ZM. številka.
V Ljubljani, j ftfrtj ZB. ORTODra 1915.
KLirni. ibio.
•
.Slovenski Narod- velja v LJubljani
na dom dostavljen:
celo leto naorej  • • ■  • K 24*—
po! leta     '„      . .  .  . . 12-—
četrt leta    „     • •  • • . 6*—
na mesec   „     • • • • » 2*—
v upravništvu prejemam celo leto naprej  • ,  . •  K 22*— pol leta     „     • • • .   , 11*— četrt leta    „     . . . .   . 5*50 na mesec   „     » • • •  » 1'99
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dan zvečar izvzemal nedelfe te praznike.
Inserati veljajo: petcrostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, io je administrativne stvari.
Posamezna številka velia 10 vinarlev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna« telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: « za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej • K 25*—
pol leta     „       „    • • . 13-—
četrt leta   m      m    . . . 6*50
na mesec   -      .   • • • 230
celo leto naprej   '  - • - K 3^* — za Ameriko in vse druge tJeželei celo leto naprej  • • . • K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), EnaUova ulica št 5, telefon 3185'
velike bilke no s
TUDI ČETRTI DAN VELIKE SOŠKE BITKE JE MINUL ZA ITALIJANE POVSEM BREZUSPEŠNO. VSI NJIHOVI NAPADI SO BILI S KRVAVIMI IZGUBAMI ODBITI.
Dunaj, 25. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Bitka ob Soči se nadaljuje. Tudi včeraj, Četrti dan velikih infanterij-skih bojev, so odbili branitelji vse italijanski napade, ki se niso razbili že v ognju naše artiljerije, z največjimi izgubami za sovražnika ter so vztrajali povsodi v svojih pozicijah.
Na tirolski fronti je napadlo več Italijanskih bataljonov naše obrambne črte na visoki planoti Folgarija, brezuspešno kakor vedno. Takisto so se ponesrečili sovražni napadi na Cima di Mezzodi, na Sief in v dolini gorenje Rienze.
Na Krnu smo odbili včeraj en, danes ponoči pa drugi napad. Tudi proti Mrzlemu vrhu sta se ponesrečila dva sunka s posebno težkimi izgubami za Italijane. Jugo - vzhodno te gore je vdrl sovražnik v kratek del jarka, pa je bil s protinapadom zopet ven vržen. Nov sunek dveh alpinskih bataljonov se je tu razbil v našem ognju. Ti sovražni oddelki so bili skoro popolnoma uničeni. Pred tolminskim mostiščem so bili napadi naperjeni posebno proti našim pozicijam na hrbtu zapadno Svete Lucije in pri Selu, ki so ostale vse v naši posesti. Odsek Plave se je nahajal pod težkim topovskim ognjem. Zbiranja sovražnikov pri Plaveh so se vsled učinka naše artiljerije razpršila. Pri Zagori so se polastili Italijani čez dan eksponiranega dela naših Jarkov, ponoči smo jih pa pregnali. Pred hribom Sabotinom je zadušila naša artiljerija včeraj dopoldne še en napad. Nato sovražnik ni več resno poskušal, se približati črtam goriškega mostišča.
Najljutejšl so bili boji v severnem odseku Dcberdobski visoke planote, kjer so se zelo močne italijanske sile opetovano v trumah navalile k napadu. Sprejet vedno znova z uničujočim ognjem,  je moral sovražnik
pobegniti v svoja kritja nazaj. Napad na naše pozicije, vzhodno Tržiča, je imel isto usodo, kakor vsi ostali italijanski napori.
Sovražni letalec |e včeraj popoldne oosetil Trst ter je z metanjem bomb ubil 2 prebivalca, 12 pa jih rani).
Namestnik načelnika generalnega štaba fih "dofer, fm!.
* • *
BITKA OB SOČI.
Tudi četrti dan velike bitke ob Soči ni prinesel Italijanom nikakega uspeha, nikjer niso pridobili prostora, čeprav se Cadorna, kakor pač običajno, v svojih poročilih baha, da je zavzel nekaj strelskih jarkov in da ofenziva italijanskih čet napreduje. Razljučeno borenje spe k višku. Sovražnik ima že doslej tako velikanske izgube na moštvu, na materijalu in tako so trosili municijo, da ne bo nič čudnega, ako prav kmalu pojenjajo ljuti italijanski navali. Ali ar-madno vodstvo italijansko nažene brez dvoma svoje čete k toliko bes-nejšim naskokom, da bi vendar vsaj nekaj dosegli v tej velikanski bitki, katere jim ne bo mogoče vzdržati še več dni.
V soboto, dne 23. oktobra je preteklo pet mesecev, odkar je Italija napovedala Avstriji vojno. Vsaj ob preteku petega meseca da bi kaj dosegli, so razmišljali italijanski generali in pričela se je dne 21. oktobra velika tretja bitka ob celi jugo - zapadni fronti. Mari so se nadejali, da v dveh dneh že dosežejo toliko, da bo zaključek petega meseca toliko sijajnejši, kolikor preveč klavern je bil potek vojne tekom teh petih mesecev. Pričeli so s strahovitim artiljerijskim ognjem, 50 ur je trajalo tuljenje italijanskih topov, pokanje skal, rušenje zgradb, razrivanje zemlje. Strašno je bilo to in kdor vzdrži že tako kanonado, mora imeti dobre živce. In naša armada ob soški fronti jih ima in zaman se zaletavajo v njo velikanske mase italijanskega vojaštva. Od Kobarida do morja divja silovit boj, kakršnega še ni bilo tu na tleh, kjer se je odigravalo tekom stoletij že mnogo krvavih bitk, kakor
nam priča zgodovina. Na tej dolgi fronti hočejo prodreti, posebno važne se jim zde točke ob Doberdobski planoti, tik Gorice, pri Sv. Luciji in na krnskem ozemlju.
Pozicije na Krnu s soškim ozemljem nad Bovcem, krijejo prehod v Bohinj. Gorovje v okvirju Krna in Mrzlega vrha obdaja v polkrogu kotanjo Bohinjskega jezera, v katerega bližini teče Karavanska železnica iz Beljaka proti Soški dolini. 2e verjetno torej, da bi se Italijani radi polastili te točke. K pozicijam na višinah Krna in Mrzlega vrha se pridružuje kot organično nadaljevanje tolminsko mostišče, ki zapira pot proti bohinjskemu predoru, skozi katerega stopi planinska železnica na goriška tla. Posebno ljuti so boji iz že znanih vzrokov za Sveto Lucijo.
V odseku pri Plaveh bi Italijani radi zagospodovali na višinah na levem bregu Soče, da bi mogli potem začeti operirati za hrbtom Gorice. Ob Gorici so liuti boji okoli Sabotina, Oslavja pod Števerjancm, Kal varijo zopet obsipajo italijanski topovi, glede nižine pa pravi komunike, da se vrši boj od Majnice pod LoČnikom tja dol do konca Doberdobske planote* Goricane so Italijani tolažili z listki, kakor se nam poroča, naj ostanejo v mestu, naj ne beže, da do 25. oktobra jih že pridejo odrešit- Ali 25. dan oktobra je že potekel, »odrešite-Iji« pa že merijo svoje korake po Furlaniji. kako bodo tekli krvavih glav. Hrib Sv. Mihaela bi tako radi zajeli, ker od tam bi imeli pot v Gorico z ju^o - zapadne strani, Dober-dobska planota, ta pa je trda kost, to kost bi trebalo preglodati. da bi se polastili Krasa, ali. ali, trdne so naše obrambe in izbrani junaki čuvajo našo slovensko zemljo pred razjarjenim napadalcem . . .
Strahoviti so ti boji, zemlja se trese, stekla po oknjih pokajo daleč za fronto, bombe padajo iz sovražnih aeroplanov, z bojišč pa done grozni glasovi, ki pretresajo živce. Mrtvih in ranjenih ima sovražnik že nešteto množino. V prvi bitki so imeli Italijani izgub 100.000 mož, v drugi skoro še enkrat toliko, koliko pa jih bo se-
LISTEK.
DdsstnlHova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
Predno je bilo dokazno postopanje zaključeno, je sodišče Še počakalo, da se vrne sodna komisija, ki je bila nosiana, zaslišat bolnega Freder;;.;j f^ldona. Končno je prišla komisija in voditelj je poročal, da je sicer FrecJerik Boldon bolan, a vendar žc toliko dober, da je vsa vprašanja razumel in nanja jasno odgovori!, ["rederik Boldon je izpovedal, da je bil jako presenečen, ko je odvetnik Feiiks pri razglasitvi oporoke Rikarda Boldona trdil, da obstoji samo oporoka, ki je bila napravljena na dan poroke Rikarda Boldona. Iz poznejše izjave svojega strica, je Frederik Boldon vedel, da je napravljena §e druga oporoka, po kateri dobi on posestvo Roby Chase, l akoj je sumil, da se je zgodilo nekaj nepoštenega, njemu v škodo. Ta sum je postal še močnejši, ko ga je Mathew Fane nekega dne obiskal in mu razkril, da je odvetnik Feliks po naročilu pokojnega Rikarda Boldona sestavil drugo oporoko. Z ozirom na I
to je obljubil Mathe\vu Fancju primerno nagrado, če mu preskrbi drugo, nerazglašeno oporoko. Pred nekaj tedni mu je Fane res prinesel oporoko, toda iz rok jo je šele dal na svečano obljubo, da ne bo Frederik Boldon nikdar izdal, kako jo je dobil. Ta pogoj je pri Frederiku Boldonu vzbudil sum, da je Fane kriv hitre smrti odvetnika Feliksa in vsled tega se ni upal sam predložiti oporoko sodišču. Po dolgem premišljevanju se je odločil, da pusti vtihotapiti oporoko v pisalno mizo ladv Boldonove in potem provzročiti hišno preiskavo. Vedel je, da Thesiger ni kriv, a mislil je, da sploh ne bo obtožen. Da bi prišla ladv Boldonova v težaven položaj, če se v njeni mizi dobi oporoka, to da se mu niti sanjalo ni. Menil je, da bo sodišče mislilo, da Feliks po smrti Rikarda Boldona ni zadosti iskal oporoko in da je vsled tega obležala v mizi. Čuvši, da je Iady Boldonova aretirana, je hotel takoj iti na policijo, a smilil se mu je Fane. Predno se je mogel še odločiti, je močno obolel in sploh ni mogel o tej stvari ničesar ukreniti.
Po prečitanju te izpovedi Fre-derika Boldona, se je lord - sodnik z obrazom, na katerem se je videlo, kako ga veseli, da se je stvar fako zasukala, obrnil do Thesigerja:
»Soričo doprinešenih dokazov
boste pač preklicali svoje priznanje, da se čutite krivega.«
»Da, mvlord; preklicem.«
Obravnava je bila nato hitro končana, kajti zastopnik obtožne oblasti je tožbo umaknil. Vsi so ponudili Thesigerju roke in mu čestitali tako prisrčno, da ga je toliko sočutje popolnoma prevzelo.
»Sedi,« mu je tiho rekel O' Neil in mu primaknil stol.
»Saj mi je že zopet dobro,« je odgovoril Thesiger. Le to prisrčno sočutje in zavest, da sem zopet svoboden, me je nekoliko omamilo. Pa le za trenotek. A kako naj se zahvalim tebi. O' Neil, za vse, kar si zame storil. Vse je tvoja zasluga, vse od konca do kraja.«
»Nikar ne govori!«
»A povej mi — kaj je z lady Boldonovo?«
»Kakor veš, so jo porotniki oprostili, in da je res popolnoma nedolžna, se je tudi sedaj s priznanji Faneja in Frederika Boldona brez-dvomno dokazalo.«
»Ah, da! Kako sem prav tega vesel, si niti misliti ne moreš.«
»Ali bi jo rad videl? Lady Boldonova je v Londonu.«
»Kaj praviš? V Londonu je?« je ves presenečen vzkliknil Hugh Thesiger.
»Da* Vem  v katerem hotelu
daj, ko je stopilo na bojišče okoli 700.000 italijanskih bojevnikov? Fur-lanija in naše obmejno ozemlje ob gorenjem toku Soče bo velikansko grobišče italijanske armade.
Sveta Lucija.
Z vojaškega stališča je posebno razveseljiva naša situacija pri Sveti Luciji. To lepo zveneče ime ostane v spominu vseh. Nekoč že je igrala neka Sveta Lucija v zgodovini naših junaških vojsk veliko vlogo, ali ta je bila druga, naša Sveta Lucija, za katero se bore tako naporno italijanske čete, leži južno Tolmina ob važni točki, ki odpira pota na razne strani, kamor bi mogla kreniti italijanska armada. Naše pozicije tu so od Soče dalje na pogorju, ki dominira Sveto Lucijo. Italijani ne morejo doseči tega, da bi potisnili naše čete za Sočo. Vedno in vedno se zaletavajo v višino, ki je v posesti naših čet, zapadno Svete Lucije, ali vedno in vedno se morajo umikati s pobočja krvavih glav. Na to, da se je posrečilo našim četam vzdržati se stalno proti sovražniku ob Soči ob tako hudih bojih, na to morejo biti posebno ponosne.
