DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
i	Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in	<
(	petek ter velia za Avstriji, m Nemčijo 12 kron. pol leta	s	_	.	. . . , ,	,. .
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. - Dopise bla- {	ri kron. 3 mesece 3 krone, fca Ameriko in druge dežele	\	fa •»■®«*ate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine
govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. <	toliko več. kolikor znaša pnžl taiua. namreč: Na leto 17 kron.	\	ter oa vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za
\	pol leta 8 kron 50 vin. Narofiuma se pošilja upravništvu.	S	veeJe lnserate 111 mnogokratno mser.ranje znaten popust.
<	plačuje se vnaprej.	?
P. n. gg. naročnikom!
Ponovno najuljudnejše prosimo, da blagovolite poravnati zaostalo naročnino letošnjega in celo lanskega leta! Leto se bliža h koncu, mi moramo skleniti knjige in plačati račune v tiskarni.
Ob jednem prosimo, da blagovolite pravočasno ponoviti naročnino in naznaniti natančen naslov.
P. n. gg. celjske naročnike pa prosimo, da nam naj blagovolijo pravočasno naznaniti odpoved ali nadaljno naročbo, da nam ne nastane mnogo zmešnjave.
Slavne čitalnice in bralna društva tudi prosimo, naj nam sporočijo pravočasno, koliko iztisov lista žele imeti z Novim letom.
UPRAVNIŠTVO „DOMOVINE".
Za Božič.
0 praznikih ima človek več časa za razmišljanje. V današnji dobi nervoznega dela je dobro, da malo postanemo. pogledamo okrog sebe in premislimo o tem, kar se kaže našim očem.
• 7
Zgodovina nas uči, da je ni dobe, v kateri bi bilo človeštvo tako neumorno in naporno delalo, kakor dandanes. V svoje delo smo vpregli ne samo sebe. ampak tudi moči, obdajajoče nas prirode.
Nikdar še ni bila zemlja tako dobro in v toliki meri obdelovana kakor danes, nikdar se še ni pridelovalo to-
LI SJEK.
Na sveti večer.
Spisal Anton Novačan.
I.
Pred božičnimi prazniki je zahre-penel Franc Koren po domovini. Dolga leta je preživel na tujem in v boju za vsakdanji kruh je otrpnila njegova duša, Ali nenadoma so prišli spomini, ki so ga razgreli in mu prinesli hrepenenja. Sklenil je da pojde v svoj rodni kraj.
Od prijatelja si je izposodil potrebno obleko, ker sam. lepe in nove, ni imel. Tudi je nakupil daril za svoje domače in se podal na pot.
* , *
Pozdravljena domovina! Po dolgem času te zopet vidim, mila rodna gruda, nespremenjeno, ali z izkustvi bogatejšo. Gledam te in radujem se. Nad teboj visi čar mladostnih spominov in ne-utešnega hrepenenja po sreči in svobodi tvoji. Tiha dolinica s šumečim potokom, nizki griči z resnimi bori in
liko žita kakor ga pridelujemo mi. In venda je še vkljub temu-toliko njih. in to v naši najbližji okolici, ki kruha stradajo.
Nikdar ni človeštvo toliko spredlo in stkalo kakor dandanes in vender, poglejte okrog sebe in videli ste, koliko jih hodi strganih in na pol nagih okrog, prezebujočih v hudem mrazu..,
Nikdar se ni toliko zidalo, kakor dandanes in vendar noč za nočjo se ? dviga od vseh vogalov naših ulic krik onih, ki nimajo strehe. Mravljinec in mol imata luknje za vsako svojih mladih, a naši mali leže na vmazanih kupih v stanovanjih, strupenih kot grob.
Je li to sad našega truda, našega . napornega dela? Je li človeštvu sojeno, ■ da se ne bo moglo nikdar dvigniti nad to grozno inizerijo, nikdar povspeti se v višje, jasnejše sfere?
Delo vendar čisti in blaži, se je» li v naši dobi žvrglo, da nas pretvarja v -4g|pjg mesto v ^oüU: ljadi? In u. Itaš~. danes, v dobi. katera tako glasno hvftVi svoje krščanstvo, svojo • ljubezen do bližnjika? Katera toliko stori za reveže, toliko žrtvuje za trpine?
Tu nekje tiči zmota naše dobe, tu nam je iskati pogrešek, slabost, katero nam je popraviti, da spregledamo in krenemo na pravo pot.
John Ruskin, ta veliki mislec pravi v „kroni divje oljke": „Ljudje se neprestano prepirajo o tem, kaj je najbolje, najiožje, ali najbolj priporočljivo, storiti, ali o tem. kaj vam donaša največ dobička; nikdar pa ne vprašajo, v kolikor je čujem govoriti, kaj je pravično storiti? To pa jé zakon nebes, da ne bodete nikdar zmožni presoditi, kaj je modro ali lahko, ako se niste prej
nočno nebo s sladkimi zvezdami," vse, vse me pozdravlja. Kako brlijo zvezde, one mile, kot da hočejo k meni; med njimi stoji mrki mesec, kakor dobrodušen pastir med svojo čredo. In v tem svetem trenutku se mi zdi, da so zvezde odsevi gorečih ljudskih src, ki iz ljubezni do domovine bedijo nad njo in mesec velika narodna duša, ki jih v skrbeh vodi v oblačno bodočnost.
Ampak Franc Koren je mislil drugače, On ni pozdravljal domovine z radostnim srcem, nego je žalostno povesil glavo, kakor -da se je sramuje.
Ko stopal skozi mračno predmestje v eno uro oddaljeno selo, so ga srečevali raztrgani in zamazani tovarniški delavci, ki so pijani kričali in se opotekali po cesti. Gruča njih se je objela okoli vratov ter neskladno vpila: Oj tam za goro. oj tam za goro škrjančki nam pojo-o-o .. .
Čudno mu je zvenela ta pesem. Kot pastir jo je nekdaj prepeval po domačih livadah, a zdaj jo čuje iz ust delavcev trpinov. Zdela se mu je porogljiva in zaničevalna ...
odločili presoditi, kaj je pravično, in to tudi storili. To je ono, kar je naš ■Gtibšgtod vedno ponavljal — zapoved vseh zapovedi, katero nam je dal od vseh drugih največkrat. — Vršite sodbo i:: pravičnost,
j Edino božje delo edina zapovedana žrtev je — vršiti pravičnost; in baš to je zadnje, kar smo pripravljeni storiti. Vse rajše kot to! Kolikor •hočete del usmiljenja, pa prav nič pravičnosti. „Ne", porečete, „usmiljenje je večje nego ljubezen." Da, je večje; ono je vrhunec pravičnosti, tempelj je, kateremu temelj je pravičnost,
||Pa vi ne morete imeti vrha brez jtlmelja;' ne morete zidati na usmilje-aasti. Zidati morate na pravičnosti s tèga glavnega razloga, ker sprva nimate usmiljenja, da bi z njim zidali. To je poslednje plačilo za dobro delo. Visite pravičnost proti svojemu bratu (fo lahko storite, če ga že ljubite ali ne.) in konečno ga bodete ljubili. •'»':vhÜu- pa- iiejmtvicu pimi njemii. ker |a ne ljubite ni konečno ga bodete sovražili."
Nedostatek pravičnosti v socijalnem, političnem in privatnem življenju je pravi izvir mnogih in premnogih nadlog. ki tarejo moderno človeštvo. Pomoč bi bila lahka, ako bi le vsak o tem premišljal in se ravnal po svojem spoznanju. "
Donesek k občinskim do-kladam na Spod. Štajerskem.
Zanimalo bo morda marsikoga, ako navedemo najprej nekoliko statističnega gradiva. Številke govorijo povsod
Zopet drugi, trezniji so razpravljali redkobesedno, skrivnostno, Tupa-tam se je dvignila žuljeva pest, kakor da hoče odstraniti, nekaj neljubega in in škodljivega. Čul je globoke vzdihe in težke tožbe na življenje. Povešenih glav so stopali trpini mimo njega, a njihove dolge sence so se vlekle v mesečini poševno preko zmrzle ceste.
— To je torej moja domovina — je vzdihnil in pofipešil korake.
Že je videval prve hišice svoje rojstne vasi. Druga poleg druge so stale stisnjene ob cesti, tihe mirne in razsvetljene. Ko je stopal mimo njih, so zalajali psi in zastori malih oken so se odgrinjali. Za njimi je mogel, razločevati starikave obraze radovednih žensk ali pa koščena lica vaščanov. ki so se čudili nenavadnemu potniku. Ko pa se je približal k koncu vasi, mu je srce burno vsfcrepetalo. Med golim drevjem je zagledal svoj dom ter poskočil veselja. Še nekaj hitrih korakov in Koren je trkal na nizka hišna vrata.
V veži začuje korake. Krepka roka zasukne" ključ, in vrata se odpro
najglasneje in tudi najbolj prepričevalno.
Na Štajerskem imamo izvzemši autonomna mesta (Gradec, Maribor, Celje in Ptuj) 1528 vaških, trških in mestnih občin. 1025 občin ima po večini nemško, 503 občine slovensko prebivalstvo.
Med temi občinami je 147 takih, ki plačujejo nad 60% občinskih do-klad; 70 jih je slovenskih, tedaj malo-dane polovica.
