http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1276
piiiiiiii ,
9789612 440671”
ČETRTEK,15.N0VEMBER 2018 / ŠTEVILKA 1276, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
(Aljoša) Marsikaterega Izolana je presenetila torkova bera poštnega branja. Med katalogi velikih trgovcev, ki v splošnem navalu predvolilnega obljubljanja s toliko večjo vnemo obljubljajo najboljše akcije in najboljše cene, med letaki na volitvah nastopajočih strank in list, ki so najboljše (in največji del pogosto skromnega proračuna predvolilne kampanije) pustile za zadnji teden pred volitvami, med položnicami in opomini, ki obljubljajo vse nasprotno od trgovcev, se je znašel tudi slabih sto (100!) strani dolg predvolilni politični hvalospev koprskega župana Borisa Popoviča, ki mu ljubkovalno pravijo Časopis Mestne občine Koper-MOK. Z naslovnice ter zadnje strani tega »medija« se nagajivo smehlja sedanji koprski župan.
Pa prelistamo MOK, v katerem najprej naletimo na kar šest strani dolg pogovor z aktualnim koprskim županom, ostalih devetdeset pa je namenjenih istemu županu, njegovim projektom, njegovim podpornikom, malo tudi nasprotnikom, o katerih pa aktualni župan ni štedil besed. Čeprav občinsko glasilo izhaja s pomočjo občanov Kopra, se tekmeci aktualnega župana niso odločili za predstavitev svoje županske kandidature v tem mediju. MOK v izolskih poštnih nabiralnikih je vsekakor zanimiva predvolilna strategija, za katero pa ni povsem jasno, na kaj cilja. Koprski župan namreč ni uradno (vsaj do zdaj) podprl nobenega od izolskih kandidatov, kot je to storil (ja, tudi v MOK-u) svojima kandidatoma v piranski in ankaranski Občini.
Če pa gre morda za tiho, skrito podporo kateremu od »naših« kandidatov ah strank, pa je težava še nekoliko večja, saj bi to pomenilo poseg v predvolilno kampanjo za izolskega župana oziroma za sestavo občinskega sveta, in to s sredstvi koprskih davkoplačevalcev.
V katerem grmu torej tiči zajec? Če sploh lahko še govorimo o zajcih in grmih, saj je enih in drugih, ob bogati vseslovenski predvolilni gradbeni akciji, vedno manj (mimogrede, marsikje je menda celo zmanjkalo asfalta, oziroma se je ta zaradi povpraševanja krepko podražil) . Kandidati na volitvah čedalje pogosteje, brez etike in morale, prestopajo mejo med tem, kar se sme in kar se ne sme.
Nauk je prišel prav z vrha. Generalni sekretar Stranke Alenke Bratušek, Jernej Pavlič, se je, ob aferi
o izsiljevanju z močjo »svojih« resorjev zdaj že nekdanjega ministra za kohezijo Marka Bandellija, javno vprašal, če morda župani »ne komunicirajo med seboj na malo drugačen način«. Vedno bolj pogosto smo priče predvolilnim kampanjam, ki posegajo v meje dobrega okusa, o izkazovanju podpore enemu od »nasprotnikovih« kandidatov kar mimo mnenja matične stranke, o plakatiranju in oglaševanju tam, kjer drugi ne morejo ali ne smejo ali takšnim, ki so namenjeni očrnitvi nasprotnikov. Torej, zakaj smo v izolske nabiralnike dobili MOK, čeprav je na kolofonu le-tega jasno zapisano, da »brezplačen izvod prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v MOK«? Smo morda že del Mestne občine Koper, ali pa nas bo dostava njenega časopisa kaj stala? Morda šele po volitvah?
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
SEDEM MILIJONOV
Amal Hussein je umrla 26. oktobra. Za njo, tako kot za vsakega od sedem milijonov otrok v Jemnu, ki enako kot Amal umirajo od lakote (če je verjeti podatkom Združenih narodov, ki pravijo, da vsakih deset minut en otrok umre od lakote), ne bi nihče na svetu vedel, če bi ne bilo Tylerja Hicksa, fotoreporterja, ki je izdelal fotografijo umirajočega otroka, fotografijo črne Piete, ki je obkrožila svet. Svet, ki ga, tako kot nas, niti malo ne zanima, kaj se dogaja tam, v nekem Jemnu. Kje sploh je ta Jemen v katerem vsakih deset minut, 24 ur na dan, sedem dni na teden, trideset dni vsakega meseca, 365 dni letno, zadnja štiri leta umre en otrok od lakote. Vsakih deset minut. Od tridesetih milijonov prebivalcev, ki jih šteje Jemem, je sedem milijonov otrok. Vsaj toliko jih je bilo.
Država Jemen ni nikomur napovedala vojno, niti ni nikogar napadla. Pa so jo vseeno napadli in jo uničujejo z letali, tanki, raketami, čeprav ti ljudje, žene in otroci, niso nikomur naredili nič slabega. Le drugačni so, različni od tistih, ki jih napadajo. Tudi tisti, ki prebivalce Jemna ubijajo, so samo navadni sluge, ki izvršujejo to, kar so jim zapovedali svetovni gospodarji vojne. To, da gre za vojno proti islamskemu terorizmu, pa se sliši kot slaba šala. Ker je vodja te vojne proti najnovejšemu islamskemu terorizmu - Savdska Arabija, ki je pred štirimi leti, z zakonom, za teroriste proglasila vse nevernike, neverniki pa so tudi muslimani, ki niso vahabiti. Edini pravi vernik je vahabit. Pa za to, v religijsko ogrinjalo zamotano vojno proti nevernikom in teroristom, ki jo vodi dokazano svobodoljubna Savdska Arabija, oborožena z najmočnejšim orožjem, ki so ga kupili v ZDA In Angliji, z naftnima državama Katarjem in Združenimi arabskimi emirati, ki jo dobro podpirajo zahodne civilizacije, na čelu z ZDA in v bratskem objemu z Izraelom, je Jemen samo testna točka v končnem uničenju vseh nevernikov, z Iranom na čelu. In vseh ostalih, ki ne sprejemajo že začrtane nove geostrateške razporeditve in oblasti nad energenti, vseh, ki se sami sebe prilastijo, pa hočejo biti svoji na svojem in zato so njihova življenja manj pomembna od interesa velesil, ameriškega na prvem mestu.
Islam je religija, ki nima vrhovnega vodje, ali vrhovne institucije. Tolmačenje svete knjige Korana je stvar vsakega posameznika in njegove skupnosti, ki spoštuje pet stebrov vere: to so vera v enega boga, molitev (pet dnevnih molitev in pet obrednih umivanj), usmiljenje (miloščina), sadaka (pomoč nemočnim, lačnim, bolnim), post (ramazanski posebej) in božja pot (če imaš denar za to potovanje).
Tako kot deset božjih zapovedi.
In nikjer ni zapisano sovraštvo ali maščevanje ali vojna, kar se zdaj dogaja v Jemnu, kjer so pripadniki savdsko - emiratsko - katarske koalicije, ob amriško-izraelskem dežniku in tiho podporo Egipta in Jordanje, uničili veliko število teroristov in njihovih zaklonišč - avtobusov s teroristi, ki so šli v šolo, sami sedem in osemletni teroristi, pa bolnice in zdravstvene ustanove, v katerih so jh zdravili, pa hiše v katerih so živeli, pa vse kar so imeli...
Zdaj se z napadom na edino jemensko prisrtanišče na Rdečem morju, Al Hudaydo, skozi katero je lahko prispevala humanitarna pomoč, zdravila, pripravlja končni obračun s tridesetimi milijoni ljudi, z državo v kateri je že dvajset milijonov lačnih, na smrt obsojenih od lakote in kar je še ostalo od tistih sedmih miljonov otrok, ki so vsi, za svetovne gospodarje in ustvarjalce novih geostrateških in energetskih delitev (prisvajanja, kraje, oboroženih prilastitev) samo drugorazredna bitja in »kolateralna škoda«.
Tako se je začelo, tako traja oboroženo rušenje vsega tistega, kar je ostalo od svetovnega reda in institucij, posebej tistih iz okvirja OZN, UNESCO, UNICEF, Sveta za človekove pravice, ki mu predseduje Slovenija in katerega član je tudi Savdska Arabija in podobni. In vse to traja, vse to prilaščevanje, ubijanje, prebivalcem pozabljenega Jemna pa grozi grozoviti zločin ki, seveda, nikoli ne bo tako poimenovan. Za to bo poskrbelo politično-medijska mašinerija, ki je pristala in prevzela ekskluzivno ameriško - izraelsko interpretiranje planetarne pravice in resnice. Nič novega se ne dogaja, kar se ni dogajalo že desetletja. Nadaljuje se igra uničenja na novem terenu, po starem receptu: najprej razvrednotiš obstoj države, njeno zgodovino, njeno tradicijo in način življenja, zanetiš versko, plemensko vojno, za vse obtožiš »tiste druge in drugačne« s pomočjo klerikov, ki učijo vse kar ni zapisano v svetih knjigah, potem jim daš orožje in - dobiš teroriste. Pa dvigneš svoja letala in uničuješ avtobuse z osnovnošolci. Na zadovoljstvo multinacionalk in orožarske industrije.
Krog je sklenjen. Še ena država je uničena, milijoni so umrli, ampak oni niso pomembni. Kdo je terorist, kdo ni, koliko jih še potrebujemo in kako jih proizvedemo, odločajo oni, ki tiskajo petrodolarje in letala, tanke in strupe, s tiho (nemočno?) pomočjo svetovne organizacije. Vse za zaščito človekovih pravic. Tako, kot je bilo zaščiteno življenje in smrt Amal Hussein. Bedno.
Danes konec predčasnega glasovanja
Lokalne volitve imajo v primerjavi z državnozborskimi tudi nekaj razlik. Tako, med ostalim, na lokalnih volitvah ni mogoče glasovati izvenkraja bivanja oziroma stalnega prebivališča (volišče OMNIA), prav tako ni volitev iz tujine.
Seveda pa so, tako kot pri državnozborskih volitvah možne predčasne volitve oziroma glasovanje. Predčasne volitve so se začele že v torek in se bodo končale danes , volišče v stavbi občinske uprave na Sončnem nabrežju 8, bo odprto še do 19. ure. Udeležba v prvih dveh dneh predčasnih volitev je bila , vsaj na videz, boljša kot običajno, saj so se pred voliščem, ki NI v UPRAVNI ENOTI ampak v stavbi OBČINE Izola, občasno delale vrste.
Petek bo dan za domači med
Ta petek bo ob dnevu slovenske hrane, potekal tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki se že osmo leto izvaja na tretji novembrski petek.
Otroci v izolskih vrtcih in šolah bodo ob dogodku spoznavali pomen čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja. Poleg tega je velik poudarek na zdravem zajtrku, ki je eden najpomembnejših obrokov v celem dnevu in zavedanju, da je lokalna hrana bolj kvalitetna. V petek bo tako v šolah in vrtcih na jedilniku črn kruh, mleko, maslo, jabolka in med, ki ima zelo veliko pozitivnih učinkov. O pomembnosti medu in njegovi predelavi bo otrokom vrtca Mavrica ter vrtca z italijanskim učnim jezikom L’Aquilone, predstavil čebelar Dado Renko.
Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku se bo v petek pridružil tudi župan Igor Kolenc. Ob 9. uri bo obiskal otroke vrtca Mavrica. Otroci vrtca L'Aquilone pa bodo skupaj z Ambro Šlosar Karbič, podžupanjo in predstavnico Italijanske samoupravne narodne skupnosti, okušali slovenski zajtrk ob
10.	uri.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Une Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Odprtih oči skozi mesto

List kandidatov kot da ni
Izolski županski kandidati so se v preteklih dneh zvrstili tudi
Za nami je živahen teden predvolilnega dogajanja, ki mu, za razliko od nekaterih drugih	na lokalmh radlisklh in pro
slovenskih občin, lahko damo predznak korektnosti. Tudi predvolilna srečanja so bila občasno	fah kandidatovi občinski svet
tako korektna, da so silila k dremežu, le tisto v Hangarju je bilo bolj navijaško.	pa ni mio slišati besede.
Predvolilna srečanja so bila tokrat kar tri. Za prvo so poskrbeli v izolski Obrtni zbornici, pripravili pa so ga v izolskem kulturnem domu, ki bi moral biti zaseden do konca, vendar nekateri povabljeni pristaši nekaterih kandidatov niso prišli na soočenje, tako da je ostalo nekaj stolov praznih, nekaj radovednih volivcev pa pred vrati.
Organizatorji so najprej nameravali soočenje organizirati v preddverju kulturnega doma, nato so ga preselili v glavno dvorano in ker so kandidati rezervirali sedeže za svoje navijače je enostavno zmanjkalo prostora za tiste, morebiti še neodločene. Soočenje je potekalo v tako prijateljskem vzdušju, da so obiskovalci ploskali celo protikandidatom. Šele proti koncu se je ozračje nekoliko razvnelo, ko je kandidat SD pojasnjeval, kako so zmanjšali število zaposlenih v občinski upravi, ter ob nekaterih posegih kandidata SDS. Tradicionalno soočenje v dvorani KS Jagodje Dobrava je, kot običajno, vodil dolgoletni predsednik sveta te KS, Maks Filipčič. Soočenje je bilo predvsem dolgo in utrudljivo za kandidate in obiskovalce, ki so bili v veliki meri isti kot v kulturnem domu. Tudi tokrat so svoji prepričali svoje in prav nihče od drugih ni prepričal koga iz nasprotnega tabora.
Precej »rokersko« je bilo soočenje na terasi Hangar bara. Kdo ga je organiziral ni bilo čisto jasno, zanimivo pa je bilo, da ga je vodil kar eden od kandidatov z liste Evgenija Komljanca. Za razliko od predhodnih dveh srečanj tokrat ni bilo dolgčas, rezultat pa je bil v glavnem isti. Že od začetka so se oglasili nasprotniki tega ali onega kandidata, bilo je veliko vzklikov in pozivov v stilu »hodte ča« , žvižgov so bili deležni vsi, nekateri več, drugi manj, največ pa sta jih bila deležna kandidata SD in PNI.
