsega tega se lahko slde-Igi. da bo letina 1925. neznatna. Kakor se iz Angleškega poroča, se je že dovolil uvoz itujega hmelia iz leta 1923. in še starejšega. V Zatcu se je baje blizu 1000 stotov tranzitnega, hmelja nakupilo za Anglijo.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (15. junija). Notirale so danes: pšenica: baška, 10 vagonov 445; turščica: baška, za junij-iiMi, 2 vagona 180. Tendenca mlačna.
= Indeks cen v veletrgovini v maju 1925.
je preračunan na 1933, ako vzamemo za podlago, da je znašal leta 1913. 100. Indeks cen je padel v primeri z mesecem aprilom t 1. za TI točk (aprila je znašal 2004), torej je padel za 3.5 odst. V mesecu maju so nazadovale cene napram aprilu v teh-le skupinah: živina ta živalski produkti, sadje in povrtnina, stavbni materija!, kolonijal-no blago in industrijski proizvodi, narastle pa so pri poljskih pridelkih. Lanskega maja je znašal indeks v veletrgovini 1911. Tečaj dinarja je bil tedaj na newyorški borzi 1.24, letos pa 1.63.
= Izvoz jajc iz Jugoslavije v aprilu 1925. Je znašal 3513 ton (v marcu t. 1. 3778) v skupni vrednosti'73.1 milijonov dinarjev <v marcu 63.2). Jajc se je izvozilo v aprilu največ v Švico (za 272 milijona dinarjev), V Italijo (16.32) in v Nemčijo (15.7).
= Izvoz lesa v aprilu 1925. Meseca aprila t. 1. je Izvozila naša država v inozemstvo 96.611 ton stavbnega lesa (v marcu 1925. 96.701) v skupni vrednosti 111.1 milijonov dinarjev (maTca 126.S). Lesa se je izvozilo v aprilu v Italijo za 81.9 milijonov dinarjev, na Madžarsko 8.6 in v Grčijo za 4.5 milijonov dinarjev. Vsega skupaj je znašal izvoz lesa v tem mesecu 12.809 ton (v marcu 21.186) v vrednosti 23.3 uirilijonov dinarjev (marca 6.2). Največ lesa je izvozila naša kraljevina v tem času v Italijo (za 11.9 milijonov dinarjev) in na Madžarsko (za 0.9).
= Promet v jugoslovenskih lukah v prvem polletju 1924. Agence Economique et Financiere je izračunala te-le številke za uvoz in izvoz blaga preko jugoslovenskih luk v prvem polletju 1924. (v stotih): Split uvoz 605.563, izvoz 1,930. 880, skupaj torej 2,536.443, Svšak 202.176, 784.700, 986.876, Šibenik 195.784, 617. 962, 813.746 in Gruž 150.573, 495.762, 646.335, skupaj je znašal tOTei uvoz 1,154.096 in izvoz 3,829.304 ali celotno 4.983.400 stotov.
= Povišanje dividende Našlčke? Te dni se je vršila v Ženevi seja upravnega sveta Našičke, na kateri je razpravljal o raznih vprašanjih, nanašajočih se na posestrime tega podjetja. Občni zbor delničarjev bo v oktobru ali novembru. Iz krogov Našičke se doznava, da se bo letos izplačala večja dividenda kot lani. Doslej je plačevala Na-šička dividendo po 4 švicarske franke, dočim se mora letos računati na 5 ali celo 6 frankov.
= Nacionalizacija Efcler & OrtBeba. Te
'dni je bila vpisana v trgovinski register okrožnega sodišča v Travniku v Bosni tvrdka »Krivaja«, delniška družba za gozdno industrijo, ki je nastala iz nacionalizacije prejšnjega podjetja Ersler & Ortlleb. Vrednost te tvrdke se je ocenila na 90 milijonov dinarjev, za katere dobi sedaj 266.395 delnic nove družbe po 250 dinaTjev noori-nale, dočim jih dobi država 93.600. Neznatno število delnic, ki še preostane, odpade na druge podpisnike.
= Razstava na Reki. V letošnjem avgustu se otvori na Reki razstava industrijskih, trgovinskih in poljedelskih proizvodov. Priprave so že v polnem teku. Razstavo bo otvoril, kakor se govorni, ministrski predsednik Mussolini sam. V »vezi z razstavo priredi italijanski avtomobilski klub propagandno vožnjo sivojih tvndk na Reko, ki se je udeleži nad 500 avtomobilov,
Paroplovni družbi Adria in Lloyd Triesti-ne sta dovolili precejšnje vozne olajšave za razstavno blago, nekatere predmete bosta prevažali celo zastonj. Zanimivo je, da se bo vršila ta razstava skoraj istočasno z našo veliko Jadransko razstavo v Splitu.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. junija ponudbe glede dobave 100 kub. metrov mehkih desk. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 31. junija t. 1. pri komandi 8. žandar-merijskega polka v Ljubljani glede dobave 400 kub. metrov drv za kurjavo. Dne 4. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnih delov za štedilnike, dne 8. julija t. 1. glede dobave osi, dne 9. julija pa glede dobave 120 ton negašenega apna. Dne 9. julija se vrši pri upravi barutane v Kamniku ponovna ofer-talna licitacija glede dobave strojev, sodov od keramike, cinka, solne kisline, svinčene pločevine in grafit - pirometrov. Dne 10. julija pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave krovne železne konstrukcije; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 220 ton portlandcemen-ta. Dne 11. julija pri direkciji državnih' železnic v Subotici glede dobave železnih pragov, mila, dekstrina. masti in olja; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave gradbenega materijala ter po-samentrije. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske tn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Italija opozarja na krošniarjenje v Jugoslaviji. Trgovska in obrtniška zbornica v Trstu opozarja vse interesente na to, da je krošnjarstvo v Jugoslaviji strogo prepovedano in da zato v bodoče ne bo več jemala v poštev pritožb, ako se kroš-njarjem pri nas zapleni blago.
= Dividenda Avstrijskega kreditnega zavoda ostane, kakor poročajo z Dunaja, kakor lani, t. j. 9000 avstrijskih bron za del-nico.	__
— Znižanje Izvozne carine za olje v Ru-rauniji. Rumunska carinska komisija je sklenila v svrho dviganja rumunskega izvoza, znižati izvozno carino na težko olje, ki je sedaj znašala za vagon 10.000 lejev, na 5000, in za lahka olja od 4000 na 1000 lejev. To znižanje velja za čas od 1. maja do 30. septembra 1925.
= Tehnični sejem na LipSkem. Od 27. avgusta do 9. septembra se vrši na Lip-skem tehnični velesejem. Največja razstava vseh vrst orodja za predelavo kovin in lesa.
= Obnova severnoirancoskih premogovnikov. Znano je, da so bili vsled vojne uničeni skoraj vsi premogovniki .na severnem Francoskem. Pred vojno se je v njih nakopalo približno 2,283.000 ton premoga na oiesec. Kakor poroča »Informatione«, je znašala produkcija meseca aprila 1925. že 2,341.000 ton, torej za 58.000 več kot pred vojno. Vsi premogovniki na severnem Francoskem so že popolnoma obnovljeni in obratujejo sedaj normalno.
Riunione Adriatica B 4000, Cosulich' 334, Dalmazia 260, Libera 537, Lloyd 5750, Ozea nia 175, Tripcovich 461. Dalmazia cement 670, Split cement 488. Krka 405; devize: Beograd 44.60 — 44.90, Dunaj 355 — 365, Praga 75.70 — 76.20, Newyork 25.55—25.65, Curih 494 — 497; valute: dinarji 44.25 do 44.65, 20 zlatih frankov 99 — 100, zlata lira 489.23.
DUNAJ. Beograd 12.34 — 12.38. Berlin 168.79 — 169.39, Budimpešta 99.49 — 99.89, Bukarešta 3.28 — 3.30, London 34.46—34.56, Milan 27.62 — 27.74, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 34.22 — 34.38. Praga 21.02 do 21.10, Varšava 136.10 — 136.60, Curih 137.73 do 138.23; dinarji 12.29 — 12.35, dolarji 706 do 710.
PRAGA. Beograd 59, Dunaj 475.50, Berlin 804.50. Rim 132.125, Curih 656.50.
BERLIN. Beograd 73.15, Dunaj 590.57, Milan 16.32, Praga 12.43, Curih 814.75.
LJUBLJANA. (Prve številke pomenjajo povpraševanje, druge ponudbo, v oklepajih pa zaključke.) Vrednote. 7% inv. posojilo 61.50—63 (62), Vojna škoda 19^-0, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225—265, Merkantilna 100—105, Praštediona 798—808, Slavenska 6S—0, Kreditni zavod 185—195, Strojne 0—134, Vevče 100— 112, Stavbna 265—280, 4.5% zastavni Kranjske deželne 20—0, 4.5% zadolžnice Kranjske deželne 20—0. — Blago. Les: smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm prem. napr., fco nakl. post. 250—0, hrastovne vo-zovne deščice 44 mm, 2.65 m, 54 mm, 2.85 m, fco meja 1400—0, smrekove in jelove deske, 13, 20, 25, 30, 40, 50 mm od 18 cm šir., paral, ostrorobne, fco nakl. post., 2 vagona. 630—630 (630); bukova drva, 1 m dolga, fco Skoplje, 1 vagon; 30—30 (30), čreslo suho, letošnje, zdravo, v ovojih, fco nakl. post., 2 vag., 35—35 (35); poljski pridelki: pšenica Rosafe, par. Postojna trans. 0—460, avstralska, par. Postojna trans. 0—450; otrobi pšenični, juta vreče, fco Ljubljana 0—200, ječmen, orig. srbski, 60 kg, fco Ljubljana 0—325: turščica, par. Vinkovci 0—200.
ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Bančni papirji so trgovali ob nespremenjenih tečajih. Prometa je bilo 5Tialo. — Vsled nadaljnega porasta dinarja ie bila v devizah tendenca slaba in tečaji so zaznamovali nadaljni padec. Blaga je bilo dovolj. Tudi povpraševanje je bilo še precej živahno, vsled česar je bil promet srednji. — Notirale so devize: Dunaj 809—821, Berlin 1362.50—1377.50, Budimpešta 0.0825—0.0825, Italija izplačilo 226 —229, London izplačilo 27S.S5—281.85, Newyork ček 57.88—57.98. Pariz 273.50— 278.50, Praga 169.75—172.15, Švica 1114.50 1124.50, ček 1113—1123. — Valute: šilingi 8.12—8.24. — Efekti: bančni: Lito-rale 0—59. Trgo 7—9, Eskomptna 103— 103, Poljodielska 0—17.50, Kreditna Zagreb 105—107, ilipo 57—57.50, Jugo 100—101. Ljubljanska Kreditna 0—252.50, Obrtna 58 —59, Praštediona 800—805, Slavenska 70— 71, Srpska 130—131, industrijski: Eksploatacija 36—37, Drava 0—160, Dub-rovačka 700—0, Sečerana Osijek 0—5.60, Nihag 41—42, Gutmann 0—355, Slaveks 0— 157, Slavonija 42—42.50, Trbovlje 0—360.
BEOGRAD. Notirale so devize: Amsterdam 2315—2335, Dunaj 8.14—8.16, Berlin 1365—1375, Italija 226—226.50. London 280—280.50, Newyoik 57.50—57.60, Pariz 278—279, Praga 170—171.125, &v*ca 1119— 1131. — Tendenca mlačna.
CURIH. Beograd 8.95, Newyork 515, London 25.02, Pariz 24.90, Milan 20.15, Praga 152.75, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.40, Sofija 3.75, Dunaj 72.50.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 75.90, Živnostenska 282. Assicurazioni Generali 12.110, Rimriooe Adriatica A 3980,
Šport
Tekme za državno prvenstvo v nogometu
Zmagovalca : Bačka (Subotiea), Gradjanski (Zagreb). — Tekma Jugoslavija : Hajduk neodločena.
Vsisportni krogi naše države, mogoče tu» di oni krogi, ki se sicer ne zanimajo v pre. veliki meri za šport, so v nedeljo z veliko napetostjo pričakovali izidov treh nogomet, nih tekem za prvenstvo države, ki so sc vršile v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. 2feb je bil, kakor znano, določil za prvo flkolo sledeči razpored: Hajduk : Jugoslavi« [!.i« v Beogradu, Sašk : Gradjanski v Zagre.
be m Bačka : Ilirija v Ljubljani. Osiješka 1 Stavi j b je bila prosta.
V Zagrebu je šel Gradjanski v boj kot. visok favorit in izid te tekme je bil vseka« kor že v naprej goterr. Mnogo težje je bilo prerokovanje o izidu Jugoslavija : Hajduk v Beogradu. Hajduk je v zadnjem času do« segel prav častne rezultate in sta zlasti zad« nji dve tekmi proti praškim Višovicam ze. • lo dvignili njegov ugled, da se je splošno prerokovalo, da bodo Spličani. čeprav ne z lahkoto, vendarle odnesli zmago. Najbolj so se športni prorolci zmotili glede tekme Bačka : Ilirija. Bačka je pri svoji četrtkovi tekmi v Zagrebu dooela nezasluženo zma« gala. ker ji je bil Hašk precej nadmočen. Ilirija pa je v zadnjem času dosegla prav zaslužene zmage in je vsak pričakoval, da bo zlasti po zmagi nad A. C. Venezio po« razila s svojo kombinacij sko prizemno igro tudi subotiškega prvaka. Že večkrat smo omenili, da je Ilirija moštvo, ki danes po« kaže res lepo igro, jutri pa odpove v taki meri, da bi presenetilo tudi pri drugoraz« rednem klubu. Vzrok za to leži brezdvom« ijio v naših splošnih sportskih prilikah. Pr« vo moštvo Ilirije je danes v Sloveniji brez resnega konkurenta; to dejstvo ga je na« pravilo Aorda preveč samozavestnega. Bi« rija premaga svoje domače protivnike z vi« sokimi diferencami (Ilirija : Hermes, Ilirija : Primorje). To pa je tudi vzrok, da Ilirija v odločilnih momentih, ko se je treba res pokazati kot pravo borbeno moštvo, odpo« ve, ker se njena samozavest razblini in le prečesto pretvori v nervoznost in nesigur« nost. Trema je pri važnih tekmah razumlji« va v rrvih minutah tudi pri najboljšem mo« štvu. Toda, ako se vsi igralci zavedajo, da. so na svojem mestu, se mora trema takoj izgubi«. Nikakor ne sme veljati izgovor, da je od prvega gola odvisen potek ostale igre. To ni sportsko. Toliko v splošnem; v na« stopnem pa podajamo poročila o posamez« nih tekmah:
la napako za napako. V tem ni niti eden od sicer dokaj zanesljive obrambne trojice zaostajal.
Začetkoma se igra v sredini polja. V dru« gi minuti streljani prosti strel proti Iliriji obrani Beltram. Leva stran napada Bačke izvede lep napad, ki konča v rokah Miklav« čiča. Izredno nevaren napad Bačke konča v of sidu. Kmalu nato sledi prvi zmiselni na« pad Ilirije od leve strani, toda Virag se iz« kaže kot mojster. Bačka pritiska in v 16. minuti pade po veliki zmešnjavi pred golom Ilirije prvi gol za Bačko. Napadi Bačke se nadaljujejo. Ilirija pride le še v 21. minuti in v 25. pri komerju do vrat Bačke. V 30. minuti ostaneta dva prosta strela proti Bač« ki v bližini gola neizrabljena. Napadi valovijo nato sem in tja, vendar je Bačka v premoči.
V	drugi polovici ostro pritiska Ilirija in že izgleda, da bo mogla izenačiti. Toda Bač« kina obramba, zlasti Virag, obrani vse. Ili« rijanska premoč kmalu poneha. V 10. minu« ti zabije Bačka vsled napake Beltrama svoj drugi gol in v 11. minuti po nedopustljivi nepazljivosti Miklavčiča tretjega. Igra je s tem skoraj odločena.
V	21. min. diktirana enajstmetrovka proti Bački. edina prilika, da doseže Ilirija vsaj časten gol, ostane neizrabljena. Zastrelja jo Lado na skoraj lahkomišljeni način. Posa« mezni napadi Ilirije ostanejo brez uspeha. Tekma konča ob premoči Bačke.
Prav dobro je sodil g. Pick iz Zagreba.
Bačka : Ilirija 3 : 0 (1: 0)
Bačka: Virag«Kujundžič. Gubi車efčič, Vukov, PoljakovičsRudič, Kikič, Kovač, Marcikič, Šlezak.
Ilirija: Miklavčič«Pogačar, Beltram«Dekle« va. Gabe. Lado«Janez, Pevalek I., Oman, Dobrlet, Pevalek II.
Tekma ni bila niti z ene niti z druge stra« ni na visokem spotskem nivoju. Bačka, ki je igrala boljše kot v Zagrebu, je očividno dala vse iz sebe ter njeni zmagi nikakor ni oporekati. Vendar v splošnem s svojo igro ni vzbudila velike pozornosti, ker je Ljub« ljana videla že mnogo boljših klubov. Ima pa svoje dobre strani, ki se izražajo pred« vsem v nekaterih tehničnih sposobnostih, zlasti v lepem stopingu. Odlična jc njena igra z glavo in takojšnjo in prccej sigurno oddajanje žoge. Kar sc kombinacijske igre tiče, bi ji bila Ilirija ob boljši igri brezdvom no nadmočna. V napadu se jc predvsem odlikovala leva stran. Šlezak in Marcikic ter desno krilo Rudič. Krilska vrsta, v katc« ri je zlasti srednji krilec Vukov dobro od. rezal, je zelo pomagala branilcema. Kujun. džiču, ki je dober strclec, sicer pa vsled svoje orjaške stature nekoliko neokreten m nespreten v plasiranju, in Gubiču, pri ka. terem smo občudovali lep start na zogo. Najboljši igrač Bačke je vratar Virag ki je branil v izredno krasni maniri. \ edel je, da gre za važno odločitev. Brez najmanjše treme je sigurno ubranil vse.
Bi rija je razočarala. Hotela jc pričeti s kombinacijsko igro, ki bi ji bržkone prine« sla zmago, toda nesmiselno oddajanje zoge je onemogočilo šc tako dobro zamišljeno napadalno akcijo. Pri tem so se pokazale tudi precejšnje tehnične pomanjkljivosti. V krilski vrsti je docela odpovedal Lado. ki je imel sicer težko nalogo, da drži v šahu nevarno desno stran napada. Tej nalogi ni bil kos. Tudi Gabe nikakor ni bil na višini, toda vendarle požrtvovalen. Najboljši igrač vsega moštva je bil Dekleva, ki je pravilno oddajal napadu in močno podpiral igro. De. kleva dobro pregleda momentane situacije, igra mirno, radi česar se v njegovi igri opa« ža precejšnja zmiseinost. Obramba je deli«
Grajski : Sašk 6 : 0 (5 : 0)
Gradjanski: Vokaun.Polič, D«sovič.Vra» govič. Rupec. HitreoBabič, Gotz, Pasinck, Mantler, Pavlekovič.
Sašk: Giljanovič.Sulejmanpašič, Beranda« Celebor, Plaček, Haverle.Sebastian, Sieber, Gavrilovič, Gotz. Felver.
Izid tekme je bil precejšnje presenečenje. Od prvaka sarajevskega podsaveza. ki je o bmkoštih gladko premagal zagrebško Con« cordijo s 5 : 1 in 2 : 1. se je pričakovala boljša igra. Sašk je popolnoma razočaral. Gradjanski ga je za cel razred prekašal. Njegovo moštvo že dolgo ni pokazalo take igre. Takoj v početku so Zagrebčani poka. zali trdno voljo, da morajo zmagati ter so diktirali tempo, ki nikakor ni prijal Sara« jevčanom. Odpor Sarajevčanov pa je bil izredno slab. Od Gradjanskega so igrali vsi igralci dobro. Posebno bi bilo omeniti Da. sorviča. Igral je v obrambi, v krilski vrsti in celo v napadalni vrsti, ne da bi v potrebi manjkal na svoiem mestu v obrambi. \ krilski vrsti sta bila dobra zlasti Hitrec m Vragovič. Napadalna vrsta je bila razen Mantler i a na višini, čeprav je bil Babič že v mnogih drugih tekmah boljši. Mantler je bil orepočasen. Pri Sarajevčanih so vratar in oba branilca, ki sta se zlasti v drugi po« lovici odlikovala, storili svojo dolžnost. Ostalo moštvo je igralo pod vsako kritiko.