Boji za pozicijo na Sv. M. nad Sv. Lucijo so že ves čas jako ljuti. Tako poroča na primer prof. Lovrič z dne 13. oktobra o nekem takem napadu Italijanov. Poroča: Napad pri Sv. M. je bil jako hud in nevaren. Ko se je sovražnik približal našim pozicijam, so začele padati po njem krogle iz naših topov in iz strojnih pušk. Z junaškim klicem: Ajuto, in-dietro, siamo perduti! so šli Italijani, odkoder so prišli; 20 je ostalo mrtvih pred našimi pozicijami. — To je sličica iz manjših bojev, sedaj pa se vrše obsežni, kake morajo biti šele sedaj izgube sovražnika!
Alpinci na Krnu in Mrzlem vrhu.
Italijanski napadi na Krn kakor tudi na Mrzli vrh se izjalovljajo kar po vrsti. Nas ogenj, ki je dobro zadeval, je pobil cele množine alpincev, ki tvorijo jedro italijanske armade. Na tisoče italijanskih vojakov je pustilo doslej svoje življenje na Krnu in Mrzlem vrhu in sedaj se jim pridružujejo novi tisoči iz jedra italijanske armade.
Iz vojnoporočevalskega stana se poroča, da so izgube Italijanov v dosedanjih dneh tretje bitke izredno visoke in toliko pomembnejše, ker je
italijansko armadno vodstvo poslalo v prve vrste svoje najboljše čete.
Položaj na tirolski fronti.
London, 23. oktobra. Iz Pima poroča »Times«, da se jurišu italijanske armade na tirolsko fronto pri četve-rozvezi pripisuje velik pomen. Ali iž previdnosti dostavlja list. da je vreme za italijanske operacije jako neugodno.
Tretja bitka ob Soči v zvezi z dogodki na Balkanu.
Italijanska ofenziva na jugozapadni fronti je v najožji zvezi z dogodki na Balkanu. Ona predstavlja takorekoč sodelovanje Italije v borbi proti zmagonos. ofenzivi na Balkanu. Ostale države četverozveze niso bile zadovoljne s hladnim ponašanjem Italije napram krizi na Balkanu in francosko in angleško časopisje je očitalo Italiji, da jako slabo vrši svoje zavezniške dolžnosti, ker noče poslati svoje pomoči na Dardanele, ne na Francosko, ne v Srbijo, ampak hoče sodelovati samo pri blokadi bolgarskega obrežja. Italija ni hotela opustiti politike »svetega egoizma« in da dovolj osveti svoje zasluge za četve-rozvezo, hoče pokazati, da veže s svojimi navali en milijon avstro-ogrskih čet, proti katerih vpadu mora ščititi tudi svojo lastno zemljo. In tako Italija »pomaga« četverozvezi in sama sebi! Ne verjamemo pa, da so te pomoči posebno veseli v Parizu in Londonu.
ITALIJANSKO   URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Naša srečno začeta ofenziva ob tirolsko-trentinski meji se je razvila na vsej fronti do morja. V Judikarijah, kjer nam je zavzetje hriba Melino donc-slo obilo vojnega materijala, smo zasedi Monte dei Pini in kraj Tirano Inferiore. V Lagarinski dolini je poskusil sovražnik, katerega so podpirale baterije na Monte Biaena dne 20. oktobra zvečer, protinapad na naše nove pozicije na Monte Cro-sano. Bil je vržen nazaj, zasledovan, trpel je velike izgube. V visokem Rienzu so prodrle naše čete čez višino v ozemlju Monte Cristalla, pri Čemer so dosegle težko dohoden vrh Rauchkofla in so se polastile istočasno v ravnini v smeri na Schluderbach   sovražnih strelskih
stanuje. Saj se lahko takoj tja pe-Ijeva.«
»Pojdi ti naprej. O' Neil,« je rekel Thesiger, ko se je čez kake pol ure ustavil voz pred hotelom. »Ada misli, da sem v ječi in kdo ve, kako bi se razburila, če bi kar naenkrat stopil pred njo. Pojdi ti naprej, prijatelj, in pripravi jo na moj prihod.«
O' Neil je z veselim nasmehom pritrdil in stekel po stopnicah.
XXVII.
Hughu in Adi je bilo pri prvem svidenju tako pri srcu, kakor da sta vstala iz groba in se zopet našla. Z razprostrtimi rokami in solznih oči 'je Ada hitela Hughu nasproti in se ga oklenila. Naslonila je svojo glavo •na njegovo srce in samo krčevito drgetanje njenega telesa je razodevalo, kako je v nji zmagovalo čustvo neizmernega blaženstva nad bridkim obupom, ki jo je še pred kratkimi trenotki moril.
»Ada, kaj mi nimaš ničesar povedati?« je po dolgem molčanju tiho vprašal Hugh in poljubil svojo nevesto na čelo.
»Kaj ti naj rečem Hugh? Ali je sploh mogoče popisati z besedami, kako sem srečna, da te zopet imam, ko sem se že bala, da si zame za vedno izgubljen? Ah, Hugh, odpusti tni nr^sin te oHnu^H mi Je
»Jaz naj tebi odpustim? Kaj neki?«
»Odpusti mi Hugh, da sem le en sam trenotek mislila, da si ti kriv smrti odvetnika Feliksa.«
»Ne, draga Ada, jaz moram tebe prositi odpuščanja. Po pravici in skesano priznam, kaj sem mislil, da si namreč ti kriva Feliksove smrti. Seveda nisem nikoli mislil, da si to namenoma storila. Toda zdelo se mi ^je, da je imel pokojni Feliks neko posebno moč nad teboj. Opazil sem večkrat, da ti je nekaj posebno na srcu, da imaš skrb, ki je še meni ne-češ razodeti. Začel sem te opazovati in prišel sem na domnevanje, da imata ti in odvetnik Feliks neko posebno skrivnost, ki je tebe hudo mučila. Ker mi nisi iz lastnega nagiba ničesar povedala, te tudi nisem izpraševal, dasi sem nujno želel izvedeti, kaj ti je, in še bolj želel, da bi ti mogel pomagati. Ko sva se tisto popoldne v Londonu razšla, sem dolgo časa begal po ulicah in raz-mišljeval, kaj naj storim. Končno sem se odločil, da poiščem odvetnika Feliksa in mu povem, da si ti moja nevesta in da nima več opraviti samo s teboj, nego tudi z menoj. Upal sem, da tako izvem, kakšno moč ima nad teboj.«
(Dalje prihodnjič.)
■
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD", dne 26. oktobra 1915.
246. štev.
jarkov. Napravili so nekaj vjetnikov. V dolini Fella so prizadjali drzni vpadi naših oddelkov sovražni obrambni napravi težko škodo in so nam prinesli orožje in municijo. Leopoldskirchen je v plamenu. V dolini Seinera smo napadli močne sovražne oddelke, jih razpršili in pognali v beg, pri čemer so na ozemlju pustili številna trupla.
Vzdolž cele soške fronte od Kobarida do morja so pričele naše čete po dolgotrajni artiljerijski pripravi dne 21. t. m. zjutraj napadati sovražne pozicije, katere so branile raztegnjene mreže in železne žice, iz več vrst strelskih jarkov napravljene, in številne bojne sile. Pod silnim koncentriranim ognjem artiljerije in strojnih pušk sovražne pehote, ki je poleg tega metala tudi ročne granate, je osvojila naša rezko in trdovratno prodirajoča pehota z bajonetom važne pozicije v prostoru Krna, jako močni sistem strelskih jarkov pod Mrzlim vrhom, v tolminskem odseku številne dobro utrjene strelske jarke na hribu Sv. Lucije, severno Gorice, kakor tudi močan okop na pobočjih Sabotina. Na Krasu smo predrli močne črte sovražnika istotako na več točkah. Sovražni oddelki so bili uničeni ali razrušeni. 1184 vojakov in 25 oficirjev smo vjeli.
25. oktobra. Energična ofenziva naših hrabrih in neutrudljivih čet se nadaljuje z važnimi uspehi ob celi fronti. Na zapadnem obrežju Gard-skega jezera smo zavojevali hrib No-dic, severo - vzhodno Cime al Bal, s čemur popolnoma obvladujemo dolino Ledro. V dolini Cordevole vzdržujemo pritisk na sovražne pozicije na Coi di Lana. Malo utrdbo na polovici višine smo osvojili in vjeli nekaj mož. Med gorenjo dolino Boite in izvirom Rienza so prodirale naše čete skozi doline, ki obdajajo z boka pogorje Monte Cristalla, koncentrično na Schluderbach. Na pot nam postavljene sovražne ovire smo uničili. V Karniji so obnovile naše čete srečne izpade iz višinskih dolin De-gano. But in Chiasso. Sovražnik je izgubil 21 vjetnikov, med temi 1 oficirja. Pomen naših uspehov dne 21. oktobra v Zaiezerski dolini, kjer smo pokopali 426 sovražnih trupel,
se potrjuje. Ob gorenji in srednji Soči so dosegle naše čete včeraj uspehe na malem Javorčeku, na višini Svete Lucije, vzhodno Plavi in na hribu Oslavja. Dva močna sovražna protinapada na Mrzli vrh sta bila zavrnjena. V tem frontnem odseku smo napravili 151 vjetnikov, med njimi 2 oficirja. Na Kraški planoti so začele naje čete zjutraj dne 22. oktobra s ponovljeno silo zopet napadati. Ne glede na močan sovražni odpor, ki je imel svojo oporo v ljutem koncentriranem ognju številnih baterij polnih učinka, se je posrečilo naši pehoti po trdovratnem boju, ki je valoval sem in tja, skoro ob celi fronti napredovati, zlasti proti Sv. Martinu na Krasu. Vjeli smo 2009 mož, med temi 50 oficirjev, 7 strojnih pušk, mnogo municije in drugega vojnega materijala.
Padli in odstavljeni poveljniki.
Rim, 23. oktobra. Generallajtnat Momo je umrl v Florenci. Polkovnik Cassoli je padel ob fronti. Poveljniki pehotnih polkov št. 5, 21, 25, 53, 85 in 87 in še drugi pehotni polkovniki, ki so navedeni v uradnem listu samo s priimki, kakor tudi poveljnik 8. al-pinskega polka so stavljeni v dispozicijo.
Transporti   italijanskih ranjencev.
Kolin, 23. oktobra. »Kolnische Zeitung« poroča iz Milana:- Včeraj se je peljalo tu mimo 11 vlakov, vsak po 18 vozov ranjencev skupaj nad 4500 mož, iz bojev proti Avstrijcem, v smeri na Genovo.
Italijansko brodovje.
Brindisi, 25. oktobra. Po semkaj došli brezžični brzojavki se obstreljevanja in blokade bolgarskega obrežja udeležuje tudi italijansko brodovje.
Pogovori z italijanskim vojnim ministrom.
Lugano, 23. oktobra. Italijanski vojni minister se je vrnil šele včeraj iz glavnega stana v Rim. Imel je z ministrskim predsednikom Salandro in zunanjim ministrom Sonninom daljše pogovore o vojnem položaju na italijanski fronti in glede dogodkov na Balkanu.
NAŠA KONJENICA V VALJEVU. — KOVESSOVA armada se BLIŽA ARANGJELOVCU. — BOLgari SO PREKORAČILI TIMOK od IZVIRA do IZLIVA.
Dunaj, 25. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašalo:
Jugovzhodno bojišče.
Avstro-ogrski oddelki konjenikov so vkorakali v Valjevo.
Armada generala von Kovessa se med boj! bliža mestu Arangje-lovac.
Na obeh straneh Kolubare prodirajoče c. in kr. čete te armade napadajo višine južno in jugovzhodno Lazarevca.
Drugi avstro-ogrski armadni zbor je porazil Srbe pri Ratarih, 10 kilometrov jugozapadno Palanke, nemške čete pa so zajurišale z veliko srditostjo branjene pozicije južno Palanke, ter osvojile Petrovac v dolin? Mlave.
Pri Oršov? čez reko prepeljane avstro-ogrske in nemške čete prodirajo v gorovju vzhodno rečne ožine Klisura. Sovražnik je zbežal, pustivši ležati puške in municijo.
Bolgari so v zadnjih dneh prekoračili na številnih točkah Timok od izvira do izliva. Njihovi naoadi na višine levega brega ter na Zajje-čar, Knjaževec in Pirot napredujejo.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r, fml.
*
PREHOD ZAVEZNIŠKIH ČET ČEZ TAMNA VO. — GALLVVITZOVA ARMADA JE IZVOJEVALA NOVE USPEHE. — BOLGARI SO SE PRIBLIŽALI PIROTU na 20 KILOMETROV.
Beroiin. 25. oktobra. (Kor. ur.) vVoIiiGv urad poroča:
Veliki glavni stan, 25. oktobra:
Balkansko bojišče.