Resnobno v Kulturnem domu (zgoraj) in rokersko v Hangarju (spodaj)
Populizem je prepustil sodelavcem
Vse od začetka volilne kampanje, pa tudi že pred tem, je aktualni župan Igor Kolenc precej odsoten z javnega življenja občine Izola, udeležbo na protokolarnih dogodkih pa je zaupal poklicnemu podžupanu, Alekseju Skoku, ki je tudi županski kandidat na nedeljskih volitvah. Župana so pogrešali na poimenovanju parka Borisa Benčiča, na sprejemu prvošolcev, na prireditvah ob Tednu starejših občanov, na odprtju športnega parka na Maliji, na Tednu sredozemske obale, na prireditvi Športajte z nami in tako naprej. Zanimalo nas je, kakšni so razlogi za njegovo odsotnost in iz njegovega kabineta smo prejeli naslednja pojasnila:
- Župan tekoče opravlja svoje delo, saj ne glede na volitve življenje gre dalje in Občina mora opravljati svoje poslanstvo za svoje občane. S ciljem normalnega delovanja Občine se trenutno intenzivno pripravlja proračun za prihodnje leto, revizijska poročila, ki se jih bo predalo novemu županu in iz katerih bodo razvidni: stanje v Občini, projekti v teku, finančna situacija Občine, odprte obveznosti, nedokončane zadeve, stanje po uradih in službah, stanje pravnih zadev, ipd. Poleg tega župan aktivno dela naprej na projektih pridobivanja evropskih sredstev (obisk SVRK), udeležil se je sestankov na Ministrstvu za okolje in prostor (vezanih na otok in ureditev nekdanje obalne ceste), na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (vezanih na dogovore s potencialnim večjim znanim tujim investitorjem), izvedel je podpis pogodbe z Univerzo v Ljubljani oz. Fakulteto za arhitekturo (seminarske in druge naloge kot podlage za umeščanje strokovnih rešitev v Izoli), izvedel je predstavitev Izole kot primera dobre prakse v Bruslju. Prav tako se je udeležil komemoracij v Rižarni in Barkovljah. Je pa med tem koristil tudi del dopusta, ki mu pripada.
Navkljub novim pridobitvam (ki niso za potrebe volitev, ampak za potrebe ljudi in del sprejetega dvoletnega proračuna) župan že zaradi svojega načina dela ni izvedel posebnih dogodkov z rezanjem trakov, saj vedno zagovarja delo in ne populizem.
V prihodnje bo prisoten na tradicionalnem slovenskem zajtrku, prižigu luči, 60-letnici Mestne knjižnice Izola in odprtju prenovljene telovadnice OŠ Vojke Šmuc.	ur
Od jumbo plakatov do propagandnih kombijev
V zadnjih desetih dneh se nam očitno obetajo »napadi« na volivce z vsemi mogočimi orožji. Pojavili so se novi plakati, tudi tisti največji, po mestu pa krožijo kombiji in celo avtodom s plakati županskih kandidatov. Levica je prekolesarila Izolo, Dobra Država se je s predsednikom stranke in ekipo predstavila na carinskem pomolu, SD pa je pripeljal predsednika stranke in državnega zbora na martinovanje. Prizorišče pred parkom Pietro Coppo in na Lonki je bilo za vikend živahno, igrale so harmonike, za razliko od PLaca Izolanov, kjer je koncertiral pianist Dean Semolič, Mef in Izolani pa so v soboto, namesto krofov in balonov, delili knjige, v nedeljo pa počastili 10-le-tnico društva.
Za posladek tega tedna pa je poskrbel koprski župan z »njegovim« občinskim glasilom ki je napolnilo poštne nabiralnike izolskih volivcev. Kaj nam je hotel s tem povedati si kar mislimo.

Volitve 2018
17 list in 256 kandidatov za občinske svetnike
Toliko list kandidatov v Izoli še nismo imeli in toliko kandidatov za občinske svetnike tudi ne. Zanimivo je, da je vsega 8 “polnih list” (21 kandidatov), 6 list pa nastopa prvič. Tako-le se predstavljajo.
l.OUKA
Kandidati Oljke nam niso poslali svojega programa.
2.	SD -SOCIALNI DEMOKRATI
Socialni demokrati nastopamo z listo 21 kandidatov za člane občinskega sveta, z Aleksejem Skokom, ki je hkrati županski kandidat, na prvem mestu. Na vrhu liste sta poleg Skoka še dva dosedanja občinska svetnika, Romina Kralj in Valdi Morato, in dva nova obraza, Katja Flego in Valter Jugovac. V nadaljevanju liste pa še Nataša Ružnič, Renato Vouk, Sandra Prašnikar, Edvard Kleva, Zvonka Radojevič, Nino Filipin, Breda Pečan, Lucio Gobbo, Nina Ivančič Šavron, Dušan Moljk, Katarina Morato, Sebastjan Morato, Kristina Zelič, Slobodan Dražič, Damijan Poropat in Igor Križmančič. Gre za odlične kandidatke in kandidate, ki enakomerno zastopajo oba spola, starejšo in mlajšo generacijo in tako mesto kot podeželje.
Med našimi prioritetami v novem mandatu občinskega sveta bodo nov kulturni dom, kanalizacija na Šaredu, preplastitev pomožnih nogometnih igrišč, obnova športne dvorane na Kraški, nov mladinski center, dnevni center oskrbe starejših, nova stanovanja za mlade, novo otroško igrišče v Kortah, razsvetljava obalne ceste in Parenzane - in še veliko je tega, kar smo zapisali v naš volilni program, ki je realen in izvedljiv. Obenem pa je poleg samih investicij pomembno, da občina živi s svojimi prebivalci, zato obljubljamo več koncertov in prireditev čez vse leto. Da bodo Izolan-ke in Izolani kar najbolj vključeni v soodločanje o prihodnjem razvoju občine pa bomo uvedli participativ-ni proračun.
3.	S IVIC - STRANKA MODERNEGA CENTRA
Izola prijazna Izolanom.
Pet glavnih točk programa za obdobje 2018 - 2022
1.	Petdeset najemnih stanovanj za mlade družine
2.	Dnevni center za starejše ljudi z demenco
3.	Kulturni center
4.	Preventivni zdravstveni programi
5.	Izolski muzej
Kandidati SMC za občinski svet se trudimo za več strpnosti v družbi ter posledično za krepitev spoštovanja in sodelovanja med ljudmi, različnimi skupinami, generacijami, družbami in različnimi organizacijami. Politika mora biti načrtovanje in udejanjanje dobrega za občanke in občane občine Izola in ne uresničevanje ozkih zasebnih interesov.
Načela za katera se kandidati SMC Izola zavzemamo
•	Človekovo dostojanstvo
•	Socialna in ekonomska varnost
•	Strpnost, svoboda
•	Medsebojno spoštovanje ter
•	Medgeneracijska vzajemnost in solidarnost
Posebno skrb posvečamo kakovosti življenja, zdravju, inovativnosti, dostojnemu delu, demokraciji, človekovim pravicam, naravi, kulturi in tradiciji.
Naše vrednote
•	Svoboda
•	Vladavina prava
•	Trajnostni razvoj
•	Tržno gospodarstvo
•	Mednarodno sodelovanje Lokalni odbor SMC Izola podpira županskega kandidata Evgenija Komljanca.
4. LEVICA
Vsak od nas je odgovoren za družbo, v kateri živimo. Težave lokalne skupnosti najbolje poznajo prebivalke in prebivalci sami. Levica bo izkazala posluh za resnične potrebe prebivalcev z ukrepi, ki bodo izboljšali njihovo življenje, ki jim daje glas in konkretne rešitve. Participativni proračun bo prebivalcem omogočil sooblikovanje prednostnih projektov v občini. Uravnoteženje razmerja moči med županom in občinskim svetom, bo le-temu Občinskemu vrnilo vlogo hrama demokratične razprave in nadzora. Krajevnim skupnostim je treba dati več avtonomije. Poraba javnega denarja mora imeti jasne cilje in otipljive učinke za dobrobit vseh prebivalcev. Investicije morajo biti utemeljene v občinskih dokumentih in usklajene skozi proces soodločanja. Javna sredstva ne smejo biti namenjena uresničevanju vizij posameznikov, od kateri skupnost nima koristi. Spodbujali bomo zadružništvo in socialno podjetništvo.
Borili se bomo za odpravo prekarnih zaposlitev. Vzpostavili bomo boljšo prostorsko in stanovanjsko politiko. Javne službe morajo delovati učinkoviteje in pregledno. Zavzeli se bomo za vzpostavitev prehranske samooskrbe in podprli ekološki razvoj. Prenovili bomo občinsko strategijo za kulturo in CKPŠ. Vzpostavili bomo boljši odnos z italijansko skupnostjo. Kandidati Levice v Izoli uresničujejo program občine za vse, ne le za peščico. Levica v Izoli ima na glasovnici številko 4.
5. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Lista SLS pod številko 5 je Prava izbira. Za Občinski svet Izola obkroži Listo SLS št. 5
1.	Bojan Zadel
2.	Tamara Mikin S.Danilo Gombač
4.	Marija Knez
5.	Leon Čebulj 6.Sara Davidovič ZIgor Mejak S.Sabina Čebulj
9.Matej Korenika 10.Sindy Bizjak
11.	Andrej Bajt
12.	Marjetka Stopar IBJanja Štampar
14.Boris Počkaj
-	Izola z močnim turizmom, obrtništvom in kmetijstvom
-	Podpora podjetnikom, kmetom, obrtna cona Mehano
-	Urbanizem, komunalna infrastruktura, varnost
-	Sprejetje OPN
-	Gradnja neprofitnih stanovanj.
-	Individualna gradnja v vaseh
-	Osvetlitev, ureditev pešpoti, pločnikov, varnih šolskih in kolesarskih poti, tudi do doma starejših
-	Informacijska tehnologija širokopasovni internet
-	Izobraževanje, šport, kultura, zdravstvo, sociala
-	Nov kulturni in mladinski center
-	Prizidek OŠ Korte z igriščem
-	Nov dom upokojencev
-	Telovadnica za srednji šoli
-	Nadaljevanje gradnje študentskega kampusa.
-	Krajevne - vaške skupnosti
-	Otroška igrišča
Zavzemamo se za blaginjo vseh občanov, za zdravo okolje, lokalno pridelano hrano, za mlade družine in medgeneracijsko sodelovanje Volite SLS, da se boste v Izoli počutil resnično doma
6.	MEF in IZOLANI
Pred nami so lepi časi. Dobili bomo vse, kar si Izolani želimo in zaslužimo. Je pač čas volilnih obljub. Žal doslej ni šlo po obljubah. Pa bi lahko, če nas oblast ne bi nenehno delila in skrbela predvsem zase.
V treh mandatih izvoljeni občinski svetniki Liste MEF in IZOLANI smo bili vseskozi potiskani v nekakšno opozicijo. Ta ni bila niti ideološka, niti programska, pač pa načelna. Nikoli nismo želeli in zato tudi nismo bili povabljeni v nobeno vladajočo koalicijo, ker verjamemo, da ta ni potrebna. Če oblast dela v interesu večine občanov pač ne potrebuje koalicije, ki bo z vnaprej zagotovljeno večino sprejela vse, kar si je zamislila. Naši svetniki so tri mandate podpirali projekte, ki so bili koristni in potrebni za širšo skupnost in zavračali tiste, ki jih je vodil pohlep posameznikov in skupin.
Naše delo ni pisarniško, niti zarotniško. Dogovarjamo se javno in smo aktivni tudi takrat, ko niso volitve pred vrati. Lahko nas srečate v Ljubljanski ulici, ki smo ji dali nekaj nekdanje veljave, v galeriji Plač Izolanov, ki je v resnici naša poslanska pisarna, na različnih prireditvah in strokovnih srečanjih, ki jih pripravljamo.
Če nam boste dali priložnost bomo podprli tiste projekte, ki imajo podporo večine Izolanov. Takoj pa bomo predlagali zmanjšanje sejnin na simbolični 1 Euro in ukinitev funkcije poklicnega podžupana. Stavba na Sončnem nabrežju 8 pa naj spet postane živahna ambulanta, kjer bo vsak občan lahko našel pravo zdravilo ali vsaj tolažilno besedo za svoje težave.
7.	LISTA MLADIH IZOLE
Lista mladih Izole je bila ustanovljena iz strani mladih Izolanov od 18. do 30. leta v želji po pozitivnih spremembah v Občini Izola. Za kandidaturo v občinski svet smo se odločili zato, ker si mladi želimo imeti glas pri odločitvah v naši občini. Izolo vidimo kod zelo perspektivno občino na področjih kulture, športa, umetnosti, podjetništva..., ob enem pa smo prepričani, da je ta potencial definitivno premalo izkoriščen.
Sestavili smo seznam ključnih točk, ki se nam zdijo pomembni za začetek reševanja problematike mladine v Občini Izola za katerega verjamemo, da je popolnoma izvedljiv:
1.	Vzpostavitev prostora namenjenega mladim.
2.	Problematika osamosvojitve (stanovanjski in zaposlitveni problem).
3.	Spodbujanje mladine k aktivnemu udejstvovanju v Občini Izola & aktivno letno spremljanje stanja mladih.
4.	Uvedba finančne pomoči v obliki javnega razpisa, namenjenega mladim Izolanom z zasnovano idejo ali projektom.
5.	Spodbujane prostočasnih dejavnosti, kulture in športa.
6.	Zabava in spodbujanje mladine k »zdravi« zabavi.
7.	Spodbujanje dobrodelnosti in medsebojne pomoči.
8.	Opažamo, da je med nami veliko nestrpnosti in slabe komunikacije, tudi na mestih, ker bi pričakovali drugače in kjer bi morali biti zgled javnosti. Radi bi pokazali da je dobra komunikacija, pozitiven odnos in pripravljenost sprejemanja drugačnih mnenj ter sklepanje kompromisov, ključna za boljše delovanje naše skupnosti.
Neglede na izid volitev želimo spremembe in neglede na zmagovalca županskega dela, želimo produtktiven dialog in pozitiven odnos. Če smo vam z idejami blizu, če se strinjate z nami da mora tudi mladina imeti svoj glas, nas na najdete pod pravljično številko 7.
8.	ZZP - ZVEZA ZA PRIMORSKO
Kandidati ZZP nam niso poslali svojega programa.
9.	LISTA EVGENIJA KOMUANCA ZAŽUPANA-PNI
Na volitve se podajamo z županskim kandidatom Evgenijem Komljancem in Listo Evgenija Komljanca za župana-PNI. Komljanec je vesten, delaven, ljudi usmerja in jim pomaga uporabiti njihova znanja na poti do zastavljenih ciljev. Zato bo dober župan in zato so z njim na skupno pot stopili številni Izolani in Izolanke, med njimi Vasilij Žbogar, Tonči Žlogar in Rajko Hrvat, ki so Izolo že ponesli v svet.