Prvj gol pade že v tretji minuti po Pa« sineku. Takoj nato prične napad Gradjan« skega lepo kombinacijo. Pavlekovič strelja, strel se odbije od prečke, toda že je Gotz na mestu m zabije drugi gol. Sledijo ostri napadi Gradjanskega. Tretji gol pade v 26. minuti, in sicer po prostem strelu, ki ga za« bije Vragovič iz daliave 18 metrov. Sest mi« nut pred koncem zabije Pavlekovič četrti in dve minuti kasneje Mantler peti gol.
Tudi v drugi polovici je Gradianski ved« no v premoči. Sesti in zadnji gol za Grad« janskega je avtosgol Bevandc.
Sodnik Ružič iz Beograda je bil dober.
Jugoslavija : Hajduk 2 : 2 (2 : 1)
Jugoslavija: Nemeš«Ivkovič, Pctrovič«Na« čevič, Mahek. Markovič«Giorgjevič, Jova« novič. Luburič, Petkovič, Sekulič.
Hajduk: Gazzari«Rodin, DujmovicKesic, Kurir, Poduje jun.«Poduje sen., Benčtč, Bo« načič, Markovina, Radič.
Tekma je končala neodločeno. Razmerje kornerjev 5 : 3 za Jugoslavijo. Da je tekma ostala neodločena sc ima Hajduk zahvaliti lo odlični igri svojega vratarja Gazzanja. ki je držal mnogo težkih strelov. Poleg <^azza« rija so se odlikovali šc Rodin. Kurir Benčic in Radič. Jugoslavija je nudila izredno lepo kombinacijsko igro. ki se pn ni izrazila v
večjem uspehu.
Tekma se je vršila skoraj vso prvo polovico v kazenskem prostoru Hajduka. V 8. minuti so posreči Jovanoviču zabiti prvi gol za Jugoslavijo, kateremu sledi cela vrsta napadov Beograjčanov. V 17. minuti zviša Petkovič seore na 2 : 0 v konst Jugoslavn« je. Dosedanji ostri tempo Jugoslavije neko« Kko coneha, vsled česar se Hajduk znajde ter izvede nekaj lepih, toda brezuspešnih napadov. V 22. minuti ustreli desna zveza Hajduka prvi gol za Spličane. Nekoliko ostrih strelov Jovanovič« ubrani vratar ^az žari v izredno lepem stilu.
Prvih deset minut druge polovice Hajduk v premoči. V 18. minuti izenači Markovina. Jugoslaviji, ki igra s polno paro na zmago se ne posreči doseči še nadaljnega uspeha za Beograjčane. Po končani igri je sodnik Mazič. ki je bil izvzemši nekaterih napak v škodo obeh strank dober, podaljšal igro. To podaljšanje pa je vsled teme trajalo le osem minut. Tudi v tem času je bila pre« moč Jugoslavije očitna, ni pa prinesla od.
ločitve.	. . . . „
Tekma bi se	morala ponoviti včeraj,
pondeljek. toda	bila je zaradi slabega vre«
mena odgodena	na danes.
Druge nedeljske nogometne tekme
MARIBOR: Merkur : Ptuj 2 : 1 (1 : 0). V nedeljo se je vršila pokalna tekma med imenovanima drugorazrednima kluboma. Po poteku igre in moči obeh moštev bi bil obratnejši rezultat realnejši. Ptuj, ki je pc» kazal presenetljiv napredek, je bil mnogo boljši na polju v skupni igri, toda neodloč. nost njegovega napada je bila fatalna. Med tekmo je nastal silen vihar, ki je igro zelo oviral. Sodnik g. Franki razmeroma zado. voljiv.
BEOGRAD: BSK. : Sokol 9 : 5. Prvenst. vena.
REKA: Železničarji (Zagreb) : Gloria 2 : 1.
GRADEC: Sturm : Hakoah 3 : 1 (0 : 0). Prvenstvena.
DUNAJ: V soboto VVAC : Amateure
2	: 1 (1 : 1). Vsled tega poraza Amateurjev je prvenstvo Hakoah izven vsakega dvoma. Admira : Rudolfshugel 2 : 0 (2 : 0). V nc* deljo: Hakoah : Simmering 3 : 3 (1 : 2). Sportklub : Slovan 2 : 2 (2 : 2); prijateljska tekma: Floridsdorf : Rapid 2 : 1 (1 : 0), Kudolfshiigel : Weissc Elf 4 : 1 (2 : 1).
PRAGA: V soboto: Slavija : Vršovice 5 : 0 (2 : 0), Viktorija Žižkov : Nuselskv
3	: 1. Slavija je favorit za prvo mesto. V nedeljo: DFC. : CAFK. 1 : 0 (1 : 0), Sparta : Čcchie Karlin 5 : 0.
BUDIMPEŠTA: MTK. : FTC. 0 : 0. STUTTGART: F. C. Modena : Stuttgar. ter Kickers 2 : 0.
GDANSK: Berlin : Gdansk 6 : 0 (2 : 0). KODANJ: Danska : Švedska 2 : 0 (1 : 0). BARCELONA: F. C. Barcelona : NVacker (Monakovo) 2 : 0.
Odklanjamo demagogijo. Zagrebške «N'ovosti» pišejo, da je g. Fabris odklonil mesto sodnika tekme Bačka : Ilirija najbržc zato, ker noče, da bi imel neugodnosti, ako zmaga Bačka. kakor jih je imel lani g. Ma. zič, ko je zmagal Gradjanski. Odločno pro> testiramo proti takemu pisanju, ker pozna, mo dobro slučaj z g. Mazičem, ki se jc iz« kazal v Ljubljani kot zelo slab sodnik. Ka« ko sprejema Ljubljana fair moštva in do> bre sodnike, vprašajte, n. pr. Venezio, Bač« ko in g. Picka. Bodite v svoji rubriki šport« ski, a ne demagoški.
Nov svetovni rekord v teku na 3000 rr, je nedavno postavil v Stockholmu švedski prvak \Vide v času 8:27.5. Dosedanii reko.d na to progo je držal Nurmi z 8:23 6.
Službene objave LNP
(Iz seje p. o. 8. VI.) Verificirajo se naslednje prvenstvene tek me: Hermes : Rapid 2 : 1, Primorje : Celic 3 : 2, Maribor : Hermes 2 : 0, Primorje : Jadran 1 : 2, rezervi 3 : 0, Ilirija : Celje 0 : 0, Jadran : Celje 1 : 3, Ilirija rez. : Pri« morje rez. 1 : 2, Slovan : Svoboda II : 0, Lask : Slavija 8 : 1, Merkur : Svoboda (M.) izgubita oba tekmo po § 14, Svoboda (M.) : Mura 0 : 3, Merkur : Ptuj 0 : 3, Merkur : Mura 4:1. Medklubski odbor v Maribor; se prosi, da vpoSje sodniško poročilo o tek. mi Ptuj : Svoboda.
Čitajo se naslednji igrači s pravom nasto« pa kot sledi za S. K. Mericur: Spitan Feliks, Šmigovc Hinko. Bezjak Avgust, Weiler Fr, Schuderitsch Roman vsi 18. VI. 1925.
LLAP. (Službeno). Akademski petoboj, ki bi se imel vršiti v nedeljo dopoldne se prelaga na soboto 20. t. m. ob 5. popoldne. Vrši se na igrišču S. K. Ilirije. Prijave se sprejemajo še do petka 19. t. m. opoldne do 12. na naslov: Baltesar Ivan. kavarna Evropa. Prijavnina in vse druge točke raz« pisa ostanejo neizpremenjene. Jurvja ista. kot je bila določena za nedeljo. Sestanek jurvje v soboto ob pol 5. na igrišču Ilirije — Tajnik II.
LLAP. Sreda. 17. t. m. ob 20.30 uri v kavarni Emona seja upravnega odbora. — Predsednik.
Iz Zbora nogometnih sodniken.-, sekcija Ljubljana. (Službeno.) Na rednem občnem zboru sekcije nogometnih sodnikov, ki se je vršil v petek dne 12. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik B. Hus, tajnik Možina, odborniki Kramaršič, Stemad in Planinšek. V odbor za delegiranje sodnikov pa sledeči člani: predsednik Sternad, namestnik predsednika Planinšek, odborniki: Hus, Možina. Fink. Oba odbora sta bila so« glasno izvoljena.
Iz sekcije Zbora nogometnih scdr.ikov (službeno). Seja upravnega odbora danes v torek, 16. t. m. ob 18. uri v kavami «Evro« pa». G. Vodišek se naproša, da se seje ude« leži.
S. K. Primorje, lahkoatletična sekcija vabi vse lahkoatlete, da se sigurno udeleže sestanka, ki se vrši v sredo 17. t m. ob 19. v vogalni sobi, restavracije <rZvezda».
5. K. Primorje, kolesarska sekcija vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši danes v torek, ob pol 8. v restavraciji »Zvezda-. Radi nedeljske dirke je udeležba dolžnosti
Turistovski klub «-Skala* poživlja svo« je člane, osobito Sa ne rešilne ekspedicije, da se sigurno udeleže predavanja g. dr. Ti« čarja o prvi pomoči turistov. Predavanje sc vrši danes v torek ob 20. v pisarni Sloven« skega planinskega društva. — Odbor.
Izdajatelj in lastnik: r Konzorcij * Jutra*.
Odgovorni urednik: Andrej Ražem
Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani
Vremensko poročilo
Ljubljana, 16. junija 1925.	Ljubljana, 306 m nad morjem.
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana ... Ljubljana ... Ljubljana i > . Zagreb Beograd , .-4 Dunaj ... t Praga .. * Inomost * » t Solnce vzhaja ob	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. •12, za	758-7 759-4 761-3 759-3 758-5 759-4 haja ob 19-49 Barometei	16-8 18-7 16-8 15-0 170 , luna vzhajs višji, temper	brezv. sev. za p. vzhod ■ sev. vzh. sev. zap. ob 1-46, zal atura nižja.	oM. dež obL obl. • • taja ob 14*59.	20 7-0 30 10-0 I (zad. krajec)
/
Dunajski znanstvenik o ljubljanskem kemičnem institutu
V	sredo, četrtek in petek sc je mudil v Ljubljani odličen prijatelj našega kemične« ga instituta univerze, sloviti koloid«kemik, dolgoletni profesor dunajske univerze, g. dr. Pilili, prvafc>znanstvenik na polju koloidne kemije. Nedavno se je vrnil iz Švedske in Norveške, kamor je bil pozvan od tamo« šnjih znanstvenih akademij, da predava o svojih epohalnih delih o anorganskih kolo« idih. Poleg velikih slavnosti, ki so mu bile ob tej priliki prirejene, dokazuje o slovesu, katerega uživa naš gost v znanstvenem s ve* tu, dejstvo, da je predlagan Pauli za Noblo> vo nagrado, najvišje odlikovanje, ki ga m o« re doseči znanstvenik na mednarodnem znanstvenem polju. Ravnokar je dobil tudi poziv od Argentinije, da tam pTcdava o svojih novih preiskavah.