Pri Višegradu smo razširili pridobljeno mostišče. Zapadno Kolubare smo zasedli prehod čez Tamnavo se-verozapadno Uba.
Armada generala von Kovessa je dospela do splošne črte Lazare-vac, severno Arangjjelovca-Rabo-vac (zapadno Ratarov).
Armada generala von Gallwitza }e zajurišala južno Jasjenice domini-rajočo višino vzhodno Baničine, zavzela v Moravski dolini   po ljutih
sedle Valjevo
bojih Dolenjo Livadico ter Žabare in je dospela vzhodno od tam do črte višina Presedna, južno Petrovca, zapadno Meljnice. V dolini Peka smo zasedli višino zapadno in severo-zapadno Kučeva.
Čete, ki so udarile pri Oršovi, so prodrle dalje proti jugu ter so dospele s svojim krilom do Sipa ob Donavi.
Bolgarska armada generala Bo-jadževa je osvojila greben med vrhovoma Drenove glave in Mlrkovca (20 km od Pirota).
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO    URADNO POROČILO.
Sofija, 24. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare«: Uradno poročilo o operacijah 23. t. m. pravi:
Naše čete so pri Skoplju odločilno porazile srbske čete ter so mesto definitivno zasedle. Sovražnik, ki je imel več kot 500 mrtvih in ranjenih, je vržen na sedlo Kačanik nazaj. Naše čete ga v tej smeri neprestano zasledujejo.
Sofija, 25. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Telegrafique Bulgare« javlja: Uradno poročilo o operacijah 24. t. m. pravi: Naše Čete so zavzele Negotin in donavsko pristanišče Prahovo. Dosedaj znani plen: 1 oskrbovalno skladišče in 20 vagonov z vojnim materijalom. Vjeti so: 1 častnik in 270 mož. Na bojišču smo pokopali 300 srbskih mrličev. Princ Kiril in armadni zapovednik sta bila v Skoplju zelo slovesno sprejeta. Mesto je bilo okinčano z našimi zastavami in preprogami. Celokupno prebivalstvo se je udeležilo sprejema ter je jokalo radostnega ganjenja. Oduševljenje bilo nepopisno.
SRBSKO URADNO POROČILO.
Srbski generalni štab poroča 22. oktobra: Dne 22. oktobra so se boji na severni fronti blizu Morave nadaljevali. Naše čete vztrajajo v svojih pozicijah. Pri vasi Starčevo, 22 km jugo - vzhodno Požarevca, so vrgle sovražnika iz njegovih pozicij nazaj. Pri Belgradu se nadaljuje boj, ne da bi se bil položaj izpremenil. Na vzhodni fronti je napadel sovražnik zopet z močnimi silami naše pozicije pri Mačku, 11 km vzhodno Knjažev-ca, ki jih je po ljutem boju z ročnimi granatami  osvoiil. S orotinapadom
smo se teh pozicij zopet polastili. Na desnem bregu Nišave so naše čete zopet zavojevale svoje pozicije vzhodno Pirota, ki jih je sovražnik zjutraj zavzel. Na levem bregu Nišave se vrše boji. Pri Kumanovu, kjer operira sovražnik z velikimi silami, in pri Krivolaku, 35 km jugovzhodno Velesa ob Vardarju, kjer nas podpirajo francoske čete, se vrše boji.
Francosko   uradno poročilo o bombardiranju Dedeagača.
Pariz, 23. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Havas«: Uradno mornariško poročilo. Dne 21. oktobra popoldne so vojne ladje zaveznikov bombardirale pristaniške naprave in skladišča v DedeagaČu, ne da bi streljale na obljudene dele mesta. Uničile so nekaj vojaških naprav in opazovalnih postaj na bolgarski obali.
O bojih v Mačvi.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Boji v Mač vi so bili nad vse srditi. Tu se boreče krilo K6-vessove armade je moralo dobro napeti svoje sile, da zlomi trdovratni srbski odpor. Prodiranje se je vršilo v dveh skupinah: ena je pri Jarku forsirala Savo, druga je operirala ob izlivu Drine proti Pa-rasnici. Tu je divjal boj zlasti ob cesti Ravnje-Crnabara, iz Jarka prodirajoče čete pa so se morale boriti v močvirjih reke Bitve z velikimi težkočami. Srbske utrdbe so bile jako močne. Cela Mačva je bila ta-korekoč ena sama podzemska trdnjava. Srbi so prepletli polja z jarki, okopi, žičnimi ovirami, skrili svojo artiljerijo za turščična skladišča, napravili med drevjem skrbno maskirane redute. Tudi naše čete so se zakopale v neposredni bližini sovražnika. Dan in noč je nato vršila naša težka artiljerija svoje uničevalno delo, marsikatera lična kmečka hišica se je razrušila, granate so drobile žito in buče ter uničevale srbske okope. V nedeljo 17. t. m. pa so naše čete izvršile generalni naskok. Od dveh strani so navalile naše čete in v krvavih bojih, ki so bili posebno ljuti pri Gluščih, so se polastile ene mične vasice za drugo. Med tem je skupina, ki je prodirala od Drine sem, osvojila Crnobaro, Radenković, Kanovopolje in prodrla ob železnici do Šabca, "katerega osvojitev je kronala naš uspeh v Mačvi.
Srbske čete v Romuniji.
Iz Bukarešte poročajo: Po porazu pri Tekiji, so opustili Srbi svoje pozicije na bregu Donave. Srbska artiljerija je težke ruske topove demolirala in 600 mož je zbežalo pri Gruji na romunska tla.
Bodoči sedež srbske vlade.
Bukarešt, 25. oktobra. Glasom listov je romunsko   poslaništvo v Srbiji sedaj v Čačaku, dve uri od Kraljeva, kamor se srbska vlada v kratkem preseli.
Pariški   srbski poslanik v položaju.
Iz Pariza javljajo: Tukajšnji srbski poslanik Vesnić je zelo resen; ne delamo si nikakih iluzij, računamo pa na hrabrost naših čet in na pomoč naših zaveznikov, ki mora priti prav naglo. Stvar, za katero se borimo, je ravnotako njihova kakor naša.
Car proti kralju Ferdinandu.
Kodanj, 25. oktobra. Car je dal iz liste ruskih oficirjev črtati bolgarskega kralja in prestolonaslednika Borisa ter je prepovedal za celo Rusijo nositi bolgarske redove. Zaeno s carskim oklicem se je razglasilo, da je v rusko armado uvrstiti vse na Ruskem bivajoče Bolgare od 15 do 45 leta, ki hočejo postati ruski državljani.
Ruske obljube.
»Aftenposten« javlja iz Pariza: Carjev pobočnik general Višnolicki je prispel v srbski glavni stan, kjer je izjavil, da se bodo najpozneje v 14. dneh poskusile ruske čete izkrcati na bolgarski obali.
Ruski pomožni zbor že na potu v Bolgarijo?
Preko Kopenhagena javljajo: V Pariz so prispele zanesljive vesti, da je ruski pomožni zbor za Srbro odšel dne 22. oktobra. Vsak hip je pričakovati vesti, da so se Rusi izkrcali na bolgarski obali Črnega morja. Dosedaj pa še ni tozadevnega poročila.
Rusi bombardirajo Varno In Burgas.
Beroiin, 25. oktobra. Lokal-anzeiger« javlja preko Rotterdama: Rusko brodovje je bombardiralo Varno in Burgas.
Bolgarski listi proti Angliji.
Vladni list »Narodni Prava«: Bolgarija je pričakovala vojno napoved entente, zato angleška in francoska napoved ni napravila nikakega vtisa. Bolgarija je zvezana z j
mogočnima zmagovalkama Nemčijo in Avstrijo ter Turčijo. Vojna napoved Anglije le dokazuje, da ja ta država svojemu svetovnemu roparstvu pridejala nov zločin. »Neue freie Presse« izjavljajo: Anglija se ne bori za svobodo narodov, temveč za lastno slavo. Hrabra bolgarska armada, Bog in sveta bolgarska stvar, nam bodo dale moči, da pomagamo centralnim državam razrušiti Anglijo, osvoboditi narode, ki je-čijo pod angleškim jarmom, osvobodimo morje in kaznujmo angleškega roparja, ki živi od krvi milijonov nesrečnih ljudi na celem svetu.
Gešovov »Mir« pravi: Sedaj hočemo urediti račune. Mi zahtevamo le to, kar je naše. Četverozveza naj pride in naj nam skuša vzeti Makedonijo.
Razgovor z Radoslavovom.
VVolffov urad priobčuje razgovor z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavovom, ki je rekel med drugim: »Srbija je že popolnoma izolirana. Njen poraz bo najugodnejše vplival na vojaško in politično situvacijo centralnih držav in bo, kakor vse kaže, tudi pospešil konec evropejske vojne. Srbi še očividno računajo na pomoč entente, toda to upanje jih bo pač varalo. Pomoč entente bo nezadostna in prepozna. Bombardiranje Dedeagača in Porto Lagosa je povzročilo le malo škode in ni napravilo na nas nikakega vtisa. Ententa je mislila, da bo naščuvala narod proti kralju in vladi, pa se je kruto varala. Bila je tako naivna, da mi je neki francoski državnik dejal, da si upa s 3 milijoni franki pridobiti celi bolgarski narod. Odgovoril sem mu, da bi s tremi milijoni ravno tako malo opravil kakor s tremi milijardami. Dogodki so pokazali, kako se je ta mož motil. Bolgarija bo po zmagi ostala važen faktor pri delu centralnih držav za kulturni, gospodarski in politični napredek.
Radko Dimitrijev v Romuniji.
»Kolnische Ztg.« poroča: General Radko Dimitrijev se mudi v Bukarešti, odkoder hoče dobiti zvezo s svojimi somišljeniki v Bolgariji, da bi ž njimi povzročil državni prevrat. Bolgarska vlada je o njegovih načrtih podučena ter je že storila vse primerne korake.
Kakor poročajo »Narodni Prava«, bodo general Radko Dimitrijev in vsi bolgarski častniki, ki so ostali v Rusiji, postavljeni pred vojno sodišče kot dezerterji in veleizdainiki.
9 m
m
Pritisk entente na
Grško In Rcmirllo.
Konference v Rimu radi Grške.
»Secolo« javlja iz Rima: Sonni-no konferira zadnje dni neprestano s Salandro in tujimi diplomati. Včeraj se je posvetoval s francoskim veleposlanikom Barrerom in prvim tajnikom ruskega veleposlaništva o balkanskem problemu, zlasti pa o odklonilnem stališču, ki ga zavzema Grška napram zahtevam četvero-zveze. »Secolo« meni, da bo treba vporabiti sedaj proti Grški bolj prepričevalna sredstva. Naivno je upati, da bodo imela prijateljska pogajanja uspeh.
Nove angleške obljube.
Iz Londona poročajo: Anglija bo predložila v najkrajšem času grški vladi nove sijajne ponudbe. To bo obenem zadnji prijateljski korak angleške vlade v Atenah.
Pariz, 24. oktobra. »Petit Pari-sien« poroča, da je Angleška ponudila Grški za njeno udeležbo na vojni, odstop Yonije, srbske okraje ob spodnjem Vardarju, bolgarsko obrežje ob Egejskem morju s Porto Lagosom in Dedeagačem ter otok Ciper. Ker je Angleška minolo leto anektirala Egipt in je gospodar dežele, nima zanjo Ciper nič več takega pomena, kakor ga je imel poprej.
Anglija grozi Grški s pre rušenjem diploraatičnih odnošajev.
Budimpeštanski »Vilag« javlja iz Aten: Angleški poslanik je izročil grški vladi posebno noto, ki z obžalovanjem konstatira, da je storila Grška s svojo svojevoljno interpretacijo srbsko - grške pogodbe sovražnikom Četverozveze veliko uslugo. Nota končno grozi, da bo Anglija prekinila prijateljske stike z grško vlado.
Ministrski predsednik Zaimis se je takoj po prejemu note podal h kralju, ki se je posvetoval tudi z načelnikom generalnega štaba. Nato se je vršil ministrski svet, v katerem je šef generalnega štaba izvajal, da se Grška sedaj, ko je dopustila izkrcanje četverozveznih čet na svojem ozemlju, ne more več izogniti vojni.
Ententine čete v Solunu.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da se je dosedai iz_krcalo v Sojuau
le 58.000 francoskih in angleških čet
s 100 topovi. 20.000 mož je že odšlo v Srbijo in sicer 12.000 z železnico, 8000 pa peš. Z ozirom na pomanjkanje transportnih sredstev bo rabila ententa štiri tedne, predno spravi 100.000 mož v Srbijo. Med izkrcani-mi četami se pojavlja nezadovoljnost.
Kralj Konstantin gre v Solun.
»Neue Freie Presse« poroča iz Aten: Kralj Konstantin se poda ta teden najbrž v Solun, da inspicira makedonske garnizije.
Denar četverozveze za Grško.
Iz Aten poročajo: Ententa je nakazala grški vladi zopet 10 milijonov kot drugi obrok 30milijonskega mo-bilizačnega posojila.