51 občin plačuje nad 100% ob-' činskih doklad; 35 jih je nemških. 16 pa slovenskih. Naj navedemo te občine poimenoma: Padeški vrh 150% (sod. okr. Konjice); Stranice 150% (Konj.), Sv. Kunigunda 150% (Konj.); Tolsti vrh 140% (Konj.); Sopote 139% (Kozje); Donačka gora 133% (Rog.); Brezje 125% (Marnb.); Kumen 120% (Marib.); Žusem 120% (Kozje); Loka. 113 % (Laško); Sv. Rok 110% (Rog.); Št. Jui' oh Taboru H iT®<V iransko), .•'o 100% t:lacL|«,ju Sv, M i k lavi S! Gradec). Pišece "(Brežice) in Presika (Ljutom.)
Odkodi to visoko obdačenje občin, posebno slovenskih? Posebno, ako pomislimo, da ne gospodarijo naši slovenski možje razsipno, da opravljajo n. pr. večinoma župani proti nizki odškodnini občinske posle sami, da se branijo sempatje celo proti koristnim izdatkom za občinske ceste in si pomagajo raje s tem, da morajo občani sami po razmerju davka popravljati ceste.
Glavna postavka pa je v naših občinskih proračunih zadnjih let šola. Postavili so že ltfalodane povsod lepa, "nova šolska poslopja. Naši kmetje se
na stežaj. Koren zapazi pred seboj napol oblečenega tujega moža s svečo v rokah, ki ga začudeno pogleda.
„Menda se nisem zmotil", reče prestrašeno Koren.
—	Kaj bi pa radi? —
„Tu se pravi pri Korenovih, ne ?"
—	Seveda, seveda. Ali stari gospodar je umrl pred tremi leti; zadela ga je kap. —
Osupljen je stal Koren pred gospodarjem svoje rojstne hiše. Za hip si je predstavil umirajočega očeta, ki ga kliče na blagoslov, ki ne more umreti brez njega. Na novo oživljena stara ljubezen do očeta se je spremenila v obupno žalost, ki je zadivjala v njegovih prsih . . .
Tujec mu veli vstopiti.
II.
Ima li človek pravico pritoževati se o svoji usodi? Sme li blagrovati trenotke, kadar se mu nasmehne sreča? Ali pa preklinjati temne dni. ko ga obdaja trpljenje, ko ga spopadeta jad in ogorčenje na samega sebe?
Poglej Franc Koren, v svojo dušo in odgovori na vprašanja. Zakaj tudi
niso ustrašili plačil, ker so uvideli, da je dandanašnji šolska omika človeku potrebna kakor zr^k in voda. Dejal bi skoro, da so naši ljudje radi tega vse preponižni; naj nam verjamejo, da so v tem oziru storili več kakor njihovi nemški sosedje. To bo za nas velikega pomena. Že nas uvažuje tudi splošno, nepristransko nemško in tuje ljudsko mnenje kot kulturno ljudstvo; isti. ki nas psujejo v državnem zboru in v nemških listih kot neomfkance in su-roveže. ne^ verujejo sami v svoje besede. Zatorej naj bodo uverjene naše občine, da so dobro izvršile svojo kulturno nalogo. Morda ni vsepovsod vse dOvršeno; a naj se uvažuje, da leze naše kmetsko gospodarstvo pod pritiskom svetovnega gospodarskega položaja nazaj. Ni pa treba misliti, da se tudi tu ne bi obrnilo na bolje.
Ne moremo tedaj, dejal bi, grajati občin, da so obložile s šolskimi bremeni svoje davkoplačevalce. Grajati pa moramo državo, ki tukaj za občine ne stori ničesar, še za ubožne ne. Grajati moramo one kratkovidne ljudi, ki so tako zelo obremenili naše auto-nomne proračune. Pomislimo samo. da ležijo vsa bremena za šolstvo na deželi; Štajerska izdaje za to na leto 11 milijonov kron in čez. In vendar še ni skrbljeno niti za učiteljstvo tako kakor bi moralo biti. Država pa izkazuje v proračunu 52 miljonov. ..dobička-'.
Drugo težko breme za naše občine so posledice domovinske pravice. Ne bom omenjal številnih protestov naših županov proti domovinskemu zakonu. Ne moreni si pa kaj. da bi ue omenjal javno, čemu so naši ljudje tako ogorčeni na ta zakon.
V nekaterih krajih vlada pravcato babilonsko preseljevanje v mesta. Zdravi, mladi in krepki ljudje gredo tje za boljšim zaslužkom. Tega jim ne more nikdo zameriti. Tamkaj v mestu si vzame tujo žensko, živi od tedna do tedna, ne prihrani ničesar, četudi bi bilo sempatje možno in na stare dni pride ,.na občino'1. Ali moremo zameriti, da gledajo domačini pisano te ljudi, ki so celo svoje življenje delali tujcem in se vrnili stari, slabi in bolehni domov, da jih občina preskrbuje? Prav in pravično bi bilo, ila prevzame občina, kjer • so živeli in delali, skrb za nje. Pa tega se ta — boji in ako dotičnik ni bival deset let neprestano v nji, se ga vselej odkriža.
Vsekako pa so občinske doklade, posebno ako upoštevamo deželne in okrajne, za naše kmetske davkoplačevalce previsoke in skrb naših kmetskih poslancev se bo morala obračati na to, da razbremenijo kolikor mogoče občine in naložijo vsaj del teh bremen državi.
sediš tukaj ob cesti na snegu? Si berač? Ponoči se ne prosi na zmrzlem razpotju! Tudi bi se ti ne spodobilo, da prosiš. Ti si gospod v izposojeni obleki in v topli zimski suknji. Nemara je lačna tvoja duša? Ozri se okoli sebe pa poglej kako se blešči v mesečini snežena planjava. Ozri se na rodno vas; vidiš one nizke hišice z malimi razsvetljenimi okni. Poslušaj zvonenje zvonov, ki daleč naokoli naznanjajo svetonočni mir ... Ne čuješ li radostnih pesmi pobožnih ljudij, ki hitijo z gorečimi treskami v rokah k pol-nočnicam Ž Odpri oči, in tvoja duša bo zadovoljna, sita.
Ne? ... Ti se smehljaš tako trudno in žalostno. Ah da . . . Našel si razdrto ognjišče ... Na njem je ugasnil plamen, ki je ogreval tvojo mladost in ti netil v tujini lepe spomine . . .
*
Kaj se je zgodilo s Korenom tistega svetega večera? Vstal je iz cestnega jarka; otresel je raz sebe sneg i'n se
Dopisi.
Iz Trbovelj. Ni dolgo tega, kar smo čitali v tem listu, da se bode kolodvor v Štoreli razširil radi vedno bolj množečega se predmeta. Radovedni smo, če bomo V Trbovljah tako srečni, da bomo tudi lahko kdaj kaj takega poročali. Morebiti na sodnji dan zvečer! Ako se peljemo iz Trsta do Dunaja, nima razen mest nobena druga postaja toliko prometa, kakor v Trbovljah. Iz zanesljivega virs smo izvedeli, da se v Trbovljah naloži vsak dan okolu 200 vagonov blaga in da zasluži južna železnica vsak dan 20.000 kron. Vsak človek bi mislil, da južna železnica ob tako velikanskem dobičku tudi skrbi, da bi bili ljudje dobro postreženi. Kdor to misli — ta se globoko moti! Če se bode cenjenih bralcev kdo slučajno-peljal mimo Trbovelj, naj nalašč pogleda to siromaško, skoraj beraško kočo, ki se- imenuje kolodvor. Na celi progi ne najdete bolj zapuščene barake kakor je to! Poglejte samo obe sosedni postaji Hrastnik in Zagorje, kjer se promet s trboveljskim še približno primerjati ne more. Obe postaji nadkri-ljujeta našo glede prostornosti, lepe uredbe čakalnic in obširnih skladišč. Ako pridemo posebno sedaj pozimi na trboveljski kolodvor, moramo zunaj na savskem ostrem vetru zmrzovati ali pa čakati v dimnici, kjer različni „potniki" vlečejo svoje pipe oziroma cigare in spuščajo cele oblake dima, dušečega (!) dima proti sajastemu stropu. Ali ne riskiramo tukaj svojih pljuč in zdravja? Trbovlje ima namreč samo eno čakalnico, pa še ta — oh mizerija! Občina je prosila pred nekaj časom južno železnico. da bi napravila dva razreda čakalnic. Toda. kar se je lahko zgodilo v Hrastniku in Zagorju, tega se v Trbovljah ne dä. Bog ve. zakaj ne? Slavne restavracije „Zijm t Walltìiykyt sé danes niti ne dotaknemo, da se "ne podere. Škoda bi bila za g,- restavra-teria, da bi ga podsulo. ker smo vendar prijatelji njegovi.
Sedaj pa skladišča! To je še-le rana, to! Vozniki, ki jih gospodarji pošiljajo po tovore na kolodvor, morajo večkrat čakati po pol dneva. Zakaj ? Zato. ker mora tistih par delavcev v skladiščih (pravzaprav je samo eno!) spravljati blago šele iz tovornih vozov v tesna skladišča in od tu zaradi pomanjkanja prostora in uslužbencev prav počasi in z velikanskim naporom na vozove. Tako se dela z nami v Trbovljah! Plačaj in ne zahtevaj ničesar! Prejšnji postajenačelnik je ob neki priliki izjavil, da bode južna železnica razširila kolodvor in skladišča, toda ozirati se mora na premogarsko
napotil nazaj v mesto. Tajil je sam sebi. kar je ravnokar doživel.