Profesor Pauli je govoril v sredo v ke« nričnem institutu o temi «Allgemeiner Bau« plan der anorganischen Kolloide« in si je nato ogledal posamezne laboratorije in na« prave kemičnega instituta ljubljanske unu verze.
Gotovo bo našo javnost zanimalo, kake vtise je dobil prof. Pauli o Ljubljani in po« sebno o kemičnem institutu samem.
Njegove besede so v bistvu naslednje:
Lično in prijazno mesto Ljubljana s pre« krasno okolico je napravilo name največji vtis, enako pa me jc očarala prijaznost in postrežljivost njegovih prebivalcev.
V	kemičnem institutu, ki mu je bil v prvi vrsti namenjen moj poset, vlada lepo na« ulno in znanstveno življenje kljub temu, da so razpoložljivi prostori vsestransko pre« mali in da trpi večina laboratorijev vsled dejstva, da so nastanjeni pod cestnim ni« vojem v kleti realčnega poslopja. Tu bi bi« lo brezdvomno treba poskrbeti za razšir« jenje instituta v kaki novi zgradbi.
Globoko me je ganilo navdušenje, s ka« terim dela dijaštvo v laboratorijih in se ne plaši pred težkočami novih in težkih pro« blcmov, katere nam stavlja hiter razvoj ke« mijske znanosti, in z velikim veseljem sem pozdravil svojega bivšega učenca in sotrud« nika v institutu, katerega je ustvaril in v kljub težkim materijelnim razmeram popola noma moderno uredil. Kljub težki obreme« nitvi z naučnim in organizatoričniro delom
ga vMd nadaljevati tvoja daleč mana ananstrema dok o ogljikohldratih, apecielno o akrobu in celulozi. Veliko njegovo delo o koloidni kemiji škroba, ki bo podalo tudi pregled njegovih lastnih preiskav, je doma« la končano.
Ne morem pa prikrivati težkih ovir, s katerimi se imajo boriti gospodje kemične« ga instituta. V prvi vrsti opozarjam na ne« razumljivo malo plačo asistentov, ki krat« komalo onemogoča pridobiti tako skupino pomočnikov, ki bi imela toliko znanstveno in naučno izkušnjo, da bi res uspešno pod« pirala predstojnika instituta in vodje labo« ratorijev. V celem velikem institutu sem našel le dva starejša asistenta, ki požrtvo« valno delata na idealnem polju vzgoje ke« mijskega naraščaja. Povdarjam, da preje« majo asistenti na kemičnem institutu, ki pod težkimi pogoji opravljajo svoje truda« polno delo in delo polno odgovornosti od zjutraj do večera, plačo, ki ne doseže pla« če kake snažilke na institutih na Dunaju. Ker pa pomenja asistentsko delovanje na univerzitetnih institutih cb enem poglob« Ijenje strokovne in znanstvene izobrazbe, brez katere tudi industrija ne more prido« biti prvovrstnih moči. pomenja asistentski položaj v Ljubljani direktno škodo v na« rodno«gospodarskem oziru.
Absolutno enako slabo preskrbljeni so v Ljubljani profesorji, predstojniki institu« tov, ki uživajo na primer le eno štirinajstin« ko onih prejemkov, katere ima na enaki stopnji profesor na Švedskem, od koder ravno prihajam. Kdor je imel priliko opa« zovati požrtvovalnost, ki navdušuje vse čla« ne instituta od predstojnika do najmlajše« ga dijaka, mora izražati le sožalje k nasprot stvu, ki vlada tu med faktično storjenim delom in odškodnino za to delo in opozar« jati na škodo, katera mora vsled tega nasta« ti skupnim narodnim interesom. Šele ko bo« do merodajni faktorji in pa celokurma jav« nost odpomogli temu vprašanju, bo dijaštvo in učno osobje moglo ustreči želji, ki sem jo izrazil v svojem nagovoru dijaštvu: «Da naj izpolnjuje svojo najvišjo idealno«nacio« nalno dolžnost s tem, da zagotovi svoji do« movini znanstveno in tehnično temeljito iz« obražene kemike, ki bodo v mira skrbeli na materialni napredek narodnega gospodar« stva, v vojni pa s svojimi proizvodi napa« dali neprijatelje in branili domovino pred grozoto bodoče vojne.®
Dopisi
PRESERJE PRI LJUBLJANI. Lepe in koristne poučne izlete je naredila mladina naše osnovne šole. I. in II. razred sta poletela v Pekel pri Borovnici do 2. slapa, III. razred je obiskal Ljubljano, najlepši izlet pa je napravil IV. razred z 31 udeleženci. Iz Pre-serja (360 m morske višine) ie odkorakal v jutro do Rakitne (789 m), kjer je ondotni g. župnik izletnike pogostil s pristnim medom. Od tu so se spustili v globeli Zale, nato pa zopet navzgor k Sv. Vidu (848 m) nad Cerk nico, odkoder so imeli krasen razgled na obmejni Javornik in Snežnik, na Kamniške planine, del Karavank in Julijskih Alp. Po kratkem odmoru ie mladina odkorakala v Cerknico in cd tam po kosilu na Rakek na železnico.
TRŽIČ. Kolo jugoslovenskih sester v Kranju je povab lo deco meščanske šole, da gostuje s Pečiakovo pravljično komedijo »Kraljičina z mrtvim srcem* v Kranju. To povabilo je bilo z veseljem sprejeto in se vrši gostovanje v Kranju dne 20. junija. Popoldanska predstav? ob 3. uri je naznanjena mladini kranjskh in okoliških Sol. Šol. upravitelji naj ukrenijo potrebno, da bo mla dina deležna izrednega užitka te igre. Večerna predstava ob pol 20. uri ie za odrasle in pros:mo, naj se je občinstvo udeleži v čim večiem številu. Pripomnimo, da ie zanimiva igra napolnila v Tržiču petkrat obširno telovadn!co v šoli.
TREBNJE. Podružnici Jug. Matice in C. M. družbe priredita v nedeljo dne 21. junija veliko veselico na vrtu g. Alojzija Pavlina v Trebnjem z mnogovrstnim sporedom. Začrtek ob 3. uri popoldne. K mnogo-brojni udeležbi vabita — odbora.
DOBREPOLJE. Od zadniih volitev se je ozračje nad našo divno dolino kristalno sči-stilo, posebno pa po odhodu g. kaplana Mar-tinčiča. Govorili so klerikalni hujskač: in priganjači, ki so pravzaprav obžalovanja vredni zapeljančki. da se ml napredn', »veri sovražni* elementi motimo, ko smo neprestano poudarjali, da »Kmečka zveza«, ki io le kaplan Martinčič vodil, ni drugega kot samo zapeljevanje nevedn:K, ki so mislili, da je njegova beseda sveta. Kaj imate •kmečki zvezarji« sedai od tega, ko ste samo kimali v zadrugi? Pokažite zapeljanci, kaj ste dobili od •Kmečke zveze« drugega kakor davčne batine, dasi ste zvesto poma-
gali do fcortt klerikalnim demagoškim kri-čačem in razdiračem. — Naše gasihio društvo pod spretnim in marljivim vodstvom načelnika Kavčiča krepko napreduje ter pripravlja za 28. t. m. vrtno veselico s pestrim sporedom. Vsa sosedna gas. društva in vse prijatelje gasilstva vabimo k udeležbi.
BOSTANJ OB SAVI. Uspeh nedeljske sokolske prireditve ie bil v vsakem oziru zadovoljiv. Obisk ie bil posebno časten it Sevnice in Radeč. Izredno številen poset iz okoliških vasi le razveseljiv dokaz, da se sokolska ideja širi tudi med preprostim ljudstvom. Do lepega gmotnega uspeha so mnogo pripomogli bogati dobitki za srečo-lov, k! iih ic nabrala učiteljica ga. Sanclno-va po Sevnici. Marljivi nabiralki kakor tudi vsem darovalcem najlepša hvala!
ZAGORJE OB SAVI. Naše ceste so pod vsako kritiko. Pritoževali smo se že neštetokrat, a bilo ie doslej vse zaman. Sodeč po člankih v »Jutru«, so ceste tudi v Smart-nem in Litiji skrajno zanemarjene. Litijski cestni odbor Je. kakor se vid;, izgubi! vse zaupanje pri ljudeh. Vprašamo gradbeno inšpekcijo, če ji ie znano poslovanje litijskega cestnega odbora? Ali ie resnica, da Je gradb. inšpekcija na vse pritožbe izjavila, da so ceste v najboljšem redu in da Je še posebej pohvalila Hostnika? Kdai so se zad njič pregledale ceste? Kakšen vtis so imeli gospodje, ki so gazili do gležniev po blatu ozToma požirali na debelo prah? Je li znano gradb. inšpekciji, da se cestni možje prav nič ne brigajo za ceste, da prepuščajo ceste cestarju, ki ga je le redkokdaj videti, da dobi voznik mesečno plačo, če vozi ali pa ne voz!. da se redne seje sploh ne vršijo in da pri cestnem odboru marsikaj nI v redu...? Če je gradbeni inšpekciji vse to znano, zakaj se ne zgane? — Prizadeti.
VEL. DOKNCI (Prekmurje). Šolsko vodstvo v Velikih Dokncih le uprizorilo dne 17. maja Finžgarjevo »Verigo«. Ista igra se je ponovila dne 4. junija na Hodošu. Obe imenovani prireditvi sta bili uprizorjeni v sploš no veliko zadovoljstvo tukajšnje inteligence in ljudstva. Zahvala gre v prvi vrsti požrtvovalnosti igralcev, ki so prihajali nad uro "daleč k vajam, tembolj ker so to državni uradniki, ki so žrtvovali svoj prosti čas za narodno prosveto v krajih*. kjer se Je uprizorila prvič slovenska igra. Hvalevredno i«, da so se udeležili na Hodošu predstave tudi ljudje, ki večinoma ne razumejo slovensko, grajati "a moramo, da je neki gospod,
ki prakticira na kr. pošti v Velikih Dokncih in hoče postati v kratkem naš državni uradnik, prepeval med predstavo v gostilniškem prostoru madžarske pesmi za odrom.