Romunija pred odločitvijo.
»Morningpost« poroča iz Bukarešte: Tu čutijo vedno bolj, da se je položaj na Balkanu vsled nastopa Bolgarije in stališča Grške popolnoma spremenil. Prišel je trenutek intervencije. Najširši krogi naroda pričakujejo, da bo vlada storila odločilne korake. Odločilen faktor pa je vprašanje, kako močne sile lahko spravi ententa v Srbijo.
Nedeljske demonstracije v Bukarešti.
Z Dunaja se poroča: Nedeljskim demonstracijam in manifestacijam v Bukarešti ne pripisujejo tukajšnji di-plomatični krogi nobenega pomena, ter ne verjamejo, da bi mogle vplivati na politiko romunske vlade, ki hoče ohraniti nevtralnost.
V osvojenem Beisraiu.
„Pesti Napio" priobčuje iz vojnega časnikarskega stana naslednjo sliko iz osvojenega Belgrada:
Nemške čete, osvojivše Ciganski otok, so pripeljale prve vjernike v Zemun. Hrabri borci, ki so branili to postojanko, so se izmučeni bili do zadnjega. Ipak jih je 70 bilo vjetih, na čelu jim neki podčastnik. Že po-staren mož, morda kakih 50 let. Raztrgana mu je bila uniforma. Ko so ga zarobili, je ostal nepremično na svojem mestu in akoravno so mu rekli, da naj vendar gre naprej, se ni premaknil. Naenkrat je razširil roke proti Belgradu in se zrušil v blato. Še le sedaj smo opazili, da krvavi iz štirih ran. Niti besedice ni govoril, nič m tožil. Na obali, v obličju Belgrada je izdahnil svojo dušo. Ta stari vojak je simbol srbskega odpora, in pri vsej mržnji, ki jo moramo čutiti proti Srbiji, ker je ona, kakor se vidi, navalila na nas prokletstvo vojne, ipak ne moremo omalovaževati junaštva tega naroda, ki v trenutku svojega pogina prezira smrt.
Možje, starci, žene, otroci se borijo sedaj za bodočnost smrti z vsakim orožjem puškami, pištolami, noži, pestmi in zobmi. V Srbiji se bije najkrvavejši boj cele svetovne vojne. Nadejamo se, da bo plamen, ki je bil tu razpaljen, tudi tu ugasnil. Nemški častniki pravijo, da so Srbi najtrdo-vratnejši sovražniki. Ni dovolj, da ga ubiješ, moraš ga povsem potolči, da ne bo več nevaren. Naša pehota je prodirala proti Avali preko polja, ki bilo posuto z mrliči. V srbskih zako-pih vztrajajo sovražniki do zadnjega moža. Njihove žene in otroci, ki jim prinašajo municijo, jemljejo puške iz rok svojih mrtvih mož in očetov in dirjajo sami v boj.
Sam Belgrad, kamor sem prišel dva dni po osvojitvi, ima pečat strašne smrtonosne borbe. Glavno mesto Srbije je onemelo. Od 120.000 prebivalcev jih je ostalo v mestu komaj 10.000 in to le mali ljudje, delavci. Drugi so po razglasu, objavljenem 8. oktobra ponoči, zbežali v Niš, Skop-lje, Bitolj. Ulice so puste, trgovine zaprte. Ena, dve žene, črno oblečene se plazite po ulici, pritiskate k zidu; iz oči jima sije sovraštvo. Belgrad nima več značaja mesta.
En edini boljši lokal je odprt — Hotel Balkan. Pred 15 meseci sem bil v mestu — toda danes napravlja na mene najbolj žalosten, pust in obu«* pen dojem. Teden po osvojitvi ne vidim v Belgradu drugega, kakor po-streljane hiše, razrušene in oropane trgovine, v črne robce omotane pojave in nemo, strašno tišino. Belgrad je umrl, toda predal se ni.
Izkrcal sem se na obali tega mrtvega mesta iz ogrskega parobroda „Torontal". Na Donavi vlada šum in trušč, ki me spominja na pomorsko brtko. Na obali izkrcavajo naši prtljago: vreče z moko, municijo, potrebščine za »Rdeči križ", neštevilne konzerve in povsod so na delu her-cegovinski delavci s rdečimi fesi pod zastavami s polumesecem. Na zapadni obali se na hišah nahajajo le mali sledovi strelov.
Prišel sem do hotela „Moskva". Nikjer ne vidim meščana. Tu pa tam gleda izza kakih polu priprtih vrat postaričen obraz v črno ovite ienske.
Z4,o.
„SLOVENSKI NAKOD-, anc 26. oktobra 1915.
Stran 3.
Sicer spominjajo le psi, ki se klatijo po ulicah, da so tu stanovali ljudje. Prvo javno poslopje, pred katerim sem obstal je »Narodna banka". Veža je širom odprta. Pred njo stoji naš črno-vojnik na straži. V veliki dvorani vlada nered, ki spominja na paniko, v kateri so uradniki zapustili banko. Velike omare so odprte. Pisma, menice, spisi leže na tleh.
Hotel „Moskva" je bil že lansko leto močno poškodovan. Sedaj je vse zabito z deskami, okna pa so popokala od granat. V Mihajlo vi ulici tja do tovaren je videti znake neusmiljene borbe. Kroglje so razdrobile izložbe, hiše so razdrapane, opeka na strehah razbita, po ulici leže žice in drogi od telegrafa, svetilke, pohištvo — vse je služilo za barikade. Hotela „Srbska truma" in »Srbski kralj" sta uničena. Ljudje so streljali iz kavaren, izza barikad, zgrajenih s stolov in miz, vsak zid je oškropljen od tisočev krogel j. Po vsej priliki so morali naši branitelje s strojnimi puškami pregnati. Srednji trakt vseučilišča je porušen od granat, po prekrasni zbirki knjig brskajo kokoši.
Mihajlov spomenik je ostal nepoškodovan. Na stopnišču gledališča se je nekaj ur držala gruča mladih ljudi, dokler jih niso Nemci pobili. Na dvorišču zunanjega ministrstva leže nakopičeni spisi, potni listi, tiskovine in zbirke starih porumenelih brzojavk. V dvorni lekarni so tla posuta s čre-pinjami razbitih steklenic.
Poiskal sem naše poslaništvo v Krunski ulici. Nekoliko šip je razbitih, sicer je poslopje nepoškodovano. Vrt je divje zaraščen. Pečati na poslopju nemškega poslaništva so nepoškodovani, kakor tudi na poslopjih vseh drugih poslaništev. Malo palačo ruske legacije stražijo vojaki in na železni ograji, ki obdaje konak, vidim viseti raztrgane komadiče srbske tro-bojnice. Novi konak je prazen. V veliki prestolni dvorani se je razpočila granata. Na pročelju vihrajo avstrijska, madžarska in nemška zastava.
Največ sledov je na Kalimegdanu. Vojašnice, oficirski kazino, vojaška šola, stolpi — vse je razrušeno. Eden naših možnarjev je tu pokopal celi angleški pomorski top. Po razvalinah leži orožje, puške vseh sistemov, noži, revolverji, stare turške pištole — vse je služilo belgrajskim prebivalcem za boj. Zlasti žene so se odlikovale v neusmiljeni poulični borbi. V mnogih hišah so stara mati, mati in vnukinje metale ročne granate na Nemce. Dosti jih je bilo na mestu prebodenih, druge so se potem zopet poskrile in sedaj jih izganja glad iz njihovih skrivališč. Mrliči so ležali po ulicah, za vratami hiš in trgovin, po sobah, na mizah, viseli so skozi okno s prestreljenimi glavami.
Sedaj vlada na Kalimegdanu ista smrtna tišina, kakor v mestu.
Le tam deli je ostal star zahripan crtuljak, ki se sedaj suče našim in nemškim vojakom v zabavo.
Za načelnika zasedenega mesta je bil imenovan ravnatelj Srbske Narodne banke Kosta Popovič. Izdal je poziv na meščanstvo, v katerem opozarja na mir in red in objavlja, da mora vsakdo oddati svoje orožje. »Oni, ki so se skrili, naj se vrnejo v svoje hiše, že ne naj se brigajo za otroke in ne za politiko.14
Tako se je do 16. t. m. nabralo v Belgradu kakih 15.000 prebivalcev, ki so prišli deloma iz svojih skrivališč. Dve knjigarni in 4 branjarije so odprle svoje prodajalne. Zanimivo je, da pripada do 60% onih, ki so ostali v mestu srbskim »narodnim liberalcem" in »socijalistom", ki so na zadnji skupštini glasovali proti Pašiću in rusofilom.
Pogovarjal sem se z več trgovci, ki so mi rekli, da so se od februarja sem nahajali v Belgradu mnogi francoski, angleški in ruski častniki. Rusko zapovedništvo je bilo nastanjeno v hotelu »Pariz". Navzlic vsem uspehom lanjske vojne, razpoloženje v mestu ni bilo baš odusevbeno. Ljudje so želeli mir, trgovina in industrija je popolnoma uničena. Socijalisti so v svojih listih napadali Pašića in prestolonaslednika. Prve dni oktobra^ je prevzel zapovedništvo general Zivkovid. Častniki so govorili, da se bo Belgrad držal več tednov, morda celo do Božiča. Za časa bombardiranja so stanovali ljudje v Zleteh. Predmestna drhal je v zmešnjavi oropala več trgovin. Juriš naših čet 8. t. m. je izzval veliko paniko, vse je bežalo. Življenje v mestu je bilo sicer po ceni. Kilogram kruha 60 vinarjev, govedina 1 krono 80 vin., svinjetine 2 K. Meščanstvo je bilo o vojnih dogodkih precej dobro podučeno, oficijalni krogi so le tajHi predstoječo vojno z Bolgarijo. Ženske so uprav strastno huj-skale proti Nemcem. Dne 6. in 7. oktobra je padlo na Kalimegdanu 3000 ljudi, med njimi francoski kapitan Renny. Padlo je tudi mnogo angleških topničarjev in več ruskih pijo-nirjev. _
Vojna z Rusijo.
NAŠE   ČETE  POTISKAJO RUSE PRI   CARTORUSKU   NA REKO STIR.
Dunaj, 25. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Napadi zapadno Čartorijska napredujejo uspešno. Navzlic ljutemu odporu potiskamo sovražnika proti Stiru nazaj. Včerajšnji plen v teh bojih znaša 2 častnika. 1000 mož, 4 strojne puške. Sicer na severovzhodu ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fml.
*
BOJI PRI RIGI. — RUSKI PROTINAPADI  V  OKOLICI  D VINSKA ODBITI.
Beroiin, 25. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 25. oktobra:
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Južno od Keppau, jugovzhodno Rige, so bili ruski sunki odbiti. Protinapadi na pozicije severozapadno D vinska, ki smo jih osvojili 23. t. m., so se razbili. Število vjetnikov se je zvišalo na 22 častnikov in 3705 mož, množina plena pa na 12 strojnih pušk in 1 metalca min. Slabe nemške sile, ki so severno Iluksta prodrle preko istoimenovanega odseka, so se pred nadmočnimi napadi zopet izognile na zapadni breg. Severno Drlsvijatskega jezera so ostali ruski napadi na našo pozicijo pri Gratenih-Grenztalu brezuspešni.
Armadni skupini generalov feld-maršalov princa Leopolda Bavarskega \n von Maekensena.
Položaj je neizpremenjen.
Armadna skupina generala von Linsingena.
Zapadno Komarova so vdrle avstro-ogrske čete v sovražno pozicije 4 in pol kilometra na Široko.
Vrhovno armado vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
Petrograd, 23. oktobra. (Zakasnelo došli konec uradnega ruskega poročila z dne 21. oktobra.) Pri Novem Aleksinjecu, 31 km severozapadno Tarnopola, smo včeraj z energičnim naskokom zavzeli en del sovražnih pozicij. Zavojevali smo tudi pozicije pri Lopusznu (9 km severno Aleksinjeca). Tekom dneva smo v teh bojih vjeli 138 oficirjev in približno 7500 vojakov ter zaplenili dva topa in mnogo strojnih pušk.
2 ■. oktobra. Blizu Šmardena zapad* šloka (16 km) se je razvilo več majših bojev, ki so bili za obe strani brez pomena. Ob gozdu vzhodno vasi Olaj, na cesti v Mita-vo, se nadaljuje infanterijski in artiljerijski ogenj. Na levem bregu Dvi-ne ( 2 km zapadno Borkovic) so napravili Nemci več izpadov in brezuspešno poskusili ofenzivo. Na dalnji fronti do Pripjeta nič posebnega. — Boji ob levem bregu Stira se nadaljujejo. Pri Komarovu, severovzhodno Kolkov (10 km) in blizu Kolkov smo glasom dodatnih poročil vjeli še 22 oficirjev, 1600 vojakov, 17 strojnih pušk. 8 metalcev bomb in dva reflektorja.
DROBNE VESTI  IZ RUSIJE.
