30. Mkn. g LluMjui, v ponedeUeH. S. frtranflii 1909. XLII. leto. .Slovenski Narod" velja: T Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: celo leto....... pol leta........ fetrt leta....... os mesec...... K 24-— 12 — 6 — 2 — celo leto.........K 22 — pol leta . . ,......9 11 — četrt leta.......... 550 na mesec......... 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon it 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev.--- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon at. So. „Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25*— pol leta.........„ 13— četrt leta.......... 6-50 na mesec.........» 2*30 velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlatvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 83. Zamiučeno zajedanje. svojih pristašev m najbolj nevarnih Tako bi radi Mada je zaključila zasedanje državnega zbora. Zgodilo se je to baje j zaradi češke obstrukeije, vsled bur- j oib prizorov, ki so jih uprizorili češki radikalci, v resnici pa se je to • godilo, ker je bil dnevni red žaba- 1 rikadiran z nujnimi predlogi in ker: si vlada ni znala drugače pomagati j i/ zagate, v katero j*1 prišla po lastni j krivdi. Vlada se Je postavila na sta- ! lišče, da mora v vseh javnih zadevali j odločevati nemški veto, da se ničesar ne sme zgoditi, v kar ne privolijo Nemci, in v tem trenotku je bilo že gotovo, da pride do katastrofa. Z zaključenjem državnega zbora je vlada dosegla, da so posta}] neveljavni vsi vloženi nujni in drugi predlogi, tako da bo, kadar se državni zbor zopet snide, lahko mogoče, spraviti v obliki nujnih predlogov na prva mesta dnevnega reda vse liste zadeve,na katerih je vlada največ ležeče, kakor rekrutni zakon, aneksijsko predlogo in še več takih stvari. Obenem z državnim zborom je vlada tudi zaključila zasedanje češkega deželnega zbora, hoteč s tem kaznovati Cehe za njih opozicijo. Ce se pomisli, da je češka ob-strukeija v državnem zboru trajala samo pol ure, nemška obstrukcija v v češkem deželnem zboru pa tri tedne, je očitno, da Dostopa vlada z neprikrito sovražnostjo proti Čehom in sploh proti Slovanom. Zaključenje državnega zbora pomeni pa še nekaj več. S tem se je pokazalo, da je bilo baronu Biener-thu nemogoče izpolniti cesarjevo naročilo in sestaviti novo koalicijsko ministrstvo iz parlamentarcev. Posledica tega je, da hoče sedaj Bie-nerth sestaviti definitivno uradniško ministrstvo, ki se razglasi že tekom prihodnjih dni. Vse nemške stranki1 od skrajnih klerikalcev do skrajnih vsenemških pročodrimoveev delajo sedaj na to, da bi se sestavila vlada, ki bo začela v službi nemštva boj zoper slovan-stvo. Nemci vedo, da v državnem zboru ne morejo več gospodovati kakor bi radi, zato žele, naj bi se državni zbor kolikor mogoče dolgo ne sklical, marveč naj bi vlada absolutistično upravljala državo, naj bi s«1 vladalo od zgoraj če treba z bajoneti, in sicer tako. kakor žele nemške stranke. Da bi nemške si ranke imele na novo uradniško ministrstvo kar največ vpliva, skušajo vtihotapiti v to ministrstvo nekaj najbolj zagrizenih I sovražnikov Slovanov, s spravili na velevažno mesto železniškega ministra dr. Derschatto, na mesto naučaega ministra pa grofa Sthrgkha. Imajo tudi še nekaj dru-| gib kandidatov enakega kalibra. Sestava novega ministrstva pokaže najbolj smer in tendenco bodo-I če LISTEK. V študentooshih ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) V sobi malega grofa je bilo vse pripravljeno za sprejem sotrpina Franeka. Celo poseben stol za boini-ka-obiskovalca je bil pripravljen, tako, da je sluga pustil voziček na hodniku. Po mizah in stoleh so bile razpostavljene vse lepe in številne igrače malega grofa in odprte so bile njegove njige, da so se videle najlepše slike. Toda Franck vsega tega ni zapazil. Njegovi pogledi so viseli na bledem obrazu malega grofa. Gledal ga je nepremično s svojimi velikimi črnimi očmi. Grofica je sama primaknila stol svojega sina k Franekoveinu in potem z lahkim po mižikanjem na oba otroka pozvala Heleno in guvernanto iz sobe, češ, če bodeta otroka sama, se bodeta najprej sprijaznila. »Kaj me pa tako gledate!« je Po dolgem molku vprašal mali grof. Helena je bila sicer Franek u ostro zabičala, da mora malega grofa vikati, a Franeku se je zdelo silno smešno, da je tudi grof njega vikal. »Da te bom poznal,« je odgovo- Bienerthove politike iiiov o tem itak ni. Malone vse javno mnenje je edino v tem, da je vladna moč v nemških rokah in da bo novo definitivno uradniško ministrstvo Slovanom še bolj nasprotno, kakor pa je bil provizorno uradniško ministrstvo. Bienerth je pač vnuk »nepozabnega« Schmerlinga ni visoka birokracija v Avstriji je sicer nesposobna ali zagrizeno nemška. Usoda parlamenta bo sedaj pač odvisna od novih pogajanj, ki jih začne ministrski predsednik čez nekaj časa v svrho, da zagotovi mirno zborovanje državnega zbora. Že to, da prevzame vlado definitivno uradniško ministrstvo, daje slutiti, da utegne biti zadnje sredstvo, s katerim poskusi Bienerth svojo srečo — razpust poslanske zbornice. i Javen shod v Idriji. Včeraj teden je sklical poslanec Gangl javen shod v pivarno pri »Črnem orlu«, da poroča o zadnjem zasedanju v kranjskem deželnem zboru. Shod je bil zelo dobro obiskan, tako da je bila prostorna dvorana nabito polna. V predsedstvo sta bila izvoljena sodruga Simon Moinvec kot predsednik in Alojzij Drsič kot zapisnikar. Poslanec Gangl je najprej na kratko reagiral na zadnje napade v »Slovencu« in »Naši moči«, poudarjajoč, da imajo tisti, ki vedno kriče o dostojnosti in stvarnosti najmanj pojma o obeh. Potem je prešel na poročilo o delovanju deželnega zbora kranjskega v zadnjem zasedanju. Obširno je govoril o idn razmerah, razpravlja 1 la ima leto za letom od Idrije ogromno dohodka. Kar na lepem spravi h Inih 40.000 K, država pa še ogromno več. Ali se kdo, kar je na .