Volitve 2018
Tu so še Mojca Ferle, dr. Anja Bajda Gorela in drugi, pripadni Izoli, zavzeti, z voljo do dela in pripravljeni s svojim znanjem izboljšati življenje vseh občanov.
V	Listi Evgenija Komljanca za župana-PNI bomo:
-	Izoli z bogato tradicijo vrnili dušo in identiteto po meri Izo-lank in Izolanov
-	poskrbeli za gospodarski razvoj in nova delovna mesta
-	razvijali socialne programe za naj šibkejše
-	gradili neprofitna stanovanja
-	omogočili razvoj vseh vej turizma
-	spodbujali razvoj podeželja in samooskrbo na vseh področjih
-	skrbeli za infrastrukturo in dokončanje dolgo obljubljenih povezav
-	zasnovali večfunkcijski kulturni center (kulturni dom, knjižnica, prostor za mlade, kavarna ...)
-	zgradili center vodnih športov ter infrastrukturo za številne podcenjene in zanemarjene izolske športne dejavnosti Komljanec zna SODELOVATI z vsemi, voditi in motivirati posameznike na poti k uspehu in PROJEKTE PRIPEUATI DO KONCA.
Naj bo Izola VAREN DOM vseh nas! ZDRUŽIMO interese na skupno točko, obkrožimo številko 9!
10. IJN - IZOLA JE NAŠA
V	stranki Izola je naša si želimo sodobno Izolo, ki spoštuje vsakega občana ne glede na nacionalno, politično ali versko pripadnost, ne glede na osebna prepričanja ali spolno usmerjenost. Občani Izole si moramo zagotoviti kvalitetno življenje. V programu stranke Izola je naša izpostavljamo točke, ki so uresničljive in postavljajo občane na prvo mesto. V osmih letih delovanja v občinskem svetu je stranka Izola je naša podala pobude in vprašanja, ki so bila glas občanov. Večina teh ni bila sprejeta s strani vodstva in koalicije. Zato je pomebno, da gredo v občinski svet ljudje, ki so pripravljeni na dialog. Občani vemo kaj potrebujemo, zato gredo programi kand-indatov za župane in strank proti istim ciljem. Pa vendar, cilji ne bodo uresničeni, če se ne bomo poslušali, če ne bomo sodelovali in če ne bomo delali skupaj.
Stranka Izola je naša si želi napredek Izole, zato poziva vse občanke in občane, naj se v čim večjem številu udeležijo volitev. Stranka Izola je naša se letos predstavlja z naslednjimi kandidati za občinski svet
1.	Bogdan Gerk
2.	Manca Vadnjal
3.	Elvis Čatič
4.	Tanja Štule
5.	Mario-Gianni Gergeta G.Belma Gerič
7. Aloj z Zorko S.Nevija Šalkovič 9.Srečko Langeršek
10.	Ksenija Cergol
11.	Vlado Ostrouška 12Jadranka Orlando 13Jovo Stojnic
14.	Lea Štule Lekšič
15.	Jakša Kučinac
16.	Ana Kos IZRozana Prešern IS.Muzafer Salija
19.	MeIita Pušnik
20.	Hermina Zelinšček
21.	Ahmed Kruezi
11. IZOLA PRIHODNOSTI
Lista Izola prihodnosti je nastajala dobro leto dni, z namenom konkretnih sprememb v mestu in na podeželju. Veseli nas, da listo sestavlja različna skupina ljudi, različnih generacij, izobrazb in z različnimi idejami. Med seboj se lepo dopolnjujemo z veliko pozitivne energije, ki nas druži in zaradi katere stremimo k istem cilju - zbuditi našo Izolo iz spanca. Prepričani smo, da lahko z veliko truda pripomoremo k boljšemu razvoju občine na različnih področjih, od gospodarstva, prometa, šolstva, turizma, kulture do mladinske politike in še bi lahko naštevali. Menimo, da se na vseh področjih da veliko postoriti, saj ima Izola še mnogo neizkoriščenega potenciala.
Zavzemali se bomo za dolgoročno razvojno strategijo Izole do leta 2040. Področja smo razdelili v deset sklopov: kultura, šport, mladinska politika, krepitev socialne občine, promet infrastruktura okolje in prostor, gospodarski razvoj, kmetijstvo in ribištvo, Izola turistična destina-cija, sofinanciranje projektov z EU sredstvi ter strokovna in prijazna občinska uprava. Primarni cilj je dvig obstoječega stanja na višji nivo.
Pomembno nam je, da smo in da bomo v navdih občanom, kar pomeni, da se pred njimi ne bomo skrivali. Odprti bomo za pogovore z občani, sprejeli bomo vsako kritiko in idejo.
Zavedamo se, da samo s skupnimi močmi občinske uprave in prebivalcev lahko dosežemo zastavljene cilje.
12. SDS-SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Smo skupina različnih ljudi, ki kandidiramo za Občinski svet z istimi cilji. Pred nami je pomembna odločitev, ki bo odločala o naši prihodnosti. Še nikoli doslej nismo imeli mandata vodenja občine in, če nam boste zaupali vaš glas, zagotavljamo, da bomo z vašo pomočjo in sodelovanjem delali v dobro vseh. Radi bi sodelovali z vsemi kot enakovrednimi partnerji. Za seboj nimamo zgrešenih investicij, korupcijskih afer in podobnih dejanj, ki so nas pripeljala v to klavrno stanje. Naš program je naslednji:
1.	Celostna ureditev prometne infrastrukture (garažna hiša, nova avtobusna postaja ob uvozu v Izolo, brezplačni krožni promet po pomembnih točkah v Izoli, tudi do bolnišnice)
2.	Umestitev modernega špor-tno-rekreacijskega centra na primerno lokacijo.
3.	Vzpostavitev mobilnih timov za 24-urno paliativno nego in pomoč svojcem neozdravljivo bolnih in invalidov. Dnevni center za osebe z demenco.
4.	Tesnejša povezava s podeželjem s poudarkom na večjem izkoristku kmetijskih površin.
5.	Izgradnja novega kulturnega in mladinskega centra.
6.	Vzpodbujanje in subvencioniranje male obrti.
7.	Dokončna ureditev priobalnega pasu.
8.	Podjetnikom omogočiti boljše pogoje poslovanja.
9.	Mladim omogočiti izobraževanje, delo, stanovanja in prostore za druženje.
Za dobro vseh, vas prosimo, da tehtno premislite, koga boste izvolili. Mi, kandidati pod št. 12, Vas ne bomo razočarali! Hvala vam!
Volitve 2018
13.	DOBRA DRŽAVA
Dobra država v Izoli ima načrt aktivnosti v petih sklopih, s cilji in načini kako jih uresničiti.
1.	Občina v službi občanov; partici-pativni proračun - občani odločajo o deležu porabe sredstev. E-demo-kracija - občani soodločajo o delu občine. Ustrezna (re) organizacija dela, občan ima vpogled v lastne postopke in porabo denarja.
2.	Izola po meri ljudi; podpora posameznikom, podjetnikom, društvom in civilni iniciativi. Vključiti zavode v življenje občanov glede na možnosti / potrebe. Razpoložljivost športnim klubom in transparentna stanovanjska politika.
3.	Širše zastavljen razvoj; aktivno sodelovanje občine pri črpanju sredstev iz EU - svetovanje. Podpora idejam organiziranih skupin, ob razvoju se upošteva zelene energente.
4.	Oživitev Izole kot celote; sprejem OPN, ki za razvoj Izole upošteva občane, naravne danosti, zgodovino in okolje. Športna in druga infrastruktura na razpolago občanom. Vzpodbuditi mlade.
5.	Izolski amfiteater, zaledje ter regionalizacija; skrb za infrastrukturo, posluh za podeželje in domače predelovalce, poudarek na ponudbi. Občina je partner in koordinator, mesto naj bo izhodišče za podeželje, ki se naj navezuje na mesto.
Naši kandidati so ljudje z različnimi izkušnjami starosti od 20 do 67 let. Skupno jim je da poznajo utrip mesta. Zato kandidirajo. So med občani, jih srečujemo na cesti. Želimo, da vas zastopajo neobremenjeni ljudje za katerimi ste ljudje.
14.	DESUS
V DeSUS Izola na letošnjih lokalnih volitvah ponujamo 21 kandidatk in kandidatov najrazličnejših strokovnih profilov, še posebej pa smo zadovoljni, da se je za kandidaturo na naši listi odločilo tudi lepo število mladih, zato smo lahko Izolankam in Izolanom ponudili listo vseh generacij. Za občinski svet kandidira devet žensk in dvanajst moških, vsem pa je skupna želja delati dobro za naš kraj ter v dobro vseh Izolank in Izolanov. Kandidatkam in kandidatom na listi DeSUS Izola je skupna tudi enotna podpora temeljev programa dela, ki smo ga skupaj z županskim kandidatom Danilom Markočičem pripravljali vse od letošnje pomladi in ga sestavlja 18 konkretnih projektov za uravnotežen razvoj urbanega dela in zaledja občine Izola, razdeljenih v tri nosilne sklope:
Skrb za blaginjo, Skrb za mlade in Skrb za starejše. Prepričani smo, da bo občina Izola z uresničitvijo tega programa dobila svež zagon ter povrnila naziv jadranske gazele, ki jo je krasil pred leti.
Izolanke in Izolane vabimo, da temelje programa delovanja preberejo v drugi številki našega biltena Jizla, ki so ga te dni dobili v nabiralnike, ali na spletni strani županskega kandidata Danila Markočiča. Vljudno pa jih tudi vabimo, da se udeležijo letošnjih lokalnih volitev in med listami kandidatk in kandidatov za občinski svet obkrožijo številko 14, med županskimi kandidati pa številko 1 pred našim kandidatom Danilom Markočičem.
15.	NSI-NOVA SLOVENIJA
KANDIDATI NSi nam niso poslali svojega programa.
16.	LMŠ - USTA MARJANA ŠARCA
Kandidati (št.16):
Mag. Ivan Marc, magister znanosti (strojništvo); projektant, raziskovalec, profesor,
Urška Jerman, diplomiran ekonomist, študentka magistrskega programa,
Mag. Darko Filiput, magister znanosti; gospodarstvenik,
Irena Anič, gostinski tehnik. Program:
Gospodarstvo:
-	Ureditev pogojev za zagon podjetništva in obrtništva
-	Intenzivno črpanje kohezijskih sredstev za namene tehnološkega razvoja in turističnih produktov
-	Optimizacija in racionalizacija na vseh nivojih upravljanja
-	Nujna izpeljava zaostalih infrastrukturnih projektov z vključitvijo ustreznih ministrstev Infrastruktura, okolje in prostor
-	Ureditev stanovanjske politike
-	Ureditev že vrsto let nedokončane promenade, saniranje vodotokov in kanalizacijskih cevi za preprečevanje poplave
-	Ureditev ustrezne parkirne politike v mestu
-	Skrb za čisto okolje in čisto morje Sociala in izobraževanje
-	Ureditev ustrezne politike za pomoč starejšim in invalidom
-	Pomoč mladim družinam pri ureditvi stanovanjskega problema
-	Ureditev izobraževanja in pomoč mladim, ki niso dokončali osnovne šole
Kmetijstvo , kultura in šport:
-	Spodbujanje doma pridelane hrane na ekološki način
-	Povečanje števila kulturnih in športni prireditev
-	Podaljšanje časa obratovanja lokalov v času turistične sezone in podaljšanje časa za prireditve
-	Povečanje sredstev za šport in obnovo dotrajanih športnih objektov V LMŠ Izola obljubljamo predvsem trdo delo.
Želimo, znamo in zmoremo.
Srečno Izola!
17. IZOLA 2030
Izola je na prelomnici. Smo čudovito okolje, polno zagnanih in veselih ljudi. Vendar kot občina zaostajamo na preveč področjih. Predlogi ljudi niso slišani, ceste so na pol narejene, infrastruktura premalo vzdrževana. Ni priložnosti za mlade, spodbude za starejše in občutka za socialno šibke. Občutek odtujenosti ljudi od občine onemogoča več dogajanja, ni spodbuden za društva, ne krepi podjetništvo in turizem. Hkrati se zaostrujejo pravila pridobivanja evropskih sredstev, zadolževanje postaja dražje, investicijski projekti morajo biti podrobno pripravljeni in že na zalogi pred iskanjem partnerjev ali državne pomoči.
Zato smo se županski kandidat Dario Madžarevič (št.4), skupaj z listo Izola 2030 (št.17), odločili za kandidaturo, da te realne ugotovitve vzamemo eno po eno in na vsako najdemo odgovore. Razlikujemo se od drugih kandidatov in list, ker smo te probleme prvič podrobno zaznali. Veseli smo, da so postali opaženi in jih stranke vključujejo v svoje sezname. Druga naša prednost je, da smo poleg ugotovitev problemov tudi že pripravili koncept kako jih bomo rešili. Spremenili bomo, kako dela župan, kakšen odnos ima. Verjamemo, da je župana nujno “vrniti” Izolanom, ga narediti prijatelja in podpornika ljudi, mladih, športnikov, podjetnikov, umetnikov, ribičev in vseh drugih skupin občanov. Drugič imamo konkretne ukrepe za naslednji mandat
-	skupaj 50 nalog - usmerjene v to kako sanirati infrastukturo, ustvariti pogoje za nove investicije, ustvariti pozitivno podjetniško klimo, pospešimo turizem s pomočjo športa, rekreacije, zdravega življenjskega sloga, vse to s pomočjo bolj učinkovite in prijazne občinske uprave. In tretjič imamo vizijo razvoja Izole do leta 2030. Seveda imamo tudi strokovno in zagnano ekipo, našo listo in številne podpornike, ki bodo prispevali k izvedbi teh nalog in ciljev.
Nekaj volilnih napotkov
Tri glasovnice
Na volišču boste dobili tri glasovnice, ki so različno obarvane. Če vam karkoli ni jasno povprašajte člane volilnega odbora, ki vam bodo zagotovo pomagali.
Glasovnica za župana
Najmanj težav bo z glasovnico z županskimi kandidati. Na njej so po vrstnem redu napisani vsi kandidati, vi pa enostavno obkrožite tistega, za katerega menite, da je najbližje vašim pogledom na vodenje občine.