—	Saj nisem žalosten, je mislil. In zakaj bi tudi bil? Lepo res ni, da oče umre. dokler sin po tujem blodi. Očetova smrt mi je podila dom; ali to je moralo priti. Bratje in sestre smo postali brezdomovinci. Hodili bomo okrog po svetu ins kjer dobimo kos kruha in toplo ležišče, tam bo naša domovina. Če se kje srečamo, se ne spoznamo; naše misli in naši spomini pa bodo vedno združeni; javljali jih bodemo drug drugemo, po svojih delih. In ko pride smrt, ležemo v hladno zemljo ... mi brezdomovinci.
—- Lažem -— si je priznal Koren in je vždihnil. Spomnil se je bil umazanih in raztrganih delavcev, katere je srečaval, ko se je vračal s svojim hrepenenjem v domovino. Kako so siromaki v pijanosti kolovratih po cestah, kako so tožili o svojem življenju . . . So li tudi oni brezdomovinci . . .?
—	Brezdomovinci — je ponovil Koren šepetaje in se zamislil ... In
družbo, ki namerava napraviti predor od kolodvora nad cementno tovarno skozi Bukovo goro in speljati široko-tirno železnico za prevažanje premoga in da se bode ob tisti priliki tudi postaja preuredila. Tega je sedaj že nad 10 let! Premogarska družba noče začeti z nameravanim načrtom in čaka menda boljših časov, južna železnica tudi čaka premogarsko družbo, mi pa tudi čakamo v temni čakalnici in pred temnimi skladišči, tako, da drug drugega čakamo in smo potemtakem pravi „čakovci", kakor naši rudarji pravijo tistim, ki ne pripadajo nobeni stranki — ki niso ne krop ne voda. Slavno družbo južne železnice vprašamo, če je ni prav nič sram. da ima v Trbovljah, kjer vleče vsak dan nad 20.000 K zaslužka, tako bajto — katero hoče imenovati kolodvor? Če je pa ni sram. potem naj ima vendar usmiljenje z ljudmi, ki imajo žalibog sploh kaj opraviti na postaji. Prostora je dovolj, le dobre volje primanjkuje gospodom delničarjem južne železnice. Dajte nam (toda za-se) tisočino tega, kar zaslužite čistega vsako leto v Trbovljah, bomo pa sami zidali in razširili kolodvor, — pa bo nekaj finega!
Glasovi občinstva.
t Fran Pečovnik. Zapusti nas včasih mož. čegar delovanje ni našlo odmeva in glasnega priznanja v široki javnosti, kateri pa je delal tiho in neumorno, pravi pijonir izobrazbe v najširjih slojih naroda. Spada k tistim zaslužnim možem, ki zidajo trdno podlago naobrazbe v narodu, na kateri bodo stavili šele zanamci ponosno po-slpoje višje narodne prosvete in napredka.
Dne 10. grudna smo pokopali v
Žalcu nadučitelja v Št. Jurju ob Taboru, Frana Pečovnika, v 46 letu njegove starosti. Umrl je na jetiki.
Ako vam naštejem na kratko kraje, kjer je deloval: v Grižah 5; let, pri Sv. Roku ob Sotli 3 leta, pri Sv. Antonu v Slov. gor. 7 in pol leta. in slednjič v Št. Jurju ob Taboru 10 let, vam na videz ni veliko povedano. 25 let res ni mnogo, a četrt stoletja vstfajnega, resnega dela v šoli in izven šole je mnogo. Dober delavec v tem času lahko mnogo stori — in Pečovnik je bil dober delavec.
Pokojnik je bil savinjski rojak. Rodil se je na Vranskem, vzgojili pa so ga v Št. Pavlu pri Preboldu. Učiteljišče je dovršil v Mariboru in letos se je še udeležil 8. avgusta 25letnice v Mariboru; bil je že neozdravljivo bolan in je šel tje le jemat slovo.
Pokojni Pečovnik je slovel kot izboren-pevec. Spadal je še k tistemu rodu. ki je tako navdušeno gojil petje
teda,, je vstala v n jegovem srcu velika in lepa. misel, ki je pregnala bodečo slutnjo o težki bodočnosti. Ta velika in sladka misel je pripeljala zlato upanje, ki se je zibalo na belem čol-niču med nemirnim valOvjem njegove duše. In v tistem trenutku je Franc Koren veroval v sebe, ker je čutil v svoji duši delo in sladko zavest, da ima domovino ... .
Medtem je prišel v mesto, ki je obhajalo sveto noč. Zvonovi so ravno nehali vabiti in iz cerkva se je čulo veselo petje.
Tudi Koren je v svojem razpoloženju . vstopil v cerkev. Stisnjena množica ga je kmalu ponesla na sredino cerkve. v mali kot, kjer je visela starodavna slika Jurjeva.
Nad njim so bučale orgije; slovesni glas svečenika je pel slavo Bogu; množica se je valovila in šepetala pobožne molitve; mrzel vzduli je spreminjal sape ljudstva v male meglice, ki so pa hitro izginjale.
Koren je sedel v svojem kotu in
po Čitalnicah, v društvih in družbah. Dandanes to zanimanje pada ali pa ga morijo prepiri; politično življenje zanaša svoje nemirne valove tudi na to čisto družabno polje.
To je skusil tudi poko jni Pečovnik. V Št, Jurju je prišel v ostro nasprotje z ondotnim župnikom, žalsko pevsko društvo, katerega je ustanovil, je prišlo v druge roke in to ga je hudo peklo. Posebno, ker je bil silno tankočuten kakor vsi ljudje, kateri so disponirani za jetiko. Kjer je služboval, ustanavljal je povsod pevske zbore, v katerih je poučeval petje. Pridobil si je na tem polju stalnih zaslug.
Moramo pa omeniti njegove zasluge tudi na narodno-gospodarskem polju. Zanimal se je zlasti za sadjarstvo in si je uredil krasno drevesnico, "katera je zdaten pripomoček za povzdigo sadjarstva v Savinjski dolini.
Kako ugleden in priljubljen je bil med svojimi stanovskimi tovariši, kaže udeležba pri pogrebu; 40 tovarišev in tovarišic ga je spremilo na zadnji poti
Žaluje pa tudi za njim neutešljivo ljubeča ga soproga in deveteio nepreskrbljenih otrok.
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
Gosposka zbornica je v svoji seji dne 22. t. m. sprejela v tretjem čitanju z ogromno večino nespremenjen zakonski načrt o volilni reformi. Za plu-raritetno volilno pravico je glasovalo le par najvišjih čeških aristokratov in dr. Plener. Navzočih je bilo 170 članov gosposke zbornice, seja je trajala do tri četrt na 12 uro po noči. S "tem je" to veliko vprašanje za nekaj časa rešeito. Splošna jednaka tajna in direkvi .i volilna pravica je gotova stvar. Pri prihodnjih volitvah bodo stopile množice na volišče, katere niso do sedaj še nikdar imele pravice uveljaviti v toliki meri svojo voljo in svoje politične ideale v državnem življenju. Da se politična zavednost ne pridobi čez noč je gotovo, zato tudi prihodnja zbornica ne bode še veren izraz političnih stremljenj v državi; neizkušeni volilci bodo glasovali pač za one kandidate. kateri jim bodo najtoplejše in od najvplivnejše strani preporočevani. Jedno pa je danes gotovo: Vse stranke, katere bodo hotele politično živeti in mogočno vplivati na politični, gospodarski in kulturni razvoj države, bodo morale v bodoče v tem smislu med ljudstvom delovati ter bodo tako po svoje pripomogle, da se politična zavest in probujenost razširi v vse sloje prebivalstva. Brez mas in proti masam, se
toplo mu je bilo. Veličastna misel božanstva, ki je vladala v cerkvi, je prijala njegovi duši. Premislil je svoje življenje in se je vstavil pri današnjem svetem večeru. Še ga je bolelo srce ?a razdrtim domom in še je bila žalost v njegovi duši. Ali ta žalost ni bila divja in besneča, ampak je bila kakor ljubezen do . . .
Nikamor ne pojdem več ampak ostanem doma . . . Zakaj bi služil tujini, zakaj bi si ubil svojo dušo? Zakaj raztrgani in umazani so slovenski delavci: revščina in brezupje je .njih življenje . . . Celiti jim rane. pomagati jim. tolažiti jih. lepa in vzvišena naloga . . .
Maša je minila in zvonovi so se znova oglasili. Ljudstvo je vrelo iz cerkve. Ko je Koren prišel na ulico, je opazil, da je v vrevi ljudstva izgubil culico z božičnimi darili.
„Podaril sem jih ljudstvu", je rekel in se je bolno nasmehnil. .. Potem pa je s hitrimi koraki odšel, da poišče prenočišča ...
v bodoče ne bo dalo več politično živeti. Demokratizem je zmagal. Sedaj bo treba delati še samo na to, da se čim prej omogoči zboljšanje novega volilnega zakona v smislu istinite jednakosti, brez kakeršnih si koli bodi očitili ali prikritih predpravic, katere so podeljene z njim Nemcem jn Poljakom.