-hodu navzočih starih Idrijčanov spominja, da bi bilo naše mesto za te v« like žrtve deželi nasproti od nje dobilo kako podporo, da bi bilo oineiutve vredno. Knoglasno se odzovejo zborovalci: Nobeden! Bilo bi le dejanje pravičnosti in hvaležnosti, ako bi večina deželnega zbora spi cjela kakor je o njih temeljito v deželnem zboru. Deže- moj predlog ter dala naši občini na-prošeno naknadno podporo za vzdr-žavanje mestne realke. Tako bi bila pravično rešena prošnja idrijske občine, ki jo je že leta 1905. izročil deželnemu zboru tedanji deželni p<»slance, dekan Mihael Arko. A to se ni zgodilo, ker večina deželnega zbora je menda mnenja, da naj Idrija sa-Dosti dvo- j mo plačuje deželi in državi, naj pa nima ničesar od tega. Enako se je zgodilo tudi s predlogom glede mestnega i>oslopja štev. 509. O tej zadevi, znani že sirom sveta, ni treba natančneje govoriti. Poslanec Gangl je govoril o življenju idrijskega rudarja ter o njegovih materialnih in kulturnih potrebah. Kakor kaže zgodovina imenovanega poslopja, odrekajo sovražniki ljudske prosvete idrijskemu rudarju pravico do duševne hrane. Delodajalec ga hoče izstradati telesno, njegovi sovražniki pa ga hočejo izstradati duševno. (Viharni klici ogorčenja). Seveda, kjer ni srca, kjer je s«ma strast in samo sovraštvo, tam ne more biti uvidevanja kulturnih in socialnih potreb ljudstva, saj je to ljudstvo samo delavstvo, ki trpi in je izkoriščano. (Ponovni klici vzorčenja) . Ako je pa še kje kaj pravice in resnice, mora zmagati pravična stvar. Sovražniki delavstva, bodo padli, delavstvo pa bo ostalo. Pravijo, da bi bila dovolitev te zgradbe korak bližje k bankerotu. To ni res! Prvič bi imelo mesto od prezidave hiše gotov dobiček, kar sem dokaz:il v deželnem zboru, drugič pa tudi mestno gospodarstvo ni tako bankerotu o, kakor kriče. Mesto ima imetja G00.000 K, ki mu stoji nasproti dolg 400.000 K. A v tem dolga je mestna hiša, mestna realka m nje osem letno vzdržavanje, mestna ubožnica, mestni vodovodi itd. itd. To pa ni n i kak bankerot, ker vse te zgradbe reprezentnjejo lepo imetje1 in so mestu v neprecenljivo dobroto in korist. Tudi glede oddaje št. 509 so v skrbi. Seveda: če sodijo po selri- A mi smo prepušteni, da bi odrekali ubogemu delavcu-trpinu pogoje in sredstva h kulturnemu napredku. (Viharno odobravanje). Na kaki moralni višini stoje naši sovražniki, je pokazalo kruto dejanje gerentovo, ko je proti jasnim določilom službene pragmatike kra-tkomalo vrgel nad vse vestnega, marljivega in sposobnega tajnika na cesto. Ne samo, da je to dejanje popolnoma neopravičeno in nezakonito, ampak je tudi nekrščansko, čeprav trde venomer, da je krščanstvo in vera tisti temelj, ki se na njem prve in najgrse Toda tudi dviga njihova politiška moč. (Tako je!) Lepo krščanstvo to! Gererato se očitajo k a z n j i v a dejanja, on pa, da prikrije svojo umazanost, gre in vzame poštenemu človeku eksistenco. To je umazanost vrste. (Pritrjevanje). iona predlog glede razveljav ljenja ^cren-tovega protizakonitega odloka je padel, kakor da bi hoteli na kraju, kjer se naj deli pravica, ščitit' krivico in protizakonitost. Taka dejanja rušijo avtoriteto oblasti, in ljudstvo izgublja vero v njihovo objektivnost. (Res je!) Sicer pa glede mestnega tajnika še ni izgovorjena zadnja beseda. Sprejet je bil le predlog glede regulacije Nikave in glede mestnega regulačnega načrta. Poslanec Gangl je nato omenjal druge predloge, ki so prišli v razpravo v deželnem zboru. Obširno je govoril o potrebi reforme občinskega volilnega reda, razložil stališče, ki ga je zavzel glede tega vprašanja v ustavnem odseku ter povedal, na kakih principih bo zgrajen novi občinski volilni red. Slej ko prej stoji govornik na stališču, da je treba v vsa javna zastopstva uvesti volitve na temelju enakosti, splošnosti, tajnosti in direktnosti in da bi bilo najpravičnejše, da se taka volilna reforma najprej uvede v občinske zastope. Uvedli so jo pa najprej v državni zbor in sedaj ni misliti, da bi preskočili deželni zbor ter jo odobrili za občinske odbore. Zato se t; vede za te poslednje splošna in tajna volitev ter se pospeši njih demokratizacija. Govornik pa ostane trdi v bodoče zvest načelom, ki jih je sam zagovarjal v deželnem zboru meseca junija lani, ko je bila v razgovoru volilna reforma za deželni zbor. (Odobravanje). Omenjal je dalje ustanovitev deželne banke in zavarovalnice ter 10 milijonsko posojilo, ki je tudi on glasoval zanje, da pride tako potrebni delež tudi na idrijske potrebe, ki so- dijo v to poglavje. Govoril je ludi o svojem nujnem predlogu glede Kal-teneggerja in Belarja. O tem je bil najprej govor v šolskem odseku, kamor sta prišla tudi baron Schvvar/ in deželni glavar pl. Šuklje. Tu so poslanci Gangl, Jare, dr. Pegan, Ravnikar in dr. Lampe take povedali zlasti o Kalteneggerju, da je imel baron Schvvarz polna ušesa. Deželni glavar pa je dejal, da nujnega predloga ne more dati v zbornici na razgovor, ker nasprotuje S 35. dež. reda. Zato dovoljiti s se je moral tozadevnimi govornik za resolucijami. Naposled je poslanec Gangl omenjal predloge, ki se tičejo šolstva. Njegov utemeljen predlog glede zastopstva učiteljstva v deželnem šolskem svetu, (lasi tudi poslancem S. L. S. simpatičen, vendar ni bil sprejet, a nujni predlog dr. Triiler-ja in tovarišev glede regulacije učiteljskih plač je bil — pogubljen. Govornik je natančno opisal to čudno postopanje, to /vračanje krivde z rame na ramo. Poslušalci so ogorčeno protestirali proti takemu prozornemu oškodovanju učiteljstva ter s tem iznova dokazali, da bije v prsih zavednega delavca-trpina srce za oei-telja-trpina. Govornik je konča! ob splošnem odobravanju zborovalcev, tla je skušal storiti za Idrijo, kar se je dalo v tem kratkem zasedanju. Cesar pa ni dosegel, je krivda vladajoče stranke*. Vse zahteve pa so bile utemeljene in opravičene. Nato je bivši župan J o.-,! p Se-petavee predlagal, da se poslancu (Janglu izreče popolna zaupniea in zahvala za delovanje in njegov trud v korist idrijskega mesta. Isti predlog je podpiral dr. Lončar, ki je pri tem preciziral stališče socialnih demokratov, da veljaj zaupnica le Ganglovemu delovanju v korist svojih volilcev, ne pa nastopanju cele narodno-napredne stranke v deželnem zboru kranjskem. Predlog je bil soglasno sprejet. Med slučajnostmi je poročal notarski kandidat Fran Tavzes o klerikalnih sleparijah z občinskim \oIU-nim imenikom. Povedal je, da je ge-rent na Oswaldovo pritožbo sprejel v imenik pet klerikalcev, ki Še ne plačujejo eno leto davka, kakor to zahteva občinski volilni red. Pefe-rentovo proti temu vpisu vloženo reklamacijo je okrajno glavarstvo odbilo z motivacijo, da gre pritožba do politične okrajne gosposke le tedaj, če se zaupetvo (reklamačna komisi ja) brani popraviti kar kdo hoče. Pkrep glavarstva je sicer utemeljen v zastarelem občinskem zakonu, vendar bi moralo glavarstvo kot višja instanca sama od sebe paziti na to, da se ne gode take lumparije. Končno je govornik omenjal, da skušajo klerikalci občinske volitve za-\ leči kolikor le mogoče. Gerent se je napram narodno - naprednemu pri-sedniku v gerentskem svetu izrazil, (hi je od klerikalne strani zoper volilni imenik vloženih že več lvkur-zov, nekaj pa se jih bode še vložilo. Vsi ti rakursa so v občinskem volilnem redu neutemeljeni ter bi jih bilo a I i mine zavrniti. Naprednjaki ril naivno in popolnoma pozabil na vikanje. »Ali si ti tisti bolni dečko, ki stanuje v strašno starih ulicah in nima nobenih igrač,« je vprašal mali grof in tudi tikal Franeka. »Da, jaz sem Lo,« je odgovoril Franck in naglo, kakor da je bil ponižan, je dostavil: »Pa meni ni prav nič za igrače, saj se s Heleno še bolje zabavam.