Glasovnica za listo
Bolj zapleteno bo glasovanje na obrazcu za liste kandidatov za Občinski svet. To je hkrati največji list na volišču, na njem pa je napisanih vseh 17 list. Opozarjamo vas, da imajo strankarske liste logotip, medtem ko so liste, ki ne nastopajo kot stranke, BREZ LOGOTIPOV in je prvi stolpec v njihovem primeru prazen. V drugem stolpcu je ime liste ali stranke, tretji stolpec pa omogoča izjavo o PREFERENČNEM GLASU za posameznega kandidata z liste. Naj povemo na primeru: Recimo, da ste se odločili za kandidata neke liste, ki morda ni v vrhu seznama, vi pa bi radi, da je prav on izvoljen. V tem primeru obkrožite listo, na kateri se nahaja, v treji stolpec pa VPIŠITE NJEGOVO ZAPOREDNO ŠTEVILKO oziroma čitljivo vpišite njegovo ime, če številko pozabite, na volišču pa ne bo izobešen razglas o kandidatih. V vsakem primeru pa, ko ste v dvomih, prosite za pomoč člane volilnega odbora, da vam dajo na vpogled razglas z vsemi kandidati.
Glasovnica za svet KS
Tretja glasovnica je samo na videz zapletena, ker je na njej pač več imen. Gre za glasovanje o kandidatih za svete krajevnih skupnosti. Iz poimenskega seznama kandidatov morate v vseh krajevnih skupnosti izbrati šest (6), le v KS Korte skupaj devet (9) kandidatov in obkrožiti številke pred njihovimi imeni. V KS Korte je posebnost, da bodo na Baredih in v Cetorah izbirali po enega, na Še-redu in v Maliji po dva, v Kortah pa 3 kandidate.
Kažete
Kdo se dogovarja s figo v žepu?
0 reševanju problema pomožnih kmetijskih objektov v Mandraču pišemo že vsaj štiri leta, toliko časa je aktivna tudi Civilna iniciativa za ohranjanje kmetijstva v Izoli. So trenutki, ko se zdi, da se bližamo ugodni rešitvi problema, potem spet vse krene drugam.
Med najbolj obetavnimi trenutki so bili: sprejem občinskega Odloka o urejanju podeželja, zagotovila pristojnih z javne tribune v kulturnem domu in ustanovitev županove komisije, ki naj opravi individualni ogled in oceno primernosti posamičnih objektov. Komisija je začela z delom, potem je sledilo presenečenje v odgovoru na vprašanje, ki ga je generalnemu konzervatorju za Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Robertu Peskarju, poslal predstavnik Civilne iniciative, Bojan Lisjak. Tako-le je vprašal:
»Konec maja smo priredili javni zbor zakupnikov kmetijskih zemljišč v Izoli. Tedaj ste zatrdili, da bodo do konca avgusta vaše službe znova preučile pravilnik o varovanju kulturne dediščine v 8. in 9. planski celoti v Izoli.
Ker nismo zasledili oziroma prejeli nobenih informacij glede sprememb na tem področju, vas prosimo, da nas obvestite, če je karkoli novega, saj nas zakupniki praktično dnevno sprašujejo, kaj je s to obljubo. Župan Igor Kolenc je medtem ustanovil komisijo za pregled pomožnih kmetijskih objektov, ki naj bi začela z delom v mesecu novembru.«
Dogovarjanje brez Cl?
Iz Zavoda pa je prišel presenetljiv odgovor oziroma pojasnilo: »Območna enota Piran je že pripravila izhodišča za oblikovanje različnih tipskih rešitev pomožnih kmetijskih objektov na območju izolskih kulturnih krajin in jih predstavila predstavnikom Občine Izola. Ti so dejansko ustanovili posebno delovno skupino oziroma angažirali Fakulteto za arhitekturo. Ta bo na podlagi zavodovih izhodišč pripravila konkretne rešitve oziroma primere. S tem bi bil problem posegov na obravnavanih kmetijskih zemljiščih dokončno rešen. Rok za to naj bi bil določen v posebni pogodbi med občino in fakulteto, vendar bi morali za konkretne podatke povprašati na občini.« V Civilni iniciativi so ogorčeni, saj na ta način problema »črnih gradenj« ni mogoče rešiti.
Manj birokracije v kmetijstvu
Na okrogli mizi o izzivih in perspektivah kmetijstva v Slovenski Istri in celotni državi je bil glavni poudarek razprave v zmanjševanju administrativnih ovir in skrajševanju rokov za pridobivanje evropskih sredstev in subvencij za kmete. Pobudo za okroglo mizo je podal Danilo Markočič, predsednik izpostave območne enote KGZSi, v razpravi pa so sodelovali dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, Cveto Zupančič, predsednik KGZS in Branko Simonovič, podpredsednik Državnega zbora RS.
Kmetje:Sklad 1:0
Upravno sodišče je v sporu med skladom kmetijskih zemljišč ter ministrstvom za kmetijstvo odločilo, da imajo kmetje pravico, da na zemljišče, ki ga imajo v zakupu, postavijo zabojnike, saj jih uporabljajo kot delovno orodje. Predstavnik sklada je pred leti med ogledom terena ugotovil, da ima ankaranski olj kar na zemlji zabojnik, ter sklenil, da ga mora odstraniti. Olj kar se je uprl in se pritožil kmetijskemu ministrstvu in njihov inšpektor je odločil, da kmet uporablja zabojnik kot kmetijski pomožni objekt za spravilo strojev in orodja in ne kot, denimo, apartma. Sklad se ni strinjal, odločili so se za tožbo zoper ministrstvo in izgubili. Sodišče je ugotovilo, da lahko zakupnik na zemljišču postavi pomožni objekt, če nima bolj primernega zemljišča.	ur
1
O
Sili

A \ Za naš KRAJ 1ZL : Per la nostra CITlA
1	♦	7 A CVCTMII/ A / nCD II /"ZMklCIZ*!
ZA SVETNIKA / PER IL CONSIGLIERE
triglavzdravje
Vaš partner za zdravje.
triglavzdravje.si
ik: DeSUS Izola
Naša knjižnica ve več kot IVikipedia
Izolska mestna knjižnica praznuje 60 letnico delovanja. Vseskozi so delovali v prostorih, ki so daleč od dogovorjenih standardov pa vendar so bili velikokrat s svojimi pobudami in aktivnostmi pred časom. Slovesnost bo v torek, 20. novembra.
ZGODOVINA
V času po drugi svetovni vojni je izolska knjižnica najprej delovala v okviru slovenskega prosvetnega društva Istra. Decembra leta 1954 so fond s 399 knjigami prenesli na novoustanovljeno društvo Svoboda. Vodja tega društva, Franjo Sornik, si je prizadeval za obogatitev knjižnega fonda in kmalu je knjižnica prerasla okvire amaterske dejavnosti. Dne 28. marca leta 1958 je bil zato izdan odlok o ustanovitvi Ljudske knjižnice Izola. Knjižnica je od društva Svoboda prevzela zalogo 3250 knjig.
Ko so leta 1959 primerno uredili prostore, je nova čitalnica pritegnila veliko število bralcev. Leta 1964 se je preimenovala v Matično knjižnico Izola. Leta 1983 je imela knjižnica 30.000 knjig, zaposleni pa so bili le trije strokovni delavci, oprema je bila neustrezna in prostorska stiska na 218 m2 velika.
Leta 1998 se je knjižnica začela vključevati v projekte neformalnega učenja in izobraževanja odraslih. Tako je julija začelo v knjižnici delovati Središče za samostojno učenje s tremi računalniškimi učnimi mesti, 22. oktobra pa še Borza znanja za Primorsko regijo.
Zaradi hude prostorske stiske, so leta 1999 del knjižnega fonda preselili v prostore nekdanjega italijanskega vrtca, v Drevoredu 1. maja, kjer so uredili tudi pravljično sobo in prostor za prireditve.
Leta 2004 se je knjižnica preselila v obnovljene, svetlejše in primernejše prostore vrtca v Livadah, kjer gostuje v levem kraku zgradbe. Preimenovala se je v Mestno knjižnico Izola. Leta 2005 je iz lokacije v Drevoredu 1. maja prenesla še 7.000 enot arhivskega fonda v kletne prostore sedanje zgradbe. Prostorska stiska se povečuje tudi na sedanji lokaciji, kjer dosegajo le polovico potrebnega prostorskega standarda.
Direktorica že 28 let
Marina Hrs je direktorica Mestne knjižnice Izola že polnih 28 let. Direktorica je postala pri tridesetih, kar je bilo za tisti čas kar malo nenavadno, saj so bile ženske direktorice redke, pri tej starosti pa sploh. Direktorica Damjana Ivančič se je nenadoma odločila, da gre drugam in tako sem, čeprav sem šele prišla v Izolo z bibliobusa, postala direktorica.
- Vedno smo bili nekako pred časom. Leta 1997 smo prvi v Izoli imeli javno dostopen internet, ki
pa je kasneje postal počasen, saj dolgo nismo mogli do optične povezave. Bili smo tudi prva obalna knjižnica, ki je računalniško obdelala celoten knjižni katalog.
Nadstandardna ponudba
- Ne praznujemo le 60 let knjižnice ampak tudi 20 let Borze znanja in Središča za samostojno učenje.
To sta dva projekta, ki sta v samo dveh knjižnicah v Sloveniji, v ljubljanski in v naši. Drugje jih imajo po Ljudskih univerzah ali drugih ustanovah. Vse to se je dogajalo že takrat, ko smo bili še v starih prostorih knjižnice v kulturnem domu.
Dejansko so bili prebivalci Izole že pred dvajsetimi leti deležni oblik izobraževanja, ki jih drugje niso imeli. Borza znanja deluje še danes na povsem enakih principih, to je delitev znanja za znanje preko posameznikov. Teh izmenjav znanj je bilo doslej preko 7.000, kar pomeni, da si je tolikšno število ljudi med seboj izmenjalo določeno znanje. Spomnim se primera, ko je neka gospa iskala mačjo prejo in jo je našla prav preko borze znanja pri nekom, ki jo je izdeloval. Pri nas sta bila dva posebej zanimiva primera reševanja brezposelnosti preko borze znanja.
Ljudje za Izolo, Izola za ljudi - Gente per Isola, Isola per la gente IGOR ČRNIČ
Za župana / Per ll sindaco
Za občinski svet Per ll consiglio
DOBRA
DRŽAVA
www.igor.crnic.eu
Ne obljubljam, delujem Ne odlašam, se lotim.
Izola | Isola
Non prometto, agisco. Non posticipo, procedo.
Obljube ali premišljena zmernost in dialog? Promesse o moderazione e dialogo ponderati?
Vse izbranim, prilagoditve ali enake možnosti? Tutto ai scelti, adattamenti o pari opportunita?
Občina odprtih vrat, javni podatki na vpogled ali...? Comune aperto, dati pubblici a disponibilita o ...?
GLASUJTE / VOTATE
Naročnik / Ordinante: Dobra država, Tomšičeva 7, lOOO Ljubljana
Vesna Boroja je imela leta 2010 pri nas predstavitev presne hrane in se po uspešni predstavitvi kmalu odločila za podjetništvo ter odprla trgovino s takšno hrano v Portorožu. Drugi primer pa je kaligrafka Loredana Zega, ki je preko borze znanja dobila prvo iskalko tega znanja in je potem povsem spremenila svojo pot, se izpopolnjevala in danes predava kaligrafijo po celem svetu. Dejansko je Borza znanja lahko dobra odskočna deska za ustvarjalne in podjetne ljudi.
-	Tudi Središče za samostojno učenje šteje 20 let.
-	Tudi to je zanimiv in uspešen projekt, ki je na začetku ponudil možnost brezplačne uporabe računalnikov in interneta, uspešen pa je tudi danes, saj imajo uporabniki na voljo sodobne računalnike, ki si jih doma morda ne morejo privoščiti pa tudi dostop do številnih baz podatkov, pri čemer so jim naši zaposleni z nasveti lahko v veliko pomoč. Imamo tudi nekaj izjemnih izobraževalnih filmov, ki govorijo o komunikacijah, medsebojnih odnosih, o ravnanjih v različnih okoljih in tako naprej.
-	Med novejšimi projekti je bralni klub Kira knjiga.
-	Ta zagotovo sodi med temeljne dejavnosti knjižnice. Člani tega bralnega kluba, ki ga vodi literarna kritičarka in prevajalka Diana Pungeršič, izbirajo in prebirajo tudi knjige, ki bi morda bile spregledane. Dejansko na tedenskih srečanjih poglobljeno razpravljajo o temah, ki jih obravnavajo izbrane knjige. Prav zanimivo je bilo poleti, ko so v arheološkem parku v Simonovem zalivu brali knjige in misli, stare več kot 2.000 let in ugotavljali, da se pravzaprav nič ni spremenilo. Da se ljudje še danes sprašujejo isto kot takrat.
-	Spremenila se je predvsem tehnologija.
-	Knjižnica preživlja čas, ko je še vedno poudarek na klasični knjigi in se istočasno odpira pot do elektronskih knjig in ogromno število podatkovnih baz, kjer je dostop do italijanskih in angleških knjig ali časopisov. Smo v obdobju, ko moramo skrbeti za oboje: za klasično knjigo in za vse te nove oblike branja. Še nekaj let nazaj je veljalo, da bodo e-knjige povozile tiskane, zdaj pa se je pokazalo, da to ni res. E-knjige ne moreš podariti, problem so avtorske pravice, bralniki niso tako poceni.
-	Kdo so danes obiskovalci in uporabniki knjižnice?
-	Podatki nam kažejo, da je 70% odraslih in 30% otrok in mladih. Dejansko smo v knjižnico vpisani celo življenje, od predšolskih otrok, ki že pridejo k nam s starši, do obiskovalcev v tretjem življen-skem obdobju.
-	Katere vrste knjig se najbolj izposojajo?
-	Morda bo kdo presenečen, ampak pri nas izposojamo 60% strokovne literature in 40% leposlovja. Tega se moramo držati tudi pri nakupu knjig, saj so standardi jasno določeni. Zato prihajajo k nam ljudje, ki delajo kakšne raziskave ali razne študijske naloge. To je posebej pomembno, ko iščejo knjige, ki so že pošle in jih ni na spletu, kajti vse pa res še ni na spletu. Posebej nekatera starejša gradiva še niso digitalizirana. Poleg tega so za člane knjižnice brezplačno na voljo različne strokovne revije in članki s katere od domačih ali tujih baz, kot je Enciklopedija Britannica itd. Dovolj je, da odtipkaš svojo številko, ki jo imaš kot član knjižnice in lahko brezplačno dostopaš do cele vrste baz podatkov. Knjižnice pa letno plačujemo dostop do teh baz.
-	Tudi vi digitalizirate nekatera svoja gradiva.