NOVA CERKEV PRI VOJNIKU. Šolska mladina III. in IV. razreda Je poletela dne 9. Junija v Ljubljano. Ogledala si je muzej. Učiteljsko tiskarno in se povzpela na Grad, odkoder je občudovala krasoto naše domovine. Zahvaljujem se tem potom rodbinam Gobčevi in Go ličarjev; za brezplačen prevoz učencev, krajnemu šolskemu svetu za primeren prispevek ter železniški upravi, ki nam je preskrbela proste vozove, da je bila vožnja res udobna. — Upravitelj.
Trgovska korespondenca
Spisala profesorja Albert in Franjo Sič. Založilo Trg. društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani. V. 8o 462 str. Cena vez. SO Din, po pošti priporočeno 6 Din več.
Ravnokar izišla knjiga je sestavljena na podlagi praktičnih izkušenj in obsega vso tvarino, ki spada v okvir trg. koresponden« ce in bančnega dopisovanja. V metodičnem oziru znači delo znamenit napredek dose« danjih domačih in tujih knjig te vrste: vsi trgovski slučaji se namreč vršijo pri isti firmi, tako da se more učenec ali uslužbe« nec seznaniti v istem kontorju z dopisi vseh vrst, ki jih piše ob raznih prilikah svojim trg. prijateljem in bankam, ter z vsemi od« govori, ki jih sprejme od njih. Pregledno ter po najnovejših običajih in predpisih so sestavljeni oddelki o uporabi telegrafa, pošte, poštnohranilnega (prej čekovnega) urada, o špediciji, carini in prekmorskih do« bavah. Seznam rečenic omogoča porabo raznovrstnih oblik v dopisovanju, bogata zbirka nalog bo predvsem dobrodošla 5o« lam, stvarno kazalo p« nas obvešča o pred« metu, ki nas slučajno v knjigi zanima. Po« sebno skrb sta avtorja posvetila stilistični strani, da je delo tudi v tem oziru na višku.
Priznanje pa velja tudi požrtvovalnemu trg. društvu Merkur, ki je obsežno knjigo z nemalimi stroški založilo zgolj z name« nom, da odpomore občutni potrebi naših trgovskih šol in da poda vsem interesentom te stroke zanesljivega svetovalca. Bodi torej temeljito in uspelo delo najtopleje pripo« ročeno!
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSi znesek Din 5*—%
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 10»—k
Ivan Magdlč, krojač
Gledališka ulica it. 7, se priporoča sa idočo sezono.
129S8
Usnjarija se odda
v najem. — Pojasnila daje I.avrič. St. Vid pri Stični, Dolenjsko.	13733
Fina šivilja
Izdeluje najfinejše obleke in kostume po najnižji ceni Naslov pove nprava .Jntra« 13713
Vse tapet. Izdelke
eri najfinejše do najcenejšo Melavo ter vsa popravila solidno in po najnižjih ce-r.aii izvršuje Rudolf Sever, šppeijalna zaloga tapetniških izdelkov v Ljubljani, Goeposvoteka cesta štev. 6.
13707
(dobe)
Mlinarja
pridnega in zanesljivega, samskega, srednje starosti, išče Jo oko Resnik. umetni mlin, Laško. Oskrba v hiši 13664
Učenka
pridna iu poštena, s primerno Šolsko izobrazbo, se
sprejme v modno trgovino
v Ljubljani. Ponudbe pod značko .Poštenje 5423» na upravo .Jutra«. 13629
Strojni tehnik
dober organizator — dobro Irrežban v lesni in železni industriji, se sprejme. Zaposlen bi bil le ob svojem prostem času, nekaj nr v tednu po potrebi, v tovarni blizu Ljubljane. — Ponndbe naj pošliejo samo prvovrstni tehniki - strokovnjaki z navedbo zahtev na upravo •Jutra« pod značko .Energičen 6751».	13619
Izvrstnega kolarja
vojaščine prostega, z vsemi spričevali, ki ima najmanj tri leta pomočniške rrakse, sprejme v stalno službo Anton Petkovšek v Logatcu.	13540
Dekla
pridna in poštena, za vsa gospodinjska dela. se sprejme takoj proti dobri plači ' boljšo gostilno v Trbovljah. Naslov pove nprava . Jutra«.	13555
Trgovski pomočnik
zanesljiva moč, se sprejme kot potnik za Ljubljano in okolico. Ponudbe pod šifro •Marljiv 6735» na upravo ■Jutra«.	13547
Čevljar, pomočnika
ali mojstra z lastnim orodja, izvežbanega tudi v finih šivanih damskih čevljih sprejmem takoj proti dobre-m; raslužku- Pojasnila se dobijo v «Adrija-Bar>, Kopitarjeva nliea. 13788
Učenca
zdravega in krepkega.^ ki ima veselja do trgovine, sprejme takoj trg. firma J. Kušlan v Kranju (Slovenija).	13541
Kuharica
prvovrstna, se sprejme v boljšo restavracijo. Takojšnje ponudbe na naelov: Anton Legat, Kazino, Jesenice.	13608
Krojaški pomočnik
dobro izvežban, za veliko delo, ee sprejme takoj. — M. Zupančič, St. Vid 8« nad Ljubljano.	13791
Iščem žensko
za prodajo zelenjadi na trgu. Naslov pove uprava .Jutra«.	13756
Kuharica
pridna in poltena, z dobrimi spričevali, ki dobro kuha in opravlja tudi druga hišna dela, se išče čez poletje za 3—4 mesece na deželo. Plača po dogovoru; nastop takoj ali 1. julija. Naslov pove unrava .Jutra« 13770
Krojaški pomočnik
dobro izvežban. se sprejme takoj za veliko delo. — Peter Podobnik. Gorenja vas nad Skofjo Loko. 13786
Račun, natakarica
ki more položiti kavcijo, se snrejme v gostilni Anton Maver, Ahacljeva cesta 5. Zaslužek dober.	13709
Tapetnika
mlajšega — za tapeciran;« otroških vozičkov, se »prejme. — Naslov pove nprava .Jutra..	13036
Prodajalka
starejša moč, dobr3 manu-faktnristinja, se sprejme takoj. Ponudbo na naslov: A. Radanovič, trgovina z meš. blagom, Cerklje pri Kranjn. "	13740
(išžefo)
K zavarovalnici
vstopim kot inšpektor ali prevzamem glavno zastopstvo v mariborski oblasti. Sem uveden, lastna organizacija in tekoče potovanje. Ponudbe na upravo «Jutra» v Celju pod značko »Zavarovalnica*.	13G76
Strojnik
in ključavničar, išče službo strojnika. Gre tudi na parno žago. Ponudbe pod šifro «Strojnik» na podružnico «Jutra» v Celju. 13663
Oskrbnik, gozdar
in lesni strokovnjak, star 85 let, z državnim izpitom, 191etno vsestransko prakso, s prima referencami, zmožen popolnoma slovenščine, nemščine in italijanščine — išče službo. Dopise na upr. «Jutr*> pod cSumar 1».
Mesto gospodinje
ali kaj slicnega izven Ljubljane, želi mlada gospa. Gre za nizko plačo. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod <Takoj 6738>. 13569
Skladiščnik
dobra moč v specerijeki stroki in žitni trfT/ini, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Skladiščnik».	2
Absolviran pravnik
z vsemi izpiti, vstopi ▼ odvetniško pisarno. Cenjene ponudbe pod « Vesten 6840» na upravo <Jutra». 13812
Knjigovodja
samostojen bilancist in kalkulator, verziran še posebno v lesno industr. stroki, samec, išče stalnega mesta. Zmožen je slovenščine in nemščine ter vseh pisarniških poslov. — Popise pod »Bilancist 6838« na npravo »Jutra«.	13816
Trgovski pomočnik
mešane stroke, zmožen pisarniških del, vešč slovenščine, srbohrvaščine, nemščine. ki je maja odslužil vojsko, išče mesta kakršnekoli stroke. Prvi mesec gre brezplačno. — Ponudbe pod »Točen« na npr. »Jutra«.
13796
Lesni manipulant
želi namestitve kot skladiščnik, preiemalec ali na-
kupovalec lesa pri kakem večjem podjetju. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Vesten«.	13792
Kmetski fant
želi službe, najraje v kaki trgovini ali gostilni. — Vpraša se pri g. Detman. Krakovski nasip 24. 13774
Potnik
vpeljan pn celi Juroslaviji,
išče trajno zastopstvo. — Ponndbe na upravo .Jutra» pod .Siguren nspeh 6824».
13781
Gospodična
vešča vseh pisarniških del, išč? odgovarjajoče mesto. Poseduje tudi večletno spričevalo kot lekarniška mani-pulantka. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Cenjene ponudb« "do 20. junija na upravo »Jutra« pod značko »Vestna 6816«.	13773
Šivilja
boljša moč, se priporoča za delo oblek in perila po hišah ali na domu. Naslov v upravi »Jutra«.	13708
Prodajalka
izurjena t mešani trgovini, pridna in poštena, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Poštena 6800».
13718
Brezplačno
dam stanovanje onemu !e< toviščarju, ki mi preskrbi službo poslovodkinje al! prodajalke. Cenj. dopise na upravo »Jutra« pod značko cOcvnajsko*«	UM
Za tekača
išče mesta pošten in priden fant. Naslov pove uprava »Jutra«.	13767
Dober inštruktor
ki je dovršil malo maturo z odliko, sprejme instrukci-jo za zmeren honorar. Dopise pod .Jasna razlaga« na upravo »Jutra«. 13807
Izvrsten pouk
iz francoščine nudim dijaku iz boljše rodbine. — Ponudbe pod »Dobra podlaga» na unravo »Jutra*. 13780
Vsakovrstne nakltene klobuke
od 120 dinarjev naprej pri Stuchlv-Maschke, Ljubljana.
židovska ulica.	262
Najnovejša dirkalna dvoko-leea »Frera>, lahka, Iuksus,
so došla. Motorji po znižanih eenah.
«Tribuna» F. B. L.
LJubljana, Karlovška e. 4.