« »Helena je tvoji sestri ime? Ali je ves dan pri tebi, da se tako dobro ž njo zabavaš?« »Seveda, ves dan.« »Kaj pa počenjata1!« »Pogovarjava se in storije ini pripoveduje, in potem se o teh pogovarjava.« »To mora biti veselo,« je zavzdihnil mali grof. »Jaz se nimam z nikomur zabavati; gospodična mi je že stokrat povedala vse storije, kar jih zna in se neče z mano pogovarjati, mamica pa pride le za malo časa k meni in mi ne ve ničesar povedati. Meni je ves dan dolgčas.« Dečka sta umolknila. Franck je razmišljal o usodi malega grofa, ta zopet o usodi Franeka. Mali grof je začel domnevati, da mora biti kaj prijetno in kratkočasno pogovarjati in zabavati se s sestro in zavidal je Franeka, da ima Heleno in da se ž njo bolje zabava, kakor z najlepšimi igračami. »Zakaj nimam jaz take sestre, kakor je Helena,« to je malemu grofu rojilo neprestano po glavi. Franek je zopet razmišljal, zakaj da krasna gospa ne zabava malega grofa, zakaj se ne utegne ž njim tako pečati, kakor Helena s svojim bratom. In smilil se mu je mali grof, da ima pač polno igrač, a nikogar, ki bi ga kratkočasil s pogovori in mu pripovedoval lepe storije. Zatopljena v svoje misli sta dečka sedela drug nasproti drugemu. Oba sta molčala in niti pogledala se nista. (Jez nekaj časa sta prišli grofica i u Helena pogledat, kaj dečka delata in sta se začudili, da sta tako mirna in molčeča. Helena se je ustrašila, misleč, da se je Franek vzlic vsem njenim naukom nespodobno obnašal, grofica pa je menila, da njenemu dečku tudi ta družba ne ugaja. Stopila je k malemu grofu in se nagnila k njemu in Emil jo je strastno objel. Franek je imel tedaj priliko, primerjati grofico Lici s svojo sestro. Videl je fine, bele roke, okrašene s prstani in krasno obleko s čipkami in jezilo ga je, da ima Helena trde, izdelane roke, slabo obleko in niti bliščečih prstanov in niti uhanov. Ko ga je hotela Helena pogladiti po lieu, je njeno roko nevoljno pahnil od sebe. Guvernanta je prinesla j užino za dečka. Mali grof ni skoro ničesar povžil, Franek pa se skoro ni upal jesti. Tako lepih skodelic ni še nikdar videl in niti sanjalo se mu ni, da je na svetu toliko sladkih stvari, kot jih je sedaj videl pred sabo. Ko je pil kavo s smetano in jedel razne slaščice, se mu je zdelo, da uživa nekaj nebeškega. Pri vsakem požirku je z ganljivo hvaležnostjo pogledal grofico Lici in kadar je bila blizu njega, se je s prsti rahlo dotaknil njene oblek«', prav kakor bi se hotel prepričati, da je to živo bitje in ne samo krasna prikazen. Po južini je guvernanta razka-zala Franeku igrače malega grofa. Pokazala mu je niarijonetno gleda iišče, razpostavila pred njim svinčene vojake, konjenike in pešake, cer-kv ice z zvončki, različne ure z godbo in vsakovrstne druge stvari. Franek je gledal in strmel; ves se je tresel in se komaj upal dotakniti se teh krasnih reči. Pozabil je popolnoma na malega grofa, videl je samo te igrače. Pred njim se je v tem hipu odprl nov svet neskončno lepih zabav in užival je, kar mu je ponudil trenotek, da ga je mali grof kar strme ogledoval, saj njemu te igrače niso nikdar napravile toliko zabave. Ko se je začelo mračiti, se je Helena odpravila domov. Franek bi bil rad še ostal, ugovarjal je celo svojo sestri z nenavadno svojeglavostjo, a njen ostri, temni pogled ga je premagal. Vdal se je, a z nevolja V tem trenotku bi bil svojo sestro rad prepustil malemu grofu, če bi mu ta dal nekaj svojih igrač in svojo Lepo mamico. Molče je Helena |>eljnla Franeka domov. Vso pot nista izpregovori-la nobene besede. Kakor bi bilo sobice, ko je zatonih), poneslo s seboj vflO srečo, ki sta jo se uro poprej imela v svojih srcih. Helena si je, videč Francka tako molčečega in zamišljenega, bridko očitala, da ga je peljala k mahunu grofu. Zakaj mu je povedala, da je grofica poslala povabilo? Samo iz lastne nečimurnosti, samo da bi mogla sama zopet h grofici in sedeti pri njej, zato ni poslušala glasu razuma, ki ji je veleval, naj pusti Francka doma. Kako hudo mu bo zdaj, ko bo moral zopet živeti v domači revščini, ki jo je doslej lahko prenašal, ker ni poznal ničesar tega, kar imajo premožni ljudje. Franek je zopet, videč Heleno, ki je stopala pred njim in vodila njegov voziček, delal neprestano primere med Heleno in med grofico Lici. Bolelo in jezilo ga je, da je Helena tako ubožno oblečena in da nima nobenega lišpa in zdelo se mu je, da je smo napram klerikalnemu deželnemu odboru brez moči, vendar nam nihče ne moro vzeti pravice, da ob vsaki priliki protestiramo proti nezakonitemu zavlačevanju volitev. Preti lagal je nastopno resolucijo: Javni shod zahteva, da deželna vlada a lim ine zavrne vse od klerikalcev vložene v zakonu neutemeljene pritožbe zoper volilni imenik in tekom 14 dni po svojem volilnem komisarju izvrši občinske volitve v Idriji. Tudi ta resolucija je bila enoglasno sprejeta, potem ko je refe> rent pojasnil nekatere točke občinskega volilnega reda. Nato se je zaključil skoraj dve uri trajajoči shod. Klerikalcev ni bilo blizu, da bi bili povedali, kako skrbe njhovi poslanci za Idrijo. Uradniško ministrstvo. Dunaj, 7. Februarja. V dobro poučenih krogili zatrjujejo, da se že v prihodnjih dneh sestavi definitivno uradniško ministrstvo. To ministrstvo bo imelo nalogo, pred sklicanjem parlamenta preskrbeti vse, da bo državni zbor funkcioniral. Y kabinet vstopijo razen ministrov-roja-kov samo take osebe, ki niso s političnimi strankami v prav nobeni zvezi. V nemških parlamentarnih krogih zahtevajo, da mora tudi v novem kabinetu ostati kot vodja trgovinskega ministrstva dr. Mataja, da se s tem pokaže, da vlada absolutno ne misli kapitulirati pred Cehi. D u n a j . 