-	Zdaj mineva že deset let odkar digitaliziramo stare razglednice obalnih mest in se že približujemo številki 1.500. Enako obdelujemo tudi zbirko otroških igrač, ki je last zbiratelja Janeza Janežiča, digitaliziramo tudi stare izvode Mandrača in še marsikaj. Žal pa vse še ni na spletu, ko končamo delo, saj mora to skozi postopek, ki včasih traja kar dolgo. Teh portalov je sicer kar nekaj. Ena takih je Kamra, kjer je dostopno digitalizirano gradivo vseh slovenskih knjižnic in mzejev ali arhivov, če se pridružijo. Sem sodi tudi Album Izole, oziroma Album Slovenije.
-	Knjižnica je neke vrste server z znanjem Izole, Slovenije in sveta.
-	Mi smo informacijsko, izobraževalno in socialno središče, saj smo dostopni vsem in tukaj se ljudje res srečujejo in spoznavajo.
-	Priložnosti ne zmanjka.
-	Res je, saj še zdaleč nisem naštela vsega, kar se dogaja pri nas ali v naši organizaciji, od pogovorov z zanimivimi Izolani do pripovedovanja pravljic, potopisnih predavanj in še česa. Skratka, imamo 60 let, a jih gotovo ne kažemo. ur
Leopold Žolgar, Majda Vrtovec, Saša Glavaš, Aleksandra Krejči Bole, Vito Lužar, Marija Barač, Mitja Kobal, Ana Ivančevič, Alojz Kajina
ZA SPREMEMBE / PERIL CAMBIAMENTO
Nagradni vprašanji, da vam na volilno nedeljo ne bo dolgčas
Bralec nam je na uredništvo poslal ideji za dve nagradni vprašanji. Zamisli sta nastali ob navadnem sprehodu po mestu, s tem, da je budno oko spremljalo dogajanje nekoliko bolj natančno kot običajno.
1.	Vprašanje za desno fotografijo se glasi:
Lastnik žive meje na sliki le-to vedno »postriže« tako, da zraste čez tretjino pločnika. Glede na to, da so za urejanje prostora pristojne občinske službe (beri: inšpekcija) je smiselno, da sami poiščejo, kje se ta živa meja nahaja. Prvi bralec, ki sporoči uredništvu pravilni odgovor, po elektronski ali navadni pošti, lahko tudi po SMS-u, pa dobi simbolično, a zato nič manj slastno nagrado.
2.	Vprašanje za spodnjo sliko je nekoliko težje, saj zahteva večjo mero ustvarjalnosti.
Bralca zanima, katero od fotografiranih vozil, ki zasedajo avbusno postajo, je v resnici avtobus. Najbolj ustvarjalen, zabaven ali preprosto všečen odgovor bo ravno tako nagrajen s simbolično, enako slastno nagrado. Odgovore lahko posredujete na email: nrednistvo@mandrac.si. Preko SMS sporočila na tel. št. 040211434 ali na naslov uredništva Mandrač, Veliki trg 1, 6310 Izola. Srečno!
Naš program:
•	Nov kulturni dom
e Gradnja kanalizacije na Šaredu e Razsvetljava obalne ceste in Parenzane
•	Obnova pomožnih nogometnih igrišč
e Prenova rokometne dvorane na Kraški ulici
•	Nova stanovanja za mlade in mlade družine e Več koncertov in prireditev čez vse leto
•	Uvedba participativnega proračuna
SOCIALNI DEMOKRATI
Kandidati za občinski svet Candidati al consiglio comunale

N
Beton, asfalt in robniki. Kaj pa drevesa?
V predvolilnem času se občinske oblasti po vsej državi rade pokažejo z gradbišči in sivo arhitekturo, prepogosto pa pozabljajo, da si ljudje želijo tudi dreves in zelene arhitekture. Pločniki naj bodo, a naj bodo tudi pinije.
Predvolilni čas, gradbišče na vsakem koraku, že sredi poletja je menda marsikje po Sloveniji zmanjkalo asfalta. Podobno se je ponovilo v oktobru - vreme je šlo na roke gradbincem in županom.
Po čem si bomo zapomnili minulih par let v Izoli, kateri so vidni in merljivi rezultati? Zagotovo nam jih bodo predstavili, radovedna pa sem, ali bo med številkami tudi količina na novo položenih robnikov. V zadnjih mesecih in tednih so se nakopičili metri, celo kilometri. Osebno me to žalosti, se mi zdi nepotrebno, nihče me še ni prepričal o nasprotnem.
To tehnično, sivo, trdo urejanje nam gre »dobro«, gradnja tako imenovane sive infrastrukture, brez katere marsikdaj in marsikje seveda ne gre. Pa vendar, ali je vedno potrebna? Je treba tlakovati povsod, kjer stopi človeška noga? Tudi v parku pri svetilniku, ki je eden redkih, kjer lahko hodimo po travi in zemlji?
Ali res potrebujemo robnike tudi ob novi pešpoti ob pokopališču, robnike, ki posegajo v rastišča platan in so tako blizu debel, da zna bit že v nekaj letih, če ne prej, problem.
Ali znamo in želimo urediti pešpoti tudi brez robnikov, betona in asfalta? Predvsem pa, ali je tudi v Izolo (že) prišel čas, da podvomimo v vsemogočnost sive in se posvetimo zeleni infrastrukturi?
Drevesom, parkom (brez betonskih klopi), tlakovanim površinam brez betonskih robnikov. Bomo dočakali ekipo, ki se bo pohvalila s številom posajenih dreves? Ali (bogokletno?) celo z dolžino odstranjenih robnikov?
Del Prešernove je letos zasijal v novi podobi - črno sivi, začrtani, »zarobljeni«... zelo temeljito urejeno in pohvalno, da zdaj tam rastejo tudi pinije. A kje so sprehajalci in kolesarji? Kje so tisti, ki bi uporabljali to mrtvo sivo cesto, vse te utrjene in zarobljene površine?
Počakajmo na senco
Morda bo bolje, ko zrasejo drevesa in vsaj malo osenčijo to široko sivo asfaltirano cestišče, potrpežljivo bomo čakali, da zrasejo. Malo me sicer skrbi, če smo jim namenili dovolj zemlje, saj je jasno, da so drevesa živa bitja in pač ne rastejo iz asfalta, betona in gramoza.
V teh dneh urejajo še en del Prešernove, ob prehodu za pešce proti Livadam. Tudi tam bosta pločnik in kolesarska steza široka, kot se »spodobi« in kot pravijo tehnični standardi. Pa drevesa? Imamo standarde tudi zanje?
Sajenje in skrb za drevesa v mestu je zahtevna naloga. Marsikje je zelo težko saditi v obcestni prostor, saj je v tleh polno napeljav, kanalizacija, nasutja in podobno. Stari grehi. A kjer je volja, je pot, pravijo - pločnik, v primeru Prešernove. Na odseku ceste ob vrtcu je namreč kar nekaj časa kazalo, kot da za pločnik ni prostora. A namen je bil trden in zdaj ga imamo. Pa drevesa? Zdi se, da bi bilo prostora dovolj, vsaj po širini in dve ali tri pinije bi ta del drevoreda spet spremenile v dvoreden. A kot kaže ni šlo... ali pa ni bilo jasne namere in volje? Se zavedamo, kako zelo so drevesa pomembna? Se zavedamo, da brez dreves, in to takih, ki imajo korenine v Zemlji, ne bomo dolgo živeli?
Drevesa ugodno vplivajo na klimo v mestih, znižujejo visoke temperature zraka, zmanjšujejo odtok padavinske vode in s tem obremenitev kanalizacijskega sistema, pozitivno vplivajo na naše psihično zdravje... Pa beton
in asfalt?	Tina Trampuš
Delfin v Domu upokojencev
Moški pevski zbor Delfin, ki ga vodi zborovodja Maja Cetin, je v petek 9. novembra gostoval v Domu upokojencev, kjer so varovancem in zaposlenim pripravili pravo Martinovo vzdušje
LISTA EVGENIJA KOMLJANCA ZA ŽUPANA - PNI
mandm/m:
v-------
Korte na pohodu
Zenski pevski zbor Kerte gostoval v Novem Sadu
Članice Ženskega pevskega zbora Korte, z zborovodinjo Enejo Baloh, so v sklopu izmenjave gostovali v Novem Sadu.
Kulturno društvo Korte je prejšnji konec tedna s svojim zborom, člani in prijatelji, s članicami Društva za razvoj vasi Cetore, piranskega KD Anbot ter predstavnico izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve, go. Branko Lipar, vrnilo obisk Slovencem društva Kredarica iz Novega Sada.
Ti so gostovali v Kortah junija, ko so s svojimi učenci dopolnilnega pouka slovenščine pod vodstvom profesorice Rut Zlobec in svojim mešanim pevskim zborom pod vodstvom Dunje Huzjan in ob klavirski spremljavi Jožefa Ritterja soustvarili občinsko prireditev od dnevu državnosti s tradicionalnim kresovanjem.
Izmenjavo so omogočili Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Občina Izola, CKŠP Izola in KS Korte. Nosilci projekta smo bili DS Kredarica z go. Elzo Ajdukovič in g. Djordjem Veselinovom in KD Korte s predsednico Darinko Jug. Naslednji dan v juniju so bili novosadski Slovenci gostje piranskega Kulturnega društva Anbot, ki ga vodi ga. Natalija Planinc.
Skupaj s šestimi zbori društev Slovencev iz Novega Sada, Subotice, Beograda in Zrenjanina, orkestrom in solistom Slovenskega združenja Jožefa Špringerja iz Kakanja in folklorno skupino društva Slovencev Bazovica iz Reke je naš ženski zbor, še zadnjič pod vodstvom Eneje Baloh, v prekrasni novosadski Sinagogi poustvarili bogat kulturni dogodek na Večeru slovenske pesmi ob VI. dnevih slovenske kulture 2018.
Zahvaljujoč se našim odličnim gostiteljem - Društvu Slovencev Kredarica Novi Sad, posebej še ge. Elzi Ajdukovič iz vodstva društva, profesorici slovenščine, ge. Rut Zlobec in predsedniku društva Kredarica, g. Ivanu Zavrtaniku, za brezhibno organizacijo, prijazen sprejem, za naše dobro počutje in doživet kulturni utrip tega večera v enkratnem okolju veličastne Sinagoge, smo prijetne trenutke in občutke, pa tudi okuse tega že praznično prednovoletnega vzdušja in utripa mesta, ki ohranja svojo veliko dušo, prinesli domov v svojih mislih in srcih
Darinka Jug
Ob zaključku prireditve sem predsednica društva pozdravila prisotne in gostiteljem izročila darili; za društvo so nam na občini pripravili veliko košaro s tipičnimi krajevnimi dobrotami, županovim vinom in simpatično maskoto - ribičem Bepotom. Za profesorico Rut Zlobec in njene najmlajše učence slovenskega jezika pa je članica KD Korte Jelka Morato Vatovec poslala nekaj svojih učbenikov, ki so nastajali v letih njenega poučevanja slovenskega jezika v našem dvojezičnem okolju ob meji z Italijo, kjer so problemi z izbiranjem ustreznega gradiva za maloštevilčne in s predznanjem slovenskega jezika izredno raznovrstno “opremljene” začetnike, zelo podobni. K obema paketoma smo priložili pred dnevi izdano zgoščenko Življenje je kot val, ki smo jo izdali in predstavili na koncertu ob 10. obletnici delovanja zbora. Darili sta bili sprejeti z odobravanjem in veliko hvaležnostjo.
Po kurtežansko u Maribore
Ig
e>
V mesecu oktobru je na OŠ Draga Kobala v Mariboru potekala zaključna prireditev vseslovenskega narečnega festivala Vsaka vas ima svoj glas. Učenci PŠ Korte so se je tudi letos udeležili, saj so na natečaju v narečju uspešno predstavili »Kurtežansko prauljeco ud Bobija eno ud mačka«. V Mariboru nas je pričakal topel sprejem ter veliko presenečenje - ogled podzemnih rovov, ki so pomembna dediščina Cone Tezno. Pod nekdanjo tovarno TAM, v globini 15 metrov, smo poslušali zgodbo vojnih proizvodnih rovov, ki so preživeli celo bombardiranje. Zahvaljujemo se OŠ Draga Kobala za enkratno doživetje, gostoljubje in čudovit dan, ki smo ga preživeli v Mariboru. Anka drugo leto bomo puvele še kej pu kurtežansko!
Ana Dobrinčič Orbanid
EVGENIJ
KOMLJANEC
Mandrač
Prvih sedem desetletij
Večina je pripeljala s sabo tudi svoje življenjske sopotnike, tako da je bilo spoznavno srečanje ob glasbi še bolj pestro. Seveda ni šlo brez kulturnega programa, ki so ga izpeljale pevke skupine Morje pod vodstvom zborovodkinje Barbare Kopačin.
Na koncu je sledila tudi Zdravljica, po njej pa smo nazdravili vsem slavljencem še na mnoga leta in razrezali okusno torto, ki jo je pripravila kavarna Zvon. Srečno!
Jožica R.
Mednarodni tnmir za balinarke
Društvi upokojencev Izola in Jagodje-Dobrava smo izpeljali mednarodni ženski balinarski turnir. Povabljenih je bilo osem ekip in vse so se vabilu odzvale. Letos smo prvič povabili še ekipo iz Babičev pri Umagu.
Turnir je uspel, vse balinarke smo se zabavale in odigrale po štiri tekme. Prvo mesto je zasluženo odšlo v Pivko, drugo je odneslo Društvo upokojencev Jagodje-Dobrava, tretje je šlo v Babiče pri Umagu in četrto v Postojno. Najboljša bližalka je bila Zdenka iz Umaga.
Spoštovane občanke in spoštovani občani,
Dovolite mi, da vam podam nekaj izhodnih točk zakaj sem primeren za županskega kandidata. Vem, da se vsi sprašujete zakaj obkrožiti pravljično številko sedem. Zavedam se tudi dejstva, da me morda vsi ne poznate, ker se v preteklih letih nisem toliko pogosto pojavljal v naši Izoli.
Razlog za to tiči v tem, da sem od osamosvojitve dalje bil zaposlen na vodstvenih delovnih mestih v carinski službi.
Bil sem revizor - Vodja revizijske službe, Pomočnik upravnika Carinarnice Koper, Pomočnik Generalnega direktorja Carinske uprave Republike Slovenije ter nato od leta 2000 do upokojitve direktor Carinskega urada Koper. Kot lahko v zgornjih vrsticah preberete, imam kar nekaj izkušenj z delom v državni upravi, zato lahko trdim, da bom vse svoje izkušnje in znanje, ki ga imam, prenesel tudi na delovno mesto župana Občine Izola. Kot župan bom aktiven, pol energije in prinesel bom svež veter v izolski pristan. Sam verjamem v svojo odločnost, v svoj široki spekter znanj, zavedam se svojih delovnih navad. In to je tisto, kar mora imeti župan, ki ga Izola potrebuje.