23. t. m. je gos'poska zbornica sprejela tudi računski provizorij in celo vrsto v zbornici že sprejetih zakonskih načrtov.
Obrtni odsek poslanske zbornice je sprejel predlog o zavarovanju obrtnikov za starost. Odsek poziva vlado naj čimprej izvede obvezno zavarovanje obrtnikov za slučaj starosti in sicer s sodelovanjem države, kronovin, obrtnih in trgovskih^zbornic.
V ogrski delegaciji je bil sprejet proračun skupnega finančnega mini-sterstva in okupacijski kredit.
Pogajanja o poravnavi med Avstrijo in Ogrsko se bodo koj po praznikih zopet pričela.
Vnanje države.
—	Rusija. Volitve v dumo so razpisane za 19. februvarija 1907. 1. Tega dne se bodo vršile volitve v evropski Rusiji, na Kavkazu in Sibiriji pozneje.
Vlada je izdala „modro knjigo-'.vka-teri opisuje zgodovinski razvoj ruskega napredovanja proti Tihemu oceanu in v Mandžurijo ter razloge, ki so vedli do rusko japonske vojske. Knjiga je namenjena članom bodoče dume.
—	Srbija. Vlada sestavlja odgovor na avstrijsko noto. Srbska vlada je pripravljena dati A. O. primerni delež pri svojih državnih naročbah. zahtevala bode pa tudi jamstva za to, da se jej bode dovolil izvoz živine in drugih pridelkov čez Avstro-Ogrsko. Pogaja se z Italijo zaradi nove trgovinske pogodbe. Sklenjena bode tudi posebna paroplovna pogodba z Italijo.
—	Francija. Zbornica je sprejeL poseben zakon, kateri ureja in določa prehod dosedanjih cerkvenih razmer, katere temelje na konkordatu med papežem in republikansko vlado, na tla državljanskega zakona.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	„Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" vabi vse^voje ude danes, na Sveti oečer k popolnoma domači, prijateljski zabavi v lastnih prostorih. Predavalo se bode o našem velikem umrlem pesniku, Simonu Gregorčiču, a za zabavo bodo poskrbeli društveni pevci.
—	Za Silvestrov večer se vršite zadnji dve pevski vaji le za moški zbor v četrtek in soboto v čitalnici ob pol 9. uvi zvečer,
—	Odbor „Narodne čitalnice" v Celju obvešča s tem cenjene člane, da se bo d r a ž b a z a p o d n a r o č i t e v nekaterih časopisov vršila v soboto dne 2 9. decembra ob 8. uri zvečer v bralni dvorani. — Letos se v ta namen ne zazpošlje okrožnica. Kdor bi rad podnaročil časopis, naj blagovoli priti.
I — „Zadruge" prva številka je že izšla. Vsebina novega lista je raznovrstna in velezanimiva. Svoje naročnike opozarjamo, da bode „Domovina-' prinašala po novem letu „Zadrugo" kot prilogo. Prepričani smo, da bode s tem našim naročnikom vstreženo.
—	Današnji številki je priložena položnica za „Dijaško kuhinjo" v Celju. Prijatelje naše šolske mladine prosimo, naj poklonijo vsaj odlomek svojih božičnih in novoletnih darov naši „Dijaški kuhinji", katera nima toliko sredstev, kolikor bi jih morala
imeti, da odpomore vsaj najnujnejšim potrebam našega dijaštva. Po zimi, ko mraz pritiska na človeka je potreba zdrave in dostatne hrane tem večja; v Celju pa imamo veliko število nadarjenih dijakov, katerim baš te primanjkuje. — Druga priloga je „Kmetovalec" ilustrovan gospodarski list, katerega priporočamo vsem našim gospodarjem kot izborno uredovan strokoven časopis, katerega bodo s pridom čitali.
Oznanilo starišem. Ker radi nedostajanja po novem def. šl. in učnem redu predpisanih blanketov ni bilo mogoče šl. naznanil za I. četrtletje t. šl. 1. učencem razdeliti: bode v božičnih počitnicah slednji dan od 8. do 11. ure predpoldne starišem možno poizvedeti v šolski pisarni (Nove ulice 10). kako so njihovi otroci napredovali. Vodstvo okoliške ljudske šole v Celju,
dne 22. decembra 1906.
Armin Gradišnik, šl. v.
—	Konsum mesa v Celju od 10. do 16. grudna 1906. Zaklanih je bilo 35 volov, 3 krave, 5 telic, 39 telet, 33 svinj. Od zunaj se je kupilo 751 kg mesa.
- Žalski Sokol" priredi v salonu g. Hausenbichler Silvestrov večer. Na sporedu je predavanje o prvobori-teljih „Sokolstva": Fiignerju in Tyršu. Po predavanju domača zabava s petjem,, godbo in šaljivimi nastopi. Vstop prost, Vse prijatelje neprisiljene zabave vabi vljudno	odbor.
—	V Šoštanju imajo — župana. Dne 21/1, m. so izvolili v Šeštanju županom Hansa Woschnagga, podžupanom pa posi. Ivana Vošnjaka. Sklenil se je s posredovanjem vlade kompromis glede delovanja in funkcionarjev.
—	Y Gotovljah se priredi v nedeljo, dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani gostilne g. Franca Malgaja božična veselica v korist gotoveljske prostovoljne požarne brambe. Na sporedu je: 1. „Kmet Herod", burka v dveh dejanjih s petjem. 2. "Srečno novo leto!" veselo igra v enem dejanju. 3. „Petelinčkova ženitev", poje moški zbor. 4. „Večerna", H. Volarič, poje moški zbor. 5. „Božično drevo", živa slika. 6. Razprodaja darov raz božično drevo. Vstopnina: Sedeži po 1 K, stojišča po 40 vin. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi najpri-jazneje vabijo	. prireditelji.
—	Brežice. Vojaško veteransko društvo „Brežice in okolica" priredi v nedeljo, dne 6. prosinca 1907 v veliki dvorani „Narodnega doma" koncert in ples točno ob 7. uri zvečer, pri katerem gode vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 96 iz Karlovca.
—	Od pošte. Samostojno pošto dobijo na Cvenu pri Ljutomeru. — Od pošte v Središču bo hodil poštni pot šestkrat na teden v Šalovce in Stari marof. — Od pošte v Mislinjah bo hodil poštni pot šestkrat na teden po krajih Sv. Vid nad Valdekom! Šent Ilj pod Turjakom, Spodnje in Gornje Dovže.
—	Zaupniki trgovcev in obrtnikov priobčujejo po nemških listih oklic, v katerem poživljajo trgovce in obrtnike, naj skličejo v svojih okoliših shode in sestanke, da se prepričajo o lastni moči. V bodoči volilni borbi naj potem postavijo lastnega kandidata, ki jim pismeno zatrdi, da bo podpiral v polnem obsegu zahteve trgovcev po dunajskem programu iz leta 1900.
—	Občina Eggenberg pri Gradcu je povzdignjena glasom cesarskega odloka od 11 maja 1.1. v trg. Dne 16 grudna se je izročil ta odlok občinskemu zastopu na izredno slovesen način. Eggenberg šteje danes 742 hiš s 13.000 prebivalci. Šolo obiskuje 1350
otrok in davka plačuje občina 200.000 kron. V doglednem času pa se priklopi ta novi trg gotovo graški mestni občini.
— XII. izkaz darov za pogorelce Radmirju v Savinjski dolini.
199 V celjski župni cerkvi nabrani darovi 15'10 K. 200 Župni urad Do-berna 14'— K. 201 Robert Diehl, trgovec v Celju 10'— K Vsega do sedaj nabranega denarja je 2977 92 K. Srčna ivala vsem darovalcem! V pojasnilo. Odbor za pogorelce v Radmirju v Savinski dolini je takoj v začetku poročal v „Domovini", da bode izkazal vsak dar za pogorelce v zgoraj omenjenem listu, kar se je do sedaj tudi redno izvršilo.
V takšne izkaze, oziroma objave pripadajo pa pomote, poprave itd., da vsakomur ustrežemo in da zamoremo voditi natančne račune. Tudi v „Domovini" št. 141 od 3. t. m. smo na-kratko pojasnili, da skupni čisti dobiček pri obeh veselicah na Ljubnem ni tolikšen, kakor je bil objavljen v VII. izkazu v znesku 357'£3 K, ampak se je pri obeh veselicah nabralo gotovega denarja po odbitju stroškov 57'24 K za obrabo desek pri veselici, vožnja smrečja itd. le 299*99 K.
Kakor že rečeno smo tedaj poročali popolnoma resnično ter podali skrčen popravek o stroških, za katere smo po sklenjenih veseličnih računih zvedeli.
Ker pa je govorica med nekaterimi Ljubenčani, da so nam podali detajliran račun in po govorjenju istih je tudi sklepati, da želijo imeti taksnega v „Domovini" objavljenega, prav radevolje to storimo ter prosimo cenj. uredništvo za objavo nastopnega računa s prilogo.
Upamo, da bode stvar s tem končana, ker smo z objavo vendar storili svojo dolžnost.
Potrdilo
s katerem podpisani potrjujem, da je pobiralni odbor za pogorelce v Radmirju izplačal, iz čistega doneska, ki se je nabral pri „Sokolskih" veselicah na Ljubnem, in sicer:
1.	Na priloženo prilogo 29.24 K.
2.	Francu Juvan Batlno za izgubo desek, vožnjo istih gor in doli, potem vožnja smrečja skup	20.— „
3.	Frančiški Krolnik za en
sodček piva za godbo	8'— „
Toraj skup 57'24 K. Ljubno, dne 12. novembra 1906.
