DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". i Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in < ( petek ter velia za Avstriji, m Nemčijo 12 kron. pol leta s _ . . . . , , ,. . Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. - Dopise bla- { ri kron. 3 mesece 3 krone, fca Ameriko in druge dežele \ fa •»■®«*ate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. < toliko več. kolikor znaša pnžl taiua. namreč: Na leto 17 kron. \ ter oa vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za \ pol leta 8 kron 50 vin. Narofiuma se pošilja upravništvu. S veeJe lnserate 111 mnogokratno mser.ranje znaten popust. < plačuje se vnaprej. ? P. n. gg. naročnikom! Ponovno najuljudnejše prosimo, da blagovolite poravnati zaostalo naročnino letošnjega in celo lanskega leta! Leto se bliža h koncu, mi moramo skleniti knjige in plačati račune v tiskarni. Ob jednem prosimo, da blagovolite pravočasno ponoviti naročnino in naznaniti natančen naslov. P. n. gg. celjske naročnike pa prosimo, da nam naj blagovolijo pravočasno naznaniti odpoved ali nadaljno naročbo, da nam ne nastane mnogo zmešnjave. Slavne čitalnice in bralna društva tudi prosimo, naj nam sporočijo pravočasno, koliko iztisov lista žele imeti z Novim letom. UPRAVNIŠTVO „DOMOVINE". Za Božič. 0 praznikih ima človek več časa za razmišljanje. V današnji dobi nervoznega dela je dobro, da malo postanemo. pogledamo okrog sebe in premislimo o tem, kar se kaže našim očem. • 7 Zgodovina nas uči, da je ni dobe, v kateri bi bilo človeštvo tako neumorno in naporno delalo, kakor dandanes. V svoje delo smo vpregli ne samo sebe. ampak tudi moči, obdajajoče nas prirode. Nikdar še ni bila zemlja tako dobro in v toliki meri obdelovana kakor danes, nikdar se še ni pridelovalo to- LI SJEK. Na sveti večer. Spisal Anton Novačan. I. Pred božičnimi prazniki je zahre-penel Franc Koren po domovini. Dolga leta je preživel na tujem in v boju za vsakdanji kruh je otrpnila njegova duša, Ali nenadoma so prišli spomini, ki so ga razgreli in mu prinesli hrepenenja. Sklenil je da pojde v svoj rodni kraj. Od prijatelja si je izposodil potrebno obleko, ker sam. lepe in nove, ni imel. Tudi je nakupil daril za svoje domače in se podal na pot. * , * Pozdravljena domovina! Po dolgem času te zopet vidim, mila rodna gruda, nespremenjeno, ali z izkustvi bogatejšo. Gledam te in radujem se. Nad teboj visi čar mladostnih spominov in ne-utešnega hrepenenja po sreči in svobodi tvoji. Tiha dolinica s šumečim potokom, nizki griči z resnimi bori in liko žita kakor ga pridelujemo mi. In venda je še vkljub temu-toliko njih. in to v naši najbližji okolici, ki kruha stradajo. Nikdar ni človeštvo toliko spredlo in stkalo kakor dandanes in vender, poglejte okrog sebe in videli ste, koliko jih hodi strganih in na pol nagih okrog, prezebujočih v hudem mrazu.., Nikdar se ni toliko zidalo, kakor dandanes in vendar noč za nočjo se ? dviga od vseh vogalov naših ulic krik onih, ki nimajo strehe. Mravljinec in mol imata luknje za vsako svojih mladih, a naši mali leže na vmazanih kupih v stanovanjih, strupenih kot grob. Je li to sad našega truda, našega . napornega dela? Je li človeštvu sojeno, ■ da se ne bo moglo nikdar dvigniti nad to grozno inizerijo, nikdar povspeti se v višje, jasnejše sfere? Delo vendar čisti in blaži, se je» li v naši dobi žvrglo, da nas pretvarja v -4g|pjg mesto v ^oüU: ljadi? In u. Itaš~. danes, v dobi. katera tako glasno hvftVi svoje krščanstvo, svojo • ljubezen do bližnjika? Katera toliko stori za reveže, toliko žrtvuje za trpine? Tu nekje tiči zmota naše dobe, tu nam je iskati pogrešek, slabost, katero nam je popraviti, da spregledamo in krenemo na pravo pot. John Ruskin, ta veliki mislec pravi v „kroni divje oljke": „Ljudje se neprestano prepirajo o tem, kaj je najbolje, najiožje, ali najbolj priporočljivo, storiti, ali o tem. kaj vam donaša največ dobička; nikdar pa ne vprašajo, v kolikor je čujem govoriti, kaj je pravično storiti? To pa jé zakon nebes, da ne bodete nikdar zmožni presoditi, kaj je modro ali lahko, ako se niste prej nočno nebo