Vem, da si vsi občani in občanke Izole želite spremembe. Vendar zavedati se morate dejstva, da če ne odidete na volitve in obkrožite pravo številko, do sprememb, žal ne bo prišlo. Jaz vam kot oseba z visokimi vrednotami in moralnimi načeli lahko zagotovim, da se bodo spremembe pod mojim vodstvom zgodile. Morda ne v prvih mesecih, morda ne bodo takoj opazne. Vendar se bodo zagotovo zgodile. Sem človek z ničelno toleranco do korupcije, ne prenesem laži in zavajanja. Zato lahko zagotovim, da se slednje v mojem štiriletnem mandatu ne bo dogajalo. Odvisno pa je od vas, drage volivke, dragi volivci. Mogli se boste sprehoditi po našem prelepem kraju in oditi na volišča, oddati svoj glas. Glas za številko sedem (7) za župana, ki prinaša spremembe. Na bolje seveda.
Veliko vas je spremljajo soočenja. V vseh treh soočenjih smo lahko spremljali vedno ene in iste debate, o turizmu, o izgradnji novega kulturnega doma, o zastareli infrastrukturi in podobno. Dozdeva se mi, da smo ali so, vsi pozabili na eno specifično skupino ljudi. Se sprašujete katero? Na upokojence. Vsi vemo, da se starostna krivulja strahovito dviguje. In potrebno je poskrbeti tudi za najbolj ranljivo skupino, kar seveda upokojenci tudi so. Poudariti moram, da v Listi Izola Prihodnosti na skupino upokojencev nismo pozabili. Tudi sam namreč spadam v to skupino ljudi. Zavzemali se bomo za njih, jih poslušali. Poskušali bomo razumeti njihove potrebe in želje ter jim slednje po naših najboljših močeh tudi uresničiti.
Zato drage moje občanke in dragi občani, ne pozabite, da imate na voljo tudi predčasno glasovanje, če se volitev ne boste mogli udeležiti v nedeljo 18.11.2018. Pojdite na volišča, podprite me. Podprite to čarobno številko 7, ki se bo zavzemala za dobro, pravično in pozitivno Izolo. Za Izolo, ki se bo ponovno prebudila iz spanja in zasijala.
S spoštovanjem!
Društvo upokojencev Jagodje-Dobrava že dolga leta ohranja lep običaj, da v sklopu tedna starejših občanov Izole povabi vse svoje člane, ki so v tekočem letu, ali pa še bodo, vstopili v sedmo desetletje svojega življenja.
Kar 23 članov je letos srečalo sedmico, srečanja v Delfinu in manjše pogostitve, katere se udeležijo tudi člani upravnega in nadzornega odbora društva, pa se jih je udeležila polovica.
15.11.	četrtek
18.00	Galerija Insula
otvoritev razstave ZBIRKA SODOBNEGA
SEVERNOJADRANSKEGA MARINISTIČNEGA
SLIKARSTVA
ZVEST APOLLNIO, JANKO KASTELIC, MIRA LIČEN KRMPOTIČ, VAŠKO LIPOVAC, JANEZ MATELIČ, ALEŠ SEDMAK, PARIDE Dl STEFANO, KLAVDIJ TUTTA, ROK ZELENKO
19.00	Kulturni dom Izola
Potopisno predavanje Sare Jakopič S kombijem pO Afriki
16.11.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
Predstavitev knjig
Med nebom in zemljo - čudežno preživela udar strele
in Moč vere
avtorice Vere Vardjan. Gostja iz Bele krajine, oblikovalka keramike, si tudi dejavno prizadeva za zaščito belokranjske ljudske kulturne dediščine. Več o njej lahko preberete v knjigi Iztoka Ilicha Brezmejna Slovenija.
20.00	Kulturni dom Izola
Gledališka predstava KD 5. kader
17.11.	sobota
10.00	Mestna knjižnica Izola
Delavnica Izdelave darilnih škatlic
Prijave na delavnico zbiramo do petka, 16. novembra na e-naslovu: jan.bed-narik@guest.arnes.si ali v pisarni Borze znanja. Delavnico vodi Jadranka Stuhli.
17.00	Kulturni dom Izola
plesna pravljica Trnuljčica KD Jožeta Pahorja Sežana - SIP Mehki čevlji in Kosovelov dom Sežana: po motivih pravljice bratov Grimm TRNULJČICA.
Koreografija in režija : Milojka Širca.
Trnuljčica je pravljica o deklici, ki se je zbodla na vreteno in katero je doletelo prekletstvo stare in zlobne vile. Zaspala je za sto let in rešil jo je lahko le pogumen kraljevič. Najmlajše in najstarejše plesalke oblikujejo predstavo, v kateri se, obarvana s humorjem, prepletata gib in gledališka igra.
19.00	Cerkev sv. Mavra
zborovski koncert
31. mednarodno srečanje pevskih zborov
Nastopajo: Vokalna skupina Le Sandrine iz Trsta, Pevski zbor Musicanova (UD) in Zbor Haliaetum iz Izole.
21.00	Hangar bar
Skyeye + Metalsteel (metal)
20.11.	torek
od 12.00 dalje Mestna knjižnica Izola
MOJA KNJIŽNICA IZOLA PRAZNUJE Proslava ob 60. letnici knjižnice in 20. letnici Borze znanja in Središča za samostojno učenje
Ob 12.00: Proslava MOJA KNJIŽNICA IZOLA PRAZNUJE Ob 17.00: 9. primorski pravljični festival
Klarisa Jovanovič in Luka Ropret: MAJCENA PRAVLJICA, glasbena predstava za otroke od 5. do 9. leta
Ob 19.00: Marino in Alenka Kranjac: ISTRSKA GLASBA IN GLASBILA
Marino Kranjec bo predstavil istrska glasbila, z Alenko bosta nanje tudi zaigrala in zapela istrske pesmi.
21.11.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
Srečanje z zanimivimi izolani: Začaraj me s knjigo jubilejno 90. srečanje z zanimivimi izolani.
Na tokratnem srečanju bomo ob 60. letnici knjižnice v goste povabili šest dosedanjih zanimivih izolanov, za vsako desetletje enega.
20.30 Kino Odeon
Cikel italijanskega filma
Primorska premiera novega filma Suspiria režiserja Luca Guadagnina (Pokliči me po svojem imenu).
Pod sijoče površje slovite berlinske plesne akademije se zgrinjajo mračne sile. Pogoltnile bodo vse, od zlobne ravnateljice Madame Blanc do mlade ambiciozne plesalke Suzy Bannion in žalujočega psihoterapevta. Nekateri bodo podlegli nočni mori. Drugi se bodo končno zbudili. Režiser Luca Guadagnino (Pokliči me po svojem imenu) postavi dogajanje težko pričakovanega rimejka vrhovne klasike italijanskega gialla v Berlin leta 1977. V najbolj burno leto Frakcije rdeče armade in hkrati leto premiernega predvajanja Suspirie Daria Argenta.
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni	n m
Izola - Isola	EJ i-3
Ta teden v Izoli ne spreglejte
KULTURNI DOM IZOLA Četrtek, 15. november ob 19.00
S KOMBIJEM PO AFRIKI
Potopisno predavanje s Saro Jakopič
KULTURNI DOM IZ©L'A
IMšfeB&lSBKOlloSrSla)
mmmm
TRBULČie^#''
Primorska premiera
ŠUSRIRIAfo
J L
Režija: Luca Guadagnino *	.
ART KINO ODEON IZOLA Sreda, 21. november ob 20.30
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (051 394 133, galeriia@center-izola.si). ponedeljek - petek: 10.00-12.00; ponedeljek, sreda, petek: 16.00-18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto;
A rt kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
Galerija Insula
V četrtek, 15. novembra ob 18. uri vas vabimo na otvoritev razstave
Zbirka Marinisti v Insuli
ZBIRKA SODOBNEGA SEVERNOJADRANSKEGA MARINISTICNEGA SLIKARSTVA
ZVEST APOLLNIO, JANKO KASTELIC, MIRA LIČEN KRMPOTIČ, VAŠKO LIPOVAC, JANEZ MATELIČ, ALEŠ SEDMAK, PARIDE Dl STEFANO, KLAVDIJ TUTTA, ROK ZELENKO
Galerija Alga
slikarsko-kiparska razstava
Dragana Dada Čurin DADA
Razstava bo na ogled ves mesec.
Sončna dvorani******!****** razstava Maruša, Novak In Oskar Obal Cisto neprofesionalno
Razstava bo na ogled do 6.12. 2018. / Urnik galerije: sreda, četrtek: 10.00 -12.00
Kulturni dom Izola - Klubska soba
Fotografska in slikarska razstava
Vlil. FOTOGRAFSKI in SLIKARSKI EX-TEMPORE Darovi jeseni- Utrinki v tednu starejših občanov
Razstavljajo slikarji in fotografi UTŽO Morje ter učenci OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc in OŠ Dante Alighieri. Slikarska razstava nosi naslov "Darovi jeseni", fotografska pa "Utrinki v tednu starejših občanov"
Galerija Plač Ljubljanska 32
razstava
Portreti v akciji -kilometer nič Aleksandra Kručana
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
BOJAN ŠKERJANC
Metulji, svet, ki nas obkroža
JACKLORGET
Kipenje
Kavarna ZVON
Ko se po naključju sreča pet žensk, nastane »čarovnija«.
Pet žensk, iz štirih držav skupaj ustvarjajo s pomočjo mentorice Anne Berg-Škvor.
MESTNA KNJIŽNICA !ZOLA_razstave
Razstava fotografij z naslovom ISTRA V KAMNU, ki jo je pripravil jo je Cveto Kokalj in razstava IVAN CANKAR, ki jo je Janez Janežič, ljubiteljski etnolog in zbiratelj starin iz Kopra.
Zbirko v predstavljeni prvotni, začetni obliki sestavljajo dela pretežno slovenskih avtorjev, ki delujejo v severnojadranskem prostoru. Poleg sedmih slovenskih likovnih umetnikov jo z likovnimi deli zapolnjujeta še italijanski in hrvaški umetnik. Nedvomno so umetnine pred nami neposreden dokaz, da je tovrstno slikarstvo v naši slikarski produkciji vseskozi aktualno in konstanta tako v postmodernističnem obdobju kakor v sodobnosti.
Vsak čas pa ima svojo obliko, ki izpostavlja hoteno vsebino. Kar pomeni, da je slikarski pristop v smislu klasične »marinistike«, ki ga poznamo iz preteklih stoletij za nami. Likovna dela sodobnih umetnikov so precej drugačna. Že pogled laičnega opazovalca zazna v ospredju jasno vidno razliko v obliki, načinu predstavitve motiva. V historičnem slikarstvu je vse zelo jasno, uprizorjeno neposredno s »fotografsko« natančnostjo.
Skratka, realistično. Naša zbirka predstavlja postulate, ki opredeljujejo pojem aktualne marinistične likovnosti.
Z izborom del konkretno odgovarja na vprašanje, kaj je marinistično slikarstvo danes. V skladu s časom moramo danes razumeti spremembo pri »predstavitvi motiva«, saj se ta v določeni meri odmika od realistično figuralne podobe oziroma se izpolnjuje v načinih, ki so podrejeni avtorsko slogovni maniri. Vprašanje, ali se z odmikanjem od neposredne prepoznavnosti motivične predloge še vedno odzivamo v okviru tematike marinizma, je tu ključno. In v neposrednem odgovoru, ki ga daje naša zbirka odgovoru, da ravno s slednjim, z »abstrahiranjem« motivike, omogočamo sodobno razumevanje »motivike morja«, pravzaprav zagovarjamo moč in poslanstvo likovne umetnosti.
Dejan Mehmedovič
Otvoritev razstave bo v Galerija Insula, 15. novembra ob 18. uri.
Razstavljena bodo dela avtorjev: Zvest Apollnio, Janko Kastelic, Mira Ličen Krmpotič, Vaško Lipovac, Janez Matelič, Aleš Sedmak, Paride Di Stefano, Klavdij Tutta in Rok Zelenko
KAPUČINO
j__
Rokometaši zmagoslavno v polni dvorani
S.SNL-zahod
Rezultati 13. kroga
Koper : Elta Izola 3 : 0 (2 : 0)
TKK Tolmin: Farna Vipava 1:2 (0:1) Adria: Piama Podgrad 3 :1 (2 :1) Jadran HK : Primorje 0 : 2 (0 : 0)
Koper - Elta Izola 3 : 0 (2 : 0)
Koper - ŠRC Bonifika Koper Gledalcev: 1500
Elta Izola: Pletikos Chris, Vidakovič David, Ribič Žan, Stojadi-novič Milojica, Mandir Marin, Trajkovski Tadej, Padar Matej, Fortuna David (59’ Babič Oskar), Topič Marko (60' Husu Martin), Ečimovič (84’ Gavrič Aleksan-dar), Nikola, Rupnik Jaka Strelci: 1 : 0 Štromajer Jaka (V), 2 : 0 Tramte Tine (4’), 3 : 0 Fatič Edin (95’)
Izključeni: Tomič Željko (41’)
Člani do nove zmage
Na Kraški 1 smo v soboto 10.11.2018 bili priča popestritvi dogajanja tudi izven rokometnih igrišč oz. natančneje tik ob vhodu v športno dvorano. Gledalci so se med polčasom lahko pogostili z ravnokar pečenim kostanjem, ljubitelji rokometa so v upanju na dobimo nagrado kupili “srečko”, saj smo v tej sezoni prvič izvedli srečelov. Toda to ni vse - “piko na i” so dodali naši naj mlajši (beri: mini rokomet), ki so med polčasom pred lepo popolnjenimi tribunami pokazali svoje komaj osvojene rokometne in druge veščine.
Vse se je izteklo po načrtih, tekma med Izolo in Šmartnim se je končala z zmago naših.
RD Butan plina Izola - RD Herz Šmartno 34:30 (15:15)
Izola - Športna dvorana na Kraški, gledalcev 300 Sodnika: Ocvirk in Štrigl RD Butan plin Izola: Gregorič (V), Smej, Poles, Božič (9), Beganovič (2), Zorič - Stepančič, Brumen (8), Alessio, Redžič (3), Peharc, Poberaj (8), Nikolič, Čolič, Kbnig, Gašperšič (4) Hušič (V).