Franc Juvan 1. r.
Priloga: Stroški veseličnih priprav. Pri g. Druškoviču različno 10'64 K. Delavci : Faleutnov:
v petek 9.—. popoldne 1 uro	—'68 „ Šturmovčev: v petek od 1/2l°-
in soboto	3'32 „
Plaznikov: v petek popoldne
in soboto	3'— „
Lipoldov: v petek popoldne
in soboto	3'— „
Patošterčev: v petek popoldne in soboto	3"— „ Delavcem in dekletom, ki so venčale, za likof pri gosp. Krolnik 7 litrov vina 5'60 ,.
Skupaj	29'24 K
Od tega plača trg Ostane
Odbor za pogorelce v Radmirju.
Josip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj,	župnik.
Ignacij Strmecki,
učitelj.
— Št. Jur ob juž. žel. Zahteva spodnještajerskih slovenskih kmetov se bode vendar enkrat izpolnila s tem, da dobimo toli zaželjeno slovensko
kmetijsko šolo. Tukajšnji veleposestnik g. Franc Pisanec in njegova žena g. Jera Pisanec prodala sta 15. decembra t. 1. dež. odboru njuno veleposestvo za 50.000 K, v namen, da se tam postavi omenjena šola.
Št. Jur ob juž. žel. Tukajšnji pevski zbor priredil nam je v nedeljo 16. decembra v gostilni g. Nendl-na krasno uspeli koncert. Pevski zbor pod vodstvom g. Čuleka zapel nam je veš krasnih pesmi. G. Kveder pokazal se je pravega umetnika v igranju na goslih. Gospica Al. Kavčičeva pa v igranju na glasovir. Želimo, da se nam še večkrat kaj tako kratkočasnega priredi.\
—	Svarilo pred izseljevanjem v Argentinijo. Razni brezvestni agenti vabijo siromašne ljudi v Argentinijo v Južno Ameriko, kjer dobe komad zemlje proti raznim obveznostim. Te vabe so zelo laskave, toda po uradnih avstrijskih poizvedbah je dognano, da je dotična zemlja zelo slaba in je treba silno veliko dela, d*? kaj nese, Vrh tega so isti kraji silno Oddaljeni od vsakega tržišča. Drugače pa je razun ob žetvi težko dobiti dela; draginja pa je štirikrat večja ko pri nas.
—	Premestitev. Davčni pristav Anton Mravlagg je prestavljen na svojo prošnjo iz Cmureka v Ptuj.
—	Požar so imeli 19. t. m. v papirnici v Gratweinu. Ogenj so še dosti hitJo pogasili.
—	Umrla je znana virtuozinja Nadina Slavjanska, ravnateljica ruskega zbora, ki je koncertiral tudi že v Celju in Mariboru.
—	Pod stroj je padel železničar Ivan Ferk v Mariboru. Zdrobilo mu je več kosti in ga tako ranilo na glavi, da najbrže ne okreva več.
—	Ženitvene zadeve domobrancev in žendarmov bode sedaj od 1. januarja naprej upravljal poseben oddelek štev. V. pri domobranskem ministrstvu.
—	Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju" priredi na Silvestrov večer 1.1. v „Narodnem domu" v Ptuj11 majhen pevski in godbeni koncert. P. n. čast. povke in pevci, posebno v Ptuju in okolici bivajoči, se tem potem najvljudneje vabijo k polnoštevilni udeležbi pevskih vaj, v torek in četrtek ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo ob pol 2. uri popoldne,
—	Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju priredi vesejico z uprizoritvijo velike narodne igre „Deseti brat" v nedeljo 30. grudna t. 1. v gostilni g. Hauptmana. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	Šentpavelska godba koncer-tira o priliki veselice prostovoljne požarne brambe dne 26. t. m. na Štefanovo popoldne pri Št, Petru v Savinjski dolini.
—	Ženska podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu priredi dne 6. januarja 1907 veselico, katere natančnejši program objavimo prihodnjič.
—	Umrla je v Trbovljah dne 22. t. m. po kratki bolezni gospa Marija Goropevšek. Blaga pokojnica je bila vrla rodoljubka in občespoštovana slovenska žena. N. v m. p,!
—	Požar. V Arji vasi pri Žalcu je pogorela 23. t. m. zjutraj pri posestniku Jožetu Bredovniku hiša z gospodarskim poslopjem vred. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Pri njem je stanoval snažilec obleke Jan, kateremu je zgorelo toliko tuje obleke, da je prišel na beraško palico. Prosimo milosrčne ljudi, da mu pomagajo! Da niste prihiteli takoj dve požarni brambi. bi lahko pogorela cela vas.
—	Glas iz občinstva. Vlaki savinjske železnice odhajajo zjutraj in
zvečer tako neredno iz Celja, da živ človek ne ve, kedaj mn je priti na kolodvor. Kaj je temu vzrok?
—	Julij pl. Vistarini, brežiški okrajni glavar o katerem smo poročali, kako je delil podpore je sedaj prosil za vpokojenje. „Tagespošti" brzojav-Ijajo iz Maribora, da se je to zgodilo zaradi „obrekovalnih" napadov slov. listov, proti katerim ga ni- nobena ,.višja moč" čuvala. — Bilo bi res čudno, da bi se minister Prade brez katerega volje ne pade ne las z' glave nemškega uradnika in ki se potegne za slednjega nemškega kancelista, če se gre za to, da preskoči slovenskega
<• kolego, ali da Slovenca zasede mesto, čudno bi bilo v resnici, da bi ta nad vse pazljivi nemški minister pustil sedaj kar tako važnega in ob enem kakor „T. P." trdi „obrekovanega" političnega uradnika, kakor je bil okr. glavar g. pl. Vistarini na cedilu ter ga tako nekako primoral, da se umakne s pozorišča. ne da bi se bil prej opral, ali pa če je bil v resnici „obrekovan", da bi mu bilo dano popolno zadoščenje za žalitev, katero sme vsak po krivici žaljeni človek zahtevati.
—	Zvišanje poštnine. Prvega januarja stopi v veljavo novi poštni tarif. Porto za navadna pisma bo zvišan od 10 na 12 vinarjev, nove poštne znamke so začeli izdajati že dn^ 23. t. m.
—	Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Vuhred In marenberški okraj ima svoj izredni občni zbor v nedeljo, dne 30. t, m. v Vuhredu v gostilniških prostorih g. Fr. Sgerm-a p. d. Kajžer popoldne ob 3. uri. Na dnevnem redu je vprašanje slovenske šole v Marmeku, radi tega vabimo vse zavedne in rodoljubne Slovence celega okraja, da se tega zborovanja gotovo udeleže! Po zborovanju se vrši istotam veselica s tamburanjem in gledališko igro „Trije tički". Vstopnina k veselici 40 vin. Pridite vsi k zborovanju in k veselici in pokažite s tem zopet kako lepo napreduje v tem okraju narodna zavest!
Shod „Nemškega društva" v Ptuju. Društvo ima sedaj 140 članov; 113 teh patentiranih „Nemcev" stanuje v Ptuju, ostali v Rogatcu in v Slatini. Wastian se je zopet razkoračil in pripovedoval slavnim ptujskim odvetnikom, kakšna krivica in sila se godi Nemcem radi volilne preosnove. Pretakal je krokodilove solze nad 75% uim prirastkom naših mandatov. Pravi, da se bodo morali nemški delavci priklopiti vendar enkrat vsenemškim meščanom in trgovcem, drugače jih uničijo! slovenski delavci. O „nemškem" poko-ljenju ptujskih delavcev, katere „stiskajo" slovenski, rajše molčimo; gospod Wastian. pozna kakor se vidi zelo slabo ptujske delavce. Ali bodo pa hodili z njim, je še tudi vprašanje. Upamo, da je tudi za pivo in klobas^ ne bodo več mogli pridobiti. Plachki se je zahvaljeval dičnemu vodju spodnještajer-skega nemštva in naznanjal, da bo 28. t. m. v Gradcu shod zaupnikov ptujsko - Upniškega mestnega volilnega okraja.
Heil und Sieg — Slovenec na štrik! Tako je vpila okrajna babica Agnez Salezl v Rakovi restavraciji v Velenju. Vprašam, kedo jo podpira ? ali morda ne Slovenci in slovenski okrajni odbor? Slovenci le pod-' pirajte „geprüfte Geburtshelferin", kakor se njena tabla glasi. Tej veliki Germanki se ne zdi vredno napraviti si dvojezičnega napisa. Če pa tej ženici naš jezik ni po volji in če ga ne spoštuje, naj bi Slovenci izvajali posledice in jej ne dajali zaslužka. Temu treba napraviti konec, kdor hoče od nas in z nami živeti, nas ne sme žaliti, naj pa bo žekdor hoče. To bi
bilo treba pokazati tudi tej Nemki iz Sa vinske doline!	Velenjčan.