246
Malinovec
pristen in naraven, z najboljšim sladkorjem vkuhan v steklenicah in sodčkih
na drobno in veliko
nudi lekarn*
dr. G. Plccoll
T Ljubljani.	228
Registrirna blagajna
(National eash), velika. 1»-
borno ohranjena, je poceni naprodaj. Sever & Komp. v Ljubljani.	13381
Čreslo
Prodam 500 q zdrobljenega č r e s 1 a (smrekovo lubje), franko postaja St. Peter v Savinjski dolini. Ponudbe z navedbo cene na upravo .Jutra, pod »Creslo št. 16».
13669
Proda se:
1 Iokomobila, 10 HP, z novimi cevmi (tvrdke Clav-ton & Schnttleworthl: ena žaga za debla do 900 mm (Siammquersigel in 1 žaia z železnimi okvirji (Pendel-slge, Reppenguss). Naslov pove uprava <Jutra>. 13668
Stroj za sladoled
proda ali odda kavarna
»Central«.	13593
Avto
prve ital. znamke, S2 HP, elektrika, 8 sedežev, izvrsten in popolnoma zanesljiv voz, v garantirano brezhibnem stanju, z novo gumo in rezervo, se proda. Ponudbe na upravo .Jutra« pod »8peeljaiaa marka«
Werthelm blagajne
In Jeklene denarne cmare
za vzidanje, priporoča Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Bleiwei:ova
št. 18.
219
Werthelm blagajna
pisalni stroj, pisalna miza, stelaže in razne druge trgovske oprave, se prodajo. Naslov pove uprava .Jutra« 13576
Proda se:
500 litrov brinjevca iz rdečega brinja; 100 m žične vrvi, 4 cm debele: 200 kladivov (Macol): 100 krampov; 100 poljskih postelj z gurtami. — Ponudbe pod značko »Razno« na npravo .Jutra«.	13376
Več mizar, orodja
malo rabljenega, ee prodi po Jako nizki ceni — skupaj ali posamezno. — Novi Vodmat, Ziglerjeva nI. 138.
18251
«HarIey Davidson«
7/9 HP. najnovejše tipe, popolnoma nov, se proda. Ogleda ee ga lahko v opekarni v Brežicah. 1J797
Prodam Sest kompletnih
novih oken
brez šip. iz hrastovega lesa v izmeri 1.55 cm, 94 cm in 4 dvojna vrata iz mehkega lesa, v izmeri 177, 120 cm. Cena 8000 Din. Naslov pove uprava »Jutra«. 13809
Manjše posestvo
se vsled smrti proda. — Oddaljeno je 15 minnt od kolodvora Brežice in obstoji is pritlične zidane hiše, gospodarskega poslopja, vrta ln 1 orala zemlje zraven hiše. Cena 58.000 Din. — Pojasnila daje Franjo Ko«, Karlovac, Banija štev. 120.
18761
Smrekove škorje
lepe in suhe, več vagonov. «e takoj ali v teku 8 mesecev proda. — Ponudbe pod .Nizka cena« na upravo »Jutra«.	18730
Patent lotele
fino konstrukcije, dobite samo pri tvrdki Rudolf Sever, špecijalna zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. V zalogi v?akovr»tna žima in afrik po tvorniških cenah 13697
Špecerijska oprava
pripravna za vsako trgovino, skoraj nova, se radi opustitve trgovine proda globoko pod lastno ceno. — Naelov pove uprava »Jutra« 13693
Pletilni stroi 8 32
prodam. Naučim brezplačn Natlov pove uprava »Jutra
Samo za 1150 Din
prodam kompletno. Se zelo dobro ohranjeno pohištvo. Poizve ee na Opekarski e.
M. M.
%upi*rx
Fižol rlbenčan
kupim. Ponudbe na naslov: J. Tome, poštni predal IV.
13779
Voz zapravljivček
dobro ohranjen, ee k n p L Naslov pove nprava »Jutra« 18589
Drva
Za snksesivno dobavo do konec leta, kupim do 100 vagonov lepih bukovih drv z malim procentom okroglic Ponudbe na npravo »Jutra« pod »Cassa«.	18800
Sesalka
paličasta (Kolben - Plunger-
pumpe) za 200—250 litrov vode v minuti in 10 atmosfer, brez ali s električnim motorjem za krožni tok, 220 voltov, 50 perijod, se za takojšnjo rabo k n p i. Ponndbe s sliko in popisom sesalke na Sentjanški premogovnik And. Jakll, Kr-melj na Dolenjskem. 18732
Prvo košnjo sena
kakor tudi stavbišfe na Kodelovem, prodam po Jako nizki ceni. Pismene ali ustne ponudbe do 21. t. m. na naslov: Skerlec, kanti-ner, Ljubljana, Domobranska cesta št. 2. 13910
Išče se zemljišče
v približnem obsegu 400 m» v Liubljani. ali ljubljanski okolici. Cenj. ponudbe na upravo .Jutra« pod značko »Zemljišče 400». 13641
Hiša v Mariboru
se zamenja ■ hilo v Ljubljani. Naslov pove uprava »Jntra».	13598
Majhno posestvo
vse novo zidano, 18 minut od mesta ln postaje, telo ngodno proda Sehneider, Devina. Slov. Bistrica.
13587
Hiša aH majhna vila
se eventuelno s pohištvom vred proda na krasnem kraiu — zraven Triglavske
ceste. Pri hiši je tudi lep vrt. Dopise na: Bled n. Rečica 53.	14361
43 oralov gozda
hrastov, cerov. smrekov in
erabrov. Se ne izsekan, pol ure od Črnomlja, so proda. Naslov pove uprava »jutra«
Tovarna
v lepem mestu Slovenije.
dobro vpeljano pod tet je. s stalnim krotrom odjemalcev. s e takoj proda. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod .500.000». — Uspešno posredovanje se honorira.
13353
Majhna hiša
se kupi al ivzame v najem. Biti mora na periferiji mesta. Lastnika hiše se vzame eventualno t dosmrtno oskrbo. Ponudbe na upravo »Jutra, pod «9t. 1205».
18190
Najugodneje
kupuje ln prodaja graščine, veleposestva. km. poseet^a, vile, gostUnilke. trgovske tn stanovanjske bile. rodne
moči ter prokrbnje posojila »Atrrarni biro. — dipl. ngr. Jarnnik v Ljubljani, fielenbnrgcva 7/1, nasproti
Dražbenl oklic!
Dne 20. junija 1923 ob 10. uri dopoldne se prodaja v Planini št. 128 pri Rakeku na javni dražbi lepa prltlii-na hiša i gostilniškimi prostori. vs» podkletena, z živinskim In svinjskim hlevom, sadnim in zelenjadnim vrtom. Cenjena 56.000 Din.
13790
Pozor!
Kupi ee majhna h i i a ali prevzame eventuelno dotič-nega kateri Je lastnik hiše v dosmrtno oskrbo, event.
ee vzame tudi v najem po dogovoru. Hišica mora biti na periferiji mesta. Cenjene ponndbe Je poslati na upr. »Jntra« pod značko »1205«.
18190
£ekaU
Lokal
v sredi mesta, i * odda. Naslov pove nprava »Jutra«
Lokal
c mannfakturnlni blagom r Ljubljani, te z vso aalogo prav ngodno prod*. Dopise pod »Resnost 6686» na upr. »Jntra«	13475
Trgovina meš. blaga
na Štajerskem — na zelo prometnem kraju, se odda v najem ali proda i vsem inventarjem ln blagom. — Naslov pove nprava »Jutra.
13798
Lokal
za trgovino i mešanim blagom. na prometnem kraju v sredini mesta, se prevzame. Ponudb« pod »Dobro« na upravo »Jutra«. 13400
Lekarno v najem
d* pod ugodnimi pogoji vdov* Turlč v Bos. Petrov, ca od 1. julija 1.1. 13741
Opremljena soba
velika, s posebnim vhodom, se odda s 1. julijem dvema gospodoma uradnikoma z* ceno 500 Din. — Ogleda se lahko od 2.-3. ure pop. Naslov pove uprava »Jutra« 13529
Prijazna sobica
•e odda gospodn. ki g* čez
dan ni doma. Naslov pove uprav* »Jntra«.	13821
Opremljena soba
i električno r*zsvetlj*vo in solnčno teraso, se odda preko počitnic ramo boljšemu gospodu. Naslov pove
uprava «Jutra». 1SS17
Opremljena soba
v sredini mesta, s« odda. Naslov pove uprava «Jutra» 13789
Dva dijaka
iščeta za prihodnje šolsko loto s o b o s zajtrkom. — Ponudbe na upravo »Jntra* pod .Jesen 6881». 18806
Gospodična
se sprejme kot sostanovalka z sajtrkom. — Naslov pove uprava »Jmra».	13782
Stanovanje
opremljeno, v zdravem kraju gori'»n«kei* Prekmurja. se odda rez počitnice v najem. — Dopis« pod značko .Prekmurje* n* upramištvo " "	1(178
Kot sostanovalka
s hrano, se sprejme boljša gospodična. — Naelov pove uprav* »Jutra«.	18788
Sobo
prij*mo, išče gospod, najraje v sredini meeta. — Ponudbe pod »Takoj 6821» na upravo »Jutra«.	18773
Sostanovalka
se sprejme. Kje, pove »pr. »Jntra«.	18690
Lepa mesečna soba
opremljena, se odda boljšemu solidnemu gospodu. — Naelov pove uprav* »Jntr*« 18685
Več stanovanj
se zamenja. Pojasnila daje »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 28,1.	18677
Opremljena soba
z dvema posteljama, lepa in mirna, s separatnim vhodom. te takoj odda enemn, ozir. dvema gospodoma. — Naslov pove uprava »Jntr*« 13715

Kot družabnik
• kapitalom 50—100.000 Din te sprejme v dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom — e stanovanjem v hiši. Ponndbe na upravo »Jutra« pod .Sigurnost«. 127BI
Družabnik se Išče
ali se sprejme najemnik — eventuelno se proda pred 8 leti nanovo opremljena hiš* za mešano trgovino, na križišču cest v prometnem trgu na delell. pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Franc LeskovSek v Kozjem. 18247
Gospod
82 let tt*r. ind. uradnik, ittlno nameščen v Sloveniji. vsled razmer nesrečen, prosi blago čutečo damo,
al! cOspoda, za posojilo Din 7000 — za najdalje 1 leto, proti zmernim obrestim. sigurni garanciji in meee&ni vrnitvi. Ponudb* pod šifro .Srefa v nesreči« na nor. »Jutra«.	18768
Družabnik
ali družabniea s 2"—50.000 Din. se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga na d»žell. Ponndbe pod značko .Prometni kraj« na upravo »Jntra*.	18719
Redka priložnost
sa onega, kl želi otvoriti majhno vinsko, event. tudi lesno trgovino na debelo v prometnem kraju, kier vino
ne raste, pač pa je dosti lesa. mu je lepa klet in pro«tor za les na razpolago. Oddajalec pristopi tudi kot družabnik ker ima gostilno, ali prevzame vino v komi-sijtko zalogo. Vse po dogovoru. Ponndbe pod Šifro »Visok zaslužek« na upravo »Jutra«.	18720
10.000 Din posojila
pod poljubnimi pogoji, išče akademik v svrno nadaljevanja študij. Ponudbe pod »Akademik 6602« na npr. »Jntra«.	13367
2 mladi gospodični
ii telita dopisovanja. Pisma na npravo .Jutra« pod šifro »Nada, Dana«.	13787
Mlada gospodična
bi želela dopisovali z gospodom is boljše hiše. Dopise pod značko «Ela» na npravo »Jutra«. 1S769
Gospod
v temnorjavi obleki, kateri Je v nedeljo dne 14. t. m. • 1 e d i 1 gospodični z vel. tlamnlkom, ki je imela v levici note. iz kino »Matice. do doma. prosi dotič-no za naslov na upravništvo »Jutra« pod značko »Spoznanje«.	18771
Katera gospodična
tli dama z lastnim stanovanjem, kjerkoli, bi sprejela gospoda čez počitnice? Pismen« ponudbe pod žifro »Prot!usIugt» na npr. Jutra.