Vsi prisotni na tekmi so se še zadnjič z minuto molka poslovili od nedavno preminulega navijača in ljubitelja izolskega športa, Robija Milutinoviča.
Sedmi krog 1. B državne rokometne lige je imel veliko obrazov;
na tribuni, na igrišču in ob njem. Pravljična številka 7 je postregla z živahnim programom Izolskega rokometa, ki je temu športu lahko le v ponos.
Prva dva zadetka za domače je dosegel eden najperspektivnejših mladih igralcev izolske zasedbe Poberaj, ki je svoje moštvo najprej popeljal v vodstvo (1-0), nato pa minimalen zaostanek poravnal na 2-2. Čeprav so Izolani tudi tokrat igrali brez dalj časa odsotnega Vukoviča in na novo obolelega Juriča, so kljub nekaj napakam prevzeli pobudo in v prvi polovici prvega polčasa preko razpoloženega Božiča postavili izid z najvišjo razliko (8-5). A kot po pravilu v letošnji sezoni, varovanci Izole Fredija Radojkoviča vselej poskrbijo za dramo, kljub znatnemu vodstvu; trije zadetki prednosti seveda niso bili dovolj, v zadnjih 5 minutah je Izola že zaostajala za zadetek, toda natančni Brumen je izid uspel izenačiti in tako postaviti končni rezultat prvega polčasa, 15:15. Naj povemo, da je Izola dobro minuto tekme (v 25. minuti) zaradi številnih izključitev igrala z zgolj tremi igralci v polju, ki pa so na srečo uspeli upočasniti tempo igre in pridobiti dragocen čas za vstop izključenih soigralcev.
Drugi polčas so učinkoviti Izolani z vratarjem Mušičem na čelu v razmaku dobrih dveh minut uprizorili delni izidi 3-0 in neusmiljeno še višali razliko. V sredini drugega dela gostje niso bili več zmožni slediti visokemu tempu domačinov, kar je odlični Poberaj (8 zadetkov) pretvoril v naj višje vodstvo Izole na tekmi 24:18, ki ga je kmalu zatem tretji najučinkovitejši strelec 1. B tekmovanja v letošnji sezoni Brumen zgolj potrdil. Do konca srečanja so gostje v krajšem obdobju izolske nepozornosti sicer še upali na čudež, ki pa je bil daleč od realnega dosega.
Izolani so dosegli svojo četrto zmago, prihodnji teden bodo lovili novo v vselej neugodnih Trbovljah.
V	Izoli s prvoligaškim pridihom
Jasno je, da imajo ljudje v Izoli radi rokomet. Po drugi strani drži tudi dejstvo, da je gledalcem in ljubiteljem vselej potrebno nuditi ustrezne pogoje, zahteve in cilje. Pred kratkim smo se lahko pohvalili s pohvalno izpeljanim projektom »Rokometno varstvo 2018/2019«, kjer smo bili deležni prav takšnega odnosa s strani okolice.
V	soboto smo v Izoli izpeljali srečelov, špelir naših najmlajših, ki so se med polčasom na igrišču staršem, prijateljem in ostalim gledalcem lahko pohvalili z rokometnim in atletskim znanjem. Med tem, ko smo med polčasom izžrebali srečne dobitnike, smo hkrati lahko uživali v rajanju več kot zadovoljnih otrok, lačni gledalci so v tem času pred dvorano lahko okusili sveže pečeni kostanj in se ob dobri pijači družili s prijatelji in znanci.
V	Izoli se na vsak način trudimo razveseliti in ugoditi našim zvestim navijačem, gledalcem in ljubiteljem ter osrečiti, a tudi razviti naše naj mlaj še v profesionalne športnike, z najvišjo mero reda, discipline, zdravega življenjskega sloga in delovnih izkušenj.
V	ta namen se še enkrat zahvaljujemo prav vsem gledalcem in obiskovalcem ter vas vabimo že na naslednjo domačo tekmo, ki bo odigrana na domačem parketu čez manj kot dva tedna! Spremljajte nas še naprej.
Martin Franetič
MEF in
Smo lista in smo nekaj več. Zbrali smo se pred dvanajstimi leti in ves ta čas smo aktivni kot Lista in predvsem kot Društvo Izolani. Naša občinska svetnika, Jasna Istenič in Gašper Čehovin, sta bila zelo dejavna s pobudami in svetniškimi vprašanji na sejah občinskega sveta, Dušan Ambrož, predsednik društva Izolani je vse aktivnosti držal pod kontrolo, Barbara Dobrila je skrbela da nismo nič in nikogar pozabili, Mef je vse to usklajeval in poganjal, vsak od preostalih kandidatov pa je prispeval svoj delček k podobi liste, ki ji mnogi pripisujejo lep uspeh na nedeljskih volitvah.
V nadaljevanju je nekaj naših stališč, ki so zapisana tudi v naši programski knjižici:
•	Smo proti vladajoči koaliciji in vstran odrinjeni opoziciji. Vsi želimo dobro temu mestu in ljudem.
•	Smo za simbolično sejnino občinskih svetnikov in članov odborov Občinskega sveta. V letu dni bomo privarčevali 150.000 Eur.
•	Smo za poklicnega župana in le dva nepoklicna podžupana. Z ukinitvijo funkcije poklicnega podžupana bomo letno privarčevali še 55.000 Eur.
•	Delovna telesa občinskega sveta naj bodo strokovni in ne politični organ.
•	Smo za zmanjšanje števila svetovalcev v občinski upravi.
•	Občinska uprava naj zaposluje kadre, ki poznajo izolsko občino. Še turistični vodiči morajo opraviti izpit iz poznavanja mesta.
•	Upravno enoto je treba vrniti v mestno središče. Občani imamo več opravkov na Upravni enoti kot v občinski hiši.
•	Smo za uvedbo participatornega proračuna. Občani naj soodločajo o prioritetah in odločajo o investicijah v svojem okolju.
•	Temeljito preverimo in sprejmimo Občinski prostorski načrt, da z njim zaščitimo naš prostor pred špekulanti.
•	Večnamenski kulturni prostor in sodobna športna dvorana. Najprej izberimo lokacijo, nato naročimo projekte, da se lahko prijavimo na različne razpise za sofinanciranje.
•	Mladim omogočimo zaposlovanje in samozaposlovanje, ponudimo jim več neprofitnih stanovanj, sofinancirajmo nadstandardno otroško varstvo in šolstvo in uredimo jim dnevno večerni
Center.	naročnik Drago Mulej
IZOLANI
•	Samooskrbno kmetijstvo naj bo desna roka turizma. Povečajmo odstotek obdelanih kmetijskih zemljišč in uredimo tematske poti po izolskem zaledju.
•	Podpiramo Civilno iniciativo, ki želi rešiti problem "kažet."Odgovorni naj se nehajo dogovarjati s figo v žepu.
•	Tekoča voda naj pride povsod, kjer je še vedno nimajo
•	Sofinanciranje obnove fasad in streh. Občanom ponudimo konkretno pomoč, tudi iz sredstev turistične takse.
•	Odprava podjemnih pogodb. V javnih zavodih in podjetjih v lasti občine je treba prenehati s takšno prakso izkoriščanja delavcev.
•	Javni prevozi z okolju prijaznimi vozili. Mesto in podeželje je treba bolje povezati in zagotoviti brezplačne prevoze za starejše in invalidne občane.
•	Poenotenje videza starega dela mesta. Imenujmo skrbnika prostora, ki bo skrbel za urejen videz mesta.
•	Stara občina kot protokolarni objekt. V obnovljeno staro mestno hišo, poleg protokola, umestimo tudi stalno zbirko del najboljših primorskih slikarjev povojnega obdobja.
•	Sezonsko omejevanje prometa v starem mestnem jedru. Vrnimo se vsaj tja, kjer smo že bili pred več kot desetletjem, s sezonskim zapiranjem Sončnega nabrežja v večernih urah.
•	Podzemno parkirišče pod stadionom. Dobili bomo nujno potrebno parkirišče in vrnili travnato rušo, ki jo je zamenjala zdaj že dobro načeta umetna trava.
•	Smo za ureditev lokalnega muzeja. Lotimo se oblikovanja ribiškega muzeja in drugih lokalnih muzejskih zbirk.
•	Zagotovimo dostopnost javnih objektov za gibalno ovirane. Še vedno sta nedostopni celo dvorani Občinskega sveta in Manziolijeve palače.
•	Smo za ustanovitev instituta varuha slovenskega in italijanskega jezika.
In, ker se bliža veseli december:
Postavimo drsališče za naše najmlajše in jim privoščimo nekaj zimskih radosti.
Če delite razmišljanja in ideje z nami, obkrožite našo listo MEF IN IZOLANI pod številko 6.
Domača zmaga za dekleta
Dekleta ŽRK Izola so 4. krogu l.B ženske članske rokometne lige, na prvi domači tekmi, premagale nasprotnice iz RK Šempeter-Vrtojba z izidom 27:13 (17:5). Domačemu občinstvu so se tako predstavile v najboljši luči, ob priložnosti pa jih predstavimo tudi sami.
Stojijo z leve: Vanja Paliska, Azim Redžič (vodja moštva), Matej Marinac (pomočnik trenerja), Tina Bajič, Gaja Soršak, Nina Franovič, Kristina Sanabor, Taira Nadarevič, Martina Vujmilovič, Lea Korošec, Nina Savnik, Borut Hren (trener), Anja Barič (Fizioterapevtka)
Čepijo z leve: Leila Mujanovič (kapetan), Sara Hodžič, Tina Škrjanec, Laura Simončič, Urška Robič, Nina
Cepič, Nikolina Stojičič, Hana Perkat, Anja Madžarevič
Na fotografiji manjkajo Lucija Rebec, Nina Krebelj, Gaja Komel in Lara Maslo.
V Izoli sta bili v nedeljo na sporedu obe zaostali tekmi šestega kroga v ligi Vzajemna 1. SNTL. Aktualne državne prvakinje NTK Arrigoni-ja so s 5:1 premagale lanskoletno finalistko končnice državnega prvenstva, Vesno, bolj napet pa je bil moški obračun med Arrigonijem in Cornilleau Mengšem II. Na koncu so se dveh točk za zmago s 5:4 veselili gostje.
Z današnjo zmago so Izolanke spet prevzele vodstvo na prvenstveni lestvici, saj imajo boljšo razliko v nizih. Založanke so dvoboj z državnimi prvakinjami sicer začele z zmago Ivane Zere proti Urški Čokelj, vendar nadaljevanje zanje ni bilo več tako uspešno, čeprav so bile dvakrat blizu uspeha. Tako je Ivana Zera proti Lei Paulin klonila v petem nizu, v petem nizu pa je do zmage v dvoboju s Tjašo Supanič prišla tudi Urška Čokelj. V domači ekipi sta sicer po dvakrat zmagali Lea Paulin in Jana Ludvik.
Napeto je bilo med dvobojem članov in sicer domačim NTK Arrigonijem in Cornilleau Mengšem II. Začetek za NTK Arrigoni je bil slab saj so gosti povedli z 0:3 in po petih dvobojih so že vodili s 4:1, dvakrat je bil uspešen Rok Trtnik, po enkrat pa Aljaž Frelih in Nejc Erjavec.
Vendar se Izolani, ki so bili pred tem dvobojem mestu pred gosti iz Mengša, niso predali, saj so z dvema zmagama Matije Novela in eni Erika Paulina, izid izenačili. Da do popolnega preobrata le ni prišlo, je z zmago proti Taju Lavriču poskrbel Nejc Erjavec, ki je slavil s 3:1, v četrtem nizu z 12:10.
Člani tako zasedajo 5 mesto na lestvici.
Pokal mesta Porcia
Dne 11.11.18 je potekalo mednarodno tekmovanje v judo za pokal mesta Porcia (Italija)
Sara Rožac je osvojila 2. mesto v kategoriji mlajših deklic do 52kg.
Lep ulov mehkužcev
Izolska Menola je preteklo nedeljo že drugič organizirala klubsko tekmovanje v lovu na mehkužce, torej sipe, kalamare in hobotnice. Letošnja bera je bila zavidanja vredna. Sodelovalo je sedem ekip po dva tekmovalca. Tekmovanje je trajalo pet ur, ribolovno območje pa je bilo prosto z izjemo zaščitenega akvatorija. Najuspešnejša sta bila mladinca Fran-
ko in Andrej Frumen z ulovom 6,3 kg sip in kalamarov, druga sta bila oče Edvin in sin Luka Maslo, tretja pa ekipa, ki sta jo sestavljala Rajko Kalan in Tomi Collori. Naj večjega mehkužca, to je kalamara teže 780 gramov je ujel Edvard Marinšek.
V ponedeljek 12.novembra 2018 je bil v kavarni Delfin Izola odigran 37.turnir v taroku za letošnje prvenstvo posameznikov. Maksimalnega števila točk ni osvojil nihče. Najuspešnejši je bil Anton Sevčnikar z 8 točkami in razliko +320. Sledijo trije igralci z osvojenimi 7 točkami. O uvrstitvi je odločala zbrana razlika. Največ je je nabral Boris Debeljak +854, sledi Marija Bolje z razliko +490 in Cveto Ličen z razliko +440. Peto mesto je osvojil Božo Praprotnik s 5 točkami in razliko +262.
Naslednji turnir bo odigran v kavarni hotela Delfin Izola v ponedeljek 19. novembra s pričetkom ob 16.00 uri.
Do konca tekmovanj nas ločijo še 4 turnirji, ki pa ne bodo vplivali na sam vrh, ki ga drži Cveto Ličen.
db
Amerika
Neraziskani umor kot scenarij za roman
Rick Harsch je letos izdal kar dve knjigi v rodni Ameriki. Za zadnjo, Voices after Evelyn, pa so ga tudi povabili na kratko predstavitveno turnejo.
Izolski pisatelj ameriškega porekla Rick Harsch zaključuje plodno literarno obdobje. Letos je namreč v ZDA izdal dva romana, Voices afer Evelyn (glasovi po Evelyn) in Skulls of Istria (Istrske lobanje), v naslednjem pa je že napovedal izid vsaj dveh novih. Tokrat sva se pogovarjala o Evelyn, najstnici iz La Grossa, ki je izginila v nadvse nenavadnih okoliščinah, pa še o marsičem drugem.
-	Evelyn iz naslova romana je Evelyn Hartley, mlada žrtev še vedno neraziskanega umora.