7. februarja. V čeških parlamentarnih krogih se širi vest, da se Nemci trudijo izposlovati, da se za železniškega ministra zope; imenuje dr. Derschatta. Za trgovinskega ministra bo baje imenovan sekcijski načelnik v ministrstvu zunanjih del dr. Rdssler, ako radi Cehov ne bo mogoče pridržati dr. Ma-taje. V novem kabinetu Čehi ne bodo zastopani, kakor zatrjujejo, niti po ministru-rojaku. Sploh ima baje baron Bienerth namen, da ne bo sprejel v novi kabinet nobenega ministra-roja ka. Cehi so pripravljeni na ob-strukcijo. Dunaj. 7. februarja. Češki poslanci so radi zaključenja parlamenta in češkega deželnega zbora ogorčeni in izjavljajo, da bodo tudi v novem zasedanju takoj pričeli z obstrukcijo, ker so uvideli, da hoče baron Bienerth vladati proti Cehom. S svojo obstrukcijo hočejo vlado prisiliti, da razpasti državni zbor. Stališče strank napram zaključenju drž. zbora. D u n a j , 7. februarja. Klerikalni »Slovenski klub« je izdal izjavo, v kateri baje odobruje i ukrep vlade glede zaključenja dr-žavnozborskega zase«lanja. J) u n a j . 7. februarja. Socialno-demokratski klub je izdal oklic na delavske sloje vseh narodov, v katerem pravi, da je ponesrečeno držav-nozborsko zasedanje zakrivila vlada sama in da bi vsled tega morala odstopiti. Dunaj, 7. februarja. Maloru-ski klub je sklenil oklic na narod, v katerem ostro napada vlado radi zaključenja državnozborskega zasedanja in protestu je proti uporabi paragrafa 14. Vojne priprave na Srbskem. B e 1 g r a d , 7. februarja. Vojni minister general Živković je v svojem govoru v narodni skupščini, v katerem je zahteval 40 milijonov kredita, med drugim naglašal, da prav grda in da je ne bo mogel več tako rad imeti, kakor poprej. Naposled je Helena zavila v Študentovske ulice. Gredoč mimo skupine dijakov, je čula besede: »Bernard bo danes zopet pijan,« a ni se zanje zmenila, morda niti razumela m, kaj je bilo ž njimi povedano. Pred hišo je stala soseda. Čakala je že dobro uro, da bi izvedela, kako je bilo v hiši grofice Lici, a na svoja vprašanja niti odgovora ni dobila. »Trudna sem na smrt,« je rekla Helena, »jutri vam vse povem.« Nesla je Franeka na posteljo in se potem naglo razpravila, kajti treba je bilo pripraviti večerjo za očeta. Ostala je celo uro v kuhinji. Ko se je vrnila, je čula s postelje tiho ihtenje. »Franek — kaj ti je I« je vprašala. Dečko se je oklenil z obema rokama : »Helena — ne bodi huda, saj te imam čez vse rad.« »Torej bi ti ne menjal z malim grofom h< »Ne, ne, Helena, samo pri tebi hočem biti.« Poljubila ga je tiho in v njeno srce se je zopet povrnilo veselje. (Dalje prihodnjič.) Srbija iz tega položaja ne more iziti mirnim potom. Zahtevani kredit mu bo omogočil, da postavi tekom 8 tednov 250.000 mož na bojišče in preskrbi vojnega materiala za 50.000 pnvstovoljcev. B e 1 g r a d , 7. februarja. Vojni minister je odredil, da se pokličejo na 14dnevne orožne vaje tudi oni rezervisti, ki so v mobilizacijskem slučaju določeni za administrativno službovanje. Ruski predlog. L o n don, 7. februarja. »Daily Telegraph« hvali ruski predlog glede poravnave bolgarsko - turškega konflikta, naglasajoč, da je s tem tudi Avstro-Ogrski omogočeno sodelovati pri rešitvi balkanske krize. List svetuje Avstro-Ogrski, naj prepusti Srbiji • in Orni gori ozemlje južno od reke Drine, ali pa naj da ta teritorij imenovanima državama v zakup. C a r i g r a d , 7. februarja. An-glija se je izjavila za pripravljeni* dovoliti Turčiji posojilo ter jo na ta način odškodovati za gotovino, ki jo je imela dobiti od Bolgarske. V tej zadevi se že vrše pogajanja med velikim vezirjem Kiamil pašo in an-gleškim poslanikom: Proti Avstrijcem. Carigrad, 7. februarja. Av-stro-ogrski konzul v Safedu v Palestini poroča: Mestni poglavar je s policijo vdrl v hišo nekega Avstrijca, vlomil vrata in razbil vse pohištvo. Posredujočega generalnega konzula je policija opsovala. Carigrad, 7. februarja. Avstrijska židovska kolonija v Safedu se je brzojavno pritožila proti nasil-stvu mestne oblasti. Avstro-ogrski poslanik je z ozirom na to pritožbo intervenira] pri turški vladi. Dnevne vesti V Ljubljani, 8. februarja. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 9. t. m. ob petih popoldne sejo. Na dnevnem redu javne seje so naznanila predsedstva in o dopisu mestnega magistrata glede določil v zadevi snaženja in razsvetljave brvi čez južno železnico na Dunajski cesti; o dopisu predsedstva c. kr. deželnega sodišča glede preskrbe uradnih prostorov za obrtno sodišče; o prošnji »Mestne hranilnice« za odobrenje ^/2% obrestne mere za občinska posojila; o prošnji »Deželne zveze za promet tujcev na Kranjskem« za letno in za izredno podporo; o prošnji »Gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani« za zvišanje letne podpore; o prošnji »Podpornega društva za slovenske visoko-šolce v Gradcu« za prispevek; o dopisu mestnega magistrata glede uravnave Tržaške ceste do pomeri-jalne meje; o prošnji društva »Mladike« za stavbni prostor za dekliški internat; o dopisu mestuega magistrata glede ureditve nekaterih potov v Trnovskem predmestju; o končnem obračunu in kolavdaeiji poslopja mestnega dekliškega liceja: o odloku deželnega odbora, s katerim se je razveljavil sklep občinskega sveta glede stavbnega dovoljenja za neke prezidave v hiši dr. pl. Valente v Frančiškanskih ulicah; o prošnji tla kurja Tomaža Starina za zvišanje enotnih cen za tlakarska dela; o prošnji Jakoba Vidmarja za zvišanje cene za dobavo sipe za posipanje cest; o delovanju »Gasilnega in reševalnega društva« v IV. četrtletju 1908.; o računih o prejemkih in izdatkih mestnega dekliškega liceja za leto 1908.; o računih o porabi dotacije c. kr. višje realke za 1. 1908.; o prošnji klavcev za odpravo ogledni ne od razsekanega prašičjega mesa; o prošnji Frana Cirmana, mesarja v Št. Vidu. za oprostitev dostavljanja zaklane živine in mesa na ogled v mestno klavnico proti pavšalni odkupnini; o dobavi vode za mestno elektrarno. Na dnevnem redu tajne seje so naznanila predsedstva in poročila: o prošnjah za razpisano mesto magistratnega pisarničnega pristava, odnosno uradnika X. in XI. činovnega razreda magistratnih uradnikov; o dopisu županovem glede razpisa službe pisarničnega ravnatelja »Mestne hranilnice ljubljanske«; o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za daljši bolniški dopust; o dopisu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede stalnega namešcenja ravnatelja tega zavoda; o prošnji Antona Vidra, Antona Kovača, Ane Babnikove in Antona Zupana za podelitev, oziroma pfenos gostilniške koncesije; o prošnji Frančiške Meze za prenos in razširjenje gostilniške koncesije; o prošnji Helene Tomčeve in nedoletnih Josip