Kodanj, 25. oktobra. »Ruski Invalid« pripravlja v inspiranem članku javnost na to, da bo padla Riga. List zatrjuje, da se bo rusko desno krilo tudi po padcu Rige moglo naslanjati ob zaliv, češ, za Nemce Riga ne pomeni dosti, dokler obvladuje zaliv rusko brodovje.
Frankfurter Zeitung« javlja iz Petrograda: Zmagovanje reakcije je vidno iz imenovanja visokih uradnikov in ostrega kaznovanja liberalnih listov.
»Kolnische Zeitung« javlja iz Petrograda, da je general Rennen-kampf odstavljen.
»Baseler Nationalzeitung« poroča iz Petrograda: V naznanilu enega gardnega polka za panihido padlih oficirjev je cenzura črtala eno ime. Domneva se, da je bil padli veliki knez.
»Lokalanzeiger« javlja, da je stališče ruskega ministra prometnih sredstev Buhlova omajano in se pričakuje njegov skrorajšnji odstop.
ZAPADNO BOJIŠČE.
NOVI   FRANCOSKI   NAPADI V CHAMPAGNI.
Beroiin, 25. oktobra. (Kor. ur.) Wo!ffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 25. oktobra:
Zapadno bojišče.
V Champagni nas Francozi po najsilnejši artiljerijski pripravi napadajo pri Tahure In proti naši severno od Le Mesnil izbočeni poziciji. Pri Tahure se njihov napad v našem ognju ni mogel popolnoma izvršiti. Pozno zvečer se je vršil še ljut boj na molečem oglu severno od Le Mesnil. Severno in vzhodno od tam je bil napad s težkimi izgubami za Francoze odbit
. j-./jvno armadno vodstvo.
ANGLEŠKO    URADNO POROČILO.
London, 25. oktobra. Feldmar-Šal French javlja: Zadnje tri dni je artiljerija južno kanala La Basse živahno delovala. Tudi so bili boji z ročnimi granatami. Dne 22. t. m. so imeli naši letalci s sovražnimi letali boje v zraku. Ti poslednji so bili prisiljeni iti na tla in so bili pregnani. Eno nemško letalo je padlo, prevr-nivši se, z visočine 7000 čevljev, in zletelo na gozdič za nemškimi linijami.
*
BOJI NA MORJU.
Beroiin, 25. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Dne 23. t. m. se je potopila pri Libavi velika križarka »Princ Adal-bert«, zadeta od dveh strelov sovražnega podmorskega čolna. 2al, da smo mogli rešiti le mali del ladji-ne posadke.
Načelnik  generalnega  štaba mornarice.
(»Princ Adalbert« je srMnje-velika nemška oklopna križarka z 9000 tonami prostornosti, ki je razvila s 16.200 HP 21 milj brzine. Oborožena je bila s 4/21 cm, 10/15 cm, 18/8 cm topovi, posadka -*e štela 591 mož. »Princ Adalbert« bila zgrajena leta 1901. in spada vorej že med starejše nemške vojne ladje.)
Koln, 25. oktobra. (Kor. urad.) »K61nische Ztg.« javlja od holand-ske meje: Dne 20. t m. je nemški podmorski čoln ori otoku VVight tor-
pediral angleško transportno ladjo. Parnik se je prevrgel in potopil. Mnogo vojakov je poskakalo s krova.
Beroiin, 25. oktobra. (Kor. ur.) Poročevalec VVolffovega urada poroča iz Aten: Tukajšnji listi javljajo, da je bil pri Cagezi ob jugovzhodni obali solunskega pristanišča potopljen angleški transportni parnik Marketti, ki je imel na krovu 1000 angleških vojakov, municijo in sa-nitejce. Rešilo se je 83 mož.
Pariz, 24. oktobra. »Petit Pa-risieen« javlja uradno: Od 1. do 20. t. m. so sovražni podmorski čolni potopili naslednje francoske parnike: »Provincia«, »St. Marie«, »Antoine« in »Admiral Amelin«. Prvi trije so bili prazni; moštvo se je rešilo. Z »Amiralom Amlinom« se je potopilo 64 mož. Uradno poročilo ne pove, da so to bili vojaki.
Pariz, 24. oktobra. »Petit Pari-sien« javlja iz Le Havrea: Parnik »Pomerian« je vsled megle zavozil, vračujoč se iz Kanade, na skalovje pn svetilniku Oeteville. Razglaša se, da parnik »St. Pierre« ni bil potopljen po nemškem podmorskem čolnu, kakor se je prvotno poročalo. Najbrž se je zgodila zamenjava s kako drugo ladjo.
Diisseidorf, 25. oktobra. Gene-ral-Anzeiger javlja iz Londona: Tu so v velikih skrbeh za usodo štirih velikih parnikov. Z važnimi tovori so odpluli v Solun, pa že 14 dni ni vesti o njih.
Pariz, 25. oktobra. »Journal« javlja, da je nemški podmorski čoln torpediral v kanalu La Manche francosko ladjo, ki je peljala 50 am-bulanc.
Kriza na Francoskem.
Kolonija, 25. oktobra. Pariški poročevalec milanskega »Secola« poroča, da je v francoskem ministrstvu nastala velika kriza. Parlament se je prepričal o napakah in slabostih vlade. Od zbornice zahtevane tajne seje so zavezniške vlade preprečile, češ, da se politike četverozveze tičoči spori tudi v tajni seji ne smejo razglasiti. Vivianijev naslednik bo najbrž Briano, morda pa tudi Clemenceau.
Genova, 25. oktobra. »Temps« graja postopanje četverozvezne diplomacije in pravi, da so premembe v francoski in v angleški vladi neizogibne. Če bo" prihodnja vlada odločno postopala, bo uživala zaupanje.
Hag, 25. oktobra. Bivši francoski minister zunanjih del, Hanotaux, je v listu »Figaro« priobčil oster članek, v katerem pravi: Vojaški krogi in razne komisije ponavljajo zdaj neprestano besede nekega bivšega mogočnika, da ima ušesa, nima pa ust. V sedanjem trenotku, ko mora Francija storiti novo odločitev, je potrebno, pogledati na preteklost in se vprašati, Če je še dalje upravičeno brezpogojno zaupanje, ki je posveča Francoska svoji vladi že petnajst mesecev. Priznati je treba, da je bila Francija v vseh važnih vprašanjih dosti premalo egoistična. Nobena pogodba ni nalagala Franciji dolžnosti, da se udeleži ekspedicije na Dardanele. Francija je dala na Balkanu vse na razpolaganje svojim zaveznikom. V januarju je bilo po francoskih prizadevanjih že skoro tako daleč, da sta hoteli Romunska in Grška potegniti meč. Francoski narod bo vnovič svoji vladi zaupal, a to je zadnji poskus.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 23. oktobra. Glavni stan javlja: Ob dardanelski fronti je provzročila naša artiljerija v sovražnih strelskih jarkih veliko škodo. Naša artiljerija je zadela sovražno ter-pedovko, ki je obstreljevala okolico Djongbairja. Opazilo se je, da se je dvignil gost dim in da je nastala eksplozija na torpedovki, ki so jo druge torpedovke vlekle na Imbros. Pri Ari Burnu in Seddil Bahru je streljanje artiljerije in infanterije ter metanje bomb, drugače nič posebnega.
Carigrad, 24. oktobra. Naše patrulje so pustile zaiti sovražne po-trulje v past in so en del pobile, drugi del pregnale nazaj za utrdbe. Naša artiljerija je razdrla pozicijo za metanje bomb in pred kratkim razdrto a od sovražnika popravljeno utrdbo.
Prememba v turški vladi.
Dosedanji predsednik turškega parlamenta, Halil bej, je imenovan za ministra zunanjih del. Halil bej je pristaš miadoturške stranke in poseben prijatelj Nemčije. Bil je letos od aprila do junija v Berlinu, kjer je vodil različna pogajanja med Turčijo in Nemčijo.
Tretje wm Pililo.
Tisti dan, ko je izšel razglas o tretjem avstrijskem vojnem posojilu, je guverner poštnohranilničnega urada dr. Karol vitezLeth izrazil prepričanje, da bo uspeh tretjega vojnega posojila še večji, kakor je bil uspeh prvega in drugega vojnega posojila. Da se bodo upanja guvernerja poštnohranilničnega urada res izpolnila, to se vidi že sedaj, ko hite vsi krogi in vsi sloji, da podpišejo primerno svojim sredstvom vojno posojilo. Saj pa so podani tudi res vsi pogoji, da se vresniči napoved guvernerja poštnohranilničnega urada. V prvi vrsti je pomisliti, da je vojaški položaj monarhije jako ugoden. Dejstvo, da je posegla v svetovno vojno tudi Bolgarska, je ustvarilo popolnoma nov položaj, čigar pomen in značaj se spozna najbolje iz tega, da je odstopil francoski minister zunanjih del, ki ga je rusko časopisje imenovalo »dušo četverozveze«, in da je nastala na Angleškem velika ministrska in parlamentarna kriza in da se je na Ruskem zgodila rekonstrukcija ministrstva, kateri bodo sledile še dalnje premembe v vladi. S tem, da je Šla Bolgarska na strani centralnih držav v vojno, je zagotovljeno, da je poraz četverozvezne diplomacije ta-korekoč zapečaten. Na Ruskem odbijajo naše občudovanja vredne armade vse napade sovražnika; vsi novi napadi Italijanov so bili krvavo odbiti, na zapadu je francosko-angle-ška ofenziva, kakor priznava sedaj celo angleško časopisje, popolnoma ponesrečila, v Srbiji pa prodirajo Nemci, Avstrijci in Bolgari od dne do dne dalje in jim je popolna zmaga zagotovljena.
Kakor vojaški in diplomatični, tako je tudi gospodarski položaj naše monarhije naravnost sijajen. Posebnost sedanje svetovne vojne je, da daje ogromne zaslužke vsem podjetjem in producentom, od največjih tovarn do malih kmetij. Bilance skoro vseh industrijskih družb pričajo jasno, da jim je svetovna vojna ne le nič škodovala, kakor so se bale ob izbruhu vojne, nego jim prinesla ogromno mnogo dela in zaslužka. A da so kmetovalci, veliki in mali, prodali in prodajajo vse svoje pridelke po naravnost Čudežno visokih cenah in si ustvarili izdatna premoženja, to ve itak vsakdo. V denarne zavode se stekajo nepretrgoma velike svote, čedalje večje, in te pričajo, kako velike nove kapitale je ustvarilo gospodarsko delovanje ravno y voinem &a&u_ Zanimanje z.a
tretje vojno posojilo, ki^ je v vseh krogih jako veliko in sd že zdaj podpisane znamenite svote, je pa toliko naravnejše, ker je nalaganje denarja v vojnem posojilu jako koristno in dobičkanosno. Denar se obrestuje po 6*22% in je to obrestovanje garantirano za deset let. Tako ugodne prilike, naložiti denar na tako visoke obresti, ne bo kmalu dobiti in zato naj nihče te prilike ne zamudi. Za denarne zavode je posebno ugodno to, da je avstro-ogrska banka za lombardiranje zadolžnic tretjega vojnega posojila dovolila izjemno obrestno mero, namreč do 1917. leta 5c/c To omogoča mnogim denarnim, zavodom, da lahko podpišejo dosti več vojnega posojila, kakor bi jih sicer dopuščala sredstva, kar jih imajo v gotovini. Različni zavodi so se te ugodne prilike tudi v izdatni meri poslužili in značilno je, da se že zdaj kaže, da se bo tretjega vojnega posojila še več podpisalo, kakor se je skupaj podpisalo prvega in drugega vojnega posojila. Prorokovanje sicer dandanes ni več v navadi, ali če vpoštevamo na eni strani, da poteče za podpisovanje vojnega posojila določeni rok 6. novembra, na drugi strani pa vpoštevamo, kako se podpisujejo vse večje svote in naraščajo v milijone in v milijone, potem je gotovo upravičeno pričakovanje, da bo končni uspeh podpisovanja na tretje vojno posojilo sijajen. Podpisovanje se je začelo pod vtisom veli kanskega uspeha, ki ga je imelo na Nemškem najeto tretje vojno posojilo. Ta kolosalni uspeh je že sam po sebi napravil mogočen vtis ter je tudi v naši monarhiji podžgal ljudi, da tekmujejo pri podpisovanju tretjega vojnega posojila, kajti po vsi pravici si pravi vsakdo v naši državi, da moramo napeti vse sile in ne smemo preveč zaostati za Nemčijo. Naposled se gre za denarno oboroženje monarhije v sedanji svetovni vojni in sicer v dobi, ko se godi in bliža velikanska odločitev. Upanje na končno zmago, ki je utemeljeno v sijajnih uspehih armade in sili naših zaveznic, mora v mestih in na deželi dobiti sijajnega izraza. Zato podpisujte vojno posojilo!
Kako le naročati moko.