-	Evelyn je bila srednješolka. Delala je kot varuška in izginila v nenavadnih okoliščinah, na samem kraju pa so našli veliko krvi, tako da je jasno, da je bila umorjena, čeprav trupla niso nikoli našli. Zgodilo se je v kraju La Gross, v zvezni državi Winsconsin, leta 1953, v času, ko se to ni dogajalo pogosto. La Gross šteje vsega 50.000 prebivalcev in ta umor je res hudo vplival na ves kraj, vsi so bili na trnih. Prva kolektivna reakcija, poleg strahu, pa je bila tista: “nisem kriv”. Ob raziskavi so ugotovili, da so storilci Evelyn odpeljali z avtomobilom, in odločili so se, da se mora vsak lastnik avtomobila v mestu prostovoljno javiti na bencinski črpalki, kjer je uslužbenec pregledal zadnji sedež in prtljažnik in če notri ni bilo trupla, si dobil nalepko, na kateri je pisalo “moj avto je ok”. A avtomobilov je bilo že takrat ogromno, več kot deset tisoč, saj je imelo vsako gospodinjstvo vsaj po enega. Poznam tudi možakarja, ki je takrat imel devet let in mi je povedal, da so se v družini počutili izjemno ponosno, ko so dobili to nalepko, češ, nismo morilci. Najeli so tudi detektiva od drugod, ki je imel to briljantno idejo, da bi čisto vsakega dijaka in študenta, saj je bil Eve-lynin oče profesor na tamkajšnji univerzi, pregledali z detektorjem za laži. Čisto vsakega. Po kakšnem tednu je očitno dovolj ljudi ugotovilo, da je to norost. Isti detektiv pa je imel še eno sled. Namreč, nekaj kilometrov jugovzhodno od mesta, v gozdu, so našli par športnih copat velikosti 46, ki so bile umazane s krvjo, nedaleč stran pa tudi jakno, ki naj bi menda pripadala storilcu. A velikost čevljev nikakor ni ustrezala jakni, ki je bila otroške velikosti, pa so vseeno vztrajali.
-	Primer si podrobno raziskal?
Ja, seveda. V La Grossu sem kar dolgo živel. Tam sem študiral, imel sem tudi knjigarno rabljenih knjig. Mesto in njene posebnosti poznam dobro, zato sem se tudi lotil raziskave. A hitro sem iz umora prešel na mnoge druge zgodbe in posebnosti mesta in njegovih prebivalcev. Opravil sem ogromno pogovorov z ljudmi, ki se še spominjajo tistega časa. Zanimivo, da je bil med prvimi osumljenimi Ed Gein, znani ameriški morilec, ki je navdihnil roman Psycho, po katerem je film posnel Alfred Hitchcock. Živel je v La Grossu a ko so ga izprašali je hitro postalo jasno, da ni imel s tem nič. To je bil čas, ko je v La Grossu živelo veliko posebnežev.
-	Kako si dobil idejo za roman?
-	Vse skupaj se je začelo, ko sem spoznal očeta od prijateljice, starejšega možakarja, ki se je boril v drugi svetovni vojni, in ki je v času umora s prijatelji, tako kot mnogi drugi iz La Grossa, iskal sledi in koval nore teorije. Pomislil sem, kako bi se takšen lik obnesel v knjigi in to je bil začetek.
-	Kdaj si napisal roman?
-	Napisal sem ga skoraj v celoti preden sem se preselil v Slovenijo, torej pred skoraj dvajsetimi leti. Kar dolgo je bil v predalu.
-	Pa so zgodbe v knjigi resnične ali gre za fikcijo?
-	Gre za fikcijo, ki pa je umeščena v resnični čas, v resnični dogodek, okoli katerega je knjiga napisana. Mesto je resnično, umor tudi, veliko likov pa je osnovanih po resničnih ljudeh. La Gross je bilo v tistih časih izjemno pivsko mesto, z ogromno gostilnami.
-	Umor je torej le scenarij tvoje zgodbe?
-	Ja, tako nekako. To je tudi knjiga, ki me je v ZDA stala agenta, saj je ni razumel, čeprav je verjetno moje daleč najbolj »mainstream« delo. Gre za glasove, za različne ljudi, ki govorijo. Zgodba se začne na noč, ko se je zgodil umor,skozi knjigo pa pripovedujem kaj se je tisto noč dogajalo v baru, ki pa nikakor ni povezano z umorom.
-	Če knjigo preberejo ljudje iz La Grossa, ki so takrat živeli, bi prepoznali različne like?
-	Ja, mislim, da ja. Tako, kot če bi vprašali nekoga, ki je živel v Izoli pred šestdesetimi leti, in se verjetno spominja posebnežev iz tistih časov. Se pa vsi, brez izjeme, spominjajo umora, to pa ja.
-	Še vedno prihajajo na dan nove teorije. Naj bi obstajal posnetek dveh možakarjev, ki sta se pogovarjala o umoru, eden pa naj bi bil storilec.
-	Ja, slišal sem za to teorijo in na eni od predstavitev, ki sem jih imel v sosednjem La Farge-u, smo se o tem tudi pogovarjali.
-	Roman si izdal za neodvisno založbo Ice cube press, v ZDA pa si jo še predstaviti.
-	Ja, dobil sem povabilo od velikega knjižnega sejma v mestu Iowa, kjer so tudi prispevali za večino stroškov. Skupno sem v ZDA preživel deset dni, imel pa sem štiri uradna branja, enega tudi v Minneapolisu, v knigarni Garrisona Keillorja, izjemno, res izjemno popularnega radijskega voditelja, ki pa je eden tistih, ki jih je odnesla afera “metoo”, zaradi spolnega nadlegovanja. In zaradi tega seveda njegovo knjigarno potihem vsi bojkotirajo. Sem pa kar nekaj knjig prodal tudi na ulici, v La Grossu.
-	Kako relevantne so v ZDA neodvisne založbe v času, ko vse pada pod kremplje Amazona?
-	Zelo nerelevantne, a nujne. Knjigo Voices after Evelyn, ki je izšla za založbo Ice cube press, je v Evropi najlažje dobiti ravno preko Amazona, Skulls of Istria pa je izšla za založbo River boat books, ki javno bojkotira Ama-zon. Knjigarne založbam, vsaj v ZDA, navadno izplačajo 60% vrednosti prodane knjige, Amazon pa vsega 20%. Ni težko ugotoviti, da niti založniki, še manj pa avtorji, nimajo nič od tega. Naj pa omenim, da bo v kratkem za založbo River boat books izšla v ZDA tudi knjiga slovenskega pisatelja, po malem tudi Izola-na, Boruta Praperja, imenovana Cynicism management. Posebnost je, da je Borut knjigo napisal v angleščini, torej ni prevedena, kar je izjemno. Pa ne le jezik, ampak tudi sama knjiga je resnično dobra in le upam lahko, da se bo uspel prebiti na trg, kot si to tudi zasluži.
AM
Krst policijskega čolna
Izola ima ponovno svoj policijski čoln, čeprav morda nekoliko manjši od “standardov”. Modelarji andragoškega društva Morje so ga krstili konec tedna.
MAOTMt^Č 19
Četrtek, 15.november 2018, št. 1276
----------------------------------------------------------Predzadnja
V torek se je uspešno zaključila prenova pogorelega stanovanja v Livadah. Požar, ki je sredi avgusta povsem uničil stanovanje družine Benigar-Mejak, so s pomočjo posameznikov in podjetji prenovili v vsega treh mesecih.
Ob priložnosti gredo zahvale Dimitriju Vivodi, Tomažu Erzetiču, Draganu Mirkoviču, Komunali Izola, Bogdanu Kosovelju, Jožetu Korošcu, trgovini Dipo, Rdečemu križu Ljubljana, Rdečemu križu Izola, Man-draču, Občini Izola, gasilcem iz Izole, Kort in Kopra ter vsem dobrim ljudem za finančna sredstva in drugo pomoč, teh pa je bilo menda res veliko.
Kot je povedala Branka Požar iz Rdečega križa Izola, je bil odziv ob tragediji neverjeten. Sredstva so posamezniki nakazovali na TRR Rdečega križa, telefonska številka, ki je bila objavljena za dodatne informacije o vrsti pomoči, ki jo družina potrebuje, pa je bila nenehno zasedena. Povedala je še, da je Komunala takoj počistila vse ostanke požara in jih tudi odpeljala. Nato je bilo treba očistiti stene, odstraniti keramiko in uničen parket ter uničeno električno napeljavo. Pri tem so se izkazali fantje zaposleni na Komunali, ki so to opravili v prostem času.
Posamezniki so na TRR nakazali 6.251 eur (med njimi RKS Ljubljana 2.500 eur), posamezne skupine, športni klubi društva in drugi so osebno predali družini 975 eur, Rdeči križ Izola je takoj ponudil 150 eur za šolske potrebščine sina, dijaka prvega razreda srednje šole.
MEDGENERACIJSKI CENTER IZOLA CENTROINTEDGENEEIOEEISOLA
Dobrodošli v novem Medgeneracijskem centru Izola v Livadah. Vse aktivnosti so na voljo brezplačno!
PONEDELJEK, 19.11. 2018
8.00	- 12.00: Pohod v okolico v spremstvu planinskega vodnika (zbirno mesto: pred centrom)
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik
9.30	-12.30: Zdravo hujšanje (delavnica za odrasle)
10.00	-11.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona
11.00	-12.30: Začetni tečaj angleškega jezika
14.00	- 15.00: Obujamo spomine
16.00	-19.00: Zdravo hujšanje (delavnica za odrasle)
TOREK, 20.11. 2018
8.00-9.00: Jutranja telovadba / 9.30-11.00: Gibam se (delavnica)
11.00	-13.30: Kuharska delavnica: jota in borovničeva pita (potrebna je predhodna prijava)
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	- 17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper
17.30-	19.00: Gibam se (delavnica)
SREDA, 21.11. 2018
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 11.00 - 12.30: Začetni tečaj ruskega jezika
14.30-	15.30: Pomen higiene rok in razkuževanje
15.30	- 17.00: Ustvarjalne delavnice: ročno šivanje, vezenje, izdelovanje rožic in bižuterije, servietna tehnika...
16.00	-17.00: CSD Izola bliže ljudem (osebno svetovanje)
17.30	- 19.00: Zdravo jem (delavnica)
18.00	-19.00: Ustvarjalni izrazni ples za otroke
19.00	- 20.00: Izrazni ples za odrasle ČETRTEK, 22.11. 2018
8.00-	9.00: Jutranja telovadba / 9.00-10.00: Plesna delavnica
10.30	-11.15: Pojemo, plešemo in se igramo z otroki iz vrtca Mavrica Izola
11.00	-13.30: Kuharska delavnica: sirova pita in jogurt (potrebna je predhodna prijava)
14.00-	15.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona
PETEK, 23.11. 2018
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza
9.00-	10.00: Orientalski ples
10.00	-11.30: Aktualna problematika upokojencev in starejših
NEDEUA, 25.11. 2018
7.00	- 10.00: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj za seniorje (priporočamo pohodno obutev in palice, zbirno mesto: pred centrom)
KONCERT PARTIZANSKIH PESMI MARJETKA POPOVSKI
Medgeneracijsko srečanje v dolini Glinščice
Sekcija pohodnikov Andragoškega društva Morje, ki jo vodi Rudi Se-melbauer, je med pohodom v dolini Glinščice srečala skupino slovensko govorečih otrok iz Doline. Nastalo je tako neuradno mednarodno, medgeneracijsko srečanje v slovenskem jeziku.
Hotel Delfin Izola,
četrtek, 22.november 2018 ob 20.uri
Vabljeni ljubitelji partizanskih pesmi, da skupaj zapojemo in prepevamo pesmi, ki so jih prepevali naši borci in tovariši med narodnoosvobodilno borbo.
Z menoj bodo še pevke skupine Cvet v laseh, PZ Ivan Grbec iz Škednja pri Trstu ter recitator Igor Rojc iz Sežane.
Skupaj, z vami vsemi, ki boste prišli,bomo ustvarili prekrasen pevski večer. Veselim se!
Vstop je prost!
NOSIL BOM RDEČO ZVEZDO
Kulturni dom Izola, 29. november 2018
Tokrat se bomo družili in skupaj prepevali na dan nekdanjega praznika Dneva republike, 29. novembra. Z nami bodo tudi ikone iz domačih logov, Drago Mislej Mef, Rudi Bučar, Moški pevski zbor Izola in seveda Svetlana Makarovič s svojimi šansonjerji in pevci. Scena pa bo tokrat nekaj posebnega, bodeča in sporočilna, kot zna biti tudi Svetlana Makarovič, nekaj posebnega, a ostra in neusmiljena.
Vstopnina: 10 Eur.
g fciRILL	GRILL ) g
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Zahvala ob Martinovem
V nedeljo, 11. novembra je potekalo tradicionalno Martinovanje na Man-ziolijevem trgu. Zahvaliti se želim Centru za kulturo, šport in prireditve Izola za pomoč, g. Janezu Kobalu za blagoslov vina, pevskem zboru Hali-aetum za pevski vložek pri blagoslovu in kulturnem programu, vinarjem: Steras, Rojac, Franko Markovič, Slavec, Žaro, Božič, Robi&Dorjano Korenika, Korenika&Moškon, Štule za odlična mlada vina, KD Malija za prisotnost in odlično pecivo, Skupnosti Italijanov iz Pirana prisotni s skupini “La fameia dei salineri” in stojnico vina, medarju Dariu Renku, Srednji šoli Izola za katering. Pa še Kompanija Izolana, Rocco Zuliani in Branka Bevitori SI Dante Alighieri Izola, likovna skupina “La macia”, gledališka skupina “Piasa pida”, Kristini Petrič za vodenje kulturnega programa, VVine bar Žaro.
Največja zahvala pa gre vam obiskovalcem dogodka, ker z vami je ta dogodek uspel. Hvala vsem!	Robi štule
Predsednik Sl Paspuale Besenghi degli Ughi Izola
IZDELAVA:
LETAKOV
VSEH VRST NALEPK MAJIC
TISKANJE:
PLAKATOV
STISKARNA MANDRAČ Tel :0A0/43-29-43
KNJIG V MEHKI VEZAVI
NUDIMO:
OBLIKOVANJE
POMOČ PRI OBLIKOVANJU
Zbiralna akcija papirja OŠ Livade
Na OŠ Livade Izola so pripravili novo zbiralno akcijo papirja. Vabijo vse, da se jim pri zbiranju papirja pridružijo in skupaj poskrbijo, da bo naš planet lažje dihal. Zaključek zbiralne akcije papirja bo v soboto, 1.12. 2018. Za podrobne informacije spremljajte našo spletno stran.
NE SKAČI V NEZNANO