Iz Ptuja. Resnicoljubnost nemških trgovcev. V predzadnji številki vsenemškega časnika „Marburger-Ztg." z dne 13. t. m. poroča nek Nemec iz Ptuja pod naslovom „Niedriger hängen" zadevo, tičočo se Leposchove trgovine v Ptuju povsem neresnično. Resnici na ljubo naj pride torej še enkrat zadeva v javnost, ker že Nemci drugače nočejo. Prvič ni res, da bi bilo 27. novembra, ko se je vsa stvar pripetila, več kupčevalcev v Leposchovi trgovini, kot jaz, niti onega trgovca ni bilo več tam, ki je prei železa naročil. Toraj ga na noben način ni mogel noben kmet nadlegovati, da bi pomočnik Košič v razburjenosti izustil besede: „verfluchter windischer Hund". Potem pa je sploh vseeno, če je on v razburjenosti izrekel iste besede ali ne, ali če je bil kak slovenski kmet v trgovini ali ne. On je slovenske odjemalce raz-žalil in zadosti je. Dalje je sicer res, da sem jaz pomočniku Košiču, ko me je prišel odpuščanja prosit, rekel, da mu vse odpustim, če daruje deset kron družbi sv. Cirila in Metoda pod tem pogojem, če se da tudi moj oče pregovoriti, ter mu tudi on vso stvar odpusti.
Ker se pa moj oče na noben način ni hotel spraviti, sem poslal Košiču onih deset kron z opombo nazaj, da sedaj moje obljube nič ne veljajo ter mora nasledke sam trpeti. Nato se je tudi vsa stvar objavila po slovenskih časnikih. Gotovo pa stvar ne bi prišla v javnost, če bi mogel Košič od mojega očeta odpuščanje dobiti. Če še nemčurski trgovci žele, da se stvar še dalje po časnikih razpravlja, pa naj še enkrat stvar lažnjivo poročajo, potem pa bom obe pismi, eno od pomočnika Košiča name, drugo pa od poslovodje Leposchove trgovine mojemu očetu dobesedno objavil po časnikih.
Kranjsko.
—	Občinski svet ljubljanski je
sklenil soglasno v svoji zadnji seji na predlog župana Hribarja, da se imenujejo podaljšane Hilšerjeve ulice od Gradišča do Bleiweisove ceste Gregorčičeve ulice. — Občinski svet je sprejel nadalje resolucijo, v kateri zahteva od trgovinskega ministrstva, da morajo biti v slovenskih krajih na vinjetah za priporočena pisma poleg- nemških tudi slovenska imena dotičnih krajev. — Salezijancem na Rakovniku dovolijo podpore 100 K. — Sprejet je bil tudi predlog obč. svetnika Mallyja, da se razstavijo v pritličnih oknih mestne hiše najnovejše električne žarnice, da morejo ljudje zasledovati razvitek in napredek na tem zanimivem polju.
—	Novoletna darila špecerijskih trgovcev. Kakor že več let doslej, tako tudi letos, ne bodo dajali ljubljanski špecerijski trgovci nikakih novoletnih daril, ampak bodo obrnili dotične zneske v dobrodelne namene.
—	Ošpice so se znova pojavile na vadnici, mestni dekliški in deški ljudski šoli v Ljubljani. Prva dva razreda na vadnici sta zaprta.
—	Občni zbor „Zveze slovenskih odvetnikov". Iz obširnega poročila v „S. N." povzamemo sledeče zanimivejše podatke. „Zveza" j» izplačala 200 K „Društvu odvetn, in not. uradnikov v Celju". Društveno imetje znaša po dveh letih obstoja 1126 K 15 vin. Članov je 63. Dr. Brejc je naglaša] v svojem govoru, da je pri sodiščih na Koroškem slovenski jezik povsod zapo-. stavljen. Vse pritožbe ne pomagajo ničesar. Ko se je mudila 18. junija koroška deputacija na Dunaju, jim je povedal pravosodni minister dr. Klein, da so mu v teh zadevah popolnoma vezane roke, da ima v osobnih zade-
vah na Koroškem in Štajerskem prvo besedo nemški minister Prade. Na Koroškem prevladuje tendenca, da se vsa takozvana slovenska mesta zasedejo z nemškimi kurzovci in se slovenski uradniki iztisnej-o iz dežele. Ni čudno, da omahujejo tndi narodni uradniki pri sodniji. Avskultant Ehrlich, brat narodnega kaplana dr. Ehrlicha je izjavil, da ne razume slovenski! Dr. Hra-šovec je povdarjal, da imajo nemški sodnijski uradniki na Štirskem ta princip, da sestavljajo slovenske zapisnike samo za one stranke, ki prav nič ne razumejo nemškega jezika. Nevesele stvari v okolišu ma-miborskega okrožnega sodišča je poročal dr. Rosina. Brezobzirno nastopa proti slovenščini okrožno sodišče mariborsko. Kako nevešči so takozvani „kurzovci" slovenščine, kaže klasična razsodba nekega takega učenjaka, katero prečita Dr. Brumen opisuje (že večkrat po časopisju ožigosane) neču-vene razmere pri sodišču v Ptuju ter poživlja vse merodajne faktorje na Slovenskem, naj napnejo vse sile za nadsodišče v Ljubljani. Dr. Pegan je predlagal, naj „Zveza" in posamezni slovenski odvetniki izjavijo, da v bodoče ne sprejemajo več prestav ampak samo originalne slovenske razsodba nadsodišča v Celovcu. V odbor so voljeni dosedanji odborniki.
—	Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejme: 1 poslovodja, 2 potnika, 1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika že-lezninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant, stroke, 1 prodajalka in 7 učencev. Službe iščejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent. 15 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant, stroke, 11 kontoristinj, 4 blagajničarke in 3 prodajalke.
—	Statistiko učencev na obrtno-nadaljevalnih in pripravljalnih šolah na Kranjskem v šolskem letu 1905/6 prinaša „SI. Trgovs. Vestnik". Številke so sledeče: obrtna nadaljevalnica na c. kr. višji realki v Ljubljani je imela 277, obrtna pripravljalnica na I. mestni deški ljudski šoli 96, na II. 92, na III. 88 učencev. Obrtna nadaljevalna šola na Bledu pa 30, v Cirknici 27, v Kamniku 50, v Kočevju 68, v Kranju 99, v Krškem 31, v Metliki 36, v Novem mestu 86, v Postojni 31, v Radovljici 34, v Ribnici 32, v Škof ji Loki 50, v Šmartnem 38| v Tržiču 78, v Št. Vidu nad Ljubljano 130, v Zagorju-Toplicah 71. v Idriji 56 učencen. ,
Ljubljana. Društvo slovenskih trgovskih potnikov. Udeležba pri sestanku glede vstano-vitve društva slovenskih potnikov, ki se je vršil v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri predpoldne v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" v Ljubljani je jasno pokazala, da vlada med stanovskimi tovariši dokaj zanimanja za tako društvo; saj so se ga udeležili vsi slučajno se v Ljubljani nahajajoči slovenski trgovski potniki. Hrvatski tovariši pa so poslali svoj brzojavni pozdrav.
Gosp. Armič je pozdravil navzoče, utemeljeval potrebo združitve trgovskih potnikov ter pojasnil namen takega društva. Društvo naj bi delovalo na socijalnem in kulturnem polju v korist svojih članov. Glede socijalne strani njegovega programa bi bilo vpoštevati podpora brezposelnim ter onemoglim članom, izposlovanje različnih bonitet v hotelih in pri prometnih sredstvih, nadalje službena posredovalnica, brezplačna pravna zastopstva ter pospe-
ševanje nastavljanja slovenskih trgovskih potnikov. V kulturnem namenu naj bi se prirejala poučna potovanja društvenih članov v industrijske kraje, slednjič bi bila tudi njegova naloga vstanoviti društveno informacijsko pisarno.
Ta program bodočega društva se je vsestransko z velikim veseljem pozdravil, ter se potreba takega društva splošno priznala.
Glede ugodnosti dunajskega „Reform Venein-a" je poročal gospod Rihard Ševar, gospod Teršan pa je predlagal, da ustanovi društvo „Merkur" poseben odsek trgovskih potnikov ali pa naj se priklopijo slov. trgovski potniki kakemu dunajskemu stanovskemu društvu, kar se je pa odklonilo in sicer z ozirom na to, ker bi se s tem nalagalo drugim društvam bremena. katera 'bi ista posebno kar se tiče socijalne strani programa nikakor ne izvršila in tudi izvršiti ne mogla.
Slednjič se je tudi sklenilo povabiti k pristopu vse jugoslovanske potnike.
Na predlog gospoda Vidica se naprosi vse slovensko in hrvatsko časopisje, da to akcijo vstanovitve društva po možnosti podpirajo, na kar se je sestanek zaključil.
Primorsko.
—	Splošna in jednaka volilna pravica v tržaški občini. Tržaško obrambno društvo zasebnih uradnikov je predložilo mestni delegaciji posebno spomenico, v kateri zahteva splošno, jednako in direktno volilno pravico v tržrški občini. Tej zahtevi st pridružujejo tudi Slovenci, samo zahtevajo proporcijalnost.
—	Uporaba vodnih sil. Delniška družba „Officine elettriche dell" Isonzo" (Elektrarna na Soči) je sedaj prosila tudi okrajno glavarstvo v Tolminu, da sme izizrabiti vodne sile Soče med Serpenico in Kobaridom. Misli tam postaviti elektrarno, a katera bode proizvajala 15.000 konjskih sil.
Gospodarstvo.