Kramar je vi h otrok za razširjenje, oziroma prenos gostilniške koncesije; o prošnji Ivana Kregarja za koncesijo za žganjetoč; o prošnji Ane Stadlerjeve za prenos posredovalnice za službe in o prošnji Frana Mei-setza za zastavljalnično koncesijo. — Starostno zavarovanje in »Slovenec«. Z zaključenjem državnega zbora so postali neveljavni vsi vloženi predlogi in z njimi vred tudi vladni predlog o starostnem zavarovanju, za kateri predlog so bili klerikalci neznansko navdušeni in ga niso mogli prehvaliti, dokler se ni kmečko ljudstvo začelo puntati, ker se je ustrašilo silnih plačevanj in je sprevidelo, da bi bilo to zavarovanje za kmečke ljudi prava nesreča. Klerikalci, ki imajo seveda vse vzroke, da se ljudstva boje, so seveda hitro obljubili, da bodo glasovali proti starostnemu zavarovanju. Zdaj pa so kar iz sebe, vladni predlog je pokopan. Z debelimi črkami so to naznanili v sobotnem »Slovencu« in upajo, da se bodo zdaj razburjeni duhovi na deželi pomirili. Toda »Slovenec« je povedal samo polovico resnice, drugo polovico pa je zamolčal. Z zaključenjem državnozborskega zasedanja je res pokopan predlog o starostnem zavarovanju, kakor tudi predlog o rekrutnam zakonu in o aneksiji Bosne in Hercegovine, toda to nima nobenega pomena. Vlada bo zakon o rekrutih in o aneksiji Bosne zopei predložila in jasno je tudi naznanila, da predloži zakon o starostnem zavarovanju. Nesreča, ki preti slovenskemu kinetskemu ljudstvu od tega zavarovanja,torej ni od-vmjena marveč samo odložena za nekaj tednov ali kvečjemu za nekaj mesecev. Na to je treba kmetsko ljudstvo opozoriti. — Skrajna podivjanost. V soboto popoldne je bil pogreb občespošto-vanega meščana in bivšega občinskega svetnika Jerneja Žitnika. Vrlemu možu je izkazalo zadnjo čast mnogo občinstva iz vseh slojev prebivalstva Ko je prišel sprevod mimo vojašnice, koder je nastanjen belgijski pešpolk, se je primeril škandal, kakršnega v Ljubljani pač še ni bilo. Okna vojašnice so bila na steza j odprta in pri vseh oknih so se gnetli vojaki. Ko so zagledali mrtvaški voz, na katerem je bil venec s slovenskimi trakovi, so začeli strahovito tuliti »hajI« in »oho« in pač še druge vzklike ki jih pa ni bilo razločiti. »Hajl«-,»hajl« je grmelo daleč naokrog, pa eni se je tudi porogljiv smeh in povrh so vojaki še mahali z rokami in grozili s pestmi. Fdeležniki sprevoda so bili skrajno ogorčeni nad tem nečuvenim vedenjem. Če bi civilisti kaj takega storili, bi jih državno pravdništvo preganjalo z največjo krutostjo. Će se hoče ]>očetje belgijskega vojaštva prav precenit), se. mora naslednje uvaževati: 1. Vojaki so s tem svojim sirovim vedenjem novic posve-dočili najskrajnejši nemško - naeijo-nalni fanatizem, ki niti pred veie-častjem smrti ne utihne; 2. demonstracija vojaštva izpričuje, da nimajo ti ljudje v svoji sirovosti absolutno nobene pijetete; 3. demonstracija vojaštva je bila vprizorjena med cerkvenim opravilom; 4. tako nečuveno vedenje kaže, da med tem vojaštvom ni prav nobene discipline, kajti sicer bi vsaj po prežalostn i h dogodkih 20. septembra bilo čisto nemogoče, da bi vojaki na tako škandalozen način demonstrirali proti pogrebu častivrednega meščana. (1 lijenio, da se je šel neki ndeležnik pogreba pritožit radi tega nečuvenega dogodka k inšpekcijskemu častniku in da mu je vse natančno obrazložil. Pri tem seveda ne bo ostalo in ne sme (»stati, nego mora priti ta toli karakteristični dogodek na merodaj-nem mestu na razgovor. — Največ obstoječih vložnik knjižic ima na Slovenskem zdaj »Mestna hranilnica ljubljanska«. Imela jih je namreč 31. januarja 25.G75. »Kranjska hranilnica« jih ima zdaj le še 24.519, dasi jih je še 31. decembra 1907 izkazala 36.706. Padla je torej v teku 13 mesecev za celih 12.187 vložnih knjižic, na katere se je dvignil ves denar. Želeti je, da ne bo dolgo, da bo »Mestna hranilnica« dosegla tudi višino vlog »Kranjske hraaikHce. — Imenovanje. Provizorična učiteljica gdč. Avrelija Schitnig imenovana je za definitivno učiteljico na del. ljudski šoli v Idriji. — Iz politične službe. Dež. konci pist g. G. Kočevar imenovan je za okrajnega komisarja. Dež. vladni koncipisf Vincenc Borštner prestavljen je od okrajnega glavarstva Ru-(folfovo k okrajnemu glavarstvu v Ljubljano in pride na njegovo mesto dež. vlad. konceptni praktikant g. dr. Franc Ogrin. Slovensko gledališče. Včeraj popoldne so z lepim uspehom peli opero »K a r m e n«. Zvečer je bila premijera satirične igre »V r o č a ti a«, ki jo je spisal znani češki romanopisec in dramatik V. Stech. Igra biča izrodke političnega življenja, strankarsko zagrizenost in frazerstvo ter brezvestne afariste, ki v narodnih in političnih bojih iščejo le svojo osebno korist. Igra je duhovito zasnovana, ima mnogo izbornih prizorov, polnih drastične komike, in je prepletena s pikrimi opazkami. Ker je stvar spretno lokalizirana je ^toliko laglje dosegla popolni uspeh. Igralo se je jako dobro in temperamentno. Največjo vlogo je imel g. Danilo, ki je predstavljani značaj izborno pogodil. Posebno priznanje gre tudi gdč. W i n t e r o v i , a toplo je tudi pohvaliti go. D r a g u t i n o v i e e -v o in gg. N u č i č a , M o 1 e k a, B o h u s 1 a v a , 11 i č i č a in P o v-h e t a. Pevski zbor »Glasbene Matice« je priredil v soboto zvečer v gornji dvorani »Narodnega doma« plesni \ enček, katerega moramo smatrati kot eno najboljših plesnih prireditev V letošnji plesni sezoni. Po resnem, trudapolnem delu, ki ga je naložilo zboru izvajanje Perosijevega oratorija, je bila ta plesna prireditev gotovo pravi odmor vsaki pevki in vsakemu pevcu, ravno tako pa tudi prilika za vse prijatelje »Glasbene Matice«,da se povesele v njihovem krogu. In tako je bilo, da se je plesna dvorana napolnila plesalk in plesalcev, da je bilo komaj dovolj prostora. Prvo četvorko, katero je, kakor ostale plese, vodil g. K n i f i c , je plesalo 110 parov. Plesni red, razločujoč se v toliko od drugih navadnih, da so pred odmorom izključno volile dame, po odmoru pa gospodje, je gotovo mnogo vplival, da ni ušel nežnim rokam niti eden onih »greš nikov«, ki se sicer prav radi skrivajo v kakem kotičku. Tako je ob zvo kih »Slovenske filharmonije« pod vodstvom koncertnega mojstra Marcu/zija potrajala najživahnejša zabava vse do jutra. Plesa se je seveda udeležil po večini odbor »Glasbene Matice« na čelu mu predsednik g. profesor Štritof in g. koncertni mojster Hubad, in veliko število prijateljic in prijateljev »Glasbene Matice« iz vseh