13776
Bojeslava
mala debeluška — čakal sem trikrat pred nunsko cerkvijo — pridem zopet In mpam. da ne zastonj. Prn-•im naslov. Jamčim za di-tkrecijo. — Pod .Kongresni trg> na npravo »Jutra».
13746
Zamenjam avto
poltovorni • menjajoče luksua karoserijo za manu-fakturo ali drugo: les, cement. usnje, špecerijo ali poljubno, event. g* prodto Naslov pove uprava «Jutr*» 18688
Klobuki in slamniki
po skrajno znižanih cenab.
! Samo kratek čas! ! Trgovina Krejči, Woltov* ulica št. 5.	1881»
Pozor!
Razno manufakturno blago kakor tndi drugo sprejme trgovec z mešanim blagom na deželi v zelo prometnem kraju v komisijo proti dobremu jamstvu. — Ponudbe pod »Hiter promet« na npr. »Jutra«.	13718
Sprejmem abonente
na dobro domačo hrano a* 15 Din dnevno. — IstoUa se sprejme tud! 1 na stanovanje. Naslov povo upr. »Jntra«.	13711
Maihnega otroka
se sprejme v vso oskrbo. Istotam se sprejme gospodična n* hr»no in stanovanje. — Naslov pove uprav* »Jutra«.	13786
Wertbeim blag. ključ
ee je iagubil n* poti od kolodvora do Hllšerjeve ulice. Najditelj naj ga odda |>roti nagradi r upravi »Jutra*.
18717
Prima dirkop
Šivalni stroji
in
kolesa pri ALOJS USSAR,
Krekova ulica 14, IL MARIBOR
Inteligentna gospa
univerzalno naobražena, • perfektnim znanjem trbo-brvat-itega. francoskega in nerr."krga Jezik*, vešč* pi-anistinja in koneervatorica. želi preživeti počitnice pri majhni rodbini v lepem in ! zdravem kraju. Dajala bi v zameno za stanovanje in hrano S nri na dan pouk. Ponudbe na upravo »Jutra« | pod šifro »An palr*. 18636
I. StiepuSin
Sisatc
priporoča boljše tam. ce, stri* paril tata ia ostale po-tnbttin* sa
30.000 Din posojila
Iščem proti dobremu jamstvu In menici n* 8 mesece. Plačam 20 odtt. obresti ia povrnem rse stroške. —
Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Nujno«.	18728
Družabnik
ali družabniea, t« ili« t*
dobro Idoče podjetje ženske obrti, s kapitalom do Sn.OGO Din. event. tudi t sodelovanjem. Ponndbe pod lifro .Napredek« 8* upravništvo ■Mm,	1*716
NAPISAL
DR. FRANCE VEBER,
vseučilišč ni profesor
uuiei stik diuun b - be postne
!!L
naroča se v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
v ljubljani, prešernova ul. 54, nasproti OLAVNE POŠTE
Yl
James Oliver Cttnvood:
Onstran pragozda
Vzlic trenotni tesnobi v srcu je Pik tiho bevsknil od radosti. Bilo mu je res v veliko zadoščenje, da je zdaj. prav v trenu, ko njegovi živci niso bili popolnoma v redu, opazil, da ogromna pošast tako strahopetno beži pred njim. In ubiral je dalje svojo pot z nekakšnim ponosom in samozavestjo v korakih ter z dvignjenim "epom.
Miljo odtod, zopet na taki osvetljeni izseki, je ležalo napol oglodano truplo srne. Volk jo je ubil ter se nasitil; zdaj pa sta rvali in trgali dve velikanski sovi meso in drob. Bila sta orjaka svojega rodu. samec in samica. S kremlji, rdečimi še od tople krvi, s krvavimi kljuni in pijana od požrešnosti, sta se dvignila na svojih mogočnih krilih v divji togoti, ko se je pojavil Pik tako nenadejano.
A Pik se sov ni bal več. Bilo je sicer nekaj groznega v škri* panju njih kljunov, zlasti v temi, a doslej ga sove še niso napadle, ker se je držal vedno v zadostni razdalji. Zato ga tudi zdaj nikakor nista prestrašili. Vohal .je sveže, okusno meso in naenkrat se mu je zbudil glad. Kjer je bil volk srni raztrgal mehki bok, je začel jesti in obenem renčati, da bi dovolj zastrašil onidve tam v temnem vrhu jelke.
Kot odgovor se je oglasilo šumenje kril in sovan jc šinil v svetlobo mesečine. Sledila mu je sova. Nekaj časa sta plavala kakor siva duhova nad Pikom, tako kakor nočni senci. Potem pa je s silo in naglico krogle švignil samec skozi srebrno meglo in naskočil Pika. Oba sta se prekucnila po mrtvi srni, in nekaj časa je bil Pik omaljen po grmečih udarcih silnih kril in po sovanovem kljunu, ki ga je kakor kladivo tolkel po vratu. Naenkrat so se sovanovi kremplji zapičili v svilen trak, privezan okoli Pikovega vratu. Nada mu ga je bila podarila iz svojih las in privezala z malo petij o pod vratom!
Pik je pobesnel. Zakadil se je in zasadil svoje zobe v gosto sovanovo perje, ga rval in pulil, hkrati pa je otepal z vsemi nogami okoli sebe; ko so sovji kremlji prodrli trak na njegovem vratu in ga je zaskelelo v mesu, pa je zašla tudi med njegove čeljusti sovanova noga.
Pik je stisnil čeljusti, sovan pa je zakričal od bolesti in se iz vseh sil trudil oprostiti ter odleteti. Dvigal se je nad Pika s tal, a kremplji so se mu preveč zamotali v trak na pasjem vratu, in oba sta padla zopet po tleh. Pik si je bil jedva svest, kaj se godi.
a boril se je nadalje na življenje in smrt. Zatisnil je oči, sovanova noga se je prelomila in ostala je le še šapa med Pikovimi zobmi. Zajeknil je strašen krik in velikan je odletel težko v višave, kjer je padel v gosto vejevje.
Pik se je omamljen dvignil in izpustil ostanek sovanove noge iz čeljusti. Bil je napol oslepljen. Vse kite po telesu so mu bile kakor natrgane, krvavel jc na raznih mestih, a zavedal se je pri tem. da je zmagal vendarle. Slišal je stok pohabljenega svojega protivnika in se plazil dalje, še vedno pripravljen na napad.
Zopet je našel gospodov sled in se vrnil k svoji nalogi. A nič več ni bil tako samozavesten, nego se je vlekel in plazil dalje kakor premeten lisjak, oprezujoč na vse strani in z nastavljenimi
zobmi.	.
Bilo je ob prvem sivem jutranjem polmraku, ko se je Pik privlekel skozi goščo na hribec. odkoder je videl pod seboj ozko planino. Bil je že blizu tega. da bi bil prenehal zasledovati Rogerja: telo mu je drevenelo, eno oko mu je ostalo napol zaprto, rane so ga pekle ir. vsak korak mu je povzročal neznosno bolest. Topo, posebno bolečino je čutil v zadnjem delu glave, kamor ga je bil kljuval sovan.
Dolinica, napol skrita v srebrni megli svitanja, se mu je zdela še predaleč, in Pik je legel na trebuh ter si začel oblizovati rane z vročim jezikom. Bil je utrujen in zbit. Žalosten je gledal navzdol in ječal.
Naenkrat je zagledal rahel dim. ki se je valil po dolinici. Pikovo srce jc začelo zopet silneje utripati, in z naporom se je dvignil ter korakal dalje ...
V mali zeleni dolini med dvema velikima skalnatima kladama jc Pik našel Rogerja. Tleči ogorki njegova ognja so že ugašali. Tik ognja pa je spal Roger. Izmučen po viharju, je ležal tu s pepelnatim
obličjem vznak na tleh.
Pik ga ni budil. Oprezno sc mu jc približal in legel tik njega. Pri tej kretnji, dasi rahli, se je Roger zgenil. Dvignil je roko, ki jc takoj brez sile omahnila na Pikovo telo. Prsti pa so se mu nehote pregibali dalje in počivali nevede na traku okoli Pikovega vratu — na spominku Nadinem ...
In še dolgo potem, ko je solnce vzšlo nad tem čudovitim svetom, sta spala Pik in njegov gospod.
IX.
Končno je Pik prebudil Rogerja s svojim nemirom.
Še preden je Roger odprl oči. se ga je življenje polastilo zopet tam, kjer ga je spanec odtrgal od doživljajev prejšnjega dne. Vse
kite so ga bolele Imel ie otekel vrat in zdelo se mu je, kakor bi
bil priklenjen k trdi zemlji. Sedel je in strmeč zagledal psa. Pik je ležal mirno na trebuhu, z glavo na zemlji med prvima nogama Bila je to pozicija žrtvovanja samega sebe. Ž njo je priznaval svojemu gospodu pravico, da ga udari z bičem ali pestjo. A vendar jc Roger v njegovih jasnih in odkritosrčnih očeh videl prošnjo.