Kranjska dežela je navezana vseskozi na uvoz krušnega žita. Letos je trgovina z žitom in moko monopolizirana po državi in se je v to svrho ustanovil Zavod za promet z žitom ob času vojne. Naloga in obenem izključna pravica tega Zavoda je, pokupiti razpoložljive množine žita po deželi sami, skrbeti za mle-tev ter dobavljati manjkajoče žito in moko; delo Zavoda je torej trgovsko.
Delovanje Zavoda pa je začrtano po raznih ministrskih naredbah, s katerim se je določilo, koliko žita sme kdo obdržati za-se in koliko ga mora oddati Zavodu; na drugi strani pa tudi, koliko moke gre posameznim osebam, da se ista nabavi potom Zavoda.
2ito nakupuje Zavod po svojih komisijonarjih; vse žito, kolikor se ga ne rabi za seme, se da na to v mline; med ljudstvo se žito ne deli, ampak se oddaja izključno že gotova moka.
Preskrba za moko je organizirana po okrajnih glavarstvih. Vsako okrajno glavarstvo napravi za svoj okraj skupni aprovizacijski načrt, razdeljen po občinah. Za vsako občino pa je dolžno sestaviti aprovizacijski načrt — najbolje razdeljeno po družinah — županstvo ali pa poseben aprovizacijski odsek. Za podlago služijo pri tem razne ministrske naredbe o uporabi moke, s katerimi se določa, da se smatra kot krušno žito: pšenica, soršica, rž, in ajda. (Ječmen in oves se po ministrski naredbi ne sme mleti. Razen za seme si lahko vsak obdrži za krmo predpisano množino ovsa: t. j. 1 kg za enega konja na 'dan in ječmena en Četrt od razpoložljive množine; ostali oves in ječmen se mora prodati Žitnemu zavodu.) Za hrano pa smejo porabiti lastniki kmetijskih obratov, t. j. kmetovalci, udje njihove družine in posli, katerim se daje prosta hrana, na dan po 400 gramov krušnega žita ali 320 g moke (pšenične, ržene ali ajdove); osebe, ki sicer niso zaposlene pri kmetijstvu, ki pa vendar opravljajo težka dela po 300 g, drugi ljudje pa po 200 g moke na dan. Na ta način se izračuna, koliko žita oziroma moke rabi občina za svojo prehrano; odšteje se od tega žito, ki so ga posamezni kmetovalci pridelali in si ga po zakonu smejo obdržati, in kar manjka, toliko moke se sme potem naročiti. Te podatke mora torej vsako županstvo, oziroma občinski aprovizacijski odbor poslati na okrajno glavarstvo, da isto sestavi aprovizacijski načrt za cel svoj okraj. Za enkrat so okraina glavarstva sama sestavila,
Stran 4
.SLOVENSKI NAROD", dne 26. oKtoora 1915,
Z4t>. štev.
provizorne aprovizacijske načrte, ki pa se bodo na podlagi podatkov, ki jih bo dalo popisovanje zalog z dne J5. t m. po potrebi popravili.
Na podlagi omenjenih aproviza-cijskih načrtov se nato naroča in deli moka. Moko naroča županstvo ali pa aprovizacijski odsek, ki lahko obstoja samo za eno občino ali pa za yeč občin skupaj.  Naroča se moka pri okrajnem glavarstvu. Dobiva se moka  deloma iz  okrajnih mlinov, deloma iz kontraktnih mlinov, največ pa z Ogrskega. Okrajni mlini so manjši mlini, ki meljejo vsak za svoj okraj in razpolagajo z dotično moko c kr. okrajni glavarji. Okrajnih mlinov pa je pri nas malo in zato more okrajni glavar le malokaterim občinam nakazati moko iz okrajnega mlina. Večino moke   prejme okr. glavarstvo ozir. občina potom Žitnega zavoda iz kontraktnih mlinov  in z Ogrskega; pretežna množina moke, ld se pri nas konzumira, pride z Ogrskega. Važno je pomniti, da se mora obenem z naročilom tudi položiti denar za moko. Brez denarja ni moke; to velja zlasti za ogrsko moko, kjer preide od naročila do prejema moke približno en mesec. Če  se naroča ogrska moka, naj  Županstvo plača denar za enega ali pa več celih vagonov pri svojem okr. glavarstvu; obenem pa naj županstvo o tem obvesti tudi  podružnico   Zavoda za promet z žitom v Ljubljani, da se naročilo odda naprej na pristojno mesto. Svetovati je, da se vsaka občina preskrbi z moko vsaj za tri mesece naprej,  ker pri današnjih razmerah vsak čas lahko  nastanejo zapreke pri transportu na železnici in bi se tako utegnilo zgoditi, da ostane kaka občina na enkrat za par tednov brez moke. Ko moka pride, je županstvo, oziroma aprovizacijski odsek na podlagi aprovizacijskega načrta razfdeli med prebivalstvo; njegova stvar je, če prejmejo posamezne družine moko neposredno od občine ali pa potom trgovcev; ravno tako mora županstvo gledati, da občina z določeno moko izhaja za predpisano dobo. Pripomnimo Še, da se ogrska moka po določenih cenah dostavlja občinam franco njih bližnja železniška postaja in prejmejo občine voznino povrnjeno  direktno od Zavoda za promet z žitom na Dunaju proti temu, da pošljejo tja originalni vozni list. Železniško voznino od moke iz kranjskih kontraktnih mlinov pa nosijo občine.
Wi iz primi dežel.
Padel je na severnem bojišču praporščak Josip Kovač iz Koroške, ki je lani maturiral na višji realki v Gorici.
Z Goriškega nam prihajajo te dni poročila, kako se občuti bitka ob Soči še daleč za fronto. Silovitost topov, pokanje pušk, delovanje zrakoplovov, neprestano grmenje, pokanje skal, rušenje hiš, to je grozota, kakoršno more prenašati le povsem zdravo ljudstvo, tako močno, kakor je naše slovensko na Goriškem, Obilo je res evakuirancev in beguncev, ali jedro našega ljudstva Je ostalo doma, vstraja na svojih domovih, v družbi z vojaštvom, in se udeležuje s svojo pomočjo grozovite bitke ob naši Soči. Vse občuduje te naše slovenske ljudi, ki tik pred sovražnikom branijo svojo rodno grudo in je ne zapustijo, ako-prav tuintam granata razmesari koga ali bomba odnese hiši vogel. V zgodovini velikanskih bojev ob Soči bo zabeleženo ime našega goriškega ljudstva na častnem mestu.
Učenke šestrazredne dekliške ljudske šole društva »Šolski Dom« v Gorici lahko dobe po pošti šolska izpričevala za preteklo šolsko leto, ako pošljejo svoj naslov voditeljici Elzi Makuc v Gorici, ulica Conta-vale št. 5.
Kraja Kozaršče in Selo, ki se navajata v poročilih s tolminskega bojišča, kjer se je nahajalo napadalno polje alpincev in bersaljerov in kjer je vse polno italijanskih trupel, spadata p<M občino Volče, Kozaršče Šteje prebivalstva okoli 200, Selo pa okoli 250. V bojih za južni del tolminskega mostišča sta torej ta dva kraja važnega pomena, — M a j n i c a Je na poti iz Gorice proti Fari, na desnem bregu Soče; od tam dol do tistih »sei busi« se vleče fronta, ob kateri divjajo ljuti boji.
Profesor Ivan Koštial, znani slovenski jezikoslovec, ki je služboval na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici, pa je bil vpoklican k vojakom, se nahaja v Novem mestu.
Goriškim rojakom v obvestilo. Od več rojakov sem dobil vprašanja, naj kaj izvem o usodi njihovih svojcev, ki s* nahajajo v Brdih, katere so zasedli Italijani. Ustregel sem, kolikor sem mogel. Svetujem vsakemu, naj z navadno dopisnico prosi za informacije svojcev pri go-jrjSkem deželnem odboru. Naslov je:
Goriški deželni odbor na Dunaju.par-lament. — Viljem S! i 1 i g o j, Lir. 27, 7. Feldkompagnie, Feldpost 53.
Kdo ka] ve? Anton Doljak k. u. k. Landst. Etappen - Baon 400, 1. Kompagnie, Feldpost 608, prosi, naj se mu sporoči naslov njegove družine Jožefine Doljak s štirimi otroci in staro materjo iz Štandreža pri Gorici, o katerih že od 25. julija nima nikakega obvestila.
Regnicoli v Trstu. »II Cittadino« se smeje onim, ki trdijo, da brez Italijanov v Trstu ni obrti, in našteva, s čim so se bavili regnicoli. Njihove glavne obrti so bile: pečenje kostanja, prodajanje sladoleda in limonade; bili so fakini, dimnikarji, vratarji, brivci, čevljarji in uslužbenci po kavarnah.
Grom topov s soške fronte se sliši tudi v zagrebški okolici. Zagrebški listi poročajo, da je bilo kanonado posebno razločno slišati v četrtek v Podsusedu in na vojaškem vežba-lišču pri Zagrebu.
Krščen na ime Hindenburg. Na Reki so krstili dvojčka družine Ko-lomana Barta enega na ime Karol Hindenburg, drugega na ime Viljem Konrad.
Dnevne vesti.
— Armadni zapovednik general infanterije Svetozar pl. Boroević je
bil dne 23. oktobra soglasno izvoljen za častnega občana mesta Brod ob Savi.
— Odlikovani  slovenski vojaki.
Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so prejeli: računski narednik brzojavnega polka Josip Obrtnik, ognjičarja 9. topničar-skega polka Anton O g r i s in Andrej Z i r n i k, računski podčastnik 14. letalske stotnije Franc V e h o v a r, če-tovodji 3. pionirskega bataljona Pavel GasperČičin Andrej Božič, poddesetnik 3. pijonirskega bataljona Ivan O g r i n c in pijonir istega bataljona Leopold Pečar. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je dobil štabni elektrik vojne mornarice Makso Korošec. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda je dobil korporal 24. črnovojniškega bataljona Franc Bukovnik. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: črno-vojniški pijonir 1. bataljona za stavbo mosiov Miha M e g u š a r; poddesetniki 157. črnovojniškega bataljona Franc P i 1 k a, Alojzij Hočevar, Franc P i r k a r in Ivan Š a v č-nik; četovodja Alojzij K o 1 e n c, kor-porala Franc K r a j n č i č in Franc Kokelj, poddesetnik Ivan Š u b e 1 j ter infanterist Pavel K o p r i v e c, vsi 27. domobranskega polka; topni-čar 21. topniške divizije Nik. Bradač; stražmojster 7. orožniškega zapovedništva Franc K o r e 1 i č; višji finančni paznik Henrik B r a j -n i k in finančni paznik Ivan N a -mar. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil stražmojster 6. deželnega orožniškega poveljstva Karel Marko v i č.
— Deželni odbor je poslal vsem županstvom na Kranjskem naslednjo okrožnico: Dne 6. novembra poteče rok za podpisovanje tretjega vojnega posojila. Mnoge občine so Že storile svojo dolžnost in se po svojih močeh udeležile. Marsikatera občina pa se dosedaj še ni odzvala. Vsa županstva se najodločneje poživljajo, da izposlujejo pravočasno Čim večo udeležbo občinskih zakladov pri tretjem vojnem posojilu. Obenem naj pa vsa županstva v najobil-nejši meri porabijo svoj vpliv pri imovitejŠih občanih, da se po možnosti udeleže iz svojih zasebnih sredstev. Udeležba pri vojnem posojilu je čin resničnega domoljubja — je pa tudi obenem čin dobrega gospodarstva, ker nudi to posojilo nenavadne denarne udobnosti. Slednjič se nujno priporoča, da se vsi podpisi tretjega vojnega posojila izvrše pri Kranjski deželni banki v Ljubljani.
— Tretje 5V2% avstrijsko vojno posojilo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je subskribirala za lastni račun 1.000.000 kron tretjega 5lUJZ> avstrijskega vojnega posojila.
— Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana so tretje avstrijsko vojno posojilo podpisali med drugimi: Viljem Spitzer, Ljubljana, 20.000 kron; trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani 10.000 kron; Ivan Konči-na, Gorenja vas, 10.000 kron; Jurij Sterk, Vinica, 5000 kron; T. Mencinger, Ljubljana, 5000 kron; Anton To-nejc, Ljubljana, 5000 kron; A. Pogačnik, Cerknica, 3000 kron in Amalija Kmetisch, Ljubljana, 1200 kron.
— Brambnl ščit v Kranju. Po vzgledu drugih krajev, je naročila tudi mestna občina v Kranju brambni ščit. Dne 7. novembra se bodo začeli zabijati žeblji v brambni ščit s primerno slavnostjo. Denar, ki se bo dobil za prodane in zabite žeblje, se porabi y prig vdov m sirot padlih
vojakov. Mestna občina Kranj Je sklenila v svoji zadnji seji, da zabije žebelj za 100 kron.
— Zasluge za »Rdeči križ«. Gospa Melanija Ž n i d e r š i č je bila za zasluge pri bolnišnici »Rdečega križa« v Ilirski Bistrici odlikovana s srebrno Častno svetinjo z vojno dekoracijo. Gospod dr. Alojzij 2 n i d a -r i č, c. kr. notar v Ilirski Bistrici, je prejel za zasluge srebrno častno svetinjo »Rdečega križa«.