ljubljanskih krogov. Plesni venček, ki ga je priredilo v soboto zvečer osobje tvrdke Toe nies v »Mestnem domu«, je uspel prav dobro. Plesni odbor pod predsedstvom g. \Yillma11na je poskrbel, da ni manjkalo zabave. Plese je aranžiral g. Juvan, a k plesu je igral oddelek »Slovenske filharmonije . Med gosti smo videli šefa tvrdke gg. Viljema in Krnila Toeniesa, nadinže-nirja Kanša, dr. Rusa, Žabkarja itd. Ob veselem plesu in dobri postrežbi je zabava potrajala do ranega jutra. „Sokolova" maskarada »Vse dominski zietu, to je h to* nSokolovaa predpustna deviza. Pod tem geslom se bodo na pustni torek, t j. 23. t m , zbrale v krasno ozaljšani „Sokolovi" telovadnici v „Narodnem domu" naj-raznovrsfcnejše domino-ui&ske. Di jim pa ne bode dolgčas, pridružile sajim bedo d;ažestne in mikavre kolombine ter vedno poredni in radovedni p>je roti in fcarlekini. K zgodovini teh mask bodi pripomnjeno, da sd bile to v 16 stoletju sodelujoče osebe v i g o-kazih na Laškem. Kasneje so se pa vpeljale v velikanski otstrte pred^ustne korze. ki so na L-iskem posebno v navadi ter so ti kostumi &e dandanes tudi najboljših in najfinejših maske radah številne zastopani Glede razno vrstnih teh kostumov j* prepuščena in dana najširša izbira. Značaj posa meznih teh mask ostane seveda vedno enak, toda kostumi se dado izpeljati v vseh mogočih fantazijah in to še posebno v domino-kostumih. Naj omenim le modele iz letošnj h pred-pustnih moduih listov, n. pr. domino „Dubary". — La Tosoa, — Turandot (glej „Le Carnaval Parisienu, S3hwent ner 3 K 50 v), nadalje domino v vi o licah, orijentalski domino, domino krokar itd. itd. Pa ne samo pesamae maske, marveč tudi cele skupine se dado krasno in različno izvesti — V kolikor nam je do danes znano, je zanimanje za to izvanredno maskarado jako živahno ter se je nadejati celo s zelene Štajerske krasne skupine. V kolikor nam bo dopuščala diskretnost, bomo o prijavah skupin poročali. Slednjič pa poživljamo vljudno to stroke narodne trgovce, da v svojem lastnem interesu razobesijo v izložbah kolorirane slike zgoraj omenjenih mask. V&edomiaski zlet Vse one brate, ki so biti zadnjič vabljeni k seji veseličnega odseka, vljudno opo zar j amo, da je jutri v torek ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnoga doma" seja, katere se naj blagovolijo polnoštevilno udeležiti. Na zdar! Dražbi av Cirila In Metoda je darovalo omizje pri „ Belem volku" namesto venca na krsto dragemu prijatelju g. Jerneju Žitniku 42 K. Darila za požrtvovalnost. Gospod Karel Pola k, tovarnar v Ljubljani iu zavarovalnica „Phonix" darovala sta vsak po 100 K tu saj š-nemu prostovoljnemu gasilnemu in rešilnemu društvu za požrtvovalno delo pri gašeoju usnjarske tovarne v Kranju. — Gospa Ivanka R e-b e k je podarila pa povodom smrti svojega soproga o m » m enj en emu zaslužnemu društvu 30 K. Cercle Iranco ■ Ulvrljen (slo-f en«) Prijatelji francoskega jezika, kakor tudi oni, ki se zanimajo za ilirsko dobo, so vljudno vabljeni, da pridejo v sredo zvečer ob 8 v restavracijo „Narodnega doma, kjaf se bo razpravljalo o ustanovitvi ^ toliko časa nameravanega francosko slovenskega kružka. Perfaktno znanu francoščine ni pogoj, zadostuje utn& vanje jezika in pa resna volja do dela. Na svidenje ljubljanski Fraocotii Pevskemu zboru »Glasben, MatJcfj" 1 e daroval g I v a n J e r. man, o. kr. računski revident 200 £ v spomin rajnemu svojemu očetu i5 v zahvalo, da so prijatelji pevoi p0. Častili pogreb in zapeli žalostinke. Pitani venČCk, prirediteljev tr govskih plesnih večerov pod pekro. »iteljstvom slov. trgovskega dru&tv, „Merkur", — bo dne 13 t m v ve. iiki dvorani „Narodnoga doma". \\ bila za to prireditev, ki obe'a, sodeč po Bplcšcem zanimanju biti dobro obiskana, so se že razposlala. Ker je 1 pri velikem številu vabljeuih prav lahko mogoče, da se je koga nehote prezrlo, prosimo dotiČnike, da zaht*. vajo vabila pri plesnem odboru. Plea »Narodne delavske orna nizacile" v gorenjih pre sporih „Nar. doma" v Ljubljani obeta postati ena najlepših in najzabavnejših prireditev v Jetošnji^predpustui seziji. — Ž vahno delovanje odborovo nam je porok, da bode prireditev zadoščala vsem potrebam 10 željam slav. občinstva. Mlada organizacija se krepko raevija in je našemu javnemu življenju zelo potrebna, zato pa v polni meri zasluži simpatije naprednega občinstva Simpatije pa naj občinstvo pokaže g tem, da v čim največjem številu poseti dne 20. t m prvo večjo prireditev te organizacije „1. veliki ples narodnega delavstva". Veselico! odbor M. D. 0. opo zarja cen j. svoje članice in člane, da se vrši danes ob */., 9 zvečer seja zdiuženh odsekov v društvenih pro štorih N D. O., Duuajska cesta ti I nadstropje. — Z ozirom na važuost seje pričakuje se pol acštevilne udeležbe. Slavno Občinstvo še enkrat opozarjamo, da Časopise za posili*, nje ua mejo sprejemajo sledeča trafike: Kleiustein, Jurčičev trg; Češark, Šelenburgove ulice; Dolenc, Prešernove ulice. Poročil se je danes v Ljubljani g. Gabrijel Grilc, u5itelj v Loškem potoku, z gdč. Dragico Do s t al, učiteljica istotam. Neksj podatkov o slovečem baritonlstu Kaschmanon V poj h* nilu „G«asbeoe Mstice" k Perosijevemu oratonju ^Rojstvo IzveliČarjevo" se nahajajo glede osebe baritonistaKusoh manna opazke, ki niso popolnoma istinite. Slavni pevec je po materi pač Hrvat, po očetu pa priptni „loški smojbi", pristojen v Škof)o L "ko, torej Slovenec. Oče njegov izhajajoč iz stare premožne patricijske — da se tako izrazim — škofjeloške rodbine (pevčev dedje bil „rihtar" našega mesta), se je preselil v Mali Lošrnj, se tam oženil, imel glavno zalugo tobaka in lastno trgovsko ladjo. ta tega zfckona se je rodil peveo, o katerem trdi mojster Hubad, da ie najboljši baritonist, kar jih je slišal. Nje govo škofjeloško scrodništvo je iz umrlo z iz emo zasebnice ge. Aue Homan, sestrične slavn* gsi pevca, in njenega potomstva. Omeojena še hrani dve umetnikovi sliki izza Časa, ko je bil dv mi operni pevec v M a dridu in pozneje baritonist kraljeve opere v Lizhoni — Končno Je še vprašanje: Bi ne bilo možno slišati znamenitega pevca našega r« da kot gosta na kakem koncertu „Glasbene Matioe" ali pa celo v slovenskem gledališču ? Poročil se le v nedeljo gospod I^an Sicherl, posestnik in špediter v Logatcu, z gospico Pepi Gim-peljnovo iz Sio na Djlenjskem, nečakinjo h^telirke g. Mazijeve. Pevski od-iefc „Sjkola" je neves i svojega ustanovnega Člana na pred večer priredil serenado. Bilo srečno! Javno ljudsko kn]lzaico