s sladkimi zvezdami," vse, vse me pozdravlja. Kako brlijo zvezde, one mile, kot da hočejo k meni; med njimi stoji mrki mesec, kakor dobrodušen pastir med svojo čredo. In v tem svetem trenutku se mi zdi, da so zvezde odsevi gorečih ljudskih src, ki iz ljubezni do domovine bedijo nad njo in mesec velika narodna duša, ki jih v skrbeh vodi v oblačno bodočnost. Ampak Franc Koren je mislil drugače, On ni pozdravljal domovine z radostnim srcem, nego je žalostno povesil glavo, kakor -da se je sramuje. Ko stopal skozi mračno predmestje v eno uro oddaljeno selo, so ga srečevali raztrgani in zamazani tovarniški delavci, ki so pijani kričali in se opotekali po cesti. Gruča njih se je objela okoli vratov ter neskladno vpila: Oj tam za goro. oj tam za goro škrjančki nam pojo-o-o .. . Čudno mu je zvenela ta pesem. Kot pastir jo je nekdaj prepeval po domačih livadah, a zdaj jo čuje iz ust delavcev trpinov. Zdela se mu je porogljiva in zaničevalna ... odločili presoditi, kaj je pravično, in to tudi storili. To je ono, kar je naš ■Gtibšgtod vedno ponavljal — zapoved vseh zapovedi, katero nam je dal od vseh drugih največkrat. — Vršite sodbo i:: pravičnost, j Edino božje delo edina zapovedana žrtev je — vršiti pravičnost; in baš to je zadnje, kar smo pripravljeni storiti. Vse rajše kot to! Kolikor •hočete del usmiljenja, pa prav nič pravičnosti. „Ne", porečete, „usmiljenje je večje nego ljubezen." Da, je večje; ono je vrhunec pravičnosti, tempelj je, kateremu temelj je pravičnost, ||Pa vi ne morete imeti vrha brez jtlmelja;' ne morete zidati na usmilje-aasti. Zidati morate na pravičnosti s tèga glavnega razloga, ker sprva nimate usmiljenja, da bi z njim zidali. To je poslednje plačilo za dobro delo. Visite pravičnost proti svojemu bratu (fo lahko storite, če ga že ljubite ali ne.) in konečno ga bodete ljubili. •'»':vhÜu- pa- iiejmtvicu pimi njemii. ker |a ne ljubite ni konečno ga bodete sovražili." Nedostatek pravičnosti v socijalnem, političnem in privatnem življenju je pravi izvir mnogih in premnogih nadlog. ki tarejo moderno človeštvo. Pomoč bi bila lahka, ako bi le vsak o tem premišljal in se ravnal po svojem spoznanju. " Donesek k občinskim do-kladam na Spod. Štajerskem. Zanimalo bo morda marsikoga, ako navedemo najprej nekoliko statističnega gradiva. Številke govorijo povsod Zopet drugi, trezniji so razpravljali redkobesedno, skrivnostno, Tupa-tam se je dvignila žuljeva pest, kakor da hoče odstraniti, nekaj neljubega in in škodljivega. Čul je globoke vzdihe in težke tožbe na življenje. Povešenih glav so stopali trpini mimo njega, a njihove dolge sence so se vlekle v mesečini poševno preko zmrzle ceste. — To je torej moja domovina — je vzdihnil in pofipešil korake. Že je videval prve hišice svoje rojstne vasi. Druga poleg druge so stale stisnjene ob cesti, tihe mirne in razsvetljene. Ko je stopal mimo njih, so zalajali psi in zastori malih oken so se odgrinjali. Za njimi je mogel, razločevati starikave obraze radovednih žensk ali pa koščena lica vaščanov. ki so se čudili nenavadnemu potniku. Ko pa se je približal k koncu vasi, mu je srce burno vsfcrepetalo. Med golim drevjem je zagledal svoj dom ter poskočil veselja. Še nekaj hitrih korakov in Koren je trkal na nizka hišna vrata. V veži začuje korake. Krepka roka zasukne" ključ, in vrata se odpro najglasneje in tudi najbolj prepričevalno. Na Štajerskem imamo izvzemši autonomna mesta (Gradec, Maribor, Celje in Ptuj) 1528 vaških, trških in mestnih občin. 1025 občin ima po večini nemško, 503 občine slovensko prebivalstvo. Med temi občinami je 147 takih, ki plačujejo nad 60% občinskih do-klad; 70 jih je slovenskih, tedaj malo-dane polovica. 51 občin plačuje nad 100% ob-' činskih doklad; 35 jih je nemških. 16 pa slovenskih. Naj navedemo te občine poimenoma: Padeški vrh 150% (sod. okr. Konjice); Stranice 150% (Konj.), Sv. Kunigunda 150% (Konj.); Tolsti vrh 140% (Konj.); Sopote 139% (Kozje); Donačka gora 133% (Rog.); Brezje 125% (Marnb.); Kumen 120% (Marib.); Žusem 120% (Kozje); Loka. 113 % (Laško); Sv. Rok 110% (Rog.); Št. Jui' oh Taboru H iT®