— Državne podpore za svojce mobiliziranih. Politične oblasti so opozorile posamezne komisije za preživljanje, da ne smejo črtati vzdrže-valnine takim osebam, ki so dobile delo na polju; ne smejo pa jim tudi ne vzdrževalnine znižati. Zaslužek pri delih na polju ni stalen in ga torej komisije za preživljanje ne smejo vpoštevati.
— Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v sredo, dne 10. novembra 1915 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v L mestnem okraju (Poljanski okraj) v sredo dne 10. novembra; za IL mestni okraj (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v četrtek, dne 11. novembra; za III, mestni okraj (Gradišče z okrožjem I. državne gimnazije z Dunajsko cesto) v petek, dne 12. in v soboto, dne 13. novembra; za IV. mestni okraj (ulice vzhodno Dunajske ceste, šentpetrski okraj in Vodmat) v ponedeljek, dne 15. novembra in v torek, dne 16. novembra. Od 17. novembra dalje za Spodnjo Šiško in za vse one, ki so bili zadržani v gori navedenih dneh. Uradne ure izplačevanja od 3. do 6. popoldne. Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb.
— Iz seje magistratnega gremija dne 23. novembra 1915. Rajmundu Pečniku, voščarju in medičarju na Sv Petra cesti št. 42, se dovoli v lokalu točiti sodavico, pokalico, limonado in druge neopojne pijače. Jakobu Boletu se dovoli prenos njegove gostilniške koncesije iz hiše št. 3 na Taboru v hišo št. 34 na Starem trgu. Prošnjo Ane Pua, zakupnice gostilniške koncesije Ivana Goršiča, za lastno koncesijo, se odkloni. — Antoniji Zagarjevi, rojeni Fortuna, ki je izvrševala na Vodovodni cesti št. 26. gostilniško koncesijo svoje pokojne matere, potem jo pa izgubila, ker je vsled njene polnoletnosti koncesija ugasnila, se podeli lastno koncesijo, ker se vsled tega število koncesij pravzaprav ne pomnoži. — Iz istega vzroka se podeli lastno koncesijo Avreliji Šetinovi, ki je izvrševala dosedaj gostilničarsko obrt v Veliki čolnarski ulici št. 17 kot zakupnica koncesije svoje sestre Dragice Leitnerje-ve, rojene Kovač, ki je postala sedaj polnoletna in izgubila s tem koncesijo po svoji pokojni materi. — Antoniji Cihlarovi, katera ima z mestno občino pogodbo za dobavo cementnih izdelkov, se dovoli z ozirom na izvanredne razmere k svoj Čas pogojenim doplačilo 20%, za cevi 50/75 cm pa 25%. — Vodnjak pri cerkvi sv. Flo-rijana, kateri je v slabem stanu, se bo popravil. — Prošnjo »Gospodarske zveze« za spremenitev prvotnih pogojev, pod katerimi ji je podelil mestni magistrat sporazumno s c. kr. vodstvom stavbnega okraja svoj čas stavbno dovoljenje za napravo uvoza čez cestni jarek na dvorišče hiše št. 29 na Dunajski cesti, katerih se pa ni držala, se odkloni, vendar pa sklene, da bo napravila «Gospodar-ski zvezi« predpisani požiralnik z odtokom v cestni kanal mestna občina na svoje stroške ter tudi cestni jarek ob tehtnici dvignila in pretlakovala. — Ani Dollarjevi se podeli uporabno dovoljenje za leseni paviljon v Lat-termannovem drevoredu, v katerem bo imela tobakarno. — Loti Seeman-novi, lastnici hiše št. 18 v Simon Gregorčičevi ulici, se dovoli, vpeljati cev za odvajanje strešne vode v cestni kanal. — Francu Fistru se podeli stavbno dovoljenje za napravo stopnic v kletne prostore njegove hiše na Zaloški cesti. — Vodovodnemu inštalateriu Jakobu Babniku se odda proti vsakokratnemu preklicu v najem tisti del opuščene Ozke ulice, kar ga ni kupil od mestne občine bar-var Adolf Reich. Rabil ga bo za skladišče orodja in materijala svoje obrti.
— Usnje. C. kr. trgovinsko ministrstvo je izdalo glede dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in stro-Jila novo naredbo. Dosedaj Je bilo naznanila pošiljati do vsakega drugega torka po stanju prejšnjega tretjega dne političnemu oblastvu I. stopnje v dveh izvodih. Od sedaj naprej se bodo pa naznanila morala pošiljati do vsakega torka po stanju prejšnjega tretje dne naravnost c kr. trgovinskemu ministrstvu, in sicer le v enem izvodu (trgovsko - statistični urad c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju). Izdelovalci, usnja moralo
kože, katere Jim dobavi centrala za kože in usnje, posebej označiti od onih, katere dobe drugod. Zategadel je v naznanilu za kože in kožice (rumena naznanila) razpredelek »Odtlej je priraslo* . .. razdeliti na dva raz-predelka. Za kože in kožice, katere dobavijo od centrale, je označiti v omenjenem razpredelku z besedo »Central«, one pa, ki jih dobe direktno, pa z besedico »direktno«. Drugi tozadevni predpisi so ostali v veljavi.
— Dobava zimskega perila za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi koncem meseca oktobra 1915 še nekoliko naslednjih predmetov: ščitnike za noge za jezdece, zimske jopice, zimske spodnje hlače, ogrevala za roke, sweaterje, volnate krpe za noge, volnate nogavice, vlož-ne podplate iz klobučevine in asbe-sta. — Kolkovane ponudbe (1 K) z vzorci je vložiti pri 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva. Vsebovati morajo: dobavno ceno, dobavno množino, dobavni termin. Dobavni razpis je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani.
— Štedite z milom. To opominjanje ni treba, da bi vznemirjalo naše gospodinje. Z uporabo Schichtovega pralnega praška »Ženska hvala«, se lahko prištedi dosti mila, ne da bi koža ali perilo kaj trpelo. S porabo tega praška se prihrani ne samo milo, nego tudi delo, čas in denar. Dobiva se povsod.
— Ker nI brala listov. Neka tukajšnja prodajalka žganih opojnih pijač je bila ovadena in občutno kaznovana, ker se ni držala tozadevnih predpisov. V zagovoru je navedla, da ni brala tozadevnih naredb niti na lepakih, niti v listih, češ, da razen »Gostilničarja« ne bere nobenih Časnikov, »Gostilničar« pa še do takrat ni bil izšel. Občinstvo ponovno opozarjamo, da Čita dnevne liste, sicer je vsak sam kriv, da ni podučen o oblastvenih naredbah ter da zaradi-tega potem zapade globi.
— Otrobe za konje bo oddajala mestna aprovizacija jutri, v sredo, dne 27. oktobra. Interesentje naj se oglase od 8.—9. zjutraj v I. nadstropju srednjega trakta na mestnem magistratu.
— Otrobi v mestni vojni prodajalni. Za perutninarje se na drobno prodajajo otrobi v mestni vojni prodajalni na Turjaškem trgu.
— Divji kostanj. Ker je c. in kr. dvorno lovsko vodstvo svojemu mnogoletnemu ljubljanskemu dobavitelju Viktorju Rohrmannu za zadnja dva vagona včeraj zvišalo ceno, plačuje le - ta sedaj divji kostanj po 12 in pol krone za 100 kilogramov.
— Pogreša se narednik Stanislav K r e k, ki je služil zadnji čas pri 42. črnovojniškem bataljonu, 1. kompaniji, vojna pošta 322. Kdor od njegovih tovarišev slučajno kaj ve, naj blagovoli sporočiti to na naslov: Josip K r e k, Geniedirektion, Sarajevo.
— Iščem svoje starše, Ivana in Jožefo Melihen iz Srpenice št. 14. — Kdor ve, kje se nahajata, prosim vljudno, naj blagovoli sporočiti Mariji Melihen, Vila Sava, Litija, Dolenjsko.
— Kreditna zadruga v LJubljani
ima danes, v torek, dne 26. oktobra ob pol 8. zvečer v društveni pisarni, Miklošičeva ulica št. 8 (hotel Lloyd) svoj občni zbor. Zadružniki se nujno vabijo, da se občnega zbora sigurno udeleže, ker je na dnevnem redu velevažna zadeva.
— IV. c. kr. razredna loterija. P. n. reflektante opozarjamo, da se dobe srečke za 5. razred tekoče loterije tudi med žrebanjem tega razreda t. j. od 8. oktobra do 6. novembra 1915 pri poslovnici c. kr. razredne loterije »Ljubljanski kreditni banki v LJubljani« in njenih podružnicah v Celju, Celovcu In Splitu. — Cena srečke Je za: V« 25 K, V«. 50 K, 7= 100 K in za celo 200 K. — Naročila po poštni nakaznici zadostujejo.
Lov na cigana. Pri Sostrem je bežal neki cigan, ko je zagledal orožnika, kar je mogel čez polje proti Zalogu. Dva vojaka sta mu hotela pre-striči pot, ali oni cigan je zavil v stran in tekel proti Ljubljanici. Orožnik je hitel za njim v družbi par mla-deničev. Ko je cigan videl, da ne more uiti, je skočil v Ljubljanico in jo preplaval. Ali na drugi strani so ga prijeli in izročili orožniku. Cigan pravi, da se imenuje Andrej Huber, star 31 let, rojen v Monakovem in da je godec. Izročili so ga sodišču.
Vest, da Je morilec orožnikov, Štrukelj, že vjet, nI resnična. Štrukelj se še vedno klati po mokronoški okolici.
Prijeta tatica. V Kamniku so aretirali na semnju dne 15. oktobra 53-letno Marijo Podpečnik, ki Je ukradla neki kramarici par Ženskih čevljev. V njenem stanovanju so našli več vreč, katere Je gotovo pokradla na sejmih; vredne so okoli 170 K. Pod* pečnikovo so izročili sodišča.
Matura v Kranju. Dne 21. oktobra se je vršila na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju ustmena zrelostna skušnja v podaljšanem jesenskem roku. Priglasil se Je k skušnji edini kandidat gosp. bogoslovec Janez Kruh, napravil izpit z ugodnim uspehom. Izpraševalni komisiji je predsedoval deželni šolski nadzornik in šolski svetnik gospod dr. Janko Bezjak.
Iz zaprtega kovčega Je bila ukradena delavcu Ivanu PavšiČu v Radovljici denarnica z vsoto 60 K.
Iz begunskih krogov na Štajerskem se nam piše: Letina na Štajerskem je povsod dobra. Tudi živine je dosti. A draginja je velikanska. Pro-ducentje bogate, begunci z juga pa smo hudo udarjeni.
Iz Maribora. Štabni stražmojster 5. dragonskega polka Karel S t i b -1 e r je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne.
Zborovanje štajerskih mest in industrijskih krajev se misli, kakor poroča »Grazer Tagblatt« vršiti v doglednem času. Razpravljalo bi se o preskrbi prebivalstva z živili v prihodnji spomladi.
Dva francoska vojna vjetnika so pripeljali pred nekaj dnevi v Zagreb. Vjeta sta bila pri prehodu čez Donavo na srbskih tleh.
Ljubosumna ženska. V Zagrebu je neka Urša Riderer svojega nezvestega ljubimca, Franca Kinčla, polila z neko mešanico, vsled katere je fant na enem očesu oslepel.
Zaplenjena kavcija »Novega Lista«. Ker je za bivšim lastnikom reškega »Novega Lista, Franom Supi-lom, izdana tiralica radi veleizdaje, je budimpeštansko sodišče odredilo konfiskacijo njegovega premoženja. Kot glavni del tega premoženja je bila zaplenjena sedaj kavcija, ki jo je Supilo položil za »Novi List«.
Kino »Ideal«. Danes se predvaja prvič velika štiridejanska drama »Nocturno«. V glavni vlogi je znamenita monakovska golo-plesalka Olga Desmond. Prav dobro razume igrati vlogo ciganske deklice in njene umetniške plese vplesti v to dramo. Tudi tehnika tega filma je umetniška, kar se tiče z ozirom na novo predvajanje; krasne so scene vsled dobre opreme, v čemur se kaže vestna roka režiserja. Film »Nocturno« tvori aktrakcijo na polju poetične kinematografije. — Iz serije Teddvjevih veseloiger je na sporedu »Teddv sadi za silo krompir«. Ted-dy bere v časopisih, da hoče Angleška sestradati domovino in da je dolžnost vsakega patrijota, gojiti krompir. Kako torej Teddy krompir sadi, tvori snov tej humoristični sliki. — Ta spored kaže priljubljeni Kino »Ideal« do četrtka.
Izgubljena je bila v nedeljo od Wolfove ulice do tivolskega parka patrijotična, na črnem baržunu delana broža. Prosi se za vrnitev iste na Kongresnem trgu št. 4 I. nadstropje
. Razne stvori.