la Čitalnico j© ustanovilo telovadno društvo „Sokol" v Logatcu. Srebrno poreko praznujeta, kakor se poroča 9. fe-bruarja postoj a ski župan g. Gregor Pikel in njegova gospa roj. K a 1 i s t e r. Ob tej priliki želimo jima še mnogaja srečna in mirna leta. Podružnica drntbe av. Cirila ln Metoda v Vipavi ima svoj redni občni zbor v neetaijo, dne li. svečana ob 8. zvečer v prostorih hotela „Adrija". P. n. članice in člani, udeležite se ga v obilnem številu. Lov krajevne občino Sv. Joftt se bode due 17. marca 1909 ob 9. dopoldne v uradnih prostorih o. kr. okrajnega glavarstva v Kranju potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. aprila 1909 do 31. maroa 191-1 — Lov v Smledniku se bode dne 17. marca 1909 ob 11. dopoldne v uradnih prostorih o. kr. okrajnega glavarstva v Kranja potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. aprila 1909 do 31. Tflaroa 1914 Pudruinlca drutbe av. Cirila la Metoda so Mol strano-Dovloj« imela včeraj popoldne v hotela „Triglav" v Mojstrani prvi svoj občni zbor. Dasi podružnica deluje komaj nekaj mesecev, vendar že izkazuje prav lepe uspehe, za kar se je zahvaliti agilnemu odboru, v prvi vrsti pft predsedniku, marljivemu in idealnemu g. Jos. Zupanu, trgovcu v Moj • strani. Nova podrutnioa je kmalu po ustanovitvi priredila prav dobro uspelo veseiioo na korist glavni družbi. Tudi včerajšnjemu občnemu zboru je sle 4ila veselica v isti namen. Občni zbor je vodil predsednik g. Zupan, ki je -oročal tuli v imenu obolelega tajnika in blagajnika. Iz vseh poročil je razndoo, da odbor tekmuje za našo -cdoljubno in obČekoristno stvar ter je porok, da se bo podružnica čim-(Jalje l©pS© razvijala. Zato pa se je tudi poverilo nadaljno vodstvo dosedanjemu odboru. Pristopilo je zopet nekaj novih Članov. Potovalni učitelj glavne družbe g Aate Beg je govoril o nemški nevarnosti na Gorenjskem, 0 važnosti slovanske vzajemnosti, o namenih na*e šolske družbe in o na-feanah nemških bojnih društev. Med poslušalci je bilo posebno lepo število domačih mladeničev. Glavni kontingent pri veselici, ki je sledila na to, je poslala zavedna Kranjska gora. Zastopano je bilo vse oodotno razun-nišcvo. Godoo za ples so pres krneli narodni tamburaši iz Brnoe na Koroškem pod vodstvom g. Miklaviča. Tamburaš: so tudi »apeli več navdu-Sevalnih pesmi. SreČolov in šaljiva pošta sta donesli preoej kronic. Neprisiljena zabava je držala skupaj prijetno družbo pozno v noč. Naš zavedni gorenjski kot je znova pokazal, da je Sloveniji v ponos. Umrla je v Kranju ^jospa Anica Vrtačuik rojena Lustrek, sestra Starmanovega Ivana, ki je bil 1. 1905 pri sorski aferi težko ranjen. Škrlstica se je pojavila v selih Semič in Strekljevec pol. okraj Črnomelj, kjer je nenadoma obolelo 5 otrok. Ispred porotnega sodišča v Celju. Svojo taščo je umorila 311etna Amalija IvanČič, posestnikova žena iz okolice šoštanjske. Dne 23 grudna p. 1. javila se je sama pri sodišču in izpovedala: „Takoj ko sem prišla včeraj domov, začeli sva se s taščo prepirati in v jezi udarila sem staro ženo par krat s pestjo po glavi, da je padla po tieh. V svoji togoti zgrabila sem jo za lase, vlačila pretepajo )0 sem m tja in jo slednjič z močno okovanim čevljem tolkla tobko časa po glavi, da je umolknila." — Na to ovadbo so jo zaprli. — Sodni ogled je določil, da je rajnka umrla vsled otrpnenja ml žgan, povzročenega po silnih udarcih po glavi. Po telesu je biio 30 poškodo. Amalija Ivančič živela je v zadnjem času jako neredno, pijancevala okrog v moških družbah in bila sploh malo doma. — Pri obravnavi taji docela vse. — Pravi, da jo je tašča preganjala in se na kritični dan spominja le toliko, daje prišla domov, da sta se s taščo sprli, a naprej ne ve prav nič. — Tudi svoje prejšnje samoovadbe se prav nič ne spominja. Pravi, da je prišla k samovesti še le v preiskovalnem zaporu. Ker so njeni sorodniki trdili, da je ime a nekoč jako hudo vročinsko bolezen v glavi, predlagal je državni pravdnik, da se obravnava v svrho preiskovanja duševnega zdravja ob;sl vzhod i del. jasno pol. obl. Srednja včerajšnja in predvčerajšnja emperatura 5'4° in 01* norm. —11» in 1.0 — Padavina v 5 24 urah 0 0 in mm o o mm. t Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja iskreno ljub* Ijena soproga, gospa finica Ortačnik ros. Cuštrek danes ob eni popoldne, v 30. letu starosti, previđena s svetimi zakramenti za utirajoče, preminula. Pogreb drage pokojnice bode v torek, y. svečana ob 4 popoldne iz hiše žalosti, v Kranju štev. 146, na pokopališče v K a nju Kranj, dne 7. svečana 19 9 641 Ivan Vrtačnik c kr. sodni sluga Vino belo iu rdeče, prodaja Anton Gladki, župnik, Bedekov-čina na Hrra&kem.- Cene po dogovcru. 635 ar Eenitna # ponudba. Jlflad, inteligenten fant, veleposestnik v divnem trgu na Goriškem, Se Jeli seznaniti v svrho cenitve j lepo, inteligentno, 18 do 26 letno gospodično. Denar postranska stvar! te resne ponudbe, a%o le mogoče s sliko do /4. februarja na upravništvo r^oy- Aaroda* pod šifro „Ueleoosestnik tOO". 5*7—2 Diskretnost se Jamči I Josip JLinsbauer inženir 2ana JLin$bauer roj. J}a/oh poročena* Praga ljubljana dre 8, svečana t909. Perilni dan le sedal sobova! Persi! Popolnoma ne skoti iliv o. Ni klor I Enkratno kuhanje — da bleščeče belo perilo! Brez drgnjenja ln krtičenjal Brez perllnika! jCrant delo, Sat in denar! Enkrat preizkušeno, vedn j rabljeno Edini izdelovalec na Avstro - Ogrskem: Gottlieb Voitn, Danaj III1. V Ljubljani se dob va po vseh zadevnih trgovinah \ Za meaeo mm\ aa odda soba s kuhinjo za stranko brez otrok. Poizve se v trgovini M. Jomeo, Triaika ceaia itav S. 605 3 Urednik se loče za nov slovenski politični tedenski Ust, ki bi šele pričel izhajati v Ljubljani. Ponudbe je poslati pori „urednik 142" na anončni biro Rudolf Moise, Dunaj I, Setlerstatte 2. 62. * Prodajalna m delavnica pripravna za vskakega obrtnika, se odda v najem takoj ali za najav termin. Izve se na Tržaški cesti št. 13« v gostilni« 588—3 Isgnbljei lovski pes (lermač) temnorjave trde dlake je do tekel pred 3 tedni. 630 Nabaja se v Po stolni, gostilo a , Vilhsrjev kram11. Krasni .636—1 Velika razprodaja! 4 pari čevljev aV MHIIIO « k 95 ll. ~w Ker je več velikih ttoraic ustavilo plačila, so mi poverili, da velik oddelek čevljev se daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur par moških, par ženskih čevljev črnega ali rjavega u-nja s kapicami, za zavezovanje, z močno zbitimi nanj. podplati, na in- v oblike, dalje iar mo&kih in i>ar ženskih modnih čevljev, ve-leeleg . ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo K b*7 5 Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razposiljalnica čevljev A. Ctelb, Krakov, št. 332. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen 634 prostoriiff ob glavni cesti v Spodnji Šiški 66, jako prikladni za trgovino Z moko ali Specerijo, se oddalo v najem Več pove gospodar Pogačnik. Prodajalka mešane stroke, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi stopiti v službo kot blaga] nlčarka alt prodajalka v manufakturno trgovino v Ljubljani. Blagohotni dopisi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: „Sreća št. 46", Vran atao, poste restante. 6:4 Kavarno 1 Pritlično 631 — 1 stanovanje obstoječe is 3 sob in pritiklin (sedaj odvetniška pisarna) v Dalmatinovih ulicah štev. 3, sa odda za maf. Poizve se v stavbni pisarni Robert Smialovaki, Rimska cesta 16« 893 20 l*«t M i m E k M G N K * ■ M * M p m * H U ifvms^isisamvifi * ,Leon' na Starem trgu it. 30. je vsaki dan »so noč odprto. •o* V kavarni je električni klavir. Z odličnim spoštovanjem Lao In Fanl Pogačnik. V konknrzni sklad tvrdke i, C. Juvančičj vinske veletrgovine v Spodnji Šiški, spadajoča posestva in sicer: 1.) v Spodnji Šiški obstoječe iz velike, prostorne, enonadstropne hiše št. 77 v Spodnji Š Ški, ležeče tik ob glavni oelovški cesti, oddaljene komaj Četrt ure od mesta, približno 5 minut od kolodvora drž. železnice v Spodnji Šiški, s prostornim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, dvema prostornima blevome, ledenico in prostorno kletjo, nadalje je iz vrta, dveh travnikom in dveh njiv; 2) na Viču pri Ljubljani obstoječe iz ene njive; 3. ) v Velikih Laščah na Dolenjskem ob dolenjski železnici obstoječe is hiše št. 65 v Velikih Laščah, vrta travnika, njive in 4 pašnikov in 4. ) na Bizeljskem, Spodnje Štajersko, obstoječe iz hiše, koče, hleva, vinogradov, travnikov, njiv, pašnikov in gozdov. Prodajajo se posamezno ali pa skupaj, brez jamčenja za kakovost in izmero iz proste roke. Cenilna vrednosti posestva v Spodnji Šiški . 110 742 K 02 h parcela na Viču .... 84 „ — n posestva v Velikih Laščah 6 050 „ 20 n in posestva na Bizeljskem 15 963 r 47 h. Pcsestvo v Spodnji Šiški je zelo pripravno za vinsko trgovino, ker je tudi sedaj v konkursa nahajajoča sa tvrdxa tržila ondi z vinom nad 30 let. Ponudbe za vsa posestva ali pa za vsako zase naj se pošiljajo na upravitelja konkurzne mase dr. Viljema Schweitzer, odvetnika v Ljubljani, Kongresni trg 19 najpozneje do 20. februarja 1909. Na poznejše ponudbe se ne bode oziralo. Ponudniki se o sprejemu ali odklonitvi ponudbe obvestijo pismeno. 639-1 Dr. Viljem Schvveitzer, konkurzni upravitelj. 7tanouon]e b 2 sobama, tudi s 3 sobami in kopalno sobo, Iftčo za takoj ali za maj zakonski par brez otrok. 606 3 Ponudbe takoj pod Mftt. 606*' na upravništvo „Slov. Naroda". V Hrenovih ulicah itev 16 (stari Žabjak) v niiarski delavnici se proda ateklena omara za knjige, zlata I damska ara, omara za penlO; I banja, zrcalo, stroj za ai«il|e in | nekoliko starega denarja. Vse po nizki ceni, 627-2 Dobro ohranjen klavir Dva ( StutBfliigel) želim kupiti proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod „Glasovir", Ljub liane, poste re atao te 615-2 Smrekove trgovska ;otrudnlhii eden dobro izurjen manufakturist, ve^ tudi mešane stroke, drugi za mešata stroko, sprejme takoj, event neka liko pozneje prva slovensk* trgovi^ Pevec & Koželj v Kočevju. 56^5 Radi preselitve se odda a L mar. cem lepo 6HJ-3 stanovanje obstoječe iz ene sobe, kuhinje in pritiklin Več se izve v Kotnih ulicah 19, L nad., kjer se tudi lahko stanovanje ogleda po najvi&lih cenah kupuje tvrdka Brata Pollak, Iijabljana. 628-2 St 3439. 633 Ustanova za realce. Pri mestnem magistratu izpraznjeni ste dve oesar Franc Jožefovi ustanovi za realce po 100 K na leto. Pravico do teh ustanov imajo v Ljubljano pristojni ali ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni ubogi d'jabi, ki obiskujejo o. kr. viftjo realKo v Ljubljani Prršnje za podelitev teh ustanov, opremljene z dokazili o pristojnosti, o nboštvu ter o uČoem uspehu vlagati je do 26 februarja t 1. pri šolskem ravnateljstvu jKestai magistrat ljubljanski, dne 1. februarja 1909 za dobro vpeljano manufakturno trgovino. Letni promet »80.« 00 kron. Potrebnega kapu tala 2 0 0 kron. — Ponudbe pod „20.000« na upravništvo »Slov Naroda*. 616—j Uradnik popolnoma zanesljiv, samostojen slo« venski in nemški korespondent, dobro vajen knjigovodstva in vodstva pi. same, zgovoren in zmožen varščine, se takoj sprejme v stalno službo. Ponudbe z zahtevo plače pod poštni predal 62 v Ljubljani 6 4-2 Št 3456. 632 Ustanova za gimnazijalce. Pri mestnem magistratu izpraznjena je eDa Jernej Hallocherieva dijaška ustanova v znesku K 100 na leto. Pravico do te ustanove imaio na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in blagonravni dijaki ljubljan. gimnazij Prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta morajo biti opremljene z dokazili o rojstnem kraju, o uboštvu, o lepem vedenju ter o napredovanju v šoli in jih je vlagati do 28. februarja t 1. pri pristojnem šolskem ravnateljstvu. jVlestni magistrat ljubljanski, dne 1 fobruarja 1909. Prouizijski zastopnik za Čajno firmo, zmožen slovenščine in nemščine, se isće ia takoj za Kranjsko. Ponudbe pod „Gunstlge Bedingungen 110" na naslov: Rudolf Moase, Dunaj L, Seilerstatte 2. 5*3 3 Najboljša pristna vina (vipavska, dolenjska! goriška, istrska, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinorejskih zadrug, se dobe po ugodnih oenah pri 'A Zvezi slovenskih zadrug v £jubljani. gMB ■an anska kreditna banka v asi* Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. el. glavnica K s,ooo.«oo. 8trlUr]eT0 ali«« itev. 2. ■prejema vlOflt U kvitSiCt in M ttkočl raSua ter jih obrestuje " II O Podružnica v Trstu, ige po čistih 14—15 4 Xmm|t In jfjfgil gjjjg U gtfmtft MiMt »sthvrst po dnone«Jgjg% ■■■^■■■■^■aiasHaiaHa^aMHaian anakvaaaaavMi I -"***flB>*B»>BB*M>BaB^wwiB*i*>i Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD aa priporoča slavnemu občinstvu 372-0 za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri ^^^^^jj^SSSSSSSSSSS^SSSSZ :': ^OSIP TURK .-. FRANC VID ALIJU H*^m*mmmm-—mm—~m lastnik prvega slovenskega Prešernove ulice, Ljubljana. mmmmmmmmmmammmmmmmmmm^mmm—mmm pogrebnega zavoda Izdajatelj in odgovorni urednik Rasto Pustoslemsek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 4145 62