Koliko proda Hrvatska lesa na tuje?
Lani ga je prodala skupno za 14,674.745 K. Nemški sodarji so izdelali iz hrvatskega lesa 2,000.000 dog. Na Francosko je bilo prodanih 6 milijonov dog.
Književnost in umetnost.
— „Dom in svet", ta ilustrovani list vabi na naročbo ter obljublja prinašati tudi v bodočem letniku leposlovne in poučne spise iz peresa znamenitih slovenskih pisateljev. Cena listu je za celo leto 9 K, za dijake 7 K.
Koledar za kmetovalca 1907
ki ga je uredil drž. mlekarski nadzornik Legvart, je ravnokar izšel. Koledar so spisali najboljši slovenski strokovnjaki iz vseh strok kmetijstva v kratkih in umljivih člankih, kmetovalcu vecfno potrebnih.
Vsebina koledarju je: Kratek opis umne živinoreje, različne razpredelnice o krmi, krmljenje goveje živine in prašičev, prašičereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka, mlekarstvo in sirarsko zadružništvo. Obdelovanje travnikov, « naprava umetnih travnikov, osuševanje travnikov. Umetna in naravna gnojila, gnojenje rastlinam; sadjereja, naprava sadovnjakov, oskrb-ljevanje, sadnega drevja; vinoreja, Kletarstvo. bolezni vina, priprava dobrega vina. Najvažnejše bolezni živine. Kmetijski zakoni, razdelitev gozdov in pašnikov, vodopravni zakon, lovski zakon,
živinorejski zakon. Zadružništvo, posojilnice. konsumna društva, različne kmetijske zadruge. Hmeljarstvo, različne razpredelnice za setev in žetev, preračunjanje funtov v kile. oralov v hektarje. Tabele za knjigovodstvo itd.
Koledar je izborno sestavljen in se vsakemu nujno priporoča. Cena koledarju je K 1"60, s pošto K 1'80.
Naroča se pri tvrdki Ivan Boli a č v L j u bi j a n i.
- „Es gibt kein „Trentino"'1. Historische Studie von Wladimir Kuk. Wien 1906. Verlag von L. W. Seidel & Sohn.
Pisatelj razlaga v uvodu sam, zakaj je nastala ta knjiga in kaj ji je namen. V državnem zboru, a tudi v deželnem zboru Tirolskem se čujejo večkrat zahteve nekaterih poslancev, ki zahtevajo, da se južni, sedaj italijanski del Tirolske, loči od ostale tirolske dežele, da dobi svoj deželni zbor in postane na tak način popolnoma auto-nomna enota. Ta del obseza okrožja Trident in Roveredo in se imenuje po želji dotične frakcije „Trentino". Utemeljuje se zahteva s tem. da je bil t.T renti no" nekdaj teritorija 1 n a in politično neodvisna i t a J i j a p s k a enota.
Pisatelj si je stavil nalogo, pokazati. je-li in kako daleč je upravičena ta motivacija. Pri tem se ozira in opira na zgodovino Tirolske in dokazuje, da omenjeni teritorij nikdar ni bil niti teritorijalno. niti etnografsko, niti politično samostojna enota. Obširen in temeljit znanstven aparat, ki ga rabi pri tem dokazu, dviga knjižico 34 strami nad vrsto vsakdanjih brošur, ki danes pridejo, a se jutri pozabijo. To daje knjigi tudi trajno vrednost. Posebno zanimive so strani 25—26, kjer razlaga, kako se je ta teritorij počasi poitalijanil.
Reči moramo, da se je pisatelju zgodovinski protidokaz popolnoma posrečil. A nekaj ima ta knjižica, kar jo kvari; napol je znanstveno delo. napol pa politična brošura. Zajedno pa zelo dvomimo, ali bo imela kak uspeh. Velikega gibanja, proti kateremu se obrača in ki ima svoj vir izven Avstrije, s to knjigo ni in ne bo ubil in poslej kakor doslej bodo politični fra-zerji izgovarjali s ponosom in namenom besedo „Trentino". Pač pa bodo začeli svoje namene motivirati tudi drugače, ker je ravno zgodovina dokaz, da je bodočnost njihovi stvari ugodna. (Glej stran 25 in 26!) -Svet in njegov razvoj gre pač preko zgodovinarskih teorij in se ne da ustaviti od slabotnega zgodovinarjevega peresa. In največji in najznačilnejši znak naše dobe je, da skuša obračunati na vseh poljih z vsem, kar je „zgodovinsko". Zgodovinarjeva naloga pa je edinole. razložiti, zakaj in kako se je kaj zgodilo in hladnokrvno registrirati, da so anno Domini toliko in toliko ubili Angleži Bure in da danes ubijajo Prusi Poljake Shoroskopom in matematičnimi furmulami pa zgodovinar ne more in ne sme operirati.
— on —
Druge slovanske dežele.
—	Češke vesti. Slovensko a k a d e m i č n o društvo „Ilirija" v Pragi je priredilo 10. t, m. na Žofinu zabavni večer ua korist „Podpornega društva za slovenske visoko-šolce v Pragi". Sodelovala je konser-vatoristka gospodična Mila Hanuševa ter jugoslovanski pevski zbor „Jugoslavija" pod vodstvom absolviranega konservatorista g. Šonca. Zabava je krasno uspela.
—	Nameravano imenovanje S e r e n y j a moravskim deželnim glavarjem in dr. Fuchsa njegovim prvim
namestnikom je vzbudila med vsemi, zlasti pa še med moravskimi Čehi, veliko nèvoljo in odpor, ker to je v resnici poniževanje češke narodnosti in rušenje zakonitega dogovora med moravskimi Čehi in Nemci. Vse v resnici češke stranke so proti Serenyju in za dr. Žačka, le češka klerikalna stranka igra nekam čudno vlogo in glasovi so vedno glasnejši, ki trdijo, da se je to zgodilo v sporazumljenju vlade s češkimi klerikalci, ki so po novih deželno-zborskih volitvah najmočnejša stranka v deželnem zboru. Grof Serenyi pa je klerikalec.
—	Moravski socijalni demokratje so imeli 13. t. m. zborovanje v Brnu. Protestirali so proti nameravanemu imenovanju Serenyja de-želnozborskim glavarjem. Izražena je bila želja, naj bi vse napredne stranke skupno postopale.
—	2 8. t. m. se skliče t a baje češki in m o r a v s k i deželni zbor na kratko zasedanje. Doba zasedanja bo nenavadno kratka, tako da se niti vseh najnujnejših zadev ne bo moglo rešiti.
J ubile j ni da r poljski pisateljici Elizi Orzeszkovi. Ta slavna pisateljica slavi letos 40 letnico svojega pisateljevanja. Poljski pisatelji so se združili v poseben odbor sestoječ iz nad sto glav ter hočejo svojo plemenito družico počastiti na trajen način izvršivši izvirno plodno misel. Odbor pošilja pole v podpis na vse kraje, kjerkoli je znano ime Elize Orzeszkowe. Kdor polo podpiše, naj poda tndi skromni dar (20 vinarjev brez vsakerš-nega omejenja. Z dohodkov tako nabranih darov vstanovili bodo v Varšavi prvo poljsko učiteljišče, noseče ime pisateijice, ki je neumorna delavka za blaginjo svojega naroda na soci-jalnem in etičnem polju. To je v resnici krasna misel in znamenito po-češčcnje trajne vrednosti. Podpise po deželi nabrane se lahko s priloženimi darovi vred skupno dopošlje odboru. Bi se li ne dala ta misel in načrt izvesti tudi pri nas za Gregorčičev spomenik ?	i
—	Dalmatinska cenzura, posebno ona v Dubrovniku, posnema cenzuro v Bosni in Hercegovini. List „Dubrovnik" je v zadnji številki zaplenjen na štirih mestih!
—	Otroška gledališča v Srbiji.
V Srbiji so se jeli zadnji čas živo zanimati tudi za izvenšol.dto izobrazbo svojih otrok. Začelo je izhajati več otroških listov in ustanovilo se je dvoje otroških odrov, jeden v Belemgradu, drugi v Grljanju pod vodstvom požrtvovalnega učitelja Vukašina Popoviča z imenom „Hajduk Veljkovo gledališče". Tukaj igrajo samo zgodovinske komadiče.
—	Madjari o mohamedanski de-putaciji. Peštanski listi pišejo vsi o deputaciji bosanskih mohamedancev, katera je šla v Pešto. da preda delegaciji svoj memorandum. Madjarski listi pozdravljajo najtoplejše deputacijo in navajajo, kako davi bosanska vlada vsako javno mnenje v časnikih.
—	Borza v Zagrebu. Javljajo iz Zagreba, da hočejo tamkaj ustanoviti občno trg. borzo. Prve korake v ta namen je že storila zagrebška trgov, zbornica.
—	Italijanski trgovci so se te dni razpršili po celi Srbiji, da kupu-iejo goved in tudi svinje. Prvi transport živih goved je že šel v Sicilijo; nameravajo pa tudi izvažati žive svinje v Italijo.
—	Srbohrvatska čitalnica. V Slatini (Slavonija) so ustanovili z velikim navdušenjem Srbi in Hrvati skupno čitalnico, katera se sčasoma po misli ustanoviteljev naj spremeni v jugoslovansko.