* Bolgarski »Rdeči križ«. Na Dunaju se je ustanovil poseben pomožni odbor, ki nabira darila za bolgarski »Rdeči križ«.
* Smrtna obsodba v Švici. Za Švico pripravljajo nov kazenski zakon. Odsek, ki ga sestavlja, je s 16 proti 6 glasovom sklenil, da obsodbe na smrt ne uvede.
* Nemški veleposlanik v Carigradu baron Wangenheim je v nedeljo nagloma umrl. Baron Wangenheim se je še le pred kratkim vrnil z dopusta v Carigrad.
* Brezžična telefonska zvez* med Francijo in Ameriko. Listi poročajo, da se je posrečilo vzpostaviti med amerikanskim mornariškim ministrstvom in pariškim Eiffelovim stolpom brezžično telefonsko zvezo.
* Flotilja ameriških podmorskih čolnov je prispela te dni v Gibraltar ter se pridružila tamkajšnemu angleškemu brodovju. Podmorski čolni so prevozili celi ocean z lastno močjo, spremljani od 2 vojnih ladij.
* Izključeni člani ogrskega ko« mitata. Municipalni odbor komitata Hunyad je soglasno sklenil, izključiti municipalna odbornika Vazula Osvo-do in Ivana Votro, ker sta pobegnila na Romunsko in agitirata tam v službi politike, ki bi rada odtrgala en del Ogrske.
Podpisujte vojno posojilo!
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik' Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Glavobol je zlo, ki se vedno po-vrača. Kogar muči ta nadloga, lahko računa z bridko resnico, da se bolečine v dobi osmih ali štirinajstih dni, treh ali štirih tednov zopet povrnejo. Pojavljale se bodo pa zato, ker je glavobol ponavadi živčno trpljenje. Če so torej bolečine nastopile, se lahko ubranimo njih povračanja samo, ako ojačimo in pomirimo živce. Mnogo tisočem od glavobola preganjanim osebam je pri tem izborno služil Fellerjev blagodišeči, živce pomirjajoči, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elzafluid,«. Glavobol izvečine odstrani takoj in zabrani, da bi se povrnil. Kdor na iz-prehodih, potovanjih na prostem hoče imeti pri roki takoj učinkujoče sredstvo, naj bi Fellerjeva stogla proti migreni vedno nosil v žepu. Ako je glavobol posledica slabe prebave ali zagatenja, uživajte Fellerje-ve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elsakroglice«. 6 škatlic stane 4 K 40 vin. franko, 12 steklenic Fellerjevega »Elzafluida« 6 kron franko, 1 stogla proti migreni zraven pridejan 1 krono. NaroČi se naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št 238 (Hrvatsko).
(e)
Prav posebni ~  učinek Odola tiči
najbrže v tem, da se Odol pri izplakovanju ust v zobe in ustno sleznico ta-korekoč vsesa in jo nekako impregnira. Razumite neskončno pomembnost te prav posebne učinkovalnosti Odola. Medtem, ko druga ustna in zobna negovala učinkujejo samo malo sekund med čiščenjem ust, učinkuje Odol Še cele. ure po snaženju zob, O tem trajnem učinku Odola so prirejali prav zanimive zdravstvene preiskuse, ki so soglasno dognali, da te neprimerljive lastnosti Odola ni pri nobenem izdelkui ki za vsakdanje čiščenje ust in zob sploh pridejo v poštev.
Kdor Odol rabi dosledno vsak dan, torej kar se misliti da, najbclje neguje zobe in usta.
Izborno se je obneslo za vojake v vojski in sploh za Tla* kega kot najboljše
boi oblažajoče mazanja
pri prehlajenjn. reumatizma, gibta, mflnenci,   prsni,  vratni   in bolesti v hrbtu
Dr. Richter-Ja
SidrO'Lfn^fnsfit.s^
SSt Sidro-Pain-Ex!iei!8r.
Steklenica kron. —80, 1 40, 2.—.
Dobiva ee v lekarnah ali
direktno
T Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu",
Praga, I., Elizabema cesta
Dnevno raspoalljanje
Msisoiološffiio noročllo.
2    cas  l'?l[e: Ž*
~3 opazo-
2 vanj a o
barometra ? mm
Vetiovl
Nebo
25. 2. pop.; 734 5 _ I 9.zv. i 73iO
100 1 brezvetr. 6*6 si. szah.
oblačno
dež
26.  7. zj. i 732 4     6 1  si. vzsvz
I i i
Srednja včerajšna temperatura 5"3C«
norm. 8 7°.   Padavina v 24 urah mm 3 6-
Domač r
k I i i
poljubno močan in 2774
»livovko
nudi najcenejše na debelo D« JAKO" BER, Dunaj n.9 Taborstrasse 20.
Išče se
t •
s posebnim vhodom. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »poseben vhod 2766"- 2766
Dve lepo
2764
nrcblovani sobi
z uporabo kuhinje proti dobremu plačilu, se vzame tako! v najem. Ponudbe pod „dobro plačilo/2764"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Sprejme se
s konverzacijo, kakor tudi eventuelne instrukcije.
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. Kupijo so dva do trije
vprežni konji
Ponudbe pod „Konji 2775" na upr.
»Slovenskega Naroda«, 2775
Kino 99Centror
v deželnem gledališču.
Od torka 26. do četrtka 28. oklebra:
Spiritisfifea draraa!      Spfrltistiifna drama!
Duhovidec.
Pslhologićen roman, naslanjafoć se na Istoimenski   Friderik Schilleriev odlomek. — Zelo zanimiva apiritistična drama v 4 dejaaflh.
£jubke sladke ženice.
Krasna veseloigra.
Učenca
za trgovino z mešanim blagom, 14 let starega, s primerno šolsko izobrazbo,
|aT SPREJME ~VM
L FURSAGER V RodNUICl.
2768
Sprejme se
2772
strojnik
ki je izučen ključavničar. Nastop takoj. Oženjeni imajo prednost. Ponudbe na naslov:
Del, pivovarna Lašhi trg. Vojaška režijska klavnica
a. mestni klavnici na Poljanah
proda večjo množino
gnoja.
Zglasiti se je tam.
2776
Proda se po nizki coni lep, skoro 1 motor dolg 2767
PES
ptičar (Vorstehhund), žlahtnega plemena „Princ pl. Trautek" prenesen „Pointer*, nekoliko dresiran, l8/4 leta star. Ponudbe na „Piićar/2767" na upr. »Slovensk. Naroda«.
H
L.JUMIJdlld, ™^SB
vhotelu 9pri jVSaltcu^^SS
(I. nadstropje) ^^fi
krojač prve vrste
Ljubljana ,
(nasproti glavno poito)
se priporoča, ss
1AU1 IKlIlifl BANKA D.
(Landes Industriebank A. G.)
Budimpešta, V. Ferencz Jozsef-ter 6,
obavlja nakup in prodajo blaga v komisiji. Daje tudi posojila na v javn. skladiščih ležeče blago.
Naslov za brzojave:
„INDUSTRIJALE",  Telefon  131-65, 131-66.
n
: Petrolej :
dobavlja v cisternah in sodih pri naročbi celih =====  vagonov , 2759
veletrgovina Jožef Pick, Gradec.
MI
O
tu* in inozemsko dobavlja 2770
veletrgovina Josip Pick, Gradec.
Plzensko
2771
prodaja pri naročbah celih vagonov proti predplačilu
]osip pick, gradeč, Joaneumring. ::
1228
Zdravnik želodca
Edna posebnost likerja je
{o posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini no bi smel manjkati.
po originalnih pogojih t. J- po kurzu K 93*80, manj V*% provizije, torej po H 93*10 notto.
277f
Prospekti la prlglasnlce na razpolago pri bla-gajnah centrale v LJubljani In pri podružnicah v Splitu, Celovcu, Sarajeva in Celja.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
_ 00
99
•■• - .". Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. •*• - .»■ Rezervni fondi K 71,946.392*26. — Izplačane odškodnine la kap i talile E 145,150.17829.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
-—    Vsa pojasnila dajei -
čigar pisarne so v lastni ban-
Generalno zastopstvo v Lidljaai
čni hiši
v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Dobiva se fovsodi I
Schichtovo perilo - vojno perilo
Najcenejši in najboljši način pranja: Namoči perilo  nekoliko ur ali Čez noč s pralnim praškom „Ženska hvala".    Peri  tedaj   dalj kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — je še potrebno, da se najlepše
perilo dobi.
Prihrani delo, cae, denar In milo. 2663 Omlnol je najboljše sredstvo za čiščenje rok v kuhinji in v hiši.
Dobiva se povsodi 1
RY
7A
84
1C
^%$U
NJ6
B94$.0B
Naznanitev preselitve.
Usojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem preselil svoio zalogo specerlfie, nlfalnega blaga, rudninskih vod, bencina, petroleja ln soli v lastno bišo na Kongresnem trgu 14 (preje Till). Prodajahuski prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vbodu.
Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tu za najštevilnejši obisk z zagotovilom nalpazljiveiše postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem JOL18JS ELBEHT
2763
Hišne adminlstraclie
in druga računska dela i. t. d
prevzame   privatni uradnik.
Ponudbe po poštni dopisnici pod „privatni nradnik/2730" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2730
spreten manufakturist kakor tudi špecerije zmožen MT se sprejme "VSul pod ugodnimi pogoji v trgovini mešanega blaga in dežeinih pridelkov -693
Ant. Verbiča nasl. JOSIP SAVSLI, St. Jur ob inž. železnici.
= JV(odni sction
$tuchly - }/[aschke
/Ljubljana
"V
Židovska ulica št 3  Dvorski trg t.
Osebno h t rane
novosti 3 Dunaja.
cPripGToža: največjo  i?bero klobukov
$a dame in deklice kakor iudi bogato
nalogo farnih klobukov. Zunanja naročila na izbiro 3 obratno posto.
uns es©
lepo zdravo, prima blngo kupille po najvišjih cenali vsako množino Franc
Matheis, Egg@nberg pri Gradcu, Bergstrasso 32. 2741
Solidno blago.
SES* ^ovraviia ločno in vestno Priznano nv$ke cene.
od 5 kg naprej po 20—60 vin. kg razpošilja po povzetju A* GSST, p. Guštani, Koroško. Razpošitlt se tudi vino, jabolčnik, suhe češpljc in novo zdravilno kislo voda „SILVA vrelec''.
Ovčjo volno
2117
J.
vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah
GROBELNIK. MESTNI TRG it. 22.
SANATORIUM • EMONA
za-notranje -in-KIRURGiCNE -bolezni. • porodnišnica
u/ LvJUBLUANA komenskega ulica 4 \w |/ sef>zp^^:PRBWžkj'DR FRJDERGANCj|
-  vojaščino prosta se sprejmeta takoj za veletrgovino.
Ponudbe na tvrdko 2747
= HENRIK KENDA v LJUBLJANE. =
Uradniki ln nJim enaki, daljo društva, korporacijo 1.1 d,,
izpolnite svojo domovinsko dolžnost in podpišite
Uradniškem hranilnem društva v Gradca
brez neplačila s takojšnjo pravico do kuponov proti nevisokim mesečnim Obrokom, ki se prično s 1. januarjem 1916 ali na željo s 1. julijem 1916, kakor tudi proti gotovemu plačilu =====  ob najugodnejši nabavni ceni. = Zahtevajte razvide. Zahtevajte razvide.
Pojasnila daje in prijave sprejema
Josip Kosem v Ijubljani, Krakovski nasip štev. 2?
Orehe, suhe slive, suhe hruške in krompir
kupuje ftvrdka
IVAN A. HARTMANNA
naslednik A. TOMAZIC, Ljubljana,
v vsaki množini po solidnih najviš ih
cenah.
2538
ivi
kostanj
suhe ćešplje, sune hruške, laneno ln konopljeno seme, bučna zrna. proso, krompir, želod, Jezice (Knopper\ orehe, vosek, vinski kamen, sune gobe, predivo, svete sedle, sploh vse deželne pridelke  UPW"  A* umne a
veletrgovina jbfim Kolenc, Celje.
Istotako tudi prazna oljnate ln petrolejske sede, vse vrste vreče, steklenice s zavofem za mineralno vodo.
2480
Najbolj zanimiv in najboljši slov. ilustrovan! tednik so
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih varnih aktunalib
domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1495 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-niča, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5— in celo leto K 10'— Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročnik' dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska nllea 10 L
SPeter Mostna
tovarna čeoieo
4 Momp.
o Vršiču, Sorenjsko
prodaja lastne izdelke na debelo in drobno
o Sjubljani, $reg, nasproti so. Sakoffa mostu.
VojClŠ Tet   CC VIJt   *a mo^vo *n častnike se dobe v vsaki
mnozmn
i:
i:
i:
N
Modni saton^
i:
i:
i:
Sjubjjana, Židovska ulica št. 8 y j
Lr—5 DV   skladišče nasproti štev. 7
priporoča cenjenim  damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
v
Popravila po šelji. Žalni klobuki vedno v z-alogi. Zunanja naročila obratom pošte.
12
L5B