Brez besed mu je odprl svoje naročje. To je bilo vse, cesar je Pik potreboval in v trenu se je že pritiskal na prsi Rogerja Mc Kava.
In potem je Roger vzkliknil:
"Pikcc. ti falotek. ti falotek!*
Prsti so se mu sklenili nad trakom, s katerim je Nada zavezala petljo okoli Pikovega vratu, in srce mu je poskočilo, ko je spoznal bivši njen trak.
Napeto jc gledal Pik svojega gospoda, ko mu je razvezoval petljo. Na njegovem obličju, v njegovih očeh in na čudno tresočih se ustnicah je opazil Pik žareti radost. Roger je pritiskal ustnice na svileni trak. potem ga je skrbno izgladil in ga spravil v usnjato tobolko.
Nato je položil na ugašajočo žerjavico dračja...
Še istega dne sta se odpravila dalje. In dan je sledil dnevu, da jc prišel avgust; a korakala sta še vedno dalje in dalje proti severu po brezkončni pustinji. Dnevi so se zvrstili v tedne, končno sta dospela do Jelenjih potočišč.
Na vzhodu je bil Hudsonov zaliv, na zapadu so se razširjali črni pragozdi in krivuljasto potočišče Gorenje Saskatchevane; na severu pa — vedno k severu — pa so čakale na nju osamele planote in ner-apirana pustinja Athabaske, Sužniega in Velikega Medved, jega jezera in tja — k tej daleki, prostrani krajini ju je vedla
polagoma, a varno njuna pot.
Ti gozdi in džungli so bili zdaj prazni ljudi. Koče. kolibe m indijanske tenee so bile brez življenja, čakajoč v svoji zapušče« nosti. da mine doba počivanja — tedni kasnega poletnega karnevala prcbivalccv pustinj.
Zver se je plemenila. Kožuhovine so bile slabe in meso ne> užitno. Zato so izginili možje, žene in dcca, kakor njih psi, da posetijo taborišče Hudsonske družbe, raztresene tu in tam kakor trdnjave po teh divjih krajih. Še nekai tednov in zopet se vrnejo. In iz koč se dvigne zopet dim. rjavolična deca se bo igrala pred vhodom v tepee. deset tisoč stanovnikov pragozda, belih mešan< cev in Indijancev, se razide. po dva. po trije in v obiteljskih skupinah po tem kraljestvu, sezajočem od Hudsonskega zaliva k zapadnim goram in od Heigt of Landa do Ledenega morja.
(-■------n
Dr, ALOJZ KUNST
primarij
ADA DEFRANCESCHI POROČENA
V LJUBLJANI, 15. junija 1925
L-.
-J
Konkurzno mešano blago Marije Spora v Trbovljah se bo v sredo dne 17. junija prodalo en bloc, cenjeno na 9454 Din najmanj za cenilno vrednost najvišjemu ponudniku proti takojšnemu plačilu. '	3295a
Blago se lahko ogleda 17. junija od 10. do 11. ure, potem sledi prodaja.
Dr. Josip Eolšek v Laškem
upravnik konkurza Marije Šporn.
!a dalmatinski
iti cement
©©ee©eeee©98©©©©0©©©<
3341 a
cenjenem občinstvu, da smo ustanovili družbo
z omejeno zavezo pod imenom
53
:XPRESSW
svetovno znane znamke
„TiTAN "
tvorniee „Dalmatia" d. d. Sučurac pr! Splitu.
Obrnite se za ponudbe na izključno zastopstvo za Slovenijo
Gs*esg©wi6 ik Co.
LJUBLJANA, Seienburgova ulica šteu. 7.
Telefon 956	Poštni predal 167
za prodajo automobilov, motociklou, koles, pneumatlke ln potrebščin, kakor tudi bencina, olja, tovotne masti
in vseh v to stroko spadajočih predmetov po konkurenčnih
nizkih cenah.	, .
Uredili smo delavnico za popravila, kjer so zaposleni sami strokovnjaki in jamčimo za vsako delo.
Postregli bodemo cenj. odienialce točno in vestno vedno le s prvovrstnim blagom po najnižjih cenah, kar je le vsled malih režijskih stroškov mogoče. Dolgoletna izkušnja naših družabnikov jamči vsestransko za strokovno postrežbo.
Priporočamo se z odličnim spoštovanjem
„EXPRESS" družba z o. z. LJubljana, Vegova ulica štev. 8,
'"iii' 'V. r	,-- ^——
Kupujte samo prvovrstno
i M)
;pfWni1WEgEEBBEEEBEP
I
gonov
zaprtih po 15 ton čiste tovorne težine se proda po jako ugodni ceni. Vagoni so v brezhibnem stanju ter so na vpogled pri Konzervni tovarni ,,Globus" d. d. na Vrfeaiki, kamor je nasloviti ponudbe.

Išče se iz boljših krogov, lepa, elegantna dama ali vdova brez otrok do 30 let stara, za plemenitega gospoda samca iz najboljših beograjskih krogov.
Mesečna plača 3 — 4000 kron. hrana in stanovanje. Ponudbe z najnovejšo sliko in osebnim popisom ter natančnim naslovom jc poslati pod značko «Družabnica» na oglasni zavod Aloma Companv, Beograd. Kolarčeva 7.	33o9—a
Kdor oglašuje, ta napreduje
3339a
V cloboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša predobra žena oz. mati, tašča, staia tn prastara mati, gospa
I® Mik
soproga nadnčitelja v pokolu
v nedeljo, 14. junija 1925 po kratki bolezni in previdena v Gospodu za-spala.	...
Pogreb blage pokojnice se bo vrsu v torek, 16. junija ob 8. v Višnji gori. Višnja gora, 14. junija 1925.
Žalujoči ostali.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas zapustila naša dobra iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra, teta, svakinja itd., gospa
Ljudmilo Stare ioi.Arnšek
soproga regens*clioriJa
in dne 9. junija v 46. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam rajnice se je vršil dne 11. junija 1925. v Zagrebu.
Ohranite preblagi rajni blag spomin! Djaltovo-Videm, Oni tanj, 12. junija 1925.
Rodbine: Start, Arnšek, Meiaar.
Zahvala.
Vsem, ki so ob težki in tako tragični usodi našega dragega pokojnika z nami čutili, nas tolažili, darovali mnoga krasnega cvetja in v tako obilnem in častnem številu spremili nepozabnega pokojnika k večnemu počitku, izrekamo našo globoko in najskre-nejšo zahvalo.
Žalujoči rodbini NaflV-MMCUSCh.
HT znamke J. P. 'WS
Lastni izdelek tvrdke
Mo Popovič u liuMjani.
Najnižje dnevne cene! Solidna postrežba!
RazpoSllja se v sodih po 50, 100
In 200 kg.	255a
mm
Selce kod Crik^enece«
Sa velikom terasom na moru tik kupa-lišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije-pih soba na razpolaganje, najniže cijene.
Preporuča se vlasnik 244.a	P. Strinovič.
»♦»»tiinie
„ALLA 'JENEZifl GHJUS"
v Trstu, ulloa C. Ghega št. 7
v neposredni bližini glavnega kolodvora, (lastnik Vadav Stengel) se priporoča potujočemu občinstvu, izborna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se siovenski.	281-a
S *
*
v/ (i 5
_
Izi
Brez kvarjenja blaga ke-| mično snaienie in I vsakovrstno barvanje|
oblek ANTON BOCI
Ljubljani, Sskbsroova ul. 6| L nadstr. filioto-lif 46.
HBBBBBEBBBBBBi I
Teod. Korn, Ljubljana
PGiianaka cesta št. 3
krovec, stavbni. jjalanteriJekl in okrasni lile p ar, Instalacije vodovolov. il J prava strelovodov, ttopsltfke In kloactsa ntprav«,
Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak la med vsake velikotti kakor tudi posod (Škatle) za konzerve.	73-«
Knjigovodja bilančnik
S K*	'
korespondent v več jezikih, starejši, z večletno privatno in akademsko izobrazbo želi premeniti mesto. Ceniene dopise na upravo „Jutra" pod „1392".
Prodaja trawnikow
Zaradi opustitve kmetije se proda w Črni vasi ši. 6 travniško posestvo z veliko lopo, 10 in pol oralov najboljše še stoječe krme za konje in krave, ter tudi 19 posameznih parcel od lh do 2«/i orala. — Resni interesenti se naj 3316* oglasijo Lončarska steia 2 od 9. do 12. ure do 20. junija.
3272a
Javljamo žalostno vest da je umrl danes naš predobri oče, stari oče in svak, gospod	v
Anton Škafar
v starosti 75 let, po dolgotrajni mučni bolezni.
Pogreb se vrši v sredo, 17. t m. ob pol 4. z	Ljubljanskega Barja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. junija 1925.	i^fi ostaH.
Priporočamo
novo izdajo
m HM
romanov i
Cyclamen
Broš. 22 Din, ve«. 27 Din, pošt 1-25 Din
Agitator
Broš. 18 Din, vei. 23 Din, pošt 1*25 Din
Izdala jih Je
Tiskovna zadruga v Ljubljani
«Jutrov» roman
mm
katerega »kozinsko« napet« vsebina, prepletena e lan* tastičniml zapletljaji od ia-četk» do kcii.v. ki prinašajo navdušenemu Citate'.;« z interesantnim razmotri vanjem vsak hip presen* čenja, ki mu ie sledi rar ofaranja in konsternarija ii zopet preseneSenje tako. so fcitatelji nestrpno prifa. kovali vsako nadaljevanj* romana, je IzBel in se do-biva pri upravi «Jutra> i Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne more nobena knjiga!
Vezana stane . ... 55 Din BroEirana pa .... 45 Dia
Za razširjenje podjetja v svrho fabrikacije dobro vpeljanega, v državi SHS.brezkonkurenčnega predmeta •w a	l
SE 1 kompamon
ali tihi družabnik z najmanj 500.000 Din. Za kapital se nudi absolutno jamstvo. Nikakih investicij in je vsaki risiko izključen. Velik dobiček garantiran.	^
Ponudbe na upr.,Jutra4 pod „Visoka carinska zaščita".