To je velevažen pojav. Ustanovitelji sami pravijo, da se dosedaj Srbi in Hrvati, istokrvni bratje, niso poznali. Mi si vobče na Slovenskem teško predstavljamo, kako sta ločena ta naroda iste krvi na družabnem in gospodarskem polju. Sedaj pa se javljajo prvi veseli znaki zbliževanja in ne moremo ga dovolj veselo in gorko pozdraviti !
—	Uradniki v Bosni in Hercegovini. Ravnokar smo čitali poročila o zborovanju delegacij, v katerem so se obravnavale bosanske razmere. Slišimo tudi o pravicah sedaj Hrvatov, sedaj Srbov v Bosni. Podajamo tedaj kratek statistični pregled uradništva in prebivalstva; številke pač govorijo dovolj jasno. Ker ima marsikdo morda krive pojme o „narodnosti" mohamedancev, pripomnimo, da se smatra le del mohamedancev srbske narodnosti; večina pa trdi — in to tudi inteligentni ljudje — da „niso ne Srbi. ne jErvati, ampak lnuslimi".
Po ljudskem štetju 1. 1895. je bilo v Bosni in Hercegovini 688.247 mo-siimov, 593632 pravoslavnikov in 364.124 katolikov. Pravoslavni so z redkimi izjemami Srbi in katoliki Hrvati.
V državni službi je v Bosni in Hercegovini 9016 oseh; in to katolikov 5357, pravoslavnih 2052 in moslinov 728. T u j c e v j e 6 5 2 3 (predvsem S e m c e v, Ät a d j a r o v, Čehov itd.) domačinov pa samo 249 5.
—	Stoletnico osvobojenja Beli-grada so praznovali Srbi zadnji četrtek kar najsijajnejše. Mestni občinski svet je imel dopoldan slavnostno sejo, po-foldan je bila velika ljudska slavnost ia Vračaru pred spomenikom Ornega furija v spomin junakom, ki so osvo-jodili Beligrad. Zvečer je bila v gle-lališču slavnostna brezplačna pred-itava.
—	Časopisni papir za rublje je
dobila dunajska „Länderbank" od neke banke iz Varšave. Pismo je bilo pravilno zapečateno, a mesto 50.000 rubljev so )ili v lijem odrezki ruskih časopisov.
—	Nesreča na kolodvoru. Pri vlalm iz Kološa se je v Budimpešti na kolcdvoru prigodila velika nesreča. Ko je vozil vlak na kolodvor, se je raztrgala vacuum-zavornica in vlak se je zagial s tako silo v odbijalnike. da so bili ti takoj zdrobljeni; zemlja se je vdrla za 40 cm. Potniki, ki so že stali na vratih kupejev, so popadali na tla; 25 qseb je bilo ranjenih. Težko ranjena je ličerka odvetnika dr. Banuša, -potem tudi novoporočen par Horvath.
—	Češki pesnik Machar je zavrnil častno nagrado češke akademije znanosti za njegove najnovejše poezije, češi da smatra nagrado za osebno žalitev.
—	Kitajci na tujem. Tudi v Evtopo pričenjajo polagoma prihajati sinovi „nebeškega" cesarja. Na Angleškem jih že nahajamo v večjem številu v Liverpulu. Kitajci si sezidajo na tujem lastno mesto, ki je sicer v zvezi z „belim" mestom, a drugače čisto samo zase. Tam imajo Kitajci svojega „župana", ki čuva za red in mir valiko vspešnejše ko mestna policija. Kitajci se ne prepirajo niti ne tožijo: ni jih nikoli videti pred državnimi sodišči. Kitajec je pošten trgovec; besedi velja pri njem toliko kot pismo, zato ne rabi nobenih menic, nobenih pobolnic. Ako ne more plačati dolga, se ulije in sporoči vse svoje imetje upnilu. Za one, ki se v kaki stvari pregiešijo, imajo Kitajci v teh tujih naselbinah svoje sodišče, ki ga obsodi navalno k smrti in izgotovi kazen po po gotovih članih, ki so za to odločeni. Zjutiaj najdejo mrliča na cesti, a mestna polidja ne pride nikdar na sled storilcem Vobče so beli someščani zado-
JT7
is popp j nim in risain
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Ml ull 2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. =
Svileni papir £a™S Barvani papir "t™-Barvani papir saziati papir p re i an
Srebrni papir Zlata pena m® m Šumeče zlato m es Barva za mah m Podobice za jaslice Božične dopisnice Rutke EB 93 88 ES BE
stittčttiKi
peresa	tablice
peresniKi	gobice
radirHe	črnilo
TrgoVsH* Knjige
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjetnalneftijižicc
po raznih cettab.
jtajVcčja zaloga Vseh tisHoViit
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. ———
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
Papirnat« Vr«č<
nalnih tovarniških cenah.
pečatniki, vig-nete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Statnbiljc
AftUéOU«/« umetne, pokrajin-linijl VTllrg ske in s cvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Cen«
za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano Mre Mop. © Solidna in ločno postrežbi.
s
voljni s Kitajci; pritožujejo se samo. da se širi od Kitajcev tudi med „belimi"' uživanje opija.
— Kitajski Salomon. Nek ubog, slep potujoči godec je stal na obrežju reke in ni vedel, kako bi jo prebredel. Prosil je pomoči trgovca z oljem, kateri je slučajno tudi ilospel do reke. Ta se je usmilil ubogega slepca, ga je vzel na rame in mu dal svojo vrečico z denarjem, da mu jo drži. (Kitajski denar ii|ti zelo majhno veljavo, tako da že človek težko prenaša drobiž za nekaj kron našega denarja. Denar ima na sredi luknjo, tako da se ga lahko nabere na vrvico:) Potem ga je prenesel čez reko. Onkraj pa mu starec denarja ni hotel vrniti, jel kričati in trditi, da je denar njegov. Šla sta pred sodnika in slovesno zatrjevala eden in drug. da je, denar njegov. Sodniku je je bilo težko razsoditi. Pa dal je denar vsuti v vodo in nato je izjavil, da je denar trgovca z oljem, češ. da plavajo na vodi majhne oljnate kapljice, pö katerih se da sklepati na lastnika.
Loterijske številke.
Trst. 22. januarja 1906: 26, 38. 34, 65. 66. Line. „ „ „ 38. 24, 14, 45. 71.
Za Božič in Novo leto lepe in vsakovrstne igrače, priporoča Peter Kostič y Celju.
Nova enonadstropna, najemninska
tik Celja, z zelo dobro obiskano trgovino, vrt še za stavbišče, se proda po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Natančneje pove JOS. KOSI, Celje :: Breq 34. (648) 3-2
hiša
KI
I
„Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah" naznanja žalostno vest, da je njena večletna članica in odbornica gospa
I
Naprodaj ste
2 dobri, "i 1 • I •
Ä ko bili
okoli 15 pesti visoki za dir in za vprego kakor tudi dva tovorno voza
pri Franc Kaptin-u
(650) v Št. Jurju ob juž. želez.
V***************HWMMtMMMMM
Pratifee
ßlaznikove in družinske se dobivajo na debelo in (592) drobno po izvirnih cenah 18-15
v Zvezni trgovini v Celju.
(Marija Groropevšek |
posestnica v Trbovljah
1
posestnica v Trbovljah
po mučni kratki bolezni v soboto, dne 22. grudna 1906 ob 3 uri zjutraj umrla. Vrli narodni ženi in povspešiteljici slovenskega življa v Trbovljah blag spomin!	(H54) .
i
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.


[
Stanje hranilnih vlog
22 milijonov kron.
'«Sffiftl
Za ženine in neveste!
V zalogi ta
dilne sobe, kuhinje i. 1.1
preVzame«
MARTIN STOJAM, -■gE? v Teharjih, p. Štore.
solidno v modernem in sta-ronemškem slogu izdelanega pohištva za spalne in jedilne sobe, kuhinje i. t. d.
tudi v izdelovanje po naročilu najfinejša mizarska dela, katera v najkrajšem času izvršim, m
Mestna
hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih nlicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsÀ delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentn! davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi gti zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/ vred pa plača vsak dolžnik toliko obresti in to odplačilo ravno 5°/o Na ta način se ves dolg poplača pa želi dolžnik poplačati dolg primer v. 33 letih, tedaj mora izposojenega kapitala. Dolžniku je svoj dolg tudi poprej
& &
b EH

Otvoritev.
P. n. slavnemu občinstvu usojam si uljudno naznaniti, da bode na Silvestrov večer slovesna otvoritov mojega novo zidanega, moderno urejenega salona.
Z odličnim spoštovanjem priporoča se za mnogobrojni obisk
Janko Forte
posestnik, gostilničar in mesar v Trbovljah (653)	na Vodi.	3
o na leto. Z obrestmi na kapital, da znašajo izposojenega kapitala, v 62 in pol leta. Ako z obrestmi vred na plačevati na leto 6% na prosto voljo dano, poplačati.
Posoja se tudi na menice in na Vrednostne listine.
priporoča
Zvezna tiskarna
Poskusite
in priporočite = izdelke ~
p Pragi VIII. CenoDntafcnj.
m
P. n.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem dne 8. t. m.
BS*-BS1-
v lastni hiši v Savodni pri Celju prevzela na svoje ime.
Točim najboljša domača konjiška vina ter imam vedno dobra gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča
(63i) 33 Frančiška Guzej roj. Golavšek.
u3r